Poltnlno olafano v gotovini Leto XX., št. 295 Ljubljana, sreda 20. decembra 1939 Cena 1 Din Jpravništvo: c|ubl|ana, ftnatlievo d - leieton štev. 3122. 3123, 3124, 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ut. - lel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 9. Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon it. 190. Računi pri pošt. ček. zavodfri Ljubljana it. 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo« Ljubljana, Knafljeva ulica 5, teleton 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj po sovjetski izključitvi Kakor za nalašč je prišla zadeva z nemško vojno ladjo »Admiral Spee« ter potisnila za nekaj dni v ozadje razmotrivanje o posledicah sovjetske izključitve iz Ženeve. Prav gotovo bi bilo napak, ako bi iz tega sklepali, da dogodku v mednarodni politiki ne pripisujejo primernega pomena. Nasprotno, slej ko prej so domala povsod prepričani, da je razmerje do Sovjetske unije eden osnovnih problemov za razvoj bodoče evropske politike. Verjetno je, da se bo tudi polemika med Moskvo in zapadnima evropskima prestolnicama šele sedaj razmahnila. V sovjetskem časopisju so že začeli s krepkimi napadi na račun Društva narodov in še bolj na naslov Pariza in Londona Dosedaj na zapadu ne odgovarjajo posebno razgreto. Podoba je da so za enkrat še odločeni, da ne bodo odgovarjali z enakim merilom, marveč kolikor mogoče rezervirano. Znani Kerillis v »Epoque« ni nič popustil v svojem samosvojem zadržanju, po katerem se je že od nekdaj odlikoval, posebno kar se tiče razmerja do Sovjetske Rusije. Njegov »ceterum cen-seo« je še vedno ta, da naj se ničesar ne stori, kar bi moglo še bolj povečati razlike med stališčem Francije in Velike Britanije na eni ter Sovjetske unije na drugi strani Tudi je interesant-no, da ta politik poudarja, kako se za Finsko najbolj razgrevajo tisti, ki so doslej stali kar najbolj ob strani. Pomen takega in podobnega razmotriva-nja se sicer ne sme pretiravati in od vloge posameznih, čeprav jako vidnih politikov je razmeroma malo odvisno, vendar pa dokazujejo, kako različno je še pojmovanje situacije, ki je nastala po izključitvi Sovjetske unije iz Društva narodov. Stvarno je položaj tak, da je moralno Ženeva sicer morda res pridobila, saj se izključitev smatra kot jako energična gesta, toda dejansko bo učinek bržkone manj pozitiven. V Društvu narodov sta sedaj samo še dve veliki sili, Francija in Anglija. Za Nemčijo, Japonsko in Italijo je ločen sedaj od ženevske institucije še Rusija, torej več ko polovica velsil. Štiri velike sile od sedmih so v nasprotju do Društva narodov, so izven njega. Po pravici naglašajo na zapadu, da bi se mogla avtoriteta ženevske insittucije znova ojačiti in povečati samo, ako bi vanjo vstopila Amerika. Ako pa se to ne bo zgodilo — in nič ni znamenj, ki bi napovedovala, da je tak zaokret ameriške politike verjeten —, ostane Društvo narodov oslabljeno, dasi se je v zadevi finskega apela njen moralni ugled nemara poboljšal. Toda celo tu je treba opozoriti na skepso, ki se je pojavila glede vloge nevtralnih držav. Čeprav je bila izključitev Sovjetske unije izrečena v namenu, da se okrepi pri nevtralcih zavest ženevske solidarnosti, se je pokazalo, da je bil učinek pri njih prej negativen, predvsem zaradi verjetnosti ali vsaj možnosti nadaljnjega zbliževanja med Nemčijo in Rusijo. To zbliževanje, tako pravijo skeptični glasovi iz nevtralnih držav, se pojmuje kot nova obtežitev nevtralcev v sosedstvu dinamičnih sil, zlasti onih na severu. Saj se tako tolmači tudi dejstvo, da je bilo ob ženevskem glasovanju tako mnogo držav, ki so se glasovanja vzdržale. Iz Moskve prihajajo izjave, da se tamkaj čutijo po izključitvi še bolj nevezane, ko jim ni treba več imeti ozi-rov na določbe ženevske zveze. Resnica je, da je vsaka država, ki je izstopila iz Društva narodov, še bolj stopnjevala svojo dinamično uveljavljanje, ker se je smatrala za sproščeno vseh obvez in ozirov. Izkušnja zadnjih mescev pa je pokazala, da se Moskva že v svojem dosedanjem zadržanju napram manjšim državam ni čutila vezana po ženevskih kflavzulah. Zato bodo najbrž imeli prav oni, ki sodijo, da ne gre pretiravati pomena izključitve v tej smeri. Sovjetska unija se kratko malo vrača k svoji stari taktiki nasprot-stva do »kapitalističnih« držav, organiziranih v Društvu narodov, stara terminologija, ki je stopila le nekoliko v rezervo od leta 1934, ko je sovjetski predstavnik prišel v Ženevo. Sedaj bo očividno zopet oživela. Mnogo važnejši od vprašanja bodočega razmerja Sovjetov do Ženeve je problem, kako se bodo v bodoče razvijali odnošaji Sovjetov do velikih sprtih taborov, Nemčije in zapadnih sil, in do Italije ter končno do Japonske. Zaenkrat je tako, da na zapadu očividno nihče ne misli na to, da bi si prizadeval za še nadaljnje poslabšanje odnošajev do Rusije. Glede sovjetske politike glasovi niso enotni in nikakor se ne izključuje možnost, da bi mogla Moskva svojemu nasprotstvu do zapada, zlasti do Londona, dati izraza v prekinitvi diplomatskih odnošajev ali celo v obliki še hujših skrajnosti. Ponavljajo se glasovi, da bi mogli sov- Povečan naval na Finsko Dočim hrabre finske iefe z uspehom odbijajo navale sov etsk h čet na kareiskih bojiščih, pa postaja niihov položaj na severnem boiiiču vedno boli kritičen Oslo, 19. dec. j. (Norske Telegrambyro). Na severnem bojišču je poslala Moskva v boj nove čete, ki so jih prepeljali iz Mur-manska po reki Pečengi, kjer so se čete izkrcavale ves minuli teden. Pravtako so Rusi vrgli na to fronto novo. najmodernejše orožje, v prvi vrsti tanke. Sveže sovjetske čete so po vesteh vojaških opazovalcev dokaj bolje opremljene, kakor oddelki, ki so doslej operirali na severni fronti. Vse to je položaj Fincev na severni fronti v zadnjih dneh močno poslabšalo. Včeraj so ves dan divjali ljuti boji pri Salli in Koskamu. Koskamo so finske čete že zapustile. Rusi so tu prvikrat vrgli v boj veliko število novih, izredno močno oboroženih tankov, ki razvijajo brzino do 40 milj na uro, ako je teren za tako hitrost primeren. Ti tanki so bili za Fince veliko pesenečenje. Čeprav so finske čete dobile zadnji teden na tem sektorju moderno protitansko topništvo, niso mogle sovjetskih napadov s tanki uspešno zavrniti. Tekom včerajšnjega dneva so napravile finske čete na različnih krajih fronte več protinapadov, vendar niso mogle zavreti naglega sovjetskega prodiranja zlasti v smeri proti Pitkajarviju. Položaj finskih čet je na tem odseku zelo težaven tudi zaradi tega, ker si na zmrznjenih tleh finske čete zelo težko utrjujejo nove postojanke. Več sreče je imela finska obramba včeraj v vzhodni Kareliji ter na karelski ožini. Na frontnem odseku pri Suomosalmiju so prešli Finci v protinapad ter so vrgli sovjetske čete proti jugovzhodu. Za Ruse je ta umik istoveten s prav hudim porazom. Računajo, da so imele sovjetske čete v zadnjih dneh tu blizu 17.000 mrtvih in da znašajo sovjetske izgube tudi več tisoč ujetnikov. Na karelski ožini se sovjetski napadi sicer nadaljujejo, toda pozicije obeh taborov so tekom včerajšnjgea dne ostale v glavnem neizpremenjene. Stockholm, 19. dec. z. Po zanesljivih poročilih, ki so prispele semkaj iz Finske, so sovjetske čete napredovale zopet za 20 km in stoje sedaj že južno od Salmijarvija. Finske čete se zbirajo pri Ivalu, kjer nudijo napadalcem ogorčen odpor. Finske čete so sedaj dobile moderne protitankovske topove in upajo, da se jim bo posrečilo zaustaviti nadaljnje prodiranje sovražn:ka Mesto Salla je v posesti sovjetskih čet, ki skušajo odtod prodirati proti veliki severni cesti Pečenga—Tornea. Tu so v teku najhujše borbe. Sovjetske čete neprestano napadajo in pošiljajo v boj vedno nove rezerve. Tudi na odseku Kuusamo—Kumo so ogorčene borbe. Pri Suomosalmi je sovjetski pritisk nekoliko popustil, ker se je Fincem posrečilo zaustaviti sovražnika na novih postojankah, ki so dobro izbrane in dokaj utrjene. Na karelski ožini in severno od Ladoškega jezera so finske čete nekoliko napredovale. Na jugu položaj za Fince ugoden Helsinki, 19. dec. br. Vojaški položaj na jugu je bil davi dokaj ugoden. Sovjeti so na karelski ožini z ogromno močjo udarih proti Sumi, toda njihovi ponovni napadi so bili odbiti. Tudi dva ruska napada na finske postojanke na reki Tajpali sta se končala brez uspeha. Na severu so sovjetska letala bombardirala Kittila ta Ristivjarvi. Finci so prišli v napad proti Lojmoli In Arvijarviju ter so dosegli znatne uspehe. Zaplenili so 12 topov in okrog 100 strojnic. Hudi boji so se razvili tudi pri Suomusal-viju. Fincem je tam uspelo zavzeti tri vasi vzhodno od mesteca. Ruska ofenziva je bila tam na ta način spet ustavljena. Južno od Pečenge so se razvijali hudi boji, a tudi tam so Finci na trdnih postojankah ustavili nadaljnje sovjetsko prodiranje proti jugu. Ukaz iz Moskve: Za vsako ceno naprej Stockholm, 19. dec. z (Exchange Tele-graph) Ujet visok sovjetski štabni oficir je pri zaslišanju izpovedal, da so dobili vsi poveljniki sovjetskih čet na Finskem nalog, da morajo brez ozira na izgubfc stremeti za tem, da prodro čim dalje n«» finsko ozemlje. Na razpolago so jim rezerve v neomejenem številu. Politični komisarji, ki so dodeljeni posameznim sovjetskim oddelkom, so osebno odgovorni za uspeh in se bodo morali zagovarjati pred Čeko, če ne bodo izpolnili svoje naloge. nikov nad Helsinki Sovjetska letala so včeraj poleg finske prestolnice napadla še več drugih finskih mest — Sedem bombnikov sestreljenih Helsinki, 19. dec. j. (Fintelag) Jasno vreme, ki je zavladalo včeraj v vsej južni Finski ter nad Finskim zalivom, je izzvalo bojazen pred napadi sovjetskih letal. Oblastva so zato včeraj opozorila prebivalstvo, naj poseča mesta le v najnujnejših slučajih. Da je bila bojazen upravičena, se je danes potrdilo. Opoldne je bil v Helsinkih letalski alarm in nekaj minut po poldnevu sc je pojavila na severu od Helsinkov velika eskadra sovjetskih bombnikov. Našteli so vsega 18 letal. Letala niso priletela z južne strane v smeri od Finskega zaliva, kjer je finska obala zelo dobro zavarovana s protiletalskim topništvom, ampak so obSla to nevarnost in napadla Helsinke s severa, K.jer finska prestolnica proti letalom ni tako močno zavarovana. Navzlic delovanju protiletalskega topništva ter navzlic eskadram finskih lovskih letal, ki so se takoj dvigni- jeti Nemcem prepustiti večje število podmornic. Se trdovratneje se ponavljajo napovedi, da zbira sovjetsko vojno vodstvo velike oborožene sile na mejah Turčije, pa tudi ob Perziji in Afganistanu kar naj bi merilo po eni strani proti Dardanelam, po drugi pa zoper angleško Indijo. Toda z isto tr-dovratnostjo zavračajo v nasprotnem taboru take domneve, naglašajoč, da nikakor ni pričakovati, da bi se Moskva spuščala v težavne ©kšpedicije, ki bi le počasi mogle dovesti do razmeroma majhnih uspehov, zato pa bi rusko pozornost obračale od poglavitnega področja, od Evrope, kamor je naperjena njena neposredna ekspanziv-na težnja. Iz Turčije so že ponovno demantirali, da bi se vršilo kako zbiranje turških ali ruskih čet v kavka-ških ozemljih. Posebno je značilno, da se vesti o naraščajoči sovjetski podjetnosti napram Prednji Aziji ponavljajo v nemških listih. Na zapadu prav ta moment komentirajo kot željo nemških vodilnih krogov, da bi Rusijo in s tem seveda tudi Anglijo angažirali v Aziji. Kljub vsem tem vestem pa je vsaj za enkrat še podoba, da bo Sovjetska unija izražala svoje nezadovoljstvo in ogorčenost nad ženevskim sklepom bolj v besednem bojevanju, na dejansko bojišče pa se bo spuščala le tamkaj, kjer ima ekspanzijo v načrtu že od poprej, brez ozira na svojo izključitev iz Društva narodov. la v obrambo, se je posrečilo večjemu številu sovjetskih bombnikov prodreti zunanjo obrambno Unijo in preleteti središče mesta. Sovjetska letala so vrgla večje število bomb, ki pa niso napravila večje škode. Glavni del sovjetske zračne sile je obsipa1 z bombami samo predmestja, kjer so pa bombe zadevale večinoma na travnike in nezazidan svet, tako da je škoda neznatna. Na nekaterih krajih so bombe zanetile požar, vendar pa tudi ogenj ni napravil večje škode. Sovjetska letr.la so krožila nad Helsinki in okolico skoro pol ure in vrgla v celoti nad sto bomb. Iz Helsinkov so odleteli sovjetski bombniki v vzhodni smeri. Sovjetsko poročilo Moskva, 19. dec. AA. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojaškega okiožja pravi: Dne 18. decembra so sovjetske čete ki prod rajo od Murmansk a, zasedle k~aj Pit-kajervi, 85 km južno od Pečenge. V drugih odsekih so bili samo manjši spopadi. Na kare'.ski morski ožini živahno topniško streljanje. Sovjetska letala so nastopila v več kraj h. Skupina ladij vzhodno morskega brodovja je obstreljevala finske obrežne baterije v pokrajini Bjerke. StrJisi ln Molctev razpravljata o Moskva, 19. dec. AA. (Štefani). Stalin je imel snoči dolg razgovor z Molotovom in zastopnik vojske. V diplomatskih krogih mislijo, da so govorili o operac jah na Finskem. Na finsko fronto sta se odpeljala neki politični komisar in šef GPU, da izvrš ta preiskavo o zadnjih uporih sovjetskih čet. Tudi nad in Viborgom Oslo. 19. dec. j. (Norske Telegrambvro). Danes v zgodnjih popoldanskih urah je več eskader sovjetskih bombnikov preletelo nekatera mesta ob finski obali. Sovjetska zračna sila je bombardirala v prvi vrst* finsko prestolnico ter industrijske naprave v mestu Viborgu. Sovjetske bombe so povzročile več hudih požarov. Število žrtev doslej še ni znano. V zgodnjih popoldanskih urah je priletela eska-drilja ruskih letal nad obalno mesto "JCgrku (Abo). Sovjetska bombna letala so se spustila zelo nizko ter z uspehom razdejala nekatere važne objekte. Finska obrambna letala, ki so se takoj dvignila k zasledovanju sovražnika, so sestrelila eno sovjetsko letalo. Stockholm, 19. dec. j (Havas). Danes v zgodnjih popoldanskih urah je priletelo nad Viborg večje število sovjetskih bombnikov, ki so na razne mestne dele spustili precej bomb. Bombardiranje ni povzročilo večje škode. Po bombardiranju so se sovjetska letala spustila zelo nizko nad mesto in premestja ter začela posamezne objekte obstreljevati z letalskimi topovi in stropnicami. Kolikor je doslej znano, je bila od obstreljevanja ubita samo neka ženska. Protiletalska obramba je sestrelila več sovjetskih letal Helsinki, 19. dec. j. (Havas). Oficielno finsko poročilo pravi, da je bilo v teku današnjega letalskega napada na Viborg sestreljenih od finskega protiletalskega topništva 6 težkih sovjetskih bombnikov. V opoldanskem napadu na Helsinke so sovjetska letala vrgla enajst bomb tudi na kraj Trumarinkyla, ki leži 5 milj od finske prestolnice. Bombe niso napravile večje- škode. Pred sovjetsko ofenzivo na Mannerheimovo črto London, 19. dec. o. »Daily Telegraph« poroča iz Helsinkov, da prevladuje v finskih vladnih krogih mnenje, da bo sovjetska vojska zaradi svojega prestiža pričela prihodnje dni veliko ofenzivo proti Man-nerheimovi črti. Na fronto je bilo poslanih 200.000 izvežbanih vojakov sovjetskih napadalnih čet, ki jih bodo uporabili za to ofenzivo. Finski športniki na fronti Bern, 19. dec. AA. (Havas). Dopisnik stockholmskega lista »National Zeitung« poroča, da so vsi finski športniki na fronti. Med njimi finski strelski prvak Man-tere, ki je s 44 streli ubil 41 ruskih vojakov, svetovni tekač Meki, ki se bori v prvih bojnih črtah na karelski fronti, Nt»-mi pa služi kot šofer v generalnem štabu- Epidemije med sovjetskimi vojaki na fronti Stockholm, 19. dec. z. Posebni dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da so bile finske oblasti prisiljene izdati stroge ukrepe, da preprečijo širjenje epidemije koz Epidemija se je pojavila zlasti med ruskimi vojaki na karelski ožini, pa tudi med sovjetskimi četami na severu. Ruske ujetnike so morali zaradi tega strogo ločiti. Ameriška letala za Finsko Washington, 19. dec. s. (Reuter). Ameriško mornaniško ministrstvo objavlja, da je dovolilo finski vladi dobavo 44 vodnih letal. Ministrstvo poudarja, da je sicer dobava popolnoma privatna zadeva ameriške tovarne, ki je letala prodala finski vladi. Povratek finskega poslanika iz Moskve Helsinki, 19. dec. br. Danes se je vrnil v Helsinke dosedanji finski poslanik v Moskvi Koskinen. Izjavil je, da je bil 9 let v Rusiji in da dobro pozna ruske razmere. Ruski narod predvsem ni skoraj nič informiran v vojni s Finsko. Take vojne bi tudi zlepa ne mogel razumeti. Odločilna bitka v teku Stockholm, 19. dec. z. Po zadnjih vesteh so sovjetske čete oddaljene le še par kilometrov od Kemijarvija. Finci so dobili ojačenja in je sedaj v teku odločilna bitka. Zavezniški vrhovni vojni svet v Parizu Ojačenje vseh tvornih sil, ld se jih poslužujeta Anglija in Francija na vojaškem in diplomatskem področju Pariz, 19. dec. br. V Parizu se je danes, spet sestal zavezniški vrhovni vojni svet. To je njegova tretja seja od pričetka sedanje vojne. Komunike, ki je bil izdan v