Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 14 / Leto 79 / 4. april 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 12-13 AKTUALNO PRIL OGA SPORED Edita Cetinski: Ženskam je na splošno še vedno težje prodreti v poslu kot moškim »To je unikatna oddaja v našem prostoru!« Veseljak v živo z Darjo Gajšek ŠT. 14 4. APRIL 2024 Tamara in Rudi in njuni mami na Aktualu Najboljša hčerka in najbolj priden in uspešen sin! PET. 5. 4. SOB. 6. 4. NED. 7. 4. PON. 8. 4. TOR. 9. 4. SRE. 10. 4. ČET. 11. 4. Str. 22-23 Str. 3 Str. 6 CELJE Benjamin Mencingar: Dolgi dnevi v komi so mu prinesli bogata spoznanja Kje bodo nove nad- in podzemne zbiralnice odpadkov? Str. 6 Ne sirota, ampak ukradena Jerica Druga svetovna vojna je pokazala nešteto krutih obrazov. Tudi zloglasno krajo otrok. Brez kančka slabe vesti so jih nacisti v imenu SS-ovskega rasnega eksperimenta kradli staršem po okupiranem ozemlju, tudi v Celju, da bi jih dali v posvojitev dobro stoječim nemškim parom. Vse to so počeli za svoj tajni program širjenja arijske nadrase. S tem so pahnili v trpljenje več sto družin. Pet mesecev je bila stara Celjanka Jerica Poljanšek, ko so jo odpeljali v nemški Lebensborn, a so jo, najverjetneje zaradi očetovega vztrajnega poizvedovanja, kmalu po njenem drugem rojstnem dnevu vrnili staršema. Vsi mame in očetje ukradenih otrok te sreče niso imeli. Nezakonita dejanja pred stečajem štorske livarne Ljudje potrebujejo pomoč. Kaj čaka ministrstvo? Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 14, 4. april 2024 AKTUALNO ZADETKI Na prvi letošnji seji Mestne občine Celje se z novo strategijo športa niso strinjali vsi mestni svetniki. Proti jih je glasovalo 11, za 19. Po mnenju pripravljav- cev in župana Matije Kovača strategija zajema vse udeležence, ne le tistih, ki se profesionalno ukvarjajo s športom. Dodal je, da jo bodo bolj natančno in po- drobno dopolnjevali z letnim programom športa in s triletnim akcijskim načrtom. DEAN ŠUSTER Vrhunski šport, obnova športne infrastrukture in njena uporaba, programi za starejše … Še malce podrobneje o strategiji športa v Celju Občina želi dvigniti osve- ščenost občanov in spodbu- diti športne dejavnosti v lo- kalnem okolju ter zagotoviti osnovne pogoje za razvoj in izvajanje različnih oblik špor- tnih dejavnosti. Strategija med drugim predvideva reorgani- ziranje načina najema šolskih telovadnic za izvedbo letnega programa športa v Celju ter poenotenje pogojev in ceni- kov za njihov najem. Prilagojena tudi nacionalnemu programu Časovnica izvajanja zasta- vljenih ukrepov naj bi bila opredeljena v podrobnem izvedbenem programu. V raz- pravi je bilo izpostavljeno, da manjka podrobni izvedbeni program in da bi se morala strategija uskladiti z novim nacionalnim programom športa (2023–2033). Slednji lani še ni bil sprejet, država ga bo začela pripravljati le- tos, med ukrepi v strategiji športa pa je jasno zapisano, da bo nacionalni program športa pregledan in ovre- dnoten, strategija pa bo, če bo to potrebno, prilagojena novim smernicam, ki bodo zapisane v novem nacional- nem programu. Letni izved- beni program je na področju uveljavljanja javnega interesa v športu letni program športa (LPŠ), ki ga sprejme in potrdi mestni svet. V LPŠ so opre- deljeni programi in podro- čja, ki bodo sofinancirani v koledarskem letu v skladu s predvidenim obsegom javnih sredstev, hkrati bodo v LPŠ opredeljeni tudi podrobni cilji in ukrepi na področju športa. Širok razpon strategije Strategija ima zelo močan in obsežen analitični del, ki je predpogoj za zastavljanje vizije. Analiza trenutnega sta- nja je razkrila marsikaj, med drugim je pokazala smerni- ce, s katerimi želijo izboljšati stanje v celjskem športu. V pripravo strategije so vključili tudi občane in zainteresirano športno javnost, pri njenem ustvarjanju je tako sodelova- lo več kot 700 udeležencev s področja športa – klubi, športniki vseh generacij in ravni, trenerji, funkcionarji, gospodarstveniki … Skratka vsi, ki jih šport zanima in po- membno sooblikuje njihova življenja. Razpon strategije, če se lahko tako izrazimo, je izjemno širok. Namreč v njej so zajeti vrhunski šport, špor- tna infrastruktura, njena upo- raba, programi za starejše … Temeljno poslanstvo občine na področju športa je namreč zagotavljati okolje za zdrave in aktivne občane. Namen strategije je tako zagotavljati čim bolj optimalne pogoje za razvoj športa na vseh ravneh – tako na področju rekreaci- je, športa najmlajših ter vr- hunskega športa. Strategija primarno naslavlja tri sklope – programe, vsebine in kadre, za katere so zapisani tudi šte- vilni konkretni ukrepi, ki jih želijo v prihodnjem desetle- tnem obdobju udejanjiti. Najdražji bodo novi žarometi Ali obnova atletskega sta- diona Kladivar poteka po tno jih žarometi na celjskem stadionu zaradi dotrajanosti naj ne bi imeli niti tisoč. Ledena dvorana mora biti drugje V strategiji športa je ome- njen tudi večnamenski špor- tni center. To je zaenkrat še samo na ravni ideje. O more- bitnem prizorišču je zaenkrat še težko govoriti, saj v Celju ni ustreznih zemljišč za novo športno infrastrukturo – tre- nutno namreč ni zemljišča, na katerem bi lahko zgradili nogometno vadbeno igrišče. Ključni predpogoj za nadalj- nje naložbe je torej sprejem občinskega prostorskega na- črta. Pobuda glede novega plavalnega bazena je prišla v času javne razgrnitve osnutka strategije športa. Zimski ba- zen je precej dotrajan, objekt je tudi energetsko precej po- traten in obstajajo razmisleki, da če bo v načrtu gradnja nove dvorane, je smiselno (zaradi komplementarnosti strojnice in prezračevalnih sistemov) hokejsko dvorano združiti z bazenom. Država se še ni opredelila glede ledene dvo- rane, v kateri so predstavniki smo pregledali primere dobrih praks iz številnih slovenskih in tujih mest. Kot primer do- brega strateškega upravljanja področja športa v Sloveniji izstopa Mestna občina Lju- bljana, ki za področje trener- skega kadra namenja največ sredstev. Del celjskega LPŠ je bil tudi že doslej namenjen sofinanciranju trenerskega kadra, bomo pa v ta namen le- tos namenili še več sredstev,« je odgovoril Obrez. Skladno z zapisanim ukrepom v strategi- ji bo Mestna občina Celje LPŠ odslej sprejemala konec leta in bo tako veljal za prihodnje proračunsko leto. V praksi to pomeni, da bodo rezultati razpisa na voljo že v začetku leta, s tem pa izplačane tudi prve dotacije izbranim pri- javiteljem. Doslej je bil LPŠ sprejet v začetku leta, klubi pa so prva izplačila prejemali v spomladanskih mesecih. Muzej morajo napolniti klubi Strategija športa v Celju vsebuje tudi ustanovitev stra- teškega sveta za šport. Ta bo deloval kot posvetovalno telo, katerega naloga bo vsakoletno vrednotenje strategije in zasta- vljenih ukrepov. Strategija je namreč živ dokument, šport pa zelo razgibano področje, ki se hitro spreminja, zato je ključno, da se tudi zapisani ukrepi po potrebi prilagodijo in sledijo smernicam razvoja športa. Naloga strateškega sveta bo tudi svetovanje na področju številnih strateških usmeritev, kot je na primer celovita prenova LPŠ, ki jo načrtujejo že letos. Najbolj športno mesto daleč naokoli bi si zaslužilo športni muzej. Projektna skupina za ustano- vitev muzeja športa je bila se- stavljena že lani. Sestavljajo jo predstavniki obeh celjskih muzejev, predstavniki Mestne občine Celje in zainteresirane športne javnosti. Lani sta bila pripravljena tudi pregled mo- žnih prizorišč in ocena pribli- žnega obsega dela. Sebastjan Weber, višji kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, sicer tudi član projektne skupine, bo letos obiskal celjske špor- tne kolektive in druge organi- zacije z namenom zbiranja in dokumentiranja predmetov, fotografij in dokumentov, ki so skozi čas zaznamovali zgodovino društva ali kluba ter bi tudi sami želeli, da po- stanejo del stalne postavitve v muzeju športa. Obeležitev bogate zgodovine celjskega športa bi bila zagotovo nekaj, kar si Celje kot športno mesto zasluži. »Ukrepi, ki smo jih v strategiji zapisali, bodo naše mesto še bolj razvili kot špor- tno središče, polno priložnosti za športno udejstvovanje vseh generacij. Pri pripravi strategi- je nismo pozabili na nikogar, ukrepi naslavljajo vse ciljne skupine – od profesionalne ravni do rekreativcev vseh starostnih skupin,« je končal Obrez. načrtu? »Slabše vremenske razmere so onemogočile, da bi bila obnova steze končana v jesenskih mesecih, tako da bomo delo nadaljevali spo- mladi. Začetek del je odvisen od temperatur in vlažnosti, bo pa obnova steze zagotovo končana do konca pomladi, s čimer bodo na stadionu Kla- divar spet omogočeni treningi in tekme najvišje ravni, kar si AD Kladivar zagotovo zaslu- ži,« pravi svetovalec župana Alen Obrez. Celjski nogome- tni stadion bo treba prenoviti. Na prvi pogled deluje, kot da se ga nihče že dolga leta ni dotaknil. Postopki za izbor izvajalca za gradbena dela in zamenjavo žarometov sta v teku. tako da pričakujejo, da se bodo dela na stadionu Z'dežele začela kmalu. Naj- dražja bo naložba v boljšo osvetlitev. Za najvišjo raven igranja v evropskih pokalih je potrebnih 1.400 luxov, trenu- umetnostnega drsanja, hoke- ja in hitrostnega drsanja na kratke proge. Jasno je, da je dvorana lahko kaj kmalu za- lita pri višjem vodostaju Savi- nje. Mestna občina Celje jo je umestila na seznam objektov, ki bi jih morali seliti. Dvorana je zgrajena na razlivnem po- lju. Je poplavno in tudi pla- zovno ogrožena in ob vsaki takšni naravni nesreči mora občina za obnovo namenjati znatna sredstva. Tudi zato je občina dvorano umestila na seznam objektov, ki bi jih mo- rali seliti. Več sredstev za strokovni kader Za klube je ključni ukrep na kadrovskem področju sofi- nanciranje trenerskega kadra v društvih. Ali so predstavniki Mestne občine Celje podob- ne primere poiskali v drugih slovenskih mestnih občinah? »Smo. Pri pripravi strategije (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Človek ne sme nikoli v življenju obupati, ne glede na to, kaj se mu zgodi. Vse ima svoj pomen in svoj namen in vedno pri- nese dobre stvari, četudi jih človek ne zazna takoj.« Benjamin Mencingar, ki je bil zaradi redke bolezni več mesecev v komi »Pri pripravi strategije športa nismo pozabili na nikogar, ukrepi naslavlja- jo vse ciljne skupine – od profesionalne ravni do re- kreativcev vseh starostnih skupin.« Alen Obrez, svetovalec celjskega župana »Veseli me, da imajo mladi priložnost sode- lovati v projektu Otroci pojejo. Hvala vsem, ki s svojim trudom, talentom in z ljubeznijo prispevate k ohranjanju in širjenju slovenskih pesmi.« Matija Kovač, župan Me- stne občine Celje »Starejši še vedno mislijo, da spolnost ni primerna, ko prideš v meno. A štu- dije dokazujejo, da spol- nost, ki jo par ohranja, pozitivno vpliva na telo in zmanjša možnost kronič- nih obolenj, demence in dobro vpliva na partner- stvo, na povezanost para.« Katarina Jerman, seksolo- ginja ginekologinja »Ker smo trajnostno na- ravnani, bomo od letošnje sezone naprej vsak dan obiskovalcem omogoči- li, da degustirajo pivo iz fontanskega vrčka, ki ga že imajo doma.« Mag. Boštjan Štrajhar, di- rektor ZKŠT Žalec 19 5 22 7 24 9 26 9 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 14, 4. april 2024 AKTUALNO »Center za socialno delo Ce- lje (CSD Celje) je od 1. febru- arja do 31. marca 2024 prejel 121 novih vlog za uveljavlja- nje pravice do oskrbovalca družinskega člana, vendar zaenkrat še ni možno izda- jati odločb, saj informacijski sitem še ni v celoti vzposta- vljen. Februarja je CSD Celje izdal 35 odločb, vendar gre za primere, ko so bile osebe že pred 1. januarjem 2024 upravičene do družinskega pomočnika in so podale so- glasje k prevedbi pravice do družinskega pomočnika v pravico do oskrbovalca dru- žinskega člana,« so na naše vprašanje odgovorili na CSD Celje. »Ministrstvo, oče lahko do odločbe tudi umre!« S pomočjo resnične zgod- be, ki nam jo je zaupal ano- nimni sogovornik, poglejmo, kaj stanje, ker ministrstvo še ni uredilo informacijskega sistema, dejansko pomeni. Sogovornikov oče, star več kot 85 let, za katerega je ZPIZ ocenil, da izpolnjuje pogoje za pravico do oskrbovalca družinskega člana, se bo do popolne pomoči očitno še načakal. Kandidat, ki bi to delo lahko opravljal, je nje- gov sin, ki ima sicer redno službo. Razgovor s komisijo ZPIZ je že opravil. Dodaja, da je bila slednja korektna, da je Dolgotrajna oskrba nudi pravico do oskrbovalca družinskega člana, zavira jo še nedelujoč državni informacijski sistem Na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi je že več mesecev v območnih centrih za socialno delo mogoče oddati vloge za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Centri za socialno delo že delajo na tem področju, prav tako invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki odločajo o upravičenosti uporabnika oziroma sposobnosti kandidatov, s katerimi že opravljajo pogovore oziroma obiske na domovih. Odločitve, ali uporabniku oskrbovalec družinskega člana pripada in ali je kandidat, ki bi to opravljal, primeren, so skoraj v večini primerov že znane. Toda uporabniki teh odločb še vedno nimajo. Razlog tiči v informacijskem sistemu, ki ga ministrstvo še ni usposobilo. Kaj torej Ministrstvo RS za solidarno prihodnost, ki tako poudarja pomen omenjene- ga zakona, čaka? Uporabniki potrebujejo pomoč in vsak dan, ko ni urejena tako, kot je država obljubljala, je zanje boleč in izgubljen. Na to opozarjajo tudi številni centri za socialno delo po Sloveniji, predvsem pa uporabniki in kandidati za oskrbovalce. SIMONA ŠOLINIČ Vlogo za uveljavljanje pra- vice do oskrbovalca družin- skega člana je možno pri- dobiti na spletu in v vseh enotah območnega Centra za socialno delo Celje (enote Celje, Laško, Slovenske Ko- njice, Šentjur ter Šmarje pri Jelšah). Vlogo je prav tako mogoče oddati v naštetih enotah v času uradnih ur, vlagatelji jo lahko posredu- jejo tudi po pošti na naslov Centra za socialno delo Ce- lje. Prvega januarja 2025 bodo v vseh območnih centrih za socialno delo ustanovljene vstopne točke, kjer bodo zaposleni usposobljeni ocenjevalci, ki bodo lahko po izteku prehodnega obdobja prevzeli vlogo ocenjevanja samostojnosti in samooskrbe vlagatelja. Na podlagi takšne ocene bo vsak vlagatelj razvrščen v kategorijo od 1 do 5, pri čemer ka- tegorija 1 predstavlja lažjo omejitev samostojnosti in samooskrbe, kategorija 5 pa najtežjo. Do konca leta 2024 o upravičenosti do oskrbovalca družinskega člana odloča invalid- ska komisija ZPIZ. Kasneje bodo to oceno upravičenosti izdelali svetovalci za dolgotrajno oskrbo pri vstopni točki posameznega območnega centra za socialno delo. Oskrbovalec družinskega člana je upravičen do delnega plačila za izgubljen dohodek. Ta znaša, če oskrbuje eno osebo, 1,2-kratnik minimalne plače, če oskrbuje dve osebi, pa 1,8-kratnik minimalne plače. Vključen je v vsa obvezna socialna zavarovanja. Od 1. decembra 2025 je za oskrbovalca družinskega člana predvidena tudi možnost načrtovane odsotnosti, in sicer do največ 21 dni v koledarskem letu. Ker do takrat še ne bo vzpostavljen celoten sistem dolgotrajne oskrbe in ne bo možno izbrati nadomestne oskrbe, do takrat tudi ni možno uveljavljati načrtovane odsotnosti. Kljub nekaterim podobnostim z delovnim razmerjem oskrbovalec družinskega člana ne sklene delovnega razmerja, ampak naloge opravlja na podlagi izdane odločbe pri- stojnega centra za socialno delo, zaradi česar mu nekatere pravice, vezane na delovno razmerje, ne pripadajo, na primer bolniška odsotnost ali regres. Status oskrbovalca družinskega člana lahko posamezniku tudi preneha veljati iz različnih razlogov. Eden od teh razlogov so neopravljena usposabljanja. O prenehanju opravljanja nalog center za socialno delo izda odločbo o razrešitvi in takrat oskrbovalcu preneha tudi pravica do delnega plačila za izgubljen dohodek in na tej podlagi tudi vklju- čitev v obvezna socialna zavarovanja. Izjema je le v primeru smrti upravičenca. V tem primeru oskrbovalec obdrži pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek in pravico do vključenosti v vsa obvezna socialna zavarovanja še 30 dni po smrti upravičenca. Glede na Zakon o dolgotrajni oskrbi bosta 1. julija 2025 začeli veljati še pravica dol- gotrajne oskrbe na domu in dodatna pravica e-oskrba, 1. decembra 2025 pa celodnevna dolgotrajna oskrba v ustanovi, dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, denarna pravica v obliki denarnega prejemka in dodatna pravica storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. (Foto: Pixabay) Ljudje potrebujejo pomoč danes. Kaj vendar čaka ministrstvo? iz pogovora zaznal, da je pri- meren za strokovno pomoč očetu. Odločbo čaka nestr- pno, predvsem zato, ker oče ni v dobrem zdravstvenem stanju. Sin se pri sedanji oskr- bi znajde na različne načine, pogosto uporabi dopust, mama ne živi več, sestra, ki dela v drugem kraju, ima svo- jo veččlansko družino, kjer skrbi za taščo in tasta. Naš sogovornik občasno plačuje kolegici, da očeta neguje v času, ko sam dela. »Država je sprejela enega najboljših zakonov za starej- še in ranljive. Zdaj, ko bi lah- ko celostno poskrbel za očeta in njegovo dostojanstvo, pa ne morem. Zakaj? Zaradi ne- delujočega informacijskega sistema,« ogorčeno dodaja in omeni še eno razsežnost. Če namreč dobi odločbo, da lahko opravlja delo oskrbo- valca svojega očeta, mora dati v službi odpoved. »Ker imam dvomesečni odpovedni rok, bom moral čakati še to. Če informacijski sistem ministr- stva ne bo deloval še mesec ali več, bo torej minilo še več mesecev, preden bom lahko v Ministrstvo za solidarno prihodnost in ZPIZ sta po- dala mnenje, da upokojenci ne morejo opravljati nalog oskrbovalca družinskega člana, a se v prihodnosti morda obeta sprememba, saj je veliko primerov, ko upokojenci že zdaj oskrbu- jejo svoje družinske člane. celoti ob očetu. Kaj, če se mu v vmesnem času kaj zgodi? Ali kdo od tistih na ministr- stvu na to sploh pomisli?« Na ministrstvu za solidar- no prihodnost so pred dnevi objavili, da so bile vse preved- bene vloge iz statusa družin- skega pomočnika v status oskrbovalca družinskega člana uspešno usmerjene v informacijski sistem, tako da so bili vsi tehnični izzivi s so- delovanjem vseh vključenih udeležencev uspešno rešeni ter so bile odločbe izdane. A ob tem je treba vedeti, da gre v tej navedbi ministrstva samo za primere, kjer so po- samezniki že po pretekli za- konodaji opravljali delo dru- žinskega pomočnika. Nove vloge, ki so jih ljudje vlagali že od začetka decembra lani, še vedno niso rešene, čeprav bi že lahko bile. »Ministrstvo si na vseh ravneh prizadeva zagotoviti vse potrebne predpogoje za vzpostavitev informacijske- ga sistema za nove vloge in te naloge opravlja predno- stno. Razumemo skrbi in ne- učakanost nekaterih, vendar poudarjamo, da se celovita gradnja družbeno tako po- membnega sistema ne more zgoditi čez noč,« še pravijo na ministrstvu. A od začetka možnosti od vloge za oskr- bovalca družinskega člana do danes so minili že štirje meseci … Stroka: »Ministrstvo si zatiska oči!« Na težave, ki se pojavljajo na terenu, opozarja tudi posebna izjava, pod katero so podpisani vidnejši strokovnjaki s področja sociale in tudi zdravstva. Omenjajo ravno nedelovanje informacijskega sistema, kar onemogoča izdajo odločb oskrbovalcem dru- žinskega člana. »Centri za socialno delo nimajo nikakršnih informacij in časovnic o vzpostavitvi sistema, niti nimajo dostopa do baze podatkov primerljivih pravic. Ministrstvo za solidarno prihodnost bi moralo vlagatelje vlog pravočasno seznaniti s posledicami, ki jih zamude pri odločanju povzročajo,« navajajo podpisani, med katerimi so tudi vodilni iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. »Ministrstvo si zatiska oči glede kadrovske krize v socialnovarstvenih ustanovah, saj na področju dolgotrajne oskrbe že danes ni dovolj kadra, zaposleni pa za opravljeno delo preje- majo nedostojno plačilo,« dodajajo podpisani. Omenjajo tudi posvetovalno skupino, ki je le »mrtva črka na papirju«, saj ministrstvo ni upoštevalo številnih opozoril o pomanjkljivostih zakonodaje in v zvezi z njo sprejetih pravilnikov. »Zaradi globokega razočaranja nad sodelo- vanjem med stroko in odločevalci na področju dolgotrajne oskrbe in tudi drugih področjih socialnega varstva je v začetku marca nastala neformalna delovna skupina, ki bo obravna- vala nakopičene težave v socialnem varstvu in trenutno škodljivo zakonodajo s področja dolgotrajne oskrbe tako za uporabnike kot tudi za izvajalce,« je zapisano v izjavi. Na pobudo nove delovne skupine bo 6. maja v Državnem svetu tudi posvet o pomanjkljivostih zakona o dolgotrajni oskrbi. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 14, 4. april 2024 GOSPODARSTVO Pred stečajem štorske livarne Adut naj bi bilo storjenih več nezakonitih dejanj Pisarno prodal za stokrat nižjo ceno Po malo več kot treh letih stečaj livarne Adut iz Štor še vedno ni končan, čeprav ob propadu ni imela skoraj nič premoženja, njen bančni račun je bil prazen, zaposlovala je le še dva delavca. Razlog za dolg postopek je tožba, s ka- tero želi stečajni upravitelj Miran Kos razveljaviti prodajo poslovnega prostora v Tehnopolisu. Lastnik podjetja Ivan Štrlekar oziroma njegov pravni zastopnik je namreč pisar- no prodal tik pred stečajem in to za smešno nizko ceno. JANJA INTIHAR Livarna Adut je bila eno od podjetij v lasti družine Štrle- kar, ki so v preteklih letih za- šla v velike težave in so propa- dla ali so v postopku prisilne poravnave dobila nove lastni- ke. Tudi livarna je tako kot druga podjetja imela prosto- re na območju nekdanje žele- zarne. Večinoma je delala za naročnike iz Avstrije. Še v letu 2019 je poslovala normalno, imela je 1,2 milijona evrov pri- hodkov, manjši dobiček in za- poslovala 22 ljudi. Nato se je zgodil velik preobrat. Zakaj in kdo je zanj kriv, uradno ni bilo nikoli pojasnjeno. Poleti 2020 so namreč avstrijski partnerji iz podjetja odpeljali vse svoje Največ mleka pridelali na konjiški kmetiji Mlekarna Celeia je lani na 600 kmetijah iz savinjske, ša- leške, koroške, širše celjske in kozjanske regije odkupila 70 milijonov litrov mleka. Kot je že več kot štiri desetletja v navadi, je tudi letos razglasila in nagradila svoje največje in najbolj kakovostne dobavitelje mleka. Med rejci je bila lani z malo več kot 800 tisoč litri največja dobaviteljica mleka ponovno kmetija Marka Obrula iz Bezine pri Slovenskih Konjicah. Drugi je bil Primož Cizej s Podvina pri Polzeli, ki je mlekarni dobavil 739 tisoč litrov mleka, tretja naj- večja dobavitelja sta bila Mitja in Vesna Tekavc iz Topolšice. Lani so Mlekarni Celeia največ mleka dobavili Anka in Primož Cizej, Vesna Bečovnik Tekavc, Katja Obrul, Mitja Tekavc in Marko Obrul. Priznanja sta jim podelila direktor Mlekarne Celeia Vinko But (tretji z leve) in Alenka Ivanšek, vodja nabave osnovne surovine (zadnja v vrsti). (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) (Foto: Pexels) Zmanjšali število zaposlenih Tovarna umetnih brusov Weiler Abrasives, ki ima proizvodne prostore v Zrečah, Ločah in Mariboru, je lani imela malo manj kot 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za sedem milijonov evrov slabše kot leta 2022. Tako kot predlani, ko je imela 3 milijone evrov čiste izgube, je tudi lansko leto končala v rdečih številkah. Direktor družbe, ki je nastala z združitvijo mariborskega Swatya in zreškega Cometa, od leta 2016 pa je v ameriški lasti, je za STA povedal, da so razlog za slabše poslovanje razmere na mednarodnem trgu. Weiler Abrasives večino svojih izdelkov, ki jih prodaja kovinsko-pre- delovalni in avtomobilski industriji ter livarnam in železarnam, izvozi. Jože Kaligaro je tudi povedal, da so v podjetju iz proizvodnje umaknili izdelke, ki ne prinašajo dobička oziroma so manj dobičkonosni. V Zrečah so obseg prodaje zmanjšali celo za 30 odstotkov, zlasti pri poslih, kjer v ospredju ni njihova blagovna znamka. Zaradi čiščenja proizvodnje so zmanjšali število zaposlenih za 107, največ v zreškem obratu. Pri odpuščanju so uporabili mehke me- tode, kot je na primer upokojevanje. V družbi je trenutno 623 zaposlenih. Kaligaro za letos napoveduje boljše poslovne rezultate in tudi več vlaganj v proizvodnjo. Dober začetek sezone Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so bila zdraviliška podjetja, tudi na Celjskem, v času minulih praznikov dobro zasedena. Prevladovali so domači gosti, med tujimi je bilo največ gostov iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Tudi zasedenost v prihodnjih mesecih bo boljša kot lani, kar napoveduje še eno zelo dobro leto. Enako velja za celotni turizem, ne le za naravna zdravilišča, ki je že lani presegel število nočitev iz doslej najuspešnejšega leta 2019. Lani je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, ki so ustvarili malo več kot 16,1 milijona prenočitev, od tega največ v juliju. Slovenski turizem je v zadnjem obdobju doživel tudi enega največjih naložbenih ciklov. Država je v zadnjih dveh letih za naložbe v gorske centre, izboljšanje kakovosti turističnih namestitev in javno turistično infrastrukturo namenila 142,6 milijona evrov. S tem je spodbudila naložbe v skupni višini približno 360 milijonov evrov. Manj birokracije Državni zbor je sprejel predlog sprememb in dopolnitev Zakona o spodbujanju investi- cij. Zakon je bilo treba spremeniti predvsem zaradi zagotavljanja skladnosti z evropski- mi pravili o pomoči, ki so bila spremenjena v letu 2023. Nova pravila naj bi spodbujala predvsem tuje naložbe. Po novem lahko vlagatelj vlogo za naložbeno spodbudo odda, še preden ima v Sloveniji registrirano gospodarsko družbo ali podružnico tujega podjetja. Pogoj je, da ima gospodarsko družbo ali podružnico tujega podjetja v Sloveniji registrirano najkasneje v trenutku izplačila spodbude. Nova je tudi možnost, da lahko spodbudo pridobi tudi podružnica tujega podjetja, ki ima sedež v državi članici Evropske unije. To pomeni, da takšnemu podjetju v primeru naložbe v Sloveniji pri nas ne bo treba ustanavljati nove gospodarske družbe, ampak bo dovolj že registracija podružnice v slovenskem sodnem registru. JI NA KRATKO Med zadrugami je bila lani po količini oddanega mleka na prvem mestu Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je mlekarni dobavila 14,3 milijona litrov mleka. Na drugo mesto se je z 9,9 milijona litrov mleka uvrstila Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice, tretja je bila Kmetijska zadru- ga Šmarje z 9,6 milijona litrov. V preteklih letih je bila običajno na prvem mestu Koroška kme- tijsko-gozdarska zadruga, ki je julija 2022 celjski mlekarni prenehala oddajati mleko in je z njo ponovno začela sodelovati maja lani. Koroška zadruga, ki je s 17-odstotnim deležem naj- večja lastnica Mlekarne Celeia, je letno pri svojih članih zbrala kar 25 milijonov litrov mleka. Uspešna tudi lani Mlekarna Celeia je lani ustva- rila 76 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8,5 milijona evrov več kot v letu 2022 in največ doslej. Direktor Vinko But še ne razkriva, koli- ko je bilo čistega dobička. Mle- karna je že predlani poslovala zelo dobro, saj je v primerjavi z letom 2021 prihodke pove- čala za kar 10 milijonov evrov. Tolikšna rast je bila predvsem posledica višjih prodajnih cen njenih izdelkov, lani je na zvi- šanje prihodkov vplivala tudi večja fi zična prodaja. JI naprave in zaloge materiala. Sledila je blokada bančnih ra- čunov, direktor Ivan Štrlekar je večino zaposlenih poslal na zavod za zaposlovanje. Ostala sta le še dva delavca, ki sta v podjetju vztrajala, čeprav za svoje delo nista dobila plačila. Prvi dan v letu 2021 je sodišče izdalo sklep o uvedbi prisilne poravnave, ki jo je predlagal eden od upnikov. Le dva tedna kasneje je sodišče sklenilo, da mora podjetje v stečaj. Stečaj je predlagal upravitelj Miran Kos, ki je že vodil pri- silno poravnavo. Z njegovim predlogom oziroma ugovo- rom proti vodenju prisilne poravnave se je strinjalo tudi vodstvo podjetja, ki je prizna- lo, da že dlje časa delavcema ni dalo plač in da tudi sicer ne bo zmoglo nadaljnjega poslo- vanja. Upravitelj izpodbijal prodajo pisarne Upniki, bilo jih je 62, so v stečajnem postopku prijavili za 766 tisoč evrov terjatev, ste- čajni upravitelj jih je priznal za malo manj kot 414 tisoč evrov. Glede na to, da podjetje ni imelo skoraj nič več premo- ženja, saj je leta 2020 nepre- mičnine v Štorah z opremo prodalo livarni Kovis, je bilo pričakovati, da bo stečaj kma- lu končan. A se je zapletlo, ko je stečajni upravitelj ugotovil, da je podjetje 10. decembra 2020, ko je torej direktor in lastnik Ivan Štrlekar že vedel, da Adut nima prihodnosti in da bo pristal v prisilni porav- navi oziroma stečaju, prodalo poslovni prostor v celjskem Tehnopolisu. Pisarno, veliko 41,5 kvadratnega metra in ocenjeno na malo več kot 20 tisoč evrov, je za 256 evrov prodal Matjažu Vrbovšku. Prodajo je pravzaprav iz- peljal Štrlekarjev odvetnik Janez Prebil, je povedal ste- čajni upravitelj Miran Kos. Na celjsko okrožno sodišče je leta 2021 vložil tožbo, s katero je prodajo poslovnega prostora izpodbijal. Konec leta 2022 je sodišče zadevo zaključilo ter ugodilo tožbenemu zahtev- ku upravitelja, a se je tožena stranka – Kos je povedal, da je tožil Vrbovška – na razsodbo pritožila. Ker ni plačala sodne takse oziroma je zahtevala oprostitev plačila, je spet tra- jalo leto, da je sodišče rešilo tudi ta zaplet. S tem se zgodba še ni končala, saj se je Vrbo- všek, ki naj bi bil v tej zadevi po trditvah Kosa le slamnati kupec, pritožil na višje sodi- šče. Stečajni upravitelj je pre- pričan, da bo tudi to pritrdilo njegovi izpodbojni tožbi. To pomeni, da bo pisarna v Teh- nopolisu postala del stečajne mase Aduta. Kot pravi, jo bo poskušal čim prej prodati ter končati stečajni postopek. Z dogajanjem tik pred ste- čajem Aduta se po navedbah Mirana Kosa ukvarja tudi poli- cija, saj naj bi bilo s propadom podjetja in prodajo njegovega premoženja povezanih več su- mljivih dejanj. »Ne gre samo za prodajo pisarne v Tehnopo- lisu, ampak tudi za nakazilo denarja, ki ga je Adut dobil pri prodaji nepremičnin v Štorah, podjetju Rolteh s sedežem v Beogradu,« pravi Kos. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 14, 4. april 2024 GOSPODARSTVO Pred stečajem štorske livarne Adut naj bi bilo storjenih več nezakonitih dejanj Pisarno prodal za stokrat nižjo ceno Po malo več kot treh letih stečaj livarne Adut iz Štor še vedno ni končan, čeprav ob propadu ni imela skoraj nič premoženja, njen bančni račun je bil prazen, zaposlovala je le še dva delavca. Razlog za dolg postopek je tožba, s ka- tero želi stečajni upravitelj Miran Kos razveljaviti prodajo poslovnega prostora v Tehnopolisu. Lastnik podjetja Ivan Štrlekar oziroma njegov pravni zastopnik je namreč pisar- no prodal tik pred stečajem in to za smešno nizko ceno. JANJA INTIHAR Livarna Adut je bila eno od podjetij v lasti družine Štrle- kar, ki so v preteklih letih za- šla v velike težave in so propa- dla ali so v postopku prisilne poravnave dobila nove lastni- ke. Tudi livarna je tako kot druga podjetja imela prosto- re na območju nekdanje žele- zarne. Večinoma je delala za naročnike iz Avstrije. Še v letu 2019 je poslovala normalno, imela je 1,2 milijona evrov pri- hodkov, manjši dobiček in za- poslovala 22 ljudi. Nato se je zgodil velik preobrat. Zakaj in kdo je zanj kriv, uradno ni bilo nikoli pojasnjeno. Poleti 2020 so namreč avstrijski partnerji iz podjetja odpeljali vse svoje Največ mleka pridelali na konjiški kmetiji Mlekarna Celeia je lani na 600 kmetijah iz savinjske, ša- leške, koroške, širše celjske in kozjanske regije odkupila 70 milijonov litrov mleka. Kot je že več kot štiri desetletja v navadi, je tudi letos razglasila in nagradila svoje največje in najbolj kakovostne dobavitelje mleka. Med rejci je bila lani z malo več kot 800 tisoč litri največja dobaviteljica mleka ponovno kmetija Marka Obrula iz Bezine pri Slovenskih Konjicah. Drugi je bil Primož Cizej s Podvina pri Polzeli, ki je mlekarni dobavil 739 tisoč litrov mleka, tretja naj- večja dobavitelja sta bila Mitja in Vesna Tekavc iz Topolšice. Lani so Mlekarni Celeia največ mleka dobavili Anka in Primož Cizej, Vesna Bečovnik Tekavc, Katja Obrul, Mitja Tekavc in Marko Obrul. Priznanja sta jim podelila direktor Mlekarne Celeia Vinko But (tretji z leve) in Alenka Ivanšek, vodja nabave osnovne surovine (zadnja v vrsti). (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) (Foto: Pexels) Zmanjšali število zaposlenih Tovarna umetnih brusov Weiler Abrasives, ki ima proizvodne prostore v Zrečah, Ločah in Mariboru, je lani imela malo manj kot 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za sedem milijonov evrov slabše kot leta 2022. Tako kot predlani, ko je imela 3 milijone evrov čiste izgube, je tudi lansko leto končala v rdečih številkah. Direktor družbe, ki je nastala z združitvijo mariborskega Swatya in zreškega Cometa, od leta 2016 pa je v ameriški lasti, je za STA povedal, da so razlog za slabše poslovanje razmere na mednarodnem trgu. Weiler Abrasives večino svojih izdelkov, ki jih prodaja kovinsko-pre- delovalni in avtomobilski industriji ter livarnam in železarnam, izvozi. Jože Kaligaro je tudi povedal, da so v podjetju iz proizvodnje umaknili izdelke, ki ne prinašajo dobička oziroma so manj dobičkonosni. V Zrečah so obseg prodaje zmanjšali celo za 30 odstotkov, zlasti pri poslih, kjer v ospredju ni njihova blagovna znamka. Zaradi čiščenja proizvodnje so zmanjšali število zaposlenih za 107, največ v zreškem obratu. Pri odpuščanju so uporabili mehke me- tode, kot je na primer upokojevanje. V družbi je trenutno 623 zaposlenih. Kaligaro za letos napoveduje boljše poslovne rezultate in tudi več vlaganj v proizvodnjo. Dober začetek sezone Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so bila zdraviliška podjetja, tudi na Celjskem, v času minulih praznikov dobro zasedena. Prevladovali so domači gosti, med tujimi je bilo največ gostov iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Tudi zasedenost v prihodnjih mesecih bo boljša kot lani, kar napoveduje še eno zelo dobro leto. Enako velja za celotni turizem, ne le za naravna zdravilišča, ki je že lani presegel število nočitev iz doslej najuspešnejšega leta 2019. Lani je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, ki so ustvarili malo več kot 16,1 milijona prenočitev, od tega največ v juliju. Slovenski turizem je v zadnjem obdobju doživel tudi enega največjih naložbenih ciklov. Država je v zadnjih dveh letih za naložbe v gorske centre, izboljšanje kakovosti turističnih namestitev in javno turistično infrastrukturo namenila 142,6 milijona evrov. S tem je spodbudila naložbe v skupni višini približno 360 milijonov evrov. Manj birokracije Državni zbor je sprejel predlog sprememb in dopolnitev Zakona o spodbujanju investi- cij. Zakon je bilo treba spremeniti predvsem zaradi zagotavljanja skladnosti z evropski- mi pravili o pomoči, ki so bila spremenjena v letu 2023. Nova pravila naj bi spodbujala predvsem tuje naložbe. Po novem lahko vlagatelj vlogo za naložbeno spodbudo odda, še preden ima v Sloveniji registrirano gospodarsko družbo ali podružnico tujega podjetja. Pogoj je, da ima gospodarsko družbo ali podružnico tujega podjetja v Sloveniji registrirano najkasneje v trenutku izplačila spodbude. Nova je tudi možnost, da lahko spodbudo pridobi tudi podružnica tujega podjetja, ki ima sedež v državi članici Evropske unije. To pomeni, da takšnemu podjetju v primeru naložbe v Sloveniji pri nas ne bo treba ustanavljati nove gospodarske družbe, ampak bo dovolj že registracija podružnice v slovenskem sodnem registru. JI NA KRATKO Med zadrugami je bila lani po količini oddanega mleka na prvem mestu Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je mlekarni dobavila 14,3 milijona litrov mleka. Na drugo mesto se je z 9,9 milijona litrov mleka uvrstila Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice, tretja je bila Kmetijska zadru- ga Šmarje z 9,6 milijona litrov. V preteklih letih je bila običajno na prvem mestu Koroška kme- tijsko-gozdarska zadruga, ki je julija 2022 celjski mlekarni prenehala oddajati mleko in je z njo ponovno začela sodelovati maja lani. Koroška zadruga, ki je s 17-odstotnim deležem naj- večja lastnica Mlekarne Celeia, je letno pri svojih članih zbrala kar 25 milijonov litrov mleka. Uspešna tudi lani Mlekarna Celeia je lani ustva- rila 76 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8,5 milijona evrov več kot v letu 2022 in največ doslej. Direktor Vinko But še ne razkriva, koli- ko je bilo čistega dobička. Mle- karna je že predlani poslovala zelo dobro, saj je v primerjavi z letom 2021 prihodke pove- čala za kar 10 milijonov evrov. Tolikšna rast je bila predvsem posledica višjih prodajnih cen njenih izdelkov, lani je na zvi- šanje prihodkov vplivala tudi večja fi zična prodaja. JI naprave in zaloge materiala. Sledila je blokada bančnih ra- čunov, direktor Ivan Štrlekar je večino zaposlenih poslal na zavod za zaposlovanje. Ostala sta le še dva delavca, ki sta v podjetju vztrajala, čeprav za svoje delo nista dobila plačila. Prvi dan v letu 2021 je sodišče izdalo sklep o uvedbi prisilne poravnave, ki jo je predlagal eden od upnikov. Le dva tedna kasneje je sodišče sklenilo, da mora podjetje v stečaj. Stečaj je predlagal upravitelj Miran Kos, ki je že vodil pri- silno poravnavo. Z njegovim predlogom oziroma ugovo- rom proti vodenju prisilne poravnave se je strinjalo tudi vodstvo podjetja, ki je prizna- lo, da že dlje časa delavcema ni dalo plač in da tudi sicer ne bo zmoglo nadaljnjega poslo- vanja. Upravitelj izpodbijal prodajo pisarne Upniki, bilo jih je 62, so v stečajnem postopku prijavili za 766 tisoč evrov terjatev, ste- čajni upravitelj jih je priznal za malo manj kot 414 tisoč evrov. Glede na to, da podjetje ni imelo skoraj nič več premo- ženja, saj je leta 2020 nepre- mičnine v Štorah z opremo prodalo livarni Kovis, je bilo pričakovati, da bo stečaj kma- lu končan. A se je zapletlo, ko je stečajni upravitelj ugotovil, da je podjetje 10. decembra 2020, ko je torej direktor in lastnik Ivan Štrlekar že vedel, da Adut nima prihodnosti in da bo pristal v prisilni porav- navi oziroma stečaju, prodalo poslovni prostor v celjskem Tehnopolisu. Pisarno, veliko 41,5 kvadratnega metra in ocenjeno na malo več kot 20 tisoč evrov, je za 256 evrov prodal Matjažu Vrbovšku. Prodajo je pravzaprav iz- peljal Štrlekarjev odvetnik Janez Prebil, je povedal ste- čajni upravitelj Miran Kos. Na celjsko okrožno sodišče je leta 2021 vložil tožbo, s katero je prodajo poslovnega prostora izpodbijal. Konec leta 2022 je sodišče zadevo zaključilo ter ugodilo tožbenemu zahtev- ku upravitelja, a se je tožena stranka – Kos je povedal, da je tožil Vrbovška – na razsodbo pritožila. Ker ni plačala sodne takse oziroma je zahtevala oprostitev plačila, je spet tra- jalo leto, da je sodišče rešilo tudi ta zaplet. S tem se zgodba še ni končala, saj se je Vrbo- všek, ki naj bi bil v tej zadevi po trditvah Kosa le slamnati kupec, pritožil na višje sodi- šče. Stečajni upravitelj je pre- pričan, da bo tudi to pritrdilo njegovi izpodbojni tožbi. To pomeni, da bo pisarna v Teh- nopolisu postala del stečajne mase Aduta. Kot pravi, jo bo poskušal čim prej prodati ter končati stečajni postopek. Z dogajanjem tik pred ste- čajem Aduta se po navedbah Mirana Kosa ukvarja tudi poli- cija, saj naj bi bilo s propadom podjetja in prodajo njegovega premoženja povezanih več su- mljivih dejanj. »Ne gre samo za prodajo pisarne v Tehnopo- lisu, ampak tudi za nakazilo denarja, ki ga je Adut dobil pri prodaji nepremičnin v Štorah, podjetju Rolteh s sedežem v Beogradu,« pravi Kos. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 14, 4. april 2024 GOSPODARSTVO SDH je torej še pred potrdi- tvijo prisilne poravnave v Meji Šentjur sprožil postopek pri agenciji za varstvo konkuren- ce, kar je precej nenavadno. »Zaradi priglasitve prevzema bo lahko agencija o dopustno- sti koncentracije odločila še pred pravnomočnostjo potrdi- tve prisilne poravnave. To bo SDH omogočilo, da bo začela izvrševati upravljavske pravice takoj po pravnomočnosti tega postopka,« pojasnjujejo v Slo- venskem državnem holdingu in dodajajo, da je v postopku prisilne poravnave delničar Altius ponovno vložil pritožbo zoper sklep o preizkusu terja- tev. »Počakati bo treba na od- ločitev višjega sodišča o tej pri- tožbi, nato bo okrožno sodišče izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave. Po pravnomočnosti tega sklepa bo SDH lahko začel izvrševati upravljavske pravice kot 100-odstotni lastnik Meje Prisilna poravnava v Meji še ni končana, SDH že priglasil prevzem Država bo prodajala tudi jajca Slovenski državni holding (SDH) je Javni agenciji RS za varstvo konkurence priglasil prevzem šentjurskega kme- tijskega podjetja Meja, ki je drugi največji proizvajalec jajc v Sloveniji. Podjetje je sicer še vedno v postopku prisilne poravnave, ki jo bo, kot kaže, sodišče kmalu potrdilo. S tem se bo končala več let trajajoča zgodba, v kateri sta najprej Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot največja upnica in nato SDH kot njen naslednik storila vse, da bi iz Meje izrinila lastnika, ptujsko družbo Altius. Ta je delnice šentjurskega podjetja kupila leta 2020 na dražbi. Zanje je plačala 600 tisoč evrov. JANJA INTIHAR Meja je lani prodala 52,8 milijona jajc, kar je nekoliko manj kot leto prej. Zaradi višjih cen je bil zaslužek višji za 11 odstotkov. Prihodki od prodaje jajc so znašali 8,7 milijona evrov. (Foto: IJ) Šentjur,« napovedujejo v Lju- bljani. Že tri leta dokazujeta svoj prav Podjetje Altius je delnice Meje kupilo od propadle celj- ske poslovne skupine PSZ in postalo njen 96-odstotni la- stnik. A je to lastništvo ostalo le na papirju. Družba za upravlja- nje terjatev bank, ki je največja upnica šentjurske družbe, je kmalu po lastniški spremembi vložila predlog za uvedbo upni- ške prisilne poravnave, ki ga je sodišče tudi sprejelo. Postopek prisilne poravnave bi moral biti kratek in v podjetju čim prej re- šiti finančne težave, da bi spet lahko normalno delalo. Temu so prisilne poravnave tudi na- menjene. V tej zgodbi je zato v najslabšem položaju že močno izčrpano šentjursko podjetje, saj država in ptujsko podjetje že tri leta dokazujeta svoj prav. Altius poskuša dokazati, da uvedba prisilne poravnave ni bila upravičena in da Meja v času, ko je DUTB vložila pre- dlog za uvedbo prisilne porav- nave, sploh ni bila insolventna. Država je ves čas prepričana, da ima zaradi terjatev do Meje, ki so nastale v času njene prejšnje lastnice, celjske skupine PSZ, pravico do njenega prevzema. Pri tem jo s svojimi odločitvami in sklepi podpira tudi sodišče. V Altiusu pravijo, da neupravi- čeno. Sodišče je na primer že kmalu po začetku postopka prisilne poravnave DUTB pre- pustilo pravico do upravljanja šentjurskega podjetja. Ptujčani zato kljub svojemu lastništvu v Meji niso mogli ničesar na- rediti, ne imenovati svojega direktorja in nadzornega sveta ne podjetja voditi tako, kot so si ob nakupu delnic začrtali. Sla- ba banka je pravico do vodenja podjetja zelo izkoristila in je v minulih treh letih v Meji več- krat zamenjala člane nadzor- nega sveta ter tudi direktorje. Lani poleti je država oziroma SDH na čelo podjetja postavil Sandro Jordan, ki je bila v Meji dve leti vodja splošne in kadro- vske službe, pred tem je delala v DUTB. Sodišče ne priznava terjatev Altiusa Novembra lani je sodišče upnike pozvalo, naj glasujejo o prisilni poravnavi in tudi o tem, ali bodo svoje terjatve pretvori- li v lastniške deleže. To je bila napoved, da se zgodba z Mejo končuje in bo Altius izgubil to šentjursko podjetje. Sodišče iz- ida glasovanja še vedno ni obja- vilo, čeprav je jasno, kakšen je, saj je največji upnik SDH, slaba banka pa je kot edina ločitvena in največja navadna upnica že leta 2021 sprejela sklep o izved- bi finančnega prestrukturiranja. Pred pozivom upnikom je sodišče objavilo končni seznam preizkušenih terjatev, na kate- rem ni bilo ptujskega podjetja, ki je zato, da lahko v postopku sodeluje tudi kot upnik, odkupi- lo terjatev do Sintala, poleg tega trdi, da mu Meja dolguje denar za eno od storitev, ki jo je zanjo opravilo še pred začetkom pri- silne poravnave. Altius se je na objavo sodišča pritožil, sodišče je njegovo pritožbo zavrglo, sle- dila je pritožba na višje sodišče, ki je Altiusu dalo prav in zade- vo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V začetku marca letos je okrožno sodišče ugovor Altiusa ponovno zavrglo in ta se je spet pritožil na višje sodi- šče. V svoji pritožbi navaja, da je odločitev sodišča nepravilna. »Altius ni imel možnosti, da bi se izjasnil glede trditve SDH, da terjatev, ki jo je odkupil od Sintala, ne obstaja, in glede tr- ditve prisilnega upravitelja, da je druga terjatev nastala, potem ko se je v Meji že začela prisilna poravnava,« je v pritožbi med drugim opozorila mariborska odvetniška pisarna Ketiš, Jan- žekovič in partnerji, ki jo je Alti- us kot svojega zastopnika najel pred kratkim. »Grožnje, zavajanje in potvarjanje dejstev« Odvetnik Kristijan Kontar- ščak, ki je ptujsko podjetje zastopal tri leta, je namreč od- stopil od tega primera. Božidar Vukašinović, direktor Altiusa, je prepričan, da so bile razlog za to grožnje iz Ljubljane in tudi iz Celja. »V celotnem postopku smo priča grožnjam, zavajanju in potvarjanju dejstev državne ustanove. Deležni smo bili šika- niranja zaposlenih v DUTB, gro- zili so nam, da bodo finančno uničili naše podjetje. Če bi nam uspelo dokazati, da je bila uved- ba prisilne poravnave v Meji neupravičena, so nam omenili možnost stečaja tega podjetja,« trdi Vukašinović, ki tudi opozar- ja, da bi SDH moral javno po- vedati, koliko stroškov je doslej imela država s primerom Meje. Rad bi tudi vedel, koliko škode je zaradi uvedbe prisilne porav- nave imelo podjetje. Prepričan je, da je škoda zelo velika, po njegovem znaša najmanj mili- jon evrov na leto. »Zaradi pri- silne poravnave Meja ni mogla dobiti kmetijske subvencije, ni se mogla prijaviti na razpise za evropska sredstva, prav tako v času covida ni mogla zaprositi za državno pomoč,« navaja di- rektor Altiusa. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Letos bo treba plačati več! Podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar je pretekli teden spre- jel veleposlanika Češke republike Jiřija Kudělo. Veleposlanik je obi- skal Osrednjo knjižnico Celje, kjer si je ogledal razstavi Češka književ- nost skozi oči slovenskih prevajalk in prevajalcev ter Življenje in delo češkega pisatelja Karla Čapka. Kuděla je med drugim izpostavil, da je letošnje leto zelo pomembno za češko glasbo, saj mineva 200 let od rojstva in 140 let od smrti češkega skladatelja Bedřicha Smetane. Izra- zil je željo, da bi prihodnje leto go- stovali v Celju s kakšnim kulturnim projektom, saj jim je zaradi odnosa do glasbe in umetnosti nasploh Celje zelo blizu. Že zdaj dobro sodelujejo z Zgodovinskim arhivom Celje in Osre- dnjo knjižnico Celje. Možnosti vidi tudi v povezovanju s slovenskimi art kini, kjer bi predvajali kultne filme če- ških režiserjev, med drugim Františka Čapa, ki je deloval v Sloveniji. »Celje je bilo s Češko skozi zgodo- vino večkrat povezano. Najpomemb- Češki veleposlanik Jiři Kuděla se je v slovenščini vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje. Ob njem je podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar. (Foto: MOC) CELJE – Manj odpadkov okoli smetnjakov, a daljši zastoji ob praznjenju Kje bodo nove podzemne in nadzemne zbiralnice odpadkov? Celje naj bi letos dobilo še kar nekaj podzemnih in nadzemnih zbiralnic odpadkov. Tako celjska občina z javnim podjetjem Simbio posodablja infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov. Letos imata v načrtu postavitev dveh podzemnih in sedmih nad- zemnih zbiralnic. Občani spremembe sprejemajo pozitivno, a nekaj kritik se že pojavlja. SIMONA ŠOLINIČ Celje povezano s Češko na različne načine Dve podzemni zbiralnici odpad- kov bosta nameščeni v Razlagovi ulici, in sicer prva nasproti Fotohiše Pelikan ter druga v bližini Vodnega stolpa. Štiri nove nadzemne zbiral- nice v Goriški in Pucovi ulici so že postavljene, predvidene so še uredi- tve v mestnih četrtih Kajuh, Slavko Šlander in Nova vas. Nadzemnice sestavlja komplet petih zbiralnikov za ločene odpadke s prostornino od 2.250 do 3.750 litrov. Vsaka lokacija podzemnic je opremljena s petimi nejša osebnost, ki nas je povezala, je Barbara Celjska, hči grofa Her- mana II. Celjskega ter žena ogrske- ga, nemškega in češkega kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarstva Sigismunda Luksemburškega. Na- rodni dom je bil zgrajen konec 19. stoletja po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. Celjski fotograf- ski mojster Josip Pelikan se je rodil češkim staršem, s Češko nas pove- zuje tudi porodničar in ginekolog, Čeh Emil Watzke, čigar zaslugi sta gradnja novega poslopja za ginekolo- ški oddelek in uvedba stalne babiške službe v celjski bolnišnici,« so sporo- čili iz Mestne občine Celje. SŠol zbiralniki za ločene odpadke – me- šani komunalni odpadki, plastična in kovinska embalaža, papir in kar- ton, biološko razgradljivi odpadki in steklo – z zmogljivostjo od 3 tisoč do 5 tisoč litrov. »Nov način zbiranja je bil dobro sprejet. Z združevanjem odjemnih mest se je sprostil prostor, kjer so doslej stali klasični zabojniki. V starem mestnem jedru, kjer smo uredili podzemne ali nadzemne zbi- ralnice, smo z dvorišč stavb uma- knili zabojnike in s tem izboljšali kakovost bivanja stanovalcev,« pravi Tadej Ferlež, vodja sektorja za zbi- ranje in odvoz odpadkov v javnem podjetju Simbio. Zastoji Lani so pristojni uredili tudi pod- zemni zbiralnici v Vodnikovi ulici, pri lekarni in pred prenovljeno Vilo Vodnikova, kjer so urejena oskrbo- vana stanovanja. Še več je bilo lani novih nadzemnih zbiralnic, ki so jih umestili na Ljubljanski cesti, v Aškerčevi, Brodarjevi, Smrekarjevi, Škapinovi, Trubarjevi in Prešernovi ulici. Tam so bili zabojniki preureje- ni in na novo pobarvani v skladu z napotki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tovrstni projek- ti so tudi tehnično in organizacijsko zahtevni, predvsem zaradi strogih arheoloških pogojev, minimalnih prostorskih možnosti, prepredeno- sti območij z obstoječimi komunal- nimi vodi in strogega prometnega režima, ki velja v mestnih ulicah in naseljih. Sistem podzemnih in nadzemnih zbiralnic so v Celju začeli uvajati oktobra 2018, ko so na prenovlje- nem Muzejskem trgu pred Osrednjo knjižnico Celje uredili prvo podze- mno zbiralnico odpadkov v Celju. Od takrat je v starem mestnem je- dru urejenih šest podzemnic in v drugih delih mesta 24 nadzemnic. Postavitev tovrstnih zbiralnic od- padkov je bila v Celju do zdaj sicer dobro sprejeta, marsikoga pa že moti, da naj bi bile odprtine za od- padke premajhne. Nekaj negodova- nja gre zaenkrat v smer, da postavi- tev takšnih zbiralnic zmanjšuje tudi število dosedanjih parkirnih mest in da se ob praznjenju zbiralnic poja- vljajo daljši zastoji. Spomnimo, da so kar nekaj kritik glede takšnih zbiralnic imeli tudi v Velenju, kjer so občani pri njihovem umeščanju v prostor ugotovili nekatere težave. Poleg manjšega števila parkirnih mest so namreč ugotovili, da zbi- ralnice uporablja več občanov kot predhodne otoke in da se je razda- lja do njih močno povečala. Tudi v Velenju so opozarjali na premajhne odprtine, zaradi česar so se pone- kod odpadki kopičili ob zbiralnicah, prav tako so zaradi nekaterih lokacij nekateri občani v Velenju negodo- vali zaradi daljših zastojev ob času praznjenja. Prva podzemna zbiralnica od- padkov je bila v Celju urejena konec leta 2018, in sicer na Muzejskem trgu. (Foto: MOC) Od leta 2020 vrednost naložb v nadzemne in podzemne zbiralnice znaša več kot 891 tisoč evrov. (Foto: MOC) CELJE – Finančni urad Celje je začel izdajati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča (NUSZ) za leto 2024. Skladno s spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki jo je na decembrski seji potrdil Mestni svet Mestne občine Celje, bo vrednost točke za izračun NUSZ višja za 15 od- stotkov. »NUSZ predstavlja pomemben prihodkovni vir v proračunu Me- stne občine Celje, ki je ključnega pomena za zagotavljanje visoke ka- kovosti storitev, nepogrešljivih za kakovostno življenje prebivalcev. Ta sredstva omogočajo izvajanje nalog, kot so redno vzdrževanje in urejanje cest, javnih površin ter obnavljanje ter gradnja šol, vrtcev ter drugih javnih objektov. S tem zagotavljamo varno in udobno oko- lje za vse občane ter spodbujamo trajnostni razvoj in rast občine,« pravijo na občini. »K povišanju vrednosti točke za izračun NUSZ je bila Mestna občina Celje primorana pristopiti iz razloga, ker je bila zadnja uskladitev višine opravljena v letu 2016, pri čemer je stopnja inflacije v tem času po po- datkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala 26 odstotkov. Kljub temu smo se na Mestni občini Celje odločili, da povišanje vrednosti točke izvedemo v bistveno manjšem od- stotku, kot je znašala inflacija v tem obdobju,« še pojasnjujejo. SŠol Povišanje vrednosti točke NUSZ pomeni, da bo višina NUSZ, ki jo odmerjajo enkrat letno, višja za 15 odstotkov. Za stanovanje v 1. coni v površini 50 m 2 to pomeni zvišanje z 39 na 45 evrov, za hišo v površini 150 m 2 v 1. coni pa iz 120 na 135 evrov. V primeru, da so stanovanjske površine v bolj ruralnih delih občine, je odmera seveda nižja in bo tudi razlika v odmeri nominalno nižja. