Kdaj asfalt do Stranske vasi?
Ni redko, da se voznikom avtomobilov, mo-torjev in koles, ki vozijo z Dobrove proti Stran-ski vasi, izvije prav pošten vzdih olajšanja, ko pridejo na konec poti. Ta cesta je namreč prava muka za vse, ki vozijo po njej, saj na njeni, kakih 800 m dolgi trasi, še vedno kar morgoli lukenj in vseh mogočih vzboklin, izpod koles pa sili prah, ki se vztrajno oklepa vozil, pa tudi voznikov samih. Še več: cesta je edina na tem območju, ki k vedno nitna asfalta, pa čeprav so v drugih, sosednjih krajih, to že zdavnaj uredili.
»Ta pot je prava nadloga za naš kraj«, se upravičeno jezijo prebivalci Stranske vasi. »Iz Ljubljane do Dobrove se človek lepo pripelje po dobrem asfaltu, potem pa mora po teh razvali-nah in prahu sem čez. Res žalostno. Ne razume-mo, kako morejo odgovomi to dopustiti tako blizu industrijskih središč .. .?«
Svoj delež k tako žalostnemu stanju ceste pa so, kot so prepričani Strančani, vsekakor prispe-vali tudi težki tovornjaki, ki so trumoma vozdli tod mimo, ko se je gradila avtocešta. »Ti so še dokrajčili že tako žalostno cestišče«, pravi novi predsednik vaške skupnosti, ki pa raje ostaja neimenovan. »Kmetje, ki imajo tu zemljo, se upravičeno pritožujejo. Cestišče je bilo sicer že nekajkrat zravnano, vendar pa je deževje in erozija vse sproti uničilo. Potrebna je trajna in dokončna rešitev, to pa je edino asfalt. ..«
BRANKO VRHOVEC