prvih popoldanskih urah, je vzbudil v političnih krogih veliko zanimanje, ker so šele opoldanski listi objavili, da je Chamberlain. ki se je te dni mudil na francoski fronti in inspiciral angleške sektorje nt. Maginotovi liniji, kakor tudi angleška letališča in vojaška taborišča v spodnji Franciji, nenadoma prišel v Pariz in se davi sestal z ministrskim predsednikom Daladierom. Nihče pa ni vedel, da so se v vojnem ministrstvu zbrali tudi drugi odgovorni zastopniki obeh zapadnih velesil. O seji vrhovnega vojnega sveta je bilo danes popoldne v Parizu izdano naslednje uradno poročilo: Vrhovni vojni svet, ki se je danes sestal v Parizu, je zasedal ves dopoldne. Ministrski predsednik Daladier, letalski minister Champetier des Ribes, vrhovni poveljnik zavezniških vojnih sil v Franciji general Gamelin, šef generalnega štaba francoske vojne mornarice admiral Dar-lan in generalni tajnik zunanjega ministrstva Leger so zastopali Francijo, mini strski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Halifax, minister za koordinacijo narodne obrambe lord Chatefield, tajnik angleškega zunanjega ministrstva Cadoean, angleški poslanik v Parizu Campbell ter šef imperialnega general ne^a štaba general Ironside pa Anglijo. Na seji je francoski ministrski predsednik Daladier izrazil dobrodošlico angle- škim gostom in v imenu francoske vlade in naroda čestitke k uspehu v zvezi s potopitvijo nemške oklopnice »Admiral Graf von Spee«. Vrhovni vojni svet je proučil obči položaj in je ugotovil popolno skladnost stališč francoske in angleške vlade v vseh vprašanjih, ki so se na^la na današnji seji. Sklenjeno je bilo, aa se bodo še nadalje ojačile vse tvorne sile, ki se jih zavezniki poslužujejo v borbi tako na diplomatskem, kakor tudi na vojaškem področju. Francoski listi so objavili poročila o prihodu Chamberlaina in drugih angleških odgovornih ministrov, generalov in , visokih funkcionarjev šele v svojih današnjih posebnih popoldanskih izdajah. Objavili so tudi kratek komunike o večerji, ki jo je snoči ministrski predsednik Da-! ladier priredil angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu v vojnem ministrstvu uro potem, ko se je pripeljal v Pariz. Chamberlain je snoči prišel v vojno ministrstvo v spremstvu angleškega poslanika v Parizu Campbella, tajnika angleškega zunanjega ministrstva Cadogana, šefa imperialnega generalnega štaba generala Ironsidea, svojega prvega tajnika Brudgea in več angleških generalov. K večerji so bili povabljeni tudi vsi člani francoske vlade, nadalje predsednik zborničnega odbora za zunanje zadeve Mistler, vrhovni poveljnik zavezniških vojnih sil v Franciji general Gamelin, admiral Dar-lan, šef letalskega generalnega štaba general Vuillemin ter še nekateri višji uradniki pri predsedstvu vlade in iz zunanjega ministrstva. £ oložaj Belgije Belgijski zunanji minister o strogi nevtralnosti Belgije in solidarnosti z Nizozemsko Bruselj, 19. dec. br. Danes popoldne je podal belgijski zunanji minister Spaak o priliki proračunske debate v poslanski zbornici ekspoze o belgijski zunanji politiki. Belgija, je poudaril Spaak v prvem delu svojega govora, bo ostala tako dolgo nevtralna, dokler ne bodo ogrožene njena neodvisnost, integralnost njenega teritorija in njenih življenjskih interesov. V tem je ves belgijski narod istega mnenja. Belgiji skušajo očitati, da tesnosrčno izvaja svojo nevtralnost. Vendar nihče ne more Belgije prisiliti, da bi mirno gledala, kako se okrog nje pojavljajo stvari, ki ne gredo v račun njeni nevtralni politiki. Spaak je s posebnim poudarkom opozoril tudi na solidarnost Begije z Nizozemsko. Nevtralna in neodvisna Nizozemska je življenjskega pomena tudi za Belgija V drugem delu svojega govora se je Spaak bavil z gospodarskimi vprašanji Belgija, je poudaril, hoče ohraniti svojo lojalno nevtralnost tudi na gospodarskem področju. Pričetkom decembra se je sporazumela z Anglijo in Francijo o nekaterih vprašanjih medsebojnega trgovinskega 1 prometa In pogajanja se sedaj nadaljujejo. Prav tako upa, da bo ugodno uredila vsa vprašanja, ki otežujejo razvoj njenega prometa z Nemčijo. Položaj Belgije je po treh mescih vojne dokaj ugoden. Zaradi napada na belgijsko ladjo »Suzone« je belgijska vlada 16. decembra protestirala v Berlinu. Zaradi poškodbe parnika »Ivonne« je uvedla preiskavo, a je dognala, da se je baš v bližini te ladje razvila huda borba med angleškimi vojnimi ladjami in nemškimi letali, ter je bil parnik ponesreči poškodovan. Belgija trdno upa, da bo lahko mnogo prispevala k rešitvi Evrope. Poljska oborožena sila London, 19. dec. s. (Reuter) Član poljske vojaške misije v Londonu major Iltasky je izjavil novinarjem, da je bil med poljsko in angleško vlado dosežen sporazum glede sodelovanja poljske mornarice z angleško in francosko mornarico. Poljska mornarica sestoji iz rušilcev ta podmornic, katerih moštvo tvorijo Izključno Poljaki. Zelo majhno število poljskih trgovinskih ladij i je padlo v roke Nemcem, Prva kanadska divizija prispela v Evropo Izkrcana je bila v ponedeljek v Angliji in so jo med pre-< vozom spremljale angleške vojne ladje i,ond®nr,-19. dec. br. Včeraj- je prispela v neiko aapedno -angleško -kiko, prva kanadska divizija, ki ji poveljuje general Mac ofKirjl -divizije' So bili Se v svetovni vojni na francoski fronti. Divizija je sestavljena Sz vseh kanadskih pokrajin in je v njej mnogo kanadskih Francozov, a tudi nekaj črncev in Indijancev. Kanadsko divizijo je sprejelo prebivalstvo z ogromnim navdušenjem. Vse mesto se je zbralo na obali in je podrejalo velike ovacije posameznim oddelkom, čim so se izkrcali. Pri pozdravu so bili navzoči tud! zastoprfflc kralja Jurija, minister za dominione Eden in kanadski poslanik v Londonu. Prevoz se je izvršil brez vsake motnje. Angleaki listi, Iti danes poročajo o tem, objavljajo spomine na junaške podvige Kanadicev v zadnji svetovni vojni. Med drugim opisujejo tudi plinski krst, ki so ga Kanadci doživeli v bojih prt Saint Ju-lienu, kjer- so celo že s plinom zastrupljeni. kanadski borci na,padli sovražnika in ga vrgli iz njegovih postojank. Poveljnik kanadskih čet je takoj po prihod« v Anglijo prečital vsem kanadskim vojakom naslednje sporočilo kralja Jurija VI.: Izrekam najtoplejšo dobrodošlico prvemu kontingentu kanadskih sil, ki je prispel v Anglijo. Anglešika vojska je ponosna ,da so njeni tovariši v vojski nasledniki onih, ki so pit apeli čez Ocean aa časa svetovne vojne in katerih junaška borba ne bo nikoli pozabljena, čitanje sporočila so kanadski vojaki sprejeli z dolgotrajnim vzklikanjem, V imenu kanadskih vojakov je poslal njihov -komandant kralju Juriju VI, naslednje sporočilo: Vaše Veličanstvo je lahko prepričano, da bomo ohranili slavne tradic je naših očetov ter slavo in čast, s katero so se borili za pravico in pravo. V razgovoru z novinarji je poveljnik kanadskih čet izjavil, da so Kanadčani odločeni vztrajati do konca in da se nikjer ne bodo umaknili sovražniku. Kanadski vojaki so bili prepeljani čez Ocean v Anglijo z velikimi potnškimi ladjami, kijih je spremljala eskadra angleških vojnih ladij. Letala so ves čas krožila, nad morjem, da bi zagotovila neoviran prevoz. Obveščeni krogi nagfešajo, da je bil to največji prevoz čet Od začetka vojne. Istotako se naglaša dejstvo, da je bil prevoz izvršen v popolni tajnosti in da. sovražnik sploh ni bil o tem obveščen. Morala čet in mornarjev je na višku, varnostna služba pa je vsestransko funkci- . anirala. Nemško In francosko vojno poročilo Berlin, 19. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na. zapadni fronti je bilo le malo krajevnega izvidniškega in topniškega delovanja. Letalstvo je pri izvidniških poletih nad področjem vzhodne škotske iskalo pomorskih ciljev. Pri tem so nemška letala za dolge izvidniške polete napadla 4 angleške stražne ladje ter jih potopile« V zgodnjih popoldanskih urah je poskusilo 52 angleških vojnih letal napasti Wil-helmshaven. Nemška letalska opazovalna služba je pravočasno opazila napadalce, že severno od Helgolanda so jih ustavila nemška lovska in druga letala. 34 angleških letal je po hudem boju sestreljenih. Mi smo izgubili dve letali. Posamezna sovražna letala, ki jim je uspelo izogniti se nemškim lovskim letalotfi, so zašla v koncentriran obrambni ogenj protiletalskega topništva na otokih ln na obali. Bila so prisiljena, da so še vrnila, ne da bi utegnila odvreči kakšno bombo. i Pariz, 19. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je dayi izdalo naslednje 213 vojno poročilb: Nič omembe vrednega. ' v »' **' Hitler za praznike v SiegSriedovi črti Berlin, 19. dec. r. V dobro poučenih krogih zatrjujejo,. da bo kancelar Hitler prebil božične praznike med vojaki na zapadni fronti. Obiskal bo razna odseke .fronte,in preživel vse. tri božične praznike v Sieg»-friedovi črti. žeJimalu po končanem pohodu na Poljskem se je zatrjevalo, da bo kancelar Hitler obiskal zapadno fronte, vendar pa je bil takrat ta obisk iz neznanih razlogov odpovedan. ( - t - - .-^-Ks-t »'■ ' • • Napadi in spopadi med letalci Berlin, 19. dec. s. (Associated Press). Kakor' poročajo poluradno, sq> angleški bombniki po včerajšnji letalski" bitKi nad Helgolandskim zalivom -fevrŠfli tudi bombni napad na Frizijške otoke in sicer med 17.40 in 21.30. London, 19. dec. br. Današnji, »Times« v daljšem članku. kppiei\tira včerajšnji letalski spopad v bližini Helgolanda ter ugotavlja, da so angleška letala pripadala stražri nj formacijam, ki . stalno kontrolirajo položaj na Severnem morju, ce bi bili britanski Bombniki v resnici nameravali bombardirati nemška vojna oporišča ali pa nemška mesta, bi ne nastopili v taki formaciji, marveč bi jih ntedvomno spremljali" tudi lovska letala. V ostrem pa angleški odgovorni krogi stalno računajo s tem da bi vsak angleški naf>ad na kakšno nemško mesto izzval nemško reakcijo in bi tedaj nemška letala lahko nenadno napadla kako angleško neaaščiteno mesto. London, 19. dec. s. (Reuter). Nad šet-landskim otočjem se je danes dopoldne pojavilo nemško letalo. Angleška lovska letala so se zapletla ž nJim V boj. Pariz, 19. dec. br. Danes dopoldne so se nemška izvidmška letala pojavite nad zapadno Francijo. Zgodilo se je prvič, da so na svojih izvidn ških poletih prodrla malone do zapadnih francoskih Obal, ki so posebno dobro zavarovane. Alarm, ki je bil razglašen po več zapžidiiof rancoskOi mestih, je trajal nad eno uro, incidentov pa ni bilo. Nemške granate na tuksemburšketn ozemlja Bruselj, 19. dec. s. (Reuter) Iz Luksem-burga poročajo, da je danes topovski strel s fronte poškodoval luksemburško carinarnico v obmejnem mestecu Remich. Granata ni eksplodirala, temveč je šla skozi carinarnico in dve drugi hiši ter je padla na Mestni trg. Oblasti so uvedle preiskavo. Iz smeri mesta Perl v bližini iuksemburške meje je slišati močno topovsko streljanje. Manjši nemški napadi Pariz, 19. dec. j. (Havas). Na vsej zapadni fronti je nastopil precej občuten mraz. Močvirnati predeli kakor tudi blatna poljska pota so zamrznila tako da je premikanje na terenu znatno olajšano. Zaradi tega se je na vseh odsekih fronte aktivnost čet zelo poživila, čeprav so doslej na obeh straneh podvzete akcije samo lokalnega značaja brez večjega pomena. 6 -^i. c-■ Tekom včerajšnjega dne so nemške izvidniške čšte vzhodno od Mozele napravile več manjših napadov, ki pa so jih itanooake čete a avtomati žnfm orožjem povsod zavrnile. V vogeškem gozdu je prigflo do manjšega spopada francoskih, in nemšldh čet v bližini nemških postojank. Geta francoske pehote se je spopadla z nemflkkn odredom. Francoske čete so ujele štiri poveljnike nemškega detašmaja ter dva častnika in dva podčastnika. Na Renu je prišlo do medsebojnega obstreljevanja pehote obeh sovražnih linij. Letalstvo tekom včerajšnjega dne ni bilo posebno aktivno zaradi neugodnega vremena. Nemška izvidniška letala so priletela precej globoko v severovzhodno Francijo, kjer je bil v posameznih mestih dan letalski alarm. Nemška letate, nikjer niso metala bomb. ^Dailjr Heraldova" poslanica Nemcem Berlin, 19. dec. AA, (DNB). Nemški listi citirajo danes glavni laburistični Hst »Daily Herald«, ki pravi: Prenehajte že govoriti o mirovnih pogojih!" Razbite Nemčijo na kose, storite, da bo Ren zapadna. Odra. pa vzhodna meja Nemčije in da dobi HoLstein Danska. Vzemite Hunom vse šanse! Listi poudarjajo, da je ta »božična poslanica« laburističnega lista zelo značilna. Toda Nemčija bo znala preprečiti, uresničenje takih načrtov laburistov. indija za Anglijo Kalkuta 19. dec. AA. (fteufcer). Bengalska narodna skupščina Je sprejela danes s 140 proti 82 glasovi sklep, s katerim se {vladi izreka popolna zaupnica in obljublja vsa podpora in sodelovanje pri izvajanju dela za dosego vojnih ciljev. Doživljaji in podvigi angleške podmornice London, 19. decembra. AA. (Havas) Britanska admiraliteta je snoči objavila naslednje poročilo o plovbi britanske podmornice »Salmon« (670 ton), ki je v Severnem morju najprej torpedirala neko nemško podmornico, nato pustila, da je mimo nje neovirano plul veliki nemški oceanski parnik »Bremen«, končno pa torpedirala še nemško križarko »Leipzig«: Uničenje nemške podmornice »Dogodki so se razvijali zelo hitro. Britanska podmornica ni dolgo čakala v predelu, kjer je opravljala ogledno službo, ko je nenadoma zapazila nemško podmornico, ki je hitro plula po površini. Imeli smo vtis, da na nemški ladji nihčen ne misli na nevarnost. Poveljnik britanske podmornice se je takoj pripravil na napad. Britanska podmornica je izstrelila torpedo. Po nekaj sekundah mrzličnega pričakovanja je v nemški podmornici nastala huda eks-splozija. Poveljnik britanske podmornice je skozi periskop opazil po eksploziji ogrodje sovražne podmornice, ki ga je eksplozije vrgla v zrak. Britanska podmornica se je nato pokazala na površju, da reši preživele. Pr^ tej priložnosti je poveljnik britanske podmornice opazil mnogo razbitin in trupel nemških mornarjev na širokem površju, pokritem z oljem. • . < Srečanje z ^Bremenom" * ■ Glede nemškega oceanskega parnika »Bremena«, ki "je plul v neposredni bližini britahskfe podmornice, pravi britanska admiraliteta, da je ta dogodek najboljši dokaz, kako vestno spoštuje britanska vojna mornarica določila mednarodnega prava. To naj bi služilo kot zgled vsem mornaricam, kadar bodo slučajno srečale kakšno sovražno trgovinsko ladjo. Britanska podmornica je plula po morski gladini, ko so jo presenetila nemška letala. Hitro se je potopila, malo nato pa je posadka podmornice z aparati dognala navzočnost nekega velikega parnika. Podmornica se je pojavila na površja le v toliko, da ^e mogla izrabiti periskop. Poveljnik je takoj opazil parnik »Bremen«, najlepšo ladjo nemške trgovinske mornarice. »Bremen« je plul z vso hitrostjo. Poveljnik britanske podmornice je takoj opazil, da ga lahko torpedi-ra. Kljub temu, da so letela sovražna letala nad tem področjem, se je podmornica pojavila popolnoma na površju ln dala signal tfStOj!« (črka K mednarodnega kodeksa), toda nemški prekooceanski parnik 4se za tO še zmenil nI. Poveljnik britanske podmornice4je dal zato takoj nalog topni-čarjem. naj bodb pripravljeni, da ustrelijo pred krn ladje. Po mednarodnem pravu podmornica namreč ne bi smela streljati na sovražnika, preden ga ne obvesti. Podmornica bi morala v tem primeril prevzeti tudi odgovornost za rešitev nemške posadke, kar pa je bilo spričo velikega števila posadke in potnikov na »Bremenu« nemogoče. Strela, ki naj bi služil kot opomin, nismo sprožili. Pojavila so se namreč nemška letala in podmornica se je morala spet potopiti. Oddala bi sicer lahko kljub temu 6 torpedov proti »Bremenu«, ker pa bl s tem kršila mednarodno pravo,' je pustila nemški parnik, da je nadaljeval svojo vožnjo. • • -. • . . -j Torpediran je dveh --- - nemških križark Po 24 urah je britanska podmornica opa žila nemški oklopnici »Scharnhorst« in »Gneisenau«, neko nemško »žepno« bojno ladjo in tri pomožne križarke. Prvi trenutek se je zdelo, da je podmornica mogla samo signalizirati navzočnost sovražnikov, število enot, njihovo lego in smer plovbe, ker so bile nemške ladje precej oddaljene Poveljnik podmornice je bil že izgubil vsako upanje, da bi mogel napasti sovražne ladje. Toda na lepem so nemške vojne ladje spremenile smer in se toliko približale podmornici, da se je ta mogla uspešno poslu-žiti svojih torpedov. Britanska podmornica je oddala šest torpedov. S prvim je zadela nemško križarko »Leipzig«. Minuto naU sta se zaslišali še dve silno hudi eksploziji. To je pomenilo, da je bila zadeta vsekako tudi druga nemška križarka »Bliicher« Ostali torpedi so očitno šli med sovražnimi ladjami v prazno. Britanska podmornica se ni mogla ustaviti, da bi dognala uspeh svoje akcije, ker so jo nepoškodovane nemške ladje takoj začele zasledovati ter se je morala potopiti. Ponoči se Je podmornica spet vrnila na kraj, kjer je bil ta boj. Opazila je na površini kakšnih 4 kvadratnih milj gosto plast olja. Velika količina olja, plavajočega na morski gladini, je podmornico prisilila, da je odplula. Zdi Be neizpodbitno, da je podmornica razen »Leipziga« vsaj še eno sovražno težko Icrl-žarko nevarno poškodovala.