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Letos bo treba plačati več! Podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar je pretekli teden spre- jel veleposlanika Češke republike Jiřija Kudělo. Veleposlanik je obi- skal Osrednjo knjižnico Celje, kjer si je ogledal razstavi Češka književ- nost skozi oči slovenskih prevajalk in prevajalcev ter Življenje in delo češkega pisatelja Karla Čapka. Kuděla je med drugim izpostavil, da je letošnje leto zelo pomembno za češko glasbo, saj mineva 200 let od rojstva in 140 let od smrti češkega skladatelja Bedřicha Smetane. Izra- zil je željo, da bi prihodnje leto go- stovali v Celju s kakšnim kulturnim projektom, saj jim je zaradi odnosa do glasbe in umetnosti nasploh Celje zelo blizu. Že zdaj dobro sodelujejo z Zgodovinskim arhivom Celje in Osre- dnjo knjižnico Celje. Možnosti vidi tudi v povezovanju s slovenskimi art kini, kjer bi predvajali kultne filme če- ških režiserjev, med drugim Františka Čapa, ki je deloval v Sloveniji. »Celje je bilo s Češko skozi zgodo- vino večkrat povezano. Najpomemb- Češki veleposlanik Jiři Kuděla se je v slovenščini vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje. Ob njem je podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar. (Foto: MOC) CELJE – Manj odpadkov okoli smetnjakov, a daljši zastoji ob praznjenju Kje bodo nove podzemne in nadzemne zbiralnice odpadkov? Celje naj bi letos dobilo še kar nekaj podzemnih in nadzemnih zbiralnic odpadkov. Tako celjska občina z javnim podjetjem Simbio posodablja infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov. Letos imata v načrtu postavitev dveh podzemnih in sedmih nad- zemnih zbiralnic. Občani spremembe sprejemajo pozitivno, a nekaj kritik se že pojavlja. SIMONA ŠOLINIČ Celje povezano s Češko na različne načine Dve podzemni zbiralnici odpad- kov bosta nameščeni v Razlagovi ulici, in sicer prva nasproti Fotohiše Pelikan ter druga v bližini Vodnega stolpa. Štiri nove nadzemne zbiral- nice v Goriški in Pucovi ulici so že postavljene, predvidene so še uredi- tve v mestnih četrtih Kajuh, Slavko Šlander in Nova vas. Nadzemnice sestavlja komplet petih zbiralnikov za ločene odpadke s prostornino od 2.250 do 3.750 litrov. Vsaka lokacija podzemnic je opremljena s petimi nejša osebnost, ki nas je povezala, je Barbara Celjska, hči grofa Her- mana II. Celjskega ter žena ogrske- ga, nemškega in češkega kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarstva Sigismunda Luksemburškega. Na- rodni dom je bil zgrajen konec 19. stoletja po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. Celjski fotograf- ski mojster Josip Pelikan se je rodil češkim staršem, s Češko nas pove- zuje tudi porodničar in ginekolog, Čeh Emil Watzke, čigar zaslugi sta gradnja novega poslopja za ginekolo- ški oddelek in uvedba stalne babiške službe v celjski bolnišnici,« so sporo- čili iz Mestne občine Celje. SŠol zbiralniki za ločene odpadke – me- šani komunalni odpadki, plastična in kovinska embalaža, papir in kar- ton, biološko razgradljivi odpadki in steklo – z zmogljivostjo od 3 tisoč do 5 tisoč litrov. »Nov način zbiranja je bil dobro sprejet. Z združevanjem odjemnih mest se je sprostil prostor, kjer so doslej stali klasični zabojniki. V starem mestnem jedru, kjer smo uredili podzemne ali nadzemne zbi- ralnice, smo z dvorišč stavb uma- knili zabojnike in s tem izboljšali kakovost bivanja stanovalcev,« pravi Tadej Ferlež, vodja sektorja za zbi- ranje in odvoz odpadkov v javnem podjetju Simbio. Zastoji Lani so pristojni uredili tudi pod- zemni zbiralnici v Vodnikovi ulici, pri lekarni in pred prenovljeno Vilo Vodnikova, kjer so urejena oskrbo- vana stanovanja. Še več je bilo lani novih nadzemnih zbiralnic, ki so jih umestili na Ljubljanski cesti, v Aškerčevi, Brodarjevi, Smrekarjevi, Škapinovi, Trubarjevi in Prešernovi ulici. Tam so bili zabojniki preureje- ni in na novo pobarvani v skladu z napotki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tovrstni projek- ti so tudi tehnično in organizacijsko zahtevni, predvsem zaradi strogih arheoloških pogojev, minimalnih prostorskih možnosti, prepredeno- sti območij z obstoječimi komunal- nimi vodi in strogega prometnega režima, ki velja v mestnih ulicah in naseljih. Sistem podzemnih in nadzemnih zbiralnic so v Celju začeli uvajati oktobra 2018, ko so na prenovlje- nem Muzejskem trgu pred Osrednjo knjižnico Celje uredili prvo podze- mno zbiralnico odpadkov v Celju. Od takrat je v starem mestnem je- dru urejenih šest podzemnic in v drugih delih mesta 24 nadzemnic. Postavitev tovrstnih zbiralnic od- padkov je bila v Celju do zdaj sicer dobro sprejeta, marsikoga pa že moti, da naj bi bile odprtine za od- padke premajhne. Nekaj negodova- nja gre zaenkrat v smer, da postavi- tev takšnih zbiralnic zmanjšuje tudi število dosedanjih parkirnih mest in da se ob praznjenju zbiralnic poja- vljajo daljši zastoji. Spomnimo, da so kar nekaj kritik glede takšnih zbiralnic imeli tudi v Velenju, kjer so občani pri njihovem umeščanju v prostor ugotovili nekatere težave. Poleg manjšega števila parkirnih mest so namreč ugotovili, da zbi- ralnice uporablja več občanov kot predhodne otoke in da se je razda- lja do njih močno povečala. Tudi v Velenju so opozarjali na premajhne odprtine, zaradi česar so se pone- kod odpadki kopičili ob zbiralnicah, prav tako so zaradi nekaterih lokacij nekateri občani v Velenju negodo- vali zaradi daljših zastojev ob času praznjenja. Prva podzemna zbiralnica od- padkov je bila v Celju urejena konec leta 2018, in sicer na Muzejskem trgu. (Foto: MOC) Od leta 2020 vrednost naložb v nadzemne in podzemne zbiralnice znaša več kot 891 tisoč evrov. (Foto: MOC) CELJE – Finančni urad Celje je začel izdajati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča (NUSZ) za leto 2024. Skladno s spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki jo je na decembrski seji potrdil Mestni svet Mestne občine Celje, bo vrednost točke za izračun NUSZ višja za 15 od- stotkov. »NUSZ predstavlja pomemben prihodkovni vir v proračunu Me- stne občine Celje, ki je ključnega pomena za zagotavljanje visoke ka- kovosti storitev, nepogrešljivih za kakovostno življenje prebivalcev. Ta sredstva omogočajo izvajanje nalog, kot so redno vzdrževanje in urejanje cest, javnih površin ter obnavljanje ter gradnja šol, vrtcev ter drugih javnih objektov. S tem zagotavljamo varno in udobno oko- lje za vse občane ter spodbujamo trajnostni razvoj in rast občine,« pravijo na občini. »K povišanju vrednosti točke za izračun NUSZ je bila Mestna občina Celje primorana pristopiti iz razloga, ker je bila zadnja uskladitev višine opravljena v letu 2016, pri čemer je stopnja inflacije v tem času po po- datkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala 26 odstotkov. Kljub temu smo se na Mestni občini Celje odločili, da povišanje vrednosti točke izvedemo v bistveno manjšem od- stotku, kot je znašala inflacija v tem obdobju,« še pojasnjujejo. SŠol Povišanje vrednosti točke NUSZ pomeni, da bo višina NUSZ, ki jo odmerjajo enkrat letno, višja za 15 odstotkov. Za stanovanje v 1. coni v površini 50 m 2 to pomeni zvišanje z 39 na 45 evrov, za hišo v površini 150 m 2 v 1. coni pa iz 120 na 135 evrov. V primeru, da so stanovanjske površine v bolj ruralnih delih občine, je odmera seveda nižja in bo tudi razlika v odmeri nominalno nižja. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da se v občini Vojnik soočajo s perečimi prometnimi razmerami, je znano. Občani opozarjajo na nujnost zagotovitve osnovne infrastrukture za večjo varnost ob cestah v vojniški občini ter zahtevajo celovito re- šitev prometa z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez ob regionalnih cestah. Od župana oziroma občinske uprave pričakujejo čimprejšnjo pripravo izhodišč za izdelavo celostne prometne strategije prometa in mo- bilnosti v občini Vojnik. Župan Branko Petre napove- duje, da bo slednja pripravljena še letos, saj je občina prejela državna sredstva za njeno izdelavo. BOJANA AVGUŠTINČIČ CELJE – Kolesarska karavana dirke Po Sloveniji bo tudi letos obiskala mestno občino Celje, ki je že leta stalni partner dirke. V letošnji, jubilejni, 30. izvedbi bo Celje del druge etape, ki bo na sporedu v četrtek, 13. junija. Celje je lani gostilo start dirke, pred tem tudi cilj. Gostili bodo start ŽALEC – Žalčani so ponosni, da bodo letos v osrčju zelene doline gostili start druge etape kolesarske dirke Po Sloveniji. 13. junija se bodo kolesarji po 180,7 kilometra dolgi trasi do Rogaške Slatine odpravili prav iz središča Žalca. Pot bodo začeli ob 11. uri. »Vabljeni k raziskovanju Žalca in doline zelenega zlata ter znamenitosti, kot so Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Rimska nekropola in Jama Pekel v Šempetru. Vabita tudi park Dvorca Novo Celje in sproščujoč obisk krajinskega parka Ribnika Vrbje,« vse ljubitelje kolesarstva na uradni spletni strani dirke nagovarjajo Žalčani. ŠO VOJNIK – V pripravi prometna strategija občine Celostno urejen promet za lepšo in uspešnejšo prihodnost Celostno urejen promet ne pomeni le bolje izkoriščene prometne infrastrukture, niž- jih stroškov za mobilnost v proračunih občine, podjetij in gospodinjstev, manjših zasto- jev, bolj učinkovitih naložb, večjega zadovoljstva in manj- šega onesnaženja. Strateška obravnava prometa prinaša tudi izboljšanje kakovosti bi- vanja prebivalcev in povečanje možnosti občine za uspešen razvoj, poudarjajo na mini- strstvu za infrastrukturo. Po uspešni prijavi na razpis za pridobitev sredstev se je izde- lave celostne prometne strate- gije lotila tudi Občina Vojnik. »Pridobili smo 28 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Trenu- tno izvajamo izbor izdelovalca te prometne strategije. Priča- kujem, da bo pripravljena do konca leta. Strategija bo služila predvsem pri novih načrtova- njih na področju mobilnosti oziroma prometnih tokov. Dokument bo usklajen tudi z načrti Direkcije RS za infra- strukturo,« pravi župan Bran- ko Petre. Pristojnosti občine Občani Vojnika zlasti opo- zarjajo na slabo prometno varnost na državnih cestah, ki so brez pločnikov, kolesarskih stez, in pričakujejo takojšnje ukrepanje. Župan Branko Pe- tre se perečih razmer zaveda, a ob tem dodaja, da ljudje včasih ne razumejo, da občina nima pristojnosti za ukrepanje na državnih cestah. Sistem dr- žavnih cest je namreč v celoti odgovornost države. »Ko gre za reševanje stanja na držav- nih cestah, občina ne more sama odločati. Ima pa seveda možnost vplivati, predlagati, sodelovati, nikakor pa ne more stvari reševati sama. Ministr- stvo za infrastrukturo in direk- cija sta tista, ki načrtujeta, gra- dita in dajeta tudi vsa soglasja na tem področju. Medtem ko so lokalne ceste in javne poti v celoti v pristojnosti občine. Tu se lažje in hitreje lahko odzovemo na predloge obča- nov glede nekaterih ukrepov. Pri državnih cestah pa je vse lastnikov zemljišč za nadalje- vanje gradnje. Upam, da nam bo to še v tem letu uspelo, pri čemer prosim vse lastnike, da v skupnem interesu uredimo še tistih nekaj manjkajočih soglasij, da bo občina z direk- cijo lahko načrtovala nadalje- vanje gradnje,« pravi župan. Na odseku od Celja do Dobrne je predvidena gradnja 20 ki- lometrov kolesarske poti, od tega približno polovica skozi vojniško občino. Na območju občine Dobrna (od Lember- ga do Dobrne) bo kolesarska povezava zgrajena do konca letošnjega leta. Župan Vojnika Branko Pe- tre je prepričan, da bo občina z gradnjo kolesarske povezave, ki jo fi nancira država, prido- bila dodano vrednost in prilo- žnost, da postane zanimivejša turistična točka in domačinom prijaznejša glede povezave s sosednjimi občinami. Od domačih asov je predviden nastop Mateja Mohoriča, Luke Mezgeca, Domna Novaka in Matevža Govekarja. (Foto: MOC)- Dirka Po Sloveniji letos z vzponom na Celjsko kočo se bodo pokazale prve razlike med tekmovalci, kar bo zani- mivo tudi za gledalce. Lahko pa že zdaj povem, da imamo za prihodnje leto s Celjem ve- likopotezne načrte in da bo dirka, ki je v teh letih prerasla v enega največjih športnih do- godkov v Sloveniji, zagotovo še naprej navduševala ljubitelje kolesarstva,« je dejal direktor dirke Bogdan Fink. Kot so povedali organizatorji na predstavitvi dirke v Ljublja- ni, se, čeprav na njej ne bosta nastopila slovenska šampiona Tadej Pogačar in Primož Ro- glič, obeta močna in kakovo- stna konkurenca kolesarjev. Prihaja namreč kar šest ekip svetovne serije – Bahrain Vic- torious, Bora Hansgrohe, EF Education EasyPost, Jayco AlUla, UAE Emirates in Grou- pama FDJ. Nastopile bodo še tri slovenske ekipe in 11 ekip iz drugega razreda (ProT eam). SŠol Kolesarji bodo v letošnji etapi Celje obiskali dvakrat, najprej iz smeri Vojnika, sle- dila bo pot skozi mesto proti Laškemu, od koder se bodo povzpeli na Celjsko kočo, od tam pa bo sledil spust nazaj v Celje in nato proti Štoram. Vzpon na Celjsko kočo in spust z nje bosta zagotovo ključna dela etape, ki bo dol- ga 180,7 kilometra. Ravno gorski cilj na Celjski koči bi lahko močno vplival na konč- no razvrstitev etape, za kate- ro je v zadnjih letih veljalo, da je ravninska in kot takšna pisana na kožo kolesarjem sprinterjem. Velikopotezen načrt »Celje je dolgoletni partner dirke Po Sloveniji, zato smo ve- seli, da bo kolesarska karavana junija spet obiskala knežje me- sto. Letos smo se odločili, da bomo drugo, sicer ravninsko etapo popestrili z zahtevnim vzponom na Celjsko kočo, ki mu bo sledil spektakularen spust. Zagotovo bo s tekmo- valnega vidika to predel, kjer Na javnem razpisu za sofi nanciranje celostnih prometnih strategij je bila uspešna tudi Občina Dobrna. Od ministrstva za okolje, podnebje in energijo je prejela sklep o sofi nanciranju v višini 19.600 evrov. Izdelava celostne prometne strategije bo usmerjena k nadgradnji prometnega sistema v smeri trajnostne mobilnosti, prav tako bo sledila prizadevanjem za bolj zeleno, varno in zdravo okolje, pojasnjujejo v Občini Dobrna, kjer se bodo osredotočili na spodbujanje in ustvarjanje boljših pogojev za različne načine potovanj, kot so hoja, kolesarjenje ali javni prevoz. treba uskladiti z državo,« pou- darja. Upoštevati je treba tudi prometne študije. Vsako načr- tovanje na državni cesti se na- mreč začne s študijo prometa, s strokovnimi smernicami, ki nato privedejo do rešitev. Tudi vsakršne omejitve hitrosti, tal- ne ali vertikalne označbe so izključno v pristojnosti direk- cije za infrastrukturo. Lahko pa občina in tudi občani sami dajo pobudo za neko ureditev, pojasnjuje župan. Ob tem dodaja, da so ne- kateri posegi na državni cesti vseeno razdeljeni med državo in občino. »Na delu ceste zu- naj naselja so vsi projekti v pri- stojnosti države, medtem ko v naselju občina prevzame neka- tere naloge. Tako med drugim sodeluje pri gradnji pločnikov, podzemne infrastrukture (vo- dovod, kanalizacija, meteorno odvodnjavanje), javne razsve- tljave … Začetek gradnje kolesarske poti Cilj prometne strategije je torej določiti vizije, strateške cilje, prioritete ter ukrepe za razvoj prometnega sistema v smeri trajnostne mobilnosti ter varnejše in uspešnejše prihodnosti. Eden od teh ci- ljev je tudi gradnja kolesarskih povezav. Medtem ko v regiji te že pospešeno gradijo, se v občini Vojnik zatika s soglasji lastnikov zemljišč. Dobra no- vica sicer je, da so se dela na odseku državne kolesarske povezave Celje–Vojnik–Dobr- na vendarle začela. Na obmo- čju Lemberga bosta zgrajena približno kilometer trase in nov most čez Dobrnico, kar predstavlja približno deset odstotkov celotne trase, ki je načrtovana in projektirana v vojniški občini. »Žal še nismo uspeli pridobiti vseh soglasij Občani Vojnika opozarjajo na nujnost zagotovitve osnovne infrastrukture za večjo varnost ob cestah v vojniški občini ter zahtevajo celovito rešitev prometa z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez. Od občine pričakujejo čimprejšnjo izdelavo celostne prometne strategije. (Foto: Nik Jarh) K večji prometni varnosti v vojniški občini bo prispevala tudi gradnja kolesarskih povezav. Dela na odseku državne kolesarske povezave Celje–Vojnik–Dobrna so se le začela. Na območju Lemberga (na fotografiji) bosta zgrajena približno kilometer trase in nov most čez Dobrnico, kar predstavlja približno deset odstotkov celotne trase, ki je načrtovana in projektirana v vojniški občini. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 14, 4. april 2024 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2024 S čim se soočajo mladi med odraščanjem? Na poti k zdravi odraslosti Ljudska univerza Celje je pred prazničnim koncem tedna, na veliki petek, v Kinu Metropol organizirala iz- obraževalni dogodek za dijake, ki ga je naslovila Izzivi odraščanja. Dogodek je del mednarodnega projekta Em- path, ki ga so nancira Evropska unija. S projektom želijo prispevati k osveščanju srednješolcev in srednješolk o spolnih stereotipih ter izzivih, s katerimi se srečujejo na poti odraščanja. »Nasloviti moramo vse stiske, s katerimi se mladi danes soočajo, in izpraševanja, ki jih imajo na področju spolnih vlog. Torej, kaj se pričakuje od deklet in kaj od fantov. Naš namen je, da mlade okrepimo za nadaljnje korake v stiski,« je povedala ena od govornic Ana Maria Mitič. »Mladim je lahko danes še celo težje, kot je bilo nam,« je še dodala. »Glavni izziv mladih, a tudi starejših je, kako sploh čutiti stvari, ki jih čutijo v življenju, ter jih priznati in izraziti. Ne moremo biti pristni, če ne izražamo svojih čustev in se ne poznamo ter navzven kažemo le neko površinsko sliko sebe,« je povedal še eden od štirih govorcev Matej Delakorda. Dogodek je sicer odprl Alen Pavšar, ki je govoril o vplivu družbenih medijev na identiteto in samopodobo mladostni- kov. Poudaril je, da imajo družbena omrežja veliko negativnih vidikov, ki jih moramo poznati, da se ne ujamemo v njihove pasti. Polno dvorano dijakov je nagovoril tudi Rajko Nemec, ki je zadnjih sedem let opravljal delo kriminalističnega in- špektorja in je med drugim delal tudi na področju mladole- tniške kriminalitete. Govoril je o nasilju med mladimi. Foto: Andraž Purg Govorci Alen Pavšar, Ana Maria Mitič in Matej Delakorda na odru in Rajko Nemec pred njim. Dogodka so se udeležili dijaki celjskih srednjih šol. S čim se soočajo mladi med odraščanjem? Govorci Alen Pavšar, Ana Maria Mitič in Matej Delakorda na odru in Rajko Nemec pred njim. Ljudska univerza Celje (LUC) je pred prazničnim koncem tedna, na veliki pe- tek, v Kinu Metropol organi- zirala izobraževalni dogodek za dijake, z naslovom Izzivi odraščanja. To je bil že dru- gi tovrstni dogodek, prvega so priredili konec januarja letos. »Tema je pomembna. Ponovitev dogodka smo pri- redili tudi zato, da bi se o tej temi čim več pogovarjali,« je povedala Maja Bizjak, orga- nizatorica izobraževanja na LUC. Dogodek je del medna- rodnega projekta Empath, ki ga so nancira Evropska unija skozi program CERV. To je evropski program, s ka- terim želi Evropska komisija zaščititi in spodbujati pravi- ce, enakost in vrednote EU. S projektom želijo prispevati k osveščanju srednješolcev in srednješolk o spolnih stereo- tipih ter izzivih, s katerimi se srečujejo na poti odraščanja. Projekt Empath priznava pomembno vlogo, ki jo imajo izobraževalna okolja in procesi pri reprodukciji ali odpravlja- nju spolnih stereotipov, kar je zlasti opazno v najstniških letih. Sodelujoči pri projektu si znotraj njega prizadevajo za opolnomočenje skupin, ki so vključene v srednješolski učni proces, da se pridružijo boju proti spolnim stereotipom z obravnavanjem toksičnih vzor- cev moškosti in vedenja. Emapth zajema nabor in- teraktivnih delavnic za sre- dnješolce in usposabljanja za strokovnjake za srednješolsko poučevanje ter strokovnjake za poučevanje na fakulteti. Cilj tega mednarodnega projekta je oblikovanje močnega nacio- nalnega zavezništva in skupno- sti za enakost spolov v izobra- ževalnem okolju in procesih. Dijaki aktivno sodelovali Del teh prizadevanj je tudi dogodek Izzivi odraščanja in njegova predpraznična po- novitev. »Dogodek Izzivi od- raščanja smo zastavili tako, da bi ga čimbolj približali mladim. Temu smo prilagodili format dogodka, pa tudi vsebine, ki so jih predstavili govorci in ki so si jih dijaki lahko ogledali v krajših  lmih,« je poudarila Maja Bizjak. Dijaki pa niso bili le statični opazovalci dogodka, saj so v njem aktivno sodelovali, po- membno vlogo so imeli tudi že pred dogodkom, saj so sodelo- vali tudi pri produkciji  lmov, ki so si jih njihovi vrstniki ogledali med dogodkom. Za še boljšo ponazoritev teme dogodka so tudi igralci iz serije Gospod profesor pripravili ne- kaj krajših  lmčkov, v katerih so med drugim zelo nazorno pri- kazali toksične vzorce moškosti. Igralci so tudi podali svoje mne- nje o tem, kakšen bi moral biti pravi moški. Opozorili so tudi na to, da toksični vzorci moškosti nimajo negativnega vpliva le na dekleta, a tudi na fante. Govorci delili tudi svoje izkušnje »Nasloviti moramo vse sti- ske, s katerimi se mladi danes soočajo, in izpraševanja, ki jih imajo na področju spolnih vlog. Torej, kaj se pričakuje od deklet in kaj od fantov. Naš namen je, da mlade okrepimo za nadaljnje korake v stiski,« je povedala ena od govornic, televizijska vodi- teljica Ana Maria Mitič, ki je na dogodku govorila o spolno pričakovanih vlogah in iskanju lastne identitete. »Mladim je lahko danes še celo težje, kot je bilo nam,« je še dodala. »Glav- ni izziv mladih, a tudi starejših je, kako sploh čutiti stvari, ki jih čutijo v življenju, ter jih pri- znati in izraziti. Ne moremo biti pristni, če ne izražamo svojih čustev in se ne poznamo ter navzven kažemo le neko povr- šinsko sliko sebe,« je na temo Kako ohraniti avtentičnost med odraščanjem? povedal še eden od štirih govorcev, novinar in urednik Matej Delakorda. Dogodek je sicer odprl sre- dnješolski profesor in režiser Alen Pavšar, ki je govoril o vplivu družbenih medijev na identiteto in samopodobo mladostnikov. Poudaril je, da imajo družbena omrežja veliko negativnih vidikov, ki jih mora- mo poznati, da se ne ujamemo v njihove pasti. Polno dvorano dijakov je nagovoril tudi Rajko Nemec, ki je zadnjih sedem let opravljal delo kriminalističnega inšpektorja in je med drugim delal tudi na področju mlado- letniške kriminalitete. Govoril je o nasilju med mladimi, ki v zadnjih časih, tudi na Celjskem, vse večkrat polni medije. Dogodek Izzivi odraščanja so poleg LUC podprli tudi Fakulte- ta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Pedagoški inštitut in Inštitut za proučevanje enako- sti spolov. Foto: Andraž Purg IZ NAŠIH KRAJEV Približno enajst kilometrov novega kanalizacijskega omrežja na odseku Pro- seniško–Dole–Trnovec pri Dramljah bo zgrajenega predvidoma do decembra prihodnje leto. Na 151 novih priključkov se bo lahko priključilo 351 populacijskih enot. Občina Šentjur je za naložbo, vredno več kot 2,6 milijona evrov brez DDV, pridobila milijon evrov evropskega sofinanciranja. V sklopu projekta bo na strehi Javnega komunalnega podjetja Šentjur, ki v občini upravlja gospodarske javne službe, zgrajena še sončna elektrarna. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Obeta se dograditev kanalizacijskega omrežja Hišne pretočne greznice bodo preteklost Občina Šentjur že nekaj let skrbi, da na čistilno napravo priključuje gospodinjstva na območjih z manjšo obremenjenostjo nastajanja komunalne odpadne vode. Zdaj bo kanalizacijsko omrežje dogradila na odseku Proseniško–Dole–Trnovec pri Dramljah. (Foto: TS) Cilji gradnje infrastrukture za odvajanje komunalne odpadne vode v skladu s slovensko in z evropsko zakonodajo so varo- vanje in zaščita vodnih virov ter zmanjšanje vplivov na okolje. Po dograditvi omrežja bodo ukinjene hišne pretočne gre- znice, katerih iztoki se zlivajo v zemljo in bližnje vodotoke. Kot poudarjajo v šentjurski občini, je to še posebej pomembno, da odpadne komunalne vode na območju Proseniškega, Dol ter Trnovca pri Dramljah ne bodo več obremenjevale številnih ribnikov oz. ekološko obču- tljivih stoječih voda. Celotno območje je namreč del vodo- zbirnega porečja Voglajne oz. Savinje, ki je v varstvenem re- žimu Natura 2000. Po gradnji manjkajoče in- frastrukture za odvajanje od- padnih komunalnih voda se bodo na javno komunalno omrežje priključile vse stav- be na območju omenjenih aglomeracij. Njihove odpadne vode bodo speljane na Central- no čistilno napravo Šentjur, kar bo med drugim vplivalo na boljšo kakovost bivanja v naseljih ter na boljši izkoristek čistilne naprave. Dolga zgodovina vlaganj Celovit sistem ravnanja z odpadnimi vodami v občini Šentjur je bil zastavljen v sklo- pu Operativnega programa Evropske kohezijske politike med letoma 2007 in 2013. Pod okriljem omenjenega progra- ma je bil potrjen projekt gra- dnje Centralne čistilne napra- ve Šentjur z zmogljivostjo 13 tisoč populacijskih enot. Gra- dnja centralne čistilne naprave je bila pomembna za zbiranje in odvajanje komunalne odpa- dne vode na območju mesta Šentjur, kjer je obremenjenost zaradi nastajanja komunalne odpadne vode več kot dva ti- soč populacijskih enot. Občina se je zavzela tudi za to, da je na čistilno napravo postopoma priključila gospodinjstva s po- selitvenih območij, kjer nasta- ja manj komunalne odpadne vode. Tako je v letih 2010 in 2011 zgradila približno trikilometr- ski povezovalni kanal Šentjur– Primož–Ponikva in zagotovila vso potrebno tehnologijo. V letih 2013 in 2014 je dogradila skoraj pet kilometrov fekalne kanalizacije v naseljih Hruše- vec, Zgornje Lokarje, Vrbno in Gorica pri Slivnici. V letih 2014 in 2015 je dogradila fekalno ka- nalizacijo v naseljih Stopče in Pešnica ter zgradila cevni za- drževalni bazen za del naselja Nova vas. Šentjurski župan mag. Marko Diaci: »Centralna čistilna naprava z zmogljivostjo 13 tisoč populacijskih enot je trenutno izkoriščena v 76 odstotkih. Ko bo končana dograditev kanalizacijskega omrežja, bodo njene zmogljivosti še bolj izkoriščene.« Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV prijavi se na naj citycenter stil DESETAKOV. 1.NAGRADA 3.000€ EUROMARKT CENTER d.o.o., Moskovska ulica 4g, 1000 Ljubljana Prijavi se na www.city-center.si. GORNJI GRAD – Promet po novi obvoznici naj bi stekel konec letošnjega junija Nova obvoznica, nove razvojne priložnosti Na obvoznico so v občini Gornji Grad potrpežljivo čakali več let. »V središču kraja se soočamo z gostim prometom tako tovornih kot tudi osebnih vozil, v po- letnih mesecih je gneča zaradi turistov še toliko večja. Obvozna cesta ga bo razbremenila prometa, zato bo trško jedro privlačnejše za razvoj turistične ponudbe, varnejše za obiskovalce in sprehajalce. Bolj mirno okolje bo za tamkajšnje stanovalce tudi prijetnejše za bivanje,« med drugim poudarja župan Anton Špeh. Slovesno odprtje najnovejše cestne pridobitve, težke približno 5,5 milijona evrov, načrtujejo konec junija. Večino denarja je prispevala direkcija za infrastruk- turo, Občina Gornji Grad je zagotovila 722 tisočakov. BARBARA FURMAN Po besedah župana Antona Špeha predstavniki lokalne politike v Gornjem Gradu gra- dnje obvoznice v preteklosti niso uvrščali med prednostne razvojne naložbe. »Kot obr- tnik sem približno 20 let opa- zoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Kot sem se leta 2018 odločil za župansko kandidaturo, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitev z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za njeno gradnjo. Obvoznica je nujna za razvoj občine. Zato sem toliko bolj vesel, da je gradnja približno kilometer dolge obvozne ceste tik pred koncem.« Poškodba mostu Obvoznico gradi podjetje Garnol iz Kranja. Delovni stroji so zabrneli decembra 2022. Pred tem je imela ob- čina kar nekaj težav pri pri- dobivanju soglasij lastnikov zemljišč, ki so potrebna za pridobitev gradbenega do- voljenja. Nekateri lastniki namreč živijo v tujini, kar je oteževalo postopke pri prido- bivanju soglasij. Zdelo se je, da bo gradnja potekala nemo- teno, a so lanske avgustovske poplave na trasi obvoznice močno poškodovale most in tako vrednost naložbe podra- žile za milijon evrov, dela pa so se zavlekla za nekaj me- secev. »Poškodbe, ki jih je na mostu povzročila uničujoča povodenj, so bile ocenjene na milijon evrov. Zato smo k po- godbi za gradnjo obvoznice dodali aneks, ki sta ga plačali direkcija za infrastrukturo in zavarovalnica.« A to ni bil edini nepredvi- den dogodek. Že prve tedne po začetku gradbenih del se je na trasi obvoznice porušil gospodarski objekt, ki je bil sicer načrtovan za odstra- nitev. »Pokazalo se je, da je trasa dobro zamišljena in projektirana, saj ni posegla v središče kraja, ki bo zdaj lah- ko zaživel povsem na novo. Prometa razbremenjeno območje namreč nudi nove priložnosti za razvoj turiz- ma, ki je povezan z največjo katedralo v Sloveniji,« je še pojasnil župan in dodal, da bosta ob obvoznici pločnik in kolesarska steza. Pri gradnji viadukta je izvajalec gradbe- nih del moral zaradi bližine katedrale upoštevati zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na viaduktu je kamnita obloga kombinirana z betonom in lesom. Svetila javne razsvetljave so vgrajena ob pločniku na mostu. Najprej starodobniki Občina Gornji Grad praznu- je občinski praznik 30. junija in dan prej, 29. junija, bo slo- vesno odprtje obvoznice. Lo- kalna društva se že pripravlja- jo na otvoritveno slovesnost. Zagotavljajo, da se obeta pester kulturni program. Za- plesali bodo članice in člani folklorne skupine Oštarija, igrala bo Godba Zgornje Sa- vinjske doline. Prvi se bodo po novi obvoznici zapeljali kolesarji starodobnih koles in vozniki starodobnih avto- mobilov, za sodelovanje na dogodku se občina dogovar- ja tudi s predstavniki društva ljubiteljev Porsche Slovenija. Pred katedralo bo koncert Pri- farskih muzikantov z gosti. Prisotnost na slovesnosti je že potrdila ministrica za infra- strukturo Alenka Bratušek, ki bo z županom Antonom Špehom prerezala otvoritve- ni trak. Obvoznica se je izognila ožinam v starem mestnem jedru, tako da bo od kri- žišča pri Lipi do križišča pri osnovni šoli s 100-me- trskim mostom prečkala strugo reke Drete. Ob ob- vozni cesti so zagotovljeni podporni zidovi, hodnik za pešce, cestna razsvetljava in potrebna komunalna infra- struktura. »Poleg razbremenitve pro- meta in večje prometne var- nosti pridobitev obvoznice pomeni tudi velik miselni preskok pri občanih, ki so obljube o njeni gradnji po- slušali že več desetletij. Z za- dovoljstvom opažam, da je Gornji Grad vedno bolj privla- čen za priseljevanje mladih družin, naložbe, kot je obvo- znica, pa le še pripomorejo k bolj spodbudnemu okolju,« je prepričan Anton Špeh. »Zdelo se je, da bo gradnja potekala nemoteno, a so lanske avgustovske poplave na trasi obvoznice močno poškodovale most in tako vrednost naložbe podražile za milijon evrov, dela pa so se zavlekla za nekaj mesecev,« je pojasnil župan. Župan Anton Špeh napoveduje od- prtje obvoznice za 29. junija. (Foto: Andraž Purg) Z novo obvoznico bo Gornji Grad lahko na novo zaživel. (Foto: Občina Gornji Grad) Obnova železniške postaje ŠENTJUR – Direkcija RS za infrastrukturo po ureditvi železniške postaje v Šentjurju nadaljuje obnovo postajne infrastrukture. Stroji bodo kmalu zabrneli na železniški po- staji Ponikva. Tamkajšnja postaja naj bi novo podobo dobila do začetka prihodnjega leta. Naložba bo predvidoma zajemala gradnjo novega podhoda, urejena bodo nova stopnišča in dvigalo. Predvideni so nadstrešek za potnike, nove klopi, usmerjevalne table in novi koši. Poskrbljeno bo za ureditev tirne infrastrukture, med drugim bodo urejene ustrezne površine za parkiranje na območju železniške postaje. Dela, katerih pogodbena vrednost znaša skoraj 4,9 milijona evrov (z DDV), izvajata podjetje Rafael in Železniško gradbeno podjetje Ljubljana. Evropsko sofinanciranje znaša 1,8 milijona evrov. TS To soboto vaja ob potresu CELJE – To soboto, 6. aprila, bo v Celju taktična vaja Civilne zaščite Mestne občine Celje. Vaja bo na območju I. osnovne šole v Vrunčeve ulici. Začela se bo ob 11. uri, njen namen pa bo seznanitev s protokoli in taktično-operativnim načrtom, ki bi stopili v veljavo ob potresu VIII. stopnje po evropski makroseizmični lestvici. Cilj vaje je preveriti operativno sposobnost enot sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki se akti- virajo na podlagi načrta zaščite in reševanja ob potresu v Celju. Sodelujoče enote bodo vadile izvajanje načinov iskanja in reševanja ponesrečencev iz ruševin, zdravstveno in medicinsko oskrbo poškodovancev ter evakuacijo iz stavbe osnovne šole. SŠol Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 14, 4. april 2024 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2024 S čim se soočajo mladi med odraščanjem? Na poti k zdravi odraslosti Ljudska univerza Celje je pred prazničnim koncem tedna, na veliki petek, v Kinu Metropol organizirala iz- obraževalni dogodek za dijake, ki ga je naslovila Izzivi odraščanja. Dogodek je del mednarodnega projekta Em- path, ki ga so nancira Evropska unija. S projektom želijo prispevati k osveščanju srednješolcev in srednješolk o spolnih stereotipih ter izzivih, s katerimi se srečujejo na poti odraščanja. »Nasloviti moramo vse stiske, s katerimi se mladi danes soočajo, in izpraševanja, ki jih imajo na področju spolnih vlog. Torej, kaj se pričakuje od deklet in kaj od fantov. Naš namen je, da mlade okrepimo za nadaljnje korake v stiski,« je povedala ena od govornic Ana Maria Mitič. »Mladim je lahko danes še celo težje, kot je bilo nam,« je še dodala. »Glavni izziv mladih, a tudi starejših je, kako sploh čutiti stvari, ki jih čutijo v življenju, ter jih priznati in izraziti. Ne moremo biti pristni, če ne izražamo svojih čustev in se ne poznamo ter navzven kažemo le neko površinsko sliko sebe,« je povedal še eden od štirih govorcev Matej Delakorda. Dogodek je sicer odprl Alen Pavšar, ki je govoril o vplivu družbenih medijev na identiteto in samopodobo mladostni- kov. Poudaril je, da imajo družbena omrežja veliko negativnih vidikov, ki jih moramo poznati, da se ne ujamemo v njihove pasti. Polno dvorano dijakov je nagovoril tudi Rajko Nemec, ki je zadnjih sedem let opravljal delo kriminalističnega in- špektorja in je med drugim delal tudi na področju mladole- tniške kriminalitete. Govoril je o nasilju med mladimi. Foto: Andraž Purg Govorci Alen Pavšar, Ana Maria Mitič in Matej Delakorda na odru in Rajko Nemec pred njim. Dogodka so se udeležili dijaki celjskih srednjih šol. S čim se soočajo mladi med odraščanjem? Govorci Alen Pavšar, Ana Maria Mitič in Matej Delakorda na odru in Rajko Nemec pred njim. Ljudska univerza Celje (LUC) je pred prazničnim koncem tedna, na veliki pe- tek, v Kinu Metropol organi- zirala izobraževalni dogodek za dijake, z naslovom Izzivi odraščanja. To je bil že dru- gi tovrstni dogodek, prvega so priredili konec januarja letos. »Tema je pomembna. Ponovitev dogodka smo pri- redili tudi zato, da bi se o tej temi čim več pogovarjali,« je povedala Maja Bizjak, orga- nizatorica izobraževanja na LUC. Dogodek je del medna- rodnega projekta Empath, ki ga so nancira Evropska unija skozi program CERV. To je evropski program, s ka- terim želi Evropska komisija zaščititi in spodbujati pravi- ce, enakost in vrednote EU. S projektom želijo prispevati k osveščanju srednješolcev in srednješolk o spolnih stereo- tipih ter izzivih, s katerimi se srečujejo na poti odraščanja. Projekt Empath priznava pomembno vlogo, ki jo imajo izobraževalna okolja in procesi pri reprodukciji ali odpravlja- nju spolnih stereotipov, kar je zlasti opazno v najstniških letih. Sodelujoči pri projektu si znotraj njega prizadevajo za opolnomočenje skupin, ki so vključene v srednješolski učni proces, da se pridružijo boju proti spolnim stereotipom z obravnavanjem toksičnih vzor- cev moškosti in vedenja. Emapth zajema nabor in- teraktivnih delavnic za sre- dnješolce in usposabljanja za strokovnjake za srednješolsko poučevanje ter strokovnjake za poučevanje na fakulteti. Cilj tega mednarodnega projekta je oblikovanje močnega nacio- nalnega zavezništva in skupno- sti za enakost spolov v izobra- ževalnem okolju in procesih. Dijaki aktivno sodelovali Del teh prizadevanj je tudi dogodek Izzivi odraščanja in njegova predpraznična po- novitev. »Dogodek Izzivi od- raščanja smo zastavili tako, da bi ga čimbolj približali mladim. Temu smo prilagodili format dogodka, pa tudi vsebine, ki so jih predstavili govorci in ki so si jih dijaki lahko ogledali v krajših  lmih,« je poudarila Maja Bizjak. Dijaki pa niso bili le statični opazovalci dogodka, saj so v njem aktivno sodelovali, po- membno vlogo so imeli tudi že pred dogodkom, saj so sodelo- vali tudi pri produkciji  lmov, ki so si jih njihovi vrstniki ogledali med dogodkom. Za še boljšo ponazoritev teme dogodka so tudi igralci iz serije Gospod profesor pripravili ne- kaj krajših  lmčkov, v katerih so med drugim zelo nazorno pri- kazali toksične vzorce moškosti. Igralci so tudi podali svoje mne- nje o tem, kakšen bi moral biti pravi moški. Opozorili so tudi na to, da toksični vzorci moškosti nimajo negativnega vpliva le na dekleta, a tudi na fante. Govorci delili tudi svoje izkušnje »Nasloviti moramo vse sti- ske, s katerimi se mladi danes soočajo, in izpraševanja, ki jih imajo na področju spolnih vlog. Torej, kaj se pričakuje od deklet in kaj od fantov. Naš namen je, da mlade okrepimo za nadaljnje korake v stiski,« je povedala ena od govornic, televizijska vodi- teljica Ana Maria Mitič, ki je na dogodku govorila o spolno pričakovanih vlogah in iskanju lastne identitete. »Mladim je lahko danes še celo težje, kot je bilo nam,« je še dodala. »Glav- ni izziv mladih, a tudi starejših je, kako sploh čutiti stvari, ki jih čutijo v življenju, ter jih pri- znati in izraziti. Ne moremo biti pristni, če ne izražamo svojih čustev in se ne poznamo ter navzven kažemo le neko povr- šinsko sliko sebe,« je na temo Kako ohraniti avtentičnost med odraščanjem? povedal še eden od štirih govorcev, novinar in urednik Matej Delakorda. Dogodek je sicer odprl sre- dnješolski profesor in režiser Alen Pavšar, ki je govoril o vplivu družbenih medijev na identiteto in samopodobo mladostnikov. Poudaril je, da imajo družbena omrežja veliko negativnih vidikov, ki jih mora- mo poznati, da se ne ujamemo v njihove pasti. Polno dvorano dijakov je nagovoril tudi Rajko Nemec, ki je zadnjih sedem let opravljal delo kriminalističnega inšpektorja in je med drugim delal tudi na področju mlado- letniške kriminalitete. Govoril je o nasilju med mladimi, ki v zadnjih časih, tudi na Celjskem, vse večkrat polni medije. Dogodek Izzivi odraščanja so poleg LUC podprli tudi Fakulte- ta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Pedagoški inštitut in Inštitut za proučevanje enako- sti spolov. Foto: Andraž Purg IZ NAŠIH KRAJEV Približno enajst kilometrov novega kanalizacijskega omrežja na odseku Pro- seniško–Dole–Trnovec pri Dramljah bo zgrajenega predvidoma do decembra prihodnje leto. Na 151 novih priključkov se bo lahko priključilo 351 populacijskih enot. Občina Šentjur je za naložbo, vredno več kot 2,6 milijona evrov brez DDV, pridobila milijon evrov evropskega sofinanciranja. V sklopu projekta bo na strehi Javnega komunalnega podjetja Šentjur, ki v občini upravlja gospodarske javne službe, zgrajena še sončna elektrarna. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Obeta se dograditev kanalizacijskega omrežja Hišne pretočne greznice bodo preteklost Občina Šentjur že nekaj let skrbi, da na čistilno napravo priključuje gospodinjstva na območjih z manjšo obremenjenostjo nastajanja komunalne odpadne vode. Zdaj bo kanalizacijsko omrežje dogradila na odseku Proseniško–Dole–Trnovec pri Dramljah. (Foto: TS) Cilji gradnje infrastrukture za odvajanje komunalne odpadne vode v skladu s slovensko in z evropsko zakonodajo so varo- vanje in zaščita vodnih virov ter zmanjšanje vplivov na okolje. Po dograditvi omrežja bodo ukinjene hišne pretočne gre- znice, katerih iztoki se zlivajo v zemljo in bližnje vodotoke. Kot poudarjajo v šentjurski občini, je to še posebej pomembno, da odpadne komunalne vode na območju Proseniškega, Dol ter Trnovca pri Dramljah ne bodo več obremenjevale številnih ribnikov oz. ekološko obču- tljivih stoječih voda. Celotno območje je namreč del vodo- zbirnega porečja Voglajne oz. Savinje, ki je v varstvenem re- žimu Natura 2000. Po gradnji manjkajoče in- frastrukture za odvajanje od- padnih komunalnih voda se bodo na javno komunalno omrežje priključile vse stav- be na območju omenjenih aglomeracij. Njihove odpadne vode bodo speljane na Central- no čistilno napravo Šentjur, kar bo med drugim vplivalo na boljšo kakovost bivanja v naseljih ter na boljši izkoristek čistilne naprave. Dolga zgodovina vlaganj Celovit sistem ravnanja z odpadnimi vodami v občini Šentjur je bil zastavljen v sklo- pu Operativnega programa Evropske kohezijske politike med letoma 2007 in 2013. Pod okriljem omenjenega progra- ma je bil potrjen projekt gra- dnje Centralne čistilne napra- ve Šentjur z zmogljivostjo 13 tisoč populacijskih enot. Gra- dnja centralne čistilne naprave je bila pomembna za zbiranje in odvajanje komunalne odpa- dne vode na območju mesta Šentjur, kjer je obremenjenost zaradi nastajanja komunalne odpadne vode več kot dva ti- soč populacijskih enot. Občina se je zavzela tudi za to, da je na čistilno napravo postopoma priključila gospodinjstva s po- selitvenih območij, kjer nasta- ja manj komunalne odpadne vode. Tako je v letih 2010 in 2011 zgradila približno trikilometr- ski povezovalni kanal Šentjur– Primož–Ponikva in zagotovila vso potrebno tehnologijo. V letih 2013 in 2014 je dogradila skoraj pet kilometrov fekalne kanalizacije v naseljih Hruše- vec, Zgornje Lokarje, Vrbno in Gorica pri Slivnici. V letih 2014 in 2015 je dogradila fekalno ka- nalizacijo v naseljih Stopče in Pešnica ter zgradila cevni za- drževalni bazen za del naselja Nova vas. Šentjurski župan mag. Marko Diaci: »Centralna čistilna naprava z zmogljivostjo 13 tisoč populacijskih enot je trenutno izkoriščena v 76 odstotkih. Ko bo končana dograditev kanalizacijskega omrežja, bodo njene zmogljivosti še bolj izkoriščene.« Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV prijavi se na naj citycenter stil DESETAKOV. 1.NAGRADA 3.000€ EUROMARKT CENTER d.o.o., Moskovska ulica 4g, 1000 Ljubljana Prijavi se na www.city-center.si. GORNJI GRAD – Promet po novi obvoznici naj bi stekel konec letošnjega junija Nova obvoznica, nove razvojne priložnosti Na obvoznico so v občini Gornji Grad potrpežljivo čakali več let. »V središču kraja se soočamo z gostim prometom tako tovornih kot tudi osebnih vozil, v po- letnih mesecih je gneča zaradi turistov še toliko večja. Obvozna cesta ga bo razbremenila prometa, zato bo trško jedro privlačnejše za razvoj turistične ponudbe, varnejše za obiskovalce in sprehajalce. Bolj mirno okolje bo za tamkajšnje stanovalce tudi prijetnejše za bivanje,« med drugim poudarja župan Anton Špeh. Slovesno odprtje najnovejše cestne pridobitve, težke približno 5,5 milijona evrov, načrtujejo konec junija. Večino denarja je prispevala direkcija za infrastruk- turo, Občina Gornji Grad je zagotovila 722 tisočakov. BARBARA FURMAN Po besedah župana Antona Špeha predstavniki lokalne politike v Gornjem Gradu gra- dnje obvoznice v preteklosti niso uvrščali med prednostne razvojne naložbe. »Kot obr- tnik sem približno 20 let opa- zoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Kot sem se leta 2018 odločil za župansko kandidaturo, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitev z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za njeno gradnjo. Obvoznica je nujna za razvoj občine. Zato sem toliko bolj vesel, da je gradnja približno kilometer dolge obvozne ceste tik pred koncem.« Poškodba mostu Obvoznico gradi podjetje Garnol iz Kranja. Delovni stroji so zabrneli decembra 2022. Pred tem je imela ob- čina kar nekaj težav pri pri- dobivanju soglasij lastnikov zemljišč, ki so potrebna za pridobitev gradbenega do- voljenja. Nekateri lastniki namreč živijo v tujini, kar je oteževalo postopke pri prido- bivanju soglasij. Zdelo se je, da bo gradnja potekala nemo- teno, a so lanske avgustovske poplave na trasi obvoznice močno poškodovale most in tako vrednost naložbe podra- žile za milijon evrov, dela pa so se zavlekla za nekaj me- secev. »Poškodbe, ki jih je na mostu povzročila uničujoča povodenj, so bile ocenjene na milijon evrov. Zato smo k po- godbi za gradnjo obvoznice dodali aneks, ki sta ga plačali direkcija za infrastrukturo in zavarovalnica.