V senatu o zaščiti manjšinskih jezikov Kraška ohcet brez kraškega para ni izvedljiva V Gorici dvojezične družinske jasli JCPrimorski * ^^ dnevnik Vprašanja, ki jih odpira Igra spoštovanja Poljanka Dolhar Dogajanje okrog Igre spoštovanja odpira kar nekaj vprašanj. Iz mojega zornega kota se ta ne nanašajo na vsebino didaktične igre, ki so si jo zamislili pri tržaškem društvu Laby. Sama sicer nimam otrok, zaradi česar obstaja možnost, da sem na določene teme manj občutljiva, ampak med ogledom igralnih kart, pravljice in nasvetov učnemu osebju nisem naletela prav na nič spornega. Nasprotno. Zelo všeč mi je izhodišče celotnega projekta Igra spoštovanja: deklice in dečki (in torej ženske in moški) naj bodo svobodni in neobremenjeni, z istimi pravicami, dolžnostmi in, zakaj ne, tudi istimi sanjami. Deklicam naj bo samoumevno, da lahko postanejo gasilke, dečkom pa, da se lahko posvetijo tudi hišnim opravilom. Za dosego tega cilja je treba otroke »opremiti« s pravilnimi instrumenti, izrazi, čutenji in zdi se mi, da gre Igra spoštovanja v to smer. Vprašanja, ki so jih v meni odprle polemike zadnjih dni, zadevajo predvsem politike in novinarje. Naravnost strah vzbujajoče se mi zdi dejstvo, da tako eni kot drugi pišejo, poročajo, debatirajo in vpijejo o igri, ki je ne poznajo. Ob včerajšnjem obisku društva Laby so nam namreč povedali, da se ni doslej nihče zglasil pri njih: niti telefonsko, kaj šele osebno. Nihče ni čutil potrebe, da bi si ogledal igralne karte, bežno prebral pravljico in prelistal didaktični material, ali se pri njenih »izumiteljicah« vsaj telefonsko pozanimal o vsebini. Politiki so podpisovali ogorčena tiskovna sporočila, napovedovali poslanska vprašanja, zahtevali preklice javnih prispevkov, mediji so o tem poročali, javnost je vneto debatirala v barih in na socialnih omrežjih. Ker je danes tako za osebnosti kot za »navadne smrtnike« očitno samoumevno, da morajo vsevprek razglašati svoje mnenje. Zdi pa se, da nikogar ne zanima, ali je to mnenje tudi utemeljeno in na podlagi katerih informacij so si ga ustvarili. Na podlagi časopisnih člankov, ki so pisali o pornografskih igricah v tržaških otroških vrtcih in učiteljicah, ki štiriletne otroke silijo v otipavanje vrstnikov? Na podlagi mnenj, ki so jih izrekli njihovi politični somišljeniki? »Afera« Igra spoštovanja še enkrat dokazuje, da politiki in novinarji izgubljamo na verodostojnosti. Seveda ne vsi, a dobršen del. Zakaj se potem čudimo, če izgubljamo tudi volivce in bralce? Dokazuje pa tudi, kako naglo in nekontrolirano se širijo »novice«. Zaradi česar je potreba po kakovostnih in premišljenih besedah bolj potrebna kot kdaj koli prej. Tako v politiki kot v medijih. rim - Na procesu v primeru »Ruby« št. 58 (21.295) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 12. MARCA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec— POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, I tj-, JU,UUI Kasacijsko sodišče oprostilo Berlusconija Voditelj desnice želi ponovno stopiti v ospredje italijanske politike trst - Naš pogovor o Igri spoštovanja Za solidarne, pogumne in svobodne otroke TRST - Benedetta Gargiulo in njene sodelavke pri projektu Igra spoštovanja, so prepričane, da otrok tretjega tisočletja ne gre pogojevati s stereotipi, v prvi vrsti ne s tistimi, vezanimi na spol. Zato so si zamislile sklop didaktičnih iger, ki dečkom in deklicam namenjajo iste vloge in tako enim kot drugim omogočajo, da svobodno izrazijo svoja čustva in želje. Igra spoštovanja pa je medtem postala pravi politični problem. Na 8. strani RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je po izreku oprostilne sodbe v primeru Ruby deloval presrečen. V rimski palači Gra-zioli ga je ob prihodu pričakala množica privržencev. Kot je napovedal že v torek ponoči, se vrača v politiko. »Zdaj se lahko končno spet v celoti posvetim politiki,« je po poročanju medijev dejal Berlusconi. Berlusconi je med drugih pohvalil kasacijsko sodišče, ki ga je oprostilo. Oprostilna sodba se bo pozitivno odrazila tudi na njegovi opozicijski stranki Naprej Italija, meni nekdanji vitez dela. Odslej bo lahko z večjo mirnostjo nadaljeval svojo politično pot, je še dejal Berlusconi. Njegovi odvetniki so po izreku sodbe povedali, da je ta oprostilna sodba zanje velika zmaga. Na 2. strani gorica - Vračanje Trgovskega doma Narodni in študijski knjižnici predali vogalne in kletne prostore GORICA - V Gorici so včeraj uradno predali Narodni in študijski knjižnici vogalne in kletne prostore Trgovskega doma. V imenu dežele je dokument podpisal odbornik za finance Francesco Peroni, Narodno in študijsko knjižnico je zastopala predsednica upravnega sveta Martina Strain. Med ogledom poslopja je Peroni zagotovil, da bo dežela zagotovila finančna sredstva za obnovo vogalnih in kletnih prostorov, komaj bo pripravljen potreben prenovitveni načrt. Na 12. strani bruselj - Intervju Luca Visentini generalni tajnik ETUC BRUSELJ - Član tajništva Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Luca Visentini, ki je od leta 2011 v Bruslju zastopal italijanske sindikate Cgil, Cisl in Uil, bo jeseni postal novi generalni tajnik organizacije. Visentini je bil v preteklosti skoraj 15 let deželni in tržaški tajnik sindikata Uil in bo nasledil generalno tajnico Bernadette Segol. V izvršnem odboru je prevladal nad kandidatom Petrom Scherrerjem, ki zastopa nemški sindikat Dgb. Formalno imenovanje bo 30. septembra na kongresu ETUC v Parizu. Na 3. strani Nora Gregor povezuje gledališča in tri narode Kontovelcem se voda zdi predraga Na 5. strani Iraški škof Warduni o preganjanju kristjanov Na 5. strani Preiskava proti bivši premierki Bratuškovi Na 9. strani Goriški džihadist je bil dober in tih Na 12. strani MARINI G H POMLAD/POLETJE Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču 9971234567007 2 Četrtek, 12. marca 2015 ITALIJA, SVET / rim - Po oprostilni razsodbi Kasacijskega sodišča v primeru »Ruby« Berlusconi: »Končno video is Deček ustrelil spet polno v politiki« rsar RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je po izreku oprostilne sodbe v primeru Ruby deloval presrečen. V rimski palači Grazioli ga je ob prihodu pričakala množica privržencev. Kot je napovedal že v torek ponoči, se vrača v politiko. »Zdaj se lahko končno spet v celoti posvetim politiki,« je po poročanju medijev dejal Berlusconi. Berlusconi je med drugih pohvalil kasacijsko sodišče, ki ga je oprostilo. Oprostilna sodba se bo pozitivno odrazila tudi na njegovi opozicijski stranki Naprej Italija. Odslej bo lahko z večjo mirnostjo nadaljeval svojo politično pot, je še dejal Berlusconi. Njegovi odvetniki so po izreku sodbe povedali, da je ta oprostilna sodba zanje velika zmaga, in da so zadovoljni. »Gre za dobro premišljeno odločitev, kar je dokazalo deveturno posvetovanje sodnikov pred izrekom,« je dejal Berlusconijev odvetnik Franco Coppi. Privrženci Berlusconijeve stranke Naprej Italija so medtem že napovedali, da bodo zahtevali odškodnino. »Kdo bo Ber-lusconiju nadomestil trpljenje in politično škodo za vsa ta leta,« se je vprašala senatorka stranke Anna Maria Bernini. Nekdanja ministrica Stefania Pre-stigiacomo pa je menila, da »oprostitev Berlusconija dokazuje, da je bil celotni proces v primeru Ruby farsa, ki je bila uprizorjena s strani milanskega državnega tožilstva zato, da škoduje Berlusconiju«. »Berlusconijeva oprostitev je čudovita novica. A Berlusconiju ne nadomesti tistega, kar je pretrpel v teh letih. Ta proces se ne bi smel nikoli začeti,« je dejal glasnik stranke in Berlusconijev svetovalec Giovanni Toti. Kasacijsko sodišče v Rimu je ponoči bivšega italijanskega predsednika Silvia Berlusconija oprostilo obtožb v primeru Ruby. Berlusconi je bil obtožen zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico. Oprostilna sodba je velik udarec za milansko tožilstvo, je včeraj poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Odločitev kasacijskega sodišča je dokončna, z njo pa se je končal sodni proces proti Berlusconiju, ki se je začel leta 2012 in zelo odmeval tudi v mednarodni javnosti. Kasacijsko sodišče je po deveturni razpravi presodilo, da Berlusconi leta 2010 kot predsednik vlade ni zlorabil svojega vpliva pri policiji, ko je takrat zahteval izpustitev zaradi kraje zaprte barske plesalke, mladoletne Karime El Marough, znane kot »Ruby lomilka src«. Tudi v povezavi z obtožbo prostitucije je sodišče razsodilo, da ni bilo nobenega kaznivega dejanja. Berlusconi je bil obtožen, da je plačal za spolne odnose z Ruby, ki je bila takrat še mladoletna. Milansko tožilstvo se na pritožbo ka-sacijskega sodišča ne more več pritožiti. Na drugi strani so Berlusconijevi odvetniki že proslavili oprostilno sodbo. O Berlusconijevi nadaljnji poti se že pojavljajo prva ugibanja; 78-letnik, trikratni premier, bi tako lahko znova prevzel osrednjo vlogo v politiki na čelu svoje des-nosredinske stranke Naprej Italija, saj je pravkar odslužil svojo kazen v obliki javnega dela zaradi davčne utaje. Sicer ima na sodiščih še vrsto odprtih sodnih postopkov, in sicer zaradi utaje davkov, podkupovanja prič in opozicijskih poslancev, prav tako pa še niso zaključeni postopki v zvezi z ločitvijo od druge žene, sumi o povezavah z mafijo ter z nekaterimi drugimi obtožbami. A po splošnih ocenah odprti sodni postopki Berlusconija ne bodo ustavili od morebitnega aktivnega političnega delovanja, še posebej pri načrtih premierja Mattea Renzija glede reforme vlade in volilne zakonodaje. Berlusconija so ob prihodu v palačo Grazioli pričakali številni privrženci ansa rim - Flavio Tosi izključen iz Severne lige »Salvini diktator Lige« Zaenkrat še ni jasno, če namerava kandidirati na majskih deželnih volitvah v Venetu RIM - Po dolgotrajnih notranjih razprtijah in polemikah je veronski župan Flavio Tosi včeraj dejansko izpadel in Severne lige. Sekretar stranke Matteo Salvini mu je bil namreč kategorično postavil pogoj, naj do torka ukine svojo venetsko fundacijo, ali pa bo avtomatično izpadel iz stranke. Veronski župan je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da Salvinijeva odločitev ustvarja izredno močne napetosti v Venetski ligi, kar pred majskimi deželnimi volitvami predstavlja veliko tveganje, da se bodo s takšnim ravnanjem okoristili nasprotniki. Tosi je prepričan, da je Salvini to naredil samo zato, da se znebi njega in ustvari Severno ligo z enim samim voditeljem (diktatorjem) na čelu. Tosi včeraj še ni povedal, če bo kandidiral na volitvah, kar pomeni da bi bil v konkurenci z ligaškim kandi- Flavio Tosi ansa datom in sedanjim guvernerjem dežele Veneto Luco Zaio. Povedal je, da si jemlje dva dni časa za razmislek. Sal-viniju je očital, da si je hotel na dikta- torski način podrediti Venetsko ligo in ukiniti vsakršno njeno avtonomijo. Salvini je na Tosijeve očitke odgovoril is Strasbourga, kjer je bil na zasedanju Evropskega parlamenta. Dejal je, da se ga zadeva ne tiče. Veronski župan Flavio Tosi je izključil vsakršno formalno pritožbo, čeprav so bila očitno kršena pravila, vsekakor mu ni do maščevanja. Tosi, ki je na območju Verone in v Venetu nasploh zelo priljubljen upravitelj, je včeraj prejel na stotine solidarnostnih sporočil. Oglasila se je tudi predstavnica Nove desne sredine Valentina Castal-dini (Tosi je imel v prejšnjih dneh več stikov z voditelji te stranke), rekoč, da dogajanje s Tosijem prikazuje pravo naravo voditelja Severne lige Mattea Salvinija, ki je stranko zapeljal v desni ekstremizem. ISTANBUL / TEL AVIV -Skrajna Islamska država (IS) je objavila nov propagandni videoposne-tek, na katerem nek otrok ustreli domnevnega palestinskega vohuna. Več kot 13 minut dolg posnetek se je v torek pojavil na svetovnem spletu in se razširil po družbenih omrežjih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na videoposnetku Palestinec pove, da je star 19 let in da prihaja iz Jeruzalema. V Sirijo naj bi ga poslala izraelska tajna služba Mosad z nalogo, da zbere informacije o IS. Kasneje nek pripadnik IS v francoščini pove, da je talec »navaden odpadni vohun, legije kalifata pa bodo osvobodile Jeruzalem«. Nato mladeniča s strelom v glavo ubije 12-le-tni deček, ki je stal zraven. Na koncu posnetka so prikazana imena domnevnih še drugih palestinskih vohunov iz Jeruzalema. Avtentičnosti posnetka neodvisni viri še niso potrdili. Izraelski obrambni minister Moše Jalon je včeraj že zanikal povezavo 19-letnega Palestinca z Mosadom. 19-letnik iz vzhodnega Jeruzalema ni delal ne za Mosad ne za kakšne druge izraelske varnostne sile, je za izraelski radio zatrdil Jalon. Tudi družina umorjenega je zanikala navedbe, da naj bi fant delal za izraelsko tajno službo. Kot je razkril njegov brat, naj bi ga v Sirijo IS zvabila z obljubami o denarju. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki navaja neimenovane vire, francoska policija preiskuje, ali je pripadnik IS na posnetku, ki govori v francoščini, blizu francoskemu džihadistu Mohamedu Merahu. Merah je na jugu Francije leta 2012 ubil tri francoske vojake, nato pa štiri ljudi na judovski šoli. Po navedbah več poznavalcev, bi lahko šlo za polbrata Meraha, Sa-brija Essida. Ta naj bi v Sirijo odšel lani, po obveščevalnih virih pa je bil ključna osebnost v radikalni islamski skupnosti v Toulouseu. IS je že sredi januarja objavila videoposne-tek, na katerem nek je deček ustrelil dva domnevna ruska vohuna. washington - Govor državnega sekretarja v senatu Kerry pozval ameriške kongresnike, naj uradno podprejo uporabo sile proti skrajnežem IS WASHINGTON - Ameriški državni sekretar John Kerry je ameriške kongresnike včeraj pozval, naj predsedniku Baracku Obami uradno odobrijo uporabo sile proti skrajnežem Islamske države (IS) na Bližnjem vzhodu z novo resolucijo. Obama je doslej za napade na IS uporabljal resolucijo, ki je leta 2001 avtorizirala vojno proti teroristom Al Kaide. K sprejemu nove resolucije sta v odboru ameriškega senata za mednarodne odnose poleg Kerryja pozvala še obrambni minister Ashton Carter in načelnik ameriškega združenega poveljstva, general Martin Dempsey. A nekateri senatorji so imeli pomisleke, da bi lahko nova resolucija vodila v razširitev dosedanjih vojaških operacij proti IS, ki zajemajo letalske napade na položaje skrajnežev v Siriji in Iraku, v posredovanje s številnimi ameriškimi vojaki na Bližnjem vzhodu. »Naša država je najmočnejša, če delujemo skupaj. Enostavno ne moremo dovoliti tej skupini morilcev, da dosežejo svoje cilje,« je povedal Kerry. Državni sekretar je tako pozval k enotni podpori nove avtorizacije vojaške sile, ki bi dala Obami »jasen mandat za nadaljevanje vojaškega posredovanja proti IS in povezanim osebam ali silam«. Sprejem te resolucije, ki je nekakšna napoved vojne, bi predsedniku Baracku Obami dal politično kritje na domačem terenu in čvrsto pravno podlago za preganjanje islamskih skrajne-žev IS, predvsem pri zaveznikih, ki so se ZDA pridružili v koaliciji za boj proti džihadistom. Doslej je namreč Obama uporabljal resolucijo, ki je v dneh po terorističnih napadih 11. septembra 2001 odobrila uporabo sile proti pripadnikom Al Kaide in afganistanskim talibanom, John Kerry ansa kot osnovo za posredovanje proti IS. »Predsednik že ima zakonito podlago za posredovanje proti IS, a vaša jasna in uradna podpora bi odpravila dvome in poslala sporočilo, da so Američani pri teh naporih enotni,« je Kerry dejal v senatu. Državni sekretar je še zagotovil, da vlada ne vidi nobene potrebe po vpletanju ameriških sil v kopenske bojne operacije proti IS. Carter je medtem zatrdil, da predlagana resolucija ne dovoljuje dolgotrajnih, obsežnih kopenskih bojnih operacij, kot so jih ZDA izvedle v Iraku in Afganistanu, ker »naša strategija teh ne potrebuje«. A senator Bob Menendez je opozoril, da se lahko to v prihodnosti spremeni in bi lahko prišlo do množične napotitve ameriških vojakov na Bližnji vzhod. Carter mu je na to odgovoril, da bo nova resolucija potekla čez tri leta. Resolucija sicer geografsko ne omejuje boja proti IS. Senatni odbor za mednarodne odnose je sicer že konec lanskega leta odobril vojno ZDA proti IS v Siriji in Iraku, podpreti pa jo mora še celoten kongres. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 12. marca 2015 B sindikat - Jeseni v Parizu novo vodstvo Luca Visentini tajnik ETUC BRUSELJ - Član tajništva Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Luca Visentini, ki je od leta 2011 v Bruslju zastopal italijanske zvezne sindikate Cgil, Cisl in Uil, bo jeseni postal novi generalni tajnik organizacije. Visentini je bil v preteklosti skoraj 15 let deželni in tržaški tajnik sindikata Uil in bo nasledil generalno tajnico Francozinjo Bernadette Segol. V izvršnem odboru je prevladal nad drugim kandidatom Petrom Scherrerjem, ki zastopa nemški sindikat Dgb. Formalno imenovanje bo 30. septembra v okviru kongresa ETUC, ki bo v Parizu. V tem obdobju bo imel bodoči generalni tajnik čas, da pripravi novo ekipo, ki bo vodila ETUC v naslednjih štirih letih. Visentini nam je včeraj popoldne povedal, da bodo njegove prednostne naloge v prihodnosti zadevale boj proti brezposelnosti, boj za boljše in pravičnejše plače ter boj proti varčevalnim politikam, ki so jih vsilile evropske institucije. Kako je prišlo do nove pomembne zadolžitve? V Bruslju sem zaposlen že štiri leta, saj sem bil v tajništvo ETUC izvoljen maja leta 2011 na kongresu konfederacije v Atenah. Zdaj se je začel postopek za obnovo tajništva oziroma izdelavo seznama kandidatov za novo ekipo, ki bo izvoljena v Parizu. Italijanske sindikalne organizacije so za generalnega tajnika predlagale mene, drugi kandidat pa je bil kandidat nemškega sindikata Scherrer. Volilna kampanja je potekala nekaj mesecev, glasovanje pa je bilo v torek. Kaj se bo zdaj zgodilo? V prihodnjih mesecih bom nadaljeval s svojim delom, vendar bom moral tudi razmisli o sestavi nove ekipe in izbrati kandidate, ki bodo zastopali okvirno vsa geografska območja Evropske unije. Koliko članov sestavlja tajništvo? Sedem. Poleg mene bosta še dva podtajnika in štirje tajniki, vsak s svojimi pristojnostmi in panogami. V prihodnjih mesecih bomo torej delali na tem in na pripravi prednostnih političnih smernic in strategij, ki jih bomo nato sprejeli na kongresu. Katere so te prednostne izbire? Temeljna vprašanja zadevajo gospodarsko krizo, gospodarsko rast, boj proti brezposelnosti, boj za boljše in pravičnejše plače ter boj proti varčevalnim politikam, ki jih je vsilila Evropa. O tem se bomo pogajali z Evropsko komisijo in drugimi evropskimi institucijami, zahtevali bomo tudi novo politiko glede plač. Zelo pomembno bo spodbujanje povečanja notranjega povpraševanja in torej povečanja plač v vseh evropskih državah. Ne nazadnje bo nujno potrebno okrepiti zaščito socialnih, delovnih in sindikalnih pravic, ki so bile zaradi varčevalne in neoliberalistične politike v Evropi hudo ogroženi. Poleg tega so seveda še mnoga druga specifična vprašanja, ki se jih bo potrebno dotakniti, od priseljevanja do varnosti in zdravstva. Kaj pomenijo torej za ETUC t.i. izrazi trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), Grčija in »austerity«? Luca Visentini bo novi generalni tajnik Evropske konfederacije sindikatov fotodamj@n Ravno danes (včeraj, op. nov.) smo v izvršnem odboru sprejeli resolucijo glede Grčije z zahtevo, naj trojka preneha z izsiljevanjem in naj dovoli Grčiji in drugim evropskim državam, da izplačajo svoj dolg s pomočjo bolj solidarnih instrumentov. Poleg tega predlagamo, naj ECB dovoli, da bo t.i. »quantitative ea-sing« (QE) ali kvantitativnega sproščanja tako kot ostale evropske države lahko deležna tudi Grčija. V Italiji so medtem odobrili t.i. Jobs Act. Kako ocenjujete reformo trga dela? Jobs Act je ena od neštetih t.i. strukturnih reform, ki jih na tem področju niso sprejeli samo v Italiji, temveč tudi v drugih evropskih državah. To so ukrepi, ki jih je vsilila Evropska komisija, v zameno pa naj bi prejeli naložbe za ponovni zagon gospodarstva. V resnici do tega ni nikoli prišlo, po našem mnenju pa taki ukrepi sploh ne bodo prispevali k rasti števila delovnih mest. Skratka, to so v najboljšem primeru brezpredmetni ukrepi, v najslabšem primeru pa oškodujejo pravila trga dela in delavce. Aljoša Gašperlin turizem V FJK lani 3% manj gostov kot leto prej TRST - V lanskem letu so v Furlaniji-Julijski krajini našteli 3 odstotke manj gostov kot v letu 2013. Kot je povedal podpredsednik FJK Sergio Bolzonello, je ta podatek podoben kot na državni ravni. Zato pa po njegovih besedah bolj rožnato sliko ponujajo prvi podatkih za letošnje leto, ki kažejo, da se je število gostov na začetku leta povečalo za 4 odstotke v primerjavi z lanskim. Največjo »krivdo« za slabše lanske rezultate pripisujejo slabemu vremenu julija (-3,2%) in avgusta (-7,8%). Poleg tega so ugotovili, da so se navade turistov, verjetno tudi zaradi dolgoletne krize, spremenile in so zato počitniška obdobja krajša kot prej. To velja tudi tujce, ki so se v FJK lani ustavili v povprečju za 3,94 dneva. Edini lanski mesec, ko je bil obisk veliko boljši, je bil junij, ko so našteli kar 15 odstotkov več turistov kot leto prej. rim - Evropska listina o zaščiti manjšinskih jezikov Petnajst let dolga ratifikacija! Senatni komisiji kot izhodišče RIM - Parlament bo morda končno ratificiral evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki jo je Evropski svet odobril daljnega leta 1992. Italijanska vlada je listino, ki je stopila v veljavo leta 1998, formalno podpisala leta 2000, do danes pa je parlament še ni ratificiral, kar mu ni ravno šteti v dobro. Poslanci in senatorji (za to sta si prizadevala tudi Miloš Budin in Tamara Blažina) so kar v treh zakonodajnih dobah skušali odobriti ratifikacijski zakon, nikoli pa niso dosegli političnega dogovora za ratifikacijo. Iz senatnih komisij za ustavne zadeve in zunanjo politiko prihaja sedaj novica, da so se senatorji le dogovorili za izhodiščni predlog, kar bi moralo v roku nekaj mesecev privesti do ratifikacije omenjene evropske listine. Obravnava v komisijah in za razpravo sprejeli ratifikacijski predlog demokrata Francesca Palerma Senator Francesco Palermo nato v senatnem zboru bo slonela na predlogu parlamentarca iz Bocna Francesca Palerma (senatna avto-nomistična skupina), ki bo tudi po- Senator Carlo Pegorer ročevalec v ustavni komisiji. V zunanjepolitični komisiji bo ratifika-cijski postopek vodil furlanski senator Demokratske stranke Carlo Pegorer, ki je že napovedal avdicije z zastopniki narodnih manjšin iz Furlanije-Julijske krajine ter z njihovimi združenji in ustanovami. Senator Palermo je obžaloval, da se Renzijeva vlada še ni izjasnila o tej listini. Na tapeti so po njegovem tri odprta vprašanja: Romi, proračunski stroški in zaščita sar-dinskega in furlanskega jezika. Romi so vroča politična tema, ki se je tudi ta vlada, kot prejšnje, tako ali drugače izogiba, na finančnem ministrstvu se bojijo, da bi ratifikacija listine bremenila državni proračun, kar Palermo izključuje. Končno se državna administracija noče pretirano vpletati v zaščito Furlanov in Sardincev, čeprav jo k temu, poleg mednarodnih listin, obvezuje okvirni zaščitni zakon za jezikovne skupnosti iz leta 1999. koroška - V nedeljo v 37 občinah drugi krog županskih volitev Bodo Slovenci dobili še dva župana? Bernard Sadovnik ima v Globasnici odlično izhodišče za izvolitev, Peter Trampusch na Suhi pa tudi ni brez možnosti CELOVEC - Po volitvah v občinske svete in za župana v 132 občinah na Koroškem 1. marca, ki so slovenskim oz. dvojezičnim samostojnim listam na južnem Koroškem prinesle velik uspeh (skoraj tisoč glasov in osem mandatov več), je v nedeljo na sporedu drugi krog volitev županov. Drugi krog je potreben le še v 37 občinah, v njega pa sta se uvrstila tudi dva slovenska kandidata - Bernard Sadovnik v Globasnici in Peter Trampusch na Suhi. Po izvolitvi Franc-Jožefa Smrtnika za župana Železne Kaple že v prvem krogu ni izključeno, da bo samostojno gibanje v nedeljo pridobilo še enega, morda celo dva župana. Sadovnik, ki je v prvem krogu prejel 48 odstotkov glasov in s tem premagal aktualnega (socialdemokratskega) župana Wolfganga Wolbla (41 odtotkov) in nato izjavil, da je treba »preprečiti izvolitev slovenskega župana«, ima vsekakor zgodovinsko možnost, da postane novi župan v Bernard Sadovnik arhiv Peter Trampusch arhiv Gabriel Hribar arhiv Globasnici, Peter Trampusch na Suhi pa tudi ni brez možnosti. V prvem krogu je z 31 odstotkov glasov sicer prejel deset odstotkov manj glasov kot aktualni župan Gerhard Visotschnig (SPÖ), toda dvoboj še zdaleč ni odločen. Vprašanje je, koga bodo v drugem krogu podprli volivci, ki so v prvem krogu glasovali za kandidata ljudske stranke in sovobodnjakov. Izredno tesno bo tudi v mestni občini Pliberk, kjer je bil - odkar so na Koroškem uvedli neposredne volitve za župana - vsakič potreben drugi krog. Sedanji (slovensko govoreči) župan Stefan Vi- sotschnig (SPO) mora v dvoboj z Danie-lom Wriessnigom (ljudska stranka - OVP). Stefan Visotschnig je 1. marca sicer dobil največ podpore, toda 42 odstotkov ni zadostovalo za ponovno izvolitev že v prvem krogu. Pričakovati je, da bodo tako v Pliberku - kot tudi v sosednji občini Bistrica - o novem županu odločali prav volivke in volivci EL (Enotna lista), ki so v prvem krogu podprli kandidata samostojne slovenske liste. Predsednik Enotne liste Gabrijel Hribar pa je po temeljiti analizi občinskih volitev 1. marca, ki so samostojnemu političnemu gibanju koroških Slovencev prinesli zgodovinski uspeh (58 sedežev v 22 občinskih svetih), dejal, da je za ta uspeh bilo merodajnih več faktorjev: dobro delo in stvarna politika frakcij EL v zadnjih šestih letih, sprememba ozračja po postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011, pa tudi odprtost in iskanje zaveznikov v vrstah večinskega naroda. Ali bo po takšnem uspehu EL nastopila tudi na deželnih volitvah, ki bodo predvidoma leta 2018, pa je še povsem odprto. »Vprašati se oziroma preveriti moramo, kakšno politično težo imamo v tej deželi,« je dejal Hribar in pristavil, da je zato še dovolj časa. (il) 4 Četrtek, 12. marca 2015 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu repen - Župan Pisani potrjuje, da to ni prva odpoved v zgodovini Brez ženina in neveste Kraške ohceti ne more biti Novica, da Kraške ohceti letos poleti ne bo, že močno odmeva v krajevni javnosti. To je tudi dokaz, da je naša največja etnografska prireditev še vedno izredno priljubljena in da jo ljudje težko pričakujejo. Kot smo poročali, je pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Občine Repen-tabor, zadruge Naš Kras in slovenskega kulturnega društva Kraški dom, to odločitev sprejel v torek zvečer, potem ko se na Kraško ohcet ni prijavil nihče. Brez ženina in neveste pa kraške poroke ne more biti. Organizatorji so si z objavo pozivov v medijih in drugimi pobudami dalj časa prizadevali, da bi našli par, ki bi omogočil izvedbo letošnje prireditve. Ker ni bilo odziva, so se na koncu odločili, da letošnjo ohcet odpovejo. To se resnici na ljubo ne bo zgodilo prvič, v preteklosti je do odpovedi že prišlo. Organizatorji bodo o podrobnostih in prihodnjih načrtih govorili na novinarski konferenci, ki bo v petek na repentabrskem županstvu. Župan Marko Pisani je potrdil, da je bila odločitev sprejeta s težkim srcem, čeprav vse skupaj le ni tako hudo, saj to ni nobena tragedija. »Hočemo ohraniti nek nivo in še naprej spoštovati tradicije, kakovost prireditve je pomembna,« je povedal. Na spletu je že bral razne odzive in predloge za izvedbo letošnje Kraške ohceti tudi brez mladoporočencev, a se s takimi alternativnimi rešitvami ne strinja. »Kraška ohcet je predvsem poroka in tako mora biti. Tak razplet nas seveda ne veseli, a raje odložimo dogodek, da bo prihodnjič na določenem nivoju,« je povedal Pisani. Na vprašanje, ali organizatorji razmišljajo o morebitni spremembi pravil, da bi lažje privabili morebitne kandidate, je župan odgovoril tako: »Mešane zakone smo že imeli, povsem italijanski pari pa ne pridejo v poštev, ker smatramo, da mora mladoporočenca zaznamovati nek čut pripadnosti in povezava s tukajšnjimi tradicijami.