v gotovim.
Leto Xm, St. 19$
Ljubljana, torek K. avgusta 1936
Cena I Din
w pta.vuiSlVO. ^umjHiia, txiuiiljcvti
unca a. — ieleion 9L. SVU, 4123. 3124. 3125, 3126P lnseratm addeielt: Ljubljana, Selen* Durgova tli. s. — JLei.	84»2.
Podružnica Maribor; Gosposka ulica
St. 11. — ieleion St. 2455. eoaružnlca Celje: tiocenova ulica Ct
L — Telefon St. UK>. Oačuni pn podu Cek. za vodili: Ljubljana 3t_ 11 .«42. Praga Clslo 78.180. SVien n. 103.241.
Iz bolgarske politike
Bolgarsko poiitičn0 življenje se m more pomiriti. Na zunaj se sicer ne dogaja kdovekaj in vlada gospoda Kjosei-vanova more opravljati svoje posle in voditi državno upravo brez omembe vrednih zaprek. Vendar za kulisami tega, kar se dogaja oficielno in o čemer se poroča v listih, se dogaja marsikaj, kar priča, da se nahaja bolgarska politika v vznemirjenem pričakovanju.
Prav za prav izhaja taka vznemirjenost že ves čas. odkar so skrivnostne sile vrgle režim Kimona Georgijeva, ki je imei pač v načrtu temeljito reformo političnega in socialno-gospodarskega življenja po programu, sistematično izdelanem v krilu ideološko povezane skupine zvenovcev. O njegovih naslednikih se kaj podobnega ne more trditi in ko so se po strmoglavljenju Georgijeva vrstile vlade, ki so ostale nedemokratične, vztrajajoč na prepovedi političnih strank ter na izjemnih uredbah, s katerimi se je eliminiralo normalno politično udejstvovanje, se je po-litična javnost upravičeno vpraševala, kaj še v moralnem pogledu dovoljuje tako vlogo. Res, da so trajali še vedno oni nagibi, s katerimi so se odpravile politične stranke, ki so se tudi v Bolgariji tako zagrizle v medsebojne borbe, da je za smotreno državno politiko ostalo premalo brige, a vendar se je smatralo, da so samo s tem režimi vrstečih se vlad premalo utemeljeni. In tako ni čudno, da se je jel pričakovati povratek v normalno politično življenje; napovedovalo se je, da se bodo mogle politične stranke obnoviti in se kratkomalo zopet uvede normalen demokratično parlamentarni sistem.
Toda nič takega se doslej še ni zgodilo. Ali vendar napoveduje se znova prav sedaj obnova normalnega političnega stanja, zopetna sprostitev političnih strank in parlamentarne volitve. Le za kulisami se politični svet podjetno pripravlja na obnovo delovanj'a.
Toda vzporedno s tem teko tudi drugačne napovedi. In sicer zlasti že odtlej, ko je gospod Kjoseivanov rekonstruiral svojo vlado in prevzel vanjo dva zaupnika iz skupine Cankova. Ta dogodek je napravil zelo velik vtis. Zakaj s tem je, četudi morda bolj posredno, udeležena na vladi zopet izrazita politična skupina, ki ji gre vsekakor značaj stranke v staram smislu besede. Res, da je vlada ostala na starih tirih in da vendarle vztraja v smereh apolitičnih režimov, vendar se pritegnitev ter participacija cankovljevcev ni mogla vzeti na znanje brez začudenja, zlasti pa ne z zadovoljstvom. Zakaj Cankov je že dolgo šef nekakega bolgarskega fašističnega pokreta, on zbira okrog sebe ljudi fašističnih nagnjenj, prepovedujoč očitno ideje in program, ki je odsev podobnih evropskih gibanj. Pri tem je Cankov tako rekoč zgodovinsko znana osebnost. To je oni mož, ki je načeloval režimu po padcu Stambolijskega, predstavljajoč hkratu vodjo demokratičnega zgo-vora, koalicije političnih strank, ki se je stvorila po nasilnem strmoglavljenju zemljedelskega režima. Cankov je ostal dolgo na vladi in o njegovem sistemu vedo zemljedelci povedati mnogo bridkega. Pa tudi v okviru vladne koalicije je rastel odpor zoper njegove metode, tako da je končno vendarle moral odstopiti in napraviti prostora drugim možem. najprej Liapeevu, potem pa novim političnim silam.
Toda Cankov ni bil mož, ki bi hotel mirovati. V dobi, ko je fašizem po Evropi napredoval, se je pokazal ravno v Cankovu isti mož. ki je hotel njegove ideje presaditi na Bolgarsko ter jih porabiti, da z njihovo pomočjo pride zopet na oblast še trdneje in trajneje, nego dotlej. In tako je pričel organizirati svoj fašistični pokret, pri čemer ne sme ostati neomenjeno, da je spadal med bolgarske politike, ki so imeli vedno najboljše zveze z makedonstvujuščimi.
Udar zoper politične stranke, ki ga je izvedla vlada Kimona Georgijeva, je zadel tudi cankovljevce, toda nikdar niso jenjali z zakulisnim delom, z letaki in brošurami, dasi so jih pritisnile tudi internacije voditeljev. In dasi je v sedanjih razmerah težko presoditi, s kakšnimi množicami pristašev razpolagajo politične stranke, ki formalno več ne obstojajo, se vendarle trdi zelo samozavestno, da je število pristašev Cankova in njegovega fašističnega pokreta j ako naraslo. Če je tako res, bo mogla preizkusiti šele bodočnost.
Ko sta dva somišljenika g. Cankova vstopila v vlado Kjoseivanova, je seveda v bolgarskem političnem svetu vzbudilo silno pozornost. Po pravici je mogel nastati sum, da gre za politični obrat, ki to mogel kar na vsem lepem izročiti državno krmilo v roke ljudem, ki med širokimi množicami pač niso popularni, marveč znani po svojih proslulih metodah. In zelo je razumljivo, da je v bolgarskem političnem svetu pričelo rasti politično razpoloženje za koncentracijo demokratičnih političnih sil, za nekako demokratično ljudsko prosveto, ki naj bi združila vse one elemente, ki hočejo za vsako ceno preprečiti. da bi Bolga-riia dobila režim pr. ,C°nkova. To V HI odror demokratičnih sil, ki hočejo preprečiti aplikacijo fašističnih teorij, zla-
NEMŠKA
V
VLADA PRIVOLILA PREPOVED IZVOZA OROŽJA
v Španijo, vztraja pa pri svojih zahtevah, ki jih je že sporočila madridski vladi — Olajšanje mednarodnega položaja
Berlin, 24 avgusta AA, Nemška vlada je prepovedala izvoz orožja v Španijo.
Nemška uradna agencija je objavila pri tej priliki naslednji komunike:
Nemška vlada je dobila obvestilo, da so vse prizadete države pristale na predlog, naj se izrečejo za prepoved izvoza orožja na Špansko Nemška vlada je sporočila francoski vladi, da bo Nemčija že sedaj proglasila prepoved izvoza orožja na špansko in da bo prepoved takoj stopila v ve. ljavo. To je bilo sklenjeno, čeprav še ni urejeno vprašanje vrnitve nemškega potniškega letala, ki so ga zadržali na špan-skel. Nemčija vztraja zato na vseh že poudarjeneh zahtevah in upa. da bodo tudi druge države v sličnih primerih ukrenile podobno
Pariz, 24. avgusta AA. Vest o pristanku nemške vlade na francoski predlog o prepovedi pošiljanja orožja in letal v Španijo, zlasti pa o sklepu berlinske vlade, da začne takoj izvajati to prepoved, so v Parizu sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker mislijo, da je nemška odločitev pomemben činitelj za pogajanja, ki so se vršila že 14 dm za sklenitev mednarodnega sporazuma o nevmešavanju v špansko državljansko vojno Ta pogajanja se bodo sedaj v najkrajšem času končala z izvajanjem prepovedi izvoza orožja in vojnega gradiva, ki jo je predlagala Francija, ker so -e vse prizadete države izrekle zanjo.
London, 24. avgusta. AA. Reuterjev urad poudarja, da se sklep nemške vlade britanskim uradnim krogom zdi zelo bo-drilen Sedaj je upravičeno upanje, da bo španska državljanska vojna postala omejena na Španijo in da se iz nje ne bo rodil noben evropski zapletljaj.
Incident zaradi angleškega parnika
London, 24. avgusta, d. španska vladna križarka »Miguel Cervantes« je včeraj ustavila in preiskala na odprtem morju angleški parnik »Gibelzerjon«, ki je odplul iz Gibraltarja in je bil namenjen v Melillo, Ker so Španci ugotovili, da vozi bencin, so zahtevali, naj ne odpluje v Melillo, temveč v Malago, kjer je nastalo zaradi požara v bencinskih skladiščih veliko pomanjkanje bencina. Kapitan angleškega parnika je odklonil to zahtevo in odposlal klice na pomoč, na katere mu je bilo odgovorjeno, naj počaka na prihod angleške vojne ladje »Codington«, ki je bila zasidrana pred Malago. Ko je vojna ladja prispela ob 5. popoldne na kraj dogodka, je njen poveljnik odšel na krov španske vojne ladje ter protestiral proti njenemu nastopu izven španskih teritorialnih voda. Kapitan španske vojne ladje se je takoj opravičil, s čimer je bil incident poravnan. Pol ure kasneje je priplula na kraj dogodka tudi angleška križarka »Repulse« iz Gibraltarja. Angleški parnik »Gibelzerjon« je medtem že dobil dovoljenje, da lahko nadaljuje svojo pot v Melillo, kamor je tudi že prispel.
Reuterjev urad poroča iz verodostojnega vira, da smatrajo incident z britanskim parnikom za zaključen, ker se je poveljnik španske križarke opravičil. Britanska vlada je izrekla španski vladi svoje zadovoljstvo nad obljubo, da v bodoče britanskih par-nikov ne bodo več ustavljali in preiskovali na odprtem morju. Obenem je sporočila španski vladi, da se ji zdi ustavljanje britanskih ladij na odprtem morju nezakonito, čeprav bi se izvršilo iz kakršnihkoli razlogov. Britansko pojmovanje odprtega morja se nanaša na oddaljenost nad treh milj od španskega obrežja.
Letalski napad na Madrid
London, 24. avgusta, o. Nad Madridom se je včeraj nenadoma pojavilo 21 uporniških napadalnih letal. Spočetka so vsula na mesto veliko množino propagandnih letakov, ki pravijo med drugim, da se rešitev že bliža, nato pa so bombardirala nekatere objekte, poleg drugih tudi letališče Quatro Vientos. Na letališča in posamezne stavbe so vrgli 200 bomb. Nekoliko poslopij je bilo porušenih, uničenih pa je bilo tudi več letal. Vladna letala se niso niti dvignila z letališča, da bi branila mesto, ker so uporniški letalci Madrid naravnost presenetili. V mestu je zavladala velika panika.
Po vesteh iz Salamance je prispelo na tamkajšnje letališče 15 novih uporniških letal. Uporniki nameravajo sedaj z neprestanimi letalskimi napadi na Madrid pospešiti kapitulacijo levičarskega režima.
Obstreljevanje Sebastiana
Bayonne, 24. avgusta. w. Uporniška križarka »Canaria« je brez posebnega uspeha oddala na trdnjavo Guadalupe 20 granat, nato pa je s prav tako majhnim uspehom obstreljevala San Sebastian.
Bombna letala upornikov so danes letela nad Iranom, ki ga branijo vladne čete z vso zagrizenostjo, ter so metala nanj skoro Strt ure bombe. Po dimu sodeč, ki se dviga nad mestom, je na več krajih izbruhnil požar.
Obleganje Ovieda
Pariz 24. avgusta. AA. Z meje poročajo: Po srditem obstreljevanju Ovieda po vladnih četah, je poveljnik Ovieda poslal generalu Moli radiogram z naslednjo vsebino:
»Če mi čim prej ne pošljete pomoči, se bom moral vdati.«
Baje so vladna letala zmetala na mesto 58 bomb, ki so napravile veliko škodo. Število človeških žrtev še ni znano.
V Bilbau mir
Bayonne, 24. avgusta. AA. Iz Bilbaa poročajo, da uporniki vzlic nasprotnim vestem niso izvršili nobenega napada in da vlada v vsej pokrajini popoln mir. Promet v pristanišču se slej ko prej vrši popolnoma varno. Tujce evakuirajo s tujimi ladjami, ki pristajajo v luki vsak dan. Pristanišče Portugalet je posebno prometno.
Boji pri Saragossi
Sevilla, 24. avgusta. AA. Oddelek maroških čet je prizadel velike izgube oddelkom ljudske fronte pri Saragossi. Maročani so uje li 16 tovornih avtomobilov, en sanitetni voz in 10 zabojev municije.
Maroški legionarji v Burgosu
Burgos, 24. avgusta. w. Ponoči je prispel v Burgos bataljon maroških legio-narjev.
Borba za Cordobo
Madrid, 24. avgusta. w. Kolona kapetana Balibrea je obstreljevala Cordobo in prizadela upornikom velike izgube. Kolona majorja Alina je zavzela kraj Loma, ki obvladuje Cordobo. Padec Cordobe se pričakuje vsak čas. Regularne čete upornikov prehajajo v velikem številu k vladnim četam.
Burgos, 24. avgusta. AA. General Franco poroča, da so bili vladni pristaši, ki so napadli Cordobo, pokošeni od uporniških letal. Letala so ponovno metala letake nad Toledom in Alcazarjem, v katerih pozivajo branilce, naj vzdrže, ker jc pomoč blizu.
Angleški Rdeči križ za Špance
London, 24. avgusta AA. Snoči je odpotovala v Španijo prva angleška prostovoljska bolnišnica. Bolnišnica ima s 6eboj 4 zdravnike in 17 strežnikov in strežnic.
Nova železnica med Španijo in Portugalsko
Lizbona, 24. avgusta AA. Včeraj je bila otvorjena nova železniška proga Jamonte— Huelva—Sevilla. ki bo zelo važna za promet med Španijo in Portugalsko.
Skrivnosten španski avion v Niči
Niča, 24. avgusta b. V soboto je tu pristalo špansko letalo, čigar pilot je takoj po pristanku skrivnostno izginil. Policija je letalo zaplenila in sa skrbno čuva, pilota pa iščajo, da bi ugotovili namen 6krivnostnžga pristanka Španskega letala.
„Kamerun" v Lizboni
Lizbona, 24. avgusta. AA. Danes je pri-plul v tukajšnjo luko nemški parnik »Kamerun«.
sti pa v obliki, ki bi jim jo dal stari Canikov s svojimi slaboznanimi sodelavci. Da so dediči nekdanje enotne zemljedelske stranke Stambolijskega posebno vneto na delu za odpor zoper povratek cankovljevcev na državno krmilo, je jako razumljivo.
Do sedaj še ni mogoče razvideti, na kaka pota bo krenila bolgarska notranja politika v bodoče. Tabor gospoda Cankova dela jako energično z letaki »nelegalne« proizvodnje, s sestanki in podobno in nasprotniki trdijo, da je napram njemu režim primerno mileči Ostale poM^čnp stranVe ki sto^e na demokratičnem stal:5ču. si sicer prizade vajo za skupno obrambo in za skupni
nastop — v kolikor je mogoče v sedanjem še vedno izjemnem stanju govoriti o strankah — toda bolgarski politični svet je bil že od nekdaj silno razdeljen in razdvojen v srditih medsebojnih borbah. Zato tudi sedaj ni lahko zbližati tako različne ljudi in frakcije na skupno črto. Tembolj, ko'se niti ne ve nič trdnega o bodoči praksi. Ak0 "e obnovi normalno politično življenje, bi se ideja velikih koalicij nedvomno zelo oslabila spričo obilnih težav, ki se ji stavijo nasproti. Toda ravno to je prikladno ozadie za uspehe gospoda Cankova in vsekakor ie res. da co nie<ro',T" temna senca znova predeče dviga .ia bolgarskem političnem obzorju.
Urugvajska posredovalna akcija
Montevideo, 24. avgusta b- Dasi eo Brazilija, USA, Hehika in Peru negativno odgovorile na urugvajsko noto glede dobrohotne intervencije v Španiji, urugvajska vlada še vedno vztraja pri svojih naporih za pomirjenje obeh strank in namerava sklicati te dni sestanek svojih diplomatskih zastopnikov v svrho razgovorov glede načina morebitnih intervencij v španski državljanski vojni.
t«K«j> vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Din 25-— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon it. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste*. 1. _Telefon St. 65._
Rokopisi se ne vračajo.
Uporniški general ranjen
Rabat, 24. avgusta. AA. Radiopostaja v Jerezu della Frontiera poroča ob 8.30 zvečer, da je bil uporniški general Garcia ranjen v bližini Valladolida. Kakor se je zvedelo, je škof iz Toleda na varnem, ne ve pa se za usodo škofov v Madridu m Barceloni. Radiopostaja v Sevilli je snoči objavila, da je uporniška vlada ustanovila red železnega križa za odlikovanje boriteljev domovine.
Teror upornikov
Madrid, 24. avgusta. AA. Notranje ministrstvo objavlja, da vlada v vseh mestih, ki jih je zasedel general Franco, največji teror. Pred Oviedom so vladne čete zlomile uporniško obrambno črto. Pred Saragoeso so vladne čete pobile oddelek upornikov tn jim zaplenile 4 topove. Mnogo upornikov je bilo ujetih. Neresnične so vesti, ki trdijo. da so uporniki bombardirali letališči Quatros Vientoe m Getaie.
16 boljševiških prvakov obsojenih na smrt
Veliki moskovski proces se je končal s smrtno obsodbo vseh zarotnikov proti Stalinu, ki so soglašali z obsodbo
Moskva 24. avgusta. w. Davi ob 2. je sodišče po sedamurnem posvetovanju razglasilo sodbo proti 16 obtožencem v procesu proti pristašem Trookega. Vseh 16 Obtožencev je bilo obsojenih na smrt z ustrelit-vijo.
Tik pred zaključkom procesa je še govoril v imenu vseh 16 obtožencev Kamenjev, ki je na glasil, da je kot star komunistični borec hotel s svojo akcijo storiti le dobro, ker je prepričan, da bo sedanja Stalinova politika spravila Rusijo v propast Kar se njega tiče, je zadovoljen, da je bil obsojen na smrt, ker ima smrt rajši kakor ječo, v kateri je že pod carskim režimom preživel dovolj let. Zinovjev je izjavil, da bi bil šef zarote v Rusiji, da je delal v sporazumu s Trcckim in da zato prevzema odgovornost za vse, kar se je pripravljajo. Tudi on soglaša s smrtno obsodbo, ker sedanja oblast drugače niti ne more postopati. Ce bi bil v njenem položaju, bi ne postopal prav nič drugače
Trocki govori o smrti boljševiške stranke
Oslo. 24. avgusta. AA. V svoji izjavi o smrti Tomskega pravi Trocki, da je to znak celokupne boljševiške stranke, njenih tradicij in njenega programa BoljševjSki strankarski odbor so svoječasno tvorili Trocki, Lenin, Zinovjev, Kamenjev. Ry-kov, Tomski in Stalin. Lenin je mrtev, pet ostalih članov tega odbora pa obsojenih zaradi zarote proti Stalinu, ki jo je baje
pripravfl Trocki. Samomor Tomskega Je logična posledica moskovskega procesa.
Nerazumljiv proces
Pariz, 24. avgusta. AA. Agencija Havas poroča iz Moskve: Včeraj končani proces je naipravil dokaj čuden vtis na tukajšnje tuje kroge. V zadnji fazi procesa je bilo dosti stvari, ki so zanje nerazumljive. Tu gre predvsem omeniti način, kako so obtoženci pozdravljali obtožbo državnega tožilca in obtoževali same sebe in Trockega. Pozornost je zbudilo, da niso obtoženci, čeprav so videli, da nimajo upanja za rešitev življenja, niti z besedico kritizirali sedanjega režima, temveč so ga celo slavili. Vse to je nerazumljivo za inozemske kroge, v katereh pravijo, da bi samomor Tomskega, če bi se mogla dognati njegova prava predzgodovina, utegnil malo bolj razčistiti to zadevo.
Moskovski inozemski krogi trdijo dalje, da je obtožnica, ki fi je namen spraviti Leva Trockega v zvezo z inozemskimi skrajno desničarskimi krogi, le delno utemeljena s temi ali onimi dokumenti. Naposled pripominjajo, da so obtožencem obrambo hudo omejili. Vse do konca mr prave se obtoženci niso mogli med seboj razgovarjati. Tudi dokazih« postopek je bil zelo kratek.
Londonski »Dailv Telegratph« kritizira postopanje državnega tožilca, ki je vpletel v zaroto nemško državno policijo (Gesta-po).
Delavski »DailV Herald« naglaša, da bo moskovski proces mnogo škodil ugledu Sovjetske unije, ker ne kaže samo, da oblast v Rusiji še ni konsolidirana. temveč, da se tam ogorčeno borita za življenje in snwt dva nasprotna si tabora.
Horthy bo obiskal tndi italijanskega kralja
Okrepitev prijateljstva med Madžarsko, Avstrijo,
Nemčijo in Italijo
Dunaj, 24. avgusta AA. V tukajšnjih poučenih krogih izjavljajo, da namerava madžarski državni upravnik admiral Horthy ostati na lovu na Bavarskem do prihodnjega petka, nakar se bo odpeljal čez Innsbruck na Koroško.	_
Madžarska javnost spremlja obisk državnega upravnika HorthJja v Avstriji m Nemčiji z velikim zanimanjem. Po uradnih komantarjih je obisk čisto zasebnega značaja in je Horthyjeva potk Hitlerju m Mik ia. su zgolj uljudnostno dejanje- Do trenutka ni še nikakih poročil iz poučenih virov, ki bi mogla to razlago ovreči. Mislijo, da bo uspeh potovanja v prvi vrsti okrepitev prijateljstva med Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo. Prav lahko je mogoče, da bo Horthy
obiskal tudi italijanskega kralja. Nekateri madžarski politični krogi vidijo v vsem samo formalen demanti za tiste, ki so še pred kratkim trdili, da je nemška ekspanzija v Podunavju zelo nevarna za Madžarsko.
Rim, 24. avgusta AA. Glede na sestanke Horthyja. Schuschnigga in Hitlerja eo se razširili glasovi, da bo Horthy obiskal tudi Mussolini ja, vendar v pooUaščenih krogih izjavljajo, da vsaj za sedaj še ni ničesar znanega, da bi bil nameravan tak sestanek. Na drugi strani se ja zvedelo, da je predsednik italijanske vlade danes odpotoval v južno Italijo k manevrom, ki bodo trajali do konca meseca.
Nemci o oboroževanja Sovjetske unije
Berlin, 24. avgusta, b. Nemški listi nadaljujejo svojo kampanjo proti Rusiji in objavljajo senzacionalne vesti o novem ruskem oboroževanju na suhem, na morju in v zraku. Posebno pozornost je zbudil članek »Preusische Zeitung«, ki navaja, da je trenutno 40 ruskih podmornic stacioniranih na Vzhodnem morju in pripravljenih na vsako eventualnost. Prav tako objavljajo listi senzacionalna poročila o ustvarjanju ruskega letalskega oporišča na Češkoslovaškem. Vsi ti članki naj bi dokazali, da si hoče Rusija ustvariti široko podlago za svoj pohod proti zapadu in sicer za sedaj mimo Poljske, toda preko Rumunije. Pra\ tako govore vsi listi o napadalnih namenih sovjetskega letalstva, češ, da narašča od leta do leta. Že doslej razpolaga Rusija z najmanj 5.000 letali, med katerimi je nad tisoč bom-barderjev in okoli tisoč lovskih letal. Ruski piloti se šolajo z vso naglico in naj bi njihov prirastek v novi petletki znašal najmanj en milijon. V tem času naj bi bilo pripravljenih za vsak napad 6.000 najmodernejših letal. V to pa niso všteta civilna letala, katerih število prav tako narašča z
izredno naglico. V bližini Moskve grad« novo ogromno letališče, na katerem naj bi bilo prostora za parkiranje 15.000 letal.
Podaljšanje vojaške službe v Nemčiji
Berlin, 24. avgusta. AA. Državni vodje Hitler je danes objavil odlok o aiktivni vo. jaški službi, ki pravi med drugim:
Aktivna vojaška služba traja v vseli treh vrstah orožja dve leti. Minister vojske in vrhovni poveljnik vojaške sjle bo objavil potrebne prehodne ukrepe za izvršitev tega odloka
Hud potres na Ceykmu
Ceyk»n, 24. avgusta AA. Snoči je bil ta hud potres. Trajal je eno minuto. Občutili so ga tudi v Bataviji. Mnogo domačinov je mrtvih Boje se nalezljivih bolezni- ker je mnogo studencev usahnilo
Važna izkustva velikih čsl. manevrov
Praznota vojnega polja — Umetna zameglitev obzorja — Izredno točen transport vojaštva — Motor opravlja človeška dela — Demokratični duh vojske
bb. Praga, 23. avgusta.
Od prošlega petka dalje se pomikata modra in rdeča armada druga proti drugi z odločno ofenzivno težnjo. Mestoma je že d o slo do hudih bojev za razne važne prehode preko Labe in Cidline. Poveljstvi obeh armad sta tudi že deloma ugotovili, kake sile in katere divizije stoje druga proti drugi, tako da je v kratkem pričakovati odločilnega boja. Moderno oborožena čsl. vojska uporablja pri svojih operacijah najvažnejše pridobitve tehnike in ker je med vojaštvom mnogo tehnično izvežbanega delavstva, se sodobne pridobitve tudi v resnici zelo uspešno porabljajo. Na vse goste, ki prisostvujejo vojaškim vajami, izredno presenetljivo vpliva praznota vojnega polja, kar je eden izmed glavnih znakov sodobne taktike. Kdor pomisli, da uprizarja umetno prijateljsko bitko preko 100.000 mož, je iznenaden, da le redkokje vidi kako majhno skupino vojaštva.
Prav poseben občutek vzbuja pri gledalcih dejstvo, da na vsem lepem vstaja iz zemlje gosta megla, ki temeljito zakrije obzorje — umetna zameglitev, ki naj zakrije prihajanje čet, ali pa, kar je še huje, ki naj sovražnika prevara in mu vcepi prepričanje, da njegov nasprotnik na tem mestu premika ali osredotoča sile, medtem ko se taka akcija odigrava morda ravno na nasprotnem koncu. V petek dopoldne generaloma Prchali in Kadlecu ni bilo treba seči po umetnih sredstvih. Bog vojnih trum jima je poslal hudo nevihto z nalivi. ki pa ni preprečila bojev.