« A to ni bil edini nepredvi- den dogodek. Že prve tedne po začetku gradbenih del se je na trasi obvoznice porušil gospodarski objekt, ki je bil sicer načrtovan za odstra- nitev. »Pokazalo se je, da je trasa dobro zamišljena in projektirana, saj ni posegla v središče kraja, ki bo zdaj lah- ko zaživel povsem na novo. Prometa razbremenjeno območje namreč nudi nove priložnosti za razvoj turiz- ma, ki je povezan z največjo katedralo v Sloveniji,« je še pojasnil župan in dodal, da bosta ob obvoznici pločnik in kolesarska steza. Pri gradnji viadukta je izvajalec gradbe- nih del moral zaradi bližine katedrale upoštevati zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na viaduktu je kamnita obloga kombinirana z betonom in lesom. Svetila javne razsvetljave so vgrajena ob pločniku na mostu. Najprej starodobniki Občina Gornji Grad praznu- je občinski praznik 30. junija in dan prej, 29. junija, bo slo- vesno odprtje obvoznice. Lo- kalna društva se že pripravlja- jo na otvoritveno slovesnost. Zagotavljajo, da se obeta pester kulturni program. Za- plesali bodo članice in člani folklorne skupine Oštarija, igrala bo Godba Zgornje Sa- vinjske doline. Prvi se bodo po novi obvoznici zapeljali kolesarji starodobnih koles in vozniki starodobnih avto- mobilov, za sodelovanje na dogodku se občina dogovar- ja tudi s predstavniki društva ljubiteljev Porsche Slovenija. Pred katedralo bo koncert Pri- farskih muzikantov z gosti. Prisotnost na slovesnosti je že potrdila ministrica za infra- strukturo Alenka Bratušek, ki bo z županom Antonom Špehom prerezala otvoritve- ni trak. Obvoznica se je izognila ožinam v starem mestnem jedru, tako da bo od kri- žišča pri Lipi do križišča pri osnovni šoli s 100-me- trskim mostom prečkala strugo reke Drete. Ob ob- vozni cesti so zagotovljeni podporni zidovi, hodnik za pešce, cestna razsvetljava in potrebna komunalna infra- struktura. »Poleg razbremenitve pro- meta in večje prometne var- nosti pridobitev obvoznice pomeni tudi velik miselni preskok pri občanih, ki so obljube o njeni gradnji po- slušali že več desetletij. Z za- dovoljstvom opažam, da je Gornji Grad vedno bolj privla- čen za priseljevanje mladih družin, naložbe, kot je obvo- znica, pa le še pripomorejo k bolj spodbudnemu okolju,« je prepričan Anton Špeh. »Zdelo se je, da bo gradnja potekala nemoteno, a so lanske avgustovske poplave na trasi obvoznice močno poškodovale most in tako vrednost naložbe podražile za milijon evrov, dela pa so se zavlekla za nekaj mesecev,« je pojasnil župan. Župan Anton Špeh napoveduje od- prtje obvoznice za 29. junija. (Foto: Andraž Purg) Z novo obvoznico bo Gornji Grad lahko na novo zaživel. (Foto: Občina Gornji Grad) Obnova železniške postaje ŠENTJUR – Direkcija RS za infrastrukturo po ureditvi železniške postaje v Šentjurju nadaljuje obnovo postajne infrastrukture. Stroji bodo kmalu zabrneli na železniški po- staji Ponikva. Tamkajšnja postaja naj bi novo podobo dobila do začetka prihodnjega leta. Naložba bo predvidoma zajemala gradnjo novega podhoda, urejena bodo nova stopnišča in dvigalo. Predvideni so nadstrešek za potnike, nove klopi, usmerjevalne table in novi koši. Poskrbljeno bo za ureditev tirne infrastrukture, med drugim bodo urejene ustrezne površine za parkiranje na območju železniške postaje. Dela, katerih pogodbena vrednost znaša skoraj 4,9 milijona evrov (z DDV), izvajata podjetje Rafael in Železniško gradbeno podjetje Ljubljana. Evropsko sofinanciranje znaša 1,8 milijona evrov. TS To soboto vaja ob potresu CELJE – To soboto, 6. aprila, bo v Celju taktična vaja Civilne zaščite Mestne občine Celje. Vaja bo na območju I. osnovne šole v Vrunčeve ulici. Začela se bo ob 11. uri, njen namen pa bo seznanitev s protokoli in taktično-operativnim načrtom, ki bi stopili v veljavo ob potresu VIII. stopnje po evropski makroseizmični lestvici. Cilj vaje je preveriti operativno sposobnost enot sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki se akti- virajo na podlagi načrta zaščite in reševanja ob potresu v Celju. Sodelujoče enote bodo vadile izvajanje načinov iskanja in reševanja ponesrečencev iz ruševin, zdravstveno in medicinsko oskrbo poškodovancev ter evakuacijo iz stavbe osnovne šole. SŠol Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da je pred nami topla polovica leta, zadnjih devet let naznani odprtje fontane piva v središču Žalca. Nič drugače ne bo letos. Žalčani bodo pipice svoje osre- dnje turistične zanimivosti dvignili jutri (v petek). Glede na trenutne vremenske napovedi se nam obeta pravi poletni konec tedna, zaradi česar se zagotovo ne smeji le pivoljubcem, temveč tudi upravljavcem fontane, zaposlenim v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. V pretekli sezoni so namreč kar ne- kajkrat imeli smolo z dežjem. ŠPELA OŽIR ŽALEC – Pred vrati nova sezona fontane piva Obrišite prah z vrčkov. Za recikliranje boste nagrajeni. Kaj prinaša letošnja sezo- na, so v družbi župana Janka Kosa predstavili pred nekaj dnevi. Ena tistih najbolj očitnih pridobitev, ki jo bo opazil vsak- do, ne glede na to, ali ima rad pivo ali ne, so nove sanitarije. Občina Žalec jih je uredila v delu pritličja bližnje župnijske zgradbe. Slednje je bilo nujno, saj se je hiška za stranišča iz- kazala za premajhno in obe- nem ni omogočala dostopa za invalide. Zagotovitev novih sa- nitarij, ki je znašala malo manj kot 170 tisoč evrov, je sicer del projekta Od hmelja do piva, s katerim je Občina Žalec uspe- šno kandidirala na razpisu Novo sezono delovanja fontane piva so predstavili v Hotelu Žalec. Od leve so župan Janko Kos, direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in svetovalka za turizem Jolanda Ivanuša. (Foto: TT) skovalci so do leta 2016 napol- nili 316 tisoč vrčkov piva. Na fontani se je v vseh teh letih predstavilo 55 slovenskih mi- kropivovarjev. Vseh je sicer registriranih 70. »Njihova piva kraft so drugačna od tistih, ki jih delajo veliki pivovarji. Zorijo dlje časa. Zato ta piva menjamo večkrat na sezono. Prva pipa je seveda tradicio- nalno posvečena Kukcu, hi- šnemu pivu, ki ga vari inštitut za hmeljarstvo, eden od štirih takšnih inštitutov na svetu,« pravi direktor. Odgovor na podražitve Cena degustacije je lani znašala deset evrov. Vsem podražitvam se niso mogli iz- ogniti niti v Žalcu. Po novem bodo turisti za okušanje piva morali odšteti 11 evrov. Pivo se je namreč po izračunih zavoda v zadnjih treh letih podražilo kar za 40 odstot- kov. Vsi tisti, ki imajo vrček Oskarja Kogoja že doma in ga bodo prinesli s seboj, bodo za degustacijo odšteli sedem evrov. »Steklo je sicer surovi- na, ki se lahko popolnoma re- ciklira, a sta zbiranje črepinj in njihova obdelava vseeno dražja kot izdelava novega stekla iz steklarskih surovin. Ker smo trajnostno naravna- ni, bomo od letošnje sezone vsak dan obiskovalcem omo- gočili, da degustirajo pivo iz fontanskega vrčka, ki ga že imajo doma. S tem jim bodo ponudili 36-odstotni popust,« še dodaja Štrajhar. ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Kdaj vse bo dišalo po hmelju? Na žalski tržnici in ob fontani piva je vsako leto od 20 do 25 prireditev, ki s fontano privabijo več kot sto tisoč obiskovalcev. Prva v letošnji sezoni bo že ta petek, ko bosta ob 19. uri nasto- pila Klapa Intrade in Tomislav Bralič. Na družbenem omrežju se je glede tega vnela burna raz- prava. Da bodo nastopili ravno južni sosedje, ni naključje. Kot je pojasnil direktor mag. Bo- štjan Štrajhar, Žalec s pobra- tenim Biogradom povezujejo Začetek gradnje predora Konovo–Velenje Po kuhinji še parket v telovadnici V 9. sezoni bo kulturno okušanje piva promovirala ambasadorka fontane, pevka in igralka Lara Jankovič. fontan (28. september) in Sa- vinjski oktoberfest s Hmeljar- skim likofom (5. oktober). Vsi ti dogodki spadajo pod okrilje Prireditev, ki dišijo po hmelju. Priložnost za mikropivovarje Vse skupaj spremlja seveda okušanje piva ob fontani. Obi- močne vezi. Gre za vzajemni obisk, saj se fontana piva vsako leto predstavlja tudi na Sloven- skem vikendu v Biogradu. Po uvodnem dogodku se bodo ob fontani zvrstile še prireditve Naj piva Slovenije (15. junij), Kriglfest (2., 3. in 4. avgust), Pohod po Hmelj- ski poti (31. avgust), Srečanje VELENJE – Dars je v sklopu gradnje tretje razvojne osi začel izkop prvega predora Konovo–Velenje. Približno 500 metrov dolg enocevni predor Konovo bo sestavni del 1,8 kilometra dolge dvo- pasovne navezovalne ceste na hitro ce- sto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Končan naj bi bil čez leto in pol. Začetek del so s slovesnostjo obeležili na območju severnega portala predora, kjer so simbolično postavili kip svete Bar- bare, zavetnice rudarjev. Dars je pogodbo za gradnjo sklopov B in H – Škalsko jezero ter Konovo – na odseku med Velenjem in Slovenj Grad- cem sklenil v začetku marca lani. Dela za pogodbeno vrednost 55,45 milijona evrov izvaja konzorcij Strabag, gradbe- ne storitve in ljubljanska podružnica Strabag. Na tretji razvojni osi se sicer trenutno dela pospešeno izvajajo na treh sklopih: Škalsko jezero, Jenina in Konovo. Sklop Gaberke je že končan. Kot je povedal predsednik uprave Darsa David Skorn- šek, nameravajo letos pridobiti še tri gradbena dovoljenja, po njihovi prav- nomočnosti bodo začeli delati. Javno naročilo za sklop Velunja, ki je tehnič- no in finančno najbolj zahteven, bodo objavili po pridobljenem gradbenem dovoljenju, ki ga pričakujejo v aprilu, pravnomočnost pa v maju. V juniju bi lahko tako objavili drugo fazo razpisa in še letos začeli delati. Po pridobljenih pravnomočnih gradbenih dovoljenjih bodo letos začeli delati tudi na odseku med Šentrupertom in Velenjem. Dokon- čanje celotne hitre ceste na Koroško je po besedah Skornška predvideno v letu 2028. SJ PREBOLD – Zadnja občin- ska seja preboldskih svetni- kov ni bila povsem običajna. Preden so zagrizli v vsebino na dnevnem redu, so imeli prijetnejše opravilo. Skupaj so si namreč ogledali prenovlje- no vrtčevsko kuhinjo in šolo. Občina Prebold je v sodelo- vanju s šolo oziroma z vrtcem prenovila vse napeljave, pre- zračevalne sisteme, ploščice Kmalu sanirana dva plazova Knjižnica v novih prostorih Sanacija plazu v Kamni Gori stane 67 tisočakov. (Foto: Občina Slovenske Konjice) SLOVENSKE KONJICE – V konjiški občini tudi letos nada- ljujejo sanacijo plazov, ki so se sprožili v naravnih ujmah. V zadnjih letih se jih je nakopičilo kar nekaj, sanacijska dela pa so finančno zajetna. Zato je državna finančna pomoč toliko bolj dobrodošla. To pomlad občina končuje sanacijo plazov v Bezini in Kamni Gori. Konjiška občina je februarja začela sanirati obsežen plaz v krajevni skupnosti Bezina. Dela so zahtevna, saj so po- trebni zelo globoki izkopi v zemljo. Zaradi tega potekajo počasneje, kot bi sicer. Kot še pojasnjujejo v konjiški ob- činski upravi, je izvajalec del že postavil glavno podporno konstrukcijo, ki je dolga 40 metrov. Zdaj mora urediti še cesto, prenoviti fekalno ka- nalizacijo ter urediti podpor- ni zid pri bližnji stanovanjski hiši. Če bo vreme ugodno, bo sanacija plazu končana do konca aprila. Medtem na drugem koncu konjiške občine podjetje GMI – Gradnje Marguč sanira plaz, ki se je sprožil ob lokalni cesti v Kamni Gori. Vrednost sana- cijskih del je ocenjena na pri- bližno 67 tisoč evrov. Denar za sanacijo plazu je Občina Slovenske Konjice prejela od ministrstva za naravne vire in prostor po odpravljanju posle- dic naravnih nesreč, ki so se zgodile lani aprila. BF SOLČAVA, MOZIRJE – Knjižnica Solčava, ki je ena od enot Osrednje knjižnice Mozirje, je dobila nove pro- store. Doslej je domovala v prvem nadstropju Osnovne šole Solčava. Po novem jo bo- ste našli v prvem nadstropju novega prizidka med osnov- no šolo in telovadnico. »Nov knjižnični prostor je lep in svetel ter je v središču Solčave. Za izvajanje bibliope- dagoških dejavnosti in dogod- kov imamo na voljo še sosednji prostor. Oba prostora skupno merita približno 85 kvadratnih metrov,« je pojasnila direkto- rica knjižnice Petra Širko Po- ljanšek. V solčavsko knjižnico je vpi- sanih 19,7 odstotka prebival- cev občine, in sicer to pomeni 102 člana, kar je poleg osrednje enote v Mozirju največ med zgornjesavinjskimi krajevnimi knjižnicami. Osrednja knjižni- ca Mozirje ima sicer 3.871 ak- tivnih članov, kar predstavlja 23,7 odstotka vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Po odprtju nove solčavske enote bo za vse zgornjesa- vinjske ljubitelje knjig leto- šnjo pomlad še en slavnostni dogodek. Enota v Mozirju je namreč prav tako letos dobila nove prostore v novozgraje- nem prizidku pri kulturnem domu. Slavnostno odprtje bo 24. maja. Petra Širko Poljanšek je pojasnila, da so v devetih le- tih prenovili skoraj vse krajev- ne knjižnice v dolini. Knjižnica v Nazarjah je nove prostore do- bila leta 2015, enota na Rečici ob Savinji leta 2017, knjižnici na Ljubnem in v Lučah sta jih dobili leta 2017. Poleg njih de- luje še enota v Gornjem Gradu. ŠO Knjižnica v Solčavi je v prizidku, naprej je telovadnica. (Foto: arhiv knjižnice) ter posodobila vso kuhinjsko opremo in stroje. Prenovo je začela 10. junija in jo končala 20. septembra. Naložba je zna- šala približno 600 tisoč evrov. »S svetniki smo si ogledali prenovljeno kuhinjo vrtca, knjižnico Osnovne šole Pre- bold in malo športno dvorano, pri kateri smo ugotovili, da bo kmalu treba obnoviti tla – bru- šenje in lakiranje parketa,« je po seji pojasnil župan mag. Marko Repnik. ŠO Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 14, 4. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Da je pred nami topla polovica leta, zadnjih devet let naznani odprtje fontane piva v središču Žalca. Nič drugače ne bo letos. Žalčani bodo pipice svoje osre- dnje turistične zanimivosti dvignili jutri (v petek). Glede na trenutne vremenske napovedi se nam obeta pravi poletni konec tedna, zaradi česar se zagotovo ne smeji le pivoljubcem, temveč tudi upravljavcem fontane, zaposlenim v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. V pretekli sezoni so namreč kar ne- kajkrat imeli smolo z dežjem. ŠPELA OŽIR ŽALEC – Pred vrati nova sezona fontane piva Obrišite prah z vrčkov. Za recikliranje boste nagrajeni. Kaj prinaša letošnja sezo- na, so v družbi župana Janka Kosa predstavili pred nekaj dnevi. Ena tistih najbolj očitnih pridobitev, ki jo bo opazil vsak- do, ne glede na to, ali ima rad pivo ali ne, so nove sanitarije. Občina Žalec jih je uredila v delu pritličja bližnje župnijske zgradbe. Slednje je bilo nujno, saj se je hiška za stranišča iz- kazala za premajhno in obe- nem ni omogočala dostopa za invalide. Zagotovitev novih sa- nitarij, ki je znašala malo manj kot 170 tisoč evrov, je sicer del projekta Od hmelja do piva, s katerim je Občina Žalec uspe- šno kandidirala na razpisu Novo sezono delovanja fontane piva so predstavili v Hotelu Žalec. Od leve so župan Janko Kos, direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in svetovalka za turizem Jolanda Ivanuša. (Foto: TT) skovalci so do leta 2016 napol- nili 316 tisoč vrčkov piva. Na fontani se je v vseh teh letih predstavilo 55 slovenskih mi- kropivovarjev. Vseh je sicer registriranih 70. »Njihova piva kraft so drugačna od tistih, ki jih delajo veliki pivovarji. Zorijo dlje časa. Zato ta piva menjamo večkrat na sezono. Prva pipa je seveda tradicio- nalno posvečena Kukcu, hi- šnemu pivu, ki ga vari inštitut za hmeljarstvo, eden od štirih takšnih inštitutov na svetu,« pravi direktor. Odgovor na podražitve Cena degustacije je lani znašala deset evrov. Vsem podražitvam se niso mogli iz- ogniti niti v Žalcu. Po novem bodo turisti za okušanje piva morali odšteti 11 evrov. Pivo se je namreč po izračunih zavoda v zadnjih treh letih podražilo kar za 40 odstot- kov. Vsi tisti, ki imajo vrček Oskarja Kogoja že doma in ga bodo prinesli s seboj, bodo za degustacijo odšteli sedem evrov. »Steklo je sicer surovi- na, ki se lahko popolnoma re- ciklira, a sta zbiranje črepinj in njihova obdelava vseeno dražja kot izdelava novega stekla iz steklarskih surovin. Ker smo trajnostno naravna- ni, bomo od letošnje sezone vsak dan obiskovalcem omo- gočili, da degustirajo pivo iz fontanskega vrčka, ki ga že imajo doma. S tem jim bodo ponudili 36-odstotni popust,« še dodaja Štrajhar. ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Kdaj vse bo dišalo po hmelju? Na žalski tržnici in ob fontani piva je vsako leto od 20 do 25 prireditev, ki s fontano privabijo več kot sto tisoč obiskovalcev. Prva v letošnji sezoni bo že ta petek, ko bosta ob 19. uri nasto- pila Klapa Intrade in Tomislav Bralič. Na družbenem omrežju se je glede tega vnela burna raz- prava. Da bodo nastopili ravno južni sosedje, ni naključje. Kot je pojasnil direktor mag. Bo- štjan Štrajhar, Žalec s pobra- tenim Biogradom povezujejo Začetek gradnje predora Konovo–Velenje Po kuhinji še parket v telovadnici V 9. sezoni bo kulturno okušanje piva promovirala ambasadorka fontane, pevka in igralka Lara Jankovič. fontan (28. september) in Sa- vinjski oktoberfest s Hmeljar- skim likofom (5. oktober). Vsi ti dogodki spadajo pod okrilje Prireditev, ki dišijo po hmelju. Priložnost za mikropivovarje Vse skupaj spremlja seveda okušanje piva ob fontani. Obi- močne vezi. Gre za vzajemni obisk, saj se fontana piva vsako leto predstavlja tudi na Sloven- skem vikendu v Biogradu. Po uvodnem dogodku se bodo ob fontani zvrstile še prireditve Naj piva Slovenije (15. junij), Kriglfest (2., 3. in 4. avgust), Pohod po Hmelj- ski poti (31. avgust), Srečanje VELENJE – Dars je v sklopu gradnje tretje razvojne osi začel izkop prvega predora Konovo–Velenje. Približno 500 metrov dolg enocevni predor Konovo bo sestavni del 1,8 kilometra dolge dvo- pasovne navezovalne ceste na hitro ce- sto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Končan naj bi bil čez leto in pol. Začetek del so s slovesnostjo obeležili na območju severnega portala predora, kjer so simbolično postavili kip svete Bar- bare, zavetnice rudarjev. Dars je pogodbo za gradnjo sklopov B in H – Škalsko jezero ter Konovo – na odseku med Velenjem in Slovenj Grad- cem sklenil v začetku marca lani. Dela za pogodbeno vrednost 55,45 milijona evrov izvaja konzorcij Strabag, gradbe- ne storitve in ljubljanska podružnica Strabag. Na tretji razvojni osi se sicer trenutno dela pospešeno izvajajo na treh sklopih: Škalsko jezero, Jenina in Konovo. Sklop Gaberke je že končan. Kot je povedal predsednik uprave Darsa David Skorn- šek, nameravajo letos pridobiti še tri gradbena dovoljenja, po njihovi prav- nomočnosti bodo začeli delati. Javno naročilo za sklop Velunja, ki je tehnič- no in finančno najbolj zahteven, bodo objavili po pridobljenem gradbenem dovoljenju, ki ga pričakujejo v aprilu, pravnomočnost pa v maju. V juniju bi lahko tako objavili drugo fazo razpisa in še letos začeli delati. Po pridobljenih pravnomočnih gradbenih dovoljenjih bodo letos začeli delati tudi na odseku med Šentrupertom in Velenjem. Dokon- čanje celotne hitre ceste na Koroško je po besedah Skornška predvideno v letu 2028. SJ PREBOLD – Zadnja občin- ska seja preboldskih svetni- kov ni bila povsem običajna. Preden so zagrizli v vsebino na dnevnem redu, so imeli prijetnejše opravilo. Skupaj so si namreč ogledali prenovlje- no vrtčevsko kuhinjo in šolo. Občina Prebold je v sodelo- vanju s šolo oziroma z vrtcem prenovila vse napeljave, pre- zračevalne sisteme, ploščice Kmalu sanirana dva plazova Knjižnica v novih prostorih Sanacija plazu v Kamni Gori stane 67 tisočakov. (Foto: Občina Slovenske Konjice) SLOVENSKE KONJICE – V konjiški občini tudi letos nada- ljujejo sanacijo plazov, ki so se sprožili v naravnih ujmah. V zadnjih letih se jih je nakopičilo kar nekaj, sanacijska dela pa so finančno zajetna. Zato je državna finančna pomoč toliko bolj dobrodošla. To pomlad občina končuje sanacijo plazov v Bezini in Kamni Gori. Konjiška občina je februarja začela sanirati obsežen plaz v krajevni skupnosti Bezina. Dela so zahtevna, saj so po- trebni zelo globoki izkopi v zemljo. Zaradi tega potekajo počasneje, kot bi sicer. Kot še pojasnjujejo v konjiški ob- činski upravi, je izvajalec del že postavil glavno podporno konstrukcijo, ki je dolga 40 metrov. Zdaj mora urediti še cesto, prenoviti fekalno ka- nalizacijo ter urediti podpor- ni zid pri bližnji stanovanjski hiši. Če bo vreme ugodno, bo sanacija plazu končana do konca aprila. Medtem na drugem koncu konjiške občine podjetje GMI – Gradnje Marguč sanira plaz, ki se je sprožil ob lokalni cesti v Kamni Gori. Vrednost sana- cijskih del je ocenjena na pri- bližno 67 tisoč evrov. Denar za sanacijo plazu je Občina Slovenske Konjice prejela od ministrstva za naravne vire in prostor po odpravljanju posle- dic naravnih nesreč, ki so se zgodile lani aprila. BF SOLČAVA, MOZIRJE – Knjižnica Solčava, ki je ena od enot Osrednje knjižnice Mozirje, je dobila nove pro- store. Doslej je domovala v prvem nadstropju Osnovne šole Solčava. Po novem jo bo- ste našli v prvem nadstropju novega prizidka med osnov- no šolo in telovadnico. »Nov knjižnični prostor je lep in svetel ter je v središču Solčave. Za izvajanje bibliope- dagoških dejavnosti in dogod- kov imamo na voljo še sosednji prostor. Oba prostora skupno merita približno 85 kvadratnih metrov,« je pojasnila direkto- rica knjižnice Petra Širko Po- ljanšek. V solčavsko knjižnico je vpi- sanih 19,7 odstotka prebival- cev občine, in sicer to pomeni 102 člana, kar je poleg osrednje enote v Mozirju največ med zgornjesavinjskimi krajevnimi knjižnicami. Osrednja knjižni- ca Mozirje ima sicer 3.871 ak- tivnih članov, kar predstavlja 23,7 odstotka vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Po odprtju nove solčavske enote bo za vse zgornjesa- vinjske ljubitelje knjig leto- šnjo pomlad še en slavnostni dogodek. Enota v Mozirju je namreč prav tako letos dobila nove prostore v novozgraje- nem prizidku pri kulturnem domu. Slavnostno odprtje bo 24. maja. Petra Širko Poljanšek je pojasnila, da so v devetih le- tih prenovili skoraj vse krajev- ne knjižnice v dolini. Knjižnica v Nazarjah je nove prostore do- bila leta 2015, enota na Rečici ob Savinji leta 2017, knjižnici na Ljubnem in v Lučah sta jih dobili leta 2017. Poleg njih de- luje še enota v Gornjem Gradu. ŠO Knjižnica v Solčavi je v prizidku, naprej je telovadnica. (Foto: arhiv knjižnice) ter posodobila vso kuhinjsko opremo in stroje. Prenovo je začela 10. junija in jo končala 20. septembra. Naložba je zna- šala približno 600 tisoč evrov. »S svetniki smo si ogledali prenovljeno kuhinjo vrtca, knjižnico Osnovne šole Pre- bold in malo športno dvorano, pri kateri smo ugotovili, da bo kmalu treba obnoviti tla – bru- šenje in lakiranje parketa,« je po seji pojasnil župan mag. Marko Repnik. ŠO Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 14, 4. april 2024 KULTURA Na ogled miniaturna glinena dela V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je na ogled raz- stava Miniature. Njena avtorica, kiparka Katja Oblak, predstavlja miniaturna dela v glini, ki so v zadnjih letih nastajala v duhu njenega zanimanja za telo ter negova- nja vezi v družini, naravi in z živalmi. Katja Oblak je diplomirala na Akademiji za likovno ume- tnost v Ljubljani, smer kiparstvo. Raziskovanje v polju kiparstva posveča telesu in njegovemu dojemanju v so- dobnem prostoru, odnosu do drugih (teles) in odnosu do narave. Materiali, ki jih pri delu uporablja in so ji blizu, so predvsem papir, glina in kamen. Poleg kiparstva v klasičnih materialih deluje tudi v medijih, ukvarja se z umetniškimi performansi, videi, grafiko in s poezijo. Kiparka je na odprtju predstavila posamezne sklope raz- stave, ki jo je uradno odprla županja Občine Vransko Na- taša Juhart. Z glasbenim programom sta odprtje obogatila kiparkina nečaka Izak in Liam Rajh na pozavni in kitari. Razstava bo v Schwentnerjevi hiši na ogled še do 26. aprila. ŠO Izdelki domače in umetnosti obrti V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je do 11. apri- la na ogled razstava Izdelki domače in umetnostne obrti. Izdelke je na ogled postavila Gina Bevc. Gina Bevc iz Grč nad Šempetrom v Savinjski dolini je vsestranska ustvarjalka, ki se ukvarja s polstenjem, z ve- zenjem rišelje, s klekljanjem, pletenjem, kvačkanjem, šiva- njem in z risanjem. Poleg tega izdeluje keramične izdelke, mozaike, gobeline, panjske končnice, sveče, velikonočne pirhe ter naravno kozmetiko, riše na svilo in žge v les. Zelo rada ustvarja tudi cvetlične aranžmaje. Obenem je nosilka certifikata Rokodelstvo Art & Craft Slovenija. ŠO Kiparka Katja Oblak se na Vranskem predstavlja z minia- turnimi deli iz gline. (Foto: TT) V avli doma II. tabora v Žalcu bodo še teden dni na ogled izdelki Gine Bevc. (Foto: TT) Nova premiera Slovenskega ljudskega gledališča Celje To je tekma, za otroke in tudi odrasle Barbarinih 25 let Začetki Harmonikarskega orkestra Barbara Premogov- nika Velenje segajo v leto 1997, vendar so 25. obletni- co zaradi korone počastili šele letos. Na jubilejni kon- cert v Muzeju premogovni- štva Slovenije v Velenju so povabili Franca Šegovca in njegov ansambel Štirje ko- vači. Člani Harmonikarskega orkestra Barbara Premogov- nika Velenje so obiskovalce navdušili s skladbami različ- nih avtorjev, priredbo zanje je ustvaril njihov mentor in diri- gent Miro Klinc. V orkestru igrajo Nejc Anžič, Rado Ber- lak, Srečko Korošec, Mitja Likar, Janko Plaznik, Peter Postružin, David Strmčnik, Martin Štrigl, Jože Zalu- beršek in Karel Zlatar. Na tokratnem koncertu se jim je pridružil kitarist Vilko Frece. Zbrane je nagovoril vodja or- kestra Peter Postružin, ki se je med drugim zahvalil vsem, ki omogočajo delovanje orke- stra, in dodal: »V svoje vrste vabimo nove člane, ljubitelje ›frajtonarice‹, ki bi še dodatno obogatili delovanje našega orkestra.« Velikega aplavza so bili deležni tudi gostje večera, člani ansambla Štirje kovači. Gre za najstarejši narodnoza- bavni ansambel na svetu in je zato vpisan tudi v Guinnesso- vo knjigo rekordov. Predsednik Sveta delavcev Premogovnika Velenje Da- nilo Rednjak je članom or- kestra v dar izročil rudarske svetilke, ansambel Štirje ko- vači je prejel posebno skulp- turo, ki jo je izdelal Polde Robar. BF Utrinek z jubilejnega koncerta (Foto: Jernej Postružin) Damjan M. Trbovc in Andrej Murenc nastopata za gledalce od petega leta naprej. (Foto: SLG Celje) Premiera predstave To je tekma je bila na Malem odru celjskega gledališča pred tednom dni, prvi ponovitvi bosta v soboto in 19. aprila. Igrata Andrej Murenc in Damjan M. Trbovc. DEAN ŠUSTER Režiser, scenograf in obli- kovalec svetlobe je Miha Go- lob, sicer upravnik in umetni- ški vodja SLG Celje. Skupno potovanje skozi zmote V ustvarjalski ekipi so še dramaturginja Mojca Redjko, kostumografka Dajana Ljubi- čić, avtor glasbe in oblikovalec zvoka Anže Čater ter lektorica Živa Čebulj. Vsi skupaj so si zastavili vprašanje: kaj lahko otroci naučijo odrasle? Upri- zoritev To je tekma se nav- dihuje pri slikanici Beck in Matta Stantona z naslovom To je žoga, namenjeni med- generacijskemu skupnemu branju. V knjigi je vse naro- be, že na platnici je napaka, saj je pod naslovom narisana kocka. Temu sledi preverjanje geometrijske oblike, identitete in vsebine treh podob. Ko se (odrasli) bralec in (otroški) poslušalec strinjata z odgovo- ri, se začne skupno potovanje skozi zmote, nesporazume in laži. Pripoved se potem nikoli ne konča. »To ni konec knji- ge,« piše na zadnji strani. Kdaj se nehamo učiti? Ustvarjalci predstave so sli- kanico brali na vse mogoče načine in razprlo se je morje vprašanj o znanju in véde- nju, neznanju in nevednosti, o moči avtoritete in avtoriteti pogovorih (in odnosih), o so- delovanju in tekmovanju. Ko- liko otrok si upa nasprotovati odraslim, četudi se motimo? Koliko si jih upa trditi svoje, četudi so prepričani, da ima- jo prav? Ali znajo svoje trditve dokazati tako, da jim odrasli verjamemo? Ali znajo poiskati te dokaze, in to celo tako, da jim je učenje zabavno? Pa od- rasli, ali se nehamo učiti, ko odrastemo? Ko se staramo, pogosto postajamo modrejši, vemo več stvari, ker smo na svetu že dlje časa. Tekma v preseganju sebe Ustvarjalci predstave so se (po uvodnem branju slikani- ce) podali na igrivo pot razi- skovanja govora in besede, da bi zbudili zanimanje zanjo, s tem pa naklonjenost, radove- dnost in željo po udomačeva- nju. Besedo v vlogi sporazu- mevalnega sredstva gnetejo in oblikujejo v igračo, tekmujejo v besednih igrah in si lomijo jezike, postavljajo besede v zvočna in pomenska razmer- ja. Uprizoritev prikazuje tek- mo kot tekmovanje s seboj, preseganje sebe. Primerjava s seboj prej prišteva osebne toč- ke, saj se osebni razvoj dosega v sodelovanju z drugim(i), ko se skupaj veselimo napredka. Nasmejimo se, ko drugi najde odličen argument in na samo- svoj način dokaže svoj prav. In učenje postane – velikodušna družbena tekma za boljši svet. moči, o resnici in laži, o po- menu argumenta in argumen- tiranja, o polemičnih in demo- kratičnih medgeneracijskih Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 14, 4. april 2024 NAŠA TEMA Otroci Lebensborna: med ukradenimi otroki je bila tudi dojenčica Jerica Šuster, rojena Poljanšek, iz Celja Ukradeni otroci v košarah na peronu žele- zniške postaje v avstrijskem Frohleitnu. (Vir: knjiga Senca brez človeka) Druga svetovna vojna je pokazala nešteto krutih obrazov. Tudi zloglasno krajo otrok. Brez kančka sla- be vesti so jih nacisti v imenu SS-ovskega rasnega ek- sperimenta kradli staršem po okupiranem ozemlju, tudi v Celju, da bi jih dali v posvojitev dobro stoječim nemškim parom. Vse to so počeli za svoj tajni program širjenja arijske nadrase. S tem so pahnili v trpljenje več sto družin. Pet mesecev je bila stara Celjanka Je- rica Poljanšek (Šuster), ko so jo odpeljali v nemški Lebensborn, a so jo, najverjetneje zaradi očetovega vztrajnega poizvedovanja, kmalu po njenem drugem rojstnem dnevu vrnili staršema. Vsi mame in očetje ukradenih otrok te sreče niso imeli. Zgodovinarji, ki preučujejo to bolečo liso polpretekle zgodovine, so si enotni, da gre za učno uro oziroma poziv človeštvu, naj se za vedno končajo zločini nad otroki. BARBARA FURMAN Nataša Konc Lorenzutti je razi- skovala zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok in napisala roman Senca brez človeka. (Foto: osebni arhiv) Zloglasni nacistični pro- gram Lebensborn je bil na- menjen nasilni germanizaciji otrok, tudi slovenskih. Sredi tridesetih let prejšnjega sto- letja ga je zasnoval glavni arhitekt holokavsta Heinri- ch Himmler. Program je bil najprej zastavljen kot mreža materinskih domov in poro- dnišnic, v katerih so »rasno čiste« nemške matere lahko rojevale nezakonske otroke. Takratni režim je namreč na vse mogoče načine spodbujal rodnost. Ugrabljeni dojenčki Po izbruhu druge svetov- ne vojne so v program začeli vključevati tudi dojenčke, ki jih je okupatorska vojska ugrabljala na Poljskem, Če- škoslovaškem, v Ukrajini, Sloveniji ter na Spodnjem Šta- jerskem. Večino teh otrok so oddali v posvojitev dobro sto- ječim nemškim parom, ki so bili vdani nacističnemu reži- mu. V dveh avgustovskih ak- cijah leta 1942 so v Celju pod nadzorom organizacije VoMi ukradli 645 otrok, od tega je Lebesborn najprej vzel od 30 do 40 dojenčkov. Po besedah Nataše Konc Lorenzutti, ki to temo proučuje, so zajete družine zbrali v celjski deški šoli. Otroke so ločevali za po- seben transport za Avstrijo, matere pa za koncentracijsko taborišče Auschwitz. Seznam otrok je bil dokumentiran na zbirnem taborišču oziroma v takratni deški okoliški šoli (današnja l. osnovna šola) v prvi akciji, ki jo je gestapo iz- vedel med 3. in 5. avgustom. Njeno ime so na seznam are- tiranih pod zaporedno števil- ko 729 vpisali že ponemčeno: Gertrude Polianschek. »Akcije izseljevanja so bile posledica odpora proti okupatorju. Moške, ki so se vključili v tako imenovane bande, in njihove sodelavce so postrelili, njihove žene, matere in otroke pa aretirali. V dveh avgustovskih akcijah leta 1942 so otroke po Him- mlerjevem ukazu ukradli materam, ki so jih odpeljali v Auschwitz, tudi Jeričino ma- ter, otroke pa najprej v zbirno taborišče v Avstriji. Za izselje- vanje družin je skrbela orga- nizacija VoMi (Volksdeutsche Mittelstelle), ki je sodelovala z organizacijo Lebensborn, ta pa je bila zadolžena za ger- manizacijo dojenčkov, ki so ustrezali arijski rasi. Želeli so samo lepe in zdrave,« je še pojasnila Lorenzuttijeva. Z listki okoli vratu Po besedah Darje Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje je bilo prva postaja ukradenih otrok prehodno taborišče v Frohnleitnu pri Gradcu, kjer so jih ocenili in jih razvrstili po rasnih krite- rijih. Najmlajšim otrokom, do tretjega leta, so okrog vratu obesili listke, na katerih so bili navedeni njihovi rojstni podatki. Septembra 1942 se je njihova pot iz Frohnleitna nadaljevala v posebna mla- dinska taborišča, namešče- na po vsem rajhu, ki so za vedno zaznamovala njihova življenja. »Kasneje so jih znotraj pre- vzgojnih mladinskih taborišč premeščali in razvrščali po starosti in spolu. Tam so jim s strogo nemško vzgojo skuša- li odvzeti vse, kar bi jih spo- minjalo na dom in ljubezen do staršev. Vse otroke, ki so ustrezali rasnim kriterijem, so hoteli spremeniti v »pol- novredne« člane nemške na- rodne skupnosti. Govoriti so morali nemško, vsak dan so imeli zgodnje jutranje vsta- janje, zbiranje na dvorišču in pozdrav nemški zastavi. Pogosto so bili izpostavljeni pomanjkanju hrane, mrazu in bolezenskim epidemijam. Zadolženi so bili za razna dela znotraj taborišč, starejši otroci so opravljali bolj zah- tevna dela v vojaških tovar- nah, šivalnicah in na poljih. Za vsak storjen prekršek ali neposlušnost so bili kazno- vani, vzeli so jim leta brez- skrbnega otroštva,« je še po- jasnila. Nevzdržne dileme »Vem za zgodbe očetov, ki so se, da bi rešili svoje žene in otroke, odločili za mobili- zacijo, a so zato imeli potem, če so preživeli, težave zaradi režima po vojni. Bil je to gro- zljiv čas, etične dileme so bile nevzdržne, pritiski nečlove- ški. Nihče ne bi smel nikoli biti postavljen v položaj, ko mu ugrabijo in trpinčijo otro- ke, njihovo rešitev pa pogo- jujejo z moralno nespreje- mljivimi zahtevami. Zato mi je narodni razkol tako boleč: razvrščanje ljudi po tem, kdo je bil v času okupacije in re- volucije na pravi strani zgo- dovine in kdo na napačni, je nevzdržno,« je poudarila Na- taša Konc Lorenzutti. »Seve- da vemo za izdajalce, slabiče in podrepnike, ki so od vsega začetka delovali proti svoje- mu narodu, vendar zdaj že dolgo vemo tudi, koliko ljudi je bilo prisiljenih v nevzdržne dileme.« Vračanje domov Med junijem in oktobrom 1945 so se iz zbirnih centrov v Nemčiji z organiziranimi transporti vračali v domovi- no. Kot je pojasnila Darja Jan, so zbirne oziroma repatriacij- ske centre za vračajoče otro- ke in mnoge taboriščnike, prisilne delavce in izgnance ustanovili tudi v Sloveniji. V Celju so 25. maja 1945 v prostorih Narodnega doma uredili zbirni center, ki so ga kasneje prestavili v nekdanji Slomškov dom v Vodnikovi ulici. Najbolj množičen tran- sport ukradenih otrok iz Sal- denburga je v Celje prispel 21. julija 1945. Srečanja ukradenih otrok Ob 20-letnici nasilne ločitve od mater, leta 1962, so se ukradeni otroci prvič kot odrasle osebe sre- čali v I. osnovni šoli v Celju. Deset let kasneje so na srečanju v Celju ustanovili začasni odbor ukrade- nih otrok, iz katerega je kasneje nastalo društvo taboriščnikov – ukradenih otrok. Poslanstvo društva predstavljata seznanjanje javnosti s tragično uso- do otrok ter uveljavljanje pravic, ki jim kot žrtvam vojnega nasilja pripa- dajo. Ukradeni otroci veljajo za eno najhuje prizadetih skupin žrtev oku- patorjevega nasilja na Slovenskem. Po podatkih društva je bilo v vseh posebnih taboriščih v Nemčiji za prevzgojo in ponemčenje približno 600 otrok - od dojenčkov do mlado- stnikov, starih 18 let. Člani društva se vsako leto srečajo v I. osnovni šoli v Celju − na kraju, kjer so jih iztrgali iz varnega naročja mater in prekinili njihova brezskrbna leta odraščanja. Zgodbe in pričevanja otrok so zbrani v več knjigah in do- kumentarnih fi lmih. Ne sirota, ampak ukradena Jerica nürnberških procesih, vendar je bil do nedavnega za javnost nedostopen. Zdaj je javen, spisek imen otrok Lebensbor- na je z dodatnim proučeva- njem dopolnila prav Nataša. »Predvidena je bila tudi kraja dojenčkov iz Gorenjske, ki so bili z družinami nameščeni v zbirnem taborišču v Šentvidu nad Ljubljano, vendar se to ni uresničilo. Družine iz Šent- vida so bile skupaj izseljene v taborišče v Regensburgu, otrok menda niso vzeli ma- teram,« je še pojasnila. Celjsko zbirno taborišče Ukradena dojenčica Jerica Šuster, rojena Poljanšek, je bila registrirana v celjskem Nataša Konc Lorenzutti: »Presunilo me je, kar se je avgusta leta 1942 dogajalo v Celju. Za program Lebensborn, nacistični eksperiment širjenja nadrase, smo sicer vedeli, ne pa tudi, da so bili v njem slovenski otroci. Vzbudil se mi je močan vzgib, da moram o tem pisati.« Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 14, 4. april 2024 NAŠA TEMA »Starša sta mi povedala, da sem ob vrnitvi iz Le- bensborna domov pogosto jokala. Na vse načine sta si prizadevala, da bi me pomi- rila,« je med drugim pove- dala Celjanka Jerica Šuster. Jerica se je rodila marca 1942 v Celju staršema Ivan- ki Poljanšek in Franju Per- šiču. Njena mama se je v mesto ob Savinji pred vojno priselila iz Idrije, oče iz Sla- vonije. Slednji se je zaposlil v celjski brivnici. Zaradi iz- jemne komunikativnosti je med prebivalci Celja hitro navezal poznanstva. Med ljudmi se je začelo šušljati, da bodo nacisti otroke arij- skega videza ugrabili. Samo domnevamo lahko, kako sta se Ivanka in Franjo počutila tistega avgustovskega dne leta 1942, ko jima je nemški okupator odvzel petmesečno deklico. Agonija negotovosti »Veste, veliko vam ne bom uspela povedati, saj mi star- ša o tej boleči in stresni iz- kušnji nista veliko govorila. Še posebej redkobesedna je bila mama. Že po naravi je bila bolj vase zaprta. Boleči- no je zadrževala v sebi, zato Ob rObu In še vedno jih kradejo Mnogi se strinjamo, da je vojna sama po sebi zločin proti človeštvu. A vojne še kar divjajo. In v njih še vedno ubijajo in kradejo otroke. Na vojnih območjih, naj bo to Ukrajina ali Gaza, je to vsakodnevni pojav. Zgodovina očitno ni nikakršna učiteljica. Človek sočloveku še vedno povzroča zlo. Eksperiment ukradenih otrok med drugo svetovno vojno kot da se ni zgodil. Nemška država se jim ni nikoli uradno opravičila, nikoli ni bilo izplačil odško- dnin. Uradno stališče nemške države je, da otrokom ni bilo hudega, niso bili trpinčeni in zato niso žrtve. Lebensborn je bil edina veja organizacije SS, ki je bila na povojnih procesih v Nürnbergu oproščena, najverjetneje zato, ker so delovanje predstavili kot humanitarni program. A vendar vsi štirje portretiranci, ukradeni otroci, v filmu Zajeti v izviru ne izražajo jeze ali sovraštva. Ker so bili zmožni globokega in iskrenega odpuščanja. Tisti, ki tega niso bili zmožni, so zboleli, se kam umaknili. In svet gre naprej. Kam? V smer globoke humanosti za- gotovo (še) ne! BarB ara FurM a N Na filmskem platnu Jerica Šuster: »Pomirila me je bela halja« Vključeni v Lebens- born, oddani v posvo- jitve, nikoli vrnjeni domov: (Vir: knjiga Senca brez človeka) Vili Goručan – Haymo Henry Heyder, roj. 1942, Celje Erika Matko – Ingrid von Oelhafen, roj. 1941, r ogaška Slatina Ana Zupe – Erika Kle- inlein, roj. 1941, Šmar- tno ob Paki, ostala pri krušnih starših v Nem- čiji, vendar je hodila na počitnice k stari mami v domovino Marija Zorko – Bar- bara Fritz, roj. 1942, Poljčane, ostala pri kru- šnih starših v Nemčiji Ivan Gračner, roj. 1942, Vrh nad Laškim, izginil Martin Janežič – Di- eter Meiwes, roj. 1941, Silova pri Velenju Še pred koncem vojne iz Lebensborna vrnjeni staršem: Gertruda Poljanšek (Jerica Šuster), roj. 1942, Celje Mirko Kumlanc, roj. 1942, Hrastnik Erna Lubej, roj. 1942, Šentjur Berta Kačič, roj. 1942 V sklopu 26. Festivala dokumentarnega filma je bil predstavljen dokumentarni film režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti, ki sta ga na- slovili Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok z dvojno identiteto. Poleg že pokojnega Hayma Hayderja (rojen je bil kot Vili Goručan iz Celja) še Ingrid von Oelha- fen, Franca Zagožna in Ivana Acmana. Film je bil posnet v Sloveniji, Nemčiji, Belgiji in Ko- stariki, kamor je življenjska pot zanesla štiri ukradene slovenske dojenčke. Filmske premiere v Frankfurtu se je udeležil tudi Ivan Acman, rojen leta 1941. Med drugim je izrazil upanje, da bo film v poduk in razmislek, da se grozodejstva iz preteklosti ne bi ponavljala. Vidno ganjen je še povedal, da se počuti prizadetega, a hkrati dodal, da je imel srečo, da ga je kot dojenčka posvojila ljubeča družina. Premiere filma sta se udeležila tudi Ingrid Von Oelhafen (rojena kot Erika Matko), ena od ukradenih slovenskih otrok iz filma, in nemški zgodovinar Georg Lilienthal, ki velja za pionirja raziskovanja Lebensborna. Haymo Heyder do svojih šestdesetih let ni vedel, da ni otrok nemških staršev. V resnici je bil Vili Goručan iz Celja. Ime so mu dali krušni starši, daljni sorodnik Heinri- cha Himmlerja in njegova žena. Imel je srečno otroštvo. Kot je povedal med pripravo dokumentarnega filma, mu starša nikoli nista dajala občutka, da ne bi bil njun sin. Zakonca Heyder sta bila sicer že dolgo pokojna, ko je Haymo izvedel resnico o svojem rodu. Fotografijo biolo- ške matere, Slovenke, ki je bila umorjena v a uschwitzu, je prvič videl šele proti koncu svojega življenja. Haymo Heyder (Vili Goručan) si je kariero ustvaril kot tonski mojster v filmski industriji. (Foto: Bela film) je imela zdravstvene težave, a si je sčasoma le opomogla. Naša soseda je povedala, kako je moja mama kričala Jerica- aaaaa, Jericaaaa, medtem ko so nas otroke spravljali na vlak,« je vidno ganjena po- vedala Jerica. Oče Franjo je ostal v Celju in si na vse nači- ne prizadeval, da bi pridobil informacije, kje je njegova hči. Pošiljal je pisma in prošnje na različne naslove. Naposled je prejel pismo, v katerem je bilo navedeno, da je njegova hči v nemškem Lebensbornu. Da je živa in zdrava. Še naprej si je prizadeval, da bi jo čim prej vrnili domov. Medtem se je leta 1943 iz a uschwitza predčasno vrnila njegova žena Ivanka. a gonija negotovosti, ali bosta kdaj sploh še vide- la Jerico, se je nadaljevala. a upanja nista izgubila. Nekega aprilskega dne leta 1944 sta prejela telegram, naj prideta po hčerko na železniško po- stajo v Gradec. Takrat je bila Jerica stara dve leti in en me- sec. Črna mačka Zagotovo sta bila zelo sreč- na in prijetno vznemirjena, ko sta se z vlakom iz Celja peljala proti Gradcu v upa- nju, da bosta naposled lahko ponovno objela svojo deklico. Mama je Jerici povedala, da je tisti dan opazila črno mačko, ki je pred njo prečkala cesto. Čeprav ni bila vraževerna, se je ustrašila, da se bo zgodilo nekaj slabega, nekaj, kar bo preprečilo njihovo ponovno srečanje. Na železniški posta- ji v Gradcu je bil vagon rde- čega križa, kjer je zdravnik pregledoval prispele otroke. »Starša sta me takoj prepo- znala. Pri dveh letih sem bila menda debelušna in sem zato bolj pozno shodila. Sicer pa sem se vrnila zdrava,« doda Jerica, ki se iz tistega obdobja sicer skoraj ničesar ne spo- minja, se je pa v njej zasidral občutek, zaradi katerega ji še danes ne prija posedanje ali poležavanje na soncu. »Naj- verjetneje zato, ker so nas ne- govalke po umivanju posedle na sonce, da smo se hitreje posušili. Verjetno sem imela od sonca kdaj pordelo ritko. Zato še danes čutim podza- vestni odpor do sončenja. Čeprav smo bili otroci siti, na toplem in varnem, nismo imeli tiste topline, ki jo otro- ku lahko zagotovi le mama.« bela halja Ob vrnitvi v domače Ce- lje je Jerica ob prilagajanju na novo okolje in nove lju- di doživela stres. Pogosto je namreč jokala. Podnevi in ponoči. »Mama in tati sta mi povedala, da sta si na različ- ne načina prizadevala, da bi me pomirila. Žal neuspešno. Jerica Šuster, rojena Poljanšek (Foto: Nik Jarh) Jerico so staršema od- vzeli v začetku avgusta 1942. (Foto: Nik Jarh) Jerica Šuster: »Ko se je tati odpravljal v službo, si je oblekel belo haljo. V trenutku sem prenehala jokati. Očitno sem se spomnila na negovalke v Lebensbornu, ki so prav tako nosile bele halje.« Potem se je zgodilo nekaj pre- lomnega. Tati se je odpravljal v službo. Mama mu je zlikala belo haljo, ki jo je nosil med delom v brivnici. a si jo je oblekel že doma. V tistem tre- nutku sem prenehala jokati. Očitno sem se spomnila na negovalke v Lebensbornu, ki so prav tako nosile bele halje. Ko sta videla, kako pomirju- joče deluje name bela halja, sta jo oba nosila doma,« z nasmehom pripomni Jerica. Takrat so z družino stanovali na Skalni kleti. Pravi, da se je med ljudmi hitro razvedelo, da je bila ena od ukradenih otrok, zato so imeli do nje še posebej sočuten odnos. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 14, 4. april 2024 NAŠA TEMA Otroci Lebensborna: med ukradenimi otroki je bila tudi dojenčica Jerica Šuster, rojena Poljanšek, iz Celja Ukradeni otroci v košarah na peronu žele- zniške postaje v avstrijskem Frohleitnu. (Vir: knjiga Senca brez človeka) Druga svetovna vojna je pokazala nešteto krutih obrazov. Tudi zloglasno krajo otrok. Brez kančka sla- be vesti so jih nacisti v imenu SS-ovskega rasnega ek- sperimenta kradli staršem po okupiranem ozemlju, tudi v Celju, da bi jih dali v posvojitev dobro stoječim nemškim parom. Vse to so počeli za svoj tajni program širjenja arijske nadrase. S tem so pahnili v trpljenje več sto družin. Pet mesecev je bila stara Celjanka Je- rica Poljanšek (Šuster), ko so jo odpeljali v nemški Lebensborn, a so jo, najverjetneje zaradi očetovega vztrajnega poizvedovanja, kmalu po njenem drugem rojstnem dnevu vrnili staršema. Vsi mame in očetje ukradenih otrok te sreče niso imeli. Zgodovinarji, ki preučujejo to bolečo liso polpretekle zgodovine, so si enotni, da gre za učno uro oziroma poziv človeštvu, naj se za vedno končajo zločini nad otroki. BARBARA FURMAN Nataša Konc Lorenzutti je razi- skovala zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok in napisala roman Senca brez človeka. (Foto: osebni arhiv) Zloglasni nacistični pro- gram Lebensborn je bil na- menjen nasilni germanizaciji otrok, tudi slovenskih. Sredi tridesetih let prejšnjega sto- letja ga je zasnoval glavni arhitekt holokavsta Heinri- ch Himmler. Program je bil najprej zastavljen kot mreža materinskih domov in poro- dnišnic, v katerih so »rasno čiste« nemške matere lahko rojevale nezakonske otroke. Takratni režim je namreč na vse mogoče načine spodbujal rodnost. Ugrabljeni dojenčki Po izbruhu druge svetov- ne vojne so v program začeli vključevati tudi dojenčke, ki jih je okupatorska vojska ugrabljala na Poljskem, Če- škoslovaškem, v Ukrajini, Sloveniji ter na Spodnjem Šta- jerskem. Večino teh otrok so oddali v posvojitev dobro sto- ječim nemškim parom, ki so bili vdani nacističnemu reži- mu. V dveh avgustovskih ak- cijah leta 1942 so v Celju pod nadzorom organizacije VoMi ukradli 645 otrok, od tega je Lebesborn najprej vzel od 30 do 40 dojenčkov. Po besedah Nataše Konc Lorenzutti, ki to temo proučuje, so zajete družine zbrali v celjski deški šoli. Otroke so ločevali za po- seben transport za Avstrijo, matere pa za koncentracijsko taborišče Auschwitz. Seznam otrok je bil dokumentiran na zbirnem taborišču oziroma v takratni deški okoliški šoli (današnja l. osnovna šola) v prvi akciji, ki jo je gestapo iz- vedel med 3. in 5. avgustom. Njeno ime so na seznam are- tiranih pod zaporedno števil- ko 729 vpisali že ponemčeno: Gertrude Polianschek. »Akcije izseljevanja so bile posledica odpora proti okupatorju. Moške, ki so se vključili v tako imenovane bande, in njihove sodelavce so postrelili, njihove žene, matere in otroke pa aretirali. V dveh avgustovskih akcijah leta 1942 so otroke po Him- mlerjevem ukazu ukradli materam, ki so jih odpeljali v Auschwitz, tudi Jeričino ma- ter, otroke pa najprej v zbirno taborišče v Avstriji. Za izselje- vanje družin je skrbela orga- nizacija VoMi (Volksdeutsche Mittelstelle), ki je sodelovala z organizacijo Lebensborn, ta pa je bila zadolžena za ger- manizacijo dojenčkov, ki so ustrezali arijski rasi. Želeli so samo lepe in zdrave,« je še pojasnila Lorenzuttijeva. Z listki okoli vratu Po besedah Darje Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje je bilo prva postaja ukradenih otrok prehodno taborišče v Frohnleitnu pri Gradcu, kjer so jih ocenili in jih razvrstili po rasnih krite- rijih. Najmlajšim otrokom, do tretjega leta, so okrog vratu obesili listke, na katerih so bili navedeni njihovi rojstni podatki. Septembra 1942 se je njihova pot iz Frohnleitna nadaljevala v posebna mla- dinska taborišča, namešče- na po vsem rajhu, ki so za vedno zaznamovala njihova življenja. »Kasneje so jih znotraj pre- vzgojnih mladinskih taborišč premeščali in razvrščali po starosti in spolu. Tam so jim s strogo nemško vzgojo skuša- li odvzeti vse, kar bi jih spo- minjalo na dom in ljubezen do staršev. Vse otroke, ki so ustrezali rasnim kriterijem, so hoteli spremeniti v »pol- novredne« člane nemške na- rodne skupnosti. Govoriti so morali nemško, vsak dan so imeli zgodnje jutranje vsta- janje, zbiranje na dvorišču in pozdrav nemški zastavi. Pogosto so bili izpostavljeni pomanjkanju hrane, mrazu in bolezenskim epidemijam. Zadolženi so bili za razna dela znotraj taborišč, starejši otroci so opravljali bolj zah- tevna dela v vojaških tovar- nah, šivalnicah in na poljih. Za vsak storjen prekršek ali neposlušnost so bili kazno- vani, vzeli so jim leta brez- skrbnega otroštva,« je še po- jasnila. Nevzdržne dileme »Vem za zgodbe očetov, ki so se, da bi rešili svoje žene in otroke, odločili za mobili- zacijo, a so zato imeli potem, če so preživeli, težave zaradi režima po vojni. Bil je to gro- zljiv čas, etične dileme so bile nevzdržne, pritiski nečlove- ški. Nihče ne bi smel nikoli biti postavljen v položaj, ko mu ugrabijo in trpinčijo otro- ke, njihovo rešitev pa pogo- jujejo z moralno nespreje- mljivimi zahtevami. Zato mi je narodni razkol tako boleč: razvrščanje ljudi po tem, kdo je bil v času okupacije in re- volucije na pravi strani zgo- dovine in kdo na napačni, je nevzdržno,« je poudarila Na- taša Konc Lorenzutti. »Seve- da vemo za izdajalce, slabiče in podrepnike, ki so od vsega začetka delovali proti svoje- mu narodu, vendar zdaj že dolgo vemo tudi, koliko ljudi je bilo prisiljenih v nevzdržne dileme.« Vračanje domov Med junijem in oktobrom 1945 so se iz zbirnih centrov v Nemčiji z organiziranimi transporti vračali v domovi- no. Kot je pojasnila Darja Jan, so zbirne oziroma repatriacij- ske centre za vračajoče otro- ke in mnoge taboriščnike, prisilne delavce in izgnance ustanovili tudi v Sloveniji. V Celju so 25. maja 1945 v prostorih Narodnega doma uredili zbirni center, ki so ga kasneje prestavili v nekdanji Slomškov dom v Vodnikovi ulici. Najbolj množičen tran- sport ukradenih otrok iz Sal- denburga je v Celje prispel 21. julija 1945. Srečanja ukradenih otrok Ob 20-letnici nasilne ločitve od mater, leta 1962, so se ukradeni otroci prvič kot odrasle osebe sre- čali v I. osnovni šoli v Celju. Deset let kasneje so na srečanju v Celju ustanovili začasni odbor ukrade- nih otrok, iz katerega je kasneje nastalo društvo taboriščnikov – ukradenih otrok. Poslanstvo društva predstavljata seznanjanje javnosti s tragično uso- do otrok ter uveljavljanje pravic, ki jim kot žrtvam vojnega nasilja pripa- dajo. Ukradeni otroci veljajo za eno najhuje prizadetih skupin žrtev oku- patorjevega nasilja na Slovenskem. Po podatkih društva je bilo v vseh posebnih taboriščih v Nemčiji za prevzgojo in ponemčenje približno 600 otrok - od dojenčkov do mlado- stnikov, starih 18 let. Člani društva se vsako leto srečajo v I. osnovni šoli v Celju − na kraju, kjer so jih iztrgali iz varnega naročja mater in prekinili njihova brezskrbna leta odraščanja. Zgodbe in pričevanja otrok so zbrani v več knjigah in do- kumentarnih fi lmih. Ne sirota, ampak ukradena Jerica nürnberških procesih, vendar je bil do nedavnega za javnost nedostopen. Zdaj je javen, spisek imen otrok Lebensbor- na je z dodatnim proučeva- njem dopolnila prav Nataša. »Predvidena je bila tudi kraja dojenčkov iz Gorenjske, ki so bili z družinami nameščeni v zbirnem taborišču v Šentvidu nad Ljubljano, vendar se to ni uresničilo. Družine iz Šent- vida so bile skupaj izseljene v taborišče v Regensburgu, otrok menda niso vzeli ma- teram,« je še pojasnila. Celjsko zbirno taborišče Ukradena dojenčica Jerica Šuster, rojena Poljanšek, je bila registrirana v celjskem Nataša Konc Lorenzutti: »Presunilo me je, kar se je avgusta leta 1942 dogajalo v Celju. Za program Lebensborn, nacistični eksperiment širjenja nadrase, smo sicer vedeli, ne pa tudi, da so bili v njem slovenski otroci. Vzbudil se mi je močan vzgib, da moram o tem pisati.« Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 14, 4. april 2024 NAŠA TEMA »Starša sta mi povedala, da sem ob vrnitvi iz Le- bensborna domov pogosto jokala. Na vse načine sta si prizadevala, da bi me pomi- rila,« je med drugim pove- dala Celjanka Jerica Šuster. Jerica se je rodila marca 1942 v Celju staršema Ivan- ki Poljanšek in Franju Per- šiču. Njena mama se je v mesto ob Savinji pred vojno priselila iz Idrije, oče iz Sla- vonije. Slednji se je zaposlil v celjski brivnici. Zaradi iz- jemne komunikativnosti je med prebivalci Celja hitro navezal poznanstva. Med ljudmi se je začelo šušljati, da bodo nacisti otroke arij- skega videza ugrabili. Samo domnevamo lahko, kako sta se Ivanka in Franjo počutila tistega avgustovskega dne leta 1942, ko jima je nemški okupator odvzel petmesečno deklico. Agonija negotovosti »Veste, veliko vam ne bom uspela povedati, saj mi star- ša o tej boleči in stresni iz- kušnji nista veliko govorila. Še posebej redkobesedna je bila mama. Že po naravi je bila bolj vase zaprta. Boleči- no je zadrževala v sebi, zato Ob rObu In še vedno jih kradejo Mnogi se strinjamo, da je vojna sama po sebi zločin proti človeštvu. A vojne še kar divjajo. In v njih še vedno ubijajo in kradejo otroke. Na vojnih območjih, naj bo to Ukrajina ali Gaza, je to vsakodnevni pojav. Zgodovina očitno ni nikakršna učiteljica. Človek sočloveku še vedno povzroča zlo. Eksperiment ukradenih otrok med drugo svetovno vojno kot da se ni zgodil. Nemška država se jim ni nikoli uradno opravičila, nikoli ni bilo izplačil odško- dnin. Uradno stališče nemške države je, da otrokom ni bilo hudega, niso bili trpinčeni in zato niso žrtve. Lebensborn je bil edina veja organizacije SS, ki je bila na povojnih procesih v Nürnbergu oproščena, najverjetneje zato, ker so delovanje predstavili kot humanitarni program. A vendar vsi štirje portretiranci, ukradeni otroci, v filmu Zajeti v izviru ne izražajo jeze ali sovraštva. Ker so bili zmožni globokega in iskrenega odpuščanja. Tisti, ki tega niso bili zmožni, so zboleli, se kam umaknili. In svet gre naprej. Kam? V smer globoke humanosti za- gotovo (še) ne! BarB ara FurM a N Na filmskem platnu Jerica Šuster: »Pomirila me je bela halja« Vključeni v Lebens- born, oddani v posvo- jitve, nikoli vrnjeni domov: (Vir: knjiga Senca brez človeka) Vili Goručan – Haymo Henry Heyder, roj. 1942, Celje Erika Matko – Ingrid von Oelhafen, roj. 1941, r ogaška Slatina Ana Zupe – Erika Kle- inlein, roj. 1941, Šmar- tno ob Paki, ostala pri krušnih starših v Nem- čiji, vendar je hodila na počitnice k stari mami v domovino Marija Zorko – Bar- bara Fritz, roj. 1942, Poljčane, ostala pri kru- šnih starših v Nemčiji Ivan Gračner, roj. 1942, Vrh nad Laškim, izginil Martin Janežič – Di- eter Meiwes, roj. 1941, Silova pri Velenju Še pred koncem vojne iz Lebensborna vrnjeni staršem: Gertruda Poljanšek (Jerica Šuster), roj. 1942, Celje Mirko Kumlanc, roj. 1942, Hrastnik Erna Lubej, roj. 1942, Šentjur Berta Kačič, roj. 1942 V sklopu 26. Festivala dokumentarnega filma je bil predstavljen dokumentarni film režiserke Maje Weiss in soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti, ki sta ga na- slovili Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok z dvojno identiteto. Poleg že pokojnega Hayma Hayderja (rojen je bil kot Vili Goručan iz Celja) še Ingrid von Oelha- fen, Franca Zagožna in Ivana Acmana. Film je bil posnet v Sloveniji, Nemčiji, Belgiji in Ko- stariki, kamor je življenjska pot zanesla štiri ukradene slovenske dojenčke. Filmske premiere v Frankfurtu se je udeležil tudi Ivan Acman, rojen leta 1941. Med drugim je izrazil upanje, da bo film v poduk in razmislek, da se grozodejstva iz preteklosti ne bi ponavljala. Vidno ganjen je še povedal, da se počuti prizadetega, a hkrati dodal, da je imel srečo, da ga je kot dojenčka posvojila ljubeča družina. Premiere filma sta se udeležila tudi Ingrid Von Oelhafen (rojena kot Erika Matko), ena od ukradenih slovenskih otrok iz filma, in nemški zgodovinar Georg Lilienthal, ki velja za pionirja raziskovanja Lebensborna. Haymo Heyder do svojih šestdesetih let ni vedel, da ni otrok nemških staršev. V resnici je bil Vili Goručan iz Celja. Ime so mu dali krušni starši, daljni sorodnik Heinri- cha Himmlerja in njegova žena. Imel je srečno otroštvo. Kot je povedal med pripravo dokumentarnega filma, mu starša nikoli nista dajala občutka, da ne bi bil njun sin. Zakonca Heyder sta bila sicer že dolgo pokojna, ko je Haymo izvedel resnico o svojem rodu. Fotografijo biolo- ške matere, Slovenke, ki je bila umorjena v a uschwitzu, je prvič videl šele proti koncu svojega življenja. Haymo Heyder (Vili Goručan) si je kariero ustvaril kot tonski mojster v filmski industriji. (Foto: Bela film) je imela zdravstvene težave, a si je sčasoma le opomogla. Naša soseda je povedala, kako je moja mama kričala Jerica- aaaaa, Jericaaaa, medtem ko so nas otroke spravljali na vlak,« je vidno ganjena po- vedala Jerica. Oče Franjo je ostal v Celju in si na vse nači- ne prizadeval, da bi pridobil informacije, kje je njegova hči. Pošiljal je pisma in prošnje na različne naslove. Naposled je prejel pismo, v katerem je bilo navedeno, da je njegova hči v nemškem Lebensbornu. Da je živa in zdrava. Še naprej si je prizadeval, da bi jo čim prej vrnili domov. Medtem se je leta 1943 iz a uschwitza predčasno vrnila njegova žena Ivanka. a gonija negotovosti, ali bosta kdaj sploh še vide- la Jerico, se je nadaljevala. a upanja nista izgubila. Nekega aprilskega dne leta 1944 sta prejela telegram, naj prideta po hčerko na železniško po- stajo v Gradec. Takrat je bila Jerica stara dve leti in en me- sec. Črna mačka Zagotovo sta bila zelo sreč- na in prijetno vznemirjena, ko sta se z vlakom iz Celja peljala proti Gradcu v upa- nju, da bosta naposled lahko ponovno objela svojo deklico. Mama je Jerici povedala, da je tisti dan opazila črno mačko, ki je pred njo prečkala cesto. Čeprav ni bila vraževerna, se je ustrašila, da se bo zgodilo nekaj slabega, nekaj, kar bo preprečilo njihovo ponovno srečanje. Na železniški posta- ji v Gradcu je bil vagon rde- čega križa, kjer je zdravnik pregledoval prispele otroke. »Starša sta me takoj prepo- znala. Pri dveh letih sem bila menda debelušna in sem zato bolj pozno shodila. Sicer pa sem se vrnila zdrava,« doda Jerica, ki se iz tistega obdobja sicer skoraj ničesar ne spo- minja, se je pa v njej zasidral občutek, zaradi katerega ji še danes ne prija posedanje ali poležavanje na soncu. »Naj- verjetneje zato, ker so nas ne- govalke po umivanju posedle na sonce, da smo se hitreje posušili. Verjetno sem imela od sonca kdaj pordelo ritko. Zato še danes čutim podza- vestni odpor do sončenja. Čeprav smo bili otroci siti, na toplem in varnem, nismo imeli tiste topline, ki jo otro- ku lahko zagotovi le mama.« bela halja Ob vrnitvi v domače Ce- lje je Jerica ob prilagajanju na novo okolje in nove lju- di doživela stres. Pogosto je namreč jokala. Podnevi in ponoči. »Mama in tati sta mi povedala, da sta si na različ- ne načina prizadevala, da bi me pomirila. Žal neuspešno. Jerica Šuster, rojena Poljanšek (Foto: Nik Jarh) Jerico so staršema od- vzeli v začetku avgusta 1942. (Foto: Nik Jarh) Jerica Šuster: »Ko se je tati odpravljal v službo, si je oblekel belo haljo. V trenutku sem prenehala jokati. Očitno sem se spomnila na negovalke v Lebensbornu, ki so prav tako nosile bele halje.« Potem se je zgodilo nekaj pre- lomnega. Tati se je odpravljal v službo. Mama mu je zlikala belo haljo, ki jo je nosil med delom v brivnici. a si jo je oblekel že doma. V tistem tre- nutku sem prenehala jokati. Očitno sem se spomnila na negovalke v Lebensbornu, ki so prav tako nosile bele halje. Ko sta videla, kako pomirju- joče deluje name bela halja, sta jo oba nosila doma,« z nasmehom pripomni Jerica. Takrat so z družino stanovali na Skalni kleti. Pravi, da se je med ljudmi hitro razvedelo, da je bila ena od ukradenih otrok, zato so imeli do nje še posebej sočuten odnos. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 14, 4. april 2024 KRONIKA Hišna preiskava v Zdravstvenem domu Žalec Celjski kriminalisti končali obsežno preiskavo korupcije Celjski kriminalisti iz od- delka za preiskovanje go- spodarske kriminalitete so prejšnji teden končali pred- kazenski postopek prei- skave sumov storitve 40 kaznivih dejanj s področja korupcije. Hišno preiskavo so opravili tudi v Zdravstve- nem domu Žalec. JANŽE FRIC Dva osumljena, zaposle- na v domu, sta namreč pred uradno izvedbo posla osu- mljenim izvajalcem sporoča- la podatke o višini sredstev, ki jih ima zavod na voljo za izvedbo posameznega posla. S tem sta po navedbah celj- ske policije favoriziranim po- V prometni nesreči udeležena tri tovorna in osebno vozilo Prejšnjo sredo se je na štajerski avtocesti pred predorom Ločica zgo- dila prometna nesreča, ki jo je okoli poldneva povzročila voznica oseb- nega avtomobila, ki je nenadno zavrla. Vanjo je trčil voznik tovornega vozila s priklopnikom. Drugi voznik tovornega vozila s priklopnikom, ki je vozil za vozilom, ki je trčilo v osebno vozilo, je uspel svoje vozilo pravočasno ustaviti in preprečiti trčenje v pred seboj vozeče tovorno vozilo, je pa vanj trčil tretji voznik tovornega vozila, ki je za njim pripeljal s prekratko varnostno razdaljo. Voznici osebnega vozila, ki je nenadno zavrla, in vozniku tovornega vozila, ki je vozil s prekratko varnostno razdaljo, so policisti Policijske uprave Celje izdali plačilna naloga. Med prazniki na Celjskem več vlomov Policisti v prvih prazničnih dneh obravnavali več prekrškov Celjski prometni policisti so v petek na avtocesti obrav- navali tri hujše prekoračitve hitrosti. Na odseku avtoceste A1, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 100 km/h, so trije vozniki, vsi tuji državljani, vozili s hitrostjo 172 km/h, 173 km/h in 184 km/h. Vsem so izrekli po 1.200 evrov globe in 9 kazenskih točk. V Celju so prav tako v petek obravnavali voznika, ki mu je hitri test pokazal, da je vozil pod vplivom prepovedane droge. Odredili so mu strokovni pregled, ki ga je odklonil. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu zasegli vozilo. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog. V soboto zjutraj so na avtocesti obravnavali voznico oseb- nega avtomobila, ki je vozila iz smeri Vranskega proti Šen- trupertu. Alkotest je pokazal, da je imela malo manj kot 1,5 promila alkohola v krvi. Voznica je bila pridržana do stre- znitve. Zoper njo bo sledil obdolžilni predlog. Za prekršek je predpisana globa v višini 1.200 evrov, predpisanih je tudi 18 kazenskih točk. Z grožnjami in izsiljevanjem ogoljufali več ljudi V februarju in marcu so policisti Policijske postaje Ve- lenje obravnavali več kaznivih dejanj, ki jih je izvrševala združba treh mlajših moških. Ti so z goljufi jami in izsilje- vanji, s silo in z grožnjami, ki so jih podkrepili z orožjem, od mlajših oseb zahtevali, da so jemale kredite, sklepale lizinge, pogodbe in naročnine pri operaterjih mobilne te- lefonije z nakupi telefonov višjega cenovnega razreda. Pridobljen denar in predmete so morali oškodovanci pod prisilo izročati članom združbe. S kaznivimi dejanji so storilci pridobili najmanj 72.300 evrov premoženjske koristi. Z zbiranjem obvestil so velenjski policisti ugotovili, da je vodja združbe 23-letni Velenjčan, sostorilca pa sta njegova vrstnika z območja Šoštanja. Pri osumljenih so policisti izvedli hišne preiskave in zasegli predmete, povezane s kaznivimi dejanji. Zasegli so jim tudi predmete, ki so jih osumljenci uporabljali pri izvrševanju kaznivih dejanj, in sicer plinsko pištolo, imitacijo pištole, nož in elektrošoker. 23-letnega Velenjčana so policisti za čas zbiranja obvestil pridržali. Vse tri bodo kazensko ovadili zaradi storitve kazni- vih dejanj goljufi je in izsiljevanja. Za obe kaznivi dejanji je zagrožena kazen od enega do osem let zapora. Na Žalskem zasegli več kokaina in konoplje Celjski kriminalisti so pred prazniki opravili hišno preiskavo pri 33-letnem moškem z območja Žalca. Med preiskavo so našli in zasegli pol kilograma ko- kaina. Približno štiri kilograme konoplje so žalski policisti prejšnji teden zasegli 29-letniku prav tako z žalskega območja. Oba bosta kazensko ovadena zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki ga obravnava 186. člen Kazenskega zakonika. Ta med drugim prepoveduje neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Podaljšan praznični konec tedna je botroval kar nekaj vlomom v naših krajih. Storilci so vlomili v več stanovanjskih hiš, a tudi v cerkev. V nedeljo so policisti v Štorah obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo vlomil skozi balkonska vrata, a ni ničesar vzel. V dve stanovanjski hiši so v ponedeljek vlomili tudi v Šentjurju. Iz ene ni bilo nič odtujenega, v drugi so storilci odtujili dve električni kolesi in nekaj gotovine. Neznanci so v Velenju vlomili v cerkev, a niso ni- česar vzeli. Žalski policisti so v ponedeljek obravnavali vlom v enega od gostinskih lokalov v Žalcu. Neznani storilci so odtujili televizor, računalniško opremo ter nekaj prehrambenih izdelkov. Tarča tudi vozila V Slovenskih Konjicah so policisti opravili ogled vloma v osebni avto, iz katerega je neznan storilec odtujil približno tisoč evrov gotovine. V vozilo je bilo vlomljeno tudi v Celju, odtujen je bil nahrbtnik z vsebino. nudnikom omogočila, da so se s ponudbo čim bolj pribli- žali najvišji vrednosti razpolo- žljivih sredstev zavoda. Do 30 odstotkov višje cene Omenjeni ponudniki so tako cene storitev v zameno za pridobitev posla dvignili do 30 odstotkov v primerjavi s takrat veljavnimi cenami na trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenim v zavodu oziroma neupraviče- no bogatenje favoriziranega ponudnika na račun javnih sredstev. Celjski kriminalisti so pre- tekli teden sicer končali pred- kazenski postopek v zvezi s preiskavo 40 kaznivih dejanj s področja korupcije v zdra- vstvu za nedovoljeno spreje- manje in dajanje daril. Zaradi omenjenih kaznivih dejanj bodo ovadili sedem fi zičnih oseb, tri samostojne podjetni- ke in zastopnika dveh gospo- darskih družb. Postopki naročanja zgolj formalnost Osumljeni so od leta 2022 z javnim zdravstvenim za- vodom z območja PU Celje dogovorjeno sodelovali tako, da so storitve, potrebne za nemoteno delovanje zavoda, organizirali z izbiro favori- ziranih ponudnikov, ki so sami priskrbeli konkurenčne ponudbe. Storitve so sodile v okvir t. i. evidenčnih javnih naročil, zavod pa je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno in ne v skladu z načeli o javnem naročanju ter dobrem gospodarjenju z javnimi sredstvi. Doslej s preiskavo še niso ugotovili, da bi se dogovarjanja preiskovanih poslov nanašala na dobavo medicinske opreme oziroma zdravil, temveč so po- vezana izključno z naložbami oziroma materialno-tehnični- mi sredstvi ter storitvami, po- trebnimi za nemoteno delova- nje javnega zavoda. Policisti so med drugim zasegli tudi imitacijo pištole. (Foto: PU Celje) Žalski polici- sti so zasegli več kot štiri kilograme konoplje. (Foto: PU Celje) Policisti so med prazniki obravnavali voznike pod vplivom prepovedanih drog in alkohola ter tiste s pretežko nogo. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V Zdravstve- nem domu Žalec bodo zoper osumlje- na delavca sprožili potreb- ne postopke. (Foto: arhiv NT/TT) Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 14, 4. april 2024 ŠPORT Celjske nogometašice uspele zlomiti tekmice v gosteh Druga tekma fi nala državnega prvenstva v futsalu je bila v Pivki. Ce- ljanke so bile podobno kot na prvi tekmi v Kajuhovi dvorani (8 : 5) zelo odločne in so v fi nalni seriji povedle z 2 : 0 v zmagah proti Košani. DEAN ŠUSTER Do novega naslova prvakinj jih loči en korak, kajti potrebujejo le še eno zmago. Z eno roko na pokalu Tretji obračun bo v soboto, začel se bo ob 16.00. Celjanke je v soboto na No- tranjskem v vodstvo popeljala Ines Ermenc, ki je zadela v 7. minuti, Anja Ložar je boljšo igro Celjank potrdila v 20. minuti s povišanjem vodstva. V nadaljevanju je v svoji 125. tekmi v ligi svoj 88. gol zabila še Tjaša Alegro – za končnih 0 : 3. »Kot da bi na tekmo prišla neka druga ekipa. Energija je bila prava, taktično smo bili boljši. Menim, da smo si tudi bolj želeli zmago. Nismo pa pregoreli v morebitni preveliki želji,« je bil s svojimi varovankami zadovoljen trener Blaž Adamič. Nato je previdno dodal: »Vodimo z 2 : 0 v zmagah, tretjo tekmo bomo igrali doma. Eno roko že imamo na pokalu. A prav to moramo odmisliti in se resno pripraviti na bitko.« Gostje bodo sproščene »Energije, ki nas je krasila v fi nalni tekmi slovenskega pokala proti Celjankam, ni bilo. Presenečen sem nad našo podobo, še zlasti zato, ker fi nala državnega prvenstva ne igraš vsak dan. A to je šport, tudi to se zgodi. V fi nale smo prišli precej načeti s poškodbami. Z vsako tekmo je stanje slabše, prvič pa se moja dekleta soočajo s takšnimi napori. A ne bomo se predali. V športu so se zgodila že večja presenečanja, kot bi bil naš morebiten preobrat v fi nalu,« ostaja optimist trener Košane Miha Osojnik. Celjske nogometašice se morajo osredotočiti na sobotni obračun, saj vsi, ki navijajo zanje, upajo, da bo to zadnje dejanje v sezoni. Foto: Andraž Purg Praznik Mestne občine Celje 11. april 2024 Celje praznuje! Pridi na zvezdo 10.00 – 12.00 Raziskujemo Mini kostumirano vodstvo za vnaprej dogovorjene skupine 12.00 – 15.00 Muziciramo! 15.00 – 16.30 Plešemo! 16.30 – 17.30 Pojemo! 17.30 – 19.00 Koncertiramo! 19.00 – 19.30 Praznujemo! Julija zadela in podala Slovenska ženska hokejska reprezentanca je uspešno začela nastope na sve- tovnem prvenstvu divizije I (skupine B) v Latviji. Varovanke selektorja Boštjana Kosa so v Rigi proti Poljakinjam slavile s 4 : 1 in dose- gle pomembno zmago v boju za obstanek v tem nivoju tekmovanja. Zadetek in podajo proti Poljski je prispevala odlična napadalka iz Vojnika Julija Blazinšek, članica držav- nega prvaka Maribora. V 2. krogu so bile pričakovano od naših hokejistk boljše Slova- kinje (0 : 4). DŠ Sezono želijo končati v soboto! Takšnih prizorov si navijači Celjank želijo v soboto. Levo stoji Tjaša Alegro, ki je od- igrala že 125 tekem v ligi – vmes je ekipo dvakrat zapustila in rodila sinova. Brez poraza v končnico Za dobre novice so poskrbeli košarkarice Cinkarne ter košarkarji Celja in Vojnika. Celjanke so v zadnji tekmi rednega dela slovenske lige visoko premagale ekipo Triglava (83 : 58) in ostale neporažene. V polfi nalu končnice se bodo pomerile z Ma- riborčankami. Celjski košarkarji so izgubili prvo tekmo četrtfi nala v 2. ligi, nato so se v gosteh oddolžili ekipi Portoroža. Jan Rizman je dosegel 40 točk. Tretji obračun je bil včeraj. Vojničani so v 3. ligi v četrtfi nalu izločili mlado ekipo Olimpije in se bodo v polfi nalu pomerili z Idrijo. DŠ Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 14, 4. april 2024 ŠPORT Le trije slovenski nogometni prvoligaši še niso zamenjali trenerjev v tej sezoni. To so Ro- gaška z Oskarjem Drobnetom, Aluminij z Robertom Pevnikom in Bravo z Alešem Arnolom. To je možno le v nogometu Če bi sodili zgolj po zadnjem rezultatu Celja, bi morda tudi v knežjem mestu lahko razmi- šljali v tej smeri, toda moštvo Damirja Krznarja je imelo proti Aluminiju poleg nespretnosti in neprevidnosti tudi precej športne smole. Celjski nogo- metaši so sprožili rekordnih 36 strelov. Priigrali so si kar 15 strelov s kotov. Gostje so vodili dvakrat. V 13. minuti je Rus Kra- pukhin izkoristil nesporazum branilca Damjana Vukliševića in vratarja Matjaža Rozmana. Lokostrelec Tim Jevšnik svetovni rekorder 20-letni Polzelan Tim Jevšnik je v Ljubljani na izbirnem tekmovanju članske reprezentance dosegel članski svetovni rekord s sestavljenim lokom v disciplini dvojni 50-metrski krog. Tim je streljal odlično, čeprav so bile vremenske razmere v Stožicah slabe. Z rezul- tatom 1427 krogov je za tri kroge izboljšal prejšnji svetovni rekord iz leta 2022, ki ga je imel v lasti Američan James Lutz. Jevšnik je prvič postal svetovni rekorder. Naša članska reprezentanca bo v tem mesecu nastopila na zunanjem tarčnem tekmovanju za svetovni pokal na Kitajskem. DŠ Tim Jevšnik je svetovni rekord postavil v deževnem vremenu. (Foto: osebni arhiv) Izidi: Rogaška – Bravo 2 : 0, Maribor – Kalcer Radomlje 1 : 0, Domžale – Mura 3 : 5, Olimpija – Koper 3 : 2 in Celje – Aluminij 2 : 2. Celje: Rozman, Karničnik, Nemanič, Vuklišević, Ajhma- jer (Bajde), Zabukovnik, Kouter (Popović), Svetlin (Bobi- čanec), Menalo (Prucev), Matko, Aarons (Edmilson). Še osem tekem Obleganje, nespretnost in grobi napaki v obrambi Odigrane so bile tekme 28. kroga v 1. slovenski nogo- metni ligi, po katerih je prišlo do sprememb pri dveh klubih. Oliver Bogatinov po poldrugem letu ni več trener Radomelj. Ekipo bosta do nadaljnjega vodila Luka Žinko in Dragan Čadikovski. Nato je prišlo do menjave v Dom- žalah, namesto Dušana Kosića bo moštvo do nadaljnjega vodil Matej Podlogar. Zmago je celjskim nogometašem preprečil mladi vratar Aluminija Lan Jovanović. Pri enajstmetrovki Aljoše Matka je bil nemočen. Deset minut pred odmorom so posredovali sodniki iz sobe za Var po prekršku nad Markom Zabukovnikom. Žogo je na beli krogec postavil Aljoša Matko in dosegel svoj 13. zadetek v sezo- ni ter se spet povzpel na prvo mesto lestvice strelcev. Toda le približno dve minuti kasneje so bili maloštevilni gledalci ponov- no razočarani. Lahko bi celo zmagali Nino Kouter je izgubil žogo pred svojim kazenskim prosto- rom. Sledila je imenitna akcija gostov, ki jo je zaključil nekdanji član Celja Tom Kljun. Gostitelji bi lahko odšli na odmor porav- nani s Kidričani, toda po udarcu Klemna Nemanića je bil Luka Menalo preveč »lačen« gola in je iz prepovedanega položaja po- daljšal let žoge v mrežo. Vseh ali celo večine priložnosti Celja ni možno našteti. Najbližje ize- načenju je bil Jegor Prucev, ki je odlično streljal, toda žoga se je odbila v prečko, nato v vratni- co in nazaj v polje. 82. minuta je le prinesla manjše olajšanje; Luka Bobičanec je z odličnim strelom premagal vratarja Lana Jovanovića, ki je šele pred dve- ma tednoma postal polnoleten. Obleganje se je nadaljevalo, v imenitnem položaju se je zna- šel Gregor Bajde, a je Jovanović preprečil celjsko zmago. Nedopustne napake v boju za vrh Kar sedem točk je Aluminij v tej sezoni odščipnil Celju. »V slačilnici bi najraje kričal, am- pak ni bilo pravega razloga. Lahko sem jezen in razočaran. A bolita me le darili gostom. Moji fantje so se izjemno trudi- li, na drugi strani je bil izvrsten vratar. Točka za nas ni dovolj, toda glede na izvedbo na igrišču nimam pripomb v napadalnem delu. Če bomo tako igrali, se ne bojim nikogar do konca prven- stva,« je govoril trener Damir Krznar. Dvakrat je Luka Bo- bičanec z goloma v izdihljajih tekem rešil svoje moštvo pred porazom z Aluminijem: »Lahko smo zadovoljni z igro. A takšnih napak v obrambi si ne smemo privoščiti v boju za naslov pr- vaka. Tokrat smo sami podarili točko tekmecem oziroma smo se prikrajšali za dve.« Celjani bodo v soboto gostovali v Mur- ski Soboti, v sredo bodo priča- kali ekipo Brava. Lokalni derbi bo 13. aprila v Rogaški Slatini, kjer bi moral biti pod celjskim drobnogledom predvsem tam- kajšnji napadalec Patrik Mijić. 25-letni Hrvat, ima v svoji stati- stiki šest golov. Rogaška se je po zmagi v Kranju proti Triglavu s 3 : 2 uvrstila v polfinale pokala NZS. Foto: Andraž Purg DEAN ŠUSTER Žan Karničnik je bil tokrat manj opazen. Levo je Sandro Jovanović, brat vratarja Lana. Oba sta se k Aluminiju preselila iz velenjskega Rudarja. Denis Popović je igral le v drugem polčasu, ki so ga Celjani dobili z 1 : 0. LESTVICA 1. SNL CELJE 28 19 6 3 61:23 63 OLIMPIJA 27 15 8 4 54:33 53 MARIBOR 27 13 7 7 47:29 46 BRAVO 28 11 9 8 35:33 42 KOPER 27 10 7 10 40:39 37 MURA 28 9 7 12 33:41 34 DOMŽALE 27 9 2 16 38:47 29 ROGAŠKA 28 8 5 15 28:48 29 ALUMINIJ 28 7 5 16 28:53 26 KALCER 28 6 6 16 24:42 24 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 14, 4. april 2024 ŠPORT Na povabilo gostitelja, župa- na Občine Šentjur mag. Mar- ka Diacija, je zbrane nagovoril gost večera, predsednik Atlet- ske zveze Slovenije Primož Feguš. Nekdanji celjski atlet je pozdravil bogato športno tradicijo, prizadevanja mladih športnikov in trenerjev ter jih Najboljša športnika žalske občine v letu 2023 sta bila evropska in svetov- na prvakinja v kikboksu Larisa Ža- gar Slemenšek in smučarski skakalec Timi Zajc. Odlična bojevnica je članica celjskega kluba Hyong, Timi je član SSK Ljubno BTC. Predstavnice Odbojkarskega dru- štva Šempeter v sedeči odbojki so imele najboljšo ekipo leta. Sestavljale so jo Suzana Ocepek, Klara Vrabič, Katja Banko, Maša Božič, Tija Vrhovnik, Bo- gomira Jakin, Valentyna Brik in kape- tanka Lena Gabršček. Vodil jih je trener Simon Božič. Priznanje za življenjsko delo je prejel uspešen rokometni trener Niko Markovič. DŠ, foto: TT Predsednik AZS Primož Feguš slavnostni govornik v Šentjurju Atletinja Ogrizkova, tekvondoist Obrez in plesalke Slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom v občini Šentjur je bila ponovno v Ipavčevem kulturnem centru. Praznik športa je postregel s pregledom dobrih rezultatov mladih športnikov na različnih področjih. spodbudil k nadaljevanju uspe- šnih športnih poti. Atletinja in bojevnik Predsednik Športne zveze Šentjur Branko Vizjak je pode- lil priznanja v več kategorijah. Med športnicami je tretje me- sto osvojila Veronika Planko iz Taekwondo kluba Ahac, druga je bila Lina Golihleb iz Plesne- ga društva TBA, najvidnejše rezultate pa je dosegla atletinja Urška Ogrizek (AK Šentjur), ki je sicer tudi kategorizirana športnica v državnem razredu, lani pa je zmagala na prvenstvu Slovenije v teku na 100 metrov. Izpolnila je tudi normi za olim- pijski festival evropske mladine in za balkanske atletske igre. Med športniki je drugo me- sto osvojil Filip Cmok. Član Atletskega kluba Šentjur je bil dvakrat drugi na državnem prvenstvu za mlajše mladince. Najboljši športnik v letu 2023 je bil Nik Obrez iz Taekwon- do kluba Ahac, sicer katego- rizirani športnik mladinskega razreda, ki je zmagal v bojih na državnem prvenstvu in bil drugi na odprtem prvenstvu za slovenski pokal. Bil je član slo- venske mladinske reprezentan- ce, ki je bila tretja na ekipnem evropskem prvenstvu. Ogromno obetavnih plesalk V ženskem ekipnem tek- movanju so slavile plesalke Mladinske skupine Modern (Plesno društvo TBA). Bile so druge na evropskem in sedme na svetovnem prvenstvu. Dru- go mesto je pripadlo dvočlanski ekipi v krosu v kategoriji U18 iz AK Šentjur. Sestavljala sta jo Filip in Jakob Cmok. Tretje je bilo moštvo Košarkarskega kluba Šentjur. Športnik invalid občine Šentjur je tudi tokrat po- stal Henrik Plank iz AK Šentjur, ki je na državnih prvenstvih osvojil dve prvi mesti, na med- narodnem mitingu v Zagrebu pa je izpolnil normo za uvrsti- tev na svetovno prvenstvo, ki bo letos na Japonskem. Nazi- ve perspektivnih športnic in športnikov so prejeli: Val Filej (AK Šentjur), Neža Hladnik (Judo klub Zdežele Sankaku Celje), Eva Drobne, Lija Ko- lar, Otroška formacija Mo- dern, LIL Flex mala otroška HH skupina, Jackson Jazz mala skupina otroci, Karin Sušec in Maša Kočevar, Tara- ja Jug in Enja Mladenovič ter Lija Kolar in Lara Antolič (vse PD TBA), Urh Sevnik (Teniški klub Šentjur) ter Nuša Fon, Aleks Lazičić, Jaka Pirc in Patrik Peperko (Takwondo klub Ahac). DEAN ŠUSTER Nagrajenci z županom Markom Diacijem, s predsednikom Športne zveze Šentjur Brankom Vizjakom in predsednikom Atletske zveze Slovenije Primožem Fegušem. (Foto: Občina Šentjur) Plakete najboljšim na Polzeli Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Pol- zela sta na gradu Komenda športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe v letu 2023. Priznanja zveze za pomemben prispevek pri razvoju športa v občini Polzela so prejeli Drago Jamnikar, Da- mjan Ožir in Leon Pižorn. Dobitnik zlate plakete je bil lokostrelec Tim Jevšnik. Srebrne plakete so prejeli Katja Banko, Laura Bergant, Marko Božiček, Jaka Cestnik, Taja Ferlež, Ažbe Mlačnik, Nina Mlakar, Nika Šenica, Julija Rožič in Nuša Žaleznik. Zveza je podelila še pet bronastih plaket, dobitniki so bili Filip Abraham, Lina Golhleb, Do- men Hohnjec, Davor Ribič in Brina Vogrin Cingesar. Gost prireditve je bil Rajmond Debevc, najboljši slovenski strelec doslej. DŠ Dobitniki plaket in priznanj Zveze špor- tnih društev Občine Polzela (Foto: TT) Larisa Žagar Slemenšek in Timi Zajc Larisa Žagar Slemenšek je najboljša športni- ca Občine Žalec. Timija Zajca na prireditvi ni bilo. Priznanje je v imenu Nika Markoviča, ki so mu prihod preprečile zdravstvene težave, prevzela njegova žena Milica. Izročil ji ga je župan Janko Kos. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 14, 4. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si             �  ­€                                      �        �          ­ €          ‚    �   ƒ�    �       �  �   �  �  „        �  �              40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 4. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Maček Muri išče kroniko Gledališka predstava 18.00 Narodni dom Celje Mladinski pevski festival Celje Otvoritveni koncert festivala; vstop prost 18.00 Likovni salon Celje Jaka Babnik: Gibljive slike Pogovor ob razstavi 18.00 Kulturni center Laško Končno svobodna Gledališka igra v izvedbi srednješolske gledališke skupine 4Murus 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Vzporedne dimenzije – nevidni svetovi Odprtje likovne razstave Rafaela Zupanca – Rafa 18.00 Galerija Velenje Gold Rush/a lucid daydream Odprtje razstave fotografa Petra Giodanija 18.00 Dom kulture Velenje Športnik leta 2023 v Mestni občini Velenje Prireditev 19.00 Občinska knjižnica Prebold Naročje zvezd in odsev svetlobe Literarno-glasbeni večer z odprtjem razstave PETEK, 5. 4. 10.00 do 20.00 Narodni dom Celje Mladinski pevski festival Celje Čez dan delavnice in posvet, ob 17.00 revialni koncert; vstop prost 17.00 Dvorec Strmol Rogatec Umetniška dela Monike in Roberta Podpečana Odprtje razstave, glasbena gostja Mateja Bobek 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer: Celjski grofje med Celjem in Kočevjem Gostje: Mihael Petrovič ml., Matej Ocvirk ter KUD Galiarda Celje 19.00 Kulturni center Laško Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Lucija Vidic: Srote Gledališka predstava v izvedbi Mladinske gledališke skupine KD Gorenje 19.30 Dom kulture Velenje Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra 19.00 do 24.00 Podeželska tržnica Žalec Odprtje IX. Sezone Fontane piv Zeleno zlato s Klapo Intrade in Tomislavom Bralićem SOBOTA, 6. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Berta Predstavitev knjige, gost bo igralec in avtor knjige Jernej Kuntner, z njim se bo pogovarjala urednica Saška Ocvirk. 10.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Predstava za izven 10.30 in 15.00 Narodni dom Celje Državno tekmovanje mladinskih zborov Tekmovalni koncert mladinskih zborov; vstop prost 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Recept za srečo Monokomedija z Rokom Škrlepom 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ne ti meni Alice (Once again) Gledališko-glasbeni abonma Gustav 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2024 Območna revija odraslih PZ Šaleške doline NEDELJA, 7. 4. 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Teden slovenske drame, tekmovalni program; za izven 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra PONEDELJEK, 8. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Triglav je naš Predstavitev knjige Dušana Škodiča, za glasbeni del bo poskrbel Celjski oktet 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Predstavitev otroških knjig Marjana Kukovca ter ilustratorjev Žige Hriberška in Mladena Melanška TOREK, 9. 4. 11.00 Krekov trg Celje Na vroči strani Alp Odprtje razstave na prostem 18.00 Dom krajanov Tabor Pozdrav pomladi Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov; tudi v sredo ob istem času 18.00 Velenjski grad 30 let samostojnosti Slovenije Predavanje dr. Boža Repeta 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev TEMSING 2024 Koncert učencev GŠ Velenje in Umetniške gimnazije Velenje, uspešnih tekmovalcev na 53. tekmovanju mladih glasbenikov RS 20.00 Stolnica sv. Danijela Celje Celjski godalni orkester Koncert, solista: Urban Jerman, violina in Vita Kovše, orgle SREDA, 10. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tekmovanje Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Zarja; primerno za otroke od 4. do 7. leta 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroci najlepše dišijo Baletna predstava, dvig brezplačnih vstopnic v GŠ Risto Savin Žalec 18.00 Knjižnica Velenje Izstopi iz izgorelosti in zaživi sebe Predstavitev knjige Romane Čolić 19.00 Dom kulture Velenje Jamska ženska Monokomedija z Rebeko Dremelj Druge prireditve ČETRTEK, 4. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, tudi v petek ob istem času; za skupine 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 16.30 Laška hiša Kolački na palčki (cake pop-si) Kulinarična delavnica s Cimetovim dekletom 16.30 Občinska knjižnica Žalec Bralno druženje 17.00 Dom krajanov Tabor Proslava ob materinskem dnevu 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe PETEK, 5. 4. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 9.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Dan zdravja Brezplačne meritve, svetovanja s področja zdravja in preventive, ponudba lokalne zdrave prehrane in zdrave napitke … 19.00 Posest Kunigunda Šmartno v Rožni dolini Chill & grill večer Kulinarično-glasbeni večer. Za brbončice bo poskrbel šef Branko Podmenik, glasbeno spremljavo pa bosta soustvarjala kantavtor Jože Kastelic – Kastelo in vinil mojster Nejc SOBOTA, 6. 4. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Območje občine Tabor Čistilna akcija 8.00 Zbor na ploščadi pred Športno dvorano Slovenske Konjice Pomladanska čistilna akcija 9.00 Zbor pred Gasilskim domom PGD Rogaška slatina Čistilna akcija naravnega okolja, zelenic, parkov, gozdov in vode 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica Pestra ponudba lokalnih dobrot 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Celje – mestno jedro Dan zdravja 2024 Tradicionalno druženje z Novim tednikom in Radiem Celje, šolami, vrtci, zdravstvenim domom in številnimi drugimi 10.00 Zbor pri kartuziji Jurklošter Spomladanski pohod po Orionovi poti 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Rimski vrhovni Bog Otroško ustvarjalnico bo vodila Enea Bronja Gajšek, primerna za osnovnošolske otroke. 10.30 Galerija Velenje Foto pravljično Pogovorna ura z Arpadom, primerno za otroke od tretjega leta dalje 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Kiparska delavnica Prostoročno oblikovanje gline z Bojano Križanec 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Priprava orehove potice Iz kuhne diši po praznikih Kulinarična delavnica s Kristino Kore NEDELJA, 7. 4. 10.00 do 18.00 MC Šmartno ob Paki Motozbor z blagoslovom PONEDELJEK, 8. 4. 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Športnik leta 2023 Podelitev priznanj bodo popestrili s programom, ki ga pripravlja OŠ Zreče TOREK, 9. 4. 16.00 Laška hiša Izdelaj svoj keramični set Delavnica uporabne keramike z Barbo Štemberger Zupan 17.00 Knjižnica Ponikva Pastir in zmaj Ura pravljic z Urošem Kolarjem 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Bobrov dan Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski in njihovi gradovi Predavanje dr. Mihe Kosija 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Naj Prostovoljec/ka občine Šentjur 2023 Vstop prost 18.00 do 21.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Praznovanje 10-letnice Hiše sadeži družbe Žalec 19.00 eMCe plac Velenje EU teden mladih: Made in Velenje Glasbeni projekt SREDA, 10. 4. 9.00 do 12.00 Mestna ploščad Občine Šentjur Teden zdravega mesta Stojnice, kjer bodo strokovnjaki za vas pripravili različne teme s področja zdravega življenjskega sloga in promocije zdravja. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenska Jakobova pot Potopisno predavanje Valerije Jakop Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 14, 4. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Celje Umrli so: Nihad SULJANO- VIĆ iz Braslovč, 59 let, Silvester KOŠIR iz Vojnika, 99 let, Ivan KRISTANEC iz Rimskih T oplic, Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na cvetna tla. Čakala bo, da prideš ti, in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 71. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, mamica, oma in sestra ŠTEFKA ZUPANC roj. Lešek, iz Doblatine 14, Laško (26. 12. 1953–19. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se negovalkam Centra za socialno delo La- ško in oskrbovalkam Doma starejših Thermane Laško za skrbno nego v času njene bolezni. Zahvaljujemo se za lepo opravljen cerkveni obred in za- dnje slovo. Ostala boš za vedno v naših srcih! Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni L 10 Visoko ponese te oblak neba, daleč nosi te šum gozda, tja, kjer duša tvoja je doma. ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, dedi, tast in stric MARTIN VERBOVŠEK iz Reke 19b, Laško (9. 9. 1952–11. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem za požrtvovalno in nesebično pomoč ter Policijski postaji Laško in PGD Laško za njihovo hitro, vestno in korektno opravljeno dolžnost. Hvala sodelavcem podjetij Magles, d. o. o., in Cetis, d. d., za izkazano gesto podpore in sočutja. Iskrena hvala za izraženo spoštovanje na njegovi zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovane maše, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju, pra- porščakom, gospe Petri Kolšek, pevcem iz Šentruperta, gospodu Polancu in gospe Ireni Planko za spremljanje na poti zadnjega slovesa. Žalujoči: vsi njegovi L 9 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 94. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama, babica, prababica in tašča JOŽEFA LUBEJ s Teharske ceste 118a, Celje (10. 1. 1931–24. 2. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospre- mili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Patronažni službi ZD Celje in Mila- nu Rajtmajerju, dr. med., za pomoč, podporo in skrb v njenih zadnjih mesecih. Iskrena hvala družini Bohorč za pomoč v najtežjih trenutkih ter teti Jožici in gospe Jožici za vodenje molitev ob njeni smrti. Iskrena hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in vso duhovno oskrbo, ki ji jo je nudil. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Zagajšek za organi- zacijo pogreba in skupini Eros za odpete žalostinke ter odigrano pesem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v le- pem spominu. Draga mama, počivaj v miru. Žalujoči: hči Dragica, sin Peter s Simono, vnuki Gašper, Urša, Klara in Eva ter pravnuka Mihael in Jakec p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. V SPOMIN 4. aprila mineva drugo leto, kar nas je zapustil Ostajajo nam le spomini na naše skupne dni in sadovi tvojih pridnih rok. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi 185 FRANC BOBEK iz Brda, Planina Čakate me, rože cvetoče, njive, travniki, živali domače, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada, a tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. ZAHVALA Tiho in mirno je odšla v večnost zlata mami, tašča, oma, prababica, teta in prijateljica CVETKA JANČIČ rojena Pevec s Proseniškega 43a, Šentjur (23. 10. 1932–2. 3. 2024) Iskreno se želimo zahvaliti zdravnicam in medicinskim se- stram na nevrološkem oddelku SB Celje za ves trud in prija- znost. Velika zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in bratovščini odraslih skavtov Šentjur za izražena sožalja, za dar številnih svetih maš, za sveče in cvetje. Zahvala gospodu Franciju Rožancu za vodene molitve doma in v Šentjurju. Velika zahvala gospodu župniku Mitju Markoviču in gospo- du župniku Marku Šramlu za sočutno darovano sveto mašo zadušnico, govor v cerkvi in pogrebni obred, gospodu Petru Krču in cerkvenim pevcem za glasbo in petje pri sveti maši, pevski skupini Idila za sočutne pesmi ob krsti in pri grobu, gospe Zdenki Orač za govor o edinstveni življenjski poti mame Cvetke in podjetju Zagajšek, d. o. o., za korekten odnos. Hvala vsem, ki ste molili zanjo in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Marjan z ženo Olgo, hči Helena z možem Seppom, vnuki Florjan, Maja s Primožem, Claudia s Simonom ter pravnuka Maj in Josefina 191 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, tasta in prijatelja MARIJANA SKALETA iz Loke pri Žusmu 109 (7. 10. 1939–24. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in bivšim sodelavcem, ki so se poklonili njegovemu spomi- nu. Iskrena hvala tudi govornikoma za poslovilne besede, nevrološkemu oddelku SB Celje in osebnemu zdravniku Goranu Šiljegu. Posebno zahvalo izrekamo tudi Lovski družini Loka pri Žusmu. Vsi njegovi n MOTORNA VOZILA PRODAM PIAGGIO apecar, letnik 1982, v okvari, prodam za simbolično ceno. Telefon 041 725-007. 193 STROJI PRODAM KOSILNICO Bucher M 200, letnik 1974, pri- pravljeno za delo, prodam. Telefon 040 167-888. 178 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje, za manjšo kmeti- jo, kupim. Telefon 031 506-419. 180 POSEST KUPIM SAMOSTOJNO ali vrstno hišo, v Celju, kupim. Telefon 051 229-575. 187 ODDAM 5 ha košnje oddam za več let, dam tudi sub- vencijo. Telefon 051 702-170. 184 POSLOVNI prostor za trgovinsko dejavnost ali mirno obrt, 400 m², v Laškem, odda- mo v najem. Pisne ponudbe oddajte na e-mail: tajništvo@kz-lasko.si do vključno 15. 4. 2024. n ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n NESNICE, rjave, stare 20 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, proda- jamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA in teličko, simentalca, težka vsak po 180 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 192 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHO krmo v rinfuzi ali okrogle bale prodam. Telefon 031 826-288. 179 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p SOBNO kolo in invalidski voziček prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 650-792. 181 DRVA, suha, hrastova in smrekova, prodam. Telefon 041 951-092. 188 KUPIM HLODOVINO lubadarja in sveže iglavce ku- pim. Telefon 068 681-374. 165 ZMENKI PREPROST fant, star 37 let, visok 180 cm, z modrimi očmi, kostanjevo rjavih las, zaposlen, imam svoje podjetje, prihajam iz okolice Ljubljane, zaradi selitve na Šta- jersko iščem dekle za resno zvezo, staro od 30 do 40 let. Telefon 051 320-470. p RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dre- ves. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p 10 bal sena, 3 ovite (lucerna), 7 suhih (tra- va), po 33 EUR, Dobje, in vozen gumi voz, 15 col, cena po dogovoru, prodam. Kupim velika kolesa za BCS in mlado kravo s tele- tom, simentalko ali limuzin. Telefon 031 866-924. 189 75 let, Elizabeta FIŠER VEBER iz Celja, 82 let, Ivan KRAMAR iz Celja, 87 let, Hata ALAGIĆ iz Celja, 88 let, Kristjan MEKLAV KASESNIK iz Arclina, 32 let, Marija PEČNIK iz Žalca, 79 let, Anica SEŠEL iz Žalca, 89 let, Kristina ROJC iz Drešinje vasi, 89 let, Fatima HUSKIĆ iz Celja, 66 let, Alojz BRITOVŠEK iz Griž, 85 let, Marija GRAČ- NAR iz Šentjurja, 87 let, Jožefa ŠARLAH iz Košnice pri Celju, 96 let, Ivan REK iz Šmartnega ob Paki, 95 let, Jakob MLAKAR iz Celja, 91 let, Bernarda SU- ŠEC iz Velenja, 80 let. Šentjur Umrla je: Jožef BOVHA iz Hrastja, 78 let. Laško Umrli so: Štefka ZUPANC iz Doblatine, 71 let, Marija ALEŠ iz Harja, 64 let, Martin VERBOVŠEK iz Reke pri La- škem, 72 let. Žalec Umrli so: Valerija PINTAR ČETINA iz Gotovelj, 61 let, Florjan KLOPČIČ iz Laškega, 50 let, Rajko VELER iz Matk, 76 let. Velenje Umrli so: Zdenko VEDE iz Šoštanja, 69 let, Franc HRI- BERŠEK iz Šoštanja, 84 let, Mirko ŠUMAH iz Velenja, 66 let, Marjan MRAVLJAK iz Šo- štanja, 72 let, Ana MAJHEN iz Šoštanja, 84 let. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 14, 4. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si             �  ­€                                      �        �          ­ €          ‚    �   ƒ�    �       �  �   �  �  „        �  �              40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 4. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Maček Muri išče kroniko Gledališka predstava 18.00 Narodni dom Celje Mladinski pevski festival Celje Otvoritveni koncert festivala; vstop prost 18.00 Likovni salon Celje Jaka Babnik: Gibljive slike Pogovor ob razstavi 18.00 Kulturni center Laško Končno svobodna Gledališka igra v izvedbi srednješolske gledališke skupine 4Murus 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Vzporedne dimenzije – nevidni svetovi Odprtje likovne razstave Rafaela Zupanca – Rafa 18.00 Galerija Velenje Gold Rush/a lucid daydream Odprtje razstave fotografa Petra Giodanija 18.00 Dom kulture Velenje Športnik leta 2023 v Mestni občini Velenje Prireditev 19.00 Občinska knjižnica Prebold Naročje zvezd in odsev svetlobe Literarno-glasbeni večer z odprtjem razstave PETEK, 5. 4. 10.00 do 20.00 Narodni dom Celje Mladinski pevski festival Celje Čez dan delavnice in posvet, ob 17.00 revialni koncert; vstop prost 17.00 Dvorec Strmol Rogatec Umetniška dela Monike in Roberta Podpečana Odprtje razstave, glasbena gostja Mateja Bobek 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer: Celjski grofje med Celjem in Kočevjem Gostje: Mihael Petrovič ml., Matej Ocvirk ter KUD Galiarda Celje 19.00 Kulturni center Laško Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Lucija Vidic: Srote Gledališka predstava v izvedbi Mladinske gledališke skupine KD Gorenje 19.30 Dom kulture Velenje Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra 19.00 do 24.00 Podeželska tržnica Žalec Odprtje IX. Sezone Fontane piv Zeleno zlato s Klapo Intrade in Tomislavom Bralićem SOBOTA, 6. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Berta Predstavitev knjige, gost bo igralec in avtor knjige Jernej Kuntner, z njim se bo pogovarjala urednica Saška Ocvirk. 10.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Predstava za izven 10.30 in 15.00 Narodni dom Celje Državno tekmovanje mladinskih zborov Tekmovalni koncert mladinskih zborov; vstop prost 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Recept za srečo Monokomedija z Rokom Škrlepom 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ne ti meni Alice (Once again) Gledališko-glasbeni abonma Gustav 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2024 Območna revija odraslih PZ Šaleške doline NEDELJA, 7. 4. 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Teden slovenske drame, tekmovalni program; za izven 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kako se znebiti bodočega moža Komedija Špas teatra PONEDELJEK, 8. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Triglav je naš Predstavitev knjige Dušana Škodiča, za glasbeni del bo poskrbel Celjski oktet 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Predstavitev otroških knjig Marjana Kukovca ter ilustratorjev Žige Hriberška in Mladena Melanška TOREK, 9. 4. 11.00 Krekov trg Celje Na vroči strani Alp Odprtje razstave na prostem 18.00 Dom krajanov Tabor Pozdrav pomladi Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov; tudi v sredo ob istem času 18.00 Velenjski grad 30 let samostojnosti Slovenije Predavanje dr. Boža Repeta 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev TEMSING 2024 Koncert učencev GŠ Velenje in Umetniške gimnazije Velenje, uspešnih tekmovalcev na 53. tekmovanju mladih glasbenikov RS 20.00 Stolnica sv. Danijela Celje Celjski godalni orkester Koncert, solista: Urban Jerman, violina in Vita Kovše, orgle SREDA, 10. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tekmovanje Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Zarja; primerno za otroke od 4. do 7. leta 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroci najlepše dišijo Baletna predstava, dvig brezplačnih vstopnic v GŠ Risto Savin Žalec 18.00 Knjižnica Velenje Izstopi iz izgorelosti in zaživi sebe Predstavitev knjige Romane Čolić 19.00 Dom kulture Velenje Jamska ženska Monokomedija z Rebeko Dremelj Druge prireditve ČETRTEK, 4. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, tudi v petek ob istem času; za skupine 16.00 in 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike 16.30 Laška hiša Kolački na palčki (cake pop-si) Kulinarična delavnica s Cimetovim dekletom 16.30 Občinska knjižnica Žalec Bralno druženje 17.00 Dom krajanov Tabor Proslava ob materinskem dnevu 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe PETEK, 5. 4. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 9.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Dan zdravja Brezplačne meritve, svetovanja s področja zdravja in preventive, ponudba lokalne zdrave prehrane in zdrave napitke … 19.00 Posest Kunigunda Šmartno v Rožni dolini Chill & grill večer Kulinarično-glasbeni večer. Za brbončice bo poskrbel šef Branko Podmenik, glasbeno spremljavo pa bosta soustvarjala kantavtor Jože Kastelic – Kastelo in vinil mojster Nejc SOBOTA, 6. 4. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Območje občine Tabor Čistilna akcija 8.00 Zbor na ploščadi pred Športno dvorano Slovenske Konjice Pomladanska čistilna akcija 9.00 Zbor pred Gasilskim domom PGD Rogaška slatina Čistilna akcija naravnega okolja, zelenic, parkov, gozdov in vode 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica Pestra ponudba lokalnih dobrot 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Celje – mestno jedro Dan zdravja 2024 Tradicionalno druženje z Novim tednikom in Radiem Celje, šolami, vrtci, zdravstvenim domom in številnimi drugimi 10.00 Zbor pri kartuziji Jurklošter Spomladanski pohod po Orionovi poti 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Rimski vrhovni Bog Otroško ustvarjalnico bo vodila Enea Bronja Gajšek, primerna za osnovnošolske otroke. 10.30 Galerija Velenje Foto pravljično Pogovorna ura z Arpadom, primerno za otroke od tretjega leta dalje 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Kiparska delavnica Prostoročno oblikovanje gline z Bojano Križanec 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Priprava orehove potice Iz kuhne diši po praznikih Kulinarična delavnica s Kristino Kore NEDELJA, 7. 4. 10.00 do 18.00 MC Šmartno ob Paki Motozbor z blagoslovom PONEDELJEK, 8. 4. 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Športnik leta 2023 Podelitev priznanj bodo popestrili s programom, ki ga pripravlja OŠ Zreče TOREK, 9. 4. 16.00 Laška hiša Izdelaj svoj keramični set Delavnica uporabne keramike z Barbo Štemberger Zupan 17.00 Knjižnica Ponikva Pastir in zmaj Ura pravljic z Urošem Kolarjem 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Bobrov dan Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski in njihovi gradovi Predavanje dr. Mihe Kosija 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Naj Prostovoljec/ka občine Šentjur 2023 Vstop prost 18.00 do 21.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Praznovanje 10-letnice Hiše sadeži družbe Žalec 19.00 eMCe plac Velenje EU teden mladih: Made in Velenje Glasbeni projekt SREDA, 10. 4. 9.00 do 12.00 Mestna ploščad Občine Šentjur Teden zdravega mesta Stojnice, kjer bodo strokovnjaki za vas pripravili različne teme s področja zdravega življenjskega sloga in promocije zdravja. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenska Jakobova pot Potopisno predavanje Valerije Jakop Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 14, 4. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Celje Umrli so: Nihad SULJANO- VIĆ iz Braslovč, 59 let, Silvester KOŠIR iz Vojnika, 99 let, Ivan KRISTANEC iz Rimskih T oplic, Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na cvetna tla. Čakala bo, da prideš ti, in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 71. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, mamica, oma in sestra ŠTEFKA ZUPANC roj. Lešek, iz Doblatine 14, Laško (26. 12. 1953–19. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se negovalkam Centra za socialno delo La- ško in oskrbovalkam Doma starejših Thermane Laško za skrbno nego v času njene bolezni. Zahvaljujemo se za lepo opravljen cerkveni obred in za- dnje slovo. Ostala boš za vedno v naših srcih! Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni L 10 Visoko ponese te oblak neba, daleč nosi te šum gozda, tja, kjer duša tvoja je doma. ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, dedi, tast in stric MARTIN VERBOVŠEK iz Reke 19b, Laško (9. 9. 1952–11. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem za požrtvovalno in nesebično pomoč ter Policijski postaji Laško in PGD Laško za njihovo hitro, vestno in korektno opravljeno dolžnost. Hvala sodelavcem podjetij Magles, d. o. o., in Cetis, d. d., za izkazano gesto podpore in sočutja. Iskrena hvala za izraženo spoštovanje na njegovi zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovane maše, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju, pra- porščakom, gospe Petri Kolšek, pevcem iz Šentruperta, gospodu Polancu in gospe Ireni Planko za spremljanje na poti zadnjega slovesa. Žalujoči: vsi njegovi L 9 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 94. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama, babica, prababica in tašča JOŽEFA LUBEJ s Teharske ceste 118a, Celje (10. 1. 1931–24. 2. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospre- mili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Patronažni službi ZD Celje in Mila- nu Rajtmajerju, dr. med., za pomoč, podporo in skrb v njenih zadnjih mesecih. Iskrena hvala družini Bohorč za pomoč v najtežjih trenutkih ter teti Jožici in gospe Jožici za vodenje molitev ob njeni smrti. Iskrena hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in vso duhovno oskrbo, ki ji jo je nudil. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Zagajšek za organi- zacijo pogreba in skupini Eros za odpete žalostinke ter odigrano pesem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v le- pem spominu. Draga mama, počivaj v miru. Žalujoči: hči Dragica, sin Peter s Simono, vnuki Gašper, Urša, Klara in Eva ter pravnuka Mihael in Jakec p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. V SPOMIN 4. aprila mineva drugo leto, kar nas je zapustil Ostajajo nam le spomini na naše skupne dni in sadovi tvojih pridnih rok. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi 185 FRANC BOBEK iz Brda, Planina Čakate me, rože cvetoče, njive, travniki, živali domače, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada, a tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. ZAHVALA Tiho in mirno je odšla v večnost zlata mami, tašča, oma, prababica, teta in prijateljica CVETKA JANČIČ rojena Pevec s Proseniškega 43a, Šentjur (23. 10. 1932–2. 3. 2024) Iskreno se želimo zahvaliti zdravnicam in medicinskim se- stram na nevrološkem oddelku SB Celje za ves trud in prija- znost. Velika zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in bratovščini odraslih skavtov Šentjur za izražena sožalja, za dar številnih svetih maš, za sveče in cvetje. Zahvala gospodu Franciju Rožancu za vodene molitve doma in v Šentjurju. Velika zahvala gospodu župniku Mitju Markoviču in gospo- du župniku Marku Šramlu za sočutno darovano sveto mašo zadušnico, govor v cerkvi in pogrebni obred, gospodu Petru Krču in cerkvenim pevcem za glasbo in petje pri sveti maši, pevski skupini Idila za sočutne pesmi ob krsti in pri grobu, gospe Zdenki Orač za govor o edinstveni življenjski poti mame Cvetke in podjetju Zagajšek, d. o. o., za korekten odnos. Hvala vsem, ki ste molili zanjo in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Marjan z ženo Olgo, hči Helena z možem Seppom, vnuki Florjan, Maja s Primožem, Claudia s Simonom ter pravnuka Maj in Josefina 191 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, tasta in prijatelja MARIJANA SKALETA iz Loke pri Žusmu 109 (7. 10. 1939–24. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in bivšim sodelavcem, ki so se poklonili njegovemu spomi- nu. Iskrena hvala tudi govornikoma za poslovilne besede, nevrološkemu oddelku SB Celje in osebnemu zdravniku Goranu Šiljegu. Posebno zahvalo izrekamo tudi Lovski družini Loka pri Žusmu. Vsi njegovi n MOTORNA VOZILA PRODAM PIAGGIO apecar, letnik 1982, v okvari, prodam za simbolično ceno. Telefon 041 725-007. 193 STROJI PRODAM KOSILNICO Bucher M 200, letnik 1974, pri- pravljeno za delo, prodam. Telefon 040 167-888. 178 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje, za manjšo kmeti- jo, kupim. Telefon 031 506-419. 180 POSEST KUPIM SAMOSTOJNO ali vrstno hišo, v Celju, kupim. Telefon 051 229-575. 187 ODDAM 5 ha košnje oddam za več let, dam tudi sub- vencijo. Telefon 051 702-170. 184 POSLOVNI prostor za trgovinsko dejavnost ali mirno obrt, 400 m², v Laškem, odda- mo v najem. Pisne ponudbe oddajte na e-mail: tajništvo@kz-lasko.si do vključno 15. 4. 2024. n ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n NESNICE, rjave, stare 20 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, proda- jamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA in teličko, simentalca, težka vsak po 180 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 192 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHO krmo v rinfuzi ali okrogle bale prodam. Telefon 031 826-288. 179 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p SOBNO kolo in invalidski voziček prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 650-792. 181 DRVA, suha, hrastova in smrekova, prodam. Telefon 041 951-092. 188 KUPIM HLODOVINO lubadarja in sveže iglavce ku- pim. Telefon 068 681-374. 165 ZMENKI PREPROST fant, star 37 let, visok 180 cm, z modrimi očmi, kostanjevo rjavih las, zaposlen, imam svoje podjetje, prihajam iz okolice Ljubljane, zaradi selitve na Šta- jersko iščem dekle za resno zvezo, staro od 30 do 40 let. Telefon 051 320-470. p RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dre- ves. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p 10 bal sena, 3 ovite (lucerna), 7 suhih (tra- va), po 33 EUR, Dobje, in vozen gumi voz, 15 col, cena po dogovoru, prodam. Kupim velika kolesa za BCS in mlado kravo s tele- tom, simentalko ali limuzin. Telefon 031 866-924. 189 75 let, Elizabeta FIŠER VEBER iz Celja, 82 let, Ivan KRAMAR iz Celja, 87 let, Hata ALAGIĆ iz Celja, 88 let, Kristjan MEKLAV KASESNIK iz Arclina, 32 let, Marija PEČNIK iz Žalca, 79 let, Anica SEŠEL iz Žalca, 89 let, Kristina ROJC iz Drešinje vasi, 89 let, Fatima HUSKIĆ iz Celja, 66 let, Alojz BRITOVŠEK iz Griž, 85 let, Marija GRAČ- NAR iz Šentjurja, 87 let, Jožefa ŠARLAH iz Košnice pri Celju, 96 let, Ivan REK iz Šmartnega ob Paki, 95 let, Jakob MLAKAR iz Celja, 91 let, Bernarda SU- ŠEC iz Velenja, 80 let. Šentjur Umrla je: Jožef BOVHA iz Hrastja, 78 let. Laško Umrli so: Štefka ZUPANC iz Doblatine, 71 let, Marija ALEŠ iz Harja, 64 let, Martin VERBOVŠEK iz Reke pri La- škem, 72 let. Žalec Umrli so: Valerija PINTAR ČETINA iz Gotovelj, 61 let, Florjan KLOPČIČ iz Laškega, 50 let, Rajko VELER iz Matk, 76 let. Velenje Umrli so: Zdenko VEDE iz Šoštanja, 69 let, Franc HRI- BERŠEK iz Šoštanja, 84 let, Mirko ŠUMAH iz Velenja, 66 let, Marjan MRAVLJAK iz Šo- štanja, 72 let, Ana MAJHEN iz Šoštanja, 84 let. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 14, 4. april 2024 LJUDJE ODPRTIH ROK Nataša Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini Je polna življenja, nasmejana in zgovorna. Le težko si predstavljamo, da je za njo 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in je življenje dobesedno vzela v svoje roke. Pri 53 letih je nov smisel našla v prostovoljstvu in plezanju. Dejavna je v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, ki ga je nekaj časa vodila tudi kot predsednica. Kot pravi, le tisti lahko dobro razume invalide, ki je tudi sam v njihovi koži. »Bolj kot kdorkoli drug vem, kaj pomeni biti na postelji nemočen in odvisen od drugih,« pravi Spodnjesavinjčanka. Bila je ena prvih, ki se je s še dvema prijateljicama dokopala do poplavljenih v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ter jim je že od prvega dneva nesebično dostavljala najnujnejše življenjske potrebščine. Pri tem ji je šlo na roko poznavanje domačega terena. Tako ali drugače telesno prikrajšanim pomaga tudi finanč- no. Del izkupička od knjige Je moje življenje gora, v kateri je avtorica Irena Štusej predstavila Natašino življenjsko zgod- bo, namenja Plezalnemu centru Celje za plezanje invalidov, CUDV Črna na Koroškem za terapijo s konji in planincem z okvaro sluha za inkluzijske pohode. Skupaj izberimo dobrotnika leta! Marija Zemljič iz Laškega Marija Zemljič je februarja letos dopolnila 82 let, a se še vedno nesebično razdaja za soljudi. Že skoraj vse svoje ži- vljenje je prostovoljka z izjemnim sočutjem in s posluhom za starejše. Slednje tedensko obiskuje na njihovih domovih ali v Domu starejših Laško. Kljub skromnemu socialnemu in ekonomskemu položa- ju ter številnim zdravstvenim tegobam, ki jih prinesejo leta in vseživljenjsko fizično delo, Marija posameznikom dneve lepša tudi z drobnimi pozornostmi, ki jih ustvari s svojimi spretnimi rokami. Ob številnih spretnostih, ki jih obvlada, je tudi »kranceljpintarica« in v Hiši generacij Laško uči mlade in starejše izdelovanja rož iz kreppapirja. Marija se rada druži tudi z najmlajšimi v Vrtcu Laško, saj je tako imenovana »babica« Hiše generacij Laško. Tako enkrat mesečno obiskuje najmlajše v vrtcu, se z njimi igra, ustvarja, jim pripoveduje zgodbe ter jih ljubeče stisne v naročje. Marija pravi, da je v Hiši generacij Laško našla uteho, da je lažje premagala žalost, ki jo je doletela. »Zelo sem hvaležna vsem, da so mi pomagali, tudi ostarelim, ki jih obiskujem, da se lahko z njimi pogovarjam. Tako kot jaz pomagam njim, tudi oni pomagajo meni. Če jih ne obiščem vsak teden, me že pogrešajo in sprašujejo, kje sem bila, zakaj nisem prišla. Sreč- na sem, da se lahko družim z vsemi temi čudovitimi ljudmi,« pravi Marija, ki je že vrsto let dejavna tudi v Župnijski karitas Laško, kjer socialno ogroženim posameznikom pomaga kot prostovoljka. BA V Novem tedniku predstavljamo tri izjemne posame- znice iz naše regije, ki so kandidatke za naziv Dobro- tnik leta. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti v naše uredništvo do 26. aprila. Lorena Hus iz Celja Lorena Hus je Dalmatinka, ki že več desetletij soustvarja celjsko dogajanje in je pomagala mnogim do bolj prijazne- ga življenja. Bila je med ustanovnimi članicami prvega ženskega lions kluba pri nas, ki je nastal pred 25 leti. S pomočjo kolegic iz kluba je pred približno desetletjem začela izvajati projekt Donirana hrana, ki je prerasel v največji projekt slovenskih lionsov. V okviru slovenskega Lions distrikta organizira in izvaja izobraževanja za vse lions člane Slovenije, poleti bo prevzela še funkcijo mednarodne Lions direktorice. Poleg Donirane hrane so v Mozaiku znani tudi po projek- tih Festival dežnikov, Tečem, da pomagam, Znani Celjani kuhajo ter po dobrodelnih stojnicah umetelnih slaščic. Vsa Lorenina družina je predana idejam lionizma. Z možem Du- šanom, ki ga Celjani poznajo kot ustanovitelja prve zasebne lekarne v mestu, sta dejavna vsak v svojem klubu. Lorena si življenja ne zna predstavljati brez dobrodelnosti, pri čemer si baterije polni s soncem in z morjem. Še vedno se rada vrača v rojstni Zadar, čeprav je zanjo Celje tisto mesto, ki ga ima za svoj dom. GLASUJEM ZA KANDIDATA/KO: .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... Glasovnice sprejemamo vključno do 23. 4. 2024 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski poš� tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. GLASOVNICA LORENA HUS MARIJA ZEMLJIČ NATAŠA PRIVOŠNIK (Foto: arhiv NT/Sherpa) (Foto: Andraž Purg) (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 14, 4. april 2024 Str. 25 Str. 30–31 Str. 26–27 Ali Slovenci res umiramo (pre)več? Spolnost v meni odlična za telo in dušo Vedno več predpisanih antidepresivov POSEBNA PRILOGA Št. 14 / Leto 79 Celje, 4. april 2024 Zdravje je ljubezen do sebe in drugih Zdravje je po uradni razlagi ne le odsotnost bole- zni ali invalidnosti, ampak stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Preberimo še enkrat in se vprašajmo, kje smo. Vsak od nas. Koliko smo v telesnem, duševnem in socialnem ravnovesju? In kaj ter koliko nam še manjka do popolnosti, celovitosti, da bi znali ceniti to, kar si pogosto zaželimo ob po- sebnih priložnostih – zdravje. SIMONA ŠOLINIČ (Foto: Pexels) Hiter tempo vsakdanjosti, v katerega nas je potisnil sodoben način življenja, nas je pahnil tudi v hlepenje po hitrih rešitvah, ko se znaj- demo v primežu situacij, ki nam več kot jasno kažejo, da se moramo preprosto samo umiriti. Ko udari bolezen, telo ne zmore tehnološkega procesa rehabilitacije na način, kot ga je vajen računalnik. Nima tipke ali miške, kjer bi en sam klik prinesel odgovor na vse in simptome izbrisal. T elo je sistem, ampak ne računalniški. Ne razume klikov in računalniških algoritmov, a razume naše misli. Še močnejše so kot čipi, ki prodirajo v razvoj človeških možganov … A za to, da razumemo, kako misli vplivajo na zdravje, počutje in poglede na življenje, je treba seči globlje vase. Preseči je treba posplošenost in površinskost sodobne družbe. Se ne ustaviti pred težavami, ampak se z njimi soočiti. Se ne izogibati stresu, ampak za njegovo obvladova- nje poznati in imeti ustrezne strategije. Si znati odgovoriti na vprašanja, ki jih v človeka vsadi življenje. Nepogrešljiv del človeka so kognicija, misel- nost, stališča, vrednote. Zaradi družbene po- vršinskosti in hitrosti življenja se marsikdo v dnevu ne zna več ustaviti, kot da je človek te ne- pogrešljive sestavne dele, ki so središčni motor delovanja njegove osebnosti, nekje izgubil. Ne zna si odgovoriti na vprašanje, kdo je. Kdo je, ko ne počne nečesa, kar mu omogoča preživetje? Kdo je v trenutkih, ko ne skrbi za druge, ampak zase? Kdo je, ko sedi v samoti in preprosto je? To so vprašanja, ki so resnično pomembna. In odgovore nanje je najtežje najti, najtežje se je opreti nanje. Kajti moč, ko se pojavi bolezen, izhaja ravno iz pomena teh odgovorov. Pogosto imajo ljudje občutek, da jih je bolezen stisnila v kot, jim onemogočila rast in razvoj. Kaj, če to ne drži? Kaj, če bolezen le nakaže pravo pot oziroma preseka napačno pot, ki smo jo ubrali do zdaj ter s tem posamezniku sporoča: »Hej, ustavi se in se zazri vase, poišči ljubezen do sebe, ki si jo na dosedanji poti izgubil in zavrgel.« Morda bi morala Svetovna zdravstvena orga- nizacija razlago zdravja spremeniti. Družba na- mreč ruši pogled na popolno telesno, duševno in socialno blaginjo. Pravzaprav jo je raztrgala. Predstavljajte si, da bi bila uradna razlaga, da je zdravje ljubezen do sebe in drugih. Ljudje bi takrat razmišljali in ne nazadnje ravnali dru- gače. Ker bi se ljubili, bi bili prijaznejši do sebe. Ker bi ljubili druge, jih ne bi prizadeli. Pred- stavljate si še, da bi zdravnik posameznika, ki mu je pravkar diagnosticiral hudo bolezen, vprašal: »Koliko ljubite samega sebe in kje ste na to ljubezen pozabili?« To, da ima človek rad sebe, vsako celico, tkivo in organ v svojem te- lesu ter hvaležnost telesu, da sploh deluje, sta predpogoja za zdravje. Tu se skriva vpliv misli na telo. Kdaj ste se nazadnje zahvalili srcu, da bije, očem, da vidijo, ušesom, da slišijo, mož- ganom, da delajo brezhibno, celicam, da brez- hibno skrbijo za vse, kar se dogaja v njih? Če ste samo zavili z očmi ob teh besedah, morda ne boste več, ko boste prebrali zgodbo mladeniča, ki je bíl največjo bitko svojega življenja, da ga je obdržal. A danes razmišlja drugače. Danes se zaveda, kaj je ljubezen do sebe, narave in soljudi. V tokratni prilogi boste lahko prebrali tudi stvari, ki nas delajo minljive, ampak s pravil- nim razmišljanjem in čutenjem, bi minljivost morda kasneje potrkala na vrata in ne bi pre- sekala niti življenja na načine, ki prizadenejo. Ljudje nismo vsemogočni. Vsaj navzven ne. V sebi … V sebi pa imamo neznansko moč. Le sprejeti jo moramo. Včasih spremeniti pogled nase, ne na druge. V globini človeka se vse zač- ne. A hkrati tudi vse konča. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 14, 4. april 2024 LJUDJE ODPRTIH ROK Nataša Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini Je polna življenja, nasmejana in zgovorna. Le težko si predstavljamo, da je za njo 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in je življenje dobesedno vzela v svoje roke. Pri 53 letih je nov smisel našla v prostovoljstvu in plezanju. Dejavna je v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, ki ga je nekaj časa vodila tudi kot predsednica. Kot pravi, le tisti lahko dobro razume invalide, ki je tudi sam v njihovi koži. »Bolj kot kdorkoli drug vem, kaj pomeni biti na postelji nemočen in odvisen od drugih,« pravi Spodnjesavinjčanka. Bila je ena prvih, ki se je s še dvema prijateljicama dokopala do poplavljenih v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ter jim je že od prvega dneva nesebično dostavljala najnujnejše življenjske potrebščine. Pri tem ji je šlo na roko poznavanje domačega terena. Tako ali drugače telesno prikrajšanim pomaga tudi finanč- no. Del izkupička od knjige Je moje življenje gora, v kateri je avtorica Irena Štusej predstavila Natašino življenjsko zgod- bo, namenja Plezalnemu centru Celje za plezanje invalidov, CUDV Črna na Koroškem za terapijo s konji in planincem z okvaro sluha za inkluzijske pohode. Skupaj izberimo dobrotnika leta! Marija Zemljič iz Laškega Marija Zemljič je februarja letos dopolnila 82 let, a se še vedno nesebično razdaja za soljudi. Že skoraj vse svoje ži- vljenje je prostovoljka z izjemnim sočutjem in s posluhom za starejše. Slednje tedensko obiskuje na njihovih domovih ali v Domu starejših Laško. Kljub skromnemu socialnemu in ekonomskemu položa- ju ter številnim zdravstvenim tegobam, ki jih prinesejo leta in vseživljenjsko fizično delo, Marija posameznikom dneve lepša tudi z drobnimi pozornostmi, ki jih ustvari s svojimi spretnimi rokami. Ob številnih spretnostih, ki jih obvlada, je tudi »kranceljpintarica« in v Hiši generacij Laško uči mlade in starejše izdelovanja rož iz kreppapirja. Marija se rada druži tudi z najmlajšimi v Vrtcu Laško, saj je tako imenovana »babica« Hiše generacij Laško. Tako enkrat mesečno obiskuje najmlajše v vrtcu, se z njimi igra, ustvarja, jim pripoveduje zgodbe ter jih ljubeče stisne v naročje. Marija pravi, da je v Hiši generacij Laško našla uteho, da je lažje premagala žalost, ki jo je doletela. »Zelo sem hvaležna vsem, da so mi pomagali, tudi ostarelim, ki jih obiskujem, da se lahko z njimi pogovarjam. Tako kot jaz pomagam njim, tudi oni pomagajo meni. Če jih ne obiščem vsak teden, me že pogrešajo in sprašujejo, kje sem bila, zakaj nisem prišla. Sreč- na sem, da se lahko družim z vsemi temi čudovitimi ljudmi,« pravi Marija, ki je že vrsto let dejavna tudi v Župnijski karitas Laško, kjer socialno ogroženim posameznikom pomaga kot prostovoljka. BA V Novem tedniku predstavljamo tri izjemne posame- znice iz naše regije, ki so kandidatke za naziv Dobro- tnik leta. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti v naše uredništvo do 26. aprila. Lorena Hus iz Celja Lorena Hus je Dalmatinka, ki že več desetletij soustvarja celjsko dogajanje in je pomagala mnogim do bolj prijazne- ga življenja. Bila je med ustanovnimi članicami prvega ženskega lions kluba pri nas, ki je nastal pred 25 leti. S pomočjo kolegic iz kluba je pred približno desetletjem začela izvajati projekt Donirana hrana, ki je prerasel v največji projekt slovenskih lionsov. V okviru slovenskega Lions distrikta organizira in izvaja izobraževanja za vse lions člane Slovenije, poleti bo prevzela še funkcijo mednarodne Lions direktorice. Poleg Donirane hrane so v Mozaiku znani tudi po projek- tih Festival dežnikov, Tečem, da pomagam, Znani Celjani kuhajo ter po dobrodelnih stojnicah umetelnih slaščic. Vsa Lorenina družina je predana idejam lionizma. Z možem Du- šanom, ki ga Celjani poznajo kot ustanovitelja prve zasebne lekarne v mestu, sta dejavna vsak v svojem klubu. Lorena si življenja ne zna predstavljati brez dobrodelnosti, pri čemer si baterije polni s soncem in z morjem. Še vedno se rada vrača v rojstni Zadar, čeprav je zanjo Celje tisto mesto, ki ga ima za svoj dom. GLASUJEM ZA KANDIDATA/KO: .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... Glasovnice sprejemamo vključno do 23. 4. 2024 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski poš� tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. GLASOVNICA LORENA HUS MARIJA ZEMLJIČ NATAŠA PRIVOŠNIK (Foto: arhiv NT/Sherpa) (Foto: Andraž Purg) (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 14, 4. april 2024 Str. 25 Str. 30–31 Str. 26–27 Ali Slovenci res umiramo (pre)več? Spolnost v meni odlična za telo in dušo Vedno več predpisanih antidepresivov POSEBNA PRILOGA Št. 14 / Leto 79 Celje, 4. april 2024 Zdravje je ljubezen do sebe in drugih Zdravje je po uradni razlagi ne le odsotnost bole- zni ali invalidnosti, ampak stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Preberimo še enkrat in se vprašajmo, kje smo. Vsak od nas. Koliko smo v telesnem, duševnem in socialnem ravnovesju? In kaj ter koliko nam še manjka do popolnosti, celovitosti, da bi znali ceniti to, kar si pogosto zaželimo ob po- sebnih priložnostih – zdravje. SIMONA ŠOLINIČ (Foto: Pexels) Hiter tempo vsakdanjosti, v katerega nas je potisnil sodoben način življenja, nas je pahnil tudi v hlepenje po hitrih rešitvah, ko se znaj- demo v primežu situacij, ki nam več kot jasno kažejo, da se moramo preprosto samo umiriti. Ko udari bolezen, telo ne zmore tehnološkega procesa rehabilitacije na način, kot ga je vajen računalnik. Nima tipke ali miške, kjer bi en sam klik prinesel odgovor na vse in simptome izbrisal. T elo je sistem, ampak ne računalniški. Ne razume klikov in računalniških algoritmov, a razume naše misli. Še močnejše so kot čipi, ki prodirajo v razvoj človeških možganov … A za to, da razumemo, kako misli vplivajo na zdravje, počutje in poglede na življenje, je treba seči globlje vase. Preseči je treba posplošenost in površinskost sodobne družbe. Se ne ustaviti pred težavami, ampak se z njimi soočiti. Se ne izogibati stresu, ampak za njegovo obvladova- nje poznati in imeti ustrezne strategije. Si znati odgovoriti na vprašanja, ki jih v človeka vsadi življenje. Nepogrešljiv del človeka so kognicija, misel- nost, stališča, vrednote. Zaradi družbene po- vršinskosti in hitrosti življenja se marsikdo v dnevu ne zna več ustaviti, kot da je človek te ne- pogrešljive sestavne dele, ki so središčni motor delovanja njegove osebnosti, nekje izgubil. Ne zna si odgovoriti na vprašanje, kdo je. Kdo je, ko ne počne nečesa, kar mu omogoča preživetje? Kdo je v trenutkih, ko ne skrbi za druge, ampak zase? Kdo je, ko sedi v samoti in preprosto je? To so vprašanja, ki so resnično pomembna. In odgovore nanje je najtežje najti, najtežje se je opreti nanje. Kajti moč, ko se pojavi bolezen, izhaja ravno iz pomena teh odgovorov. Pogosto imajo ljudje občutek, da jih je bolezen stisnila v kot, jim onemogočila rast in razvoj. Kaj, če to ne drži? Kaj, če bolezen le nakaže pravo pot oziroma preseka napačno pot, ki smo jo ubrali do zdaj ter s tem posamezniku sporoča: »Hej, ustavi se in se zazri vase, poišči ljubezen do sebe, ki si jo na dosedanji poti izgubil in zavrgel.« Morda bi morala Svetovna zdravstvena orga- nizacija razlago zdravja spremeniti. Družba na- mreč ruši pogled na popolno telesno, duševno in socialno blaginjo. Pravzaprav jo je raztrgala. Predstavljajte si, da bi bila uradna razlaga, da je zdravje ljubezen do sebe in drugih. Ljudje bi takrat razmišljali in ne nazadnje ravnali dru- gače. Ker bi se ljubili, bi bili prijaznejši do sebe. Ker bi ljubili druge, jih ne bi prizadeli. Pred- stavljate si še, da bi zdravnik posameznika, ki mu je pravkar diagnosticiral hudo bolezen, vprašal: »Koliko ljubite samega sebe in kje ste na to ljubezen pozabili?« To, da ima človek rad sebe, vsako celico, tkivo in organ v svojem te- lesu ter hvaležnost telesu, da sploh deluje, sta predpogoja za zdravje. Tu se skriva vpliv misli na telo. Kdaj ste se nazadnje zahvalili srcu, da bije, očem, da vidijo, ušesom, da slišijo, mož- ganom, da delajo brezhibno, celicam, da brez- hibno skrbijo za vse, kar se dogaja v njih? Če ste samo zavili z očmi ob teh besedah, morda ne boste več, ko boste prebrali zgodbo mladeniča, ki je bíl največjo bitko svojega življenja, da ga je obdržal. A danes razmišlja drugače. Danes se zaveda, kaj je ljubezen do sebe, narave in soljudi. V tokratni prilogi boste lahko prebrali tudi stvari, ki nas delajo minljive, ampak s pravil- nim razmišljanjem in čutenjem, bi minljivost morda kasneje potrkala na vrata in ne bi pre- sekala niti življenja na načine, ki prizadenejo. Ljudje nismo vsemogočni. Vsaj navzven ne. V sebi … V sebi pa imamo neznansko moč. Le sprejeti jo moramo. Včasih spremeniti pogled nase, ne na druge. V globini človeka se vse zač- ne. A hkrati tudi vse konča. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 14, 4. april 2024 INTERVJU Nasmejan, izredno pozitiven, srčen ter predvsem izredno razgledan, čuteč in s širokim dojemanjem notranjega in zunanjega sveta. Benjamin Mencingar. A nihče, ki ga ne pozna, ne bi ob vseh teh njegovih lastnostih pomislil, da je njegovo življenje viselo na nitki. Leta 2012 je bil več kot mesec v umetni komi in ob ven- tilatorju priključen še na napravo za zunanji pretok krvi. Razlog? Goodpasturov sindrom. Redka avtoimunska bolezen, ki najbolj prizadene pljuča in ledvice, nato deluje tudi na vse ključne telesne organe. Ko se v pogovoru ozre v tisti čas, pravi, da je hvaležen za vse izkušnje in spoznanja, ki jih je po zdravljenju dobil. SIMONA ŠOLINIČ »Premalo se zavedamo, da je prihodnost vedno dobra« »Premalo se zavedamo, da je prihodnost vedno dobra« Življenje Benjamina Mencingarja iz Laškega je viselo na nitki. V komi je doživljal neverjetne stvari. »Človek ne sme nikoli v življenju obupati, ne glede na to, kaj se mu zgodi. Vse ima svoj pomen in svoj namen in vedno prinese dobre stvari, četudi jih človek ne zazna takoj. Premalo se zavedamo, da je prihodnost vedno dobra.« Odkrito govori o tem, kaj je doživljal v komi, kam so ga ta doživljanja popeljala in kako so mu spremenila življenje. Za medicino je fenomen ne le zaradi preživetja po hudem zapletu zaradi bolezni, ampak tudi zato, ker je v umetni komi doživljal neverjetne stvari, ki so mu spremenile življenje. Kaj se je zgodilo, da ste ugotovili, da ima- te tako zelo redko in hudo bolezen? Počutil sem se zelo slabo, težko sem di- hal, a sem mislil, da je samo prehlad. Bilo je decembra, torej v zimskem času, zato sem menil, da sem se samo malo nahladil. Toda bilo je vedno huje. Spomnim se, da so mi- nevali dnevi. Bilo je že v začetku januarja in odšel sem k osebni zdravnici, da bi mi predpisala zdravila. Dobil sem antibiotik in navodilo, naj pridem nazaj, če ne bo bolje. Tisti dan zvečer sem legel in dobil hudo di- halno stisko. Že preprost premik telesa me je popolnoma utrudil. Mama, ki je bila me- dicinska sestra in je učila tudi v zdravstveni šoli, je zaznala, da gre za nujno stanje in je poklicala rešilca. Takrat se je zgodba šele začela. Ključne so bile minute. So vas odpeljali v ljubljanski klinični cen- ter ali v celjsko bolnišnico? V Splošno bolnišnico Celje, kjer sem imel srečo, da me je obravnaval izjemen zdrav- nik, specialist infektologije, ki je zelo dober diagnostik, saj je – ne glede na to, da je šlo za zelo redko bolezen – takoj prepoznal to obolenje in postavil pravilno diagnozo. Če se infektolog ne bi takoj pravilno odzval, je vprašanje, kaj bi se zgodilo z menoj. Zdravnik je namreč takoj poklical v ljubljanski klinični center in tamkajšnje specialiste prepričal, da so me takoj sprejeli. Bili ste priključeni na ECMO, napravo, s pomočjo katere zunajtelesne črpalke črpajo kri iz telesa in jo nasičeno s kisikom vrača- jo v telo. Takšno zdravljenje je namenjeno bolnikom z najtežjo obliko odpovedovanja srca ali pljuč. Da. Do takrat, ko se je meni to zgodilo, je bila ta naprava v Sloveniji samo štiri mesece. Zato so bili ljubljanski zdravniki, ko so me priključili nanjo, ves čas na zvezi s kolegi iz tujine, ki so jih izobraževali. Bil sem neka- kšen študijski primer … Zdravnik v Celju je bil zame pomemben, ker me je s pravo diagnozo poslal pravim ljudem. V Ljubljani so me naj- prej intubirali in priključili na ventilator, nato na ECMO, ki je mojim pljučem zagotavljal dovolj kisika. Pred tem nikoli niste imeli podobnih zdravstvenih težav? Ne. Bil sem nekajkrat prehlajen, a je šlo za navadne prehlade. Tudi kot otrok sem bil zdrav, ne spomnim se, da bi kdaj imel težje »V tujini sem srečal človeka, ki mi je povedal mojo zgodbo, a me nikoli prej ni srečal, nikoli prej me ni spoznal. Ko doživiš nekaj takšnega, je ta izkušnja resnično fascinantna.« »Meni je koma odprla pot, kako priti do vzrokov. Pogosto zdravimo samo simptome, kar je zdravljenje na kratek rok, a to ni dovolj. Ko zdravimo vzroke, pa lahko vsak na dolgo rok uredi marsikaj v življenju.« Celjani Benjamina poznajo kot prijetnega in vedno pozitivnega natakarja v eni izmed znanih celjskih kavarn. Benjamin na dan, ko so ga iz celjske bolnišnice pri- peljali v UKC Ljubljana. Po priključitvi na ventilator so ga priključili še na napravo ECMO. Od tu, pravi, je v komi doživljal marsikaj. Tudi stvari, ki so ga obli- kovale v človeka, kot je danes. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 14, 4. april 2024 INTERVJU bolezni. V času zdravljenja goodpasturovega sindroma sem bil star 22 let. Kako dolgo ste bili v umetni komi? Približno mesec dni. Bolj kot koma mi je težave povzročal odtegnitveni sindrom, ko so me zbudili. V času kome je bilo, kot da sem ži- vel v svojem svetu, v sanjah. V času zdravlje- nja so mi namreč dajali močna zdravila in ko so me prebudili iz kome, je to vplivalo name. Imel sem pravo odtegnitveno krizo, a se je stanje kasneje izboljšalo. Nato je sledila reha- bilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Čeprav moram povedati, da so me na oddelku kliničnega centra dobro rehabilitirali po komi. Veliko so mi pomagali tamkajšnji fizioterapevti, ki so me motivirali, da sem shodil že tam. Morate vedeti, da so mi vse mišice dobesedno odpovedale, nisem mogel prijeti ne kozarca ne odpreti plastenke, da bi lahko pil vodo. Danes ste dobro? Da. Zdravljenje sicer še traja, in spremljajo moje stanje. Nekatera zdravila še vedno uži- vam zaradi preventive in podpore, ampak ve- dno manj. Enkrat letno imam zdravniški pre- gled, da vidijo, kakšno je stanje, da bodo, če bi se kaj ponovilo, spet pravočasno ukrepali. Bolezen torej miruje? Zdravniki so mi dejali, da je bolezen oz- dravljena. Vendar morajo stanje ves čas spremljati, predvsem posamezne organe. Po zdravljenju sem imel sicer pljučnico, ampak ni bilo zapletov. Spremenil sem pre- hrano, kar pomaga. Tudi v času epidemije sem prebolel covid brez zapletov. Bolj kot fizična rehabilitacija je bila zame pomembna po vseh dogodkih mentalno-psihična reha- bilitacija … … po komi? Rekli ste, da ste v njej živeli, kot da bi bili v sanjah. O tem, kaj ljudje doživljajo v času kome, v javnosti ni veliko govora. Vi ste jo doživljali na poseben na- čin, saj se marsičesa spominjate. Bilo je tako, kot da sem stopil v drug svet, v sanje, ki so predstavljale mojo resničnost. V času kome sem doživljal marsikaj, dobi- val informacije, ki jih prej nisem imel. Videl sem prednike, za katere se je po prebujanju iz kome izkazalo, da so res moji predniki. Komo sem doživljal, kot da se moja duša želi naučiti še zadnjih stvari, preden odide … Odpustil sem mnogo zadev, dogajale so se mi stvari, ki so povzročile, da sem postal umirjen. Posege, zunanje dogajanje sem zaznaval drugače, kot nekakšne turbulence ali nekaj lepega. Nekako sem bil povezan z resničnostjo, ampak sem jo doživljal na svoj način. Nekateri, ki so bili v komi, pravijo, da so v njej doživljali dejanske boje za življenje. Res je. Tudi jaz. Velikokrat. To se je dogajalo v epizodah. Skoznje sem se marsičesa naučil. Spominjam se, da sem v enem primeru moral voziti helikopter. Prišel je trenutek, ko nisem mogel čakati, moral sem ga – kot v sanjah – upravljati, sicer bi umrl. Kasneje, po komi, sem se pogovarjal s piloti helikopterjev. Ko sem jim to razlagal in povedal, kako sem rav- nal v situaciji, ki sem jo doživel v komi, so mi potrdili, da sem dejansko storil tako, kot to počnejo oni med vožnjo helikopterja. Toda helikopterja v resničnosti nisem nikoli vozil. Ste med komo doživeli tudi pojav, da ste videli, kaj se dogaja okoli vas? Da. Kot bi izstopil iz telesa, gledal sem svoje telo in zdravnike in se spraševal, kaj počnejo. Ko sem se prebudil, sem v to resničnost prišel z ogromno informacijami. Če karikiram, bilo je videti, kot da bi ves čas med komo potoval z vesoljsko ladjo in nato prišel nazaj. Ves čas sem se spraševal, zakaj sem dobil še eno pri- ložnost. Koma je spremenila marsikaj, nisem mogel študirati, tudi nekaterih prijateljev ni bilo več. Očitno niso bili na pravem mestu v mojem življenju. Po komi in zdravljenju se vam je duhovno življenje zelo spremenilo? Da. Začel sem raziskovati tako imenovano filozofijo IFA oriše energije narave. Gre za ni- gerijski šamanizem. In to je bila moja duhov- na rehabilitacija, ki mi je pomagala pri iskanju odgovorov na ogromno vprašanj. Študija sem se lotil profesionalno, bil sem tudi v Nigeriji in Braziliji, kjer sem prejel iniciacijo. Skozi vse izobraževanje, izkušnje sem izvedel, zakaj »prideš nazaj in zakaj se ti neka stvar zgodi«. Ste pri tem ugotovili, zakaj vam je bila dana nova priložnost, kaj je vaše poslan- stvo? Da. Vsak ima poslanstvo, ki ga mora opra- viti v tem življenju, vsak je pomemben za ta svet, vsak da nekaj naprej. Moje poslanstvo je, da sem v pomoč ljudem, tudi s svojim zgle- dom, z mirnostjo, prisotnostjo. Ljudem mo- ram pomagati tako, da govorim o stvareh, da jih znam motivirati. In res opažam, da ljudje potrebujejo nekoga, da jih motivira. Včasih je dovolj ena beseda, ki ne le da spremeni neko situacijo v življenju nekoga, ampak zadeve res spremeni na bolje. In tako sem začel živeti. Pri tem so mi pomagali izkušnje, festivali, ri- tuali, iniciacije v IFA-filozofiji. Gre za močne in globoke situacije, v katerih ugotoviš, kaj se dogaja in zakaj. V enem primeru sem v tujini srečal človeka, ki mi je povedal mojo zgodbo, a me nikoli prej ni srečal, nikoli prej me ni spoznal. Ko doživiš nekaj takšnega, je takšna izkušnja resnično fascinantna. Ste kdaj prej, pred zdravljenjem in komo, verjeli v te stvari? Vedno so me zanimale podobne stvari, vendar vanje nisem verjel. Hodil sem kdaj na meditacije, ampak sem na vse to gledal drugače. Zdaj sem to doživel na drug, svojevr- stno oseben način. Zdaj me marsikaj zanima, tudi reiki in majanski čas. Ali v tem trenutku na svojo bolezen gle- date drugače? Razmišljate kdaj, kaj vam je izkušnja te redke bolezni dala? Največje spoznanje, ki ti ga da bolezen, je, da moraš, karkoli se ti v življenju zgodi, pre- prosto sprejeti. Zakaj? Zato, da lahko živiš naprej, da lahko počneš stvari, da najdeš svoj pravi jaz. Pomembno se mi zdi, da človek ne sme nikoli v življenju obupati, ne glede na to, kaj se mu zgodi. Vse ima svoj pomen in svoj namen ter vedno prinese dobre stvari, četudi človek teh dobrih stvari ne zazna ta- koj. Premalo se zavedamo, da je prihodnost vedno dobra. Ste se kdaj pogovorili z zdravniki, kaj se vam je dogajalo med komo in po njej? »Pomembna stvar je, da mora človek ohraniti svojo individualnost, mora biti ›svoj človek‹. Ta svet potrebuje individuume, da lahko deluje kot celota. Če bi bili vsi enaki, bi stvari propadle.« Na sliki je tempelj Oduduwa v Abeokutaju v Nigeriji, kamor je Benjamin odšel na praktično usposabljanje in iniciacije, obrede. Pred tem je bil tudi v Mongagui v Braziliji, kamor se je odpravil, kot pravi, po odgovore, zakaj je dobil še eno priložnost. (Foto: osebni arhiv) Ne, nisem imel te priložnosti. Ko se pogo- varjam z njimi, so teme bolj medicinske. O tem psihološkem stanju, ki sem ga doživljal, se res nismo imeli priložnosti pogovarjati. Morda pa bi se morali. Prepričan sem, da bi jih zanimalo, kaj se s človekom dogaja v tem stanju in kaj doživlja. Meni je koma odprla pot, kako priti do vzrokov. Pogosto zdravimo samo simptome, kar je zdravljenje na kratek rok, kar ni dovolj. Ko zdravimo vzroke, lahko vsak na dolgi rok uredi marsikaj v življenju. Ste ugotovili vzrok za svojo bolezen? Da. Vzrok moje bolezni je bil, da sem zelo »neživel svoje življenje«. Preden sem zbolel, sem se vedno raje prilagajal ali jezo potlačil v sebi. Takrat nisem bil človek, ki bi povedal svoje stališče. Raje sem bil tiho in se umaknil ter stvari potlačil v sebi … Ste zdaj drugačni? Da. Človek mora dati tisto, kar ga teži, iz sebe. Mora dati karte na mizo, dati vedeti, kdo je, hkrati pa druge postaviti na njiho- vo mesto. To upoštevam. Človeka ne sme biti strah tega, strah je odveč. Tako je veliko lažje urediti zadeve in reševati probleme. Pomembna stvar je, da mora človek ohraniti svojo individualnost, mora biti »svoj človek«. Ta svet potrebuje individuume, da lahko de- luje kot celota. Če bi bili vsi enaki, bi stvari propadle. Glede na bolezen in znanje, ki ste ga prejeli med zdravljenjem in po njem, kaj sporočate ljudem? Naj poslušajo svoje telo in sebe nasploh. Če se jim kaj zgodi, naj ukrepajo hitro, kajti če človek na kateremkoli področju življenja ukrepa prepozno, se domine podrejo, po- novno sestavljati pa jih je težko. A hkrati se ljudje ne smejo bati razkroja, ker včasih mo- raš stvari podreti, da jih sploh lahko sestaviš nazaj. Red nastane iz kaosa. To je enako kot pri gradnji hiše. Najprej je kaos, da lahko na gradbišču postavijo temelje in dom. Marsikdo pravi, da je to lahko povedati, težje pa je v skladu s tem živeti … Ker se ljudje bojijo, kaj se bo zgodilo. Na- vajeni so nekega reda in cone udobja. Človek v svojem bistvu ni narejen sistemsko, ljudje smo precej prilagodljiva bitja. Res pa je, da potrebujemo neke standarde, ker smo bili dani v sistem, da bi delovali. Glede na povedano verjamete v reinkar- nacijo. Da. Tudi v IFA-filozofiji je tako, da se duša vrne oziroma se vrne v drugi obliki. V tej fi- lozofiji velja, da obstaja vzporeden svet, ki je vedno z nami, in resničen svet, ki je tukaj. Kar se dogaja tu, se dogaja tudi v vzporednem svetu. In človek lahko prosi, da sta ta dva sve- tova usklajena, da se stvari zložijo in uredi- jo dobro, ne pa, da se nekdo trudi in trudi, vendar mu neka stvar ne uspe. Zavedati se moramo tudi genetike. Vsi imamo prednike, podedujemo značaj, fizično podobo, men- talno podobo, duhovno. Pozabljamo, da ob- staja tudi genetika prostora. Ljudje so bili v preteklosti na različnih področjih zatrti in ta zatrtost se danes še vedno kaže v nekaterih segmentih družbe. To je kot kvantna fizika. Vsak delček nekaj rodi, lahko pa tudi nekaj uniči. Dobro je biti tu in zdaj, v sedanjosti, a ne smemo pozabiti na preteklost in prednike, ki so vplivali na to, kar smo danes. Foto: Nik Jarh Ves čas, tudi med boleznijo, zdravljenjem in rehabilitacijo, je Benjaminu ogromno pomenila podpora družine, mame Zdenke, očeta Jožeta in brata Marka. »Največje spoznanje, ki ti ga da bolezen, je, da moraš, karkoli se ti v življenju zgodi, preprosto sprejeti. Zakaj? Zato, da lahko živiš naprej, da lahko počneš stvari, da najdeš svoj pravi jaz.« Benjaminov oče naj bi bil nekoč duhov- nik, mama je bila medicinska sestra. Za- nimivo je, pravi Benjamin, da je zdaj, po opravljenem študiju IFA-filozofije, »zdra- vilec«, na področju duhovnosti pa je zajel marsikaj tako po očetovi kot mamini strani. Tudi to povezuje z genetiko. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 14, 4. april 2024 INTERVJU bolezni. V času zdravljenja goodpasturovega sindroma sem bil star 22 let. Kako dolgo ste bili v umetni komi? Približno mesec dni. Bolj kot koma mi je težave povzročal odtegnitveni sindrom, ko so me zbudili. V času kome je bilo, kot da sem ži- vel v svojem svetu, v sanjah. V času zdravlje- nja so mi namreč dajali močna zdravila in ko so me prebudili iz kome, je to vplivalo name. Imel sem pravo odtegnitveno krizo, a se je stanje kasneje izboljšalo. Nato je sledila reha- bilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Čeprav moram povedati, da so me na oddelku kliničnega centra dobro rehabilitirali po komi. Veliko so mi pomagali tamkajšnji fizioterapevti, ki so me motivirali, da sem shodil že tam. Morate vedeti, da so mi vse mišice dobesedno odpovedale, nisem mogel prijeti ne kozarca ne odpreti plastenke, da bi lahko pil vodo. Danes ste dobro? Da. Zdravljenje sicer še traja, in spremljajo moje stanje. Nekatera zdravila še vedno uži- vam zaradi preventive in podpore, ampak ve- dno manj. Enkrat letno imam zdravniški pre- gled, da vidijo, kakšno je stanje, da bodo, če bi se kaj ponovilo, spet pravočasno ukrepali. Bolezen torej miruje? Zdravniki so mi dejali, da je bolezen oz- dravljena. Vendar morajo stanje ves čas spremljati, predvsem posamezne organe. Po zdravljenju sem imel sicer pljučnico, ampak ni bilo zapletov. Spremenil sem pre- hrano, kar pomaga. Tudi v času epidemije sem prebolel covid brez zapletov. Bolj kot fizična rehabilitacija je bila zame pomembna po vseh dogodkih mentalno-psihična reha- bilitacija … … po komi? Rekli ste, da ste v njej živeli, kot da bi bili v sanjah. O tem, kaj ljudje doživljajo v času kome, v javnosti ni veliko govora. Vi ste jo doživljali na poseben na- čin, saj se marsičesa spominjate. Bilo je tako, kot da sem stopil v drug svet, v sanje, ki so predstavljale mojo resničnost. V času kome sem doživljal marsikaj, dobi- val informacije, ki jih prej nisem imel. Videl sem prednike, za katere se je po prebujanju iz kome izkazalo, da so res moji predniki. Komo sem doživljal, kot da se moja duša želi naučiti še zadnjih stvari, preden odide … Odpustil sem mnogo zadev, dogajale so se mi stvari, ki so povzročile, da sem postal umirjen. Posege, zunanje dogajanje sem zaznaval drugače, kot nekakšne turbulence ali nekaj lepega. Nekako sem bil povezan z resničnostjo, ampak sem jo doživljal na svoj način. Nekateri, ki so bili v komi, pravijo, da so v njej doživljali dejanske boje za življenje. Res je. Tudi jaz. Velikokrat. To se je dogajalo v epizodah. Skoznje sem se marsičesa naučil. Spominjam se, da sem v enem primeru moral voziti helikopter. Prišel je trenutek, ko nisem mogel čakati, moral sem ga – kot v sanjah – upravljati, sicer bi umrl. Kasneje, po komi, sem se pogovarjal s piloti helikopterjev. Ko sem jim to razlagal in povedal, kako sem rav- nal v situaciji, ki sem jo doživel v komi, so mi potrdili, da sem dejansko storil tako, kot to počnejo oni med vožnjo helikopterja. Toda helikopterja v resničnosti nisem nikoli vozil. Ste med komo doživeli tudi pojav, da ste videli, kaj se dogaja okoli vas? Da. Kot bi izstopil iz telesa, gledal sem svoje telo in zdravnike in se spraševal, kaj počnejo. Ko sem se prebudil, sem v to resničnost prišel z ogromno informacijami. Če karikiram, bilo je videti, kot da bi ves čas med komo potoval z vesoljsko ladjo in nato prišel nazaj. Ves čas sem se spraševal, zakaj sem dobil še eno pri- ložnost. Koma je spremenila marsikaj, nisem mogel študirati, tudi nekaterih prijateljev ni bilo več. Očitno niso bili na pravem mestu v mojem življenju. Po komi in zdravljenju se vam je duhovno življenje zelo spremenilo? Da. Začel sem raziskovati tako imenovano filozofijo IFA oriše energije narave. Gre za ni- gerijski šamanizem. In to je bila moja duhov- na rehabilitacija, ki mi je pomagala pri iskanju odgovorov na ogromno vprašanj. Študija sem se lotil profesionalno, bil sem tudi v Nigeriji in Braziliji, kjer sem prejel iniciacijo. Skozi vse izobraževanje, izkušnje sem izvedel, zakaj »prideš nazaj in zakaj se ti neka stvar zgodi«. Ste pri tem ugotovili, zakaj vam je bila dana nova priložnost, kaj je vaše poslan- stvo? Da. Vsak ima poslanstvo, ki ga mora opra- viti v tem življenju, vsak je pomemben za ta svet, vsak da nekaj naprej. Moje poslanstvo je, da sem v pomoč ljudem, tudi s svojim zgle- dom, z mirnostjo, prisotnostjo. Ljudem mo- ram pomagati tako, da govorim o stvareh, da jih znam motivirati. In res opažam, da ljudje potrebujejo nekoga, da jih motivira. Včasih je dovolj ena beseda, ki ne le da spremeni neko situacijo v življenju nekoga, ampak zadeve res spremeni na bolje. In tako sem začel živeti. Pri tem so mi pomagali izkušnje, festivali, ri- tuali, iniciacije v IFA-filozofiji. Gre za močne in globoke situacije, v katerih ugotoviš, kaj se dogaja in zakaj. V enem primeru sem v tujini srečal človeka, ki mi je povedal mojo zgodbo, a me nikoli prej ni srečal, nikoli prej me ni spoznal. Ko doživiš nekaj takšnega, je takšna izkušnja resnično fascinantna. Ste kdaj prej, pred zdravljenjem in komo, verjeli v te stvari? Vedno so me zanimale podobne stvari, vendar vanje nisem verjel. Hodil sem kdaj na meditacije, ampak sem na vse to gledal drugače. Zdaj sem to doživel na drug, svojevr- stno oseben način. Zdaj me marsikaj zanima, tudi reiki in majanski čas. Ali v tem trenutku na svojo bolezen gle- date drugače? Razmišljate kdaj, kaj vam je izkušnja te redke bolezni dala? Največje spoznanje, ki ti ga da bolezen, je, da moraš, karkoli se ti v življenju zgodi, pre- prosto sprejeti. Zakaj? Zato, da lahko živiš naprej, da lahko počneš stvari, da najdeš svoj pravi jaz. Pomembno se mi zdi, da človek ne sme nikoli v življenju obupati, ne glede na to, kaj se mu zgodi. Vse ima svoj pomen in svoj namen ter vedno prinese dobre stvari, četudi človek teh dobrih stvari ne zazna ta- koj. Premalo se zavedamo, da je prihodnost vedno dobra. Ste se kdaj pogovorili z zdravniki, kaj se vam je dogajalo med komo in po njej? »Pomembna stvar je, da mora človek ohraniti svojo individualnost, mora biti ›svoj človek‹. Ta svet potrebuje individuume, da lahko deluje kot celota. Če bi bili vsi enaki, bi stvari propadle.