« Internacija posadke oklepnice »Graf Spee" Prepeljana je bila na argentinski otok Martin Garda, kjer bo ostala do konca vojne Buenos Aires, 19. dec. AA. (Havas). Včeraj so se v tukajšnji luki izkrcali poveljnik in posadka nemške vojne ladje »Admiral Grof Spee«. Odpeljali so jih takoj na vojaško področje otoka Martin Garcia in jih tam internirali Argentinski zunanji minister Cantillo je včeraj izjavil, da bo danes objavil skupno noto 21 ameriških držav, ki je bila poslana vojslcuj6cim"se državam ter vsebuje pritožbo zaradi kršitve nevtralnostnega pasu, kakor-je bil določen na panamski konferenci. Mjnister je pripomnil, da so tudi ostalg države pristale na ohjavo note.' ITradni opis bitke London, 19. dec. s. (Reuter) Uradno objavljajo-prve podatke o podrobnostih pomorske bitke z oklopnico »Admiral Graf Spee« v . južnoameriških- vodah. Predvsem je poudarjena vloga, ki jo je igrala v bitki križarka »Exeter«. Na križarki so mislili, ko so zagledali- nemško vojno ladjo, da imajo pred seboj žepno oklopnico »Admiral Scheer«. Nemška oklopnica je pričela streljati na- angleško križarko iz razdalje 12 in pol" milj" (20 km). Križarka »Exeter« je tedaj plula paralelno z »Admiralom Graf Spee«. Pričela je takoj odgovarjati s streli, obenem pa je povečala svojo hitrost. Normalno traja procedura za povečanje hitrosti dve uri, na »Exeteru« pa se je to posrečilo v rekordnem času 20 minut. Nobena izmed prvih štirih salv 11-palčnih topov z »Admirala Graf Spee« ni zadela angleške križarke. En strel pete salve pa je napravil gjrvi zadetek. S sedmo salvo je bil uničen eden topniških stolpov, pri čemer je bilo ubitih 8 topničarjev. Istočasno je bil poškodovan tudi poveljniški mostič. Pri tem so bili ubiti skoro vsi, ki so bili na njem razen kapitana in treh mož. Kljub vsemu se je križarka »Exeter« vedno bolj približevala »Admiralu Graf Spee« ter neprestano odgovarjala s streli. Sedaj je prišla tudi v območje 8-palčnih topov »Admirala Grafa Spee«. Končno so bili okoli 7. zjutraj vsi 8-palčni topovi na »Exeteru«, razen enega, tako poškodovani, da niso bili več sposobni za akcijo. Ko pa je tudi krmilo bilo uničeno, se je kapitan odločil, da umakne ladjo iz borbe. Na »Exeteru« je izbruhnilo več požarov, zlasti pod krovom. Gasili so jih posebni oddelki; deloma so razširjenje požarov preprečili s tem, na so vrgli raz krov vse gorljive predmete. Ker se je morala oklopnica »Admiral Graf Spee« popolnoma koncentrirati na križarko »Exeter«, je omogočila malima itrižarkama »Ajaxu« in »Achillesu«, da sta neovirano obstreljevala nemško oklopnico. Zadetek za zadetkom z obeh malih angleških križark je pogodil cilj in končno je bila nemška odklopnica prisiljena k umiku v nevtralno luko. Voditelji HSS o perečih političnih vprašanjih Nasprotniki banovine Hrvatske na skrajni levici in Skrajni desnici — Volilni zakon za skupščino in sabor V nedeljo je bil velik zbor Hrvatske se-ljačke strankek v Varaždinu. Najvažnejši govornik je bil glavni tajnik stranke dr. Ju-raj Krnjevič: V sVofcfft goVOTu Je med drugim povedal, da ima država v zalogi 100 milijonov kilogramov soli in da se torej ni bati, da bi je zmanjkaklo. Država 9i je tudi zagotovila potrebne rezerve petroleja. Prodaja petroleja bo organizirana preko občin in podružnic Gospodarske sloge po najvišji ceni 7 d'11 za liter. Vlada dalje pripravlja določitev cen za koruzo in izdeluje načrt novega davčnega zakona. Ostro je dr, Krnjevič obračunaval z levičarskimi in desničarskimi skrajneži, ki »hočejo danes zabosti hrvatskemu narodu nož v hrbet. Pojavili so se ljudje, ki hočejo zrušiti Radičevo seljaško stranko in z njo novo banovino Hrvatsko. Ti ljudje izrabljajo za svoje temne namene vse težave, s katerimi se moramo boriti, ter krivijo za nje našo banovino Hrvatsko. Drugi zopet huj-skajo delovno ljudstvo in organizirajo izgrede po mestih. Na ta način ustvarjajo v inozemstvu razpoloženje za mišljenje, da hrvatski narod sploh ni vreden svoje svobode in samouprave.« »Poleg levičarskih nasprotnikov banovine Hrvatske — je nadaljeval dr. Krnjevič — je začela rovariti tudi pokvarjena gospoda, ki se nikakor ne more vživeti v to, da Obisk italijanskih suverenov pri papežu Rim, 19. dec. br. V četrtek bosta italijanski kralj in kraljica službeno obiskala papeža Plja xn. Obisk, kl bo zelo svečan, je napovedan za 10.30. Malo pred tem 00-sta italijanski kralj in kraljica v svečanem sprevodu zapustila Kvirinal in se napotila v Vatikan. To bo prvi obisk italijanskih suverenov pri papežu Piju XII. Preokret v rusko-turških odnosa jih? Budimpešta, 19. dec. z. »Magjar Nem zeti« poroča iz turškega vira, da je prišlo v odnošajih med Turčijo in sovjetsko Rusijo do želo dalekosežnega preokreta. Pogajanja, ki so bila svoječasno ob priliki obiska turškega zunanjega ministra Sa-rad/cgla v Moskvi prekinjena, se bodo \ kratkem nadaljevala. To se bo zgodilo na izrecno željo Stalina, ki polaga na sporazum s Turčijo največjo važnost. Stalin prip^uje vlogi Turčije mnogo večji pomen kakor pa Molotov. Ce se te napovedi uresničijo, potem pomeni to tudi popoln preokret v politiki Moskve napram Balkanu, zlasti pa napram Rumuniji. >ovjetski na Slovaškem Moskva, 19 decembta. AA. (DNB). Vrhovni ruski sovjet je imenoval za ruskega poslanika na Slovaškem, A. Puškina. lazstava italijanske knjige v Atenah Atene. 19 dec. br Semkaj je prispel italijanski prosvetni minister Bottai. ki bo otvoril razstavo italijanske knjige. Knjige so že pripeljali iz Sofije, kjer so bile doslej razstavljene Kolekcija je bila izpopolnjena z nekaterimi knjižnimi deli, ki se nanašajo na Grčijo. Avdience pri Hitlerja Berlin, 19. dec. br. Kancelar HitleT je danes dopoldne sprejel novega japonskega in estonskega poslanika v nastopnih avdien-cah. Japonski poslanik Saburukuru je izročil svoja akreditivna pisma kancelarju ob 11. dopoldne. Pol ure kasneje je bil v kan-celarski palači estonski poslanik Mollerson. Obema avdiencama je prisostvoval tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Nesreča norveške ladje Oslo, 19. decembra. AA. (Havas) 2400 tonska norveška ladja »Gritref jeld« je v Severnem morju trčila na mino. Potniki so se izkrcali na Škotskem, usoda posadke pa še ni znana. Iz Turčije izgnani nemški državljani Carigrad, 19. dec. br. Turške policijske oblasti so dajjps izgnale iz Turčije 107 nemških državljanov, ki so se že pred leti nastanili v Turčiji Oblasti so ugotovile; da so BiH to agenti nemške propagande. 188 sestreljenih letal Pred nami ležita dve povsem si nasprotni poročili o doslej največji letalski bitki v sedanji vojni, ki se je odigrala v ponedeljek nad tako zvanim »mokrim strategič-nim trikotom« Nemškega zaliva, med izlivom reke Emze in Labe ter otokoma Helgoland in Sylt. Po nemškem uradnem poročilu je sodelovalo v tej bitki 44 angleških bombnikov tipa »Wellington« ter več eskadrilj nemških lovskih letal tipa »Mes-serschmidt«. Nemci zatrjujejo, da so njihova letala sestrelila v tej bitki 34 angleških letal, dočim ao izgubili nemški letalci samo dva aparata. Angleško poročilo pa pravi da so angleška letala sestrelila 12 neniških lovskih letal »Messerschroidt«, ter obenem priznava izgubo 7 angleških bombnikov, ki se niso vrnili s poleta v svoje baze. Da si vojna poročila, tudi uradna, navadno močno nasprotujejo, je stara in znana stvar. Naša dolžnost, narekovana nam po strogo nevtralnem stališču Jugoslavije in po poročevalski objektivnosti, je ta, da prinašamo poročila obeh taboroV. Stvar či-tatelja je potem, da si ustvari svojo sodbo. Pač pa smo ob priliki poročil o ponedeljkovi letalski bitki ugotovili nek drug zanimiv slučaj. Pregledali smo svojo statistiko o letalskih izgubah, sestavljeno na oenovi nemških in francosko-angleških vojnih poročil. Do včeraj, 19. t. m., so po nemških poročilih izgubili Francozi in Angleži skupaj 188 letal vseh tipov, po angleško-francoskih poročilih pa so Nemci izgubili točno enako število letal, namreč tudi 188. Tudi če je ta številka zai obe strani? točna, so izgube razmeroma majhne, ako pomislimo, da se nagiba h koncu že četrti mesec vojne in da imata obe. vojujoči se stranki gotovo že mnogo nad 10.000 letaL bi vodil hrvatsko politiko hrvatski kmet. Ti ljudje hočejo za vsako ceno preprečiti izgraditev kmečke Hrvatske. V Zagrebu so organizirali Izgrede na univerzi ter nastopili z noži in revolverji proti pristašem HSS. Mi smo akcijo teh in onih do sedaj mino prenašali. Toda vsaka stvar ima svoje meje.« O volitvah je dr. Krnjevič dejal: »Kar se tiče volitev v hrvatski sabor, lahko rečem, da bodo v doglednem času. Kdaj bodo razpisane, ni odvisno od nas, temveč od mednarodnih razmer. Mi bomo s svoje strani storili vse, da se bodo izvedle čim prej.« V Rumi je govoril na zboru HSS minister brez portfelja dr Bariša Smoljan, ki je branil Seljaško zaščito, kateri nekateri očitajo, da je Mačkova vojska. Rekel je: »To ni res! Seljačka zaščita je organizacija, ki mora v sedanjih težkih časih čuvati red in mir pred izgredi raznih neodgovornih elementov, ki skušajo škodovati skupni narodni stvari.« Minister Smoljan je končno obširno razpravljal o volilnem zakonu za narodno skupščino. Napovedal je, da ga bo vlada sprejela že do božiča, »če bo šlo vse gladko. Če pa se to ne bi posrečilo, potem bomo dobili volilni zakon najkasneje do srede januarja.« Beležke Minister dr. Budisavljevič o političnih zakonih V nedeljo je bil v Sarajevu shod Samostojne demokratske stranke, ki so se ga udeležile tudi delegacije HSS in ostalih strank. Glavni govornik je bil minister za socialno politiko in predsednik SDS dr. Srdjan Budisavljevič, ki je posvetil velik del svojega govora historičnemu razvoju srbsko-hrvatskih odnošajev do sporazuma 26. avgusta t. 1. V zadnjem delu govora pa je obravnaval politična vprašanja. Dotaknil se je tudi političnih zakonov in o njih dejal: »Glede novega volilnega zakona pa lahko rečem, da bo v vsakem oziru boljši od sedanjega. Pripravljamo tudi ostale politične zakone, ker želimo vrniti čim prej državi in narodu polno demokracijo. Mi vsi smo preDrf-čani, da more prinesti narodu boljšo bodočnost samo prava demokracija, ki mu daje njegove pravice, a tudi zahteva od njega, da spoštuje in izpolniune obstoječe zakone. Ko bomo rešili politična vprašanja. se bomo lotili sistematičnega reše-vania naših perečih gospodarskih, socialnih in prosvetnih problemov.« Odredbe o fr©ifi£ii?acifafi veljavne tudi za Hrvatslso Po poročilih zagrebških listov je podpisal ban dr. šubašič uredbo s Katero se uveljavljajo spremembe in dopolnitve zakona o zaščiti države tudi na teritori j banovine Hrvatske. S to uredbo bodo upravne oblasti prve stopnje (sreska načeistva in policijske uprave) lahko tudi na teritoriju hrvatske banovine konfinirale osebe, ki motijo javni red in mir. Pritožbe proti konfinacijskim odredbam upravnih oblasti bo reševal ban. O akciji ministra dr. Laze Markoviča Kakor smo že poročali je bil na konferenci prijateljev ministra dr. Markoviča v Beogradu sestavljen okoli SO članov močni ako jski odbor, ki naj bi izvedel akcijo aa zbiranje vseh radikalov. Sedaj objavljajo beograjski listi izjave raznih politikov, ki so bili izvoljeni v ta odbor, ki pa sedaj pravijo, da jih ni o tem nihče vprašal in da zato izvolitve ne sprejmejo. Med drugimi sta objavila taki izjavi bivši prometni minister Andra Stanič, in bivši narodni poslanec Mita Dimitrij evič. Premeščanje učiteljev ustavljeno Včerajšnje »Vreme« poroča: Ker Je šolsko leto že v polnem razmahu, so po odredbi prosvetnega ministra ustavljene vse premestitve učnega osebja na vseh šolah. Učiteljem je prepovedano prihajati v ministrstvo s prošnjami za premestitev. Prošnje se smejo vlagati le po redni službeni potL Kršitev te prepovedi se bo najstrožje kazno-vala. kraljevi gostje v Beogradu Beograd, 19. dec. p. Praznik materlc, li bo 24. t m., bodo kakor običajno tudi letos praznovali v kraljevskem dvoru čiim slo-vesnejše. Nj. Vel. kralj Peter IL je v ta namen povabil v Beograd iz banovinskih glavnih mest Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, Novega Sada, Niša, Banjaluke in Cetinja po pet svojih sovrstnikov in sovrstnio in sicer po dva sedmošodca in dve sedmošolki siromašnega stanu ter po enega učenca iz imovitejših slojev. Tem se bo pridružilo še pet povabljencev iz beograjskih gimnazij. Kraljevi gostje so prispeli nocoj v Beograd ter so jih na kolodvoru sprejeli njihovi sošolci, pni katerih bodo stanovali ves čas svojega bivanja v Beogradu, namreč sedem dni. Jutri bodo gcwtje Avtokluba, nakar si bodo ogledali beograjske znamenitosti, predvsem vojni muzej in beograjsko trdnjavo, obiskali Avalo in Op-lenac. Beograjskih srednješolcev, pri katerih bodo stanovali, se je prijavilo mnogo več, kakor je bilo potrebno. Razstava nemške knjige v Beogradu podaljšana Beograd, 19. dec. AA. Razstava nemške knjige v muzeju kneza Pavla je podaijš*-oa za 3 dni in bo trajala do 21. decemha. Naši kraji in ljudje Razstava „Lade" vabi k ogledn — in božičnemu nakupu Maksim Gaspari: Tepežkarji Borivoj Stevanovič: Tihožitje Za svHasije prejemkov državnim uslužbencem Spainea'caf ki jo je podpisalo 32 stanovskih organizacij aktivnih in upokojenih uslužbencev Ljub'jan.9, 19 decembra 32 stanovsk;h organizacij aktivnih in upokojeni uslužbencev, ki imajo svoj sedež v Ljub'jani. je soglasno sprejelo naslednjo spomen:co: Še nikdar niso bili uslužbenci in upokojenci vseh strok in vseh položajev v tako težkem materia'nem položaju, kot danes. Vse življenjske potrebščine. živi'a obutev in obleka so poskočile v ceni tako visoko, da trsmo zmožni namujnejših nakupov. Cene pa še rasejo 'z dniva v dan m s strahom pričakujemo drbe. ki pa ni daleč, ko nam bo sp'oh živlienie onemogočeno. Obupni položaj so že uvidele nekatere privatne ustanove in zvišale prejemke. V tej težki dobi se obračamo na vse me-rodajne faktorje, na vse one. ki od'očajo o na;i eksistenci, kakor tudi na one, ki nam hočejo pomagati pri ostvaritvi eksistenčnega mmima s klicem, da je neobhodno in nuino potrebno takoj povišati prejemke vsem aktivnim in upokojenim uslužbencem za sedaj najmanj za 800 d nitura tovornega vlaka, ki naj bi odpe- ! voril, da je dve m;""ti poprej igralcev Udruženje sodno administrativne- J ljal večje število konj v Škof jo Loko, da v smeri proti Banji Luki redni potniški Jo-Mp Korb»n: K. line V otožne misli zatopljen sedi znanec Pips pri oknu ta gleda, kako se nabrežje zrvijav nežen sivkasto vijoličast tenč č-nik. »O ti nesrečni fant « vzdihne. Z z*porabljenim pogledorr ošine Janezka, ki na tleh poleg njega napenja tetivo aa svoj novi lok. Odkar so ljubljanski otroci v;deli fi\m »Robin Hood«, je postal ta junak njhrv ideal. Zato je pa tudi varnost živ'jenja ob našem »Canal gran^e« in na periferiji močno ogrožera. Na vsak korak srečaš Ro-bina z lokom in mečem Puščice frče po zraku in meči se kržajo, da je strahota. Zares pravi čudež bi bil, ako bi nadebudni Janezk ne dobi] nove buške na svoj kokosov oreh. Zaslužil jo je v poltenem viteškem boju moža proti možu, ko je »mačeval« s sosedovim Mirkom. »Janezek, kaj bo s tvojimi možgani? #ako mlad, pa že dobivajo take strašne preti esljaje Zadnjič kuhinjski valjar, se. daj meč... od teatra k filmu, samo še kak cirkus naj pes prinese, pa postaneš iai:t. kreten da se bomo vsi zjokali nad tabo. Kar strah me je, ko pomislim, da pride jutri inšpekcija.« »Kakšna inšpekcija?« nedolžno vpraša Janezek. »Mama pride « »Zakaj pa ji praviš: inšpekcija?« Oče skrivi ustnice v kisel nasmešek. »Ne iziprašuj tako neumno! Inšpekcija so take bstre oči, ki vse vidijo, pogjedi, ki vse uganejo Nesrečneža bova mor?la prestati hudo preizkušnjo in nevihto. Ti, ker si se pretepal ker spm ^n^mir-ja1 tvojo vzgojo, ko nisem dovolj pazil na te.« »Da bi le prinest koline,« je vz'vhnil fant, »potem se ne zmernim za nevihto.« Zažareje so mu oči. Dolgo že ni videl matere, ki ločena od druži.ne službuje v daljnih hribih. Rad jo ima še rajši pa nemara klobare, ki mu jih je oi"a v p srnu obljubila. Kakšna sij?jna duševna vez! Glej. tudi njegovemu očetu se z" sučejo misli nkrog žčetinarjevih dcbrrt. ->Da bi le res prinesla!« Kult dobrih, poštenih klobas goje današnji dan ed;:no le na de-žeM. Zranec Pips je stara poštena korenina. Noče delati krivice ljubljanskim me. sarjem s trditvijo, češ da njihovi izcVki niso dobri. O. nkakor ne. P"z.na ne«aj prav uglednih tvrdk, ki se lahko postavijo s svojimi človekoljubnimi napravami — ne sme se mu pa zameriti, ako pribije da manjka mestnim klobasam čar in poez ja podeželja. Saj drugače so na oko prav prikiipljive in simpatične Le kadar ugrizneš. spoznaš da niso bi'e napravljene s tisto veliko, naravnost ganljivo ljubeznijo, pozornostjo i-n skoraj bi rekel: pobožnrst-jo starih tradicij » domačega praznika.