Mostovi preko Labe in Cidline so na mnogih mestih porušeni, seveda samo za vojake obeh strank, ki sta si poleg »razdejanih« mostov napravili nove pontonske mostove, za nevojake pa so stari mostovi odprti in prehodni, kakor so bili in kakor bodo zopet tudi za vojaštvo, brž ko »sovražna« generala dvigneta idealno zaporo. Stavba novih mostov je nekaj, kar vzbuja občudovanje spretnosti in urnosti pionirskih oddelkov. Komaj se človek-malo za-moti. opazujoč letala, ki skušajo ovirati gradnjo mostov in letala, ki skušajo pregnati sovražnikove zračne sile. že je most gotov in čezenj se vsuje pehota, zato po ta-jo kopita in zabrne motorji baterij ter velikih tovornih avtomobilov, prenašajoč tisoče vojakov z enega krila na drugo. Češkoslovaška vojska je odlično motorizirana, celo pohodne kuhinje iimajo svoje motorje in zdi se, da je idilična- slika dveh ponižnih klek, mukoma vlečočih kadečo se kuhinjo, za vselej utonila v preteklost. To pa ima svoj velik pomen za vojaka: točno pribr/.i hrana, obroki se razdele še topli, nakar kuhinja zopet na mah izgine, da da prostora drugim četam. Danes ne hodijo več vojaki za kuhinjo, ona brzi za njimi in jih točno postreže.
Dve važni ugotovitvi v dosedanjem poteku manevrov: Izredno točen je bil transport vojaštva. Češkoslovaški železničarji so izvršili ogromen posel, ne da je zastal ostali osebni in tovorni promet: občinstvo skoro niti opazilo ni, da se premika sto-tisoč mož vojske po železnici. Druga ugotovitev pa je ta, da je zdravstveno stanje
Vojvoda Kentski v
Cavtat, 24. avgusta. AA. Vojvodo in
vojvodinjo Kentsko, ki sta prispela v Cavtat z dvema vodnima letaloma, so sprejeli prebivalci, čeprav sta prišla v strogem in-kognitu, nad vse prisrčno. Na hišah visijo zastave. Ljudje govore samo o prihodu visokih gostov, ki so obiskali naš Jadran in s tem počastili našo državo. Vojvoda in vojvodinja sta se naselila v vili g. Banca, ki jima je dal na razpolago tudi svojo razkošno jahto. Visoka gosta sta napravila prva dva dneva več izletov, igrala tenis in se kopala v morju. Vojvoda, ki je velik športnik, si bo med svojim petnajstdnev-nim bivanjem ogledal okolico Cavtata, o katerem je izjavil, da ga je njegova lepota presenetila. Vojvoda in vojvodinja, si bosta ogledala tudi Boko Kotorsko in Tivat, najbrže pa pojdeta tudi na Njegušev grob. aDnes ob 16.15 sta se odpeljala z motornim čolnom v Dubrovnik, kjer sta si ogledala tamošnie znamenitosti in napravila tudi nekaj izletov v okolico.
Angleži se navdušujejo
za balinanje
Sušak, 24. avgusta, o. Ko se je angl^Ski vladar mudil v Wrva'tekpm Primorju si ie ob priliki nakuoil tudi krogle za balinanje. Ta igra je postala sednj v Londonu nen^d^Tia popularna. Po nosr^devanju ek-soediciiske dr"žbe Schenrker & Co. so neki Ao^ležn sedai v<\ Sušak" nfT^čili krogle balinanje, ki jih bo treba takoj z letalom poslati v London.
Iz carinske službe
Beograd. 24. avgusta, p. V finančni službi =o b:.li premeščeni carinik,? Stane Zore iz Dravograda v Ziirfh. Miiloš Ned~i;iVo-vič iz Beograda v Liubi1j<"r,o. Oskar Kolar iz Zemunit-1 v Mai-;b-nr. Ptienan Gala^o z .Temnic v Mnribnr. TVšan	?z Rezdan*
v Dravograd. .T"1ii Tn* iz VeVke Kikiind'0 na Jesenice in Milan Donrinis iz Caribroda v Rakek.
Potres v zagrebški okolici
Zagreb. 24. avgusta, o. Seismogmfii geo-fizičnega zavoda na Griču so davi ob 8.17.3 zabeležili potres znatne intenzivnosti. Maksimalno vertikalno premikanje tal je znašalo 164 mikronov; periode potresa pa so trniale manj ko no eno sekundo Potres ie bil docela lokalnega značaia. Nie. fov eoicenter ie bil v neposredni okoH<ri Zagreba. čudilo gg le tudi mnogo ljudi. Potres je bil tektonskega značaja in je bilo
odlično, da je človeški materija! kos vsem
naporom, kar je v veliki meri pripisati dejstvu. da ravno najtežje posle namesto človeka opravi motor.
Tudi vojna je podlegla mrzličnemu tempu sodobnega življenja. Najhitrejše vojno sredstvo je bila nekoč konjenica s svojimi osmimi kilometri na uro. Danes jo znatno prekašajo že kolesarski oddelki, še bolj seveda avtomobili, ki prevažajo moštvo. Pešec več ne muči nog, srca in pljuč. Izvid-niške patrulje skoro da ne prihajajo več v poštev, dokler je dan in v lepem vremenu, samo ponoči in v viharju je izvidniška služba navezana na pešca in jezdeca. Češkoslovaška armada je silno hitra in zato sovražniku tudi močno nevarna. Bilo bi tudi čudno, da bi se država, kjer je tehnika na tako visoki stopnji, ne znala okoristiti s tehniko v armadi. Cehoslovaki lahko s ponosom gledajo na svojo dovršeno opremljeno in izvežbano vojsko.
Še nekoliko številk: pri prevozu 100.000 mož je bilo treba 186 železniških transportov za vsako posamezno večjo enoto z vsem potrebnim. Pismene določbe za manevre obsegajo 47.000 strani, pisanih s strojem, in 1500 zemljevidov. Vse to so morale izvršiti vojaške pisarne. Dnevna potreba vojske na manevrih pa znaša: 14 ton kavnih konzerv, 17 ton zelenjave, so-čivja itd., več ko 2 toni masti, 2 in pol toni loja, 2.2 tone soli, 4 in pol tone moke za kuho, 55 ton moke za 65 ton kruha dnevno, mesa 21 ton in pol, salame in slanine pa 16 ton. Slanina in salame so samo kot dodatek ostali normalni hrani. Konji pojedo na dan 80 ton ovsa, motorji porabijo 60.000 litrov dinalkola, letala pa 100.000 litrov pogonske zmesi. Ta ogromna potrošnja prevaja lep del kreditov za vojsko zopet v domače gospodarstvo. Vojiska je tedaj važen činitelj v gospodarstvu.
Številke spojev, s katerimi je vojska zvezana s poveljstvi, so takisto ogromne. Položenih je bilo vsega 2300 km brzojavnih in 11.000 telefonskih kabljev, za nje je bilo uporabljenih 16.000 drogov in palic, za prevoz teh pa 55 tovornih avtomobilov po 5 ton. Poleg tega je poveljstvo zasedle še 1200 km stalnih poštnih linij. Vojska na manevrih uporablja več ko 3000 brzojavnih in telefonskih aparatov. Vse to je po-trebno samo za zvezo poveljstva z vojsko, zveze med posameznimi oddelki še niso vštete.
Predsednik republike dr. Bemeš je na ma-neverskem ozemlju sprejel novinarje in jih pozval, naj si bodo v svesti važnosti poročanja o manevrih. Predvsem imajo priliko ugotoviti velik napredek v vseh panogah državne obrambe, ne samo v tehnično-ma-terialnem, marveč tudi v politieno-moral-nem ozira. Pri vsakodnevnem stiku z vojsko ni težko opaziti, da ima čsl. vojska odličen častniški naraščaj. Tudi mimo dejstva, kako prisrčni odnošaji vladajo med ljudstvom in vojaki, ne more iti raihče, kar kaže demokratični duh vojske. Ta lepa sloga in sodelovanja sta temeljna elementa za uspešno obrambo v resnem primeru. Uspeh prvih treh dni manevrov je izredno velepomemben tako z domačega, kakor 8 svetovnega vidika.
zato pričakovati, da se bodo potresni sunki ponovili. Ljudje so bili zaradi tega zelo v skrbeh. Tudi iz Siska in Hrvatskega Zagorja poročajo o manjših potresnih sunkih.
Požar na italijanskem parniku
Marseille, 24. avgusta. AA. Na italijanskem tovornem parniku »Sumatra«, ki je včeraj priplul semkaj, je nastal ogenj. Gasilci so ga le s težavo udušili. škoda je zelo velika, človeških žrtev pa ni.
Tragična smrt mlade Sokolice
Šibenik, 24. avgusta
Prekrasni slapovi Krke nad Ši'benikom so danes zahtevali smrtno žrtev; utonila je 171etna Sokolica Desanka Radovičeva iz Su-botice. Prevzeta od lepote se ja hotela pod slapovi, ki padajo šumeči in peneči se v tolmun, okopati, a je izginila, čim se je zagnala v vodo in se ni več prikazala na površje.
Danes je pohitelo k slapovom več sto izletnikov, večji dal gostov-Sakolov. Jadranska plovidba je seveda tudi za to priliko priredila skupna izlete k slapovom Krke, do koder vozi parnik — s postankom v Skradi-nu — eno uro- Za danes sta bila napovedana dva taka izleta, dopoldne in popoldne. Desanka se j a udeležila prvega. Bila je živahno dekle in med vožnjo v družbi svojih tovariši« prav židane volja. Ko ee je vrgla v vodo in izginila, sta bi.lii v smrtni nevarnosti še dve njeni tovarišici. Bili bi utoni.ii, da jih ni neki kopalec, izredno dober p!a-vač, hitro potegnil za roke k sebi in jima nato s pomočjo drugih kopalcev pomagai z navarnega mesta. Prostor, kjer se je primerila nesreča, je širok le nekaj metrov, da ga lahko obvlada tudi Vsak začetnik pla-vač. Vendar pa je globok kakih 20 metrov ter po!m nevarnih vrtincev in skritih podzemeljskih lukenj in kotanj. Najboljši potapljači, ki poznajo ta kraj, so 6i prizadevali več ur, da bi Desanko našli in jo spravili iz vode, -če ne žive, vsaj mrtvo. Toda voda jo je najbrž potegnila pod kako skalo, kjer je eirota pod močnim pritiskom 6lapov-ja obtičala. Tragični dogodek je pretresel vse izlatnike in potem je ves Šibenik govoril samo o taj nesreči. Desanka je bila hči subotiškega železniškega uradnika, edinka poleg dveh bratov. Letos je dovršila malo maturo Lahko si je predstavljati, kako hudo je družino pretreslo brzojavno sporočilo o njeni smrti.	Ik.
I Beležke
Nedeljske občinske volitve
V	nedeljo so se vršile v štirih slovenskih občinah nadomestne volitve. V Domžalah je volilo od 740 volilnih upravičencev 525 v<)lilcev (71%). Lista JRZ z nosilcem g. Janezom Vrečarjem je dobila 339 glasov, lista opozicije z nosilcem g. Francem Kon-čanom pa 186 glasov. JRZ lista dobi 16 odbornikov, opozicijska pa 2 odbornika.
V	Dvoru na Dolenjskem je volilo 289 volilcev od 344 volilnih upravičencev, to je skoraj 84 odstotkov. Lista JRZ z nosilcem Francem Ravnikom je dobila 146 glasov in 15 odbornikov, lista opozicije z g. Kovačem pa 143 glasov in 3 odbornike.
V	Zagradcu na Dolenjskem je volilo 297 volilcev od 391 volilnih upravičencev. Za listo JRZ z nosilcem Ignacijem Košakom je glasovalo 188 volilccv, za listo opozicije z nosilcem g. Alojzijem Orlom pa 109 volilcev. Lista JRZ je dobila 16 odbornikov, lista opozicije pa 2 odbornika.
V	Žužemberku se je od 750 volilnih upravičencev udeležilo volitev 496. Za listo JRZ z g. Karlom Lavričem je glasovalo 329 volilcev, za listo opozicije z g. Albinom Pe-hanijem pa 167 volilcev. Lista JRZ dobi 16 odbornikov, napredna opozicija pa 2 odbornika.
V	vseh štiri občinah je bilo 2225 volilnih upravičencev, od katerih je volilo vsega 1607 volilcev, to je 71 odstotkov. Za listo JRZ je glasovalo 1062 volilcev, ali 47 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Dr. Maček o sporazumevanju
Beograjsko »Vreme« objavlja razgovor svojega dopisnika z dr. Mačkom, ki je uvodoma izjavil, da so srbijanske skupine v okviru združene opozicije točno poučene o njegovih zahtevah in načrtih za rešitev hrvatskega vprašanja. Dočim zahteva dr. Maček takoj perfektuiranje sporazuma in razpis volitev v konstituanto, predlagajo Ljuba Davidovič in tovariši najprej redne parlamentarne volitve in nato postopno reševanje hrvatskega vprašanja. V zvezi s tem so se zadnje dni razširile po Zagrebu vesti, da je dr. Maček nezadovoljen s stališčem združene opozicije in da išče nove poti za rešitev hrvatskega vprašanja. Nekateri so že celo vedeli povedati, da je dr. Maček stopil v zvezo z vlado in da niso izključena razna presenečenja. Glede na te vesti je dejal dr. Maček dopisniku »Vremena«, »da nima ničesar povedati o tem, ker še ni načesar konkretnega. Vsekakor je jasno, da vodijo merodajni činitelji v okrilju vlade računa o tem, da se najde izhod iz sedanje slepe ulice. Meni je vseeno, s kom bom sklenil sporazum, samo če bo pogodbenik zmožen izvesti to, kar smatra hrvatski narod za edino rešitev. Po mojem mišljenju obstoji sedaj samo ena stvarna mogočnost za realno rešitev hrvatskega vprašanja. In ta je, da se vsi, ki imajo zaslombo med narodom, sporazumejo v načelu in v podrobnostih o izvedbi moje koncepcije in mojih vsem poznanih predlogov. Od teh predlogov ne morem odstopiti, ker so izraz volje naroda, v imenu katerega nastopam. To bi bila ona koncentracija, O kateri sem toliko govoril. Činitelji srbijanske združene opozicije niso pokazali do tega trenutka dovolj pripravljenosti za to, da resnično pri-čno z reševanjem hrvatskega vprašanja na način, ki bi ga smatral ves hrvatski narod za edino pravilnega. Ako bo prišlo vendarle do sporazuma z njimi in ostalimi političnimi činitelji, ki imajo zaslombo med narodom, se bomo mogli morda skoraj prepričati.«
Končno je še dejal dr. Maček, da ni govora o tem, da bi njegovi poslanci prišli v sedanji parlament vse do trenutka, dokler se ne bo rešilo hrvatsko vprašanje.
Shodi JNS v Srbiji
V	nedeljo se je vršilo več zelo lepo uspelih zborovanj in konferenc JNS. Posebno lepa sta bila 3hoda v Petrovcu na Mlavi in v Kučevu v zviškem srezu. Obeh shodov so se udeležili tudi podpredsednik stranke senator Jovan Banjanin, nadalje senator Miljutin Dragovič in Milan Marjanovič, bivša ministra in narodna poslanca Ignjat Stefanovič in Ilija Mihajlovič ter narodni poslanec Cvetič.
Na zborovanju v Petrovcu, kjer je bila zborovalna dvorana nabito polna, so govorili Banjanin, Stefanovič, Cvetič in Dragovič. Njihovi govori, ki so jih vsi prisotni poslušali z največjim zanimanjem, so izzvali mnogo odobravanja in pritrjevanja.
Prav tak shod se je vršil tudi v Kučevu. Tudi na njem se je zbralo zelo mnogo ljudi. Zborovalci so govore g. Banjanina, Milana Marjanoviča in Miljutina Dragovi-ča in Cvetiča sprejeli z viharnim odobravanjem.
Za sejo izvršnega odbora JNS vlada v političnih krogih veliko zanimanje, že včeraj se je pripeljalo v Beograd več prvakov stranke. Dopoldne se je vršilo daljše posvetovanje voditeljev stranke, ki so se ga udeležili predsednik g. Peter živkovič, častni predsednik Nikola Uzunovič, podpredsednika Banjanin in Demetrovič in generalni tajnik dr. Kramer.
„Samouprava" prepisuje „Obzor14
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« verno reproducira sleherni napad zagrebškega »Obzora« na račun jugoslovenskih nacionalistov. Tako je razumljivo, da ponatisku-je od prve pa do zadnje črke »Obzorove« očitke dr. Kramerju in tovarišem, da so neiskreni Jugosloveni in da je njihovo ju-goslovenstvo dvojnega značaja. Dočim so v hrvatskih krajih stoodstotni unitaristi, pa so v Sloveniji »stoodstotni slovenski nacionalisti, ki govore in pišejo o slovenskem narodu, govore o posebni slovenski kultuji in pri vsakem svojem koraku delajo vse za napredek in izgraditev slovenske narodne individualnosti.«
»Slovenec«, ki sicer vemo ponatiskuje vse napade »Obzora« proti dr. Krameriu in tovarišem, je te ugotovitve spregledal. Morda bo sedaj to svojo napako popravil in ponatisnil »Obzorove« očitke vsaj iz glavnega glasila svoje stranke in pripravil tako svojim čitateljem veliko senzacijo po vsem, kar so že imeli priliko čuti o »sovražnikih slovenstva in slovenskih izkoreninjencih v vrstah jugoslovenskih nacionalistov*.
Točno plačui »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Dražba na Bledu
Bled, 84. avgusta.
Ob 10. dopoldne se je pričel* v pritlični dvorani Paukhotela na Bledu prisilna dražba vsega imetja hotelirjev gosp. Ivana Kende in g®1 Marije Kendove. Dražbo je vodil sodnik okrajnega sodišča v Radovljici g. Ignacij Gradnik. Razpisana je bila na predlog upnice Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, ki ima na imetju hotelirja g. Kende hipotek za okrog 18 milijonov dinarjev. Poleg te glavne upnice sta prijavili svoje terjatve tudi Mestna hranilnica ljubljanska v višini skoro 1 milijonov Din in Ljubljanska kreditna banka v znesku 300.000 Din. Vseh upnikov, ki bo prijavili svoje terjatve, je okrog 140.
Draabi bo prisostvovali poleg pravnega zastopnika Zadružne gospodarsko banke dr. Voršiča in komisarja dr. Česnika tudi kon-kurzni upravitelj dr. Triller in nekateri člani upniškega odbora, med njimi dr. Sa-bothv iz Kranja ter dr. Egon Stare rx Ljuiv Ijane, dočim je go. Marijo Kendovo zastopal dr. Vavpetič rz Ljubljane.
Predlogi za odložitev
Že pred pričetkom dražbe 6o hipotekami upniki, za6topa,ni po dr. Šiku iz Zagreba, predlagali ponovno ocenitev imetja g.
Kende in odložitev dražbe. Opirali so ta svoj predlog na potrdilo Zbornice za TOI v Ljubljani, da je ocenjena vrednost 31 milijonov dinarjev mnogo prenizka in da
so se dejanske razmere od časa ocenitve pred dvema letoma bistveno spremenile. Tudi oba svoječa-sna cenilca sta podala izjavo, da smatrata sedanjo ocenitev za ne-odgovorarjajooo glede na spremenjene razmere. Nadalje je občina Lesce potrdila, da se v njenem okolišu prodajajo parcele dolno dražje, delno pa po istih conah kakor so ocenjene parcele ob Blejskem je-zeru. Enak predlog bo stavili štirje hipotekami upniki h Ljubljane, ki so ga oprli na iste dokaze. Sodnik je oba ta dva predloga rn^-vrnil. Štirje konkurzni upniki bo zatem predlagali odložitev dražbe za 60 dni češ da je podana ta možnost v smislu zakona o konkurznih. Oprli bo Bvojo legitimacijo na izjave okrog 30 konkurznih upnikov. Ivan in Marija Kenda sta predlagala prisilno poravnavo in zato odložitev dražbe. Konkurzni sodnik je tudi ta dva predloga zavrnil. Nadalje sta dva servitutna upravičenca vložila tožbo za priznanje služnosti in odložitev dražbe, pa je sodnik zavrnil
mirovni kongres in naša mladina
Zaradi nepremostljivih ovir, ki so sestavile na pot našemu delu, in zaradi čedalje večjih spletk, ki eo naspale okrog priprave za mladinski mirovni kongres v Ženevi, so na seji ljubljanskega akcijskega odbora za mladinski mirovni kongres 19. t. m. iz stopili iz odbora in odstopili od nadaljnjega dela zastopniki nacionalnih organizacij v ožjem odboru, in sicer; predsednik, podpredsednik, I. tajnik in I. blagajnik ter podali o svojem odstopu pismeno sledečo izjavo;
»Po natančnejših informacijah, ki smo jih dobili iz različnih domačih in inozemskih virov, nam je postal značaj mladinskega mirovnega kongresa v Ženevi, ki 6o bo vršil od 31. avgusta do 7. septembra, povsem jasen.
Dognano je, da ga nameravajo izrabiti v svoje politične namene levičarske struje; zato smo se odločili podpisani zastopniki v imenu svojih organizacij odstopiti od nadaljnjega dela in priprav za udeležbo jugoslovenske delegacije na tem kongresu.
Akcija v Ljubljani je bila zamišljena idealno, zato smo vztrajali kliub temu, da eo nekatere organizacije že prej brez motivacije odstopile. Smatrali smo za potrebno vztrajati vse dotlej, dokler nismo prišli stvari do dna.
Ugotavljamo, da smo želeili, naj bi bil mladinski mirovni kongres v Ženevi res prava mirovna manifestacija vse mladine sveta, ne glede na njeno politično ali versko prepričanje. Vedno smo bili in hočemo tudi v bodoče ostati iskreni poborniki miru; zato odločno odklanjamo sodelovanje z onimi, ki hočejo to vzvišeno idejo izrabljati v svoje politične namene.«
V	Ljubi iani. dne 19. 8. 1936.
Ing. Jože Rus, zastopnik ZKD in Dru-§tva za pospeševanje ciljev Lige narodov v Ljubljani.
Franc Kutin, jurist, zastopnik Sokolske župe Ljubljana
B. Drnovšek, juTist, zastopnik Akademskega akcijskega odbora in JNAD Jadrana
A. Šimenc, zastopnik NSZ.
V	imenu oastopaiočih naj naši Javnosti pojasnim, da je ljubljanski akc. odbor delal popolnoma skladno, kakor 6e to spodobi pri vseh takih akcijah, pri katerih naj odkritosrčno sodeluje mladina vsega sveta.
V	ljubljanskem akc- odboru so bile zastopane od začetka vse struje. Šele kasneje je nekaj članov izstopilo iz odbora brez vsake motivacije, kar nikakor ni v skladu z iskrenostjo. Zgoraj podpisani 6ino zastopali stališče, da je treba stvar premotriti do korena, predno izvaja konsekvence ta ali ona etruja, ne se pa samo opirati na dnevno lokalno polemiko.
Ob koncu naj pripomnim da -nismo bili odrinjeni od nikogar _ trdili bi lahko nasprotno — pač pa nočemo, da bi se slovenj ska mladinska delegacija priključila taki mladinski delegaciji Jugoslavije, ki nima čistih namenov. Zato tudi odvračamo vsako tako besedno spodtikanje, pa naj prihaja od koderkoli.	Ing. Jože Rus.
Povečanje telefonskih central
Beograd, 24. avgusta, p. V ministrstvu za pošto, telegraf in telefon proučujejo vprašanje telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V Beogradu bi se imeli instalirati dve pomožni centrali, v Zagrebu in Ljubljani pa povečati sedanji centrali. Razne nemške tvrdke so ponudile ministrstvu kredit v znesku 35 milijonov Din za ta dela S tem kreditom bi bilo mogoče izvršiti še mnogo drugih del na pdročju poštnega ministrstva.
tod} ta predlog. G. Ivan Kenda je predložil tudi potrdilo občine Bled, da ispolojnja pogoje za kmečko zaščito ter je tudi na tej
podlagi predlagal odložitev dražbe. Tema predlogu se je pridružil tudi konkurzni upravitelj dr. Triller, sodnik pa je tudi ta j dva predloga zavrnil. Ker so bili torej vwi predlogi za odložitev zavrnjeni, se jo končno pričela dražba o posameznih 92 sktrpd-. nah imetja g. Kende.
Potek dražbe
Vso skupimo, ki so na dražbi, knpnjo
Zadružna gospodarska banka skoro izključno po najnižjem pooudkn. Varščine so položili samo štirje interesenti, ki pa no pridejo do besede. Kakor vso kaže, bo Zadružna gospodarska banka izdražila vse Kendovo posestvo najbrže po najnižjem ponudku, ki znaša za imetje v celoti 18.920.000 Din.
Zvečer se je dražba še vedno vršila po skupinah. Okrog 19. so bili pri 56. skupini, v katero »padajo blejski grad z grajsko ko-peljo, Riklijetvim zdraviliščem ter Blejskim jezerom.
Kakor rečeno, j© Zadružna goepodamska
banka rzdražila z malimi izjemami skoro vse skupine, mod katerimi se nagajajo tndi i vila Zlatorog s pripadajočimi objekti tn parcelami, v 34. skupini pa parcel« ob savskem mostu, ob cesti Lesce—Bled, nadalje hotel »Evropa« itd.
Blejsko fezero fe So za eenflno vrednost
8,658.207 Din, stani in novi Park-brfel ba Casino za najnižji pomideik okrog 5 milijo.
nov Din.
Ves dan Je dražb« xarade malega Števila
interesentov potekala zelo enolično. Razen Zadružne gospodarske banke, ki se J« zanimala za vse velike obrekte in parcefle, n! bilo nobenega interesenta za visoko ocenjene skupine, na tudi interesentii za neznaft-nejše skupine so kmalu spoznanj neuspešnost svojih prizadevanj in ao odšli. Žavah-nejše ie postalo pri draženju Ribičeve hiše v Rečici z vsemi pritiklinaovi, ®a katero sta se zanimala poleg Zadružne gr*. spodarske banke še dr. Stare .in dr. Sa_ borthv. Izjemoma |e šel ta objekt nad najmanjšim ponrudlkom, vendaT nd dosegel ee-nilne vrednosti.
Delo komisrie se Je popoldne ob nevroS« nosti le maloštevilnih pravmh ®as+opnl* kov hipotekamnh in konkurznih upnikov nadaljevalo im bo končano verjetno že nocoj v poznih urah. V tem času so zdražili vse do 63. skupine.
šahovska olimpiada v Monakovem
Monakovo, 24. arrgusta. AA. v desetin
kolu šahovske olimpiade je nemško moštvo* igralo proti Madžarski jn bilo prvič premagano. Nemčija je izg-ubila 4.5 : 3.5. GstaJi izidi do prekinitve so bili naslednji:
Švica—Rumunija 1:5, Poljska—Italija 5:0, Letonsfca—Finska 4 in pol ; 4 tel pol, Litva—Estonska 2:1, Danska—Norveška 1 in pol : 1 in pol, Avstrija—Bolgarska 4:0, Nizozemska—Švedska 1 in pol : 4 tn pol, Francija—Jugoslavija 1:5, Češko?lova, ška je bila prosta.
