Leto XIII. Štev. 54. lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se Izvolijo pošBjatl uredništvu, in sicer franktrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za laserate se pta&4> 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserjate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 k*04 za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošOja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Shod poljskega sokolstva v Lvovu dne 28. in 29. junija 1.1. (Izvirni dopis „Domovini“.) (Konec.) Godba igra sokolsko koračnico. Zavese pod glavno tribuno se dvigajo, a na bojišče se pomika široka kolona Sokolov v pro¬ stih krojih, premika se krepko po taktu godbe. Kolumne se lomijo. 2000 ljudi je že na areni. Kamor pogledaš, tam se vse giblje, mali oddelki se vrste, naglo vse obstoji. Povelje — in v tre- notku stoje vrste z razpetimi rokami v raznih črtah na vse strani. Krasen pogled! 60 000 rok na tribunah ploska viharno. Prostim vajam slede vaje na orodjih. In zopet se družijo oddelki, Sokoli odhajajo z bo¬ jišča. Majhen odmor. Prikažejo se vrste Sokolic. Poljske Sokolice so se tu prvič udeležile vaj v sokolskem kroju. Na glavi nosijo bele čepice (rogatywka) s pe- pelnastim pasom pri čelu in s sokolskim pere- rom, na telesu temnordečo bluzo in pepelnasto kratko suknjico, ki jo objema v bedrah bela šerpa. Postava je ravna, svobodna, rame in roke so spuščene; sploh so Sokolice nov, dosedaj na Poljskem neznan ženski tip. Lvov je dal 80 Sokolic, mnogo jih je poslal Jaroslav in Stani slavov in druga galicijska mesta. Vaje Sokolic so bile napovedane šele na prihodnji dan. Ko so pa sedaj korakale na bo¬ jišče, smo mislili, da nastopijo takoj in pozdra¬ vili smo jih z burnim ploskanjem in s klici „CzoIem! Na zdar! Živio!“ Toda ne. Napravile so špalir Čehom. Čehi gredo! Kako stopa češko sokolstvo, ve samo tisti, ki jih je kedaj videl pri nastopu. Občinstvo se ne more ovladati. Rad bi bil vedel, kaj si neki misli pri takem pogledu višji častnik. (Čast ništva je bilo mnogo med občinstvom, med njimi tudi poveljnik lvovskega vojaškega kora.) In kako elegantno so izvajali češki Sokoli te težke vaje. Čudovita natančnost, preciznost! Dež ki je večkrat začel padati precej gosto, a dosedaj vedno vsaj škropil, je sedaj prestal. Čehi so si odnesli zasluženo pohvalo in nastopili so Velikopoljani. Izročili so jim velik šopek. Sokolica Bilinska začne govoriti, toda ne more naprej, solze jo polijejo. Otroci hite na sredino in nastiljajo s cvetlicami pot ljubljenim bratom iz nemškega cesarstva. Med nastopom Veliko- poljanov je nastalo v poljskem sokolstvu neko gibanje: pomikali so se na kraju arene in obdali Velikopoljane od vseh strani. Zakaj neki? Veli¬ kopoljani hočejo oditi, a tu se zalete poljski Sokoli na povelje nad nje, dvignejo jih na rame in jih poneso z bojišča Godba igra „Jeszcze Polska nie zgintla", na tisoče grl poje in kliče. To je zahvala bratom, ki so tako vztrajni v trpljenju in to je obenem tudi klic, ki jih nav¬ dušuje za prihodnje boje. Zopet nastop Poljakov s kopji. Vaje s kopji so misel krakovskih Sokolov. Tisoč in nekaj stotin Sokolov se razvrsti na bojišču, v rokah ulansko kopje z belo-rdečo zastavico. Na sredini stojita dve vrsti v krasnih krakovskih narodnih oblekah, to so kmetje iz krakovske okolice. V vetru vihrajo zastavice, osti kopij se bliskajo na desno in levo. Ne vidiš niti ljudi niti kopij, samo morje zastavic se dviga in pada v ravno mernih valovih. Povelje zagrmi: „Do nogi bron !“ (K nogi orožje!), valovi hipoma zginejo, a na njihovem mestu stoji mirno vrsta pri vrsti. Efekt je nepopisen. Ljudstvo je vztrajalo na tribunah vkljub precej gostemu dežju do konca. V ponedeljek se je darovala po jutranjih vajah slovesna božja služba. Zvonec pri alt ar ju pozvoni in 6000 Sokolov kleka, dviga čepice, klanja zastave. Godba zaigra „Bože, coš Polske" in vse ljudstvo zapoje koral: domo¬ vino, svobodo povrni nam Gospod!" Dr. Fišer je izrekel v programovem kras¬ nem govoru zahvalo mestu Lvovu in deželi. In kmalu se je začel pomikati po mestu sprevod, na čelu Sokoli na konjih, za njimi narodna godba in častni oddelek lvovskih Sokolov, potem Hrvati, Čehi, Velikopoljani in drugi Poljaki. Ulice, po katerih so šli, so bile polne cvetlic, ki so jih metale dame na ponosne sokolske glave. Sprevod je trajal nad dve uri. Ob petih popoldne so bile tribune zopet natlačene. Poljsko sokolstvo je nastopilo zopet v prostih vajah, potem Sokolice s palicami. Igre in zabave Sokolic so gledalce kar očarale. In nazadnje so se pokazali Čehi v vajah na orodjih. Orodja so menda najmočnejša stran čeških Sokolov. Ne smem pozabiti sprejema, ki so ga pri¬ pravili v nedeljo Poljaki svojim gostom veliko- poljskim in slovanskim v akademični čitalnici (Czytelnia). Zvečer pa je povabil lvovski mestni svet vse sokolstvo v mestno hišo. Odbor IV. poljskega sokolskega shoda (3. v Lvovu) je izdal v spomin teh milih dni lepo knjižico (.