« Na sliki je tempelj Oduduwa v Abeokutaju v Nigeriji, kamor je Benjamin odšel na praktično usposabljanje in iniciacije, obrede. Pred tem je bil tudi v Mongagui v Braziliji, kamor se je odpravil, kot pravi, po odgovore, zakaj je dobil še eno priložnost. (Foto: osebni arhiv) Ne, nisem imel te priložnosti. Ko se pogo- varjam z njimi, so teme bolj medicinske. O tem psihološkem stanju, ki sem ga doživljal, se res nismo imeli priložnosti pogovarjati. Morda pa bi se morali. Prepričan sem, da bi jih zanimalo, kaj se s človekom dogaja v tem stanju in kaj doživlja. Meni je koma odprla pot, kako priti do vzrokov. Pogosto zdravimo samo simptome, kar je zdravljenje na kratek rok, kar ni dovolj. Ko zdravimo vzroke, lahko vsak na dolgi rok uredi marsikaj v življenju. Ste ugotovili vzrok za svojo bolezen? Da. Vzrok moje bolezni je bil, da sem zelo »neživel svoje življenje«. Preden sem zbolel, sem se vedno raje prilagajal ali jezo potlačil v sebi. Takrat nisem bil človek, ki bi povedal svoje stališče. Raje sem bil tiho in se umaknil ter stvari potlačil v sebi … Ste zdaj drugačni? Da. Človek mora dati tisto, kar ga teži, iz sebe. Mora dati karte na mizo, dati vedeti, kdo je, hkrati pa druge postaviti na njiho- vo mesto. To upoštevam. Človeka ne sme biti strah tega, strah je odveč. Tako je veliko lažje urediti zadeve in reševati probleme. Pomembna stvar je, da mora človek ohraniti svojo individualnost, mora biti »svoj človek«. Ta svet potrebuje individuume, da lahko de- luje kot celota. Če bi bili vsi enaki, bi stvari propadle. Glede na bolezen in znanje, ki ste ga prejeli med zdravljenjem in po njem, kaj sporočate ljudem? Naj poslušajo svoje telo in sebe nasploh. Če se jim kaj zgodi, naj ukrepajo hitro, kajti če človek na kateremkoli področju življenja ukrepa prepozno, se domine podrejo, po- novno sestavljati pa jih je težko. A hkrati se ljudje ne smejo bati razkroja, ker včasih mo- raš stvari podreti, da jih sploh lahko sestaviš nazaj. Red nastane iz kaosa. To je enako kot pri gradnji hiše. Najprej je kaos, da lahko na gradbišču postavijo temelje in dom. Marsikdo pravi, da je to lahko povedati, težje pa je v skladu s tem živeti … Ker se ljudje bojijo, kaj se bo zgodilo. Na- vajeni so nekega reda in cone udobja. Človek v svojem bistvu ni narejen sistemsko, ljudje smo precej prilagodljiva bitja. Res pa je, da potrebujemo neke standarde, ker smo bili dani v sistem, da bi delovali. Glede na povedano verjamete v reinkar- nacijo. Da. Tudi v IFA-filozofiji je tako, da se duša vrne oziroma se vrne v drugi obliki. V tej fi- lozofiji velja, da obstaja vzporeden svet, ki je vedno z nami, in resničen svet, ki je tukaj. Kar se dogaja tu, se dogaja tudi v vzporednem svetu. In človek lahko prosi, da sta ta dva sve- tova usklajena, da se stvari zložijo in uredi- jo dobro, ne pa, da se nekdo trudi in trudi, vendar mu neka stvar ne uspe. Zavedati se moramo tudi genetike. Vsi imamo prednike, podedujemo značaj, fizično podobo, men- talno podobo, duhovno. Pozabljamo, da ob- staja tudi genetika prostora. Ljudje so bili v preteklosti na različnih področjih zatrti in ta zatrtost se danes še vedno kaže v nekaterih segmentih družbe. To je kot kvantna fizika. Vsak delček nekaj rodi, lahko pa tudi nekaj uniči. Dobro je biti tu in zdaj, v sedanjosti, a ne smemo pozabiti na preteklost in prednike, ki so vplivali na to, kar smo danes. Foto: Nik Jarh Ves čas, tudi med boleznijo, zdravljenjem in rehabilitacijo, je Benjaminu ogromno pomenila podpora družine, mame Zdenke, očeta Jožeta in brata Marka. »Največje spoznanje, ki ti ga da bolezen, je, da moraš, karkoli se ti v življenju zgodi, preprosto sprejeti. Zakaj? Zato, da lahko živiš naprej, da lahko počneš stvari, da najdeš svoj pravi jaz.« Benjaminov oče naj bi bil nekoč duhov- nik, mama je bila medicinska sestra. Za- nimivo je, pravi Benjamin, da je zdaj, po opravljenem študiju IFA-filozofije, »zdra- vilec«, na področju duhovnosti pa je zajel marsikaj tako po očetovi kot mamini strani. Tudi to povezuje z genetiko. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prva opredelila pojem prebiotiki. Gre za pojmovanje prebiotikov v širšem smislu, po katerem mednje uvrščamo vse užite snovi, ki pripomorejo k ustvarjanju ustreznih življenjskih pogojev za koristne črevesne bakterije. V tem smislu sodi med prebiotike tudi sirotka, ki sicer ni hrana za koristne bakterije, a vsebuje mlečno kislino, ki jim godi. V ožjem smislu so prebiotiki hrana za koristne mikroorganizme. T o so neprebavljivi kom- pleksni ogljikovi hidrati, predvsem frukto-oligosaharidi in galakto-oligosaharidi. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 g zele- njave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj. Premalo pojemo tudi polnovrednih žit, a tudi stročnic. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 g do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej približno desetkrat premalo. Če jih s hrano ne uspemo pridobiti dovolj, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan … Vsestranski pomen prebiotikov za krepitev zdravja Kako prebiotiki krepijo zdravje? Pri prehrani bolnika je pristo- jen svetovati le zdravnik. Članek je le informativnega značaja. Skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Malihe Naseer z univerze East Carolina je leta 2020 objavila povzetek 21 kli- ničnih raziskav o vplivu uživanja prebiotikov pri osebah s kronič- nim zaprtjem. Ugotovili so, da uživanje prebiotikov učinkovito zmanjšuje to težavo in tudi na- pihnjenost. Drugi strokovni viri navajajo, da je uživanje prebioti- kov koristno tudi kot preventiva proti driskam, v času akutnih te- žav pa jih raje ne uživajmo. Z uživanjem prebiotikov zmanjšamo tveganje srčno-žil- nih zapletov. Raziskovalci Cleve- land Clinic so namreč s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakni- nami bogata prehrana bistveno zniža raven presnovkov škodlji- vih bakterij v krvi, zlasti zelo škodljivega TMAO (trimetilamin N-oksida). Visoka koncentracija te snovi v krvi namreč poveča tveganje za infarkt in kap, tvega- nje za smrt ob takšnih zapletih pa kar štirikratno. Uživanje prebiotikov zmanj- ša tveganje za črevesnega raka. Rezultati epidemioloških študij, objavljenih v letih 2019 in 2020, v katerih je bilo zajeto zdravstve- no stanje kar 213.859 oseb, so pokazali, da med tistimi, ki so redno uživali prebiotike, ni bilo primerov raka na črevesju. Naše duševno zdravje je tesno povezano s stanjem v črevesju. Več kliničnih študij je dokazalo, da izboljšanje prehrane s pre- biotiki zmanjšuje tesnobnost, izboljša razpoloženje, krepi za- znavne procese in pomnjenje, izboljša celo stanje pri avtizmu. Prebiotiki so hrana za koristne črevesne bakterije, zlasti za bifi- dobakterije. Te imajo odločilno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Veliko jih vsebuje ma- terino mleko, zato se ob njem naravno krepi dojenčkova od- pornost. Strokovnjaki z univerze v Neaplju so opravili preizkus na dojenčkih. V mlečno formulo so dodali prebiotike in ugotovili, da so se v črevesju dojenčkov nam- nožile bifidobakterije, podobno kot pri pitju materinega mleka. Ugotovili so tudi, da se s tem izboljša njihova odpornost tudi v kasnejših letih. Z uživanjem prebiotikov seveda krepimo čre- vesno bioto in svojo odpornost proti boleznim tudi v obdobju odraslosti. Z uživanjem prebiotikov zmanjšamo tveganje za nasta- nek diabetesa in prekomerne telesne teže, a tudi pripomore- mo k njihovemu obvladovanju. Dr. Iztok Ostan Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Marca je stranka SDS sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo in na njej so člani Nacionalnemu inšti- tutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, naj pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Slo- veniji. Zaskrbela jih je namreč nedavna novica, da je Slovenija decembra prejšnjega leta z 21,3 odstotka zasedla neslavno prvo mesto, daleč nad evropskim povprečjem (9,3 odstotka). Ali torej Slovenci umira- mo bolj kot preostali Evropejci? TINA NIKA SNOJ Ali Slovenci res umiramo (pre)več? Presežna umrljivost bo v Sloveniji rasla vsaj še do leta 2100 Čeprav ne vedno prav veliko, smo bili lansko leto Slovenci resnično osem mesecev nad evropskim povprečjem presežne umrljivosti, zato se je po vzrokih vsekakor vredno povprašati. Novica, da je Slovenija na vrhu evropske lestvice prese- žnih smrti, zagotovo zbode v oko. Matej Lahovnik, eko- nomist in nekdanji politik, se je ob njej, denimo, takoj vprašal, zakaj se ministrstvo za zdravje ni odzvalo s ka- kšnimi posebnimi ukrepi. A brez konteksta se statistike ne sme ne brati ne razlaga- ti. Na NIJZ so tako opozorili na to, da je bil po podatkih mreže EuroMOMO presežek umrljivosti v decembru 2023 vseeno manjši od presežka v obdobjih intenzivnih okužb z gripo na začetku leta 2017 in primerljiv s presežkom smrti v obdobju gripe v pr- vih tednih 2019. Na strani EuroMOMO, ki spremlja sto- pnje presežne umrljivosti po tednih, pa je z interaktivnega zemljevida možno razbrati, da je Slovenija praviloma celo med državami, ki imajo nizko stopnjo presežne umrljivosti in so precej pod evropskih povprečjem, nadenj pa se dvigne le izjemoma. Tako je novembra 2020, ko je tudi pri nas z vso močjo udaril covid-19, dosegla neslavni rekord s kar 91-odstotnim presežkom smrti. Približala se mu je tudi naslednjega no- vembra, ko je umrlo polovico več ljudi kot ponavadi v tem mesecu, ter decembra v letih 2021 in 2022, ko je obakrat umrlo za četrtino ljudi več od povprečja. Obakrat torej več kot lanskega decembra. Čeprav ne vedno prav veli- ko, smo bili lansko leto Slo- venci resnično osem mesecev nad evropskim povprečjem presežne umrljivosti, zato se je po vzrokih vsekakor vre- dno povprašati. Posledice pandemije Na NIJZ poglavitni vzrok za decembrsko presežno umrljivost vidijo v hujši se- zoni gripe, ki je med ukrepi zaradi pandemije skorajda poniknila. Svoje je po njiho- vem mnenju dodal zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bo- lezni, ki ga je prineslo zapi- ranje zdravstvenih institucij med pandemijo. Evropska komisija v svojem poročilu, naslovljenem Stanje zdravja v EU, poroča, da so se v Slove- niji glavni kazalniki zdravja – pričakovano trajanje življe- nja, prezgodnja umrljivost ter leta zdravega življenja – v desetletju pred epidemijo izboljševali, leta zdravega življenja so bila celo višja od povprečja EU. Z epidemijo pa sta se precej povečala prese- žna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanj- kanja družinskih zdravnikov ter dolgih čakalnih dob. Največji delež presežnih smrti je v zadnjih letih seve- da prinesel covid-19. V Slo- veniji jih je bilo po podatkih komisije okoli devet tisoč, v treh letih v povprečju za 15,2 odstotka več kot v običajnih letih. S tem se uvrščamo nad evropsko povprečje, ki je 12,6 odstotka. Najhuje je bilo leta 2020, ko je število okužb poraslo, cepiva pa še ni bilo. Tega leta je Sloveni- ja zabeležila drugo najvišjo stopnjo umrljivosti v Evropi. Istega leta je covid-19 postal eden vodilnih vzrokov smrti v EU, predvsem med starejši- mi. Stopnja umrljivosti je bila kar 40-krat višja med ljudmi, starimi 65 let in več, kot med mlajšimi. Posledice pandemije na zdravju prebivalstva, tako telesnem kot duševnem, še vedno vztrajajo, omejene pa niso le na ljudi, ampak se močno poznajo tudi v zdra- vstvenem sistemu. Čakalne dobe, ki so bile problem že desetletja, je pandemija še podaljšala, zaradi njih pa je zdravstvo postalo veliko manj dostopno, diagnostika in zdravljenje pa pogosto (pre) pozna. Leta 2021 je v raziska- vi 4,8 odstotka Slovencev oce- nilo, da nimajo izpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi. To ni malo, to je skoraj vsak dvajseti prebivalec. Še enkrat več, kot je bilo povprečje v EU, ter precejšen porast od časa pred pandemijo, ko je o neizpolnjenih potrebah po oskrbi poročalo 2,9 odstotka Slovencev. V letu 2022 se je delež sicer nekoliko zmanj- šal, a situacija je daleč od sprejemljive, čakalne dobe pa kljub ukrepom ostajajo nepresekan gordijski vozel. Slovenija se stara, stari pa umirajo Celo optimalno delujoč zdravstveni sistem pa ne bi ustavil višanja stopnje pre- sežne umrljivosti v državi, pravijo demografi . Evropa se namreč stara, Slovenija še malo bolj. V Sloveniji je priča- kovana življenjska doba nad evropskim povprečjem – 81 let, če upoštevamo oba spola. Obenem število rojstev pada. Starostna struktura prebival- stva se tako čedalje močneje preveša na stran starostnikov. Če bi v Sloveniji v vseh staro- stnih skupinah vedno imeli enako število prebivalcev, bi bile številke drugačne, umr- ljivost bi celo padala. Ker pa živimo vedno dlje, rojeva pa se manj otrok kot nekoč, se prebivalstvo Slovenije stara. Pričakovana življenjska doba se vsako desetletje dvigne kar za dve leti. Pri čedalje večjem številu starih ljudi, obenem pa manjšem številu mladih, pa se seveda povečuje tudi umrljivost. Največje genera- cije, tako imenovani »baby boomerji«, so ravno na pra- gu srebrnih let. V naslednjih desetletjih bodo množično napolnili višje starostne ra- zrede. Ista generacija, ki je v svojem času poskrbela za več rojstev, bo v prihodnosti poskrbela za več smrti. Na- povedi kažejo, da bo stopnja umrljivosti v primerjavi s prejšnjim obdobjem rasla še vsaj do leta 2100. Od česa bomo umirali? Glede na statistiko bomo umirali tako kot doslej pred- vsem zaradi raka, za katerim še vedno obolevamo pogoste- je od evropskega povprečja: predvsem za rakom na plju- čih, debelem črevesju in dan- ki, ženske ob tem še za rakom na dojki, moški pa za rakom prostate. Ogrožali nas bodo prašni delci v zraku in izpo- stavljenost ozonu, ki so leta 2019 zakrivili pet odstotkov vseh smrti, kosili pa so tudi letos. Svoje bosta dodali nad- povprečna debelost in poraba alkohola ter tobačnih izdel- kov, ki sta višji od povprečja EU, medtem ko pojemo manj sadja in zelenjave ter se tudi manj gibljemo. Življenjski slog bo v Sloveniji vzrok za kar 35 odstotkov smrti, oce- njuje Evropska komisija. Vse več bo tudi smrti za- radi podnebnih sprememb, predvsem vročinskih valov, ki bodo pogostejši in trajali dlje. Med njimi v Evropi že zdaj umira na deset tisoče ljudi, v prihodnosti pa bo le še huje. Foto: Pexels Pričakovana življenjska doba se je pred pandemijo vsakih deset let podaljšala za dve leti. Močno nadpov- prečna poraba alkohola je eden od dejavnikov, ki najbolj nače- njajo zdravje Slovencev. Glede na statistiko bomo umirali tako kot doslej predvsem zaradi raka, za katerim še vedno obolevamo pogosteje od evropskega povprečja. SPECIALISTA HITRO DO IN ZDRAVLJENJA g e n e r a l i . s i LEV Zavarovanja, zavarovalno zastopniška družba d.o.o. Vabljeni v našo poslovalnico v Žalcu, na Šlandrovem trgu 40. 041 568 234 info@lev-zavarovanja.si ZAVAROVANJE SPECIALISTI Z ASISTENCO Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Vsega 15 ur po tem, ko je na svet spravila hčerkico, ki jo ima najraje na svetu, se je Nini Kli- nar, nekdanji ženi olimpijskega deskarja Tima Kevina Ravnjaka in vplivnici na Instagramu, za- čel sesuvati svet. Sedela je na robu postelje, gledala dojenči- co, ki je mirno spala, in čutila, kako se ji stene sobe nevarno približujejo in ji grozijo, da jo bodo zdrobile. Znašla se je v mori, imenovani poporodna depresija. Ni trajalo dolgo, da je pristala v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, kjer so ji predpisali terapijo z antidepresivi. »Po ka- kšnem mesecu dni so začeli de- lovati,« je Nina Klinar kasneje zapisala na Instagramu. Vmes Celoten razviti svet je zajela pandemija duševnih težav. Včasih se jim reče depresija, včasih nespečnost ali izgorelost, vse pa se zdravijo podobno – z antidepresivi, ki se čedalje pogosteje predpisujejo. Kaj pa, če človeški možgani, ki se pravzaprav niso spremenili že več sto tisoč let, ne morejo slediti bliskovitemu tehnološkemu in družbenemu razvoju? Kaj, če nismo opremljeni za preobilje informacij, za zahteve po lepoti in večni mladosti, za prekariat in ekonomsko negotovost, za samotno bivanje v družbi z vse manj solidarnosti? Med enajsterico držav, v katerih poraba antidepresivov narašča najstrmeje, je kar šest takšnih, ki so izšle iz socializma v neoliberalni kapitalizem. Slovenski narod iz leta v leto potrebuje več antidepresivov Slovenija na tabletah Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamči- jo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita spre- memba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine. VASJA JAGER je bilo hudo, vrstili so se napa- di panike in nenadzorovanega joka, toda mlada mamica je vztrajala, kajti trdno je verjela, da bodo prišli boljši dnevi. In so res, poškodovani možgani so se začeli obnavljati, z njimi pa volja do življenja. »Seveda razumem, da samo s tabletami ne prideš do cilja, sem pa lažje živela. Veliko lažje. In tako je še danes.« Ko žičke pregorijo Nina Klinar je ena od števil- nih Slovencev, ki so na neki točki potrebovali pomoč vse manj razvpitih »tablet«, njiho- vo število pa iz leta v leto str- mo narašča. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz ZZZS, so zdravniki in psihiatri pred desetletjem predpisali okoli pol milijona receptov, lani pa že 632 tisoč. Ti recepti so zado- ščali za 52 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar je 12 milijonov ali 31 odstot- kov več kot v letu 2013. To je resnično strma rast, toda tako je pri nas že leta – slovenski narod pravzaprav iz leta v leto potrebuje več antidepresivov. Še večji skok je bil v desetletju pred tem, od leta 2001 do 2011, ko se je število predpisanih an- tidepresivov povečalo za kar 250 odstotkov. Da bi razumeli, zakaj toliko Slovencev potrebuje odrešilne tablete, kakšno je dejansko duševno stanje naroda in kaj ukreniti, je dobro razumeti, kaj sploh je depresija in kako delujejo različne vrste zdravil zanjo. Medicinska znanost si pravzaprav še ni docela na ja- snem, kaj natančno se dogaja v možganih milijonov ljudi po vsem svetu, ki bolehajo za depresijo in z njo povezanimi duševnimi motnjami. Gotovo pa je, da možgani in celotno živčevje delujejo tako, da se signali prenašajo po molekulah – nevrotransmitorjih – ki kot nekakšni sli švigajo med živč- nimi celicami, njihova sporoči- la pa v posamezni celici sprej- mejo beljakovine, imenovane receptorji. Če katerikoli del te verige ne deluje, kot bi moral, možganske celice med seboj ne komunicirajo ustrezno, in po- sledica so vse možne duševne težave. Kaj točno gre narobe, znanstveniki še ne vedo za- gotovo. Po eni teoriji zmanjka živčnih prenašalcev, po drugi je premalo receptorjev, v vsa- kem primeru pa znanost de- presijo in tudi večino drugih duš(ev)nih motenj obravnava kot porušenje kemičnega rav- novesja v možganih. In zato jih tudi zdravi s kemijo. »Ne morete spati? Vzemite raje antidepresiv!« Zvezda med tovrstnimi zdra- vili je v Sloveniji v zadnjih le- tih Cipralex. V letu 2022 so ga zdravniki in psihiatri predpisali za kar 7,8 milijona dnevnih od- merkov po deset miligramov. Cipralex spada v najpogostej- šo skupino antidepresivov, ki možganom preprečujejo, da bi pospešeno reciklirali ključ- ni živčni prenašalec serotonin, zaradi svoje vloge pri uravna- vanju razpoloženja imenovan tudi »hormon sreče«. Tako je v možganih več serotonina in človek se počuti bolje – vsaj v teoriji. »Cipralex je varen in učinkovit antidepresiv, med dvema najbolj učinkovitima v prvi skupini antidepresivov. Verjetno je tako priljubljen, ker je Cipralex originalno zdravilo in morda originalnim zdravi- lom zdravniki in bolniki bolj zaupajo,« pravi strokovni di- rektor Psihiatrične bolnišnice Ormož, psihiater Miloš Žida- nik. Enako deluje Paroxat, ki je bil s 3,1 milijoni dnevnih predpisanih odmerkov v letu 2022 drugi najpogostejši an- tidepresiv v Sloveniji. Le za ščepec manj se predpisuje Mirzaten, ki poleg serotonina spodbuja še kopičenje adrena- lina v možganih in na splošno deluje bolj usmerjeno, zaradi česar povzroča manj stranskih učinkov. Poleg tovrstnih tablet Sloven- ci posegamo tudi po pomirjeva- lih in uspavalih – v nasprotju z antidepresivi pa predpisovanje teh zdravil vztrajno upada. V obdobju med letoma 2013 in 2022 se je število predpisanih dnevnih odmerkov pomirjeval po evidencah ZZZS zmanjšalo za kar 34 odstotkov, uspaval pa za 28 odstotkov. Kot poja- snjuje psihiater Židanik, je to logična posledica prepoznava- nja temne plati pomirjeval in uspaval, ki vsebujejo opiate: »Anksiolitiki in hipnotiki so že nekaj let na seznamu za od- strel zaradi nevarnosti razvoja odvisnosti od pomirjeval. Prva linija zdravil, ki pokrivajo simp- tomatiko, pri kateri so včasih pomagala pomirjevala, so prav antidepresivi, ki so zato v lo- gičnem porastu.« Namesto ne- varnih uspaval tako zdravniki danes precej raje predpišejo an- tidepresiva Mirzaten in Tritti- co, ki imata prav tako sedativni učinek, a brez hujših stranskih učinkov. Kljub splošnemu upa- danju receptov za anksiolitike in hipnotike pa Slovenci še ve- dno radi posegamo po Helexu, Apaurinu in Lorsilanu – lani je bilo predpisanih po več kot mi- lijon dnevnih odmerkov vsake- ga od teh pomirjeval. Bolni duh v bolni družbi Vse to pa še ne pojasni, zakaj poraba antidepresivov med Slo- venci že desetletja tako močno narašča. Židanik je prepričan, da »v družbi stigmatizacija psihičnih motenj popušča, lju- dje so pripravljeni čedalje več govoriti o tej problematiki. In jim ni več težko prositi za anti- depresiv. Druga stvar so nove diagnostične opredelitve, ki so bolj razširjene kot prej – sin- drom izgorevanja, stres, pri katerem je antidepresiv spet zdravilo prvega izbora. Kli- nična slika je lahko ista, toda človek še vedno lažje reče, da je pod stresom kot pa v depresi- ji.« Toda antropologinja Vesna Godina je prepričana, da je raz- laga bistveno bolj kompleksna. Po njenem mnenju je sodobna pandemija depresije v glavnem logična posledica vse bolj dro- bečih pritiskov neživljenjskega neoliberalizma: »Premalo se za- vedamo, v kako neizprosnem družbenoekonomskem siste- mu živimo.« Samo pomislite, koliko ljudi je nesrečnih, ker so brezposel- ni ali ujeti v negotove oblike prekarnega dela. Ali pa koliko takšnih, ki imajo redne službe, ne vidi smisla v svojem delu, za nameček jih šefi držijo v stanju nenehnega stresa, na sodelavce pa so namesto kot na zaveznike prisiljeni gledati kot tekmece. Pomislite, kako dušeče so zahteve potrošniške družbe po statusu, lepoti, večni mladosti … Koliko ljudi zunaj prislovičnega enega odstotka privilegiranih lahko o sebi to- rej reče, da se počutijo varne, kar je temeljni pogoj za dušev- no stabilnost? »Vse več ljudi se dojema kot ogrožene, kar vodi v anksioznost, izgorelost in de- presijo,« razlaga Vesna Godina. »Včasih so te občutke učinkovi- to zdravile solidarnostne mre- že, ki so zagotavljale, da nihče ni bil resnično ogrožen, saj je bila pomoč vedno na voljo. Zdaj teh mrež ni več, neolibera- lizem jih je raztrgal, obenem pa se človeku dopoveduje, da si je sam kriv, če izgubi tla pod no- gami.« Med izrazi teh stisk so gotovo tudi pehanje za všečki na družbenih omrežjih, delje- nje intimnih zgodb in bežanje od lastne avtentičnosti, kar prej ali slej privede do zapletov. Meje medicine Poleg psihiatrov lahko v Slo- veniji antidepresive predpisuje- jo tudi zdravniki, in sicer vseh vej medicine. Največ receptov izdajo družinski zdravniki, pri Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 14, 4. april 2024 N漀瘀椀 TEDNIK  št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK st爀愀渀 28 28 Št. 13, 30. marec 2023 Krepitev zdravja s prebiotiki Prebiotiki so hrana za koristne mikroorganizme. To so za človeka neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. A takšne hrane večinoma pojemo premalo. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej približno desetkrat manj, kot je priporočeno. Če s hrano ne uspemo pridobiti dovolj vlaknin, jo je smiselno dopolniti s prebio- tičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan … Kako prebiotiki krepijo? Pristojnost glede svetova- nja o prehrani ima le zdrav- nik. Podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, so zato le in- formativnega značaja. Črevesne težave so pove- zane z neuravnoteženo čre- vesno bioto. Skupina razi- skovalcev pod vodstvom dr. Malihe Naseer z univerze East Carolina je leta 2020 ob- javila povzetek 21 kliničnih raziskav o vplivu uživanja prebiotikov pri osebah s kro- ničnim zaprtjem. Ugotovili so, da uživanje prebiotikov učinkovito zmanjšuje to te- žavo, zmanjšuje pa tudi na- pihnjenost. Drugi strokovni viri navajajo, da je uživanje prebiotikov koristno tudi kot preventiva proti driskam, v času akutnih težav pa jih raje ne uživajmo, saj to lahko sta- nje poslabša. Z uživanjem prebiotikov zmanjšamo tveganje srčno- žilnih zapletov. Raziskovalci klinike iz Clevelanda so na- mreč s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakninami bogata prehrana bistveno zniža raven presnovkov ško- dljivih bakterij v krvi, zlasti zelo škodljivega TMAO (tri- metilamin N-oksida). Visoka koncentracija te snovi v krvi namreč poveča tveganje za pojav infarkta in kapi, tvega- nje za smrt ob takšnih zaple- tih pa kar za štirikrat. Uživanje prebiotikov zmanjša tveganje za pojav črevesnega raka. Rezultati epidemioloških študij, obja- vljenih v letih 2019 in 2020, v katerih je bilo zajeto zdra- vstveno stanje kar 213.859 oseb, so pokazali, da med tistimi, ki so redno uživali prebiotike, ni bilo primerov raka na črevesju. Zmanjšuje- jo tudi tveganje tudi drugih vrst raka. Krepijo namreč mlečnokislinske bakterije, ki dokazano zavirajo razvoj tumorjev celo v fazi metasta- ziranja. Naše duševno zdravje je tesno povezano s stanjem v črevesju. Več kliničnih študij je dokazalo, da izboljšanje prehrane s prebiotiki zmanj- šuje tesnobnost, izboljša raz- položenje, krepi zaznavne procese in pomnjenje, izbolj- ša celo stanje pri avtizmu. Prebiotiki so hrana za kori- stne črevesne bakterije, zlasti za bifidobakterije. Te imajo odločilno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Veliko jih vsebuje materino mleko, zato se ob njem naravno krepi do- jenčkova odpornost. Strokov- njaki z univerze v Neaplju so opravili preizkus na dojenč- kih. V mlečno formulo so dodali prebiotike in ugotovili, da so se v črevesju dojenčk- ov namnožile bifidobakterije podobno kot pri pitju materi- nega mleka. Ugotovili so tudi, da se s tem izboljša njihova odpornost tudi v kasnejših letih. Z uživanjem prebioti- kov seveda krepimo črevesno bioto in svojo odpornost proti boleznim tudi v obdobju od- raslosti. Če v prehrano uvršča- mo prebiotike, izboljšamo sestavo črevesne biote. S tem zmanjšamo tveganje za nastanek diabetesa in pre- komerne telesne teže, a tudi pripomoremo k njihovemu obvladovanju. Kako uživamo prebiotike? Prebiotike uživamo kadar- koli v dnevu, le v času driske se jim moramo izogniti. Tak- rat si bolj pomagamo z uži- vanjem koncentriranih pro- biotikov – živil, ki so bogata s koristnimi bakterijami. Te je smiselno uživati tudi ob zaprtju in napihnjenosti. Pri nas doma že dolgo pijemo biološko pridelan probiotični napitek bio probiotik EM Eri- ka Nielsena. Na spletni strani www.iztokostan.com je obja- vljenih 107 pričevanj oseb, ki so si z njim zmanjšale zapr- tje ali ublažile napihnjenost, 45 pa si je z njim pomagalo pri driskah. Gre za primere uživanja bio protika EM brez prebiotikov. S kombiniranem prebiotikov in prebiotikov se učinek še okrepi. Dr. Iztok Ostan 一愀栀爀愀渀椀 搀漀戀爀攀 戀愀欀 琀 攀爀椀樀攀 椀渀 瀀漀猀欀戀椀 稀 愀 搀漀戀爀漀 瀀漀ഁ甀琀樀攀 ℀ 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 椀渀 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 䨀甀渀椀漀爀℀ 倀爀攀 戀椀漀漀欀 稀 洀氀攀ഁ渀椀洀椀 昀 攀爀洀攀 渀 漀 椀渀 瘀椀琀 愀洀椀渀椀⸀ 嘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀椀栀 ˻愀愁欀 愀栀 稀 愀 瘀 猀愀欀 漀搀渀攀 瘀渀漀 瀀椀琀樀攀 ⸀ 吀 攀 縁愀瘀攀 稀 渀愀瀀椀栀渀樀攀渀漀猀 琀樀漀 Ⰰ 瘀攀 琀爀漀 瘀椀 椀渀 搀爀甀最椀洀椀 瀀爀攀戀愀瘀渀椀洀椀 琀 攀最漀戀愀洀椀㼀 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 爀 愀 瘀 攀渀 琀爀 攀戀甀栀 椀渀 渀愀瀀椀栀渀樀攀渀漀猀 琀℀ ㈀　 搀渀攀 瘀渀椀 瀀爀 漀最爀 愀洀⸀ 一愀爀 漀ഁ椀氀愀 椀渀 猀攀 稀渀 愀洀 瀀 爀 漀搀愀樀渀 椀栀 洀攀猀 琀㨀 眀㨀 眀 眀 眀 ⸀椀渀猀 渀琀甀琀 ⴀ漀⸀挀 漀洀 Oglasno sporočilo www.institut-o.com N漀瘀椀 TEDNIK  št. 14 02.04.2020  COLOR CMYK st爀愀渀 1 1 XXXX Št. 14, 2. april 2020 Lekarniška dejavnost Žalskih lekarn Žalec Žalske lekarne Žalec predstavljajo Lekarna Žalec, Lekarna Žalec II in Lekarna Petrovče. Žalske lekarne Žalec skrbimo za lekarniško dejavnost v osnovi za prebivalce v Občini Žalec in seveda tudi za ostale, ki prihajajo v naše enote. Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, dobro prepoznavnost. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil ter magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in dru- gimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost. Naša osnovna naloga je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so bila predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Farmacevti v Žalskih lekarnah pa se ukvarjamo dodatno še s Farmacevtsko skrbjo za osebe s povišanim krvnim tlakom, za osebe s sladkorno boleznijo, bolnike z metabolnim sindromom, s težavami z venami, izvajamo homeopatsko svetovanje in prodajo home- opatskih zdravil, ukvarjamo se s storitvijo Pregled uporabe zdravil… Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin– kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept pa se iz dneva v dan pridružuje vse več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov… Tudi tukaj je svetovalna vloga ključnega pomena in s tem poslanstvom delujemo v našem okolju. Zavedamo se, da je tudi beseda lahko zdravilo! Nataša Čater, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn N漀瘀椀 TEDNIK  št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK st爀愀渀 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993.  Odpiralni čas: Pon. – pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00  Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net ZDRAVJE Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993.  Odpiralni čas: Pon. – pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00  Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net Antidepresivi so kot prva bojna linija proti depresiji rešili že na tisoče življenj. Vsekakor so precej varnejši kot na opiatih zasnovana pomirjevala in uspavala, s katerimi so zdravniki v preteklosti reševali vrsto duševnih težav. Kar pa še ne pomeni, da jih lahko jemljemo kot bombončke. čemer se postavlja vprašanje, ali imajo ti sploh zadosti stro- kovnega znanja s tega podro- čja. Kot v svojem pogledu na ta zdravila piše farmacevtka Danila Hriberšek iz Psihiatrič- ne bolnišnice Vojnik, je »izbira ustrezne terapije z zdravili, v pravem odmerku in pravi kom- binaciji, prava umetnost, saj še ne poznamo bioloških označe- valcev za ugotavljanje stopnje depresivne ali anksiozne mo- tnje, niti za spremljanje farma- kološkega zdravljenja. Ravno zato je zelo pomembno, da poznamo delovanje zdravila, režim odmerjanja, indikacije, kontraindikacije, metaboli- zem, eliminacijo in možne interakcije z drugimi zdravi- li.« Kako lahko zaupamo, da osebni zdravnik, ki nam je po petih minutah pogovora pred- pisal Cipralex, pozna vse te dejavnike? Da so ti zdravniki kljub takšnim pomislekom še vedno prehitrih prstov pri pisa- nju receptov za antidepresive, sicer opozarja tudi psihiatrinja Vesna Švab. Posebna zgodba pa je prepoznavanje in celovi- ta obravnava dejavnikov, ki so izven posameznika. Vesna Go- dina je prepričana, da zdravni- ki nimajo zadostnega znanja o psihološkem delovanju člove- ka, družinskih travmah in vpli- vu družbe: »Vse, kar največkrat zmorejo, je individualizacija kolektivnih pritiskov, kar je grobo poenostavljanje. In zato predpisujejo antidepresive, kot da bi šlo za bombončke.« Psihi- ater Židanik pa na drugi strani ocenjuje, da »so ljudje isti, kot so bili zadnjih nekaj tisoč let. Verjamem, da zdaj bolj delamo pod stresom, da smo bolj odtu- jeni in zato bolj osamljeni, kar spet pomeni, da je več prostora za depresijo in anksioznost, a samo odprimo knjige, pa bomo samouničevalno vedenje videli v vsej naši zgodovini, popular- nost melanholije v 19. stoletju pa se precej prekriva s popular- nostjo depresije.« Nazaj v normalnost V letu 2020 smo bili v Slove- niji po naraščanju števila pred- pisanih dnevnih odmerkov na 11. mestu med 24 evropskimi državami. Pri tem se kaže prav poseben vzorec, na katerega opozarja antropologinja Godi- na – med enajsterico držav, v katerih poraba antidepresivov narašča najstrmeje, je kar šest takšnih, ki so izšle iz socializ- ma v neoliberalni kapitalizem. Na prvem mestu je Estonija, kjer so v zadnjem desetle- tju zdravniki povečali obseg predpisovanja teh tablet za 133 odstotkov, sledi ji Latvija s 108-odstotnim povečanjem. V Sloveniji bomo morali torej temeljito razmisliti, kako naj se kot družba izognemo tem tren- dom – kajti, naj ne bo pomote, v to smer gremo. Kot posame- znik lahko za svoje duševno zdravje storimo precej z ustre- znim življenjskim slogom, če si osmišljamo bivanje s krea- tivnostjo, predvsem pa krepi- mo zdrave odnose, v katerih smo sprejeti tudi v stiski. Nina Klinar je na Instagramu del svojega okrevanja upravičeno pripisala antidepresivom, zelo poveden pa je podatek, da jo je na psihiatrijo odpeljal oče. To daje slutiti, da ji je v težkih ča- sih stala ob strani vsa družina, tovrstna podpora pa je v boju z duševnimi težavami naravnost neprecenljiva. Če vendarle postane prehu- do, človek pa se ujame v dol- gotrajne destruktivne vzorce, je vsekakor primerno obisko- vanje (priznanega in ustrezno usposobljenega) psihotera- pevta, s katerim lahko varno in brez obsojanja raziščemo in odpravimo vzroke svoje bolečine. A kaj, ko kliničnih psihologov, ki so edini uradno priznani kader za izvajanje psihoterapije, v Sloveniji dra- stično primanjkuje – v celotni državi jih deluje 96, potrebova- li pa bi jih trikrat več. Precej težje, praktično nemo- goče pa je v doglednem času izkoreniniti družbene vzroke duševnih motenj. Kajti naj še tako vztrajno meditiramo in vadimo čuječnost, jemljemo CBD in mukoma rudarimo po lastni in družinski preteklosti, v končni fazi pa ubogljivo gol- tamo antidepresive, je dejstvo, da naše travme v znatni meri ne izvirajo iz nas samih – stiske naših ubogih, izčrpanih, pre- strašenih možganov so nema- lokrat normalen odziv telesa na nenormalnost okoliščin, v katerih bivamo. In šele ko se spremenijo te okoliščine, lah- ko žičke v glavi prenesejo težo misli, ki se rojevajo v njej. Foto: Pexels Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Vsega 15 ur po tem, ko je na svet spravila hčerkico, ki jo ima najraje na svetu, se je Nini Kli- nar, nekdanji ženi olimpijskega deskarja Tima Kevina Ravnjaka in vplivnici na Instagramu, za- čel sesuvati svet. Sedela je na robu postelje, gledala dojenči- co, ki je mirno spala, in čutila, kako se ji stene sobe nevarno približujejo in ji grozijo, da jo bodo zdrobile. Znašla se je v mori, imenovani poporodna depresija. Ni trajalo dolgo, da je pristala v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, kjer so ji predpisali terapijo z antidepresivi. »Po ka- kšnem mesecu dni so začeli de- lovati,« je Nina Klinar kasneje zapisala na Instagramu. Vmes Celoten razviti svet je zajela pandemija duševnih težav. Včasih se jim reče depresija, včasih nespečnost ali izgorelost, vse pa se zdravijo podobno – z antidepresivi, ki se čedalje pogosteje predpisujejo. Kaj pa, če človeški možgani, ki se pravzaprav niso spremenili že več sto tisoč let, ne morejo slediti bliskovitemu tehnološkemu in družbenemu razvoju? Kaj, če nismo opremljeni za preobilje informacij, za zahteve po lepoti in večni mladosti, za prekariat in ekonomsko negotovost, za samotno bivanje v družbi z vse manj solidarnosti? Med enajsterico držav, v katerih poraba antidepresivov narašča najstrmeje, je kar šest takšnih, ki so izšle iz socializma v neoliberalni kapitalizem. Slovenski narod iz leta v leto potrebuje več antidepresivov Slovenija na tabletah Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamči- jo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita spre- memba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine. VASJA JAGER je bilo hudo, vrstili so se napa- di panike in nenadzorovanega joka, toda mlada mamica je vztrajala, kajti trdno je verjela, da bodo prišli boljši dnevi. In so res, poškodovani možgani so se začeli obnavljati, z njimi pa volja do življenja. »Seveda razumem, da samo s tabletami ne prideš do cilja, sem pa lažje živela. Veliko lažje. In tako je še danes.« Ko žičke pregorijo Nina Klinar je ena od števil- nih Slovencev, ki so na neki točki potrebovali pomoč vse manj razvpitih »tablet«, njiho- vo število pa iz leta v leto str- mo narašča. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz ZZZS, so zdravniki in psihiatri pred desetletjem predpisali okoli pol milijona receptov, lani pa že 632 tisoč. Ti recepti so zado- ščali za 52 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar je 12 milijonov ali 31 odstot- kov več kot v letu 2013. To je resnično strma rast, toda tako je pri nas že leta – slovenski narod pravzaprav iz leta v leto potrebuje več antidepresivov. Še večji skok je bil v desetletju pred tem, od leta 2001 do 2011, ko se je število predpisanih an- tidepresivov povečalo za kar 250 odstotkov. Da bi razumeli, zakaj toliko Slovencev potrebuje odrešilne tablete, kakšno je dejansko duševno stanje naroda in kaj ukreniti, je dobro razumeti, kaj sploh je depresija in kako delujejo različne vrste zdravil zanjo. Medicinska znanost si pravzaprav še ni docela na ja- snem, kaj natančno se dogaja v možganih milijonov ljudi po vsem svetu, ki bolehajo za depresijo in z njo povezanimi duševnimi motnjami. Gotovo pa je, da možgani in celotno živčevje delujejo tako, da se signali prenašajo po molekulah – nevrotransmitorjih – ki kot nekakšni sli švigajo med živč- nimi celicami, njihova sporoči- la pa v posamezni celici sprej- mejo beljakovine, imenovane receptorji. Če katerikoli del te verige ne deluje, kot bi moral, možganske celice med seboj ne komunicirajo ustrezno, in po- sledica so vse možne duševne težave. Kaj točno gre narobe, znanstveniki še ne vedo za- gotovo. Po eni teoriji zmanjka živčnih prenašalcev, po drugi je premalo receptorjev, v vsa- kem primeru pa znanost de- presijo in tudi večino drugih duš(ev)nih motenj obravnava kot porušenje kemičnega rav- novesja v možganih. In zato jih tudi zdravi s kemijo. »Ne morete spati? Vzemite raje antidepresiv!« Zvezda med tovrstnimi zdra- vili je v Sloveniji v zadnjih le- tih Cipralex. V letu 2022 so ga zdravniki in psihiatri predpisali za kar 7,8 milijona dnevnih od- merkov po deset miligramov. Cipralex spada v najpogostej- šo skupino antidepresivov, ki možganom preprečujejo, da bi pospešeno reciklirali ključ- ni živčni prenašalec serotonin, zaradi svoje vloge pri uravna- vanju razpoloženja imenovan tudi »hormon sreče«. Tako je v možganih več serotonina in človek se počuti bolje – vsaj v teoriji. »Cipralex je varen in učinkovit antidepresiv, med dvema najbolj učinkovitima v prvi skupini antidepresivov. Verjetno je tako priljubljen, ker je Cipralex originalno zdravilo in morda originalnim zdravi- lom zdravniki in bolniki bolj zaupajo,« pravi strokovni di- rektor Psihiatrične bolnišnice Ormož, psihiater Miloš Žida- nik. Enako deluje Paroxat, ki je bil s 3,1 milijoni dnevnih predpisanih odmerkov v letu 2022 drugi najpogostejši an- tidepresiv v Sloveniji. Le za ščepec manj se predpisuje Mirzaten, ki poleg serotonina spodbuja še kopičenje adrena- lina v možganih in na splošno deluje bolj usmerjeno, zaradi česar povzroča manj stranskih učinkov. Poleg tovrstnih tablet Sloven- ci posegamo tudi po pomirjeva- lih in uspavalih – v nasprotju z antidepresivi pa predpisovanje teh zdravil vztrajno upada. V obdobju med letoma 2013 in 2022 se je število predpisanih dnevnih odmerkov pomirjeval po evidencah ZZZS zmanjšalo za kar 34 odstotkov, uspaval pa za 28 odstotkov. Kot poja- snjuje psihiater Židanik, je to logična posledica prepoznava- nja temne plati pomirjeval in uspaval, ki vsebujejo opiate: »Anksiolitiki in hipnotiki so že nekaj let na seznamu za od- strel zaradi nevarnosti razvoja odvisnosti od pomirjeval. Prva linija zdravil, ki pokrivajo simp- tomatiko, pri kateri so včasih pomagala pomirjevala, so prav antidepresivi, ki so zato v lo- gičnem porastu.« Namesto ne- varnih uspaval tako zdravniki danes precej raje predpišejo an- tidepresiva Mirzaten in Tritti- co, ki imata prav tako sedativni učinek, a brez hujših stranskih učinkov. Kljub splošnemu upa- danju receptov za anksiolitike in hipnotike pa Slovenci še ve- dno radi posegamo po Helexu, Apaurinu in Lorsilanu – lani je bilo predpisanih po več kot mi- lijon dnevnih odmerkov vsake- ga od teh pomirjeval. Bolni duh v bolni družbi Vse to pa še ne pojasni, zakaj poraba antidepresivov med Slo- venci že desetletja tako močno narašča. Židanik je prepričan, da »v družbi stigmatizacija psihičnih motenj popušča, lju- dje so pripravljeni čedalje več govoriti o tej problematiki. In jim ni več težko prositi za anti- depresiv. Druga stvar so nove diagnostične opredelitve, ki so bolj razširjene kot prej – sin- drom izgorevanja, stres, pri katerem je antidepresiv spet zdravilo prvega izbora. Kli- nična slika je lahko ista, toda človek še vedno lažje reče, da je pod stresom kot pa v depresi- ji.« Toda antropologinja Vesna Godina je prepričana, da je raz- laga bistveno bolj kompleksna. Po njenem mnenju je sodobna pandemija depresije v glavnem logična posledica vse bolj dro- bečih pritiskov neživljenjskega neoliberalizma: »Premalo se za- vedamo, v kako neizprosnem družbenoekonomskem siste- mu živimo.« Samo pomislite, koliko ljudi je nesrečnih, ker so brezposel- ni ali ujeti v negotove oblike prekarnega dela. Ali pa koliko takšnih, ki imajo redne službe, ne vidi smisla v svojem delu, za nameček jih šefi držijo v stanju nenehnega stresa, na sodelavce pa so namesto kot na zaveznike prisiljeni gledati kot tekmece. Pomislite, kako dušeče so zahteve potrošniške družbe po statusu, lepoti, večni mladosti … Koliko ljudi zunaj prislovičnega enega odstotka privilegiranih lahko o sebi to- rej reče, da se počutijo varne, kar je temeljni pogoj za dušev- no stabilnost? »Vse več ljudi se dojema kot ogrožene, kar vodi v anksioznost, izgorelost in de- presijo,« razlaga Vesna Godina. »Včasih so te občutke učinkovi- to zdravile solidarnostne mre- že, ki so zagotavljale, da nihče ni bil resnično ogrožen, saj je bila pomoč vedno na voljo. Zdaj teh mrež ni več, neolibera- lizem jih je raztrgal, obenem pa se človeku dopoveduje, da si je sam kriv, če izgubi tla pod no- gami.« Med izrazi teh stisk so gotovo tudi pehanje za všečki na družbenih omrežjih, delje- nje intimnih zgodb in bežanje od lastne avtentičnosti, kar prej ali slej privede do zapletov. Meje medicine Poleg psihiatrov lahko v Slo- veniji antidepresive predpisuje- jo tudi zdravniki, in sicer vseh vej medicine. Največ receptov izdajo družinski zdravniki, pri Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 14, 4. april 2024 N漀瘀椀 TEDNIK  št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK st爀愀渀 28 28 Št. 13, 30. marec 2023 Krepitev zdravja s prebiotiki Prebiotiki so hrana za koristne mikroorganizme. To so za človeka neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. A takšne hrane večinoma pojemo premalo. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej približno desetkrat manj, kot je priporočeno. Če s hrano ne uspemo pridobiti dovolj vlaknin, jo je smiselno dopolniti s prebio- tičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan … Kako prebiotiki krepijo? Pristojnost glede svetova- nja o prehrani ima le zdrav- nik. Podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, so zato le in- formativnega značaja. Črevesne težave so pove- zane z neuravnoteženo čre- vesno bioto. Skupina razi- skovalcev pod vodstvom dr. Malihe Naseer z univerze East Carolina je leta 2020 ob- javila povzetek 21 kliničnih raziskav o vplivu uživanja prebiotikov pri osebah s kro- ničnim zaprtjem. Ugotovili so, da uživanje prebiotikov učinkovito zmanjšuje to te- žavo, zmanjšuje pa tudi na- pihnjenost. Drugi strokovni viri navajajo, da je uživanje prebiotikov koristno tudi kot preventiva proti driskam, v času akutnih težav pa jih raje ne uživajmo, saj to lahko sta- nje poslabša. Z uživanjem prebiotikov zmanjšamo tveganje srčno- žilnih zapletov. Raziskovalci klinike iz Clevelanda so na- mreč s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakninami bogata prehrana bistveno zniža raven presnovkov ško- dljivih bakterij v krvi, zlasti zelo škodljivega TMAO (tri- metilamin N-oksida). Visoka koncentracija te snovi v krvi namreč poveča tveganje za pojav infarkta in kapi, tvega- nje za smrt ob takšnih zaple- tih pa kar za štirikrat. Uživanje prebiotikov zmanjša tveganje za pojav črevesnega raka. Rezultati epidemioloških študij, obja- vljenih v letih 2019 in 2020, v katerih je bilo zajeto zdra- vstveno stanje kar 213.859 oseb, so pokazali, da med tistimi, ki so redno uživali prebiotike, ni bilo primerov raka na črevesju. Zmanjšuje- jo tudi tveganje tudi drugih vrst raka. Krepijo namreč mlečnokislinske bakterije, ki dokazano zavirajo razvoj tumorjev celo v fazi metasta- ziranja. Naše duševno zdravje je tesno povezano s stanjem v črevesju. Več kliničnih študij je dokazalo, da izboljšanje prehrane s prebiotiki zmanj- šuje tesnobnost, izboljša raz- položenje, krepi zaznavne procese in pomnjenje, izbolj- ša celo stanje pri avtizmu. Prebiotiki so hrana za kori- stne črevesne bakterije, zlasti za bifidobakterije. Te imajo odločilno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Veliko jih vsebuje materino mleko, zato se ob njem naravno krepi do- jenčkova odpornost. Strokov- njaki z univerze v Neaplju so opravili preizkus na dojenč- kih. V mlečno formulo so dodali prebiotike in ugotovili, da so se v črevesju dojenčk- ov namnožile bifidobakterije podobno kot pri pitju materi- nega mleka. Ugotovili so tudi, da se s tem izboljša njihova odpornost tudi v kasnejših letih. Z uživanjem prebioti- kov seveda krepimo črevesno bioto in svojo odpornost proti boleznim tudi v obdobju od- raslosti. Če v prehrano uvršča- mo prebiotike, izboljšamo sestavo črevesne biote. S tem zmanjšamo tveganje za nastanek diabetesa in pre- komerne telesne teže, a tudi pripomoremo k njihovemu obvladovanju. Kako uživamo prebiotike? Prebiotike uživamo kadar- koli v dnevu, le v času driske se jim moramo izogniti. Tak- rat si bolj pomagamo z uži- vanjem koncentriranih pro- biotikov – živil, ki so bogata s koristnimi bakterijami. Te je smiselno uživati tudi ob zaprtju in napihnjenosti. Pri nas doma že dolgo pijemo biološko pridelan probiotični napitek bio probiotik EM Eri- ka Nielsena. Na spletni strani www.iztokostan.com je obja- vljenih 107 pričevanj oseb, ki so si z njim zmanjšale zapr- tje ali ublažile napihnjenost, 45 pa si je z njim pomagalo pri driskah. Gre za primere uživanja bio protika EM brez prebiotikov. S kombiniranem prebiotikov in prebiotikov se učinek še okrepi. Dr. Iztok Ostan 一愀栀爀愀渀椀 搀漀戀爀攀 戀愀欀 琀 攀爀椀樀攀 椀渀 瀀漀猀欀戀椀 稀 愀 搀漀戀爀漀 瀀漀ഁ甀琀樀攀 ℀ 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 椀渀 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 䨀甀渀椀漀爀℀ 倀爀攀 戀椀漀漀欀 稀 洀氀攀ഁ渀椀洀椀 昀 攀爀洀攀 渀 漀 椀渀 瘀椀琀 愀洀椀渀椀⸀ 嘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀椀栀 ˻愀愁欀 愀栀 稀 愀 瘀 猀愀欀 漀搀渀攀 瘀渀漀 瀀椀琀樀攀 ⸀ 吀 攀 縁愀瘀攀 稀 渀愀瀀椀栀渀樀攀渀漀猀 琀樀漀 Ⰰ 瘀攀 琀爀漀 瘀椀 椀渀 搀爀甀最椀洀椀 瀀爀攀戀愀瘀渀椀洀椀 琀 攀最漀戀愀洀椀㼀 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 爀 愀 瘀 攀渀 琀爀 攀戀甀栀 椀渀 渀愀瀀椀栀渀樀攀渀漀猀 琀℀ ㈀　 搀渀攀 瘀渀椀 瀀爀 漀最爀 愀洀⸀ 一愀爀 漀ഁ椀氀愀 椀渀 猀攀 稀渀 愀洀 瀀 爀 漀搀愀樀渀 椀栀 洀攀猀 琀㨀 眀㨀 眀 眀 眀 ⸀椀渀猀 渀琀甀琀 ⴀ漀⸀挀 漀洀 Oglasno sporočilo www.institut-o.com N漀瘀椀 TEDNIK  št. 14 02.04.2020  COLOR CMYK st爀愀渀 1 1 XXXX Št. 14, 2. april 2020 Lekarniška dejavnost Žalskih lekarn Žalec Žalske lekarne Žalec predstavljajo Lekarna Žalec, Lekarna Žalec II in Lekarna Petrovče. Žalske lekarne Žalec skrbimo za lekarniško dejavnost v osnovi za prebivalce v Občini Žalec in seveda tudi za ostale, ki prihajajo v naše enote. Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, dobro prepoznavnost. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil ter magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in dru- gimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost. Naša osnovna naloga je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so bila predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Farmacevti v Žalskih lekarnah pa se ukvarjamo dodatno še s Farmacevtsko skrbjo za osebe s povišanim krvnim tlakom, za osebe s sladkorno boleznijo, bolnike z metabolnim sindromom, s težavami z venami, izvajamo homeopatsko svetovanje in prodajo home- opatskih zdravil, ukvarjamo se s storitvijo Pregled uporabe zdravil… Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin– kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept pa se iz dneva v dan pridružuje vse več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov… Tudi tukaj je svetovalna vloga ključnega pomena in s tem poslanstvom delujemo v našem okolju. Zavedamo se, da je tudi beseda lahko zdravilo! Nataša Čater, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn N漀瘀椀 TEDNIK  št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK st爀愀渀 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993.  Odpiralni čas: Pon. – pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00  Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net ZDRAVJE Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993.  Odpiralni čas: Pon. – pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00  Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net Antidepresivi so kot prva bojna linija proti depresiji rešili že na tisoče življenj. Vsekakor so precej varnejši kot na opiatih zasnovana pomirjevala in uspavala, s katerimi so zdravniki v preteklosti reševali vrsto duševnih težav. Kar pa še ne pomeni, da jih lahko jemljemo kot bombončke. čemer se postavlja vprašanje, ali imajo ti sploh zadosti stro- kovnega znanja s tega podro- čja. Kot v svojem pogledu na ta zdravila piše farmacevtka Danila Hriberšek iz Psihiatrič- ne bolnišnice Vojnik, je »izbira ustrezne terapije z zdravili, v pravem odmerku in pravi kom- binaciji, prava umetnost, saj še ne poznamo bioloških označe- valcev za ugotavljanje stopnje depresivne ali anksiozne mo- tnje, niti za spremljanje farma- kološkega zdravljenja. Ravno zato je zelo pomembno, da poznamo delovanje zdravila, režim odmerjanja, indikacije, kontraindikacije, metaboli- zem, eliminacijo in možne interakcije z drugimi zdravi- li.« Kako lahko zaupamo, da osebni zdravnik, ki nam je po petih minutah pogovora pred- pisal Cipralex, pozna vse te dejavnike? Da so ti zdravniki kljub takšnim pomislekom še vedno prehitrih prstov pri pisa- nju receptov za antidepresive, sicer opozarja tudi psihiatrinja Vesna Švab. Posebna zgodba pa je prepoznavanje in celovi- ta obravnava dejavnikov, ki so izven posameznika. Vesna Go- dina je prepričana, da zdravni- ki nimajo zadostnega znanja o psihološkem delovanju člove- ka, družinskih travmah in vpli- vu družbe: »Vse, kar največkrat zmorejo, je individualizacija kolektivnih pritiskov, kar je grobo poenostavljanje. In zato predpisujejo antidepresive, kot da bi šlo za bombončke.