XI. kolo: švedska : Francija 4 in pol i pol, Holandija : Bolgarija 5 : 2, Avstrija : Norveška 4 in pol : 1 in pol. Estonska : Danska 3 : 3, Litva : Brazilija 4 : L Finska : Islandija 5 in pol : 2 in pol, Madžarska : Letonska 4 in pol : 2 in poL Nemčija : Italija 4 : 1, Poljska : Rumunija 4 in pol : 1 in pol, Češkoslovaška : Švica 5 : 1, Jugoslavija je bila prosta.
Dopoldansko 12. kolo je dalo tete začasne rezultate:
Polj (ka—<5SR 3:3, Nemčija—RnmnaSJa 4:2, Letonska—Italija 8r4, Islamd—Madžarska. 1:4, Litva—Finska 2 tn pol : 2 in pol, Danska—Brazilija 2 in pol : 1 ta pol, Avstrija—EstonSka 2:3, Holandska—Norveška 3:2, Francija—Bolgarija 2 in pol |
1	in pol, Jugoslavija—Švedska 2 Jn pol ]
2	in pol.
Veleturnir v Nottinghamu
Nottingham, 24. avgusta, g. Viseče partije iz prejšnjih kol so dale naslednje rezultate: Capablanca je premagal Reshevskega, Reshevski Tylorja, dr. Lasker Thomasa, dr. Aljehin \Vinterja, Alexander pa dr. Tarta-kowerja.
Rezultati XI. kola so bili: Reshevsky je premagal dr. Laskerja, dr. Aljehin Alexan-dra, Flohr pa NVinterja. Igra Capablanca I dr. Euwe se je končala remis. Partije Bot-vinik : Thomas, dr. Vidmar : Tylor in Fine : dr. Tartakower so bile prekinjene.
Stanje po XI. kolu: dr. Euwe 7 (1), Re-shevskv 7, Botvinik in Fine 6 in pol (1), Flohr 6 in pol, Capablanca 6 (1), dr. Aljehin 5 in pol (1), dr. Vidmar 4 in pol (2) i. t. d._
Hazrešenje In novo imenovanje
Beograd, 24. avgusta, p. Clam nadzornega odbora Poštne hranilnice v Beograda Miloš štibler je bil razrešen svojih dolžnosti. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Bojan Pire, šef odska centralnega Higienskega zavoda v Beogradu,
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Razjasni.
lo se je v zahodni polovici in v Severnih krajih, drugod prevladuje oblačno vreme. Zadnjih 24 ur je deževalo v vse j kraljevini in povsod je padla temperatura. Minimalna temperatura Zagreb 8, maksimalna Mo-star 39,
Zemunska vremenska napoved za da neg;
Prevladovalo bo jasno vreme v vsej kraljevini. Temperatura se ne bo znatno izpre-menila. Solnce vzhaja ob 4.51 in zahaja ob 18.28.
Dunajska vremenska napoved za torek: Menjajoče se oblačno, deloma jasno vreme.
Maši kraji in l|udfe
Mladi kralj Je bil boter
Prisrčna svečanost v štepanji vasi
Ljubljana, 24. avgusta.
V družini železniškega uslužbenca Jurija Ziheria v Štepanji vasi imeli v nedeljo prisrčen družinski praznik, kakor smo že kratko poročali v ponedeljski izdaji našega lista. Krstili so 13. otroka. 10. sina, ki mu je bil boter naš mladi kralj Peter II. Visokega gosta je zastopal pri krstu pomočnik komandanta 40. pehotnega po lika polkovnik g. Miha jI o Bakič, botrca pa je bila gdč. Pavla Milavčičeva, uradnica državnega tožilstva v Ljubljani, ki je bila oblečena v narodno nošo.
Kraljev zastopnik se je pripeljal ob pol 11. dopoldne v štopanjo vas, kjer mu je bil pri znani Novakovi gostilni prirejen prisrčen sprejem. Pričakovali so ga Sokoli s praporom, železničarska godba »Sloga«. Kolo jugoslovenskih sester in gasilci. Ko je zastopnik visokega botra stopil iz avtomobila. je zaigrala »Sloga« državno himno, nato pa sta ga pozdravila zastopnik mestne o-bčine g. dr. Kodre in zastopnik mestne župnije šentpetrske. V tem je pristopila h g. polkovniku deklica Irka Brkljava, ga v prisrčnem govoru pozdravila in prosila, naj sporoči mlademu in ljubljenemu vladarju vdane pozdrave štepanjske sokolske dece. Izročila mu je tudi lep šopek nageljnov, rožmarina in roženkravta. Zastopnika visokega kuma so pozdravili še starešina stepanjskega Sokola br. Fran Slana, »a gasilce g. Bokavšek in za Kolo jugoslo-
Srečna zakonca Jurij in Helena Ziherl v krogu svojih otrok. Žena Helena drži v naročja
malega Petra, mož pa 2 letnega Antona. Levo od njih je 21 letni o. Klemen, 4 letni
Mirko, 3 letni4 Štefan in 9 letna Ivana, desno pa
16 letni Jože, t letni Marjan in 9 letna Angelca, dvojček Ivane. Na sliki manjkajo še 20 letni p. Andrej, 14 letni Stanko in 13 letni Mirko. — Očetu Turju je zdaj 54, njegovi ženi pa 39 let.
venskih sester predsednica 8. Marija Bene-dikova.
Po pozdravih je šel polkovnik g. Bakič na dom Ziherlovih in odpeljal malčka v šentpetrsko cerkev h krstu. Krstni obred je opravil župni upravitelj g. Cuderman. Mali zemljanček je bil krščen na ime visokega botra v katerega imenu je g. polkovnik izročil očetu za Petroka lepo darilo v denarju Ln pa dragocenost v zlatu. Sokolstvo, gasilci in vsi ostali so čakali na istem mestu do povratka kumovega zastopnika in malčka, potem pa so se vsi napotili v lepo okrašeno Tavčarjevo sobo Novakove gostilne, kjer je priredila mestna občina malo južino. V gostilni sta pozdravili kraljevega zastopnika deklica Zorica Cičeva in pa hišna gospodarica ga. Ana Novakova, ki ga je obenem prosila, da se vpiše v hišno spominsko knjigo, čemur je g. polkovnik drage volje ustregel. Sledile so zdravi ce na malega Petrčka Ziheria, ki so jiih izrekli zastopnik mestne občine g. dr. Kodre polkovnik g. Bakič. starosta šte-panjskega Sokola br. Slana, za Kolo jugoslovenskih sester ga. Benedikova, za gasilsko četo g. Bokavšek in za šentpetrsko fa-ro g. župni upravitelj. Vsem se je globoko gin jen zahvalil srečni oče malega krščenca.
Po oficielnem delu se je zastopnik odsotnega kuma od vseh prisrčno poslovil, sorodniki in prijatelji pa so še mnogo časa ostali zbrani in proslavljali veseli domači praznik Ziherlove družine.
Med primorskimi naseljenci za Muro
Lepa proslava is letnice naselitve v Petešovcih
Podružnica Soče v Dolnji Lendavi je na Veliko Gospojnico proslavila v Petešovcih petnajstletnico naselitve nad 150 družin svojih rojakov izza meje v Prekmurju. Madžarski knezi in njihova vlada so v 17. in 18. stoletju naseljevali Madžare med našim narodom, v slovenski Panoniji, da je lepa domovina naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda dobivala bolj in bolj madžarsko lice. Svobodna Jugoslavija je z agrarno reformo omejila madžarizacijo bogatega obrežja naše Mure in nastala so sredi že delno pomadžarjenega ozemlja nove slovenske naselbine: Petešovci, Benica, Pin-ce, Dušanovec, Dolgavas, Kamovci in drugi. Tako so nastale ob Muri in naši državni meji slovenske vasi z našimi, v nacionalni borbi preizkušenimi Primorci, ki bodo znali varovati naše državne meje s svojim naprednim obdelovanjem rodovitne zemlje. Z njimi prekvasimo miselnost zbeganih bivših domačinov, ki so se z madžarizacijo odtujili ljubezni do materine besede.
Hudo je bilo trpljenje ubogega naseljenega naroda, ki se je pred petnajstimi leti s svojimi golimi a pridnimi rokami oklenil te naše zgodovinske grude, katere rodovitnost je moral takorekoč s svojimi prsti obračati z vladnimi pičlimi semenskimi milo-
dari, da je zrastel iz nje kruh — največji blagoslov zemlje. Ta z golimi rokami zrahljana prst daje le pičel kos kruha našim marljivim naseljencem, a po petnajstih letih znoja in žuljev računajo, da sta glad in beda že premagana, ker so si zgradili iz pičlih zemeljskih darov na lastnih tleh svoje domove s stavbami iz lesa in ilovice, pa tudi že z opeko krite hišice so zrastle iz tako skrbno prerahljanih tal. Blagoslov zemlje in marljivih rok se je razširil tudi z delavno živino in prekmurska zemlja je povedala svojim skrbnim naseljencem, da jih ljubi.
K proslavi pod pokroviteljstvom predsednika Soče Matice dr. Puca in častnim predsedništvom voditelja jugoslovenskih emigrantov dr. Ivana M. Čoka so prišli še delegati Soče iz Ljubljane, iz Ptuja, v največjem številu zastopniki obeh Soč iz Dolnje Lendave in Murske Sobote, mnogi okoliški zavednejši uradniki, učitelji, gospodarji in tudi nekaj kmetskih domačinov Madžarov.
Vsa prireditev je bila posrečeno delo Soče iz Dolnje Lendave in njenih marljivih odbornikov. Na veseličnem prostoru v Petešovcih je bila slovesna maša, pri kateri je ganljivo prepeval primorske cerkvene pesmi domači mešani pevski zbor pod izbor-
Boris Rihteršič:
Kaplja krvi
Tri tedne je bil zdaj že na deželi. Iz mesta ga je zaneslo. Ves utrujen je bil. Mestni zidovi, ki jih ie gledal vse leto, so mu vzeli poslednjo trohico dobre volje. Kar oddahnil se je, ko je stopil na vlak. Že mesece in mesece je mislil, kako lepo bo na deželi. Mislil je na gozdove, na izpreho-de po travnikih, sanjal je o kakšni prijetni zgodbi in o tem, koliko lažje mu bo delo v novi okolici, med novimi ljudmi.
Pa se je zmotil. Zdaj. po treh tednih je spoznal, da se njegovi živci niso prav nič popravili, da je prav tako naveličan vsega, kakor je bil tisti dan, ko je preklel mesto in sklenil iti kam daleč od sveta, med ljudi, ki jih še ni poznal.
Kako je takrat prebiral oglase po listih! Vse mogoče kraje so hvalili, pisali o nizkih cenah, o udobju, ki prav ni. ne zaostaja za mestnim, o prirodnih lepotah. Vsi ti oglasi so bili enaki. »Dobra postrežba, mir ... kakor doma se boste počutili...« Potem je nekega dne odkril oglas, kjer je neka uradniška družina na deželi ponujala sobo z vso oskrbo. In kar brez premisleka se je odločil, da pojde tja. Pisal je, vprašal za ceno in drugo, kar se mu je zdelo potrebno in čez nekaj dni je dobil odgovor. Vse mu je prijalo.
In potem se je odpeljal tja. Res je imel mir. Še preveč ga je bilo. Toliko, da se je začel kmalu dolgočasiti. Prve dni je še nekako šlo. Novost okolice, ki je drugačna kakor v mestu, ga je vabila. Ko pa je že prehodil vso dolinico, ko je spozna! tudi najskrivnejše kotičke gozda, je spet začutil isto utrujenost, ki ga je morila v mestu.
Sam ni vedel, česa mu manjka.
Zdaj že nekaj dni skoraj ni zapustil svoje sobe. Tri okna je imela ta soba in hodil je od drugega do drugega in strmel
ven, na polje. Povsod isti pogled, iste njive, ista drevesa. Vrgel se je na posteljo in se zastrmel v strop.
Tedaj je rahlo potrkalo na vrata.
Niti odgovoril ni. Počasi so se vrata odprla in v sobo je stopila domača hči. Dekle z dežele, kakor jih je bilo sto in sto, precej vsakdanjega obraza. Le malo na njej je izdajalo, da so njeni starši pred leti bivali v mestu. Rdeča ruta se je prav za prav le malo prilegala njenemu nekoliko bledemu obrazu. Že neštetokrat je šel mimo nje, komaj jo je pogledal, komaj da ji je mimogrede rekel kakšno besedo.
Kaj prav za prav hoče?
Vprašujoč jo je pogledal.
V zadrego je prišla. Nekaj časa je strmela v tla, potem pa je tiho rekla:
»Sobo bi vam rada pospravila. Ali boste danes kar v njej ostali?«
Ozrl se je okoli sebe. Res, vse je bilo razmetano. Ze tako ni bil velik prijatelj reda, tu na deželi, kjer ni nihče vedel zanj in kjer ni nikogar pričakoval, se je pa za red še manj zmenil.
»Saj res,« je dejal v zadregi. Vstal je in stopil k oknu.
Spet se je zagledal v polja, ki so ležala po dolini kakor široke, temne preproge. Že davno so bila požeta, saj se je že bližal konec avgusta.
»Kako mora biti zdaj v mestu?« je začel misliti. Kavarne so prazne, iz asfalta izpuhteva vročina Njegovi prijatelji se sončijo v kopališču. Njegova soba je prazna, neprezračena. Omamljiva sopara leži nad vsem Iznenada si je zaželel, da bi bil vzel s seboj nekaj knjig. Nalašč je pustil vse v mestu, da ne bi bil imel seboj ničesar, kar bi ga spominjalo mestne naveličanosti. Še časnikov navadno ni bral, čeprav so mu jih pošiljali. Da, če bi imel nekaj lepih knjig, ne bi umiral od dolgega časa. Toda kaj se hoče? Ni mislil, da se bo na deželi dolgočasil.
Obrnil se je. Skoraj nehote, kakor bi bil
nim vodstvom naseljenca Če meta rz Solkana. Lepi cerkveni govor domačega vero-učitelja je navduševal naš tako težko preizkušeni narod v ljubezni do Boga, doma in roda, do materine govorice in domače hiše na agrarni zemlji. Takoj potem so nadaljevali proslavo z uvodno besedo požrtvovalnega predsednika lendavske Soče nadučitelja Peternela Predsednik dr. Ivan M. Čok je izčrpno razpravljal o vsedržav-ni emigrantski organizaciji in njenem uspešnem delu. Kot slavnostni govornik društva Soče — Matice je Alojzij Urbančič obravnaval tri naše največje narodne nesreče najnovejše jugoslovanske povestnice: marsejska tragedija, rapallska pogodba in koroški plebiscit. Zastopnik emigrantskega združenja iz Ptuja kraški rojak Zavadlav je čestital primorskim Prekmurcem k petnajstletni pridnosti žuljavih rok in jim želel enako isto srečo, kakor so jo nekdaj uživali na rodnih tleh. Šolski upravitelj Pe-ternel je zaključil prisrčno dopoldansko
proslavo, a spretna domača godba gasilcev
je svirala poleg državne himne mnogo lepih nacionalnih pesmi, ki so nas združevale v ljubezni in slogi z dobrimi domačimi Prekmurci.
Popoldanska zabava pod režijo solkanskega g. Černeta je bila tudi zelo učinkovita in posrečena. Podali so veselo šaloigro »Dr. Vseznal in njegov sluga,« mnogo živih slik našega zgodovinskega življenja iz svetovne vojne ob naši nesrečni zapadni meji, recitacije nacionalnih pesmi in govorov, a nad vse je vžgala dovršena deklama-cija od našega nesmrtnega slavčka. »Soči« z ganljivo živo sliko, ki nam je pokazala življenje naroda ob njenih bregovih v današnjih dneh.
V večernem hladu se je prireditev spremenila v pristno goriško »šagro«, ki nam je obujala spomine na nekdanjo srečo. Ko so se zvečer vračali gosti na svoje domove, so se razšli tudi skromni naseljenci, ki hrepene po napredku svobodne domovine, da osreči njih žalostno usodo z modrimi in pravičnimi socialnimi uredbami. Ob slovesu smo se vsi zaobljubili svojemu vzorniku Viteškemu kralju: »Čuvali bomo Jugoslavijo!«	Sočan.
Rudarji vzajemno za novo pogodbo
Velik rudarski zbor pred začetkom pogajanj
Trbovlje, 24. avgusta.
V Delavskem domu v Trbovljah je bilo danes dopoldne veliko rudarsko zborovanje, katero je sklical akcijski odbor, ki ga tvorijo zastopniki vseh rudarskih organizacij.
Zborovanje je otvoril g. Pldberšek, ki je pedal zgodovinski pregled rudarskih mezdnih gibanj od leta 1920. na.prej. Opozarjal je na napake, ki so bile zagrešene pri dosedanjih mezidnih pokretih in kj naj bi rudarje naučile, kako je treba nastopati pri največjem mezdnem gibanju našega rudarstva. Rudarje je pozival k najstrožji solidarnosti, ki je prvi pogoj uspešnega
mezdnega gibanja. Naslednji govornik g. Arh je prebral osnutek kolektivne pogodbe, ki jo bo akcijski odbor predložil TPD pri pogajanjih 26. t. m. Osnutek kolektivne pogodbe je tolmačil točko za točko. G. Rozman je opual dosedanje razgovore med TPD in akcijskim odborom, g. Bučar pa je še enkrat opozoril na bistvo vseh prejšnjih izvajanj ter rudarjem priporočal dosledno vzajeimncst. Zborovanja se je udeležil tudi narodni poslanec g. Pleskovič.
Rudarji so govornike z vso pazljivostjo poslušali, odobravali zla-ti pozive k vzajemnosti in ma'o pred 12. uro je bilo ve-j liko zborovanje v najlepšem redu zaključeno.
Protestna stavka na Slačniku
Ugotovitve kr. banske uprave
Ljubljana, 24. avgusta. Kr. banska uprava nam je poslala: Dne 22. avgusta t. 1. je bil v »Jutru« št. 193 priobčen iz Zagorja dopis, ki podaja netočno sliko o delavskem gibanju pri gradbenih deliti za preložitev ceste Trbovlje — Zagorje na Slačniku. Kr. banska uprava je stvar proučila in ugotovila:
Pri gradbenih delih zaposleno delavstvo je prvič stavkalo že 2. julija t. 1. Takratnim njihovim zahtevam za zvišanje delavskih mezd je kr. banska uprava ugodila ter priznala mezde, ki so določene v dogovoru med stavbinskimi delavci in gradbenimi podjetji v Ljubljani.
Delavci so nato pričeli delati, pri čemer so odkazano delo vršili tako. da znašajo dosedanji gradbeni stroški in nabave 180.000 Din, dočim se vrednost izvršenega dela in nabav ceni le na okrog "0.000 Din, dasi je delo v glini brez vsakih težav.
Med gradnjo so se ugotovila dejanja, katera so bila izvršena z očitnim namenom,
| da se gradbena dela ovirajo. Tako se je ! našel v skladišču jeklen merski trak, katerega je nekdo namenoma presekal na 3 dele ter 20 cm dolg kos skril ali vzel. Tehnične označbe na teremu so bile ponovno poškodovane, premaknjene ali odstranjene. Poškodovana je bila tudi poljska kovačni-ca itd.
Nadzornemu inženjerju je odpuščeni delavec dejansko grozil v uradni pisarni. Ostalo delavstvo je zaradi odslovitve tega delavca izjavilo, da bo pričelo stavkati, ako se odpust ne prekliče.
Občina Zagorje je prosila, da se zaposli na Slačniku večje število brezposelnega delavstva. Ker zvišanje števila delavcev iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče, je nadzorni inženjer odredil izmenjavo 10 neporočenih delavcev za 14 dni. Delavci torej niso bili odpuščeni, marveč samo začasno izmenjani. Delavci so zaradi tega ukrepa pričeli stavkati, nakar je kr. banska uprava uvažujoč vse spremljajoče okolnoeti ustavila delo.
Pustolovščine Milana Bugarskega
Zdaj čaka v kamniškem zaporu na pokoro za zadnje
grehe
Ljubljana, 24. avgusta.
V Slovenijo se je zatekel pred dnevi nevaren pustolovec velikega formata, ki je že pred leti poizkušal pri nag srečo in tudi dobro uspeval. Menil je najbrže da mu bo šlo tudi zdaj žito v klasje kakor nekoč, a z leti postaja menda neprevidnejši in neokretnejšL ali pa so postali previdnejši ljudje.
Pred dnevi se je naselil v Kamniku rejši gospod odlične zunanjosti ki & je vpisal v gostilni, kjer je najel stanovanje, za Vladimira Hraniloviča, profesorja iz Zagreba. Novo prispeli letoviščar je takoj otvoril v gostilni kredit in živel prav raz-
košno. Privoščil si je vse mogoče dobrote 1 m postajal podjeten tudi nasproti damske-mu svetu. Navezal je stike z več letovi-ščarskami in domačinkami, hkratu pa je otvoril kredit še v sosedni gostilni.
Domačinom se je kmalu začel dozdevati podjetni letoviščar sumljiv, zaradi česar so se odločili orožniki, da se informirajo gle-glede njegove osebnosti. Profesor je namreč trdil, da dobi pokojnino iz Zagreba in da bo potem takoj poravnal svoje obveznosti. Na vprašanje v Zagrebu pa so orožniki kmalu dobili odgovor, da imajo v osebi Hraniloviča v Kamniku pustolovca velikega kova in da se piše prav za prav Ču-
km Bugareki, rojen L 1870. r PanServu. Popolnoma pravilna pa tudi ta informacija ni bila, kajti v resnici gre za znanega svetovnega pustolovca Milana Bugarskega, po rodu iz ugledne družine v Pančevu, ki je bil svoječasno oeio načelnik v ministrstvu »a promet V tej službi je bM Milan Bugareki takoj po prevratu, a mu pustolovska žilica ni dala miru. Kmalu je namreč začel uganjati take. da je postal nemogoč. Razen tega pa so še izvedeli za njegove grehe že pod ogrsko upravo. Kot mlad jurist se je namreč Bugareki klatil po svetu in obiskoval velika evropska mesta. Obvladal je perfektno nemvški, angleški italijanski in francoski jezik. Povsod se je predstavljal za bogatega ženina in lovil na svoje 1 ima niče razne ženske, oe-lo take iz odlične družbe. Izvršil je tudi več širokopoteznih slepa r-stev. Tako je mimogrede padal v hude afere in sedel za zapahi v Parizu, na Dunaju, v Budimpešti. Zagrebu in drugx>d. Slabe izkušnje pa ga niso nikoli streznile, marveč je zmerom, kadar je prišel iz zaporov. takoj spet na novo delo. Povzpel se je v svoji drznosti tako daleč, da je večkrat. zaigral celo avstrijskega nadvojvodo z imenom Josip Ferdinand. Včasih pa je bil samo skrivnosten gospod in prijatelj starega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Tedaj se je posluževal rad različnih madžarsko aR nemško zvenečih imen. v dobi po prevratu pa si lasti samo sri^skohrvatsko imena, ki jih ima pripravljenih celo kopico. Poleg Hraniloviča je rad Gavrilovič. Tri-funovič, Bugarov. V kriminalnih razvidni-cah Beograda, Zagreba in Ljubljane imajo zabeleženih še več imen.
Milan BugarskL ki šteje danes že čez 66 let, tudi v Ljubljani ni neznan. Kmalu po prevratu je bil pri nas več mesecev in je pustolovil med ženskim svetom. Potem je prišel v Ljubljano spet 1. 1927. Tedaj je zamamil neko Ljubljančanko hčerko pekovskega mojstra, da mu je dala precej denarja. Lotil	tudi neke hišne poscfrtr
niče in jo pod raznimi pretvezami osleparfl za večji znesek. Ker je istočasno zagreSH še več drugih sleparetev, je bil takrat v Ljubljani obsojen na dve leti zapora. Zdaj je BugarsM v zapora v Kamniku, in čaka na pokoro.
Celje v zvočnem filmu
Celje, 24. avrro^a
Ze več dni se mudijo v Celju operaterji Jugoslovenskega Nacional Filma, ki snemajo lepote mesta im okolice Celja za propa-gamdni zvočni film. Režiser in direiktor podjetja g. Ledič si je nadel nalogo, da prikaže Celje v zvočnem filmu čim lepše, da bi e tem dosegel tudi večjo propagandno vrednost za napredek in večje spoznavanje celjske kotline. Film bo prikazoval tudi zdravilišča Laško, Rimske toplice in Dobrno, Savinjsko dolino itd. Poseben del bo posvečen celjskemu gospodarstvu, trgovini in industriji
Režiser g. Ledič je eden naših naiagil-nejših filmskih podjetnikov. Vsi njegovi filmi so v besedi in slilki zelo zanimivi in strokovno dovršeni. Izdelal je že mnogo filmov Maribora, Ljubljane, Sarajeva, Zagre ta, Splita, Beograda, Novega Sada, Bleda, Dubrovnika itd. Čim je dovršil najnovejši film Mariborskega tedna, že je bil v Dalmaciji ter posnel Boko Kotorsko in Dubrovnik za zvočni film. Ssdaj snema v Celju, v nekaj dneh pojde snimat v Zagreb, od 1. septembra pa bo v Ljubliani, da ffl-ma jesenski velesejem.
Dosedanje filmsko snemanje je krasno uspelo in ee vsak dan nadaljuje. Omeniti hočemo zanimivo epizodo, ki se je dogodila v nedeljo pri snemanju. V sejmi dvorani Mestne hranilnice je bil razstavljen oni divm klavir, ki so ga dobavili rt Nemčije za Rogaško Slatino pri tvrdki Foreter. To priliko je režisar g. Ledič izkoristil, prinesel zvoč no aparaturo iz Zagreba ter posnel giasbo in petje v omenjeni dvorani. Skladatelj ie pevovodja g. Ciril Pregelj je intonirail nekoliko slovenskih napevov Režiser g. Ledič je izbral pesem »Od Celja do Žalca«. Ko je bilo snemanje že v teku, se je zbrario na stotine gledalcev, da vidijo zvočno sne manje v Celju. To je bila prava senzacija za Celje. Režiser Ledič je s pomočjo g. Preglja ad boc sestavil iz prisotnih gledalcev pevski zbor in pesem je zaorila po trgu kralja Aleksandra. Vse je dobro funkcioniralo. Tako so vstopili Celjani med pevce v zvočnem filmu in vsakdo pričakuje sadaj z zanimanjem, kako se bo njegov glas čul
hotel pretrgati tok svojih misli. Domača hči je pospravljala posteljo. Sklanjala se je čez njo in gladila rjuho. Potem je vzela prevleko in jo pregrnila. Nato se je oprla ob rob postelje in pogledala proti oknu.
