LJubljana, sreda 1$. aprila 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta §t 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Račun' pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana §t 11.842 Praha čislo -9, Tko-_ avstrijske carinske unije na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, izjavljajo na poučenih mestih, da se bo dotična točka dnevnega reda glasila samo: Nemško - avstrijski protokol o carinski uniji. Vidi se, da se je stališče Anglije v tem prilagodilo nemškemu, da predlaga Anglija samo juridično proučitev oarinsk« pogodbe. Nemška vlada vztraja sicer na tem, da je vsaka juridična proučitev odveč, vendar pa se ji Nemčija ne bo upirala. Stališče Italije Rim, 14. aprila č. Po izročitvi angleškega predloga, da se postavi na dnevni red majniškega zasedanja sveta DN sporazum med Avstrijo in Nemčijo, je sklenila sedaj tudi italijanska vlada, kakor službeno javljajo, po treznem premišljevanju in proučevanju staviti isti predlog. Tudi Italija motivira svoj predlog s tem, da mora DN proučiti to stvar na osnovi sporazuma o avstrijskem posojilu. Kakor se Anglija ni sklicevala na noben člen mirovne pogodbe, tako ni storila tega niti Italija. S tem sta hoteli obe državi pokazati prijazno stališče napram Nemčiji, ki je zelo občutljiva, kar se tiče določb mirovnih pogodb. Vsi italijanski listi komentirajo zadevo v tem smislu. Nasledstvo ministra (fr. Engliša Ministrova demisija je gotova stvar — Glede njegovega naslednika so se pojavile velike težkoče računati kot gotovim dejstvom, temveč mnogo bolj vprašanje osebe njegovega na-slednikau V tem pogledu so nastale gotove težkoče. Narodni demokratje in socialni demokratje so se z veliko rezervo izjavili Praga, 14. aprila h. Ministrski predsednik Udržal se je danes posvetoval z vodilnimi osebnostmi vseh koalicijskih strank, da bi razčistil situacijo po demisiji finančnega ministra Engliša, posebno pa vpra-!anie ni°govega nasledstva. Ministrski svet ki se bo sestal šele v četrtek ali pe-iek s? bo bavil tedaj s tem vprašanjem, tako da bo odločitev o demisijiim ur edniku padla šele koncem tega tedna Glav bo točko razprav med poUtičnmiistranka-mi in zastopniki vlade ne tvori tohko de misija dr. Engliša sama, s katero je tre Da glede včeraj imenovanega guvernerja poštne hranilnice dr. Trapla. Vest, da bo dr. Engliš postal guverner Anglo-češke banke, je demantiral minister sam z izjavo, da ne bo stopil več v upravni svet te banke, kjer je bil vse dotlej, dokler ni bil imenovan za finančnega ministra. Zdravje predsednika Švehle Praga, 14. april*, h. Današnje »Pravo Li-du, objavlja utise predsednika senatadr Franca Soukupa, ki se je pred dnev*vMen tonu na francoski Rivieri sestal s Predse* nikom agrarne stranke Antonmom Sven lo. Kakor zatrjuje, je švehla popolnoma z^.rav in nad štiri leta trajajoča bolezen na njem skoraj ni zapustila sledov. švehJa živi tamkaj s svojim sinom in hčerjo poo Btainim nadzorstvom svojega zdravnika docenta dr. Charvata. Velik požar v oetrofeisVem reviriu Bukarešta, 14 aprila, g. V Campini je eksplodirala zaradi premočnega pritiska ve* lika petrolejska cev v rafinerijah družbe Steana Romana. Eksplozija je povzročila velik požar, ki se je zelo razširil tn zajel nazadnje skoraj kvadratni kilometer pro« štora. Telefonske m brzojavne zveze v Cannpino »o r«izde(jane. Demisija bolgarske vlade? Rim, 14. aprila, n. »Giornale pristopili k delu po idejah Nj. Vel. kralja. Od tega dela pričakujemo koristi za selo in kmeta. Vodje politične skupine zemlioradnikov so napravili velik greh nas pram ljudstvu in razredu, ki je bil ž njimi, ker je Nj. Vel. kralj 6. januarja pozval vse, ki hočejo delati, di sodelujejo pri velikem delu ureditve države. Toda temu pozivu se niso vsi odzvali.« Na koncu je Obra« dovič dejal, da kličejo kmetje vsem onim, ki hočejo rušiti mir in red v državi, da bo« do dali tudi zadnjo kapljo krvi za kralja in domovino. »Naj živi kralj, naj živi Jugo« slavija.« je končal Obradovič svoj govoT. Nato je govoril inž. Dimitrije Vojič, ki je naglasi!, da se je po končani vojni na> daljevalo delo rušenja, širila 6e je verska nestrpnost in razedinicvanje. Voditelji pos litičnih strank so pretvorili državo v veliko lovišče, v katerem so oni predstavljali lov« ce. prebivalstvo za zajce. Tako so se začeli ma jati temelji države. V tem kaosu 6e je pojavil Nj. Vel. kralj (Živijo kralj) in pre« vzel oblast v svoje roke ter razgnal stranke. Govornik je nato orisal sedanjo gospo« darsko krizo in vse. kar je bilo storjeno za ureditev države tako na narodnem kultur« nem in na f inančnojckonomskem polju. De« lo Nj. Vel. kralja in vlade je rodilo pozi« tiven rezultat in znatno olaišalo položaj države. Z ukinitvijo plemenskih meja je ta država postala velika močna in nedeljiva (Živci kralj!). Govornik dalje naglasa delo kraljevske vlade na pplju izenačenja zako« nodajstva. S sprejetjem finančnih zakonov se daje podpora vsem državljanom, najbolj r>a kmetom, ki so je v prvi vrsti potrebni. Nj. Vel. kralj ("Živijo kralj!) je z vso svo« jo dušo in mislijo z našimi kmeti. Sedanja vlada je postavila zakonitost na prvo mesto. Režim Nj. Vel. kralja je pravi narodni režim. Sedanja vlada je v teh dveh lotih storila mnoiro več, nego deset let strankarskega režima. Nj. Vel. kralj je rekel, da ne mara posredovalcev med seboj in narodom in da se lahko vsakdo obrne nanj s prepričanjem, da bo njegovim upravičenim željam zadoščeno. Kmetje naj torej postavijo vse svoje sile na razpolago vladi Nj. Vel- kralja; da oni to tudi hočejo storiti, dokazuje današnja manifestaeijska skupščina. Vsakomur, ki bi hotel pomagati tistim, ki delajo proti državi, sporočamo: Roke proč! Kajti ta država ie ustanovljena in fsrraiena na milijonih kilogramih kmečkih kosti, na milijonih litrov kmečke krvi. Mi smo osvobojeni in združeni, mi bomo s svojim kraljem snmi uredili srojo državo.« Na koncu je pozdravil vse udeležence zbora in zaključil z vzklikom: >Živel Nj. Vel. kralj! Živel kraljevski dom! Živel predsednik vlade! Živela edinstvena Jugoslavija !< Nato so govorili še nekateri govorniki, nakar je bila sprejeta naslednja resolucija: Kmetje smederovskeea okrožja sprejmejo na velikem manifestacijskem zborovanju v Veliki Plani 13. aprila t. 1. soglasno to le resolucijo: 1. Najodločnejše obsojamo škodljivo delo bivših političnih strank, ki niso v medsebojnem tekmovanju za oblast prišle nikoli do tega, da bi sprejele ukrepe za zaščito kmetov. Težka je gospodarska kriza vasi, ki ni samo največji proizvajalec, temveč tudi največji konzument, in blagostanje ostalih redov družbe izvira deloma odtod. 2. V neomajni zvestobi izražamo hvaležnost svojemu velikemu kralju Aleksandru za njegovi dejanji z dne 6. januarja in 3. oktobra, s katerima je napravil ljudstvu veliko uslugo in ustvaril nedeljivo državo Jugoslavijo. Istočasno se zahvaljujemo tudi kraljevski vladi za vse reforme v korist poljedelstva ter pričakujemo, da bo nadaljnje plodonosno delo kraljevske vlade prineslo še druge koristi in verujemo, da bo podpora kmetom prinesla korist in srečo vse domovine. 3. Zavedamo se, da bo prišla naša država iz gospodarske krize samo s skupnim in složnim delom. Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, je prizadela najtežje poljedelske države, kakor je naša. V mednarodni tekmi se bomo vzdržali samo tedaj, če dvignemo našo proizvodnjo in če uvedemo štednjo tako v privatnem kakor v javnem življenju. 4. Prosimo Nj. Vel. kralja, da s svojo vzvišeno podporo pomore našemu zadružništvu, ki je edina trajna in varna zaščita naših kmetov in maloposestnikov. Brez zadružništva je kmet vedno v nevarnosti, da pade v roke oderuhov, ki mislijo samo na lastne interese in ne pomislijo na posledice svojega škodljivega dela za zajednico. Prepričani. da bo naš vzvišeni kralj, ki nas je zmagoslavno vodil v vojni, izšel tudi iz te mirnodobne borbe kot zmagovalec, mu kličemo: Naj živi Nj. Vel. kralj, naj živi vzvišeni kraljevski dom, naj živi prvi njegov sode-lovalec predsednik ministrskega sveta general Peter živkovič, naj živi vlada, naj živi Jugoslavija! čitanje resolucije je spremljalo enoduš-no odobravanje zborovalcev. Sklenjeno je bilo, da predloži na pristojnem mestu resolucijo posebna deputacija. Zborovanje se je končalo ob 12. opoldne. Italijanska kolooijalna politika Ugodnosti, ki izvirajo za Italijo iz po« morskega sporazuma s Francijo m Anglijo, znatno presegajo okvir golega mornariške« ga aranžmana in prihaja že sedaj do izra« za v italijanski afriški kolonijalni posesti. Dokaz za to nam je italijanski kolonijalna proračun za poslovno leto 1931«32, ki raz« kriva dalekosežne italijanske načrte na afriški celini za bližnjo bodočnost. Temelj vsega dela v tem pravcu je osvojitev sku« pine zelenic v Kufn. s katerim si je Italija po 20«letnem boju, polnem težkih dogod> kov, silnih naporov m kritičnih situacij, končno vendarle podvrgla celo libijsko ozemlje, strla odpor nekdaj vsemogočnega verskega reda Senusijev ter si odprla go> spodarsko in politično pomembno kara« vansko pot v notranjo Afriko Kolonija Libija je imela do osvojitve zeleniške sku« pine Kufre značaj izključno sredozemske posesti, z zvezo na jug pa se je težišče dežele bistveno spremenilo. Zahteve po ob« mejnih popravkih, ki jih je Italija stalno stavila Francija, je slednja doslej odbijala z navedbo, da ne more biti govora o za« željenih korekturah, dokler južni del po« krajine ni trdno v italijanski oblasti. Ker pa se je Italiji zadnja leta posrečilo pod« vreči si Fezan in Kufro, je zahteva po ob« mejnih popravkih v korist italijanske kolo« nijalne posesti dobila konkretno obliko. Italijanski politični krogi mislijo sedaj, da je nastopil pravi trenutek za razširje« nje italijanske ekspanzije preko Fezana in Kufre do Čadskega jezera in odtod v sme« ri Gvineje na obrežje Atlantskega morja. Londonski pakt iz 1. 1<>15. je Italiji izrecno priznal pravico do večje kolonijalne pose« sti. toda kratkovidni italijanski politiki so se tako zagrizli v nespametno idejo po več« ji ekspanziji na vzhodni obali Jadrana, da so zavoljo svojega narodnostnega šoviniz« ma popolnoma zasenčili prave gospodarske interese Italije. Ko so si zavezniki delili nemško afriško posest, je italijanska diplomacija slepo segala na severovzhod ter ie kasneje komaj dobila drobec plena z de« lom somalske obale ob reki Džubi. ki jo je Anglija odstopila Italiji Iztrezncnje je prišlo prepozno, kajti plen je bil že konč« noveliavno razdeljen in Italija je od delit« ve izšla ne samo skoro praznih rok. mar« več si je morala še v desetletnih bojih znova osvajati Libijo in Cirenajko. Rimski mornariški sporazum bi rada Ita« lija sedaj porabila za novo izhodišče ter na tej osnovi dosegla od Francije ne samo korekturo na libi jsko«tuniški meji. marveč tudi enake ugodnosti na jugu. kjer se ita« fijanska posest stika s francosko ravniško Afriko ter angleškim Sudanom. Za dohod k Čadiskemu jezeru je italijanska nolitika že napravila prve korake v gospodarskem pravcu. Proti angleški železniški zvezi Kai« ro^Kapsko mesto in francoski prekosahar« ski železnici je napravila obsežen načrt za zvezo Tripolisa s Ca dskim jezerom in za dohod k morju skozi bivši nemški Kame« run. Načrt ima pred francoskim to veliko prednost, da bi bila italijanska proga znat« no krajša in bi nudila Italiii ugoden do« stor> v srce Afrike tako iz Mutrzuka kakor iz Kufre. Vseka,kor je seveda še veliko vprašan i e, ali bo Italija dosegla od Francije uresniče* nje teh visokoletečih načrtov, ki so jih polni' fašistični listi. Po načrtih fašistične kolonijalne politike bo v bodočih deset« letjih naseljeno v Afriki nad 3 milijone italijanskih poljedelcev, za katere vlada že pripravlja primerna ozemlja z obsežnimi melioracijskimi deli. Finančno jc Libija v nekaterih panogah kolonijalne uprave že popolnoma samostojna, kar znatno dopri« naša k razvoju i.n raze vi tu dežele. S sploš« no evropskega stališča bi bila ta nova usmeritev italijanske politike ugodna, ker bi gotovo prinesla olaišanje sedanjega ita« 1'janskega pritiska v Evropi. Ako bo Ita« lija gospodarsko in politično zaposlena na afriški celini v tekmi z dvema tako moč« nima velesilama, kakor sta Francija in An« gfija, bo nje eksmanzija na vzhodno obalo Jadrana in na Balkan po prirodnem zakonu sama od sebe znatno popustila, kar bo mnogo pripomoglo k hitrejši konsolidaciji Evrope. Gve**iUka voina v Nicaragui Newyork. 14. aprila č Cmeril ska vojna se je ponovno nričela v N!caragui General Sandin je preskrbljen s silnimi denarnimi sredstvi in vsem potrebnim vojnim mate-riialom. Zavzel je l.octown. Vlada ie odposlala svoie čete. d-^ nrr/e^n vnadn;ke iz države, kakor sp izraža službeno poročilo. Vodja n;!karaš'k:h imornikov Sardino prodira s 350 možmi proti :nestu Pfcerto Ca-bezas. Grof Bethlen o madžarski kraljevini Budimpešta, 14. aprila, g. Zastopnik »Chicago Tribune« v Budimpešti je imel ob priliki desetletnice nastopa ministrske« ga predsednika grofa Bethlena na sed 'njem mestu razgovor z ministrskim predsedni« kom, ki je med drugim izjavil, da je prva naloga madžarske politike, da razvije no« tranje sile. Glede vprašanja kralja je izjavil grof Bethlen. da bo državna oblika Ma« džarske ostala tudi v bodoče kraljevina, vendar pa bo mogoče vprašanje zasedbe prestola rešiti le tedaj, če se bo to lahko vršilo svobodno in ne odvisno f)d zunanje« ga vpliva. Katastrofa nemškega letala Berlin, 14. aprila. A A. Potniško letalo, ki ga je najelo vojno ministrstvo za prevoz 7 častnikov iz Berlina v Gorlitz. se je da« nes ob štirih ponesrečilo. Ranjenih je bilo šest častnikov. Mehanik je mrtev. Radio« telegrafist je tako hudo ranjen, da bo po« škodbam najbrže podlegel. Berlin, 14. aprila, g. Letalo »D 1928« se je danes na poletu iz Berlina v Vratislavo malo po peti uri v bližini Henichena zruš;!o na zemljo. Pilot in opazovalec sta bila uhi« ta na mestu, dočim so dobili štirje potniki življensko nevarne poškodbe Drugi štirje potniki, ki so bili v notranjosti letala, so le lažje poškodovani. Letalo se je popolno« ma razbilo. Vzrokov letalske katastrofe za enkrat ni bilo mogoče tpčno ugotoviti. Hitite In oglejte si še Vi najboljši govoreči film te sezone! Opereta sladkih arij, zabave, smeha, ljubezni in prisrčnega razvedrila Fašisti bi se radi izmotali Začeli so zbirati podpise Slovencev, da slovenska služba božja ni ogrožena - Konflikt med Trstom in Genovo v najšijajnejsi _ film s W pjMKJtti I SorlrUlftjO ttvruuzm Ih imig biKSsajTA ^LrJbo" Ut fujLtrdfe rau {/Krak Krasen dopolnilni spored! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Predstave ob 4m 7* in 9. uri zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124. Pred malim senatom Ljubljana, 14. aprila. Malemu senatu so se danes predstavili dokaj originalni tipi. France, ki je pn mo tanju dinarskih novcev v zrak igral na sle« po srečo na ta način, da jc kot vešč kiju« čavničar zvaril dva enodinarska novca v enega, bo moral pa prihodnjič priti pred sodnike, ker jc razpravo zaradi slab.ga vremena zamudil. Pikov Jože, ki je prav eleganten, doma pa iz medvodske okolice je presedel po zaporih že nad 5 let zaradi deliktov proti tuji lastnini. Celo. ko je zaradi begstva od vojakov sedel v Zagrebu, je nekatere so« jetnike ukani.1 za 250 Din. Nato je iskal med natakaricami svoje žrtve. Zlasti na Gorenjskem. In je svoje žrtve oškodoval za kakih 2500 Din. Sodba: 15 mesecev ro« bije, 600 Din denarne kazni, izguba častnih državljanskih pravic za 3 leta. Črnolasa Akla, vitka Micka m visoki Vladko so se domenili, da izmaknejo Bo« sancu Omeroviču Ramu, ki je stanoval v nekem ljubljanskem hotelu, okoli 1000 Din vredno preprogo. Alda jc tatvino izvršila, zadnja dva pa sta stala na straži. Preproga je romala pozneje k nekemu trgovcu«kon» fekcijonarju, kjer je Vladko dobil suknjo in hlače. To so potem za 250 Din zastavili v mestni zastavljalnici. Alda je bila danes obtožena tudi bogokietstva. Obsojeni: Al« da na 3 mesece. Marija na 15 dni (pogojno za 2 leti) i.n Vladko na I mescc strogega zapora, vsi pa v izgubo častnih državljan« skih pravic za 1 leto. Mlad trgovec Slavko je v Radomljah prodal svojo trgovino Francu Mavzcrju za 4250 Din. Na roko je dobil takoj izplača« nih 2115 Din. glede ostanka pa so pozneje nastale diference. Slavko je pri kamniškem sodišču tožil Mavzerja na plačilo ostanka in predložil od M,avzerja podpisano potr« dilo s klavzulo: »Plačljivo v 60 dneh« Te« mu je toženec ugovarjal in Slavko je tož» bo izgubil. Ker je Mavzer trdil, da je klav« zula bila pozneje pripisana, je Slavko pri« šel pred mali senat zaradi ponarejanja li« s trn. Po kratki razpravi pa ie bil oproščen. Dober nauk trgovcem, da morajo biti pre« vidni nri podipisih Iz Struge na Dolenjskem je doma ne« srečni 291etni Jože, ki ga večkrat božjast napada. Ima pa to maiiijo, da rad sega na kmetih po jajcih, maslu, mesu in v pred« pustnem času tudi po poticah in krofih. Znan je tudi na ljubljanskem trgu. kamor včasi prinese ukradena jajca in maslo. Ob« tožnica pravi, da je zadnje čase oškodoval kmete za okroglih 2500 Din. Posestniku Javorniiku na Mlačevem je odnesel kar 250 jajc. Na najboljši plen pa je naletel v Bre« zovem dolu. Pri Glivarju so imeli svatbo, a Jože je ponoči odnesel skozi okno poti* ce. šarkelj. 