« Bolj za šalo kot zares: znana kabaretna skupina Pupkin Kabarett si je pred časom predstavljala prvo isto-spolno kraško poroko, kar pa je zaenkrat neizvedljivo. Medtem se na naši in drugih straneh na Facebooku vrstijo najrazličnejši predlogi. Nekdo opozarja, da sta Komen in Sežana prav tako del Krasa in da bi lahko tudi tam iskali ženina ter nevesto, drugi namesto prave poroke predlagajo slavnostno praznovanje obletnice poroke za katerega od preteklih kraških parov (ni znano, ali bi se le-ti strinjali). Tretji bi priredili vaški praznik s folklornimi skupinami tudi brez kakršnegakoli obreda, četrti menijo, da bi se morda dalo koga pritegniti, ko bi pristali na zgolj civilno poroko ali pa če bi vsaj omogočili paru, da soustvarja večdnevni program. Takih in drugačnih, uresničljivih in neures-ničljivih predlogov je več. Kdo ve, morda pa se bo v tem morju komentarjev našel tudi kdo, ki bi se za narodov blagor v sodnikovem dodatku le prijavil in »rešil« letošnjo ohcet? (af) Župan Marko Pisani in kraški par iz leta 2013 politika - Demokratska stranka Nerio Nesladek favorit za Čokovo nasledstvo Demokratska stranka bo v prihodnjih dneh dobila tajnika, ki bo menda milj-ski župan Nerio Nesladek. Iz stranke sicer nobenih uradnih sporočil, Nesladko-vo ime pa uživa precejšnjo podporo med članstvom DS, zadnjo besedo o tajniku ali tajnici pa bo imela strankina pokrajinska skupščina. Le v primeru, da slednja ne bo v stanju za izvolitev naslednika Štefana Čoka bo potreben izredni kongres, kar pa je zelo malo verjetno. Zadnja posvetovanja za novega tajnika so bila v zgoniški in v dolinski občini. Nesladek, ki mu prihodnje leto zapade desetletni županski mandat, je bil svoj čas eden od možnih kandidatov za deželnega tajnika DS, ni pa se spustil v direktno bitko z Antonello Grim, ki je na koncu prevladala. Miljski župan je pristaš predsednika vlade Mattea Renzija, kar pomeni, da bi njegova izvolitev utrdila politično vlogo Renzijevih pristašev na krajevni ravni. Čok, ki je odstopil iz osebnih razlogov, velja za pristaša leve strankine komponente, vsi v DS pa mu priznavajo uravnovešeno in nepristransko vodenje stranke. Novi pokrajinski tajnik se bo mo- cgil - Protest proti zadrugi Elleuno Nesprejemljivo ravnanje s priletnimi Miljski župan Nerio Nesladek ral takoj po izvolitvi začeti ukvarjati z občinskimi volitvami v Trstu in Miljah, medtem ko spomladi leta 2016 ne bo več pokrajinskih volitev. V Trstu se bo za županski stolček spet potegoval Roberto Cosolini, miljska leva sredina pa bo morala dobiti novega županskega kandidata ali kandidatko. Druga pomembna obveza, ki čaka novega voditelja demokratov, je izvajanje deželne reforme lokalnih uprav. Nesladek se je kot župan opredelil za medobčinsko unijo Milje-Trst, v okolici pa je v igri zveza med Devinom-Nabrežino, Zgonikom, Repentabrom in Dolino. S.T. Socialna zadruga Elleuno, ki ima v zakupu skrbstvo na domu v tržaški občini za približno 400 priletnih oziroma nepokretnih oseb, ne opravlja dobro svojega dela. Zadruga Elleuno, ki si je zagotovila delo skupaj z neko drugo zadrugo (ta se ukvarja s čiščenjem stanovanj in pri tem ni nobenih težav) pod obliko začasnega združenja podjetij (it. kratica Ati), je zadolžena za dobavo hrane na domu, točneje za kosila in večerje. Toda tega večkrat ne stori. To je poudarila pokrajinska tajnica panožnega sindikata Fp-Cgil Rosanna Giacaz včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, kjer je ostro obsodila početje oziroma delovanje zadruge. Ta si je zagotovila dela v zakup v marcu in začela z delom pred 14 dnevi. Toda v zadnjih dveh tednih je bilo vsak dan nekaj narobe. Kosila so večkrat prišla na dom priletnih popoldne namesto ob uri kosila, hrana navadno ni bila več topla, prejšnjo nedeljo pa so ostali nekateri celo brez kosila, je poudarila sindikalna predstavnica. Vzroki so lahko različni. Dejstvo pa je, da je to nesprejemljivo in da pri zadrugi očitno niso sposobni učinkovito organizirati dela. Kaj se bo še zgodilo prihodnji mesec, ko ne bodo kosil več pripravljali v Trstu? je vprašala Giacazova. Zadruga Elleuno pripravlja namreč hrano v domu za ostarele Bartoli, to pa bo lahko storila samo še do konca marca. Od 1. aprila bo morala pripravljati kosila v Furlaniji. Ali bo juha še topla, ko bo prišla na dom priletnih v Trst, je še vprašala Rosanna Giacaz in pozvala tržaško občinsko upravo, naj ukrepa. Občina Trst namreč ni storila nič, čeprav smo že opozorili pristojno občinsko odbornico Lauro Fa-mulari, da tako ne gre, je dodala Gia-cazova. Sindikat Fp-Cgil, je še poudarila, bo zato napovedal stanje pripravljenosti in bo priredil tudi odmevne protestne pobude, če se vprašanje ne bo v kratkem rešilo. A.G. Tatvina na gradbišču v središču Milj Policija je v noči na sredo ovadila dvojico makedonskih ter kosovskega državljana, ki so kradli gradbeni material na gradbišču v središču Milj. Ukradli so klešče in tri velike svedre, policisti pa so jih pri ljudskem vrtu zalotili z orodjem v rokah. Očal mu ni uspelo ukrasti 22-letni E.H. iz Kosova je v torek popoldne s tremi mladimi moškimi vstopil v optiko v Ulici Roma. Izmaknil je sončna očala in na njihovo mesto pa postavil svoja, uslužbenka pa ga je opazila in je začela vpiti. Moški je vrnil ukradeno in z ostalimi zapustil trgovino. Uslužbenka je poklicala policijo, ki je dva moška našla na Trgu Stare mitnice. E.H. je po novem poskusu kraje odvrgel na tla nož in poskusil zbežati, a so ga policisti ustavili in nato ovadili. Drugemu je uspelo pobegniti. Manjša kraja v Eurosparju Moški je v trgovini Eurospar na Trgu Stare mitnice ukradel za 20 evrov živil in jih spravil v prav tako ukraden nahrbtnik, vreden 30 evrov. Pri blagajni je plačal le dve steklenici piva, pri izhodu pa ga je osebje ustavilo in poklicalo policijo. 44-letnega bolgarskega državljana brez stalnega bivališča v Italiji so ovadili. V alkoholnih hlapih se je upiral policiji Policista sta pri Svetem Jakobu med izvajanjem nadzornih dejavnosti naletela na močno vinjenega italijanskega državljana, 47-letnega M.T. iz Siracuse. Ker se je policistoma upiral in ju zmerjal, ga je poleg globe zaradi prekomerne pijanosti doletela še kazenska ovadba. Ovadili so ga tudi zaradi večjega svedra, ki ga je imel v žepu in naj bi predstavljal nevarnost. fernetiči - Pobuda proseških finančnih stražnikov Hišni ljubljenčki brez mikročipov in dokumentov Mednarodna trgovina s pasjimi mladiči je v razcvetu, hišne ljubljenčke zelo pogosto prevažajo iz Madžarske in drugih vzhodnih držav do italijanskih trgovin z živalmi, kjer je povpraševanje po čistokrvnih psičkih veliko. Prepogosto so kužki za naporna potovanja premladi, marsikdaj niso cepljeni, v vozilih je pogosto neudobno. Finančni stražniki s proseške postaje so pri Fernetičih nazadnje ustavili kombinirano vozilo, ki je pripeljalo iz Slovenije. Voznik, italijanski državljan, je v kletkah prevažal peterico mladičev pasem čivava, šnavcer in srednjeazijski ovčar. Veterinar je ugotovil, da mladiči nimajo obveznega mi-kročipa, eden je za prevoz premlad (pod 12. tednom starosti), potnih listov in potrdil o cepljenju proti steklini ni bilo. Voznika je zaradi kršitve predpisov o zaščiti in prevozu živali doletela denarna kazen, psičke so začasno sprejeli v pesjak v Ul. Orsera. Mladič čivave v kombiju pri Fernetičih finančna straža / TRST Četrtek, 12. marca 2015 5 kmetijstvo - Končno voda v paštnih Kontovelskim vinogradnikom se priključki zdijo predragi Napori rajonskega sveta in Kmečke zveze za znižanje napovedanih cen Dobrodošla voda v kontovelskih vinogradih, stroški za priključke pa se domačim vinogradnikom zdijo pre-visokii. Po dosedanjih izračunih bi moral lastnik vinograda za vsak vodni priključek plačati okoli 1.500 evrov (neto cena 1.300 evrov plus davek na dodano vrednost), domači rajonski svet pa si prizadeva za znižanje tega stroška, pri čemer uživa podporo Kmečke zveze. O tem je tekla beseda na srečanju zahodnokraškega sosveta in stanovske organizacije, ki se ga je v imenu podjetja AcegasApsAmpa udeležil tudi inženir Fabio Fontanot. Kontovelskim vinogradnikom (za vodo je pokazalo zanimanje okrog trideset domačinov) je predstavil tehnične značilnosti novega vodovodnega omrežja in, kot rečeno, tudi cene tega servisa, ki so ga domačini vrsto let zahtevali, končno pa dočakali. Rajonski svet je na sestanku zastopal predsednik Roberto Cattaruzza, Kmečko zvezo pa tajnik Erik Masten. Glavna »vrtina« za namestitev vodovoda je končana, v prihodnjih dneh bodo nared še dela za postavitev vseh cevi, na kar bodo na vrsti priključki do posameznih paštnov. Na seji na sedežu rajonskega sveta na Proseku so za vodo zainteresirani Kontovelci prosili Cattaruzzo, da opozori pristojne na previsoke stroške za priključke in preveri, če obstajajo možnosti za znižanje predvidene cene. Predsednik je s tem v zvezi včeraj posegel pri tržaški občinski upravi (odbornika Edi Kraus in Matteo Montesano) in pri Pokrajini, kjer zadevo spremljata podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc ter odbornik za finance Vittorio Zol-lia. Ne gre namreč pozabiti, da je prav pokrajinska uprava namenila 230 tisoč evrov za vodovod ter ima zaradi tega vso pravico, da se izreče o splošnem finančnem načrtu tega pomembnega javnega dela. Vključno s stroški, ki bodo glede priključkov bremenili kontovelske vinogradnike. Paštni pod Kontovelom bodo končno dobili vodo fotodamj@n gledališča Peticija v podporo La Contradi Vodstvo zasebnega stalnega gledališča La Contrada, se noče sprijazniti z odločitvijo posvetovalne komisije italijanskega kulturnega ministrstva, ki ga je izločila iz skupine gledališč relevantnega kulturnega pomena. Kot so že napovedali na torkovem srečanju z novinarji, bodo zoper odločitev ministrstva vložili pri-ziv, sočasno pa pozivajo gledalce in tržaško javnost, naj jih podprejo. Organizacijski direktor gledališke hiše Diego Matuchina je včeraj napovedal zbiranje podpisov pod peticijo v podporo La Contradi. Peticijo je mogoče podpisati z domačega računalnika na spletni strani www.change.org ali pa se zglasiti v gledališču Bobbio v Ul. Dei Fabbri ter v pisarni ticketpoint. Podpisne pole bodo razdelili tudi drugod po mestu v upanju na množično podporo. tržaški občinski svet - Drevi razprava o peticiji 250 Škedenjcev za zaprtje koksarne Železarna: vroča razprava SEL bo najbrž potegnil z desnosredinsko opozicijo - Občinski odbornik Laureni zagotavlja, da sta onesnaževanje in delo skupine Arvedi stalno pod nadzorom V tržaškem občinskem svetu bo drevi razprava o peticiji za zaprtje koksarne v škedenjski železarni, ki jo je podpisalo 250 prebivalcev Škednja (prvi podpisnik Nevio Tul). Peticija za občinsko upravo sicer ne bo obvezujoča, izid razprave pa bo pomemben iz političnega vidika. Dokument bosta najbrž podprla tudi občinska svetnika Svobode, ekologije in levice Mario Reali in Daniela Gerin, ki se bosta tako pridružila vodji svetniške skupine SEL v tržaškem občinskem svetu Marinu Sossiju. Ta je namreč med nedavno razpravo v občinskem svetu pripravil podobno resolucijo z zahtevo po postopnem zaprtju koksarne, ki pa jo je mestna skupščina zavrnila. Temu gre dodati, da so se v zadnjem obdobju razvnele dodatne polemike zaradi prekomernega onesnaževanja. Pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena je sicer izrekla podporo levosredinski koaliciji glede načrta družbe Arvedi, občinske svetnike SEL pa je povabila, da se glede peticije izrečejo različno od desne sredine. Tržaškega občinskega odbornica za okolje Umberta Laurenija, ki je bil izvoljen v vrstah SEL, smo zato vprašali, kaj pričakuje od razprave o peticiji. Občinski odborniki ne bodo seveda glasovali, je povedal Laureni, vendar bodo vzeli na znanje izid razprave in glasovanja. Problem je zelo aktualen, je dodal, a je zaradi koksarne zašlo v ozadje vpra- šanje načrta za gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Stanje je vsekakor jasno: tržaška občinska uprava se mora izreči glede dveh pomembnih točk. Kar zadeva železarno, je občinska uprava podprla načrt skupine Arvedi. To ne pomeni, da bo brezpogojno podprla načrt družbe Arvedi, temveč namerava stalno nadzorovati, da se načrt izvaja in da ukrepi odgovarjajo napovedanemu postopku. Poleg tega stalno nadzorujejo onesnaževanje, ki je v zadnjem obdobju preseglo od zakona določeno mejo. Laureni opozarja, da prihaja v povprečju do 10 kršitev vsaka dva meseca, se pravi v poprečju 60 letno. Glede na to, da je število dovoljenih kršitev 35 na leto, je jasno, da so nujni ukrepi. Glede zahteve po zaprtju koksarne je Laureni poudaril, da je vodstvo Arvedija napovedalo naložbo 4 milijonov evrov. Koksarna ne bo več onesnaževala, pravijo pri Arvediju in v isti sapi zagotavljajo, da jo bodo v nasprotnem primeru zaprli. Kaj pa današnje glasovanje? »Izid bo zelo pomemben,« je odgovoril Laureni in dodal, da bo morebitne odločitve sprejel naknadno. Že v ponedeljek bo vsekakor prvo javno srečanje, namenjeno za razpravo o načrtu skupine Arvedi, je še napovedal Laureni. A.G. Družba Arvedi zahteva točne podatke Skupina Arvedi je v zvezi z današnjo razpravo v občinskem svetu včeraj poudarila, da je pozorna do okolj-skega vprašanja, in potrdila vse že napovedane investicije. Obenem pa je zahtevala prozornost in korektnost pri posredovanju podatkov o zračnem onesnaževanju. Nekateri mediji so namreč poročali, da naj bi prišlo v januarju in februarju do 26 kršitev, se pravi da so merilne naprave deželne agencije za okolje Arpa izmerile, da je stopnja onesnaženosti kar 26 krat prekoračila od zakona predvideno mejo. To ne drži, je poudarila skupina Arvedi, ker je bilo v tem obdobju 11 kršitev. Zagonetko je rešil tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Ta nam je med včerajšnjim pogovorom razložil, da se mu je v intervjuju za lokalno televizijsko postajo zareklo in potrdil podatke, ki jih je posredovala družba Arvedi. Tržaški pokrajinski svet je medtem sprejel resolucijo desnosredinske opozicije (prvi podpisnik Claudio Gri-zon), ki se zavzema za postopno zaprtje koksarne. (ag) cerkev - Kaldejski pomožni škof iz Bagdada Shlemon Warduni gost tretjega srečanja Katedre sv. Justa Dogajanje v Iraku nevarno za ves svet Krščanska skupnost v Mezopotamiji je zelo stara - Bilo je več težavnih obdobij, a nikoli tako, kot je zdaj z Islamsko državo - S fanatiki ni dialoga, preprečiti je treba prodajo orožja Irak in zlasti njegovo krščansko skupnost je z nastopom Islamske države doletela velika nesreča, ki predstavlja nevarnost za ves svet, če bodo skrajneži še naprej prejemali orožje in denar, vprašanje pa je, kje so Združeni narodi, kje je Amerika, ki toliko govori o demokraciji, in kje je Evropa, ki bi tudi morala imeti nekatera načela. Tako razmišlja msgr. Shlemon Warduni (na sliki FOTO DAMj@N), pomožni škof kaldejske katoliške skupnosti v Bagdadu, ki je bil sinoči v stolnici sv. Justa gost tretjega iz niza postnih srečanj Katedre sv. Justa. Naslov njegovega predavanja se je glasil Blagor preganjanim, škof pa je vodil tudi molitev za kristjane, ki v tem času prestajajo mučeništvo v Libiji, Iraku, Nigeriji, Indiji, Pakistanu in drugod ter veliko preizkušnjo tudi v zahodnih državah, je opozoril tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je včeraj dopoldne na škofiji skupaj s sobratom iz Bagdada nastopil na srečanju z novinarji, na katerem je msgr. Warduni obnovil svoje večerno predavanje. Krščanska skupnost v Iraku je zelo stara, saj je prisotna domala že od prvih začetkov krščanstva. Po izročilu je krščanstvo v to deželo pripeljal Jezusov apostol Tomaž, ki se je nato odpravil oznanjat evangelij v Indijo, oznanjevanje v Mezopotamiji pa prepustil domačim učencem. Krščanstvo je pravi razmah doživelo v 4. stoletju po Kristusu, s prihodom islama pa se je začelo nazadovanje, pri čemer je msgr. Warduni opozoril, da so prvi muslimani hoteli gojiti dobre od- nose s kristjani, v naslednji fazi pa so jih začeli zmerjati z "neverniki" in jim groziti s smrtjo. Kljub temu so kristjani skušali ohraniti dobre odnose in so tudi sami sodelovali pri obrambi Iraka v raznih zgodovinskih obdobjih. Od časa do časa so se pojavljali fanatiki, ki so hoteli izvesti genocid nad kristjani, ampak nikoli ni prišlo do take situacije, kot se kaže danes, ko ljudi ropajo, ubijajo in podijo iz njihovih domov. Na začetku so se borci Islamske države delali zelo zmerne, po približno desetih dneh pa so na območjih pod lastnim nadzorom preprečili vsem kristjanom službe v vladi, ljudje so ostali brez plače. Čez nekaj dni se je na vratih krščanskih hiš pojavila črka "N", kar ne pomeni "Nazarenec", kot se večkrat napačno poroča, ampak "nassara", se pravi "nevernik". Kristjane so postavili pred izbiro: ali prestopijo v islam, ali začnejo plačevati poseben davek, ali pa se izselijo, četrta možnost je bila smrt. Hoteli so ostati kristjani, zato so odšli, pravi škof Warduni, ki je prepričan, da so Irak in njegovi kristjani žrtve vnaprej pripravljene zarote, kdo stoji zanjo, pa Amerika in Evropa dobro vesta. Ob kristjanih trpijo tudi pripadniki drugih skupnosti, zlasti jazidi: tu je škof podal primer 500 žensk, ki so jih pripadniki Islamske države ugrabili in prodali na tržnici, prav tako so že uničili številna krščanska, pa tudi muslimanska verska središča in kulturne spomenike, ki pričajo o večtisočletni zgodovini Mezopotamije. Škof Warduni je skrajneže označil kratkomalo za "hudiče", s katerimi ni možen dialog, medtem ko bi se morali začeti pogovarjati s tistimi, ki jih plačujejo in jim nudijo orožje, da bi preprečili nadaljnjo prodajo orožja, vprašanje pa je, ali sta Evropa in Amerika pripravljeni na to. To je treba glasno povedati, iraški kristjani zahtevajo samo spoštovanje človekovih pravic. Msgr. Warduni je tudi predsednik iraške Karitas, ki je oskrbela s hrano okoli 20.000 družin, tako krščanskih kot muslimanskih in jazidskih. Vsekakor fanatiki in skrajneži predstavljajo le en del muslimanov, zmerni krogi težijo k pre-moščanju verskih razlik in iskanju skupnih točk s kristjani, kot so molitev, dela usmiljenja, ljubezen do staršev in vera v posmrtno življenje, na prvo mesto pa želijo postaviti skupno domovino, Irak. (iž) Poučevali bodo družbeni nauk Cerkve Na včerajšnjem srečanju z novinarji na tržaški škofiji so predstavili tudi novo pobudo, šolo družbenega nauka Cerkve, katere cilj je usposabljati katoliške laike za delovanje na družbenem in političnem področju ter spodbujati k celostnemu razvoju človeške osebe, je na predstavitvi dejal tržaški nadškof Giam-paolo Crepaldi. Šola bo trajala dve leti, prvo leto pa se bo začelo 19. marca ob 18. uri z uvodnim srečanjem z nadškofom Crepaldijem v palači Economo. Ostala srečanja bodo od 9. aprila do 25. junija vsaka dva tedna v škofijskem semenišču. Vpisnina stane 30 evrov, za informacije in prijave pa so na voljo naslov elektronske pošte alessandro.pe-rich@mac.com in številki mobilnega telefona 334-1253131 (Stefano Fontana) in 348-7073707 (Alessandro Perich). 6 Četrtek, 12. marca 2015 TRST verdijevo gledališče - Pogovor ob knjigi o njeni karieri Raina Kabaivanska v Trstu Slavna sopranistka, danes 80-letna bistra gospa, je najbrž zadnja velika operna diva »Sopranistka Raina Kabaivanska je verjetno zadnja operna diva,« je povedal predstavnik tržaškega društva Prijateljev operne glasbe Giulio Deli-se na tiskovni konferenci, s katero so sodelujoče ustanove predstavile srečanje s slavno pevko, ki bo jutri obiskala Trst in bo protagonistka javnega pogovora ob izidu knjige o njeni sijajni karieri. Šarmantna umetnica in zelo bistra gospa, ki je pred kratkim praznovala svoj osemdeseti rojstni dan, spada namreč v tisto generacijo opernih pevcev, ki so blesteli v zlati dobi, ko so na svetovnih odrih kraljevali na primer Herbert von Karajan ali Luciano Pavarotti, v zreli fazi svoje kariere pa tudi Maria Callas in Joan Sutherland (sodelovala je z vsemi omenjenimi in z mnogimi drugimi, ble-stečimi glasbenimi osebnostmi). Dogodek s prostim vstopom v Mali dvorani gledališča Verdi, ki bo razveselil ljubitelje operne glasbe (saj bo zagotovo vir zanimivih zgodb in anekdot iz opernega zakulisja), je nastal na pobudo društva Prijateljev operne glasbe, v partnerstvu z opernim gledališčem Giuseppe Verdi in s pokroviteljstvom Občine Trst. Gledališki muzej Carlo Schmidl pa bo poskrbel arhivsko slikovno gradivo, s katero bo srečanje opremljeno v znamenju tržaških nastopov Raine Kabaivanske. Občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari je poudaril, da bo imelo srečanje dvojni pomen zaradi same osebnosti in njenega posebnega odnosa z našim mestom, a tudi kot refleksija o vlogi in zgodovini tržaškega gledališča, v katerem je pelo toliko znamenitih solopevcev. Pevka je namreč sprejela s posebnim veseljem povabilo, kljub temu, da je izjemno zasedena, predvsem z zelo uspešno pedagoško dejavnostjo (med njenimi učenci je več izstopajočih talentov sedanje, mednarodne operne scene). V imenu gledališča je spregovoril operativni direktor Antonio Tasca, ki je poleg zadovoljstva ob sodelovanju pri pobudi poudaril ustanovitev znotraj gledališča novega urada za pro- mocijo, ki bo poskrbel za okrepitev stikov s teritorijem in bo ponujal tudi redne vodene oglede po gledališču. Delise, ki bo tudi vodil jutrišnje srečanje s pevko, pa je uvedel v vsebine dogodka z zanimivimi podatki o življenju in značaju pevke, ki ni sprejemala kateregakoli angažmaja, saj je vedno delovala s polno zavestjo o lastnih sposobnostih in ciljih. Med bolj posrednimi povezavami s tržaškim okoljem lahko omenimo še, da je Kabaivanska pela na primer s Karlom Cossutto, Pierom Cappuccillijem, z Eleonoro Jankovič pa je interpretirala nepozabno izvedbo Puccinijeve opere Madama Butterfly v Veronski areni. Srečanje z naslovom Vissi d'arte (po knjigi, ki jo bodo predstavili ob tej priložnosti) se bo pričelo ob 17.30. ROP Raina Kabaivanska giulia zuccheri ricmanje - Drevi odprtje v Babni hiši Slike Zorana Tokovica uvod v teden praznovanj V soorganizaciji SKD Slavec in občine Dolina se tudi letos začenja tradicionalni Ricmanjski teden. Danes bo ob 20.30 v galeriji Babne hiše odprtje slikarske razstave Zorana Tokovica Blaženost krajine. Razstavo bo predstavil Aleksij Pregarc, za glasbeno točko bo pa poskrbela skupina Brass Ensemble pihalnega orkestra S. Barbara od Korošcev. Razstava bo odprta jutri od 19.00 do 20.30, v nedeljo od 10.30 do 12.00 in v četrtek, 19.03., od 19.00 do 20.30. Jutri, 13. marca, bo v prireditveni dvorani Babne hiše na sporedu komedija v tržaškem narečju »Come liberarse de la moglie e essere felici co' unaltra dona« v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali F.I.T.A. V nedeljo od 10. ure dalje bo na sporedu mimohod Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah (v primeru slabega vremena bo krajši koncert v Babni hiši). Zbirališče bo na dvorišču hotela La Fontana, po vasi pa bodo postavili stojnice z domačimi proizvodi. Na dvorišču kulturnega doma bo potekala degustacija domačih proizvodov. Teden se bo zaključil v četrtek, 19. marca, v prireditveni dvorani s koncertom Pevskega zbora Slovenec-Slavec in z veseloigro skupine KUD Grešni Kozli »U(tri)n(ki)«. Prireditev je vključena v pobudo projekta Okusi in vonjave v krajevnih navadah skozi podobo breške žene - BREZČICE, kot simbol ozemlja s sofinanciranjem združenja LAS KRAS v okviru Deželnega programa za razvoj kmetijstva 2007-2013 avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. devin-nabrežina - V raznih vaseh Desničarske nalepke na tablah f w $ 1//ŽOVLJE mimifím,™ 4MH ■id'mr _!