Za trenutek so se srečale njune oči. V zadregi je pogledala v tla in ga hotela nekaj vprašati, toda nič pametnega ji ni prišlo na misel. Kar nasmejati se je moral njeni zadregi.
Kako ji je le ime? Saj je že večkrat slišal, da so jo klicali, toda njenega imena si ni mogel zapomniti. Ali je bilo kmečko ali mestno? Prav za prav bi se ji kmečko bolj prilegalo, si je mislil. Spet je pogledala kvišku. Nerodno ji je bilo. Sami sebi se je zdela kakor otrok, ki ga nekdo muči, in s pogledom ga je hotela prositi, naj ne strmi vanjo, naj kam gre.
»Saj je prav lepo dekle,« je rekel sam pri sebi. Prvič je to opazil. Tako je bil že vsega naveličan, zdaj pa je iznenada vstalo v njem nekaj novega. Iztrgati se je hotel iz večne živčne utrujenosti.
Kako lepo, gladko polt ima. Kakor bi mu bila mrena padla z oči... Čudno, da doslej tega še ni opazil. In rdeča ruta se ji prav za prav dobro podaja. Kakor lep, priroden okvir. Čeprav je njen obraz nekoliko prebled.
Naposled jo je res vprašal, kako ji je ime. »Pavla!« je tiho rekla.
»Pavla ...« je ponovil za njo, kakor brez misli.
In spet se je zastrmel skozi okno.
Ali naj bi šel ven? Čemu? Saj se bo zunaj prav tako dolgočasil kakor tu v sobi. Ali naj se spusti z dekletom v pogovor? Saj ne bo zvedel nič novega, nič takega, česar že ni slišal stokrat in stokrat.
Pa vendar si je rekel, da mora nekaj storiti. Zdaj dekle pometa. Prah se dviguje s tal. ki so kakor nalašč za nabiranje prahu. Stare deske, že vse črvive in mehke, da se ponekod kar vdajajo pod koraki. Kakor nalašč za prah, da.
»Lepo dekle je v moji sobi, pa mislim na prah in metlo,« si je dejal in se moral sam nasmejati svojemu domisleku.
Toda kaj naj stori? Saj se mu še govoriti ne ljubi. Prvič po tednu dni je segel za časnikom, ki je ležal še nerazvit na mizi.
In komaj je začel brati, pa ga je zmotila.
»Kako vam je pri nas všeč? mu je rekla.
Pogledal je kvišku.
Da, saj res, tri tedne je že tu, pa skoraj ni izpregovoril besede. Še nikomur ni rekel, ali je zadovoljen ali ne.
»Prav lepo je! Prav zadovoljen sem,« je dejal, čeprav je moral samemu sebi priznati, da laže.
»Ali boste še dolgo ostali?« ga je dekle vprašalo. Šele tedaj se je zavedel, da ima dekle prav prijeten glas, dosti prijetnejši kakor ga je pričakoval iz teh ust. Čudno res čudno, da se doslej sploh ni menil zanjo, da je hodil mimo nje, kakor bi bila tujka, kakor da sploh ne bi bila ženska.
Prejšnji dan je dobil iz mesta velik zaboj sadja, dobrega sladkega sadja. Niti po-kusil ga ni. Komaj da je odprl zaboj. Zdaj je stopil k zaboju in odkril pokrov.
»Kakšnih štirinajst dni mislim še tu ostati,« ji je rekel. »Saj sem se dobro založil z vsem. Poglejte, kaj vse so mi poslali!«
Kakor radoveden otrok je skočila k zaboju. Obraz ji je zažarel.
Pri nas takega sadja nimamo,« je rekla. »Bog ve, kje rasejo vse te dobrote?«
»Le nastavite predpasnik!« je dejal. Obšla ga je nepremagljiva želja, da bi se izkazal dobrega človeka
Ubogala ga je. Sklonil se je in poiskal nekaj najlepših hrušk, potem pa še breskev, ki so bile debele kakor pest. In potem je odkril v kotu zaboja, da so mu poslali še čokolade in keksov. Vsega ji je po malem natresel v predpasnik.
Ves zaboj je že preobrnil.
»Saj je dovolj... Saj ni treba toliko,« je v zadregi rekla, on pa se je samo smejal, ko je videl, kako nerodno ji je.
»Zdaj pa nič več!« je rekla naposled in se nasmejala. »Vsega vam ne smem pobrati.« Dvignila je glavo in se mu izzivalno nasmehnila. Globoko je zasopla.
Sam ni vedel, kaj ga je iznenada prijelo, da je stopil k njej in jo objel. Samo rahel drget je čutil, nič odpora. Njene roke so popustile, predpasnik je zdrknil na tla in vse dobrote, ki jih je prej tako skrbno zbiral, so se zakotalile po tleh, pod mizo, pod omare, pod posteljo.
Poljubil jo je. Kar zagrizel se je v njene ustnice, ki so bile odprte, kakor se ne bi bile mogle ganiti, kakor bi bile mrtve.
Potem ga je iznenada streslo.
Roki sta mu omahnili. Strmel je vanjo, ves osramočen, kakor bi jo bil hotel prositi, naj mu odpusti, ker je bila to samo neumnost, nezmisel, blaznost trenutka.
Negibno je stala pred njim. Vsa bleda je bila, drhtela je.
Nemo se je obrnil m stopil k oknu. Vse na svetu bi bil dal, samo da se ne bi bilo to zgodilo. Noga mu je zadela v debelo hruško, ki je ležala pod oknom. Pritisnil jo je k zidu, da se je zdrobila, pohodil jo je, poteptal
Pavla je še zmeraj stala v kotu in se niti ganila ni. Nekaj kakor rahlo hropenje je slišal, potem je zakašljala. Obrnil se je. Samo to je še videl, da je držala pred usti robec in na robcu se je iskrila kaplja krvi, tako rdeče, tako žive, kakor je bila njena ruta. Potem je počasi stopila k vratom. Niti pogledala ga nI Samo šumenje njenega krila je še slišal.
Vrgel se je na posteljo, ki jo je bila tako skrbno postlala, in se zagledal v strop. Po tleh je ležalo še sadje in čokolada in keksi, zunaj pa je eokice žgaio temna po-
IK
Domače vesti
*	Nik-oia Tesla, častni član Matice Srbske. V Novem Sadu se je vršila v ne. d©!jo seja književnega odbora Matice Srbske pod predsedstvom Vase S.ajača, predsednika Matice Srbske. Soglasno je bik) na tej seji sklenjeno, da se slavni učenjaj? in naš rojak Ni kola Tesla izvoli za častnega člana Matice Srbske. Ob proslavi njegove 80-letnice ga je že novosad-ska občina izvolila za svojega častnega meščana, zdaj mu pa je z izvolitvijo za častnega člana.tudi Matica Srbska izrazila svoje priznanje.
*	Nacionalna nota v jugoslovenski loto-grafiji. V okviru radijske nacionalne ure bo predaval v četrtek 27. t. m. ob 19.30 nas uradniški tovariš in priznani organizator fotoamaterskega gibanja g. Karlo Ko-ejančič o naslovnem problemu in socialnem motivu v fotografski umetnosti. Predavanje je zamišljeno kot nekakšno nadaljevanje nedavnega predavanja, ki ga je imel isto u-ko v okviru radijske nacionalne ure in ki je vzbudilo v amaterskih krogih mnogo pozornosti. Sedanje predavanje pa to načalo spet nekaiere probleme, o katerih so mnogi amaterji izrek.i željo, da bi prišli končno v razpravo. Opozarjamo vse lastnike fotografskih kamer in radijskih sprejemnikov na to predavanje.
*	Sprejem novih učencev v obrtne šole pri glavnih železniških delavnicah. Za novo šolsko leto bo sprejetih 220 učencev, od teh v novo ustanovljeno železniško obrtno šolo pri delavnici v Mariboru 40 učencev 132 ključavničarskih, 7 kovino6tnigarskih in 1 tapetniški). Obrtna šola traja 4 lela. Na kon cu dobijo učenci spričevalo o končani obrtni železn, šoli in pismo, da so napravili
pit za pomočnika. Stopnja železniške obrtne šole je enaka 4 razredom srednje šole z malo maturo. Za časa šolanja dobivajo učenca plačo: v I. in II. letu po 12. v III. po 14 in v IV. po 16 Din za vsak delovni dam. Učenci so zavarovani za primer bolezni i>ri železniškem bolniškem skladu. Pogoji za sprejem: naše državljanstvo,, du ševno in telesno zdravje, najmanj dva z
uspehom dovršena razreda gimnazije ali njej enakovredne šole, da učenec ni mlajši od 14 in ne starejši od 16 let in 8 mesecev na dan 1. septembra letos, da učenec v primeru zahteva železniške uprave po uspešno končani šoli ostane v železniški službi najmanj 3 leta. lepo vedenje. Kandidati morajo predložiti upravi šole (delavnice) prošnjo kol kovano s 5 Din in nastopne dokumente: državljansko izkaznico (ne do-movnico). zadnje šolsko spričevalo, rojstni ali krstni list, nravstveno spričevalo, samo v primeru, ča ne pride neposredno iz šole. odobrenje in obvezo roditeljev ali varuha, overjeno od policijskega (oziroma občinskega) oblastva. Prošnje morajo kandidati predati osebno upravi šole ali poslati priporočeno s pošto najpozneje do 1. septembra. Pozneje prispele prošnja se^ ne bodo upoštevala. V prošnji je .naesti točen naslov in najbližjo železniško postajo kandidata.	_
BOGATO LETIN®
obetajo letos paradižniki. Ljubitelji makaronov in špagetov se svežih paradižnikov posebno veselijo, kajti omaka iz 3vežih paradižnikov je vse kaj drugega kakor konserva. Prav tako pa so tudi
Pekatete Jajnine vse kaj drugega.
*	Vpisovanje v državno meščansko šolo v Črnomlju (I. in II. razred) bo 1., 2. in 3. septembra, vsakikrat od 8. do 12. v pisarni šole. K vpisu mora vsak prinesti zadnje šolsko spričevalo, krstni list in davčno potrdilo, ki ga dobi pri pristojni davčni upravi. Oni učenci, ki so se že v juniju vpisali v I. razred, morajo zdaj prinesti še davčna potrdila, ostali, ki ee nameravajo vpisati na novo v I. razr., pa vse prej omenjene listine. V prvi razred lahko stopijo oni učenci, ki so uspešno dokončali vsaj 4 razrede narodne šola, ki nimajo nobene slabe ocene in ki so najmanj 10 let in ne več kakor 14 let stari- Šolski okoliš meščanske šole v Črnomlju je za vso Belo krajino (črnomaljski in bivši metliški srez). Ostala navodila dobe učenci pri vpisu na šoli. Predpisane takse in šolnino bo moral vsakdo plačati takoj pri vpisu.
*	Novi učni načrti za meščanske šole, veljavni s 1. septembrom, se dobe v državni tiskarni v Beogradu le proti predplačilu, na kar opozarja sekcija ZUMŠ za dravsko banovino vse meščanske šole, da si jih pravočasno preskrbe. Knjiga stane 12 Din. Obenem pripominja po dobljenih informacijah, da se morajo popravni izpiti iz zgodovine čez I. ra-rred normalno vršiti, čeprav ni več po novem učnem načrtu v I-razTedu pouk« v zgodovina.
*	Smrt zaslužnega beograjskega zdravnika. V Beogradu je umrl šef bakteriološkega laboratorija beograjske občine dr. Moric Buli, ki je bil ugleden strokovnjak na popršču bakteriologije in praktične medicine. Rodil se je leta 1879 v Beogradu kot sin znanega beograjskega bankirja in narodnega poslanca. Svoje študije je dovršil v inozemstvu. Med vojnami je dr. Buli s srojim strokovnim znanjem mnogo koristil vojaki. Leta 1913 so ga Bolgari obsodili na smrt in le pa srečnem naključju je ostal živ. V vojaški službi je dosegal čin sanitetnega podpolkovnika. Pri beograjski mestni občini je šužboval cd leta 1910 jn bil je ustanovtelj njenega bakterio'ošikega laboratorija
*	Beg mlade S!ovenke iz harema. Š°rla*. sko sodišče v Tetc-vu se bavi sedaj z žalostno zgodbo 20-'etne Slovenke AmaKfe černoglavove, ki je več let sIužTa v Beogradu, pred dobrim letom pa zaupala svojo usodo nekemu Amavtu iz tetrvske okolice- Mož jo je snubi' n pripov-d^val ji je, da ima doma lepo pose tvo Amaija je odšla z njtim in znašla se je pod strcgo stražo v haremu Oblekli so jo po tuTšvo in dolgo časa se ni sme1 a gan;ti iz srbe. Mož jo je prisilil, da je sprejeli islamsko vero in v Tetovu sta se po islamskem obredu poročila, ko je mož prej obljubil, da bo kot njegova prava žena uživala vso svobodo m pravico kot gospodinja na njegovem domu. Po poroki pa so za Ama-!:v> napočini še hujši časi in prepričati se ie raora a, da je mož tegal, ko je pripo-
vedoval o svoji letpi domačiji. V hiši so ji neke druge ženske, o katerih sploh ne ve, kaj so, nalagale najtežje delo Pred kakimi 10 dnevi je Amalija iz harema zbežala in več dni Se je potika'a po gozdovih in njivah okiolice. Edna njena hrana je bila koruza. Vsa obupana se je podala na pot, da bi prišla do kakega večjega kraja in naključje je hotelo, da je srečala nekega muslimana Ko mu je razložila svojio tragedijo, jo je mož odpeljal na svoj dom, jo tam okrepčal, njegova žena je revo oblekla in potem so jo cdvcdli pred šeriatsko sodišSe, da bi ločili zakon, ki je bil nepravilno sklenjen. Ko sta Amalija in njen rešitelj čakala v predse bj sodišča, je pridivjal njen mož z nožem v roki. Spremljevalec Amalije mu je nož izbil iz rok in poklical na pcmoč uslužbence.
*	Gradba važnih ce^ v Črni goH. V
zetsiki banovini gradijo nekaj za narodno gospodarstvo in tujski promet ze o važnih cest. Tako gradijo ceste Berane—Režaj —Tutin—Novi Pazar in Kolašin—Moj kovač—Bijelo Polje, dovršujejo pa tudi važno avtomobilsko cesto Dubrovnik—Ulcinj ob morski obali. Iz državnega proračuna je določenih za cesto Prijepolje—B:jelo polje 30, za del ceste Dubrovnik—Ulcinj pa 8 milijonov Mnogo prispeva tudi banovina. Tako je prispevala za dovršitev ceste Berane—Rožaj—Novi Pazar en milijon, za dovršitev ceste Kolačin—Mojkovac—Bije-polje pa poldrugi nrlijicn Cesto Berane -Rožaj-—Novi Pazar so začeli graditi takoj po csvobojenju Nove Ceste bodo zveza e črnogorske kraje s Sandžakom in z morjem in je njihov pcmen v gospodarskem in turistč-nem pogledu vreden velikih težav. Ponekod je delo zelo naporno, ker morajo razširjevati ozke soteske ter graditi številne mostove- Lepe mostove gradijo na c©stni progi Kolašin—B jelo polje.
Primarij dr. JENKO
zopet redno ordinira
*	Huda nesreča na železniški progi b'i-
zu Subotšce. V subotiškem predmestju Aleksandrovo se je na železniški progi Subotica—Novi Sad pripetila strašna nesreča. Na progi se je znašel kmečki voz, na katerem sta se vozila dva moža in 8-letni deček. Prehod čez prego ni bil zavarovan in šele v zadnjem hipu je voznik opazil, da prihaja o:ebni v'ak. Voznik je takoj skočil na tla in skušal konja potegniti v stran. Tedaj pa je lokomotiva že zadela ob voz in konje. Voznika, ki je stal ob tiru, je vrglo daleč po.d nasip, kjer je obležai močno poškodovan, kmetu Josipu Davčiku pa je lokomotiva odtrgala glavo. Po ču-dinem naključju je ostal nepoškodovan njegov 8-letni sin, katerega je nesrečni oče držal v naročju.
+ VeBk požar v gozdovih pri Dubrovniku. Na področju vasj Dubač blizu Dubrovnika je v soboto proti večeru v velikem borovem gozdu nastal ogenj, ki se je naglo Siril. Gasilci so s pomočjo vojakov in kmetov gasili vso noč, v nedeljo zjutraj pa Se je požar obnovil. V gozdu so morali postaviti straže. Velika škoda še ni ocenjena.
*	Grd zločin v Št. Vidu pri Stični, šentviški orožniki iščejo zločinca (najbrž sta bila dva), ki je v deževni noči na preteklo nedeljo odkopal grob bivšega posestnika Janeza Pajka. Pajk je umrl letos v začetku marca in so ga položili v grob, kjer ja že počivala njegova žena. Ker njene krste niso hoteli razdejati, so Pajka pokopali le dober meter globoko. Med ljudstvom se je govorilo, da je Pajk odnesel s seboj okrog 25 tisočakov, ki jih je imel spravljene v votli palici. Zločinec je grob z lahkoto odkopal in izreza'1 na krsti tako veliko luknjo, da ja lahko iz nje spravil palico. Ali je res našel v nji kaj denarja, lx> dognala preiskava, če bo seveda mogoče zločinca izslediti.
*	Nasjlnf tihotapci. Zagrebški mitni-čarji s-o imeli že več spopadov s tihotapci kj prinašajo v mesto pokvarjeno vino. Tihotapci se bližajo samotnim mitnicam v skupinah po 20 do 30 članov, oboroženi z gorjaiami, železnimi drogi in nekateri tudi s samokresi. Večkrat se je že zgo-aiio, da so tihotapci mitničarje pretepli ali pa zaprli v mitnice in potem nadaljevat svojo pot v mesto. Ni še dolgo od tega, ko so mitničarji s pomočjo policijskih in finančnih organov izvršili koncentriran napad na tabor šče tihotapcev in polevili pri tem večjo skupino tihotapcev ter zaplenili veliko količino pokvarjenega vina. Od takrat so postali tihotapci še bolj nasilni. Te dni so spet napadli samo'no mitničarsko postajo ter hudo pretepli dva mitničarja. Oboroženi tihotapci se zdaj delijo na dva oddelka. Eni hodijo peš, drugi pa se vozijo s koles', kar jim dobro služi za umik ali pa za prodiranje v mesto, kadar premagajo mitnjčarje.
Dr« Zdenka Tmninšek
ne ordinira do 7* sept.
*	Dve uri iščeta lastnika. OrožniŠka postaja v Konjicah nas preko policijske uprave naproša za objavo, da je France Ra-bič iz Ruš. ki je znan kot nevaren tat, pred kratkim prodal na njenem področju dve žepni uri. ki sta sumljivega izvora in so ju ■M-ožniki zaplenili. Prva je nikeljna-sta. druga srebrna. Uri sta spravljeni pri sreskem sodišču v Konjicah.
*	»Putnikov« izlet na jesenski velesejem na Dunaju- Zastopništva društva »Putnik« v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj z Avstrijskim turističnim uradom v Zagrebu organizirajo za jesenska velesejem velik iz3eft s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod
J izletniškega vlaka v soboto 5. septembra i ' okoli 22. iz Zagreba čez Zidand most. Ce- \ lje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane bodo potovala do Maribora z rednim vlakom
v posebnih vagonih 5. septembra ob 18-23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe ie istega dne okoli 8. Na Dunaju ostanejo izletniki do 10. septembra. Cena vožnje: Zagreb — Dunaj in nazaj 280 Din v III. razredu in 380 v II. razredu; Maribor—Dunaj in nazaj 240 Din v III. in 300 Din v II. razredu. Potovali bodo s kolektivnim potnm listom, ki stane z vizumom 50 Din. Prijave in vse informacije v biletarnicah »Putnika« in pri Avstrijskem turističnem uradu. Zagreb. Praška ul. 9. do 25- avgusta.
*	Avtoizleti: 5- do 9. sept. na dunajski velesejem, 6. do 8. sept. v Benelke in Pa-dovo, 17. do 24. sept Rim. Prijava; Izlet-na pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel.. 26-45
♦	Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Volitve Jff1 "——na velesejmu.
Lutz-tovarna peči, tel. 3252.
Iz Ljubljane
u— Nevesela žetev vesele nedelje. V nedeljo in včeraj so na kirurškem oddelku sprejeli kar pestro množico ranjencev, ki so prišli do svojih poškodb ob napol veselili, napol žalostnih prilikah slovenskega weeken<la. Poleg žrtev, ki jih je zabeležilo že ponedeljsko »Jutro« naj navedemo samo še 24-let.nega ključavničarja Andreja Koželja z Gore pri Komendi, ki so ga bili v Šmarci napadli neznani fantje in ga poškodovali po levi roki. 23-letnega delavca Franceta Arka iz Svetij pri Medvodah, ki ga je bil nekdo v prepiru z nožem sunil v trebuh, in 3o-letnega delavca Franceta Struno z Galjevice, ki ga jc neznan človek z neznanim predmetom udaril po glavi. Najbolj zagonetna izmed vseh nedeljskih nesreč je bila pač zadeva brezposelnega ta-petnika Josipa Šimnovca iz Glinške ulice, ki je bil v soboto okrog polnoči začel v Zvezdi klicati na pomoč. češ. da ga jo neznan razbojnik ustrelil. Stražnik je dal poklicati reševalce, ki so Šimnovca prepeljali na kirurški oddelek. Tam pa je zdravnik ugotovil, da ima nesrečnež le prav neznatno ranico na trebuhu, ki je nikakor ni mogla prizadejati krogla. Kako je Šimnovec do svoje rane prišel, preiskava včeraj še ni mogla ugotoviti. Ko so mu rano desinficirali. so ga poslali domov.
u_ Pogoji za sprejem v učiteljišče. Na
državni učiteljski šoli bo vpisovanje 5. septembra za vse oddelke zavoda in sicer za gojence in goienike II. in V. razreda ter za učence in učenka II. do IV. razreda obah vadnic ob 9. uri v lanskih učilnicah, za prvi razred učitel^ke šole pa ob 8. uri v pisarni ravnateljstva. Po odloku ministrstva prosvete od 19. t. m je za prvi razred učiteljske šole odobren vpis 30 učencev in 10 učenk, ki so zdravi, ki imajo posluh in ki so napravili štiri razrede gimnazije ter nižji tečajni izpit z odličnim in prav dobrim a v pomanjkanju teh tudi z dobrim uspehom. Po dosedanjih prijavah je gornje število pri učenkah že večkratno preseženo, za učence pa ie ša precej mest prazinih. zato je zanje rok priglasitve podaljšan do 5. septembra. Popravni diplomski učiteljski izpiti se začnejo 28. t. m., vsi drugi popravni izpiti pa 2. septembra obakrat ob 8. uri. Natančnejše odredbe so razvidne na objavni deski v šolski veži. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani-
u_ Na I. drž. mešani meščanski šoli Josipa Jurčiča v Ljubljani (prej Vič) bodo popravni izpiti 38. dn 29. t- m. po razporedu, objavljenem v šolski veži. Vpisovanje se bo vršilo 1., 2. in 3- septembra, vsakokrat od 8. do 12. "ure. K vpisovanju je prinesiti šolsko izpričevalo (izkaz) in potrdilo o višini davka, za I. razred še krstni list- V I. razred se vpisujejo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred (4. š. I.) osnovne šole brez slabe ocene in oni. ki so dovršili kak razred višje narodne šole.
Gostilničarji pozor!
S 15. septembrom se odda v Sokolskem
domu v Novem mestu v najem
novo zgrajena gostilniška klet
z vrtom, stanovanjem in vsemi pritiklinami. Na domu je gostilniška m kavarniška koncesija. Informacije daje interesentom SOKOLSKO DRUŠTVO NOVO MESTO
u— Vpisovanje na II. državni mešani meščanski goli v Ljubljani — Zgornja Šiška se bo vršilo 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 12- v zdravniški sobi poleg vhoda. V I-razred se sprejemajo učenci, kri so brez slabe ocene dovršili IV. r. narodne šole, če niso starejši od 14 let. Za vpis so potrebne naslednje listine: Rojstni list (za vpis v I. r.), zadnje izpričevalo oz. izkaz o naipredku, prijavo za vpis kolkovano s 5 Din ter potrdilo o plačanem davku. Brez tega potrdila je vpis nemogoč. Pri vpisu je treba plačati tudi 20 Din takse za zdravstveno zaščito učencev. Podrobnosti na oglasni deski pred vhodom — Upravitelj-sifvo-
u— Državni konservatorjj v Ljubljani, šolsko leto 1936/37. se začne z vpisovanjem, ki bo od 1. do 7. sept. od 9—12. v
konservatorijaki pisarni, Gosposka ulica
št 8,1- Državni kon?ervatorij ima 5 oddelkov in sicer nižjo, srednjo in visoko šolo drž. konservatorija, učiteljski oddelek in operno šolo. Sprejemni izpiti bodo od 10. do 13. sept. razdelitev ur pouka 14. sept., redni pouk pa se prične v torek 15. sept.
v vseh oddelkih in predmetih. Pri -vpisovanju morajo predložiti vsi novovstopivši gojenci potrdilo o višim predpisanega davka za leto 1936., zadnje šolsko spričevalo, krstni list, domovnico in konservatorijsko spričeva'0, bivši gojenci pa tudi zadnje konservatorjsko spričevalo. Izpolniti morajo uradno prijavo za sprejem, ki mora biti kolkovana za nižjo Jn srednjo Solo a kolkom 50 Din, za visoko šolo in učiteljski oddelek a kolkom za 100 Din. Vse podrobnosti na razg'asni deski v veži zavoda.
u— šola Glasbene Matice. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 3. septembra, in sicer od 9—12. in od 15.—17. v pisarni Glasbene Matice Učenci se I sprejemajo za vse glasbeie predmete. Vpisnina Je 40 Dim, ukovina ista kakor zad-i nje šolsko leto. Razdelitev jp. določitev
umika bo v soboto 5. sept, redni pouk začne v ponedeljek 7. ®ept. Ravnateljstvo prosi, da se učenci vpišejo takoj prve dni.
u_ V Kraljevico, v dom Franje Tavčarjeve! Kraljeviča! Kdor se je kopal v tvojem soncu, v tvojem morju, kdor je pokušal sladko grozdje, fige in breskve, komur je nudila ljubezniva Kolašica vso oskrbo 6 "fino hrano za bore 35 Din dnevno, te ne pozabi nikdar. Milina septembrska vabi; Pridi in z-dra/v. okrepčan se boš vrnil. Prijave sprejema vsak dan do 30. t. m- do 18. ure sestra Ruža Šantel, Langusova 24, ali pa pišita Kolu, Rimska 9.
u— Trgovanje s posestvu Julija je bilo okrog 70 kupnih pogodb za »kupno vrednost okoli 5 milijonov dinarjev. Svet v mestu je ohranil svojo ceno. Nekatere parcele so bile prodane m« po 150 Din in še več. Ljubljanska gradbena družba je prodala stavbeniku Ivanu Briclju in tesarskemu mojstru Karolu Kavki pare. št. 182/1 z gospodarskim poslopjem v k. o. Peter&ko predmestje L del za 250.000 Din. Parcela meri 755 m'. Trgovski potnik Peter Klemen je kupU hišo št. 24 v Jelovškovi ulici z vrtom za 227.000 Din. Učiteljica Marija Novakova v Stožicah je kupila dve parceli k. o. Stožice za 160.000 Din. Tam je zgrajena nova hiša. Notar dr. Prisla-n je kupil parcelo št. 4"l/30 k. o. Spodnja Šiška za 102.960 Din. Štirn Anton je prodal Antonu Peršinu parcelo št. 149 k. o. Jezica za 100.450 Din. Parcela meri 4018 m'. Ostala stavbišča in zemljiške parcele so bile prodane od 10.000 Din naprej do srednjih zneskov.
d— Nesreča v tržiški predilnici. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek nevarno ranjenega 55-letnega delavca Jakoba Pretnarja s Preske pri Tržiču, zaposlenega v predilnici Glanzmann & Gassner. V tovarni je imel opravka 7 vrelo smolo, pa se je hudo opekel po hrhtn in po rokah.
u— Sleparija po inseratu. Včeraj se je na policijski upravi zglasil neki brerposel-nik iz Fra.ma pri Mariboru, ki je postal žrtev svojevrstno drzne potegavščine. V listih je bil objavil oglas, da išče službo trgovskega potnika aii sluge, pa je pred dnevi prejel ponudbo od nekakšnega trgovca Jakopiča iz Lingarjeve ulice 1. ki ga je povabil, naj se pripelje v Ljubljano, naj prinese s seboj svoje dokumente, pa tudi 1000 Din kavcije. Pri jutrnjem vlaku ga je na kolodvoru pričakoval neznanec, ki se mu je predstavil za Jakopičevega pomočnika. in ga odvedel pred hišo št. 1 v Lin-garjevi ulici, pred K rešijo. Tu je od njeca zahteval papirje in denar. češ. da bo vse skupaj odnesel šefu. A ko je mož iz Frama kakšne pol ure čakal, ne da bi bilo o ljubeznivem posredniku ali o njegovem šefu kakega, sledu, je stopil v hišo in po vpraša .1, kje ima svoje prostore Jakopičeva trgovina. Tu je kajpak izvedel, da trgovca takšnega imena tod okrog sploh ni in šele tedaj si je bil osleparjenec na jasnem, da je nasedel. Na policiji je oškodovanec sleparja natančno popisal. Kakor sumijo, neznanec na »ličen način že delj časa lovi svoje žrtve, obenem pa upajo, da mu bodo kmalu stopili na prste
Volitve ' —na velesejmu.