Četrti shod poljskih Sokolov v Lvovu, Lvov 1903“). Album ima kolorirano sliko Lvova in mnogo drugih pogledov in slik. Tudi proza je bogatega obsega Uvodna pesem pesnika Ascyka, zgodovinski članek dr ja CzcIowskega o davnem Lvovu in o zgodovini vzhodne Galicije, vrste političnih člankov, črtice o poljskem so¬ kolstvu in nazadnje program tega shoda. Radi se spominjamo slovesnih dni na brat¬ ski zemlji, ki so dokazali, kako narašča skupno s sokolstvom tudi narodni poljsko - slovanski značaj na Poljskem, Czclem! Lj. P. Slovenci, posnemajte Dance! (Spisal Adolf Ribnikar.) Taka šola naj bi bila najboljše sred¬ stvo zoper ničevost in enostranost stanovske izobrazbe. Hoteli so na ta način vzgajati vrle domorode in domorodkinje in ne le iz boljših krogov, marveč iz celega naroda, osobito iz kmetskega in rokodelskega stanu. Hoteli so dati odrasli mladini priliko, shajati se in med seboj navduševati za narodne ideale, dati jim prilike za občevanje z učitelji, kateri naj bi jim krepili narodno samozavest in dajali navodila za lastno svetovno naziranje. Vsekakor so pa že naprej videli, da se bo na ta način mladina tudi na¬ rodnogospodarsko izobrazila. Vzgledne kmetijske in obrtne šole so nameravali zidati v bližini teh šol, kjer bi mladina zajemala praktično in teoretično gospodarsko znanje. Kakor vidimo, so mogle le notranje reforme izpremeniti obupani narod. Ko Kristijan VIII. zasede prestol, so hberalc že toliko močni, da javno delajo vladi opozicijo. Ta narodno liberalna stranka se osobito poteguje za danski jezik in stremi po ozki narodni zvezi. Požrtvovalnost tedaj ravno v narodnostnem oziru rapidno raste. In tako pripomorejo privatni doneski v to, da se ustanovi leta 1844. prva ljudska visoka šola v Roddingu po Grundtwi- govem načrtu. Učni predmeti so: Danska zgodovina, ma¬ tematika fizika, naravoslovje, nemščina, telovadba, petje, vrtnarstvo in poljedelstvo. Umevno je, da so nastavili znanstvene strokovnjake in nakupili potrebne aparate in zbirke. Vzlic temu, da se je Grundtwigovo prizadevanje povsod z velikim veseljem odobravalo, se je ideja le polagoma uresničevala. Šele leta 1850. ustanovi drugo ljudsko vis. šolo učitelj Kristen Mikkelsen Kold v Ryslingu. Kot dober pedagog in učitelj je natanko poznal svoj narod in njegove potrebe. Opazoval je več let ljudi, ki so obiskavali ljudsko vis. šolo v Roddingu in uvidel, da pouk sam ne izda prav veliko in da manjka živahnih predavanj. Zgodo¬ vina naj bi se čitala na način, da bi imeli ljudje občutek, kakor bi se jim čital zgodovinski roman. V vsakem oziru pa je vplival on na učence dobro, ker je vsako stvar obdelal na podlagi vsakda njega življenja. Največje važnosti se nam je zdelo vsakdanje občevanje s posamezniki. Šola, katero je on ustanovil, je bila prvotno namenjena le moškim, pozneje pa so priklopili zavodu tudi poletno šolo za ženske. Ti dve šoli ste služili vsem poznejšim kot uzorec. Da vzbude velike nesreče in težke skrbi narod iz spanja, je stara resnica. Velika politična nevarnost, ne¬ srečna vojska navadno več pomaga narodu za razvoj in napredek, kakor pa zmage. Kajti sedaj se šele moči vzbude in se trudijo s podvojeno silo, odstraniti pretečo nevarnost in popraviti škodo. Danska je leta 1864. izgubila ne le po je¬ ziku nemški Holstein, marveč tudi večino dan¬ skega Šlezvika. Po mirovni pogodbi je bil narod splošno utrujen, obupan, uničen. A kmalu se je jel zopet vzdigovati. Ljubezen do domovine in naroda je postala jačja kot nekdaj. Ta pa ni obstajala le v navdušenih besedah, marveč v dejanjih. Dijaštvo in učenjaki, ki so se prosto¬ voljno vojskovali z orožjem v roki, so strastno želeli se bojevati tudi duševno, da bi le ozdra¬ vili rane in da bi vsaj rešili narodu to, kar je preostalo. Sedaj pa se je razvilo z državno po¬ močjo tudi živahno življenje v narodu Kaj po¬ sebno pa vidimo od sedaj naprej rasti ljudsko visokošolstvo. Po nesrečni vojski šele se Dancem odpro oči in ti razvijajo svoje življenske moči. Da so morali sramotno podleči, to je vzbudilo čudovito narodno čast in ž njo narodno navdušenje, v katerem so si prisegli danske deželana kulturno povzdigniti in se tako oškodovati za izgubo toliko ljubih rojakov. Uvideli so sicer, da so nji¬ hove fizične moči preslabe za kosanje s sovraž¬ nikom; videli so pa tudi, da leži v narodu ve¬ lika sila potencijelne energije, katera se utegne izpremeniti v kinetično le potom izobrazbe! (Dalje prih.) 322 Celjske in štajarske novice. (Koncert »Celjskega pevskega društva 8 .) Poročilo o koncertu priobčimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. (Popravljamo.) V poročilu o izletu »Dslav- skega podpornega društva” v Šmartno se nam je vrinila neljuba pomota. V nekaterih iztisih se čita »g nadučitelj ,Kovač'namesto ,Kvac‘, 8 kar bodi s tem popravljeno. (Slavnemu ravnateljstvu celjske c. kr višje gimnazije v pouk in kratek čas) O izidu letošnjih zrelostnih izpitov smo že poročali. Po¬ ročali smo tudi, da je bil ta izid za slovenske dijake sila neugoden, za nemške pa ne; poročali smo tudi, da vemo, kje nam je iskati pravega vira »nezmožnosti 8 slovenskih dijakov, namreč ne toliko pri dijakih samih, kakor nekje drugje, ali o tem je slavno ravnateljstvo že takointako samo dovolj prepričano. Vprašamo pa slavno ravnateljstvo, ali je tudi tako trdno prepričano da smejo tolpe vinjenih nemških dijakov, ne