I ■ AI	HL- ^ ■	I Bl ■■ K« ^ A	AMERIKA |1
I HI	H I »J^W	Excellent advertuinc
jI ^ i,,!,,, ||	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELA	F^ K	'
V CARIGRADU SE TRESEJO PRED SHO ZAVEZNIKOV
■ ' • ■ ■
■UMIum HOippf.
■ . ,
ii /	i-........ g. jpt M :
} %■ .:• ' -C. ' >	'
vj soboto, 6. marca ob pol osmi / uri gvečer v Grdinovi dvorani se vrši shod v svr- ' ho novih članov
4 'v,.. /.; .r<rg > ■■: MfeS^i^t KONVENCIJA SE BLtfA.
—Odbor Slovenslkč Lige v Clevelandu je sklenil, da vsi oni rojaki, ki bi radi pristopili k Sloveftski Ligi kot brambov-/ci za domovino, za svobodno domovino slovensko. imajo pri-Itko" v, soboto, 6. marca ob pol Ovinih zvečer, da pridejo v Gr-dinovo dvorano in se upišejo kot člani Lige, ker na prvem zborovanju radi silne množice ljudi j ni bilo mogoče vsem pri-,stopil Zanimanje za Ligo v Clevelandu je naravnost ogromno. Vsak dan se upisujejo številni ljudje v našem ttradu. •Niarodna zavtst prešinja Iju-di, in "število resnih .boncev za bodočnost »Slovenije narašča. Kjer , se sestane manjiša ali večja družba, takoj se jgpričnejp zbirati prispevki za Ugb. In svetujemo na'sim Slovencem, da to ^apočeto delo z vso resnostjo in vztrajnostjo ter narodno ranafrtvovalnostjo nadaljujejo. Prilika kot se nam danes ponuja, ne pride nikdar več. Li-£e" se ustanavljajo po vseh slovenskih nasebbinah Amerike.
nrrihivn iQloupner tatu o*
zbere i o narodni" sliovi ifr polagajo žrtve ha oltar svobodne domovine bodočnosti Ves krik in teatralično ter difotartorsko uprizorjena gonja od' lastnih sinov niajke iSlave, je kot kapljica v morju česar se naroc| poloti, po čemur slovensko srce j-zahrepeni, t-ega ne podre najmočnejši sovražnik. In le sklenjene slovenske vrste, rail^ ob rami; z jasnim ciljem iwed očmi, so zmožne kaj stopiti. Razdiralno delo fco našlo maščevanje. En svetel trenutek imamo v zgodovini našega narodnega trpljenja, in ta je danes med nami. Glejte, da nas veliki trenutki najdejo velike / može. % ,
Pri sobotnem zborovanju se omeni nekaj bistvenih predmetov, za konvencijo Lige v Chi-carf, ki se vrši 9. marca. Pričakuje se, da bo to zborovanje jicizdravljeno s številnimi brzo-l»vi od narodnih Slovencev. — hdbqt Slovenske Lig« v Oe-) velandu ima redne seje, vodi natančne račune, toda kot smo že omenili, imen ne izda v javnost, ba<š raditeiga. ker je med s narodom izdajic; ki bi iztooriš čale imena. Sicer pa brez strahu! Borimo se za svobodo, ena-, jcpij, in bratstvo! '^sfe
-HPazite na pljučnico. 56 novih slučajev je (bilo .*poročen»h mestnemu zdravstvenemu ura-?du v treh dneh. Zadnji teden Je pibolelo 62 osel j za pljučnico, tq jili je umrlo. Oblecite se dobro, zračite svoja stanovanja. imejte rtoge suhe, in ne jemljite takozvane ''patent mc-\licines". Obrite se na zdravnika, Bolezen je nalezljiva, in Ke pu«čajte otrok 'k bolnikom, ki bolehajo na pljučnici. / _Jos. -Bamhic naj se oglasi Kpri j. Grdina radi važnih ptičem iz stare domovine. -
—Mesto v kratkem odpre ivnovo mestno bolnišnico, ki je |Hp bolnišnic v Zjed. državah. Veljala bo $3.000.000 in bo * imela prostora -za 206b bolnika '
Angleško in francosko brodovje se bliža starodavnemu Carigradu.
Rusi so premagali Nemce na več krajih. Avstrijci poraženi.
Francosko in angleško brodovje, ki šteje 40 bojnih ladij je uničilo 6 turških fortov t Dardanelah. Rusi obstreljujejo Bospor. Carigrad je v paniki, in sultan pripravljen, da pobegne. Rusi so dobili novo armado in so prizadjali z njo Nemcem dva teška poraza. Fni cozi se dobro držijo na svojih tleh. Nova angleška armada dva milijona mož je pripravljena. Rusi osvojili Stanislav in Kotenejo.
% Pred Carigradom.
London, 28; febr. Štirideset angleških in frandoskih bojnh ladij, med njimi največji dreadnought, je udrlo v Darditnel-sko morsko' b£irio< Včeraj so prišli štirinajst milj bliže Ca-grada. To je fretina pota. do Carigrada, ki je oddaljen le št komaj 100 milj. V Dardanelah je sedaj zbrano najbolj mogočno brodovje, jpo številu topov in po številu ladijske teže. Več kot 500 topov se nahaja na teli angleških in francoskih la-dijah. Med drugimi je tudi silna angleška oklopnica "Oueen «	Sele
pred riekaj dnevi v služ4>o. "Queen Elisabethima baterijo osmih topov, katerih vsak ima v premeru 15 palcev, in fcr so enaki strašnim nemškim 412 cm topovom. Prvič v zgodovini so bili rabljeni taki topovi z uspehom na morju.
jo vhodov Dar^anele in sb
^redstraižn Carigrada, se silnemu bombardiranju niso mogli (Ustavljati. V nekaj urah so bili for t i razbiti, in ko je vojaštvo iz fortov pobegnilo, so zavezniki izkrcali moštvo in manjše topove, ki so razdjali, (ker je še ostalo od trdnjav. Posebne la-dije iščejo mine v morju ter jih odstranjujejo, da priredijo pot silnim oklopoicam proti Carigradu.
Se mnogo dela.
Zavezniško ibrodovje ima .pred seboj še vejiko ralogo, kajti podreti mora še dva najmočnejša turška forta Chanak in K lid Bahr. ki stojita na najbolj ozkem mestu Dardanel Zavezniški poveljniki imajo naročilo, da morajo podreti v»e forte in priti pred Carigrad na vsak način. Angleži in Francozi pa so tudi prepričani, da pridejo v Carigrad, četudi s pre cejšnimi žrtvami, in kot se je je izrazil lord Beresford, zgubijo »zavezniki ipri tem najmanj polovico svojih ladij, toda v Ca-r grad pa pridejo «seeno.
200 topov razdira forte.
Zaveztio ibrodovje je priče-kr včeraj^ obstreljevati darda-ajilsko ožino, kjer se morje tn-ko zoži, da ni več kot eno miljo od enega brega do drtizfcga. I Kad 200 topov se je udeležilo 1 ombardiranja. Stalno napredovanje ibrodovja je pqvzroči-lo silht) »paniko v Carigrad«. Kakor hitro so uničeni forti v Dardanelah,Jje Carigrad izročen milosti angleškega in francoskega »brodovja. V Carigradu čakajo posebni vlaki, (ci natj ob ča& nevarnosti prepeljejo sultana in celo njegovo družino v'Malo Afcijo.
Rusi ob Bosporu.
Dočim se približuje zavez-ško brodovje od Dardanel sem. so pričeli Rusi z obstreljevanjem Bosporu, ob črnem morju. - Boni)ardirinje: fortov na azijatski strani Bospora se je pričelo. Angleži in Francozi
^ I	„ t.iiK Iliru1!
previdno molčijo o tijfh moči
, j : • ft(	• g . T,,fpnjir
tempov, je popolnoma uničilo fort.
Turško brodovje.
Ko »pridejo zavezniki preko dardanelske ožine, jih čaka še turško brodovje, ki šteje skupno 34 raznih vrst ladij. I1© brodovje čaka pri Nagara Roads. ( Tr 1 irodovje šteje en dreadnought, dve oklopni foriiparki, pet križark, devet torpednih ri lcev, petnajst torpedovk in <Jve*ibivši nemški lafliji, Goe-ben in Breslau.	1
Zrakoplove i pomagajo.
Vse anele-šlce bojne ladiie imajo na krovih (zrakoplove, ki
vedno dvigajo v zrak in iš-l eejo primernih točk za obstreljevanje. Turki so proti zrakoplovom brez moči, ker nimajo topov, ki bi streljali nakvišfcu, Streljanje zaveznikov je bilo tako izvrstno, da izmed 2000 oddanih strelov, niti idvanajst jih ni zgrešilo svojega cilja, četudi «o streljali na razdaljo
cozr Imajo dosedai sledeče zgu-be: štirje mrtvi, žest ranjenih, in oklopnica Agamemnon je bila poškodovana.
Barbarski Nemci.
Rennes, Francija, 27. febr. Tukajšno -francosko vojaško so<lišče je obsodilo nemškega vojaka Carla Volgesanga nn sfnrt. ker ie moril ranjene francoske vojake na bojišču iri kra-. del njih lastnino. Obsojen je T il na podlagi njegovega lastnega zapiska, katerega je vodil. V ta zapisnik je Nemec zapisal vse. kol'ko vojakov je pdbil in koliko je oropal.
Poročila iz Berolina. .
Berolni, i?8. febr. Nemški zverini svet ie odobril novo nteri#r«l po^oiilo. ki /"asa set tisoč mil'ionov mark. Ve«-ta denar ?e obme v vojskin? namene. Nadalje se poroča Berolina, da je francoski generalni štab dal povelje, da ho vsak francoski vojak, ki se uda
v	bitki Sovražniku, da je ujet. rxxzneie, ko se vrne domov, sojen od vojnega sodišča. Nrm-ški časopisi poročajo, da imajo Francozi do danes 250.000 mrt-v;h. ranjenih 700.000 in 200. 000 ujetnikov.
Rusi zmagoviti.
London, 28. febr. Rusi 50 imeli nspehe v okolici Przany-sza, na severnem Poljskem in j>n Kolomeji, v vzhodni Galiciji, kjer so Avstrijce pognali nazaj z velikimi zsrubami. Rusi so si iQpet osvojili fColonejo in Stanislav v Galiciji, kateri mesti ?o Avstrijci pred 14 dne
vi	vzeli. IXem&ko poročilo, da «0 Nemci VReli Przsany?s in da so tam zajelji 10.000 Rusov, je neresnično, in niso le Nemci Imeli tam nobenih' uspehov, pač pa so se morali pred Rusi umakniti,
Nemci v defenzivi.
''London, 28. febr. Ko so Nemci pognali Riuse iz vzhodne Prtisfre, so »začeli takoj pre-peljavati večje vojaške oddelke v Belgijo in v Francijo iz Rusije, kjer so se zbali za svoj položaj. Raditega so Rusi pri-.: -j: 1	na nruski
nem^kiJi vojakov in avstrijskih, pa so K n s i le povsol obdržali svojo moč iri postojanko. Avstrijski načrt, rbi oslab'li ruski centrum, se je popolno- " ma (ponesrečil, in Avstrijci se ■a:ri umikajo na jugu, M N(a francoalwm bojSgu.
London, 28. lebi'. V Champagne distriktu sb (Francozi napadli nemške p^tojanke pri Mes-les Hlurlns, flkjor so zavzeli 500 metrov «Mi|jUcih strelnih jarkov. Zajedno dobili 100 nen ftkih ujetnikov i in dva br-"i s^re'na topa. ©čan nemški napad je bil odbit,^Francozi so napredovali ,pri 'Perthes. Francoski iTakoplovci! so zagnali, več bomb nad nemško trdnjavo Mfetz, in priWerdunu so Francozi odvzeK ^enijcem dva topova teškega jkafibra.
Poročilo Ig Avstrije.
Dunaj, 26. fefcr. iSplošen položaj v Karpatih nespremen-
^"Vr^n^^ol
nas je napadel z vso močjo pri Upor dolini, toda smo njegov napad odbili z velikimi zguba-mi za Ruse. Deveti finski polk je pustil na bojišču 300 mrtvih, 730 .mož smo zajofi. Bitke v južni' Galiciji se nadaljujejo z največjo trdovratnostjo.
Zavrnjene laži. *
London, 28. fdbr. Nemška poročila, da nameravajo Angleži obdržati Carigrad, so neresnična. Nemci pišejo v svojih časopisih, da so Ruli silno jezni nad (Angleže, (ki bodejo Ruse prehiteli pri Carigradu. Rusi so mnenja, da infra bit: Carigrad ruski. RiiuUaj vlada se je izjavila, da je vse to izmišljeno od Nemcev, in da zavezniki delajo v najboljšem sporazum-ljenjii.
farnik'Dacia zaplenjen.
