7. Jtnfltai. I MMHM. • MM M. |MV|I NJ. Ml. Ml ^fl ^^^^^^H ^fl ^^. ^^^^^^m ^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^& ^^^^^^B .^fl I ' I ^^^^^^^H I ^B ■ ^^^^^^H ^1 ^^. ^fl ^^. ^^k. Uhal« fHk dn popoldne, teomeartl oomollo to praaaftk*. Ift* »r atl s Prostor 1 m/m X 54 mm za navadne in male oglase 83 vin., a u/adne razglase 1 20 K, za poslano tn reklame 2 K. — Pri naroČilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Opr vnUtvo N81ov. Naroda1' In ,Narodna Tiskarna«' Knatlova uiloa at 5, priUićno. — Tolaloa At 90. „lieteaakJ Mare* refli v Jm|salari|li celoletno naprej plačan . K 120* — polletno ...,...„ 60*— 3 mesečno......m 30"— 1........ 10*- w MaMfaal ta po pottli V iooasaaatrsi celoletno......K 140*— polletno . . • • . # •; m 70*— 3 mesečno ••••••« 35*— ......- 12 — Novi naročniki naj pošljejo v prv^č naročnino vedno fjO^ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez ;poslatve denarje se ne moremo ozirati. Oroaalsttro »Hov. *ar#*a" KaaRora aUoa -K. i, L ■■Hamji Tolofoa otov. »4. Poploo oprofoama lo podpisana ta ftaaootao ItMlmojaO fjflT Rokopisov no orala« -ajpoj Posamezna Številka velja 60 viitarkre. Izvršitev mirovne pogodbe« Pri ministrskem predsedništvu v Beogradu se je osnoval neposredno pred Božičem nov, velevažen urad, za izvršitev mednarodnih pogodb. Ta urad ima nalogo nadzorovati izpolnitev obveznosti oziroma Izrabo pravic, ki izhajajo iz mednarodnih po&odb in svetovati ministrstvu v pravnih vprašanjih medn* rodnega značaja. Prvi povod za ustanovitev tega urada je pač St. Germainska mirovna pogodba, ki tangira prav posebno nas Slovence in naše gospodarske in finančne od-nosaje napram bivši Avstriji. Kakor se poroča, so člani tega urada bas dokončali prevod mirovne pogodbe z Avstrijo na srbski jezik. Agenaa urada se bode pač v kratkem razširila, ker je že podpisana mirovna pogodba Meuillvska z Bolgarsko in bo v kratkem sledila pogodba z Turčijo in Ogrsko. Medtem bo nastala potreba revizije oziroma obnovitve konzularnih in trgovskih pogodb, za katere se že nabira in pripravlja materijal v resortnih ministrstvih. 2e opetovano se je ugotovilo, da je mirovna pogodba z Avstrijo le nekaka baza in izhodišče za ureditev odnošajev med Avstrijo in zavezniškimi državami in nikakor ne ureja odnošajev novonastalih držav medseboj. Razen tega je v pogodbi cela vrsta odprtih, nerešenih vprašanj. Mnogo vprašanj je bilo rešeno nam v škodo, vendar ne smemo izgubiti upania. da dosežemo pri zavezniški reparacijski komisiji, ki se sedaj organizira kot kontrolni organ antante za izvršitev mirovnih pogojev na Dunaju, svoječasno upoštevanje. Kakor cela mirovna pogodba, deli se nov urad na štiri sekcije: 1. Politična sekcija za konečno ureditev mej, plebiscite, ligo narodov in varstvo manjšin. 2. Odškodninska sekcija, v katero spadajo zadeve vojne odškodnine. 3. Gospodarsko - financ-nasekcija,v katero spadajo vsa gospodarska vprašanja mednarodnega značaja in 4. Prometna sekcija za ureditev prometa na suhem in na vodi. Ni nobenega dvoma, da smo Slovenci predvsem in najbolj interesiram na mirovni pogodbi z Avstrijsko republiko kot integralen del bivše Cislajtanije. kot neposredni in najbližji sosedje republike. Pri prejšnjem centralističnem upravnem sistemu se je centraliziral ne samo arhivski in znanstveni materijal Iz naših dežel na Dunaju, marveč tudi naše gospodarstvo. Priznati se mo- ra, da smo bili doslej Slovenci na mirovni konferenci in pri likvidacijski komisiji na Dunaju številično zadostno zastopani; imeli smo tudi poseben urad za mirovno konferenco in za terjatve napram bivšemu erar-ju ter komisiio za ugotovitev mej v Ljubljani. Toda v javnosti je vse zanimanje zasDnlo, kakor da bi bilo delo že končano. In vendar Šele zajemamo organizirati važno delo za bodoče generacije, ki zahteva, da si vsi strokovniakf razdelilo vloge, da bomo kos ogromnim nalogam. Faktično ie bil storien samo en reelen korak za izvršitev določbe mirovne pogodbe v Sloveniii s tem. da se je ustanovila kot najnujnejša potreba Zveza upnikov. Glede prometa, carine, obrtnih pravic, trgovine in industrije, zavarovalnic in drugih gospodarskih odnošajev se še nI ničesar osnovalo. Na vseh teh obsežnih poljih je treba za bodoče konkretne pogodbe nabirati materijal, organizirati skupine interesentov, izdelati načrte in programe. Tudi v znanstveno - kulturnem oziru je ostala nedavno tu podana inicijativa brez odmeva, dasi leži v dunajskih arhivih in muzejih pokopana cela naša kulturna, gospodarska in tehnična zeodovina in ie brea tega materijala biblioteka naše univerze in tehnike skoro nemogoča. Tam so geološke in hidrografičnc analize naših kraiev, tam so vsi Izdelani projekti Številnih železniškin vprašanj v in preko Slovenije, vsi kartograftčni operati našega teriti*-rija. vsa kronika, statistika našega trgovskega razvoja, naše domače Industrije, naših financ, z eno besedo, vsi predpogoji za znanstveno deio naše univerze in tehnike. Ves ta m«-terlial je treba pregledati in za nas notrebno izbrati, da se prenese k nam. Slovenci smo pri novem uradu častno zastopani, vendar se ne smemo udajati brezbrižni nadi, da bo Beograd v sedanji situaciji mogel zbirati vse podrobne podatke, o« varuje naše speciielne interese prt tem velikanskem delu. Imamo sami dovolino število strokovnjakov naj-različneiših panog, treba nam le s a-mo enotne institucije In programatlčne delitve dela, da izvršimo v toliko detajlih že deloma započeto kulturno In gospodarsko delo. Milijarda ljudskega premoženja, neprecenljive kulturne vrednosti, cela usoda prihodnjih generaeli zavise od tega, da se lotimo po poučnih v*af»r*ant bataljona, maior Djoka Pavlovič se je odločil, da pr-veri nalogo odločilnega napada dru-ei četi bataliona. četi, ki so bili v nji samo jugoslovanski dobrovolicl. u mene je poslal, da prenesem povelte komandiru čete. Ko sem se plazil skozi rov. ki ie segal komaj do kolen, sem prišel do poročnika JaKe Koželja, ki ie čepel v svojem zaklonu in pridno s svojimi prsti kopal rov, — ne zase, ampak za svojo ste-kleničico s koniakom. Ta mala steklenica je imela svojo znamenito zgodovino: nas Jaka jo ie namreč dobil v dar od ne*e svoje prijateljice, ko ie bil še avstrii-ski oficir n**ki> na Oorniom Avstrijskem. SteklenIČica je romala pozneje ž nilm v Galicijo, in Jaka ie ni pozabil niti takrat, ko te popihal od Avstrijcev in se pridružil ruskim Kozakom: steklenica je romala fc njim po Sfbiriil in končno Je Jaka prišel ž nio v Odeso, kier j* njeea tn njegovo zvesto ST>r*»mlievalko spoznal kmalu ves toaroslovanski kor dobrovoljce v. AH romanla še nI bilo konec: preko ogromnih ruskih step. od Odese do Severnega morja — je potoval Jaka s svojo steklenico, vkrcal se na ladje in plul nr*ko Sevet-n»ga morja na Angleško, preko Francoske do Soluna: tam v Solunu In na solunsM fronti smo poznali vsi lakino steklenico in njeno bujno zj?u-dovfno. In zato se nisem čudil, ko sem našel Jako, kako pazljivo skriva svo-io draeocenost, skrival jo je nazljl-veje ne^ro svoio glavo. Izročil sem novelie komandiru drige čete. ki tm ndločil, da noročnik Jaka Koželj * svojo polč^tT nrv? napade Bolgari*. Se danes vidim poročnika Jako, kako je preskočil plitke rove. v svoji roki zavihtel kano in za vpil: *Fantfe, za menoj!