vemo ali radosti, da so njihovi kolegi, nemški maturanti, tako dobro dokončali, ali zadovoljstva, da se je Slovencem matura tako ponesrečila, po enajsti uri napadati ljudi na cesti. S cer sodotični gospodki — bilo jih je okrog 30, naleteli na ne¬ pravega, kajti pripogibali so se pod njegovimi krepkimi zaušnicami kakor mak v vetru, eden med njimi bo prišel pač precej otekel in lisast po spričevalo, in ko so potem, izzvavši mirnega človeka, v svoji hrabrosti priklicali policijo na pomoč, je morala ista novomodnega škofa izpu stiti, ker je birmal v sili. Slavno ravnateljstvo c. kr. višje gimnazije pa vprašamo, izzvani po zadnji »vahtarci 8 z dne 12. t. m., str. 4. (»Die Saat der Hetzereien 8 ): ,1. Ali je znano slavnemu ravnateljstvu to dejstvo. — 2. Kaj hoče slavno ravnateljstvo ukreniti, da bodo ljudje vsaj na ulici varni pred napadi nemških gimnazijcev? ' (Vsa »vahtarčna 8 lažnjivost) se kaže v | notici, v kateri pripoveduje ta privdigirana laž- j njivka, da so na Ostrožnem Slovenci napadli nemčurje, ne pa nemčurji Slovence. To je vendar že skrajna stopnja infamnosti. Torej celjske nem- čurske barabe se bogve na čegav poziv spravijo na Ostrožno edino z namenom, da napadejo iz Šmartna se vračajoče Slovence, napadejo jih z noži, koli, vilami in sekirami, in potem so pa Slovenci napadalci in nemčurji napadeni. Nesram nejše lagati in resnico prevračati pač ne zna nihče. In s kako prokleto hinavščino se obrača »lažnjivka 8 na državno pravdništvo in zahteva od njega, da naj ne čaka več, temveč da naj proti »ščuvalcem, ki v tukajšnjem prvaškem glasilu igrajo svojo nezaslišano in nevarno igro, postopa subjektivno. 8 Da, proti vam, notorični »vahtarčni 8 lažnjivci, ki brez laži niti živeti ne morete, ki bi morali pustiti vaši »lažnjivki 8 vse strani bele, ako ne bi jih polnili z najostudnejšimi lažmi, proti vam bi bilo subjektivno postopanje edino pravičen čindržavnegapravništva. Ali so vaši varovanci res tako nedolžni, kakor jagnjeta? Ni jim bilo dovolj na Ostrožnem, ne, predvčeranjem so se zopet pogovarjali popolnoma brezskrbno sredi ulice, da bodo pričakali zopet nekega. In komu je bilo to namenjeno? Komu drugemu kakor članom narodne godbe, ki stanujejo zunaj mesta. Slavno državno pravništvo naj le vpraša »nedolžnega 8 kovača, ki se je sredi ulice ustil, kako se bo maščeval. »Vahtarca 8 , zlaži se, da niso bili tvoji ljudje, temveč Slovenci, ki so obe¬ tali nemčurjem batine! — (Iz bližine Celja.) Z ozirom na notico »Iz obrtnih krogov 8 , katero je priobčil vaš cenjeni list dne 3. julija t. 1. štev. 51, prosim v popol¬ nitev iste zabeležiti sledeč kričeč slučaj, ki se mi je dogodil v neki narodni trgovini v celjski okolici: Kakor po navadi zmirom kupujem vži¬ galice Ciril - Metodove družbe, sem tudi tokrat zahteval iste. Ob tej priliki se je razvil sledeči pogovor: Kupovalec: Prosim vžigalice. Prodaja¬ lec: Takoj. Prinese vžigalice »Union 8 . Kupovalec: Nimate slovenskih? Prodajalec: Te boljše gorijo nego slovenske. Kupovalec: Vsekako pa zahte¬ vam slovenskih vžigalic. Prodajalec: Kakšen do¬ biček pa imate ravno od slovenskih vžigalic? Kupovalec: Povem vam, da nimam dobička od slovenskih vžigalic, pač pa ga ima velevažna družba sv. Cirila in Metoda. Prodajalec: Vi ste a danes prvikrat v moji štacuni, koliko ste mi /.e dali izkupiti? — Pri meni kupuje tudi več Nemcev! Zato prodajam samo nemške. Kupo¬ valec: Vas si zapomnim, da bo svet izvedel, kakšen narodnjak ste in se vas izogibal. Proda¬ jalec: Mi je vse eno. Kupovalec: Z Bogom. In to se je zgodilo v pristno narodnem kraju blizu Celja — v P. V nekem še bolj narodnem kraju blizu Celja ni nič boljše. Rss je trgovec vrl Slo venec, pa kaj, ker moramo kupovati pri Nemcu, namreč trgovčevo blago je vse iz Voggove trgo¬ vine v Celju. Kedaj bomo v tem oziru na bolj¬ šem? Takšne trgovce bomo ob priliki z imeni obelodanili, da se jih bodo znali Slovenci ogibati. (Pritožbe zavoljo desetka.) Mnogokrat se zgodi, da se naloži kupcem ali drugim prejem¬ nikom • zemljišč desetek (»opravek taks 8 ) v ne¬ opravičenem znesku in da je vsled tega treba rekurirati ali pritožiti se. Take pritožbe se grozno počasno rešujejo. Imamo pred seboj slučaj, ko se je pritožba vložila v mesecu decembru 1901 in dosedaj, črez poldrugo leto, še nima pritožitelj nobene rešitve rekurza, pač pa so ga rubili za dotično pristojbinsko svoto. V drugem slučaju se je pritožba podala meseca februarja 1.1. in očividno je, da je dotična pristojbina po¬ motoma predpisana. Pretekli so štirje meseci, pritožba ni rešena, pač pa so kmetu kravo za¬ rubili za pomotoma mu naloženo pristojbino. Finančne oblasti postopajo pri prisilnem lztirje- vanju davkov in pristojbin drugače glede živine kmetov, kakor pri predpisovanju desetka. Ko se gre za desetek, tedaj velja finančnim oblastim živina in druga gospodarska oprava za pripadek k zemljišču in računijo ga k vrednosti posestva. Ko pa iztirjavajo davke in pristojbine, tedaj pa naenkrat živina ne velja več za gospodarsko potrebščino in to je vendar pri kmetu vedno in povsod, ampak zdaj živino rubijo, kar je prepove¬ dano s paragrafom 252 izvršilnega redu. Dobro bi bilo, da bi