Pariz, 28. febr. &eka francoska križarka je zajela parnik Dacia v Angleškem Icanalu in ga prepeljala v Brest. Parnik Dacia je odpljul 31. januarija iz iGalvestona, Texas, v Rotterdam ter je bil namenjen v Bremen, kamor je peljal 11.000 svežnjev bombaževinc. Pričako valo se je že naiprej, da 'bo parnik na morju zapljenjen, kajti parnik je bil nemstea lastnina, in njifh lastniki so ga spremenili v ameriško lastnino pod pretvezo, da bi, pod ameriškim varstvom dos,pel v Bremen. Toda Angleži so se izjavili, da je le to zvijačen načrt Nemcev, da bi Angležem ušli. 'Sedaj bo francosfoo sodišče odločilo, kaj se naredi s parnikom, in dote-daj ne bodejo Zjed. države protestirale.'
Blokada (Nemčije.
London, 28. febr, Angleškrr vlada je danes naznanila, da bo zaplenila vsaiko blago, in celo tudi ves (živež, ki je namenjen /a Nemčijo. K temu koraku ie bila prisiljena radi nemš-ke submarine ke blokade. Tud: če pridejo ameriški parniki v angleške 'vode in vozijo hrano za Nemce, bodejo zaplenjeni, prav tako kakor Nemci ^reljajo na ^rn^P Pnrora se
amer».i|ce par»rorota
rffjl •	a »i	i I •	1 ^ t
šest fortov umčenih.
London, 29. febr. Šest najmočnejših tur.škiih fortov v Dardanelah, je uničenih. Angleške in francoske zastave plapolajo danes na njih mestu, kjer že skoro 500. let ni bilo druzega 'kot pol ume sec. Vsi forti, ki so bili porušeni v četrtek in petek, so dobili angleško ali francosko posadko. Brodovje zaveznikov je včeraj še ves dan streljalo na forte. Rastrelili so nalogo smodnika. Brodovje je prišlo že do forta Kilid iBahr.
Turki se slabo branijo.
Turki, vsi onemogli od številnih napadov, se pripravljajo na zadnjo hrambo ob Bosporu. V zadnje forte so postavili nove baterije in posejali obrežje z minami. Govori se. da nameravajo Turki razstre-l'ti krasno mdšejo svete* Sofije. F.nver pa&a, nenušfki maršal &oltz in število nemških čast? rtikov So obfsfloali forte ter se čudili ogromni škodi, ki so io naredili Francozi in Angleži. Vsi ti turški forti so bili narejeni od iNenicev, toda danes niso druzega -kot prah in razvalina.
Upor v Carigradu.
Položaj v Carigradu je čim dalje hujši. Niti kruha nimajo več v mestu. Vsa trgovina počiva in revolucija preti vsak trenutek zbruhniti. Vse turške svetinje so prepeljali že v Malo A'zijo. Turki so se umaknili s Si naj ik? ga polutoka. Rusi imajo odprto pot.
Washington,	febr. Vsi
vejaški krogi Zjed. držav so mnenja, da ko se odpro Dar-danele, da bo to velikanskega pomena za Rusijo. Rusija ima silne zaloge žita, usnja, jajec in surovega masla ter druzega blaga, (katerega ne more nikamor izpeljati, (ker so vsi izhodi zaprti. Kakor hitro se odpro Dardanele, bo Rusija lahko izvozila to blago, in s tem (bo tudi povzročeno, da se bo moka po celem svetu znižala v ceni. Rusi pa dobijo objlo denarja i a svoje .potrebščine.
Rusi rta Francoskem..
Vojaška ameriška uprava je mnenja, da bodejo Rusi lahko poslali svoje vojake v Egipt, v jt'.žno Avstrijo in. celo v Francijo, kakor hitro imajo prost prehod preko Dardanel. Rusi bas sedaj pripravljajo armado treh milijonov mož, ki lahko odidejo na bojišče. In tudi Francozi bodejo v kratkem rabili pomoč. Rusi vedno lahko izkrcajo svoje čete na južnem Francoskem, kjer so varni ored nemšfkimi submarini. Kakor hitro pride rusko črnomor-
ko brodovje iz Dardanel. re daj je prihodnja naloga ruskega, francoskega in angleškega I broden ja, da skupno riapadejo Polo in jo razbijejo.
Zavezniki v sporazumu.
London, 28. fefbr. Angleži, j Francozi in 'Rusi so se prej dodobra pogovorili glede pravic, ki nastanejo za vsak narod za Ka slučaj, da pade Carigrad. Splošno se smatra, da pripade
druge pravice.
Rusi bijejo Nemce.
Petrograd, 2*8. fcber. Rusi zmagovito ipodijo izmučene Nemce pred seboj. Silna bitka se vrši ob reki Niemen, Neverno od Grodna, Nemci so se tu silno utaboriti, in Rusi napadajo s talko žilavostjo, da tudi največje nemška hrabrost ničesar ne zmore. Nemci so od Grodna do Pryszanysza naredili fronto trideset milj dolgo. To fronto so 'Rusi napadli. |Nemci so imeli pripravljenih kakih 500 oklopnih avtomobilov za hitro rafzpošiljanje vojaštva, ioda Rusi so jih napadli z oklopnimi avtomobili in Nemce vrgli iz vseh njih postojank.
Uradno nemško poročilo. Berolin, 28. febr. V Champagne so Francozi nadaljevali z napadi, katere srno pa vse odbili. Južno od 'Malcourta in severno od Veniuna smo zav-.zeli 'ne)<aj ifrahcosikih pozicij. Šlab francoski proti napad je I11I odbit. Ujeli smo 6 častnikov in. 250 mož. Pri Blamontu smo Francoze loregnali iz njih pozicij. Pri Verdenal v Vogezh nio pognali Francoze nazaj za 13 milj. Francozi so skušali zemljo pridobiti nazaj, toda ibrez uspeha. Severno od Grodno smo naleteli na novo rusko močno armado. Tu smo zajeli 1800 Rusov. Pred ruskimi četami pri |Prys;zanusza pa smo se morali umakniti. Francosko uradno poročilo. I Pariz. 28. febr. Bli'iu Dix-jntule je belgijska artilerija razdrla več nemških okopov, in belgijski zrakoj)lovci šo metali ibombe nad nemške posto-anke v Ostende. Belgijci so ujeli blizu Dixniude nad 1000 nemških vojakov.
Pri Becourtti smo ustavili sovražnikovo .prodiranje. Nemci so streljali s številnimi topovi na mesto Soissons. Severno od Perthes smo zdatno napredovali. V enem samem strelnem' jarku severno od Perthes je sovražnik pustil 200 mrtvih. v lArgonstoih gozdih smo dobili 300 sežnjev sovražnikovih strelnih jarkov.
Rusko uradno poročilo. Petrograd, 28. febr. Na levem bregu reke Niemen, se-crno od Grodna se vrši silna »jitka. Vasi in trgi neprestano menjajo gospodarja. VGalici-ji so naiše čete izvojevale sijajno zmago napram Avstrijcem. Zavzeli smo čet-čva dolino, in ob tej priliki so imeli Avstrijci nad 2000 mrtvih in ranjenih in pedalo se je 4000 avstrijskih vojakov. Zaplenili smo tudi devet strojnih pušk . Avstrijsko uradno poročilo , Dunaj. 28. fo r. V Karpatih ni dosegel sovražnik Uspehov v Onda dolini, kot, je pričakoval. Na nekem hribu v Karpatih smo zajeli 1250 Rusov. Nemci streljajo na cerkve. Pariz, 28. febr. Nemški zra-kcplovci so pripluli nad Rhe-mis. kamor so zagnali več kot '>0 bomb. Nad .10 bomb je bilo usmerjenih na ,katedralo, ^er-
f •
nekaj drugih hii je bilo poru-šenih.	• M
Nemški ujetniki v, Rusiji.
Iz Petrograda poročajo, tla so Rusi fid začetka vojne do danes zajeli 1900 nemških častnikov ter 186.000 vojakov. Ar-ja strijcev je vjetih v Rusiji 2300 častnikov in 325.000 mož. Večina teh ujetnikov je Slovanov, ki so se sami podali Rusom.
Nemci naj bodejo trezni. .
Amsterdam, 28. febr V Be-rolinu se je vršilo veliko javno zborovanje, na katerem je 'znani uredinik Maksimilijan Harden svaril Nemce, naj bodejo trezni, kajti (bližajo se časom, ^ (00 bodejo morali Nemci zastaviti svoje zadnje sile, da ubranijo sovražniku, da ne upade v. njih deželo. Cel svet gleda na Nemčijo, in* ona mora ostati kot vodnica celemu svetu.
Nemci pred Ossowetzom. jSs
Petrograd, 28. febr. Ko so Nemci oblegali nusko trdnjavo Osowetz so Rusi planili iz trdnjave in zajeli 14 nemških artilerijskih častnikov, ki so uravnali streljanje nemških to-,nov. Nemci so hoteli pričeti z ofenvivo v dolini reke Bobr. toda so bili r>ct Rusov tako nenadoma napadeni, da se je le ; mal del njih armade mogel rešiti. Rusi so zajeli tu šest nemških baterij. Rusi so dobili silni plen od Nemcev pri Pryzsan-scy »Nad sto aniunicijskih vozov. 80 strojnih pušk, obleko in živež, 4 vse je prišlo v roke Rusom.
Slovenci v Lorainu.
V nedeljo, 28. febr. se je vršil v Lorainu eden največjih in najbolj pomenljivih ljudskih shodov, kar jih ,pomni na* sel lina. jfrostorna* Virantova dvorana je bila natlačena rodoljubnih Slovencev, ki so,z zanimanjem sledili govorom raznih govornikov, posebno pa govoru ;Don Nikole Grš»koviča iz Clevelanda. Navzoči so bili Hrvatje in iSJovenci, slednji v največjem številu. Navdušeno je zbrano ljudstvo pozdravilo ustanovitev Slovenske Lige in pričelo se je talkoj s pobiranjem darov. Izvolil se je odbor: Predsednik Frank Justin, tajnik AiuSv Bombach. blagajnik Anton Ule. Takoj je pristopilo 61 članov in številni drug: so obljubili pristop. Skoro $100 se je nabralo pri prvem zborovanju. Čast .zavednim sinom niajke Slave v Lorainu. Zavedajte se, da imate sVOje brate povsod, kjer se glasi slovenska govorica. I Spomladi se odloči usoda.
London. 28. febr. Tu se mnogo razpravlja o nemški grožnji na novega leta dan, ko so Nemci trdili,da koncem tebrua^ i rija bo strta ruska moč. naka* se Nemci z vso silo vržejo n^r Francoze, katere mislijo papolfi rfbma premagati do konca mar- j ca. Febsruarij je minul, toda Rusi so ravno sedaj pripeljali silno novo armado proti Xem-cem in gonijo Nemce na vseh krajih pred seboj. iPolurarlno se naznanja, daje nova angle* , ška 'armada. 2,ooo.opo mctfN
Brez strahu
PIPL. i gfŠk-1 ■ _
I	'Nemški socijalisti so tak<oj ob izbruhu vojne pokazali, kaj ic pravi biti: Socijalist in narodnjak! Nihče ne more odrekati nemškim sdcijalistom pravega razumevanja socijalizma, « £ihče <ne mori odrekati yelike požrtvovalnosti socijali sto v za 1 delavce, in marsikaka dobra delavska postava je bila nare- 1 jena v Nemčiji po posebnem Hfiftdevanju nemških socialističnih poslance v. In socijalist eni principi, ki so jih zastokali neni^kii socijalisti, so bili . enakim principom, ki jih zastopajo vsi drugi socijalisti < raznih narodov: Nemški soci-jalizem je istovrsten s francoskim. češkim, ruiskim, sloven-
u ali turškim. Glavni .pogoj, Življenska borba socijalizma 1 je: Podreti z zavednostjo delavskega razreda današnji gnji-
II	kapitalistični sistem, in iz te*h ipodrtin postaviti moderno . Itove&koy družbo, kjer bodejo mi enaki, kjer ne <bo krivice, kjer ne bo verskih bojev, kjer ne bo zatiranja delavca, pač pa !>o vsakemu delavcu* garantiran i pb*tanek in dobro iivljenje. lil do takega .položaja se mora Ifriti z neprestanim odgojeva-■jem delavcev, le z največjo Miviko zavestjo, da konečno I vs* delavci sveta Siprevidijo, kako so ipo današnjem -sistemu J goljufani. In ko se jim odpro oči. tedaj nastane preobrat, ki ho spremenil delavca sužnja v iclivca — človeka.