« Trenotno so poskočili junaki-dobrovoljcj iz rovov in pohiteli za Jakom, ki ie bil vedno prvi, maha! ie s svojo kapo in nieeov irlas se je slišal Izmed sto«iasne*a »Hura«, kl ie done! med skalami in kamenji. Ni min"lo nit* **trt ure. ko so orihiteli dobrovolici do bokrarske linije — kratek boi in poročnik Jaka Je prvi skočil v sovražnikov rov. Borba je bila kratka: v divjem in paničnem begu so Bolgari, pomešani z nemškimi strelci, zapustili položaj in se spustili nizdol po bregu; peklenski ogeni so vsuli Jakovi *6. uri zvečer v prostorih Pisarne za zasedeno ozemlje, Pražakova ulica 3/1. — Prosimo poi-noštevflne udeležbe. — Odbor za zasedeno ozemlje v Ljubljani. Volitve v občinske zastope se jfniaSo vršiti tekom meseca februarja. jDeželna vlada za Slovenijo je že izdaja ukaz glede sestave volilnih imeni-mov. Volilni imeniki naj se sestavijo čim najpreje in sicer na teb le temeljih: V ! volilni imenik se naj vpišejo: 1. Vsi državliani kraljevine SHS. ki so dovršili 21 leto in ki imafo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini ali 'ki kot Javni nameščenci (t. j. zdravniki, Živinozdravniki. odvetniki, notarji. civjlni jnžen;r:i. železniški uradniki in ^nameščenci in duhovnik?) od 1. januarja I°20 redno bivajo v dotični občini. p. Vse one drza\ip.nke kraljestva SrIS, Ki so izpolnile 21 leto in ki že vsai 1 Jeto nlačinefo predpisani državni neposredni davek ali Iv j gospodarijo samostojno na posestvu svoiih odsotnih mož aH mladoletnih odnosno odsotnih otrok, bratov in sester, katerim je vsai eno leto predpisan kak državni neposredni davek, in tjste, ki so javne ali zasebne nameŠČenke in ki <-o uspešno dovršile vsaj 8 razredov ljudske šole, meščansko Šolo al' vsaj štiri razrede kake srednje šole. V imenik se nai vpišejo tudi vse one o^ebe. ki po jeziku in plemenu pripadajo jucroslovenskemu narodu in ki imajo domovinsko pravico v takem delu bivše avstro - ogrske monarhije, ki ne prjoada kraljevini SHS. Osebe, ki imajo domovinsko pravico na Koroškem, kjer se vrši plebiscit, smejo le tedaj voliti in biti izvoljeni, ako bi jim po § 80 saintgermainske mirovne pogodbe pripadala pravica, da optirajo za kraljevino SHS tudi v slučaju, ako bi se dotični del Komike prisodil Avstriji. Vsi oni tujerodci, ki imajo po § 78 saintgermajnske mirovne pogodbe pravico da optirajo slede domovinske pravice za eno izmed držav, ki so nastale na razvalinah Avstro - Ogrske, se ne smejo vpisati v volilne imenike in nimajo niti aktivne niti pasivne pravice, dokler m potekel enoletni rok za optiranje. Volitve se imajo vršiti na podlagi proporci jonal-negra volilnega sistema, ki bo s!»čen onemu, ki je že oblavil na Hrvatskem. Občinski odbori, ki so v naših rokah naj takoj prično s pripravami za občinske volitve. Predvsem je treba, da se izvrše nemudoma vse predpriprave za sestavo volilnih imenikov, ki so največje važnosti. Volilni imeniki se naj setaviio čim najbolj natanko, da ne bo kasneje z reklamacijami preveč opravila. V vsaki občini se naj nemudoma sestavijo občinski volilni odbori naj skrbe za pouk naših somišljenikov. Naj prirejajo volilne sestanke, na katere lahko naroče tudi govornike iz Ljubljane, katere bo strankino vodstvo prav gotovo zelo rado dalo na razpolago. - Gotovi gospodje iz sociialno-demokratskega tabora se delajo sedaj velike junake in odpirajo na široko usta. Toda še le sedaj, ko je pokopana Avstrija. Poprej so lepo mot-čali in se niso upali niti kihniti boječ, da bi jim tega ne zameril kak avstrijski mogotec. Tudi oduševljeni J ingosloveni so sedaj. Preje pa si niso niti upali rabiti jugoslovenskeg* imena in so povsod! in vselej samo naglašali svojo intimno zvezo s svojimi nemškimi sodrugi. AH nam gospodje sodrugi morejo navesti samo jednega svoiih somišljenikov, ako Izvzamemo edino Cankarja, ki bi bil v težkih časih vojne trpel radi svojega političnega prepričanja? Niti enega ne morejo navesti! In ti ljudje, ki se širokoustijo, kakor da bi bili od nekdaj najsrditejši odporniki avstrijske misli in avstrijskega patrijotiz-ma, se drznejo sedaj očitati drugim, da so bili sluge avstrijskih mogočni-kov in oznanievalci avstrijske državne ideje! Vsa slovenska narodna javnost jih pozna, zato naj le lepo molče, in naj ne mečejo kamenje na druge, ki so pred Bobrom in ljudmi veliko manjši grešniki, kakor oni sami. = Zlato Je molk! Neki gospod. ki je tajnik političnega društva za Poljanski okraj, je napisal v nekem listu dolgo klobaso, v kateri pravi med drugim: »Gospodje JDS ne točite solza za nami. za nas se nisre nikdar zmenili, bili smo vam dobri le pri volitvah, ko pa so bile te prt kraju, ste si pač mislili: zamorec )e stori! svojo dolžnost, ne potrebujemo ga več!<* Dotični gospod bi bolje napravil, ako bi se držal pregovora, da je srebro golk. zlato pa molk. Gospodje, ki se zbirajo v Vojskini družbi, pač dobro vedo, kako so ob lestvici JDS udobno in komodno plezali kvišku in kako lahko so prišli dodobra s krmo obloženih jaslic. Ker pa JDS teh jasli neče in ne more več zalagati % izdatno pičo, zato so seda* gotovi gospodje malkontenti in si ustvariaio svojo stranko, ker je pri nas seveda še prema'o strank, veliko r?reveč pa — voditeljev, odnosno takšnih ljud*. ki hočejo nositi politični zvonec = Protestno zborovanje proti nameravani rešitvi valutnega vprašanja po načrtu ministra Velikoviča prirede v nedeljo v Zagrebu gospodarske organizacije: trgovska in obrtniška komora, zemaljski Savez industrialaca. Savez obrtnika. Zagrebačka burza, trgovački dom, hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo. Savez hrvatskih seljačkih zadrusra. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga Itd. — Nemška in netnčurska propaganda širi po Koroškem vse mogoče letake, tudi v slovenskem jeziku. Ves ta propagandni papir se odlikuje po neverjetni surovosti in gorostasnih lažeh. Tako je izšel zadnji čas letak. sko flegmo je sprejel naše čestitke in rekel: »Samo to je škoda, da ta-Te ^Pantelijski Vis« ni ljubljanski Golovec ali pa Rožnik!« Sedaj sem se šele spomnil, da sem srečal Jakovega Bosanca izpou vrha m vprašal sem Jako, zakaj ga je poslal nazaj; Jaka mi je tedaj lepo vse razložil: »Ravno, ko sem najbolj lepo tn najvarneje skril svojo steklenico s konjakom, sem dobil povelje, da naj napadem Bolgare. Takoj sem pozval svoje fante in šli smo, kakor hudiči naprej! Ko sem zavzel bolgarske rove, sem se hotel okrepčati s požirkom konjaka — ali steklenice ni bilo — pozabil sem Jo doli v vtrje-nju. Bosanec ie takoj opazil mojo zadrego, v kratkih besedah sem mu razjasnil situacijo in že Jo je vdrl nizdol in mi kmalo prinesel steklenico ... Seveda, medpotjo ni pozabil, da se mora tudi sam okrepčati z debelim požirkom! Ali moja steklem* pravil, da je najbolje, ako se človek dobro vtrdi, pa ne samo sebe, ampak tudi konjak se mora vtrditi!