Lutz-tovarna peči, tel. 3252.
Iz Celja
e— Celjsko šolstvo. Naknadno vpisovanje novincev na okoliški deški šoli bo 1. septembra od 8. do 12. Dne 2. septembra bo otvoritvena služba božja ob 8. v cerkvi sv. Duha Učenci, tudi novinci, se bodo zbrali ob'pol 8. na šolskem dvorišču. Dne 3. septembra se bo začel redm pouk.
Vpisovanje na deški meščanski šoli bo 1., 2. in 3. seprtembra od 8. do 12.
e— Spet redukcija v poštni dostavi. Poštna uprava v Celju je zaradi pomanjkanja osobja z včerajšnjem dnem ukinila dnevno poštno dostavo v Lisce, Polule. na Lavo, Ostrožno, Babno in Breg. Pri celjski pošti je pet mest zvaničnikov in služiteljev nezasedenih. Izmed zvaničnikov in služiteljev je samo eden staT manj kot 40 let, vsi ostali so starejši. 3 imajo celo 60 do <0 let. Naraščaja torej ni. Ker spadajo omenjeni kraji k mestni občini celjski, apeliramo na centralno poštno upravo, da namesti potrebno števlo poštnih zvaničnikov in služiteljev v Celju teT tako omogoči dnevno poštno dostavo, ki so je ti kraji deležni že dolga desetletja. To zahteva tudi interes prebivalstva in gospodarstva mesta Celja.
e— Divjaški pretep v gostilni. V soboto okrog pol 22. so se sprli nekateri gostje v neki gostilni na Bregu. Kmalu se je razvil pretep, v katerem so igrali noži glavno vlogo. Pri tem ie nekdo zagnal v 49-letne-ga, pri regulaciji Savinje zaposlenega delavca Alojzija Janežiča iz Zagrada kozarec in ga poškodoval po glavi, z nožem pa mu je prerezal žile na desni roki. dočim je nekdo zabodel 22-letnega, v tovarni »Metka« v Celju zaposlenega mizarskega pomočnika Karla Privška z Lave z nožem v desno lice. Poškodovanca se zdraviita v bolnišnici.
e— Huda nesreča s patrono. V nedeljo je neki 14-letnj deček izročil 10-letnemu sinu kuharice iMarianu Golockaji v Grlicah pri Pristavi vojaško patrono. Golockaja je začel vrtati patrono. ki je bila polna, z žico. Patrona je eksplodirala ter odtrgala dečku levo roko do zapestja in kazalec desne roke in ga poškodovala tudi po trebuhu. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
•JožeFlajs
zopet redno ordinira.
e— Na poti v službo ga je zadela kap.
Ko j«e šel 76-letna, v Aškerčevi ulici št. 6 stanujoči monter mestne plinarne Josip Lde_

Kino (Jnion, tel. 22-21
DANES POSLEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri
DUŠE POD BIČEM
Prekrasno filmsko delo, ki Vam ga toplo priporočamo v ogled! — Kot dodatek dva tednika (Fox in Ufa) ter najnovejši film o končnih rezultatih berlinske olimpiade.
biseh včeraj okrog pol 8. zjutraj na dek) v plinarno, ga je v drevoredu na Glaziji nenadno zadela kaip. Liebisch se jc zgrudil in je na mestu izdihnil. Truplo so prepeljala v mrtvašnico na mestnem pokopališču odko-d(er bo pogreb jutri ob 17. Pokojnik je bil doma iz Novega Jučina na Moravskem in je bil češkoslovaški državljan. V mestni plinarni v Celju je služboval kakih 35 let. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »A življenje teče dalje«, in dve predigri.
Iz Maribora
a— Obrtništvo proslavlja jubilej zaslužnega moža. V sob:to zvečer so priredUl Zveza obrtniških društev za dravsko banovino v Ljubljani, okrožni odbor obrtndSkJh združenj v Mariboru in mariborsko Slovensko obrtno društvo v polno zasedeni mali dvorani Narodnega doma družabni večer na čast obrtnozadružnemn nadzorniku g. Ignaciju Založniku o prilikj njegove 60 letnice. G. Bure5 je v imenu Okrožnega odbora izročil slavtjencu lepo diplomo, prisrčne čestitke pa so izpregovoriH gg- Re-bek. Iglič. Volk, Rosin. Kukovec, Hohnec Košir, Krejči, Saks, Ivan Kravos. Fran Novak. Andrej Oset, Valjak, Vahter ta Kumerc. Vsi govorniki so poudarjali slavij enčeve zasluge za obrtniški stan in gospodarsko življenje.
a— Proslava GOIetnjoe J. Klemenčjča. V globoki ljubezni in iSkreni prjsrftnosti je nacionalno Pobrežje skupno s pobreško gasTsko četo proslavilo v soboto zvečer v Balonov! dvorani 60tetnico zgledno zaslužnega vpok. šolskega irpravitelja g. Josipa Klemeučiča, starešine gasilske župe za Maribor desni breg. Tople in iskrene voščdlne besede so izpregovorilj namestnik prometnega šefa, železniški uradnik g-Pšeničnik, poveljnik pobreSte gasilske čete g. štamic, podstarešina gasilske župe za Maribor mesto g. Keslar. ravnatelj g-Krejči, studen&ki župan g. Kaioh, podeta-rešina žuspe Maribor desni breg g. Podirra-ški, pobreški župan Matija Volk, v imenu Sokolskega društva in Narodne odbrane na Pobrežju podžupan Požar. v imenu stanovskih tovarišev učitelj Kerhlanko. v imenu Tezenčanov pa učitelj F. Lukoar. Korajžni gasilski narajčajnik je po priložnostmi deklamaciji izročil slavijencu lep šopek cvetlic ter je prisrčno potekajoči večer ob zvokih tamburašev gasilcev ta petju izbranih pesmi nudil dokaz globoke, ga spoštovanja, ki ga nacionalno Pobrežje ter vse obmejno ozemlje goji do mnogoza-elužnega slavljenja.
a_ Shod mariborskega tekstilnega delavstva je bil v soboto zvečer na unionski verandi. Sklicali so ga Narodno strokovna zveza, Jugoslovenska strokovna zveza in Sp"ošna delavska strokovna zveza. Narodno strokovno zvezo je zastopal delegat Bučar iz Ljubljane. Govorniki so naglašali pomen kolektivne pogodbe, ki naj jo podjetniki sklenejo z devalstvom- da se delavstvu zagotovijo primerne mezde. Govorili so gg. Bučar, delegat Narodne strokovne zrveze, Rozman, delegat JSZ im Kar-ner .delegat SDSZ.
a— Iz šolske službe. Na lastno prošnjo je bil vpokojen zaslužni ravnatelj mariborske deške meščanske šole g. Drago Umek. Na istem zavodu je bril vpokojen tudi g. prof. Poljanec.
a— Čigave so obleke? Kakor smo poročali. ima mariborska policija zaprtega 22-letnega brezposelnega delavca Franca Ar_ nuša, pri katerem so našli več oblek in dru_ gih predmetov, ki jih je najbrž ukradel. Doslej še ni biilo mogoče ugotoviti, čigavi so omenjeni predmeti. Morebitni oškodovanci naj se zglasi.jo na policiji, kjer so predmeti na ogled.
Ljudem, nagnjenim
k maščobi
pomaga čaša naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice
zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje
Ogt reg. 8. tir. 15«5/35
a— V hlevu obešeno so našli v Jelenčah pri Pesnici 511etmo posesrtnico Jožefo Daj-čerjevo Vfcrok samomora ni znam.
a— Imajo ga. Policija je prejela obvestilo iz Mozirja, da so aretirali tamkaj orožniki 221etnega brezposelnega delavca Franca Arniuša, doma iz ptujske okolice ki je osumljen vloma v stanovanje mariborskega sodnika dr. Kejžarja. Amuš Je na policiji tajil vsako krivdo.
a— Društvo Jadran bo priredilo drevi ob 20.30 v mestnem parku pevski koncert umetnih in narodnih pesmi. Vstopniaa 1 Din.
Din 5.000.-Din 1.000.-
Žrebanje v drž. razr. loteriji
Dne 21. in 22. avg. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 80.000.— št.: 67.534, Din 50.000— št.: 2.794, Din 40.000.— št.: 75.100,
Din 30.000.— št.: 28528, 72.413, 74.140, 98.718, Din 20.000.— St.: 33.777,
Prt Zadružni hranilnici pa sledeči:
št " 5 875
št": 5 818* 5,821, 5.830, 5.897, 17,409, 24.876, 33.044, 33.082, 46.132, 46J14T, 62.085, 89.868, 89.893, 95.702, 95.714, 95.715, 95.724, 95.760,
Zadružna hranilnica — Dalmatinova št 6.
a— gotske vesti. Na državni dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici bodo popravni izpiti 31. t. m. od 8. vire dalje- Vpisovanje za šolsko leto 1936/37. bo 1- 2. in 3. septembra dopoldne. Podrobnosti so razvidne na oglasni tabli v veži šolskega poslopja. — Na II. drž. dekliški meščanski šoli sv. Cirila in Metoda v Cankarjevi ulici bo vpisovanje v vse razrede 1-. 2. in 3. septembra dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16 ure. V prvi razred se vpišejo učenke, kj so dovršile 4. razred osnovne šole brez slabe ocene ter ne presegajo 14. starostno leto. Učemke, katerih starši plačujejo letno manj kot 300 Din davkov- ne plačajo šolnine. Starši, ki imajo v šolah več otrok, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za ostale otroke polovično šolnino. Popravni izpiti bodo 31. t. m. od 8. do 12. ki od 14. do 18. ure. Izpitni red je objavljen na razglašeni deski v šolskem hodniku. Vse podrobnosti glede odmere šolnine, obveznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka zvedo učenke pri vpisovanju.
a— Vračajo se. V Maribor je prispel včeraj 46-Ietni Florijan Kožarič z ženo in hčerko, doma v okolici Bjelovara. Leta
1915. je bil ujet na ruski fronti ter je preživel polnih 21 let v Kijevu kjer se je tudi poročil. Domotožje pa ga je privabilo nazaj in sedaj se spet vrača v svoi rojstni kraj.
Iz Kamnika
ka— Vandalizem. Pred neko kamniško gostilno je stal taksi, last nekega avtopre-voznika iz Gorenjske. Družba, katero je pripeljal v Kemmik, je pila v gostilni, avto pa je bil zunaj pred vrati. Pa je prišel od nekod po trgu neznan zlikovec in z ostrim nožem prerezal vse gume na kolesih, povrh pa še uničil obe rezervni gumii. Za te vandalizem pač zasluži neznan zlikovec občutno kazen. 0
Iz Novega mesta
PRIMARIJ
dr. Milan žiga červinka
se je vrnil z dopusta ter ZOPET BEDNO ORDINIRA. — Telefon 42.
ospodarstvo
Jugoslcvenska Industrija in minimalne
V dvorani hotela Toplic na Bledu se je v nedeljo vršila plenarna seja Centrale industrijskih korporacij, o katerih smo kratko poročali že v ponedeljekem >Jutiu.<. Posvetovanje, ki mu je prisostvovalo okoli 60 industrijcev iz vse države, je otvoril predsednik centrale g. Vladimir Arko in v uvodu nagiasil, da se bodo na zboru ob ravnavala vprašanja, za katera je potreben temeljit razgovor, da bo o njih centrala lahko zavzela enotno stališče. So to vprašanja, ki se tičejo načrta uredbe o minimalnih mezdah, koletktivnih pogodbah in mezdnih gibanjih- Govornik ie navedel stališče industrijcev iz savske banovine, da mora industrija upoštevati socialne potrebe delavstva, ker le tako se morejo preprečiti motinje, ki dovajajo do mezdnih sporov v škodo industrije in delavstva in tako tudi vse države. Z uvaljavijenjem osnovnih minimalnih mezd za vso državo bo delavstvu omogočen eksistenčni minimum in se bo stvoril položaj, da ne bo nt^solidne konkurence. Vprašanje kolektivnih pogodb se obravnava z razaili stališč, kaže pa, da bi prav s kolektivnimi pogodbami bUa odstranjena možnof-t takih pojavov, kakršnim je bila v zadnjem času izpostavljena industrija zlasti v savski banovini. kjer se stavke prenašajo z gospodarskega na politično področje. Tudi v vprašanju izenačenja občinskih davščin v vsej državi je treba zavzeti skupno stališče. Med važna vprašanja naše industrije spada dalje reguliranje odnošajev med industrijo in kmetijstvom, med katerima je potrebno najtesnejše sodelovanje.
Dalje je g. predsednik naglasi>l, da predstavlja vprašanje naših trgovinskih odnoša-iav z Nemčijo za našo iindustriio važno poglavje. Nemčija danes diktira smernice naše trgovinske politike. Naša uvozna trgovina mora tako kupovati blago v Nemčiji. Resna je nevarnost, da se pri takih razmerah naša podjetja izpremenijo v pokopališče mrtvih stroj ?v.
Zatem je tajnik centrale g. Čurčin poroča! o gospodarskem položaju, minimalnih mezdah, "kolektivnih pogodbah in stavkah. Tainik Zveze cementarn v Beogradu g. Bla-škovič je predlagal, da se uveljavi enotna uredba o minimalnih mezdah za vso državo- Glede kolektivnih pogodb pa je me-
nil, naj jih lastniki sami sklepajo 6 svojim delavstvom, a ne z organizacijami. Generalni tajnik Industrijske komora v Beogradu g. Popovic je med drugim pozival na enodušnost v vseh važnih vprašanjih, da bi se tako stvorila ena fronta proti drugim frontam. Tajnik zveze industrijcev v Ljubljani g. dr Golia je obširno obravnaval gibanje "tekstilnega delavstva in predlagal, da se uveljavijo enotne mezde za vso državo na ta način, da bi se dovolilo izpreminja-nje posameznim banovinam v mejah 15 od stoikov navzgor ali navzdol. Dr. Balabušic, zbornični generalni tajnik iz Novega Sada, je rekel, da je treba delavstvu z normalno plačo izbiti iz rok orožje za nadaljnje stavke. Kolektivne pogodbe naj ne bodo obvezne. Predsednik Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, trgovec in mdustrijec g. Kavčič je v svojem govoru obsojal vmešavanje politike v delavske organizacije. Ravnatelj g. iinž. Šlajmer iz Jajca je naglašal, da se kolektivne pogodbe ne smejo sklepati, kadar to zahteva delavstvo, temveč se morajo menjati takrat, kadar se menjajo gospodarske razmere. Poročilo o finančni politiki države in samoupravnih teles glede na industrijsko delovnoet je podal tajnik centrale g. dr. Gregorič-
Na koncu je predsednik g. Arko predlagal, da se sestavi odbor za določitev minimalnih mezd, kar je bilo soglasno sprejeto. Zatem je predlagal brzojavko ministrskemu predsedniku, resornim ministrom in ministru za vojsko in mornarico. Brzojavka vsebuje v glavnem nastopno: Na blejski konferenci industrijcev iz vse države se je ugotovilo, da je med industrij ci polna pripravljenost za pravično rešenje delavskih zahtev. Delavska gibanja in stavke, ki se pogosto pojavljajo v vseh krajih, prekoračujejo svoje pravica in branijo delo onim, ki bi radi delali. Pri tem pa pogosto protizakonito preprečujejo lastnikom prosto razpolaganje s podjetji. Na žalost se je ugotovilo, da niti tedaj, ko so delavske zahteve sprejete, ni zagotovljeno mirno delo, ker delavcem, ki so dosegli svoje zahteve, razni voditelji iz političnih razlogov zabranjujejo pristanek. Prosimo kraljevsko vlado, da takoj ukrene vse potrebne korake za vzpostavitev zakonskega reda.
¥ Nemčiji fe® mata! hmelja
Za srednjeevropski hmeljski urad v Žat-cu objavlja dT. Oto Hartig tretje poročilo o stanju hmeljskih nasadtov na dan 21. t. m. To poročilo pravd, da letošnje vreme za razvoj hmelja ni bilo ugodno, tako da se bo l-etina povsod zakasnila, zdravstveno stanje rastlin pa je v pretežni meri dobro. Pridelek bo po količini, kakor se zdi v Češkoslovaški morda nekoliko večji kakor lani. medtem ko bo v Nemčiji gotovo manjši. Za posamezna produkcijska področja navaja poročilo naslednje podatke:
Češkoslovaška
Hladno in vlažno vreme v juliju in avgustu ni bilo ugodno za razvoj kobul. Cvetenje se je zakasnilo za stini tedne. Zgodnji nasadi so se normalno razvili, od zakasnelih pa kaže le del normalni razvoj, medtem ko bo ostali del pozno dozorel. Sledovi peronospore so spričo vlažnega vre. mena postali očitni. V koliko bo to eventualno vplivalo na rezultat letine, bodo pokazali šele prihodnji tedjna. V onih nasa. dih (60.000 kop), ki jih je prevrnila katastrofalna nevihta, se kažejo vse posled.ice.
V	splošnem je bilo cvetenje obilno toda pozno in bi imel žateški okoliš zelo ugodno letino, če bi se cvetni nastavek povsod lahko normalno razvil do zoritve. Tako pa bo letina Ie srednjedobra. Zarad: nesigur-nih faktorjev pa se še ne da številčno oceniti. S splošnem obiranjem se bo pričelo v času od 24. do 26. avgusta.
Tudi v ousteškem okolišu so hladne noči neugodno vplivale na razvoj kobul in je stanje neenotno. V zgodnjih nasadih bodo prihodnji teden pričeli z obiranjem.
V	nižinskih legah so se v zadnjih dneh pokazali znaki peronospore. Po sedan'em stanju bo pridelek dosegel lansko količino. Tudi v dubskem okolišu računajo s povprečno letino v lrnnski količini, v roudni-škem okolišu na dobro letino, ki se bo t>«»-koliko zakasnila.
Nemčija
Poročila >iz pridelovalnih okolišev v Nemčiji označujejo skoro povsod, da bo pride, lek manjši. Iz hallertauskega okoliša poročajo, da je šele zadnje dni prišlo nekoliko ugodnejše vreme. Splošno stanie je zadovoljivo, vendar pridelek po količini ne bo dosegel lanskega. Značilno je poročilo iz splatskega okoliša, ki pravi, da se je stanje nasadov zaradi dež.evia pos'abšai'o. V zunanjih legah so nasadi, ki jih je perono-spora že skoro uničila. V središču okoliša v okolici mesta Spalta pa so nasadi prav lepi. Povsod pa bodo z obiranjem pričeli kasneje. V splošnem bo pridelek po količini morda dosegel lanskega. V tettnanškem okolišu so nasadi dobro prestali deževno vreme, vendar bo pridelek za 10 do 15%
manjši, nego je bil lani. V okolišu Jura i imajo dobro škropljenj nasadi obilen cvet, I slabo škropi jeni pa so redki. Razen p&ro-' nospore ni drugiih bolezni. Če vreme ne bo poslabšalo sedanjega stanja, bo pridelek le za eno četrtino manjši, nego je bil lani. V okolišu Rhedmipfalz so zgodnji nasadi zelo redki in bodo dali na hektar največ 8 do 9 meterskih stotov. Pozni nasadi pa imajo obilnejši cvetni nastavek, čeprav tudi tu le na polovico višine. V okolišu Baden se je stamje zadnje dni nekoliko zboljšalo in pričakujejo, da bo pridelek morda za
15% manjši, nego je bil lani.
★
HMELJ
-f- Žalec (24. t. m.) Hmeljarsko društvo za dravsko banovino je izdalo naslednje tržno poročilo: Na našem hmeljskem tržišču je zavladalo živahno povpraševanje po hmelju. Cene, ki so šele začetne, se gibljejo med 21 in 25 Din kg po kakovosti. Do danes je prodanih šele 700 starih stotov, ker prodajalci niso voljni po teh cenah oddajati blaga, ki je letos prvovrstno. Celotni pridelek savinjskega okoliša se ! ceni na 36.000 starih stotov nasproti 40.000 v lanskem letu.
+ (Žalec (24. t. m.). Banovinska bmeljska komisija poroča 24. t m., da se po včerajšnji prekinitvi obiranja hmelja zopet v polnem obsegu nadaljuje. Tudi kupčija se polagoma nadaljuje v večjem obsegu pri nespremenjenih cenah 20 do 25 Din za kg. Sedaj je pri nakupovanju udeleženih 7 inozemskih tvrdk, ki kupujejo predvsem za angleški in ameriški račun.
Resolucija obrtniškega zbora v Mariboru
0 početku občnega zbora Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ki ee je vršil v nedeljo v Mariboru, smo že poročali v poai^deljski izdaji J ista. Na koncu je bila sprejeta tudi obširna resolucija, ki najprej ugotavlja, da še zmerom ni zmakov za izboljšanje obrtniškega položaja. Boljšo zaposlenost je opažati samo v nekaterih velikih industrijskih podjetjih- V obrti traja dalje slaba zapoeljenost, čemur se pridružujejo še obremenitve z javnimi dajatvami, ki niso v razmerju 6 plačilno možnostjo obrtnika in nelojalna in nelegalna konkurenca. V takem položaju obrtništvo še posebno občuti neurejene razmere v svojih gospodarskih predstavništvih in pogreša tesno združitev organizatormih sil vseh gospodarskih panog, zlasti obrti iin trgovine, ki bi mogla s primernim poudarkom izpo-slovatj na odločevalnih mestih upoštevanje gospodarskih potreb.
Resolucija navaja dalje, da bi bilo ▼ in-
teresu izboljšanja obrtniškega položaja poživiti zaposlitev obrtništva s čim obsežnejšimi javnimi deli in dobavami. Obrtništvu naj bo omogočena neposredna udeležba na licitacijah in olajšani naj mu bodo pogoji za izvršitev in plačilo dela Najnižje ponud be naj se zmerom izločijo in zagotovi naj se prednost solidno in pošteno izvršenemu delu.
Zaščititi 6e mora legalno obrtniško delo pred nelojalno in nelegalno konkurenco in naj se poostre predpisi o pobijanju šušmar-stva. V zvezi z vprašanjem minimalnih mezd se mora urediti vprašanje obveznih minimalnih cen za obrtniške izdelke. Obenem z olaišanjem pogojev za obrtniške kredite. zlasti pri Obrtni banki kraljevine Jugoslavije, je potrebna resna in smotrna raz-dolžitev obrtništva, ki dolguje denarnim zavodom skoraj enako vsoto kakor kmetovalci. Zaščita in povzdiga domače proizvodnje zahtevata normiranje uvoza tujih izdelkov in ustanovitev zavoda za pospeševanje izvoza obrtnih izdelkov-
Resolucija tudi zahteva, naj se v razbremenitev obrtništva izvede revizija sedanje davčne zakonodaje, zlasti v pogledu preureditve in olajšav pri pridobnini (uvedba pav-•šalizacije), prometnem davku in taksah, ki občutno zadevajo obrtniško poslovanje. Pri socialnih dajatvah je uvesti diferenciacijo prispevkov med industrijskim in obrtniškim delavstvom, ker obrtniško delavstvo v mnogo manjši meri izčrpava sredstva socialnega zavarovanja in uživa pri delodajalcu večie ugodnosti. Izvesti ie čim prej novehzacijo obrtne zakonodaje v smislu predlogov, ki fih je obrtništvo že podalo.
Nadaljnie zahteve resolucije so: starostno in onemoglostno zavarovanje obrtništva, posvečanje večje pozornosti strokovni izobrazbi obrtniškega naraščaja, v katerem je določiti obrtništvu primerno zastopstvo in redno in uspešno delovanje Zbornice za TOI najvišjega gospodarskega predstavništva v Sloveniji, s takojšnjo izvedbo zborničnih volitev, s čimer ee omogoči dejansko in uspešno delovanj* obrtništva pri vseh problemih, ki se tičejo narodnega gospodarstva Da bi bili vsi kraji pravično zastopani, je izvesti volitve tako. da bi se volM člani v zbornični svet po načelu: za vsak volilni okoliš ali okrožje Ljubljane po eu zastopnik, ki v dotičnemm okolišu dobi največ glasov.	, v „ ,
Naposled resolucija odločno odklanja vmešavanje kakršnihkoli strankarsko političnih vprašanj v obrtniške organizacije.