Tako je, in tako mora biti, bodejo (pritrdili vsi sodrugi. Toda sanio nekaj je na potu temu. In ravno -nemški socija- 1 Usti so prvi .pokazali na to oviro. Ko se je nemškenju cesarju . '»delo, da je .pravi čas. da poplavi celo Evropo s krvjo, tedaj so vstali nemški socijalisti in navdušeno pritrjevali neniskemu cesarju, da je prav. da je ipovzročil vojsko, in glasovali so za tisoče niil;jonov ljivlskega denarja, da ga požre vojni moloh. To je dejstvo, ki ga ne more izpodbiti nihče, in Je pozna zgodovina 'bo kazala na nemške socijali ste, ki so vrgli proč od sebe socijal:stič-no prepričanje in se vrgli, ne samo z besedo, pač pa tudi dejansko z orožjem v roki nad p v oje ruske in francoske in anr glešfce socijaliite, delavce, katerih vsak je branil svojo —
ša stvar inferanit to jo ili, kotj
Tako naredi v«ak *načajen in domoljuben človek. In ppleg
tega, nemški socijalisti niso pozaibili svojih načel, ne oni jih «e goje v svojih srcih, in Uo nastopi mir, jih bodejo dalje razširjali, .toda danes —danes govori njih — patrijoti-zem.
In ko gledamo tako nemški narodi kako stoji sklenjen v eno celoto, ko ne pozna strank pač pa je vsakega Nemca prva
dolžnost, da brani domovino^ nam se zdi kot morilno-ibratsko početje slov. socijaKstov, ki branijo lastnim bratom Slovencem organizacijo, ki ima isti namen kot organizacija nemških socijalistov v današnji vojni : Ohraniti in braniti domovino do zadnje kaplje (krvi!
In če je iraloiga Nemcev braniti svojo domovino, zakaj ne bi bila naloga Slovencev braniti svoje? Ali nismo tpo vseh /..ilkonih narave vsi enaki? Ali ne prizna ravno socialistični piincip, da je en narod toliko vreden kot drugi? Zakaj nam ni treba organizacije za narodnost, zakaj je smejo imeti nem-Uci socijal;sti? Grinhornska na-ziranja cliica-ških socijalistič-11 i h voditeljev nas v tem ozimi tie morejo preplašiti. Nasprotno: Če J,S.Z. v Ameriki odvrača Slovence od Uge, od narodne organi/.ac je, dela s takim jočetjem naravnost v roke av-strijaki vladi, kateri pomaga, ia ostane le nadalje bolj raz, cepljen, in kot razcepljen, ae da lahko tiranuirati in držati / verigah t In (boj za svol>odo, L>oj za enakopravnost in bratstvo je vendar karakter Slovenske Uge, in če se ne moti-no, tudi 'karakter socijalizma.
Brcat strahu! Tndf avstrijski ipijemi nam ne morejo ničesar W\ v svobodni Ameriki se lah-<o' vsakdo organizira, kot se »oče, le organizacija se ne sme i-rtanoviti, ki bi se upirala ameriški ustavil Za svobodo pa se laihko borimo. Nemci imajo v vmeriki silno organizacijo politične moči "German-American Alliance", Cehi ima-fo silno organizacijo, Po-jaki, Slovaki, Mažaril In kaj mislite, da bo Slovenec vedno :apljal zadnji in razmeten po :eiem svetu vsak rigal v svo-icm ikotu ? Dajmo stopiti sku-)«j. tudi za vas, socijalisti, je lovolj prostora med nami, z veseljem ste sprejeti v bratsko (olo. ker konečno vi in mi: Za svobodo, enakopravnost in »rartstvo!
lire,z strahu! iStarodavna do v an sika ječa — Avstrija, se podira. In glejmo, da .bodemo 1) pravem trenutku možje dovolj. da si bodemd znali zgradbi ua razvalinah naših tisočletnih zatiralcev svoje — svo-ortne domove!
—-o--
Jugoslovansko vprašanje v zgodovinskem času.
Piše: Dr. Franko Potočnjak.
Bistvo jugoslovanskega vprašanja obstoji v tem, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en i.11 isti narod. Kdor to resn'co (pravilno upošteva, ta pride tudi do .pravilne rešitve jugoslovanskega vprašanja.
Narodno edinstvo se doka-mje z enim jezikom. Jezik je krstni list vsakega naroda, ki se sicer lahko odlikuje še z drugimi znaki, kulturnimi, gospodarskimi, socijalnimi in političnimi, toda ničesa- ni tako karaikterist:čnega kot iezik. Naroči kot narod živi in propade s svojim jezikom, in če propade jezik, propade narod. Brez jezika je narod, fkakor brez imena, brez idedov in unu-kcv. Jezik je največji in najdražji dar naroda, in ni čudno, da
se vršile tako silne borbe za jezik, najsrbo,, da se je »narod sam beril ali da se je branil pred navalom tujcev.
Hrvati. Slovenci in Sifl»i govorijo jei^ok. ki je v svojem bistvu. v tvorjenjti korenik in oblik eden in isti. Med Hrvati in Sffci ni sploh nobene, tudi
' 'v*' * ' •	.	•
V	\
181^ j g^ fandii tlft Vc11 sit i
jezik vseh treh narodov je vpralanje, ki ibo rešeno v naj-bliinj^ bodočnosti. In to bi bilo že zdavnej storjeno, da se nismo vedno cepili in preganjali po vseh krajih sveta, si delili na iddžde, okraje in na Kranjce, Liiane, Štajerce, itd. Tek historijskega raivoja je cqpil ta (prvotno edinitveni na-red, nikdar ni skuial ga privesti v eno celoto, in tako se je razvijal vsak del za sebe, in do-Irl je svoje kulturne, politične in socijalne organizacije. Namesto enega, edinstvenega, so se razvijali trije organizmi, in vsakemu teb organizmov se je šepetala in sil:la druga naloga, Irui'i -cilji, popolnoma neenaki ciljem drugih organizmov. Tako cepljen na stoletja se je ta edinstveni narod razvijal posebej in zasebno, čeravno se je v poedinih shičajih eden narod približal drugemu, da započne ■kuipno akcijo,
Bilo odveč in brezkoristno )b tem času isikati, zataij se je vse tako godilo, zakaj ni bilo drugače, in kakšne posledice bi imeli, če bi se v preteklosti združili za skupni zgodovinski napredek. Danes moramo priznati samo gtSrko dejstvo in žalostne posledice, katere moralno izbrisati. Kajti četudi je' resnica, da je treba napisati velik del te naše narodne pokore v zapisnik onih tujih elementov in faktorje, ki so nas .vedno iza nos vodih in izkoriščali, pa vendar vsega tega ne bi bilo, vsaj v toliki meri ne, če bi ab pravem času naši dedje poznali svoj poloiaj in ga znali pravilno izrabiti.
In česar ni naredila preteklost, je treba, da naredi sedaj- 1 nost, ter narodi slovanskega juga — Slovenci, Srbi in Hrvati. izvojujejo sebi in zasigura- ' jo častno bodočnost.
Spoznanje narodnega edin-stva je danes gotovo delo in velepometiljivo dejstvo. Spoznanje narodnega edinstva je n;iHjajnejfša jmjava našega novejšega narodnega življenja. Ta pojava s svojimi dobrimi posledicami nam bo poplačala za vse mu»!ce in trpljenje v pre- ( teMi dobi. To spoznanje je pridi bilo id-uše. osvojilo srca najbolj resnih in najbolj unetih «inov jugoslovanskega naroda. In Jo jugoslovanstvo se ne manifestira z 'bučnimi izjavami, pač pa s premišljenim in sistematičnim delom, z združenjem nafte "Matice", naših sokolskih organizacij, pevskih društev, šolskih zavodov ter inditstrijel-nili ter dbrtnih podjetij.
In to spoton^nje narodnega našega e<linstva, ni ostalo neprikrito tudi pri onih, na kate-ih skodlo gre. pri onih, ki so od naše krvi do sedaj živeli, in ki so takoj vse podtizeli in začeli delati, da do tega ne pride. "Ne zjedlni. o Alah gjavre," tako so Turki molili stoletja in stoletja." "I>eli in vladaj!" bila je stoletna deviza avstrijske vlade, hatl) bur.šike kamari-le. Z vsemi mastmi namazana diivnajska vlada in kamarila je dobro vedela, da -počiva vsa ne&a naprednost, vsa naša sila. zavednost in moč v narodnem edinstvu. Čim bolj globoko prodre ta zavest v narod, čimbolj kulturen ipo«<tane ta narod, tem prej bo vstal in zahteval, da pogleda račune, s katerimi se računa o narodni usodi. Tak zaveden narod ne bo dopustil, da tujci za njoga račune vodijo, narod pa samo plačuje. Zato ie bilo vse delovanje dunajske (kamarile vedno obrjenona to. da se z vsemi mogočimi «redJtvi prepreči tako narodno združenje, na eni strani, in na drugi strani, da se narod pusti čimbolj neumen in da se ga čim huje izkorišča.	^
In pri tem svojem delovanju je Dunaj, natančno in do najmanjše ipodrdbnosti spremljal naše narodno •življenje v vseh njegovih oblikah. Najmanjša narodna zadeva ni ostala neznana Dunaju, vse se je ostro motrilo, dobro bilje'zilo. In pri *em vladnem sistemu smo du-1 najfki kamarili seveda sami pomžrgali, prvič z ovaduštvom, ; drugič s »prevelikim patrijotiz-
In zato ni nncaicor etaono, 1
1	4 A '' "1 rlion!	.1
, * 1 1* j pro
datuma, ta vojna se je vodila že prej, javno in očividno v dobi andraije Bosne in Hercegovine, tajno In skrivej pa, ko je padel zadnji Obrenovič in je nastopil Peter !. kot kralj srbski. ■ •
II.
V vsem tem času se je pazilo * ostrim očesom na vsako najnfanjše kretanje v na^ih krajih in nied narodom, med posameznimi osebami. Vlada ie zapeljevala posamezne osebe. podkupovala stranke, gojila sovraštvo v srcu enegai do drugega. In strašno se je maščevala vlada v slučaju, da ji je kdo iprišel v roke. ki je bil pri jugoslovanskem gibanju, za na-p-edek in zjeidinjenje. Taki so bili' označeni ikot. "veleizdajni-ki", vrženi v ječo, aH pa celo na smrt dbsojeni.
■j.......... o
Dopisi
' Pittsburgh, Pa. Vse zaved-	( ne Slovence in Slovenke v Pittsburgh in okolici vabi izgorej omenjeni odbor na javni shoil. ki se vrši v nedeljo, 7. marca ob 4. uri popoldne v dvorani.
K. iSlovenstoega Doma, 57th	,
Street * Butler. Pittsburg, Pa.	:
Razpravljalo se bo o razmerah	]
tiaišega naroda v Avstriji in	j kako opomoči. da pridemo mi
Slovenci do narodne in politic-	j
ie svobode. 'IDblžnost vsakega	^
Slovenca je, da pride na ta ses-	j
anek. Zlasti se vabijo rojaki	1
iiz pittsbifilsk-e okolice, da se	j
udeležijo tega zborovanja v	,
:imvečjetn številu. Med dru-	] gfimi govorniki bo nastopil tu-
rli Rev. M. Kebe, znani bori-	1
teli za pravice naroda. Podru-	1 žnica "Slovenske Uge" v IPitt-
•burgu, Pa. 'Predsednik Frank	i
Mohar. podpredsednik Fr. Co-	|
larič, tajnik J. F. Perko, bla-	1
Rajnik F. Horvat. Pripravljalni	j
xlbor: Rev. M.Kebe, Charleroi	1
Pa. Anten Zbašnik, R. F. Gre,	]
Torič, M. Skender. Mrs. Ana	1
S^ilander, Mrs. Ml Roitz. J.	j
Cadonič, Ignac Podvasriiki,	1
Herman Thonianm, John Grm,	;
Braddock, Pa.	j
Black Diamond, Wash. Ve- :
:ina vseh slovemktti časopisov 1 tu v Ameriki, se v zadnjem ča- j su mnogo .zanima, kako bi se 1 ešilo vibogi slovenski narod v •Uari domovini stoletnega tla-čanstva od strani A v str o-M a-žarske^Nemške vlade. Ideja, katero so sprožili rodoljubi tu v Ameriki, je takoj pokazala, da bo rodila dober sad. Da pa ima vsaka, še ta'l<«o dobra stvar, nasprotnika, se ni čuditi, kajti tudi ,pri tej stvari so se pojavili oni. ki so proti vsakemu napredku, in proti vsemu, kar ne pride ravno i? njihovih preobi-Hh zalog vsega dobrega. Pa kaj hočemo, vsem ni bilo še nikdar ustreženo. Kakor večina slovenskih naselbin, kjer stanujejo rodoljubi in zavedni Slovenci, smo sklenili tudi tukaj, da se zberemo dne 14. marca ob u turi popoldne k skupnemu zborovanju v korist Slovenske Lige. Torej rojaki in rojakinje, lot imate še kaj čuta do ubogega slovenskega naroda v stari domovini, vabljeni ste bratsko, da pridete na omenjeno zborovanje. Qbjed: nem se pa vabi vse nasprotnike. da bodejo sipoznali pravi namen Litge, in bodejo v resnici pomagali našim zatiranim bratom v stari domovtoii. Torej pridite vsi brez izjeme. Pobirali se bodejo doneski, in vsako narodno srce govori, da ie treba nekaj žrtvovati za naše sinove, očete, da se jim pomaga. Rojaki tz Black Dia-vnonda in okolifce, pridite vsi, naj ne ibo nred nami izdajice. Na zborovanje povaibimo tudi rojaka J. Blatnika iz Seattle,
Wash. \	■
Z narodnim pozdravom vsem
-I UB	l^'ftwli J	'	t
t	"i,	' c .'.'	„ t,*,*",-.- M 'I
! m ' L fSi »i,.. fej
Taborite« polJaKIh Mgunotv prt j
oMiua*ovrSft l* SoS^'U^^o
da j« mogoče te na enem mestu grlU
noter In ven. Najprvo ae le miiHlo pripraviti tU Malino aavettMe sa 6000 oaeb; agradlU ae je mislilo 12 barak, v^&^o Zft ^00 osob. KmhJ® i^rft dllo 26 .barak, v katerih .biva sedaj okodl 14.000 oaeb. Vae barake so zgrajena na eden ln lati način; vaaka ima podstrehe urejeno aa blvalifiCe. Be gunel lete aa Urokih, a de«k abltlh
ali kar ao prinesli a seboj. Barake ai-cer lite nudijo kbmddnega blvallfcča, varujejo pa Ijudij vsaj pred mraaom In lAokroto. V vaakl baraki ao pefil ln pa več Štedilnikov, katere lahko begunci menjaje rablje. Ker nI okea rfzavetljuje barake seveda z elek trlfno lučjo. Vlak dan prihajajo novi begunci, tako da ne morejo dovolj hitro graditi novih barak. V tabori &ču ate dve baraki urejeni kot bolnik nice. Umtlo je doaedaj 30 oaeb, porodov je b£o 33; dva dojenčka ata umrla. Hrana je bolj vojaftka. Zjutraj Je mlečna kava^ker pa ni dobltf vedno dovolj 'rtfleKfe). pijo moSki črno kavo. Opoldne ae dobi. jtž. na katerega vlivajo govejo juho, pomešano b koacl mesa. Jed Be deli v vojaftklh ploievinastili skledlcah In aicer v |K>rcljab kakor ao pri vojakih obl-ftajne. Malo je doalej bilo kruha; 30 dekagramo. za osebo ae Je Izkazalo ta premalp in ae bode sedaj aku^a-
10	dovoliti 50 dekagramov.