« . . * Drugo Jutro smo nadaljevali gonjenje Bolgarov ob reki Melnici nizdol. Brez potov smo se plazili po strmi obali, večkrat smo morali pregaziti reko, popeti se visoko v breg, a potem zopet spustiti se nizdol. Nai pravec ie bil, da pridemo na obalo zloglasne Črne Reke. one iste Crne Reke, ki je znana svetu iz balkanske vojne, ko ie srbska vojska polnih 24 ur stala do vrata v nji in vodila ogorčeno borbo s Turki, ki so branili Bitolj, — do one iste Crne Reke, ki se je leta 1916. pordečila od krvi, ko je srbska vojska drugič vzela Bitolj, a tedaj ne od Turkov, nego od njihovih sedanjih zaveznikov Bolgarov, Nemcev m Avstrijcev. Nekako ob 8. zjutraj so nam javile patrole, da je predhodnica našega polka, pod poveljstvom podporočnika - legijonarja Enista Turka, Ljubljančana, dospela na obalo Crne okratal s JujcoalovaMfclnf barramt ki so bile seveda razvrščene popolnoma narobe, proti Jugoslaviji. Pisec teta letaka le zmešal nekak rite. v katerem se zlobno - neumno napadajo sedanji predsednic dr. Žerjav, general Maister itd. Niti knezoškofa dr, Antona Bona-venture Jegliča ni poeabtl pisec sramotiti. Da le dobro vsako sredstvo proti Jugoslaviji, priča to, da svetuje letak našim fantom na Koroškem, naj te oklenejo Radića na Hrvatskem in udarijo na Ljubljano. Odkod prihajajo ti nasveti proti našemu narodu, le vsej javnosti dobro znano. In zato se ta protijugoslovenska propaganda na Koroškem zaman trudi. ~ Usoehi kolkovanja kron* Beograd, 8. januarja. Kolkovanje naših kron še ni končano v vseh krajih naše države. V finančnem ministrstvu se nestrpljivo čaka na poročila iz poedinih krajev. Da se kolkovanje čimpreje konča, se je sklenilo v finančnem ministrstvu, da se takoj odpošlje nadzornike, ki bodo prepotovali vse one kraje, iz katerih še niso došla poročila o kolkovanju. Nadzornikom bo naročeno, da nastopijo čim najodločneje in če bo treba, da porabijo pri izvrševanju svojega posla tudi silo proti neposlušnim uradnikom. Sumi se, da so se v nekaterln krajih, od koder še nI poročil, dogajale velike nerednosti pri kolkovanju. Kakor hitro se bo točno znalo število kolkovanih bankovcev, se bo prešlo k zamenjavi kron z dinarji po relaciji, ki bo odvisna od števila kolkovanih bankovcev. V finančnem ministrstvu prevladuje mnenje, da za zamenjavo ne bodo zadostovali 2 milijardi pripravljenih dinarjev. (Iz te vesti se da sklepati, da misl! ministrstvo še vedno na zamenjavo 1 :4. Opomba uredništva.) = Minister Pribičevič in Sarajevska »Srpska RJeč«. Beograd, 8. januarja. »Beogradski dnevnik« poroča, da je poslal minister notranjih zadev g. Svetozar Pribičevič sarajevski »Srbski Riječi« ob priliki napada na njegovo osebo pod naslovom »Čiščenje«, sledeče pojasnilo: Na Vašo trditev, da sem v»Srbobra-nu« dne 29. julija 1914., ko je napovedala Avstrija Srbiji vojno, prinesel neko izjavo na čelu lista, ki je sedaj povod za članek »Čiščenje« in napade na mojo osebo, konstatiram, da je ta trditev neresnična, ker sem bil ie 27. julija aretiran in prepeljan v sod-nijske zapore zagrebškega sodišča. To je znano celi naši javnosti, ker je vest o moji aretaciji prinesel zagrebški »Obzor« brez vsakega komentarja, čeprav je znal. da sem poslanec in me je ščitila imuniteta. Vsled tega dejstva je jasno, da onega proglasa in izjave nisem izdal jaz, ker nisem bil'več urednik »Srbobrana«. = Guverner Narodne banku. Beograd, 8. januarja. Guverner nove Narodne banke kraljevine StlS je g. Vajfert. posestnik in pivovar-nar. ,Beogradski dnevnik« poroča, da je na glavni skupščini Narodne banke podal svoje pisano poročilo v popolnoma spakedrani srbščini. Med glavnimi činitelji, ki sede sedaj v nu-vem upravnem odboru te banke, je sedanji finančni minister dr. Voja Veljković kot eden največjih akcijo-narjev te banke. — Kongres sindikatov v Netncfff. Nemškf delavski sindikati so kakor poroča »Piccolo dclla Sera«, ravno slovesno otvorili v Berlinu svoj dvanajsti kongres. Kongres je pričel delo z glasovanjem o predlogu, ki povdaria solidarnost nemških delavskih sindikatov s proletarijatom raske republike. Drug predlog določa, da se ima ojačftl borba lokalnega proletarijata 2a doseso takojšnjega znižanja cen nujnih potrebščin. JADRANSKO VPRAŠANJE SE ŠE NE BO RESILO. LDU. Amsterdam, 8. januaria. (DKU.) »Telegraaf« priobčuje vest lista »Times«, da je verjetno, da se v Jadranskem vprašanju ne doseže kmalu popolna rešitev. Upati pa Je, da doseže Nltti s pomočjo zaveznikov z Jugoslavijo sporazum, ki bo omogočal obema državama, stopiti v prijateljske stike. Nitti se nadeja, da najde v pogajanjih, ki se bodo uvedla, ugodno rešitev. ITALIJANSKI VOJNI MINISTER DEMISUONIRAL. Bero, 8. Januarja. »Telegraienkom-Panje« poroča iz Rimo, da je podal italijanski vojni minister svojo demisijo. Hotel je izvesti dalekosežne reforme v italijanski vojski, zadel pa je pri tem svojem stremljenju na hud odpor v ministrskem svetu. — Kakor hitro se bo vrnil ministrski predsednik Nitti iz Pa-riza, predlagal bo novega vojnega ministra. LONDONSKA POGAJANJA. LDU. London. a. januarja. (Dnn. KU. — Brezžično.) Včeraj so se nada« ljevala pogajanja med Llovd Georgem in Nittijem, katerih so se udeležili tudi lord Curzon, Scialoja in hnperiali. Londonski listi so prepričani, da se bo posrečilo Llovd Georgu najti rešitev in omogočiti prijateljske odnoiaje med ItaUo m Jugoslavija »Dalv News« menijo, da bo Reka z zaledjem neodvisna država« kakor Gdaasko, Istra da bo prišla pod Italijo, kakor tudi nekateri dalmatinski otoki. Split ostane juto-slovenski, kakor vsa obala, z Zadrom bodo postopali kakor z Reko. Važno je, ch ;e sooro?U, da so uvedena pogajanja z ameriško sinančno sknpino jrlede izkoriščanja vodnih sjl Avstrije, DEVIZE. LDU. Dunaj, 8. januarja. (CTU.) Deviza na Zaireb 175—185, na Pra- sro 2S8*50—?9S*50. SHS kronski bankovci 160—ISO. LDU. Curjb, 8. januarja. (CTIO Deviza na Dunaj 2*90, na Berlin 11*40, na Pr^vro 0?n. avstrijske kronske note 3fz5, Heoffreienn domovina. Poslanci Iz zasedenega ozetniia. LDU. Ljubljana, 8. januarja. Na seji narodnih poslancev iz zasedenega ozemlja, ki se je vrSHa dne 6. januarja v Zagrebu, se ?e sicer sklenilo, osnovati posebno parlamentančnoudruženje poslancev \z zasedenega ozemlja, vendar pa je njegova naloga, zastopati le specijelno interese zasedenega ozem'ja. Na sestanku je bil namreč sprejet tudi predlog, da ostanejo vsi poslanci zasedenega ozemlja Se naprei člani svojih dosedanjih parlamentarnih klubov. — Usoda otoka Visa. — Naš mora ostati. LDU. S p 1 i t, 8. januarja. (DDU). Vse dalmatinsko časopisje se obširno bavf z vprašanjem o usodi otoka Visa. »Nova doba« poudarja, kako se Italija z vsemi silami prizadeva, da bo dobila naš važni dragoceni jugoslovanski otok, da bi na njem ustanovila ofenzivno pomorsko oporišče za navale, za ogro-žavanje fn vznemirjanje iztočne Jugoslovanske obale. List naglasa, da Je V|s enotna narodna geografska celota z vso drugo Dalmacijo in njenimi otoki in da po legi in ekonomskih interesih gravitira izključno napram svojemu prfrodnemn. kulturnemu in ekonomskemu središču, osrednji Dalmaciji in Spli« tu. Na Visu je Jugoslovanska narodna zavednost silno razvita. Članek zavr-šuje, da bi bil Jugoslovanski narod ranjen v srce, ako bi Vis prišel pod italijansko gospodstvo. Italija na) nvažuje, da je otok Vis kos balkanskega masiva na Jugoslovan* strani Jadranskega morja fen da bi bik> lako nevarno ta bodoči mir Evrope, ako bi se njena* nepozvana noga hotela trajno ustaviti na tej skali v Jadranskem morju. \i ntie kraljevine. — Prepovedan vbod v kotorsko luko ponoći Kakor poroča »Piccolo detla Sera« od 7. t. m. iz Pule naznanja trdnjavsko poveljstvo, da je do novih odredb parnikom vseh narodnosti prepovedan vhod ponoči v Kotor brez posebnega dovoljenja fraricoskega delegata mezavezniškega pomorskega odbora za Jadran. — Prekop Donave - Solon. »Cor-rjere della Sera« javlja iz Soluna; Projekt za srradbo prekopa, ki ima vezati Axios (Vardar) z Donavo in olajšati srbsko trgovino proti Egejskemu mor-iu, pričenia zadobivati konkretne oblike. Novi kanal bo dostopen za parnikc z 10.000 tonelatjma in bo vezal Donavo s Solunom. Prekop bi pričel ob izlivu Morave v Donavo, sledil toku Morave in dosegel Vardarsko dolino pri Velesil, nato bi sledil strugi Vardaria, od katere bi se potem ločil, da doseže Solun. Skupna dolžina te vodne poti bi znašala 600 kilometrov. Diferenca med najvišjo točko prekopa in izlivom v Donavo bi bila približno 300 metrov in odgovarja približno višini te točke in Soluna. — Žalostne poštne