« Kdor živi na deželi, ima prijiko opazovati, koliko nežnih skrbi je deležen pujsek, ki bo okrog božiča raznesel slavo .po vasi. Kako ga negujejo, kako mu strežejo! Sleherni otrok bi bil srečen, ako bi se toliko brigala zanj. še gospoda veterinarja pokličejo, da ščetfaca z zaščitnim cepljenjem zavarujejo. In ko napoči doba kolin. si v zadregi, kateri hiši bi dal prvenstvo. Od vsakega bolišega vaščana si dobil sp.minč-eik oa ljubko živalico; Kje so ime"i letos najboljše klo^se? Molčiš Plemenita tekr^a te spravi v zadrego. Vsega ter.i v m«"s*u ni. Kfkor da je uganil očetove pravi Ja*<-77-k: »Kaj ne, očka, da je na deželi bolj lu- Št"0.« »Zfikaj?« »Ker so k Mi tukajšnji gospod žu-p-n še n.; k"ai?« »Norček,« se je z" sme i al oče. Kot dcbei psiholog ie doumel fartov privid belega prefn"°--'ka 'n zavih arih rokavov. »Kaj pa gospod ban in gosno:? direktor?« stnari Janezrk še dalje »Ali gospo "je v mestu ne pesi1 j?jo kolin?« »2e p0]0mfl«. »Pozdravljena, gospa inšpekcija!« Bolj neprimernega pozdrava bi si fant ne bil mogel izbratL Mater je kar vrglo k očetu. »Lepo učiš otroke!« S pogledom je prebodla moža, o&nila Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od Din 130.— RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklo- ŠiČ6V3 C« 6 RADIO V AL —' LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTO>i BKfcMEC — CELJE, Miklošičeva ul. 2, L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. U. din kg, jajca prej 1 din. sedaj 1.50 din komad, mleko prej 1.75 do 2 din. sedaj 2 do 2.50 din liter, smetana prej 8 do 10 din, sedaj 12 din surovo maslo prej 24, se: a j 30 din kg, čajno maslo prej 28 din, sedaj 32 do 38 din, jabolka prej 3 do 4 d'n, sedaj 5 do 6 din, hruške prej 4 do 5 d.n, sedaj 6 do 7 din. V približno enakem razmer,u se je podražila zelenjava — er.divija, kar-fijola, ohrovt, kolerabe, špinača itd. Manufakturno in špecerijsko blago — zlasti uvoženo — se je podraž:lo za 30°/o in čez. Razumemo, da se je podražilo uvo"eno blago, ne razumemo pa. da so se tako podražile zgoraj navedene življenjske potrebščine, ki so domačega izvora. Zlasti je nerazumljiva podražitev moke od 2.70 na 3.75 din, ko je znano, da so kmetje prodajali svojo pšenico takoj po žetvi še po 1.70 do 1.80 d:n kg. Moko so torej podražili ž dovski npkupcva^ci, ki so napravili s tem mastne deb čke. Ribji trg je bil v zadnjem času slabo založen. V Celju že delj časa nismo imeli dunavskih ščuk, ki jih je preskrbovalo Ri-barsko društvo v Celju. Za poslne dni pred božičnimi prazniki pa nam obljubljajo poleg šarenih postrvi in raznih belih r b. ki so bile ves čas v zadostni množini na trgu, tudi potočne postrvi in ščuke. Govedina je še obdržala svojo staro ceno, svinjsko meso, zlasti mast in slanina pa so se tudi podražile. Prej je s'ala mast 16 din, sedaj pa stane 20 din ks. slanina prej 15 din, sedaj 18 din, svinjska mast prej 13 do 15 din, sedaj 17 do 18 din. Izredno se je podražil loj: od 6 na 16 d'n kg. Ta podraž tev spravlja vse delavce in nameščence, posebno pa še javne nameščence in upokojence, skoraj že v cbup. Medtem ko so nekaterim privatn m nameščencem že nekoliko povišali plače, čakajo javni nameščenci in upokojenci z neverjetno potrpežljivostjo na izboljšanje svoj h prejemkov. Skrajni čas je. da pristojni činitelji znižajo draginjo z maksimiranjem cen, ali pa primerno povišajo tudi javnim nameščencem in upokojencem njihove, že dolgo pod eksistenčnim minimom odmerjene prejemke. Janezka, ki je seveda moral stati v najlepši luči »Vse vem, vse mi je jasno,« je zasopla. »Tvoj rdeči nos in Ja-ezkova nova bu-ška molče trobenta ta: Mame ni, mame ni.« »Kaj pa je v tem zaboju, da je tako težek?« je vpra =al mož, da bi speljal razgovor na drugi tir. »Gospa Marija ti je dmla ko^ne.« »Bog ji daj zdravje!« je vzkliknil Pips. Ko pa je doma odstranil pokrov, je skoraj ofem°nel od presenečenja. Namesto božanskih klobas se je prknzalo raztrgano perilo in stare zamazane knjige. »Ježeš, zab_j so mi v v'aku zamenjali,* je zavpi'a »inšpekcija«. Mehanično je mož segel po prvi knjigi. Imela je napis; Prave velike egiptovske sanjske bukve.« Odprlo se mu je pri črki »K«. »Klobase videti — sreča te čaka. »Klobase jesti — dobro.« V velikem loku je čestitljiva brošurica zlete'a za kuhinjsko omaro. Ves večer znanec Pips ni izpregovoril besedice, še le drugi dan, ko ie pozvorilo in je vstopil denarni pismonoša, je dobil zopet dar govora. »Jubuhu, otroci koline smo prejeli: selitveni stroški so nam nakazani.« — — Resnico piši ti novinar!« Zdaj, ko je ta žalostna zgodba napisana. skesano priznam, da je njen Vonec zlagan. 16 Ml denarni pismonofck , Gospodarstvo Bencinska naredba In domača pogonska goriva Dobila smo že drugo naredbo za omejite \ avtomobilskega prometa PUzadete so aajširše plasti našega nai oda, toda ipihče sistematično ne skrbi, kako bi se adpomoglo sedanji stiski, ki bo rodila hude posledice: brezposelnost in mnogo bede in nezadovoljstva. Ce '.astopajo odgovorni krogi stališče, da je nemogoče nabaviti one skromne količ ne bencina in nafte, ki so potrebne za zasilno vzdrževanje našega motoriziranega prometa, potem so oblastva dolžna skrbeti za praktično uporabo domačih goriv. Pa tudi v tem pogledu se skoro ničesar ne ukrene ali pa Kaj malo Imamo razne odbore za propagando domačih goriv, ki pa v Slovenji ne moiejo ničesar ukreniti, ker jim niti centralni odbor v Beogradu niti domača uprava ne dajeta moralne, še manj pa gmotne podpore, temveč se delo z birokratskim postopanjem po možnosti ovira. Oglejmo si praktično stran uporabe domačih goriv. Domača goriva so predvsem generatorski plin, pridobljen iz lesnega oglja ali lesa, nadalje plinska goriva kakor plin metan ali svetlni plin iz plinaren itd. ter plin pridobljen s pomočjo razkrajanja karbida, ali pa tekoča goriva, ki se pridobijo sintetičnim potom iz premoga ali raznih bituminozn h Škriljevcev. Načelno moramo poudariti, da imamo v Jugoslaviji vsega tega v izobilju, toda do danes nismj ničesar praktičnega ukrenili niti v pogledu zakonodaje, niti v pogledu organizacije in industr.je za praktično uvedbo domačih goriv, še danes je v veljavi v nekaterih krajih naše države uredba, po kateri morajo plačevati ona vozila, ki uporabljajo domača goriva, za svoj pogon dvojno banov.nsko in mestno tak-SO Kot najbolj priporočljivo domače pogonsko sredstvo je plin, napravljen v generatorju iz lesnega oglja. Toda za to je potrebna primerna preureditev stroja, predvsem cilindrske glave, ako. hočemo to preureditev napraviti čim bolj ekonomično. Ta preureditev stane dobr.h deset tisočakov. Povrh pa traja rok za dobavo nove cilindrske glave tri mesce in ostala montaža še kak mesec. Slično je pri preuredit- ( vi vozila-na. pogon s jnetanom..Tu je trenutni pomanjkanje jeKlenK za shranjevanje metana. Tudi je velika težava z nabavo ostale potrebne aparature. Vprašanje sintetično pridobljenega bencina je še v obiskih, kajti doslej smo o tem samo razpravljali. Naša država ima ogromno lesa, ki se da odlično uporabiti za oglje: Za izdelovanje najbolj priporočljivega ogij^ za predelavo v generatorski plin bi lahko uporabili vst bukovo vejevje, ki je sedaj .odpadek. To bi bil iep zasiužek za domače ogiarje na Gorenjskem u: Kočevskem Značilno je da se je v zadniem času precej povečal izvo«. našega oglja v Italijo, ki je. vse drugače zagrabila m pogledala y._.oči .problemu, kako vzdržati motorizacijo - Morda bi na gla preusmeritev naših avtomobilov na generatorski plin privedla do pomanjkanja dobrega lesnega oglja, kar pa bi bilo le trenutno -Slična-je zadeva z metanom. V Bujavici na Hrvatskem delaj oiz metana saje, kai ie neke vrste gospodarski zločin Toda kaj hočemo, če pa ni potrošnje za plin. V tem se zrcali kratkovidnost na še gospodarske politike. Tudi imamo bogata ležišča premoga in bituminoznih škriljevcev. ki bi jih v današnjih časih lahko porabili za pridobivanje bencina Dri čemer bi dobili -še mnoge stranske proizvode, med njimi tudi pogonski plin. Toda pri • nas so delairvse drugo in so tudi se-daj~v zvezi z -omejitvami - izbrali ono rešitev, ki je najmanj na mestu. - Namestc da bi izdali predpise, ki bi praktično pri klicali v življenje uporabo domačih do-gonskih goriv, so se odločili za ukrepe, ki bodo ubili vso našo motorizacijo. Kdo pa se bo upal napraviti nove investicije pri svojem vozilu za preusmeritev na domača goriva po vseh teh izkušnjah? Mnogo je bilo pogrešk, toda prepozno je tožiti sedaj Slovenija ie najbolj oškodovana s sedanjimi uredbami kajti njei. promet je na skoro vseh cestah vzporeden z našo zastarelo železnico in zato je naša motorizacija, ki predstavlja dobro četrtino vse motorizacije v državi, najbolj prizadeta. Boris Kristan »Statistični letc^is mesta L J Mjane« (Konec) Konsum mesa Znaten del" statističnega letopisa je posvečen podatkom o potrošnji živil v Ljubljani. Ta statistika je prav zanimiva, saj nam kaže za zadnjih 20 let prav znatne spremembe. Največje število zaklanih volov smo zabeležili leta 1921. namreč 11.250; do leta 1930 je to število padlo navzlic naraščajočemu prebivalstvu na 4860. Leta 1933 se je povzpelo zaradi nizkih cen mesu na 5939, lani pa smo se zopet približali najnižjemu številu, kajti lani je bilo zaklanih le 4578 volov. Leta 1921. je bilo na 1000 prebivalcev zaklanih 211 volov, lani pa le 53. Konzum vdovskega mesa je , torej padel v primeri z rekordnim letom ; 1921 na eno četrtino. Seveda je bilo leto 1921 izjemno leto; le še leta 1922 je bilo zaklanih 7626 volov, v vseh ostalih letih pa .manj. Krav je bilo lani zaklanih 3613, kar je znatno število, kajti razen v letih .1937, 1929 in 1922 smo v vseh ostalih letih zaklali manj krav. Z nazadovanjem kon-zuma volovskega mesa se je torej deloma dvignil konzum mesa od krav. Skupaj je bilo lani zaklanih 8474 glav goveje živine nasproti 9623 v prejšnj m letu. Na 1000 prebivalscev je bilo lani zaklanih 98 glav goveje živine nasproti 112 tr- letu 1937, 165 v letu 1929 in 262 v rekordnem letu 1921. Seveda je pri tem upoštevati priključitev okoliških občin z večjim številom kmetijskega prebivalstva, ki konzumira manj mesa. Temu nazadovanju zakola goveje živine stoji nasproti naraščanje števila zaklanih telet. Lani smo dosegli rekordno število 18.411 zaklanih telet nasproti 15.927 v prejšnjem letu; v letu 1929 ko je bil konzum govejega mesa razmeroma znaten, je bilo zaklanih le 9174 telet, v rekordnem letu 1921 pa tudi le 14.228 telet. Tudi število zaklanih svinj je v zadnjih letih razmeroma znatno. Lani je bilo zaklanih 27.980 prašičev, nasproti rekordnemu številu 29.568, ki je bilo doseženo v letu 1937; leta 1929 je bilo zakonih le 22.462 prašičev, leta 1921 pa 19.477 pra-šičev. Konzum konjskega mesa je bil največji leta 1929, ko smo v Ljubljani zaklali 704 konje. Najmanjši je bil konzum konjeske-ga mesa leta 1934 (spričo nizkih cen goveji živini); v tem letu smo zaklali le 94 konj lani pa je bilo zaklanih 134 konj Občutno je nazadoval v zadnjih 20 letih konzum drobnice. Leta 1922 je bilo zaklanih 5575 glav velike in 809 glav male drobnice. Konzum velike drobnice je padel leta 1935 na 477 glav. lani pa 1e znaša! tudi le 835 glav. Konzum mlade drobnice pa je naraščal in smo lani dosegli največje število 1972 glav. Konsum allf^^nil« pijač Konzum alkoholnih pijač kaže prav tako znatne spremembe. Lani smo sicer pri vinu dosegli rekordno količino 4,100.000 litrov, vendar je treba upoštevati, da smo že leta 1933 pred priključitvijo okoliških občin dosegli konzum 3,966.000 1. Najmanjši je bil konzum vina v letu 1928. ko je znašal le 2,660.000 L Konzum piva je znašal v letih 1919. in 1922. preko 1.5 milijona litrov, leta 1928. je nazadoval na 1.14 milijona litrov in s«, je leta 1931. zopet dvignil na 1.43 milijona litrov, potem pa je rapidno nazadoval in je znašal leta 1936 le 0.59 milijona litrov, in s* je lani zopet dvignil na 0.84 milijona litrov. Ostali konsum Konzum m'eka je dosegel ,-čji obseg leta 1937, ko je znašal 6 48 milijona litrov (mleka smo vendar več popili kakor vina), lani pa je konzum mleka nazadoval na 5.70 milijona litrov, kar je očitno v zvezi s podražitvijo mleka Konzum surovega masla se giblje na višini preko 100.000 kg. Konzum moke je dosegel najvišji obseg v lanskem letu. namreč 9.31 milijona kilogramov prav tsko smo lani zabeležili rekordni konzum Jajc namreč 16.1 milijona. Enak razvoi opažamo pri potrošnji sladkorja ki emr ga lani konzu mirali 1.55 milijona kilogramov nasproti 1.40 in 1.07 milijona kg v prejšnjih dveh letih. Potrošnja kave je precej nazadovala. Leta 1933 smo potrošili 84.400 kg kave, potrošnja kave je predlanskim nazadovala na 53.600 kg, lani pa se je zopet male dvignila na 59.200 kg. Precej je narasel konzum jedilnega olja, ki je znašal let« 1933. samo 293.000 1, predlanskim 379.8001, lani pa 417.800 L Življenski stroški Nadalje navaja statistični letopis podatke o gibanju življenjskih stroškov v Ljubljani. Indeks življenjskih stroškov po podatkih statističnega urada je izračunal, na osnovi povprečnih stroškov v letu 1929 jenako 100). Najnižji so bili življenjski stroški leta 1935, ko je padel indeks na 61.3, lani pa je znašal povprečno 74.7. Podrobno navaja letopis podatke o gibanju cen za posamezne življenjske potrebščine. Najvišjo ceno kruhu smo imeli leta 1923. Takrat je znašala cena belemu "kruhu 7.27 din za kg; najnižja cena je bila cena belemu kruhu leta 1934 namreč 3.94 din, lani pa je znašala 4.54 din. Zd »tvo Obsežno poglavje je posvečeno zdravstveni statistiki. Ta statistika navaja meu drugim tudi zanimive podatke za število bolnikov v ljubljanskih bolnišnicah. V splošni državni bolnišnici je bilo sprejetih leta 1929. 16.825 bolnikov, lani pa že 33.195 bolnikov, medtem ko se je število razpoložljivih postelj v istem času dvignilo le od 802 na 949. Zaradi naraslega števila novo sprejetih bolnikov so znatno nazadovali- oskrbni dnevi, ki povprečne odpadejo na enega bolnika V bolnišnici za ženske bolezni je bilo le+a 1929 sprejetih 2661 bolnic, leta 1936 4105, lani pa 3761. V Leonišču je bilo lani sprejc^h 877 bolnikov, v Šlajmerjevem domu pa 898. Končno poelavje statistike obsegajo podatki o izdatkih mestne občine za socialno skrbstvo, o staniu obrtnih, industrijskih in trgovinskih obratov, nadalje statistiko o številu vozil, o tujskem Dmmetu, električni cestni železnici, o delovanju mestnih podjetij in o mestnih financah. F .et Lani smo imeli v Lj"b1jani 604 «««4» e . iomob:le nasproti 504 v prejšnjem letu, 370 v letu 1934 in 481 v letu 1931. Stavilo -»sebnih avtomobilov je že znatno prekoračilo najvišje število iz dobe pred gospodarsko krizo. Število tovonvh av'omobilov Da še zaostaja in smo lani imeli 193 tovornih avtomobilov nasproti 120 v letu 1934 in 207 v letu 1931 Ogromno se je p-v ča^ v Ljubljani število koles, ki je cd eta 1933 naraslo od 10.000 na 21 050 Heta 1925 smo imeli v Ljubljani samo 4000 koles). Tujski promet kaže prav znatne fluktu-acije. Največje število tujcev je b!lo zabeleženo leta 1933. namreč 281 000 Predlanskim smo imeli =amo 96 600 tuj v 'an' pa le 90.400 tujcev. Mestna podjetja Mestni vodovod izkazuje s' i1 nara-canje množine črpane vode, in sicer od 2.13 milijona ms v letu 1913 na 5.5 milijona m8 v lanskem letu. Proizvodnja pl'na je znašala leta 1921 600.000 ms in je leta 1925 narasla na 2.31 milijona m3, te rekordne količine proizvedenega plina niso več dosegli. Leta 1927 je znašala proizvodnja plina le 1.36 milijona m*, predlanskim 2.23 mil. m8, lani pa 2.10 mil. m3 Stalno pa narašča potrošnja elekir:čnega to'ra, ki se je lani povzpela na 13 milijonov kv. ur nasproti 12.3 v prejšnjem letu, 5.6 v letu 1930 in 1.6 v letu 1921. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje malenkostno povečanje obtoka bankovcev, in sicer za 4.5 na 9290.7 milijona din (lani 6780.5). Obvezno sti na pokaz pa so se zmanjšale za 34.9 na 1787.7 milijona din (lani 2309.0). Na aktivni s tram bilance je zaznamovano povečanje zlatega zaklada za 0.2 na 1988.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1907.4) v stvarni vrednosti 3181.0 milijona din. Devizne rezerve, ki so se že prejšnji teden dvignile za 48 milijonov,..so znova precej narasle, in sicer za 86.9 na 724.1 milijona din (lani 571.4). Občutneje so se v drugi četrtini decembra zmanjšala posojila. 2e prejšnji teden se je skupna vsota meničnih in lombard-nih posojil skrčila za 71.4 milijona din, najnovejši izkaz pa zaznamuje ponovno zmanjšanje za 196.6 na 2291.8 milijona din (lani 1764.4). To občutno zmanjšanje posojil za skoro 200 milijonov din bi moralo povzročiti skrčenje obtoka; temu nasproti pa je povzročil povečanje znaten dotok deviz, kakor tudi zmanjšanje obveznosti na pokaz in povečanje vsote eskontiranih blagajniških zapisov za narodno obrambo za 13 na 815 milijonov din. Glede na stvarno vrednost zlatega zaklada v višini 3181 milijonov din je znašalo sredi decembra kritje obtoka ban kovcev in obveznosti na pokaz 28.71 % (prejšnji teden 28.47%). Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje v drugi četrtini decembra zmanjšanje" salda naših klirinških terjatev v Nemčiji za 0.22 na. 9.1 milijona mark (v prejšnjih treh tednih se je saldo povečal za 5.2 milijona mark). Saldo naših terjatev v češKo-moravskem pro-teKtoratu je v drugi četrtin: decembra le nebistveno narasel za 0.1 na 42.8 milijona Kč. Saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa se je povečal za 0.6 na 0.56 milijona din. Med pasivnimi ki ringi zaznamuje kli-ring z Italijo ponovno zmanjšanje salda našega dolga za 8.0 na 75.8 milijona din (ob koncu septembra t. 1. je saldo znašal 138 milijonov din) Naš klirinški dolg v Madžarski se je ponovno nekol ko povečal, in sicer za 1.6 na 28.6 milijona din, naš klirinški dolg v Rumuniji pa se je skrčil za 5.0 na 34.1 milijona din. Omeniti je nadalje saldo našega Klirinškega dolga v turističnem kliringu z Bolgarijo, ki se je povečal za 0.07 na 2 32 milijona dim, medtem ko izkazuje klirinški račur s Slovaško prvikrat pasivno stanie, tn sicer naš dolg v znesku 75.000 din (v prejšnjem tednu smo imeli malenkosten aktivni saldo). Končno je še omeniti klirinški račun s Turt^jo, k: kaže povečanje našega klirinškega dolga za 0.4 na 4.7 milijona din. vesti = Danes stopijo v veljavo nove ome jitve avtomobilskega prometa. V »Službenih novinah« od 18. decembra je objavljena naredba številka II o omejitvi prometa z motornimi vozili, o kateri smo že poročali. Po členu 9. stopi naredba v ve- . ljavo drugega dne po objavi v »Službenih novinah«. Nove omejitve veljajo torej od današnjega dne. . = Kaj je smatrati za luksuzno, fino ah običajno steklo. Pred dnevi smo poročali o uvedbi banovinske trošarine na steklo, in sicer v zvezi z ukinjenjem banovinske trošarine na amonjakovo sodo. ki se upo rablja pri proizvodnji stekla. Nova bano vinska trošarina na steklo znaša pri luksuznem steklu 0.30 din za kilogram pri finem steklu.0.20 din in prLobičajnem steklu 0.10. Uredba med drugim določa, da bo finančni minister še odredil, katert vrste stekla je smatrati za luksuzno, fine ali običajno steklo. Sedaj objavljajo »Službene novine« od 18. decembra odlok finančnega ministra, ki določa naslednje: Kot luksuzno steklo je smatrati vse pred mete iz stekla,, ki so navedeni v seznamu luksuznih predmetov po uredbi o luksuznem davku, kakor tudi steklo iz carinske tarifnih številk 520. 521-4, 523-2, 523-3d 524-1-3 in 525. Pod finim steklom je razumeti steklo iz carinsko tarifne številke 510 točka 1 in 511 točka 1 (razen stekla z i reliefnimi okraski in motnega stekla), na- j dalje steklo iz carinsko tarifnih številk 512 točka 1, 513. 521-lg, 521-2. 523-3v (sa mo brušeno), 514, 515 in 521 točka 3. Vsi ostali predmeti iz stekla, ki niso zgoraj . navedeni in predmeti, ki ne ^n^nio pod | tarifne številke 507, 509 točka 1 in ^26 se -rr>"<--! -a običajno steklo. Btrze 19. decembra Na nivvjs1 ne'k!h borzah not' • ajo nemški kT rirtSki čeki nespremen ;eno 34.20 — 14.40. Grški boni » se v Zagrebu nudili oo 36. Tečaji na svobodnem trgu se na-dnlie ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačne jši tendenci notirala po 420 — 424. Do zaJc""*ka pa je Dri^o le v 6°/« dalmatinskih obvezneah po 66.50 — 67.50. Devize Ljubljana Oficie'ni tečaj1: London 174.40 — 177.60, Pariz 98.55 — 100.85, Nevv fork 4421 25 — 4481 25. Curih 995 — 1005. Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 735 — 747. Tečaji na svob®dnom trgu: London 215.62 — 218 82. Par z 321.90 — 124.20, New York 5480 — 5520. Curih 1229.22 — 1239.22, Amsterdam 2906.10 — 29"" 10, Bruseli 908.55 — 920.55. Curih. Beograd 10, Pariz 9.9650, Lon- :!om 17.58, Nevv York 445.75, Bruselj 74.10 Milan 22.90 Amsterdam 237, Berlin 178.62, Stockholm 106.12, Oslo 101.30. Kobenhavn 86 05, Sofija 5.30, Budimpešta 79 Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Držaw.e vie. note: Vojna škoda 420 — 424, 4°/o agrarne 47 — 50, 6»/0 < begluške 77 bi., 6»/„ dalm. agrarne 66.50 — 67.50 (67.50), 6»/0 šumske d7.50 M., 7% stabiliz. 95 bi., 7»/® invest. 95 — 97, 7o/o Blair 86 — 87 8«/0 Blair 93 den.; delnice: Nar. banka 7700 den., PAB 194 bi. Sečerana Osijek 145 den., Trboveljska 250 — 257.50. Beograd. Zaradi pravoslavnega praz- ika danes borea ni poslovala. Ob dvajsetletnici univerze Intimna proslava v krogu naprednih in nacionalnih akademCIsov in akademskih starešin Jugoslovensko napredno stareš nsko društvo Jadran in akademsko društvo Jugoslavija sta priredili v ponedeljek zvečer v dvorani Inženjerskega udruženja v Zvezdi proslavo pomembnega kulturnega prazni ka Slovencev, 201etnioe Aleksandrove univerze. Skromna je bila ta proslava po svojem zunanjem videzu zato pa tem intimne jša n prisrčnejša po svojem notranjem doživetju. Bila je izraz stvarne ljubezni do najvišje kulturne in znanstvene ustanove, ki jo je Slovencem dala zmaga jugoslovenske nacionalne in državne misli. Tako neposredno je mogla praznovati ta obči slovenski kulturni jubilej samo tista sredina ki je iz sebe in iz vrst svojih predhodnikov dala najmočnejše borce za uresničenje, stoletne zahteve Slovencev po lastnem vseučilišču. V zavesti, da je njihov kulturni, nacionalni in polit čni koncept dal Slovencem ob samem nastanku naše mlade države univerzo, za katero smo se prej zastonl borili, so se zbrali najstarejši in najmlajši nacionalni . in napredni akadem ki k resnični svečanosti. Bili so tu zbrani številni borci za našo univerzo, k so že užili v svoji mladosti vso grenkobo izobraževanja v neprijazni tujini in še številnejši najmlajši, ki že už vajo blagodati lastnega vseučilišča v svobodni narodni državi Med gosti so bili predsednik Zveze naprednih starešin dr. Fran Tominfek zastopn k starešinskega društva Triglava dr. Egon Stare, predsednik Družbe sv Cirila in Metoda inž. Janko Mačkovšek. podban v p- dr Otman Pirkmajer, predsednik Zveze kulturnih društev prof. Fran Jeran predsednik Vodnikove družbe Rasto Pustp-slemšek !td Proslavo naprednih starešin in visokošolcev so počastili tudi univerzi tetni profesorji dr. in dr h c. Metod Do lene dr. Aleksander Bilimovič.- dr. Evger Spektorskij dr. Rudolf Sajov c dr Boris Furlan inž. Ieo Pehani Gorazd KuSej. Pivi rektor un'verze dr. Josip Plemelj in nekateri drugi profesorji so poslali pismene pozdrave. Proslavo je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik stareš nskega društva »Jadrana« Ivan Vrančič V svojih tehtnib izvajanjih je prikazal borbo naprednih generacij za slovensko vseučilišče, ki jim je bilo vedno simbol nac onalne. politične in kulturne svobode. Sistematične borbo so prevzele ob začetku našega stoletja mlade visokošolske generacije, ki so se zbirale na Dunaju, v Pragi in Gradcu. Središče tega boja je bila dunajska .»Slovenija« katere članstvo se danes poleg drugih zbira v starešinskem društvu »Jadrana«. V imenu JNAD Jugoslavije je spregovoril njen podpredsednik Aleksander Hrašo-vec. Poudaril je. da se mladina dobro zaveda, katere sile in ideje so dale Sloven>-cem svobodo in z njo univerz« tem idejam ostala vedno zveste. c*. zanje borila. Univerza bo predmet stalne ljubezni nacionalne in napredne mladine, ki se bo vedno borila za njene duhovne in materialne interese. Govornik j* Tik2zal v nadaljn h izvajanjih socialne p- ilike, v katerih živi danes visokošolska nladina, in nazore, ki danes opredelujejo v^sokošol-ce. Profesor primarij dr. Alojz Zalokar se je v globoko zasnovanem govoru dotaknil več problemov naše univerze. Posebno se je zadržal na delikatnem vprašanju medsebojnega razmerja kulture n politike. Univerza kot vrhovna* znanstvena in kulturna ustanova je dolžna da vsmer-ja narod k občemu nacionalnemu in političnemu, na znanstveni resničnosti temelječemu programu. S tern "bo univerza izpolnjevala veliko delo napredka n obrambe naroda in države pred vsemi nevarnostmi. Zadnji je spregovoril minister dr. Albert Kramer. Njegove izklesano izražene nrsli so naredile na vse najgloblji vt s in so vedno na novo izzvale prepričano pritrjevanje. Tudi Izvajanja vseh drugih govornikov so poslušalci ponovno in dolgotrajno odobravali. Govoril so jim iz srca prikazujoč delež naprednih Slovencev na našem občem in posebno na kulturnem napredku. Bil je to skromen, a obenem dostojanstven in prisrčen akademski večer. Po izčrpanem službenem programu proslave so se starešine in aktivni akademiki zbrali v kletnih prostorih restavracije Zvezde, kjer so v tovar;škem razgovoru izmeniavali spomine in m sli, ki jih je vzbujal plemeniti razlog zaradi katerega so prišli skupaj. Temu prijetnemu krogu so se nridružili tudi nekater bolgarski vi-sokošolci. k-' so prišli te dni v Ljubljano na prireditev svojih tova*"i*°v ki študirajo na Aleksandrovi univerzi. KJcc ptšv Slovenec« Blagovna tržišča žito -f Chicago, 19 decembra Začetni tičali: nšenica: za dec. 111 za maj 108 75 za jul j 106. 75; koruza: za dec. 57, za maj 59.50, Ta julij 59.875. +Winnipeg, 19. decembra Začetni tečaji: pšenica: za julij 91.375, za okt. 92.50 »Slovenec« se je spustil v polemiko z *Jutrovimi« izvajanji povodom 201etnic< naše univerze ž njo noče najbrž pokrit, siromašnost svojih lastnih izvajanj ob te; proslavi. Se- daj z debelim tiskom ratificirajo in prevračajo »Jutruve« nazore in v našem listu navedena dejstva. Kdor je bral naš uvodnik, naj si prebere tudi, kako »Slovenec« navaja njegovo vsebino. Pravi, da zahtevamo od slovenskega vseučilišča, naj pobija klerikalizem po zgledu »Jutra«, podaja nacionalno in državljansko vzgojo v smislu »Orjune« in da ne sme gojiti slovenstva. O dr. Kramerjevem spominskem članku pravi, da je napisan v želji povzdigovati lastne zasluge, ki jih velikodušno deli le z gg. Davidovičem in dr. Pucom, dejansko pa da je napredni tabor delal uresničenju stoletnega vseučili škega Ideala le. velike ovire. Predvsem da so se napredni ljudje borili proti temu, da bi univerza v Ljubljani postala zatočišče in negovališče slovenskega jezika tn duha V dokaz tej kleveti falzifira »Slovenec« izjavo zastopnika takratne Jugoslov. demokratske stranke dr. Puca v parlamentarni debati o vseučiliškem zakonu, češ da je Izjavil, da ljubljanska univerza ne sme biti slovenska, temveč jugoslovenska v smislu srbsko-hrvatskega-slovenskega mišmaša po žerjavovem odnosno Kramerjevem programu. Dejansko je napredni zastopnik takrat Izjavil, da ljubljansko vseučilišče ne sme biti samo slovensko, temveč mora biti vseučilišče Srbov, Hrvatov in Slovencev, nov kamen v zgradbi edinstva naše države! Zato pa »Slovenec« zamolčuje, da je oficielni predstavnik SLS v isti debati proglasil ljubljansko univerzo za poroka, da bo prišel enkrat čas, ko ne bo več ne Srbov, ne Hrvatov ne Slovencev, ampak samo en narod, en jezik in ena kultura« ... Razumemo, da je gospodom iz Kopitarjeve ulice skrajno nerodno da se je dr. Kramer spomnil tudi te izjave, toda radi tega še ne bi bilo treba tako vzkipeti. V dr. Kranierjevi zabeležki je tudi pojasnjeno, zakaj ministrski seji od 2. julija 1919*., v kateri je bil dan formalni pristanek na Davidovičev zakonski predlog o ustanovitvi ljubljanske univerze, ni predsedoval predsednik vlade Stojan Protič in poleg nekaterih drugih ministrov tudi dr. Kramer ni bil prisoten. Protič ter ministri dr. Kramer, Pavle Marinkovič in Marko Trifkovič so bili namreč po sklepu ministrskega sveta in na zahtevo naše delegacije na mirovni konferenci konec junija 1919 odpotovali v Pariz. »Slovenec« sedaj obtožuje dr. Kra-merja, da ni njegovega podpisa na »ustanovnem dokumentu« univerze, češ da je raje hodil drugod, nego da bi »s svojim podpisom potrdil svoje soglasje v najvažnejši zadevi slovenskega naroda«. Seveda zabeležka v protokolu o ministrski seji ni nikakšen »ustanovni dokument«. Tak dokument je marveč zakon o ustanovitvi univerze kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev v Ljubljani, na katerem so med drugimi podpisani tedanji slovenski ministri Gostinčar, dr. Korošec in dr. Kramer. Drugič pa Slovenčev »ustanovni dokument«, t. j. zaplsnlh ministrske seje, sploh nima nobenih podpisov, ne Kramerjevega in ne nobenega drugega, temveč so, kakor je razvidno tudi iz objave v samem »Slovencu«, v uvodu zapisnika navedena samo imena prisotnih članov vlade. »Slovenec« nadalje očita dr. Kramerju, da je bil za časa diktatorskega režima v nevarnosti obstoj ljubljanskega vseučilišča, ln ga vprašuje, kaj je storil, da bi se ne zaprle posamezne slovenske fakultete. Dr. Kramer nI bil član diktatorskega režima ter je vstopil, kakor je menda tudi pri »Slovencu«,. znano, šele v ustavno vlado, jeseni 1. 1931. V svojih spominih je naznaflll, kako se je prej v diktatorskem režimu pripravljala reorganizacija vseh treh univerz in kako je bil ta problem za časa njegovega sodelovanja v vladi ponovno postavljen na dnevni red. Na vprašanje, kaj je storil, »da bi se ne zaprle posamezne fakultete, univerzi ne zadrgnil vrat ln ne odpravil slovenski učni jezik« (niurJa se je to nameravalo v času o katerem je »Slovenec« oolje informiran, nego mi), odgovor ni ravno težak: dr. Kramer je storil vse, kar je bilo mogoče, in rezultat je bil ta. da nobena fakulteta ni bila zaprta, da se univerzi vrat ni zadrgnil in da je naše vseučilišče neokrnjeno slavilo svojo 20 letnico. In na kraju še medicinska fakulteta! »Slovenec« pravi, da so dr. Kramer in njegovi politični prijatelji krivi, da nismo dobili celotne medicinske fakultete. To trdi v isti sapi, ko dr. Kramerju očita odsotnost na ministrski seji, na kateri je po »Slo-venčevem« zatrjevanju padla odločitev o ustroju ljubljanske univerze in kjer se je, kakor je iz sedaj objavljenega protokola razvideti, tedanji minister narodnega zdravja in današnji senator JRZ dr. Uroš Krulj izjavil proti medicinski fakulteti, vsi ostali člani vlade pa so bili za uvedbo prvih dveh letnikov, kakor obstojajo še danes. Ce je bil torej kdo kriv, da se takrat sklep ministrskega sveta ni glasil drugače, potem sigurno ni mogel biti kriv odsotni dr. Kramer .., Ugotovimo naj le — in čitatelji nam bodo pritrdili —, da je bilo vse, kar smo mi napisali ob dvajsetletnici univerze, skoz in skoz stvarno in dostojno, brez vsake osti proti komurkoli in brez vsake zahrbtne politične misli. Mnenja smo bili in smo, da bi vsaj dvajsetletnica naše. r am vsem skupne najvišje znanstvene institucije ne smela biti povod za ozkosrčne strankarske polemike. Ni naša krivda, ako tam pri »Slovencu« niso enakega mnenja Pravoslavni Miklavž Beograd, 19. dec. p. Na današnji pravoslavni praznik sv. Nikole je praznovala skoro polovica beograjskega prebivalstva svojo krstno s'avo. Poleg drugih sta ga slavila tudi Srb&ko brodarsko društvo in Jugoslovenska rečna plovba. »Rezanje kolača je bilo ob 10.30 na parniku »Aleksander I.«, ki je bil zasidran v savskem pristanišču. Slavi je prisostvovalo veliko število povabljencev. Danes so slavili svojo slavo tudi bivši srbski vojaki, ki so se rešili * ladje »Galija«, potopljene med svetovno vojno v albanskih vodah. Pr:u*kava o smrti dr. Eda Markoviča Beograd, 19. dec. p. V zadevi smrti direktorja Prizada dr. Eda Markoviča je v teku najintenzivnejša preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča Dra-goljub Avramovič. Preiskovalni sodnik je že zaslišal ranjenega detektiva Marka Markoviča, ki je ustrelil direktorja dr. Eda Markoviča, zatem orožnika in drugega detektiva, ki sta bila pri tem dogodku navzoča, hčerko dr. Markoviča Ranko, zaradi katere je prav za prav nastala vsa nesreča, kuharico Katico Gojznikar, ki je pri Markovičevih že 26 let v službi, ženo pokojnega dr. Markoviča ter še nekatere druge osebe, ki so bile na ulici priče krvavega dogodka. Pogreb dr. Eda Markoviča bo jutri ob 9. dopoldne. Ob grobu se bodo poslovili od pokojnika v imenu Prizada pomočnik ministra za trgovino dr. Savo Ob-radovič, delegat banovine Hrvatske pri Prizadu in direktor Gospodarske sloge dr. Tot ter za uredništvo Prizada dr. Nemec. Pomočnik ministra za socialno politiko Beograd, 19. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog ministra za socialno politiko postavljen za pomočnika ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Gojlco Stojanov ič dosedanji svetnik banovine Hrvatsko. Vsi oni — ki radi vežejo številke na svojo srečo - U -V« bodo prišli z „Jutrovo" božično loterijo na svoj račun. Ne bo treba treti ne trdih ne krhkih orehov; le lastno srečno številko bo treba izbrati izmed številk, ki bodo nekje v božični številki „Jutra". V nedeljo zjutraj, bodi prva skrb vas vseh, da si preskrbite^božično „Jutro" ! ce v osti * Maistrovi borci. Zveza Maistrovih borcev bo vsem svojim članom, ki podatkov glede spominske kolajne še niso predložili. poslala posebne tiskovine, v katere je treba podatke natančno vpisati in jih takoj poslati na tajništvo zveze v Mariboru. Noben Maistrov borec ne sme opustiti prijave in vsak mora dobljeno polo s podatki takoj poslati. Opozorite tudi druge člane in nečlane Maistrove borce na to Če tiskovine za prijavo ne bi dobili pred Novim letom, zahtevajte jo. Tajništvo v Mariboru v Narodnem domu bo poslovalo tudi ob božičnih' praznikih. * Diplomiram so bili na tehnični" fakulteti univerze kralja Aleksandra Zedinite-lja v Ljubljani za kulturno-geodetske in-ženjerje dipl. geodet Alojz Zorn .z Trsta ter Alfred Picinin in Tone Prelc iz Ljubljane. * Umri je. ko je pred sodiščem -terjal 400.000 din. V ponedeljek dopoldne se je pri okrožnem sodišču v Banji Luki vršila razprava o 40^.000 din ki jih je milijonar Dušan Kovačevič iz Pr jedora terjal od tr-. govca Dušana Miletiča iz Omarske. Toži-, tel j in toženec sta. bila zelo razburjena in zlasti Miletič je Kovačeviču nepreatano T* Jk O g|"jjf fy f? kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parnimi MJ^žfc&lkreJL. brivski, aparati ^v PAKPI MEKfJl »VENUS«, TyrSeva; C. 9. * Izietniškr vlaki ->b praznikih. Dne 25 in 26 t. m. ter 1. in 6. januarja-1940 bosta vozila na progi Ljubljana — Bistrica Bet. hinjsko jezero, odnosno Rateče — Planica vlaka št. 920/919 odnosno 8620/8619 kot izletniška vlaka/ Odhod iz Ljubljane ob 5.40. pr hod v "Bistrico Bohinjsko jezero ob 8.36, odnosno v Rateče—Planico ob" 8.39-Odhod iz Bistrice Bohinjsko jezero "ob 20.20, odnosnO iz Rateč—Planice ob 19.15 tei z Jesenic ob 20.20, prihod v Ljubljano ob 22.10. ' " nikar si ne ubijajte možganov za darila _ ojfvl dragim! Pogodili boste pravo' v Drogerija Gregorič dr. z "o. z. '1TBLJANA. PREŠERNOVA UL. 5. * posestniki ljubljanski ali od drugod, Ki pieimejo od davčne upiave plač lne naloge o" predpisu takse iz razloga moderniziranih cest naj se pred plačilom zglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Salendrova 6, od 9. do 13. ure. Ravno tako tudi on posestniki, ki prejmejo plačilne naloge o vsakoletnem prispevku za moderniziranje cestr. (—) * Naši otroci umirajo ne od bolezni, ampak od pomanjkanja! Majhni otroci potrebujejo toplote, a naše kmečke n delavske matere nimajo v kaj zaviti svojih malih! Z majhnim darom lahko pomagate rešiti otroku življenje. Pomagajte nam oblačiti najmanjše: pošljite svoj prspevek na ček. račun Unije za zašč to dece. In hvala Vam! padal v besedo da ga je moral predsednik neprestano jspojsacjat. k redu. Ko se je že končavalo zasliševanje KovačevJča mu je toženec, vnovič vrgel nekaj ostrih, opazk takrat, pa je. milijonar iznenada globoko zavzdihjail in padel na obraz, zadet od kapi ^Ko so priklicali zdravn ka, je lahko ugotovil samo_gmrt. * Tragična Start tihotapca. V reki 2e-Ijeznici pri -Sarajevu, so V ponedeljek zjutraj našli .-truplo delavca Ivana Kreziča iz mostarske okol ce, ki je na prav žalosten način postal žrtev tihotapstva, Bil je s precejšnjim tovorom tobaka v Somboru, a ko_se je vračal je imel s. seboj še.dve-pol-ni vreči! Da^ju "skrije jpred kontrolpiirji organi v vlaku, je zlezel nastreho. vagona da*ju spravi tam" Prav tedaj je vlak pri-vozil na most preko željeznice in nesrečni Krezič je z glavo udaril ob železno konstrukcijo, da je mrtev padel v reko. * Zagrebški trgovci za stalne cene življenjskih potrebščin. Zagrebški trgovci-detajlist: so priredili anketo o ustalitvi cen življenjskih potrebščin. Z . ankete je bila banski upravi banovine Hrvatske poslana resolucija, naj se brez odlašanja normirajo cene življenjskih potrebščin in s cer se naj to normiranje izvede pri gro-sistih. Združenje trgovcev bo izdalo uradne cenike, ki naj bi preprečili razlike v cenah od prodajalne do prodajalne. Kavarna »CENTRAL« DANES V SREDO VSO NOC ODPRTO. PRVOVRSTEN DAMSKI KONCERT. LIKER ESENCE ■ vseh vrst in našo priznano dobro ■ rum ovo sestavo dobite v drogeriji &ANC, Ljubljana, ŽIDOVSKA UL. fc-.jjiiiiin ■iHinaniiau———i * Bogat plen vlom'lskega strokovnjaka V torek ponoči je bilo, kakor smo že poročali^ vlomljeno v blagajno veletrgovine Vranetič & Budisavljevič v Petrinj; in tat je odnesel 72.000 din. Pri "vsem tem sta imela veletrgovca še srečo, zakaj dan poprej je bilo v blagajni blizu pol milijona din pa sta denar oddala na pošto. Vloma je osumljen mlad, elegantno oblečen pla-volas človek, ki je nekaj dn. stanoval v sosednjem hotelu, pa je izginil takoj po izvršenem vlomu. Policija je ugotovila da je b; na delu prvovrsten strokovnjak, ki je imel nalašč za vlome v težke železne blaga "'ne konstruirano orodje s seboj. Odpeljal se je proti Zagrebu- in Sušaku, kamor mu poLcija sledi. * Velike poneverbe na bitoljski pošti. Nedavno je zagrebška Standard Oil Com-pany urg iala pri bitoljski pošti 114.053 din, ki jih je bitoljski trgovec Blagoje Dafkovič nakazal na njen naslov za dobavljeni petrolej že pred dvema mesecema. Pri tej priliki so na pošti dognali, da je uradnik Janko Duracov č. ki je bil delj čas? brez posla, a je bil pred mesci nastavljen več čas sistematično poneverjal denar. V nekaj mescih je poštno upravo ogoljufal, kakor sumijo, za blizu pol milijona dinarjev. * »Zlati klju?ek aH Bura trnove dogodivščine« — tako je naslov eni najlepših knjig v mladmski 1'teraturi; napisal jo ie veliki sodobni ruski pisatelj Aleksej Tolstoj Knjiga je pravo čudo mladinske Dovesti Imela je ogromen uspeh v Rusiji kakor tudi pri drugih narodih, ki so-jo nrevedli Tako na primer, doživlja pri Bo'garih neprestano nove izdaje. V slovenščini ie izšla pred dobrimi štirinajstimi dnevi in čeprav ni bilo zanjo še skoraj nobene re= klame, vzbuja že veliko pozornost. Otroci ki so imeli srečo, da so jo prejeli za Miklavža, govore še vedno samo o njej »Zlati ključek« je poslovenil Edvard Ko-kolj. Knjigo krasi 70 krasnih risb. ki so posnete po ruski izdaji Dobite jo lahko v vsaki knjigarni ali pa po pošti pri založbi Modri ptici v Ljubljani. Cena je 36 din (—) sled Ccjka revija o sL.: M sodobni poeziji V pravkar izlšli 9- številki »K r i t i c-kega mesičnika« (Praga. Fr. Borovi, urednik doc. dr. V. Černy) je objavil slovenski pesn k in kritik dr. Oton Ber-kopec članek »Současnd mlada slovinskš, poesie«. Kriticky mesičnik« je revija, ki v polni meri opravičuje svoj naslov in krepko nadaljuje tradic je češke slovstvene kritike. Prinaša predvsem literarno-kriti-čne članke in poezijo. Kritični stil in višina poezije pričata o strogem znanstvenem in estetskem vodstvu dr. V. Cernega ki se v zadnjih letih trdno uveljavlja na poteh po katerih sta hodila F. X. Salda in Arne Novžk, dve že pokojni kneževski osebnosti v češki slovstveni kulturi. Tako prinaša »Kritick? mesičnik« prevode poezije raznih narodov in dob, vedno kakšno preg'edno študijo o tej literaturi. Po tej poti smo prišli na vrsto Slovenci V svoji študiji karakterizira O. Be r k o-p e c stanje slovenske sodobne lirike. »V najmlajši slovenski poeziji«, p še. >ne nahajamo močnih pesniških osebnosti, ki bi se tako dvigale visoko nad svoje literarne tovar še Prav tako ni bilo književnih skupin, ki bi nastopale pod točnimi gesli ali revolucionarno krčile pota novim smerem Tiho boječe so ustvarjali pesniki v samo-tah opazujoč drobno n v celoti nebogato slovensko narodno življenje v mestu, na vasi ali v industrijskih krajih. Tudi najbolj revol"";onarni med n^mi so. če jib gledamo z zrelišča razvoja mlade | ske poez'je — kaj malo radikalni. Osameli ! krik po boljši ureditvi sveta ali elegični ; ton, izvirajoč iz užaljene duše, so daljni odmev mogočnega evropskega dogajanja, ki se je izgubil v slovensk h gorah in bregovih. In vendar najdemo v neštetih zbirkah mladih slovenskih pesnikov mnogo svojstvene lepote, kakor bi jo čisto zaman iskali v drugih slovstvih. In tudi tedaj ko so bili slovenski pesniki najsub-jektivnejši in ko niso pili vina iz doma-č h tal. so vendar vedno ostali tipično slovenski poetje. Usoda malega naroda, ki živi na enem najvažnejših političnih, kulturnih in gospodarskih križišč in ki je prav zaradi tega nenehno ogrožen, izložen vsem nevarnostim raznarodovanja -- vse to nam govori iz skromne poezije mladih slovenskih pesn kov.« Nato karakterizira pisec s kratkimi, zgoščenimi potezami Mirana Jarea, Srečka Kosovela, Toneta SellSkar-j a in Mileta K1 o p č i č a nakar se zaustavlja še pri nekaterih drugih, zlasti pri bratih Vodnikih, pri Edvardu Kocbeku. Božu Vo dušku i. t. d. Ob koncu označuje še Gradnikovo in Grudnovo liriko kot dva značilna pojava iz vrst predekspresionist čne generacije in omenja »nežnega slikarja štajerske krajine Janka Glas ef ja. Dr. Berkopec sklepa svojo študijo s primerjavo mlade slovenske in češke poezije, ki kaže znatne razlike" ^Predvsem ne najdemo ožjega I II Na željo občinstva ponavljamo film, ki smo ga morali iz « AUT TTIJf CVET tehničnih razlogov predčasno staviti s sporeda 1 iiL.UOTLJ£Ill VTBi .. FBOU-FROU) Ta prekrasni film z lepo Dunajčanko LOUISO RAINER-jevo smo morali nedavno dan po premieri odstopiti drugemu kinematografu in ga ponavljamo, ker smo prejeli iz krogov kinoobiskova lcev več prošenj, da ga za par dni damo ponovno na program. KINO UNION, tel. 22-21. — Predstave ob 1&, 19. In 31. ari. Izkoristile priliko ki oglejte si ~ Iz Ljubljane Pogreb Ivana KalinšKa, dolgoletnega korektorja Narodne tiskarne in še iz predvojnega časa člana novinarske organi-zžtcljfe, Jfe~bll včeraj popoldne ižpred mrtvaš niče na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Kržu. Odkar mu je pred par leti umrla edina sestra znana pisateljica gospodinjskih strokovnih knjig, zlasti priljubljene »Slovenske kuharice«, je ostal brez svojcev, in sorodnikov. Pač pa- si Je s svoj m plemenitim značajem pridobil krog dobrih prijateljev in znancev. Poleg teh ga je na včerajšnji zadnji poti spremilo tudi lepo število no vir ar je v in nameščencev Narodne tiskarne, ki so se v zimskem mraku _eb .odpetem grobu s težkim srcem poslovili od dobrega tovariša. Perutnino štajersko, pularde, purice, purane in piščance v veliki izbiri nudi za praznike DELIKATESA RaSko Koretič, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA O. i " u— Rezervni oficirji se vabijo aa zaupni sestanek v četrtek 21. t m. ob 20. V dVorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na sestanku bo predavaj Krigadni general za generalštabne posle g. Cedo-mir Skekič ki bo ob tej priliki kot odposlanec g. ministra vojske in mornarice dal 'tudi posebna poročila za rezervne oficirje." Vstop proti of-cirski legitimaciji." — pododbor Ljubljana. V tek in slast o praznikih je kos pečenega pltanega kapuna in druge prvovrstne perutnine, ki vam jo surovo ln pečeno nudi trgovina z delikatesaml V. A. J ANE S, Aleksandrova št. 12, tel. Stev. 3456, kjer so na razpolago tudi v izredno bogati izbiri nalašč za praznike" pripravljeni fini narezki in izborno ...... ■ vino. sniniiiiiiiM^ u— Ljudska univerza v Ljubljani, Kon» grešni trg. Danes ob 20 bo predaval v mali dvorani Filharmonije univ prof dr Fran Štele o tenv: Umetnost pri zapadnih Slovanih. — II. del. Vstop prost Nad 300 novih vrst okraskov za božično drevo, čudežne svečlce. sneg, girlande, laske, svečke, vato. dalje vse vrste pastirčkov, ovc tn drugih figur za jaslice Za vsakogar dobite primerno božično darilo, kakor albume iepe šatulje šivalne, brivske, česalne garniture, manikire, razpršilce in toiletne kasete že od Din 19.— dalje. — Velika izbira družabnih iger in igrač pri: Foto Touristu, Lojze Smuč« Ljubljana — Prešernova ulica 9 in Aleksandrova cesta Stev. & Božični sejem za stolnico. Kakor v^-ko leto v tem času so kramarji tud, letos postavili svoje šotore za stolno cerkvijo, kjer nudijo občinstvu na prodaj okraske za božična drevesca in jaslice in podobno drobnjavo, za katero je mnogo zanimanja v teh dneh. o— V šahovskem klubu Triglavu je bil te dni končan Kordišev spominski turnir, ki se ga je udeležilo 8 igralcev. Prvo mesto in prehodno darilo, kristalno vazo. si je v tretje priboril klubov prvak Julij Er-ker ki je s to zmago pridobil vazo v trajno last. Podrobni rezultati so naslednji: I. Erker Julij s 8 točkami (od 10 dosegljivih) n. Viktor Skof s 6 in pol. IEL Ru- DANES PREMIERA dopolnilo: Misterijozni Mr. Croy Lad|a smrti Film razburljivih prizorov Senxacijski film. KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 1». in 21. mi GREŠNIKI V RAJU MADGE EVANS, JOHN BOLES, BRUCE CABOT. Romantična filmska zgodba deveterice mladih Ijodi iznenada" iztrganih is vrtinca opojno-modernega življenja in vrženih v najprimitivnejšo divjino na osamljenem otoku sredi Širnega oceana... Zapuščena bitja, nemilostno Sibana po kruti naodi so se znašla v objemu nove čiste ljubezni v okviru tropske prirode! PREMIERA DANES ob 16., 19. in 21. ari. KINO SLOGA, teL 27-30 dolf Pavlin s 6, IV. Tone Pograjc s 4 točkami, V. Elko Lukič s 3 in pol, VI. Sešek Pavel z 2 in pol, VII. Jože Gaberc z 2, VTTT Janko Remškar z 1 in pol točke. Mladi igralci so v tem turnirju igrali izredno ambiciozno ki dosegli krasen rezultat, to je- skupno 17 točk, torej ravno toliko kakor-starejši. V petek 22. L m. bo ob 20. url 14. redni letni občni zbor v klubo-vem lokalu pri Lovšinu. Dolžnost vsakega člana je. da se-zbora gotovo udeleži. Razpravljalo se bo o igralnih večerih in bodočem sporedu. Dame — Za božič! Moderne frizure — trajna ondnladja, barvanje las. Nizke cene, dobro delo. V novem salonu »FRANK" (podružnica) LJUBLJANA — KRESI JA. Izključeni zadružniki Električne zadruge Spodnje ia Zgornje Šiške naj se zglase takoj pri g.- Alojziju Lombarju, krojaškemu mojstru- na Celovški cesti, da podpišejo pooblastilo. r— Ker je zmanjkalo brezposelnih učiteljskih ab'turientov, bo treba OBUA likvidirati in predati posle sekciji JUU za dravsko banovino. V ta namen prosim vse bivš«. Se pred kratkim brezpc-ielne učiteljske abltn^o"4'«' posebno pa bivši odbor. da se zglasi 26. t. m. ob 10. dopoldne prostor h OB" a. — Bivši predsednik. o— Združenje brivcev ln frizerjev Vljud io obvešča cenjeno občinstvo, da bodo poslovalnice za praznike takole obratovale-v soboto 23 t. m. od pol 8. do 19. ure z ipoldansklm odmorom, v nedeljo 24. t. m od pol 8. do 17. ure brez opoldanskega odmora. v ponedeljek 25 t. m. bo ves dan zaprto v torek na Štefanovo od 8. do 12. ure v soboto 30. t m. od pol 8 do 19. ure z opoldanskim odmorom, v nedeljo 31. t. m. od pol 8. do 19. ure z opoldanskim odmorom, v ponedeljek na novo leto bodo ves dan zaprte, v soboto 6. 1. 1940. (St. Trije kralji) od pol 8. do 12. ure. v nedeljo 7. 1. 1940. bodo brivnice ves dan zaprte. (—) o— Koncert bolgarSkTi narodnih pesmi. Danes ob 5. popoldne bo v Hubadovi dvorani (Glasbena Matica) izvajala za kon-zervatoriste gdč. Stamatka Kaludova, pevka sofijskega radia, bolgarske narodne pesmi Akademsko društvo »Hristo Bo-tev« katerega gost - Je gdč. Kaludova. vljudno vabi k tej -interni prireditvi ljubljanskega konservatorija vse ki se zanimajo za bolgarsko narodno pesem. Vstop prost! u— »Zlomljen cvet« drugič v kinu Uni-onn! Ta prekrasni film z Dunajčanko Lui-zo Re!nerjevo ie morala uprava kina Uni-ona že drugi dan po ljubljanski premieri staviti s poreda. ker se je pri izposojevalnici filma zgodila pomota in je film moral biti vrnjen. Iz krogov občinstva obiskovalcev kina Uniona so prihaiale nato upravi številne prošnje, naj ta lepi film oonovno predvaja vsaj nekai dni, da ga bodo mogli videti zamudniki, ki niso prišli takoj prvi dan premiere. Tem prošnjam je uprava kina Uniona zdai ugodila in bo predvajali lepi. vsebinsko globoki film od danes naprej tri dni. da ga bodo mogli videti najširši krogi ljubiteljev lepih filmov. Zlomljen cvet je res prvovrs'en. krasen film, ki zasluži pozornost Občinstva, zasluži mnogoštevilen obisk in zato je tudi uprava kina Uniona ponovno stavila film na spored, čeprav se v unionskem kinu reprize nikdar, še celo v poletnem času ne predvajajo. 2e iz tega dejstva se da sklepati, da mora film imeti res odlično odnosa do Zapada. Francosko poezijo, ki je tako močno vplivala na slovensko vse do svetovne vojne, poznajo mladi slovenski liriki prav malo. Zato tudi moderne pesniške smeri kakor na pr. surreal zem, niso imele nobenega odmeva, in če ga je kdo spoznal se je zgodilo le s posredovanjem Prage ali Beograda. Slovenska lirika ima nasproti domači zemlji in tradiciji globlji odnos kakor češka. Je bolj preprosta in naravnejša, ne vzdrži pa primerjave s češko kar se tiče bogastva, češki pesn ki so imeli za stvarjalno dejal-nost mnogo ugodnejše pogoje, kakor pa slovenski. Slovenski pesniški naraščaj ni imel in še danes nima šalde, Citateljsfei krog je neprimerno ožji nego na Češkem. Zato se ni čud ti, če ni v vsej mladi generaciji pesnika, ki bi bil izdal več ko dve zbirki medtem ko je dokaj takih, ki niso mogli izdati niti ene. Na Češkem Izhaja večji del knjižne tvorbe v knjigah, na Slovenskem pa v revijah; zato imajo Slovenci več časopisov kakor Cehi. Pesniških zbirk ne izide več kakor tri na leto, toda sleherna je dogodek.