_■■■ ~_ ÏÎ*. _ Bralec nas je opozoril, da so se včeraj na dvojezičnih tablah ob vhodih v razne vasi od Nabrežine do Ribiškega naselja (tam se menda tudi končajo) pojavile nalepke z napisom »Per la patria« in z elektronskim naslovom ter z naslovom spletne strani desničarske stranke Forza Nuova, ki očitno išče nove člane. občina trst Telematski portal za gradbeništvo Dodaten korak na poti do uprave, ki naj bo vedno bolj na dosegu računalniške miške: to želi biti telematski portal za gradbeništvo, ki sta ga včeraj na tržaškem županstvu podžupanja Fabiana Martini in odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani predstavili obrtnikom in novinarjem. Pravzaprav so včeraj predstavili šele prvi model portala, kjer bo prvi postopek, ki bo na voljo preko spleta, tisti, ki predvideva telematsko predložitev izjave o tem, da tehnološke naprave odgovarjajo veljavnim predpisom. 23. marca pa bodo predstavili drugo storitev, in sicer možnost pošiljanja načrtov za ogrevalne sisteme preko spleta. Cilj občinske uprave je, da bi bili omenjeni storitvi na voljo že od aprila dalje, po poskusni fazi in izpopolnitvi storitve, ki bi potekala tudi v sodelovanju s stanovskimi organizacijami, pa bi v teku leta 2015 vse potrebne postopke na področju gradbeništva lahko izvedli preko računalnika s pomočjo omenjenega portala. Pomoč v čakalnici Deželna zdravstvena reforma postavlja pacienta v središče zdravstvenega sistema, tudi na Tržaškem si trenutno prizadevajo za omejevanje števila nepotrebnih prihodov v bolnišnico, v prvi vrsti primerov s t.i. »belo oznako«. Tako piše v tiskovnem sporočilu bolnišniško-univerzitetne-ga podjetja. V pričakovanju reorganizacije in v skladu s smernicami deželnega odbora pa so na urgentnem oddelku na Katinari ta teden uvedli nov lik posrednika med pacienti in zdravniškim osebjem. Primerno izobraženi posrednik je na ur-genci podnevi navzoč vsak dan v tednu, pacientom pa mora pomagati med čakanjem, olajšati mora komunikacijo z medicinskimi sestrami in zdravniki, pacientom mora posvečati pozornost. Začela se je poskusna faza, komisar Nicola Delli Quadri se zahvaljuje vsemu osebju za prizadevanja in pomoč. Električna polnilnica Podjetje AcegasApsAmga bo jutri ob 11. uri na Trgu Straulino e Rode v bližini nekdanjega skladišča vin predstavilo javnosti prvo javno polnilnico za električne avtomobile. Po načrtu, ki ga je septembra odobril tržaški občinski odbor, naj bi v občini namestili deset takih polnilnic za vozila na električni pogon, s tem pa naj bi prispevali k omejevanju izpustov CO2 v atmosfero. Digitalizacija podjetij V avditoriju muzeja Revoltella bo danes od 9. ure na sporedu srečanje za podjetnike #Territoridi-gitali o digitalizaciji in razvoju podjetij, ki ga prireja zveza podjetij s področja računalniške tehnologije Confindustria Digitale v sodelovanju z gibanjem Digital Champion. Srečanja prirejajo v raznih mestih, njihov namen pa je prispevati k digitalizaciji in povečanju kompetitivnosti majhnih in srednjih podjetij. Tržaško srečanje soorganizirajo Občina Trst, AREA Science Park in deželna Confindustria. Knjigi o prvi vojni V knjigarni Ubik v Pasaži Terge-steo bo danes ob 18. uri novo srečanje v nizu o zgodovini prve svetovne vojne. Danes bo govor o zgodbah preprostih ljudi, ki so se znašli v vojni vihri. Zgodovinarja Paolo Malni in Marina Rossi bosta predstavila in komentirala knjigi, ki sta ju na to temo napisala Quinto Antonelli in Antonio Gibelli. Ženske med vojno Poštni muzej na glavni pošti (na Trgu Vittorio Veneto 1) vabi danes ob 17. uri na predavanji iz niza o zgodbah žensk v prvi svetovni vojni. Giorgio Milocco bo govoril o kmeticah in internirankah, Roberto Todero pa o tržaških pismih Emilie Seunik. Razstava in predavanji sodita v program dogodkov, ki jih ob priložnosti dneva žena koordinira Pokrajina Trst. Srečanje z bobnarjem V avditoriju Doma glasbe v Ulici Capitelli 3 bo danes ob 18. uri srečanje z bobnarjem Alexom Holz-warthom, članom skupine Rhapsody of Fire. Nemški metal rock bobnar bo predstavil svoje znanje in izkušnje, ki so potrebne za poklicnega bobnarja. -/ Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. marca 2015 GREGOR Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 11.43 - Luna zatone ob 9.49. Jutri, PETEK, 13. marca 2015 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,5 stopinje C, zračni tlak 1019,7 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Izleti PUST BOLJUNEC - SKD F. Prešeren: v nedeljo, 15. marca, izlet v okolico Chioggie k najditeljem Lovreta. Odhod ob 8.15 pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu, prihod v večernih urah. Vabilo vsem pustarjem, članom in prijateljem. Vpis v društvenem baru na G'rici v Boljuncu do petka, 13. marca. KRU.T obvešča udeležence izleta v Vi-cenzo v soboto, 14. marca, da je odhod avtobusa s trga Oberdan (izpred Deželne palače) ob 7.00, postanek v Sesljanu (hotel na št. 51, nasproti banke) ob 7.20. Lepo prosimo za točnost! OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave do 14. marca na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 29. marca. VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it. SKD PRIMOREC - Trebče v svet 5: večdnevni izlet v Črno goro od 30. maja do 2. junija. Info na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). Prisrčno vabljeni! / TRST Četrtek, 12. marca 2015 7 H Čestitke Včeraj je v Lonjerju praznoval okrogli 80. jubilej naš zvesti pevec MIRAN BATIČ. Mnogo zdravja in dosti prepevanja mu želi TPPZ Pinko Tomažič. Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Cenerentola«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00 »Io sono Mateusz«; 20.00 »Dancing with Maria«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.30 »Bird-man«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00 »The Search«; 16.15, 21.30 »Vizio di forma«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Nessuno si salva da solo«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »An-nie«; 17.00 »Avtošola«; 16.10, 18.00 »Bacek Jon film«; 18.15 , 20.40 »Chap-pie«; 18.40 »Duff - Dežurni bajs«; 20.50 »Mortdecai«; 21.00 »Ostrostrelec«; 15.50, 18.10, 20.25 »Pepelka«; 18.30, 20.00 »Petdeset odtenkov sive«; 16.40 »Sedmi palček«; 16.45 »Velike oči«; 19.00, 21.10 »Žarišče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.40 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 18.20, 20.30, 22.15 »Focus«; Dvorana 3: 18.40, 22.20 »Whiplash«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.30, 20.10, 22.00 »Kingsman - Secret Service«; 17.00, 19.05, 21.15 »Cenerentola«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 17.10, 19.00, 21.30 »Cenerentola«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ma che bella sor-presa«; 16.20, 19.00, 21.40 »Blackhat«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Focus«; 21.10 »Nessuno si salva da solo«; 16.40, 17.10, 18.50 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; 19.10, 21.45 »Kingsman - Secret Service«; 21.40 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 19.30 »Non sposate le mie figlie!«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.15 »Cenerentola«; Dvorana 2: 16.30 »Cenerentola«; 18.30, 19.50 »Dancing with Maria«; 21.15 »Focus«; Dvorana 3: 17.15, 20.20, 22.10 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.30 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 18.10, 20.10, 22.10 »Suite francese«; Dvorana 5: 17.00, 19.50, 22.15 »Foxcatcher - Una storia americana«. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Iva An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. 0 Prireditve PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na pravljične urice, ki bodo danes, 12. marca, v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Potekali bosta dve srečanji: ob 16.30 za predšolske otroke, ob 17.30 za osnovnošolce. Glasbena medigra je zaupana dijakom NSŠ Sv. Cirila in Metoda. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave akvarelov Grazie Dei Rossi danes, 12. marca, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini; predstavitev prof. Ani Tretjak. SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja, v okviru praznovanj za Dan žena, danes, 12. marca, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje prof. Loredane Kralj. V sliki in besedi nam bo predstavila svoj »Camino Portugues, 650 km - Sama na poti od Lizbone do Santiaga de Compostela«. SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN vabi na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 12. marca, ob 20.00 v kmečkem turizmu v Medjevasi. Večer bo oblikovala dramska skupina RZ Repen-tabor in KD Kraški dom z veseloigro Dobra letina, režiserka Anja Škabar. SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke Grom v prostore Bam-bičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave do petka, 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (ob sredah in petkih), ob sobotah in nedeljah po dogovoru na tel. 040-212289. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Prehrana in gibanje naložba v prihodnost« v petek, 13. marca, ob 19. uri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131. Predavanje bo vodil Tibor Pranjic -osebni trener, svetovalec za prehrano ter izvrsten predavatelj. Izvedeli bomo veliko o zdravem načinu življenja ter gibanju. ZIMSKA PRAVLJICA - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled do petka, 13. marca: ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; od srede do petka, od 14. do 18. ure. DSMO K. FERLUGA vabi v soboto, 14. marca, ob 17.30 na Števerjanski likof v Miljah, ob razstavi Vladimirja Klanjščka Težnje v muzeju Cara (Ul. Roma 9). Ogled razstave z Markom Kravosom in degustacijo briških vin, nastopa harmonikarski duo učencev GM Bachi - Tull. Razstava do 22. marca: urnik in info www.benvenutia-muggia.eu, www.likof.org. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 14. marca, ob 19. uri v kulturni dom na Colu na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor. Scenarij in režija Anja Škabar. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, na sporedu zadnja predstava v letošnji abonmajski sezoni. Gledališče iz desnega žepka iz Ljubljane bo izvedlo igrico Gospa Pehtra. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia 27). KONCERT NA REPENTABRU - v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri bo v cerkvi na Repentabru postni koncert Bibličnih pesmi op. 99 Antonina Dvor-žaka. Dela bosta izvajala organist prof. Tomaž Simčič in solistka Tamara Stanese. Recital Tomaž Susič. Vabljeni na bogat duhovno - umetniški večer. MLADINSKI DOM BOLJUNEC - Dokumentarni film V »bunkerju« gestapa v Trstu: o patru Placidu Cortese-ju in drugih manj znanih žrtvah nacizma pred 70. leti, bo spregovoril časnikar Ivo Jevnikar v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Mladinskem domu. Vabljeni! POGLED S PRIMORJA - V Srenjski hiši v Boljuncu je na ogled razstava vojaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo Zenobi. Ogled je možen ob sredah, sobotah in nedeljah, od 14. do 18. ure. SKD TABOR vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Nastopa orkester flavt glasbene šole Zagorje in MlPZ Zagorje, dirigent Nataša Burger. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na ogled veseloigre Svakinja da te kap dramske skupine Razvojnega združenja Repentabor, ki bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, vabi v ponedeljek, 23. marca, ob 20.30 na Pozdrav pomladi - Izbor opernih in operetnih arij, v izvedbi opernih pevcev Miriam Spano - sopran, Silvia Bonesso - mezzosopran, Francesco Cortese - tenor, Damjan Locatelli - bariton. Pri klavirju Tamara Ražem Locatelli. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj za odgovorne bo danes, 12. marca, za sodelavce in osebe, ki pomagajo v podjetju pa bo tečaj v torek, 17. marca. Vsi tečaji bodo potekali od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040-362941. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na postno srečanje z dr. Primožem Krečičem, stolnim župnikom v Kopru, z naslovom »Pogled, ki ozdravlja«, danes, 12. marca, ob 20. uri v Šentjakobskem domu (Ul. Concordia 8) v Trstu. RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal danes, 12. marca, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. SKP vabi člane in simpatizerje na organizacijski konferenci: danes, 12. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani in ob 20.30 na sedežu SKP v Nabrežini. SPDT sklicuje 61. redni občni zbor v prvem sklicanju danes, 12. marca, ob 11. uri na sedežu, Ul. S. Frančiška 20; v drugem pa v petek, 13. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20. Na občnem zboru bo možnost plačila članarine za l. 2015. Vabljeni. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, Skupina Fortunato Pavisi v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira na sedežu v petek, 13. marca, ob 20. uri konferenco na temo »Odnosi med človeškimi čutili in organi«. Predavala bo zdravnica in umetnostna terapevtka Patrizia Anderle. Vljudno vabljeni. AŠD MLADINA vabi v nedeljo, 15. marca, v Trbiž na 27. Pokal prijateljstva treh dežel, ki šteje za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Društvo vabi vse svoje člane in tekmovalce, da se množično udeležijo smučarske tekme. Vpisovanje do petka, 13. marca, na tel. št. 347-0473606. V MARIJANIŠČU na Opčinah bo imel dr. prof. Jože Bajzek v petek, 13. marca, ob 20. uri šesto predavanje iz sklopa 7. predavanj na temo »Sv. Pismo -knjiga življenja«. Na ta srečanja so vabljeni še posebej starši otrok v ve-roučnem obdobju in vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Naslov predavanja je: Evangelij po Luku (Odrešenik sveta - Kaj je Jezus povedal v prilikah). OBČINA DOLINA vabi na slovesnost ob poimenovanju sedeža občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg po Mauriziu Sigoniju, odličnem prostovoljnem gasilcu in članu občinske skupine Civilne zaščite v soboto, 14. marca, ob 10.30 na sedežu občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg. POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKD Fran Venturini (Center Anton Ukmar-Miro) pri Domju. SKD VIGRED in KD Rdeča zvezda vabita v nedeljo, 15. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku, na 23. dobrodelno revijo Vsi smo prijatelji. Prispevki bodo namenjeni združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi ob 100-le-tnici rojstva Pinka Tomažiča v nedeljo, 15. marca, na voden sprehod po Pinkovem Trstu. Odhod ob 10. uri s Trga Zedinjenja, sprehod traja pribl. 2 uri, ob 13. uri kratka svečanost na openskem strelišču. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. marca, na odprtje razstave Umetniki za Karitas z letošnje 20. slikarske kolonije na Sinjem vrhu. Dela bosta predstavili Jožica Ličen in Anamarija Šti-bilj Šajn. V drugem delu večera bo Jurij Paljk odgovarjal na vprašanja Jane Barba o svoji novi knjigi Kaj sploh počnem tukaj. Začetek ob 20.30. KRU.T IN SPDT vabita na srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 16. marca, ob 17.30 na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8 (2. nadstr.). Prijave in info na Kru.tu, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it. SKGZ vabi delegate članic in članov v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v drugem sklicu na Občni zbor in ob 19. uri v drugem sklicu na Izredni deželni kongres, ki bosta zasedala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SKD DRAGO BOJAN organizira v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu prvi tečaj bioenergetske prehrane, ki ga bo vodila strokovnjakinja Lina Lo Faro. Vršil se bo ob torkih od 18.15 do 20.15 in sicer: 17., 24., 31. marca ter 7. aprila. Informacije na tel. št. 3402741920 (Mirela). SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 17. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel.: 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč, pod vodstvom dr. Jožeta Bajzeka, bo v sredo, 18. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Docce 34; ob 16. uri sv. maša, nato poglobitev in premišljevanje. Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po spodbudi za globlje doživljanje svoje vere in notranji obnovi. ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina vabi na večer posvečen Šampanjcu. Pokušnjo bomo izpeljali v sredo, 18. marca, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com. SKD LONJER-KATINARA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v sredo, 18. marca, ob 8. uri in v drugem sklicanju v četrtek, 19. marca, ob 20. uri. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino za leto 2015. SKD VIGRED vabi v sredo, 18. marca, ob 18.30 v Štalco v Šempolaj na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak, na temo »Kako lahko s pravo prehrano zdravi in krepki zakorakamo v pomlad«. ŠC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 18. marca, ob 18.45 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: prvi sklic bo v četrtek, 19. marca, ob 19.30 in drugi pa v torek, 24. marca, ob 20.00. UČIMO SE GLEDATI IN NARISATI (prostor, tihožitje in portret) - delavnica risanja z akademsko slikarko Ka-terino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo začela v torek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije tel. št. 3333671734 (Giuliana). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je zasedanje Deželnega sveta sklicano za petek, 27. marca, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Informacije in prijave na cerovlje-mavhinje@libero.it. 0 Mali oglasi LJUBITELJEM psov podarim male psičke mešane pasme (mama je kav-kaška ovčarka). Tel. št.: 338-8961853 ali 040-2070123 (v večernih urah). NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. PRODAM 1000 kv.m. zazidljivega zemljišča v Barkovljah. Tel. 333-4807372. PRODAM nov, nerabljeni trosedežni usnjeni beli kavč. Cena po dogovoru. Tel. 335-5283387. PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. Prispevki V spomin na Mariota Briščika darujeta Miranda in Mario 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Dragota Košuto darujejo soletniki iz Križa 40,00 evrov za MoPZ Vesna, 40,00 evrov za AŠD Mladina, 50,00 evrov za AŠD Vesna in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Lojzita Kapuna darujeta Anamarija in Boris Pertot 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Anton Ukmar Miro, Prosek-Kontovel. V spomin na drago Darinko Mezgec darujejo Guštinovi 30,00 evrov za AIRC - Center za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na Alojzija Kapuna in Irmgard Luksa darujeta Edi in Gina Kemperle 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob smrti Dragota Košute darujeta žena Dragica in sin Saša 100,00 evrov za SKD Vesna, 100,00 evrov za AŠD Vesna, 50,00 evrov za AŠD Mladina in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Lojzita Kapuna darujeta Anne in Nikolaj Bukavec 25,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na nono Berto Carli darujejo Massimo in Manuela z družinama 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Irmgard Stiefel por. Luksa daruje Dolores Husu por. Radislo-vich 40,00 evrov za AIRC - Center za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na soseda Lojzita Kapuna darujeta Mara in Marjan 30,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na Lojzija Kapuna daruje Vera Bizjak z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Pietra Petruzzija darujejo tovariši DS 280,00 evrov za VZPI-ANPI. 8 Četrtek, 12. marca 2015 TRST igra spoštovanja - Obisk pri koordinatorki projekta Benedetti Gargiulo Tudi otroke pogojujejo stereotipi: zakaj jih ne bi odpravili z igro? Nekje daleč daleč sta nekoč živela velika prijatelja, deček Red in deklica Blue. Nekega dne sta se odločila, da obiščeta Re-dovo babico, ki je s skupino modrecev živela na gori. Vzpon je bil otrokom prepovedan, saj so modreci potrebovali mir, med katerim so snovali pravila za prebivalce te oddaljene dežele (v njej je bilo na primer raziskovanje nosne votline prepovedano). Red in Blue pa sta se vseeno odločila, da se povzpneta po gozdni poti ... Pravljico o dveh pogumnih malih prijateljih je napisala Benedetta Gargiulo, ilustrirala pa Konstantina Mavroidakos, in je sestavni del Igre spoštovanja. V rožnati škatli, za katero se zadnji teden zdi, da je postala tržaški problem številka 1, sta tudi igra spomina - karte, ki ponazarjajo najrazličnejše poklice, in knjižica z enajstimi predlogi za prav toliko didaktičnih iger. »Pravljica je emblematična,« pravi Benedetta, koordinatorka celotnega projekta, oglaševalka, mama dveh otrok in še marsikaj. »Njena glavna junaka sta taka, kot bi želeli, da bi bili naši otroci: solidarni, pogumni, svobodni v izražanju svojih čustev in želja.« V društvu Laby, ki domuje v Ulici Cicerone 4 in v katerem je igra nastala, menijo, da je treba otrokom omogočiti, da zaživijo polno in tako kot sami čutijo. »Blue ima močan, zvonek glas, rada ima pustolovščine, seveda jo je tudi strah, a ga skuša premagati. Red skuša potolažiti medvedka, ki pogreša mamo. V realnem življenju večkrat ni tako. Od dečkov se pričakuje, da niso sentimentalni, od deklic, da ne govorijo na glas in divjajo naokrog, temveč, da so olikane in prijazne.« Leta 2013 so Igro spoštovanja prijavili na razpis, »ki ga je zelo napredno pripravil deželni odbor Renza Tonda. Od takrat Dežela Furlanija-Julijska krajina redno financira projekte, ki se borijo proti neenakosti. Igra spoštovanja je osvojila prvo mesto, letos pa smo prejeli tudi nov prispevek za njeno nadgradnjo: na spletu bodo v prihodnje vsem na voljo razne igre, ki spodbujajo enakopravnost med deklicami in dečki.« Eksperimentalni projekt so v nekaterih šolah naše dežele izvajali že lani, v tem šolskem letu pa ga v 45 tržaških občinskih vrtcih, zato ga je finančno podprla tudi Občina Trst. Rožnata škatla trenutno ni naprodaj, v sodelovanju z milansko politehniko Polidesign pa načrtujejo tudi to različico. Trenutno je mogoče Igro spoštovanja igrati le v družbi vzgojiteljev. »Predpogoj za sodelovanje pri projektu je bila udeležba učiteljic na triurnem tečaju, ki sta ga vodili psihologinja Lucia Beltramini in učiteljica Daniela Paci. Tečaj smo morali tri- krat ponoviti, saj je bilo prijavljenih okrog 70.« Ker gre za eksperimentalni projekt, je šolsko osebje naprošeno, da otroke opazuje in si beleži njihovo obnašanje. »Zato jih učiteljica na začetku vpraša, kako bi Marsovcem pojasnili razlike med deklicami in dečki. Iz njihovih besed je očitno, da nekatere že pogojujejo stereotipi: za ene so deklice strahopetne in dečki pogumni, drugi menijo, da je za moške značilno, da le- vec fotografij na www.primorski.eu Benedetta Gargiulo in Igra spoštovanja, ki so si jo zamislili v tržaškem društvu Laby fotodamj@n žijo na divanih, za mame, da kuhajo. Tisti otroci, ki izhajajo iz družin, v katerih prevladuje enakopravnost, pa večkrat molčijo, saj med moškimi in ženskami ne vidijo razlik.« Benedetta pravi, da najbolj vidne spremembe beležijo pri uporabi besedišča. »Med igro spomina, ko morajo iskati pare kart z istimi poklici, jim besede vodovodna inštalaterka, gasilka, pilotka, no-gometašica zvenijo čisto naravno. To se mi zdi zelo pozitivno, saj vemo, da stvari začnejo obstajati šele takrat, ko jih poimenujemo.« V rožnati škatli je tudi »kontroverzna knjižica« s predlogi za razne didaktične igre, ki je sprožila "afero'. »Izbrali smo take, ki se dotikajo vseh področij izobraževanja, na primer risanja in gibanja. Sem spada tudi izmenjava vlog in preoblačenje v različne poklice: otroci so seveda, v nasprotju s tem, kar v teh dneh pišejo in go- vorijo, oblečeni. Prav tako ni predvideno nobeno otipavanje teles vrstnikov, kaj šele spolovil. V sklopu ene od predlaganih iger, morajo otroci poslušati svoje srce in pljuča tako pred tekom kot po njem in pojasniti, katere razlike so opazili. Cilj te igre je dokazati, da telesa deklic in deklic delujejo na podoben način. Očeta, ki je napisal protestno pismo, je zmotil odstavek, v katerem učiteljice opozarjamo, da bi lahko kak otrok dejal, da nismo povsem enaki in omenil genitalije. Učiteljice vabimo, naj otrok ne utišajo, temveč jim potrdijo, da je res tako. Naša igra ne želi namreč zabrisati razlik med moškimi in ženskami.« Koordinatorka projekta se zaveda, da se Igra spoštovanja dotika zelo delikatne in pomembne kulturne teme odpravljanja ste-reotipov in enakopravnosti. »Neka mama nam je na primer povedala, da ji nasprotuje, ker se v stereotipski družbi počuti bolj varna. Seveda spoštujemo tudi njeno mnenje, borimo pa se proti tistim, ki igro ocenjujejo in obsojajo, ne da bi kaj vedeli o njej. Vi ste prvi, ki ste se zglasili v Ulici Cicerone, samo en politik, pokrajinski svetnik Severne lige Paolo Polidori, pa se je telefonsko pozanimal, kakšna je vsebina projekta. Ostali nimajo pojma, a kljub temu napovedujejo parlamentarna vprašanja, komentirajo v medijih in na Facebooku.