zemljiški posestniki, posebno tedaj, ako hoče davčni urad z rubežem na prodajo živine iztirjati kako pristojbino, zoper katero so rekurirali, rubežnemu odposlancu dostojno, pa vendar odločno prerekli rubež živine in druge gospodarske potrebščine. Nasledek bo, da bodo dotično pristojbino na zemljišče vknjižili. Ta izvedba pa spada pred sodišče in ono bode po § 42 odst. 5 izvršilnega reda odložilo daljnje iz tirjevanje in eksekucijo za toliko časa, da bode rekurz pri finančni oblasti rešen. Tako se lahko vsak posestnik odtegne politično — finančni eksekuciji za pristojbine, ki še niso pravomočno predpisane in ni treba plačevati jih in čakati brez konca, da se dobijo nazaj. — Ono polževo poslovanje finančnih oblasti pri razsojevanju rekurzov pa mora nehati in nato tudi opozar¬ jamo poslance in javne zastope. (Nemškutarska bolezen na Dobrni.) Do- brnski nemškutarji so baje vsi skupaj malo bo lani. Hirajo na različnih boleznih, a najbolj na¬ vadna med njimi je neka bolezen, katera se da težko popisati, še težje ozdraviti, a prav lahko razumeti. Zdravniki imenujejo to bolezen ner¬ voznost. To je moderna bolezen, a ker so do- brnski nemškutarji vsi moderni, imajo tudi vsi to bolezen. Torej nervozni so dobrnski nemšku¬ tarji, da je grozno! Slovenske besede ne morejo prenašati njihova nervozna ušesa, slovenskega denarja ne morejo trpeti njihovi nervozni žepi, slovenskega kupovalca ne morejo videti njihove nervozne oči. Res huda je taka bolezen, zelo huda! Sedaj pa še nova nesreča, ki je vzrok, da se je ta bolezen strašno shujšala. Pride ne¬ kega lepega dne g. Korenu na misel, da bi bilo dobro na Dobrni odpreti še eno gostilno. To je seveda vnebovpijoča krivica, to je neodpustljiv greh, če se kaj takega loti Slovenec! Posebno pa še, če je tako predrzen ta Slovenec, da toči najboljše vino daleč na okolu, To torej je shuj¬ šalo nemčursko bolezen. A Dobrne to ne moti. Cela Dobrna s topličarji vred pije Korenovo vino. Tudi slovenskim izletnikom iz okolice, sploh ki prihajajo na Dobrno, bodi priporočena Ko¬ renova gostilna. Imenuje se po prejšnjem imenu tudi „Bruckenwirt 8 in stoji tam, kjer se cesta na Velenje združuje s celjsko - dobrnsko cesto. Korenova gostilna je edina slovenska gostilna a Dobrni. Želimo sicer, da bi nemčurji kmalu ozdravili, vendar pa opominjamo Slovence, naj ne pozabijo svojih narodnih dolžnosti. (»Mladeniška zveza 8 bralnega društva na Dobrni) priredi o priliki svojega prvega občnega zbora s pomočjo znanega šmartinskega pevskega zbora društveno veselico dne 19. julija t. 1. Na sporedu je petje, slavnostni govor, gledališka igra »Zamujeni vlak 8 in prosta zabava v gostilni g. Fr. Korena. — Ker je čisti dohodek namenjen za društveno zastavo, nadeja se odbor mnogo- številne udeležbe. Vstopnina za osebo 20 vin,, sedeži I. in II. vrste 60 vin., ostale vrste 40 vin, Slovenci! 19. julija na Dobrno. Odbor »Zveze mladeničev 8 . (Pri Sv. Martinu v Rožni dolini) so šolo za nedoločen čas zaprli, ker sta obolela naduči teljeva otroka za nalezljivo grižo. (Od Braslovč.) Slavnost sv. Cirila in Metoda se je tudi pri nas kaj slovesno opravila. P 0 gričih in dolinah je gorelo veliko kresov in gro- movito pokanje topičev se je čulo. Vse to je dokaz, da tukaj prebiva verni in zvesti slovenski rod. Posebno slovesno se je slavnost vršila v vasici Palče. Predvečer sv. slovanskih bratov se je čulo pokanje topičev in zjutraj se je poka¬ zal mogočen mlaj z zmagonosno slovensko tro¬ bojnico. Čast vsem, ki so k tej slavnosti kaj pripomogli. (Učitelj, društvo gornjegrajskega okraja) zboruje v nedeljo, dne 19. julija t. 1. v Okonini v prostorih g Černivčka. Zborovanje se prične ob 10. uri predpoldne in se vrši po tem-le spo¬ redu: 1. Čitanje zadnjega zapisnika 2 Referat o šolski knjižnici. 3. Razgovor o vprašanjih za prih. uradno učit. konferenco. 4. Razni nasveti in predlogi. Cenjeni udje se vabijo, da se ude¬ leže zborovanja polnoštevilno. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu. Glede kosila se je oglasiti po dopisnici pri g. Jos. Terčaku, naduč. pri Sv. Frančišku. (Iz Hrastnika.) Kaj ne gospodje okrog ru dokopa, sedaj vas jezi in skrbi, kaj bode iz tega, ker so se jeli naši delavci vzdigovati zoper vaše kruto postopanje, da so jeli spoznavati, da so res neumni, ker vzamejo v svoje konzume ljudi kateri se sramujejo znanja slovenskega jezita. Da, da res ste neumno tačas naredili, toda po¬ tolažite se stem, da niste samo vi tako nesrečni, ker imate takšne »gospode 8 , marveč se tudi vašim sosedom v tovarni ravno tako godi. — Tudi oni imajo pisača, kateri, dasiravno je sin slovenskih staršev, vendar nerad slovenski go¬ vori. Vi Kilar, vi ste tisti možic, ki nas izzivate s svojim nemškim postopanjem na vse mogoče načine. Se li spominjate, da ste prišli nekoč v neko narodno gostilno z ovratnico v črno-rdeče- žoltih barvah? Se vam je li tačas kaj žalega pripetilo? Ne! Nihče vam ni rekel niti žal be sede, čeravno ste nas razupili kot divjake. Vas ni li sram, vi slovenska poturica, če se spom¬ nite svojega pokojnega očeta, rojenega Škofje- ločana, vas ni li sram, če se spominjate svoje matere, ženice, ki ne razume nobene