« Po tem članku lz peresa veščega ln razgledanega posredovalca med slovensko In čeSko literaturo slede prevodi: Iga Grudna »Silvestrsko napitnlco« in Alojza Grad nika »Poslednjega gosta je krasno pre-vel odlični pesnik in prevajalec Josef Ho-ra. Kamil Bednaf pa je prevel s sodelovanjem Otona Berkopca po eno pesem Milana Jarea, Toneta Seliškar-ja, Edvarda Kocbeka ia Jožeta Pogačnika. Praški »Kritični mesečnike je Izkazal s tem opozorilom na slovensko poezijo lepo priznanje naši liriki, saj vemo s kakšnimi strogimi merili obravnava in vrednoti slovstvene stvaritve. «— Zbornik finančnih zagonov od 1M—1939-40 Profesor Ekonomsko-komercialne šole v Beogradu dr. Lazo Kostič, in šef odseka za samoupravne finance v finančnem ministrstvu Adam Maksimovič, izdala sta zbirko vseh finančnih zakonov, ki so bili izdani od leta 1919 pa do danes. S tem delom sta izdajatelja napravila veliko uslugo ne samo onim, ki se po svojem pozivu teoretsko bavijo s pravom in pravnimi predpisi, temveč tudi vsem onim, ki na kakršenkoli način uporabljajo predpise našega zakonodavstva. Zlasti za prakt čne juriste se je potreba takega dela občutila že od zdavnaj. Zakonodajna praksa je pri nas deloma iz zakonodavno-tehničnih, Še bolj pa iz politično-oportunitetnih razlogov, napravila iz flnančn h zakonov nekakšen konglomerat pravnih odredb iz vseh pravnih področij. Z vsakoletnimi finančnimi zakoni so menjane. dopolnjevane in ukinjene pravne odredbe vseh mogočih zakonov In drugih pravnih predpisov; a finančnimi zakoni ao nanovo urejevane pravne materije, za katere do tedaj sploh ni bilo pravnih odredb. Gotovo je, da ne obstoja pravno področje ne javnega ne privatnega prava, ki vsaj deloma ne bi bilo urejeno a odredbami finančnih zakonov. Posledica takega sistema je velika pravna nesigurnost. Celo pravni teoretik, a kaj Sele praktični jurist, nikoli ni siguren da ima pred seboj pravilni zakonski tekst. To tem bolj, ker ae niti pri menjavanju veljavnih pravnih odredb s finančnimi za-koni ni postopalo vedno dosledno na enak način, tako da celo uporaba enega samega finančnega zakona ni lahko delo; kaj Šele kadar mora pravnik pregledati vse fl- umetniško vrednost Sedaj je na vrsti občinstvo, da si lepi film ogleda v čim večjem številu. (—) o— Gledališče mladih naStopL V četrtek 21. t m. se bo ljubljanski javnoett prvič predstavilo »Gledališče mlad h« z Bli-chnerjevo tragedijo v 21 slikah »Vojček«, v novem prevodu dr. Fr. B. Delo je zrežiral in mu oskrbel sceno Zvonimir Sintifi, absolvent praškega konservatorija. Predstava bo v frančiškanski dvorani, kjer ao v "prodaj: tudi vstopnice. n— Pri sadjarski in vrtuamki podrti*-niči Ljubljana - mesto bo prihoetaje redno tedensko predavanje danes 20. t. m posvečeno vprašanju: »Zakaj sadno drevje v mojem vrtu ne rodi več in lepših plodov?« Predaval-bo g. Ivan Breceljnik, upravnik drevesnice Kmetijske družbe. Zadetek ob 19.. uri" v kenijski dvorani I-. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost, dani In gostje vabljeni n— JNAD Jugoslavija. Sestanek žensko sekcije bo danes ob 16. v društveni posvetovalnici. Udeležba strogo obvezna. Načel niča. . ^ .- u— Tudi krvodajalci organizirajo Orofa božičnlco. V našem uredništvu so se zglar-sili zastopniki krvodajaloev splošne bolnišnice s prošn,jo, naj priporočimo javnosti njihovo akcijo .aa akromno božičnico. Upamo,. pravijo, da se bodo našli Socialno Čuteči ljudje, ki bodo zlasti v teh dneh, ko se srečniki veselijo praznika, rojstva in družinske sreče, imeli razumevanje za stisko tistih ki žrtvujejo lastno kri, da drugim rešujejo življenje. Darove sprejema ia prijaznosti vratar splošne bolnišnice. Rudarski inžemer »ooblaščen, z dobro prakso DOB i MESTO UPRAVNIKA v večjem rudniku lignita v Srbiji Ponudbe poslat) na Publicitas a. d., Beograd, pošt pretinac 60. pod »LIGNIT«. Iz življenja na deželi BREŽICE. Državna ljudska šola je obdarovala revne učence. Med razdeljevanjem so gorele svečke na božičnem drevescu, prireditev pa so poživljale deklamacije in govor. Obdarovanih je bilo 90 najsiromaš-nejših šolarjev z obutvijo, toplim perilom, šolskimi potrebščinami in pecivom. Da je bilo to možno, so pripomogli društvo RK, kr. banska uprava ter ugledni krajevni O-nitelji in zasebniki. Upraviteljstvo se v imenu zavoda, učiteljskega zbora in obdarovanih učencev vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Ko bliža se Božiček beti skrbi prevzamejo presnete vse očke, mamke, stričke, tete. Kaj naj izbrali v dar bi Metki in Špelči, Francku, Janku, Pepci. Ni treba jim noči brej spanja, pove Jim jasno na vprašanja Tiskovna zadruga: »Za mah povedke so in slike, ta-le zares najlepša knjiga Je: »Dedek pm m/h In če je Janko že odrasel in Betka ali Vera gospodična zalm, povesti, pesmi tu so zanje in romani, ki srce z njimi se mladine hranil Le brž v Tiskovno, če želite prav izbraO. da more svetli Božič ded dar poalatU nančne zakone da bi mogel ugotovit? pravni predpis, ki ga zanima, ni ali celo ukinjen. Radi tega treba delo profesorja dr. tiča in svetnika Maksimovlča toplo pozdraviti. Izdajatelja sta pred vsem dala tekst vseh finančnih zakonov, zakonov o budžetskih dvanajstinah In zakonov o ia-vanrednih in naknadn h kreditih, že v te) obliki bi delo brez dvoma predstavljalo veliko korist. Izdajatelja sta pa delu dodala tri alfabetično urejene registre in sicer register pravnih odredb, register zemljepisnih Imen in stvarni register. S temi registri dobiva delo dvojno vrednost. V register pravnih odredb so vnešeni val pravni predpisi (zakoni, uredbe, pravilniki itd.), ki so v finančnih zakonih menjaai, dopolnjevani ah ukinjeni. Tako Je mogoče v najkrajšem času ugotoviti ne samo evolucijo predpisa, ki ga zanima, temveč te-di sedanji tekst tega predpisa. Na istem principu Je osnovan tudi register geografskih imen. Končno stvarni register, v katerem je ves material vseh dosedanjih finančnih zakonov urejen po materiji (na pr. elektrovod, državni uslužbenec — imenovanje, državni uslužbenec — upokojitev, monopolske ustanove, letovišča itd). Na ta način je vsa materija, ki Je kdajkoB bila urejena a finančnimi zakoni, sistematično tako povezana, da ae lahko znajde. Register vsebuje 939 pravnih predpisov (zakonov, uredb, pravilnikov Itd.), ki so bili menjani ali ukinjeni s finančnimi zakoni; register zemljepisnih Imen je imena 893 krajev; a stvarni 3338 gesel, s katerimi so označene poedfc> ne materije, ki so Jih Obravnavah finančni zakoni. S temi regiartri Je delo dobilo neprecenlj vo praktično vrednost ne za upravne uradnike, sodnike, " Iz Maribora go dijakov revnih staršev, ld ne zmorejo niti najnujnejših šolskih potrebščin, bi bilo na mestu, da bi Lil tudi ta zavod deležen dobrohotne pozornosti celjsk h socialnih ustanov. Agilni Mrkonjičev steg skavtov, zlasti Svarunova četa. zasluži vse priznanje, vsem darovalcem pa iskrena hvala! e— Revni otroci v Novi cerkvi pri Voj-n ku se naiprisrčnejše zahvaljujejo vsem celjskim trgovcem, hotelirjem in denar-nam zavodom za darila v denarju in blagu- e— Prometna nesreča, v Žalcu je padel 471etni skladiščnik Karel Rezar z Zg. Lož-nice pri Žalcu tako nesrečno z motornega kolesa, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Rezarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Ptuja j— Protidraginjska akcija. Zasebni nameščenci iz Ptuja nam pišejo: Kakor po drugih krajih je tudi v Ptuju nastal z nastopajočo draginjo težaven položaj za vse, ki živijo od svojih denarnih prejemkov, delavce, kakor nameščence, javne in privatne. Nastopanje proti draginji je različno, kakor kateri stan smatra za smoter-no. V Ptuju bomo imeli po zgledu drugih večjih mest v Sloveniji protidraginjsko zborovanje, za katero so dale pobudo na-meščenske in delavske strokovne organizacije. j— Smrtna nesreča v gozdu. Posestnik Vinko Gajšt iz Podloža pri Ptujski gori je nakladal v svojem gozdu drva, katera pa so se posula in pod seboj pokopala posestnika Hudo noškodovaneera so prioeliali v ptuisko bolnišnico, kier je podlegel. Pokojnik je bil star šele 45 let in je zapustil 11 otrok. j— Smrt ga je rešila trpljenja. V našem mestu se je večkrat pojavil nekoliko slaboumni Jože Bratušek iz Budine, ki je zaradi neprtsebne<*a obnašania vzbulal splošno pozornost. Bil je nekoč orožniški komandir v južnih krajih. Smrt v njegovi družini pa mu ie prizadela tak udarec, da se mu je omračil um, zato so ga upokojili. Zdai ga je v ptujski bolnišnici smrt rešila trpljenja. j— Nesreče. FMrhas Prane, kočar iz Za-mušan pri Sv. Marieti ie v temni noči zašel s ceste ter se nrevmil na soodai stoie-čo ograjo in dobil hude notranle poškodbe. Alojzij Ranfl iz Bresnic pri Sv. Lenartu je padel z lestve na kamenita tla ln dobil poškodbe no v^m telesu. Oba se zdravite v ptujski bolnišnici. j— I.eoa v sohoto nnr>nMnp ie nrlrpdila nn^rii*nioa Kola inp-oslovpntskih sester v sokolski prosvetni dvorani Mladi- a— Celo lz Amerike. V zvezi s pošiljanjem raznih zavojev in »obrazcev brez vrednosti« preko Maribora onstran meje prejemajo nekatera mariborska podjetja naročila za odpiavo pošiljk iz i-azn_h krajev naše države. Takšna naroč la so prispela celo iz Amerike ob istočasnem nakazilu denarja. Iz Maribora je namreč takšno pošiljanje razmeroma najbližje in je zaradi tega manjša verjetnost, da b'. se posamezne jeotvine pokvarile. Pač pa je po carinskih skladrščih onstran meje polno zavojev, v katerih se kvarijo jestvine, ker jih ne morejo tako hitro odpraviti n dostaviti. a— 23 obtoženih — 23 oproščenih. Pred malim senatom se je moralo včeraj dopoldne zagovarjati 23 obtožencev iz ptujske okolice, ki so bili obtoženi okoli 30 tatvin v okolci Ptuja, Juršincev in Gori šn/ce. Mali senat pa je izrekel oprostilno sodbo za vse obtožence. &— Maistrovi borci v Rušah in oKolici, lal želijo pristopiti kot člani k Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru ter reflekt-ra-jo na podelitev spominske kolajne, naj se zglasijo pri poverjeniku g. Albertu Koruzu, tajniku Posojilnice v Rušah. a— Ciril-Metodove božične in novoletne razglednice dobite po trafikah m trgovinah s papirjem; zalogo ima trgovina Sax na Grajskem trgu. Nabavite si lepo domače blago, delo priznanega našega umetn--ka Gasparija! Ne pozabite tudi na narodni kolek! Mal položi dar domu na oltar! a— Vesel božič v maiibors^em gledališču. Poleg zabavn h popoldanskih predstav na božični in Štefanov prazruk se gledališki božiček predstavi kar z dvema novostima: prvi božični praznk zvečer bo krstna predstava Rasbergerjeve operete »Zaroka na Jadranu«, na Štefanovo zvečer pa v Gcirinškov. priredbi tudi na velikih odrih znana vesela tridejanka »Konto X«. a— Opozorilo kolodvorske pošte. Vodstvo kolodvo^alce pošte opozarja občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v inozemstvo, da jih pravilno omota. Dovoljeno je predajati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služ.jo za vzorec dotičnega blaga. Blago, ki je namenjeno uporabi, pa je treba izročati na pošto kot pakete ali za inozemstvo tudi kot maJe pakete. Za vsak paket mora izpolniti stranka spremn co za inozemstvo in carinsko deklaracijo. Oba obiaz-ca prodajajo vse mariborske pošte pri pisemskih okencih. Vsaka stranka mora paket s spremnico in carinsko deklaracijo predložiti carinarnici, ki pregleduje take pošiljke v carinsko poštnem poslopju na Aleksandrovi cesti 54 na oeronski stran., vsak delavnik od 8 do 12. Poštne pristojbine za pakete brez vrednosti znašajo za Nemčijo do 1 kg 22 din, do 5 kg pa 34 din. Mali paketi so pisemske pošiljke, katerih tt-ža znaša največ 1 kg. Največje razsežnosti teh pošiljk so: v doLžin. 45 om, v širini 20 cm, v višini 10 cm. Kadar so v obliki zvitka, ne sme presegati dolžina 45 cm, premer pa ne 15 cm. Pristojbina znaša za vsakih 50 gr 1.50 din, najmajij pa 7.50 din. Na zavitek je napisati »Pett paquet« (mali paket), točen naslov ter pošiljateljevo ime. Malim paketom se ne smejo prilagati pisma ali kake druge listine, ki imajo značaj osebnega dopisovanja, Poš ljatelj pa sine pr.lož-ti pošiljki odprt račun ali seznam predmetov. Pred predajo na pošto se mali paketi carinsko pregledajo na kodivor-ski pošti v prostoru za stranke ob delavnikih od 10. do 11. ure. a— šahovske novico. Predsnočnjim je bilo 7. kolo božičnega šahovskega turnirja UJNŽB, ki se je končalo s sledečimi rezultati: Bat/č : Ketiš 1:0, Rupar : Bakarič 1:0, Maroti: Marvin 1:0, Fcray : Nosan 1:0, Kukovec : Gujznik 3:0, Audič : Mišura 1:0, Gerželj : Kuster 1:0. Stanje po 7. kolu je naslednje: Gerželj 5 in pol, Babič 5, Kuster, Mišura, Kukovec, Maroti in Rupar 4 m pol, Lukeš 4, Marvin in Foray 3, Audič '.n Gujznik 2, Ke-tiši in Nosan 1, Bakarič 0 točk. 8 kolo bo drevi v kavarni Central. a— Iz Studencev. Jutri v četrtek je v studenški Ljudski univerzi predavanje prof. šedivyja o toulturrt. Bolgariji. Preda/vanje pojasnjuje lepe slike. a— Obdarovanje revnih upokojencev. Drevi ob 20. bo pri Gaimbiinu tradicionalno božiino obdarovanje revnejš-h upokojencev. Bcžičnico priredi društvo jugosCo-veis akih * d>"žavafc. in samoupravnih upokojencev v Mariboru. a— Ij3fc>ro srce Tezna. Marljivi Rdeči kr ž na Teznem je zbrali za letošnje božičnice 11.000 din. Lep uspeh razberemo ob primerjavi z leti boljše konjunkture, ko je bilo na Teznem nabranih 6.000 din. Nabiami zneski gredo v prid božičničam siromašni deci tezenskega delavstva. a— Smrt vzglednega šohrka. v Nekre-povi ulici 6. je preminil upokojeni šolski uprav telj g. Mirko Kosi, star 61 let. Vzglednemu narodnemu vzgojitelju in šoln ku ohranimo trajen in svetal spomin. Žalujočim naše globciko sožalje! a— pokopališka »borza«, čisto svojevrstno siliko nudi te dni staro mestno pokopališče. Ljudje kupčujejo s krstami, železnimi nagrobnima ograjami, nagrobniki, izpraznjenimi dragocenimi krstami itd. Nekateri bodo Ob tej svojevrstni »borzi« precej obogateli, še nekaj dni, pa bodo pokopališka vrata zaprta. Konec bo barantanja in kupčij, železne nagrobne ograje prodajajo kot staro železo po 1 din kg. a— SkOpnele zaloge. Zadnje dnft je bilo povpraševanje po manufaktumem blagu v zvezi z nekimi neumestnimi govoricami tako veliko, da so po nekaterih trgovinah glavne zaloge povsem razprodane. Celo iz Zagreba so prihajali v Maribor kupovat manufaktumo blago, pa tudi iz ckugih mest. Naše gledališče Sreda 20.: George Dandin Red Sreda četrtek. 21.: Tri komedije. Red Četrtek Petek. 22 • zaprto. Abonenti re^a sreda bodo imeli drevi predstavo Molierove komed ,ie »George Dandin« ki je tipično delo njegove zrele moške dobe. Komedija o prevaranem, a vendarle obsojenem zakonskem možu ima poleg duhovitega in zabavnega dejan'a vse značilnosti, ke so se v Mol'erovem delu ustalile in so svojstvene njegov.m umotvorom. 16. t. m. so objavljeni poleg pripovedne proze Zarije D. Vukičev ča in Georgesa Duhamela ter pesmi Marka Vranješeviča in Charlesa Baudelaira članek Mlivoja Pavlovida »Značaj 1839 godine u formiranju srpskoga knjlževnoga jezika«, esej N. Vuliča o Macchiavelliju, Radoja L. Kneže-viča članek »životna misao naše države« in dr. M hajla Radovanoviča statistična študija o razdelitvi prebivalstva Banija in Korduna. Marko Car piše o italijansko-jugoslov. kulturnih vezeh, med ostalimi članki pa je posebno zan miv polit:čni pregled živojina Balugžiča »Vojnička začma-lost — politična delatnost«. številko zaključujejo razna književna poročila. Z zagrebškega knjižnega trga. Dr. Širne čipčič je izdal v samostojni knjigi svojo studijo o italijanskem skladatelju Pucciniju. Pri čelapu je izšla knj'žnica dr. Vlada Petza »Temelji savremene didaktike«, »Savremena b blioteka« je objavila serijo prevodov iz slovstvene literature z romani Liama 0*Flabertyja, An-drč Gida, Mihaila Vodopjanova. Zygmunta Nowakowskega, Alberta Moravie in Al-donsa Huxleya, peved se je uresničila in pisec lahko ugotovi v svojem članku: »To je prvi slučaj v astronomiji Sonca, da se je napoved nove skupine uresn čila.« Vsekako je vreden za-beležbe ta lepi uspeh g. Tomca, ki vzdržuje v Ljubljani privatni obsevatorij za sonce in posveča svoj prosti čas opazovanju tega »očeta vsega življenja« na naši 7>mlji. Praška revija »I/Europe Centrale«, k! je bila dolga leta francoski informator o češkoslovaškem političnem in kulturnem življenju, kakor tudi o razmerah v drugih državah Male antante, je prenehala izhajati že lansko leto. Sedaj so jo obnovili v Parizu, kjer je 1. decembra izšla prva številka z uvodnikom slovečega pisatelja Georgesa Duhamela »Mojim češkim prija-eljem.