« Psihi- ater Židanik pa na drugi strani ocenjuje, da »so ljudje isti, kot so bili zadnjih nekaj tisoč let. Verjamem, da zdaj bolj delamo pod stresom, da smo bolj odtu- jeni in zato bolj osamljeni, kar spet pomeni, da je več prostora za depresijo in anksioznost, a samo odprimo knjige, pa bomo samouničevalno vedenje videli v vsej naši zgodovini, popular- nost melanholije v 19. stoletju pa se precej prekriva s popular- nostjo depresije.« Nazaj v normalnost V letu 2020 smo bili v Slove- niji po naraščanju števila pred- pisanih dnevnih odmerkov na 11. mestu med 24 evropskimi državami. Pri tem se kaže prav poseben vzorec, na katerega opozarja antropologinja Godi- na – med enajsterico držav, v katerih poraba antidepresivov narašča najstrmeje, je kar šest takšnih, ki so izšle iz socializ- ma v neoliberalni kapitalizem. Na prvem mestu je Estonija, kjer so v zadnjem desetle- tju zdravniki povečali obseg predpisovanja teh tablet za 133 odstotkov, sledi ji Latvija s 108-odstotnim povečanjem. V Sloveniji bomo morali torej temeljito razmisliti, kako naj se kot družba izognemo tem tren- dom – kajti, naj ne bo pomote, v to smer gremo. Kot posame- znik lahko za svoje duševno zdravje storimo precej z ustre- znim življenjskim slogom, če si osmišljamo bivanje s krea- tivnostjo, predvsem pa krepi- mo zdrave odnose, v katerih smo sprejeti tudi v stiski. Nina Klinar je na Instagramu del svojega okrevanja upravičeno pripisala antidepresivom, zelo poveden pa je podatek, da jo je na psihiatrijo odpeljal oče. To daje slutiti, da ji je v težkih ča- sih stala ob strani vsa družina, tovrstna podpora pa je v boju z duševnimi težavami naravnost neprecenljiva. Če vendarle postane prehu- do, človek pa se ujame v dol- gotrajne destruktivne vzorce, je vsekakor primerno obisko- vanje (priznanega in ustrezno usposobljenega) psihotera- pevta, s katerim lahko varno in brez obsojanja raziščemo in odpravimo vzroke svoje bolečine. A kaj, ko kliničnih psihologov, ki so edini uradno priznani kader za izvajanje psihoterapije, v Sloveniji dra- stično primanjkuje – v celotni državi jih deluje 96, potrebova- li pa bi jih trikrat več. Precej težje, praktično nemo- goče pa je v doglednem času izkoreniniti družbene vzroke duševnih motenj. Kajti naj še tako vztrajno meditiramo in vadimo čuječnost, jemljemo CBD in mukoma rudarimo po lastni in družinski preteklosti, v končni fazi pa ubogljivo gol- tamo antidepresive, je dejstvo, da naše travme v znatni meri ne izvirajo iz nas samih – stiske naših ubogih, izčrpanih, pre- strašenih možganov so nema- lokrat normalen odziv telesa na nenormalnost okoliščin, v katerih bivamo. In šele ko se spremenijo te okoliščine, lah- ko žičke v glavi prenesejo težo misli, ki se rojevajo v njej. Foto: Pexels Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Rak prebavil Korak za korakom za boljše preživetje V Sloveniji vsako leto zaradi ene od oblik raka prebavil zboli približno tri tisoč ljudi. Še vedno vsako leto umre pri- bližno 1.900 ljudi s to diagnozo, v Združenju EuropaColon Slovenija spodbujajo k čim bolj zgodnjem odkrivanju teh bolezni. Zgodnja diagnoza namreč bistveno pripomore k daljšemu preživetju ter h krajšemu in k lažjemu zdravlje- nju, s tem pa tudi h kakovostnejšemu življenju. Marec je vsako leto – že 15 let zapored – posvečen osveščanju o raku prebavil. »Letos posebno pozornost namenjamo raku debelega črevesa in danke, in sicer zla- sti bolnikom, ki so mlajši od 50 let. V Sloveniji zaradi tega raka vsako leto zboli 1.350 ljudi. Že od leta 2009 ob- staja presejalni program za zgodnje odkrivanje predra- kavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki, ki je namenjen ljudem v sta- rosti od 50 do 74 let. Ta sta- rostni razpon je seveda smi- seln, ker je še vedno večina obolelih starejših od 50 let, a podatki kažejo, da povsod po svetu raste število mla- dih bolnikov s tem rakom. Po podatkih registra raka jih je leta 2015 zbolelo 74, leta 2020 pa že 105, kar pomeni, da se je to število v petih le- tih povečalo za četrtino. To je vsekakor zaskrbljujoče,« pravijo v Združenju Europa- Colon Slovenija, ki vrsto let pomaga bolnikom. Bodite pozorni na simptome »Ker za mlajše bolnike z ra- kom debelega črevesa in dan- ke še vedno ni presejalnega programa in žal nič ne kaže, da ga bo Slovenija kmalu uve- dla, je še toliko pomembneje, da so ljudje pozorni na simp- tome,« opozarjajo v združe- nju. Svetujejo, naj bodo ljudje pozorni zlasti na bolečine v trebuhu, na motnje pri odva- janju blata (izmenjujoča se driska in zaprtje), kri v blatu, na spremenjeno obliko blata (to postane tanko kot svinč- nik) ali na občutek nepopol- no izpraznjenega črevesa. »Če ti simptomi trajajo več kot 14 dni, osebe vsekakor potrebujejo nadaljnjo obrav- navo in obisk pri zdravniku. Posebna pozornost velja tudi, ko se ta rak pojavlja pri več članih v družini,« pojasnju- jejo v združenju. Krvnim so- rodnikom v takšnih družinah stroka svetuje, naj opravijo preventivno kolonoskopijo, in sicer približno deset let prej, preden se je pojavil rak pri njihovem sorodniku ali sorodnikih. Rak naj ne bo tabu Rak že dolgo ni več smr- tna obsodba in vedno več je oblik, ki jih zdravniki bo- disi pozdravijo bodisi zelo dobro in dolgo obvladujejo. Kljub velikemu napredku pri obravnavi bolnikov tako med njimi kot v splošni javnosti še vedno vlada veliko stigme in tabujev, marsikoga je o bo- lezni tudi strah govoriti. To je na svoji koži občutil tudi Marko Tadejević, ki je za- radi raka debelega črevesa in danke zbolel pred šestimi leti in doživel popoln šok: »Najprej sploh nisem verjel, da se to res dogaja, in sem bil v dilemi, ali naj o tem sploh komurkoli povem, saj sem želel pred tem zaščititi svoje domače. A potem sem se odločil, da bom povedal, in danes vidim, kako zelo pomembni in dragoceni so podpora bližnjih, pogovor z njimi, spodbuda v trenutkih, ko je zaradi kemoterapije lahko zelo težko. Prav zaradi svojih otrok in žene sem pre- brodil vse stiske in strahove, da sem danes tu, živ in lahko spet delam. Za štiri ure, a lah- ko.« Tadejević pravi, da danes povsem drugače gleda na ži- vljenje, na ljudi okoli sebe, na majhne stvari: »Vem, da je o raku treba govoriti, da bodo ljudje poučeni o simptomih, da se bodo odzvali in šli k zdravniku, da jih o bolezni ne bo sram govoriti.« Podpora, znanje in informacije tudi v društvih bolnikov Podpora je v času, ko bol- nik izve za diagnozo in se sooča z zdravljenjem, zelo pomembna in dragocena. Bolezen je veliko čustveno, duševno in fi zično breme. »Tega se zelo zavedamo tudi v Združenju EuropaColon Slovenija. Naša vloga je, da bolnike in njihove svoj- ce skušamo opogumiti, da sprejmejo bolezen, svetuje- Slogan letošnjega mednarodnega meseca osveščanja je bil Korak za korakom. Sporočilo je večplastno. Je nad- gradnja lani začete kampanje, s katero so po vsej Evropi nabirali korake za zdravje, obenem pa predstavlja tudi postopno pot do boljših rezultatov zdravljenja raka de- belega črevesa in danke. Aplikacija je na voljo na spletni strani Združenja EuropaColon Slovenija. Več informacij o vseh storitvah in dejavnostih združe- nja je objavljenih na www.europacolon.si. Ljudje morajo biti pozorni zlasti na bolečine v trebuhu, na motnje pri odvajanju blata (izmenjujoča se driska in zaprtje), kri v blatu, na spremenjeno obliko blata (to postane tanko kot svinčnik) ali na občutek nepopolno izpraznjenega črevesa. (Foto: Pixabay) »Vloga našega društva je, da bolnike in njihove svojce skušamo opogumiti, da sprejmejo bolezen, svetujemo, naj čim več sprašujejo in o svoji bolezni govorijo z zdravstvenim osebjem in bližnjimi, tu pa smo tudi mi,« pravi Ivka Glas. »Najprej sploh nisem verjel, da se to res dogaja, in sem bil v dilemi, ali naj o tem sploh komurkoli povem, saj sem želel pred tem zaščititi svoje domače. A potem sem se odločil, da bom povedal, in danes vidim, kako zelo pomembna je podpora bližnjih,« pravi Marko Tadejević. mo, naj čim več sprašujejo in o svoji bolezni govorijo z zdravstvenim osebjem in bli- žnjimi, tu pa smo tudi mi,« pravi predsednica Združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas. S tem povabi vse bol- nike z rakom prebavil in nji- hove svojce, naj se včlanijo v združenje, kjer bodo dobili informacije o bolezni, lahko pa se vključijo tudi v podpor- no skupino ali se prijavijo na prehranski posvet. VEČ ENERGIJE BOLJŠE POČUTJE MANJ STRESA MANJ IZGORELOSTI MANJ NOTRANJIH VNETIJ HITREJŠE OKREVANJE ZMANJŠANJE AVTOIMUNIH BOLEZNI IN ŠE VELIKO DRUGIH POZITIVNIH LASTNOSTI info@oxyhip.si www.oxyhip.si OXYHIP CENTER CELEIAPARK CELJE 031 407 059 NAJ BO VAŠE ZDRAVJE NA PRVEM MESTU Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja Manj zob, več tveganja za demenco Kronični bolniki morajo zobozdrav- nika obiskati po- gosteje kot zdravi ljudje. V primerih kronične bolezni je potrebna kon- trola vsakih šest do osem mesecev. Letošnji svetovni dan ustnega zdravja je bil posve- čen osveščanju o vplivu ustnega zdravja na sistemske bolezni. Ustno zdravje je namreč neločljivo povezano s splošnim zdravjem. V Zdravniški zbornici Sloveni- je so poudarili, da bolezni zob in ustne votline po- membno vplivajo na kakovost življenja, posamezni- kovo vsakodnevno delovanje in psihosocialno stanje. Osvetlili so povezavo med stanjem v ustni votlini in tremi sistemskimi bolezni – osteoporozo, sladkorno boleznijo in demenco. ŠPELA OŽIR »Kronični bolniki morajo zobozdravnika obiskati po- gosteje kot zdravi ljudje. V primerih kronične bolezni je potrebna kontrola na šest do osem mesecev. Nujna je redna in učinkovita ustna higiena, ki mora biti prilagojena kronič- ni bolezni. Za zdravo ustno votlino in urejeno kronično bolezen je izjemnega pomena sodelovanje bolnika, zdravni- ka in zobozdravnika. S skrbjo za ustno zdravje poskrbimo tudi za svoje splošno zdravje,« je v uvodu v novinarsko kon- ferenco ob 20. marcu, svetov- nem dnevu ustnega zdravja, poudaril Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delov- ne skupine Ustno zdravje v Odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Sloveni- je. Ta je lani v sodelovanju z zdravniki in zobozdravniško delovno skupino za ustno zdravje začela kampanjo osveščanja, da lahko slabo ustno zdravje poslabša kro- nične bolezni. Na nedavnem dogodku je zbornica predsta- vila povezavo s tremi sistem- skimi boleznimi, ki pogosto prizadenejo prebivalce – oste- oporozo, sladkorno boleznijo in demenco. Ne zamolčite sladkorne bolezni! Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton je poudaril, da ima v Sloveniji približno 10 odstot- Neurejena sladkorna bolezen se v ustni votlini lahko kaže kot občutek suhih in pekočih ust, v izgubi okusa, ustnem zadahu, glivičnih okužbah, slabem celjenju ran, krvavitvi iz dlesni, majavosti zob in parodontalni bolezni. Zdravniška zbornica je osvetlila povezavo med stanjem v ustni votlini in tremi sistemskimi bolezni – osteoporozo, sladkorno boleznijo in demenco. Vrhuns zobozdravstvene storitve nudimo že 30 let. Več informacij: www.ludvigdental.si 031 740 760 info@ludvigdental.si kov prebivalcev sladkorno bolezen. »Pomembno je so- delovanje stroke in bolnikov. Če ti o svoji bolezni ne obve- stijo zobozdravnika, lahko to pripelje do nadaljnjih ne- všečnosti in zapletov. Bolniki velikokrat odlašajo z obiskom zobozdravnika, dokler jih ne boli. Ko zaboli, je že prepo- zno.« Nižja mineralna kostna gostota in osteoporozi zlom pomenita več izgubljenih zob. Zobozdravniki za odrasle osebe svetujejo preglede na eno leto. Seveda nas zdra- vstvene in včasih tudi ču- stvene situacije v odrasli dobi pahnejo iz ravnovesja, kar lahko predstavlja potrebo po pogostejši obravnavi, je opo- zoril Praprotnik. »Situacije, v katerih se lahko znajdemo kot kronični bolniki, nam namreč rušijo dnevno rutino, sploh v obdobjih nenadzorovane bo- lezni in ob akutnih poslabša- njih. Takrat so preventivni obi- ski zobozdravnika priporočeni na šest mesecev, umivanje zob pa več kot dvakrat dnevno.« Manjše število zob pri starejših je povezano s povečanim tveganjem za kognitivni upad in pojav demence. Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki v Lju- bljani, je opozoril, da je po- vezava med ustnim zdravjem in sladkorno boleznijo dvo- smerna. »Neurejena sladkor- na bolezen se v ustni votlini lahko kaže kot občutek suhih in pekočih ust, izguba okusa, ustni zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavitev iz dlesni, majavost zob in parodontalna bolezen, ki lah- ko vodi v izgubo zob. Slabo ustno zdravje lahko poslabša sladkorno bolezen in oteži nadzorovanje sladkorja. Pri osebah s sladkorno bolezni- jo se parodontalna bolezen pojavlja pogosteje in v bolj napredovalni obliki ter vpli- va na urejenost glikemije.« Manj zob, več tveganja za demenco Družinska zdravnica mag. Tatjana Cvetko, dr. med., vodja Društva Primorske spominčice, je poudarila, da je manjše število zob pri starejših povezano s poveča- nim tveganjem za kognitiv- ni upad in pojav demence. »Bolniki zaradi narave bole- zni izgubijo potrebo, moti- vacijo in spretnost umivanja zob kot enega od osnovnih higienskih opravil. Posledič- no je treba redno umivanje zob uvesti med vsakodnev- na rutinska opravila že na začetku bolezni. Za bolnike z demenco je priporočlji- vo, da se izogibajo sladkim jedem in da uživajo dovolj tekočine, vode za žejo. Siste- matični preventivni pristop in redni pregledi pri zoboz- dravniku izboljšajo ustno zdravje in odložijo potrebo po dodatnem zdravljenju.« Osteoporoza vpliva tudi na zobe O povezavi ustnega zdravja in osteoporoze je spregovoril prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., vodja endokrinološke- ga oddelka v UKC Ljubljana. Pojasnil je, da je osteoporoza sistemska bolezen kosti, ki vpliva tudi na ustno zdravje. »Nižja mineralna kostna go- stota in osteoporozni zlom pomenita več izgubljenih zob. Po menopavzi sta ver- jetno precej povezani tudi osteoporoza in parodontalna bolezen. Zdravljenje osteo- poroze z zelo pogostimi, močnimi, antiresorptivni- mi zdravili lahko povzroči redke, vendar hude nežele- ne učinke, med katerimi je najbolj znana osteonekroza čeljusti.« Za zdrave kosti so zelo pomembni redna tele- sna dejavnost, pri kateri so kosti obtežene z gravitacijo, zadosten vnos kalcija, vita- mina D in beljakovin. Foto: Pexels Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Dr. Jerman je ena od samo dveh seksologinj ginekolo- ginj pri nas. Nisva gledali Slovenkam pod kovter in nisva preštevali orgazmov – pogovarjali sva se o eni od stvari, o katerih vse pre- malo govorimo: o spolnosti v meni. Kaj jo zavira? Kako se da pomagati? In o sreč- nih koncih, o ustih do ušes. »Kako lahko človeku, ki si jo želi ohranjati, čeprav se vča- sih sploh ni dalo pomagati, zdaj mu pa spremeniš svet, no, pravzaprav obema. Zelo sem vesela, kadar dobim take povratne informacije,« pravi o pacientki iz uvoda. »Včasih nismo imeli terapij in poma- gal, da bi izboljšali kakovost življenja v meni, zdaj jih pa imamo.« Vendar vse to lahko poma- ga le pod enim pogojem: da se o svojih težavah pogovori- te s svojim ginekologom, ker vam le tako lahko pomaga. Ste vedeli, da spolnost pomaga preprečevati demenco? »Starejši še vedno mislijo, da spolnost ni primerna, ko prideš v meno, da se ne govori o tem, da se tega ne dela … a prav to je slabo za dobrobit telesa, kajti študije dokazujejo, da spolnost, ki jo par ohranja, pozitivno vpliva na telo in zmanjša možnost kroničnih obolenj, demence in seveda tudi dobro vpliva na partnerstvo, na povezanost para.« »Če je spolni odnos boleč ali so prisotne kakšne druge težave, seveda tudi želja upade, ker zakaj bi si želel nekaj, kar ni več prijetno?« Ste že slišali za GSM? Ne, nič v zvezi s telefo- nijo, to je še eno občasno darilce mene, genitouri- narni sindrom menopa- vze – kombinacija suhe, pekoče nožnice in pona- vljajočih se uroinfektov, se pravi vnetij mehurja. To je težava, ki jo je imela tudi gospa iz uvodne zgodbe. »To je redkejša težava, ampak stvar je v tem, da je začetni del sečnice tudi pod vplivom estrogenov, in ko estrogen upada, ne samo v nožnici, se sluzni- ca tanjša. Stanjša se tudi v začetnem delu sečnice, bakterije tako veliko hitre- je vdrejo skozi sečnico v mehur in povzročijo uro- infekt. Tipična pacientka pride, ker jo zdravnik po- šilja zaradi pogostih uro- infektov, da jo še ginekolo- ško pregledamo. Rešitev je zelo dobra lokalna estro- genska terapija, ki obnovi sluznico v začetnem delu Seksologinja in ginekologinja Katarina Jerman Spolnost v meni odlična za telo in dušo »Imam pacientko, gospo sredi šestdesetih, ki je prišla na lasersko terapijo, ker se je bala spolnih odnosov, saj je dobila po vsakem odnosu vnetje mehurja – čisto po vsakem odnosu. Učinek laserja je boljši, če nožnico pripravimo na poseg najprej z lokalnimi estrogeni, potem sva izvedli še lasersko terapijo. Čez štiri ali šest tednov, toliko je razmak med dvema terapijama, je gospa prišla z usti do ušes: ›Ne morem verjeti, to je čisto drug svet, jaz nimam nobenih težav, z možem sva imela odnose skoraj vsak dan, ker me je zanimalo, kaj se zgodi potem – nič!‹« Resnična zgodba iz prakse Katarine Jerman. JELKA SEŽUN Vse preveč žensk še vedno molči – ker jim je nerodno ali pa ker mislijo, da se ne da pomagati. Ker še vedno živijo v veri, da je v meni pač tako in da je treba nevšečnosti, ki jih prinaša, trpeti do konca življenja. Ni res! Danes je mogoče marsikaj, kar še pred kratkim ni bilo. Čudežna svetloba Najprej je treba vedeti, o čem sploh govorimo: »Me- nopavza je dostikrat napačno uporabljen izraz – menopa- vza je zadnja menstruacija v življenju ženske, naprej je pa mena. Pred tem je peri- menopavza, ki se v povpre- čju začne okrog štiridesete- ga leta. Po štiridesetem se že začnejo težave, ki se lahko poslabšajo, ko ženska vstopi v meno, torej po njeni zadnji menstruaciji. To so lahko psihične teža- ve, se pravi od nihanj razpo- loženja do motenj spanja, lahko tudi hujše vrtoglavice, bolečine v sklepih … Vse to je povezano in je pogosto tež- ko diagnosticirati, ker gredo ženske najprej k splošnemu zdravniku, sledijo ORL, ne- vrolog, psihiater, šele potem pridejo k nam. Če ni drugje nič najdeno, jim pri kakšnih hujših težavah damo nado- mestno hormonsko terapijo, ki je dandanes tudi estrogen v pršilu, naraven mikroniziran progesteron in tako naprej. Fiziološke težave pa so to- nus kože, tonus mišičja upa- da, atrofija sluznice v nožni- ci, suhost nožnice – pri tem lahko tudi marsikdaj poma- gamo, najprej s hialuronski- mi preparati, lokalnimi estro- genskimi preparati in zdaj že tudi z laserjem. Sluznico nožnice obdelamo z dolo- čenimi valovnimi dolžinami laserske svetlobe, kar je, po domače povedano, pomladi- tev nožnice. Aktiviramo rege- neracijo, se pravi, aktivira se neovaskularizacija in neoko- lageneza (nastanek novih žil in kolagenskih vlaken), kot da bi se procesi vrnili za kar nekaj let nazaj. Popravimo ohlapnost, pa še nožnica je znova vlažna.« Vendar učinek ni večen: »Terapijo je treba večkrat po- navljati, kajti vse, kar naredi- mo z lasersko terapijo, začne spet propadati, ker se seveda še naprej staramo. Se pravi, propada kolagen, propadajo na novo nastale kapilare. Po študijah in izkušnjah je tre- ba povprečno čez eno leto vse skupaj ponoviti. S tem v bistvu žensko s čim manj starostnimi spremembami pripeljemo v kasnejšo starost. Pri povešenosti sten nožnice do določene stopnje lahko to z laserjem ublažimo, pri uha- janju urina tudi – tistih hujših težav pa ne, tam res poma- ga samo operativna terapija. Laser je res zelo zelo dobra stvar, neinvazivna …« Slutite prihajajoči ampak? Tule je: terapija z laserjem je samoplačniška. In sploh ni poceni. Pomaga, če znaš prav narediti »V povprečju v Sloveniji ena laserska terapija stane okoli 300 evrov. Če je težava minimalna, sta potrebni dve v razmaku od štirih do šestih tednov. Če je težava hujša, tudi kdaj še tretja pa četrta terapija, ampak to je začetek. Gospo vedno opozorimo, da takoj ko zazna, da se stanje slabša, oziroma čez eno leto pride na obnovitveno terapi- jo, ni treba spet od začetka. Če pa čaka in se vse spet zelo poslabša, je treba znova za- četi od začetka. Finančno je zahtevna stvar, ampak učin- kovita. Je pa zmotno mišljenje, da laser pomaga pri tonu- su medeničnih mišic – ne, z laserjem lahko obdelano sluznico, tonus medeničnih mišic, ki v meni tudi zelo hi- tro upada, je treba pa krepiti s Keglovimi vajami. Dandanes imamo tudi za to zelo do- bre pripomočke. Perifit, na primer, je naprava, ki sproti umeri mišice in potem indi- vidualno daje vaje od lažjih do vedno težjih. Pomaga tudi v boju proti inkontinenci in prolapsu. Veliko je stvari, ki Zakaj nisem že prej začela? jih lahko ženska sama naredi za kakovost življenja.« Keglove vaje so preprost, učinkovit in v celoti brezpla- čen način za preprečevanje urinske inkontinence in še kakšne težave, ki jo prine- se mena, vendar dr. Jerman opaža, da jih veliko žensk nepravilno izvaja, pa so zato neučinkovite. »Stisnejo mi- šice v trebuhu, v zadnjici … samo tam ne, kjer bi jih mo- rale.« Pravilne izvedbe vaj vas – teoretično – lahko nauči vaš ginekolog, a ker jih je veliko premalo in ker imajo odmer- jenega premalo časa za vsako pacientko, tega večinoma ne počnejo. Samo povedati je treba »Pri spolnosti je pa tako, da starejši še vedno mislijo, da spolnost ni primerna, ko pri- deš v meno, da se ne govori o tem, da se tega ne dela … A prav to je slabo za dobrobit telesa, kajti študije dokazu- jejo, da spolnost, ki jo par ohranja, pozitivno vpliva na telo in zmanjša možnost kro- ničnih obolenj, demence in seveda tudi dobro vpliva na partnerstvo, na povezanost para. Dejstvo pa je, da veliko parov spolnost težko ohranja zato, ker se marsikaj spreme- ni: moški imajo težave, žen- ske pa tudi – suha nožnica, po odnosu jih peče, manj čutijo, ker so mišice bolj ohlapne … Ampak za vse to imamo zdaj rešitve – samo povedati mora- jo, kar je pa še zmeraj težko. Po moji oceni od deset do dvajset odstotkov pacientk neposredno govori o težavi, ko pridejo v ambulanto, pri drugih pa, ko vidim sluzni- co, večinoma jaz vprašam, ker vem, da se potem odpre razprava in jim lahko poma- gamo. O takih težavah se v gi- nekološki ambulanti, ko imaš deset minut časa, ženske zelo težko pogovarjajo.« Za šport, za seks in … za lase? »Do upada želje pri ženski ne pride toliko zaradi hor- monskega stanja, temveč predvsem zaradi psihične- Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE »Če imate težave, vprašajte ginekologa, saj je spolnost kot v rodnem obdobju pomembna tudi kasneje v menopavzi.« sečnice in nožnici, in ti ponavljajoči se uroinfekti se potem prenehajo.« Res je, pravi Jermanova, da se nekatere ženske branijo hormonske terapije, ker se bojijo – neupravičeno – da bodo zaradi nje dobile raka. »Velikokrat se to zgodi, sploh pri tej lokalni estro- genski terapiji, zato ker večinoma drugih težav nimajo. Tiste ženske, ki imajo še druge težave (ob- live, nespečnost), te imajo tako slabo kakovost življe- nja, da so večinoma zelo vesele, da jim to terapijo ponudimo. Te, ki imajo samo lokalne težave, pa berejo o stranskih učinkih in potem po navadi kličejo nazaj. Ampak ti stranski učinki so lahko mikrorav- ni povišanja estrogena v obtoku, večinoma jih pa sploh ni. Pri lokalni estro- genski terapiji ni sistem- skih stranskih učinkov. Po- tem jim razložim, da je to samo začasno jemanje, ki se lahko dela s prekinitva- mi šest mesecev, ko težave minejo, prekinemo, potem pa spet … Osemdeset od- stotkov jih potem sprejme terapijo, dvajset odstotkov pa še zmeraj reče ne, am- pak potem polovica od teh pride nazaj. Ko vidijo, da se težave ne nehajo, začne- jo to uporabljati, in veliko jih potem reče, joj, zakaj nisem že prej začela!« ga, ker si ženske rečejo, aha, zdaj je moje rodno obdobje zaključeno, še zmeraj vlada miselnost o ›neuporabnosti‹ ženske, pa nekakšno žalova- nje za rodnim obdobjem, za mladimi leti. Ampak ženska, ki je imela prej s partnerjem zadovoljivo spolnost in kjer je komunikacija potekala, pri tistih vidim, da znajo skomu- nicirati, znajo prilagoditi od- nose ali pa vsaj pridejo vpra- šat, da to lahko ohranjajo. Taka ženska ne bo občutila upada želje, ker bo spolnost še zmeraj zadovoljiva. Če pa je kakšna težava, če je boleči- na ali karkoli, pa seveda tudi želja upade, ker zakaj bi si želel nekaj, kar ni več prije- tno? Pogosto je prvo vpraša- nje: ›Kaj naj zdaj uporabim? Uporabljava lubrikant, pa to ni dovolj.‹ Odgovor je lahko dober lu- brikant na silikonski osnovi, na primer Überlube, v tujini že dolgo znan (zdaj se dobi tudi pri nas), ki je na sekso- loški ravni čisto drugačen kot lubrikant na vodni osnovi, je za stopnjo više. Lubrikant na vodni osnovi namreč de- luje kratek čas, par minut, potem se pa učinek izgubi, silikonski lubrikant pa se vpije v sluznico in naredi zelo mehko kožo, tako da trenje ni neprijetno. Prvotno so Überlube razvili za špor- tnike – za frikcijske odrgnine pri kolesarjih, maratoncih, in potem ugotovili, da gre lahko tudi na vse sluznice. Tudi sti- listi za lase ga uporabljajo.« In koliko izdelkov je mogoče še uporabljati za šport, seks in pričesko? »Odkar sem se začela ukvarjati s spolnimi motnja- mi, nenehno iščem, kaj je novega v svetu, kaj bi lahko ženskam ponudila,« pravi so- govornica. A še bolj kot pri- pomočki je pomembno tole, poudarja: »Naj ženskam ne bo tabu vprašati ginekologa, če so take težave, saj je spol- nost prav tako kot v rodnem obdobju pomembna tudi po- zneje v meni.« Foto: Šimen Zupančič Po telefonu ali videoklicu. Zdravnik 360 za posvet in napotitev k specialistu. *Povprečna ocena zadovoljstva s storitvami Zdravstvene točke za leto 2023: 4,78 Vir: Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., 2023, www.triglavzdravje.si/zdravstvene-storitve/zdravstvena-tocka, spletna anketa zadovoljstva s storitvami Zdravstvene točke tiskan_oglas_Zdravnik_360_137x394.pdf 1 20.03.2024 15:48:46 Katarina Jerman je ena od samo dveh seksologinj ginekologinj pri nas. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Dr. Jerman je ena od samo dveh seksologinj ginekolo- ginj pri nas. Nisva gledali Slovenkam pod kovter in nisva preštevali orgazmov – pogovarjali sva se o eni od stvari, o katerih vse pre- malo govorimo: o spolnosti v meni. Kaj jo zavira? Kako se da pomagati? In o sreč- nih koncih, o ustih do ušes. »Kako lahko človeku, ki si jo želi ohranjati, čeprav se vča- sih sploh ni dalo pomagati, zdaj mu pa spremeniš svet, no, pravzaprav obema. Zelo sem vesela, kadar dobim take povratne informacije,« pravi o pacientki iz uvoda. »Včasih nismo imeli terapij in poma- gal, da bi izboljšali kakovost življenja v meni, zdaj jih pa imamo.« Vendar vse to lahko poma- ga le pod enim pogojem: da se o svojih težavah pogovori- te s svojim ginekologom, ker vam le tako lahko pomaga. Ste vedeli, da spolnost pomaga preprečevati demenco? »Starejši še vedno mislijo, da spolnost ni primerna, ko prideš v meno, da se ne govori o tem, da se tega ne dela … a prav to je slabo za dobrobit telesa, kajti študije dokazujejo, da spolnost, ki jo par ohranja, pozitivno vpliva na telo in zmanjša možnost kroničnih obolenj, demence in seveda tudi dobro vpliva na partnerstvo, na povezanost para.« »Če je spolni odnos boleč ali so prisotne kakšne druge težave, seveda tudi želja upade, ker zakaj bi si želel nekaj, kar ni več prijetno?« Ste že slišali za GSM? Ne, nič v zvezi s telefo- nijo, to je še eno občasno darilce mene, genitouri- narni sindrom menopa- vze – kombinacija suhe, pekoče nožnice in pona- vljajočih se uroinfektov, se pravi vnetij mehurja. To je težava, ki jo je imela tudi gospa iz uvodne zgodbe. »To je redkejša težava, ampak stvar je v tem, da je začetni del sečnice tudi pod vplivom estrogenov, in ko estrogen upada, ne samo v nožnici, se sluzni- ca tanjša. Stanjša se tudi v začetnem delu sečnice, bakterije tako veliko hitre- je vdrejo skozi sečnico v mehur in povzročijo uro- infekt. Tipična pacientka pride, ker jo zdravnik po- šilja zaradi pogostih uro- infektov, da jo še ginekolo- ško pregledamo. Rešitev je zelo dobra lokalna estro- genska terapija, ki obnovi sluznico v začetnem delu Seksologinja in ginekologinja Katarina Jerman Spolnost v meni odlična za telo in dušo »Imam pacientko, gospo sredi šestdesetih, ki je prišla na lasersko terapijo, ker se je bala spolnih odnosov, saj je dobila po vsakem odnosu vnetje mehurja – čisto po vsakem odnosu. Učinek laserja je boljši, če nožnico pripravimo na poseg najprej z lokalnimi estrogeni, potem sva izvedli še lasersko terapijo. Čez štiri ali šest tednov, toliko je razmak med dvema terapijama, je gospa prišla z usti do ušes: ›Ne morem verjeti, to je čisto drug svet, jaz nimam nobenih težav, z možem sva imela odnose skoraj vsak dan, ker me je zanimalo, kaj se zgodi potem – nič!‹« Resnična zgodba iz prakse Katarine Jerman. JELKA SEŽUN Vse preveč žensk še vedno molči – ker jim je nerodno ali pa ker mislijo, da se ne da pomagati. Ker še vedno živijo v veri, da je v meni pač tako in da je treba nevšečnosti, ki jih prinaša, trpeti do konca življenja. Ni res! Danes je mogoče marsikaj, kar še pred kratkim ni bilo. Čudežna svetloba Najprej je treba vedeti, o čem sploh govorimo: »Me- nopavza je dostikrat napačno uporabljen izraz – menopa- vza je zadnja menstruacija v življenju ženske, naprej je pa mena. Pred tem je peri- menopavza, ki se v povpre- čju začne okrog štiridesete- ga leta. Po štiridesetem se že začnejo težave, ki se lahko poslabšajo, ko ženska vstopi v meno, torej po njeni zadnji menstruaciji. To so lahko psihične teža- ve, se pravi od nihanj razpo- loženja do motenj spanja, lahko tudi hujše vrtoglavice, bolečine v sklepih … Vse to je povezano in je pogosto tež- ko diagnosticirati, ker gredo ženske najprej k splošnemu zdravniku, sledijo ORL, ne- vrolog, psihiater, šele potem pridejo k nam. Če ni drugje nič najdeno, jim pri kakšnih hujših težavah damo nado- mestno hormonsko terapijo, ki je dandanes tudi estrogen v pršilu, naraven mikroniziran progesteron in tako naprej. Fiziološke težave pa so to- nus kože, tonus mišičja upa- da, atrofija sluznice v nožni- ci, suhost nožnice – pri tem lahko tudi marsikdaj poma- gamo, najprej s hialuronski- mi preparati, lokalnimi estro- genskimi preparati in zdaj že tudi z laserjem. Sluznico nožnice obdelamo z dolo- čenimi valovnimi dolžinami laserske svetlobe, kar je, po domače povedano, pomladi- tev nožnice. Aktiviramo rege- neracijo, se pravi, aktivira se neovaskularizacija in neoko- lageneza (nastanek novih žil in kolagenskih vlaken), kot da bi se procesi vrnili za kar nekaj let nazaj. Popravimo ohlapnost, pa še nožnica je znova vlažna.« Vendar učinek ni večen: »Terapijo je treba večkrat po- navljati, kajti vse, kar naredi- mo z lasersko terapijo, začne spet propadati, ker se seveda še naprej staramo. Se pravi, propada kolagen, propadajo na novo nastale kapilare. Po študijah in izkušnjah je tre- ba povprečno čez eno leto vse skupaj ponoviti. S tem v bistvu žensko s čim manj starostnimi spremembami pripeljemo v kasnejšo starost. Pri povešenosti sten nožnice do določene stopnje lahko to z laserjem ublažimo, pri uha- janju urina tudi – tistih hujših težav pa ne, tam res poma- ga samo operativna terapija. Laser je res zelo zelo dobra stvar, neinvazivna …« Slutite prihajajoči ampak? Tule je: terapija z laserjem je samoplačniška. In sploh ni poceni. Pomaga, če znaš prav narediti »V povprečju v Sloveniji ena laserska terapija stane okoli 300 evrov. Če je težava minimalna, sta potrebni dve v razmaku od štirih do šestih tednov. Če je težava hujša, tudi kdaj še tretja pa četrta terapija, ampak to je začetek. Gospo vedno opozorimo, da takoj ko zazna, da se stanje slabša, oziroma čez eno leto pride na obnovitveno terapi- jo, ni treba spet od začetka. Če pa čaka in se vse spet zelo poslabša, je treba znova za- četi od začetka. Finančno je zahtevna stvar, ampak učin- kovita. Je pa zmotno mišljenje, da laser pomaga pri tonu- su medeničnih mišic – ne, z laserjem lahko obdelano sluznico, tonus medeničnih mišic, ki v meni tudi zelo hi- tro upada, je treba pa krepiti s Keglovimi vajami. Dandanes imamo tudi za to zelo do- bre pripomočke. Perifit, na primer, je naprava, ki sproti umeri mišice in potem indi- vidualno daje vaje od lažjih do vedno težjih. Pomaga tudi v boju proti inkontinenci in prolapsu. Veliko je stvari, ki Zakaj nisem že prej začela? jih lahko ženska sama naredi za kakovost življenja.« Keglove vaje so preprost, učinkovit in v celoti brezpla- čen način za preprečevanje urinske inkontinence in še kakšne težave, ki jo prine- se mena, vendar dr. Jerman opaža, da jih veliko žensk nepravilno izvaja, pa so zato neučinkovite. »Stisnejo mi- šice v trebuhu, v zadnjici … samo tam ne, kjer bi jih mo- rale.« Pravilne izvedbe vaj vas – teoretično – lahko nauči vaš ginekolog, a ker jih je veliko premalo in ker imajo odmer- jenega premalo časa za vsako pacientko, tega večinoma ne počnejo. Samo povedati je treba »Pri spolnosti je pa tako, da starejši še vedno mislijo, da spolnost ni primerna, ko pri- deš v meno, da se ne govori o tem, da se tega ne dela … A prav to je slabo za dobrobit telesa, kajti študije dokazu- jejo, da spolnost, ki jo par ohranja, pozitivno vpliva na telo in zmanjša možnost kro- ničnih obolenj, demence in seveda tudi dobro vpliva na partnerstvo, na povezanost para. Dejstvo pa je, da veliko parov spolnost težko ohranja zato, ker se marsikaj spreme- ni: moški imajo težave, žen- ske pa tudi – suha nožnica, po odnosu jih peče, manj čutijo, ker so mišice bolj ohlapne … Ampak za vse to imamo zdaj rešitve – samo povedati mora- jo, kar je pa še zmeraj težko. Po moji oceni od deset do dvajset odstotkov pacientk neposredno govori o težavi, ko pridejo v ambulanto, pri drugih pa, ko vidim sluzni- co, večinoma jaz vprašam, ker vem, da se potem odpre razprava in jim lahko poma- gamo. O takih težavah se v gi- nekološki ambulanti, ko imaš deset minut časa, ženske zelo težko pogovarjajo.« Za šport, za seks in … za lase? »Do upada želje pri ženski ne pride toliko zaradi hor- monskega stanja, temveč predvsem zaradi psihične- Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE »Če imate težave, vprašajte ginekologa, saj je spolnost kot v rodnem obdobju pomembna tudi kasneje v menopavzi.« sečnice in nožnici, in ti ponavljajoči se uroinfekti se potem prenehajo.« Res je, pravi Jermanova, da se nekatere ženske branijo hormonske terapije, ker se bojijo – neupravičeno – da bodo zaradi nje dobile raka. »Velikokrat se to zgodi, sploh pri tej lokalni estro- genski terapiji, zato ker večinoma drugih težav nimajo. Tiste ženske, ki imajo še druge težave (ob- live, nespečnost), te imajo tako slabo kakovost življe- nja, da so večinoma zelo vesele, da jim to terapijo ponudimo. Te, ki imajo samo lokalne težave, pa berejo o stranskih učinkih in potem po navadi kličejo nazaj. Ampak ti stranski učinki so lahko mikrorav- ni povišanja estrogena v obtoku, večinoma jih pa sploh ni. Pri lokalni estro- genski terapiji ni sistem- skih stranskih učinkov. Po- tem jim razložim, da je to samo začasno jemanje, ki se lahko dela s prekinitva- mi šest mesecev, ko težave minejo, prekinemo, potem pa spet … Osemdeset od- stotkov jih potem sprejme terapijo, dvajset odstotkov pa še zmeraj reče ne, am- pak potem polovica od teh pride nazaj. Ko vidijo, da se težave ne nehajo, začne- jo to uporabljati, in veliko jih potem reče, joj, zakaj nisem že prej začela!« ga, ker si ženske rečejo, aha, zdaj je moje rodno obdobje zaključeno, še zmeraj vlada miselnost o ›neuporabnosti‹ ženske, pa nekakšno žalova- nje za rodnim obdobjem, za mladimi leti. Ampak ženska, ki je imela prej s partnerjem zadovoljivo spolnost in kjer je komunikacija potekala, pri tistih vidim, da znajo skomu- nicirati, znajo prilagoditi od- nose ali pa vsaj pridejo vpra- šat, da to lahko ohranjajo. Taka ženska ne bo občutila upada želje, ker bo spolnost še zmeraj zadovoljiva. Če pa je kakšna težava, če je boleči- na ali karkoli, pa seveda tudi želja upade, ker zakaj bi si želel nekaj, kar ni več prije- tno? Pogosto je prvo vpraša- nje: ›Kaj naj zdaj uporabim? Uporabljava lubrikant, pa to ni dovolj.‹ Odgovor je lahko dober lu- brikant na silikonski osnovi, na primer Überlube, v tujini že dolgo znan (zdaj se dobi tudi pri nas), ki je na sekso- loški ravni čisto drugačen kot lubrikant na vodni osnovi, je za stopnjo više. Lubrikant na vodni osnovi namreč de- luje kratek čas, par minut, potem se pa učinek izgubi, silikonski lubrikant pa se vpije v sluznico in naredi zelo mehko kožo, tako da trenje ni neprijetno. Prvotno so Überlube razvili za špor- tnike – za frikcijske odrgnine pri kolesarjih, maratoncih, in potem ugotovili, da gre lahko tudi na vse sluznice. Tudi sti- listi za lase ga uporabljajo.« In koliko izdelkov je mogoče še uporabljati za šport, seks in pričesko? »Odkar sem se začela ukvarjati s spolnimi motnja- mi, nenehno iščem, kaj je novega v svetu, kaj bi lahko ženskam ponudila,« pravi so- govornica. A še bolj kot pri- pomočki je pomembno tole, poudarja: »Naj ženskam ne bo tabu vprašati ginekologa, če so take težave, saj je spol- nost prav tako kot v rodnem obdobju pomembna tudi po- zneje v meni.« Foto: Šimen Zupančič Po telefonu ali videoklicu. Zdravnik 360 za posvet in napotitev k specialistu. *Povprečna ocena zadovoljstva s storitvami Zdravstvene točke za leto 2023: 4,78 Vir: Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., 2023, www.triglavzdravje.si/zdravstvene-storitve/zdravstvena-tocka, spletna anketa zadovoljstva s storitvami Zdravstvene točke tiskan_oglas_Zdravnik_360_137x394.pdf 1 20.03.2024 15:48:46 Katarina Jerman je ena od samo dveh seksologinj ginekologinj pri nas. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Pomanjkanje gibanja in fi - zične dejavnosti predstavlja dejavnik za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bole- zni, kot so debelost, diabetes tipa dve in različne oblike srč- no-žilnih obolenj. Prav tako telesna nedejavnost vpliva na pospešen upad kognitiv- nih sposobnosti, povezana je celo s pojavom in z razvojem alzheimerjeve bolezni. Vadba za starejše S treningom ravnotežja preprečimo padce in zlome Vadba za starejše je izjemnega pomena pri ohranjanju zdravja, telesne energije in moči za vsakdanje življenje. Zadostna telesna dejavnost v življenju zmanjšuje možnost pojava krhkosti ter posledične odvisnosti pri starejših – telesna nedejavnost namreč še hitreje pripelje do izgube mišične mase, slabšanja ravnotežja in koordinacije ter s tem povečane možnosti padcev. TEA DEČMAN Telesna nedejavnost lahko hitro vodi v izgubo mišične mase ter s tem v povečano možnost padcev. Ob pojavu bolečin je hiter dostop do strokovne pomoči izjemnega pomena za uspešno reševanje težav in preprečevanje resnejših zapletov. V Centru zdravja Olimia omogočajo, da do izbranih specialistov, medicinske rehabilitacije in drugih storitev s področja fizioterapije pacienti dostopajo takrat, ko to potrebujejo. Individualni pristop in celostno zdravljenje Center zdravja Olimia iz Term Olimia je središče dobrega počutja, zdravja in vitalnosti. Tu se v celoto združijo blagodejna moč termalne vode, energija narave, filozofija selfnessa ter bogato znanje sodobne in alternativne medicine. Zaposleni in zunanji sodelavci Centra zdravja s svojim znanjem pomagajo pacientom z bolečinami v križu, vratu, kolkih, kolenih, gležnjih in ramenih. Uspešni so tudi pri lajšanju revmatskih in kožnih bolezni, poškodb po športnih aktivnostih in izboljšujejo stanje po operacijah. Njihove največje prednosti so bogato znanje, celostni in individualni pristop ter združevanje izročil Vzhoda s tehnologijami Zahoda. Specialisti v vaši bližini Center zdravja Olimia ponuja preglede pri različnih specialistih že od 90,00 EUR, pacienti pa se tako izognejo dolgim čakalnim vrstam v zdravstvenih ustanovah. V centru zdravja pacientom s težavami lokomotornega sistema – vratu, hrbtenice, kolkov ali kolen – pomagajo specialisti: • asis. dr. Matjaž Voršič, dr. med., spec. nevrokirurgije; • Marko Nabergoj, dr. med., spec. ortopedske kirurgije; • Peter Strašek, dr. med., spec. ortopedske kirurgije; • prim. Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortopedske kirurgije. Izboljšujejo počutje in vračajo gib Na pregled pri izbranih specialistih v Centru zdravja Olimia se lahko naročijo vsi pacienti s težavami v ramenih, vratni in ledveni hrbtenici, kolenih, kolkih, gležnjih. Opravljajo tudi diagnostično ultrazvočno preiskavo ter injicirajo blokade. Svetovali vam bodo pri zdravljenju poškodb, predlagali najbolj optimalen plan za povrnitev giba in dobrega počutja ter opravili fizioterapijo v Centru zdravja Olimia. Vse, ki želijo enostavneje dostopati do specialista v njihovi bližini in se tako izogniti dolgim čakalnim vrstam vabijo, da jih pokličejo na tel. št. 03 829 78 02, pišejo na e-naslov zdravje.info@terme-olimia.com ali jih obiščejo na recepciji Centra zdravja Olimia v Hotelu Breza v Termah Olimia. Naročnik oglasa: Terme Olimia d. d. Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek, info@terme-olimia.com, +386 3 829 78 36 Do specialista, ko ga potrebujete Vaje za ravnotežje in koordinacijo Pri starostnikih je pogost vzrok poškodb padec zaradi izgube ravnotežja, zato je re- dno izvajanje vaj za ravnotežje za starejšo populacijo bistve- no. Najboljša izbira so vaje, pri katerih stojimo na eni nogi, ali uporaba ravnotežne žoge. Vaje, pri katerih stojimo na eni nogi, začnemo izvajati statično in jih nato stopnjujemo oziro- ma preidemo v gibanje. Takšen primer je vaja, pri kateri enono- žno stojimo na mestu, drugo nogo pa primemo za koleno in jo dvignemo proti prsnemu košu. Stojte na eni nogi Če nam stanje na eni nogi predstavlja težave, se na začet- ku držimo stene in primemo dvignjeno nogo. Poskušamo stati na eni nogi blizu stene ali drugega stabilnega predmeta, ki se ga lahko v primeru izgube ravnotežja oprimemo. Teža je razporejena po celotnem sto- palu. Stisnemo kolčne mišice noge, na kateri stojimo. Sti- snemo tudi trebušne mišice in nato dvignemo drugo koleno do višine, ko se še čutimo sta- bilni. V položaju stojimo nekaj sekund oziroma največ pol mi- nute. Vajo večkrat ponovimo, in sicer izmenično z obema nogama. Pridobiti želimo bolj- še ravnotežje in stabilnost pri dnevnih opravilih (hoji, vsta- janju, stanju na eni nogi) in preprečiti padce. Naprednejša različica je, da hodimo naprej in pri vsakem koraku eno nogo Tudi v naši regiji so priljubljene telovadbe pod okriljem Šole zdravja. Takole smo jih pred nekaj leti ujeli v Šoštanju. Če vam stanje na eni nogi predsta- vlja težave, se na začetku držite stene in primite dvignjeno nogo. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Telesna nedejavnost vpliva na pospešen upad kognitivnih sposobnosti, povezana je celo s pojavom in z razvojem alzheimerjeve bolezni. Od klica v asistenčni center DO FIZIOTERAPEVTA V 2 DNEH!* Od klica v asistenčni center DO FIZIOTERAPEVTA V 2 DNEH!* *Vir: Vzajemna, d. v. z., stanje na dan 12. 2. 2024 Vzajemna, Ljubljanska cesta 18d, 3000 Celje DO ZDRAVNIKA, KO GA POTREBUJETE SKLENITE ZAVAROVANJE ZDRAVSTVENA POLICA! vzajemna-zdravstvena polica 2023 (278x95mm).indd 1 26. 03. 2024 16:27:16 Pomagamo vam odpraviti bolečine in bolezni ter vas ponovno pripravimo za kakovostno življenje. Kontaktni podatki: Fizioterapija Agilis Opekarniška cesta 15 d, 3000 Celje (Severna tribuna nogometnega stadiona Z’dežele) Telefon: 041 557 693, mail: info@fizioterapija-agilis.com FIZIOTERAPIJA AGILIS je zasebna fizioterapija, ki opravlja nadstandardne fizioterapevtske obravnave brez koncesije. Opravljamo celostno obravnavo in nimamo čakalnih vrst. Ukvarjamo se z akutnimi in s kroničnimi bolečinami, postrehabilitacijskim zdravljenjem, z obravnavo stanj po operacijah. Poleg ambulantne fizioterapije izvajamo tudi fizioterapijo na domu, in sicer za vse tiste, ki ne morejo priti do ambulante. Ponavadi so to ljudje po možganski kapi, tisti v procesu rehabilitacije po operativnih posegih, osebe s slabšim ravnotežjem in z gibalno ovira- nostjo ter multiplo sklerozo, s parkinsonovo boleznijo. Na podlagi ugotovitev izberemo metodo dela in izdelamo načrt fizioterapevtskega zdravljenja oziroma rehabilitacije. Po- leg vseh manualnih tehnik uporabljamo pri delu tudi najsodobnejše aparature, kot so udarni valovi, laser, tecar in ultrazvok. primemo za koleno ter povleče- mo do prsnega koša. Stranskih dvig nog Za to vajo uporabimo stol, ki pomaga pri ravnotežju. Začne- mo tako, da stojimo za stolom z nogami narazen. Desno nogo počasi dvignemo vstran, pri čemer naj bodo prsti obrnjeni navzven in hrbet naravnost. Spustimo nogo in ponovimo z levo nogo. To gibanje konča- mo desetkrat na nogo, in sicer z malo počitka med vsako vajo. Hoja od pete do pete Začnemo tako, da postavi- mo desno nogo pred levo, pri Da se vpišemo v skupinsko vadbo, ni nikoli prepozno. (Foto: Pexels) čemer pazimo, da se peta dotika vrha prstov. Naredimo približno 20 korakov. Ta vaja, čeprav je preprosta, pomaga izboljšati ravnotežje in krepi noge, kar pomaga preprečiti padce. Vaje z žogo Skoraj vsak ima doma manjšo mehko žogo in žogo za sedenje. Kombinacija obeh pripomočkov lahko služi pri vajah za koordinacijo in rav- notežje. Velika žoga je po- gosta zamenjava za stol, saj omogoča aktivno sedenje in postavlja medenico v pravilen položaj. Pri starejših je odli- čen pripomoček ne le za se- denje, ampak tudi za trening ravnotežja. Lastovica Ko dovolj utrdimo ravnotež- je, se preizkusimo še v lastovi- ci. Eno nogo pokrčimo za sabo in jo primemo z roko. Počasi jo začnemo dvigati in se hkrati spuščajmo z zgornjim delom telesa proti tlom. Ustavimo se na točki, kjer še lahko obvla- dujemo telo in lovimo ravno- težje. Z redno vadbo bo hrbet na koncu v ravni vodoravni liniji, noga pa visoko v zraku. Foto: arhiv NT/Sherpa/ Andraž Purg Dobra spodbuda za vadbo je prijetna družba. Telovadbe se lahko udeležite s prijateljico. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 14, 4. april 2024 ZDRAVJE Telesna nedejavnost vpliva na pospešen upad kognitivnih sposobnosti, povezana je celo s pojavom in z razvojem alzheimerjeve bolezni. Od klica v asistenčni center DO FIZIOTERAPEVTA V 2 DNEH!* Od klica v asistenčni center DO FIZIOTERAPEVTA V 2 DNEH!* *Vir: Vzajemna, d. v. z., stanje na dan 12. 2. 2024 Vzajemna, Ljubljanska cesta 18d, 3000 Celje DO ZDRAVNIKA, KO GA POTREBUJETE SKLENITE ZAVAROVANJE ZDRAVSTVENA POLICA! vzajemna-zdravstvena polica 2023 (278x95mm).indd 1 26. 03. 2024 16:27:16 Pomagamo vam odpraviti bolečine in bolezni ter vas ponovno pripravimo za kakovostno življenje. Kontaktni podatki: Fizioterapija Agilis Opekarniška cesta 15 d, 3000 Celje (Severna tribuna nogometnega stadiona Z’dežele) Telefon: 041 557 693, mail: info@fizioterapija-agilis.com FIZIOTERAPIJA AGILIS je zasebna fizioterapija, ki opravlja nadstandardne fizioterapevtske obravnave brez koncesije. Opravljamo celostno obravnavo in nimamo čakalnih vrst. Ukvarjamo se z akutnimi in s kroničnimi bolečinami, postrehabilitacijskim zdravljenjem, z obravnavo stanj po operacijah. Poleg ambulantne fizioterapije izvajamo tudi fizioterapijo na domu, in sicer za vse tiste, ki ne morejo priti do ambulante. Ponavadi so to ljudje po možganski kapi, tisti v procesu rehabilitacije po operativnih posegih, osebe s slabšim ravnotežjem in z gibalno ovira- nostjo ter multiplo sklerozo, s parkinsonovo boleznijo. Na podlagi ugotovitev izberemo metodo dela in izdelamo načrt fizioterapevtskega zdravljenja oziroma rehabilitacije. Po- leg vseh manualnih tehnik uporabljamo pri delu tudi najsodobnejše aparature, kot so udarni valovi, laser, tecar in ultrazvok. primemo za koleno ter povleče- mo do prsnega koša. Stranskih dvig nog Za to vajo uporabimo stol, ki pomaga pri ravnotežju. Začne- mo tako, da stojimo za stolom z nogami narazen. Desno nogo počasi dvignemo vstran, pri čemer naj bodo prsti obrnjeni navzven in hrbet naravnost. Spustimo nogo in ponovimo z levo nogo. To gibanje konča- mo desetkrat na nogo, in sicer z malo počitka med vsako vajo. Hoja od pete do pete Začnemo tako, da postavi- mo desno nogo pred levo, pri Da se vpišemo v skupinsko vadbo, ni nikoli prepozno. (Foto: Pexels) čemer pazimo, da se peta dotika vrha prstov. Naredimo približno 20 korakov. Ta vaja, čeprav je preprosta, pomaga izboljšati ravnotežje in krepi noge, kar pomaga preprečiti padce. Vaje z žogo Skoraj vsak ima doma manjšo mehko žogo in žogo za sedenje. Kombinacija obeh pripomočkov lahko služi pri vajah za koordinacijo in rav- notežje. Velika žoga je po- gosta zamenjava za stol, saj omogoča aktivno sedenje in postavlja medenico v pravilen položaj. Pri starejših je odli- čen pripomoček ne le za se- denje, ampak tudi za trening ravnotežja. Lastovica Ko dovolj utrdimo ravnotež- je, se preizkusimo še v lastovi- ci. Eno nogo pokrčimo za sabo in jo primemo z roko. Počasi jo začnemo dvigati in se hkrati spuščajmo z zgornjim delom telesa proti tlom. Ustavimo se na točki, kjer še lahko obvla- dujemo telo in lovimo ravno- težje. Z redno vadbo bo hrbet na koncu v ravni vodoravni liniji, noga pa visoko v zraku. Foto: arhiv NT/Sherpa/ Andraž Purg Dobra spodbuda za vadbo je prijetna družba. Telovadbe se lahko udeležite s prijateljico. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 14, 4. april 2024 AKTUALNA PONUDBA NOVO V CELJU! Toskanske dobrote! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) Bistvo zdravljenja je pravilna diagnoza Ob prvem obisku zdravnik opravi klinični ne- vrološki in ortopedski pregled, preveri stanje mišic, vezivnega tkiva, re eksov, oceni držo, gi- banje in preuči medicinsko dokumentacijo (izvide V uradnem zdravstvu obstaja področje, ki je specializirano za zdravljenje gibalnega siste- ma: hrbtenice, sklepov, mišic, vezivnega tkiva in povezav med njimi – manualna medicina oziroma zdravljenje z rokami, ki ga izvajajo zdravniki specialisti nevrologi in ortopedi. Medicinski center Mogy je prvi in edini center za manualno medicino v Sloveniji. Ob- sega sedem ordinacij, v katerih deluje osem zdravnikov specialistov. V triintridesetih letih delovanja so uspešno obravnavali več deset tisoč bolnikov, med njimi tudi veliko takšnih, ki so že imeli napotnico za operativni poseg na hrbtenici. Uspešno sodelujejo z javnim zdravstvom, predvsem s splošnimi zdravniki in specialisti s področja kirurgije, diagnostike in rehabilitacije. POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE Brezplačna terapija ob prvem pregledu Redna cena pregleda oziroma terapije je 50 evrov. Brezplačna terapi- ja se izvede po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Pregled je plačljiv. Ugodnost velja za naročila do 20. 