nemške besede? Vi g. Kilar 'zapomnite si tole, kar pravi naš pesnik: »Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih 8 ! (Velika nesreča.) Dne 10. t. m. se je prigo- dila pri Sv. Marku nad Hrastnikom velika ne¬ sreča. Katarina Štravs, 29 letna hči premožnega posestnika, si je šla k čebru, napolnjenemu z lugom, umivat roke. Izgubila je ravnotežje ter padla na glavo v čeber. Ko so jo prišli ljudje iskat, je bila že mrtva. (Odlikovanje.) Cesar je podelil znanemu vsenemškemu volilcu, ki si vzame vselej dopust, kedar so kje izven Maribora volitve, da more voliti, c. kr. deželnosodnemu svetniku dr. Ign. Pevcu v Mariboru, vitežki križec Fran Josipo¬ vega reda. Pevec se je pripeljal celo v Vojnik ob času znanih sleparskih volitev, da odda svoj glas za vojniške nemčurske sleparje. Od sedaj bo Pevetz še z večjim navdušenjem lahko delal za svojo milo »nemško 8 domovino. (Zopetni razpis častne nagrade.) »Slov. pevsko društvo 8 v Ptuju razpisuje zopet častno nagrado 60 K za najboljši mešan zbor, ker po prvotnem razpisu ni bilo nobenega primernega mešanega zbora. Kompozicija naj ne bode p re ' težka ter kolikor mogoče v narodnem duhu. Rokopise je poslati odboru »Slov. pevskega dru 323 štva" v Ptuju do 1. novembra 1903. Glasbeniki naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj prilože svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompo¬ zicije. Odbor „Slov. pev. društ." v Ptuju. („Slov. pevsko društvo" v Ptuju) letos ne bode obhajalo dvajsetletnice svojega obstanka s pevskim koncertom zaradi nepričakovanih ovir, pač pa prihodnje leto meseca avgusta. Ob tej priliki se že zdaj naznanja, da bo letos meseca septembra sklican občni zbor v Ptuju, če mo¬ goče z majhnim koncertom. C, g. poverjeniki se prosijo tudi letos, da bi v svojih okrajih blago volili pobirati članarino za „Slovensko pevsko društvo". (Iz Slovenskih goric.) Zadnjič enkrat ste gosp. urednik priobčili v Vašem cenjenem listu neki članek, v katerem hoče nekdo zamorca Dreflaka prati. Izrazili ste se že takrat, da ne verjamete dopisniku, da bi se bil nadzornik Dreflak kaj poboljšal. Žalibog, da se res ni še prav nič poboljšal. Ko bi ga bili videli, kako po koncu je stopal v nedeljo, dne 5. julija t. 1. na neko pangermansko veselico v Ptuju. Prazen klas pač pokor: cu stoji. Omenim naj tudi, da lansko leto o priliki, ko je priredilo „Ptujsko slovensko pevsko društvo" lep koncert, ni bilo Dreflaka k istemu. Zdelo se mu vendar ni vredno, da bi nadzornik slovenskih ljudskih šol prišel k slovenskemu koncertu. Čemu tudi, saj tam ni bilo prostora za „hajlanje“. Tak nadzornik tudi ne more imeti srca za slovensko šolstvo in učiteljstvo. V resnici ga tudi nima. Slovensko učiteljstvo zmerja pri nadzorovanjih na vso moč, a o kakem kolegijalnem pouku ni niti sluha ne duha 0 nobenem nadzorniku še nisem slišal toliko pritožb od gg. učiteljev kakor o Dreflaku. Izvzemši njegove kimovce, je splošno mnenje, da ni sposoben za nadzornika, kajti zmerja lahko tudi vsak hlapec, ne da bi kaj svetoval, kakor dela Dreflak. Torej, čemu tako visoko ? Sam Bog ve, če udje okrajnega šol. sveta vedo kaj o tem Dreflakovem delovanju. Menda ne. Na ta način se šolstvo ne more povzdigniti, ker učiteljstvo ne more imeti veselja do trudapolnega delovanja, za katero ne dobi drugega, kakor psovke od nemškutarskega nadzornika. Posebno mlade moči potrebujejo opore, da se utrdijo v svojem težkem poklicu, ne pa, da izgubijo že prvo leto vse upanje do boljših časov, kar se pod Dreflakom mora zgoditi, kakor se sliši dannadan iz učitelj skih krogov. Neučitelj. (Lokavski Mavrin) je pustil dne 5. julija 1903 pri cerkvi v Križevcih javno razglasiti, da plača vsakemu 100 K, kdor mu dokaže, da je nemškutar. Pravi, da ga je slovenska mati rodila, da pa ni sovražnik Nemcev, ki mu dajo zaslužka, kakor sploh nobenega človeka ne sovraži, ki mu da zaslužiti! Gospod Mavrin, posvetujte se s kakim odvetnikom in prepričali se boste, da je vaša obljuba veljavna in tožljiva. ^Domovina" zahteva *teh 100 K za se, ker vam bo v nasled¬ njem dokazala, da ste nemškutar: Ko so bile volitve v zadrugo, hodili ste med Slovenci od obrtnika do obrtnika s prigovarjanjem, naj ne gredo volit, da ta zadruga itak nima nobenega pomena. Nam je znano, kdo vas je za ta posel najel, ki tvori kaznjivo dejanje! — Na dan vo¬ litev so Nemci pritisnili, da bi bili skoro zadrugo dobili v roke, ker naših slovenskih volilcev vsled vašega prigovarjanja ni bilo na volišče. *Hoteli ste z vašim B domoljubnim“ postopanjem spra¬ viti zadrugo v nemške roke! — O priliki slav¬ nosti razvitja zastave nemškega pevskega dru štva v Ljutomeru dne 28. junija t. 1. ste ščuvali redarje in požarnike zoper naše vrle slovenske kmete, ki so klicali „živio“ ! No plačali so vam za to v Noršencih še tisti dan; zaradi tega mislimo, da jih ne sovražite, ker so vam plačali vaš zaslužek ali vašo domoljubno zaslugo! — Da ste „Štajerčev“ dopisnik, dokazali ste sami s tem, da ste že večkrat vaše „duhovite" spise podpisali. In še niste nemškutar?! Morda vam pa pojm nemškutarja ni' znan?! Nemšku¬ tar je rojen Slovenec, ki pa nima ljubezni ne do matere, ne do domovine, ne