« (pd) igra spoštovanja - Odzivi Večina staršev podprla projekt Medtem ko je bila Igra spoštovanja tudi včeraj v središču pozornosti (o njej je, korektno, poročal celo angleški dnevnik The Guardian), so se na sinoč-nji skupščini zbrali starši vrtca, v katerem je afera »eksplodirala«. Prisotne so bile tudi učiteljice in snovalke projekta. Zasedanje je bilo za zaprtimi vrati, kot nam je povedala Benedetta Gargiulo, so bili toni zelo umirjeni. Velika večina staršev je podprla sodelovanje pri celotnem projektu, učno osebje pa se je odločilo, da bo uvedlo le dve od enajstih možnih iger. Starši so tudi obžalovali velik medijski pritisk, pod katerim se se znašli, in zahtevali odločen nastop občinske uprave. Že včeraj se je s tiskovnim sporočilom oglasil župan Roberto Cosolini, ki je, tako kot pred njim podžupanja Martini in odbornica Grim, potrdil pravilnost izbire: verjamemo v spoštovanje, tisto spoštovanje in svobodo, ki sta nam ju posredovala Marija Terezija in Franco Ba-saglia, zato nas ni strah novih poti pri vzgajanju jutrišnjih odraslih. Dnevniku Libero in nekaterim parlamentarcem, ki so bili v svojih izjavah žaljivi, pa je svetoval, naj tudi sami sežejo po Igri spoštovanja ... Poslanka Tamara Blažina je obsodila politično zlorabljanje desnice in spomnila, da je mogoče neenakost in nasilje nad ženskami premagati le z globoko spremembo kulturne paradigme. Kako to doseči, če ne z vzgajanjem najmlajših? Igra spoštovanja se je medtem pojavila na internetu. Želja njenih »izumi-teljic«, da bi jo še dalje vodile le usposobljene vzgojiteljice, se ni uresničila. (pd) SKD SLAVEC Ricmanje - Log in OBČINA DOLINA RICMANJSKI TEDEN 2015 Otvoritev slikarske razstave ZORANA TOKOVIČA Predstavitev Aleksij Pregarc Koncert skupine BRASS ENSEAMBLE Danes ob 20.30 v galeriji "Babna hiša" a Pobuda projekta "OKUSI IN VONJAVE V KRAJEVNIH NAVADAH SKOZI PODOBO BREŠKEŽENE - BREŽČICE, KOT SIMBOL OZEMLJA". ❖ PSR DT(.L» P ij •ftWmrUP M t Srečanje med kulturami in spodbujanje k medkulturnemu dialogu: to želi biti drugi festival Viktor Ullmann (po avstrijskem skladatelju judovskega rodu, ki je leta 1944 našel smrt v plinski celici v nacističnem uničevalnem taborišču Auschwitz) , ki so ga včeraj dopoldne predstavili na tržaškem županstvu ob prisotnosti pod-županje Fabiane Martini, odbornice za šolstvo Antonelle Grim, deželnega svetnika Franca Codege in glasbenika Davideja Casa-lija iz združenja Musica Libera. Prav omenjeno združenje je, ob podpori Dežele FJK, Občine Trst in Fundacije Casali ter pod pokroviteljstvom Univerze v Trstu, organizator festivala, ki bo potekal od 18. marca do 14. decembra in bo vseboval trinajst koncertov, na katerih bosta protagonistki t.i. »taboriščna« in »degenerirana« glasba. V prvem slučaju gre za glasbo, ki so jo napisali skladatelji, zaprti v nacističnih koncentracijskih taboriščih oz. kon-finirani v judovskih getih, v drugem pa za glasbo judovskih in drugih avtorjev, ki sta jo fašistični in nacistični režim v Italiji in Nemčiji prepovedala, ker sta jo označila za dekadentno, škodljivo in v nasprotju z režimskimi rasnimi pravili. Letošnji festival bo v prvi vrsti posvečen italijanskim skladateljem judovskega rodu, ki so morali zbežati iz Italije, da bi se rešili pred preganjanjem po razglasitvi rasnih zakonov leta 1938, pri čemer bodo udeleženci poleg glasbe prisluhnili tudi zgodovinskemu orisu (organizatorji so k sodelovanju povabili tudi svojce skladateljev), 25. oktobra pa bo v gledališču Verdi tudi posvet o judovskih skladateljih med fašizmom. Prvo srečanje s koncertom in predavanjem za šole bo 18. marca v gledališču Miela, kjer bosta ob 10.30 nastopila Simone D'Eusanio-violina in Pierpaolo Levi-klavir, naslednji koncerti pa bodo potekali 25. marca, 31. maja, 7. junija, 7., 8., 9. in 12. julija, 5. septembra, 26. oktobra, 14. in 25. novembra ter 14. decembra, prizorišča pa bodo dvorana Bergamas v Gradišču, sinagoga v Gorici, beneška vas Topolove in krožek Menicchio v kraju Montereale Valcellina pri Pordenonu, v Trstu pa Rižarna, sinagoga, judovski muzej, avditorij v Domu glasbe ter gledališča Miela, Rossetti in Verdi. (iž) / ALPE-JADRAN Četrtek, 12. marca 2015 9 slovenija - Sum zlorabe položaja pri kandidaturi za evropsko komisarko Kriminalisti preiskujejo Bratuškovo, včeraj obiskali tudi DZ in vlado Začetek preiskave po prijavi skupine Kazenska ovadba, ki jo zastopa Ana Jug LJUBLJANA - Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj zjutraj potrkali pri nekdanji predsednici vlade Alenki Bratušek in preiskali njeno domovanje, nato pa še prostore poslanske skupine in stranke ZaAB ter vlade. Bratuškovo namreč sumijo zlorabe položaja pri samo-kandidaturi za evropsko komisarsko. Nacionalni preiskovalni urad, ki je s preiskavo začel na podlagi obvestila iz oktobra lani, nekdanjo predsednico vlade sumi, da je kaznivo dejanje storila v postopku predlaganja kandidatov za zasedbo položaja v Evropski komisiji. To naj bi storila z namenom pridobitve nepremoženjske koristi. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja je predvidena kazen zapora do enega leta.Preiskovalci Bratuško-vi niso odvzeli prostosti, saj za to ni bilo zakonskih razlogov, je v današnji izjavi pojasnil predstavnik policije za stike z javnostjo Drago Menegalija. Zdaj preiskovalce čaka obsežno delo pregleda zaseženega gradiva - zasegli so razno dokumentacijo, korespondenco in elektronske naprave. Policija še ne izključuje, da bi dodatne podatke pridobili v okviru mednarodnega sodelovanja. Po mnenju Bratuškove so bile hišne preiskave popolnoma nepotrebne. Zdi se ji, da kriminalisti niso vedeli, kaj iščejo. Doma, kjer je bila preiskava končana v manj kot eni uri, so ji zasegli USB-ključ-ke, na katerih ima shranjene fotografije iz časov, ko je bila predsednica vlade, telefon in možev računalnik. V DZ, kjer so bili kriminalisti prav tako okoli eno uro, pa so prav tako želeli zapise njenih dokumentov in elektronskih sporočil, je v izjavi po preiskavah povedala Bratuškova. »Kot izhaja iz odredbe za hišno preiskavo, se je za ovadbo odločila državljanka Ana Jug, za katero je že iz preteklosti popolnoma jasno, da mi je politično nenaklonjena,« je dejala Bratuškova. Ob tem se sprašuje, »ali je normalno, da se NPU, ki je bil ustanovljen za najhujša kazniva dejanja gospodarskega in organiziranega kriminala, ukvarja s tem«. Bratuškova je vnovič poudarila, da se za komisarko ni predlagala sama, ampak je to naredila stranka. Predsedniku vlade Miru Cerarju se zdi »vsaj presenetljivo«, da je policija danes nenapovedano, brez njegove vednosti in v zvezi s postopki, ki nimajo povezave s sedanjo vlado, preiskovala vladne prostore.Poleg tega Cerar ne razume, zakaj je bilo treba opraviti hišno preiskavo. Kot je dejal na popoldanski novinarski konferenci o aktualnih zadevah, bi zadostovalo, da bi se policija obrnila nanj ali na njegov kabinet in bi dobili vsa potreba gradiva. V Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je obravnavala postopek kandidature Bratuškove za evropsko komisarko, preiskave ne komentirajo zaradi začasne odredbe upravnega sodišča. Pojasnili so le, da sami niso podali ovadbe zoper Bratuškovo. Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Ži-dan upa, da policijska preiskava zoper Bratuškovo »ni del politične borbe, kar se včasih v Sloveniji uporablja«. Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je spomnil, da na spornost same kandidature opozarjajo že od samega začetka, tako da definitivno pozdravljajo to preiskavo. »Ne vidim nič spornega, če organi pregona delajo in če preiskujejo morebitna kazniva dejanja,«pa je poudaril vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec, ki je na uradnem obisku v Južni Koreji, pa je dejal, da je zadeva zlasti iz tujine videti precej trapasta. »Čeprav se je moja pot z gospo Bratuškovo že pred časom razšla, današnja preiskava zaradi sa-mokandidature za evropsko komisarko nima nobenega smisla,« pa je v sporočilu za javnost zapisal predsednik PS in ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki se je z Bratuškovo politično razšel po razkolu nekdaj enotne PS. Naznanilo suma kaznivega dejanja je oktobra v imenu skupine Kazenska ovadba podala njihova zastopnica Ana Jug. Za STA je pojasnila, da je skupina v postopku t. i. samokandidature Bratuškove videla znake kaznivega dejanja. (STA) Bivša predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek arhiv slovenija - Premier še naprej zaupa finančnemu ministru Cerar: »Očitno ta vlada nekoga zelo moti« LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Miro Cerar kljub očitkom v javnosti še vedno zaupa finančnemu ministru Dušanu Mramorju. Kot je dejal, ga je pogrom nad ministrom presenetil, tudi nasploh pa je presenečen nad veliko mero manipulacije in poskusi diskreditacije vlade. »Očitno ta vlada nekoga zelo moti,« je poudaril. Delo vlade v zadnjih mesecih zaznamuje veliko uspešnih kazalcev; visoka gospodarska rast, dobri obeti, zmanjševanje brezposelnosti in poviševanje bonitetnih ocen, je včeraj dejal Cerar. Takšni rezultati nekoga očitno motijo, zato skuša vlado diskreditirati. A premier državljankam in državljanom sporoča, »naj ne nasedajo tem manipulacijam«, pač pa naj si ogledajo rezultate njihovega dela. V zadnjih dneh, po odstopu ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, so se v javnosti pojavljali mnogi podatki o postranskih zaslužkih funkcionarjev, tudi o honorarjih premierja Cerarja in finančnega ministra Mramorja. O svojem premoženju je Cerar povedal, da so bili podatki o tem že večkrat posredovani medijem in tudi javno dostopni. Ponovil je, da je lastnik hiše v Murglah v vred- nosti približno 290.000 evrov, lastnik garaže v vrednosti 11.000 evrov in lastnik vozila. Prav tako ima okoli 80.000 evrov prihrankov, nima pa kreditov. Svoje premoženjsko stanje je posredoval tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in je javno dostopno. Tudi o honorarjih, ki jih je zaslužil kot profesor s svetovanjem izven službenega dela na Pravni fakulteti, je javnost obvestil, je zatrdil. Poudaril je, da je denar prislužil z napornim delom, tudi v popoldanskem in večernem času in med dopusti. Vsi honorarji so bili prisluženi na povsem korekten način, je poudaril Cerar, ki enako verjame tudi za ministra Mra-morja, zato ne vidi razloga, da mu ne bi zaupal. Minister za finance Dušan Mramor je včeraj razgrnil prihodke iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb, ki jih je s strani ljubljanske ekonomske fakultete prejel v času od nastopa funcionarskega položaja v letu 2003 dalje. Znesek honorarjev znaša 82.270,59 evra, so sporočili s finančnega ministrstva, kjer so medijske navedbe o Mramorjevih prejemkih iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb - govorilo se je o 200.000 evrih, nekateri mediji pa so omenjali celo polmiljonske honorarje -označili za popolnoma izmišljene. Evald Flisar na čelu PEN, v odboru tudi Bogomila Kravos in Igor Škamperle LJUBLJANA - Na torkovem občnem zboru Slovenskega centra PEN so izvolili novega predsednika in člane upravnega odbora. Za novega predsednika so izvolili književnika Evalda Flisarja, ki je po šestih letih nasledil Marjana Strojana. Slovenski center PEN je, kot je spomnil Flisar, del svetovne organizacije PEN, ki se vse od svoje ustanovitve bori proti krivicam, za svobodo govora, za zatirane avtorje. »Naloga slovenskega centra je enaka, kako bomo uspešni, pa je drugo vprašanje. A če smo tiho, nas nihče ne bo slišal,« je poudaril. Slovenski PEN je in bo organizacija, ki bo združevala literate različnih ideoloških pogledov, je poudaril Flisar, ki se je že kot predsednik Društva slovenskih pisateljev zavzemal za enako stališče. Za nove člane upravnega odbora Slovenskega centra PEN so izvolili Katarino Marinčič, Igorja Škamperleta, Bogomilo Kravos in Tanjo Tuma. Ponovno pa so bili izvoljeni Marjan Stro-jan, Edvard Kovač, Jani Virk in Peter Vodopivec. Več glasov za bazne sindikate javnega sektorja TRST - Tako kot na državni ravni so tudi v FJK bazni sindikati (USB) javnega sektorja na volitvah predstavili več list kot doslej, ki so dobile tudi več kot 700 glasov in izvolili skoraj 50 svojih predstavnikov. USB je na primer prvi sindikat na pokrajinskih sedežih INPS v Vidmu in Gorici in tudi prvi sindikat na INPS na deželni ravni. Poleg tega so dobili svoje predstavnike ponekod, kjer jih doslej niso imeli, kot na primer na carinskem uradu v Gorici, na tožilstvih v Vidmu in Trstu ter v uradih ministrstev za kulturne dobrine, delo, zdravstvo in obrambo ter na videmski Pokrajini in Občini Trst. V Čedadu ukradli 10 koles v vrednosti 24 tisoč evrov ČEDAD - V neki trgovini s kolesi na državni cesti, ki vodi v Čedad, so neznanci ukradli deset dirkalnih koles z okvirjem iz karbona v skupni vrednosti približno 24 tisoč evrov. Do kraje je prišlo v noči na sredo, lastnik trgovine pa jo je odkril šele zjutraj, ko je trgovino odprl. Krajo preiskuje policija s pomočjo forenzikov, ki si pomagajo tudi z video posnetki nadzornih kamer na tem območju. zadeva patria ii - Cekuta in Zupan pravnomočno obsojena Višje sodišče v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo LJUBLJANA - Višje sodišče je po poročanju Radia Slovenija potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria II. S tem sta slikar Jure Cekuta in upokojeni brigadir Peter Zupan pravnomočno obsojena. Cekuta bo moral skladno s sodbo v zaporu preživeti štiri leta in štiri mesece, Zupan dve leti in pol. Oba sta dobila tudi stranske denarne kazni. Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS so za STA potrdili, da je višje sodišče v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč aprila lani Zupana obsodilo zaradi zlorabe položaja, Cekuto pa zaradi napeljevanja k zlorabi položaja. Ker sta oba po mnenju sodišča ravnala iz koristoljubja, jima je sodišče naložilo še stransko denarno kazen - Zupanu 15.000 in Cekuti 30.000 evrov. Obsojenima je naložilo tudi plačilo sodnih stroškov. Cekuta pa bo moral vrniti tudi 460.875 evrov, kolikor naj bi zaslužil s pridobljenimi podatki. Sodišče je takrat potrdilo obtožbe tožilstva, da je Zupan kot uslužbenec ministrstva za obrambo v času med 3. in 13. junijem 2005 Cekuti pred objavo razpisa in brez pooblastila Morsa predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil, ki niso bili javno dostopni in javno objavljeni. Šlo je za podatke, da namerava Slovenija nabaviti 150 bojnih vozil v obdobju med letoma 2006 in 2011, svoj prispevek pa bo morala dati tudi lokalna proizvodnja. Patria je bila s tem konkurenčnej-ša in je imela več časa za pripravo ponudbe, je ocenil senat. Te dokumente naj bi Cekuta 13. junija predal posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu, pozneje pa tudi odgovornemu v Patrii za Slovenijo Reiju Niitynenu, za kar naj bi Cekuta na svoj avstrijski bančni račun v več obrokih od Riedlovega podjetja RHG in finske Patrie prejel 460.875 evrov. Zupan se je v pritožbi skliceval na dokument, ki naj bi ga razbremenjeval krivde. V njem naj bi bilo zapisano navodilo Zupanu, naj po nalogu državnega sekretarja nadaljuje z obveščanjem Patrie, pri čemer je kontaktna oseba Cekuta. Pod dokument naj bi bil podpisan takratni Zupanov nadrejeni na ministrstvu za obrambo (Mors) Edvard Kraševec, nastal pa naj bi 28. junija 2005. Na Morsu tega dokumenta niso imeli v svojem arhivu, preden jim ga je v presojo poslalo sodišče. Zupan pa je glede omenjenega dokumenta na javni seji višjega sodišča, na kateri so predstavili dokument, povedal, da ga je dobil v svoj poštni nabiralnik. Kdo mu ga je dostavil, pa ne ve. (STA) pariz - Obravnava trajala le nekaj minut Prizivno sodišče dovolilo izročitev Časarja Sloveniji PARIZ - Pariško prizivno sodišče je na včerajšnji obravnavi dovolilo izročitev nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja Sloveniji, so poročale Primorske novice v svoji spletni izdaji. O predaji se bodo dogovorile pravosodne oblasti in policiji obeh držav. Datuma izročitve sodišče ne navaja, vendar pa morajo Časarja izročiti najpozneje v desetih dneh. Predstavnica prizivnega sodišča v Parizu Magali Josse je povedala, da je včerajšnja obravnava trajala le nekaj minut. Pojasnila je še, da je postopek izročitve enostaven in krajši, ker se je Ča-sar že na obravnavi prejšnji teden strinjal z izročitvijo in tako poenostavil postopek. Če se ne bi strinjal, bi postopek trajal dlje, saj bi morali razpisati več obravnav. Časar je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja in nedovo- Robert Časar arhiv ljenega sprejemanja daril v povezavi z nepremičninskimi posli z Luko Koper na pet let in devet mesecev zapora, a se 14. marca lani ni zglasil v zaporu na Do-bu. Policija je za njim razpisala tiralico in izdala evropski priporni nalog. Po enem letu so ga policisti s pomočjo Interpola izsledili v Dominikanski republiki, ki ga je izgnala v Pariz, kjer je Ča-sar v priporu od začetka meseca. 10 Četrtek, 12. marca 2015 KULTURA / tržič - Koncert v sezoni občinskega gledališča Violinski duo suvereno izvedel vabljiv program Mlada virtuozinja Francesca Dego in cenjeni mojster Domenico Nordio Koncerti za dve violini so prava redkost, še posebno, če gre za dva odlična solista, ki se odločita za skupno muziciranje in nam pripravita zanimiv in vabljiv program: to priložnost nam je ponudila sezona tržiškega Občinskega gledališča, kjer sta nastopila mlada italijanska virtuozinja Francesca Dego in starejši, tudi on mednarodno uveljavljen in cenjen mojster Domenico Nordio. Sestavila sta res žlahten program, ki se je odprl s Sonato za dve violini op.56 Sergeja Prokofje-va: ruski skladatelj je v tej skladbi pokazal globoko poznavanje instrumenta ter s svojo fantazijo spletel čudovite kombinacije, ki sta jih Degova in Nordio izpeljala brezhibno, s polnim zvokom in vrhunsko tehniko. Oba igrata na sijajni violini, zato je bilo tudi zvočno ravnovesje odlično, pogrešali smo le tisto pravo zlitje, do katerega lahko pride, če sta umetnika na isti valovni dolžini, za to pa je potrebno kar dolgo in redno skupno muziciranje. Sledil je izbor iz 34 duetov, ki jih je Luciano Berio spisal med letoma 1979 in 1983: izziv mu je ponudil violinist, ki se je pritoževal, da je sodobni repertoar za dve violini preskromen in poleg čudovitih 42 duetov Bele Bartoka ne ponuja nič zanimivega. Italijanski mojster se je na izziv odzval z ustvarjalnostjo, ki se je razvnela z intelektualno ostrino. Vsak duet vsebu- Francesca Dego je bolj ali manj odkrite namige na prijatelje umetnike, kot so bili Bruno Maderna, Pierre Boulez, Giorgio Federico Ghedini idr., ne manjka namigov na ljudsko, pa tudi plesno glasbo, vse to pa se prepleta v domiselnih kombinacijah, ki sta jih Degova in Nordio podala s soglasno in jasno interpretativno vizijo. filmi@primorski.eu GREMO V KINO Foxcatcher Režija: Bennett Miller Igrajo: Steve Carell, Vanessa Redgrave, Channing Tatum, Mark Ruffalo in Sienna Miller ZDA 2014 Ocena: ★★★★ Zelo ameriška zgodba o mladem športniku, Marcku, ki se v veliki telovadnici bori proti gumijasti lutki, da bi seveda premagal nasprotnika, a da bi hkrati slavil tudi nad samim sabo. Vse, kar se dogaja ob njegovi športni dejavnosti, je zelo enolično. Živi v majhni sobici, kjer se hrani z dokaj nezanimivimi in brezokusnimi obedi. Hkrati pa goji skrite sanje, da bo nekoč uspel tako, kot je pred njim že uspel njegov brat. Foxcatcher Bennetta Millerja, avtorja tistega Trumana Capoteja, za katerega je pred nedavnim umrli Philip Seymour Hoffman prejel oskarja, je spet film, ki se naslanja na resnično zgodbo. Tokrat pripoveduje o Johnu Du Pontu, ameriškem milijarderju, ki se je šel tudi športnega mecena, a so ga naposled obsodili zaradi umora. Du Pont je namreč ubil olimpijskega športnega prvaka v rokoborbi Dava Schult-za in istočasno uničil kariero Davovega brata Marcka. Celovečerec namreč ob Marckovih in Davovih športnih uspehih pripoveduje predvsem o psihološkem nasilju in vplivu, ki ga je nad talentiranima bratoma izvajal zafrustrirani bogataš. John Du Pont je dedič zelo premožne družine, ki se že desetletja posveča težki industriji. Živi na neskončnem posestvu, kjer pa se ne more nikakor skriti pred grajami že priletne mame, ki mu vsakič znova očita, da je ničvrednež. Prav zaradi tega se že petdesetletni sin odloči, da si bo materino spoštovanje pridobil s pomočjo športnih uspehov, ki pa jim ne bo kos v prvi osebi, temveč ob uporabi plačanih prvakov. Z denarjem je John navajen kupiti vse, kar se mu pač zahoče in ko postane Marck njegova last, je tudi gotov, da bo z njim lahko storil karkoli. Z Marc-kom je res tako, ko pa vzame k sebi v službo tudi Marckovega brata Daveja, se stvari obrnejo nekoliko drugače. (Iga) Prvi del programa sta violinista sklenila z dvema Etudes-Caprices op.18 Henrika Wieniawskega, poljskega vir-tuoza, ki je znatno obogatil violinsko literaturo tako na ožjem didaktičnem kot tudi na širšem virtuoznem področju. Slišali smo zelo prepričljivo izvedbo, v kateri je Degova blestela s sproščeno igro, starejši mojster pa se je moral kar truditi, da je dohajal svojo očarljivo partnerico. Lepa in zanimiva je bila tudi Sonata za dve violini v a-molu, ki jo je Eugene Ysaye spisal točno pred sto leti ter jo posvetil (svoji) belgijski kraljici Elizabeti. Obširna skladba je res bogato posuta z vsakovrstnimi impresijami in združuje vrhunske violinistične prijeme s kompozicijsko tehniko, ki upošteva tako Bachovo polifonijo kot najnovejše dosežke poznoromantičnih ter impresionističnih skladateljev. Duo je v tej skladbi kar tekmoval v suvereni izvedbi zelo zahtevnega komada, zato je muziciranje poželo val dolgih in navdušenih aplavzov. Nordio se je končno popolnoma sprostil ter zelo simpatično napovedal vrsto dodatkov: najprej transkripcijo Passacaglie, ki jo je po Haendlu priredil Johan Halvor-sen, nato vse tri stavke-Allegro, Ga-votto in Presto Sonate št.5 Jean-Marie Leclaira, ki je zelo lepo zaokrožila žlahten večer. Katja Kralj koper - Slikarska razstava »Morje streh« v Pretorski palači V Pretorski palači v Kopru je na ogled skupinska razstava likovnih del, prejemnikov prvih treh nagrad IV. likovnega ex-tempora. Dogodek je minulo leto v starem jedru mesta potekal pod naslovom Morje streh. V letošnjem marcu pa je tako na ogled postavljenih petindvajset del lanskoletnih nagrajencev: Milojke Lahajnar Špacapan, Zdenke Šulin in Vojka Gašperut - Gašperja. Komisija, ki so jo sestavljali predsednica magistra umetnosti Jasna Merku, ter člana, akademska slikarka in arhitektka Majda Skrinar ter arhitekt dr. Darko Likar, je za sproščeno in inventivno kompozicijo, ki izkazuje veliko domišljije, s tretjo nagrado nagradila Zdenko Šulin. Po mnenju komisije je izrazito realistična upodobitev, v kateri je nadvse lepo ujeta svetloba in izjemno dobro rešena globinska postavitev slike, Vojku Gašperutu- Gašperju poleg nagrade kolegov prinesla tudi drugo nagrado strokovne komisije. Milojka La-hajnar Špacapan pa je z zaključeno celoto, zaradi čistosti in dinamike kompozicije in žarenjem premišljenih barvnih skladov, prejemnica prve nagrade. Nagrajena likovna dela so v Pretorski palači na ogled do konca meseca marca. Že tradicionalni extempore, ki je minulo leto potekal pod naslovom »Morje streh« je nastal v okviru projekta oživljanja mestnega jedra in vsako leto pritegne vse več kvalitetnih ustvarjalcev. V dosedanjih letih se je dogodka, ki praviloma poteka v mesecu maju udeležilo skupno že preko 240 akademskih in ljubiteljskih slikarjev iz Italije in Slovenije. RoŠa intervju - Svojevrsten bluzman in »one man band« drevi v Mieli Bob Log III spet v Trstu Po sedmih letih se v Trst vrača ameriški »one man band« Bob Log III. Tržaško gledališče Miela bo namreč drevi, ob pol devetih, po dolgem času spet gostilo ameriškega bluzmana. Bob Log III bo Trst obiskal v sklopu daljše evropske turneje, predstavil pa nam bo tako stare uspešnice, kot tudi novejše komade. Vstopnica stane 10€, pred nastopom ameriškega glasbenika pa bo na oder stopil tržaški roker Franco Toro. Bob Log III je ameriški lo - fi, pank, bluz glasbenik. Med svojimi nastopi nosi enodelno kaskaderjevo obleko in motoristično čelado povezano s telefonom - mikrofonom. Log je pravi »one man band«, saj istočasno igra kitaro in bobne, njegovi nastopi pa so enostavno nepozabni. Ameriški glasbenik se med koncerti nenehno pogovarja s publiko, predvsem pa z ženskami, ki jih pogosto vabi na oder. Gospodične zaprosi naj se usedejo na njegove noge, nato pa rad zaigra uspešnici Boob Scotch in I Want Your Shit On My Leg. Pred sedmimi leti se je na odru gledališča Miela prikazal z gumijastim čolnom, proti koncu koncerta pa se je s čolnom spravil kar na publiko ... Bobu Logu smo s tem v zvezi postavili nekaj vprašanj. Že več kot petnajst let se »skrivate« za motoristično čelado. Ali se je niste še naveličali? Nikoli se ne bom naveličal igrati pred »party« publiko, to je tisto kar najraje delam. Naveličan sem hrane bencinskih črpalk, letališč in vseh hotelov v Sant Louisu. Nikoli pa mi ni dolgčas, ko igram svojo glasbo in imam pred sabo punce, ki plešejo in se mi nasmihajo. Najprej ste bili član benda Doo Rags, kdaj pa ste se odločili za samostojno glasbeno kariero? Sam sem začel, ker me je takrat zapustil bobnar. Lahko bi bil dobil novega, ali pa si poiskal delo ... odločil pa sem se, da bom raje vztrajal in igral tako kitaro kot bobne. Zakaj pa sploh nastopate oblečeni v kaskaderjevo obleko in motoristično čelado s telefonsko slušalko? ROCK AND ROLL. Že večkrat ste med svojimi nastopi stopili v gumijasti čoln in z njim pluli po publiki ... Vsakič, ko sem nad publiko v mojem gumijastem čolnu je to zame krasen dan. Tu pa tam čoln po- či, a nič za to. Veljate za izjemnega bluz kitarista. Kdo vas je naučil igrati kitaro na tak poseben način? Prsti gredo kar sami. Nihče me ni tega naučil in sploh ne vem kako sem tega zmožen. Všeč mi je, ko sound moje kitare primerjajo z dvema kitarama, ki se med sabo bojujeta v balonu. Kako mislite, da vas bo po tolikih letih sprejela tržaška publika? Pričakujem si »party« publiko, ki bo nasmejana plesala in se potila, dokler ne bo onemogla. Preživeli boste izvrsten večer, saj take kitare, kot je moja, še nikoli niste slišali. Ne