60 najfinejših krofov, svinjsko meso in nekaj klobas in je plen deloma razdelil med znanke. Obsojen je na 18 me« secev robije in v izgubo častnih pravic za 3 leta. Sodbo je vdano sprejel. Zagreb, 14. aprila, č. »Novosti« poročajo iz Gorice: Na inicijati-vo provincijskega fašističnega tajnika Avc-nantia, je bila pokre-njena v vsej goriški pokrajini akcija, da se dobijo od uglednih Slovencev podpisi na izjavo, da slovenska služba božja nI ogrožena in da je verska svoboda Slovencev docela nedotaknjena. To naj bi bil fašistični odgovor na akcijo jugoslovenskega epi-skopata. V Vipavi so bili povabljeni na podpis vsi usledni Slovenci, podpisalo pa jih je le osem. V Ajdovščini so dobili celo samo en tak podpis, a so fašisti zato že izvedli svoje maščevanje. Naslednjega dne so bile na vseh hišah namazane črne roke in črni križi kotznak pretnje slovenskemu prebivalstvu. Kolikor so vendarle izsilili podpisov na gornjo izjavo, so jih poslali goriškemu pretek tu. Zagreb. 14. aprila, č. Kakor poročajo »Novosti«, jo zavladalo med Genovo in Trstom silno nasnrotstvo zaradi skorajšnje preselitve prekoocoanske družbe »Libera Triestinac iz Trsta v Genovo, s čimer mi- slijo sanirati njen finančni položaj. Vsi genovski listi brez oznra napadajo tržaško stališče, dočim je tržaški tisk za enkrat rezerviran Ln samo registrira napade genovskih listov. V zvezi s tem se je vršil v Genovi sestanek interesentov pod predsedni-štvom prefekta Vrvoria. Na sestanek so prišli tudi mestni načelnik Genove, admiral Zagni ter več fašističnih senatorjev in poslancev, kakor tudi zastopniki ve Inke genovske industrije, trgovine in brodarstva. Sprejeta je bila ostra resolucija zoper Tr-žačane, ki jo bodo poslali prometnemu ministru Cianiu. V tej resoluciji se postavlja zahteva, da se razpustijo vsa paralelna paro brodn a društva, kil uživajo državno podporo. Vse pomorske linije morajo imeti svoje izhodišče 5z Genove. Genova je center italijanskega panobrodarstva ter se re more uklanjati nobenem drugim interesom, Trst hoče pa le izumetničeno obdržati položaj parobrodnega središča, ki ga itak stalno ogroža Genova. Končna likvidacija agrarnih odnošajev Izvršena mora biti do 1. junija — Način odplačila in višina odškodnine Novi Sad, 14. aprila n. V dvorani tukajšnje borze se je vršila danes konferenca zastopnikov poljedelstva dnnavske banovine. Razpravljala je o likvidaciji agrarne reforme. Po mednarodnih konvencijah morajo biti do 1. junija t. 1. likvidirani vsi azrami odnošaji v poedinih državah ter regulirano vprašanje, kako se bo prejšnjim lastnikom izplačala odškodnina. Vrhovni zakonodajni svet je ob tej priliki pripravil zakon o likvidaciji asrrarne reforme ter ga poslal v proučevanje udruženju poliopriv-rednikov. Na današnji konferenci je bilo navzočih 50 zastopnikov tetra udruženja pod predsedstvom Gjure DiundjerskeRa. Načrt zakona obsejra odkupnino na temelju starih katastrakiih cenitev v kronah pomnoženih s 160. /Maksimum za savsko banovino je v načrtu 130 katastralnih juter obdelane zemlje ali 347 iuter celokupnega zemljišča. Na izvestnih gornjih delih savske banovine je maksimum 521 iuter oziroma vseira skupaj 869 juter zemlje. V donavski banovini je razmerje isto. Tu se ima odkupiti še 565.000 juter zemlje. Zakon ima stopiti v veljavo najkasneje L junija, plačevanje pa se mora pričeti L oktobra. Odkupnino je treba plačati v roku 20 let v enakih obrokih s 4 odstotnim* obrestmi. Država bo izdala za dol?ove agrarnih interesentov obveznice, ki se bodo niojrie tudi lombard-irati. Spomini na ljudsko štetje v stari Avstriji Ker bo letos štetje ljudi v naša državi 1. aprila, se mi obujajo spomini na popisova« nje našega ljudstva v razpadli Avstriji in to 1. 189*. Za Rop is ovalne komisarje so bi« lc izbrane osebe iz raznih stanov in tako je tudi mene kot učitelja zadelo to takrat ne« prijetno delo, pa še kar v dveh župnijah, ki ste šteli 27 dokaj raztresenih vasi. Najprej nam je bilo treba nekoliko raz« jasnil oziroma pouka pri okrajnem glavar« stvu. seveda vse v nemškem jeziku, potem pa hajdi na delo in to v januarju, ko je dan zelo kratek in zima najbolj huda. Da ni bilo kaj prijetno delo. si lahko predstavljate, če povem, da je glavarstvo hotelo, da bi bilo delo v kratkem času iz« gotovljeno, a treba je bilo iti v posamezne vasi od hiše do hiše. Ker pa ljudje v obče niso natančno vedeli svojih rojstnih podat« kov, jc bilo treba stopiti tudi v žuipnišče in tam iskati v žirpniških listinah. Ko sem se po nekajdnevnem popisovanju v bližnjih vaseh, odpravil zjutraj v 7 km oddaljeno gorsko vas ter tam popisoval, je začelo polagoma snežiti. Proti večeru, ko se,c se vračal domov, je bilo žc pedenj vi» soko novega snega in še je snežilo. Pot je bila slaba in utrudljiva. Po glavni cesti je še šlo, ker so pred mano brcdle sneg ovce, ki sta jih gnala dva mladeniča najbrže v bliž« nje mesto. Ko setn sc pa ločil od glavne cc» ste na stransko pot proti domu, je postalo že temno, da pota niti videl nisem. Novi sneg. ki od tam naprej še ni bil pregažen, mi jc delal hude težave, noge so ga nekaj časa še dokaj lahko odrivale, a kmalu so postale težke in utrujenost se mc je zače« la polaščati. Tu sem se spomnil, da je o sv. Treh kral jih zmrznil v kočevskem k m« iu neki učitelj, ki je obiskal svojega bliž« njega tovariša v sosednji župniji, a je pro« ti večeru domov grede, v novozapadlem snegu zgrešil pot. Hotel se je odpočiti pod nekim drevesom, a namesto malega odpo« čitka je zaspal za večno. To mi je lebdelo vedno pred očmi, ko sem hodil dalje, a do* mov nisem mogel priti. Postalo je čisto temno. Pota nisem videl, a tudi čutil ne, ker jc bilo vse enako mehko zaradi vedno še padajočega snega. Svetilke nisem imel, a tudi vžigalice, ki sem jih prižgal, da bi našel pravo pot, so mi kmalu brez koristi pošle. Večkrat sem hotel ves utrujen po* čiti, toda omenjena nesreča mc je drami* la in korakal sem počasi dalje, ne da bi prav vedel kam tavam. Naposled mi je bi* l.i sreča vendarle toliko mila. da sem prišel v dolino na pravo pot. od koder sem za* gledal v daljavi par luči. ki so mi bile ka« žrpot do ljudskih bivališč. Ura je bila že PKzna. Snežiti je jenjalo. Že sem se hotel, brezmejno utrujen nasloniti na bližnje dre« vo. ali vsa j sesti na prvi štoT. da bi se od« počil, ker nog skoraj čutil nisem, pa zopet me je nekaj spominjalo: »(^e ostaneš, za* sniš!« — In z zadnjimi močmi sem se vle* kel dalje ter komaj prestavljal noge in tako utrujen prišel srečno na svoj dom, padel na posteljo in takoj zaspal. Drugi dan. ko sem šel mimo te poti y so« sednjo vas. sem opazil svoje stopinje v snegu. Videl sem. kako sem s poti zašel na bližnji pašn;k. obdan z raznim grmovjem ter kolovratil tam kar polžasto naokrog, da sem vsega večkrat prebredel. a naposled vendarle zopet prišel na pravo pot. Tako sem hodil to pot namesto dobro uro. celih še šijo nevarno situacijo, ker je lakota hud in nevaren gospodar. Beograd! po dolgih velikonočnih praznikih Radosti hi tegobe 14 Beograd, 14. aprila. Hvala Bogu. prazniki so za nami! Danes je sicer še tretji dan, toda samo v pravo* slavni cerkveni pratiki i.n tupatam tudi. še v zasebnem življenju družin, ki prva dva dneva niso mogie voščiti vsem svojim_ so* rodnikom, prijateljem in znancem srečnih praznikov, pa zato še danes hodijo v po« sete in jih tud' sami še sprejemajo. Ali v iavnem življenju je današnji dan vendarle že navaden delavnik, človek se v resnici oddahne po vsej skoraj štirinajstdnevni prazniški muki. \ soboto popoldne je bilo sploh nemo« £oče, da hi se ne morda človek, temveč tudi le miš mogla preritn skozi one ogrom« ne množice, ki so oblegale vse pravoslav* ne cerkve. Bilo ie svobodno tudi vojaštvo, Da sem jaz Kristusa po Oolarjevem besedilu. Pri klavirju je bil tudi v Mariboru g. Marijan Lipovšek. Naslop trojice domačih umetnikov je bil za mariborsko glasbeno publiko pravi dogodek in ga lahko štejemo med izredne večere. (—c) ^Riječ« je priobčila v zadnjih dveh številkah med drugim: razpravo dr. Gjure Šurtnina »Oko sklapania Londonskog pakta lSloc (po spominih kneza Rijlova), praško predavanje ministra J. Demetroviča: »Svet-ska privredna situacija i Jugoslavija?, zanimive članke dr. M. Preloga (»Garibal-diana«), dr- O. Zimmermanna (>Staležk), VI. Angela (>Za srednjeevropski ekonomski blok ili protiv njega«), dr. A. Barca (»Književni lik Grge Martica«), dr. M. Srat-tolinija (>0 metodama filozofije«), A. Mi-linkoviča (»Dve literaturi«) itd. Ehrenburgovo maščevanje. Ruski pisatelj Ilja Ehrenburg je objavil v berlinskem listu >Das Tagebuchc oster pamflet proti Če- hom z naslovom »Domovina vojaka SveJ-ka«. V pamfletu skuša z duhovitimi in ne-duhovitinii dontisleki žaliti Čehe; slika jih kot brozopmembne bebce, ki se bašojo s knedlički« in zalivajo s pivom, njih največji modrec pa da je — Tomaž Bat a. Češki listi so se izprva čudili, odkod ta preobrat v nazorih IIje Ehrenburga. ki je prej simpatično pisal o Čehih. Njegov češki založnik, ki je temu židovsko - sovjetskemu pisatelju dal že precejšnje vsote, se je pri obravnavanju Ehrenburcovega ciničnega na-napada zatekel in je povedal pravi vzrok: Ehrenburg je užaljen, ker zaradi krize na knjižnem trgu Čehi ne morejo kar čez noč izdati kopice njegovih najnovejših knjis. saj se tudi prevodi njegovih starejših del le počasi prodajajo. Ehrenburgu se je torej najbrž izjalovila kupčija s Čehi. zato j? udaril kar po vsem narodu. Zanimiv prispevek k vprašanju, kako nastajajo »prijatelji« in neprijatelji onkraj meja. Poljski pisatelj z jugoslovanskimi motivi. Knjigarna M. Arczta v Varšavi je začela izdajati izbrane spise danes malo znanega poljskega pripovednika in narodnega bojevnika Zigmunta Milkowskega, ki je pisal pod psevdonimom T. T. Jež. Znaten del romanov in povesti tega pisatelja obdeluje jugoslovensko življenje, predvsem srbsko, hrvaško in bolgarsko. Milkovski je bil eden izmed voditeljev poljske vstaje leta 18G3- in je po nje polomu prebil več let v Srbiji. Srbsko zgodovino in življenje obravnavajo niegovi romani: »Uskoki«, »Haram-baševa zaročenka«, »Rotuloviči« in dr. Mil-kowski - Jež ie bil vse življenje borec za svobodno Poljsko. Umrl ie nekaj let pred nje obnovitvijo, L 1915. v Lausanni na Švicarskem. pa so moraK delo prekiniti, ker je zananj« kamo materiala, za novega pa ni bik> kritja. Mosta« konstrukcije radehijejo Jugoslo« venske državne železnice v lastni »mostov« ni delavnici«, ki je oddaljena le kakih 200 metrov od nadvoza nad Smartinsko cesto. V delavnici nabija ves dan »norec«, ki ga žene električni motor. Je potreben, kajti za eno mostovno konstrukcijo je treba za« kovati 27.000 zakovic. Monterji in delav« ci, ki jih je skupaj le 14, imajo dela čez glavo. Istočasno imajo sedaj v delu na* pravo železniške mostne konstrukcije za Veliko Loko. Eno konstrukcijo so monti« rali v soboto. Popravilo, oziroma obnova, zahteva im*o» go previdnosti Nekaj ton težek železni most dvignejo s posebnimi žerjavi, ki so montirani na vagonih, na velik ploščat va« gon, da ga zapeljejo na mesto. Pri izkla« danju morajo paziti, da pride v pravi legi na opore, ker se sicer tiri na obeh straneh mostu ne skladajo. Pri vsej pažnji se je dogodilo, da je padalo železje na spodaj ležečo cesto, zato je direkcija drž. želez« nic zaprla za čas montaže ves promet za pešce in za vozove, ker noče in tudi ne more prevzeti nobene odgovornosti za morebitne nesreče. Promet se vrši z velikim ovinkom po cesti za kurilnico državnih že« leznic. Pogrešan starček Videm, 12. aprila. Čudno je v tukajšnji okolici odjeknila vest, da je v petek okrog 17. ure neznano kam odšel 81 letni posestnik g. Andrej Ma* uer. Zadnji čas je opešal in venomer tožil o bolečinah. Poklicani zdravniki so ugoto« vili arteriosklerozo in močno živčno obo« lenje, kd se je od dne do dne stopnjevala. Kljub veliki pažnji, ki so jo domači po« sveč ali bolniku, je starček na lepem odšel z doma in se doslej še nii vrnil. S skrbjo ga iščejo vsi, toda do danes ga še niso našlL Domnevajo, da ga je neozdravljiva bolezen tirala v obup. Moderne toalete za dame PLAŠČI, najnovejši žoržet-plašči, kostumi in kompleji, obleke iz volnenega blaga itd. v velemestni izberi pri F. LUKI€ - Ljnbljana, Stritarjeva nlica Domače vesti * Svetčeva proslava. Letos v januarju je poteklo 10 let odkar je umrl v visoki starosti ustanovitelj CMD in znani narodna borec Luka Svetec. litijski notar. V počastitev njegovega spomina je priredila litijska podružnica CMD v nedeljo Svetčev večer z živahnim programom. Sokolska dvorana je bila prav častno zasedena. Sodelovali pa so g. Brili z uvodnimi besedami. sokolski dramatični odsek ie uprizoril enodeianko »Popek« v režiji g. Bena Peč-nika. Nastopila sta tudi pevsko društvo »Lipa« ter pred kratkim ustanovljeni salonski orkester, oboje pod vodstvom učitelja g Milana Pertota. Tako nastopa »Lipe« s 60 članskim mešanim zborom kakor orkestra sta dokazala, da je naša Litija zmož-resnega dela. Vsem velja pohvala. + Zimska šola na kmetiiski šoli na Grmu se ie zaključila. Trajala je dve zimi. Zaključnih izpitov se je udeležil za ban-sko upravo načelnik kmetijskega oddelka e inž. Podgornik. Solo je dovršilo 19 učencev in sicer 5 z odličnim uspehom. 6 s prav dobrim in 8 z dobrim, kar ie izredno lep uspeh. Pred odhodom na sivoje domove so priredili odhajajoči učenci svojim učiteljem in tovarišem iz letne šole, ki še ostanejo v zavodu, poslovilna večer. Iz src preprostih kmečkih fantov so vreli v govorih takšni lepi načrti za delo in toliko ljubezni do domače grude, da se je človeku vzbudila Jepa zavest: še je v kmetu zdravje in moč naroda! Grmski šoli čestitamo k uspehom! * Za povzdigo kmetijstva v ljutomerskem okolišu. Iz Ljutomera nam pišejo: Sreski kmetijski odbor, ki je zboroval pred kratkim skoro polnoštevilno. je najprej do-iočil več podpor, tako za vinsko razstavo v Mariboru, za gospodinjski tečaj pri Sv. Juriju in za cepljenje svinj proti rdečioi Xdor bo dal svoje svinje cepiti, bo plačal od glave živin ozdravniku samo 5 Din, ostale stroške bo nosil sreski kmetiiski odbor. Določil se ie tudi poleg drugih manjših podpor prispevek za kmetijsko nadaljevalno šolo v Stogovcih v Apaški kotlini. Da bi prišle občine do višjih dohodkov, se jim je nasvetovalo. naj obdavčijo tudi umetne brezalkoholne pijače. Uradni dan tajništva bo vsak petek dopoldne. Da povzdigne interes za racijonalno kmetijstvo. bo sreski kmetijski odbor priredil v prvi polovici oktobra razstavo kmetijskih pridelkov in sejem plemenske živine, ki se bo vršil najbrž v Gornji Radgoni. Naposled je bilo sklenjeno, nabrati zanesljive podatke o škodi, ki jo je preteklo zimo napravil zajec po raznih sadovnjakih. + Smrt okrajnega gozdarja. V šibeniški bolnici je umrl inž. Ignac Pelhan, okrajni gozdar, ki se je pred dnevi ponesrečil med vožnjo s kolesom blizu Krive Drage. Ponesrečeni gozdar še ni bil dolgo v državni službi. Prej je služboval na veleposestvu ljubljanskega nadškofa dr. Jegliča. Zapustil je soprogo in troje nedoraslih otrok. * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagreba vabi članstvo na redni tedenski sestanek danes ob 20. v društvenih prostorih (Gunduličeva 29). Dnevni red: predavanje g. Janka Schweigerja o naših izseljencih, volitev izletnega odseka in razgovor o majski prireditvi. * Novi grobovi Društvo železniških upokojencev v Ljubljani objavlja: Umrla ie naša članica ga. Ljudmila U r š i č e v a, vdova po nadsprevodniku. Pogreb se bo vršil danes ob 14.30 popoldne iz hiralnice na Vidovdanski cesti, Upokojenci vljudno vabljeni k pogrebu. — V Leonišču je umrla ga. Elizabeta Leskovičeva. soproga zvaničnika drž. žel. v p. Pogreb bo danes ob pol 18. Nenadoma je umrla v ljubljanski bolnici gospa Sinezija B r a s o-va, vdova po dohodninskem pregledniku. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Včeraj so jo pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. — V Mariboru sta umrla 75 letna žena ključavničarskega mo-jstra Mariia Ma ro 1 to v a in 68 letni orožniški narednik v p. in zasebni uradnik Ivan H e s k e. — Po kratki bolezni je preminila v 38. letu ga. Rozka T a 1 e r i e v a, soproga priljubljenega g. Antona Talerja. delavca pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Pokojnica. ki je zapustila bolnemu soprogu štiri otroke, od katerih so trije nepreskrbljeni', je bila tiha in dobra žena. skrb- KINO IDEAL PADLI ANGEL Krasna ljubavna drama Nancy Carrol in Garry Cooper Ob 4., pol 8. in 9. Premiera. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4 relatrvno vlago v 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. 14. aprila 1931. Ljubljana 7, 763.3, 4.8, 92, tiho, 10, dež, 20.3, Maribor 7, 762.6, 4.6, 94. SSE 1, 10, dež, 4.2, Zagreb 7, 763.8, 5.8, 94, NE 2. 10, dež, 10.3; Beograd 7, 768.3, 7.6, 70, NNW 4, 10, —, —; Sarajevo 7, 769.0, 9.8, 67, tiho, 3,--; Skopi je 7, 762.2, 8.0, 83, NW2. 10, --; Kumbor 7, 758.8, 11.6, 88, E 1,9 - —; Split 7, 758.2, 13.7, 64, ESE 6, 7,--; Rab 7, 759.3, 11.2, 75, E 4, 10,--; Vis 7, 755.7, 9.1, 93, SE 6, megla,--; Mostar 7, 753.0, 10.0, 86, tiho, 9,--. Najvišja temperatura v Ljubljani 5.8, v Mariboru 16.7, Zagrebu 20.4, Beogradu 19.6, Sarajevu 19.7, Skoplju 21.0, Kumboru 17.2, Splitu 21.2, Rabu 19.4, Mpstarju 19.2, najnižja v Ljubljani 4.6, Mariboru 4.6, Za« grebu 5.8, Beogradu 7.4, Sarajevu 7.2, Skopi iu 4.8. Kumboru 9.6, Splitu 12.1, Ra« bu 11.0, Visu 6.4, Mostarju 8.2. Soinee vzhaja ob 5.12, zahaja ob 18.50, luna vzhaja ob 4.28, zahaja ob 16.15. na mati tn gospodinja, — Za srčno kapi o je umrl 11. t m. v Guštanju tovarniški delavec g. Paušer. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani obvešča svoie člane io vse še neučlanjene tovariše, da naj se razglas glede razpusta društva razume tako, da velja zgolj za društvo pogrebnega sklada, ki je tvorilo poseben del društva in je bilo v letu 1927. likvidirano. Ta sklad je M svoiečasno prijavljen ter se je uradno smatral kot društvo popolnoma zase. Po svoji likvidaciji pogrešno ni bi'1 odja.vljen in je uradno šele sedaj po izvršeni odjavi ta razpust izvršen. Društvo orožniških upokojencev, ki je bilo od omenjenega sklada slej ko prej ločeno, pa obstoja dalje. * Poziv pogrešancem. Andrej Grilc, rojeh leta 1888. v Kranjski gori, je ob splošni mobilizaciji leta 1914. odrinil v Galicijo, kjer je služil pri 14. pehotnem polku. Zadnje poročilo je poslal svoji ženi 29. avgusta 1914., potem pa se ni več oglasil. Alojzij Eržen, rojen leta 1856. v Ljubljani, kjer je stanoval na Opekarski cesti, je leta 1901. odšel z doma proti Idriji in ni od tega časa o njem nikakega glasu. Baje ga je smrt dohitela v gozdu poleg Idrije. Oba pogre-šanca se pozivata, da se javita deželnemu sodišču v Ljubljani, ker se bo sicer uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva * Zlomek. Pri »Slovencu« navadno zajemajo slovensko kulturo z veliko žlioo. Vča-si pa le kane po strani kak opaljen ocvirek Tako nam je včeraj bilo prvič razodeto. da je Anton Martin Slomšek zapisal stihe: »Ne odpodi od nas življenja tata — veselja hrup ne pevcev pesem sladka...« V četrtem razredu ljudske šole smo včasi znalj na pamet turobni sonet »Memento mori«, ki ga je napisal dr. France Prešeren, česar si tudi danes ne damo vzeti, čeprav se je v slovenski kulturi marsikaj spremenilo in se ie že marsikateri, nekdaj preganjani in ožgani »brezverski« tvorec v grobu preobrazil v najvernejšega katoličana. Vsa čast škofu Slomšku, toda nesrečni poet France ne more z njim menjati niti v Bliziju. Ce ju pa zamenjajo pri »Slovencu«, sedaj seveda to ni nevednost, temveč zgolj tiskarski škrat, ali kakor bi jim hudomušni Prešeren sam molče zatro-ben-tal na uho: tiskarski zlomšek. * Namesto venca na grob blagopoikojnih gg. Knafliča Franca in Ivane iz Smartna pri Litiji je darovala ga. Zore Marija iz Črnega potoka za Podporno društvo slepih 100 Din. Iskrena hvala! + Družbi sv. Cirila ln Metoda ie darovala namesto venca na grob pok. g. Fr. Knaffrča in Ivane iz Šmartnega gospa Marija Zoretova. posestnica v Črnem potoku. 100 Din. Iskrena hvala! * Likovič Joža: Prodane duše. Povest o trpljenju primorskih Slovencev onostran meje. ki s svojim neustrašenim župnikom in učiteljem junaško branijo svoj dom in jezik. Med pestro vsebino so vpleteni resnični pretresljivi dogodki, ki so se odigrali po svetovni vojni med našimi primorskimi brati onstran meje. Povest se dobi po vseh knjigarnah za ceno 30 Din. * Naročite še pravočasno Pesmi Srečka Kosovela pri založbi »Luč«, Ljubliana. I., poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 D:n.. Denar naprej ali po položnici + Potres v Beli Krajini. Prebivalstvo Met. lake in okolice je v ponedeliek 13. t. m. ob 2.57 zjutraj čutilo močan potresni sunek, ki je marsikoga prebudil iz sna. Sunek je bil spremljan s precej močnim bobnenjem in je prišel od jugovzhodne strani. Škode ni nikake. Ljudstvo pa ie bilo vsekakor precej presenečeno, ker potresnih sunkov že dolgo ne pomni + Dobrota še ni izumrla. V Varaždšnu je dobila revna obitelj Josipa in Jane Arrrbre-sič 12. dete, hčerko. Mestna občina je darovala siromašni družini sklad drv. 100 kg be! moke. 10 kg krompirja, 25 kg graha. 10 kg masti in 500 Din v denarju. Isti znesek je daroval tudi neimenovan dobrotnik. Nj. Vel. kraljica ie tudi uslušala prošnjo in je botroval v njenem imenu polkovnik Kršmar, ki je izročil detetu zlato verižico m še poseben botrin dar. Krstnemu obredu v varaždinski župni cerkvi je prisostvovalo veliko občinstva. * Nesreča ne počiva. Iz Slovenigradca nam poročajo: Pri nakladaniu sodov na zelezniški postaji s{ je 39 letni delavec iz Slovenjgradca Slemenik Viktor zlomil prst na desni roki. a na levi roki enega popolnoma zmečkal. V Prevaljah se je podrl poln voz na 24 letnega hlapca Filipa Re-zarja in mu zlomil desno nogo. V Potočnikovi tovarni usnja v Slovenigradcu je valjar kož zmečkal delavcu Maksu Ramšaku roko v zapestju. Na njegovo vpitje je pravočasno prihite! lastnik tovarne in ga osvobodil od stroja in s tem obvaroval še večje nesreče. Neki drvar iz Št. Ilja pod Turjakom se ie z vso močjo vsekal s sekiro v levo nogo in dobil težko poškodbo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v slovenizraški boilnici. * Strašna smrt otroka. V Tugari blizu Splita je šla 6 letna hčerka kmeta Radilo-vica zvečer z gorečo svečo iz kuhinje v sobo in je pri tem tako neoprezno držala svečo, da si je zažgala obleko. Na enkrat ie bila vsa v plamenu. Ko je klicala na pomoč, so takoj prihiteli roditelji in sosedje. a je bilo že prepozno. Nesrečna deklica je bila tako opečena, da je kmalu podlegla strašnim opeklinam. * Iz šale krvava resnica. Ko sta 23 letni Avgust Ferlič in 28 letni Janez Poštrak. oba iz Sp. Dupleka, bila zaposlena z obrezovanjem trt. sta se v odmoru začela za salo premetavati. Sprva sta se metala res samo za šalo, toda njuna igra je kmalu postala usodepolna, kajti spremenila se Je v Volja do življenja in dela zavisi često od dobre prebave. Vzemite zvečer 4—6 ARTIN-dra-iej in odlično se boste počutili ves dan Zavoj za 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. 112 jezo PV>štrak je svojega tovariša s kolom, ki ga je pobral na cesti, neusmiljeno oplazil po levem boku, ta je pa zagrabil nož in ga porinil Poštraku globoko v levo pleče. Oba srborita bojevnika so včeraj zjutraj s precej občutnimi poškodbami prepeljali v mariborsko bolnico. * Zopet nezgoda s pištolo. Ko se je še po beli nedelji 20 letni Janez Minih. mizarski pomočnik iz Tenarške pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, postavljal s tem. da zna streljati s pištolo, je tako neprevidno ravnal, da si je prestrelil levo roko. Pohiteti je moral po pomoč v mariborsko bolnico. + Samomor v cerkvi. Cerkovnik cerkve Sv. Duha v Splitu je slišal, zvečer, ko je hotel cerkev zapreti, iz nje revolverski strel. Poklical je stražnika in sosede. Ko so pogledal, p0 cerkvi, se jim ie nudil na koru strašen prizor. Neki mladenič je ležal v veliki milakj krvi. poleg njega brov-ning. na klopioi pa so bili njegovi čevlji in nogavioe. V nesrečnežu so spoznali 27 let. nega delavca Oskarja Krulca, ki je zaposlen pri nekem lesnem podjetju. V bolnico so ga prinesli še živega, a je kmalu umrl ker ie bil zadet v srce. Pokojnik je bil zelo dober delavec, zaslužil je dnevno okrog 100 Din in ie živel v Splitu pri sovjih starših. Poslodajalec m tovariši so ga zelo cenili in si nihče ne more razložiti, kaj ga je gnalo v smrt * Neznan samomorilec. Blizu Save na Ježici so našli neznanega. 25 do 30 let starega moža, ki se ie obesil s hlačnimi naramnicami Pri njem niso našli nobenih dokumentov in so sedaj oblasti podvzele vse korake za ugotovitev identitete nesrečnega moža. Mrtveca so pripeljali v mrtvašnico na pokopališče Sv. Juriia v Stožicah,-kjer so ga tudi že pokopali. * Krvav rodbinski obračun. Kmet Ivan Radjek iz Djakova je bil na obdsku pri svojem svaku Djuri Matiču. Nefkaj časa sta pila in se mimo razgovarjala, kar naenkrat pa sta se sprla. Matičeva žena je sicer mi. rila. svaka pa sta se vedno hujše prepirala ter je končno Matič izvlekel samokres in oddal na svaka dva strela. Badjek je težko ranjen v prsi in v trebuh. Je malo upanja, da bi mu oteli življenje v osiješki bolnici. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Francoski Institut v LJubljani vabi na predavanje gospe Cbevmofl - Vukasovi-čeve v petek 17. t m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavateljica bo govorila o znamenitem frainooskem slikarju Delacroixju. Skioptične slike. u— Vseuč. prof. dr. A' Gos ar bo danes ob 18. v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoja javna predavanja o socioloških in ekonomskih osnovah modeme družabne reforme. u— Iz gledališča. Veseloigra »Pri belem konjičku« se ponovi drevi v drami. V ponedeljek bo nastopila v operi skupina angleških igralcev, ki je lani z največjim uspehom gostovala v Beogradu in Zagrebu. Gostje bodo igrali »Hamleta« v Shakespe-arejevem jeziku. Vstopnice bodo od jutri naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. — Druga repriza ruske opere »Sne-gurka« bo drevi za red A. Jutri bo gostoval v vlogi Radamesa (Aida) g. Marij Šimenc. V soboto bo proslava 50 letnice smrti Mosorgskega enega najslavnejših novo-dobnejših ruskih komponistov v operi »Boris Godunov«. V naslovni vlogi nastopi znameniti ruski baritonist g. Zigmunt Za-lewski. u— Pilot IiubavL Velik in lep film je zopet postavila ZKD na svoj spored. Film. ki nam kaže herojstvo ameriške zračne floti-He. Predočuje nam tehnični napredek letalstva v Ameriki, senzacijonalne akrobacije pomorskih letalcev in pa značaj in tovarištvo teh ljudi. Vsebina je lepa drama, ki bo gotovo vsakomur ugajala. Ta govoreči film. ki ga obenem spremljajo razni naravni posnetki in glasovi, je tudi v Berlinu in na Dunaju pred kratkim vzbudil SDlošno občudovanje gledalcev. Od danes naprej je »Pilot ljubavic na sporedu ZKD in bo predvajan dnevno ob pol 13. v Elitnem kinu Matici. Cene sedežem so nizke, da se omogoči ogled najširšim krogom. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure. u— SJSU »Preporod« je sredniešo-lska organizacija, v kateri se člani udejstvuje-jo na prosvetnem, znanstvenem in športnem polju. V soboto 18. t. m., bo organizacija imela akademijo v areni Narodnega doma. Z dohodki akademije hoče društvo omogočiti svojim revnim in bolehnim članom letovanje na morju. Zdaj. ko starši in občinstvo vedo za dobre namene in lene culje srednješolskega društva »Preporod«, upamo, da bndo znali ceniti trud prirediteljev in da bodo posetili prireditev v čim večjem številu. OBLEKE POVRŠNIKE NAJUGODNEJE PRI JOS. ROJINA. Liubliana ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Mm. M. STUZZI izdelovateljica steznikov vljudno naznanja, da se je vrnila iz inozemstva s svojega študijskega potovanja. LJUBLJANA, TAVČARJEVA 4/H Vodnikova hiSa 5676 o— Iz koncertnega življenja. Violinska virtuozinja ga. Fanika Brandlova bo kon-certirala s svojim komornim triom v petek v Frtharmonični dvorani. Ko je 1. 1929. prvič nastopila v Ljubljani, ie kritika eno-dušno oriznala izredno uigrano in umetniško dovršeno igro oelega tria. ki ga tvorijo Panika Brand! (violina). Hilda Folger (čelo) in Herta Reiss (klavir). Predprodaja v Matični knjigarni. — III. simfonični koncert letošnje sezone bo 1. maja posvečen predvsem moderni glasbi. Simfonični orkester bo izvajal Osterčevo suito in Glazunovo simfonično pesnitev »Stjcnka Razin«. Obe deli bo dirigiral kapelnik Štritof, v II. delu pa bo zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča izvajal 3 najnovejše Adamičeve kompozicije. — Sredi maja bo koncertiral v Ljubljani celotni orkester praške Filharmonije pod vodstvom slavnega dirigenta Vaclava Jalicha. u— »Extemporalc« zadnjič na Šentjakob« skem odru. V soboto uprizori Šentjakobski oder zadnjič v tej sezpni priljubljeno vese« loigro »Extempora!c,« ki jc dosegla zaradi neprisiljene komike že lepe uspehe. Dcja« nje je vzeto iz dijaškega življenja in slika težave slabega latinca, osmošolca Franca Hoffmann i, z latinsko šolsko nalogo. Vstop« niče od danes naprej v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. V ncdeljp go« stujejo Šentjakobčani z isto veseloigro v Sokolskem domu na Viču. u—Za Finžgarjevo proslavo na Viču 6i jc osveženi dramski odsek Sokola osvojil »Verigo« ter jo minilo ncdcljp uprizoril. Občinstvo je nagovoril br. Fakin, ravnatelj meščanske šole, z vznesenimi in lepo ubra« nimi besed ;ini Nato sc jc dvignil zastor in pred nami jc bila tipična kmetska 6oba Ded Primož jc povzel besedo in žc smo bili v dajan iu. ki sc jc z velikim elanom gi« balo od prizora do priz*rra. Takoj je bilo opaziti veščo roko ravnalca. In res, kdor je videl pri številnih skušnjah oznojeno čelo režiserja, njegovo veliko požrtvovalnost in ljubezen do igranja, kakfir tudi voljo vseh sodelujočih, je bil takoj uverjen, da ves ta trud ni zaman Br. Lujo Drcnovec kot re« žiser pač zasluži, da mu čestitamo k njego« vemu velikemu in častnemu uspehu. Pre« obširno bi bilo naštevati vrline vsakega po* sameznika, bili so vs; enaki, vsi dobri. Predstava je bila na višku diletantskega podajanja, dvorana nabito polna m puhli« ka izredno zadpvoljna Želeti je, da nas br. Drenovec v prihodnji sezoni še večkrat ta« ko prijetno preseneti. Sočanom in prijateljem naznanjamo, da v soboto 18. t. m. predava v salonu pri Levu ob pol 9. zvečer g. prof. dr. Vinko Šarabon o temi: Sprehod po svetu. Opisal nam bo dogodke zadnjega časa na podlagi zemljevida. Predavanje se bo vršilo po možnosti s skioptičnimi slikami Vstop vsem prost. Vabljeni vsi. u— Družabni večer trgovskega društva Merkur, napovedan za četrtek 16. t. m. je preložen na soboto 18. t. m. ker je moral predavatelj g. konzulent Franc Žagar v Beograd na anketo zaradi predhodnih določil zakona o davku na poslovni promet. Predavanje o davku na poslovni promet se bo vršilo v soboto 18. t m. ir. bo tem bolj aktualno, ker bo predavatelj imel najnovejše informacije o tem predmetu. n— Popisni komisarji v Ljubljani, ki imajo popisne kroge štev. 11, 24. 27, 56, 58. 66, 73, 81, 82. 83. 86, 98. 116 in 120, se vabijo, da se čimprej zglase v mestni posvetovalnici. u— Zbirka »dan bonbotičkov«. ki jo ie priredila mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani dne 11. in 12. t. m. je C. M. družbi prinesla 7151.75 Din čistega dobička. Vsem gospem in gospodičnam nabiralkam in darovateliem iskrena hvala! u— Kurji tatovi. V okolici mesta so, kakor običajno vsako pomlad, zopet pridno na delu tatovi kokoši. Posestniku Ivanu Miheliču v Šmartnem ob Savi so ukradli iz šupe 5 kokoši, vrednih 200 Din. Tudi pri drugih posestnikih so bile izvršene podobne tatvine. Po vaseh so videli prebivala sicer več sumljivih oseb. izslediti pa se do-sedaj še ni dalo nobenega predrznega tatu. u— Neznan obešenec. V nedeljo 12. t. m. je našel neki berač na desnem bregu Save pred mostom na Ježici v grmovju obešenega nekega 25—30-letnega moškega. Neznani mrtvec ni imel pri sebi nilkakih dokumentov, denarja pa za 1 Din in nekaj par. Obešenca. ki je bil golorok in bos, so prenesli v mrtvašnico v Stožice. občina Jezica. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes bosta priredila prvaka beograjskega baletnega ansambla ga Ksenija Grundtova in g. Anatol žukov-ski baletni večer plastičnih in karakternih plesov. Med sporedom, ki je zelo pester in zanimiv, bo odsviral nekaj koncertnih komadov pianist D. Konradi. Abonenti imajo pravico do kuponskih cen, če si nabavijo vstopnice pri dnevni blagajni. — Koncert tria ge. Brandlove bo 18. t. m. Ta komorni trio, ki uživa danes že mednaroden sloves, je pred kratkim absolviral večjo koncertno turnejo s kar najobilnejšim uspehom. Za mariborski koncert si je izbral zelo zanimiv spored, tako da se obeta koncert redke umetniške kvalitete. a— Proslava Finžgarjeve 60letnice v Studencih bo 28. t. m. Dramatični odsek Sokola bo vprdzoril »Divjega lovca« in bo tudi govor o pomenu Finžgarja v naši literaturi. a— Trstenjakova razstava slik v Mari« boru. Naš akad. slikar g. Ante Trstemjak priredi od 19. aprila do 1. maja v dvorani Kazine razstavo svojih slik iz Lužiške Sr« bije. Razstavil bo okrog 50 del. narpdne noše in pokrajine. Protektorat je prevzel mestni načelnik g. dr. Juvan. Otvoritev razstave bo v nedeljo 19. t. m. ob 11. do« poldne. a— Kino predstave. Grajski kino: od srede dalje 100 odst. nemški govoreči !n zvočni velefllm »Afrika govori«. — Union kino: od danes dalje 100-odstotni govoreči in zvočni velefilm »\nna Christle«. _ Apo-lo kino: v soboto in nedeljo: Douglas Fair-bainks železna maska. a— Spremembe pri policiji. Dosedanji upravnik mestne oolicije, g. nadsvetnik Keršovan, je z dekretom, ki ea je preiH včeraj, razrešen in bo okrog 20. t. m. oddal posle. 27. t. m. pa mora že nastopiti svoie novo mesto v Ljubljani. Vodstvo tukajšnje policfje prevzame e. svetnik Gu- stav Puž, g. nadkomisar Ivo Zetkovič iz Zagreba pa ie dodeljen kot uradnik. a— Aprilske vremenske muhe občutimo tudi v Mariboru. Dočim je bil ponedeliek že skoro poletno vroč in solnčno lep. pa smo včeraj zjutraj morali na ulice z dežniki in v zimskih suknjah. Pohorje jc bilo globoko do doHne pokrito z novim snegom. a— Za siromašno mater s šestimi nepreskrbljenimi otroci je izročil včeraj v naši upravi gospod, ki ne želi biti imenovan 50 Din. Iskrena hvala! a— Nalezljive bolezni v Mariboru. V času od 8. do 14. t. m. n.l bil m«stneinu fi?i-katu prijavljen noben primer nalezljive bolezni. a— Slabo na ulici je postalo v ponedeljek krog pol 8 zvcčeT na Aleksandrovi cesti pred \Vcsiakovo trgovino viš. 6tavbnemu svetniku v p. Ivanu Baumelu. Začel je tudi bljuvati kri. Odprcmili so ga z rešilnim av« tom v stanovanje. a— Dva ponesrečena zidarja. Na neki stavbi na Radvanjski eest.i je mod lislom padel 29It?tnemu zidarju Konradu Kranč-jču na glavo 'velik kos opeke in mu lobanjo tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. Ena^a nezgoda, katere žrtev jo bil zidar Konrad Kerenčič, se je pripetila v Smoletovi ulici. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. a— Nasilen tihotapec. Orožništvo v Stu« dcncih ic napravilo v noči od ponedeljka na torek dober lov. Aretiralo je namreč že dolgo zasledovanega tihotapca Fr.inca Gla* serja, hišnega posestnika v Studcncih, ki jc obenem zelo nasilen človek. Ze od de« ccmbra ga ni bilo domov in sc je orožri« kom zelo spretno skrival. V ponedeljek ponoči pa je prišel po večmesečni ^id^otno-. sti zopet nepričakovano domov ter je silo« ma vdrl v stanovanje. Vas razjarjen je takoj pričel pretepati svojo ženo, ki jc do« bila več poškodb na Glavi in po životu. Vsa obiskana in oblita s krvjo je iskala pomoči pri strankah, ki so o dogodku takoj obve* stile orožnike, nakar jc bil Glaser zaradi tihotapstva, nevarnih 2rožen;j in poškodb, ki jih jc zadal svoji ženi. aretiran in izro« čen nainrej dravski finančni kontro'i, nato pa se bo moral zagovarjati še nred sodi« ščem. Glaser tihotapi zlasti s saharinom in je na begu pred orožniki skočil enkrat že v Dravo, kam.or je zmetal tudi vse vtiho« tapljeni saharin. Iz Celja e— Koncert Pavle Lovšetove bo v soboto ob 20 v dvorani Ljudskega doma. Slovita pevka bo nastopila z izredno bogatim in najskrbneje izbranim sporedom. Sodelovali bodo hčerka Majda, pianist g. Lipov-šek in virtuoz g. K. Sancin. e— V mestnem gledališču bo ljubljanska dranva 21. t. m. gostovala z Andrejevim »Mladoletjem«. Vstopnice pri tvrdki Gori-čar in Leskovšek. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film »Markiza Pompadour«, Predigra Foxov zvočni žurna]. e— Savinjska podružnica SPD v Cef>a bo imela občni zbor 25. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. e— Strelska družina v Štorah bo imela svoje otvoritveno streljanje v nedeljo popoldne ob 14. pri Franclu. Streljalo se bo z malokaliberskimi sobnimi puškami. e— Na seji mestnega občinskega sveta v ponedeljek zvečer so bile rešene na-sledje važnejše zadeve. Izplačilo zneska 250.000 Din. ki ga ie še dolžno ministrstvo za socijalno politiko za izvedbo maiosta-novanjske akcije, se bo doseglo v kratkem. ker se ie popravila neka formalna napaka. Obč. trošarina za mošt za 1929. se ne bo pobirala. Prostovoljnemu gasilnemu društvu se izplača letošnja podpora 10.000 Din. Mestna hranilnica je za posojila občine znižala obrestno mero na 8C°. Izjemoma je bilo odobreno kritje za 12.725 Din presežka pri novem javnem stranišču pred kolodvorom. Finančni referent je predlagal, naj se da Sokolu in celj. Športnemu klubu na razpolago za telesno vzgojo meščanstva in mladine Glazija. ki naj se ogradi z močno ograjo po načrtu inž. Osvalda. kar bi stalo občino okrog 70.000 Din. Proti temu sta nastopila obč. svetnika gg. Janič in dr. Voršič, češ da bo povodenj odnesla ograjo, da je veliko važnejših potreb, da revna mladina ne bo potem imela nobenega igrišča in prostora za solnčenje in da bo popolnoma pokvarjen izgled Glazije. Za oddajo Glazije in zgraditev ograje pa sta se ponovno s stvarnimi dokazi zavzela g?, dr. Vrečko in dr. Hrašovec in je bil predlog sprejet Zasilna preložitev ceste na Jožefovem hribu bo veljala občino okrog 30.000 Din. Za zasipanje kotlin in jam na Djordjevičevem posestvu ni bil sklenjen sporazum z lastnikom, ker stavi previsoke zahteve. Kamnoloma v mestnem parku občina ne bo odpirala, zato pa je nujno potrebno, da se preskrbi na kakem drugem bližnjem in primernem kraju kamnolom z dobrim kamenjem. seveda za primerno ceno. Občina ima lastni drobilec. pa je trenutno brez kamnoloma. Skušalo se bo ugotoviti renta-biliteto lastnega pridelovanja gramoza ter kvaliteto in kvantiteto kimenia v nameravanem novem kamnolomu poleg D >rno-vega posestva. V Čretu bodo poslopja priključena na vod mestne elektrarne, kar bo veljalo 23.000 Din. Kakor na Ostrož-nem in v Liscah pa bodo morali novi odjemalci toka v Cretu plačevati kiiovatno liro po 1 Din dražje kakor v mestu, dokler ne bo investirani znesek amortiziran. Nujno potreben je načrt za dnevno otroško zavetišče, za katero so že na raznoUgo ru,-trebni prostori in sta imenovani dve učl-teljici-nadzornici, le potrebnih sredstev ni. Sklicana bo posebna anketa. Pericam se prepove uporabljanje Masarvkovega nabrežja od kapucinskega mosta do Savinjskega dvorca za pranje in sušenie re-rila. ker to pač ne koristi razvoju tujsJce- V soboto 18. aprila nastopijo pri pevskem večeru v Ljudskem domu ga. Pavla Lovšetova, njena hčerka Majda, pianist g. Lipovšek in virtuoz g. K. Sancin. 5679 »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ga prometa. Glede gradnje palače OUZD ie g. župan pojasnil da se bo po zatrdilu komisarja SUZOR-ja v Zagrebu na vsak način gradilo Čakajo le še na poročilo OUZD v Ljubljani, ki pa z dosedanjim stavbiščem. vrednim okrog 100.000 Dn. ki ga je občina brezplačno odstopila, ni zadovoljen. Zadeva se bo definitivno odločila v najkrajšem času Da pa stvar ne bi hiia rešena nevšečno. ali prepozno, bo r«bč'Tia intervenirala pismeno še pri OUZiD, SUZOR-ju in banski upravi. e— Nova zima. Ponedeljek }e bil izredno tooel in solnčen, ponoči pa se je nebo Pristne ASPIRIN TABLETE so neškodljive, toda morajo imeti Bayer-jev križ nepričakovano pooblačilo in je po polnoči tudi začelo močno deževati. Ziutraj je tem-pcratura občutno padla in je nato snežilo vzdržema do 11. dopoldne. Sneg se je v mestu sproti stajal in se je popoldne obdržal 'e še tu pa tam po strehah, okoliški griči m hribi pa so ostali pokriti z belo odejo. e— Poskusen samomor. Včeraj ob pol 14. so opazili pasanti s Savinjske brvi pri grofiji, da se je med mestno vrtnarijo in Pal-losovo gostilno zgrudil na cesti mlajši moški s srednje veliko steklenico v roki.. Pasanti. ki so mu prihiteli na pomoč, so tako! začutili oster duh po lizolu. Nemudoma so pozvali reševalno postajo, nakar so prepeljali nesrečneža v bolnico. Ugotovili so. da je 24 letni krojaški pomočn-ik Emil M. V bolnici so mu izpran' želodec in je že izven nevarnosti. Gre menda za nesrečno ij ubczen. Z Jesenic s— Sokolska uprava na Jesenicah javlja, da bo velika društvena javna tombola v nedeljo 2. avgusta ob 15. na sokolskem let« nem vcžbališču, in prosi vsa društva z Je« senic in okolice, da ta dan nc prirejajo sličnih prireditev. s— Nočni razgrajači. Kljub hudim ča« som, ko delavec z največjim trudom toliko zasluži, da se skromno preživlja, se še vedno dobe Ljudje, ki ob nedeljskih in so« hotnih nočnih urah vinjeni razgrajajo po jeseniških ulicah in kalijo nočni mir. Pro« simo remedure! Iz Kranja r— Tujski promet. V svrho pospešitve Tn dviga tujskega prometa v našem kriju je tujsko prometni svet Dravske banovine razpisal za danes ob 11. v občinski posve« tovalnici sestanek, katerega se udeleži ce« lotni občinski odbor in Olepševalno dru« štvo. Razpravljalo se bo tudi vprašanje udeležbe na tujsko prometni razstavi v Ljubljani. r— Preureditev jezu. Na pritožbo druž« be P. Mayer Comp. je sresko načelstvo ponovno razpisalo obravnavo na licu mesta za 28. aprila ob 9. Družba namerava pre« urediti in dvigniti jez pri svoji hidroelek« trični centrali na reki Kokri. Načrti in teh« nično poročilo so interesentom na ogled pri sreskem načelstvu. r— Na ponedeljkovem sejmu je bilo ja« živahno. Kupčij sicer ni bilo velikih, več jc bilo petja poslavljajočih se nabor« nikov. Naši varnostni organi so imeli mno« go dela, srečo so imeli tudi finančni orga« ni. Pri dohodu jutranjega vlaka je ustavil na mostu fimmčni podpreglednik Žvan sta« ro znanko, 64 let staro Vidmar Barbaro, ki je dobro zapisana kot tihotapka sahari« na in nosljanca. Odvedel jo je v pisarno finančne kontrole, kjer je sxma privlekla na dan iz košare zavitek tobaka. Na grož« nio o osebni preiskavi je izpod krila pri« vlekla še nekaj zavojev saharina. Oddana je bila orožnikom. Na sejmu so bili na delu tudi tatovi. V neki kavarni je bil ukraden zimski plašč in klobuk, v trgovini orožja na revolver in vžigalna vrvica. r— Uradni dan kontrole mer in sodov bo 21. in 22. t. m. v Rožni ulici. Iz Kamnika ka— Naši avtobusi. Javnost vsak dan pričakuje, kdaj bo pričel voziti priljubljeni voznik Rode. Sedaj imamo samo eno redno in direktno zvezo: Motnik-Kamnik-Ljubljana. Kadar nastane defekt, se samo pošta dostavi s konjem. Takrat so Tu-hinjci odrezani od prometa s Kamnikom in Ljubljano. Druga proga Kamnik-Mo-stc-Ljubljana je zvezana s prestopanjem v Mostah. Tft proge se Kamničani ne poslužujejo, ter je podjetnik, ki vozi Kam-r,ik-Moste prosil za opustitev proge. Kakor čujemo, bodo »Peregrinčku« v kratkem podelili koncesijo in si bo nabavil nov 40-sedežni voz, ki bo vsekakor udoben. Naše ceste so tako slabe, da je vožnja v starejšem avtobusu prava muka. ka— jez v Novem trgu je voda tako poškodovala, da obstoja bojazen, da ga raztrga in odnese. Obrežje so sicer pilotirali, vendar se tok vode zajeda na obeh bregovih in izpodkopava zemljo. Z novo-trškim jezom bo še precej skrbi in izdatkov. Iz Novega mesta n— Uspeh Šentjak občanov. »Extempo-rale«, dijaško veseloigro v treh dejanjih, so vprizorili z velikim uspehom v soboto zvečer v Sokolskem domu igralci ljubljanskega šentjakobskega odra. Igralci so bili nagrajeni za svoje mojstrsko izvajanje z dolgotrajnim aplavzom. Po dokončanem sporedu je podružnica CMD priredila povabljenim igralcem v kavarni Spli-ha: zakusko. n— Predavanje o veliki francoski revoluciji priredi prosvetni odsek Sokola v četrtek 16. t. m. ob 20. v svojem domu. Predaval bo profesor Kranjec. Skioptične slike. Vabljeni vsi! Prostovoljni prispevki dobro došli. n—Srečke državne razredne loterije 5. razreda 21. kola so dospele, na kar opozarjamo igralce, ki so kupili srečke v podružnici »Jutra«. Rok za obnovo samo do 19. t. m. n— Cerkvenega koncerta, ki ga je priredil na belo nedeljo v frančiškanski cerkvi cerkveni zbor frančiškanske župnije iz Ljubljane v počastitev spomina na 1700-letnico mučeniške smrti zaščitnice glasbe sv. Cecilije, se je udeležilo, kakor dopoldne ob 11. tako popoldne ob 14., številno občinstvo iz mesta in okolice. Precejšnji del občinstva je moral kljub velikim cerkvenim prostorom ostati zunaj cerkve, kjer je pred odprtim glavnim vhodom poslušal lepo izvajanje zbora, kateremu sta dirigirala sivolasi cerkveni skladatelj gosp. Sattner in višji kapelnik g. dr. čerin. n— Zadnja pot Frana Rozmana. — Ob obilni udeležbi stanovskih tovarišev in ostalega občinstva smo 12. t. m. spremili k večnemu počitku dolgoleteega postajnega načelnika g. Frana Rozmana, ki je bil vesten uradnik in skrben družinski oče. Pri pogrebu je igrala žalostinke železničarska > Sloga« iz Ljubljane, ob odprtem grobu pa sta se od pokojnika poslovila v imenu železniške direkcije šef prometa g. Potočnik in v imenu posta jnega železniškega osobja blagajnik g. Bajec. Pokojniku blag spomin! GOSPODARSTVO Konjunktura za sadjarstvo Za nobeno drugo panogo našega kmetijstva ni bila lani konjunktura tako ugodna, kakor za sadjarstvo. Naša statistika zunanje trgovine beleži ogromno povečanje našega izvoza svežega sadja, ki je dosegel žc skoro 300 milijonov Din. Naš izvoz sadja je bil lani po vrednosti že večji kakor n. pr. izvoz svinj in je dosegel skoro dve tretjini vrednosti izvožene pšenice. Naslednje številke nam nazorno kažejo velik napredek našega izvoza svežega sadja v zadnjih letih. vagonov mili j. Din 1927. 4102 110.3 1928. 4088 111.9 1929- 4949 126.7 1930. 9971 291.8 Konjunktura za sadje, ki je lani prišla do izraza zlasti pri izvozu, je v najtesnejši zvezi s škodo, ki jo je povzročila ostra zima v januarju in februarju 1. 1929. na sadnem drevju, zlasti v deželah, ki ležijo bolj na severu Evrope. Češkoslovaški državni statistični urad je pravkar pričel objavljati podatke o stanju sadnega drevja pred usodno zimo v početku 1. 1929. in po zadnjem štetju jeseni lanskega leta. Iz objavljenih številk za Moravsko" in Šlezijo je razvidno,^ da :e zaradi ostre zime zamrlo 1. 1929. 31.7 /o jablan, 32.6% hrušk. 35.1% češenj. 23.4 % visenj, 42.7% češpelj. 