Gospodarske vesti
= Razgovor o sadnem sejmu v Mariboru in izvozu vina v Češkoslovaško V nedeljo je bil v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru sestanek kmetovalcev, na katerem se je sklenilo, da se tudi letos priredi v Mariboru sadni sejem, in sicer v dneh od j. do 5. oktobra, vendar pa v manjšem obse; gu kaikor lani, ker ni dovolj sadja. Sadna sejem je postal važen posrednik med tujimi in domačimi trgovci dai je na njegov naslov prispelo letos naročilo iz Pariza za vse kanadke v dravski banovini. Prav tako je prispelo iz južnih krajev naše države večvartonsiko naročilo. Letos bo neke vrste vzorčni sadni sejem, ki bo imel namen, propagirati naše sadje v (trgovinskem pogledu. Istočasno organizira Perutninska zadruga tudi perutninski sejem štajerske ko_ koši" ki sii j« ob nedavni razstavi v Leipzigu priborila častno mesto. Glede izvoza naših vin v Češkoslovaško se je sklenilo, da se pozove češkoslovaška kooperaitiva. da bi skupno z našimi vinogradniki ustanovila v Mariboru posebno zadružno klet. Tudi se bo skušal dobiti češkoslovaški strokovnjak, ki naj bi priredil in tipiziral vina po češkem okusu.
_ številne možnosti zaslužka boste spoznala na jesenskem velesejmu, kjer boste lahko na državni razstavii »Za maš les« našli neštefto spodbud za udejstvovanje podjetnosti in znanja. Tudi razsitava »Sodoben vrt« bo našemu meščanu, zlasti pa kmetu pokazala več pc&i, da si s pridelovanjem sadlja, ki ga zahtevata naš tujski promet in raznovrstne zelenjave, s pridelovanjem semena in tudi z vzgofjo cvetlic izboljša svoj zaslužek. Kdor noče v teh težkih časih držati rok križem, naj med 1. in 13. septembrom obišče jesenski velesejem.
Borze
24. avgusta
Na ljubljanski borzi sta se Bruselj in London malo okrepila, a Amsterdam in Pariz sta neznatno slabša. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi v Ljubljani po 8.62, v Zagrebu pa po 8.65. Angleški funti so notirali v Ljubljani 238—238.50, v Zagrebu 238 den. in v Beogradu 237.20—238.80. Grški boni so notirali v zagrebškem privatnem kliringu 30 den., a španske pezete 610 bi. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.47, v Zagrebu po 13.35 in v Beogradu po 13.3270.
Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda ni notirala, med tem ko je bila v Beogradu čvrstejša in se je Zaključila po 365.50. V Zagrebu je bil zaključek le v 7% Blairu po 73.50.
Ljubljana. Amsterdam 2967.43—2982.03,
Berlin 1754.91—1768.78, Bruselj 737.03— 742.10, Curih 1424.22—1431.29, London 219.45—221.50, New York 4333.22—4369.53, Pariz 287.69—289.13, Praga 180.47—181.58.
Curih. Beograd 7, Pariš 20.20125, London 15.4350, Newyork 306.75, Bruselj 51.80, MIlan 24.1750, Amsterdam 208.3250. Berlin 123.40, Dunaj 57.10, Stookholm 79.5750, Oslo 77.55, Kopenhagen 68.90, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda (brez notice), 4% agrarne 47.50 den., 7% Blair 73.25—73.75, 8% Blair 82 den., 7% posojilo DHB 86—87, 6% begluške 68.50 den., 7% stab. 82.50—83.50; delnice PAB 233—235, Trbovlje 130 den., Isis 15—20, šečerana Osijek 135 blago.
Beograd. — Vojna škoda 365.50—366 (365.50), 7% invest. 84.75 den. (84.75), 6% begluške 69.15 den. (69.25), 8% Blair 84 bi. (83.75), 7% Blair 73.50 den. (73.75), 7% posojilo DHB 86.25 den. (86.50), PAB 232 den. HMELJ
-f Winnipeg. (24. t m.) Začetni tečaji: plenica: za okt. 99.50. za dec. 98.25, za maj 99.75.
-I- Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica (cene Prizada«): potiska šlep, 79 kg. 2»/t 127-50
—	128.30; gornjebaška in gornjebanatska. 79 kg. 2% 122.50; haška in banatska. 79 kg. 2% 120-50; sremska in slavonska. 78 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 90 —
92.	Oves: baški, sremski, slavonski 80
—	85. Koruza: baška in bamatska 92 —
93.	Moka: baška, sremska. slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 205 — 215; »2« 185 — 195; »6« 165 — 175; »6« 145 — 155; »7« 125 — 13o; »8« 95 — 100 Otrobi: baški 71 _ 73; banatski 69 7i; sremsiki 70
—	72. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160 — 165; z vrečami 170 — 175.
+ Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.). Tendlenca prijazna. Promet slab Rž: za okt. 13.10 — 13.11. TurSčica: za avg.
12l65 — 12.70, za sept tMO — 12.42, aa maj 11.30 — 11-32.
2KVD9A
+ živinski sejem ▼ Ptuju. Dne 18. t m.
je bilo prignano 73 volov, 3l5 krav, 14 j bikov, 49 juncev. 96 tehe, 8 telet, 2» j konj, 84 kobil to 13 žrebet, Skupaj 680 glav; od teh so prodali 62 vdov po 3.25— 4.70 Din za kg žive teže, 152 ka-av po 1.80—3.50 Din, 11 bikov po 3—4 Din, 8 juncev po 3—3.50 Din, 43 tedic po 2—4 Din, 5 telet po 4 Din. Vrhu tega je bilo prodanih 28 konj in 5 žrebet. Dne 19. t- m. je bUo prignano na sejm: 120 svinj, 124 prascev, skupaj 244 kom. Od teh ee je prodalo 81 komadov. Cene so bile: prasci od 6—12 tednov starf 60—130 Din kom. pršutarft po 5.50—6 DLn za kg, debele I 6.50—7 Din kg in plemena 5—5.50 Din za i kg.
Izpreinembe v učiteljski službi
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago. (24. t- m.) Začetni tečaji: pšenica: za seipt 112.50. za de- "Ml S7Ro za maj. 110 25; turSčica; za Sept 111.6250 za dec. 97.25, za nanj 93,
Lpraviteljske uoižnosti so razrešeni:
Bre^ant fiuiKo v Kusah (okr. Marioor aesui biegj; Gole Josip pri Sv. Juriju pod Kumom ».okraj Krški j; uregorc Drago tin v Mokronogu cokr. krški); iiumar i? ran jo v škocijanu (okr. krški j; Kramer Franjo v Št. Petru (okr. Maribor levi breg); Peč-njk Ivan v Raaečah (okr. krški;; Stre-liovec ±< rane v strugah tokr. kočevski); Vanič Janko v Krškem (okr. krški); Vav-da Mirko pri Sv. Marjeti ob Pesnici (okr. Maribor levi bieg); V oglar Alojzij na Vidmu ob Savi (okr. brežiški).
Za upravitelje so postav«jeni: Cuk Franjo v Radečan (.okr. krški); Globokar Ivan v Grahovem (okr. logaški); Horvat Ivan v Krškem (okr. krški); Japelj Pavle v Smledniku (okr. kranjski); Lavrič Stanko v Krčevini (Maribor levi breg); Likar Leopold v Dolu pri Ljubljani (okt. ljubljanska okolica); Ločniškar Franc v Mavčičah (okr. kranjski); Logar Franjo v Laporjah (okr. Maribor desni breg); Mervar Franc v žužemberku (okr. novomeški); štefančič Jakob v Prihovi (okr. konjiški); štrekelj Ivan na VI. deški šoli v Ljubljani (Sp. šiška); Tratnjek Davorin v Dolnji Lendavi (okr. dolnjelendavski).
Upokojeni so: Barle Marija v šmihelu pri fcovem mestu (okr. novomeški); Bošt-jančič Katarina v Kostanjevici (okr. krški); Gorup Josip, okrajni šolski nadzornik v Ptuju; Migič Ivan na Raki (okr. krški); Mlakar Franc v Ljubljani (okr. Ljubljana mesto); Osenjak Marija pri Lovrencu (okr. ptujski); Peterlin Alojzij v Kamniku (okr. kamniški).
Napredovali so v IX. skupino: Ahačič Ludovik v črešnjevcu, Berce Vladimir v Koprivni, Dolenc Stanislav v Gornji Lendavi, Korban Anton v Dragatušu, Kralj Zorislav v čentibi, štefančič Jakob v Prihovi, žolnir Bogdan v Petrovi vasi.
Napredovali so v VIII. skupino: Brun-štajner-šmalc Štefanija v Strugah; Fara-zin Lovro v Ptuju; Fister Julijana na Zdolah, Jereb Bogomir v Prežgan ju, Kocijančič Josipina v Prevaljah, Lang Hilda v Prevaljah, Leskovar Anica v Kamnici pri Mariboru, Milkovič Adam v Selah, Peček Marta v Ptuju, Prešeren Josipina v Ljubljani, Viher Miroslav v Pincah.
Premeščeni so; Ambrožič Ivana iz Dolenje vasi (okr. kočevski) v Ljubljano (okr-Ljubljana me6to); Arh Josipina iz Bohinjske Bele (okr. radovljiški) v Zgornjo Šiško (okr. Ljubljana okolica); Azarov-Bahovec Mihaela iz Kranjske gore (okr. radovljiški) na Trato (okr. škofjeloški); Bernot-Golob Franja iz Dobrove (okr. Ljubljana okolica) v Hrušico (okr. Ljubljana okolica); Bon Alojzija iz Podgrada (okr. novomeški) v Dobo/o (okr. brežiški); Božič Mirosilav iz Št. Jan-ža v Veliki Trn (okr. krški); Božič Verh-njak Ana iz Kai (okr. krški) v Veliki Trn (okr. krški); Čarman Ivana iz Velikega Trna (okr. krški) v Mengeš (okr. kamniški); Čehovin-Griilc Marija iz Štrekljevcev (oicr. črnomeljski) v Kranj (okr. kranjski; Co^ pič Elizabeta iz Šmartna pod Šmarno goro (okr. Ljubljana okolica v Št. Vid nad L j ubij ano (okr. Ljubljana okolica); Debevec Roža iz Zenavelj (okr. murskosoboski) v Selnico ob Dravi (okr. Maribor levi breg); Deškovič Milan iz Slivnice (okr. Maribor desni breg) v Mursko Soboto (okr. mursko-soboški); Dominko Stanislav od Sv. Petra pod Sv. gorami (okr. šmarski) v Virštanj (okr. šmarski); Dovgan Ana od Sv. Miklavža (okr. ptujski) na Krko (okr. litijski); Flere-Kosi Viktorina iz Ptuja (okr. ptujski) v Ljubljano (okr. Ljubljana mesto); Gale Ana iz ŠL Jurija pri Grosupiju (okr. Ljubljana okolica) v Leskovec (okr. krški); Grašamovič-Grubelnik Marija iz črensovcev (okr. dobijelendavski) v Trnje (okr. dolnjelendavski); Globočnik Justina iz Škocjana pri Turjaku (okr. Ljubljana okolica) v št. Vid pri Stični (okr. litijski); Grčman-Trt-nik Vekoslava iz Rajhanburga (okr. brežiški) na Zidani most (okr. laški); Japelj Pavel iz Hinj (okr. novomeški) v Smlednik (okr. kranjski); Japelj Darinka iz Hinj (okr. novomeški) v Smlednik (okr- kranjski); Jelene Ivana iz Dolenje Nemške vasi (okr. novomeški) v Trebnje (okr. novomeški); Jurančič Josip od Sv. Marka (okr. na od Sv. Marka (Ptuj) v Telče (Krško); Juršič Hedvika od Sv. Duha (okr. ptujski) v Dobovec (okr. krški); Kastelic Angela z Jesenic (okr. radovljiški), v Ljubljano (okr. Ljublj. mesto); Komac Slavko iz Ptuja (okr. ptujski) v Fikšince (okr. munakoeoboški); Kolar-Marovček Zora iz Hrastnika (okr- laški) v Toplice pri Zagorju (okr. litijski); Klun Neža iz Dolenje vasi (okr. kočevski) v Ribnico (okr. kočevski); Kete Antonija od Sv. Lenarta (okr. škofjeloški) v Ligojmo (okr. Ljubljana okolica); Kemperle Ljudmila iz Kapel (okr. ljutomerski) k Sv. Juriju (okr. murskosoboški); Kontler Julij iz Ko-privnika (okr. kočevski) v Studence pri Mariboru (okr. Maribor desni breg); Kontler Marija iz Koprivnika (okr. kočevski) v Studence pri Mariboru (okr. Maribor desni breg); ICragelj-Zuber Terezija m Tržišča (okr. krški) v Mokronog (okr. krški); Ku-dašev-Cvetko Cecilija iz Rogatca (okraj šmareki) v Šmarje pri Jelšah (okr. šmarski); Lavrič Stanko od Sv. Lovrenca na Pohorju (okr- Maribor desni breg v Krčevino (Maribor levi breg); Likar Leopold iz Blagovice (okr. kamniški) na Ded pri Ljubljani (okr. Ljubljana okolica); Likar-Binapie-ler Marija iz Blagovice (okraj ikamniški) na Dol pri Ljubljani (okr. Ljubljana okolica); Martič Marjeta od Sv. Štefana (okr. šmarski) v Skocjan pri Turjaku (okr. Ljubljana okolica); Matoh Terezija iz Škocjana (okr. krški) v Mali Slatnik (okr. novomeški); Medved-Cetin Rozafidja k PiSee (der. brežiški) v Ceridje (okr. krfldfc KefiSObm-
pija iz Trnja (okr. dolnjelendavski) v Čreir sovce (okraj dolnjelendavski); Piskernik Helena z Jezerskega (okr- kranjski) v Boh. Bistrico (okr. radovljiški); Piut-Zupančič Marija iz Dragatuša (okr. črnomeljski) na Unec (okr. logaški); Pišec Ana od Sv. Jurija (okr. murskosoboški) v Kapele (okr-ljutomerski); Pustotnik Marija iz Slivnice (okr. šmarski) v škof jo Loko (okraj škofjeloški); Ravnikar Marija iz Preloke (okr. črnomeljski) v Svibno (okraj krški); Rejc-Mozelič Gabrijela iz Brezmice (okr- radovljiški) na Jesenice (okr. radovljiški); RupretLipovec Ivama iz Smlednika (okr. kranjski) v Kranj (okr. kranjski); Sancin-Bunc Mara iz Hajdine (okr. ptujski) na Breg (okr. ptujski); Sivec Franc iz Zagrad-ca (okr. novomeški) v Ljubljano (okr. Ljubljana mesto); Slabe Karol iz Globokega (okr. brežiški) v Bušečo vas (okr. krški); Slabe Marija iz Cerkelj (okr. krški) v Bušečo vas (okr. krški); Slapar Vera iz Ajdovca (okr. novomeški) na Studenec (okr-krški); Stanonik-Grum Franja od Sv. Florjana v Doliču (okr. konjiški) v Ceilje <okr. celjski); šavpah Ana iz Šmartna na Pohorju (Maribor desni breg) v Slov- Bistrico (okr. Maribor desni breg); Seme Ana iz Dolenjega Logatca v Beograd na dalo ▼ prosvetno ministrstvo. šitnik Ana iz Št. Gotarda (okraj kamniški) v Dobovo tokr. brežiški); Šestan Dušan iz Ptuja (okr-ptujski) v Veliko Horvatsko (okr. pregrad-ski); štefančič Jakob iz Moščancev (okr. murskosoboški) v Prihovo (okr. konjiški); Šturm Franica iz Ponikve ob južni železnici (okr. šmarski) v Slivnico (Maribor desni breg); šušteršič Josipina iz Zabukovja (okr. brežiški) v Brežice (okr. brežiški); Šušteršič Frančiška iz Bilagovne (okr. celjski) v Moravče (okr. kamniški); Tanai Terezija iz Dola pri Litiji (okr. litijski) v Hotizo (okr. dolnjelendavski); Tavš Gabrijel od Sv. Antona nad Rajhenburgom (okr. brežiški) v Novo mesto (okr. novomeški); Tavčar Angela iz Javorniškega Kota (okr. radovljiški) v Kranjsko goro (okr. radovljiški); Toreli Janko iz Gorjuš (okr. radovljiški) v Bučko (okr. krški); Toreli-Vesel Marija iz Mirne Peči (okr. novomeški) v Bučko (okr- krški); Tiratnjek Davorin iz Dokležovja (okr. dolnjelendavski) v Dolnjo Lendavo (okr. dolnjelendavski); Trček Lu-dovika iz Gornjega Lakoša (okr. dolnjelendavski) v Sele (okr. kamniški); Trtnik Marija iz Šafarakega (okr. ljutomerski) v Moravče (okr. kamniški); Udir Frančiška iz Velike doline (okr. krški) v Koroško Belo (okr. radovljiški); Velkavrh-Lavrin Kristina iz Preserja (°kr- Ljubljana okolica) v Dolenji Logatec (okr. logaški); VHhar Pavla iz Zagradca (okr. novomeški) na Ježico (okr. Ljubljama okolica); Vrečko Martin iz Vir štanja (okr. šmarski) k Sv. Petru pod Sv. gorami (okr. šmarski).
Dodeljeni so: Ambrožič Ivanka, učiteljica v Ljubljani je postavljena na licejsko dekliško šolo v Ljubljani in dodeljena prosvetnemu oddelku banske uprave. Arh Josipina. učiteljica v Ljubljani na osnovno šolo Ljubliana-Zgonnja šiška; Baje Maksimiljain s prve deške šole v Ljubljani na osnovno šolo Ljubljana-Bežigrad; Bolčina Albina, otroška vrtnarica osnovne šole Ljubljana Zgornja šiška na otroški vrtec prve deške šole v Ljubljano na Tabor; Cepuder-Feren-čak Marija, učiteljica v Mariboru je postavljena na drugo dekliško šolo v Mariboru; Est-Dela Mara iz Vi. deške osnovne šole v Ljubljani na osnovno šolo Bežigrad; Flere-Kosi Viktorima, učiteljica v Ljubljani je postavljena na prvo dekliško šolo v Ljubljani; Fegic Bogomir z II. deške šole v Ljubljani na osnovno šolo Ljubljana Bežigrad; Filipeč-Korbar Gabrijela s IV. dekliške šoCe v Ljubljani na dnevno zavetišče Ljubljana Zg. šiška; Kastelic Ivana, otroška vrtnarica v Ljubljani na otroški vrtec osnovne šole Ljubljana Zgornja šiška; Kobal Josip dodeljen dijaškemu internatu učiteljskega doma v Ljubljani se vrača na svojo redno dolžnost na L deški narodni šoli v Ljubljani; Kokaflj Štefanija s VL deške osnovne šole v Ljubljani na osnovno šolo Bežigrad; Kozak-Seljak Ljudmila z dekliške šole na liceju v Ljubljani na osnovno šolo Ljubljana Bežigrad; Levstik Leopold z osnovne šole Ljubljana Vič na četrto deško osnovno šolo v Ljubljani; Lovse Ivan dodeljen dijaškemu internatu učiteljskega doma v Mariboru se vrača na svojo redno dolžnost na IV- deško šoio v Mariboru; Matkovič Marija s šole za mam j nadarjene v Ljubljani v razred za manj nadarjene v Ljubljani Moste; Pahor Jože 6 VI. deške osnovne šole v Ljubljani na osnovno šok* Bežigrad; Plesničar Pavel s I. deške šolo v Ljubljani na osnovno šolo Ljubljana Bežigrad; Ribičič Josip s prosvetnega oddelka tanske uprave na osnovno šolo Ljubljana Sv. Peter; Roje Andrej s prosvetnega oddelka okr. načelstva v Kranju se vrne na svojo redno dolžnost na deški osnovni šoti v Kranju; Roth-Prešeren Josipina, otroška vrtnarica IV. dekhške šole v Ljubljani na otroški vrtec osnovne šole Ljubljana Bežigrad; Seliškar-Pak Roza z II. deske šole v Ljubljani na osnovno šolo Ljubljana Bežigrad; Sivec Franc, učitelj v LjubSjjam je postavljen na I. de&co Šoto t Ljubljani in dodeljen prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani; Stanonik-Grum Franja, učiteljica v Celju je postavljena na deško osnovno šolo v Celju; Tavčar Ivan * VI- deške osnovne Sode v Ljubljani na osno«, no Solo Bežigrad; Venturini Frane • prosvetnega oddelka banske oprave v Ljubljani je dodeljen na osnovno Solo Ljnbijana Bežigrad; ZavrSnfc-Sedlak Gizela z ženske vadmee učiteljske šole v Ljubljani na **>	finefe
»JUTRO« 5t. 195.
> ' * " f, - • ■' ■ • •
6
Tore£, 15. Vlit T935-
neumestna ulica v Oviedu po vroči borbi
Resen problem brezžičnega prenašanja poljubne množine električne
energije na vsako razdaljo
Pozabljeni volilni govori
Volilna agitacija za nove preži dentske volitve je v Ameriki zdaj v polnem teku. Republikanski kandidat Landon potuje po Zedinjenih državah v posebnem vlaku, ki sestoji iz devetih voz. Na vsaki postaji, kjer se lokomotiva ustavi, stopi na platformo in govori ljudskim množicam
Propagandna turneja republikanskega kandidata pa se je začela z neljubim incidentom. Ko je Landonov volilmi vlak že odhajal iz New Yorka, so opazili, da manjka med prtljago kovčeg z natipkanimi volilnimi govori. Ugotovili so. da je ta kos prtljage obležal na odhodni postaji. Naročili so ga tedaj z brzim vlakom, ki ga je toda pripeljal kandidatom, tako, da se bo volilna kampanja lahko razvijala brez zakasnitve.
Natakar kraljev
Te dni je umr,l maitre d' hotel londonskega Cafe de Pariš, Riccardo Cerutti. Ta mož, ki je bil pravi mojster v svoji stroki, je imel ponovno priliko, da je stregel kro-naniim glavam. S svojim neoporečnim načinom občevanja in znanjem jezikov se je znal od preprostega natakarja dvigniti do šefa osebja. V elegantnem restoranu sta večkrat obedovala kralj Edvard VII. in pozneje kralj Jurij V. Med če-ste goste je spadal tudi španski kralj Alfonz. Prineev iz vseh mogočih držav, ki jim je Cerutti stregel, je bit legion med njimi je bifl tudi sedanji angleški kralj in njegovi bratje.
Strup namesto zdravila
Neka mlada Parižanka, katere mož je sa-per pri pariških gasilcih, se je mudila zaradi zdravljenja v Labadieiu. Tja ji je poslal njen mož. Francis Roger Feuiveau, zavoj z zdravili, med katerimi je bdi tudi zelen prašek bakrovega fosfata. Feuveau-j€va je vzeia zeleni prašek in je umrla deset minut nato v groznih bolečinah. Preiskava, ki je sledila, je dognala, da je nastopila smrt zaradi zastrupljenja. Feuveaa priznava, da je ženi poslal zdravila ln trdi, da je bil tudi fosfat med njimi; vendar, pravi, ji je bil namenjen za zdravljenje, ae pa za smrt.
Junaški letalec
Francoski letalski častnik Astier de VI-latte je postal žrtev svoje službene dolžnosti. Poveljeval je štirisedežnemu bombnemu letalu, ki je v noči med 18. in 19. avgustom treščilo na zemljo, štirim članom posadke je izročil padala ter jim omogočil, da so pravočasno odskočili, sam pa je kot zadnji storil isto. Vendar je bilo že prepozno. Letalo je bilo tedaj že treščilo na zem.jo in pokopalo pod razvalinami tudi junaškega poveljnika.
Predsednik rdečega sodišča
Jugoslovenski Edison
Španska državljanska vojna je bila pro-81o nedeljo prekinjena za tri ure. Vladni pristaši so se udeležili bikoborbe, ki je zbrala v areni kakšnih dvajset tisoč gledalcev. Ta prireditev je bila živahna in glasna kakor da živi španska prestolnica normalno življenje. Bikoborba je bila v nekem pogledu prva »proletarska« prireditev pod sedanjim režimom.
Namesto zgodovinskih okraskov in znakov so nosili toreri in matadorji zlata pokrivala. Sedeži, kjer so v prejšnjih časih sedeli španski aristokrati, pa so bili topot zasedeni po miličnikih. Zato je tej prireditvi manjkalo nekaj tistega razpoloženja ln bleska, ki so ga prireditve te vrste kazale v preteklosti. Enoličnost so poživljale
deloma samo pahljače španskega ženstva.
Bikoborba se je začela z internacionalo, kateri je sledila republikanska himna. Konji so bili topot izločeni. V areno so spustili šest razdraženih mladih bikov, ki so besni planili proti gledalcem ter ranili dva miličnika. Glavni bikoborec je bil neki cigan z imenom Verga de les Reyes, kar pomeni toliko, kakor »prostor kraljev«. Množica mu je po končani borbi silno aplavdirala. Prireditev je bila zaključena ob šestih zvečer, nakar so se gledalci razkropili židane volje v najboljšem razpoloženju. Razhajali so se v vročih debatah o pravkar končanem boju — med tem ko so trideset kilometrov od Madrida stresali zrak grmeči topovi.
Bikoborba med grmenjem topov
Prva »proletarska" prireditev pod madridskim
režimom
vodne zračne plasti nahajajo v največjih višinah zemel.ske atmosfere in da te prevodne plasti prav tako nastajajo zaradi vpliva kratkih alektromagnetičnih valov, ki jih v atmosfero pošilja naše sonce-
S kakšnimi napravami proizvaja Tesla potrebne kratke valove, ki mu rabijo za nevidne električne vode, po katerih namerava iz kraja v kraj transportirati električno energijo, pa je še popolnoma neznano, ker Tesla o tem doslej znanstvenikom še ni izdal niikakih natančnejših podatkov. Tesla bo skušal najprej ustanoviti dovolj močno finančno skupino, ki bo pripravljena njegov izum na veliko praktično preizkusiti in šele ko bodo zasigurana zadostna finančna sredstva, bo tudi tajno samega izuma izročil javnosti Da postopa Teria tako tajinstveno s svojim novim izumom, je
povsem razumljivo glede na slabe iricušnje, ki si jih je bil nabral e svojim dosedanjim izumiteljskim delom.
Na omenjenem banketu je Tesla samo
dejal, da bo po njegovem izumu mogoče prenašati električno energijo n. pr. iz Švedske v Avstralijo, kar je bilo doslej popolnoma nemogoče in vrhu tega po tako nizki ceni, ki jo z navedenimi žičnimi daljnovodi ali kabli nikoli ne bi bik) mogoče doseči. Električna energija se bo prenašala pod napetostjo okrog 1 milijona voltov.