bojte se noro zaplesati z mano! R.D. / SVET Četrtek, 12. marca 2015 1 1 bruselj - Pozitiven učinek posega ECB Draghijev program spodbudil borze Napeti odnosi med Atenami in Berlinom glede vojne odškodnine Na fotografiji z leve španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos, predsednik ECB Mario Draghi in predsednik Evroskupine Jeroen Dijsselbloem včeraj v Bruslju ansa zagreb - Srečanje zunanjih ministrov Hrvaška in Srbija na pot izboljšanja odnosov ZAGREB - Zunanja ministra Hrvaške in Srbije Vesna Pusic in Ivica Dačic sta po včerajšnjem srečanju v Zagrebu poudarila, da med državama obstaja dobra komunikacija, ki je predpogoj za nadaljevanje reševanja odprtih vprašanj in izboljšanje odnosov. Dejala sta, da so kljub številnim sporom odnosi dobri.Ministrica Pusic je dejala, da sta včeraj vdahnila novo življenje sodelovanju, ki se je začelo pred dvema letoma, ko sta se Zagreb in Beograd strinjala, da obstajajo trije sklopi tem - dvostranski odnosi s poudarkom na gospodarskem sodelovanju, reševanje sporov iz vojne ter prihodnost držav in regije v Evropski uniji. »Veliko smo se pogovarjali o pogrešanih in o nesoglasjih glede uradnih seznamov pogrešanih oseb. Večinoma gre za hrvaške državljane, Hrvate in Srbe, manjši del pa so srbski državljani,« je dejala Pusiceva na novinarski konferenci na sedežu hrvaške diplomacije. Dodala je, da bosta državi pripravili enoten seznam pogrešanih oseb med vojno na Hrvaškem. Njen kolega Dačic je potrdil pripravljenost Srbije na intenziviranje delovanja pri vseh vprašanjih, ki izhajajo iz vojne, kot so reševanje usode vseh pogrešanih oseb ter vprašanje srbskih beguncev iz Hrvaške, vrnitev med vojno odtujene kulturne dediščine na Hrvaškem in podobno. Veliko pozornosti sta posvetila srbskemu zakonu o pristojnosti Beograda za sojenja za vojne zločine, ki so bili storjeni kjerkoli na območju nekdanje Jugoslavije. Pusiceva je ocenila, da gre za izjemo v mednarodnem pravu ter da zakon ni v skladu s pravnim redom Evropske unije. Prepričana je, da bodo to potrdila tudi pristopna pogajanja Beograda z EU. Minister Dačic je dejal, da je Srbija pripravljena umakniti sporni zakon, če se bo pokazalo, da ni v skladu z evropsko zakonodajo. Spomnil je, da so pri imeli razglasitvi zakona podporo mednarodne skupnosti ter da se je hrvaški sabor zavezal, da ne bo izkoriščal pogajanj Srbije z EU za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj. Zunanja ministra sta imela različna mnenja glede rešitve spora o meji ob Donavi. Dačic je dejal, da vidi Srbija mejo na sredinski črti Donave, medtem ko si Hrvaška prizadeva za mejno črto na podlagi katastrskih občin, ki jih imata obe državi na obeh bregovih reke. FRANKFURT / PARIZ / LONDON - Osrednje evropske borze so trgovalni dan sklenile z občutno rastjo. Preobrat po negativnem torku je bil posledica ocene predsednika ECB Maria Draghija, da bo obsežen program odkupa obveznic povečal učinek reform. Evro je medtem med trgovanjem dosegel skoraj 12-letno dno, cene nafte pa se gibljejo neenotno. Evropska centralna banka (ECB) je v ponedeljek zagnala program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega namerava predvidoma do konca septembra 2016 skupaj odkupiti za 1140 milijard evrov obveznic. Na ta način želi preprečiti zdrs območja evra v defla-cijsko spiralo in spodbuditi šibko gospodarsko rast v območju evra. »Odkupovanje obveznic bo pozitivno vplivalo na finančne pogoje, ne bo pa zmanjšalo spodbud k reformam. Bodo pa učinki teh reform dejansko večji,« je včeraj poudaril Draghi. Najnovejši ukrep ECB znižuje zahtevano donosnost na obveznice evrskih držav. Izjema so grški državni dolžniški vrednostni papirji. Grčija je bila tako ob včerajšnji izdaji za 1,3 milijarde evrov trimesečnih zakladnih menic prisiljena pristati na višjo obrestno mero, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grčija je včeraj v Bruslju z mednarodnimi posojilodajalci začela tehnična pogajanja o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Pogajanja potekajo v senci ugibanj o likvidnostnem položaju Grčije, medtem ko viri v Bruslju poudarjajo, da dejansko finančno stanje države preprosto ni znano.V Evropski komisiji so potrdili, da so se pogajanja začela včeraj. Začetek je bil predviden ob 14. uri, pogajanja naj bi trajala dva dni. »Zelo pomembno je, da ti tehnični pogovori potekajo v mirnem in nepolitičnem ozračju, tako da je mogoče opraviti delo,« je poudarila govorka komisije Mina Andreeva. Od odločitve o štirimesečnem podaljšanju programa pomoči Grčiji konec februarja je bil napredek zelo skromen, pogovori teh dni naj bi bila prva resna pogajanja Grčije in institucij mednarodnih posojilodajalcev od nastopa nove grške vlade pod vodstvom Aleksisa Ciprasa. Ciprasova Siriza je na volitvah konec januarja zmagala z obljubami o koncu zategovanja pasu in poskuša sedaj te volilne obljube izpolniti in zmehčati pogoje za pomoč, a posojilodajalci vztrajajo, da je zaveze treba spoštovati, pri čemer so sicer pripravljeni na nekaj prožnosti. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je v ponedeljek povedal, da bo glavnina tehničnih pogajanj potekala v Bruslju ob podpori tehnične ekipe v Atenah. Iz Ciprasovega urada so nato včeraj sporočili, da so tehnične ekipe institucij dobrodošle v Atenah s ci- ljem zbiranja informacij ob predhodnem dogovoru z grško vlado. Po neuradnih navedbah naj bi strokovnjaki treh institucij, Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v Atene prispeli v četrtek. Viri v Bruslju poudarjajo, da preprosto nimajo informacij o finančnem stanju države, in izražajo bojazen, da tudi grška vlada nima jasne slike javnih financ države. V petek je sicer v Bruslju predvideno srečanje Ciprasa in predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je sicer zaradi svojega posredovanja pri reševanju grškega vprašanja neuradno tarča ostrih kritik. Prav tako naj bi se grški premier v petek v Bruslju sestal s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem. Medtem se spor med Atenami in Berlinom glede zahtev po vojni odškodnini očitno zaostruje. Grški pravosodni minister Ni-kos Paraskevopulos je včeraj zagrozil, da bi lahko v Grčiji prišlo do zaplembe nemških nepremičnin, če ne bo prišlo dogovora o poplačilu nemških reparacij iz časa druge svetovne vojne. »Nameravam izdati ustrezno dovoljenje,« je za grško televizijo dejal Para-skevopulos. Ob tem je dodal, da bo dokončno odločitev sprejela vlada pod vodstvom premierja Aleksisa Ciprasa. Grško vrhovno sodišče je leta 2000 v tožbi preživelih žrtev pokola nemške vojske v vasi Distomu leta 1944 razsodilo, da se lahko zaradi poplačila tožnikov zapleni nemško premoženje v Grčiji. Pred tem je deželno sodišče v mestu Livadeja v osrednji Grčiji preživelim žrtvam priznalo 28 milijonov evrov odškodnine. Na podlagi sodbe vrhovnega sodišča bi se lahko za odškodnino zaplenile nepremičnine, kot so tiste, ki pripadajo Inštitutu Goethe v Grčiji. Paraskevopulos je včeraj pojasnil, da mora minister odrediti izvršitev sodbe in da je to pripravljen storiti. A še nekaj ur pred tem je dejal, da bo njegova odločitev odvisna o pogajanjih vlade glede vprašanja reparacij. Grški parlament je sicer v torek zvečer soglasno sprejel ukrep za ponoven zagon dela odbora, ki bo obravnaval zahteve po vojni odškodnini. Ciprasova stranka Si-riza trdi, da Nemčija Grčiji dolguje še skupno okoli 162 milijard evrov, kar je približno polovica javnega dolga Grčije, ki presega 315 milijard evrov. Nemčija je med vojno štiri leta okupirala Grčijo, nacisti pa so od njene centralne banke izsilili posojilo, ki je finančno uničilo državo. Berlin trdi, da je Nemčija sicer za škodo, ki so jo povzročili nacisti, konec 50. let prejšnjega stoletja sklenila odškodninske sporazume z 12 zahodnimi državami, med drugim leta 1960 tudi z Grčijo, ki je prejela takratnih 115 milijonov nemških mark. (STA) strasbourg - Evropski parlament na plenarnem zasedanju Poročevalec Ivo Vajgl kritično o položaju Makedonije in grški blokadi STRASBOURG - Evropski parlament je sinoči na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o napredku, ki so ga na poti v EU lani dosegle Srbija, Kosovo, Črna gora in Makedonija. Poročilo o slednji je pripravil Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), ki svari, da je stanje v državi alarmantno, za kar je soodgovorna tudi EU, ki zaradi grške blokade ne začne pristopnih pogajanj. Makedonija ima status kandidatke za članstvo že od decembra 2005 in je med državami kandidatkami svojo zakonodajo doslej v največji meri uskladila s pravnim redom EU. Evropska komisija v poročilu za 2014 že šesto leto zapored poziva k začetku pristopnih pogajanj s to državo. Podobno Evropski parlament v tokratnem poročilu že devetič zapored poziva k takojšnjemu začetku pogajanj - sicer bo pod vprašajem kredibilnost širitvene politike EU, krepijo se notranje napetosti, ogrožena lahko tudi stabilnost regije. Pogajanja ne stečejo, ker zelene luči za to ne prižge Svet, ta pa je ne prižge zaradi nasprotovanja Grčije. Kljub letom diplomatskih prizadevanj spor med Atenami in Skopjem glede imena Makedonije še vedno ni rešen. Dvostranska vprašanja, kot je vprašanje imena, ne smejo preprečevati začetka pogajanj. Državi ga morata reševati ločeno, a časovno gledano rešiti še pred zaključkom pogajanj, glede tega pravi Vajglovo poročilo. »Evropa je sistemsko kriva, ker dopušča ta absolutno nekonstruktiven princip veta ene države,« je v pogovoru za STA v torek opozoril Vajgl, ki je prepričan, da EU preprosto mora najti izhod. «Če se 27 držav strinja, da se pogajanja začnejo, zaradi ene pa se ne, potem je tu nekaj hudo narobe.« »EU mora uporabiti svoje vzvode, tudi ko gre za pritisk na Grke. Mi smo Grkom jasno pripisali veliko soodgovornost za sedanje stanje. Tudi dejstvo, da Makedonija ne napreduje pri približevanju EU, je generiralo razloge za sedanjo krizo.« Državo namreč pretresa globoka politična kriza. Med vlado premiera Ni-kole Gruevskega in vodjo opozicijskih Ivo Vajgl arhiv socialdemokratov Zoranom Zaevom letijo očitki o zlorabah, kršitvah zakonov, ustave, človekovih pravic in svobode medijev, med drugim o pripravljanju državnega udara in sistematičnem prisluškovanju na tisoče ljudem, tudi novinarjem. Obenem opozicija že vse od lanskih parlamentarnih volitev, ki naj bi jih zaznamovale prevare, bojkotira delo parlamenta. Po oceni Vajgla ima kriza dva vidika. Na eni strani so obtožbe, s katerimi se morajo ukvarjati pravosodje in organi pregona - kar bo sicer težko, saj so ti v aferi sami tarča hudih očitkov. Drugi vidik pa je političen in tu »ne gre drugače, kot da se opozicija vrne v parlament«. »Država brez parlamenta ni demokratična država,« opozarja. Tudi v poročilu, o katerem bodo poslanci glasovali, je zapisal, da je polno delovanje parlamenta predpogoj demokracije, odgovornost za to pa je tako na koaliciji kot opoziciji. V poročilu Vajgl poziva k bolj aktivnemu angažmaju EU v Makedoniji in visoko zunanjepolitično predstavnico Federico Mogherini, naj pripravi nove pobude za rešitev spora glede imena. »Makedonci sami, v stanju, v kakršnem so, tega ne bodo mogli rešiti. Potrebujejo pomoč, ali v obliki media-cije ali vsaj pri vzpostavljanju dialoga, iskanju izhoda iz slepe ulice,« je ocenil za STA. Na vprašanje, ali verjame, da se lahko stvari na poti Makedonije v EU po vseh teh letih sedaj končno pomaknejo naprej, je opozoril, da so problemi v Makedoniji večplastni in imajo korenine tudi v neurejenih mede-tničnih in medsosedskih sporih. »In vemo, da se iz tega lahko rodi resna varnostna in politična kriza, ki ne bo le makedonska, ampak regionalna. Celo okolje danes v Evropi nam sporoča, da si ne moremo privoščiti implozije neke države v tej regiji. To je moj argument.« Poročilo je sicer tudi kritično do Makedonije - med drugim kot problematična izpostavlja področja sodstva in svobode medijev, svari pred politizacijo institucij vladanja in pomanjkanjem političnega dialoga, opozarja na me-detnične napetosti ter jo poziva k manj ideološki interpretaciji zgodovine in izboljšanju odnosov s sosedami. Poleg tega je Vajgl glede spora z Grčijo za STA menil, da »mora tudi makedonska stran pokazati nekaj več fleksibilnosti, modernosti, pragmatičnosti pri iskanju rešitve« ter da je »preobremenjena z nekimi historičnimi ali psevdohistoričnimi pogledi, ki seveda iritirajo sosede«. V torkovi razpravi so pozdrave poročila, čestitke Vajglu in pozive k začetku pogajanj pričakovano spremljale jezne besede vidno ogorčenih poslancev iz Grčije. Poleg ostrih kritik na račun stanja v Makedoniji in poudarjanja, da začetek pristopnih pogajanj pred rešitvijo imena ne pride v poštev, je Grke posebej razburilo dejstvo, da je Vajgl namesto mednarodno priznanega izraza »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« govoril kar o »Makedoniji«. Vajgl jim je na te očitke odgovoril, da je pod tem imenom njegova država pač priznala Makedonijo. Tanja Fajon (S&D/SD) je bila v razpravi zelo kritična do trenutnih razmer v Makedoniji - demokracija je načeta, morala politikov vprašljiva, cveti korupcija, ni svobode medijev, terjati moramo spremembe, je poudarila. Nasprotno je Milan Zver (EPP/SDS) državo ocenil kot uspešno in od Aten zahteval, da »odprta vprašanja (... ) ne povezuje več z makedonsko evropsko potjo«. 1 2 Četrtek, 12. marca 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Predaja vogalnih in kletnih prostorov Trgovskega doma Ko bo načrt, bo tudi denar gorica - V kletnih prostorih Trgovskega doma »Prazna kripta brez prave zgodovinske vrednosti« Deželnega odbornika Francesca Pe-ronija so med včerajšnjim ogledom goriškega Trgovskega doma pospremili tudi v nekdanjo fašistično kripto, nad katero se navdušuje peščica goriških nostalgikov. Resnici na ljubo je Peroni ugotavljal, da je kripta brez prave zgodovinske vrednosti. Od njene nekdanje podobe so ostale samo marmornate obloge, ki krijejo nekaj kvadratnih metrov dveh sten. Kripto so fašisti uredili v nekdanji Sokolovi telovadnici, v njej je bilo več fašističnih simbolov, ki so jih nato odnesli neznano kam. Že leta jih v kletnih prostorov ni več. »Kakorkoli, po drugi svetovni vojni je bil sprejet zakon Scelba, ki prepoveduje razkazovanje fašističnih simbolov,« je poudaril Peroni, ki tako v kripti ne vidi zgodovinske vrednosti, ki ji jo brez pravih razlogov pripisujejo goriški nostalgiki. (dr) Včerajšnji obisk v nekdanji fašistični kripti z deželnim odbornikom bumbaca »Zadovoljni smo, da je končno prišlo do predaje vogalnih in kletnih prostorov Narodni in študijski knjižnici. Za dosega tega cilja smo si dalj časa prizadevali, saj gre za predpogoj za obnovo dodatnih prostorov Trgovskega doma, ki jo seveda hočemo tudi finančno podpreti. Želimo si namreč, da bi se Narodna in študijska čim prej vselila v nove prostore in da bi zatem prišlo do povezave in sodelovanja z državno knjižnico, kot je predvideno v duhu 19. člena zaščitnega zakona 38 iz leta 2001.« Tako pravi deželni odbornik za finance Francesco Peroni, ki se je včeraj v goriškem Trgovskem domu udeležil uradne predaje 600 kvadratnih metrov pritličnih in kletnih prostorov Narodni in študijski knjižnici (NŠK). Dokument, na podlagi katerega je državna domena predala omenjene prostore Deželi, ta pa jih je zaupala v brezplačno uporabo knjižnici, je poleg Peronija podpisala predsednica upravnega sveta NŠK Martina Strain; prisoten je bil tudi podpredsednik NŠK in predsednik komisije za Trgovski dom Livio Se-molič, ki je Peronija vodil tudi na ogled pritličnih in kletnih prostorov. Deželni odbornik je ugotavljal, da so pritlični prostori in nekdanja Sokolova telovadnica v podzemni etaži v dokaj dobrem stanju, medtem ko bo treba več truda vložiti v kletne prostore, kjer so bili arhivi zakladnega in pravosodnega ministrstva. Pritlični vogal po odhodu ambulante, kamor se bo vselila knjižnica »O zneskih bomo lahko govorili, komaj bomo dobili v roke prenovitveni načrt, v katerem bodo tudi določene smernice in cilji obnove. Predvidevam, da ne bo šlo za tolikšne zneske, kakršni bodo potrebni za druga poslopja - mislim na Narodni dom pri Svetem Ivanu v Trstu, ki je v precej slabšem stanju,« je poudaril Peroni, ki je prepričan, da bo mogoče nasled- nje korake opraviti brez večjih zapletov in zato tudi v čim krajšem času. Prve prostore je državna domena izročila v upravo deželi leta 2006, vendar je bilo zatem treba čakati pet let, da so v Rimu prižgali zeleno luč za izpraznitev ministrskih arhivov, kar je omogočilo deželni vladi, da sproži postopek za obnovitvena dela. »Januarja leta 2014 sem bil priso- ten na odprtju prenovljenih prostorov, zato toliko bolj upam, da se bo obnova vogalnih in kletnih prostorov začela in zaključila čim prej,« je poudaril Peroni. Se-molič je napovedal, da se bodo takoj lotili priprave novega obnovitvenega načrta, s katerim se bodo nato odpravili na deželo, da bi se pogovorili o ciljih, smernicah in seveda potrebnemu znesku. Pred včerajšnjim podpisom si je Peroni ogledal tudi stalno razstavo Trgovski dom izložba mesta, ki so jo postavili na ogled ravno pred nekaj dnevi. Odbornika je navdušila zlasti večnamembnost, ki jo je Max Fabiani vdahnil poslopju, zanimive so se mu zdele tudi fotografije pročelja Trgovskega doma skozi čas. Na poslopju je bil začetno napis Trgovski dom, po prvi svetovni vojni so ga zamenjali z »Viva l'Ita-lia«, sledila je »Casa del fascio« in Ljudski dom po drugi svetovni vojni, nazadnje je poslopje ostalo brez kateregakoli napisa. Peroniju so pokazali tudi staro fotografijo vogalnih prostorov, ki so jih ravno včeraj predali NŠK. Takoj po odprtju Trgovskega doma je bila na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Petrarca knjigarna Gabrš-ček. »Zgleda, kot da bi bilo na Dunaju,« je ugotavljal deželni odbornik ob pogledu na leseno pohištvo v secesijskem slogu, s katerim je bila opremljena takratna slovenska knjigarna. (dr) števerjan Sanirali bodo cesto nad šolo Deželni odbornik za civilno zaščito Paolo Panontin je prižgal zeleno luč za sanacijski poseg na občinski cesti, ki je speljana nad osnovno šolo Alojz Gradnik v Šte-verjanu. Sanacijskemu posegu je dežela namenila 50.000 evrov. »Sanirali bodo plazeče se pobočje, uredili sistem za odvajanje padavinskih voda in utrdili cestišče,« napoveduje Panontin in pojasnjuje, da je nestabilnost pobočja posledica izjemno močnega naliva, ki je Števerjan prizadel 10. novembra lanskega leta. Nekaj škode je bilo na občinski cesti, prišlo je do nekaterih manjših usadov. Zaradi bližin šole so na deželi pohiteli s celotnim postopkom, izvajalca sanacijskih del bodo izbrali v najkrajšem možnem času. gorica - Elmir Avmedoski v spominu nekaterih znancev »Bil je dober in tih« 31-letnega džihadista naj bi redno videvali v Vidmu, kjer naj bi obiskoval rojaka iz Makedonije Elmir Avmedoski je obiskoval islamski center v Ulici Mameli v Gorici. Nekateri se ga spominjajo in poudarjajo, da je bil dober fant, čeprav včasih malce molčeč. Kaj več o njem ne želijo povedati, še zlasti se otepajo vprašanj o njegovem domnevnem odhodu v Sirijo, kjer naj bi se boril za Islamsko državo. 31-letni makedonskega državljana so po poročanju deželnega televizijskega dnevnika RAI v prejšnjih letih pogosto videvali tudi v Vidmu. Obiskoval je prijatelja, ki je bil ravno tako doma iz Makedonije in je živel v Ulici Pirona. »V našem bloku je živel nekaj let. Pred dvema letoma so se pri njem oglasili karabinjerji, ki so opravili hišno preiskavo. Baje so pri njem našli karto zapora Guantanamo,« pravi sta- novalka videmskega stanovanjskega bloka, kjer je živel prijatelj Elmirja Avmedoskega. Po njenih besedah je makedonski državljan po obisku karabinjerjev zapustil svoje stanovanje, vendar ni jasno, ali je tudi sam podobno kot Avmedoski odšel v Sirijo. Vi-demčanka pravi, da je bil moški zelo veren; vsak dan naj bi se odpravljal v islamsko mo-lilnico v Ulici Vascello v Vidmu. Avmedo-ski in njegov prijatelj naj bi se med svojim bivanjem v naši deželi redno odpravljala v Pordenon in Belluno, kjer naj bi nekajkrat pridigal razvpiti bosanski imam Husein Bi-lal Bosnič, ki mu trenutno sodijo v Sarajevu zaradi spodbujanja terorizma in novačenja borcev za Islamsko državo. Elmir Avmedoski je v Gorico prišel pred kakimi de- setimi leti. Po poklicu je bil zidar; njegovo zidarsko podjetje je imelo sedež v Tržaški ulici 20, medtem ko je z ženo in tremi otroki bival v Ulici Torriani 38 v Stražcah. Za Makedonca so se težave začele leta 2009, ko je gradbeni sektor zašel v krizo. Takrat je ostal na cesti, kmalu zatem naj bi se približal radikalnim islamskim skupinam in v Sirijo odšel leta 2013. Zgodba o »goriškem« džihadistu je sprožila val komentarjev zlasti na spletnih omrežjih, kjer se nabira tudi na desetine nestrpnih sporočil. Goriški župan Ettore Romoli je že v torek na tviterju »čivknil«, da naj se nad dogodkom zamislijo vsi tisti, ki tako za vsako ceno podpirajo sprejemanje tujcev. (dr) Islamsko središče v Ulici Mameli v Gorici bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. marca 2015 13 gorica - Nora Gregor v mestnem gledališču »Predstava, ki naj si jo ogleda vsak Goričan« Nora Gregor, filmska in gledališka igralka, je svojo rodno Gorico zapustila, ko se je fronta prve svetovne vojne nevarno približala mestu. Za sožitjem narodov, ki so tu živeli, so tedaj ostale le razvaline. Danes Nora spet povezuje ta prostor. Za mizo v reprezentančni dvorani goriškega županstva so v njenem imenu včeraj sedeli predstavniki gledališč in kulturnih ustanov iz Italije in Slovenije, gostitelj je bil goriški župan Ettore Ro-moli, ki se mu je pridružil novogoriški kolega Matej Arčon. Skupaj so izpričali, da bo predstava Nora Gregor - Skriti kontinent spomina v gledališčih Verdi v Gorici (27. marca) in Il Rossetti v Trstu (31. marca) kulturno in umetniško dejanje z izjemnim družbenim pomenom. Ni naključje, da pomeni predstava začetek še tesnejšega povezovanja med mestnima teatroma v Gorici in Novi Gorici. Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice in goriška občina nameravata namreč uvesti vzajemne popuste na vstopnice v obe gledališči. Sodelovanje bodo razširili na raven distribucije promocijskega gradiva o obeh sezonah in informiranja abonentov. »Predstava o Nori Gregor govori predvsem o našem mestu in ima v sebi globoke pomene, ki nagovarjajo vsakogar izmed nas. Naša someščanka se je znašla sredi dogajanja, ki ga ne dovolj poznamo,« je dejal župan Romoli. »Predstava me je navdušila, ker v našem prostoru pomeni presežek,« je poudaril Arčon, župan Nove Gorice, kjer je bila lansko jesen slovenska premiera. Umetniški vodja Verdijevega gledališča Walter Mramor je izpostavil ponos, da bo italijanska premiera ravno v Gorici: »Naš prostor bo skozi Noro Gregor prikazan v gledališču.To bo poseben užitek.« »Za Slovensko stalno gledališče je bila Nora Gregor velik izziv. Predstavo smo vključili v program za goriške abonente in v čast nam je, da bo odigrana v mestnem gledališču Verdi. Sodelovanje, ki smo ga uresničili, je pomemben dosežek, po tej poti moramo nadaljevati,« je dejala predsednica SSG Breda Pahor in ocenila, da je to predstava, ki bi si jo morali vsi ogledati. Gledališke si-nergije med Gorico in Novo Gorico, Trstom, Ljubljano in Gradcem je izpostavil predsednik deželnega gledališča Il Rossetti iz Trsta, Miloš Budin: »Cilj naj bo sistemsko povezovanje naših gledališč in mest.« In spomnil je, da je prvi pomembni film v No-rini karieri režiral Carl Th. Dreyer, najljubši režiser Darka Bratine, ustanovitelja združenja Kinoatelje, ki je pred petnajstimi leti odkrilo Noro Gregor. Pri organizaciji goriškega abonmaja SSG sta soudeležena tudi Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom. Franka Žgavec je poudarila ponos, ker Množična udeležba za govorniško mizo v dvorani goriškega županstva (zgoraj), Nora Gregor v izložbi Trgovskega doma gorica - Županova napoved Na Placuti Norin park Tu je bila rojena in krščena, z domotožjem se je Placute spominjala tudi v izgnanstvu Park sredi zgodovinske mestne četrti Placuta bo slovenska predstava v mestnem teatru, Igor Komel pa se je zavzel, da bodo izmenjave med slovenskimi in italijanskimi gledališči v našem prostoru vsakoletna praksa. Mateja Zorn je povedala, da je Kinoatelje v petnajstih letih raziskovanja Nore Gregor ustvaril različne kulturne produkte, njegov doprinos k predstavi pa je multimedijska razstava, ki se jutri ob 18. uri odpira v Trgovskem domu. Ob tem bo 24. marca ob 17. uri v travniški mediateki Srečanje z Noro. Soavtor razstave Igor Devetak je o igralki povedal, da je svoje vrhunce v filmu in gledališču doživljala v prvi polovici dvajsetega stoletja, to burno obdobje pa je močno zaznamovalo njeno življenje vse do južnoameriškega izgnanstva. Naglasil je, da bo razstava v Trgovskem domu obogatena z najnovejšimi odkritji in še nepoznanim gradivom. »Nora Gregor je hči nemško govoreče skupnosti, ki jo je prva vojna odgnala iz Gorice. Z razstavo v Trgovskem domu se obenem vklju- čujemo v obeleževanje Fabianijevega leta,« je dodal. Aktualni naboj predstave je najbolje povzela njena avtorica Neda Rusjan Bric, pisateljica, odrska igralka in režiserka, hkrati direktorica Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice: »V svojih delih, za katera raziskujem vsaj eno leto ali dve, se vedno vračam k zgodovini iz enega samega razloga: da bi razumeli sedanjost ter okolje in okoliščine, v katerih smo se danes znašli. Sebe in prostor okrog Po Nori Gregor bo poimenovan park sredi Placute oz. Trga Niccolo Tommaseo v severni mestni četrti. To je ob koncu včerajšnje predstavitve v občinski palači napovedal župan Ettore Romoli: »Osvojil sem predlog, da naj Gorica dobi trajno znamenje goriških korenin Nore Gregor. Igralka se je svoje Placute spominjala tudi v izgnanstvu.