41.5% marelic in o4.2 % breskev. V približno enakem razmerju je zamrlo tega leta sadno drevje tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici itd. Ker zamrlega sadnega drevja ni mogoče tako naglo nadomestiti in ker bo na drugi strani preteklo še celo desetletje, preden bo to novo sadno drevje tudi primerno obrodilo, zato lahko računamo, da bo ugodna konjunktura za sadje trajala še leta in leta Po omenjeni statistiki za Moravsko in šle-zijo, so tamošnji sadjerejci do jeseni pret. leta nadomestili šele 50.1 % zamrlih jablan, 33.8 % zamrlih brušk, 29.5 % zamrlih češenj, 18.5% zamrlih češpelj, 83.1% zamrlih ' marelic in 35.9 % zamrlih breskav. Če bodo letos nadomestili še ves ostanek zamrlega sadnega drevja, tedaj si lahko izračunamo, koliko časa bo preteklo, preden bodo nadomestili tudi izpadli pridelek. Te številke naj bodo našim sadjarjem v resno vzpodbudo. Skrbna nega sadnega drevja se bo letos kakor tudi v bodočih lotih bogato poplačala. Zato morajo naši kmetovalci sadnemu drevju posvetiti največjo pozornost, kajti od skrbne nege je v veliki meri odvisen uspeh, tako glede količine pridelka kakor tudi glede kakovosti in s tem tudi glede cene. V nekaterih okoliših Srbije, kjer je bila lani bogata letina jabolk. so posamezni kmetovalci za jabolka zaradi visoke cene dobili večji izkupiček, nego je znašala vrednost zemljišča, zasajenega s sadnim drevjem in je izkupiček v posameznih srezib dosegel veemilijonske zneske. Tudi nekateri naši sadjarji so lani prejeli do 100.000 Din za prodano sadje. Pri tem se nam ni treba bati konkurence prekomorskih držav, zlasti Brazilije, ki se je zaradi nizkih cen kavi, že pred leti močno oprijela sadjarstva. Do tržišč, kamor gravitira naš izvoz sadja, prekomorske države s svojim blagom ne morejo prodreti z večjimi količinami in se nam pri pravilnem ravnanju z drevjem in tudi z dozorelim sadjem ter pri pravilni organizaciji izvoza obetajo še lepi uspehi. = Vinski trgovci in davek na poslovni promet. Sekcija trgovcev z vinom pri G remiju trgovcev v Ljubljani je zadnje dni ponovno razpravljala o težavah, ki so nastale za vinsko trgovino pri odmeri skupnega davka na poslovni promet, ki^ se po novih predpisih pobira hkrati z državno trošarino od nabavne cene vina po fakturi, odnosno če fakture ni. po krajevni ceni (ki se ji prištejejo prevozni in postranski stroški). V vinski trgovini je težko po fakturah določati podlago za pobiranje skupnega davka. Na eni strani se vina režejo in je način rezanja smatrati za poslovno tajno, na drugi strani pa večina trgovcev kupuje vino direktno od producentov, ki ne izstavljajo faktur. Določanje krajevne cene pa je težavno, ker obstojajo glede cen velike razlike. Če se prepusti organom, ki pobirajo skupni davek s trošarino vred, ocenjevati vrednost vina, tedaj to lahko dovede do večjih neenakosti. Sekcija vinskih trgovcev je zaradi tega mnenja, da se mora določiti v obliki povprečne nabavne cene enotna baza za pobiranje skupnega davka, pri čemer bi odpadle vse težkoče. V tem smislu je sekcija preko Zbornice za TOI naslovila na finančno ministrstvo posebno spomenico in je trdno uverjena, da bo finančna uprava tej želji ugodila, ker je po informacijah iz Splita za Dalmaci jo že določena povprečna cena v višini 2.60 Din za liter. — Likvidacija okrožnega urada za za* varovanje delavcev v Bjelovaru. Ministr« stvo za socialno politiko in narodno zdrav« je je nedavno ukinilo Okrožni urad za za« varovanje delavcev v Bjelovaru, ki bo pre« nehal poslovati 30. t. m. Prevzem poslov je odrejen na 15. maj t 1. Za likvidacij« sikega poverjenika je postavljen g. Mi« lan Korač. načelnik Osrednjega urada v Zagrebu. Področje bjelovarskega okrožne« ga urada bo v bodoče pripadalo deloma Zagrebu, deloma pa O-sijeku. Kakor poro« čajo, je likvidacija bjelovarskega okrožne« ga urada v zvezi z reorganizacijo okrožnih uradov po banovinah. V vsaki banovini bo obstojal en okrožni urad, le savska in du« navska banovina bosta imeli po dva ura« da. Tudi varaždinski urad bo v celoti pri» poj en Zagrebu, dočim bo zemunski srez pripadel beograjskemu uradu. = Božičeva zavora v češkoslovaški. Če* 5k oslova ško prometno ministrstvo jc te dni oddalo veliko dobavo zavor in zavor« nega materijala, pri čemer je prvikrat na« ročilo tudi zavore po sistemu našega roja« ka Božiča. Nabavna vrednost Božičevih za« vor znaša 13.8 milijona Kč. Te zavore bo izdelalo Skodovo podjetje, ki ima tozadev« no licenco. — Prijave blago rnili zalog in terjatev za davek na poslovni promet. Davčna uprava za mesto Ljubljano je izdala poziv gled<» vlaganja prijav o blagovnih zalogah in neporavnanih terjatvah na dan 31. marca za naknadno odmero splošnega 1% davka na poslovni promet. Kakor smo že podrobno poročali, se imajo te prijave predložiti do BO. t. m. na dosedanjih obrazcih za prijave davka na poslovni promet, ki nai se primemo izpolnijo. Odrejeni rok do 30. aprila se ne more pod nobenim pogojem podaljšati. To prijavo morajo predložiti vse osebe, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni promet niso predvidene kot plače-valci skupnega davka na poslovni promet in ki torej v bodoče ne bodo plačevale več tega davka. Iz tega sledi, da morajo vlo- žiti prijavo vsi trgovci brez ozira na vrsto blaga, dočim morajo osebe, ki so z uredbo in tarifo predvidene kot plačevalci skupnega davka (producenti), predložiti prijavo le glede blagovpih terjatev. Če pa blago domačih producentov ni zavezano skupnemu* davku na poslovni promet, tedaj je treba prijavo predložiti tudi glede zalog. Ve-lotrpovci alkoholnih pijač, ki so na zalo<*c na dan 1. aprila že plačali državno trošarino, morajo po trošarinskem registru prijaviti vso zalogo in njihovo vrednost, kakor tudi vse terjatve iz prometa z alkoholnimi pijačami na dan 31. marca. Velotr-govci, ki imaio blago v privatnem trošarinskem skladišču, prijavijo samo neplačane terjatve. Na isti način imajo postopati vsi točile i pijač na drobno (gostilničarji, ka- varnarji itd.). . . = Slan je Narodne banke. V prvi cotrtim aprila se stanje deviznega zaklada Narodne banke ni bistveno spremenilo. Posojila so ponovno nekoliko narasla, obtok bankovcev pa se je zaradi precejšnjega zmanjšanja žirovnih obveznosti povečal za preko 100 milijonov, vendar je ostal še za 150 milijonov pod 5 milijardami. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 31. marca): aktiva: kovinska podlaga 207.5 (+ 3.6), posojila 1425.2 (4- 20.3). saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 367-2 (— 2.4); pasiva: obtok bankovcev 4847.1 (+U8.2). žirovne obveznosti nasproti državi 100.2 (+ 34-8), ostale žirovne in razne obveznosti 820.8 (— 131.6). = Ustanovitev velike sladkorne tvornts ce. Iz Novega Sada poročajo, da bo v Cu* rugu s pomočjo inozemskega kapitala v kratkem ustanovljena velika sladkorna tvornica in tvornica špirita, ki bo zapo» slovala 20H0 delavcev. Občina čuruška je ustanoviteljem prepustila brezplačno na 25 let gradbeno zemljišče, ki ga bo podjetje po preteku te dobe lahko odkupilo. Vrhu tega bo čuruška občina prepustila novi tvom.ici 150 katastralnih oralov za selek* cijo semena sladkorne pese. Podjetje fi* nancira londonska tvrdika Eduard \Valter & Comp. Ustanovni občni zbor družbe se bo vršil 14. maia. Delniška glavnica bo predvid.no znašala 250.000 angleških^ fun« tov (okrog 70 milijonov Din), pri čemer bo 10 odst. osnovne glavnice predloženo na vpis domačemu kapitalu. = Oddaja elektroinsfalaoijskih del se bo vršila polom licitacije 28. t. m. pri inženjer-skvm oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubiiani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave heliografskega oaiprja, pergament-nega papirja milimeterskega paiprja, Sčetk za akvarelne barve in amonijaka za kopiranje ter glede dobave 80 komadov lesenih in pločevinastih sodov. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 23. t. m ponudbe glede dobave 800 kg belih cunj za čiščenje strojev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1 stoječe dvojne sesalj-ke. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) BORZE 14. aprila. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Berlin. Pariz, Praga in Newyork. Tečaji deviz kažejo nadalje popuščajooo tendenco- Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za aranžma trgovala nespremenjeno po 423.75 — 424. Nekoliko čvrste-ie notira Blairovo posojilo, in sicer 8% 93.5 — 94 (brez zaključka), 7% pa 83.5 zaključek. Od bančnih vrednot so imele promet Praštediona po 930 — 922.5, Union-banka po 174. Srpska po 183 — 185 in Ze-maljska po 140. Med industrijskimi delnicami so bili zabeleženi zaključki v Trboveljski po 305, v Cmtmannu po 126 — 128 in v šečerani po 293. Devize. Ljnbljana. Amsterd. 22.835. Berlin 13.525 —13.555 (13.54). Bruselj 7.9058, Budimpešta 9.9258. Curih 1095.6. Dunaj 798.07— 801.07 (799.57), London 276.29, Newyork 56.665 — 56.865 (56.76), Pariz 221 44— 223.44 (222.44). Praga 168.11 — 168.91 (168.51). Trst 297.54. Zagreb. Amsterdam 22.805 — 22.865. Dunaj 798.07 — 801.07. Berlin 13.525—13.555, Bruselj 789.08 — 793.08. Budimpešta 990.56 do 993.56. London 275.89 — 276.69, Milan 296.6 — 298.6, Ne\vvork ček 56-665—56.86=5, Pariz 221.44 — 223.44. Praga 168.U—168.91, Curih 1094.1 — 1097.1. Curih. Zagreb 9.127. Pariz 20.30. London 25.21625, Newvork 519.075, Bruselj 72.15, Milan 27.17. Madrid 54.20. Amsterd. 208.41, Berlin 23.575. Dunaj 72.975. Sofija 3.76, Prasa 15.3775, Varšava 58.20, Budimpešta 90 55. Bukarešta 3.0875. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93.25 bi., 7% Blair 83.25 b!.. Celjska 150 den.. Ljubljan. kreditna 120 den.. Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den., Ruše 220 den.. šešir 75 bi. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 423.75 — 424, za junij 424.°5 bi., »a december 424 bi., investicijsko 88.5 — S9.5. agrarne 51.25 — 52.25, 8% Plair 93.5 - 94, 7% Blair 83 — 83.5. 6^ begluške 67.25 — 68; bančne vrednote. Praštediona 920 — 922.5. Union 174 — 176. ju20 74 _ 76. Srpska 184 _ 187. Zemali-ska 140.50 — 142, Liublianska kreditna 120 den.. Kreditna Zagreb 119 — 124; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den, Gutmann 126 — 128. Slaveks 40 den.. Slavonija 200 den., Drava 235 — 237, šečera-na V98 -- 298, Narodna mlinska 21 b!.. Brod vagon 64 den.. Union mlin 70 den., Vevče 132 den., Dubrovačka 370 den.. Jadranska 535 — 550, Trbovlje 305 — 307. Beograd. Vojna škoda 423 — 423.5 zaklj.. Investicijsko 88 — 89. agrarne 51 — 52. 7% p.lair 83. 6% begluške 67.25 zaklj., Narodna 79<"K> zaklj. Blagovna tržišča LES '+ Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenca za les mlaSna. Zaključen je bil 1 vagon oglja. Eksekutivno je bilo prodanih 30 kub. m hrastovih trupcev (premer 60 em, 10 % lahko od 55—60 em, zdravih, ravnih, brez grč) po 925 Din na 1 kub. m pri promptni dobavi. ŽITO -f Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca Za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi ae (fco, slov. poet, po mlev. tarifi, plač v 90 dneh) pieniea: baška, potiska 80-81 kg po 212.5 — 215, baška, srbobran., 79-80 kg P«> 210 — 212.5, gornjebaški, 79-80 kg po 205 do 207, baška. okolica Sombor, 79 kg in ha- ranjska, 79-80 kg po 192.5 — 195; koruza: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 do 140; oves: baranj-ski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška >0« po 335 do 340 + Ru<1impc5tan»Ua terminska borza (14. t. m.) Tendenca prijazna, pšenica ucvrščc-na; promet miren. Pšenica: za maj 15.79 do 15.80, za junij 15.84; rž: za maj 13.40 do 13.42; koruza: za maj 13.10 — 13.12, za julij 13.50 — 13.51, tranzitna za maj 10.45 do 10.50. Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one,gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPOL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Šport Visokoalpska smučarska tekma Mojstrana, 13. aprila. Smučarski klub Dovje»Mojstrana in TKS Jccsnicc sta večraj zaključila zimsko sezono z zelo težko in zanimivo visoko« alpsko tekmo s Triglava. Proga je vodila s sedla Rž skozi Gornjo Krmo, Medvede* nik, Vrtačo, pod Tožccm, v Spodnjo Krmo do cilja. Dolga jc bila 7.5 km ter zelo tež« ka, visokogorska z višinsko razliko 1300 m. Na tekmi so startali samo najboljši te« renski vozači in je bila konkurenca tako ostra, kot na nobeni letošnji tekmi. Startalo je 14 tekmovalcev, ki so zasto« pali naslednje klube: KAC (Celovec). LSK, Ilirija, Smučarski klub Ljubljana, TKS Je« senice in Smučarski klub Dovje«Mojstrana. Rezultati so bili naslednji: 1. Praček C. (TKS Jesenice) 16.52.2; 2. Jakopič A. (Smk. Dovje«Mojstr^na) 17.44; 3. Žnidar E. (TKS Jesenice) 19.59; 4; Kat« nig A. (TKS Jcsenice) 20.34: 5. Lakota C. (Smk. Dovje«Mojstrana) 20.35 ; 6. Sramel B. (Smk. Ljubljana) 22.52; 7. Rupnik Z. (Ilirija), 24.15; 8. Klančnik A. (Smk. Dov« je«Mojstrana) 24.22 ; 9. Brvar St. (Smk. Ljubljana) 24.18; 10. Dr. Kmet St. (SSK) 28.58. Izvcnkonkurence je Jcrmendy (KAC) dosegel s 16.06 najboljši čjs dneva. Drugi Celovčan Malmo je prevozil progo v času 19.33. Dva tekmovalca sta med tekmo izsto« pila. Prva dva tekmovalca sta dobila lepa darila, tretji, četrti in peti pa umetniške diplome. Prvi izven konkurence je prejel ko'ajno, oba gosta pa klubski znak. Organizacija je bila dobra. Ker je bilo vreme zelo lepo, so gledalci videli vso tek« mo. Na cilj so kljub težavni progi privo* žili vsi lepo. Videlo se je, da so tehnično izurjeni. Priznati je treba, di je bil gost Jermendv tehnično najboljši. Posebno lepo je privozil v cij Sramel. Posebna čast pa gre dr. Kmetu, ki je edini zastopal senior« je na tej težki tekmi. Občni zbor zagorskega športnega kluba Iz Zagorja nam javljajo: Nedavno se je vršil občni zbor zagor* skega športnega kluba. Otvoril ga je go« spod Mrnuh Polde. Pozdravil je vse na« vzoče. zlasti pa še delegata nog. podsave* za g. Kureta. Nato je orisal dosedanje de« lo. Ze pred in po vojni je šlo za to, usta« noviti v dolini športni klub, ki bi gojil kolesarstvo, nogomet in druge panoge športa. Deloma zaradi za šport neugod« nih terenskih prilik, največ pa zaradi strankarske nestrpnosti, je bilo vsako pri* zadevanje zaman. V zadnjem času Je to vprašanje krenilo na pozitivno pot Kole* sarji so si na izvenklubskih tekmah pri* dobili lepa prvenstvena darila in prizna* nja. Naklonjenosti ravnatelja TPD g. inž. Loskotu gre zahvala, da smo dobili svoj športni prostor, na katerem je moštvo osnovanega kluba pokazalo, da ima mnogo živne sile. Več prijateljskih tekem je v kratkem času odločilo v svojo korist. Med pripravljalnim časom si je klub nabavil svoje drese, nogometne čevlje i. dr. Dani so pogoji za najživahnejši in plodoviti razmah vsem panogam. Pretežno delavski sloj bo imel zadosti prilike, da se telesno kakor moralno čim uspešnejše razvije, da bo tako postal čim koristnejši član nase mlade države. Temu poročilu je sledilo čitanje dru« štvenih pravil. Pred volitvami je pristopilo 78 članov v klub. Soglasno je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik Mmuh Polde, podpred* sednik I. Sušnik Ivan, Podpredsednik II. Spindler, tajnik Jordan, njegov namestnik Potisek, blagajnik Bakšič, namestnik Ja* voršek. Odborniki: Adamič, Dolšak, Gor* šek, Lebenionik in Dobčnik, namestniki: Hauptman Ivan, Emejc in Sulin. Gospodar Lebenionik Jože. Načelnik nogometne sekcije Kotar Franjo, kolesarske sekcije Slavko Sušnik. Kapetan prvega moštva Ar« har, kapetan rezerve Hauptman Martin. Pregledovalci računov: Ravnikar Ignacij, Plahutnik Viktor, Košmerl Vinko; na« mestniki: Benegalija Alojzij in Renko Pavle. Določila se je pristopnina 10 Din, čTa* narina 5, podporni člani 2.50, ustanovnina 300 Din. Brezposelni so za čas brez zasluž* ka oproščeni vseh prispevkov. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno k»» optirati v odbor kakega člana iz Lok. ker se je tam ustanovila nogometna sekcija. Nato je spregovoril delegat g. Kuret, ki ie izrekel pozdrave podsaveza ter po skupnem vzkliku kraljevskemu domu ob« razložil na kratko veliki telesno in dušev* no vzgojni moment športa. Pojasnil je funkcijo podsaveza in apeliral na požrt* vovalno delo za klub. na tovariško strp« nost. medsebojno spoštovanje funkcijonar* jev kakor tudi sklepov odbora, ki jih je treba brezpogojno spoštovati in »vršiti. Novi klub bo po izpolnjenih formalnostih sprejet v trboveljski medklubski odbor. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da bo klub zaprosil nekatere mlademu po* kretu naklonjene osebnosti za pokrovi* teljstvo. Klub je najel »voj lokal v gostil* ni Erneie. Vso poŠto na naslov SKZ v ro* ke tajnika Jordan. Mlademu klubu želimo mnogo uspeha in nedeljene podpore vse javnosti. Služben« iz LNP. Danes v sredo po ae* ji p. o. bo ob 20. seja u. o. v prostorih De* lavske zbornice. Tajnik I Motokolcsarski klub Itirija opozarja članstvo, da se bo vršil drevi ob 20. v re* stavraciji Fritz v Tavčarjevi ulici 4 pošlo* vilni večer članov, ki gredo k vojakom. — ASK Primorje (nogometna sekcija). Na« slednji morajo biti danes ob 18. v tajni« štvu: Korče, Svetic, H-issl, Zemljak, Sla« mič, Pišek 1, II, Jug I, II, Sočan, Slapar, Sen i ca. Erman Jež, Trček. SK Natakar. Danes sestanek v Zgornji Šiški v gostilni Zajec. Sestanek }e obvezen za naslednje: šušteršič, Zupan, Jclnikar, Mihalck. NVohlfart, Podobnik, Karhne, Str« nad, Otič, Klančar, Novak I, Novak II, Novak III, Ravnikar. TKD Atena (teniška sekcija). Opozarja* mo vse teniške igralce, da se vrši vpisov«* nje vsak dan od 15.