« Iz revij, »ženski svet« prinaša v 12. »ezku uvodnik Dore Vodnikove »Našim •eseljenrem«, M. lene Mohoričeve pripovedno prozo »Vojna«, pesem Vide Tauferjeve »Slepa deklina joče« ter vrsto raznih Krajših člankov pregledov in poročil. — »Planinski vestni k« zaključuje 39. letnik s številko, v kateri je objavljen članek J. Westerja »Pohod na Jalovec«, dr. J C. Oblak p še o pozabl jeni planinski pokrajini pod Dobrčo, Boris Režek o jugovzhodnem grebenu Planjave z Maces-novca. prof. Silva Antič-Merčun je prispevala članek »V Dolomitih, na Marmolati — planinsko in prirodoznansko«, Lado Božič pa pi§e o planinstvu v Idrijski kotlini. Obilno ilustrirano številko zaključujejo poročila in društvene vesti. V književnem glasniku« z dne itd., temveč sploh za vsakogar, ki na kakršen koli način uporablja pravne predpise. Delo obsega 990 strani velikega oktava. Cena je 250 dinarjev. Zapiski Narodopisne črtice iz Slu vencih goric. Mladi p satelj Ignac K o p r i v e c, ki ga poznajo čitatelji »Jutra« kot našega pripovednega podlistkarja je pravkar izda! v založbi Glavne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov goricah v Ljubljani natis njeno knjigo »Kmetje včeraj in d ne s. Narodopisne črtice iz Slu venskih goric.« Knjiga obsega 26; strani in je opremljena z ilustracijam akad. slikarja Maksa Kovača K te zanim vi folkloristično-pripovedni knjigi s» bomo še vrnili z daljšim prikazom dane' samo opozarjamo na njen izid in jo pripo ročamo vsem, ki hočejo spoznati življenj« naših Prlekov. Slovenski astronomski članek v beograjskem »Saturnu«, časop s za astronomijo meteorologijo in geografijo »Saturn« ki ga izdaja Jugoslov astronomsko društvo v Beogradu je priobčil v 10.—11 številki slovenski članek Ivana Tomca iz Ljubljane »Sonce in nihanie ritmov v jun ju 1939«, ki vsebuje rezultate avtorjevega opazovanja. Slovenski zasebni astronom g. Tomec 1e že prej napovedal v »Saturnu«. da se bo na severni polobli Sonca pojavila večja dvoina skupina in prešla centralni mertd^ 1« 20 iim ^ i os«. T? jia opazovanju il. ra^ni.i« tviuvjeca »9- — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže t naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljiva ila del železne verige, ki je nemško brodovje zapirala v Severnem morju. Da bi se morda zopet ne pripetilo kaj stičnega, si nemško poveljstvo prizadeva na vse načine, da bi britansko obrambo in zaporo na Shetlandih onemogočilo, razbilo ali vsaj spravilo v nered. Obrežje otokov je močno razjedeno in ima najideai-nejše možnosti za pristanek tudi največjih ladij. Olna Firth, kakih 30 km od Lerwicka, je bil v prejšnji vojna baza za britanske križarke; Lemvick sam pa je tudi močno utrjen. Njegova lega je tako ugodna, da ga diktator Oliver Crom-vvell porabljal kot bazo za pripravljanje napadov proti Francozom in Nizozemcem. Diktator je nad Lerwickom zgradil krepko trdnjavo, ki je prestala mnogo obleganj, dokler je niso konec 17, veka Nizozemci vendarle osvojili in porušili. Ler-wick je bil važen tudi v bojih proti Napoleonu in se ta njegov značaj niti danes ni bistveno lzpremenil. Shetlandi so britansko ozemlje od 1. 1496. Dotlej so bili danski, pa jih je namesto dote 60.000 fo-rintov priženil kralj Jakob škotski ki tedaj gotovo ni slutil, kakega velikega pomena je to sicer siromašno in redko naseljeno otočje. Koroški drobiž V Atenah je umri Italijanski diplomat Livio Borghese, .ki je vsako leto preživel svoje počitnice v Logavesi ob Vrbskem jezeru v svoji vili »Cap W6rth«. To vilo mu je podarila koroška deželna vlada za zasluge, ki si jih je prdobil za časa plebiscita kot predsednik italijanske delegacije v mednarodni plebiscitni komisiji. Delo za obnovo ceste v Humberških ri-dah« je končano. Cesta je tako preurejena, da skoro ne bo več čutiti hudega klanca. Spomladi bo cesta asfaltirana. Izginili so tudi tisti hudi ovinki med Humberkom in Zihpoljami. V Svečah v Rožu so spremili k zadnjemu počitku upokojenega cestarja Tomeja Fanturja. Rajni je bil zelo marljiv, veren in svojemu narodu zvest V Logavesi je umrla posestnica Terezija Krenos, ki je dolgo trpela na živčni bolezni in si iskala zdravja v Celovcu in Gradcu. — Logave-šan Andrej Kusternik se je poročil z bivšo dolgoletno cerkveno pevko Lojzo An-dervvald, Foltej Schwager pa z Ano KabL ZAKAJ (JPORABIJAM nov/ Puder Tokalon r ^KNEGINJA ALJATRUBECKAJA t^Ta puder se dobiva "v tako * mnog,h modemih, priljubljenih nijansah, ; A Finejši in lažji J^ kakor [ vsaka druga vrsta pudra. kJ jih poznam. A Uživam v njegovem edlnstve-Xnem. pravem cvetnem vonja Ugotavljam, da se obdrži na i licu ves dan. Nobena druga i ™ vrsta pudra nima te skrivnosti »kremske pene«. JLOhrani mi polt svežo in lepo in to celo v vetru in dežju. i ^Prepričana sem. da za nobeno [^ceno ne bi mogla kupiti boljšega pudra. V Breški vasi v Podjuni je umrla dvajsetletna Čikova Tinca. Čikova družina je s smrtjo pridne hčere hudo prizadeta, ker je bila Tinca materi močna opora. — Jaka čajčman, p. d. Šotorjev v Breški vesi, se je poročil z gdč. Justino Krofovo v Ponikvi Nevesta je bila v službi v znani Sercerjevi gostilni V Železni Kapli so 10. dec. ob veliki udeležbi pokopali 631etno Vrbnikovo mater Ano PIskernik iz Lobnika. Rajnica je kot vzorna mati podarila osmim otrokom življenje, od katerih je eden umrl, vse druge pa je spravila do boljšega kruha. Eden njenih sinov je bančni podravnatelj v Kranju, hčerka Angela je doktorica in profesorica v Ljubljani druga hčerka pa je učiteljica na Rudi Dne 28. decembra dopoldne bo voditeU-ski tečaj Slov. prosvetne zveze v Celovcu. Udeležijo se ga vsi društveni vodje in tajniki. Popoldne bo istotam redni občni zbor SPZ. — Svoje občne zbore so prijavila društva: Vogrče, Zvabek. Glinje, Pli-berk, Št. Vid in Sveče. Sokoli! Posecafte in podpi" raj te Sokolski kino v šiški! Dotrpela je najina draga MAMA v starosti 67 let, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v sredo 20. t. m. ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala 21. t. m. ob 7. uri v magdalenski cerkvi Maribor, Jesenice, Krško, dne 19. decembra 1939. FRANCE VVEISSENSTELNER, sin; ANICA poroč. HUMAR, hčerin TJ* Zane Grejri 43 Zakon Roman »Za božjo voljo!« jo je Georgia z grozo preki-nila. »Da, dete, lahko mi verjameš, da mi te besede niso šle rade iz ust, a saj nisem mogla drugega! Nu torej, Enoh se je kar tresel od jeze in je odšel, jaz pa tudi, na dolg izprehod, da si pomirim živce. Ko se vrnem, mi pade Enoh okrog vratu in me vpričo vseh objame in poljubi — in vsa Thurmanova rodbina, posebno pa oče Henry, ne ve od sreče in veselja ne kod ne kam. Tuck Merry je bil namreč v tem prinesel glas o vajini pustolovščini in je bil zdaj seveda junak dneva. Vse je bilo blažeho —» jaz, kakopak, sem imela najprej še resen pogovor z Enohom, preden sem se pridružila obči radosti. Ves skesan je bil in je obžaloval, da je bil vzrojil kar v prvi jezi — nu, in tako dalje. Vsekako sva se pobotala in prisegla drug drugemu, da bodite, prepir prvi in zadnji v vsem najinem zakonu, in nazadnje sva celo določila dan svoje poroke.« »Kdaj pa bo?« je tesnobno vprašala Georgia, ki jo je napeto poslušala. »Danes štiri tedne. Enoh meni, da midva kot stara in pametna človeka ne moreva Opraviti te reči tako na tihem kakor vidva, ampak morava prirediti pravo svatbo v rodbinskem krogu — seveda se je udeležita tudi vidva.« »Jaz — oh, Mary — « Georgijine obrzdanosti je bilo mahoma konec, solze sose ji ulile in vsa obupana se je vrgla sestri na prsi. »Dragica, kaj ti pa je?« je Mary prestrašeno /prašala. »Oh — ljudi me je sram,« je zaihtela, »saj — Enoh je imel prav — saj sem bila res — to, kar je rekel.« »Ali, dete, kako moreš tako govoriti? Razen tega pa povsem napak sodiš rodbino svojega moža. Stari Gard, ki je bil danes v .Zeleni dolini' in ki sem se ga celo nekoliko bala, kaj poreče, je dejal: ,Nu da, mladost je norost, posebno kadar prihaja z vzhoda, a glavno je, da je konec dober. Georgia je zdaj Thurmanova, in Bog se ga usmili, kdor je kot takšne ne bi spoštoval! To stališče rodbine poznajo tudi ostali, saj je običajno v tej deželi. Zato se ti ni treba ničesar bati — živa duša ne bo nikoli črhnila o tem, kar je bilo.« »In ti, Mary — kaj me imaš še rada?« »Ali, srčece, kako moreš vpraševati?« Mary jo je pogladila po laseh.« Ponosna sem nate, da si s svojim ravnanjem napravila črto pod preteklost, in prihodnost naju more kvečjemu še bolj zbližati.« Trinajsto poglavje Ura v kuhinji je odbila pet, solnce se je spuščalo za daljni gorski greben — že pred dvema urama je bila Mary odjezdila, in ves ta čas je Georgia zamišljeno hodila po izbi sem ter tja in se ni mogla odločiti. Kakšna muka je bilo zanjo, ko je morala Ma-ryji pomagati pri izkladanju kovčegov, zabojev in škatel, pri spravljanju in razpostavljanju Svojih reči, pri zabijanju žebljev in iskanju pravega prostora za vse tiste malenkosti, ki šele dado sobi domače lice. V kaminu je plapolal ogenj, ki ga je bila Mary sama zakurila, ter širil dobrodejno toploto — a Georgiji je bilo mraz. Kakor koli je gledala na stvar, spet in spet je prihajala do zaključka, da mora ostati tu, dokler ne postane Mary Enohova žena! Ako bi danes, dan po poroki, ušla svojemu možu, bi bilo to v očeh Thurmanove rodbine veliko hujše od vsega, kar so ji očitali doslej. Mary bi sicer potegnila z njo, brez pomišljanja bi žrtvovala srečo svojega lastnega življenja — a tolikšne žrtve nikakor ni mogla in hotela sprejeti od nje. Toda kaj naj reče Calu, kako naj mu razloži, da je še tu, ko se vrne domov? Da bi ji vsaj prišlo kaj na misel! Zaman si je belila glavo, dokler je ni mahoma izpreletelo: najbolje bo, da poizkusi z resnico. Seveda, od včeraj se je Cala Thurmana bala, kakor še nikoli nikogar v svojem življenju. Saj jo je bil pobil na tla, surovo in neusmiljeno, kakor pobije človek kvečjemu sovražnika, in zaradi tega ga je tudi sovražila. Klofuto ali rahlejši udarec bi mu bila odpustila brez nadaljnjega, posebno ker se je v njeni notranjosti oglašala vest, ki jo je opominjala, da ^e prat za prav zaslužila, kar se ji je zgodilo. Torej je bil le nekoliko premočno zamahnil? Ne, ne — kakor koli je bilo, tega ne bi bil smel storiti, to je bilo preveč! Najbolj jo je žalila misel, da se bo morala zdaj zmerom lagati, in tega ni marala, ne in ne. »Ne bom se lagala*« je vzkliknila kar na glas, »povem mu, kako je — in potem vzamem nase, kar pride.« Zavest, da se je vendar že odločila, ji je pomirila živce, in ohrabrena je stopila v kuhinjo, da bi pripravila večerjo. Tema je bila že taka, da je morala prižgati svetilko. Ko se je nato hotela lotiti dela, ji je prišlo še nekaj na misel — stekla je nazaj v sobo in si pred zrcalom privezala čeden predpasnik. Z jedjo se je na vso moč potrudila. Zašla je ▼ takšno vnemo, da ni čutila, kako je mineval čas. Mahoma je potrkalo na vrata, in ko je za trenutek prisluhnila, je zaklicala: »Kdo je?« .»Jaz aem — Cai« »Tak stopi notar.« Truden in upehan je bil videti, obleka mu jft dišala po borovih iglah in smolL »Maryjo sem srečal — ji nisi nič povedala?« »Ne«, je kratko odgovorila. * »Zakaj ne?« »Ali ti ni pripovedovala o nekem prepiru, ki ga je imela a Enohom aaradi mene?« MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par Ba besedo, Din S.— davka za vsaJt oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl iščejo Služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka Ba vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.__ Val ostali oglasi se zaračunajo po Din L— ca besedo, Din 3,— davka ga vsak oglas In enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17._. Službo dobi Prodajalko Sa trgovino s čevlji, iščemo za takoj. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod šifro frCevlji«. 52913-1 Pletiljo S svojim obrtom, iščemo Za takojšen nastop. Dober in stalen zaslužek. Ponudbe |>od šifro »Izurjena pletilja« na ogl. odd. Jutra. 32903-1 Plačilno natakarico P>rtjme boljša restavracija, onudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Perfektna«. 32934-1 Brivskega pomočnika ijobrega delavca potrebujem za izpomaganje preko praznikov. Jezeršek Jože, frizer, Zaloška c. 33 Ljubljana. 32931-1 Pomožna kuharica dobi takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32937-1 Fotografa retušerja, iščem. Zglasiti se: Fotoatelje Staut, Tyr-ševa cesta 35a. 32940-1 Vajenci (ke) Učenca za trgovino z železnino in mešanega blaga, močnega in iz dobre hiše, sprejmem 1. januarja 1940. Fux Gustav, trgovina, Metlika. 32866-44 Stenografija in strojepisje 6 mesečni tečaj. Začetek januarja. Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul, 15. 32939-4 Združi koristno s prijetnim Daruj PFAFF šivalni stroj IGN. VGK Ljubljana — Tavčarjeva 7» Za srednješolce ki so v nevarnosti, da bodo zaradi slabega napredka izključeni, se priredijo o božičnih počitnicah od 22. decembra do 10. januarja dnevni učni tečaji na Zrinjskega cesti 7, II. Takojšnje prijave istotam. 32927-4 Prodam Perutnina pitana, štajerska, očiščena, vseh vrst, za božič najceneje pri HEDZET, pitali-šče, Aleševčeva 7. Telefon 47-69. Prodajam tudi na trgu. 32872-6 Ekonomično oeč »KRALJICA PEČI«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. SEMENIČ in drug, Ljubljana, Miklošičeva 15, telefon 21-21. 32524-6 Kupim Lovsko puško dvocevko, petelinko, cal. 16 za brezdimni smodnik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjena«. 32876-7 Oblačila Zimsko perilo za Božič športne smučarske in lepe modne srajce dobite še vedno po izredno nizkih cenah. »KREKO«, Tavčarjeva ul. 3, podružnica Teševa cesta 31. 32906-13 Pozor! Priložnosten nakup! 4 amerikanske radio aparate 5 cevne po din 2.000, tovarniško nove, od špediter-skega skladišča, prodam. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 32930-9 Gostilno vzamem v najem takoj, lahko s posestvom. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »V najem«. 32932-17 Trisobno stanovanje v pritličju ali dvosobno z manjšim lokalom ali primerno hišo v bližini tramvaja vzamem v najem 1. januarja. Ponudbe 2 navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka« 32918-21a Sobo odda Prijazna upokojenka starejša, zdrava in čista, dobi takoj lepo opremljeno sobo za pomoč v gospodinjstvu. Karadžičeva 10. 32907-23 Mesečno sobo s separiranim vhodom oddam 1. januarja. Ogleda se: Knafljeva 13, II. n. 32546-23 Radio Seibt Super radio za razvajenega poslušalca, 5-cevni, 7 okrožij, 3 valovne dolžine po din 3.300 model 1940. — Zastopstvo Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13. 330-9 Sobe išče Lepo opremljeno sobo tekočo vodo ali souporabo kopalnice, v sredin, mesta, pritlično ali I. nadstropje, po možnosti centralna kurjava, iščem za 1. ali 15. januar. Plačam do bro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren gospod«. 32915-23a Opremljeno sobo s hrano, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plačnik«. 32922-23a Kupim hišo v vrednosti do 130.000 din v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 130«. 32929-20 Informacije Preklic Preklicujem besede, katere sem izrekla napram gosp. Branku Dogša o gdčni svoji sestri Dragi Dogša. — Štefka Lesjak. 32924-31 Razno Izrabite priliko h) kupite takoj OTOMANO, ki stane samo DIN 360.— dokler traja še stara zaloga pri E. ZAKRAJŠER, Ljubljana, Miklošičeva 34. NOVE G-3 GUME Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrha tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem Izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika ZA TOVORNE VOZOVE IN AVTOBUSE odporne proti vročini, trpežne, ekonomične Danes nas je za vedno zapustil naš dobri oče ln dedek, gospod MIRKO KOSI ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 21. t. m. ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica bo v petek 22. t. m. ob 7. uri v stolni cerkvi. MARIBOR, dne 19. decembra 1939. ŽALUJOČI OSTALI Dopisi Avto št. 1270 njegov vozač se prosi za naslov na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 1270«. 32901-24 Rembrandt In človek naj ne kloni glave? V mislih pri Tebi, osamljena. Lisca. j 32935-24 1 Kupimo strojni drobilec za lomljenje kamenja za komade 40—50 mm velikosti. Stroj je lahko že rabljen, mora pa biti v dobrem stanju. — Ponudbe s sliko in opisom poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod br. »152«. Želimo KUPITI 20—30 sedežna, rabljena, toda v dobrem stanju. Ponudbe s sliko in opisom in tehničnimi podatki poslati na Publicitas d. cL, Zagreb, Ilica 9 pod br. »152«. Naznanjamo žalostno vest, da nam je nenadoma preminul v 85. letu starosti naš skrbni oče in stari oče, gospod '.'k ' ..... ^fV''!"/- ' • - '-»-!}: '-'• Z.*3** ;; V;'" Mis-i- * KAMNOSEŠKI MOJSTER itd. previden s tolažili sv. vere. K zadnjemu počitku ga spremimo v četrtek 21. decembra ob pol 3« uri pop. iz hiše žalosti, Resljeva cesta 30 na pokopališče v štepanji vasi. Ljubljana, 19. decembra 1939« Žalujoče rodbine: ing. Toman, Vok, Rauchekar in Kosin Naš dolgoletni generalni ravnatelj • r V * & ' ■ ■ i sii mmm N£3!a * . vv ' " :*• £ ,'iVi. -** :~~7r«-•>>-< »is'- je 18. t. m. ob 6. uri zjutraj tragično preminil. S svojim neumornim in vestnim delom zapušča v naši družbi najlepši spomin. Pogreb bo iz pokojnikovega stanovanja v Brankovi ulici št. 13 v sredo 20. t. m. ob 10. uri dopoldne. Beograd, dne 18. decembra 1939* - - i"*'« Uprava Privilegovanog izvoznog a»d. Urejuje Davorin Ravijen, — izdaja za konzorcij »Jutra« fttnnirn Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Y»i v Ljubljani.