« Tako je: v pismu materi iz kraja Mar del Plata se je februarja 1941 spominjala procesij, osvetljenih hiš in godbe na Placuti. In pripisala je: »Še se spominjam našega veselja, to so bili lepi časi!« Na Pla-cuti je Nora Gregor tudi rojena - družinske hiše v Ulici Scala danes ni več -, tu je bila krščena. Ni torej primernejšega kraja, ki naj se ga v mestu drži njeno ime. »Občinskemu odboru bom naročil, naj uvede postopek za poimenovanje in naj pridobi vsa dovoljenja. To ne bo ravno v kratkem, vendar, ko bo, bo za mesto praznik,« je še dejal župan. nas razumemo le, če poznamo zgodovino, če vemo, od kod smo. Izjemno zanimivo zgodbo Nore Gregor sem obdelala zgolj zato, da bi govorila o naši stvarnosti - o Gorici, Novi Gorici, o tukajšnjem sobivanju italijanske, slovenske in avstrijske kulture. K sodelovanju sem pritegnila vse tri narode. V filmu, ki je sestavni del predstave, igrajo slovenski, italijanski in nemško govoreči igralci, v dvorani pa lahko sedijo vsi trije narodi, skupaj spremljajo isto predstavo in v njej slišijo svoj jezik.« Tržiška freska iz petnajstega stoletja Bonaventura NA TRŽIŠKEM ŽUPANSTVU Ob arheoloških najdbah tudi dragoceni freski V prejšnjih dneh smo poročali, da so med obnovo tržiškega županstva našli pravi arheološki zaklad, ki se skriva pod poslopjem. Gre za ostanke srednjeveškega obzidja, temelje starega stolpa in ostaline renesančne palače. Med obnovo poslopja pa namenja spomeniško varstvo posebno pozornost še dvema dragocenostma; gre za stari freski, ki sta bili naslikani ob dvoran občinskega sveta. V prejšnjih dneh so specializirani tehniki poskrbeli za varno odstranitev fresk, ki se bosta vrnili na županstvo, ko se bo obnovitveni poseg zaključil. Freski je poslikal neznani avtor v šestnajstem stoletju; široki sta tri metre in visoki dva. Leta 2007 je tržiška občina izdala publikacijo, s katero je obeležila dvajsetletnico prve obnove fresk. Naključno so ju odkrili leta 1920, ko so potekala prva obnovitvena dela županstva. Takrat so freski odstranili z zidu, ju postavili na ogrodje iz mavca in ju precej površno restavrirali, tako da je bil nov restavratorski poseg potreben leta 1983 - zaključil se je leta 1987. gorica - Kritične izjave na račun občinskih lekarn Brez graje za Sillija Cingolani: »Celotna desnosredinska večina povzroča škodo občinskim lekarnam« »Desnosredinska večina v goriškem občinskem svetu je sokriva in soodgovorna za hude izjave, ki jih je pred nekaj meseci v javnosti izrekel predsednik goriških občinskih lekarn Roberto Silli. Njegove besede so oškodovale ugled lekarn in njihovih uslužbencev. Silli je namreč dejal, da je med večjimi problemi lekarn osebje, ki ga je označil z izrazom "nadloga".« O tem je tekla razprava na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici, zoper Sillija pa ni bil uveden noben ukrep. Na to kritično opozarja Giuseppe Cingolani, vodja svetniške skupine Demokratske stranke. »Zadeva je močno odmevala v javnosti in je bila zelo negativna reklama za občinske lekarne, ki so morebiti utrpele tudi finančno škodo. Takšno ravnanje tistega, ki je bil zadolžen, da upravlja to občinsko službo, je nedopustno. Zato je svetnik SEL Li-vio Bianchini decembra podal svetniški predlog z zahtevo po takojšnjem Sillijevem odstopu. Večina je tedaj zahtevo zavrnila, župan pa je dejal, da je pripravljen podpreti predlog resolucije z grajo za Sillijeve izjave. Bianchini je zato preoblikoval svoj predlog Občinska je tudi lekarna v Štandrežu na osnovi zahtev večine in ga ponovno vložil na ponedeljkovem zasedanju. Z velikim presenečenjem opozicije pa sta župan in večina ravnala povsem nedosledno, ko sta nazadnje zavrnila tudi predlog resolucije z grajo za Sillija,« razlaga dogajanje Cingolani: »Predlog bi prodrl, ko bi prejel samo še en glas: 17 svetnikov je glasovalo proti, 16 za, eden se je vzdržal. Predlog resolucije je podprl tudi svetnik večine Emilio Baiocchi, nekateri svetniki desne sredine - med njimi Ric- bumbaca cardo Stasi in Francesco Piscopo - se niso udeležili glasovanja, čeprav so bili prisotni, niso pa ravnali po županovem navodilu, naj glasujejo proti. Pričakovali smo, da se bo ves občinski svet postavil v obran občinskih lekarn in osebja. S tem, da župan in dobršen del njegove večine nista podprla Bianchini-jeve resolucije, sta prevzela nase odgovornost za Sillijeve izjave: ne več le Silli, temveč celotna desnosredinska večina povzroča škodo občinskim lekarnam!« 14 Četrtek, 12. marca 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Odpirata jih sestri Nikol in Karin Dorni V mestu dvojezične jasli pot miru Ob Borutu Pahorju Franco Marini Gorica je bogatejša za dvojezične družinske jasli Pika poka, ki ju odpirata sestri Karin in Nikol Dorni iz Števerjana. »Ideja za odprtje jasli se je porodila pred tremi leti. Takrat se je moji sestri rodila hčerka in enostavno ni vedela, komu jo zaupati v oskrbo. Ker sem sama imela primerno izobrazbo, sva s sestro začeli razmišljati o odprtju družinskih jasli. Zatem je tudi moja sestra opravila potrebni tečaj in po treh letih se je najina želja končno uresničila,« pravi Nikol Dorni in pojasnjuje, da sta nove jasli odprli v samem mestnem središču, v Ulici Tominz - med Ulico Duca d'Aosta in Trgom Divisione Julia (nekdanjim Senenim trgom) -, kjer sta v ta namen primerno uredili stanovanje. »Jasli bodo dvojezične, dobrodošli bodo tako Slovenci kot Italijani,« razlaga Nikol Dorni in poudarja, da je po jaslih kar nekaj povpraševanja, saj dandanes maloka-tera družina lahko računa na pomoč dedkov in babic, kot se je dogajalo nekoč. Jasli Pika poka so vključene med ja-slične vrtce, ki delujejo v okviru zadruge Terranova. »Doslej smo družinske jasli že odprli v Ulici Don Bosco v Gorici, v Po-laču pri Redipulji in Trstu, v kratkem bodo na vrsti še Škocjan, Gradež in Krmin. Naša zadruga je bila ustanovljena pred štirimi leti, posamezne jasli vodijo vzgojiteljice same, ki so v bistvu samostojne podjetnice. Mi jim nudimo vso potrebno pomoč pri upravljanju in vodenju jasli,« pravi Karin Mora iz zadruge Terranova in pojasnjuje, da pri vodenju dejavnosti računajo na pomoč pedagoginje in psihologinje. »Naše družinske jasli se razlikujejo od običajnih jasličnih vrtcev. Otrokom zagotavljamo oskrbo od 7.30 do 18.30. Pri nas se igrajo, počivajo, kosijo ... Jedilnike pripravimo sami in jih potrdijo na zdravstvenem podjetju. Sprejemamo otroke od treh mesecev do treh let; naša največja prednost je v veliki fleksibilnosti. Jaslični vrtci običajno zapirajo ob 16. uri, kam naj dajo otroke tisti, ki delajo do 17. ure? Poleg tega se prilagodimo tudi tistim, ki morajo v službo v popoldanskih urah. Otroka nam lahko pripeljejo popolne. Poleg tega lahko starši izbirajo dneve, med katerimi nam zaupajo svoje otroke. Na primer tri dni v tednu, če mogoče delajo v kakem nakupovalnem središču,« pravi Karin Mora in pojasnjuje, da je tudi izračun tarif prilagojen urnikom. »Z vsako družino se dogovorimo za število ur oskrbe in na podlagi tega izračunamo ceno, tako da je naša rešitev v marsikaterem primeru boljša ajdovščina Gradnja šole: tretji izvajalec Občina Ajdovščina je te dni vpeljala v delo tretjega izvajalca gradnje ajdovske osnovne šole. Starši in učitelji upajo, da bodo dela tokrat tudi zaključena in da bi z novim šolskim letom v Ajdovščini končno dobili novo šolsko poslopje, katerega gradnja se je začela že pred petimi leti, a je bila zaradi stečaja dveh gradbenih podjetij - ajdovskega Primorja in novomeškega Begrada - že dvakrat prekinjena. Na javnem razpisu je bil za izvajalca tokrat izbran Kolektor Ko-ling iz Idrije. Zadnje poglavje skoraj petletne sage bo občino veljalo nekaj več kot 1,3 milijona evrov. Glavnina del mora biti končana do počitnic. Po selitvi v novi objekt bodo enega od sedanjih šolskih objektov po vsej verjetnosti podrli, saj je za izobraževalne dejavnosti neprimerna, v drugem, manjšem, pa bi krajevna skupnost Ajdovščina rada uredila glasbeno šolo, ki sedaj deluje v neprimernih prostorih. (km) Nove dvojezične družinske jasli gorica V Piemont prepeljali 49 beguncev V Piemont so včeraj dopoldne prepeljali 49 beguncev, ki so bili nastanjeni v poslopjih nadškofijske Karitas v goriški občini. Za organizacijo prevoza je poskrbela goriška pokrajina, potem ko jo je njeno prošnjo v to smer odobrilo notranje ministrstvo. Prebežniki so zdaj nastanjeni v mestih Asti, Novara, Verbania in Alessandria. GRGAR Osem kosov streliva V torek je občan v bližini Grgarja našel več kosov neeksplodiranih bomb. Pripadniki pristojne državne službe so odstranili štiri topovske vžigalnike italijanske izdelave, netilko tulca avstrijske izdelave, vse iz obdobja prve svetovne vojne, pa še tulec topovske granate, težak skoraj 5 kilogramov, šolsko topovsko granato s tulcem, ki je tehtala kar 14 kilogramov in šolsko tromblonsko mino mase pol kilograma, vse jugoslovanske izdelave. (km) DIJAŠKI DOM Franco Marini Borut Pahor Na zaključnem dogodku v okviru projekta Pot Miru - Via di Pace, ki bo v soboto, 21. marca, na Trgu Evrope - Transalpini, med Gorico in Novo Gorico, in se ga bo udeležil slovenski predsednik Borut Pahor, bo Italijo zastopal Franco Marini, predsednik državnega odbora za obeleževanje stoletnice prve svetovne vojne. Marini, ki je v preteklosti že bil predsednik senata, je prišel na vrsto, potem ko je predsednik Sergio Mattarella odločil, da ga ne bo na Goriško. Na trgu bodo nastopili Antonella Ruggiero, Vlado Kreslin ter slovenski in italijanski mladinski pevski zbori ob spremljavi orkestra. Pregled tiska na prostem Začenja se nov ciklus nedeljskih srečanj z novinarji, ki na pločniku pred pokrito tržnico v Gorici pregledujejo tisk v pogovoru s prisotnimi. V nedeljo ob 10.10 bo na vrsti novinar dnevnika Il Piccolo Roberto Covaz. Udeleženci naj s sabo prinesejo stol, poziva pobudnik Renato Fiorelli. Adolescenca velik izziv Najboljši gospodarstveniki od običajnih jasli, kjer tovrstne fleksibilnosti ni,« pravi Karin Mora, po kateri je v njihovih jaslih lahko istočasno prisotnih po osem otrok. »Skupno pa je lahko malčkov tudi več, saj se zgodi, da so nekateri v oskrbi zjutraj, drugi pa popoldne,« razlaga. Da bi čim več ljudi seznanili z delovanjem novih jasli Pika poka, Nikol in Ka- rin Dorni prirejata tri dneve odprte vrat, med katerimi bosta interesentom predstavili značilnosti jasli. Danes in v soboto, 14. marca, bo jasli mogoče obiskati med 9. in 13.30, v torek, 17. marca, pa med 15.30 in 18. uro; interesenti naj se pred obiskom prijavijo na telefonski številki 3888277906. (dr) Danes ob 17.30 bo v Dijaškem domu v Gorici psihologinja in psihotera-pevtka Jana Pečar predstavila obdobje zgodnje adolescence, ki je za starše velik izziv. Kaj dovoliti in do katere meje? Kdaj reči odločen ne? Biti prijatelji ali starši? Takšna vprašanja so v tem ključnem otrokovem obdobju na dnevnem redu. Velikokrat pa se težave rojevajo ravno zaradi neuspešne komunikacije, pri poslušanju in pogovarjanju, ko se starš in mladostnik nikakor ne razumeta. To vodi do vse večje odtujenosti in konfliktov. Tudi o tem bo danes govor v Dijaškem domu na srečanju, ki ga prirejajo v okviru Šola za starše; dodatne informacije na tel. 0481-533495. šempeter-vrtojba V slovenskem vrhu po zaslugi EZTS Občina nagrajena za visoko stopnjo razvoja V okviru slovenske ISSO raziskave za sistematično primerjavo lokalnih skupnosti je v okviru projekta Zlati kamen tudi letos, že četrto leto zapored, potekal izbor razvojno najbolj prodorne občine. Izbor se je zaključil v torek. Zlati kamen za leto 2015 je prejela občina Šentrupert, občina Šem-peter-Vrtojba pa je postala regionalna zmagovalka v prvi regiji zahodne Slovenije, kamor se štejeta Primorska in Gorenjska. Rdeča nit letošnjega izbora je bila trajnostna usmerjenost občin, zato je strokovni svet dodatno pozornost posvetil t.i. zelenemu proračunu. Nagrado občini Šempeter-Vrtojba je po mnenju žirije prinesel dinamičen razvoj, ki ga v občini na praktično vseh področjih združujejo s trajnostnimi načeli. Žirija poleg tega ugotavlja, da zna občina spretno sodelovati z drugimi kraji tako v Sloveniji kot onstran državne meje. »Tri mesta v združenju pripravljajo skupno razvojno strategijo - poteza, ki je inovacija v evropskem prostoru. Ta razvoj poteka v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) Nove Gorice, Šempetra-Vrtojbe in Gorice. Skupna strategija treh mest vključuje vrsto projektov na področju zdravstva, logistike, energetike, turizma, kulture in športa. Za izvedbo projektov v obdobju do leta 2020 je združenje lani iz skladov EU pridobilo deset milijonov evrov. Šempeter-Vrtoj-ba je najmanjša občina v tem združenju, a je v sodelovanje močno vpeta,« so zapisali žiranti v obrazložitvi. (km) gorica - Otroška delavnica Ustvarjajo tudi z gumbi Otroci in mamice na delu V okviru razstave Tisoč raznobarvnih gumbov so v kavarni HiC pri pevmskem mostu v soboto priredili ustvarjalno delavnico za otroke, ki so gumbe uporabili kot sredstvo likovnega izražanja. Vodila jo je avtorica razstavljenih del, Valentina Figelj. Udeleženih je bilo kakih dvajset malih ustvarjalcev iz raznih krajev Goriške, ki so dali duška iznajdljivosti in z gumbi izdelali mavrice, mačke, zajce, gradove, cvetice, metulje in še marsikaj. Gumbe je priskrbela Valentina, nekaj so jih s sabo prinesli tudi otroci, v pomoč so jim bile tudi mame. Razstava Valentine Figelj bo v kavarni na ogled do 20. marca, v maju pa bo romala v dvorano društva Jezero v Doberdobu. Še pred tem bodo 14. in 15. marca tri njena dela z gumbi »gostovala« na doberdobskem dnevu žena. (vip) Danes ob 18. uri bo v konferenčnem centru novogoriške Perle potekala podelitev priznanj najbolj uspešnim primorskim gospodarstvenikom. Podelitvi priznanj bo sledil pogovor s predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem o aktualnih gospodarskih, vprašanjih. Dogodek prirejajo tri medijske hiše: Primorske novice, Radio Koper in TV Koper - Capodistria. (km) Plesni spektakel v Verdiju V goriškem mestnem gledališču Verdi bo drevi ob 20.45 pravi plesni spektakel. Nastopila bo ameriška skupina Parsons Dance Company, ki jo sestavlja dvanajst izjemnih plesalcev in plesalk. Z njimi nastopa tudi Italijanka Elena D'Amario, ki je bila med tekmovalci resničnostnega šova Amici. Pluralni islam v Podturnu V župnijski dvorani Incontro v goriškem Podturnu bo jutri ob 17.30 predavanje o pluralnem islamu; govoril bo Michele Bri-gnone, urednik revije Oasis. Predavanje je vključeno v niz, ki ga posvečajo spoznavanju islamske vere. Slovesnost v Temnici V nedeljo ob 11. uri bo ob spomeniku v Lazcu pri Temnici (občina Miren-Kostanjevica) potekala tradicionalna spominska slovesnost v spomin na skupni boj italijanskih in slovenskih partizanov. Slavnostna govornika bosta Miroslav Jerkič, general v pokoju, in Fa-bio Vallon, sekretar pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Trst. Spomenik La-zec je posvečen borcem NOB, padlim 17. marca 1944, postavili so ga krajani in borci Temnice. (km) Spomin na umrle v Raši Krožek Istria prireja danes ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev knjige z naslovom »Arsa 28 febbraio 1940«. Posvečena je eksploziji v premogovniku v Raši v Istri, kjer je umrlo 185 rudnikov slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Knjigo je napisal Luciano Santin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. marca 2015 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. A Gledališče 51 Šolske vesti DIJAŠKI DOM Gorica prireja srečanje za starše z naslovom »Mama, očka lahko grem na žur?« v sklopu niza predavanj »Šola za starše« danes, 12. marca, ob 17.30 v prostorih doma na Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici. Na temo obdobja zgodnje adolescence bo govorila psihologinja in psihoterapevtka Jana Pečar; informacije po tel. 0481-533495, več na www.dijaskidom.it. fl Razstave DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 premier-no uprizorila Plavtovo komedijo »Au-lularia« (Komedija o loncu) v režiji Franka Zerjala v dvorani na Humu; prva ponovitev bo 15. marca. Rezervacije sprejemajo na naslov dram-ska.druzina@sedej.org. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISA-TE« v Kulturnem domu v Gorici: 14. marca ob 20.30 »Per favore ammazza-temi la moglie!«, napisal Mauro Fonta-nini, nastopa Accademia Nuova Espe-rienza Teatrale iz Palmanove; predpro-daja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 14. marca ob 16.30 »Olivia Paperina«, CTA; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.0014.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V GABRJAH: v dvorani Kulturnega društva Skala, ob priliki praznovanja dneva žena, bo v petek, 13. marca, ob 20.30 gledališki večer veseloigre »8 žensk« v režiji Danijela Malalana. Večer bo oblikovala dramska skupina Beneško gledališče. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: danes, 12. marca, nastop plesne skupine Parsons Dance Company. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: bo v nedeljo, 15. marca, ob 16.00 gledališka lutkovna predstava »Pippo Pettirosso« v režiji Francesca Tullija Altana. V torek, 17. marca, ob 21.00 »gen-teinattesa - Il precario e il Professore«, nastopata Piero Sidoti in Giuseppe Bat-tiston; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v soboto, 14. marca, ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Ennija Coltortija z naslovom »Trappola mortale«. Rezervacije in informacije po tel. 0481-532317 ali na info@arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 17., in sredo, 18. marca, ob 20.45 »Lavori in corso«, nastopata Ale & Franz; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. marca, ob 20. uri premiera »Tartuffe« (Jean Baptiste Poquelin Molière); Ponovitev tudi v petek, 13. marca. Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. V GORICI: v galeriji La Corte dellArte - Spazio Alba Gurtner v Gosposki (Ul. Carducci 28) je do 28. marca v urnikih odprtja trgovin (zaprto ob sobotah popoldne, nedeljah in ponedeljkih) na ogled razstava Salvatoreja Pudduja. V KROMBERKU: v gradu je v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Vodeni ogledi (za skupine) potekajo med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611; do konca marca. ZDRUŽENJE ANDOS vabi na ogled slikarske razstave desetih članic združenja, ki so sodelovale na slikarskem tečaju, z naslovom »Gorizia ci sta a pennello«, ki bo na ogled do 14. marca v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3/a v Gorici; vstop prost. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta. V soboto, 14. marca, ob 17.00 odprtje razstave »Ptice in ribe« na ogled do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov associa-zionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900; vstop prost. UNITRI - novogoriška univerza za tretje življenjsko obdobje prireja 16. marca ob 18. uri odprtje razstave čipk v novogoriški knjižnici Franceta Bevka; razstavljale bodo članice klekljar-skih krožkov UNITRI Nova Gorica in UTE Krmin; na ogled bo do 4. aprila. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 je na ogled skupinska razstava v poklon Marcu Chagallu, ki so jo pripravili udeleženci slikarskega laboratorija UTE - Univerze za tretje življenjsko obdobje; do 19. marca vsak dan 9.00-12.00, 17.00-19.00. V GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava »Mandala« slikarke Tanje Kralj; do 22. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. V GORICI: v pokrajinskih muzejih v grajskem naselju 13 je na ogled razstava o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in v novem oddelku, ki so ga posvetili interventizmu ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno je na ogled platno »Dimostrazione in-terventista« italijanskega futurista Giacoma Balle; do 22. marca (9.0019.00). V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 23. marca, 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.0019.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Redi-ja Casarse; do 25. marca od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.00-19.00, ob nedeljah 10.30-12.00. V GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.10 »Cenerentola«. Dvorana 2: 17.00 »Dancing with Maria«; 18.20 »Nessuno si salva da solo«; 20.45 »Documented« (rassegna Mon-dovisioni). Dvorana 3: 17.00 - 20.15 - 22.10 »Suite Francese«; 19.00 »Dancing with Maria«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Cenerentola«. Dvorana 2: 16.30 »Cenerentola«; 18.30 - 19.50 »Dancing with Maria«; 21.15 »Focus - Niente e come sembra«. Dvorana 3: 17.15 - 20.20 - 22.10 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 4: 16.30 »Spongebob - Fuo-ri dall'acqua«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Suite Francese«. Dvorana 5: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Foxcatcher - Una storia americana«. m Koncerti S Izleti »KEKČEVA POT« SPDG - prireja nekaj lažjih izletov namenjenim najmlajšim in njihovim družinam. Ob priložnosti za veselo druženje otrok ob opazovanju in spoznavanju narave, SPDG vabi vse otroke na sledeče izlete: 22. marca izlet na Volnik; 12. aprila izlet na Slap Kozjak in Tolminska korita; 10. maja Sveta Trojica in Krpanova dežela; 13. septembra izlet na Mali Golak. Za vse ostale informacije po tel. 347-6220522, fani-ka@spdg.eu, ali po tel. 338-3550948, mitja@spdg.eu. □ Obvestila V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 201415: 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkov-skega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 13. marca ob 20.45 klavirski recital čilskega pianista Danorja Quinterosa Fuentesa; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. 46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 20. marca ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu (Idrijski oktet, Župnijski zbor sv. Urbana Godovič, DePZ Kraški slavček, Krasje, Komorni zbor Musica Viva, Komorni dekliški zbor Vox Ilirica, ŽeVS Vi-kra, MePZ Postojna); 22. marca ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (Ženski cerkveni pevski zbor Rojan, Pevci ljudskih pesmi KD Bor-jač, ŽeVS Dekleta s Škofij, MoPZ Lijak 1883 Vogrsko, MoPZ Kras Opatje Selo, ŽePZ Prem, MoPZ Stane Malič Opčine); 29. marca ob 18.30 v KD Jožef Češčut v Sovodnjah (VS Grlica, MoPZ Vesna, ŽePZ Večernica, Oktet pr'farci, MoPZ Anton Klančič Miren); 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu (MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, ŽePS Kalina, Lovski oktet Javorniki, ŽePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Jezero Doberdob, ŽePZ Korte, KD MePZ Stanko Premrl Pod-nanos). Prireditev je letos posvečena 110. obletnici rojstva Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca 2. svetovne vojne; več na www.zpzp.si. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 23. marca ob 20.15 bo koncert pianista Eugena Indjica. 28. marca ob 20.15 bo koncert skupine Rudi Bučar & Istrabend; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). KNJIŽNICA FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. ALCI obvešča, da bo v soboto, 14. marca, od 15.00 do 18.00 na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave na marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon.-pet. 9.00 - 13.00), ali sms na tel. 327-0340677. SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja v soboto, 14. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih praznovanje dneva žena. Na programu večerja, bogat sre-čelov, glasba in skeč. V zgornjih prostorih bo razstava ženskih ročnih del; informacije po tel. 338-2127942 (Katja). SKGZ vabi delegate članic in članov v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v drugem sklicu na Občni zbor in ob 19. uri v drugem sklicu na Izredni deželni kongres, ki bosta zasedala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). V GORICI: v Tumovi dvorani v KB centru/51 bo v sredo, 25. marca, ob 18. uri predavanje o zdravi prehrani. Predavala bo ga. Marija Merljak. Večer prireja Društvo Slovenskih upokojencev. V GORICI: drevored XX. Septembra 85, v telovadnici AŠZ Olympia, bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri Velikonočni prikaz dela »Olympia in classic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Komel. Pobuda je v priredbi Amaterskega športnega združenja Olympia. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. El Prireditve V GORICI: v Attemsovi palači na Kor-nu bo danes, 12. marca, ob 17. uri raziskovalni zavod Gasparini predstavil dvojezično napisano knjigo »Za domačim dvoriščem«. Napisala sta jo Metka in Boris Gombač ml., z njima bo o njeni vsebini in izdaji govoril Dario Matiussi, ravnatelj navedenega zavoda. V knjig so opisi, statistični podatki in spomini slovenskih taboriščnikov, ki jih je italijanska vojska internirala v krajih po severovzhodni Italiji. Pobuda v organizaciji VZPI-ANPI Gorica. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka (Trg Edvarda Kardelja 4) bo danes, 12. marca, ob 18. uri družboslovni večer in predstavitev knjige »Slovenci v Reziji?