—16. v društveni pisar« ni, Dunajska c. 1 a'II. Nase kolesarstvo Kakor željno pričakujejo zimski športniki ugodne zime z dobrim snegom in ledom, tako si tudi sportnik-kolesar želi, da ta sneg čim prej skopni in se ceste posuše, da zopet vzame iz podstrešja svojega jeklenega konjička ter ga postavi na start, kjer naj se bori z drugimi kolesarji na raznih dirkah. Skozi vso zimo sanjari tak športnik o bodoči sezoni, dela načrte iii se pripravlja na treninge, ki naj bi ga povzpeli do lepših in boljših uspehov, nego so bili oni minule sezone. Sneg je torej skopnel ln ostal v tolažbo najbolj zagrizenih smučarjev le še na višjih vrhovih; ceste so se posušile in začelo je greti toplo solnce. Kolesarji-dirkači se že pojavljajo na cestah, da poskušajo svoje čez zimo počivajoče moči in utrdijo mišice, ki so nekaj mesecev mirovale. Obeta se torej neka živahnejša kolesarska sezona. Da bo živahna, nam potrjuje že pred meseci objavljeni program kolesarskih dirk za letošnje leto, ki ga je razpisal »Triglavski pododbor«. Niti nedelje in praznika ni v tej sezoni ,da bi ne bila v območju tega pododbora razpisana kaka dirka. Prideta celo po dve dirki na dan. Seveda manjka še razpis kolesarskih prireditev drugih pododborov, kakor n. pr. Celjskega in Mariborskega, »Ljubljane« ter tudi dirke državnega prvenstva in drugih. Kakor vemo, bodo vse te kolesarske dirke večinoma cestne in se bodo vrSile na kratkih in dolgih progah. Da pa take dirke ne nudijo kolesarstvo ljubečemu občinstvu bogve kakega užitka, je jasno, kajti one se izvajajo izven mest in so zaradi oddaljenosti širšemu delu športnikov nedostopne. Ni torej zato nič čudno, če se pri nas publika premalo zanima za kolesarstvo in ga tudi ne ceni, kakor to ono zasluži, saj vendar nima prilike od blizu si ogledati to športno panogo, kakor n. pr. gleda nogomet, plavanje itd. Ce se ozremo nekoliko v svet, bomo videli, da inozemska publika ceni kolesarstvo mnogo bolj kot pa naša. Kaj pa pri nas? Guraj, guraj, ubogi kolesar, po prašni ali blatni cesti desetke in stotine kilometrov, utiraj si debele kaplje potu s čela, trgaj in luknjaj gume in trosi za nabavo istih sto in sto težko prisluženih dinarjev, za plačilo pa te bo še kdo na-hrulil in te poslal k vragu tebe in tvoje kolo, češ, da mu delaš samo napotje. Ali bi ne bilo zato bolje, ko bi naši kolesarski klubi namesto tolikih cestnih dirk priredili nekoliko tudi na dirkališčih, od katerih bi imela užitek naša športna publika in bi se s tem pri njej povzdignilo tudi zanimanje za kolesarstvo? Kakor nam je znano, so se take dirke vršile pred nekaj leti tudi pri nas v Ljubljani. Prirejalo jih je »Primorje«. Sedaj imamo še »Savo«, ki prireja take dirkališčne tekme. To pa samo enkrat v letu, kar je seveda zelo malo. Ali bi ne tudi naša stara »Ilirija« žrtvovala kako dirkališčno dirko ter bi se tako postavil temelj za pogostejše dirkališčne kolesarske tekme!? »Pa saj nimamo za to primernega dirkališča!« bo rekel marsikateri črnogledi športnik. Da, res je, da nimamo primernega dirkališča, ampak za silo so dobra tudi igrišča taka kakršna so, kajti pri prejšnjih tekmah smo videli, da se je dalo tudi na takih voziti, ne sicer kot bi se moralo, ali vendar. Bolj primemo dirkališče je tudi v bližnji okolici, in sicer vojaško dirkališče v Devici Mariji v Polju, ali kaj pomaga, ko je od mesta precej oddaljeno ;n bi zaradi tega ne bilo tako obiskovano, kot bi moralo biti. Ce bi se pa kolesarski klubi z vnemo zavzeli za dirkališčne tekme, bi ne bilo dolgo, ko bi tudi v Ljubljani imeli pravo kolesarsko in motociklistično dirkališče, kakor jih imajo po več drugih mestih. Le dobre volje in skupnega dela je treba, pa bo naše kolesarstvo prišlo med športnim občinstvom do boljšega razumevanja! M-\r. Ameriški atleti po zhnskem treningu Zimska lahkoatletska pezona ▼ Ameriki »* je zaključila s prav lepimi uspehi. Poset 17.000 gledalcev priča razen tega, da javnost z zanimanjem spremlja vse priprave ameriških aletov za bodoči mednarodni start. Tudi udeležba 540 atletov je zgovoren dokaz, da bo Amerika postavila na prihodnji olimpija-di proti Evropi armado izboraih atletov. Med številnimi izbornimi rezultati je treba omeniti uspeh l81etnega srednje-fprogaša R. Congera iz Filadelfije, ki je pretekel miljo v 4 : 13. Nič manj slaven ni postal na teh izbirnih tekmah Sturdv. ki je preskočil ob palici 4.20 m z enako lahkoto kot svoje-časni svetovni rekorder Norvežan Hoff. V teku z zaprekami na 70 v je padel nor ameriški rekord, ki ga ni bilo mogoče izboljšati od leta 1924. Doseženi čas 8.5 kaže najbolj nazorno, v kakšni izborni kondiciji je Beard, ki je odnesel to lovoriko. Dobro se je držal Lermond, ki je v Amsterdamu še daleč zaostajal za Finci, na dve milji s časom 9 : 11.8. Francoz Sera Martin, ki se očividno še ni privadil kritih tekališč, ie moral odnehati pred Črncem Edwardsom. Največja senzacija tega mitinga je bil skok mladega Burga, ki je za 2 cm preskočil dvo-metersko mejo in pustil starega rutinerta Osborna občutno za seboj. Burg ima popolnoma svojevrsten stil in bo najbrž na ol i ropi jadi tudi opravičil nade, ki jih stivljnjo vanj Američani. Podrobni rezultata" tega velikega mitinga so bili naslednji: 70 v z zaprekami: čas 8.5; 60 v: 1. T. S!n-ger 6.5; 000 v: 1. Edwards 1 :12.4; 2. Sera Martin 1. : 12.8; 1000 y: 1. R. Conger 2:14.1; 3. Paul Martin (fiviea) 2 : 15.2; 2 milji: 1. L. Lermond 9 : 11. Skok ob palici: 1. F. Sturdy 4 : 24; 2. W. Thompson 4.18: skok v vis.: 1. A. Burg 2.02; 2. in 3. Spitz in Spencer 2 m; 4. Osborn 1.975; skok v vis. z mesta: 1. Osborn 1.52- Iz življenja in sveta Hrana in dolgost življenja Zanimivi poskusi na podganah — Samice odpornejše od samcev Mnoga opazovanja kažejo, da vpliva poteg dednih nagnjenj tudi hrana na dolgost življenja, čeprav se točen dokaz za to glede človeka ne da izvršiti. Bolje uspe pri majhnih živalih, ki se hitro razvijajo. Posebno pripravna je v to svrho podgana, ki kaže v fiziološkem pogledu marsikatere podobnosti s človekom. S podganami sta pred kratkim eksperimentirala Sherman in Campbell. 220 živali sta hranila s šestinko posušenega mleka in petimi šestinkami zmlete pšenice, 379 živali s tretjino mleka in dvema tretjinama pšenice. To dieto sta obdržala ne-izpremenjeno do naravne smrti poskusnih živali. Prva dieta zadostuje za hranitev živali, vendar ni toliko vredna kakor dru- ga, ki ima več mleka. Samci iz prve skupine so živeli povprečno 576 dni, samice 604, v drugi skupini samci povprečno 635 dni, samice 664. še bolje se je pokazal vpliv hrane pri odstotku živali, ki so živele nad 800 dni. V prvi skupini je bilo 4.3 % takšnih samcev in 17.2 % samic, v drugi skupini pa 13.8 % samcev in 20.2 % samic. Po prvi dieti ni preživel noben samec 900. dneva (samic je bilo 3.6 %), po drugi dieti je živelo nad 900 dni 2.5 % samcev in 9.1 % samic. Eksperiment je pokazal poleg vpliva hrane na dolgost življenja torej tudi to, da so samice znatno odpornejše od samcev. Velik proces proti goljufivim odvetnikom V ponedeljek se je pričel na Dunaju zanimiv proces, ki je preračunan aa tri tedne — Dva dunajska advokata obtožena velike goljufije pri prodaji nekega posestva v Jugoslaviji Na Dunaju se je pričel v ponedeljek zanimiv proces proti trem ondotnim advokatom, ki se morajo skupno z drugimi šestimi obtoženci zagovarjati zaradi posku-šene in izvršene goljufije, povzročene zaradi krivih izjav na sodišču, zaradi obrekovanja in sokrivde pri zlorabi uradne oblasti ter poneverbe. Obtoženi odvetniki so: dr. Maksimilijan Ornstein, dr. Heinrich Scbwab in dr. Robert Brigg. Dr. Orasteina in dr. Brigga, ki sta delovala v skupni pisarni, dolži obtožnica, da sta zaračunala neki stranki skoro pol milijona Din stroškov. V seznamu je bilo vse polno fingiranih izdatkov, voženj v inozemstvo in drugih stvari, ki niso bile z zadevo, ki sta jo zastopala, v nobeni zvezi. Najbolj kompromitira Ornsteina in Brigga prodaja nekega posestva v Jugoslaviji. 1914 je podedovala Ana Kiš posestvo Sav-lovec blizu Varaždina. Ker se je preselila na Dunaj in je bila že v letih, jo hotela posestvo pred štirimi leti prodati. Hotel ga je kupiti njen svak, vara,ždinski advokat Radoslav Kiš. Pri prodajni pogodbi je posredoval daljni sorodnik Kišove dr. Brigg. Lastnica je zahtevala za posestvo 1.400.000 Din. Kišova je sporočila dr. Kisu. da mu prepušča posestvo za ponudeno vsoto v primeru, če ne bi plačal tvorničar Levvin Schlenger zanj do 5. marca 1927 več, t. j. 1,700.000 Din. Za hrbtom dr. Ki-ša pa so se Kišova, dr. Ornstein dr. Brigg sporazumeli, da prodajo posestvo tvorni-čarju v resnici za 1,400.000 Din. Dr. Brigg je narekoval v navzočnosti advokata Kiša svoji pisarniški uradnici ponudbo za višjo vsoto, pri prepisu pa je dal vsoto znižati na 1,400.000 Din. Varaždinski odvetnik je teti na Dunaju očital, da ga je izdala in jo je profil, naj popravi napako ter do-da ostane posestvo v rodbinski lasti, Kišova je to sporočila dr. Briggu, ki je obljubil, da bo stvar izvedel, v Zagrebu pa je prenesel posestvo na ime tvorničarja Scblengerja, najbrž zaradi tega, ker mu je (Slednji obljubil mastno nagrado. Ko je prišla stvar na dan, sta dr. Ornstein in dr. Brigg prigovarjala uradnici, ki je pisala pismo tvorničarju, naj izpove njima v prilog. Ker se ni uklonila njuni zahtevi, sta jo odpustila iz službe. Naravno po se zdaj jele širiti vesti o nečednih manipulacijah obeh advokatov. Sodišče je zaslišalo uradnico, ki je izpovedala po pravici. Zato sta jo advokata ovadila zaradi obrekovanja in lažnega pričevanja. In da bi podprl svojo stvar, sta pregovorila drugo uradnico, da je pričala po njuni želji. Dr. Brigg je poleg tega obtožen, da je skušal izvabiti ženi nekega lesnega trgov- Usoda cirkusa K!udsky Brata Karel in Rudolf Kludskv. lastnika tudi pri nas znanega cirkusa, ki je enp največjih evropskih podjetij svoje vrste, sta prevsila češkoslovaško vlado, naj bi prevzela cirkus, ki predstavlja vrednost 15 milijonov Kč. v svojo last. Napravila sta vlogo na predsednika Ma« sarvka s prošnjo, nai podpira njuno prfiš* njo pri vladi. Brata Kludskv pravita v svo< |ji vlogi doslovno: »Ker ne moreva več vzdrževati našega velepodjetja. kateremu 4?o položile temelj tri gcneracije naše rod* bine. ki so vložile vanj vse 6voje gmotne in duševne dobrine, prosiva spoštovanega g. predsednika in druge oblasti češkoslo* vaške republike, da blagovolijo sprejeti v dar naše velepodjetje, ki šteje 600 živali.« Brata Kludskv zahtevata za protiuslugo *amo skromno dpsmrtno Tento in izjav« liata, da sta v tem primeru pripravljena «e nadalje sodelovati pri cirkusu. ca iz Kromeriža večjo vsoto denarja pod pretvezo, da bo posredoval zaradi nekega nravstvenega delikta pri avstrijskem zveznem predsedniku. Mož trgovčeve žene je bil namreč obsojen na leto dni ječe. Odvetniku dr. Schwabu očita obtožnica, da je sodeloval pri preprečenju nekega izvršilnega postopanja s pomočjo namišljene osebe. V njegovem primeru je šlo za dediščino 40 milijonov Din. Poleg tega je dr. Schvvab izdal svoje klijente. Ostalih šest soobtožencev igra v procesu le podrejeno vlogo. Postopek je razdeljen na štiri obširne obtožnice in razprava je preračunana na kakšne štiri tedne. Obsodba v varšavskem V Varšavi se je končal večdnevni proces proti stotniku Ivanu Poljanskemu, ki je pred letom dni postavil v poslopje sovjetskega zastopstva v Varšavi peklenski stroj s 6 kg dinamita. Atentat so pravočasno preprečili, atentator pa je pobegnil v Jugoslavijo, kjer so ga v Ljubljani aretirali in izročili poljskim oblastem. Atentator je bil obsojen na deset let ječe, kar je poročalo že včerajšnje »Jutro« med brzojavkami. — Gornja slika kaže poslopje sovjetskega zastopstva v Varšavi, spodnja pa atentatorja na zatožni klopi. Petdesetletnica električnega tramvaja Danes pred petdesetimi leti (15. aprila 1881) se je vršila prva poskusna vožnja s prvim vagonom (na sliki) električne cestne železnice v Berlinu, ki je bil obenem sploh prvi voz svoje vrste na svetu. Nekaj sličnega vidimo še danes po 50. letih v Ljubljani. Velik roman »Mesta in letacc dotiskan! Izda »Tiskovna zadruga«. človeška zver pred sodniki Prvi dan procesa proti diisseldorfskemu vampirju — Peter Kiirten opisuje svoja zločinstva — žalostna mladost sadističnega morilca — Moril je s škarjami, nožem in kladivom V telovadnici policijske vojašnice v Diis-seldorfu se je, kakor smo že poročali, v ponedeljek proces proti morilcu Petru Kiirtenu. S preprostimi sredstvi so spremenili telovadnico v sodno dvorano. Grobo rdečo opeko so pobarvali s sivo barvo, ki je dala stenajn nekoliko dostojanstvenejše lice. Mize za sodnike so sveže prepleskane. rjava barva se še ni posušila. Za Kiirtena so napravili posebno lesene kletko, ki stoji na desni od sodnikov ter meri poldrugi meter v dolžini in širini, visoka Peter Kiirten in njegova žena pa je 1 m. V tej kletki stoji mizica s pultom in stolom, pred njo pa je miza za branitelja. Pred mizo za zagovornika stoji obrnjena proti ozadju dvorane velika šolska tabla. Rabila bo za tolmačenje raznih mest, kjer so bili izvršeni Kurtenovi umori. Za mizo sodnikov drže vrata v provizorično urejeno posvetovalnico za sodni dvor, v sobo državnega pravdnika in branitelja. Posebna vrata vodijo v kabinet, ki hrani corpora delieti Kiirtenovih zločinov. To je pravi kabinet groz«, ki hrani slike umorjenih žrtev, obleko in morilno orožje, bodala, kladiva, škarje in lopate. Največ prostora v razpravnl dvora.ni zavzemajo sedeži za novinarje. Priglasilo se jih je okoli 200, vstop so dovolili samo 70. Francoski in angleški dnevniki so poslali k razpravi svoje posebne dopisnike. Domačim in tujim novinarjem so šle oblasti zelo na roko. Sodišče jim je odkaza-lo posebno sobo za urejevanje poročil in je dalo postaviti tudi poseben telefonski prostor s 14 telefonskimi celicami samo za medkrajevne pogovore. Za lokalne pogovore so poročevalcem na razpolago posebni aparati. Proces vodi ravnatelj deželnega sodišča Rose, ki je znan po strogi stvarnosti in mirnosti. Svojevrsten primer v zgodovini državtnega tožilstva je dejstvo, da zastopata obtožnico dva državna pravdnika, in sicer višji pravdnik dr. Eich in pravd-nik dr. Jansen. Zastopstvo obtoženca je bilo prvotno poverjeno advokatu Seng-stocku, ki pa je v zadnjih dneh obolel in tako je bil določen za branitelja mladi odvetnik dr. Wehner, izredno sposoben pravnik. Na mizi ležijo kupi aktov. Sedem mesecev trajajoča preiskava je zbrala ogromno gradivo. Preiskati je bilo treba 78 zločinov. Od teh so jih sprejeli v obtožnico samo 16. Obtožnica obsega 209 strani. K razpravi je povabljenih nad 300 prič in S6 sodnik izvedencev. Računajo s 14-dnevno obravnavo, verjetno pa je, da se bo proces zavlekel. Najvažnejše vprašanje o krivdi se bo obravnavalo na koncu, ko bodo podali zdravniški strokovnjaki svoje mnenje o duševnem stanju zločinca. Sodni svetnik dr. Koolwyk pravi, da obeta odgrniti potek obravnave neverjetne spolne zablode in nezaslišano moralno izprijenost obtoženca. Tisk bo zaradi tega obzirno poročal o stvareh, ki so takšne narave, da se bodo celo izvedencem ježili lasje. število občinstva je omejeno dnevno na 20 poslušalcev. Vsak, ki ima izkaznico za prisostvovanje, mora skozi desetkratno kontrolo. Nekaj mest je rezerviranih za zastopnike oblasti in poslaništev. V raz-pravni dvorani je opaziti posebno mnogo kriminalnih uradnikov. Precej prostorov so si rezervirali zdravniki, ki bodo zastopani po domačih in inozemskih strokovnjakih. Iz študijskih nagibov prisostvujeta procesu tudi danski državni pravdnik dr. Goli in višji državni pravdnik švicarskega kantona Zug dr. Iden. Prvi dan procesa. Kiirten. ki ga je privedel v razpravo dvorano en sam stražnik, se je s posneto eleganco priklonil sodnikom in sedel na svoje mesto. Napravlja vtis malega rokodelca in je oblečen v plavo obleko, ki jo je imel na sebi, ko ao ga aretirali. Gledalec se mora ustaviti pri njegovi naprej pomaknjeni bradi, pri tesno stisnjenih ustnicah. Pozornost zbuja tudi njegovo visoko, a neinteligentno čelo. Oči gledajo izpod njega nekako neprijetno. Na oko se zdi Kiirten mnogo mlajši nego je v resnici. Zdaj mu je 46 let. Postave je srednje, toda močne, mišičaste. Obraz mu je nesim-patičen. Po prečitanju obtožnice je s tihim glasom in jecljaje izjavil, da je bil njegov oče pijanec in da je često prihajal v nasprotje z ljudmi. V osmem letu je morilec pobegnil z doma za več tednov. Potem ga je prijela policija. Pohajal je šolo do 14. leta, nakar je stopil v tvornico, kjer je bil v službi njegov oče. 1899 je bil prvič kaznovan zaradi poneverbe. Z monotonim, nekoliko vreščeče zvenečim glasom in v tipičnem porenskem narečju je Kiirten orisal svoja mlada leta. Ko mu je bilo 17 let, je napadel neko deklico in jo davil. Učitelj ga je odpustil iz šole z besedami: xlz tebe ne bo nikoli nič prida! Končal boš v ječi!