razmere v Zagrebu. Telefonski abonenti, zlasti Pa novinarji, so odvisni od dne do dne bolj od milosti poslujočega osobja na telefonski centrali v Zagrebu. Ce se zahteva na ljubljanski post? kako zajsrreb-ško Številko, je treba čakati po cele ure. predno se dobi zvezo, med tem časom pa nemoteno govori cela vrsta zagrebških zidov s svojimi kolegi na Dunaju in to po milosti zagrebškega telefonskega osobja. Tn to ie urnliivo! Ti zagrebški krjvonosci se vsilijo na poŠto in ob tei priliki odpade marsi-kak masten bak&Š tudi za kako malenkostno uslužnost. £koda je le ta. da se ne more telefonično stisnrti kak žigosan in morda tudi kolekovan papir tem »uslužnimc osebam v roko, morda bi se le preje prišlo do kakega spoja! Da pri tem trpi tudi hitro poslovanje na liiibljanski centrali, ki po cele pol nre ne more priklicati zagrebške centrale, je samo ob sebi urnliivo. Zadnji čas bi že bil. da tndf v Zagrebu zavladajo pri pošt? druge razmere. Turistika in sport. Kranjskogorska podružnica SPD trna svol redni občni zbor v nedeljo, dne 18. ja-rmaria ob pol 2, popoldne v salona noteU [ Razor v Kranjski gori. Veselica, ki jo priredi oodmžmca SPD j na Jeseničan, se vrši dne 1. februarja M j ne 31. Jannarja, kakor ie bilo pomotoma ! objavljeno. \ Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. januarja 1920. 1 — Ustreljeni Brenoe In čr. Pega«. j Na drugem mestu poročamo o izidu j obnovljenega procesa pron* Ivanu Bren-I cetu, posestniku in gostilničarju na ! Dovjem, ki je bil dne 24. avgusta 1915 po prekem sodu v Ljubljani obsojen na smrt in ustreljen. S tem slučajem je v tesni zvezi dr. Vladislav Pegan, tukajšnji odvetnik, kateremu se očita dejanje, ki ni združljivo, ako je resnično, niti s častjo človeka, kamoli odvetnika, ki je s svojo prisego vezan, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zastooa interese v obrambo mu izročenega klienta. O aferi, ki vzbuja ne toliko senzacijo, kakor upravičeno ogorčenje. Še spregovorimo. — Politična deca. Nekje na Go-< reniskem je imela zborovanje Samo« stojna kmetska stranka. Prišli so na zborovanje tudi pristaši baje narod-nosocijalne stranke in so sbod — razbili. To so politiki! — Čehoslovaški legijonaHi \z S|-bjriie na poti skozi LJubljano. S parni-nikom »Italomara« sta dospela dva tranfsporta ćehoslovaških legijonariev iz Sibirije v Trst. Prvi transport štele 5564 mož in 9 častnikov ter se je pripeljal včeraj v Ljubljano ob petnajstih, DrugI transport, 430 mož in 19 častnikov se je pripeljal ob polu devetnajstih. Zastopniki Jugosl. armade in Društva iugosl. legijonarjev so pozdravili došle vojake na kolodvoru. Oba transporta sta se odpeljala iz Ljubljane okoli devetnajstih proti domovini. — Do skrajfnosti ogorčen! vprašamo poštno ravnateljstvo, ako mu je znan nezaslišan nered v poštnem prometu med rjovim mestom in Krškim? Več, kakor štiri leta traia ta nemarnost, in ne stori se od nobene strani nič. Oskrbništvo noče ničesar ukreniti, direkcija molči k vsemu, najemnik poštne vožnie se oa v svtj. lo pest smeje, ker nlačo vleče — če vozi al! ne; po 4 dni vkup nimamo nikake poštene zveze s svetom, — najemnik ima pa sto plitvih izgovorov, češ, sal Je itak ves promet le od njeea odvisen. Ali smo mi res primorani tako nesramnost trpeti? Naj se vendar enkrat tudi ta pron ABd *B»vfc obliuh amojfe aUšall Stran 3. .SLOVENSKI NAROD* dne 10. jjjtgjj 19» itev. 7« đovolj — zato pa nismo prav nič na boljšem. Dobra volja nam ne zadostuje, stori se naj že enkrat res kaj za nas zanemarjene Dolenjce. — Davkoplačevalci. — Tovarišem Juristom! Prof. dr. Pitam ic, ki se sedaj mudi v Ljubljani, da vodi predpriprave za otvoritev juridične fakultete, je izjavil, da se prične juridična fakulteta šele z drugim semestrom. Zato naj se vsi iuristi, ki žele študirati v Ljubljani in še niso vpisani na kaki drugi juri-dični fakulteti, vpišejo na tukajšnjo ;llozofsko fakulteto in to čimprej. S tem se izognejo nevarnosti, da izgube zimski femester. V začetku letnega semestra pa prestopijo zopet na juridično fakulteto. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani se ima od srede arn'la do srede iulija t. !. vršiti II. delni tečaj za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Tozadevni razglas s podrobnimi podatki se nahaja v Uradnem listu št. t., z dne 3. t. m. — V Rogatcu dvigajo ondohri tiemškutarji vedno bolj predrzno svoje slave. Na novega leta dan so priredili nri Brezinšku zabavo, na kateri so peli ^nano vsenemško himno >Die Wacht am Rhcin«. Baje se je uvedla zaradi dogodkov pri tej zabavi uradna prečkava. Celiska »Nova Dobac pravi, da *c bil kolovodja dotične prireditve bivši sodnik dr. Pavliček, znani nem-skutar, ki pa je ob prevratu isrral v Rogatcu tako hinavsko vlogo, da so se baie celo nekateri narodni krogi zanj potegovali, da bi bil sprejet v jugoslo-vensko državno službo. Ta mož, ki aranžira vsenemške manifestacije je tako predrzen, da prosi znova za sprejem k sodišču. -- Lov knjevne občine Križe se v sobota dne 7. februarja 1920 ob 11. na uradnem dnevu v Tržiču v občinski pisarni na javni dražbi odda v zakup za dobo od 1. marca 1920 do 2$. februarja 1925. Zakup in drazbeni pogoji se za-inorejc vpogledati pri podpisanem okrajnem glavarstvu. — Okrajno glavarstvo v Kranju. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, <3a se vrši dne 15. t. m. redna mesečna dražba v mesecu maju 1919 zastavljenih dragocenosti in efektov (bla- ga, perila, obleke itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih. Presna ulica štev. 2. — Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. — Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so poslali fantje iz nekega kraja v zasedenem ozemlju 100 lir, katere so nabrali pri petju na dan sv. Štefana za slovensko šolstvo na Primorskem. — Bog živi slovenske, zavedne fante v neodrešeni domovini — V počaščenje spomina pokojnega profesorja dr. Janka Brarina so nabrali za narodno šolstvo na Primorskem in poklonili CMD. njegovi sorojaki v kavarni »Unjon« znesek 160 K. — V isto svr-ho so zbrali njegovi primorski rojaki v »Narodni kavarni« svoto 150 K. Blagemu pokorniku slava, njegovim častilcem iskrena hvala! Pr'inorci, počastite svoje rojake na enak način! — V Ljutomeru so ustanovili on-dotni trgovci in obrtniki Trgovsko in obrtno društvo. — Ruski kružok prosi vse nekdanje Člane in prijatelje društva, ki so si izposodili ruske knjige Še pred vojno, da lih v kratkem času vrnejo. Majhna je knjižnica, toda lepa dela ima: aH kaj, ko so še ta delca razdeiana. Društvo poziva dalje vse prijatelje ruskega naroda in njegove kulture, da podpirajo »Kružok« in mu darujejo ruskih knjig, ki jih obilo leži med ljudstvom. Knjižnica je odprta ob nedeliah od S. do pol 10. dopoldne v mali dvorani Mestnega doma. — »Orgatrtsation Franco Slovcne. Tečaji franco slovenske organizacije so se pričeli včeraj v četrtek dne S. januaria v istem redu kakor prej. — Zdravega, lepega dečka, deset dni starega, dala bi ubo?na služkinja kakšni boljši družini za svojega samo za to, da ga obvaruje bede, in trpljenja, — Adresa se poizve v redakciji tega lista. — Umrla je dne 8. t. m. v visoki starosti 8S let ga. Marija Tomažičeva, mati g. Avgusta Tom3Žiča, veletržca v Ljubljani. Pogreb bo v soboto 10. januarja ob 15. uri z Dunajske ceste. Blag ti spomin! Po smrti oproščena žrtev. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim višiim deželnim sodiščem ponovna razprava proti Ivanu Brencetu, gostilničarju na Dovjem, ki je bil obsojen od zloglasnih avstrijskih vojaških sodišč na smrt in 24. avgusta 1915 ustreljen. Postooanje se je obnovilo na predlog umorienčevih hčerk Ane, Cecilije in Antonije Brencetove. — Razpravo je vodil predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kavčnik, prisednika sta bila dvorni svetnik Skumović in višjesodni svetnik dr. Dolenec; državni pravdnik dr. Cerne. pritožbo pa je zastopal dr. Adlešić. — O zadevi ie referiral višjesodni svetnik dr. Dolenec: Brence je bil obsojen po prekeni sodu v Ljubljani radi razžaljenia Veličanstva in motenja javnega miru na smrt. ker je bil ovaden, da je na Dovjem sledeče govoril proti takratnemu avstrijskemu cesarju: »Prokleti sivi starec hudičev. Zvezal se je z Nemci, sedaj pa imaš pravično vojsko.« Pozneje je zopet rekel proti takrat 14Ietnemu Francetu Rabiču: »Če bi mi bilo tako ime. kakor tebi in tvoiemu očetu, bi se dal takoj prekrstiti, ker vidva nista vredna nositi tako ime kakor cesar; tvoi oče misli, da je poštenjak, pa je tak kakor cesar ali pa župan. Cesar ie tak norec, da ne nore biti večji.« Tudi ie baie rekel, da -ajši kot bi da! vozove za vojsko, iih raje sežge. Razsodba se je izvršila dne 24. maja, ko jo ie potrdil takratni poveljnik 5. armadnega etapnega poveljstva polkovnik Landwehr. — Priče, ki so bile zaslišane v takratnem postopanju, so izpovedale približno tole in sicer je bil zaslišan naiprei orožniški ^tražmoister Skarja. Njemu je o neki nriliki pripovedovala Marjeta Šifrer iz Doviega, da ii ie Brence rekel, ko sta prišla do njenega posestva, kier so se bili izkopali strelski jarki, da bodo tudi nieno hišo obstreljevali. Marjeta Šifrer pa mu je odvrnila, da to nič ne de. ker se gre za pravično vojsko in da nič ne mara, če ii tudi hišo porušijo ali pa moža ustrelijo. Brence pa da je takrat odgovoril: »Prokleti sivi starec hudičev, zvezal se je z Nemcu sedai pa imaš pravično vojsko. Bolje bi bilo, če bi se bil zvezal z Rusi. kakor pa z Nemci.« Za nekai dni potem pa fe poslal občinski predstojnik Jakelj Hletnega Franceta Babica k Brencetu. da mora priti z vozom k župni cerkvi. Brence ie udaril fanta v obraz in mu rekel besede, ki >ih navaia obtožba. — Marieta Šifrer ie potrdila te navedbe. — Brence je bil iretiran 14. avgusta 1915, na kar so se vršile poizvedbe, ki so trajale do 23. a1* gusta. Poizvedbe ie vodil stotnik-avditor Julus. ki ie tudi zaslišaval obtoženca. Brence ie dosledno trdil, da se ne priznava krivim. Po preteku nekaj dni po aretaciji t. !. dne 30. avgusta ie bilo na povelje polkovnika Landwehrja uvedeno naglo postopanje, vsled Cesar se je podal naslednjega dne J Ius v Dovje, da zasliši tam priče Marjeto Šifrer. Franceta Babica in tudi dvanajstletnega dečka Janeza Guselja, ki je izpovedal, da ie slišal, ko je Brence rekel besede: »Hudičev starec, hudičev Pepček, mora vse vzeti.« Zaslišan je bil tudi Japelj, ki je slikal Brenceta kot človeka, ki rad pije in zabavlja. Občin- j ski tajnik Zupan je izpovedal, da je bil j Brence dobrega ponašanja, da pa je rad pil in da je zelo oblasten. — Preki sod je nato izrekel 24. avgusta ood predsedstvom podpolkovnika Homber-ta in pod vodstvom stotnika-avditoria Julusa smrtno obsodbo, ki se ie, kakor rečeno, še isti dan izvršila. Proti razsodbi se je prijavil priziv, ki se opira na dejstvo, da so priče bile pod vtisom takratnega preganjanja po avstrijskih vojnih oblastvih in da so I zato njih izpovedbe neresnične. Navaja j se tudi, da je stražmojster skarja pri I poizvedovanju grozil ljudem z aretaci- j jami in da so izpovedbe bile vsled tega J več ali manj pod vtisom teh groženj, j To se vidi tudi iz tega, da je Marjeto j Šifrer pričela peči vest, ko je videla, | kaj je povzročila in da ie večkrat izjavila proti svojemu možu. da jo bo bolelo do konca njenega žiljenja. O Šifrer jevi je izdal župnik Aljaž spričevalo, v katerem jo slika kot histerično Žensko, ki je tudi njega in kaplana že denuncirala. Zastopnik Brencetovih dr. Adlešič prikazuie v svojem govoru Brenceta kot žrtev avstrijske vojaške justice. Vie v naprej je bilo odločeno, j da se ima izreči smrtna obsodba. Ta-kratni razpravi je prisostvoval tudi polkovnik-avditor Bciblik ,ki le bil ob pričevanju Rabiča in Šifrerjeve zelo zadovoljen in je pred koncem razprave odšel, češ, da se itak izvrši po njegovih | intencijah in da vsled tega njegova na- i vzočnost ni več potrebna. Znano je ■ namreč, da je bil Boublik največji av- : sirijski rabeli, ki ima mnogo umorov j na svoji vesti. Postopanje prekega so- j da se mora po zakonu končati tekom j treh dni, proti Brencetu pa je trajalo Od 16. do 24. avgusta. Ako je takratni | višji armadm povelinik nadvojvoda j Friderik hotel te določbe iznremeniti, j nasprotuje to zakonu in nI bil on v to I opravičen. Vsled tega stavi predlog, da \ se obsodba razveljavi Temu predlogu se pridruži tudi višji državni pravdnik dr. Černe. — Po dolgotrajnem posvetovanja razglasi predsednik razsodbo, s katero se razveljavi razsodba vojaškega sodišča in Ivan Brence oproŠča. Pravorek se opira na delstvo. da je vo-lafko sodišče več ne*o za dvakrat prekoračilo v zakonu določeni rok postopanja, da se dvorni o verodostojnosti priče Marjete Sifrerieve in da sta bili priči Rabič in Guselj Se Šoloobvezna otroka. MMk t Jrnti fttltr. Clatrerina 8 K, ustanovnlna 290 K Spominjajte se DtnžM sv. Cirilo In HehMi. Kultni. KejMftnr m^th^v ■evvHBagl tfedaUica v UaMial Opera: V petek, dne 9. januaria: »Lepe Helena«, izven abo-nementa. — V soboto, dne 16. lanuarja: »Sanje«, balet abon A, — V nedeljo, dna U. januari*: »Sanje«, laven abonm. — V ponedeljek, dne 12. Januarja: Zaprto. — V torek, dne 13. lanuarja: »Predana nevesta«, abon. D. — V sredo, dne 14. Januarja: »Sanje«, balet. abon. B. — V četrtek, dne 1& januaria: »Rusalka«, abon. A/2. — V petek, dne 16. januarja: »Sanje«, balet, abon. C — Drama: V petek, dne 9. Januaria: »Korenček — 2enitev«, abon. rX —- V soboto, dne 10. januarja: »Korenček — Zenite v«, abon. C. — V nedeljo, dne 11. januarja popoldne: »Protekcija«, izven abon. — V nedeljo, dne 11. januarja, zvečer: »Na dnu* izven abon — V ponedeljek, dne 12. januarja: »Korenček — 2enltev«, abon. A. — V torek, dne 13. januarja: Zaprto. ~ V sredo, dne 14. januarja: »Korenček — Že* nitev«, abon. D. — V četrtek, dne 15. Januarja: »Na dnu«, abon. E. — V petek, dne 16. januaria: »Na dnu«, abon. B. — Kabaret »Laterna« v LJubljani* Člani Narodnega gledališča v Ljubljani in sicer dramski, operni in operetni prvi umetniki, si ustanove umetniški kabaret, ki bo dajal predstave v veliki dvorani Narodnega doma. Akademičnl slikar in dekoracij ski mojster g. Vac-lav Skružnv je priredil moderen in Jako praktičen oder ter naslikal Izredno okusne dekoracije Repertoar bo obsegal vseskoz zares okusne, izbrane točke svetovne kabaretne literature, Spe-ciielno pa najboljše in naJizbranejŠe plese kabaretov Lucerna in Rokoka v Prasi. Na programu bodo dramatični sketehj. ciuhovjte šale, pevski humoristični in serjozni samo- in dvospevf in predvsem plesne produkcije solistk in celega ensamba. Kabaret hoče goliti modemi višji žanri te specijalne umetnosti ter ima namen podpreti člane našega gledališča v težkem življenskem boju potom ustanovitve lastnega podjetja- Program torej lep, namen dober; upajmo, da se vzdrži tudi izvedba ves čas na višini pravega okusa! — Novo delo Otona Zupančiča. V kratkem izide zbirka novih pesmi Otona Zupančiča, ki bo nosila naslov »V zore Vidove«. Zbirko izda knjigarna L. Schwentner v Ljubljani. — Kazimir Gltnskf t. Iz Krakova poročajo 8. iannarja: Umrl |e 661etni poljski pesnik Kazimir Glinski. Razlastitev veleposestev. Po informacijah pri poverjentštvu za agrarno reformo objavlja ljubljanski dopisni urad to - le: Po naredbi od 25. novembra 1919 in uredbi od 21. julija 1919 se vsa vete nos estva raz-laŠČajo. in sicer proti odškodnini. Brez odškodnine se razlaščajo vsa habsburška in veleposestva dinastij nam sovražnih držav in veleposestva, ki so jih darovati za zastane fiabsbur-žani, ako niso le - ta prešla že v tretje roke. Prepovedane so vse odsiopitve in prodaje od teh posestev, razen v primeru, da sta lastnik ali pa hipotekami upnik v gospodarski stiski; tedaj ie pa za to potrebno dovoljenje ministra. V Sloveniri vetja za velenose-stvo 75 ha zemlje, ki se da obdelati, ah pa 200 ha zemlje sploh. Vsa veleposestva v Sloveniji obsegajo 242.2S6 hektarov, in sicer talzo - le; 16.104 ha njiv (66 odstot.). 