«, avtorja Dejana Va-lentinčiča. Z avtorjem se bo pogovarjala časnikarka in kulturna delavka Erika Jazbar. V TRŽIČU: v občinski knjižnici (Ul. Ce-riani 10) se danes, 12. marca, prične literarna revija Il Giovedi del Libro. Pričetek ob 18. uri s predstavitvijo prve knjige »Arsia, 28 febbraio 1940« v priredbi kulturnega krožka Istria. V MIRNU: v prostorih Osnovne šole, bo v petek, 13. marca, ob 19. uri potopisno predavanje »Albanija s kolesom«, predaval bo izkušen popotnik Karel Bizjak. Pobuda v organizaciji KD Stanko Vuk. ANMIL (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE DELOVNIH INVALIDOV) prireja dan odprtih vrat na sedežu v Ul. Cantore 2 v Gorici v soboto, 14. marca, od 9. do 17. ure. V GORICI: v mediateki Ugo Casiraghi bo v soboto, 14. marca, ob 16. uri ob prvi projekciji Disnejevega novega filma »Pepelka« animirano branje »Pe-pelka z animiranim branjem« za otroke od 5 do 10 let. Za ostale informacije po tel. 0481-534604 ali in-fo@mediateca.go.it. V JAMLJAH: na sedežu društva Kre-menjak v Prvomajski Ul. 20 bo v soboto, 14. marca, ob 19. uri nastop gojencev harmonikaške šole in ples gojencev tečaja zumba kids. Sledila bo komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« v izvedbi kulturnega društva Tuhinj iz Kamnika. KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Kulturni dom Jožef Češčut v Sovodnjah na družabnost ob dnevu žena. Članice društva se bodo predstavile s prijetnimi skeči, Karnevaline pa bodo popestrile večer s plesi. O pomenu praznika bo podala misel društvena odbornica Karin Tommasi. OBČINA SOVODNJE OB SOČI in Založništvo tržaškega tiska vabita v torek, 17. marca, ob 18.30 v občinsko knjižnico na srečanje z Markom Ko-rošicem, avtorjem knjige »Čar prostora, o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini«. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. V KROMBERKU: v gradu v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica bo 17. marca ob 20. uri Torkov večer -»Rezija, kako so možje odhajali od doma in žene ostajale na domu«. Rezi-jansko dolino in njene ljudi bodo predstavili Sandro Quaglia, Luigia Negro in Giovanni Negro iz Kulturnega društva Rozajanski Dum. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v sredo, 18. marca, ob 20. uri na četrto in zadnje od letošnjih predavanj. Gostja večera bo pisateljica, igralka in pedagoginja Nataša Konc Lorenzut-ti, ki bo spregovorila na temo »Vzgoja za lepoto«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s Srečanji pod lipami, bo v Domu Franca Močnika (Ul. San Giovanni 9) v Gorici. PRAZNIK PRIJATELJSTVA V KRMINU: v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri bo v palači Locatelli odprtje likovne in fotografske razstave Kultura brez meja. Ob 18. uri bo v občinskem gledališču koncert »Soča zapoj o vojni, ki se ne sme nikdar več ponoviti!«. Nastopali bodo: MePZ Jazbine Plešivo, MePZ F.B. Sedej Števerjan, MePZ Mirko Špacapan Podgora. PD ŠTANDREŽ prireja avtobusni prevoz za ogled »Škofjeloškega pasijona«, ki ga je leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič iz Štandreža. Odhod iz Štandreža bo v soboto, 11. aprila, ob 16.30, vrnitev ob 24. uri, predstava se začne ob 20. uri. Prijave po tel. 3479748704 (Vanja Bastiani) in tel. 048120678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure) najkasneje do 28. marca. Pogrebi DANES V KRMINU: 15.00, Giuseppina Deflorian (Sestra Flores) iz samostana v svetišče Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Carla Pa-cor por. Pilutti (iz kapele tržiške bolnišnice) v cerkev, sledila bo upepeli-tev. DANES V RONKAH: 9.30, Claudio Bertogna blagoslov v kapelici pokopališča, sledila bo upepelitev. 16 Četrtek, 12. marca 2015 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Kompleksnost manjšinske biti Jo2e Pirjevec V petek smo v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavili zbornik z naslovom »Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji«. Izdal ga je Inštitut za narodnostna vprašanja, uredila pa njegova sodelavca Vera Kržišnik-Bukic in Damir Josipovič. Kljub nekoliko baročnemu naslovu je zbornik zanimiv, ker se sooča s problematiko, ki mi je kot tržaškemu Slovencu blizu. Zato sem tudi sprejel, da ga predstavimo na SAZU pod okriljem Odbora za preučevanje narodnih manjšin, ki ga vodim. V tej funkciji sem predstavitev zbornika tudi vodil, pri čemer se v uvodni besedi nisem mogel izogniti ugotovitvi, da je pač z manjšinami vedno križ, saj so zaradi svoje drugačnosti večinskemu narodu neredko sumljive in nerazumljive. V podkrepitev tej ugotovitvi sem navedel dogodek, ki se je zgodil pred kratkim v Trstu. Kakor ste brali v Primorskem dnevniku, je nekdo na strehi Slovenskega stalnega gledališča v ulici Petronio opazil zastavo, ki se mu je zdela sumljiva. Omenjena oseba verjetno ne ve za obstoj SSG, kaj šele, da bi bila zmožna prebrati zapis na zastavi. V strahu pred možnimi verskimi fanatiki je telefonirala karabi-njerjem, ker da gre za zastavo terorističnega islamskega kalifata ISIS: črno z belim napisom. Slednji niso poklicali uprave gledališča, kakor bi bilo pametno, da preverijo zadevo, temveč so se »in forze« pojavili v samem poslopju, si ogledali inkriminirano zastavo in ugotovili, da ni črna, temveč rdeča, da ne nosi napisa v arabskih pismenkah, temveč v latinskih, da ne slavi Alaha, temveč samo propagira Slovensko stalno gledališče. To zgodbo sem zaključil z ugotovitvijo, da v Sloveniji sicer nimamo karabinjerjev, da pa odnos večinskega naroda do manjšinskih skupnosti ne odstopa dosti od odnosa Italijanov do Slovencev v zamejstvu. Gre za mešanico nevednosti, nezaupanja in strahu. O tem prepričljivo govori zbornik, o katerem pišem, saj razčlenjeno predstavlja položaj vseh etničnih manjšin v Sloveniji, začenši z dvema klasičnima: Madžari in Italijani. Tema dvema ustava priznava »avtohtonost«, torej zgodovinsko pri- sotnost na ozemlju, na katerem prebivajo, in zagotavlja predstavništvo v parlamentu. Gre očitno za visoko stopnjo zaščite, kakršne ni v nobeni drugi državi, naslednici bivše Jugoslavije, in za katero so se slovenski politiki verjetno odločili predvsem, da se ogradijo od drugih možnih manjšin na naših tleh. Tukaj ne gre za Rome, ki so tudi ustavno priznani, čeprav ne tako zaščiteni kot Madžari in Italijani, temveč predvsem za tako imenovane »Čefurje«, da uporabim termin, ki ga non-šalantno navaja eden od njih, namreč imenitni pisatelj Goran Vojnovic. Vojnovic trdi, da bi Čefurji - Srbi, Bosanci ali Bošnjaki in Albanci ne smeli postati manjšina, češ da bi bilo škoda, da bi svojo identiteto zožili na folkloro. »Moje poslanstvo je, da se trudim odpreti prostor, razširiti pojmovanje čefurstva in pokazati, da je to nekaj več«. Strinjam se z njim, ker menim, da »Čefurji« njegovega tipa pomembno bogatijo slovensko sodobno stvarnost. Z druge strani pa tudi mislim, da bi bilo treba tem priseljencem zagotoviti določeno zaščito, upoštevajoč na primer dejstvo, da je danes islamska skupnost za katoliško v Sloveniji najbolj številčna. O tej tematiki, pa tudi o problemu Nemcev, katerih priznanje zahteva Avstrija, se je razvila dvourna debata, ki je pokazala, kako razdeljena so mnenja v samem Inštitutu za narodnostna vprašanja in kako težko je definirati, kaj je narodnostna manjšina. Najbolj avtoritativna je oznaka, ki jo je podal italijanski strokovnjak za manjšinska vprašanja Francesco Ca-potorti, češ da gre za skupino, ki je manj številčna glede na ostalo prebivalstvo države; ki je v ne-do-minantnem položaju v tej skupnosti; katere pripadniki, ki so državljani države, v kateri živijo, imajo določene etnične, verske ali jezikovne značilnosti, ki jih razlikujejo od preostalega prebivalstva; katere pripadniki kažejo vsaj implicitno medsebojno solidarnost z namenom, da bi ohranili svojo kulturo, vero in jezik. Čeprav je zelo povedna, tudi ta definicija ne zadovolji vseh, češ da ne izraža povsem kompleksnosti manjšinske biti. Kakor je pač rekel Jo-han Wolfgang Goethe: »Siva je vsaka teorija, zeleno pa drevo življenja«. VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon je spet na svojem mestu Darko Bradassi Al V minulih dneh smo vsaj prehodno že vstopili v običajen pomladni vremenski režim z izmenjavanjem kopnega vetra z morskim v najtoplejših dnevnih urah. Običajno se to dogaja v aprilu ali maju. Toda živo srebro se je v torek marsikje čez dan dotaknilo 17 stopinj Celzija in je razlika med temperaturo morja in kopnega postala dovolj občutna, da je v zgodnjih popoldanskih urah zapihal morski veter. Nad morjem, ki ima v Tržaškem zalivu nekaj več kot 9 stopinj Celzija, je nastalo območje relativnega višjega zračnega tlaka, nad kopnim, ki je bilo sredi dneva dovolj toplo, pa območje relativno nižjega. Zapihal je zato morski veter od morja proti kopnemu. Naravnost presenetljiva in nenadna je bila tedanja sprememba. Do zgodnjih popoldanskih ur je proti nam s šibko burjo, kopnim vetrom, pritekal zelo suh zrak. Relativna vlaga se je povečini spustila pod 30 odstotkov, ponekod do okrog 25 odstotkov ali manj, termometri so tedaj marsikje na Tržaškem namerili za ta čas zelo visokih 17 stopinj Celzija ali kaj več, na Goriškem pa celo nekaj več kot 19 stopinj Celzija. Počutje je bilo povsem pomladno in naravnost idilično. Toda, malo pred 14. uro, le kakih 10 do 20 minut po najvišji na-merjeni dnevni temperaturi, ko je veter obrnil z morske strani, je postala slika popolnoma drugačna. Relativna vlaga je nenadno poskočila nad 50 odstotkov, torej za več kot 20 odstotkov, temperatura pa se je znižala za skoraj 4 stopinje Celzija. Vreme je bilo še vedno sončno in jasno, počutje pa precej različno. Spremenili pa so se le vetrovi! Soliden in obsežen anticiklon, ki nam je prinesel več dni sončnega in za ta čas čez dan toplega vremena, je imel včeraj manjši spodrsljaj. Po njegovem vzhodnem robu se je od severozahoda proti Balkanu spuščalo območje hladnejšega severnega zraka, ki je deloma in obrobno vplivalo tudi na vreme pri nas. Prehodno je nekoliko destabiliziralo ozračje, povečala se je oblačnost, tudi navpična in ponekod so se pojavljale krajevne padavine, tudi v obliki manjših krajevnih ploh. Že v nočnih urah se je vremenska slika ponovno izboljšala, včerajšnja epizoda je bila le mar-ginalna, anticiklon je na svojem mestu. Pred nami je še nekaj dni s prevladujočim sončnim in čez dan kar pomladnim vremenom. Toda včerajšnji spust hladnejšega severnega zraka proti Balkanu je nekoliko razgibal ozračje, ki se je prehodno ohladilo za kakšno stopinjo Celzija in bo zaradi občasne šibke do zmerne burje ponovno nekoliko bolj vetrovno. Od danes do vključno sobote pričakujemo sončno vreme, občasno bo pihala šibka do zmerna burja. Proti nam bo spet pritekal bolj suh zrak. Najvišje dnevne temperature bodo malo pod 15 stopinjami Celzija, noči pa bodo še razmeroma hladne. V nedeljo kaže, da se bo hladnejši in nekoliko bolj vlažen višinski zrak pomaknil nekoliko bliže našim krajem in da bo postopno vsaj deloma vplival na vreme pri nas. V nedeljo bo postopno več oblačnosti, zlasti v popoldanskih in večernih urah bodo možne občasne krajevne padavine, ki se bodo zavlekle v noč na ponedeljek. Na sliki: hladnejši severni zrak se je včeraj spuščal proti Balkanu in je obrobno prešel tudi naše kraje NU sežana - Druga knjiga ZRC SAZU Predstavitev Krasa in Brkinov za ljubitelje in radovedneže PISMA UREDNIŠTVU Pismo bazovskih pustarjev Bazovski pustarji smo 19. februarja prejeli pismo predsednika ZSŠDI profesorja Ivana Peterlina, ki nas je zelo razveselilo in presenetilo. Pismo posredujemo, kot smo ga prejeli. »Dragi bazovski pustarji, spoštovani Saša Kralj! Čutim neovrgljivo dolžnost, da se vsem zahvalim tako v imenu vsega našega izvršnega odbora, da ste pri organizacijski postavitvi in izvedbi letošnjega pustovanja izbrali kot temo prav naš športni avtobus in gesto Skupaj zmoremo! Že pogled na dimenzije avtobusne strukture je bil veličasten, igralska izpeljava gesla Skupaj zmoremo z glavnimi akterji našega organiziranega vsakdana pa je izzvenela originalno in nadvse posrečeno. Res škoda, da ocenjevalna komisija ni vozu, maskam in vsebinski zasnovi vašega projekta pripisala več točk in ga uvrstila mogoče res predaleč od zmagovalcev. A to ni niti tako važno in bistveno. Bistvo je v tem, da ste s svojo zasnovo na duhovit način zadeli prav v jedro našega vsakdana, ko ne moremo in ne znamo dobiti nikjer niti minimalnega soglasja tudi ob reševanju najosnovnejših vprašanj, ki so tesno povezana z našim obstojem. Zmogli ste pokazati s prstom na te naše "grehe", za kar vam iskreno čestitamo. Mogoče pa se vaša skupina ni uvrstila na višja mesta prav zaradi tega ... Šalo ob stran! S svojim nastopom niste presenetili samo publike in nas samih, ampak tudi na- šega poslovnega partnerja, podjetje Edo tours, ki je bil nad vašo zamislijo navdušen in je ob pogledu na filmski in slikovni material sklenil, da vam - po dogovoru z vami - ponudi zastonjsko vožnjo s športnim avtobusom ZSŠDI na izlet, za katerega se boste z njim osebno dogovorili. Prejmite še enkrat tudi naše iskrene čestitke in zahvalo, saj smo vam za tako mogočno reklamo našemu Združenju resnično hvaležni. Predsednik Ivan Peterlin« Profesorju Peterlinu, izvršnemu odboru ZSŠDI in podjetju Edo Tours se za pismo in nagrado iskreno zahvaljujemo. To pismo predstavlja za nas največjo nagrado za trud in delo, ki smo ga vložili pri pripravi letošnjega pustnega voza. Verjamemo, da je geslo ZSŠDI »Skupaj zmoremo!« zelo aktualno bodisi na športnem, kulturnem kot političnem področju v naši manjšini. S skupnimi močmi in cilji se namreč lahko veliko več doseže, to smo želeli tudi mi dokazati. Čeprav iz teme našega letošnjega voza to ni bilo vsem jasno razvidno, smo želeli poudariti, da je tudi sodelovanje med vaškimi organizacijami poglavitno za rast, napredek in doseganje zastavljenih ciljev. Še enkrat hvala in živijo pust! Bazovski pustarji SEŽANA - »Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje« je knjiga, ki je konec lanskega leta izšla pri Založbi Znanstveno raziskovalnega centra SAZU Ljubljana in sta jo ob sodelovanju 38 avtorjev uredila Jasna Fakin Bajec in Oto Luthar. Po knjigi o Prek-murju, ki je izšla leta 2010, gre za drugo knjigo v zbirki kratkih predstavitev naravne in kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Jasna Fakin Bajec je zaposlena na Raziskovalni postaji v Novi Gorici in je leta 2010 doktorirala z doktorsko disertacijo: »Kulturna dediščina med tradicijo in inovacijo na Krasu«. Od leta 2010 vodi delo Razvojnega foruma Kras, katerega poslanstvo je oblikovati ustrezne pogoje za doseganje vzdržnega razvoja kraške krajine. »Knjiga o Prekmurju iz te zbirke je doživela že drugi ponatis, ki je že skoraj razprodan, in tudi prevod v nemški jezik. Želimo si, da bi tudi knjiga o Krasu in Brkinih bila prevedena v italijanščino. Pri knjigi o Prek-murju je sodelovalo 15 avtorjev z 51 zapisi, medtem ko imamo pri knjigi o Krasu in Brkinih kar 38 sodelujočih avtorjev, nekateri so danes med nami. Naslednji knjigi, ki bosta izšli in za katere je že zbrano gradivo, pa bosta o Beli krajini in Goriških Brdih,« je na predstavitvi v sežanski Kosovelovi knjižnici pred številnim občinstvom povedal direktor ZRC SAZU Ljubljana Oto Luthar. Predstavljena gesla razgrinjajo poleg naravnih in kulturnih zanimivosti tudi drobne detajle žive dediščine, ki se navadno v obsežnejših monografijah izgubijo, pa vendar odstirajo bistveno bolj zanimive zgodbe in velikokrat kažejo zmotne ali ce- lo izmišljene predstave o tamkajšnjem življenju. Razodete so razlike in podobnosti Kraške planote in Brkinov, kjer mejo med obema določa reka Reka, ki obenem deluje kot simbol sožitja. Namen knjige je bralce in popotnike opozoriti na morda preveč romantično podobo o pokrajinah ter jih privabiti v nekoliko nepoznane predele, ki kažejo bogato kulturno in naravno pestrost slovenskih pokrajin. Pogovor s sodelujočimi avtorji, med njimi so bili tudi arhitekt Ljubo Lah, višji kustos Goriškega muzeja Davor Kernel, ljubiteljski zbiralec ljudskega izročila Boris Čok, raziskovalka Špela Ledinek Lozej z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinarka in geografinja Olga Abram, znanstvena sodelavka Katja Hrobat Virloget in drugimi, je vodila direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon, medtem ko je Eda La Vita prebirala zanimive odlomke iz knjige, med njimi zgodbo o nastanku Krasa, o ledenicah in arhitektu Maksu Fabianiju, katerega letos slavimo 150-let njegovega rojstva. Specialistka za vinogradništvo Majda Brdnik s sežanske KSS novo-goriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda je prispevala zapis o vinogradništvu na Krasu, ki je staro že več kot dve tisočletji, ter o zdravilnem vinu teran, ki je od leta 2000 zaščiteno s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Olga Knez Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Na predstavitvi so bili navzoči tudi nekateri avtorji besedil v knjigi o Krasu in Brkinih o. knez / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. marca 2015 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Koncert: Tinkara Kovač - Moj Trst, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAI1_ 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. In-sinna) 21.15 Nad.: La dama velata 23.25 Aktualno: Porta a porta _RAI2_ 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta _RAI3_ 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Izredna seja Ustavnega sodišča 12.00 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2015, 2. etapa 16.10 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il mostro (kom., '94, r. in i. R. Benigni) 23.10 Nad.: Scandal RAI4 RAIS 14.05 La Terra vista dal cielo 14.50 Wild Italy 15.35 Museo Italia - Musei Capitoli-ni 16.45 Le meraviglie dell'art nouveau 17.40 Novice 17.45 20.35 Memo - L'agenda culturale 18.15 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.20 Divini devoti 20.05 Europa Street Art 21.15 Petruska presenta 21.20 Koncert: Valchua, Haydn, Mahler 23.00 Petruska - Il maestro di scuola 23.35 David Letterman Show RAI MOVIE 14.00 Film: Shaft (akc.) 15.45 Film: Mr. Destiny (fant.) 17.40 Novice 17.45 Film: Il gioiellino (dram.) 19.35 Film: Sturmtruppen (kom., '76, i. R. Pozzetto) 21.15 Film: La voce del silenzio (dram.) 23.05 Movie.Mag RAI PREMIUM 12.05 Nad.: Un posto al sole 13.10 Nad.: Medicina Generale 14.05 20.15 Nad.: Terra Nostra 15.00 Serija: Medium 16.35 Ak- tualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.40 Nad.: Capri 17.40 Nad.: Legami 18.30 Novice 18.35 Nad.: Batticuore 19.30 Nad.: La signora in rosa 21.10 Nad.: Un medico in famiglia 22.10 Nad.: Il restauratore _RETE4_ 6.50 Serija: Miami Vice 8.35 Nad.: Cuore ri-belle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.05 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Ieri e og-gi in Tv 17.00 Serija: Walker Texas Ranger 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 20.55 UEFA Europa League 23.00 UEFA Europa League - Speciale _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Show: Striscia la notizia -La voce dell'indecenza 23.30 Supercinema _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 0.00 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Merlin 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 20.30 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Le Iene Show IRIS 14.00 Film: Paolo Roberto Cotechiño, cen-travanti di sfondamento (kom., It., '83) 15.45 Film: Valentin (dram.) 17.25 Film: Eutanasia di un amore (dram., '78) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 11.55 Heroes 12.40 Xena 13.25 18.50 Andromeda 14.10 20.20 Star Trek Enterprise 15.00 90210 15.45 Heartland 16.30 The Lost World 17.15 Novice 17.20 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 21.50 Supernatural 22.30 Orange Is the New Black 23.20 Weeds CIELO 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 16.45 18.15 Fratelli in affari 17.30 Buying & Selling 19.15 Hell's Kitchen Italia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: L'ora della violenza (akc., '96) 21.00 Film: Biutiful (dram., '10) 23.35 Film: La passione turca (dram., '94) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 11.00, 12.00 I menu di Be-nedetta 9.00 Chef per un giorno 10.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 SOS Tata 17.00 21.10 Cambio moglie 0.10 La mala edu-caxxxion TELEQUATTRO 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00 Dodi-ci minuti con Cristina 8.45 12.30 Rotocal-co Adnkronos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.55, 23.30 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 12.45 18.10 Jamie - Ricette in 30 minuti 13.45 17.40 Pepe quanto basta 14.15 Speciale Wing for Life World Run 14.35 18.40 Il cuoco vagabondo 15.40 L'artista vaga-bondo 19.45 Novice 20.05 Racconti sulla bellezza 21.00 Film: Get Shorty (kom., '95, i. G. Hackman) 22.55 Film: The Pusher (dram., '04, i. D. Craig) 23.15 Film: The Green Hornet (akc., '11, i. S. Rogen) _DMAX_ 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 23.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 22.55 Street Custom Las Vegas SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Turbulenca 11.55 Odprta knjiga 12.15 NaGlas! 12.30 Evropski magazin 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 15.50 Nad.: V boju s časom 16.15 Točka preloma 17.30 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum SLOVENIJA2 6.00 9.30 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka 13.35 Odd.: Bleščica 14.15 Glasnik 14.40 Dok. odd.: Vse moje matere 15.35 Pričevalci 17.00 Biatlon: SP, posamična tekma (m), prenos 18.45 Žrebanje Deteljice 18.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 21.00 Nogomet: evropska liga, Fiorentina - Roma, prenos 22.50 Nad.: Polbrat 23.40 Avtomobilnost 0.10 Dok. serija: Seks, smrt in smisel življenja _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok.: Modrina 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Biatlon: SP, individualno (m) 21.30 Folkest 2010 23.20 Na obisku _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.45 9.30, 11.20, 12.30 Tv prodaja 9.00 Serija: Morske deklice 9.45 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.35 16.00 Nad.: Barva strasti 12.45 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 13.50 Serija: Lepo je biti sosed 14.30 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 22.50 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog 21.05 Film: Ljubezen pri štiridesetih (rom., '08) 23.20 Serija: Franklin in Bash _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.50 Svet 7.50 11.30 Nad.: Budva na morski peni 8.45 Risanke 10.00 16.15 Serija: Veliki pokovci 10.25 12.30, Četrtek, 12. marca Rai 3, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Il mostro Italija1994 Režija: Roberto Benigni Igrajo: Roberto Benigni, Nico-letta Braschi in Michel Blanc Loris je brezposelen in sramežljiv čudak, ki živi v majhnem stanovanju velikega naselja rimskega predmestja. Že dalj časa je sprt z vsemi sosedi in oblasti, takoj pomislijo nanj, ko raziskujejo vrsto umorov mladih deklet. Da bi dokazali njegovo krivdo, izberejo mlado in prikupno agentko, Jessico Rossetti, ki ga mora očarati in seveda nadzorovati dan in noč. Ideja njenih nadrejenih je seveda ta, da se Jessica čimbolj približa njegovemu življenju in tako tudi dokaže njegovo krivdo. Ob prepričljivi igri zamenjav in komičnih trenutkov, je zaključek zgodbe tak, kot se ljubezenskim komedijam spodobi. Scenarij zgodbe je ob Benigniju podpisal Vincenzo Cerami. 12.45 Tv prodaja 10.40 16.50 Serija: Odvetnik z ulice 13.00 18.55 Serija: Komisar Rex 14.00 Film: Kateri je pravi? (kom., '11) 16.00 17.45 V živo iz hiše Big Brother 20.00 Big Brother 21.00 Film: Črni predsednik (kom., '03) 22.50 Film: Operacija Delta Force 5 (akc., '00) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.10 18.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 21.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0 18.55 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 21.00 Film: Zamenjava (kom.) 22.00 Nan.: Pretkane služkinje 22.55 Nan.: Zločinski um 23.50 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Bar-kovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja -24. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Not-tetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Četrtek, 12. marca 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Malori najhitrejši GENOVA - V Lido di Camaioreju se je začela kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Uvodni, 5,4 kilometra dolg posamični kronometer je dobil Italijan Adriano Malori, ki je bil za sekundo hitrejši od Švicarja Fabiana Cancellare. Tretjo etapo kolesarske dirke Pariz - Nica je dobil Avstralec Michael Matthews, ki je Poljaku Michalu Kwiat-kowskemu, zmagovalcu prologa, odvzel rumeno vodilnega v skupnem seštevku. Najboljša ne-Skandinavka odbojka DRAMMEN - Slovenska smučarska tekačica Katja Višnar je sezono s končnim šestim mestom v skupnem seštevku sprinta. Šesta je bila tudi na včerajšnjem zadnjem klasičnem sprin-tu za svetovni pokal v Drammnu. Na tekmi in tudi v skupnem seštevku je bila najboljša tekačica, ki ne prihaja iz Skandinavije. Sprint je zmagala norveška smučarska tekačica Maiken Caspersen Falla, druga je bila njena rojakinja Heidi Weng, tretja pa še ena Norvežanka Marit Bjoergen. nogomet - Osmina finala lige prvakov PSG potopil Chelsea sredi Londona V Münchnu pa Bayern v Šahtarju ni imel enakovrednega nasprotnika - Bavarci so kar sedemkrat zatresli mrežo Ukrajincev nogomet Bayern - Šahtar Doneck 7:0 (2:0) Strelci: Müller 4. (11-m), 52., Boateng 34., Ribery 49., Badstuber 63., Lewandowski 75., Götze 87. Chelsea - PSG 2:2 (1:1, 0:0) - po podaljških Strelci: Cahill 81, D. Luis 86., Hazard 96. (11 m), T. Silva 114. V četrtfinalu Bayern in Paris Sain Germain LONDON/MÜNCHEN - Bayern in Paris Sain Germain bosta nadaljevala svoje nastope v četrtfinalu lige prvakov. Nemški nogometaši so gladko s teniškim izidom 6:0 premagali Šahtar Doneck. Prvi gol je Bayern dosegel sicer po 11-me-trovke, to pa je bil samo uvod v pravo poplavo golov. Po Thomasu Müllerju je bil strelec pol ure kasneje Jerome Boateng, ki je zadel z enega metra po odbiti žogi. Na začetku drugega polčasa se je med strelce vpisal še Franck Ribery, mrežo je zatresel z leve strani s strelom v daljši kot. Na 4:0 je v 52. minuti povišal Müller po akciji Riberyja. Peti zadetek za Bayern je 11 minut pozneje z glavo prispeval Holger Badstuber po pred-ložku Rafinhe z desne strani. Šesta žoga se je v mreži Šahtarja znašla v 75. minuti, ko je svoj delež pristavil še Lewandowski. Končni izid 7:0 je tri minute pred koncem po protinapadu postavil Götze. Zaradi prekrška nad Mariom Götze-jem je Aleksander Kučer prejel tudi rdeči karton. Na klopi Bavarcev pa je presenetljivo sedel tudi Philipp Lahm, ki se je po operaciji gležnja šele pridružil soigralcem na treningu. Za pravi podvig pa je sredi Londona poskrbel Paris Saint Germain. Po neodločenem izidu 1:1 pred dvema tednoma v Parizu je bil namreč Chelsea izrazit favorit, ki pa tega ni upravičil na igrišču. Čeprav je PSG večji del tekme odigral z igralcem manj (sredi prvega polčasa je bil prestrogo izključen Zlatan Ibrahimovič), pa je na koncu po dveh podaljških uspel iztržiti neodločen izid 2:2 in se zaradi zadetka več v gosteh uvrstil med osem najboljših klubov v Evropi. Veselje Parižanov je bilo po končnem sodnikov žvižgu nepopisno, vendar povsem zasluženo, saj je imel tudi več priložnosti kot Chelsea, katerega je reševal vratar Courtois. Chelsea je sicer dvakrat vodil, toda dvakrat je PSG uspel izenačiti. Igralci Chelseaja v modrih majicah so povedli v 81. minuti s strelom Cahilla po kotu z desne strani. Toda če je kdo mislil, da je s tem odločen tudi zmagovalec, se je zmotil. Za izenačenje je 5 minut kasneje poskrbel David Luis s silovitim strelom z glavo in tako izsilil podaljšek. Chelsea je pritisnil, v 96. minuti pa je Tiago Silva igral z roko v kazenskem prostoru in Hazard je iz enajstmetrovke spet popeljal Chelsea v vodstvo. Toda v 114. min. se je T. Silva odkupil za napako in z glavo premagala Courtoisa, Paris Saint Germai-nu pa prinesel napredovanje. Juventus prihodnji teden Prihodnji teden bodo na sporedu še štiri tekme osmine finala lige prvakov. V torek: Bayer Leverkusen - Atletico Madrid (1:0), Arsenal - Monaco (1:3); v sredo: Manchester City - Barcelona (1:2), Juventus - Borussia Dortmund (2:1) Ronaldo ne bo dajal več izjav MADRID - Najboljši nogometaš na svetu Portugalec Cristiano Ronaldo je napovedal, da do konca sezone ne bo dajal izjav za medije. Razlog ni znan, je pa očitno, da v slačilnici evropskega prvaka Real Madrida nekaj ni v redu. Real Madrid se je sicer uvrstil v če-trtfinale lige prvakov, toda poraz proti nemškemu Schalkeju, predvsem pa slaba igra varovancev Carla Ancelottija, sta v Madridu sprožila val ogorčenja. Španski športni mediji poročajo, da stadion Santiago Bernabeu kaj takšnega ni doživel že več let oziroma desetletje. Zaradi prekrška je bil Zlatan Ibrahimovič izključen že v 1. počasu ansa EVROPSKA LIGA - Pet predstavnikov A-lige Tudi italijanski derbi Drevi bo v šestnajstini finala nogometnega evropskega pokala stopilo na igrišče pet italijanskih ekip. Torino bo že ob 18. uri gostoval pri Zenitu v ruskem Sankt Petersburgu. Mancinijev Inter bo uro kasneje igral prav tako v gosteh pri nemškem Wolsburgu, ki je v Bundesligi drugi na lestvici. Na-poli bo pod Vezuvom gostil moskovski Dinamo (21.05), medtem ko vlada na Apeninskem polotoku največ zanimanja za derbi med Fiorentino in Romo (21.05). Roma in Fiorentina sta se srečali že pred enim mesecem, ko so vijoličasti na rimskem Olimpicu zmagali z 2:0 in zaprli Romi pot v polfinale državnega pokala. Druge tekme: Brugge - Bešiktas, Dni-pro - Ajax, Everton - Dinamo Kijev, Villareal - Sevilla. Zlato presenetljivo Rusiji KONTIOLAHTI - Ruska biatlonka Jekaterina Jurlova je zmagovalka 15-kilometrske posamične preizkušnje na svetovnem prvenstvu v Kontiolahtiju. Jurlova (s startno številko 93), ki do zdaj v svetovnem pokalu ni bila višje od petega mesta, je za 23 sekund premagala Čehinjo Gabrielo Soukalovo, ki je s štartno številko štiri v cilju že (potihem) slavila zlato, a to je bil račun brez Jurlove. Tretja je bila Finka Kaisa Makarainen. Najboljša Slovenka je bila Andreja Mali na 61. mestu: »ŠŠtirje zgrešeni streli preveč. Škoda, da sem v drugo leže slabo streljala, je pa ena svetla točka, uspela mi je ničla v stoje, torej lahko dobro streljam. Zdaj nas čaka štafeta, Teja Gregorin se mi zdi vse boljša, morda bo nastopila z nami, potrudile se bomo za dober rezultat,« je po tekmi za televizijo Slovenija povedala Malijeva. Danes bodo na 20 kilometrov nastopili moški. Slovenske barve bodo branili Janez Marič, Lenart Oblak, Klemen Bauer in Jakov Fak. Perugia brez finala četverice LODZ - Perugia je v povratni četrtfi-nalni tekmi lige prvakov proti Belchatowu izgubila s 3:1 in tako ostala brez nastopa v finalu četverice najboljših. Poljski odbojkarji so prevladali pred 12.000 navijači! V finale četverice, ki bo 28. in 29. marca v Berlinu, se je ob gostitelju in Belchatowu uvrstil še Kazan, ki je kljub porazu z Ankaro (3:2) iztržil vstopnico (prvo tekmo je zmagal s 3:0), zadnji potnik pa bo Assecco Resovia (ekipa, pri kateri je pred štirimi sezonami igral Matej Čer-nic), ki je v drugi tekmi sicer izgubila s 3:2 proti Novosibirsku, na prvi tekmi pa zmagala s 3:1. VOZIL BO EVO - Sebastian Vettel je imel že Kate, Mandy, Heidi in Suzie, zdaj se jim je pridružila še Eva. Tako je nemški voznik Formule 1 poimenoval svoj novi Ferra-rijev dirkalnik, s katerim se bo vozil v prihajajoči sezoni. KOŠARKA - EuroCup, druga tekma osmine finala: Kazan - Cantu 75:72, Roma -Banvit Bandirma 66:56. Obe ekipi sta izpadli iz finalnih bojev. KOPER KO - Nogometaši Luke Koper so v zaostali tekmi 22. kroga Prve lige Telekom Slovenije izgubili proti Celju z 0:1 PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI -Mednarodna plavalna zveza (Fina) je našla nadomestnega prireditelja svetovnega prvenstva leta 2017. Po odpovedi mehiške Gua-dalajare zaradi varčevanja na vseh področjih na državni ravni bo največje tekmovanje gostila madžarska prestolnica Budimpešta. KAKO DO OI? - Osem vstopnic za hokejske reprezentance za OI v Južni Koreji leta 2018 bodo podelili že letos na majskem svetovnem prvenstvu na Češkemleta 2018. Poleg osmerice z neposredno uvrstitvijo po lestvici IIHF in gostitelja iger si bodo nastop priborile še tri države, ki jih čaka dolga pot prek kvalifikacij. Če bo Slovenija ostala na približno enakih mestih, kot je na lestvici zdaj (pred SP-jem v Pragi in Ostravi je 14.), jo čaka nastop na enem izmed treh turnirjev zadnje stopnje, s katerih bodo le zmage vodile na OI. KOLAJNA NA SP - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v norveškem Hafjellu je zmago v supervele-slalomu slavil Miha Hrobat, srebro pa je pripadlo Štefanu Hadalinu, ki je zaostal 36 sto-tink. Oba slovenska tekmovalca sta stopila na oder za zmagovalce tudi v superkombi-naciji: Hadalin je osvojil srebro, Hrobat pa je prišel do brona. PLANINSKI SVET Izlet v Posočje V sončnem zimskem jutru, ki ga je kvaril samo močan veter, so se v nedeljo tržaški planinci z osebnimi avtomobili in s kombijem pripeljali do parkirišča nad Solkanom. Takoj so se podali na pot v upanju, da bo veter ponehal. In res je bilo na prijetni, zavetni gozdni poti takoj bolje. Po dobri uri hoje so dosegli prvi vrh, 651 m visoke Vodice. Na vrhu, ob Mavzoleju (na sliki spodaj), ki si ga je dal postaviti general Gonzaga, da bo tudi po smrti lahko videl svoje padle vojake, so si planinci odpočili in uživali ob razgledu. V neposredni bližini so si nato ogledali bojne položaje in spomenik padlim vojakom. Po tem področju je speljana tudi Pot prijateljstva, ki se vije od Alp do Jadrana. Ponazorilne table, s katerimi je pot opremljena, pričajo o hudih bojih in težkih življenjskih razmerah vojakov, ki so se tu borili med prvo svetovno vojno. Po krajšem postanku so pohodniki sestopili do križišča. Tam se na drugi strani začne vzpenjati pot na Sveto goro, 682m visoko Skalnico, kjer je znana romarska cerkev. Zgradili so jo že v 16. stoletju po videnju pastirice Uršule Ferligojnici. Vzpon na vrh Skalnice je pohodnike bogato poplačal, saj se jim je z vrha proti severu odprl slikovit ppogled na zasnežene Julijske Alpe, na Trnovski gozd, Škabrijel in Grgar proti vzhodu, na južni strani se je v daljavi lesketalo Jadransko morje, z zahoda pa so se za vi- norodnimi Brdi ponosno vzpenjale Karnijske Alpe in Dolomiti. Ko so se naužili razgleda, so pohodniki sestopili po romarski poti mimo mnogoterih kavern in vojnih jarkov. Navdušeni nad izredno prijetnim izletom in obogateni za nova doživetja so se pohodniki vrnili v dolino. Za uspeh izleta gre zahvala Bernardu in Vidi. Občni zbor Slovensko planinsko društvo Trst sklicuje 61. Redni občni zbor v četrtek, 12. marca 2015, ob 11. uri na sedežu ul. S. Frančiška 20 v prvem sklicanju in v petek, 13. marca 2015, ob 19.00 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Frančiška 20 v Trstu. Občni zbor se bo odvijal po slečem dnevnem redu: 1.otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 3. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, 4. poročilo načelnikov odsekov, 5. podeljevanje priznanj zaslužnim članom, 6. pozdravi gostov in razprava, 7. poročilo nadzornega odbora in razrešnica, 8. razno, 9. volitve novega odbora. Na občnem zboru boste lahko poravnali članarino za leto 2015. / ŠPORT Četrtek, 12. marca 2015 19 jadranje - Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti Spet z reprezentanco Nič več samostojne poti. Odslej bosta jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti polnopravna člana reprezentančne ekipe, s katero bosta trenirala in se udeleževala vseh regat. »Pred dvema sezonama sva se odločila za samostojno pot, saj v reprezentanci ni bilo jasnih programov, še manj pa ni bilo jasno, kdo bo trener. Edina gotovost je bil trener Mannini, ki je deloval izven zveze in sva ga naposled tudi izbrala, saj bi sicer ostala brez ničesar,« je razložil krmar Simon Sivitz Košuta. »Zdaj pa sva se znova priključila reprezentančni ekipi, kjer zdaj ni ostalih moških posadk. Trener Mannini je imel vse preveč posadk, z njimi tudi poslovne odnose, saj je on tudi jadrar, nam ni uspel več slediti. Na koncu pa se z njim nisva več ujela tako dobro. Zato sva se odločila, da bova treninge nadaljevala pod okriljem jadralne zveze,« je še pojasnil Sivitz Košuta. Z izbiro sta po prvem treningu, ki sta ga konec februarja opravila v Cagliariju, zadovoljna: z ženskima posadkama sta vadila obrate in starte, kar že dolgo nista. Podrobnosti o nadaljnjih regatah in treningih bosta izvedela šele ta teden v Cagliariju, kjer bo padla odločitev tudi o njunem novem trenerju. Kandidata sta tačas dva: Gigi Picciau, zdaj trener ženskih dvojcev, in Portugalec Luis Rocca, bivši tekmovalec in bivši trener portugalske olimpijske ekipe. »Zdaj bo vse enostavnejše, saj bo zveza skrbela tudi za logistiko, stroški bodo nižji, zato bova privarčevana sredstva lahko vlagala v drugo. Dobro je tudi, da sva ravno v odločilnem letu pred olimpijskimi igrami v sozvočju z zvezo,« je še dodal Sivitz Košuta, ki tudi zagotavlja, da jima je zveza že obljubila, da bosta trenirala tudi s tujimi posadkami. Po nizu treningov bosta regatne občutke spet lovila v Palmi de Mallorca, ki bo za ostale posadke veljala kot kvalifikacija na regato za svetovni pokal v Hyeresu, za slovenska jadralca pa bo predvsem trening, saj sta v Hyeres že uvrščena. (vs) odbojka - D-liga Sloga Tabor zmagala, a ni prepričala Sloga Tabor - Altura 3:0 (26:24, 25:19, 25:20) Sloga: Taučer 9, Kante 6, Milič 9, Antoni 10, Trento 10, Reggente 1, Rauber (L), Guštin, n.v. De Luisa, Jerič, Vattovaz, Škerk. Trener: Ber-lot. Sloga Tabor je v zaostali tekmi 16. kroga brez izgubljenega niza premagala Alturo, z igro pa ni prepričala. »Nismo imeli kontinuitete, dobrim akcijam so sledile številne napake. Nismo igrali tako, kot znamo,« je po tekmi povedal trener Berlot. V prvem nizu so igralci Sloge Tabor že povedli s 17:13, a so jih nasprotniki dohiteli in tudi prehiteli. Altura je imela tudi prvo zaključno žogo (22:24), a so varovanci trenerja Berlota na koncu vendarle reagirali, z dobrim servisom, blokom in dvema napadoma izenačili in tudi osvojili niz. Drugi in tretji niz pa sta si bila podobna: veliko je bilo napak, a tudi uspešnih akciji v napadu, ki so bile odločilno orožje za osvojitev končne zmage in vseh treh točk. Sloga Tabor bo spet na igrišču v soboto, ko se bo ob 18. uri pomerila s predzadnjim Cos-sellijem. alpsko smučanje - Od nedelje do četrtka Katrin Don na DP * i , primorski_sport facebook 4 primorski_sport y tuiitber Katrin Don Smučarka SK Brdina Katrin Don (danes praznuje 17. rojstni dan, vse najboljše!) bo od nedelje do četrtka tekmovala na državnem prvenstvu mlajših mladink. Med deželnimi smučarkami je po izračunu osvojenih točk FIS med najboljšo sedmerico, kar zagotavlja nastop na državnem finalu smučark letnikov 1997 in 1998. V smučarskem centru Pozza di Fassa -Moena bo nastopila v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu, ni izključeno pa, da se bo preizkusila tudi v smuku. »Zelo me veseli, da bom nastopila. Upam, da me trema ne bo izdala,« je povedala Donova. »Dobro bi bilo, ko bi osvojila mesto med dvajseterico ali trideseterico. Sicer pa si točnih ciljev nočem postaviti, saj bi se sicer z njimi obremenjevala. Želim, da bi smučala sproščeno, tako kot znam,« je priznala članica SK Brdina, ki letos trenira z združeno tržaško ekipo mladincev. V nedeljo se bo preizkusila v letos paradni disciplini slalomu, kjer ima zaradi večjega števila treningov in tekem najboljše občutke, ravno v tej disciplini pa ima po številu FIS točk tudi najboljše izhodišče, saj je 55. v Italiji. V nedeljo jo čaka superveleslalom, v ponedeljek veleslalom, v četrtek pa morda še smuk. (vs) NOGOMET - D-liga Kras brez diskvalificiranih igralcev Repenski Kras bo na pomembni nedeljski tekmi v furlanski Fontanafreddi (začetek ob 14.30) igral v popolno postavi. Diskvalificiranih igralcev trener Anton Žlogar nima. Enega pa ima Fontanafredda, ki je v lanski sezoni zmagala prvenstvo elitne lige. Disciplinska komisija državne nogometne D-lige je s krogom prepovedi igranja kaznovala Massima Malerbo. NAJ ŠPORTNIK KOPRA 2014 Priznanje za Fabia Ruzzierja V letu 2014 si je naziv naj športnica Kopra prislužila akrobatika in telovadka Ilaria Grižon, v moški konkurenci je bil letos najboljši rokometaš Tilen Sokolič. Prestižni športni naziv si je med ekipami prislužila članska nogometna ekipa FC Luka Koper. Posebno priznanje je med drugim prejel tudi lonjerski hitrohodec, član in trener AK Koper, Fa-bio Ruzzier. umetnostno kotalkanje - V Gorici Več pokrajinskih naslovov za Vipavo Kotalkarji AKŠD Vipava so v nedeljo končali drugi krog pokrajinskega prvenstva FIHP. Tekmovanja so sicer začela 28. februarja v Gorici s prvim krogom, kjer je nastopala ena kotalkarica društva, Merlo Valentina, v skupini naraščajnic (letnik 2002). Tekmovala je bodisi v obveznih likih, kjer je zasedla 2. stopničko, kot tudi v prostem programu, kjer si je zaslužila naslov pokrajinske prvakinje. Tega naslova so letos deležni tudi nekateri drugi kotalkarji, ki so se izkazali konec tedna v Štaranca-nu. V kategoriji najmlajši A (letnik 2007) je prvič nastopala Mija Pri-mozic, ki je bodisi v obveznih likih kot pa prostem programu in kombinaciji stopila vedno na najvišjo stopničko. Lanske rezultate je potrdil Denis Kocjancic v skupini najmlajši B (letnik 2006), ki je ravno tako trikrat stopil na najvišjo stopničko. V isti skupini sta nastopili tudi Ales-sia Glessi in Mateja Balta - v obveznih likih je Mateja prišla druga, Alessia pa četrta; v prostem programu in kombinaciji pa sta kotalkari-ci Vipave bili najboljši, saj je Alessia dvakrat zasedla prvo mesto, Mateja pa drugo. Krstni nastop v skupni začetnikov A (letnik 2005) je imela Beatrice Devetak, ki je v obveznih likih dosegla prvo mesto, v prostem programu in kombinaciji pa tretje. V skupini naraščajniki A (letnik 2003) so tekmovali trije kotalkarji društva Vipava: med dečki je nastopal Stefan Tomsič, ki je osvojil naslov pokrajinskega prvaka v prostem programu in kombinaciji, v obveznih likih pa je bil drugi; pri deklicah sta nastopali Vida Cotič in Giulia Sartori, ki sta se še najbolj izkazali v prostem programu, kjer sta zasedli drugo in tretje mesto. V obveznih likih in kombinaciji sta bili četrta (Vida) in peta (Giulia). Med starejšimi deklicami sta nastopali tudi Francesca Malic in Veronika Sambo (skupina letnikov 2001) - v obveznih likih je letos Francesca dosegla najvišjo stopničko, v prostem programu pa se je uvrstila na tretje mesto in je bila tako v kombinaciji druga. Veronika je tekmovala samo v prostem programu, kjer je bila druga. S dobrimi nastopi se kotalkarji Vipave že pripravljajo na deželno prvenstvi, ki se bo začela aprila in nadaljevalo vse do konca maja. Kotalkarice in kotalkarji AKŠD Vipava košarka - D-liga Sokol izgubil, j vse težje do play-offa Grado - Sokol 60:52 (17:15, 38:30,48:42) Sokol: Semolič (-, 0:1, -), Pertot 5 (-, 1:3, 1:3), Sardoč 12 (-, 6:14, 0:4), Coloni (-, 0:2, 0:1), Što-kelj 7 (0:2, 2:5, 1:5), Doljak 4 (2:2, 1:6, 0:1), Pic-cini, Peric n.v., Hmeljak 13 (2:4, 4:5, 1:4), Ko-janec 2 (-, 1:2, -), Ušaj 9 (1:1, 1:5, 2:4), trener Lazarevski. V zaostali tekmi 20. kroga D-lige igralcem Sokola ni uspel podvig, da bi v go-steh premagali drugouvrščeni Grado, ki se s Santosom bori po rednem delu za osvojitev prvega mesta v končnici tega prvenstva. Za uvrstitev v play-off ima sedaj Sokol le teoretske možnosti: mora absolutno zmagati na zadnjih preostalih tekmah (Santos doma, Perteole v gosteh), neposredni tekmec, videmski CBU pa ostati praznih rok (zadnji dve srečanji doma proti Gradu in Monfalconeju). Kljub torkovemu porazu je Sokol, ki je nastopil v precej okrnjeni postavi (poznala se je predvsem odsotnost izkušenega Babicha), z igro povsem zadovoljil. Skozi vse srečanje so bili varovanci trenerja La-zarevksega enakovreden tekmec gostiteljem. V obrambi so dopustili nasprotnikom, da so doma dosegli le 60 točk, v napadu so igrali zrelo, žal pa so zgrešili nekaj lahkih košev, kar jih je na koncu drago stalo. Za dobro predstavo je treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa požrtvovalnega Marka Hmeljaka, ki je bil s 13 točkami tudi najboljši strelec moštva, in mlade igralce, ki so dobro opravili svojo nalogo. (lako) PRVENSTVO U19 ELITE Jadran Zkb - Pienne Porednone 53:68 (8:21, 20:39, 34:54) Jadran: Regent 2, Peric, Kojanec 9, Sardoč 8, Ušaj 14, Zobec 4, Gelleni 6, Kocijančič 10, trener Gerjevič. 3 točke: Kojanec 1, Ušaj 1. V zaostali tekmi 7. kroga je Jadran ZKB, ki je nastopil v zelo okrnjeni postavi (brez Ridolfija, Daneua in Albaneseja) izgubil doma proti vodilnemu moštvu Pien-ne iz Pordenona. Kljub porazu pa so igralci Jadrana zadovoljili, in to predvsem v tretji četrtini, ko so zaostajali le za 10 točk. Zaradi pomanjkanja menjav so jim v nadaljevanju pošle moči in poraz je bil neizbežen. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Breg - Dom Mark 109:40 (22:8, 49:22, 75:28) Breg: Kalc 8, Tul 12, Rovis 30, Zettin P. 25, Zet-tin D. 29, Cavarra 0, Bachi 0, Negovetti 2. Trener: Krečič. Dom: Čavdek 0, Marinčič 0, Cecere, Terčič 2, Srebrnič 8, Frandolič 2, Zavadlav 0, Muc-ci 2, Ussai 12, Peric 12. Trener: Ambrožič. Vnaprej odigrana tekma med Bregom in Domom, je bila enosmerna, saj so igralci Brega z agresivno obrambo povzročili številne preglavice gostom. Predvsem proti conski postavitvi obrambe Brega so bili igralci Doma nemočni, tako da je prednost dolinskega moštva naraščala iz minute v minuto. Med domačimi igralci so se izkazali Rovis in dvojica Zettin, ki so skupno dosegli 84 točk, medtem ko so pri rdečih Ussai, Peric in Srebrnič pokazali nekaj več kot ostali soigralci. (av) H Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo danes, v četrtek, 12. marca ob 20.30 na sedežu AŠD Mladina v Križu seja smučarske komisije. AŠD MLADINA vabi v nedeljo, 15. marca, v Trbiž na 27. Pokal prijateljstva treh dežel, ki šteje za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Društvo vabi vse svoje člane in tekmovalce, da se množično udeležijo smučarske tekme. Vpisovanje do petka, 13. marca, na tel. št. 3470473606. SK DEVIN vabi na 27. Pokal prijateljstva treh dežel - 11. Memorial Lucijan Sosič, ki bo v nedeljo, 15. marca, na progi D na Trbižu kot četrta tekma 10. Primorskega smučarskega pokala. Informacije na info@skdevin.it ali pa na 3358416657 AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štartali bomo z Opčin. Prijave na društvenem telefonu 3405814566 najkasneje do danes. Informacije na društvenem telefonu 3405814566 in na naši facebook strani. 20 Četrtek, 12. marca 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1030 Nad severno, zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena hladna fronta bo popoldne prešla Slovenijo. Povsod po deželi bo v glavnem jasno vreme. Več občasne oblačnosti bo popoldan. V višjih legah in na vzhodu bo pihal močnejši severovzhodnik; ob morju bo zjutraj in zvečer pihala zmerna burja, čez dan pa za-hodnik. Danes bo v zahodni polovici Slovenije povečini sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v severni in vzhodni Sloveniji bo pihal zmeren severni veter, na Primorskem šibka burja. Jutri bo povsod večinoma jasno do delno oblačno, le na območju Predalp bo spremenljivo vreme. V Trstu bo zjutraj pihal burin, čez dan pa bo ob morju pihal šibak veter. Jutri bo povečini sončno, več oblačnosti bo v vzhodni Sloveniji. Veter bo oslabel. ¡2 Sonce vzide ob 6.23 in zatone g ob 18.06 Dolžina dneva 11.43 Luna zatone ob 9.49 < o Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko poji gojene težave, tudi nekateri bolezenski o znaki bodo okrepljeni. Težave bodo izrazitejše v vzhodni polovici države. Danes: ob 0.37 najvišje 34 cm, ob 7.23 najnižje -27 cm, ob 13.23 najvišje 8 cm, o ob 18.54 najnižje -9 cm. ;! Jutri: ob 1.27 najvišje 26 cm, ob 8.43 najnižje ' -23 cm, ob 17.18 najvišje 4 cm, ob 20.53 najnižje 0 cm. Morje je mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. ££ Kanin - Na Zlebeh . . .190 'ïïlg Vogel ................105 gg Kranjska Gora.........40 cc Krvavec..............130 Cerkno...............120 Rogla ................150 REKA 5/14 jutri Î? Piancavallo.....'.......70 Forni di Sopra.........80 Zoncolan..............70 Trbiž...................60 Osojščica..............60 Mokrine .............115 Na Islandiji je žensko ime Alex tabu REYKJAVIK - Starša, ki sta hčerki dala ime Alex v nasprotju z odločitvijo islandskega odbora za imena, bosta morala poslej za vsak dan plačati deset evrov kazni, dokler hčerke ne bosta preimenovala. Kot je napovedala mama male Alex, ki se je rodila avgusta 2013, se bosta starša sedaj obrnila na sodišče. Mama Nan-na Arnadottir je za časnik Visir povedala, da sta starša ime svoje hčerke izbrala že dolgo časa pred rojstvom. Ko sta pristojne oblasti seznanila, da sta hčerko poimenovala Alex Emma, so te ugotovile, da na Islandiji še nihče hčerke ni poimenoval Alex, zaradi česar to ime ne more biti dovoljeno. Plačevanje denarne kazni je za starša povsem nesprejemljivo. »To je smešno. Na to ne bom nikoli pristala,« je še povedala Nanna Arnadottir. Patti Smith bo avgusta nastopila tudi v ljubljanskih Križankah LJUBLJANA - Ameriška kantavtorica Patti Smith bo v sklopu poletne turneje po evropskih mestih 2. avgusta nastopila tudi v ljubljanskih Križankah, je razvidno iz seznama datumov na umetničini spletni strani. Turneja je poimenovana po njenem zadnjem albumu Banga, ki ga je izdala leta 2012. Album Banga vsebuje poetična besedila skladb, ki so navdihnjena z očarljivo vizije Smithove. V pesmih se odraža kompleksnost sveta, ki je poln kaosa in lepote. Album so posneli v produkciji Smithove in njene zasedbe, ki jo sestavljajo Tony Shana-han, Jay Dee Daugherty, Lenny Kaye in Jack Petruzzelli. postojna - Včeraj obletnica obiska cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete Cesarski par v Postojnski jami POSTOJNA - Avstrijski cesar Franc Jožef I je Postojnsko jamo obiskal dvakrat, prvič skupaj s cesarico Elizabeto, in to prav na včerajšnji dan leta 1857. Na obisk naj bi prišla že leto prej, o čemer priča vtisnjena letnica na naslovnici Zlate spominske knjige Postojnske jame, kamor se je kot prvi podpisal prav visok cesarski par. Obisk imenitnih gostov, ki sta jamo obiskala skupaj s številnim spremstvom, je požel veliko pozornost. Za vse, ki so cesarja in cesarico želeli spremljati na poti po jami, ni bilo prostora, a je bilo srečnežev, ki so prejeli poimensko vabilo 2.539. Postojnska jama je bila ob tej priložnosti razkošno razsvetljena, razsvetljevalo naj bi jo kar 16.000 luči. Goste so na Velikem domu, vhodnem delu jame, spremljali zvoki vojaške godbe, ob poti pa je zapel otroški zbor. Ko so prispeli do Plesne dvorane, so jim zai- grali še idrijski godbeniki, pod Kal-varijo pa so prisluhnili pesmi bogo-slovcev. Na delu Postojnske jame, imenovanem Belveder, so cesarju in cesarici v čast postavili spominsko obeležje in grof Chorinsky ju je vprašal, ali smejo pred kratkim odkriti del Postojnske jame imenovati po njiju. Gosta sta mu pritrdila in na eni od sten se je zasvetil napis »Franc-Jožefova in Elizabetina jama«. Na tem mestu sta se cesar in cesarica podpisala v Zlato spominsko knjigo in v spomin prejela darilo - imenitnejše živalice, ki živijo v Postojnski jami. Drugič je cesar Franc Jožef obiskal Postojnsko jamo leta 1883, ob priliki praznovanj 600. obletnice priključitve Kranjske ostalim habsburškim deželam. Ob tem obisku pa je v Postojnski jami prvič zasvetila električna luč. Na fotografijah levo cesarica Sissi in cesar Franc Jožef I., desno razglednica iz časa njunega obiska, spodaj cesarski podpis in spominska vpisna knjiga