Ko se je v javnosti izvedelo za Teslove izjave o najnovejšem izumu, je prejefl sivolasi učenjak od vseh 6trani grmade brzojavnih čestitk. Med prvimi mu je čestital tudi naš knez-namestnik Pavle, ki kakor znano, ves čas z veliko pozornostjo zasleduje delo velikega izumitelja
Zinovjev, Smirnov in Kamenjev, vodje levičarske opozicije proti Stalinovemu režimu. Sodišče jih je obsodilo na smrt
TJ 1 r i h, predsednik sovjetskega sodišča, ki je obsodilo zarotnike Zinovjeva, Kamenjeva in njih privržence na smrt z ustrelitvijo
Londonski listi poročajo, da je naš znameniti izumitelj Nikola Tesla na nekem banketu, ki so ga v New Y0rku priredili njegovi osebni in poslovni pijatelji, v pro-silavo svoje osemdesetletnice izjavil, da se mu je po desetletnem trudu končno posrečilo rešiti problem brezžičnega prenašanja poljubne množine električne energije na vsako razdaljo.
Tajna novega Teslovega izuma se zaenkrat še skrbno čuva, ker ne gre samo za fizikalen eksperiment, ampak za gospodarski efekt nedoglednih posledic. Zaenkrat je o tem Teslovem izumu znano samo toliko, da Tesla s pomočjo prav kratkih, nekje onkraj območja ultravioličaste svetlobe ležečih elektromagnetičnih valov ustvari v zraku nekakšne prvovodne kanale, po katerih lahko teče električni tok kakor po žicah. Zaradi omenjenih prav kratkih valov se namreč zrak, ki ga prodirajo, jonizira in postane provoden za električni tok. Sam pojav je fizikom že dolso časa znan, saj so že pred desetletji odkrili, da se take pro-
Strela odkrila zaklad
Denar in dragulji iz dobe tridesetletne vojne
ANEKDOTA
Francoska pisateljica gospa Staeiova, je bfla ze4o lepa ženska, kot edino napako M ji mogel oponašati kvečjemu malo prevelika stopala. Nekoč je prišla na maskarado popolnoma zakrita, v črnem kostamu. Čim je stopila v dvorano, se ji je približal neki znanec m jo prijazno pozdravil.
»Kako ste me pa mogli spoznati?« se je čudila pisateljica.
»Ncl, po vašem piede-staekic, je dejai mož.
VSAK DAN ENA
»Njegova žena je namreč na potovanju« (tEvervbodweekly«)
Begunci iz Bajadoza na Portugalskem
V neko kmetijo blizu Prage je te dni udarila strela in to naključje je storilo, da so odkrili zaklad, ki izvira po sodbi pozna valcev razmer še izza časa tridesetletne vojne.
Med nevihto je treščilo na dvorišče nekega kmeta v kamenito figuro iz peščenca, ki je stala na svojem mestu že odkar pomnijo ljudje. Strela je razklala figuro m zdrobila spodnji del na kose. Tedaj se je vsul iz razbitega kipa nepričakovan zaklad v podobi draguljev in novcev.
Preiskava, ki so jo zaradi tega uvedli, je dognala, da je iinela figuaa v svojem
podstavku pločevinasto skrinjico. Tja je skril nekdo, ki je bil v strahu za svoje imetje, zlate in srebrne verižice, prstane ter zlatnike in srebrnike. Med tišpom so tudi dragocene doze in celo kupica, katero krasijo žlahtni kamni-
Seveda se je vest o zakladu, ki ga je odkrila strela, raznesla po Pragi in okolici z bliskovito naglico. Pristojna oblast je ime n ovala komisijo, ki ima nalog, proučiti, čigava last je zaklad. Cenilci pravijo, da predstavila najdba vrednost več milijonov Kč.
Smn cesarja v zlatih okovih
Kaj pripoveduje sojetnik Lidža Jasuja
streli. Sankala je bil od tega trenutka dalje prost. Umoru Lidža Jasuja je prisostvoval tudi abuma koptlške cerkve, intimen prijatelj abesinskega cesarja.
Zakladi cesarice Šarlote
Pravkar se je iz New Torka odpravila ekspedicija, ki hoče poiskati zaklade mehiške cesarice Sarlote, žene nesrečnega Maksimilijana. 11 zakladi so se, kakor znano, potopili v morje na vožnji iz Mehike v Zedinjene države 1. 1911. Vozila jih je na svojem krovu ladja >Merida«.
Espedicija si obeta od svojega iskanja velikih uspehov, ker se niso potopili samo dragulji šarlote, ampak tudi zlati in srebrni nakit mehiške cesarice v vrednosti kakšnih pet milijonov dolarjev. Potapljači upajo, da bodo našli potopljeno ladjo v bližini Virginije.
Nenavadna makulatura
Pred okrajnim sodiščem v Bialstoku se vrši zdaj neobičajen proces. V mestu so se namreč nedavno pojavili policijski akti s tajnimi poročili o delovanju komunistične propagande. Prijeli so zaradi tega nekega šestdesetletnega sodnega slugo, ki priznava da je po neprevidnosti prodal novi papir za starega ter s tem povzročil škandal.
Črnec Sankala, ki je bil po nalogu abe-sinskega cesarja prikovan k odstavljenemu cesarju Lidžu Jasuju z zlato verigo ter je na ta način jamčil za njegovo ujetništvo, je izdal bivšemu abesmskemu po slanifcu v Rimu, Afevoriku, tajno o smrti svojega jetnika
Neguš Je, še preden je izbruhnila vojna z Italijo, sklenil, da se mora iznebiti svojega bivšega tekmeca. Povelje za odstranitev je dal svojemu pažu Sikru, ki ga je zaradi tega povzdignil v gerazmača. Ko je Lidž Jasu ugledal paža, mu je v zairič-ljivem tonu povedal, v brk, da ve, po kaj je prišel. Dejal je, da ga je neguš poslal zaradi njegove smrti. Baje je pristavil, da si Hadle Selasie s tem ne bo dostg. pomagal, kajti Italija bo premagala Abesdmijo. Po teb besedah je Siker potegnil revolver jn itfaii odstavljenega cesarja s Strrmi
Tomski izvršil samomor
Kakor poročajo iz Moskve, je IzvrSU Tomski, šet državne založbe v Moskvi, samomor. Tamstkega go izpovedi zarotnikov proti Stalinu v sedanjem procesu močno obremenile. Državni tožilec Višinski je zavoljo tega raztegnil obtožnico tudi na njega
Odbor komunistične strantae je pozval Tomskega na odgovor ter mn očital, da je prikrival dejstva, da je bil 1, 1929. soudeležen v pirotirervoluci onairni akciji Kamenjava in tovarišev. Zaradi tega se je Tomski po zaslišanju v svojem stanovanj« v Bol jševl, kakšnih 50 km od Moskve, ustrelil.
Tukaj blizu je bila napadena nemška ladja »Kamerun"
Boksar — žrtev
državljanske vojne
Boksar Paolino, mojster težke kategorije, je po vesteh iz Španije padel kot žrtev bratomorne vojne
Špansko pristanišče Cadiz, td se ponavlja v vseh poročilih, govorečih o nemško-španski napetosti
Zaradi grozot državljanske vojne se je mnogo beguncev iz Badajoza zateklo v sosedno državo na portugalsko ozemlje
V Halleju ob Raali je umri a te dni gdč. Anna von Leuhmaam, ki je v letih 1906. do 1914. delovala na angleškem dvoru kot učiteljica nemščine in je tudi sedanjega kralja Edvarda VTII. ter njegovega brata vojvodo YorŠkega posvetila v skrivnosti nemškega jezika.
Lnehmannova je branila pisma kralja Jurija in kraljice Mary, ki sta ji izražala svoje priznanje za njene uspehe. Večkrat je pripovedovala, da so ji pri nastopa te službe namignili, naj ne bo preveč popustljiva s princi, posebno ne z Edvardom, ki ni bil nič kaj preveč navdušen za uk. Pripravila je takratnega prestolonaslednika do tega. da. je mirno sedel pri delu, tudi če je stopala mimo kraljevske palače vojaške godba. Mladi princ se je zelo zanimal za nemško zgodovino in njegov najljubši junak je bil Friderik Veliki.
Mussolini na Elbi
Mussolini je te dni na vojni ladji »Duca d'Aosta« obiskal Elbo. Peljal se je oboli otoka in »e pri tem zanimal za vprašanja vojaškega značaja. Hotel se je prepričati o vrednosti Elbe kot strategičnega oporišča.
Nemški admiral Boeder je bil zaradi incidenta »Kameruna« v španskih vodah pozvan k državnemu kancelarju, kjer je prejel navodila za poostreno nastopanje, če bi se ponovili slični dogodki
AH ste že naročeni
na ponedeljsko „Jutro"
Učiteljica nemščine i Edvarda VIII.
Zaradi „Kameruna"
Kulturni pregled
Krleževe »Balade Petrice Kerempuha"
Pravkar izASo pesniško zbirko Miroslava Krleže« »Balade Petrice Kerempuha« (izdala Akademska založba v Ljubljani, 176 str. m. 8°, opna Dm 30) je pred tedni napovedal izbor v zadnjem zvezku »Ljubljanskega zvona.« 2e tam objavljeni primeri fro pokazali, s kakšno stvariteljsko Bilo in brezprimerno pesniško smelostjo je pisec »Gospode Glembajevah« segel v kompleks zagorskega uporništva in kako adekvaten izraz je dobil zanj v starem kajkavskem književnem jeziku. Krleževa knjiga ima značaj literarnega dogodka, kakor jih je le malo v najnovejši grbohrvat-ski pesniški proizvodnji
O Krleži je znano, da je r zadnjih letih pripravljal roman rzaa časa tridesetletne vojne na Hrvatskem, čigar osrednja osebnost bi bil zanešemi apostol vseslovanske misli Jura j Križanič. Takisto se je menda bavil z mislijo na roman aLi dramo o zagorskih kmečkih uporih. Ob robu teh priprav je dozorela v njem kajkavska balada -— originalna, puntarska pesem tlačana in zatirane?, starega vojščaka in potepuškega študenta balada keremipuhovska in graban-pi jaška.
Petrica Kerempuh, kakor je znan iz ljudskih
pravljic, je sorodnik našega Kurenta, po-osebljenje tlačanskega »Galgenhumorja«, kakor Til Ulenspiegel v veseli deželi flan-drski; je medli poskus ljudskega mita in podoba kmečke prekanjenosti pod krinko omejenosti, strah op etstva. in potrpežljivosti. Tega zagorskega lažnjivca in šal ji v ca, ki je bolj živel od zaušnic kakor od kruha in ki so mu bile vislice bližje od oltarja, je Krleža smelo postavil za junaka svojih baiad. V njegovi omejenosti in nemoči se skriva podoba dobrega, a izstradanega, kakor zajec na velikem lovu preplašenega »možoka«, ki ga skozi stoletja love z vseh strani, varajo in tepejo po zadnjii in sprednji plati. Toda legendarni, nejunaški, skoraj brezlični lik »junaka« zagorskih pravljic je tu do malega zabrisan. Petrica Kerempuh je samo ime za množico; lahko bi se imenoval tudi Zagorsko ljudstvo, Zanj so stoletja enaka: njegov obraz je vedno isti, vedno zrcalo bede in nesreče; samo kdaj pa kdaj ga temino, nagonsko, nepreraounljivo preleti puntarski surd in zopet uplahne pod silnejšimi udarci. To ni baladni junak: je privid, fantom, ljudski mit.
Krleževe balade so pri nas prvi poizkus naslonitve na srednjeveško, surovo v svoji raskavosti in brezobzirni natumosti življenja polno poezijo sholarja in pustolovca FranQoisa Villona, prvega modernega lirika Evrope, čigar vrednost je odkril šele pre-finjeni sodobni okus. Medtem ko je zagorska novela G j nizkega žalovala za kurijami illustrissima Bafctorieha in za »varmegjij-©kimi dnevi«, medtem ko je poezija plemiškega potomca D. M. Domjaniča obletavala graščine ter iskala markizic ob grajskih fontanah in med cvetočimi glicinijami, se Krleža villonovsko brati s sobojevniki Matije Gubca in Elije Gregoriča, z vojšča-ki, ki so jih predniki gospoda Battoricha lovili po zagorskih brdih, a potepuhi, komedijanti, po vseh pravilih tere-zijanske i^ jožefinske just-ice krvavečimi žrtvami tor-ture, z vsemi ponižanimi in razžaljenimi na siromašnih zagorskih tleh od sredine šestnajstega stoletja tja do najnovejšega časa. Vil Ionov srednji vek so na zaostali panonski zemlji podaljšuje v 19. stoletje, izgubljajoč se na vrhovih kakor megla, ki se še drži mrzlih dolin, kjer »možek« vzlic aero-planu, ki mu brni nad glavo, še vedno tre-peče pred čarovnicami ali drsaje po kolenih pozdravlja z daljave Mater božjo bistriško.
Ta villonovski kvas je torej vzkipel v zagorski snovi Krleževiih balad in obrodil svojsko poezijo, ki ima ves težki vonj in ostri okus pesniškega baroka. Kajti barok je izprva pomenil nelepo, skrotovičeno, neuravnovešeno umetnost, ki je meša.la sub-tilno z grobim, vulgarno z vzvišenim, pobožno s pijanskim in ki je bila, kakor pravi Šalda, s svojim senzualizmom, življenjsko vzkipel ostjo in strastnostjo »ogromni kotel kipeče človeške volje«. Spojina vil-lonovstva in baročnega duha je dala na tipično krleževski osnovi pričujočo baladno poezijo. Na njo pada skozi brokatne zavese stoletij nevesela luč sodobnosti; V nji p*- kaže senčna igra naših prividov in drznih upov, naše bede in onemoglosti.
Krleža je prenesel krausovski upor so-
dobnega človeka, njegovo ironijo ter
simpatijo do grotesknega in primitivnega v preteklost in jo odel v zastareli jezik, kakor so ga do ilirizma rabili kajkavski pisci, pridigarji in kronisti (Vra-mec, Habdelič, Mikloušič L dr.) ob robu službene, gosposke latinščine. Ta vulgarni, pod vplivom la-tinske frazeologije malce zlikani kajkavski pismeni jezik se močno razločuje od Dom-janičevega izrazito liričnega popev-karskega kajkavskega felibrizma. Jezik Krleževih balad je otipljivo anahromisti-čen kakor Balzacova francoščina v rabe-laiovskih »Contes drolatiques«; ta jezik, posnet iz starih bukev kakor stoletno vino iz trebušastih sodov, je raskav, starinsko duhteč, tesno prikrojen dobi, v kateri se dogaja večji del balad. Samo Ujevič je v enem samem primeru sonetu tako oživil jezik Marka Maruliča. Ze s te strani pomenijo Krleževe balade originalen in nič kaj lahek poskus.
Zbirka obsega trideset pesmi, ki bi jih lahko vsebinsko razdelili v štiri cikle: v prvem so motivi iz dobe zgodnje reformacije, v drugem motivi iz bojev za Btaro pravdo in iz turških vojn, v tretjem balade 17. in 18. stoletja, v četrtem pa pesmi i brez asovnimi ali vsaj časovno nedoločenimi motivi.
Kakor v» flamski ljudski bibliji«, v Oo-sterovem romanu o Tilu Ulenspieglu in La^ mu Doforinu, se vrti tudi v Krleževih baladah pred nami cel panoptikum reformacije in profireformacije s tridesetletno vojno: vtojni pohodi, vešala, glad, nasilja vseh vrst, nesnaga, beda, umazanost, strašna protislovja krščanskega sveta, prav taka kakor dandanes na kosu Evrope onkraj Pirenejev. Fevdalni graščaki, našemljeni vitezi, ošabni škofje, debeli župniki, pijani menihi, zdravniki — anatomi, graščinski sodniki, biriči, valpti, krvniki, norci, izžeti kmetje, čarovnice, sejmarski komedianti, berači, pokveke, krvosesi vseh vrst in njih prividi: hudiči — ta baročno pisana procesija gre v groteskni viziji pred čitateljem Krle-ževih balad. Prava zagorska Valpurgina noč! Krepke, starinsko patinirane balade so ponekod pesniški lesorezi diirerske sile, drugod široka platna breugelskega mojstrstva, v vsem obilni izlivi krvave ironije in slehernega pat osa proste obtožbe ne umrljivosti človeških slabosti. Kakor njegov flan-drski brat, je tudi Petrica Kerempuh po-osebljenje odpora zoper vso debelo neumnost in še debelejše laži svoje dobe. Krleža ne štedi z ostrimi, surovimi, stilu tistih stoletij primernimi izrazi. Kajti njegova ba-ladna poezija ni epika galantnega rokokoja in plemiških salonov, marveč kmečka, puntarska in vojaška pesem. Lirični element je tu reduciran na najmanjše (izvzemši »Kalendarsko«), tem bolj pa je poudarjen rablaisov&ko krepki epičini element.
Med posebno značilne štejem »Vigilijo«, »SciheTzo«, »Lamentacije o štibri«, dalje »Kegloviohiano« z njeno bodeče groteskno parodijo, pravo mojstrovino tega pamflet-skega žanra, pa »Komedijaše« in »Plane-tarijom«, slednji z burleskno satiro hrvatske politične zgodovine. Rembrandsko slikovita je s svojo lučjo in senco »Seotio ana-tomica«:
Na najžah, t tmioi pri mertveSki
»več!
medikuš boga išče mertveca kotrižeči.
Zgingavanje v tmici, dramljenje pol
spečke,
žmah duhe sperhnute in vonjhe
mertveOke.
V evokaciji težko slikovitosti, vonja in čutnosti baroka, v ostrem prikazovanju kontrastov fevdalne družbe, v dihu zagorske upornosti, v svežem svobodnjaškem razmahu, v parodiji zaostalosti in kulturne teme vidim zmagovito vrednost Krleževih kajkavskiih balad.
Jezikovno umevanje olajšuje slovar ob konc-u knjige.
»Akademska založba«, ki je izdala novo Krleževo zbirko, je preskrbela prilagajočo se opremo: okvir naslovne strani je posnet po lesorezu iz 16. stoletja, iniciali so iz Holbeimovega »Totentanz — alfabeta« in od neznanih avtorjev, dekorativni motivi pa iz starih 16. in 17. stoletja. Knjiga je natisnjena dvobarvno; tako tudi oprema prispeva, da nam iz Krleževih balad zaveje n"sproti vonj starine, ki še ni zastarela.	— e.
Razstava simbolizma v Parizu
O petdesetletnici simbolizma, literarnega fn umetnostnega gibanja, ki jo vplivalo tudi na slovensko Moderno, smo na tem mestu že pisali in kratko prikazali njegov značaj in pomen. V pariški Narodni knjižnici je sedaj prirejena izredno zanimiva razstava, ki z velikim številom najrazličnejših dokumentov nazorno predočuje postanek in razvoj tega gibanja, njegove poglavitne predstavitelje in njih delo. Vse sodbe se ujemajo v sklepu, da je ta razstava edinstveno poučna za onega, ki hoče proučevati francosko literaturo zadnjega pol stoletja. Gradivo, ki je tukaj zbrano, je bilo trudoma nanešeno iz vseh mogočih arhivov, zasebnih knjižnic in iz drugih virov in najbrž ne bo nikdar več zbrano v tako celoto, kakor jo tvori na tej edinstveni razstavi simbolizma.. Razstava šteje 1365 številk in obsega prve izdaje simboličnih pesniških zbirk in zvezke revij, ki so med njimi bibliofilske redkosti. Razstavljeni so manifesti, kritike in polemike sim-bolistov, pa rokopisi knjig z raznimi črtami in opazkami iz rok samih piscev, dalje neobjavljena korenspodenca Verlaina, Rim-bauda Mallarmeja in drugih prvakov francoskega Parna sa. Številne slike in risbe kažejo vpliv simbolistične poezije na likovno umetnost, drugI dokumenti pričajo o nje vplivu na glasbeno stvarjanje.
y celem se pariška razstava tiče kakih
sto bolj ali manj znanih oseb iz literarnih in umetniških krogov. Obsega tudi predhodnike simbolizma (na pr. Nervala, Bau-delaira, Viliersa de 1' Isle-Adama) in drugo generacijo simbolistov, med katerimi sta Gide in Paul Valerv. Največ prostora zavzemajo dokumenti o Verlainu, na to pa o Mallarmeju. Rimbaudu, Verhaerenu i. dr. Razstavljena je množica Verlainovih portretov in karikatur, delno neobjavljenih in neznanih. V oddelku, ki je posvečen Artu-ru Rimbaudu. Čigar življenje in trgovsko delovanje v Abesiniji je znano, so razstavljena med drugim njegova pisma iz vročo Afrike, dalje pismo, ki mu ga je bil pisal cesar Me-nelik in marsikaj drugega. Pri Mallarmčju, ki je bil v vsakdanjem življenju profesor angleškega jezika, je poleg dragih dokumentov razstavljena kvalifikacijska ocena njegovega učitelja, ki pravi — po 13 letih službovanja, — da prof. Mallar-me — kakor se zdi — ne obvlada n.ič kaj posebno jezik, katerega poučuje in da je sploh slab profesor, tem bolj, ker se izven šole bavi z rečmi, ki niso dostojne njegovega mesta na liceju Fontanes. Kakšne so te reči? Inšpektor jih označuje takole: »Gre za nesmiselne proizvode v prozi ali v verzih. Osebe, ki čitajo te prečudne eluku-bracije možgan g. Mallarmeja se morajo čuditi, da je lahko profesor na liceju Fontanes.« To je oficielna sodba predetavltelja. šolske modrostj tedanje dobe o poetičnem delu velikega mojstra francoskega simbo-
Daadanes »e nfoooi ▼ franoockfli 14-
eejih oče, da so »prečudne elukubracije možgan g. Mallarmeja« ponoe francoske
književnosti in da je bil ta tihi, morda ree ne posebno sposobni profesor angleščine na liceju Fontanes velik umetnik. In še marsikatera druga zanimivost je
na tej razstavi — zanimivost, ki kaže. kako se spreminjajo sodbe in okusi in kako strog sodnik je Čas nad vsem Hoveškim dejanjem in nehanjem. — Kakor na vseh razstavah te vrste, čutiš tudi tu melanholijo minljivosti, obenem pa silo, s katero resnično genialne stvaritve zahtevajo tudi pred tribunalom neizprosnega Ca6a svojo pravloo do nesmrtnosti
Zapiski
Miguel de Unamuno. Dvom, lci smo ga
bili izrekli v članku »Miguel de Unamuno« (Jutro, 22. t. m.), da bi bil veliki španski mislec mrtev, so novejše vesti potrdile: Unamuno še živi in je kot človek španske sredine pravkar zopet izgubil mesto rek-torja univerze v Salamanci. kakor ga je bil izgubil pod reakcionarno diktaturo Prima de Rivere. — O Jacintu Benoventi, vodilnem dramatiku današnje Španije, ki je baje padel kot žrtev revolucije, je »Jutro« pisalo ob njegovi sedemdesetletnici 12. t. tn.
F. Poljanec, Repetitorij jugoslovenske književnosti. (Zagreb 1936. Samozaložba).
Z naftni credsjeMsklmi oČbenU m 1»
vedno velike težave. Posebno bridko občutijo njih pomanjkljivost učitelji literarne
zgodovine. Knjig, ki bi sledile veljavnem«! učnemu načrtu sploh ni, diktiramje je ▼ Soli zabranjeno, pomožne knjige (kakor Grafen-auerjev Pregled) so razprodane in tako si pač vBakdo pomaga na svoj način, ki je metodično često pogrešen. — Prav dobro bo v teh prilikah služil v višjih razredih kot pomožna knjiga m priročnik: Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti. Je zelo pregledno sestavljen, za vsako dobo ima uvodno poglavje, nakar sledi oris dela in pomena najmočnejših predstavnikov te dobe, ugotovitve so posnete po vodilnih predstavnikih naše književne kritike in zgodovine (Lj. Nedič, B. in P. Popovič, J. Skerlič, I. Prijatelj F. Kidrič in dr.), katerim posveča repetitorij tudi posebno poglavje, nad vse hvalevredno pa je, da se avtor ne spušča v subjektivno oceno pisateljev in njihovega dela. kar naj stori učenec, ki mora glavna dela domače književnosti pač tudi sam prečitati. Obseg knjige ni velik (187 str.), zato je razumljivo, da boš marsikatero ime zaman iskal (Kette in Mum pa vendar ne bi smela manjkati!). V naših šolah se je bomo lahko prav dobro posluževali pri obnavljanju srbohrvaške književnosti.	S. M.
Iz Julijske Krajine
Večerni strokovni tečaji
Tržaški »Plccolo< Je v nekaterih svojih zadnjih številkah podal pregled večernih strokovnih tečajev za obrtniške vajence in kmečke fante v Julijski Krajini. Večerni tečaji za obrtniške vajence imajo v Julijski Krajini že staro tradicijo. Poleg Trsta, ki je obrtniškemu naraščaju zmerom posvečal mnogo skrbi, je bilo predvsem na Goriškem že pred voljno na ozem-lju> ki pripada sedanji goriški pokrajini, 21 večernih tečajev za obrtniške vajence. Izmed teh tečajev jih je ostalo le še 15, in s'cer v Gorici, GradiSkl, Ločnifcu, Renčali, Ajdovščini, Komnu, Gabrovici, Bovcu( Kanalu, Tolminu, Idriji, Krminu, Moši> v Koprivi pri Krmtou in prj Sv. Lovrencu. Po vojni sta bila na novo otvorjema le 2, ln sicer v Vrtojbi to štandrežu. Pred vojno je bilo v sedanji goriški pokrajini fcudj 7 čipkarskih šol. Za kmečke fante pa so bili važnega pametna izpopolnjevalni tečaji ko so jih morali obiskovati na deželi vsi dečki od 12. do 14. leta starosti. Na področju sedanje tržaške pokrajine je bilo razen v Trstu pred svetovno vojno 12 tečajev za delavske in obrtniške vajence. Take tečaje so imeli poleg drugih tudi v Tržiču, Nabrežini, Sežani. Postojni ln pri Sv. Križu. Na slabšem so bili istrski trgi.
V Istri Je bilo le 9 strokovnih tečajev za obrtniški naraščaj. Med vojno so se skoraj vsi omenjani tečaji ukinili.
Po vojni so že leta 1919. nekatere izmed strokovnih nadaljevalnih tečajev spet obnovili. Spočetka so bili pod nadzorstvom tržaške industrijske šole. Leta 1929. pa so po vsej Italiji ustanovili pokrajinske konzorcije za strokovno izobrazbo, ki so jo razdelili v več strok kmetijsko, industrijsko, trgovsko, rudarsko in pomorsko. Pokrajinski konzorciji so prevzeli tudi upravo omenjenih strokovnih tečajev v Julijski Krajini, ki so preživeli svetovno vojno Omeniti je treba, da v Italiji prej takih tečajev sploh niso (poznali to da so bili oni v Julijski Krajini prvi na njenem ozemlju.