Umrli ao v Ljubljani: Dne 9. Jau. Barbara Klmocev. btralka. 70 let. Ra-deckega cesta U. — Marjeta LJublč, Kaaebnica, 72 let, Opekai ska ceata. — Dne 10. Jan. Ana iKopeoaky, vdova ie-leznldkega poduradnlka, «2 lot, Slom Skova ulica 21. — Ivan Arnel, pastir liiraleo, BI let, Radeckega ceata t. — Marija Marlnčlč, delavčeva lena, 42 let, Radeckega cesta t. — Mihael Markelj, hlralec, 82 let. Radeckega ;eata 9. — Marjeta Vldlc, kuharica, H let, Radeckega ceata 9. — Dne II. lan. Neža Urftlč, Šivilja, 73 let. Slom-ikova ul'ca, 21. — |vana Oblak,, 62 let, (Pred fikofljo 18.
y de«, bolnici: Dne 9. Jan. Ivan Podobnik, pefiec, 27. dom. peipolka,
V	ruakem vjetnlitvu ae nahaja A. Kadunec tehnik ln reaervni poročnik ^rl boa. herc. polku tt 3. Pisal Je 1* fladoma. Vjet Je bil 21. novembra.
Tlakarlna v LJubJIanl oddravljena. )eželni odbor Je a večino glaaov aMe-ill, da ne more ugoditi proinji meat-ie občine, naj 'bi amela tudi fee leta 1915. pobirati Se nad 60 let obatoje->o tlakarino od vosov ln gnane llvl-ie, k! 'vstopijo v mestni pomer\J. i^sled tega sklepa Izgubi občina letni >riepevek okroglo 70.000 kron sa rzdrkevanje mestnih ceat in ulic, ka-ert priapevek ao plačevali po ogrom-
11	večini Neljubijančanl. — Defllnl-tvno bo odločeval o atvarl prihodnji letelnl zbor. Vendar Je deielnl od-jor sklenil, da bo zamogel priporo-•att le tlakarino od motornih voall.
V	Beljaku bo konitattrall 3 slučaje
)earaatega legarja.	'
."Ua coda del diavolo", triafekl "hu-Hčev rep" pred vrhovnim aodlMam. Kakor anano ata ae morala lanako leto zagovarjati urednik kronike tr tankih Škandalov, Itatlča "U coda del ll»v«loVictor Cubbln ln privatni iradnlk Benedettl pred celovSko po-■oto, ker sta aplaala. oilr. priobčila ilanek naperjen proti admiraloma fiauau in grofu Montecuccoll, čefe, da ita ta dva najvišja mornariška do-itojanatvenlka kupovala raane morn^ •ici pripadajoče predmete za bagatel-io, torej goljufivo ceno. Celovika pobota je obsodila Benedettlja na S me leče in 10 dni, Cubblna pa na « me lecev In 10 dni zapora. Oba sta vlo-tila ničnostno prltoibo, ČeS da Ja vseboval dotlčnl članek res lalitve )beh admiralov, toda ne kot uradni-tov, temveč kot zaaebnlkov ln da dr-Savno. pravdnlStvo. zato nt bilo upra dčeno toll«, tem manj, ker Je bila akrat stvar *e zaatarela Najvlijl »o Inl In kaaacllakl dvor je nlčnoatno ^rltotbo zavrnil ln "hudičev rep* bo lo sedaj vendarle za nekaj časa se
^105 letni atarec je v četrtek umrl r' Oajeku. Plaal se Je Mihael Vaclav Vinarek. iBIl Je v 7 vojnah In ae je novaodi hrabro boril. Njegov vnuk »jefekl odvetnik dr. Viljem Kappei i* sedaj ludl -v vojni ln ae nahaja v trdnjavi v Praemyalu. .
Drobne novice 9 ttaJarak.B«. I« Knitenfelda poročajo, da Je iabHihnll v bolnlSkl baraki tamoinjega tabori ^ča za make ujetnike onenj. Barakh te do polovice zgorela. Skoda Je kakih 6000 K. Po meatu in pa med ujetniki je naatalo umevno veliko razburjenje. — Umrl je na aevernem bojilču asistent J. t. Matija Zadra-»ec praporSčak prt 87. peWku. — le Ptujske gore. Hčerka mojSperake-ke«n peka Plevčaka ae Je Izučila pri
svolem očetu pekovake obrti in Je na-pravila te dni v Ptnju pomočnifeko orelzkuSnjo a dobrim uspehom. — V lvniku al je prereaala 391etna ooae*V nlca Krasaner z noiem vrat. Nesrečno tenako. ki lm» Se otroka pri pralh, ao apravlll -v Gradec v bolnišnico.
V Tretu je 9. januarja umri Anton Foerater mL, virtuoz na kj»virju. Pokojnik Je bil sin znanega skladatelja Antona Foeraterja. Za ranjMm, ki t^bll atar iele 48 let. talujeta rodbl-nI Foerater v Ljubljani in MankoviC v Tratu.
Bolni In vjetl alovanakl čaetnlkl. reaervni poročnik 18. peh. polka Josip Breznik, bolan, nad poročnik 12. domo-branakega polka Rmll Briintk ran-jen, poročnik 87. peh. polka ™erik Kmet vjet. reaervni poročnik 87 peh. polka Fran RodoSek, vjet, rea. poročnik 87. peh. polka Rud. Bmerd« vjet, rea. poročnik* gorskega artilerijskega polka it 3, Viktor Olančnlk stotnik peh. polka. St 33 Avg. KolSek vr!ail m stotnik 32 peh. polka Karel Roblek (ta Mokronoga) bolan na Dunaju.	.
Prepoved raailrjanja makih manifestov na itajerakam. Štajersko na-meetnlitvo ra'aglaia; Znano je. da skušajo Rual avatrijake »o^anak« narode z ,ra»Urjenjem proklamaclj omBlati v njihovi zvestobi do driave In Jih pridobiti a praanhnl obljubami aa amotre ruakega vojskovanja ln politike. iRaaSManje tpklh poaivov tvori hudodelatvo veleizdaje, za katero Je določena amrtna kazen. Kdor koli dobi v roke tak letak — in nal si bo na ta ali oni naČIn—all lave o njegovem raaziirjanju. ae poalva, da ga tako! Izroči, oziroma to naznani pri najbllinjl -varnostni oblasti aH pa
pH najbill^ o^nlSki j^ Ut^
ako0l«Mledovani zwdi Sokrivde na veleladajl ki Imajo tak
Princeton I62S-W
Dr. F. J. KERN
slovcmki ^drevn&
Ui^m od IO—12
ti 7—9 tMht. VwUki AM* m Urad le ■>»■
6202 St Clair Ave.
(mi KNIU)
T'	m	;	i. y »„ ... »•• . <•	i , t ■•/>, : r-a
Sj^ Kupujte samo EIGHT |IBI||ilM HOUR UNION lUSUMf SCRAP'
imiBraQ
Iral tobak.
» ^ Tank	^ifciS
HRANITE KUPONE.
. . — .' Ko imate 25knponoT, prinesite jih k
A. KIRTZ,
2*30 ONTARIO ST.
Zimski kašelj -
kateri se ni hotel vdati nrbenem nsČi-
nu zdravljenja ah katerega ata »slad	""S"1"
kateregakoli vzroka zanemarjali - ae	M lahko Sitro olajša in bolnik apravi zo-
pet k zdravju, ako ae uporabi	___
S^vpffl 'fi	^Ssrisa,
SVSj mm	B Q. fV	»M Grtp T>w»i ii»*«ro-
m	^^	v.	toper preklad
-m	la hrt po].
Balsam	—
f AH I llVIlfC	ln .naka »We koto. bo-
HH ■ J 1MB I	l^nl i. hko hitro In u.pe*-
^^ *	^	" oi'pmvl B««.'« hkla
f.	■	I-inl rent (9«vcro»o Mn»l-
(Severov Balzam za Pljufia). Njegovo	1»«oi»r ko«n. boiwai.) temno vrednost je izkazal v mrv f^ o«* 50c®n*ov.
tacih »lučajih. Sledeči je edfn izmvd	_.
teh: '	-—*
"Mola ni*I* htorkii j. imel* k*!.'} I* od aim*. D.II	Sevatwva Pripravke
imo Ji Hcivnrm BbUmu >« PIJ11P* >a bo «mo ponbill	__,
dve it«kl«ntct. J« k.Oelj popolnont* UglnlL fiilm*-	Imnjo mprod*J Musujl
mo Severov« l»rlpr*vk« redno pri roki lu ti mSmotov	TMpoTMili. Zahtevajte
Regulator, MVMOV Žlvljenskl BnlraM- 8#v«orM«rvo-	^eroTa. Ako lih n* Moto n. Severov jUlodCnl »renfeo. Severov. ,l«ra. krosi- . Ut| naroJUte ilk od Jlc In govmtnro Gotbanlkko Olj.. V^l ti 10 Isborni aoo"l, D"rociJl°Jla
prtpMvkl."	Jowphlne lUliticuk. <	aa*.
ME. Stanton St., Hudson, P*.
W. F. SEVERA COcjrWM
Iz Oetla. v aredo. dne 37. januar)-It itXrlJa ob Julnl ieletnlel. V
____u.jj,,	Umna mla
S^IJatoSiS < EatlSiSarJa pri^' Cest nem Joaku", go. d. Josipa Fodgorika Pokojnlca je bita vsonta slovenska gospodinja in navdušena narodnjakl-nja. Posebno vneta je bil« aa Ciril-Metodovo podružnico in je v ftentjur-skl len ski Ctril-Afetodovi podružnici ve« let kot odbornlca pridno aodeio-
VaPoelanec Albari Horvatek umrl. 26. Jan. popoldte je nepričakovano umri y Mariboru deielnl, poalanec Albert Horvatek. ki je pripadal aecl-
MS£i^rahf^krtitjirnMlnoH te-
den ao prllli na neknadni nabor v Ljubljano trije fantje tz Tfave na Ko£evakem. Yal trije ao Imeli na gor njih laktih odtlae — občinskega pečata. Te pečate jim je na lakti prlOanll
»pen. da bi tako Itprtfial njihovo an ti teto fee dobro, da lupan nI a temi farftl tako naredil, kakor ae pri vojakih čaelh naredi s konji.