16 594 ha travnikov (6'S odstot.). 11S1 Jia vrtov 0*5 odstot.), 732 ha vinogradov (0-3 odstot.), 1291 ha pašnikov (0*5 odstot.), 11.526 ha planin (4'H odstot.). 171.742 ha gozda (70*> odstot.). nerodovitne zemlje je 0-5 odstotkov in 0-01 odstot (360 a) zemlje s poslopji. ■ . ■ -«-.»-■— ■ ■■—■ »n———!■«■■■■■ —^—■ m i —n ■ ■ ■ Nainove!*? noro?ila. ARETACIJE V ZAGREBU, Zagreb. 8. januarja. Dr. Benkovič, Mlinaric, Cindrić, Serbedžija Mihordin in dr. Stožir, voditelji hrvatskeica uradniškega pokreta, so bili danes aretirani. Kakor se v podučenih krogih zatrjuje, bodo tem sledile se nadalinje aretacije. Zagreb, 8. januarja. Doslej ie policija zatvorila že 17 Javnih nameščencev. NOVA KONFERENCA. — JADRANSKO VPRAŠANJE ZOPET ODGOĐENO. LDU Nauen, 9. januarja. (Brezžično.) Datum za nove konference v Parizu je končnoveljavno določen na sredo prihodnjega tedna. Kakor pri prvi mirovni konferenci tako bodo tudi pri tej imeli glavno besedo: Llovd George, Clemenceau. WaHace in Nitti. Druge udeležene države so povabljene k sejam, da razmotrivaio točke« Id jih interesiralo. Prvi pride na vrsto turški problem. izprememba v sestavi mirovne konference: LDU. Pariz, 8. lanuarja. (D. KU.) Italijanski ministrski predsednik Nitti je dejal v pogovoru, da bo potrebna v sestavi mirovne konference izpremem-ba, ako bo dne 17. januaria izvoljen Clemenceau za predsednika republike. Upati ie, da bodo posli mirovna konference pred tem rokom dogotovljeni. RATIFIKACIJA MIRU Z NEMČIJO. LDU. Parts, 8. jamar*. (Don. KU. »ffavas.c) Izmenjava ratfffkacijskih listin se bo vršila dne 10. JafnBarta ob 16..v zunanjem ministrstva. Obasjam bo pisanje mjaisfc$keca predsednika Ga> menceauja dede gradiva, ki ga mora oddati Nemčija, izročeno voditelje nemške delegacije, baronu Lersnerjn. Tem« svečanemu čina bodo prisostvovali zastopniki onih držav, ki so ratificirali mirovno pogodbo. VOJAŠKA KONVENCIJA S FRAN. CUO. LDU. Heroin, 8. januarja. (D. KU.) »TSgliche Rundschau« javlja iz Bazla: »Presseinformatjon« poroča iz Pariza: Clemenceau je izjavil zastopnikom časopisja, da mora strem'ti Francija po ozki vojaški zvezi s Poljsko, Ceho-slovaSko in Jugoslavijo, ker se samo tako zavaruje oblast na vzhodu. Potrjuje se, da se mude zastopnik! Poljske in Jugoslavije sedaj v Parizu, da se dogovore glede voj. konvencije s Francijo. ČEŠKI AGRARCI PROTI VSESLAV-JANSKI IDEJI. Praga, 8. januarja. Dr. Karel Kramar je priobčil v novoletni številki »Narodnih Listov« članek, v katerem se je izrekel za povrnitev k vseslavjanski ideji, na kateri bi morala temeljiti vsa bodoča slavjanska politika. Olasjlo Češke agrarne stranke »Venkov« je objavil sedaj odgovor na ta članek. V niem odklanja vseslavjansko politiko kot nemoderno in neod?ovana?oČo sodobnim razmeram. Mišljenje in čustvovanje dr. Kramama, pravi Itst, je tuje vsaki realnosti. Današnja doba ie pre-brutalna, preelementarna in prevzne-mlrljiva, da bi se mogli razburkani valovi sedanjega časa pomiriti s takSno lepo melodijo, kakršno je zabrenkal dr. Krama? v svofi slavonski rapsodiji. Naša narodna zapoved je sedaj narodni egoizem in ta zapoved lahko nafde korektiv v onem idealizmu, ki navdate antantine armade in ki je inspiriraj načela pariškega min? in projsrram zveze narodov. zaplenjena nemška knjiga na Češkem. Praga. 8. januarja. Praški uradni list prinaša odlok praškega sodišča, s katerim se zaplenja knjigra dr. Lodsrmarla nod naslovom : »Deutsch-bohmen«. Sodišče razglaša, da je v tej knjigi na 16 mestih zakrivljen zločin proti javnemu miru in hujskanja proti državi. MEŠČANSKA VOJNA V BOL-GARUL Dunaj, 8. januarja. »Pressinfor-mationc poroča vz Sofije: V posam-nih delih Bolgarije je izbruhnila meščanska vojna. V Sofiji, Plovdivu In drugih večjih krajih je pričelo meščanstvo ropati. Izplenili so vse velike zaloee živil. Policija in vojaštvo ste popolnoma brez vsake moči. O KARLOVI MIROVNI PONUDBI L. 1917. Pariz. 7. januarja. »Le Temps« objavlja dve pismi iz L 1917. iz katerih je razvidno, da je minister Ri-bot ppredlagal, naj bi se predsednic Poincare, kralj Jurij in kralj Viktor Emanuel s svojimi ministrstl sestali za francosko fronto, kjer bi se naj posvetovali o vprašanju separatnega mirti z Avstro-Ogrsko. Anglija ie ta predlojr sprejela, odkloni! pa ga je italijanski kralj s svojo vlado. Italija ni hotela o tem sestanku ničesar slišati za to, ker cesar Kari ni hotel priznati Italijanom nobenih koncesij. Celo za prepustitev Južne Tirolske takozvane ga Tren ti na, je zahteval kot odškodnino italijansko kolonijo v Afriki. Zato so se potrajanja z za-ključitvi separatnega miru z Avstro-Ogrsko razbila. PISMA BIVŠEGA NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA. Dunaj, 8, januarja. Rivši nemški cesar Viljem bo imel pred vrhovnim sodiščem Antante jako težko stališče. Zavezniki imajo nove težke dokaze o izzivalni politiki Viljema v rokah. Znana so že razna pisma, kf jih je pisal Viljem carju Nikolaju, manj znano pa je bilo doslej, da se je Viljem že pred vojno bavil z žur-nalistiko. Svoje članke je spravljal pod najrazličnejšimi psevdonimi v liste, kar dokazuje pismo cesarja Viljema ruskemu carju leta 1913. V tem pismu pravi Viljem:: »Prilagam ti en izvod »Marinerudschau«, v kateri je priočil neki L. članek o pomorskih oklopnicah. Ta L. je krinka, za katero se skrivam jaz sam. Vsebina tega članka je določena v prvi vrsti za tebe samega.« To pismo yo podpisal cesar Viljem ter dostavil svojemu podpisu: »Admiral Atlantskega oceana«. — Antanta ima še mnogo druge dokaze v rokah, ki do* kazujejo, da je stremel Viljem po svetovni vladi ter hotel zatirati podjarmljene tuje narode na isti način, kakor se je to godilo nenemškim narodom skozi stoletja v Nemčiji in Av- strifl. _____ _____ VILJEM IL SC IZSELI V PERU. BeroOo, 7. januarja. »Agence Atne-eamec javlja iz Uma, da le dospel tjakaj odposlanec bivšega cesarja Viljema IL, Id je imel razgovor s predsednikom peruanske republike a naselitvi Viljema IL na teritoriju te repnHike. $0% na katerih se naseli s avofo io*i bino In ■stanovi obeefse lame. VOLITEV PREDSEDNIKA FRANCO« SKE REPUBLDCE. LDU. Nauen, 9. januaria. (BrezlTC-? no.) Francoska zbornica |n senat sta za 17. januar pozvana k narodni skupščV ni v Versailles, da se izvrfi Toftter predsednika francoske republike z* prihodnjih sedem let. VOLITVE V TORCUL LDU. Naueo, 9. januarja. (Brezžično.) Kakor se poroča, so se izvršile volitve v TurčlH v prid komiteja »Edi-: nost in Napredek«. Zmerne stranke da so premagane. Pričakuje se odstop notranjega in zunanjega ministra, ki sta oba propadla fn r - oi'fvnh v zbornico. ZVEZA SOVJETSKE RUSIJE Z NEM-CIJO? LDU. Berolin, 8. januaria. (Dim. KU.) »Abend« poroča iz Novega Jorka:. Zastopnik