4. 2024. Manualna medicina – specialisti za hrbtenico in sklepe www.mo-gy.si Zdravniki z zlatimi rokami tudi v Celju in slike) za težave, če bolnik z njimi razpolaga. »Terapije nadaljujemo, ko natančno določimo diagnozo in smo prepričani v uspeh. Če težave segajo zunaj našega področja, bolnika usmerimo k drugim specialistom. Ljudje so nam hvaležni za konkreten nasvet in pomoč,« nam zaupa zdravnik Roman Burdeniuk iz ordinacije Mogy v Celju. Hrbtenica vam bo hvaležna Največ ljudi potrebuje pomoč manualne medi- cine v srednjih letih zaradi obrabnih sprememb, preobremenjenosti, prisilne drže in stresa. Veliko je tudi starostnikov z najrazličnejšimi težavami ter ljudi s težavami po poškodbah in operacijah. »Za eno najpogostejših težav bolnikov, dolgo- trajno bolečino v križu, ki lahko seva tudi v noge, je običajno potrebnih od štiri do šest terapij, da simptome odpravimo. Težav, ki nastanejo zaradi obrabnih sprememb, sicer ne moremo »izbrisa- ti«, lahko pa uspešno zaustavimo njihovo na- predovanje, predvsem pa odpravimo bolečine, zakrčenost in druge težave, ki jih te spremembe povzročajo. Ob koncu zdravljenja predpišemo posebne vaje in kontrolni pregled. Pri težavah z mehkimi tkivi, kot je na primer krč v mišici, po domače ›heksenšus‹, je večinoma dovolj že ena terapija, da izginejo,« pojasni dr. Burdeniuk. Terapije so varne in učinkovite Za razliko od kiropraktike ali  zioterapije so te- rapije manualne medicine bolj natančne in varne ter ponujajo hitre rešitve, saj jih izvajajo zdravniki specialisti. Med obiskom ambulante smo srečali Anito Kirn, ki je ravno prišla s terapije: »Po terapi- jah se počutim krasno, to je zagotovo dober znak. Posebno za nas starejše, ki imamo nekatere dele telesa izrabljene. Sem sem prišla zaradi pogostih glavobolov in križa, zelo sem zadovoljna, zdrav- niki imajo zame zlate roke.« Najpogostejši simptomi in indikacije: - bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah - občutki mravljinčenja, zakrčenosti, nemoči - glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih, nespečnost - stanja po poškodbah in operativnih posegih - posledice obrabnih sprememb (hondroza, spondiloza, artroza…) - okvare medvretenčnih ploščic (protruzija, hernija diska) - re ektorni sindromi (lumbago, išialgija, cervikalgija…) - epikondilitis, sindrom karpalnega kanala - otroška idiopatska skolioza Naročila in informacije: · ordinacija Mogy Celje, T: 040 866 456 Mariborska 76 (Ludvig dental) Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Nova Gorica in Izola, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 14, 4. april 2024 AKTUALNA PONUDBA NOVO V CELJU! Toskanske dobrote! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) Bistvo zdravljenja je pravilna diagnoza Ob prvem obisku zdravnik opravi klinični ne- vrološki in ortopedski pregled, preveri stanje mišic, vezivnega tkiva, re eksov, oceni držo, gi- banje in preuči medicinsko dokumentacijo (izvide V uradnem zdravstvu obstaja področje, ki je specializirano za zdravljenje gibalnega siste- ma: hrbtenice, sklepov, mišic, vezivnega tkiva in povezav med njimi – manualna medicina oziroma zdravljenje z rokami, ki ga izvajajo zdravniki specialisti nevrologi in ortopedi. Medicinski center Mogy je prvi in edini center za manualno medicino v Sloveniji. Ob- sega sedem ordinacij, v katerih deluje osem zdravnikov specialistov. V triintridesetih letih delovanja so uspešno obravnavali več deset tisoč bolnikov, med njimi tudi veliko takšnih, ki so že imeli napotnico za operativni poseg na hrbtenici. Uspešno sodelujejo z javnim zdravstvom, predvsem s splošnimi zdravniki in specialisti s področja kirurgije, diagnostike in rehabilitacije. POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE Brezplačna terapija ob prvem pregledu Redna cena pregleda oziroma terapije je 50 evrov. Brezplačna terapi- ja se izvede po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Pregled je plačljiv. Ugodnost velja za naročila do 20. 4. 2024. Manualna medicina – specialisti za hrbtenico in sklepe www.mo-gy.si Zdravniki z zlatimi rokami tudi v Celju in slike) za težave, če bolnik z njimi razpolaga. »Terapije nadaljujemo, ko natančno določimo diagnozo in smo prepričani v uspeh. Če težave segajo zunaj našega področja, bolnika usmerimo k drugim specialistom. Ljudje so nam hvaležni za konkreten nasvet in pomoč,« nam zaupa zdravnik Roman Burdeniuk iz ordinacije Mogy v Celju. Hrbtenica vam bo hvaležna Največ ljudi potrebuje pomoč manualne medi- cine v srednjih letih zaradi obrabnih sprememb, preobremenjenosti, prisilne drže in stresa. Veliko je tudi starostnikov z najrazličnejšimi težavami ter ljudi s težavami po poškodbah in operacijah. »Za eno najpogostejših težav bolnikov, dolgo- trajno bolečino v križu, ki lahko seva tudi v noge, je običajno potrebnih od štiri do šest terapij, da simptome odpravimo. Težav, ki nastanejo zaradi obrabnih sprememb, sicer ne moremo »izbrisa- ti«, lahko pa uspešno zaustavimo njihovo na- predovanje, predvsem pa odpravimo bolečine, zakrčenost in druge težave, ki jih te spremembe povzročajo. Ob koncu zdravljenja predpišemo posebne vaje in kontrolni pregled. Pri težavah z mehkimi tkivi, kot je na primer krč v mišici, po domače ›heksenšus‹, je večinoma dovolj že ena terapija, da izginejo,« pojasni dr. Burdeniuk. Terapije so varne in učinkovite Za razliko od kiropraktike ali  zioterapije so te- rapije manualne medicine bolj natančne in varne ter ponujajo hitre rešitve, saj jih izvajajo zdravniki specialisti. Med obiskom ambulante smo srečali Anito Kirn, ki je ravno prišla s terapije: »Po terapi- jah se počutim krasno, to je zagotovo dober znak. Posebno za nas starejše, ki imamo nekatere dele telesa izrabljene. Sem sem prišla zaradi pogostih glavobolov in križa, zelo sem zadovoljna, zdrav- niki imajo zame zlate roke.« Najpogostejši simptomi in indikacije: - bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah - občutki mravljinčenja, zakrčenosti, nemoči - glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih, nespečnost - stanja po poškodbah in operativnih posegih - posledice obrabnih sprememb (hondroza, spondiloza, artroza…) - okvare medvretenčnih ploščic (protruzija, hernija diska) - re ektorni sindromi (lumbago, išialgija, cervikalgija…) - epikondilitis, sindrom karpalnega kanala - otroška idiopatska skolioza Naročila in informacije: · ordinacija Mogy Celje, T: 040 866 456 Mariborska 76 (Ludvig dental) Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine · ordinacija Mogy Nova Gorica in Izola, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 14, 4. april 2024 OTROCI POJEJO Naša radijska karavana, zdaj že 10. sezone akci- je Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je pretekli teden ustavila v dvorani Glasbene Šole Ce- lje, kjer so se predstavili talentirane pevke in pevci iz kar osmih šol v občini: OŠ Frana Roša, OŠ Frana Kranjca, OŠ Hudinja, OŠ Lava, OŠ Ljubečna, II. OŠ, III. OŠ in IV OŠ. LUKA ŽERJAV Naše akcije Slovenska pesem združila kar osem celjskih osnovnih šol V skoraj polni dvorani Glas- bene šole Celje smo videli in slišali 22 glasbenih točk. Pri- sluhnili smo solističnim toč- kam in štirim duetom, torej je skupaj nastopilo 26 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pesmi. Mlade pevke so spet največkrat izbirale svoje žen- ske glasbene vzornice; tako smo slišali skladbe Alye, Nike Zorjan, Ditke in Eve Boto. Kar nekaj nastopov so tokrat mla- di glasbeniki in glasbenice iz- vedli tudi ob spremljavi glas- bil. Poleg živega petja je bilo mogoče slišati tudi kitaro, ka- hon in fl avto, ki so popestrili že tako odlične nastope. »Veseli me, da imajo mladi priložnost sodelovati v tem projektu. Hvala vsem, ki s svojim trudom, talentom in z ljubeznijo prispevate k ohra- njanju in širjenju slovenskih pesmi,« so besede spodbude, ki jih je mladim talentom iz Celja namenil celjski župan Matija Kovač. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tokrat zaradi nastopov otrok iz kar osmih osnovnih šol izjemo- ma izbrala štiri polfi naliste, iz vsake starostne skupine po dva. V mlajši kategoriji sta jih najbolj prepričala Ti- len Kotnik iz 4. razreda II. Osnovne šole Celje s sklad- bo Gremo mi po svoje in Iva Šeško iz 4. razreda OŠ Frana Kranjca Celje, ki je zapela pesem Dobro jutro, življenje. V starejši katego- riji sta si polfi nalni nastop zagotovila Črt Korenjak iz 8. razreda III. Osnovne šole Celje s Pravljico o mavričnih ljudeh in Jasmine Majcen Clarke, osmošolka OŠ Frana Kranjca, ki je zapela skladbo Ko najdeš sebe. Pomembnosti projekta se poleg Mestne občine Celje, ki podpira projekt, zavedajo tudi pokrovitelji: Cinkarna Celje, Bosio iz skupine Ai- chelin, Pocinkovalnica, Inel, Vivapen, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Andraž Purg Tilen je pogu- mno otvoril dogodek in s pesmijo Gremo mi po svoje prepričal strokovno komisijo. Iva Šeško je navduši- la z Alyino skladbo Dobro jutro, življenje. Črt Korenjak se je v maniri pravih roker- jev odlično predstavil s klasiko skupine Šank rock Pravljica o mavričnih ljudeh. Jasmine Majcen Clarke je svoj razko- šen pevski talent izra- zila v pesmi Ko najdeš sebe. Nastopajoči z osmih celjskih osnovnih šol Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 14, 4. april 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Razvijalec programske opreme (m/ž) (Braslovče) Podjetje Dalosoft je mlado podjetje z izkušenim kadrom, ki se ukvarja s programskimi rešitvami po meri, predvsem na področju ERP-ov za trgo- vska podjetja, proizvodnjo in veleprodajo ter aplikacijami za terenske podpore. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 24. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Koordinator vitke proizvodnje (m/ž) (Velenje) V Gorenju, d.o.o., v Tovarni pralno-sušilnih aparatov išče- mo novega sodelavca: koor- dinatorja vitke proizvodnje (m/ž). Gorenje, d.o.o., Parti- zanska 12, 3503 Velenje. Pri- jave zbiramo do 15. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec- blagajničar (m/ž) PE Velenje Tvoje naloge bodo: priprava in prodaja blaga, svetovanje in pomoč kupcem pri izbiri izdelkov, skrb za sveže sad- je ter zelenjavo, priprava in peka pekovskih izdelkov, do- polnjevanje polic z blagom, ohranjanje čistoče ter ureje- nosti prodajnih polic in trgo- vine, blagajniško poslovanje. Eurospin Eko, d.o.o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Pri- jave zbiramo do 11. 4. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prodajalec – m/ž v poslovni enoti NKD, d.o.o. – za krajši delovni čas 30 ur tedensko (Velenje) Zaposlitev za krajši delovni čas 30 ur tedensko, pogodba se sklepa za obdobje naj- manj 3 mesecev. NKD, d.o.o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Knjigovodja/ administrator (Polzela) Dela in naloge obsegajo: vnašanje in urejanje baz po- datkov v programu Pantheon, vodenje blagajne. Ski & Sea, d.o.o., Ob Savinji 12, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 7. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Arja vas) Pričakujemo osebo z izku- šnjami, cenimo timsko narav- nanost, zavzetost, poštenost in ciljno usmerjenost. Mle- karna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 7. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Menedžer za razvoj tehnologije (TBDM) junior (Velenje) Iščemo sodelavca v razvo- ju, ki želi z nami rasti, napre- dovati, ustvarjati prihodnost in sooblikovati procese. Pla- stika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter in serviser hidravličnih sistemov (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: montaža hidravličnih siste- mov in komponent, inšta- lacija in servisiranje agre- gatov … Hawe, Hidravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje – Levec) V poslovni enoti Lesnina Levec zaposlimo monterje pohištva in kuhinj! Lesnina Les-MMS, trgovska družba d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 27. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni predstavnik (m/ž) (Velenje) Pričakujemo: vsaj višje- šolsko izobrazbo, prednost imajo kandidati z izobraz- bo s področja tehničnih ved … Gorenje Orodjarna, d.o.o., Partizanska12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za program »kopalnice« (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo: naj- manj V. stopnjo izobrazbe … Inpos, d.o.o., Opekarniška ce- sta 2, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 14. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik – izmenovodja v Celju (m/ž) Priporočene so delovne izkušnje znanja in upravlja- nja viličarja. Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilka m/ž (Celje) V letošnjem letu beležimo rekordno prodajo naših iz- delkov, zato želimo okrepiti ekipo s kandidatom na delov- no mesto: čistilka (m/ž). Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 18. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene (m/ž) – Sinsay (Celje) Tvoja misija: vodenje izme- ne v odsotnosti vodje trgovi- ne, sooblikovanje postavitve prodajnega prostora in upra- vljanje marketinških akcij, skrb za ustrezno urejenost prodajnih prostorov, skladišča ter vzdrževanje zalog … LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 11. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Računovodja (m/ž) (Celje) Iščemo računovodjo v ve- likem podjetju z dolgoletno tradicijo, ki bo opravljal zah- tevnejše delo v računovod- stvu v okviru FRS. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec – sestavljalec fotonapetostnih modulov (Prebold) Od vas pričakujemo: eno leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih … Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 26. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 14, 4. april 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Nadangel Mihael je naj- bolj čaščen med angeli in ga srečamo tako v Stari kakor v Novi zavezi Svetega pisma. Njegovo ime pomeni »Kdo je kakor Bog?«, je najpomemb- nejši med nadangeli in vedno stoji pred Bogom, kateremu prinaša molitve ljudi, tem pa božje razodetje. V Stari zave- zi ga prerok Daniel imenu- je eden prvih knezov (Dan 10,13) ter je zmagovalec proti upornim, padlim angelom in vojskovodja nebeške vojske. Kljub svoji neznanski moči pa je popolnoma predan in pokoren Bogu. Vera v angele in njihovo upodabljanje obstajata že od nekdaj. Izraz angel izvi- ra iz grške besede ángelos in pomeni odposlanec, kurir ali sel. Angele v vlogi božjih slov srečamo v vseh velikih religi- jah sveta: krščanstvu, judo- vstvu, budizmu, hinduizmu in islamu. Zgodovinsko gle- dano so plod križanja izvir- nih egipčanskih, babilonskih in perzijskih nadnaravnih bitij, kar je ustvarilo podobo Bog oče, neznani kipar, neznani avtor, zač. 18. stol., les, pozlačen, po- srebren. Kip predstavlja Boga očeta na oblakih z dvema angeloma. Bog oče občasno na upodo- bitvah poslednje sodbe nadomesti Kristusa, ki zaseda najvišji položaj, tik nad vrhovnim nebe- škim poveljnikom sv. Mihaelom. ALBUM S CELJSKEGA Hiša prednikov v Veračah na Kozjanskem, okrog 1960 Od leve: Marija Hederih, Helena Hrvatič in Franc Hrvatič Očitno so se fotografi rali na nek sončen pomladanski dan ob enem od obiskov pri starših – hčerka in starša. Skoraj ni moglo biti druga- če, kot da bi bil za objekti- vom hčerin mož. Fotografi ja je zanimiva z več vidikov, med drugim zato, ker so vsi trije očitno nekoliko v zadregi. Vsak od treh je roke, s katerimi med fotografi ranjem ponavadi res ne vemo točno, kam, držal malo drugače. Hčerka jih je prekrižala nekje za hrbtom, oče spredaj, mama pa jih je držala kar ob telesu. Posnetek je zanimiv tudi za- radi oblačil. Ni zelo izrazito, a vsaj med mamo in hčerjo je opaziti razkorak med mestno in podeželsko vsakdanjo nošo v šestdesetih letih 20. stoletja. Različni sta tudi njuni pričeski in, ne nazadnje, dolžini njunih kril. Oče je zanimiv, ker z držo in pogledom izraža odločnost in celo nekakšno osrednjost. In to ne da bi stal na sredi med ženskama. Ker se hiše, ki je danes ni več, dobro spomnim, ne pa tudi vseh detajlov, mi je v oči padla podrobnost, ki je za portretiranci. Lesene z apnom beljene domače hiše z mali- mi okni in slamnato streho se drži manjša zgradbica – stra- nišče na štrbunk. Zanimivo je, da je to krito z opeko. Morda je bilo k hiši prizidano pozne- je. Fotografi ja interierja sicer ne kaže, a sama se natančno spo- mnim vseh štirih prostorov – sprednja hiša s krušno pečjo in bogkovim kotom, zadnja hiša s posteljo in omaro, štedilni- ška kuhinja s kuriščem peči in veža z nekakšno lestvijo na podstrešje. Posnetek kaže še lesena vratca, ki so vodila na vrt, od tam pa je bil vhod tudi v klet, kjer je čez zimo na kupu ležal krompir in morda še kaki drugi shranki. Med hišo in vrtom je krilatega božjega glasnika, kakršno poznamo še danes. Osnovna angelska oblika je od preteklosti do danes ista in ni doživela temeljitejših sprememb. Najstarejše izoblikovane upodobitve so ohranjene v Egiptu, Indiji, Babiloniji, Per- ziji, najdemo jih tudi pri Arab- cih in Judih. Z angeli se sre- čamo pri zgodnjekrščanskih naukih, kakršen je gnostici- zem. Na prekrasne zgodbe o angelih Harutu in Marutu naletimo tudi v islamu. An- gelsko hierarhijo sestavlja devet redov, imenovanih an- gelski zbori, vendar so glede na vir lahko poimenovani tudi drugače. Dionizij Areopagita, najstarejši krščanski tolmač sublimne angelske skrivnosti, navaja, da so nadangeli »sli, ki prenašajo božje ukaze« in so najpomembnejši posredniki med ljudmi in Bogom. Med drugim pa imajo največ pravic do slave in v Razodetju stojijo pred Bogom. Kadar govorimo o nadangelih, na splošno ve- lja, da jih je sedem. V Svetem pismu so po imenu predsta- vljeni trije nadangeli – božji odposlanci – s posebnimi nalogami: Mihael, Gabriel in Rafael; islam priznava štiri, v Koranu pa sta omenjena le Gabriel in Mihael. Vsi godu- jejo 29. septembra, na dan, ki so ga že od 9. stoletja pove- zovali s časom sejmov, žetve- nih običajev, koncem šole in podobno. Pri čaščenju sv. Mihaela velja, da je nadomestilo ča- ščenje kakšnega poganskega božanstva. Po prikazovanju sv. Mihaela 8. maja 492 na Mon- te Garganu v južni Italiji se je čaščenje Mihaela z nezadržno naglico razširilo po zahodni Evropi. Prve znane upodobitve sv. Mihaela izvirajo iz zgodnje- ga 6. stoletja, ko je upodobljen sam ali skupaj z nadangelom Gabrielom. Skozi zgodovino pa sledimo njegovim upodo- bitvam na vseh področjih ume- tnosti. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje INFORMACIJE WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS PONEDELJEK, PRAZNIKI: ZAPRTO TOREK - SOBOTA: 10.00 - 18.00 GROFJE CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVI Predavanje dr . Mihe Kosija Torek , 9.4.2024, 18.00, k nežji dvor POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (1) bila s kamni tlakovana pot, ves vrt pa je obdajala ograja. Kadar sem danes v Veračah, vidim čisto drugo podobo. Ne vrta ne hiše ni več. Ker pa se spomnim, kje je rasel drobnjak, ga lahko še vedno poiščem med šopi trave. Še je tam in še vedno diši po stari mami Lenčki. Najbolj nenavaden je njen zapis na hrbtni strani foto- grafi je: zadnje naše veselje, je napisala. Res ne vem, kaj je s tem mislila, lahko pa ugibam. Prispevala: Jerneja Ferlež Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 14, 4. april 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Razvijalec programske opreme (m/ž) (Braslovče) Podjetje Dalosoft je mlado podjetje z izkušenim kadrom, ki se ukvarja s programskimi rešitvami po meri, predvsem na področju ERP-ov za trgo- vska podjetja, proizvodnjo in veleprodajo ter aplikacijami za terenske podpore. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 24. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Koordinator vitke proizvodnje (m/ž) (Velenje) V Gorenju, d.o.o., v Tovarni pralno-sušilnih aparatov išče- mo novega sodelavca: koor- dinatorja vitke proizvodnje (m/ž). Gorenje, d.o.o., Parti- zanska 12, 3503 Velenje. Pri- jave zbiramo do 15. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec- blagajničar (m/ž) PE Velenje Tvoje naloge bodo: priprava in prodaja blaga, svetovanje in pomoč kupcem pri izbiri izdelkov, skrb za sveže sad- je ter zelenjavo, priprava in peka pekovskih izdelkov, do- polnjevanje polic z blagom, ohranjanje čistoče ter ureje- nosti prodajnih polic in trgo- vine, blagajniško poslovanje. Eurospin Eko, d.o.o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Pri- jave zbiramo do 11. 4. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prodajalec – m/ž v poslovni enoti NKD, d.o.o. – za krajši delovni čas 30 ur tedensko (Velenje) Zaposlitev za krajši delovni čas 30 ur tedensko, pogodba se sklepa za obdobje naj- manj 3 mesecev. NKD, d.o.o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Knjigovodja/ administrator (Polzela) Dela in naloge obsegajo: vnašanje in urejanje baz po- datkov v programu Pantheon, vodenje blagajne. Ski & Sea, d.o.o., Ob Savinji 12, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 7. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Arja vas) Pričakujemo osebo z izku- šnjami, cenimo timsko narav- nanost, zavzetost, poštenost in ciljno usmerjenost. Mle- karna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 7. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Menedžer za razvoj tehnologije (TBDM) junior (Velenje) Iščemo sodelavca v razvo- ju, ki želi z nami rasti, napre- dovati, ustvarjati prihodnost in sooblikovati procese. Pla- stika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter in serviser hidravličnih sistemov (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: montaža hidravličnih siste- mov in komponent, inšta- lacija in servisiranje agre- gatov … Hawe, Hidravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje – Levec) V poslovni enoti Lesnina Levec zaposlimo monterje pohištva in kuhinj! Lesnina Les-MMS, trgovska družba d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 27. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni predstavnik (m/ž) (Velenje) Pričakujemo: vsaj višje- šolsko izobrazbo, prednost imajo kandidati z izobraz- bo s področja tehničnih ved … Gorenje Orodjarna, d.o.o., Partizanska12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za program »kopalnice« (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo: naj- manj V. stopnjo izobrazbe … Inpos, d.o.o., Opekarniška ce- sta 2, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 14. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik – izmenovodja v Celju (m/ž) Priporočene so delovne izkušnje znanja in upravlja- nja viličarja. Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilka m/ž (Celje) V letošnjem letu beležimo rekordno prodajo naših iz- delkov, zato želimo okrepiti ekipo s kandidatom na delov- no mesto: čistilka (m/ž). Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 18. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene (m/ž) – Sinsay (Celje) Tvoja misija: vodenje izme- ne v odsotnosti vodje trgovi- ne, sooblikovanje postavitve prodajnega prostora in upra- vljanje marketinških akcij, skrb za ustrezno urejenost prodajnih prostorov, skladišča ter vzdrževanje zalog … LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 11. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Računovodja (m/ž) (Celje) Iščemo računovodjo v ve- likem podjetju z dolgoletno tradicijo, ki bo opravljal zah- tevnejše delo v računovod- stvu v okviru FRS. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec – sestavljalec fotonapetostnih modulov (Prebold) Od vas pričakujemo: eno leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih … Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 26. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 14, 4. april 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Nadangel Mihael je naj- bolj čaščen med angeli in ga srečamo tako v Stari kakor v Novi zavezi Svetega pisma. Njegovo ime pomeni »Kdo je kakor Bog?«, je najpomemb- nejši med nadangeli in vedno stoji pred Bogom, kateremu prinaša molitve ljudi, tem pa božje razodetje. V Stari zave- zi ga prerok Daniel imenu- je eden prvih knezov (Dan 10,13) ter je zmagovalec proti upornim, padlim angelom in vojskovodja nebeške vojske. Kljub svoji neznanski moči pa je popolnoma predan in pokoren Bogu. Vera v angele in njihovo upodabljanje obstajata že od nekdaj. Izraz angel izvi- ra iz grške besede ángelos in pomeni odposlanec, kurir ali sel. Angele v vlogi božjih slov srečamo v vseh velikih religi- jah sveta: krščanstvu, judo- vstvu, budizmu, hinduizmu in islamu. Zgodovinsko gle- dano so plod križanja izvir- nih egipčanskih, babilonskih in perzijskih nadnaravnih bitij, kar je ustvarilo podobo Bog oče, neznani kipar, neznani avtor, zač. 18. stol., les, pozlačen, po- srebren. Kip predstavlja Boga očeta na oblakih z dvema angeloma. Bog oče občasno na upodo- bitvah poslednje sodbe nadomesti Kristusa, ki zaseda najvišji položaj, tik nad vrhovnim nebe- škim poveljnikom sv. Mihaelom. ALBUM S CELJSKEGA Hiša prednikov v Veračah na Kozjanskem, okrog 1960 Od leve: Marija Hederih, Helena Hrvatič in Franc Hrvatič Očitno so se fotografi rali na nek sončen pomladanski dan ob enem od obiskov pri starših – hčerka in starša. Skoraj ni moglo biti druga- če, kot da bi bil za objekti- vom hčerin mož. Fotografi ja je zanimiva z več vidikov, med drugim zato, ker so vsi trije očitno nekoliko v zadregi. Vsak od treh je roke, s katerimi med fotografi ranjem ponavadi res ne vemo točno, kam, držal malo drugače. Hčerka jih je prekrižala nekje za hrbtom, oče spredaj, mama pa jih je držala kar ob telesu. Posnetek je zanimiv tudi za- radi oblačil. Ni zelo izrazito, a vsaj med mamo in hčerjo je opaziti razkorak med mestno in podeželsko vsakdanjo nošo v šestdesetih letih 20. stoletja. Različni sta tudi njuni pričeski in, ne nazadnje, dolžini njunih kril. Oče je zanimiv, ker z držo in pogledom izraža odločnost in celo nekakšno osrednjost. In to ne da bi stal na sredi med ženskama. Ker se hiše, ki je danes ni več, dobro spomnim, ne pa tudi vseh detajlov, mi je v oči padla podrobnost, ki je za portretiranci. Lesene z apnom beljene domače hiše z mali- mi okni in slamnato streho se drži manjša zgradbica – stra- nišče na štrbunk. Zanimivo je, da je to krito z opeko. Morda je bilo k hiši prizidano pozne- je. Fotografi ja interierja sicer ne kaže, a sama se natančno spo- mnim vseh štirih prostorov – sprednja hiša s krušno pečjo in bogkovim kotom, zadnja hiša s posteljo in omaro, štedilni- ška kuhinja s kuriščem peči in veža z nekakšno lestvijo na podstrešje. Posnetek kaže še lesena vratca, ki so vodila na vrt, od tam pa je bil vhod tudi v klet, kjer je čez zimo na kupu ležal krompir in morda še kaki drugi shranki. Med hišo in vrtom je krilatega božjega glasnika, kakršno poznamo še danes. Osnovna angelska oblika je od preteklosti do danes ista in ni doživela temeljitejših sprememb. Najstarejše izoblikovane upodobitve so ohranjene v Egiptu, Indiji, Babiloniji, Per- ziji, najdemo jih tudi pri Arab- cih in Judih. Z angeli se sre- čamo pri zgodnjekrščanskih naukih, kakršen je gnostici- zem. Na prekrasne zgodbe o angelih Harutu in Marutu naletimo tudi v islamu. An- gelsko hierarhijo sestavlja devet redov, imenovanih an- gelski zbori, vendar so glede na vir lahko poimenovani tudi drugače. Dionizij Areopagita, najstarejši krščanski tolmač sublimne angelske skrivnosti, navaja, da so nadangeli »sli, ki prenašajo božje ukaze« in so najpomembnejši posredniki med ljudmi in Bogom. Med drugim pa imajo največ pravic do slave in v Razodetju stojijo pred Bogom. Kadar govorimo o nadangelih, na splošno ve- lja, da jih je sedem. V Svetem pismu so po imenu predsta- vljeni trije nadangeli – božji odposlanci – s posebnimi nalogami: Mihael, Gabriel in Rafael; islam priznava štiri, v Koranu pa sta omenjena le Gabriel in Mihael. Vsi godu- jejo 29. septembra, na dan, ki so ga že od 9. stoletja pove- zovali s časom sejmov, žetve- nih običajev, koncem šole in podobno. Pri čaščenju sv. Mihaela velja, da je nadomestilo ča- ščenje kakšnega poganskega božanstva. Po prikazovanju sv. Mihaela 8. maja 492 na Mon- te Garganu v južni Italiji se je čaščenje Mihaela z nezadržno naglico razširilo po zahodni Evropi. Prve znane upodobitve sv. Mihaela izvirajo iz zgodnje- ga 6. stoletja, ko je upodobljen sam ali skupaj z nadangelom Gabrielom. Skozi zgodovino pa sledimo njegovim upodo- bitvam na vseh področjih ume- tnosti. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje INFORMACIJE WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS PONEDELJEK, PRAZNIKI: ZAPRTO TOREK - SOBOTA: 10.00 - 18.00 GROFJE CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVI Predavanje dr . Mihe Kosija Torek , 9.4.2024, 18.00, k nežji dvor POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (1) bila s kamni tlakovana pot, ves vrt pa je obdajala ograja. Kadar sem danes v Veračah, vidim čisto drugo podobo. Ne vrta ne hiše ni več. Ker pa se spomnim, kje je rasel drobnjak, ga lahko še vedno poiščem med šopi trave. Še je tam in še vedno diši po stari mami Lenčki. Najbolj nenavaden je njen zapis na hrbtni strani foto- grafi je: zadnje naše veselje, je napisala. Res ne vem, kaj je s tem mislila, lahko pa ugibam. Prispevala: Jerneja Ferlež Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 14, 4. april 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dinamični, a tudi nemir- ni boste. Želeli boste urediti tisoč stvari, toda na koncu boste spoznali, da morate nazaj k sebi in izkoristiti dobre energije za telesno zdravje in kondicijo. Poskr- beli boste za vse tiste cilje, ki so za vas osebno pomembni, in pri tem se boste samski morda odločili, da je čas za dvojino, ter se aktivirali tudi v tej smeri. Ne hitite, uživajte v dogajanju. Strast bo potrkala na vaša vrata in pozabili boste na vse drugo. Številne simpatije bodo čutile vaš magnetizem kot povabilo in ne boste imeli pravega miru. To lahko veza- nim povzroči kar nekaj težav, samski pa se boste morali odločiti, kaj si zares želite od dvojine, saj vam bosta sama strast in fizična povezava kaj hitro postali premalo. Bodite najprej iskreni do sebe. Ustvarjalni in sproščeni boste in s tem boste dosegali največje rezultate. Veliko stva- ri se bo uredilo samodejno, in če boste sledili svojim srčnim načrtom, boste najuspešnej- ši. Vendar ne čakajte na boljši čas in ne prestavljajte svojih načrtov, saj zanje ne bo nikoli boljše priložnosti. Če ste pri- pravljeni na dobre spremem- be, le sodelujte v odličnem dogajanju. Navdušeni boste nad sabo in življenjem ter vsem, kar se vam bo dogajalo. Začeli boste verjeti in zaupati pod- pori zvezd, ki vas bo dobro vodila tudi skozi manjše pre- izkušnje. Doma boste namreč morali vzpostaviti nov red in način sodelovanja, a lahko se zgodi, da bo nekaj upora. Ne vstopajte v prepire, temveč izkoristite notranjo moč za so- delovanje. Zvezdni vplivi vas bodo usmerili v dom in zaželeli si boste spremembe. Pregledali boste vse omare in prečistili vse, za kar se vam bo zdelo, da vas ovira pri sproščenem življenju. Ne boste pa želeli pregledati čustvene plati in se soočiti s primanjkljaji, ki vam jemljejo energijo. Do- mače stanje se vam bo zdelo premlačno, preveč rutinsko, in povzročilo vam bo dihalne težave. Ljubezen ali zaljubljenost vam bosta spreminjali načrte iz trenutka v trenutek. Polni boste navdiha in želje po ve- čji harmoniji v življenju. To se vam bo pomagalo preno- viti tako telesno kot duševno in vzpostaviti nov odnos do vsega. Prvomajski prazniki vas bodo navdušili nad dru- ženjem in zaželeli si boste sprememb v tem pogledu. Novo obdobje je tako pred vami. Mesec ljubezni bo pri vas malo pohitel, saj vas že v začetku aprila, 5. dne, obi- šče Venera in vas odpre za romantično ljubezen. Sam- ski boste imeli odlične prilo- žnosti, da pritegnete v svoje življenje sorodno dušo, in vezani, da okrepite ljubezen v dvoje. Vsem pa bo jasno, da je čas za drugačen način življenja, za upočasnitev in predvsem okrepitev ljubezni do sebe. Prebudili se boste in se de- javneje lotili vsega, kar vam veliko pomeni. Iskrice strasti vas bodo poživljale in vam po- magale preseči cono udobja. Morda boste malo preveč tr- masti, a se vam bo na koncu ves trud poplačal. 19. aprila preide Sonce v vaše znamenje in vas podpre povsod, kjer bo- ste želeli zažareti na polno. Iskreno sodelujte z njim. Vse najboljše! To bo zanimiv mesec, v ka- terem pa se ne boste mogli v popolnosti izraziti navzven niti narediti večjih prebojev, saj je vaš vladar v retrogradni fazi in je čas za notranji pre- gled. Ne jezite se in ne bodite nestrpni do drugih, ki bodo vse lažje uresničevali kot vi. Poglobite se vase in se nau- čite, kje po navadi izgublja- te energijo ter kam gre vaša strast. Če to odkrijete, boste rešili marsikaj. Preteklost vas bo lovila in to vam ne bo všeč. Iskali bo- ste načine, da bi se izognili vsemu skupaj, a se ne bo iz- šlo, dokler se sami ne boste osvobodili čustvenih zank ter prenehali iskati potrditve po starem. Smiselno je ugotovi- ti, čemu želite potrditve od tistih, ki so vam povzročili že toliko gorja. Najmočnejša pol- na luna, vesak, vam bo dala nove možnosti. Polni boste dinamike in poleta, imeli boste odličen magnetizem za okolico. Mo- rebiti boste malo trmasti, a je pomembno, da sledite sebi in svojim željam, še posebej letos. Sončni mrk vam bo po- kazal, kje ste šibki in katere navezave je dobro opustiti. Ne dovolite umu, da vas vodi, temveč izhajajte iz moči la- stnega zadovoljstva, ki naj vam bo merilo pri vsaki od- ločitvi. Prisiljeni boste na vse po- gledati še enkrat in ugotovi- ti, kje ste napravili napako, ki vas bremeni in vam jemlje življenjsko energijo. Pri tem vam bo pomagal vaš vladar, ki bo v retrogradni fazi in vam bo omogočil, da jasneje opazi- te lastne spremembe in vplive okolja, ki so vas pripeljali do sedanjega stanja. Kaj vse ste naredili zavoljo drugih? Pre- verite vse. Verouk Fant povabi na zmenek dekle, ki sicer dela kot učiteljica verouka. Sprehajata se po parku in ji ponudi cigareto. Ona: »Ne, hvala, le kaj bi potem rekla učencem pri ve- rouku!« Gresta naprej in povabi jo na pijačo. Odgovor je isti: »Ne, hvala, le kaj bi potem rekla učencem pri verouku!« Nazadnje sedeta v avto, da jo odpelje domov, in že malo obupan pravi: »Bi šla z mano v hotel?« Ona: »Seveda, z veseljem!« On: »Kako pa zdaj to? Kaj pa boš rekla učencem?« Ona: »To, kar jim vedno pravim: Ni treba kaditi in piti, da bi se lepo imeli!« Naglušen direktor Tajnica pozdravi skoraj gluhega direktorja: »Dobro jutro, prasec stari. Kje si hodil vse do zdaj, im- potentnež blesavi?« »Pri zdravniku sem bil in sem dobil povsem nov slušni aparat.« Študenta Na sprehajališču dregne študent prijatelja: »Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?« »Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?« »Z njo sem že večkrat spal.« »Res? Kje pa?« »Na predavanjih.« Pes Policist ustavi Janeza: »Gospod, psa ne smete voziti na sprednjem sedežu.« Janez: »Saj je vendar plišast.« Policist: »Pasma ni pomembna!« Dober sluh Ob pivu se Anglež, Francoz in Slovenec hvalijo, kako dobro slišijo. Anglež reče: »Nekaj noči nazaj me je zbudil nek šum. Preiskal sem vso hišo, da bi odkril, kaj se dogaja. Šele ko sem stopil na zelenico, sem ugotovil, da slišim, kako raste trava.« »Ah, to ni nič. Tudi mene je neko noč zbudil šum. Vso hišo sem obrnil na glavo, ko pa sem vstopil v garažo, sem ugotovil, da slišim, kako rja nažira moj citroen,« reče Fran- coz. Potem se oglasi Slovenec: »To ni nič, fanta. Minuli večer sem zaslišal šum v omari. Odprl sem jo in ne bosta verjela, kaj sem slišal.« »Kaj?« »Kako mi plašč odhaja iz mode!« Ko je pilot z Balkana. Normalen DNK Italijanski DNK Za tu ali za s sabo? $ %@! Gola sem. Pokrij se, ogromno je komarjev. Končno smo ga našli! Mesečni horoskop za april je pripravila Andreja Novak, Merkaba Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 14, 4. april 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dinamični, a tudi nemir- ni boste. Želeli boste urediti tisoč stvari, toda na koncu boste spoznali, da morate nazaj k sebi in izkoristiti dobre energije za telesno zdravje in kondicijo. Poskr- beli boste za vse tiste cilje, ki so za vas osebno pomembni, in pri tem se boste samski morda odločili, da je čas za dvojino, ter se aktivirali tudi v tej smeri. Ne hitite, uživajte v dogajanju. Strast bo potrkala na vaša vrata in pozabili boste na vse drugo. Številne simpatije bodo čutile vaš magnetizem kot povabilo in ne boste imeli pravega miru. To lahko veza- nim povzroči kar nekaj težav, samski pa se boste morali odločiti, kaj si zares želite od dvojine, saj vam bosta sama strast in fizična povezava kaj hitro postali premalo. Bodite najprej iskreni do sebe. Ustvarjalni in sproščeni boste in s tem boste dosegali največje rezultate. Veliko stva- ri se bo uredilo samodejno, in če boste sledili svojim srčnim načrtom, boste najuspešnej- ši. Vendar ne čakajte na boljši čas in ne prestavljajte svojih načrtov, saj zanje ne bo nikoli boljše priložnosti. Če ste pri- pravljeni na dobre spremem- be, le sodelujte v odličnem dogajanju. Navdušeni boste nad sabo in življenjem ter vsem, kar se vam bo dogajalo. Začeli boste verjeti in zaupati pod- pori zvezd, ki vas bo dobro vodila tudi skozi manjše pre- izkušnje. Doma boste namreč morali vzpostaviti nov red in način sodelovanja, a lahko se zgodi, da bo nekaj upora. Ne vstopajte v prepire, temveč izkoristite notranjo moč za so- delovanje. Zvezdni vplivi vas bodo usmerili v dom in zaželeli si boste spremembe. Pregledali boste vse omare in prečistili vse, za kar se vam bo zdelo, da vas ovira pri sproščenem življenju. Ne boste pa želeli pregledati čustvene plati in se soočiti s primanjkljaji, ki vam jemljejo energijo. Do- mače stanje se vam bo zdelo premlačno, preveč rutinsko, in povzročilo vam bo dihalne težave. Ljubezen ali zaljubljenost vam bosta spreminjali načrte iz trenutka v trenutek. Polni boste navdiha in želje po ve- čji harmoniji v življenju. To se vam bo pomagalo preno- viti tako telesno kot duševno in vzpostaviti nov odnos do vsega. Prvomajski prazniki vas bodo navdušili nad dru- ženjem in zaželeli si boste sprememb v tem pogledu. Novo obdobje je tako pred vami. Mesec ljubezni bo pri vas malo pohitel, saj vas že v začetku aprila, 5. dne, obi- šče Venera in vas odpre za romantično ljubezen. Sam- ski boste imeli odlične prilo- žnosti, da pritegnete v svoje življenje sorodno dušo, in vezani, da okrepite ljubezen v dvoje. Vsem pa bo jasno, da je čas za drugačen način življenja, za upočasnitev in predvsem okrepitev ljubezni do sebe. Prebudili se boste in se de- javneje lotili vsega, kar vam veliko pomeni. Iskrice strasti vas bodo poživljale in vam po- magale preseči cono udobja. Morda boste malo preveč tr- masti, a se vam bo na koncu ves trud poplačal. 19. aprila preide Sonce v vaše znamenje in vas podpre povsod, kjer bo- ste želeli zažareti na polno. Iskreno sodelujte z njim. Vse najboljše! To bo zanimiv mesec, v ka- terem pa se ne boste mogli v popolnosti izraziti navzven niti narediti večjih prebojev, saj je vaš vladar v retrogradni fazi in je čas za notranji pre- gled. Ne jezite se in ne bodite nestrpni do drugih, ki bodo vse lažje uresničevali kot vi. Poglobite se vase in se nau- čite, kje po navadi izgublja- te energijo ter kam gre vaša strast. Če to odkrijete, boste rešili marsikaj. Preteklost vas bo lovila in to vam ne bo všeč. Iskali bo- ste načine, da bi se izognili vsemu skupaj, a se ne bo iz- šlo, dokler se sami ne boste osvobodili čustvenih zank ter prenehali iskati potrditve po starem. Smiselno je ugotovi- ti, čemu želite potrditve od tistih, ki so vam povzročili že toliko gorja. Najmočnejša pol- na luna, vesak, vam bo dala nove možnosti. Polni boste dinamike in poleta, imeli boste odličen magnetizem za okolico. Mo- rebiti boste malo trmasti, a je pomembno, da sledite sebi in svojim željam, še posebej letos. Sončni mrk vam bo po- kazal, kje ste šibki in katere navezave je dobro opustiti. Ne dovolite umu, da vas vodi, temveč izhajajte iz moči la- stnega zadovoljstva, ki naj vam bo merilo pri vsaki od- ločitvi. Prisiljeni boste na vse po- gledati še enkrat in ugotovi- ti, kje ste napravili napako, ki vas bremeni in vam jemlje življenjsko energijo. Pri tem vam bo pomagal vaš vladar, ki bo v retrogradni fazi in vam bo omogočil, da jasneje opazi- te lastne spremembe in vplive okolja, ki so vas pripeljali do sedanjega stanja. Kaj vse ste naredili zavoljo drugih? Pre- verite vse. Verouk Fant povabi na zmenek dekle, ki sicer dela kot učiteljica verouka. Sprehajata se po parku in ji ponudi cigareto. Ona: »Ne, hvala, le kaj bi potem rekla učencem pri ve- rouku!« Gresta naprej in povabi jo na pijačo. Odgovor je isti: »Ne, hvala, le kaj bi potem rekla učencem pri verouku!« Nazadnje sedeta v avto, da jo odpelje domov, in že malo obupan pravi: »Bi šla z mano v hotel?« Ona: »Seveda, z veseljem!« On: »Kako pa zdaj to? Kaj pa boš rekla učencem?« Ona: »To, kar jim vedno pravim: Ni treba kaditi in piti, da bi se lepo imeli!« Naglušen direktor Tajnica pozdravi skoraj gluhega direktorja: »Dobro jutro, prasec stari. Kje si hodil vse do zdaj, im- potentnež blesavi?« »Pri zdravniku sem bil in sem dobil povsem nov slušni aparat.« Študenta Na sprehajališču dregne študent prijatelja: »Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?« »Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?« »Z njo sem že večkrat spal.« »Res? Kje pa?« »Na predavanjih.« Pes Policist ustavi Janeza: »Gospod, psa ne smete voziti na sprednjem sedežu.« Janez: »Saj je vendar plišast.« Policist: »Pasma ni pomembna!« Dober sluh Ob pivu se Anglež, Francoz in Slovenec hvalijo, kako dobro slišijo. Anglež reče: »Nekaj noči nazaj me je zbudil nek šum. Preiskal sem vso hišo, da bi odkril, kaj se dogaja. Šele ko sem stopil na zelenico, sem ugotovil, da slišim, kako raste trava.« »Ah, to ni nič. Tudi mene je neko noč zbudil šum. Vso hišo sem obrnil na glavo, ko pa sem vstopil v garažo, sem ugotovil, da slišim, kako rja nažira moj citroen,« reče Fran- coz. Potem se oglasi Slovenec: »To ni nič, fanta. Minuli večer sem zaslišal šum v omari. Odprl sem jo in ne bosta verjela, kaj sem slišal.« »Kaj?« »Kako mi plašč odhaja iz mode!« Ko je pilot z Balkana. Normalen DNK Italijanski DNK Za tu ali za s sabo? $ %@! Gola sem. Pokrij se, ogromno je komarjev. Končno smo ga našli! Mesečni horoskop za april je pripravila Andreja Novak, Merkaba Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 14, 4. april 2024 3K POMANJŠAN MODEL ZEMLJE SAMODEJNA NAPRAVA OSNOVA OMAKE GUACAMOLE DR. … JE PREŠERNOV NADIMEK KRAJ PRI OPATIJI VAJA V KARATEJU LAHKO UGOTOVLJIV GRŠKA BOGINJA MAŠČE- VANJA GRAFIČNI PRIKAZ POJAVA KAČAR POSTANEM BOGAT STRANSKI DEL … DANCE JE AKROBATSKI PLES AMERIŠKI IGRALEC (CHUCK) GRŠKA BOGINJA NESREČE SLOVENSKA PEVKA ŽNIDARIČ EMILE ZOLA INŠTITUT ZA SODNO MEDICINO SKRIVNOST- NOST PRIBALTSKI DRŽAVI POČASI GOREČ POVEZUJE HAMBURG S SEVERNIM MORJEM POSEDUJVA … PLANINA JE GOROVJE V SEVERNI MAKEDONIJI REPUBLIKA SLOVENIJA ČRNO-BEL PLOŠČICA S PIKAMI DRŽAJ METLE PREBIVALCI DAVČE OPIS, PRIKAZ DVOGLAVE MIŠICE NAREJEN V OMANU GLAVNO MESTO PAKISTANA NABOR, PALETA IGRA GA SYLVESTER STALLONE TROPSKO DREVO PODPORNI ELEMENT ZAPRTI DRUŽBENI SKUPINI V INDIJI GOL, BREZ OBLEKE IVO MOJZER VODNIK: … OŽIVLJENA STREŽE PIJAČO ZNAMENJA ČASTI IN POLOŽAJA VRHNJE OBLAČILO OBRAZEC ZA VPIS PISANA PAPIGA ALFA … OMEGA VELIKO GOVORJEN- JA, … DEŽJA MAJHEN VIJAK SLOVENSKI ODBOJKAR PAJENK AMERIŠKA IGRALKA NOVAK VETRNI JOPIČ DERIVATI AMONIJAKA MAVEC (POG.) ŠIFRA OTOK ČAROVNICE KIRKE …IRSKA BISTRICA VODJA UPOR- NIH RIMSKIH SUŽNJEV OKRAS NA VRHU KAPE RAZŠIRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ŠVEDSKA IGRALKA VIKANDER BLEDICA PREHRANJU- JEMO SE RIMSKA 3 KRAJ PRI LJUBLJANI STROKOV- NJAK ZA BIOLOGIJO RIBONUK- LEINSKA KISLINA (ANG.) ŽLAHTNA KOVINA (SIMBOL Ir) ROMEOVA LJUBEZEN PRENAŠATE NAMESTIM (SLIKO NA STENO) LIGA NARODOV FEDERATIV NA NARODNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA MILANSKI NOGOMETNI KLUB MESTO NA JAPONSKEM ZAJELI SO JO TERORISTI IT. IGRALKA (SOPHIA) kg, W, m REVIJA O MODI ESKIMI VISOKA STOPNJA JEZE AMERIŠKA IGRALKA TURNER RADLJE … DRAVI VRSTA MAMILA KANADSKA PEVKA (CELINE) BOBRI SO ROMAN JANEZA … GRIČ, HRIB (NAR.) FRANCE PREŠEREN JE AVTOR … FRANCE BEVK JE NA - PISAL GRI- VARJEVE … NEKDANJA IT. LIRA ODPRTO PRVENSTVO REKLAMNI, NAGROBNI LUTKOVNO GLEDALIŠČE ČE SLIŠIŠ HUDO MRAV- LJICO PO … GODRNJATI OKREPITI, UTRDITI NASPROTNO OD DEBEL ARGENTINA IMA SKUPNO MEJO S … 21 5 1 19 15 12 18 14 8 20 9 13 16 3 2 4 7 10 6 11 17 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 615 SUDOKU 616 SUDOKU 307 REŠITEV SUDOKU 306                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 14 4. 4. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 14, 4. april 2024 PISANI SVET Velikonočni ogenj sodi med zunanje simbole ve- like noči. Običaj ohranja- jo v številnih župnijah. Med njimi tudi na Polzeli in v Andražu, kjer ogenj prižgejo in blagoslovijo na veliko soboto zgodaj zjutraj. Na Polzeli je to storil župnik Urban Les- jak, v Andražu Sandi Ko- ren. Verniki, predvsem mlaj- ši, z njim prižigajo lesne gobe, ki pri tlenju odda- jajo prijeten vonj. Tleče gobe ponesejo v stanova- nja in druge prostore ter s tem simbolično obvarujejo domove pred požarom. In zakaj tako zgodaj zjutraj? Nekoč namreč skoraj ni bilo gospodinje, ki ne bi z njim zanetila ognja na do- mačem ognjišču in nato na njem skuhala velikonočne jedi. Fantje, ki so nosili ogenj, so kar tekmovali, kdo bo k hiši prvi prinesel ogenj. Ta je namreč smel priti na veliko noč po pir- he. Danes je to povsem drugače. Kdor prinese ogenj k hiši, dobi evro ali dva. ŠO V Šolskem centru Celje je bila pred dnevi javna predstavitev raziskovalnih nalog dijakov celjskih srednjih šol, ki so nastale v okviru projekta Mladi za Celje. 124 dijakov z 41 mentorji je strokovnim komisijam predstavilo 53 raziskovalnih nalog. Gre za projekt z najdaljšo, več kot štiridesetletno tradicijo načrtnega dela z mladimi na področju znano- sti in razvoja v Sloveniji. SŠol Prvi festival, namenjen psom V Celju bo 12. in 13. aprila Janus festival. V sklopu tega bo v soboto, 13. aprila, ob 16. uri na celjski Mestni plaži izveden tudi prvi evropski glasbeni dogodek, namenjen psom – Koncert za kužke. »Glasbe, ki jo ljudje obožujemo, živali praviloma niti ne opazijo. Obstaja pa širok nabor zvokov in zvočnih barv, nad katerimi se psi navdušujejo – te bodo uporabili glasbeniki pri izvedbi novih skladb, ki jih je prav za to priložnost napisal kontrabasist Miha Firšt,« pravijo v Hiši kulture Celje. Skladbe Milonga para puppies, Bulldog blues, Sch- nauzer polka, Squiky disco in druge bodo izvedli Miha Firšt na »pasja glasbila«, violinist Matija Krečič, pianist in dirigent Davorin Mori in tolkalist Urban Krč. Janus festival bodo sicer odprli s petkovim Piknik kon- certom, na katerem bodo vrhunski slovenski glasbeniki izvajali komorna dela slovenskih skladateljev. V soboto bomo lahko prvič v Sloveniji prisluhnili tudi deveturni klavirski skladbi Vexation priljubljenega francoskega skladatelja Erika Satieja, med izvedbo katere bo slikar Tomaž Milač naslikal novi mural, festival pa se bo kon- čal v Plesnem forumu Celje s koncertom Best of tango. SŠol Lastniki psov se pogosto soočajo z dilemo, kako poskrbeti za svojega kosmatinca med počitnicami oziroma dopustom. Rešitev ponuja nov hotel za pse, ki bo v Slovenskih Konjicah odprl vrata konec apri- la. V njem bo lahko sočasno bivalo 14 psov manjše in srednje rasti. Hotel je na robu mesta, ob vznožju Konjiške gore, kjer je veliko sprehajalnih poti. Kot je povedala Mojca Kovačič, se je pobuda za pasji hotel porodila predvsem iz velike ljubezni do psov, saj jih imajo v njihovi druži- ni kar pet. Pse bodo v nov hotel začeli sprejemati maja, pred sprejemom je predvideno predhodno spoznavno druženje s psom in z njegovim lastnikom. V hotelu bodo lahko bivali le zdravi psi, gonečih psičk ne bodo sprejemali. Po besedah Kovačičeve bo imel vsak kuža na voljo velik, svetel, ogrevan in klimatiziran prostor za spanje in počitek. Poleg hrane in nege bodo psom zagotavljali sprehode v naravi, čez dan bodo bivali v grajenih izpustih v naravni senci dreves, lahko bodo uživali na ležalnikih pod drevesno hišico ali na igralih ter se družili s pasjimi prijatelji. V primeru dežja bodo psi v igralnici, ki je prilagojena njihovim potrebam. BF Kmalu hotel za pse Prve kužke bo hotel za pse sprejel konec aprila. (Foto: osebni arhiv) Velikonočni tek v Celju je tudi letos ob Šmartinsko je- zero privabil številne tekače z vseh koncev Slovenije in tujine, ki so sončno soboto preživeli v znamenju teka in druženja. Trase AC Frimobil 13. Veli- konočnega teka okrog Šmar- tinskega jezera so v dopol- danskih urah najprej odprli najmlajši tekači na brezplač- nih otroških tekih na 500 me- trov in 1 kilometer. Nato so se na že ustaljeni 4,5-kilometr- ski trasi Jezerske kraljice in na novi, spremenjeni 11-kilo- metrski trasi pomerili odrasli. Kljub visokim temperaturam v cilju ni manjkalo zadovolj- nih obrazov, najboljši tekači so si z rezultati prislužili še vrednostne darilne bone in pakete. SJ Potem ko je župnik Urban Lesjak na Polzeli pred cerkvijo blagoslovil ogenj, so številni prižgali lesne gobe in jih ponesli v svoje domove in tudi k sosedom ter prijateljem. (Foto: TT) Gre za projekt z najdaljšo tradicijo. (Foto: arhiv občine) Tokrat so svoja raziskovanja predstavili dijaki Sončno odprtje tekaške sezone Kdor prinese ogenj k hiši, dobi evro ali dva Venček najhitrejših na 11 km. Šmartinsko jeze- ro je gostilo velikonočni tek. (Foto: arhiv organi- zatorja)