do človeka sploh, ki Slovence celo sovraži in iz dobičkarije z Nemci vleče. Nemškutar je oni, kateremu ne morejo odkritosrčno zaupati ne Slovenci ne Nemci, ker se takega človeka da za denar za vse dobiti. Nemškutar je Slovencem mnogo ne varnejši, kakor Nemec, pa če se dela tudi po¬ božnega in hoče zidati Materi Božji kapelice! — Nemškutar je izdajalec, Efijalt, pri kojega imena izreku vsak pošten človek pljune! — G. Mavrin obljubljenih 100 K nam tedaj upošljite tekom 8 dni, ker vas bomo sicer izročili g. dr. Rosini v Mariboru! Denarje mi tudi radi zaslužimo, če smo prav narodni in ne nemškutarji! Ker pa denarje rad vsak zasluži, pozivamo slovenske in nemške časnike ter posameznike, naj to ugodno priliko vporabijo in zahtevajo od lokav¬ skega Mavrina vsak po 100 K za dokaz, da je on res nemškutar. Njegova pismena obljuba, iz¬ plačati vsakemu po 100 K, kdor mu dokaže, da je nemškutar, leži pri županu, gospodu Ignaciju Hauptmanu v Križevcih. (Gornja Radgona.) Da pri nas napredu¬ jemo, je gotovo lep dokaz zadnja veselica, ki smo jo imeli na vrtu Osojnikove gostilne. Slabo vreme je mnogo ljudstva odstranilo, ker so mislili, da ne bo nič, ker je še popoldne deževalo. Toda vzlic slabemu vremenu je naše ljudstvo pokazalo, da nam radgonski podrepniki malo škodujejo, kajti zbralo se je vendar par stotin občinstva in smo imeli celo tuje goste, kakor sosede Kapelčane in daljne Dunajčane. Pri tej veselici smo zopet spoznali vrline naših tambu¬ rašev in pevcev pod spretnim vodstvom doma¬ čega umetnika in skladatelja g. Janka Čiriča. Želeti bi bilo, da bi gospod skladatelj kmalu stopil v javnost! Razšli smo se z nado, da nam bo kmalu zopet mogoče poslušati naše vrle tam¬ buraše in pevce ter gledati našo mladino na gledališkem odru! — Na god sv. Cirila in Metoda so pa zakurili po naših gričih lepe kresove na čast slovanskima apostoloma! Topiči so grmeli po dolinah, da je kar veselje bilo poslušati. Slava vama sv. brata Ciril in Metod! Živeli zavedni Slovenci, ki znate častiti sveta brata slovanska, katera sta prva učila naše pradede spoznavati ljubezen do domačega jezika in ljubiti svojo domovino! (Mesta, kuga za slovenske posle.) Koliko sinov in hčera našega naroda izgine v valovju tujine, koliko se jih izneveri materni besedi! Mladenič, dekle, pride v mesto, misli, da je sedaj gospod, gospodična, akoravno opravlja morebiti slabša dela, kakor bi jih doma nikdar ne hotel. Pa kaj to, v mestu je, gospod-hlapec je, gospc- dična-dekla je. Slovenski svoj materni jezik za¬ metuje ter se sili, da govori in piše v tujem. Pred menoj leži pismo nekega dekleta, katera tudi misli, da ne bo gospodična služabnica, ako ne bo pisala domov v tujem jeziku, Za kratek čas, pa tudi v pouk in svarilo podajem to pismo cenjenim bralcem. Ta ^kolobocija" se glasi: „Liebste Dante! Jest vam norem Angat, Pisati, sajniht pese das Ihsolank, nihtpisala, sm, das ih kane cajthb. Ut pin nir dasukom. Utj Angros heses, kipt cerficudom, sin ja cva hajsa Ankafe- hass, ut Hotel gibecpaj hundert čimer, sinja Finfodrask dinspodn, Ut ihpin ahdurt, ih pin Farksjar pin hinkomen. Maegredomro. Majne Muter, ket Ahniht žleht, unt Fater ketjim Ah gundt, gnndsepesa gen. Moj brodor Gustel dedut šlosajraj lerna, Moj brudo johan, tenvaseniht erhad minir pisal. Ljubra, Deta mnestepisala dai saslek Fišera is dassklabe. Majgot vam beren ihnohanmal, hinkom. File grise, af ole, ih vinče angliklih, Najesjah saj langleben. utksunt pajben sajniht pese dante. Gertrude Pšenica." Berite in strmite. Kdo je kaj razumel? Tako se sra¬ moti tak človek sam sebe, pokaže, da je prazna slama med bujnim žitom. In koliko enakih slu¬ čajev bi lahko navedel, vendar naj bo dovolj za sedaj. Edina misel, edina beseda, ki sem jo v stanu izreči, je: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Druge slovenske novice. (Trgovska zbornica za Kranjsko) je imela prošli petek svojo sejo, v kateri se je razvila zanimiva debata, ki je imela za predmet že toli- krat obdelane izgrede ob času protestnega shoda v Ljubljani. V tejjseji je tudi vstal mogočni gospod Gassner, tovarnar v Tržiču, neke vrste krščan¬ ski socijalist, ki pusti ubogega, lačnega potnika v svoji krščanski usmiljenosti aretirati, ako po¬ bere na tleh ležeče na pol gnjilo jabolko. Ta gospod je vstal in zahteval, naj mu predsednik zbornice prestavi slovenske govore, ker jih ne razume. Ta zahteva je obudila pri vseh sloven¬ skih zborničnih svetnikih opravičeno ogorčenje in ljubljanski župan mu je povedal par poštenih, kakor mu je šlo. Seveda je neki drugi gospod, tudi Nemec, celo stvar zasukal in rekel, da se Nemcem prepoveduje govoriti nemški. Predsed¬ nik Lavrenčič je gospodu med občnim smehom pojasnil, da kaj takega nihče ni govoril, ampak samo, da predsednik ne bo igral ponižnega tol¬ mača nemško-krščanskemu gospodu Gassnerju. (Slov. trgovsko društvo „Merkur" v Ljub¬ ljani) naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 3 pomočniki mešane stroke za deželo, 1 pomočnik meš. stroke in 2 pomoč¬ nika manuf. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik manuf. stroke za Celovec, 1 pomočnik špec. stroke za Ljubljano, 1 pomočnika želez, stroke za deželo, 1 kontorist (stenograf) za Celje, 2 kon- torista stenografa, 2 blagajničarki in 1 prodajalka za deželo; 1 učenec za Ljubljano, 2 učenca za deželo, 1 poslovodja za meš. trg. na deželi. Od strani nastavljencev iščejo naslednji službe: 5 pomočnikov špecerijske, 5 pomočnikov manuf., 3 pomočniki špec. & želez., 2 pomočnika špec. & galant., 1 pomočnik želez. & manuf. in 7 pomoč¬ nikov mešane stroke, 7 kontoristov, 3 blagajni¬ čarke in 1 učenec. (V Idriji) je začel izhajati socijalno-demo- kratični listič „Naprej“, kateremu urednik je neki Anton Kristan. Ta Kristan je bil svoj čas hud klerikalec, potem se je kar črez noč prele¬ vil v še hujšega liberalca in ni bilo dolgo, kar je postal iz liberalca socijalni demokrat. Krista¬ nova prošlost nam je prav dobro znana, posebno njegova „matura“, s katero se je bahal svoj čas po Gorici. Kako je neki z njegovo častjo rezerv¬ nega častnika? List „Naprej“ se je ustanovil proti volji strankinega vodstva in zato poživlja isto svoje pristaše na bojkot lista in za njim stoječe idrijske okrajne organizacije. „Naprej“ bo šel kmalu ,nazaj*, odkoder je prišel. (Velik požar.) Trg Mavten v Ziljski dolini na Koroškem, ki šteje okrog 700 prebivalcev, je v petek popoldne pogorel skoraj popolnoma. (Predrznost nemškega postajenačelnika.) I Na postaji v Vratih na Koroškem je neki gospod zahteval vožnji listek v slovenskem jeziku. Po- stajenačelnik; mu je na to odgovoril, da se na ’ železnici ne sme politizirati in da Slovenci na Koroškem sploh nimajo pravice zahtevati vožnjih listkov v slovenskem jeziku, (Vipavska železnica) še vedno teče po ne¬ plačanih tleh, kajti posestniki, kateri so odsto¬ pili svoj svet za železnico, še sedaj, po par letih, niso dobili plačila. Nekateri so že delali prošnje, ali plačila še ni. Čudno je res, kako se more taka stvar tako dolgo zavlačevati. Pripomnimo naj še, da ima promet na vipavski progi državna železnica v rokah. (Tržaško porotno sodišče) je obsodilo 60 letnega Andreja Lade iz Poljan v veprinški ob¬ čini na osem let težke ječe ki je svojo nekdanjo ljubimko Marijo Lade umoril udarivši jo s ka- menom po glavi. Mrtvo truplo je zavezal v vrečo, vrgel v neko jamo in pokril s kamenjem. (Kako postopajo s slovenskimi uradniki.) Višji računski svetnik in predstojnik fiaančnega računstva v Trstu, gosp. Štefan Bajec, je šel v pokoj predno je dovršil svoja službena leta. In kaj je bilo vzrok temu? Ravnatelj, Nemec Zimmermann, ga je toliko časa šikaniral, da mu je končno pošlo potrpljenje in je šel rajši v pokoj, kakor bi nadalje prenašal ravnateljeve šikane. Vse to se je pa godilo namenoma, samo da gre Slovenec Bajec v pokoj in naredi prostor Nemcu, ljubljencu ravnateljevemu, ki je tudi v resnici zasedel Bajčevo mesto. Fej takim raz¬ meram v državni službi! (V Podgradu v Istri) je zblaznel kmetski sin Anton Dekleva. V svoji zbesnelosti je ogrizel svojega brata in bi ga bil tudi ubil, ako bi mu ne bil ušel. Svojega najboljšega prijatelja Josipa Staniča, ki ga je prišel mirit, je udaril z de¬ belim polenom po glavi, da je bil takoj mrtev. Ubiti Stanič, ki je bil star 50 let, je zapustil , onemogle starše in vdovo s petimi otroci. 324 Politični pregled. (Papež na smrtni postelji.) Stanje sv. očeta se je poslabšalo. Sploh na ozdravljenje ni misliti, kajti vzlic jekleni naravi sv. očeta je visoka sta¬ rost 93 let in ž njo zvezana slabost, ki se kaže v pojemanju srčnega delovanja, kriva, da ne more ostati več dolgo. Zdravniki so se zmotili v svoji diagnozi, kajti papež ni bil bolan na plju¬ čih, kakor so mislili, ampak vnela se mu je rebrna mrena. V petek so papeža zopet operirali in mu odstranili iz oprsja zopet 1080 gramov krvave snovi, ki jo izločuje rebrna mrena. Ko je papež videl, kako teče od njega nezdrava te¬ kočina, je vzkliknil: „Saj teče kakor vodomet!* Pred operacijo je dejal: „Operirajte, le operirajte! Bolezen bi morda pač lahko odstranili, a mojih 93 let mi ne morete vzeti raz hrbta. Starost je že sama na sebi bolezen * Seveda se zanima zdaj celi svet, kdo bo naslednik Leona XIII. V petek dopoldne sta na papeževo željo prišla k sv. očetu kardinala Oreglia in Gotti. Vsi drugi, tudi zdrav¬ niki so morali zapustiti sobo. Pogovor se je vršil pri zaprtih vratih. Temu pogovoru pripisujejo veliko važnost. Nekateri italijanski listi trdijo, da je papež izrazil željo, da bi bil kardinal Gotti njegov naslednik. Druga poročila pa zatrjujejo, da je veliko število kardinalov za to, da bi bil izvoljen kardinal Ferrari. — Papež je določil, da se ga pokoplje v Lateranu. Načrt za nagrobni spomenik je papež že odobril in tudi kip njegov je že gotov. Najnovejša poročila zopet javljajo, da se je sv. očetu obrnilo na boljše. Olajšanje v splošnem položaju sv. očeta še traja. Zdravniki javljajo, da je sv. oče kritično perijodo bolezni prestal. Neposredne nevarnosti ni. (Češki minister, dr. Režek) je šel, ker ni mogel ostati v ministrstvu, ki se ne zmeni za zahteve češkega naroda. V političnih krogih se govori, da se ne bo več imenoval minister za Češko, temveč da si vlada pridrži proste roke. Tako bi se izognila zahtevi, da se tudi za Nemce imenuje poseben