50 vlnareklh novcev ne bo. Veat, da bo avatr-ogrska banka pričela kovati 50 vinarake novce, nI resnično. Pač pa ialdejo skorb enokron^ri bankovci.	'■ j
Visoke oene petroleju. Zadnje dn( je vsled prometnih ovir naatalo ponekod hipno pomanjkanje petroleja. Dve tvrdkl ata v soboto oferlrali de-tajUatom petrolej, ki ata ca imeli le od pr©i v zalogi, po 110 Kron — za 100 kilogramov.
Iz Podarede poročajo: Umrla je po dolgi in mučni bolezni Amalija 81-košek, rojena Pallr, posestnlca v Vojskem, v najlepši dobi. Zapušča net otrok. Soprog Anton je v Galiciji na bojnem polju. Bila je. daairav-no fte mlada, pa dobra ^n skrbna gospodinja.
Is Kozjega pišejo: Na porodu je umrla Mimika Mirt aa Veternlku, katere moft je vendar bil začasno doma na dopuatu Is Pulja. Pokojnllca je bila aelo pridna gospodinja In dofcra mati. Zapušča 6 otročičev.
Ordbne novice a štajerskega. Umrl je 1? Gornji Radgoni odvetnik dr. Go-ričkl. — Ia Velenjae. Občlnake volitve v At. Janin na Vinski gori ao potrjene.
V Celovcu je dne 17. Jan. umrl na ranah arbskl vojni vjetnlk fiedomlr Tomlč, vojak 3. bataljona Umoške divizije, doma la Slatine v Srbije.
Na entrt je bil obeejen v Gorici. Kakor poroča "Gazzettlno Popolare", Josip Rtzzattl. doma la Fur'anlje, ker Je pomagal raanlm vojaškim Obveaan-cem preko laške meje. Mol Je bil končno pomlloščen: smrtno kasen ao spremenili v deaetletno ječo.
I t u* j .jvl .
stanu nr Piulia. izkse , se te (rimnazij-
1 ""'""I	** ' o."."—M
fnk^o^ffba^rovljal^"Hoehlasd" prlobču-
ci ip SlosspRgn, -|S lSWflWMBa aa narod noatni sporazum ln piše: "Nemci ao r,
kedVojSIlM^mnrSObi jJ5£*i!šeio
1°Obeinake wlKve v'Ljubljani, ldsbi ! ae imele vršiti meaeca aprila letoe-
amlalu splošno ministrske odločUe preloma do daljših odredb.	\
Samomor višjega ravnatelja gra-\
Tu aeje ustrelil v*šj?jet1Sškl^TOatalj Anton Markovicb v BO. leta avoje starosti. Markovich je bil svoj čas oficir ln kot tak nekaj časa pobočnlk
Pozneje je preatopll v juatično uprav, slulbo ter je slulboval nekaj IfWH tudi v LJubljani.
Drobne novice a štajerskega. Iz Ptuja. Poeeetnlca Marija tnidarlč v Meretincih je prosila aa .podporo, ker Je šel njen mol k vojakom. Okrajno glavaratvo v Ptnju je pa prošnjo aa podporo zavrnilo, ke ima tnidarlč lepo poeestvo. Snldsrič je dobil na bojišču vated padca tako tSške poškodbe. da je postal aa vojaško aluš-bo neapoaoben in dne II. j a. se Je vrnil domu. Ko le slišal, da njegova lena nI dobila podpor«, je pripisoval krivdo domačemu lupann Kojku ln dne 17. Jan. je iel z nabitim revolverjem nad lupana. Ustrelil je dvakrat aa Rojka ln ga ranil na trebuhu ln glavi, županu ae je poatočllo, odvzeti ftnldaršlču revolver, nakar je napadalec abelaL Ustrelil je enkrat tudi na Rojkovo leno. pa je al zadel. Orolnlki ao ga odgnali r zapor. — Ia Rogatca. Za kupnlka v Stoper-oe pride Jsnea Sirec, kaplan na Vran-akem. — Umrl je v Gradcu v bolnišnici namiljenih bratov kaplan pri sv. Magdaleni v Ma Iboru, «oep. Vnko iolgar. — Is Maribora, NsmestnIJa je dala' nemškemu gledališkemu *ru-tvu koncesijo za kinematograf. Dru-
Datje na tretji strani
Hs AshAa.o...................|IW
13.00
y.^'fi?!"-i--
Vs« ptema, dmriai in denar niy ae
SD^fiJtt) KALI8H, FubllalMr
paXa by 1 S.OOO Sto'caUna (Kralnen)ta 3 tbeCity of Cleveland and elaewber*. Ad-«-
|Pf?Sw!'cUV. ^lt»NC«TON f S fWMMTBJUPT18 A ^KJBFIMUPU
■atettd ki Mcond-cUas matter J»««y - ft t k l»OS, at t h« j >0 (t office at Cleveland, O. jflaaitertheAcl jf Marrli a, 1070._
No. 18. Tue; March a. J915
DOMOVINO!
HjTu pridemo do glavnega ^predmeta. Ko je zapela vojna troblja v Nemčiji. n: nihče ^Vprašal, če si socialist, vsi so hiteli enako urno pod zastave lin yboi. In kdor je še dvomil Kn"d mišljenjem nemških socijalistov, tega je*moral p^epri-Čftati govor, nen>*ke£a soc poslanca Hein-a. ki je dejal: V, teb teskih ča-ih za nemško ;Io-^tnovino. moramo pozabiti stranico. Prva dolžnost vsakega Nemca je, da očisti svojo domovino sovražnikov — in zato mora narod zastaviti v<e v oje
Toda radi teh vzrokov mi ne sovražimo nemških socija-
tartu r^oreLlSb pričah ■"•"I
Kje ie daj že popolnoma ozdravel. ES^rlte bratje Bablč. doma tz I ju tome * j
vjstnifttvu. V ruskem vjetnUtrtt a« J
»O« Lojze Jakolin, sedaj j K '.Vinko Kunaverjevo iz znane narod-!
Pegasti legar. v Gradcu Je major-j j jeva /vdova Marija Bra boli pri strel-I .Ij1 bolnikov v neki rezervni bolnišnici I nalezla pegasti legar In Je umrla.) I Koliko zdravnikov, strežnic tu dru p Hfim QS«b je ie v Thalerhofu -pri Orad j |/«u umrlo, ni natančno znano. Govore J ■gr vsakovrstne stvari. Vse pa kale, I I /Sa je ' pegasti legar silno nevarna 11 |/ boleeen in Je prava nesreča, da Je 1 bil zaneden v JGradac in v njegovo 11
Na motkem učiteijliču v Gorici [|«o bfll izključeni štirje dijaki dru j
MlSitif^Plra/ V"SjfiS. da*fe'bU mjujn !n da je nezavesten letal v j I Epskem jarku. Pobrali so ga Rusi In I ] pi t njegovim slugom vred odvedli u j J ■vjemiitvo. To obvestilo je pisano na 1; Rvztrljsko vojno dopisnico, cenzuri- j1 Kno p« Je U od ruske oblasti, kar < r dokazuj«, da Je Rlgler plzal dopisni-1 j
KOt&JTsa je I« ruaksga vjetnlitva f Jernej ftkoflc, doma Iz Uovke pri f I r Kranju, katerega so pogrešali od 18. < (j avgusta 1914. V pismu, ki je hodilo i malt dni pravi, da se mu razmeroma 11 IL dobro godi.	|
V šola v Celovcu. 27. jan. so v Celov 11
p^sUnjOTje^ e^ojnJimv, Jj^^* ,
If pripravilo kakih 30 barak, šole bodo ' ti agprte en mesec, ker se bodo po-1 f tem rekrutje nastanili v drugih ko-M I roških mestih In trgih. Zamujeni Šol I skl čas se »nadomesti v času velikih M
I t Ruski v jetniki v Celovcu, iz Celov- * I >ca so dne 12. t m. odpeljali v vjet-l l/nl&ki tabor pri .Gradcu 8u ruskih vo 1 )ak07, ki so se nahajali ko«, ranjenci ^
Požar rta kolodvoru v Pontablju. I I Dne 24. jan. ponoči je na kolodvoru I I v Potablin zgorelo več ftelz, voz za I f I osebni promet, ftkoda je znatna, ker h I ie zgorel 1 osebni vagon popolnoma, ,
I	mwta nje n je ^j
«tL**kaJti obolelo Je ie mnogo IJu I WT|n zlasti bolehajo otroci. Prehra I i beguncev veljavna dan HOOK. Ra-
I litrov mleka, 7000 kilogramov itrom 11 I plrlja. 1000 kilogramov rila all fl I tola In ječmena. 300 kilogramov m a-1 ^
i Krepka besede. Artilerijski stotnik I r K»je pisal, kakor je ČItatI v "Arbeiter |! Zeltung*« leni naslednje pismo:"... I c I Danes dobiš pravo pismo. Prav za J
| vprašalja za uši. Te so nekaj poseb- j E iietja. j Kakor imate na Dunaju vo I •
I ImaTfeemu bi olepševal? Ene vrste 1r I uši /ni, namreč na glavah jih trna-1 [ mo/A v perilu v odejah, «v oblekah I Ejlrf kar mrgoli. Pišem tako lahko o I <i Kilem, a verjemi, to ni malenkost. Prt I m\\ priliki ie eno prošnjo. če najdeS f
I dsn boja, ko smo po šestintrideset |< I ur trajajoči hOji prišli do sovražni-
K Kit slast, ko so leteli irapnell In raz u I jokali nad nami," — potem mi jih p poiljl sem. da ta dva osla vpreiem! I ' SNIkakor ne misli, da smo msloduft «| j ni, aH t^ka brezstidnoet, popisovati, ^
j boja, trija!" ail da drugi ne more do- j*
gB^t"/to Je vendar preveč! V nas vseh me Je tekom časa nabrala ie ve- J . likanjbka jezit. Bili smo dolgo časa (I Brlftancl skupaj in vat smo se ftkan- a gp^ufrali, kako polna je rubrika nas-1. n/nil o zabavah na Dunaju. Tam tu- J' ■tjo ljudje pri fiampancu in ostrigah , jftiad nesramnimi dovtlpi, tu zunaj pa
lijaki in še pokopati Jih ni mogoče I Paaradl neprestane toče krogel J. In [ /ti vojaki so irtvovali svoje življenje
id«r po tri športne cigarete. S^tera so jt pseve dosti storili. Le povej na Duna-I j
** zmanjkalo. Dovoz rila Je J (I fetedlje, dalje iz Italije In iz Nlzozem n
p pke pa ga tudi ne morejo dobivati, ^ ker je Nemčija prepovedala, preva
^^uvozill v Avstrijo po kopnem za I ^^ ♦Satj^ rekvlz!clje premoga. Določeno I
Et*ff*nih boleznih'tih ie umrloT^ *na I
svoti^ stoji' nasproti kot protivrednost |
263.5 milijonov kron"*0	**
V šali Svoje sestro ustrelil. Iz C* lja: Dne 20. Jan. je sedel posestnika sin Josip M nI«] iz sv: Lovrenca s svojo sestro Nežo v hiši neke posest-nice v Mostah. Nefa Je vpralala svo Jega brata, kaj bi storil, če bi prišli zdaj rzahojnlki aU sovraini vojaki. Joalp Mulej Je na to vprašanje vzel Iz lepa revolver, ga nameril na svojo seatro ln dejal: "Vsakega bi ustrelil". V tem hipu se.Je revolver po nesreči sprolil in kroglja je zadela Neto Mulej v glavo, da je bila takoj mrbva.
Umrla J« v Ljubljani gospa Pavla Žlatnar. soproga pristava driavalh le* -J leznlc. M	...	, ...».,. , j
Iz Adlellč v B«ll Krajini pišejo: ! Dne 12. Jan. le v bolnišnici na češ- ! Jcem umrl slovenski vojak Mihael i Roiman, sin posestnika MIhe Rol- 1 mana iz Purge pri Adlešlčlh. y bitki pri. Orodku Je bil ranjen v levo stegno. Zdravil se je v bolnišnici v Ljub-ijani. Ko je okreval/Je bil poslan domov na dbpast. Meseca novembra se ie vrnil k svojemu polku, na bojišču |e zbolel na legarju, kateremu Je tuli podlegel. Pokopali so ga na Češkem Zapustil je starte ln leno s dvema otrokoma. Lahka mu zemlja!
test sinov v vojni. Janez Sojer, 01 let star , posestnik v Notranjih gori- 1 cah pri Brezovici, Ima deset sinov. Izmed teh jih služi 6 pri-vojakih: 1. lin Jakob, sanitetni vojak na juinem bojišču: 2. sin Janez, narednik lelez- ] brzoj. polka.ranjen na Dunaju; 9. sin 1 Matevž, orožnik* se bori pred Varšavo; 4» sin Ignsc, sluti pri 7, trdnjav, i polku r Galiciji; .5. sin Alojzij, pOdde-letnik pri 17. poftpolku, je ie v Ljubljani; 6. sin Jernej .odide te dni k 97. domobranskemu peftpolku v LJnb- < IJano; 7. sin Praac, ieleznlčar, j« 1 >proščen. Drugi sinovi so ie nedora- \ tli. Oče je hll tudi v vojni; boril se , le leta 1878. nr Bosni.	1
Umri j« v it. Jerneju na Dolenj-ikem po. večmesečnem bolehati« ob- ( iespoštovanl gospod Fran Bakše mlaj' ' II, mesar, gostilničar in posestnik v j m j lepil moški dobi, ie ne 37 let star. ,
Umri Je v Železnikih na Gorenj* 1 ikem gosp. Leopold Gtobočnik.