Po zakonu Je naloga omenjenih tečajev ta da nudijo vajencem, pomočnikom ta
Šport
Plavalne tekme v Trbovljah
Pred dnevi se je vršil v trboveljskem
kopališču plavalni troboj med SK Ilirijo. SK Planino in SK Trbovljem. Zmagalo je SK Trbovlje z 22 točkami, druga Ilirija s 17 točkami, tretja Planina z 8 točkami. Tr-boveljčanii so pokazali velik napredek in ®o doseženi časi prav dobri.
Tehnični rezultati:
50 m prosto: 1.) Verlrc 31*. 2. Gnlc
(Trb.) 32.8, 3.) Lavrenčič 35.1.
100 m prsno: 1. Tori (T.) 1:38.1, 2. Bie-ber (I) 1:32.5, 3. Horvat (P) 1:33.1,
100 m prosto: Crnkovič (T) 1:08. Pestevšek (I) 1:13.5, Bedina (P) 1:19. Odličen je čas prvega, ki je plaval prvih 50 m 30.1.
50 m prsno dame: Verner (P) 44.5, Per-soglio (T) 48.9. Vernerjeva je plavala na 100 m in dosegla odličen čas 1:36.
50 m prosto dame: Poklšek (T) 40.1, Ča-dež (P) 52.4.
3X100 m meSano: 1. Ilirija I. (Pestevšek, Bieber, Veriič) 4.57.9. Ilirija II. (Tiran, Hodplič, Karbl) 5:59. Štefeta Planine je bila diskvalificirana, štafeita Trboveli pa je odstopila. Propagandne skoke sta izvajala Češnovar an Jeločnik (oba Planina).
Zadnja točka sporeda je bila vaterpolo tekma med Ilirijo in Trbovljem. Zmagali so Trboveličani z 2:1, kar je zanje zelo lep uspeh. Ilirija je igrala v postavi: Bieber, Tiran, Komar. Pestevšek. Verlič, Karbl, Hodalič. Trbovlje: DolinaT. Grilc, Tori, Rozin, Cmikovič, Kuhar, Moli. Gol za Ilu rijo je zabil Verlič, za Trbovlje Crnkovič in Kuhar.
Proslava Diska
SK Disk, eden najstarejših podeželskih športnih klubov, je slavil 15. in 16. t. m. 15-letnico svojega dela za telesno vzgojo in napredek podeželstke mladine. Za ta jubilej je kilub pripravil pester spored.
15. t. m. se ie že ob 9. dopoldne pričel propagandni lahikoatletski miting, ki se je nadaljeval ob 14.45. Na mitingu, katerega se je slel udeležiti vsak in kn ie bil prvi te vršite v Domžalah, se je zbralo mnogo lahkoatletov iz Domžal in bližnje okolice. da prvič pomerijo svoje moči. Z ozirom
delavcem teoretsko izobrazbo to kolikor mogoče tudi praktično izpopolnitev v po-IJedelski, Industrijski, trgovski, rudniški in pomorski stroki, zlasti pa v poklicih, za katere se tečajniki neposredno pripravljajo. Ce zahteva kakšna občina otvoritev takega tečaja na svojem ozemlju, imenuje pristojni pokrajinski konzorcij krajevni upravni odbor, ki mu načeluje pode-stat ln v katerem so zastopniki Vlada, pokrajinske uprave. pokrajinskega kor-pore / j ko-go«podarskega sveta, fašistf&-ne stranke, fašistične kulturne organizacije »Dopolavoro«, fašistične mladinske organizaaije »Badiffla« to pokrajinskega konzorcija samega. Takj tečaji trajajo po 6 do 8 mesecev. V vsakem tečaju je po 6 ur pouka na teden za ženske, po 12 za moške. V tečajih poučujejo krajevni učitelji. Le v višjih tečajih jim pomagajo tudi strokovni učitelji.
V	goriški, istrski ln reški pokrajini Imajo sedaj samo tako zvane Industrijske tečaje. Tudi v tržaški pokrajini so bili leta 1930. skoraj vsi tečaji industrijskega tipa. šele pozneje so mnoge izmed njih spremenili v kmetijske tečaje. Leta 1933. so na Krasu ustanovili na novo 9 kmetijskih tečajev. Sedaj je v tržaški pokrajini 32 večernih strokovnih tečajev raznih tipov. V Trstu, Tržiču, Miljah in Nabrežini imajo industrijske strokovne tečaje. V Sežani to Postojni trgovske. V Gradežu poseben tečaj za uslužbence gostiteljske stroke, drugod pa same kmetijske tečaje-V šolskem letu 1934/35 Je obiskovalo teh 32 tečajev v tržaški pokrajini 2310 tečajnikov in tečajnic. Stroški za njihovo vzdrževanje so znašali 153.000 lir ta so Jih krile deloma država, deloma pokrajinska uprava, deloma pa občine.
V	Julijski Krajini pa imajo ti strokovni tečaji še svoj posebni pomen. Zlasti nižji tečaji služijo predvsem vzgoji kmetske ln obrtniške mladine v fašističnem duhu. Večino predmetov tvorijo italijanščina, zgodovina in geografija Italije, fašistične politične gospodarske in socialne doktrine.
na to, da jih je večina prvič nastopila, so rezultati kar zadovoljivi:
Tek 400 m: 1) Djinovski 58.6. Met krogle: 1) Škerl 11.14. Sikok v daljino: 1) Štr šteršič 5.47. Tek 1500 m: 1) Djinovstoi 5.04 Met diiska: 1) Pire Lado 25.75. Skok ▼ višino: 1) SušteTšič 153. Me« kopja: 1) Kvas 36.22. Tek 100 m: 1. šušteršič 13.2.
Popoldne so se pričele nogometne tekme. V pred tekmi je Diskova rezerva porazila Zalog s 4:3, v glavni, mednarodni tekmi pa je Disk v krasni igri nadvladall prvaka Koroške SK Ausirio 4:2.
V nedeljo se je vršil pokalni brzobumir na katerem so sodelovali poleg slavljenca še A u stri a, Domžale in Grafika. Doseženi so bili naslednii rezultati: Grafiika : Disk 4:1, Austria : Domžale 6:2, Disk : Domžale 5:0, Grafika : Austria 2:1. S tem si je Grafika osvojila pokaj Diska.
Napore, s katerimi je zvezano športno delo na deželi, je tudi publika pravilno ocenila in jih vsaj deloma z velikim obiskom nagradna. Saj ie bilo oba d-neva na igri§ču približno tx> 800 gledalcev, kar je rekord za Domžale.
Ljubljanski hazenski podsavez. Redne
seja u. o. drevi ob 18.45 v klubski sobi kavarne Evrope. Važno!
SK Ljubljana. Danes ob 20.30 strogo obvezen sestanek vseh aktivnih nogometašev
v stekleni dvorani pri Šestici.
Turistično športni «flMr. Šefe odbora *
sredo ob 20. v restavraciji Stenrič.
SK Ilirija. Redna seja kSubovega načel, stva drevi.ob 2030 v damskem sdomi ka« vame Emone. Vsi in točno!
ŽSK Hermes. Seja centralnega odboas ob 1930 v klubovih prostorih poleg Nabavi jalne zadruge ŠiŠka. Točnost!
SK Reka. Drevi ob 20. seja upravnega odbora in sestanek člansitva v garderobi.^
Iz Trbovelj
t— Ekskurzija vojne akademije. Na svoji Studijski ekskurziji po dravski banovini so prišli te dni k nam gojenci-oficirji višje Šoie intendantske akademije pod vodstvom generalštabnega podpolkovnika g. Vlastinuira Ivanoviča. V ponedeljek, torek in četrtek so jim rudniški imženjerjj raz kazali najvažnejše rudniške naprave, ki so jih z največjim zanimanjem proučevali in ogledovali saj se lahko trboveljski rudnik kot največji premogovnik v državi oonasa z najmodernejšimi in tehnično najpopolnejšimi napravami- Ekskurziji so odpotovali profci Gorenjski. Pred odhodom so zbrali med seboj znesek 550 Din, ter ga izročili občinskemu Rdečemu križu, ki izreka plemenitim predstavnikom naše narodne vojske najiskrenejso zahvalo-
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Torek 25. avgusta
Ljubljana 12: Slavni tenoristi pojo na ploščah. — 12.45; Poročila, vreme — 13; Cas, spored, obvestila. — 13-15: Godba na pihala (plošče). — 14: Vreme, borza. —19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila—■ 19.30: Nac.. ura: Na Torlaku leta 1914 (Site
Miličič_ Iz Beograda). — 19-50: Slovenske
narodne na ploščah. — 20.10: O načrtnem gospodarstvu (tajnik Delavske afeornice g. Filip Uratnik). — 20.30: Koncert Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spo red. — 22-20: Koncert tauburaškega orkestra.
Sreda, 26. avgusta
Ljubljana 12: Klavirski koncert lahko glaste (plošče). — 12.45; Poročila, vreme.
—	13; Čas, 6pored, obvestila. — 13.15: Pto-ŠČ3 po žaljah. — 14: Vreme, borza. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Bosanska muslimanka (Hemza Humo iz Beograda). — 19.50: Mladinska ura: Jadralno letalstvo prof. Leopold Andre). — 20.10: Tujski promet na Jadranu v zvezi s Slovenijo (dr. Mam Rudoif) 20.30: Pesmi za ples in zabavo — pevski jazz kvartet iz Trboveij. — 21.10: Koncert radijskega orkestra. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.20; Koncert radijskega
orkestra.
Beograd 17-20: Orkester. _ 10: Narodna glasba. — 19.06: Prenos opere iz Salzburga. — 21.40: Lahka glasba na ploščah. — 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb 20: Plošče. _ 20-30: Prenos iz Ljubljane. — 22.15:
Plesna muzika. _ Praga 19.20: Harmonika.
20.10; Lahka godba orkestra. — 21.05; Mozartove serenade. (Prenos iz Salzburga). — Varšava 19; Zborovsko petje. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 21.15: Ghooinove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — 23: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra- — 16.05: Pk>-ŽČ3. _ 17.10: Koncertna ura. _ 19.20; Zabaven program. — 19.30; Orkestralen in pevski koncert. — 19.05: Šesta orkestralna serenada, prenos iz Salzburga- — 22.35; Revellerji pojo. — 23.30: Dunajska glasba.
—	Berlin 19: Plošče. — 20.45: Kabaretni večer. _ 22.30: Nočni koncert in ples. —
Miinchen 19: Komorna glasba. — 20^5: Pranos iz Stuitgarta. _ 22.30; Brazilska narodna glasba. — 23: Koncert na orglah. — 23.30: Lahka glasba. _ Stuttgart 20.45: >Kdor veruje bo zveličan« (lovska in vsakovrstna druga latinščina). — 22-30; Pesmi in plošče. — 24: Komorna glasba. _
BAEDERJEVA VITAMINSKA
CAOLA
KREMA
Mala škatlica
Din 6.—
Velika škatlica
Din 12.—
s
svojo vsebino vitaminov hrani kožo, izravnava gube. Neobhodna za nego lepote, za šport in za sončenje.
JugoSL pat. br. 10.997 ln 12.195

Kupimo v dobrem stanju:
BACER
na električni pogon, za kopanje zemlje v opek&rnlške svrhe, kapacitete
80 do 120 m3 dnevno.
Popolno montanistično
VRTALNO GARNITURO,
za globočinska vrtanja 100 do 150 metrov.
Obširne obvezne ponudbe, s točno navedbo cene poslati pod »Za gotovo« na Publicitas d. d., Zagreb, Dica 9.
ZANE GRET:
54
BETTY ZANE
Zgodovinski roman vz ameriške revolucije
»Meni vsa stvar ne ugaja,« je re^el lovec. »Pred kakim mesecem dni sem zasačil vrlega Millerja, kako je vohal okoli kladare, kjer nima nič iskatu Jel sem paziti nanj. če je mc*j sum pravilen, igra preteto zvito igro. Dokazov nimam, a znamenja so vražiiie čudna.«
»Čudno, čudno,« je suho zamrmral polkovnik Zane. »Zdaj, ko ste to omenili, mi prihaja na misel, kaj je pripovedoval Jonatan: da je pred tremi tedni srečal Millerja nedaleč od Kanohe. In prav takrat je bila odprava Crawfordova na poti proti šonij-skim vasem. Polkovnik je skušal pridobiti Millerja zase, a Miller je rekel, da se mu na vso moč mudi nazaj v trdnjavo. In od tistih doto se še ni pokazal.«
»Temu se ne čudim... Nu. polkovnik Zane. vi ste tukaj poveljnik. Sam nisem vojak, zato utegne biti najbolje., da jaz opazujem Millerja: tako je mani verjetno, da bi kaj zasumil. Dajte mi pooblastilo, pa razpihnem njegovo igrico na vse vetrove.«
»Kar dajte, Le\v. Lotite se stvari, kakor veste in znate, in poročajte mi o vsem, kar se dogodi. Seveda ne pozabite, da je mogoča zmota; kjer je pravda dvomljiva, je v korist obtožencu! Res je
pa, da ml mož ne ugaja. Čudno navado ima. da vsak čas izgine in se nato spet prikaže, brez vidnega razloga; to me navdaja z nezaupanjem. A za Boga, Lew, kaj bi mu koristilo, če bi nas izdal?«
»Ne vem. Vem samo, da mu je vredno gledati na prste.«
Ko se je Weitzel obrnil, da bi stopil v hišo. mu je zleitel pogled po reki. Še tisti mah se ie zdrznil, se vzravnal in za trenutek obstal kakor kip.
»Nu, Wetzel, vi pa res zmerom kaj vidite!« je vzkliknil polkovnik Zane. »K;e? Oh. sai res. tam ob bregu se giblje nekaj temnega. Bogme, zd: se mi, da je Indijanec.«
Jonatan je skočil v hišo; ko se ie čez sekundo vrnil, je imel tri puške pod pazduho; za njim je pritekla Betty.
»Konje vidim, Lew.« je dejal Jonatan. »To je drzno podjetje za Indijance — razen če so v veliki premoči.«
»Sovražni Indijanci se ne bi nikoli tako odkrito kazali. Morda vobče niso Indijanci. Po'jd:mo dol, k pečini.«
»Da. in jaz pcrdem z vami,« je vzkliknila Betty im se brž pridružila Wetzelu.
Polkovnik Zane je kren:l za n:o, in kmalu je bila vsa družba na poti k reki. Ko so prišli do pečine, so zagledali dva korija, kako sta se spustila na nasprotnem bregu in stopila v vodo; nato 9ta konja izginila v temn: senci gostega vejevja, ki ie padala na vodo. Polkovnik Zane in Jonatan sta hodila ob
bregu sem ter tja m iskala kraia, s katerega bi imela boljši razgled po reki.
»Tamle prihajata,« je vzkliknil Silas.
»Da, vidim ju. tik ob robu sence,« je odvrnil polkovnik Zane. »Oba konja nosita jezdeca. Lewis, kaj pravijo vaše oči?«
»Izak je in neka Imliijanka,« je suho odgovoril Wetzel.
To nepričakovano pojasnilo ie razburilo vso druž-bioo.
»Bog dai, da bi imeli prav,« je vzkliknil polkovnik Zane. »Glejte — prvi jezdec maha z roko.«
»O Bessie, Bessie! MisMm, da ima Lew prav, Tigea poglej,« je razburjeno rekla Betty.
Vsi so bili pozabili psa; pritekel je bil z Betko, stiskaje se k rRienemu krilu. Izprva je trepetal, nato .ie jel cviliti, nazadnje je pa glasno la.iaje stekel po bregu nizdol in skočil v vodo.
»Halo, Bets!« se je razlegel klic čez reko. Vsak je moral spoznati Izakov zvonki glas.
Čeprav se je bilo solnce zdavnaj spustilo za hrib. je bilo še vedno svetk). Svetlobe ie bilo dovoli, da so mogli spoznati Izaka Zana. Sedel je na konju in z desnico držal za vajeite poni:a, kj je p aval vštric njega. Poni je nosil vitko dekliško postavo; sklanjala se je naprej, in njene roke so krčevito držale konja za grivo.
Med tem sta stala polkovnik in Jonatan v plitki vodi. nared. da bi prijela konja za uzdo in iu po-vedla po strmem bregu navzgor. Pogled na divje mahajočo skupino vrhu pečine je privabil tudi druge
naselnike. Stotnik Boggs in Alfred Clarke sta se pridružila množici, in stari Sam je pni-tekel izpod skedenjskih vrat.
Vseh gledalcev se je polastilo globoko razburjenje, ko sta polkovnik Zane in Jonatan prijela konja za vajete in ju potegnla na vrh spolzkega pologa.
»Eb, Jack, Silas, evo me živega in zdravega,« je zaklical Izak in skočil s konja. »Betty, dragica, Izak sem. Ne glej me tako. kakor da bi bil prikazen.«
In Betty je planila njemu, mu vrgla roke okoli vratu in se ga oklenila. Izak jo je nežno poljubil in se ji izvil iz objema.
»Zmočili se boste. Ali vas veseli, da me spet vidite? Oh, to je najsrečnejši trenutek mojega življenja... A poslušaj. Betty: prdvectel sem ti nekoga, ki ga moraš imuti rada. To je Ma ira. tvoja sestra. Premočena je in zebe io. Odvedi jo domov in glej, da j.i bo toplo in udobno. Pozabitj moraš, kar je bilo, zakaj Majira me je rešila mučilnega kola.«
Bety se dot'e; ni menila za nič razen za brana, ki ga je bila spet našla; zdaj se je obrnila in zagledala vitko postavo njegove spremljevalke. Niti mokra, umazana in raztrgana indijanska obleka ni mogla skriti ljubkosti tega telesa. Lep obraz, kj ni bil nič mamj bel od njenega, in temne oči, polne ne-izlitih solz.
»Onel je prost,« je s svojim tihim, pojočim glasom rekla Indijanka.
»Privedla si nam ga domov. Počdi z menoj.« je velela Betty :n prijela drhtečo deklico za roko.
pat r>wšp a
ji o tn an v sliGah.
63.
□□□□□□□□□□□
Moly in Tomy sta se sestala s
Samom. Po kratkem poročilu o Tomy-jevih dogodivščinah v vojvo-dovem stanovanju je Sam nagnal dečka v posteljo. Sestanek sta opazovala Stiskač in Ambrož.
□□□□□□□□□□□ L
Vojvoda se je točno informiral o zvezah, ki sta j!'
imela MoIy in Tomy s policijskim ravnateljstvom.
Copyrigtit »Pantiieon« & »Jutro«.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, H Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—s
Ponudbam na šifre ae prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Din	v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tišoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 slikarska in
plesk. pomočnika
sprejmem takoj. — Urbar Viktor, Jesenice, Gos-po-sve-tska c. 32, Gorenjsko.
3TCSM
Brivski pomočnik
(onduler), dobi stalno mesto Osenar, Komenda pri Kamniku.	30387-1
Več pletilj
sprejmem za takojšen nastop. Plača po _ dogovoru. Tajnerr, Črnomelj.
2ce83-ili
Fotografska
pomočnica
mlada, ali katera poseduje obrtni list. dobi stalno na-meščenje event. se sprejme kot drnžabnica. — Ista mora biti ugodne zunanjosti. Ponudbe poslati pod 44059 na Publicitas. Za-gTeb.	30384-1
Pisarniško moč
perfektno stenografko in strojepisko, začasno, rabi odvetniška pisarno. — Ponudbe pod ^Perfektna« na ogl. odd. Jutra.
30391-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanj Si
znesek 12 Din.
Mlad mož
absolvent privatne detektivske šole išče primerne zaposlitve. Gre tudi v večjo trgovino, hotel kot nadzornik ali nočni čuvaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko sposoben in porabent.
20386-2
Vpokojenec
varnostne stroke, trgovsko naobražen. samski, star 50 let, išče vsled mole pokojnine kakršnokoli zaposlitev, event. proti odškodnini kakor hrana in stanovanje. — Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen*.
20389-2
Postrežnica
zanesljiva, pridna, sposobna za vsako delo, išče službe. Nastop; 1. ali 16. septembra. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«.
20392-2
Šivilja
za fina in navadna dela — išče dela po hišah. Naslov v vseh posloval. Jutra.
20i05-2
Trgovci!
Nudi se Vam mlada moč meš. stroke, s kavcijo, event. konforist. knjigovodja. st"nograf. Naslov v vseh posloval. Jutra.
20686-2
Pletilje
dobe delo na dom in stroj. Vprašati Celovška e. 06.
20302-3
Midaiii
Beseda 1 Din, davek b Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din.
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike in pe-resnice — vse v veliki izbiri priporoča — IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13.
19040-6
Lep salon
jedilnico s tapec. stoli in erker, be,rdžere, spalnico, več visokih omar pregrinjala za postelje in mizo, prevleke za radiatorje, — orig. oljnate slike, vaze, damsko sedlo in avto ■»Adler«, 4-sedežno limuzino, prodam. Vsak dan od 10 do pol 12 iD 3—7. — Tržaška cesta 4/a. vila »Nasta«. Golob.
30278-6
Otroško posteljico
sanke ročni voziček, ključavničarsko orodje, radio, prodam. Kodeljevo, Za-in znamke prodam. Kodeljevo, Zadružna 12.
30049-6
VUStitiHH
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje, repo
novo, prvovrstno in glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo, Pov-šetova 10. Telefon 25-91.
209-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje
AL Planinšek
aj». bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova nI. Stev. 14/1.
17356-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk.
17678-16
Dolžnike
dobre, hipotekarne pri denarnih zavodih, prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo ugodna obrestna mera«.
20293-16
kal
Avto+Moto
Auto-dynamo
za 500 Fiat v dobrem stanju, kupm. Ponudbe na Er-nest Stivan, M. Sobota.
30027-10
Kompletno
kopalnico
z umivalnikom in peč za kurjavo ali električno, kupim. Ponudbe pod »Kupim takoj« na ogl. odd. Jutra.
3^90-7
/1
ragocenosti
Vsakovrstno zlato
tupnje po najviš}il> eenah
CERNE - jnvelir
Ltubljana. VVolfova ulica 3
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Gostilna
na tujsko-prometnem kraju zraven tekstilne tovarne v bližini Maribora naprodaj. Zraven spada tudi vodna žaga 34 K S. ugoden prostor za lesno trgovino. V plačilo sprejmem knjižice mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Gostilna«, Maribor. poštni predal 34.
16S72-19
Dobroidočo gostilno
in trafiko, s posestvom ob glavni cesti pri cerkvi, vse v dobrem stanju, pripravni prostori še za vsako drugo obrt, takoj prodam pod ugodnimi pogoji v Zg. Sv. Kungoti št. 6.
20298-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20279-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, takoj oddam za Din 4'fX> mesečno. Einspilerjeva 17.
20301-21
Dvosob. stanovanje
celo nadstropje pod enim ključem, voda v kuhinji za Din 325 oddam v Zg. Šiški št. 201 prj gasil. domu.
30112-31
2 dijaka
sprejmem. Bližina I. drž. gimnazij«. Strogo nadzorstvo. pomoč in nadzorovanje pri uč-enju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr.v 20281-32
4—5 dijakov
sprejmem na dobro hrano in v vso oskrbo. Naslov v vseh posloval. Jutfra.
20388-22
Beseda 1 Din, davei 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2-sobno stanovanje
s pritiklinami. v centru, išče čista in snažna stranka za mesec september oktober. Plača 2 meseca naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sajovic«.
18924-21 a
Dijaike sobe
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
V Celju
sprejmem dijaka na stanovanje in dobro hrano v Gosposki ulici 26.
18968-22
V Kočevju
sprejme boljša nemška družina brez otrok eno ali dve dijakinji na vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra.
20051-22
BtiMžtifii
Beseda 1 Din. lavek S Din • za šifro ali dajanje naslova 1 5 Din Najmanjši znesek 17 Din	i
Opremljeno sobo
v mestu, oddam 1. sept. gospodu. Telefon na razpolago. Naslov v vseh pošlo- j valnicah Jutra.
20283-20
Za šolarje
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
poceni pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
Sostanovalko
sprejmem takoj. Ogleda si lahko ob pol o. vsak dan. Vrtač* 3. Urančič. I	20350-23
Sobe išče
Opremljeno sobo i
solnčno. z dvema postelja- | ma, iščeta br3t in sestra j za 1. september v bližini j univerze. Ponudbe na po- ' družnico Jutra Maribor pod »Snaga«.
20297-33«
Prazno sobo
poceni, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Solidna in mirna«.	20294-23a
Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela
J. Kraljic
Ljubljana, Gosposvet-ska c. 13. Tel. 2535.
Specijalni oddelek za popravila
Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačinka, kakor t časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo In govori dnevno desettisočem čitateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca in kupca.
Telefon 2059
Suha drva, mTj^ premog,
karbopakete f ^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5.
VtCBAEVNE
JUGOGGAHKA
ŠV PETKA NAM
V vročih dneh
vas posveži
hladno umivanje s »SORELO«. Kdor redno uporablja »SORELO«, ne pozna prhljaja, niti izpadanja las.
Dobiva se v vseh trgovinah te stroke po ceni od Din 7.—, 12.— in 25.—.
Ploščice za štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje
»MATERIAL"
LJUBLJANA,
Tyrševa 36, tel. 27-16
Vsaka beseda	2 Dn;
lavek 3 Din. ia	šifro ali
lajanje naslova	5 Din
najmanjši znesek	30 Din
Dobrega prijatelja
spremljevalca, mecena, nujno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlična«.
30277-34
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga in mama, sestra, teta in svakinja, gosp?
MARIJA CASERMAN
roj. TURK
včeraj o polnoči, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 25. avgusta ob 3. uri popoldne na farno pokopališče.
VRHNIKA, 24. avgusta 1936.
Žalujoči: IVAN, soprog; MICI in JANKO, otroka ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za izraze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne ljubljene matere, stare mamice, hčerke u t. d. gospe
Slize {fCtin€*r™i.
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. V. Marčiču, ki si je v največji meri prizadeval, da bi jo nam ohranil, dalje prečastitemu duhovništvu, vsem darovalcem prelepega cvetja in vsem, ki so našo dobro mamico spremljali na zadnji potu
Bog povrni vsem!
Jesenice-Beograd, 25. avgusta 1936. Žalujoče hčerke IRMA in ALDA ter ostalo sorodstvo.
urejuje Davorin Ravljen« — izdaja za Konzorcij »Jutra« Adott tUbnlkar, - aa Narodne tiskarno d, d. fcot Oakarnarja Franc Jezeriek, — 2a maeratnl del Je odgovoren Aiojs Novak. — Val i ttfuoijanj