minister. V čeških krogih se pa zatrjuje, da bo Režkov naslednik vseučiliški profesor dr. Bral, zet dr. Riegra, ki je priljubljen pri narodu in pri kroni. (Na Ogrskem) razmere niso takšne, kakor bi si jih želel grof Khuen-Hedervary, kajti ve¬ čina dosedanje opozicije pod vodstvom poslanca Barabasa hoče nadaljevati obstrukcijo. Barabas je sklical na danes svoje somišljenike, da se po svetuje o daljnih korakih. Za povod obstrukcije imenuje izjavo domobranskega ministra, iz ka¬ tere se da povzeti, da vlada nikakor noče ustreči zahtevam opozicije po ogrskem poveljevanju in ogrskih zastavah in znakih. (Brez Avstrije) ste se začeli dogovarjati Nemčija in Italija o obnovitvi trgovinskih po godb. Ako že niso dogovori gotovi, bedo zaklju¬ čeni v par dneh. To senzacijonelno vest je pri nesel neki ogrski opozicijonalni list. Ako je stvar resnična, kaj poreče neki avstrijska vlada k temu koraku obeh „odkritosrčnih zaveznic* Avstrije ? (Dogodki na Hrvatskem.) V Zagorju še vedno narod vstaja. Dne 10. t. m. je bil v BedDji pravi vstanek. Zbralo se je okrog 300 kmetov pred cerkvijo, ki so hoteli prisiliti madžarone, da prisežejo, da ne bodo več glasovali za vlado. Vhod v cerkev jim je zabranilo pet orožnikov, ki so vstrelili in so bili trije kmetje težko ra njeni, osem pa lahko. V Kelemenu so si kmetje napravili dve hrvatski zastavi, kateri naj bi jim bil neki tuji duhovnik blagoslovil, ker je domači madžaron. Ob tej priliki je prišlo do spopada z vojaki, ki so streljali na narod Koliko je mrtvih in ranjenih, se še ne ve. — Novi ban pride v Zagreb koncem tega tedna. Kakor se čuje, na¬ merava grof Pejačev d razdeliti opozicijo, ker misli baje enega opozicijonalca pridobiti za sek- cijskega načelnika, toda lisjak se moti. Opozicija je tako složna, da se ne bo dal niti eden član premotiti, da bi prevzel kako službo od vlade. Pač pa se podirajo stebri samemu madžaronstvu. V soboto je podal ostavko sekcijski načelnik in podbau Krajčovid. Njegov naslednik bo najbrž srkski poslanec Šumanov c. — Opozicija sklicuje na dan 15. avgusta v 80 okrajih shode za finan- cijalno samostalnost Hrvatske. Povsod se usta¬ nove tudi lokalni opozicijonalni odbori. Kaj neki poreče novi ban k temu? Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. ( 300 ) Ne 213/3 Oznanilo. (Boji v Macedoniji) se nadaljujejo vkljub vsem zatrjevanjem turške vlade, da vlada v Macedoniji mir. Bolgarska je sicer vzela z vsem zadovoljstvom na znanje izjavo tarške vlade, da ne namerava ničesar proti Bolgarski, ali vzlic temu je mobilizirala en polk pešcev in dva ba¬ taljona pionirjev ter jih poslala na turško mejo. Bolgarska vojna komisija se mudi v Steyru, da nadzoruje izdelovanje novih pušk. Posestvo na P rodaj C. kr. okrajna sodnija v Ljutomeru daje naznanje: Z vlogo z dne 7. julija 1903, opr. št. Ne 218/3,1 je Frančiška Vaupotič, posestnica v Noršencih po g. dr. Franjo Rosina, odvetniku v Mariboru svojemu možu Jožefu Vaupotič, posestniku v Noršencih pravico upravljanja z njenim premo¬ ženjem v zmislu § 1238 o. d. z. preklicala C. kr. okrajna sodnija v Ljutomeru, I. odd. dne 7. julija 1903. 10 minut izven mesta Celja, katero obstoji iz: a) stavišč, hiše in obsegajočih b) njiv c) travnikov d) vinogradov e) pašnikov f) gozdov gospodarskih poslopij, 8 a 35 m 2 2 ha 23 B 76 „ 26 „ 4 , 15 , 65 „ 29 „ 28 „ 1 „ 99 , 1 . skupaj 5 ha 2 a 9 m 2 s čistim iznosom po 124 K 34 v. Blizu tretjina kupnine sme ostati na posestvu vknjižena. Natančneje pri Janezu Bovhi, solicita- toriu v pisarni g. dr. Ivana Dečkota, odvetnika v Celju. ( 285 ) 3 Trgovskega pomočnika sprejme tvrdka JULIJ ŽIGAN na Polzeli (296) 3—2 v Savinjski dolini. NA ZNANI LO! Podpisana s tem slavnemu p. n. občinstvu in gospodom popotnikom najuljudneje naznanja, da je s 1. junijem t. 1. prevzela znani hotel ,k j v ZAGREBU, na vogalu Nikoličeve in Gajeve ulice, ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom. Za dosedanjo naklonjenost in obisk v hotelu ,Liebald‘ se lepo zahvaljujem in obenem obljub¬ ljam, v sedanjem hotelu z izvrstno kuhinjo, naj¬ boljšim vinom ter budjeviškim pivom po zmerni ceni in najtočnejši postrežbi cenjenim gostom ustrezati. Z velespoštovanjem udana Doljan (264) io-5 P re j hotel ,Ziebald‘. Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste Velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York ( 233 ) 99 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. -.‘A*. -.-.v Trgovina z železnino „MERKUR“ PETER v O« Graška o e e ta šte^r. 1J2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite žele. .,ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel- ske a orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, erablje in strojev, vsakovrstnih por.ev, ključainičarskih izdelkov ter okov za okna vrata m pohištvo, zrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meni m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd ]Z!W Ceme " , ■ ' epe " ka ' ' rsie ' a ° bi i a "i e (Štorje) lončene ce„. samokolnice, oprav aa strelovode, ter vse v stroko ie- lezne trgovine spadajoče predmete. iar ' To:naaŽeVa žllndra > najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.