Poroka. Poročil se Je nadučltelj g. »Van Zagorc v Bell cerkvi z gospodlč-io Anico PuceUevo.	. ;
Novo taborile« vojnih v jetnikov ge igradl med Judendorfom in Gratwel- 1 iom na fttajerakem. Prostora bo tam ji 20.000 v jetnikov.
V	ruskem vjetnlitvu se nahaja dr. 1 lok Jeaenko.
V	srbskem vj«tnlitvu 9« nahaja r«-fervnl praporščak pri pehotnem pol- ( tu Št. 22. Anton Lušln. Interniran je « r Nilu.
Umrl Js v Celjski okolici Izdelova- 1 ec glasovlrjev in posestnik gospod Martin Ropaš. Pred nekaterim! 'dne-1 ga Je zadela kap.	(
Ali imate mogoče pohištvo laprodaj? AU bi radi prodati? ženite mali oglas v "Ameriko"
n pohištvo bo kmalu prodano
-p----- f
O tobaku, ki ne Ugrize". * 1
^V-.V^i'.-fs, * ■ • •••«•- M yWf'- *
Pogosto dobite " v tem listu -ig-lase od Prince Albert toba-ca. Tega toibaka ste gotovo abko veseli v cigareti ali v pi-►i. Ne ho "grizel" vašega jezi- . ;a ali sušil grlo, flder je vse to V <lstran.jem> s patentiranim pro- r esom. fadelovakri R.J. Rey- 1 lolds Tobacco Co. kontrolira- -o proces teg* tobaka. Hoče- f n, *da vsakdo zve, kako fin to-ak je to. Ali ni fino, če po zini stisnete svoj stol bližje k teči in prižgete svojo pipico. , redno začnete citati list? ,Naj-olje pa je, če je vaša pijpa na- \ lačena s Prince Albert toba-om.
dejte na oglas v tem listu, w ko ste tirali enega, jih bode-e ibrali vse. Če ga niste še nikar kadili, sedaj bodete gotovo ričeli. Prince Albert kuhko upite v vsfch trgovinah, kjer e tobak prodaja, po 5 ali 10^. 1; v pel in eno funtnih humi-orjih. Glejte na moža z dol- L
0	brado in dolgo suknjo, ki -e vedno naslikan nS&S^sakem
a vojn tega tobaka.
Presenetljiv uspeh.	n
$
Pošiljam vam lepe pozdrave, v
1	vam ipovem. da sem bil hti- ^
0	bolan in* sem moral klicati p va zdravnika. Povedali so mi, Zl a se moja kri suši. Želodec tj ece sprejemati hrane. 'Potem p em se spomnil Trinerjevega renkega vina, in .poslal sem aročilo za šest stekJejjic. Ko •m porabil štiri, sem se čutil n rlravega. Od tega je minulo jr e eno leto, in nikdar nisem ^ nel sitnosti z želodcem. Star tI ;m 67 let in bi rad priporočil ni j zdravMo vsakomur. Jos. An- jc rle. Grand Jtafpids, Wis. Tako fs iše oseiba, ki je imela -dobre ^ spehe s Trinerjem. To zdravi- |a > sčisti prebavljalne organe, ^ iredi a-petit in utrdi telo. Ce- v|
1	$1.00. \Po lekarnah. Jos. Tri-er, izdelovalec, 1333-39 So. k< shland ave. Chicago, 111. Gj
♦ * ♦	ni
Trinerjev liniment daje nove Iti
zdravi Hitro bolečine. Cena ...
ki stanuje ,na 753 No^ 'hoI-mj-s ave. On je upravičen nas zastopati in (pobirati naročnino.
Cl. Amerika.
l	! f
j AU BODETE PRODALI AU	! KUPUJ HlSO AU LOT?
Oglasite se pri	j f
J. MAZANEC, |i
ttew, a—I B»t«hi	i!
Zavu\i v iUml h h
736-39 Society for Savings j
Ml »jiIm 1I11I ,<I|.W>iA. M«in 3S1S	Cratral SIS2 W
" > . ' ' I"	'1
Hiše naprodaj.
V (bližini slov. cerkve imam naiprotjaj dve hiši, ki se lahko razdelijo dvema Slovencema; širok lot, v,saka hiša spredaj lota. Ena hiša se ne more prodati, pač pa obe skupaj, potem se pa razdeli vsakemu ena, vsaka hiša ima v 7 sob, v kleti pet za gorkoto, ban a, obe' hiši ia $5400. Takoj $1200, drugo nta obroke.
Hiša za 2 družini na 5908 Bonna ave, ve!;k lot in hlev za konje. Za ceno vprašajte pri mefi, ker se lahko na ofcroke kupi.
Hiša za 2 dnržini na E. 5$t'h St. Cena $3800, takoj $1000, ' Jrugo na dhroke. Imam se več liš y tej okolici za višje cene.
Hiše v Collinwoodu. ! Zidana hiša, škdjeva streha, sa 2 drtnžini, peč za gorkoto, ' prostor za kokoši, cena $2400. ■ rakoj $600, drugo na male oboke.
H's'a v bikini Lake Sht^re j >ffice na Darwin ave, 8 s<yb, ikrljeva streha, kopalna bana, >eč za kurjavo, velik lot $2200. ! rakoj $300, drugo1 na lahke obroke.
Mala nova hiša, 4 sobe, vete lot. »plača se takoj $1450.
Nadaljna (pojasnila d»»bite >ri Jdhn Zulidh, 1165 Nor- ; vood Rd. Opi>mll)a: Ker mno- ; fo rojakov ne ve za Nbrwood | htd* naj povem, da je to vzhod-
ija 62. cesta	(ig)
.......*--■ .'-■-- 1
i Frank Bricelj,	;
6026 St. Clair ave. Expresman. iPrevažam .pohištvo in vsa- ! :ovrstne stvari. Postrežba toč. ! ia in zanesljiva.
rd. Princeton 188a L, (25) I
__ * _ -
h na »m, ■! nj«n»	— !■■-
Cm mmJm bi *4 MjiteUJUk •Armvil, 4m t« i
MN M^TMiU.
VaH sdrovnUJki r*c»p<i nm)i priti t i Mti# UkarM, kjf	tdtlstii aataačas
pijtUiiiriilii I—Bit tdbjinlii iai» j ®® fUBiljtfili pcsdbiftsfj toalftalK potrtb* Ml«, 4B«t, clfu ia UeAerJ*.	j <
Guenthers Sloven. Lekarna, -
AddUen Rd. vogal 9i Clair Ave.
iiinjii>f.";in.'ii ' i;' 1'"i'^'i^^ti^iiiil-'11!!^!)^-.)! hk-',i. ii'il s i
Delo je najbolje na f ramah.
Slovenci in Hrvati, katerega eselijo farme, sedaj se vatli udi prilika, ako iniate le od 500 do $1500 dolarjev, seda h am lahko dobim farmo v dr- I a vi Ohio od 15 do 75 niilj 1 roc otl Clevelanda. DoJ'.re emlje je mnogo, samo poiska- 1 jo je treba. Pišite na mene. " išite koljko zemlje želite^ ku- ti iti, (koliko iniate denarja in ® ruge podrobnosti. Natančna n ojasnila dobite vedno od me- J^ e. V Ohio so farme obdelane j< 1 imajo svoja poslopja, sadno revje in vse drugo orodje. Ni eba kupovati sveta.' ki je še eobdelan, .pa ga drago plaču-ite. V bi rži ni Clevelanda so trme predrage, če pa greste y do 70 milj od Clevelanda, pa ^ hko kupite zemljo od $40 do ^ io a'ker s hišami in poslopji ^ red. Sedaj je najlepši čas, ia ( apite farmo. Uredim vam ta- ^ vda lahko plačujete na male broke. Samo pišite koliko de-jrja imate in koliko akrov že-:e kupiti. ^ v -v^- •	E
John Zvdkh,	g
r 1 ■
wsmmx
Pozor rojaki, nevarnosti
Vsak človek pri zdravi pameti mora pri|poznati, da če je človeik izučen mizar, in ipotem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne razpbe. To- i rej nevarnost za vsakega, ki kujpi, pa ne ve, kaj se prodaja. Jaiz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hiše, in v teh dveh stvareh imam že večletno skušnjo, to- 1 rej niste v nobeni nevarnosti, če kupiite od mene. Vprašajte one<ga, ki je že od mene kupil, on vaili pove. Se p»r>jporočam. , Josip Zajec, 1378 E. 49 t h St. Cleveland O. Cehtiral 6494 R.
----i— (!£)
POZOR!
/
Znani rojalk J. Zakrajšek priporoča svojo novo ^urejeno, vsem potrelbam ustregujočo ; grocerijo, ikjer dobite vse jest-vine /po n x*kih cenah in sveže. >Prevažam vtsakotv,rstne stvari, 1 kadar se selite, aH kadar potrebujete dobrega grocerista sc uglasite na 6422 St. Clair Ave. Prva vrata od. B. Leuetig. City. Tel. Princeton 2986 K.
- (20)
FINO VINO
vedno dobite pri Joe. Koželu. Belo, niagara in coocord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jo* Kozely, 4734 Hamilton ave.
-:-(88-151
jmNmiNIMIIINMIL
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, i
I
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 StCbir Ave.
'l	i ■
Govori se tloveatko in bvat-sko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske ! strežnice. Edini zobozdravniš- ; ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne ure:
. Od 9i30 (fo 11«30 dop.	!
Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00zv«j!ir
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon ataoovaqja: 1
Eddy 1 M. j v
......i............./ s
■■	n
Ameriške Slovenke. |
RAJ MORA ZNATI VSAKO DEKLE IN 2ENA?
Izlla je knjiga veleianltnive vse-ine:
Cažipot am. Slovenkam
Poduk za odrastls dekleta In lene. Priredila po rasnih virih Zora Vito-nJr. Dolgo časa smo pogrevali Blo-enci sllfine knjige, katera bi razmo-rlvala vpiafisnja tikajoča se smerl-klh Slovenk ter kazala pot do samo-avestl In vlljega moralnega nsans-ja in pospoSovala zakonsko srečo 1 b'agbstanje. Knjiga Je zelo inte-esatna ln obsega čez 100 strani ter ; primerno vezana.
Cena 11.00
POIČNA BIBLIOTEKA
P. O. Box 803. Milwaukee, Wis.
1 * tell East 2377 W. Cuy. Cen-ral 6678 R. — iPlin in Kisik Jradne ure od 9—12, in od j —5. Pondeljek. četrtek in so-oto zvečer od 6—8.	-
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik >retje zob brez bolečin. Delo arantirano.^Govo'	; v
P^^Rabite dober tobak i
Najboljši pridelek f Ameriki J Cash kuponi ¥ vsakem zavoji ppp
Kupone ae lahko izmenja za
gotovino ali vrednostne predmetg	/VNpJ^r/
Vsakdo ijihPkadi Vsakdo jih hvali
Vsaki trgovec jih prodaja. mfS^^S
ANTON SASLAMON Carpenter - kontraktor. Priporoča se Slovencem za nova dela, kakor tudi popravila
starih del se prevzemajo ' in 2vršijo točno in solidno. Vse moje delo je jam-čeno. — Cene nicke. ANTON SALAMOtf.
1594 East 49th St.
—---- (24)
Pošten slovenski fant išče delo za .grocerijo. Zna angleško in nemško, 1387 E. 45th St.
_09>
Naprodaj je hiša, 6 sob, lot 50x150, za trgovino urejeno spredaj, velik hlev, skedenj, sušilnica, hladilnica za meso. Dva vodnjaka in zajemalnica vode' Kopališče in zahod. Električna luč. Mortgage $1200, na Cleveland Trust Co. Proda se na $400 aH 500 predplačila ostanek na mesec. Rent $20 na niesec. Stop 126 Shore Line, Vine iSt. Euclid, Ohio, 200 čevljev od Cut Rid.
Kako lahko dobite časopis zastonj?