lista »World« je brzojavil \r Odese vsebino pogovora, k! ga je imel z Ljeninom. Ljenln je na vprašanje « možnosti zavezništva med sovjetsko Rusijo in Nemčijo odgovorit da bi se dala aliansa težko uresničiti, da pa pošilja Nemčfia ^csnično na tisoče in tisoče delavcev na Rusko, da bi se dvignila ruska industrija in gospodarski položaj. BospdTOllR rafl. — Dinar In krona aH gluM fn slepi. LDU B e o % r a d, 7. januarja. Po pravoslavni božičnih praznikih se bo začelo opremljanje novih dinarskih bankovcev % označbo v kronski veljavi. Za to natiskaj vanje so naročeni posebni stroji in UlSenV da bo tako natiskava*je čhn prej končano. Iz dejstva, da so naročeni novi klišeji, pro-izhaja, da na merodajni mestih že vedo relacijo med dinarjem in krono. Verjetno kv da bo relacija 4:1. Sokolstv^. Telovadno dru Sivo Sokol v Ljubljani vabi vse svoje člane in članice na sestanek, ki se vrfl jutri, v soboto, dne 10. ia-niairja ob *. zvečer v telovadnici »Narod-/ega doma«, da se neobvezno pozovori o kandidatni listini društvenih iunkcijonarjtr /a občni zbor. DruStvene vesti in priredita. — Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS za Slovenijo ima danes otf 20. v običajnem lokalu svojo odborov^ sejo. Pevsko dnritvo »Stavlja« Vic - Gliucd vabi vse svoje člane *n članice na sroll redni občni zbor, kateri se vril dne 11. Januaria 1°20 ob 3. popoldne v prostorih restavracije »Amerika- na Glincah z oblčai-nioi sporedom. — Odbor. Prostovoljno * a si ino društvo v Kranja ima plesni vencek v soboto, dne JO. ia-nuarja 1920 ob poi 9. zvečer v Sokolski dvorani. Obleka promeoadna. Vstopnina z* osebo 6 K; gasilci v krojti vstopnine prosti.« Društvo zasebneKi aradniŠtva za Slovenijo, krajevna skupina Celje, sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo, due 25. januaria 1920 ob 10. dopoldne v rna<<> dvorano Narodnega doma v Celju. Dnevni red zbora: Poročilo društvenih funkci -narjev. Volitev novega odbora, preglednikov in zastopnikov za osrednji odbor. Sia-HSče zasebnega uradnJŠtva napram konzui-nim organizacijam (predava gosp. Jeriči Službena pragmatika (predava gosp. Plahu). Pokojninsko m bolniško zavarovank'. Slučajnosti. Zbor Je sklepčen, ako Je navzoča ena tretjina članov. V slučaju nesklepčnosti tega zbora se vrši skupščina r. istim dnevnim redom v sredo, dne 28. januarja 1920 ob 7. zvečer v hotelu »pri kroni« v Celju: ta zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi. • Aprovisaclia- r Prepoved oddajanja tontinccntlra-nega sladkorja v obrtne namene. Ministrstvo za prehrano ta obnovo dežel Je z br-: zojavnim odlokom z dne 4. januarja 192oj št. 212 prepovedalo oddajanje kontingenti-rane?a sladkorja, Id se dovoljuje le za prehrano ljudi, v obrtne namene. TvornJCe: bonbonov, slaščičarne in drugi obrtniki morejo predelava ti samo oni sladkor, ki ca v prosti trgovini uvozijo te inozemstva. Poizvedbe. Kdor je našel dne 7. januarja t. I. denarnico z večjo svoto denarja in potno do-j voljenje (italijansko), glaseče se na hne A„ Ž., naj io blagovoli izročiti upravnlštvu »Slov. Naroda«. Nagrada primerna ki zagotovljena. Glavni urednik: Kasto Pnstoslenilef. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. i—■— I Ste prehlajeoi? Imate bolečine vi hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Pellerjcv pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ah 2 veliki specijalni stt* klenici 24 K. — Zagorski sok zoper kašelj ta prsne bolečine 1 steklenica 5 K. Slaba hrana Vam je pokvarfa ie« lodee? Fellerieve prave Elza - kro*Q-ce *a spravijo v redi 6 Skatljic 12 K. — Omot fn poštnina posebej a najceneje! Encea V. Feier, StaMoa **K Strati 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 10. januarja 1920. 7. štev. Kupino 1000 tinafoT mi (kn) od jute 50 X 50 cm. tudi večji format Ponudbe na Kamenit. Laško. 192 Dr Ali 9 tfl *,na popotaoma nova, iz mir* rlHDu iC nega časa s svilnato podlogo francoski model, po meri narejena smoking obleka, radi smrt] po nizki ceni. Potočnik, krojač, Selenbnrgova at 6 L 152 Velika graška tvornica za izdelovanje voščenih nmetnih cvetlic išče za Slovenijo generalnega zastopnika 5 sedežem v Ljubljani Zadevne pismene ofertc nai se vpošljejo na naslov: Lastnik cvetlične tov.ame Ljubljana, Hotel .UNION*. Soba 5tv. 35. 173 "Posestuo nn proto! tik Poljčanske postaje, lepa piitična zidana hiša, s tremi pro itorn mi sobami, veža, kuhinja ter klet. Pet minut od hiše 4 orale lepega bukovega gozda, 6 oralov je travišČa, ki se da spremeniti roljubno v njive pa tudi vinograd, f-r i:osnik s 150 najfinejšimi sadnimi drevesi. Skupna cena 7C.000 K. Popra-ša se pri gg. L S ter k v PoijČanah 194 Soarilo. Svari se pred nakupom dvigala (Flaschenzug), ki je bil ukraden v noči od 7. na 8. t. m. v Škofjiloki. Dvigalo ima železne verige. Kdor o stvari kaj ve, naj naznani proti primerni nagradi na poštnoležeče Skofjaloka, pod L H. aH telefon, št. 17. 193 viije. Naslov pove upnvništvo »Slovenskega Naroda". 196 - Sirilo - 1 v Itreacan kapnje FtAN KOS v Ljanljani, tlasvska alica 5. 191 Hnntnriftiaia (-letnica) traži namje IMJllIOlISIIBId stenje. Govori i piše: srbo-hrvatski, slov. prilično i njemački, Vješta sam: kniigovodstvu, stroiepisu. slovenskoj stenografiji i drugim predmetima. Nastupiti mogu odmah Naslov nove uprava »Slov. Naroda*. 177 Drva suha, mehka ta trda, sagsna ta cepljena, djb vi ta priaalia sa dona SftSSOTNJAiC, Kolodvorska nl-ca 31 171 Na razoclago imam se m vagonov lepljeni!!, suhin .iM drv, tX cm. Ponudbe, z navedoo najvišjih cen, za franko vagon postaja R?dov|jica. Gorenjsko, je poslati na: Torao Kosi. Kamna gorica. Gorenjsko. 188 Stanovanje z eno lepo sobo n kuhinja v sredin; mesta na lepem kraju se zamenja za stanovanje z dvema ati tremi sob. mi nairaje ob periferiji mesta. Pismene po nudbe pod .Zamenjava 195" na opravo te-'ga lista. 195 __________________________________________ tajanj pa sjtaslfj •>« unutl saal sa lasaal II PIMI eaega konia in za dva, cena se zve ori prodajalcu Aston Jtktaisi, kevac, Ksfevje. 114 laaafta aatH ^ lmi ct*~ '" CArrn DCItHC IMU, starih znamk takoj sa svađaj. Naslov pove upravnistvo .Slovenskega Naroda«. 169 lo snn i ifi £Š?s varnar orati kritja. Zadevna ponudbe prosi pod .Varna vloga 176* na upravo .Slovenskega Naroda". 176 tami ft a ta Pridna in zanesljiva bla-JPIBI X K gajsičaka z lepo. hitro pisavo in trgov ko naobrazbo. — S prakso imajo prednost. — Kje, pove urravo .Slovenskega Naroda". 90 Vzajemna lavarovalnica rtivljenski odd lek) t Ljubljani Donaska cesta 17 1. spreme pivali uradnikov Posredovalcem nudimo iep postianrki zaslužek. 85 Pvsda se skoraj nov znotraj obzidan ttaava.t Cena K 6°°- Ogleda se lICIHIH. lahko v Toiacai iiic it 8/1. tesat, lr)7 fasjaja ajtava v težkem italijanskem iPasanl Ipillo tlogn s stebriči, bogato rezljana, najbolje ohranjena, se le a radi pomanjkanja prostora proda. — Vprašanja na soštni predal 161. 161 snjsjBjBjBaanajBaannjHB^BBBiBaaiH^BHBBaaaBi S?« ae takoj mirtam oziroma razoalaha a .Uradni lisi deželne vlarte za S o-renifo*. Vprašati je: Miklošičeva cesta $t. i6 m Skladište aaatofeca \z enega al več rrosto ov, napr klsdnejše v okoici Z' ezde o tr. F.anf škans e ce-kve, se išče za takoj Ponuda« ooi „Sktadttfe« na An n' *» ek?pedici«o Al Matel-t Ljubljana, Kon gr«sni trg 3. 17 fiostilBifarli. pozor! Trooiiia i viaoi GnsfilniCaril, ooior? J. Jelenič, Liobiia, Stara pet 1. ui di raznovrstna stara in nova vina po nsfbotj ugodnih cenah. — Razpošilja %tno v sodih od 50 1 naprej. * aPlCJRfC IZ vodklma z večletno praks". . Ponu 1. na poštni pr. 83, Ljubljana. 