Izdelovalci jako dobro izna-nih cigaret Nebo in Žira dajejo čitateljem tega lista izvan-redno priliko, da pridejo zastonj do lista. Izrežiti oglas teh cigaret, ki se nahaja v tem listu v vsaki številki, prilepit« ta oglas na |pofk>rov škatljice Nebo ali Žira cigaret. To je vredno pol centa v gotovem denarju. Kupon, ki ga dobite v vsaki »katljici Žira ali Nebo cigaret je tudi vreden pol centa. Te kupone in oglas v listu Irhko 1 amenjate za gotov denar ali <za krasn-a darila pri P. L,orilarrl Co. To je najbolj velikodušna ponudba, ki je bila še kdai namenjena občinstvu, in prjčakHij-e se. da se poslužijo v? i kadilci cigaret te ponudbe, ker vam daje priliko, tla dobivate vaš list zastonj, če nahranite dovolj kuponov.
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA
3222 LAKESIDE AVL
Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna p—trs ftba. Vfcdno sveie pijače.
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski >roriajalec Josip Vidmar,15217 Luknov ave. N. E. blizu šola
(37-M-36-15)
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. ui 61. ceste S posebno' skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V za-ogi rmaitio vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
LORENC
Skok & Co.
4118 St flaw.
Pnri in edini slovenski klepar d strešni krovec. Barva hSe po nizkih cenah.
HAROLD E. EMERICH.
javni notar in zastopnik za za-varovaln no proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. TeL Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanje:
16205 St Clair ave. Collinwood Sta. Cleveland, O.
11	—" T.................'
Služba.
Boljlša ženska, ki se rkaume pri gospodinjstvu ter gleda na
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA W BEJ^Dl 6112-14 ST. CLAIR Avt*
Naša slivovka je kuhana iz pravih suhih češpelj. Cena 6 steklenic je $6.50,12 stek. $13.
V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25 $2.75 in $3.
Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50» 55, 60, in 65e.
Katavba in Delavare vino 75, in 80c galona.
Za vins računamo posodo za 5 in 10 gl. $1.00, za 25 gaL $2.00, za večja naročila je sod brezplačen. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov.
Za pristnost pijače junčimo
The Ohio Brandy Distilling
COMPANY ^
6102-04 St datr-ar. Qefdaii 0.
Čisterje in likanje obleka
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
. Molke obleke................»1.00 Ženske kiklje....................80s
Moška suknje................41.00 Ženske dolge suknje........$14)0
Jppiči...............................SOc Ženske obleke.................«1 jOO
Till DAMM DRY CLEANING Co.
E2*ZSL2f 1574 E. 55th ST. IssLiSS!
A. J. DAMM, poslnrodja.
Naznanilo.
Kadi narastka trgovskih poslov je The Wolfe-Srll Realty Co. preselila svoje prostore iz %Q2 na 715 Garfield Bldg, in s tem pridobila še enkrat toliko prostorov kot prej. Tekom zadnjih mesecev je kompanija mnogo zholj'sala svojo prodajo lotov. The Wolfe-Sill Realty Co. je operirala v jugo-vzhodnem delu mesta, na takozva-nem Heights View Subdivision južno od Broadway in Miles ave. na Warner in Turney Rd. Zadnje poletje se je prodalo več kot polovico zemljišča, tn ninogo hiš bo zidanih tekom letošnjega ipoletja. Kara E. (105th St. je podaljšana do Garfiekl »parka, in kare (bodejo šle naravnost .preko zemljišča iz G'arfield parka v Euclid beach Kompanija [pričakuje letos dobre kupčije rt zemljišči. ———..... 1
Pozor!	I
iSlavnemu občinstvu in trgovcem natznanjam, da sem preselil svojo kovačntco iz 1263 E. 55th St. na 4302 Payne ave. Priporočani se občinstvu se;fi| za nadaljno naklonjenost in lutpam, da. bodem labko vsem postregel v najboljšo tadovolj-nosi.
Henry KržiČ, 430a Payne ave. (a2)
čedna front soba za enega ali
jza dva se odda. 6412 Varian ave. Soba ima svoj uhod (20)
■5YWC: V Das
■	abrala k« ve-j dolgo časa smo ae ikan-
I rubrika »az-aju. Tam tu-u in ostrigah
■	, tu zunaj pa
ubogi mrtvi
■	ih nI mogoče H . krogelj. Tn
roje življenje
■	»bo poslali v ste. 3 tem so
H »vej na Duna lislimo."
| Rila bo zmanjkalo. Dovoz rlža Je k;S©poinoma onemogočen. Do vojne mo mmtotu * .Avstriji ril Čet morje Is [ indije, dalje Ii ItaMJe ln lz Nizozem [ ake. Sedaj Je to nemogoče, zakaj I promet Cos morje je ustavljen. Italija | |e Isvoz rjža prepovedala, lz Nizozemske ps ga tudi ne morejo dobivati, P ker je Nemčija prepovedala, prava-Hpl rlžfies njeno ozenjlje. Leta 191:!. Mjap uvozili v Avstrijo po kopnem zo ■IklHljone^ron rila, čez morje pa za ■r milijonov. Sedaj velja 100 kllogra mov rita kakih 100 K, ln se Je torej cena tega važnega In priljubljenega | llvlfa od začetka vojne povečala sa
' Kra|ol*inJLlnc7e vlada tdr Jih!" 1» hffttfae rekvlzlclje premoga. Določeno SBjlrt'o koliko premoga se mora vsak ■Kn spraviti v ta mesu. Tako mora gpjgtTavskf revir poslati vsak dan 800 Ka premoga aa Dunaj, »padno
R^SSd^JapJdno0^CeSkl^evI? SSSja'
^Mri^ino rtaaji ™ LJubU.nl. V
Roman ia časa francoske revolucije.
'. ==
Fraatoakl .pfal:	^
Victor Hoc*.	,	L. J. P.
a «'-Jr J^li&W'i&i*^* 4	_ ____ fjfll
Cknonirdain mu je vse to do-vodil, datira v no jako nerad. Kdor začne ^knb&ti za trnjavo, s^cniii «a trdnjavsko posadko. Zato je Cimo»wrdaiu z nevolj-nimi očmi to gledal in le nerad dovolil, da se trdnjavi prizanaša. KljmJb temu pa sam ni vedel, kaj se godi z njim. Pred oči so mu stojpila mladostna leta, Jco je foil šednboven v Pa-rigne; tedaj je vzgajal mladega Gawaina, in v tem stolpu je imel svoj glavni stan. In ravno v knjižnici tega stolpa je držal mladega Gscrvarna na svo-j h kolenih, in med tem zidov-jem ga je gledal, kako je naraščal iz dečka v moža.
Zato je pustil Gauvaiina, da je pr'čel z obleganjem stolpa na oni strani, (kjer Ibi povzročil najmanj •sikode.
HViAlNiA/JiSTO IPC)(»'L A V J K.
Načrt za beg.
Teikoin cele noči so se pripravljali na obeh straneh . Kakor ihitro je Imanus iz »tolpa ipovedaj*svoje ipogoje, je poklical Oaatvain svoje podpovelj-niike.. O'tiedhamjp, podpoveljnik, je. (bil mož, na (katerega se je lahko zaneslo. Ubogal je vse, kar wo mu naročili. Bil je kot konj, ki ima na olje h straneh dcij slejplla, ikoraika po ravni poti tja, kamor ga vajeti silijo. Toda pri tem je bil pošten, hraber in nepodkupljiv.
Gauvain je pričel dajati svoja -povelja Gattdhampu:
"Guechamip, lestvo potrebu-bujemo."
'IPoveljtiik, nii nimamo nobene."
"Toda dobiti jo moramo." "Za (plezanje ?" "Ne, aa rešitev." "Raaumem. Toda lestev, kakor jo zahtevate, mora /biti jako visdka."	j manj za tri nadstropja.''^ "Da, ipoveljniik, taka mora , biti.1' j
''In še večja, da smo gotovi svojega uspeha,"	;
''Gotovo."	I
"Toda me razumem, da ni- (
' , mate notbene lestve s selboj?" , "Poveljnik, vi niste sprva mi lili, da (l)odete plezali po j tem zidovju. iSjporočili stenam , da bodemo trdnjavo samo oble-gali. Nabavili aiuo si torej do- | volj razstrelnih snovij, toda ne | lestev. In zato jih tudi nima- v mo,!'
"Naredite lestev talkoj." J "Lestev, tri nadstropja vi-snika se ne more tako hitro na- v rediti."
"Pa jih z veži te več skupaj." "Toda zato moramo imeti • naj prvo male lestvice." ''Poiščite jih."
**Kje? 'Kmetje uiničijo vse , destvfc
;pra v tako kakor svoje I vozove in kakor podirajo mo- .. stoye."	J
, "Toda kljub temu moram jaz imeti lestev."	'j
"Poveljnik, ja^ menim, da dobim lestev v mizarnici v Ta-
" m
vene, (blizu Fougeres. Prav gotovo jo imajo tam."
"Časa ne smemo ^lbiti," "In kdaj i&lite lestev?" "Jutri ob tem času." ''Poslal bom oddelek voja- s kov v Javene. V tem mestu je t url i ,naša ka valerija, iki bo po- 0 magala -pri dekn. lestev je lahko jutri tu, 'predno solnce za- | i de/'
"Tako je." reče Gauvain. '' "Hitro torej na delo. Pojdi!" '' I>e-et minut (pozneje .pride 11 Geuobamp k Gauvaimt iti mu s sporoči,:
"Ptrola je odšla v Javene." Gauvain pa je" odšel proti i mostu, iki je vezal grad z osta- , Hm 'poslopjem in dolgo zrl na u stolp. Zraeunal je vse podrob- 1 no, da tedaj, ko se z vri i sploš- h ni napad na stolp, ne pobegne n nihče iz trdnjave. ZIbral je svo-ie bataljone v neposredni toliži-ni stolpa. S Cimourdainom sta i< Ve razdelila v poveljstvu. Gau- i vain je »prevzel ono stran, ki se p je približevala gozdu. (Timour- k
".TJ- '	. %	U, ... -Vi	>
dain je vzel stališče 4>ri mostu.
Tako so pričakovali odločilnega t renu tika.
XIII. POGJjAVJE.
Kaj dela markiz.
Dočim so se zrunaj vsi pripravljali za napad, so se znotraj vsi (pripravljali za obrambo. Oblegovalci so prejSne dneve razstrelili kakih tristo fun-»ov smodnika pod stolpom, in razstreM»a je naredila precej široko odprtino. Ta odprtina se je pričela prav »podaj pri stolpu, je LŠla najprej skozi najde« belejši del ter se je nehala pod strmim obokom v pritličju trdnjave. Olblegovaici so potem še neprestano streljali na to odiprtino, jo razširili in naredili bolj pripravno *a splošni naskok na trdnjavo.
Pritličje, kamor je ta odprtina vodila, se je razširilo v vznožju stolpa 'kot vel i!<a dvorana, podpirana jt djoiki in kolonami. Ta dvotana je bila najmanj štirideset čevljev v premeru. In vsako nadstropje nad pritličjem jfc imelo enako dvorano. le s to razliko, da je bila vsaka višja dvorana manjša? in ila so dvorane v gorenjih nadstropjih imele male line '•kčlzf katere je iprihajal zrak in svetloba, (ločini spodnja rtv orana »ni imela ne lin ne oken, llila je enaka grobnici.
Oblegovalci ^o imeli precej lepo priložnost, da se ipolaste te »podnje dvorane, kajti kakor ilrtro se jim posreči .priti •fcozi odprtino v to dvorano so •me!i priliko vzeti cel stolp. Tcida pomniti je bilo treba, da 4je nikdar niiliče ni dihal v tej spodnji dvorani, nihče še ni 'tanoval v njej, ne da (bi bil v s'irimliva'jsetili iiiiralh 'zaldusen. Toda sedaj, radi odprtine, ki , ie vodila naravnost v to dvora- < to, se je lahko prebivalo v njej, j •t£T je iprihajal zralk iiz zaman- i i'h prostorov skozi odprtino, ] In izato tu d; oblegane i niso t aitprli odiprtine. Zakaj neki? S i erozijami iz topov Ibi bila od- ■ »rtina kmalu izqpet odprta. Tola kako naj se branijo v ta-tem (položajtii? Toda Lantenac e imel ipoigtvm. Pričeli so za-(rajevati odprtino, delali so i ia vse moči, pot je 'tekel z lica. ( .antenac je bil duša obrambe, Podoben- onim starini vojsko- j odjem 18. stoletja, ki so šele - starosti 90 let se pokazali :.a (prave vojskovodje.
"Poiguiin," je (govoril svojim nožem, 'pomnite, tla je šved-ki kralj Karol Nil. se zaprl $00 Švedi v nelko hišo in se e ustavljal 20.000 turškim na-»adalcem, (pa ga niso zmogli."
Barikadiralj , so dolenja dva { iniKlstropja, tvtr<lili vse sobe c itndili so vrata s tem, da so 11 h y.ibili z dvojno vrsto žebljev, oda srednje vertikalne stqp- ^ 1 j ice so vodile oid nadstropja ^ o nadstrqpja.	'	s
'Marfkiz je ibil neutrujen. Dvi- 1 al je teši\e kole, jih nosil, pre- s lačeva^l kamenje, pomagal, se "atil. sinejal, toda vedno je 1
pri tem velečastni seig-' v eivr, maiikiz, eleganten, pono- ti en.	r
Nikomur ni dovolil, da triu s dgovarja.	j'
Večkrat -je -povedal branil- s ern^ "če se vas spunta ena po- v niča, boni zapovedal »drug' ' olovici, da vas ustreli. In z v rmgo (polovico ibom branil trd-javo." Računal pa ni na dej- o tvo. če sc nut spnntajo vsi d k upa j.	t
Dočim je bil markiz izaipos- t" en pri razpoklini in v stolpu, v f je Itnanus (pečal 35 mostom, č v,o se je pričelo obleganje, je '' «1 markiz odstraniti nežilno ' ?st^.v, k' je vcldila od dnvgega j< ;ulstropja horizontalno proti ii lom. Imanus jo je odnesel v \ njixoko. In to rešilno lestev n ; Gauvain želel imeti. Okna tolpa so bila »zamrežena in h regraje-na * trojno vrsto že- c iznvh kolov, ki so 6ili vzidani \
[v mogočne ska»le. Nemogoče > bilo iti skazi okna noter ali ven. Tocfa taka okna so bila v prvem nadstropju. Ostala okna niso ibila zamrežena, toda tako visoko, da je bilo nemogoče misliti, da se jih doseže 2 les-tvo.
Imanus je imel s seboj tri može, ki so ibili z njim enatko odločeni umreti ali živeti, in pripravni za vsak čin.
Imanus je (preiskal gojenje nadstropje, kjer je bilo mnogo slame in sena, potem pa spod-njfc. kamor je nlkazal (prinesti čelbre s smolo in užigalno snovjo. )Fbse'bno je skrf)el, da je ostala užigalna vrvica, katere en konec je tbil na mostu, dru-
v sto'ipu, suha. fpotem pa je dail (prenesti otroke v drugo nadstropje, v iknjržnico. Tako so bili otroci v sredi med dvema ognjema. iNad njimi seno in -lama. pod' njimi smola in dračje. |Pbl?tg vsake zibeljke ie postavil Imanus lonec z juho in leseno žlico. Rešilna lestev je slonela ob zidu. Zilbeljike so bile ob drugi strani »zid-u. rmanu* je tbil tudi mnenja, da o p< žar, v. slučaju, 'da ga zaneti. se hitreje raizširil v knjižnic®, kjer so bili otroci, če odt-\ rfe okna, in nastane prepi'H. Zato je na sino'c-o odprl' vsa okna v knjižnici.
1K0 je vse to odredil, je odšel. >;»iprl vrata, ki so vodila iz stoljpa na .most. dvojno ključavnico ter se prepričal, če jf užigalka na pravem mestu. Ta ' užigalka se je pričela v okrogli 1 srfot, se natialjevala .pod želez- ■ irini vrati, potem pa je sla v CJodlije prostore pod mostom, se vlekla po stopnjicah na v- ; zgor, po koridorjih ter se .kon- 1 čala v »smoli in dračju, Imanus je zračutial, da če (prižge to uži- ( Bfalko, da mora pričeti tekom :etrl mre stolp goreti. In ko se ie iprejpričal, da je vsaka stvar ia svojem mestu, je odšel k 1 Lan t enacii, kateremu je i2ro- e :il (ključ, in slednji ga je vtak-iM v svoj žep. Imanus pa se je 1 jodal na vilh stolpa, odkoder e opazoval vso okolico.
Ko se prikaže .solnce, in nje- ' rovi žariki razsvetljujejo oko- s i co, je opazil Im ami s osem .ba-aljonov repuU>likanske arma- J le, pri)pravljenih.* 7. meči od) trani, s telečnjaki na hrbtu, v )ripravljenih za napad.
•1
Tretja knjiga.	<1
Masakra sv. Bartolomeja.
prvo mr.uwjE. h
Otroci se zlbudijo.	ii
Najprva mala deklica.	o
Kaidar se otrrci /budijo, je	>
;akon k0 cvetlica odjpre svoj	g
vet, zdelo se je kot bi dišava	o
irihajala od malih -telesc.	ž
George t a, stara 21 mesecev,
:i je maja meseca vedno se-	z ata materino mleko, najmlaj-a izmed otrok, dvigne svojo
nalo glavico se vsede, pogleda	p voje nolžice in se začne igrati. Jutranji iarek solmca pade a njeno izilieljko. Tešlko je po-
edati. kdo je bil bolj ljube1«;	B ložica deklice ali jutranji ža-
ek snlnca. Ostala dva otroka	h
ta še, vedno spala. Rene Jean	ti e zgledal kot mali Herkul;
pal je na trebuhu, z rokama	i
ipeiteh stisnjenima preko oči.	n
^be nožici Gross-Alaina pa ste	n
iseli preko izitbeljke.	s,t
Vsi tr'je so bili oblečeni v	n
unje; dba dečka sta bila naga,	Z
e k lica pa je imela na sebi rat?-	d
rgano krilo. Kdo je skrlbel za	st e otroke? Nihče ne more po-
erflati. Mlati gotovo ne. Kme-	n ki puntarji so jiili vlačili iz go-":e da v gozd, i/ vasi v vas, in
ajali so jim ostanke svojih	j!z
sidif. I11 malički so živeli, kako	,v
m je tpač narava dopuščala.	-c
rsak je bil njih mcjsttr, pa	\c ihfce njih oče.
Georgeta ilolepeta sama s se-	in
cj. 'Kar ptič (poje, to kle.peče	ri trc«\\ Ena in ista himna je.
frmranje otrdka je več ali	zj
. Ii '	. v..;' 4. £'
V&taac, skoči moško k zibeljke, pogleda na..lonec, in misli paČ, da je za njega^ Kmalu je pri loncu in začne viživati svoj
»Ko je Geodeta klepetala sama s seboj, se Cross-Alam ni tzfmdfl; toda ko je čiri ropota nje iliice, je odprl »voje oči. Gross-AIain je bil star tri leta. VtViel je svoj lonec, in ker je bil l')Hzu, ga .potegne <!< sebi, ne da^bi sikočifl iz zibefji, in po viz-rjledu Rene-Jeana izačne jesti.
Ko je Rene-Jean spratanil svoj loitec in strgal po dnu pi-•skra, se obrne Geogeta. Rene-Jean pa vzdihne: "Popil sem mojo jubo." "Pupal?" reče Georgeta. In ko vidi. ida Rene-Jean nži-va svoj »del. in da je Gross-A-lai-n že gotov s svojim delom, vzame tudi ona svoj lonček z jtt.ho. Le žlico je nesla večkrat k svojim ušesom kot v usta. Tu,našem pa se je odpovedala civilizaciji in je izajemala s S'vojo roko.
Ko s tU bila oba dečka igoto-va, sta se izačela ipoditi po knjižnici. v.
DRUGO POGLAiVJE.
Naenkrat se je začula zunaj, ob gozdni strani trobenta, in glasu trdbeti'te je odgovoril reg na tvdm stolpa. Trobenta je 'klicala, rog je odgovarjal;
Trdbenta d'ru.gič zapoje, rog pa v <lrivdič ponovi svoj zatemnjeni glas. Iz "parobka gozda )a se pojavi zdajti močan, toda čist glas, ki odmeva proti fvtol,pu:
"Roparji, čujte! če se ob »oJčriem vzhodu ne utdaste najini pogojem, vas napademo."
In z »vrha stolpa se oglasi lruigi g3as:	i.
"Pričnite z napadom!" * | Prvi glas nadaljuje: "Ustrelili bodemo s topom F )ol ure pred naipadom kot v I zadnje svarilo." ,	J
T n glas z v rli a stolpa oftme- 1 ra:
'Pričnite z napadom!" Ti glasovi sicer niso prišli -
10	otroških n.šes, .paČ pa so sli- I ali glas trol>ente in roga. Ko je ■ robenta /.apela prvič, je Geor- I re,ta dvignila iglavo in prene- J lala jesti. Ko je 'zapel rog, ie J taknila žlico v lonec, ko pa je J apela trobenta drugič, je dvig- 1 ila prvi prst desne roke, ga d Iviigala in spuščala navzdol ter ^ lrmrala poluglasno: "Muska." d
MisIimo|da je menila "god- '
Oba tleska pa, Gross-Alain ^ 1 Rene-Jean pa se nista mno- 1 o zmenila iza trobento ali -rog. j Cijuuo zanimanje je bilo dru- i je. Mal hrošč je prilezel izpod inare in koracal preko knji- M
Gross-Alain ga je prvi opa:	I ill in za klical:
"Glej, tiček je!"	I
Rene-Jean pribiti bližje, da	J
ogleda.
(»ross-.Ajain tpa še pristavi:	A
"Uigi ii/uil Ibo."	1
"Ne dotakni se ga," svari	d
'ene-Jean. ' .'	^
In obatfva začneta gledati	A
rolšča, kako se premika po	1
'Medtem pa je Georgeta zavila svojo jnho; zdajci ipogteda J a bratce, Gross-Alain in Re-e-Jean stojita pri oknu, glave J ta'knjeni skupaj ter neizmer- ]
0	pozorno opazujeta hrošča, fl aidtlzevala sta sa:po, ko sta vi-ela, id a je hrošč mathoma ob- š
Georgeta pa, iki je videla, da	I jena brata nekaj opazujeta, A
' »udi bote I a videti, kaj je to.	W
1	I ilo ha1« lahko za njo priti	A (Tiibedjke na tla in med razni-	m
11	zaboji, stoli, papirji in orod-	| 111 poislkatl pot do bratcev,	W da drznila se je vseeno. •	A Imela je prvo te(žavo, da je	\
4šla iz zibeljke, potem je po- d nila vstran stol. ki je bil na ^ otu. se qolaizila mimo dveh Aj tbojev. se dvignila na kup pa-1H
-^ 1
^k imii^r ^b
■	mm I Eih
Čudno je, da se mora ljudi opominjati naj žuvajo svoje največje bogataftvo ~ zdravje, ki se ne dobi tako lahko, kadar je enkrat zgubljeno. Toda ljudje silno zanemarjajo svoje zdravje prav kakor bi vabili bolezni in smrt v svoja telesa. Hranite svoje zdrahe bolj kot svoje dolarje. Mi ponujamo onim, ki so zgubili svoje zdravje, in ki ga žele I
Trineijevo ameriško
To naravno zdravilo obstoji s čistega rudečega vina in zdravilnih j želiič, in ima mnogokrat bitre posledice, če se redno jemlje, če imate
OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUŠO APETITA, j HIPNO SLABOST, BOLEČINE SPODAJ,
KRČE, ŽELODČNI KATAR-	j
Za vse take bolezni je treba telo hitro izčistiti, ne da bi telo oslabelo. To zdravilo utrdi sistem in mu pomaga, da odpravlja svoje delo I brez zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih in prebavljalnih organih, * k d bro pl*
PO LEKARNAH.	CENA $1.00 I
JOSIPTRINERI
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
potrebmete, to^la jutn van^ lahko koristi^ a ^^ ______^^^^^^^^^^^^^^^______j|
flr .•>;•;•:•■':■.'■ I 9 Aa 7A DCZ£L"\
Rf W3$fl :': d&voljneže ^D s tobakom. .
M^MiSMimš ' VweliU M prave«. t«jM|V»
Hif. kupojet« MjboUi.g. \ vipiPjH fennpUMr	Prinr* AlK^rt
ker m vam Mubi Ntmote gri»ti Wr	jezika. Veselja vlada pri vsakem
i Prince Albert .
narodni tobak veselja
hladen gorljiv, tladek ket oreh. Noben drug tobak ni enak Princ Albertu. Kupile ta tobak, naredite s njim cigareto ali sM ga natlačite v pipo in vedeH berete, k* j je pravi tobak. ^
Kupite Prtnce Albert povsod v 5c vrečicah, v kositernih J?	ikatijkah 10c ter v eno in pol funtnih humidorjih.	M
It J. REYNOLDS TOBACCO CO., Wm*e*8alem, N. C
ui tako ie prišla kakor bi re-
1 . yf*	' rV . , j
kel mornar — na morie kier
WVUIOI	tld. lit ViJC,
stirrh -z .gibčnostjo mačke, in tako je prišla do okna; toda t« je bila velikanska te?ava; velika lestev, iki je Ježala tu, je |
sqg-ala skoro-do oken. Ustavi, se za trenutek, df premisli; in ko je končala s!voj pogovor, jej bil skilejp storjen. iPrime se trd-' no za »klin deske in skuša vata- [ ti, iprvic se ji ponesreči in pade, drugič ravno tako; tretjič pa J moiato stoji, in oprijemajoč se'«
"ti	mwiMiiiiiiii iiT
Georgeta se vsede Dolec svo-
Jr ^ . ,	- I
kje v (podstrešju stolpa. Lastovka seje vrtela v (krogih oko-'
1 ' ■ 1