124 faia ia ailla z mo*no vodno stio, tik ) ifl|fl II BUD železnice, ki te pripravno za kaksn > industrijo, se orofla sa 3 0 000 K Resni kanci naj p Sejo na u^ravmštv> tegt lista po naslov. P3 afontnrktinia p°P',noma ve'?I1 **> namOIldlllJa, venske ca in nemškeea | jezica v g-> on in pisavi in n-- m$ke stenografijo, se taksi sprejme. Ponudbe na poštni predal št. 81 127 S'MBlsIfA ittiiaA veča mno* na p-eka-fJB'SfO !FK9 eno, zelo okusno. ! obro ohia jeno i* nanroda . V«~ra*a e ra naslov: Alo zii Remic Lah d. | Koroško, 150 Kaiioovedknila, .S;«. ~š#\ •e nadali*- v b «eoi in pi-avi POOOteo- ma zmotni sovrT ine in nemšči'e n ki zn< s*e g ifio in stro'en'sie i Sr- takoj vpre e od z |fl ug dmmi ovo i rred' ost rrajo one, k* s že d !o a e v ri arnah lesn h tfg)vii, oz. metiiskih obratih. Ponudbe z astridb i a~e e roš Ifmtt na ufra^člio v LibetiCati, 1 Koroško. 115 pri piemov^ovniku v Hra^tn ku se s 1. svečanom 1.1 raz-isijie služba poduradnika. R'flekti a siu. P'ači po dogovoru. Lastnoročno p'sane rroSn e z \t\ ri-čevali o *ol*-ki i red zobra?bi in o dosedanjem ^hj^hov^inju naj se blagovolim post ti do 20. t m, na radničko rav nateljstvo Hrastnik. 116 Vsako mnotlno men bostanievega lesa kupi za takoj in dobavo do konca maja tega leta Rudolf Oor* ejan, trgovec, Laško, in prosi tozadevne ponudbe za 100 kg franko vagon nakladalna postaja. Prva Jugoslovanska tovarna Eistilnego praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček .S I DOLIN" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine. A. Radestch nas!, Kamnik Zastopnik za Slovenijo Ivan Koželj, Ljubljana Trža'ka cesta 27 Prah se razpošilja tudi v celih vagonih tuli a "te mlad. soliden uradnik-•IHTO jor»st. Ponudbe pod lifro .Tini lan 161" na upr. »Slov. Naroda". 156 LW dOllI silili vorn^°2PTaTteofmTob* iom, se nt oda v Ciga>etovi ulici It. 1. UI. nadstr prva vrata na desno od stornic Oglasitve od 12— 14 ure. 162 fešte*. HMitoieo knlifjovaala ali koigov^lliia dobrimi oogoli. Ponudbe s r - nisi ^pr'Čeval na naslov: Frtc Zemlf c. veletrgovina i vinom v Lintomeru. Katera salin. inilm m^W r-i bi-a prtrravlit-na vzeti mado mater z d Jenkom v popolno oskrbo. Blsgo- b"tne nonudb* z navedbo zahtev pod Dojenček 1920 83* na upravo »Sloven- Keva Naroda«. 89 S*»re'^e se spretna Eiiocllstka. M^^sc^na plača 800 kro^. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega sluf- novaaja naj po5HHo le izborne prve m^c nod $ifro .Modni salon v Ljublfs-nI 130" na opravo tega Usta. HO Pozor! Pozor! Skoro popolnoma nov, samo dvakrat rabljen nval dni voz, delo izpred vojne, s finim u n'ntm prevlečen in na rce^a, prtnraven za im alide, mrtvoudne alt s loh ni norrah pohabljene. ie pro-H.i Ponudbe ali ng'pda se 'abko pri Franc 2lebnk, posestnik in gostilna: Ne-metr, Libeliče, KoroSko. 141 za 2$onje apnu šče delniško društvo izvrstnega itrokovnjaka. Vešč naj bo postavljanja apnenic (poljskih peči) lameščenje dobro in trajno. Po-ludbe na Blooknerov anončni eavod. Zabreb JnrjevsMi 31-lOd iilrom „Vatino 781". U9 Staro železo kupuje po najngorjneil n cenah ieklia sa Ravnah (Guitani - lam. Mi). ■ Vsemogočni je v svoji neskončni previdnosti poklical k sebi našo ljubo ženo, hčer in mater, gospo i Pavlo Remše v 30. letu njene starosti, po kratki mučni bolezni, previdnno s j sv. zakramenti. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 11. Januarja 1920 ob 3. uri popoldne na pokopališče v Gornjem gradu. Priporoča se v blag spomin. Marijin grad, 9. januarja 1920. , Žalujti rodbini: Remftin Trnnej. Avgnnt Toaaailč, veletrgovec v Ljubljani, naznanja v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova dobra mati oziroma stara mati, gospa Marija Tomažič zasebnic« v 88. letu svoje starosti, dne 8. prosinca zjutraj, previđena s tolažbo sv. zakramentov, po kratki bolezni v Gospodu z ispala Pogreb rajne nepozabljene, ljubljene matere se bo vrSil v soboto 10 prosinca popoldan ob 3. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. vi. Zadušnice za rajno se bodo v njen blagi spomin darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 8. prosinca 1920. Žalujoča ostala rodbina. Mi gjjjjB taja y liiiani. Ljubljana, decembra 1919. Vabilo na subskripcijo 15.000 novih delnic po K 400'- nom. u skupnem znesku K 6,000.000'- P. n. Izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra \0\1, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, zvišati delniško glavnico od 4,000.000'- no 10,000.000'- bron. Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji: L Delniška glavnica od K 4,000.000"— se zviša z izdajo 15.000 delnic po K 400-— nom., torej za 6,000.000—, na K 10,000.000'—. 2. Posestnikom starih delnic se ponudi 7.500 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 stare delnice 3 nove po kurzu R 410"—, prištevši K 5-— pri delnici za stroške izdaje delnic 3. Ostanek od 7300 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada po kurzu R SiO'—, prištevši K 5.— pri delnici za stroške izdaje delnic 4. Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920. 5. Subskribcijski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920. 6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplažati takoj, sufaunaicjc 10. Imajarja 1S20. Na vplačila za nedodeljene delnice povrnemo 3% obresti do vrnitve denarja, 7. Prijave sprejema: Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Hrvatska eskomptna banka v Zagreba, Srbska banka v Zagrebu, Mariborska eskomptna banka v Maribora in njena podružnica v Morski Soboti, 8. Reparticijo novih delnic si pridrži upravni svet 9. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke, odštevši stroške in pristojbine. 103 ton* ud Smfe (MM tata i UMM laja fliitta i sram Blagim / kakem prometnem kraju se vzame \r najem ali se pa pod ugodnimi poboji iventuclno s posestvom vred kuri v last. Ponudbe pod .Vefcja trgovina 1920' 163* oa upravo tega lista 163 Sooacev helezni kaledar 1920 ae dobi v vseh t'govinah s par rjesn Ca*a ■ S-— prfataval peatelao. Kier ni trgovin, naj se naroča direktno pri ljubljanski kaitonažni tovarni I. B O N A C, sin v Ljubilo nI. Pri postnih naročilih naj se denar po-Slje naprej. 101 Prva Specijalna trgovina i rokavicami in parfum O. Bračko, Uubliana Dunajska cesta 12. • Prlmo bosanske: ':::: slive :::: v lokollh p« 15 Mlogr. anaana vaj Čokolada Kakao Kavni prislatok Konjak Likarji •Zr.Vo^n ajanslalal Raslno Dišavo ParaananlM Jas. Fansaal. Liialiaaa Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto. mm rai v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25. 11047 Odvetnik ( dr. Milan Subic naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica štev. 13. Dvostavno In ameriško knjigovodstvo apiaala EroHmajror-Dolonac. 10520 Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo, neizogibno potrebna za trgov- i ske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 10 kron, ■ Ravnokar lzsla. --------------- Dobiva se v vseh knjigarnah in v založbi :-: Zasebnega učiliŠČa Legat v Mariboru. :-: Uvodna ksiaroa ■ ■ -v Ljubljani, Prešernova ulica 7 IIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIUimiNIIIIHINiHIHIHnulllllll.....HtHIIII.....iiiihh je prevzela zastopstvo vseh narodnih in historičnih jugoslovanskih slik izdanih po Patru NlkoMtti. Opozarja se zlasti na najnovejšo in najboljšo reprodukcijo naiegaregenta Slike se ogleda lahko v knjigarni, kjer se dobe tudi vsa natančna pojasnila. ¥oikia¥ Lastataa hi tkfc »Naroda« akata*«. Za inseratni dd odgovoren VakatiaKopItar.