« Kiirten je nadaljeval z nekakšno ravno-dušnostjo, o kateri ni mogoče vedeti, če je pristna ali ponarejena: V družini nas je bilo 10 otrok. Sošolci so me zaničevali, zato sem se jim docela umaknil. Oče je bil pijanec, nosil je vedno steklenico žganja s seboj. Pil je javno na cesti. Otroke je besno pretepal. Imel je navado izkopati luknjo na vrtu in nas je posadil z glavo navzdol. Dostikrat je prav malo manjkalo, da se nismo zadušili. Ponoči smo pred njim često bežali skozi okno. Večkrat je pretil, da nas ubije. Pni nmor 1913 je opisal takole: Vtihotapil sem se v stanovanju gostilničarja KJeina v Miihl-heimu, da bi kaj ukradel. Ko sem prižgal svetiljko, pa sem uzrl v postelji deset do dvanajstletno deklico. Ob pogledu nanjo sem popolnoma pozabil na tatvino. Vrgel sem se na dekletce in jo davil ter ji na koncu prerezal vrat. Bil sem kakor pijan. Predsednik je pozval Kiirtena, naj mu podrobneje opiše motive, ki so ga privedli do tega čina. Kiirten je rekel: Ko sera zagledal deklico, sem pozabil na vse drugo. Bil sem silno razburjen. Mogoče, da je bilo za to merodajno prejšnje barbarsko postopanje z menoj v zaporu. Mislim, da mi je bilo vse to tudi všeč. Pri teh besedah je državnih pravdnik predlagal izključenje javnosti, čemer se je pridružil tudi Kiirtenov zagovornik, vsekakor z omejitvijo, da ima javnost vsaj v začetku pravico dobiti vpogled v prepade in zablode obtoženca. Po obljubi, da se ne bo spuščal v podrobnosti, je KUrten nadaljeval: Po umoru Klei-nove sem sc splazil v skedenj in sem si preskrbel sekiro. Odločen sem bil ubiti prvega, ki mi pride naproti. Vrnil sem se torej nazaj v Kleinovo stanovanje, kjer me je nekdo poklical. Tega sem se tako ustrašil, da sem vrgel sekiro proč in pobegnil. Nekoč pozneje sem udaril nekega moškega s sekiro po glavi, kar mi jc prineslo zadoščenje. Bilo mi je dovolj, da sem videl zevajočo rano. 1904 sem izvršil prvi požlff. Tudi nad ognjem sera imel svoje veselje. Navdajala me je radost, ko sem videl, kako so ljudje razburjeni in tekajo sem in tja. Da so ljudje v nevarnosti, nisem mi- sHL Bil sem tudi večkrat kaznovan zaradi ženitbenih goljufij, nasilstev in ponarejanja bankovcev. Svoje napade sem izvrševal večinoma v mraku. V februarju 1929 sem napadel go. Kuhne s škarjami in jo zabodel z njimi. Tudi takrat sem bil nekako omamljen. Pri napadu na malo Ohligerjevo sem bil zopet v strašnem razpoloženju. Moral sem nekaj izvesti. Vzel sem škarje in šel z doma. Blizu svojega stanovanja sem videl jokajočo deklico. Podal sem ji roko in jo odvede! iz mesta na polje. Ko sva šla mimo neke cerkve, mi je nekaj dejalo: Ta mora umreti! Zabodel sem jc večkrat in pobegnil. Ob 11. ponoči sem se vrnil in prinesel s seboj petrolej, toda polil in prižgal sem šele ob 6. zjutraj. Invalida Seheeerja sem usmrtil s škarjami. Naletel sem nanj na cesti pri Dortmundu. Scheer je bil vinjen. Najprej sva se suvala, potem pa sem nenadoma potegnil škarje in ga zabodel v hrbet. Služkinjo Marijo Hahn sem srečal v parku. Sedela je na klopi. Nagovoril sem jo in ji napovedal sestanek za nedeljo. Ko sva se vračala domov, sem jo hudo ranil in usmrtil. Zabodel sem jo s škarjami v vrat. Tekel sem domov, vzel lopato, se vrnil opolnoči in jo zakopal. V septembru sem začel pisati pisma, da bi še bolj razburil ljudi. Vsa svoja dejanja sem izvršil v razburjenju. 21. avgusta 1929 sem se najprej približal neki ženski in ji ponudil spremstvo. Potem sem potegnil nož namestu škarij. žrtev je zbežala, potem ko sem jo dvakrat zabodel. Isti dan sem napadel trgovca Kornbluma. Tudi on je pobegniL Kakšnih 20 minut pozneje sem videl 19-letno Anny Goldhausen. šla je sama čez cesto. Vrgel sem se nanjo in jo ranil z nožem. Malo dni pozneje sem umoril dva otroka, Luizo Lenzen in Gertrudo Har-macher. Bilo je praznično razpoloženje. Deklici sta se udeležili cerkvenega, slavja. Izvabil sem ju s slavnostnega prostora, poslal eno po cigarete in med tem zabodel drugo. Ko se je deklica vrnila in videla, kaj se je zgodilo, je skušala bežatL Potegnil pa sem nož in usmrtil tudi njoi. Vse to se je odigralo samo kakšnih 50 m od veseličnega prostora, kjer so sedeli ljudje pri vinu. godbi in so plesali. KTtcd žrtev so utonili v hnipu veselice. 24-lctno služkinjo Schulte sem nagovoril 25. avgusta v Oberkasslu, predmestja Dusseldorfa. Najprej je hotela odkloniti ponudbo, da jo spremim, potem se je premislila. Zvečer ob 9., ko sva se vračala domov, sva krenila na neki travnik ob Renu. Zabodel sem jo z besedami: »Fmrl!« Klici napadenke ra pomoč so opoaorSl čolnarje na Renu. Prišel je tudi stražnik. Tedaj sem pobegnil. 30. septembra sem napadel SI - letno služkinjo Ido Reuter. Umoril sem jo z kladivom. Reuterjevo sem spoznal na nekem plesišču. Sedela sva na klop< ob reki, nenadoma sem potegnil kladivo in jo udaril po glavi. 25. oktobra sem napadel Meu-rerjevo tn Wandersovo, novembra pa petletno Albermannovo, ki je bila »adnja žrtev. Ko Je prišel Kiirten do tukaj, tm Ja ustavil. Zločinec, ki je storil toliko zla, je mahoma izjavil predsedniku, da je utrujen in da ne more naprej. Nato je predsednik odgodil razpravo za naslednji dan. Edina slovenska tedenska revija »Življenje ln svet«. — Posamezna številka 2.— Din, Tn se vrfll proces proti ditoseldorfakemu vampirju Zgoraj: Policijska vojašnica v DOsseldorfu. — Spodaj: Prostor za morflea v telovadnici vojašnice. Umor v vlaku, ni bil naročen! Policija v Czegledu, ki je zaslišala Fl-schlovega prijatelja Olajosa, se je prepričala, da ni bil Olajos v nobeni zvezi z umorom Steinherza. Pač pa je prineslo njegovo zaslišanje na dan neko drugo zanimivost. Izpovedal je, da je kladivo, s katerim je bil ubit Steinherz, Fischlova last. Tako je uvržena morilčeva trditev, da mu je kladivo izročil sam Steinherz. Ta izpoved dovoljuje mnenje, da umor ni bil naročen. Branitelj Fischla dr. Virag je odpotoval na Dunaj, da stopi v zvezo z obtožencem. Budimpeštansko policijsko ravnateljstvo Je že podvzelo potrebne Vorake za izročitev Fischla, ki so ga madžarske oblasti doslej zasledovale zaradi političnih prestopkov, zdaj pa se bo moral zagovarjati tudi zaradi zločinskega umora. Vsak dan ena »Kako je z vašo shujševatno kuro« »Lmenritno! Tetovirani parnik na mojih prsih se je spremenil v dveh tednih v re« šllni čoin.« E. Ebenstefnj 19 Dva zakona Romal To je bilo prvfč, da sta s« z besedami dotaknila nečesa, kar jhna je bilo neprestano na umu, naj sta se še tako ogibala govoriti o tem. Gospa svetnikova je ostala samo nekaj dni na Dunaju. Z gospo Brandovo je govorila samo dvakrat, in obema se je pri tem zdelo, da ju je ženitev otrok drugo drugi bolj odtujila nego zbližala. Prejšnje čase, ko so živeli Brandovi še v Fichtenauu, je bilo občevanje med njima dosti bolj neprisiljeno in prisrčno. Gospa Brandova je to kasneje odkrito povedala svoji hčeri: »Tvoja tašča je vendarle neverjetno staromodna ta sentimental" na ženska! Videti je, da je prebila večino svojega življenja na kme-thi.c Gospa svžtmkova je pa doma priznala možu: »»Veš kaj, očka, Brandovka se je na Dunaju zelo tzpremeoila. Neznansko košata je postala in s sleherno besedo mi je hotela imponirati. S takšno, kakršna je zdaj, res ne bi mogla dolgo živeti v slogi.« Tembolj jo je očarala gospa Heidlaufova. »To ti je ženska, ki jo je treba spoštovati! Kako junaško gleda na življenje! Povem ti, kar ganjena sem bila, ko mi je mimo drugega pripovedovala to in ono o sebi. Kako se je borila za svoj in Majin obstanek! Jaz na njenem mestu bi bila desetkrat izgubila pogum. Tisti, ki ima vse življenje moža za varuha, ni težko biti poštena žena. Takole pa — « »Nu, nu,« se je zasmejal gozdarski svetnik, »kakor vidim, govori tvoj razum še vedno tako, kakor misli srce.« »O ne,« se je vneto uprla, »»saj jo boš sam spoznal... Menda 11 ni nevšečno, da sem povabila jo povabila na počitnice?« »Nikakor ne. Ti že veš, kaj ukreneš. Do nadaljnega ostanem seveda še nezaupljiv nasproti temu debelemu prijateljstvu.« Gospa svetnikova je nekaj časa mirno sedela pri oknu in gledala v krilo. Nato je kakor v zadregi nadaljevala: »»Da, vidiš, očka, med nama dvema je bila brezpogojna odkritost zmerom najvišja zapoved. Zato ti tudi priznam, da se to veliko prijateljstvo med Heidlaufovko in menoj vkljub vsej njeni ljubeznivosti morda ne bi razvilo, če ne bi imela občutka, da — hm, da sva ji dolžna zadoščenja za krivico, katero sva ji storila.« Gozdarski svetnik je vzel pipo iz ust in osuplo zastrmel v ženico, ki ga je žalostno gledala s svojimi dobrimi očmi. *Nu, ali se ti sanja? Midva da sva komu storila krivico? Kaj sva ji pa storila? »Da, vidiš, reči sem hotela samo to, da sva Majo prejšnje čase vendarle napak sodila. Ona je takrat res nosila raztrgane rokavice m ni imela bogvekaj pojma o praktičnih rečeh. A prav za prav je bila vendarle še tako mlada in pripravljena za drugi poklic; kje bi se bila utegnila zanimati za gospodinjstvo? Jedro v njej je pa bilo dobro. Brala sem pisma, ki jih piše materi; kar žalost je pomisliti, koliko skrbi, strahu in pomanjkanja mora prestati takšno dekletce, če si samo služi kruh. Žalost, tako ti pravim, očka. Gozdarski svetnik je široko stopal po sobi in puhal velikanske oblake dima. Nazadnje je nejevoljno dejal: »Danes je spet tvoj čuvstveni dan. Časih te kar pograbi. Rad bi vedel, v kakšni zvezi je vse to s krivico, ki praviš, da sva jo storili?« Tiho mu je odgovorila: »»Nu, vidiš, neprestano moram misliti na to, da je imel najin fant dekletce vendarle tako rad — in če bi se bilo iz tega kaj napravilo, se ji zdaj ne bi bilo treba tako težko bo- riti v tujini; uboga Heidlaufovka bi imela svojega otroka doma in obe bi bili preskrbljeni — zakaj, to vidiš, je tisto: midva sva posegla vmes!« »Oho! Ali se ti meša, stara? Mar sva mu le z besedico branila?« »Branila ne, a vplivala sva nanj, o tem ni dvoma.« To je bilo staremu gospodu že kar preveč. Njegove košate obrvi so zadrgetale in obraz mu je od jeze zardel. »Veš, kaj si, mati?« je vzkliknil in obstal pred ženo. »Avša si in slaba, brezsrčna tašča! Da! Kar na lepem začneš tarnati, da fant ni vzel one druge! Taka reč! Taka reč, mati! — Ali mar ni srečen z Eriko? Ali se je kaj zgodilo? Govori jasno, da se bova razumela! Ali mu je dobra žena ali mu ni?« Gospa svetnikova je prestrašeno zaihtela. »I — seveda, seveda je dobra žena! Samo tako sem mislila — zakaj si mahoma tako zakričal name, očka?« Svetnikova jeza se je še tisti trenutek izprevrgla v nežno skrb. Njegova dobra stara je jokala! To se v njunem zakonu ni bilo dostikrat zgodilo, skoro nikoli pa ne po njegovi krivdi. Vrgel je pipo proč in jo vzel v naročje kakor majhnega otroka. »Ali, mati, kaj pa jočeš? Kdo bi neki bil tako otročji! Saj nisem tako hudo mislil... Prav imaš, na vso moč prijazna morava biti s tvojo Heidlaufovko. A tudi z Eriko morava biti dobra, jeli? Ona je zdaj vendar najina; dobrota tasta in tašče veliko pripomore k sreči v mladem zakonu. Tako — zdaj pa pojdiva na polje, da vidiva, kako uspeva oves na novi njivi, ki sva jo lani kupila. To te bo razvedrilo.« Napol potolažena je krenila z njim proti novemu ovsišču, a spotoma je ves čas tesnobno mislila na sina. Ali se bosta Heinz in Erika čez trideset let tudi še tako vodila? »Oh, ljubi Bog, daj da bi bilo tudi pri njiju dveh tako!« je vroče prikipelo iz srca. Kadio Izvleček iz programov Sreda. 15. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, bona. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Kratek pregled slovenske folklore. — 19.33: Ruščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 1.30: Plošče. — 12-45: Koncert radio - orkestra. — 16.30: Plošče. — 17: Koncert tamburaškega zbora. — 17.30: Koncert radio - orkestra. _ 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Mešan program. — 20: Prenos simfon. koncerta Češke fiihar-moniia. — BRNO 19: Prenos vsega programa iz Prage. - VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20-30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 22.15: Večer arij in pesmi. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. _ 13.10: Plošče. — 15.25: Koncertna akademija. — 19.30: Zabaven večer. — 20 SO: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 22.10: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 18.50: Koncert godbe na pihala. — 20 30: Sluhoigra. — Godba za ples _ KONIGSBERG 16: Popoldanski koncert _ 18.30: Ruske novele. — 20.30: Koncert starejše glasbe. — 20.15: Mešan program — 22.30; Plesna glasba iz Berlina. ^— MOHLACKER 16.30: Orkestralen koncert _ 20.15: Pevski večer. • Ccfrfek, 16. aprila. LJUBLJANA 11.45: Šolska ura, — 12.15: Plošče — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 18: Indija in indsko vprašanje. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19.30: Predavanje o vremenoslov-ju. — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20/20: Samospevi ge. Zlate Gjungienae - Gavella, članice ljubljanske kr. opere. — 21.30: Koncert: klavir in harmonij. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD U.30: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Koncert narodnih t**«™'- — 18: Godba na harmoniko. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. - 22.30: Poročila. - 22.50: Koncert radio - orkestra. — ZAGREB ;i2.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra ba-lalajk. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljub Ijane. — 22.40: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.30: Koncert orkestra. — 17.30: Prenos koncerta iz Brna. — 19.35: Prenos programa iz Brna. — 21.15: Gledališki večeri — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.55: Plošče. — 19.35: Dramski večer. — 21.15: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Sluhoigra. — 22.15: Violinski koncert. — 23.10: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevanje koncerta- — 15.30: Plošče. — 20: Spevoigra. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Koncert orkestra. — 20.55: Podium. — 21.30: Koncert orkestra. — Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert. — 19.30: Balalajke. - Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 15.: Pri belem konjičku. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda, 5.: Snegurka. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE- Začetek ob 20. Sreda, 15.: Baletni večer Grunt - Zikovski. Kuponi- Lepa prireditev lendavskega Sokola V nedeljo 12. t m. je priredil lendavski Sokol telovadno akademijo v dvorani ho« tela »Krone«. Dvorana še na bila n'koli tako polna občinstva iz Lendave in okoli-« ških vasi. Na sporedu akademije je bilo 17 različnih telovadnih točk. Nastopili so vsi oddelki, okrog osemdeset članstva. Pred sporedom je imel nagovor brat staro« sta Sikič o pomenu Sokola v Lendavi. Za časa govora so bili vsi telovadci na odru. kar je nudilo impozantno sliko. Govora je sledilo frenetično ploskanje in sklikanje krnliu in Sokolu. Telovadne točke posameznih oddelkov so bile podane dovršeno. Težko je reči, kateri so bili najboljši Občinstvo je vsa« ko skupino nagradilo z navdušenim plo« skanjem in odobravanjem. Zvečer se je vršil v istem prostoru lepo obiskan prijateljski družabni večer na čast Sokolom, ki odidejo te dni k vojakom. V presrčni bratski zabavi so se izrekle tople besede v slovo, ki so odkrile, kako moč« ne, srčne vezi vežejo Sokole brate med seboj. Uprava sokolske župe Ljubljana. Po spo» rooilu saveza SKJ so bil: imenovani v žup« no upravo: s+aTosta dr. Pipenbacher, pod« starosta M. Krapež in dr. Fux. načelnik Vrhovec, načelnica Mužinova nam. nač. Burgstaller, nam. načelnice Kržetova, pro« svetar inž Bevc, tajnik Flegar, blagajnik Slana, člani uprave: Dermelj, Erbežnik, dr. Kambič, dr. Fr. Kandare, dr. M Šubic, inž. Ppženel. Ludvik, dr. Mis, Milost Saplja, Straus, polk Knez Kajzelj: namestniki: dr. Kuhar, Kogovšek, dr. Mole, Svajgar, Rus (Grosuplje). Arko ml. (Ribnica), dr. Kirba (Kamnik), dr. Papež (Dol Logatec). Klemene Podgornik. V nadzornem odbo« ru so: Fr. Medič, Kocjan, Franke. Lovšin in Paternost ko' člani ter dr Krevel iz Li« tije, Tavčar iz Rakeka Rozman iz Most, Koeh iz Zg. Šiške ter Zidarič iz Ljubljane kot namestniki. Žur>no razsodišče tvorijo: člani dr. Treo, dr. Ravnihar dr Lap^ine. Janša, Rape, kot namestniki dr Fr Lokar. dr. Albin Kandare rn Janko Blchveis. Naše Sokolstvo se tudi udeleži tekem po-samezi ifcov za 3vetovno prvenstvo, ki se bodo vršile v Parizu ob priliki 501e'nice Mednarodne telovadne zveze 11. in 12 julija letos. Do 3. maja morajo župna načel-niStva prijaviti saveznemu načelništvu v Ljubljani tekmovalce, dne 15. maja pa sr bo vršila v Ljubljani izbirna tekma za sestavo odprave. Vsekakor je Savez storil svojo prijavo Mednarodni telovadni zvezi. Iz življenja na deželi BLED. Pred kratkim se je vršila na Bledu občinska seja kjer se je obravnaval proračun za leto 1931. Proračun je bil v vseh točkah sprejet. — Dela pri Grajskem kopališču nasrlo napredujejo. Sedaj gradijo tretje nadstropje kabin Moderno kopališče bo do sezone gotovo. — Cenjenim damam, ki so sodelovali pri lepo uspeli vprizoritvi mladinske igre >Sirota Jerica«, se Sokol najlepše zahvaljuje. — Sokolska telovadna akademija je radi važnih ovir preložena na poznejši čas. — Gdč. Mankočeva z Bleda je podarila osnovni šoli v Ribnem lepega nagačenega divjega petelina, za kateri dar se ji šolsko upraviteljstvo najtopleje zahvaljuje. — Ribenski občinski tajnik je zaradi slabe plače, odpovedal službo. Radovedni smo, ali se bo našel tajnik za mesečno plačo 600 Din in še brez nabiralnega stanovanja. — Dne 7. t. m. so pokopali v Ribnem 70-letnega uglednega posestnika Valentina Plemlja iz Seia pri Bledu. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen. Blagemu pokojniku lahka žemljica! VOJNIK. Sokol je proslavil Finžgarjevo 60-letnico z vprizoritvijo njegovega >Divje ga lovca« 12. t. m. Vloge so bile srečno porazdeljene; posebno dobro podan je bil berač Tonček. Majdo je z virtuoznostjo podala gdč. Rudolfova- kot v slovo pred odhodom. Gdč. Rudolfovo bomo hudo pogrešali. Vodstvo je bilo v dobrih rokah. Vsi igralci so si prizadevali, da častno rešijo svoje uloge. Kostumi, pristno domači, so vsem ugajali. Pričakujemo ponovitev! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. V četrtek je župan okoliške občine g Martin Klajnšck na slavnostni način razdeli! red sv. Save V. reda naslednjim odlikovancem: Josipu Rataju iz Hrušovca. bivšemu žu» panu; Josipu Podgoršku, posestniku in go« stilničarju iz Vrbnega: Francu Zdolšku, po« sestniku iz Hruševca. in Jakobu Mikoli, posestniku z Grobelnega, v navzočnost4 treh občinskih odbornikov. Ob razdelitvi je imel g. župan lep rodoljubni nagovor. Vsi odlikovanci so znani kot dobri go« spodarji. Odlikovancem čestitamo! LITIJA. Po proračunski seji sreskega cestnega odbora smo poročali, da so sta« vili v letošnji proračun 100.000 Din kot prvo postavko za tlakovanje Glavnega tr» ga. Zdaj pa je oblastvo ves proračun zni« žalo za 20 odst., med drugim je črtano tudi to tlakovanje. Naš kraj bo s tem pre« cej prizadet Posipanja z gramozom zale« žejo le za kratek čas, množina voz zdrobi posip kaj hitro, cestni odbor ima ravno z litijskim Glavnim trgom največ dela in iz« datkov, ker tudi stalno posipanje ne zdrži ceste v zadovoljivem stanju. Kdor vidi naš Glavni trg, kako je razdejan po *eim» skem prometu, bo uvidel nujnost tlakova« nja. Kakor čujemo je črtanih tudi 100.000 Din za tlakovalna dela v Zagorju. KOČEVJE Na belo nedeljo je imelo Ko« lo jugoslovenskih sester v Kočevju občni zbor. Udeležile 60 se ga tudi delegatke iz Ljubljane Maša Grpmova, Rozmanova in Starinova. Gromova je podala v kratkem govoru namen društva in pregled dela Ko« lašic v Ljubljani. Udeležba je bila zado« voljiva. Posebno zanimanje za društvo po« kazujejo Nemke. Za predsednico je bila izvoljena g. dr. Rothlova. Upimo, da bo vzajemno deV> uspevalo in da se bo naše društvo lepo razvijalo. POZOR! Kdor zida in rabi parkete naj v lastnem interesu ne pozabi obrniti se na specialno tvornico parket 5682 Alofzij Kane, MengeS Sv. JURIJ V SLOV. GORICAH Dne 23. t. m. se vrši pri Sv. Juriju v Slov. gori« cah živinski in knmarski sejem Proda« jalci in kupci se vljudno vabijo. Iz službenih obiav XIL redni občni zbor Zdruienih papirnic Vevče - Goričane in Medvode d. d> v Ljubljani bo 27. aprila ob 9. v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. VII. redni občni zbor >EIektre« d. d. v Ljubljani bo 20. aprila ob 16. v posvetovalnici družbe na Dunajski cesti. X. redni občni zbor bo imela »Salus« d. d. v Ljubljani 23. aprila ob 16. v družbeni pisarni na Aleksandrovi cesti 10. 56. redni občni zbor bo imelo Kreditno društvo Kranjske hranilnice 16. aprila ob ]5 v poslopju Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani, Knafljeva ulica 9. V likvidaciji je »Mlekarska zadruga r. ». z n. z.< in so pozvani upniki, da ee zglase pri zadrugi. Zadružna elektrarna pri Sv. Jeder ti sad Laškim r. z- z o. z. je v likvidaciji. Upniki naj prijavijo terjatve do 26. aprila. V trgovinski register je nanovo vpisana firma Tovarna lesovine in lepenke F. Pogačnik, Brezno 8 sedežem na Janževskem vrhu p. Brezno. X- redni občni zbor delničarjev tvrdk® »Slograd« Slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani bo 22. aprila ob 17. v prostorih prometnega zavoda za premog v Ljubljani. V zadružni register m se vpisale te-ls zadruge: Hranilnica in posojilnica na Tišini, r. z. z n. z.; živinorejska selekcijeka zadruga ▼ Veliki Loki, r. z. z o. t; Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, r. z. z o. z- in Splošna gospodarska poslovalnica, r. z. z o. z. Produktivna sadruga ljubljanskih mizarjev r. z. * o. z- ima 19. aprila ob 9. v zadružni delavnici na Glincah - Viču redni občni zbor. Najdovršenejši Jaegerov brzomešalec betona Velik učinek. Nizka nabavna cena. — Takoj dobavljiv od 150 do 750 litrov vsebine. — Zastopnik: ing. AUREL GOR-JAN, ZAGREB, Gajeva ulica broj 21. ZAHVALA Ob prerani to bridki izgubi našega marljivega sina, oziroma blagega brata, gospoda CELESTINA HAUPTMANA dijaka državnega moškega učiteljišča izrekamo tem potom za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja vsem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno pa preč. g. prof. Zivortniku za ganljiv nagrobni govor, g. ravnatelju drž. moškega učiteljišča, vsem gg. profesorjem zavoda ter njegovemu najboljšemu prijatelju za njegovo brezmejne in požrtvovalno zvestobo v težkih urah njegove bolezni, kakor tudi za ganljivo poslovitev od svojega prijatelja. Srčna zahvala tudi dijaškemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem njegovim sotovarišem, darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim mnogoštevilnim iz Svečine in Maribora, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA s katero se javno zahvaljujem za trud ta nego g. Josipu Bergmanu ml., mag. phar., ki se je z vso vnemo in požrtvovalnostjo zavzel in pomagal v tako kratki dobi k zdravljenju moje zastrupljene noge. Novo mesto, dne 14. aprila 1981. 5685 Podporočnik Ivorad. Jut rovi mali oglasi itnafo siguren uspeh f Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom to poznanim, da nas je 13. aprila 1931 za vedno zapustila, previdena s tolažili sv. vere ELIZABETA LESKOVIC soproga zvaničnika drž. železnic v pok. Pogreb bo v sredo 15. t. m. ob pol 6. url popoldne iz mrtvašnice Leonišča, Stara pot, na pokopališče Sv. Križa. Andrej, soprog; Viktor, Milka, sin to hčerka; ostali sorodniki. Prosimo tihega sožaija. ■.-■i. *••* Pravkar izšlo G. Th. Betman: Vesela levja zgodba s sli kami za mlade in stare. Vse se ji smeje do solz! Mladinska knjižnica »Jutra«. Zvezek IX. V Dobiva se pri »Jutru« tn v vseh knjigarnah. €ctte malim oglasom g Ženitve, dopisovanje, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.—• Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 — Telefon številka 2492 3492 SSCaslove tnalih oglasov dobite takof po izidu lista v podružnicah 9 Jutra.* v eMafthofu, 9 v iVorcm mestu, o ISrbovlfah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. fflHggMVii Hotelsko sobarico ▼eščo nemščine ter zmožno kavcije, sprejme hotel Štrukelj. 15473-1 Brivskega pomočnika mladega te solidnega, samostojnega delavca — ter vajenca sprejmem. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 15441-1 Kovaškega pomočnika starega 28—30 let, zanesljivega pri kovanju konj in voz, sprejmem proti plači po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15413-1 Vrtnar, pomočnika w'adega in marljivega, ter hlapca h konjem in za vrtna opravila iščemo. Ponudbe na: P.rado Katzler, vrtnarija, Karlovac. 15406-1 Pošteno prodajalko vežčo galanterijske stroke in nekoliko kuhe, ižčero za Crikvenico. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 15592-1 Brivskega pomočnika mladega, solidnega in zanesljivega delavr-a sprejme takoj Rožič, Ljubljana VII 15610-1 Trg. pomočnico dobro prodajalko v mešani in man u fakturni stroki sprejmem takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg ob železnici«. 15384-1 Trg. vajenca Iz dobre hiše in s predpisano šoL izobrazbo sprejme M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. 15382-1 Trgovski pomočnik m°šane stroke, pošten in delaven, ki govori tndi nemško, dohi takoj službo s hrano in stanovanjem v hiši. Ponndbe na naslov: M. Berdajs, Maribor. 15381-1 Graščinsko kuharico fHerrscbaft?k5chiin) dobro in samostojno, iščem za na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »34«. 15156-1 Trg. pomočnika Špecerijske stroke, mlajšega. in agilnega sprejmem tak^j. Pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Specerist 1931«. 13191-1 Frizersko vajenko izobraženo, veliko, čedne zunanjosti, pridno in poštenih staršev sprejmem. N.islov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15533-1 Služkinjo za vse mifižno in redno sprejmem takoj. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra«. 15530-1 Prodajalko r. dobrimi spričevali, poSte-no in delavno, s (vrano in st.moiva.njem v hiši sprejme takoj A. Berdajs. trgovina s špecerijskim blagom in semeni v Mariboru. 35496-1 Kurjača ISčem. Ponudbe na »glasni od^el^k »Jutra« pod šifro »Kurjač, 100«. 15521-1 Frizerko dobro emdulerko za takoj in frizersko vajenko »prejme Gabrijel Vajt, brivec v Kranju. 15517-1 Učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi, sprejmem s 1. majem — Prednost imajo dekleta kmečkih staršev, ki so dopolnile 15. ali 16. leto. Dop;se na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. meš. biaga«. 15386-1 Knjigovodinja * večletno prakso, zmožna ■tudi strojepisja in korespondence, do.bi mesto. Ponndbe z zahtevkom plačo pnslnrti do 20. t., m. na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trajno mesto«. 15580-1 Samskega kuharja mladega in sposobnega — •veščega nemške knhinje, išče hofel-restavTant Balkan Kiin, Dalmacija. V ponudbi je navesti natančno vse zahteve. Tovarna kovinskega blaga išče 3 delavce za izdelovanje orodja — 1 orodnega strugarja in 2 orodna ključavničarja — in to za matrice, slike in štance. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5<*4«. 15504-1 Služkinjo zdravo, snažno in pošteno vzgojeno, v starosti 19—30 let, ki je pred kratkim časom obiskovala gospodinjsko šolo in ima veselje do pospravljanja finih sob in do kuhanja, išče boljša družina. — Plača dobra in služba stalna, ako je dekle vsega tega zmožno, zdravo in krepko, da si z lahkoto služi dobro plačo. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 15560-1 Dekle vajene samostojne knhe in vseh hišnih opravil, po možnosti z gospodinjsko šolo, išče za takoj družina z enim otrokom. Ponudbe na naslov: Marja Vidic. Litija. 15577-1 Fiksum ?n provizijo dobe v manufakturi verzi-ranl potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici aH vsej Dravski banovin!. Nastop takoj. — Pismene ponnbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Fiksum«. 11870-5 Provizij, potnika dobro vpeljanega, za pletenine iščem za Slovenijo in Hrvatsko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15107-5 'llHi iift irtlli I 100 Din dnevno je mogoče zaslužiti t obiskovanjem privatnih strank Alabastritt, Ljubljana, Ko menskega nlica 17. 148 Ne verujte nikomur! Zahtevajte od nas prospekte o donosnem in lahkem hiš. obrtu in adrese onih, ki se ž njim že pečajo ter se sami uverite o stanju stvari in možnosti zaslužka. Vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. — Zadruga jugoslovenskih pletača, Osijek. 162-3 Samo 30 Din kapitala potrebujete — pa boste dobili stalen zaslužek. Ni treba takoj denarja poslati. Pošljite samo znamko za odgovor, pa boste dobili prospekte in pojasnila takoj. — Breza, Ljubljana, poštni predal 245 36-3 Dobra šivilja gre šivat na doim. Naslov v oglasnem oddelkn Jntra 15495-3 Šivilja oblek gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15526-3 Zastopnike ki obiskujejo vse industrije in elektrarne, v vseh večjih mestih Jugoslavije iščem za kemoteh nične predmete nemške tovarne. Zaslužek izvanredno dober Potreben kapita.1 600 Din za vzorčno pošiljko. Ponudbe ma naslov: Franc Palme, Ljubljana, Gospo-svetska cesta. 15546-3 Postrežnico snaSno in pošteno, za pospravljanje boljših sob sprejmem. Naslov v oglas. 15502-loddelku »Jutra«. 15.588-3 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrckn in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Zdaj sem se pa kar res ustrašil! Mati bo gotovo mislila, da sem se hotel tako po ceni iznebiti klobuka! >Moram ga dobiti, naj stane kar hoče!« sem dejal. In med tem, ko je tok odnašal klobuček s seboj, sva midva ob bregu tekla za njim. A kako naj ga trjameva? Camernikova šoferska šola L}nbljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Sinifeisič Slaščičar, pomočnik starejši, v vseh delih stroke dobro izvežban, želi premeniti službo, eventuel-no tudi za sezijo v letovišče. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15454-2 2 jedilni mizi dobro ohranjeni, ki se daste raztegniti, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 15585-6 Brivski pomočnik dober bubi štucer, želi svoje dosedanje službeno mesto, kjer je že 5 let — premeniti. Naslov: Pire, brivski salon Svetec, Novo mesto. 15367-2 Gospodična z drž. dvorazred. trgovsko šolo, že nekoliko vajena pisarniških del, želi primerne namestitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutaa« pod šifro »Marljiva 1«. 15310-2 Mesto hišnika iščem z manjšo družino — ali pa vzamem s 1. majem stanovanje 1—0 sob in kuhinje. Naslov pove oglasni oddelek •»Jutra«. 1554-4-2 Absolvent meščanske šole, išče mesto praktikanta, sluge, in-ka^anta ali kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolvent«. 15493-2 Priletna kuharica dobro izvežbama, išče lahko slnžbo ob skromni plači. Gre tndi samo čez Jan Naslov v oglasnem oddelku »Ju tja«. 15519-2 Mlada kuharica želi stalno shižbo — najraje pri samostojnem gospodu. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mlada knharica«. 15555-2 Klavirski tehnik z desetletno prakso pri vsakovrstnih pianinih, išče shižbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15551-2 Dekle zdrav« hi močno, ki CM nekoliko kuhati in opravljati hišna dela, išče službo za takoj — Obvlada nemščino. Naal<*v v oglas, oddelku »Jutra«. 15670-2 Čevljar, šteparica 7. večletno prakso, išče primerno služibo. Ponudbe n* podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »šteparica«. 15575-8 Dekle ki fan« 3 razr. meč?. Sole, z večletno prakso voditeljice skladiščnih del, ki j« pripravljena tudi sama delati, išče primerno zaposlitev. Položi tudi kavcijo Cenjene ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Voditeljica«. 15581-2 Dekle 22 !et staro, rodom fa Trsta, vešče šivanja oblek, ročnih in vseh hišnih del, kakor tudi onduliranja, ki govori slorv. m italijansko, ■išče mesto pri boljši družini — tndi na deželi. Ponudbe na naslov: Macarol, Ljubljana, Celovška cesta št. 14. 15587-2 Hotelska kuharica prvovrstna hi perfektna, z dobrimi referencami ter vešča samostojnega gospodinjstva, išče stalno mesto Sprejme pa tudi sezijsko službo. Cenj. pismene po-nudbe pod šifro »Prvovrstne reference« na podružnica »Jntra« v Celju. 15501-2 Slaščičar, pomočnik 25 let star, podjeten, išče shižbo, eventuelno z lastno obrtjo. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slaščičar« 15596-2 Pletilja z večletno prakso, 1 5 5 e službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15604 3 Fotoaparate Rollfilm, STjecial aplanat, brezhibna optika, 6X9 razprodaja in razpošilja radi opustitve istih po 296 Din po povzetju. Prejšnja cena 420 Din. Garancija: denar nazaj. Razpošiljalna »Zarja«, Ljubljana, poštni predal 276. 15589-6 2 izložbeni okni kompletni in vrata z roleto, prikladno za trgovino na deželi, ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izložba«. 15380-6 Gostilniški Inventar poceni naprodaj v Bohoričevi ulici 16. 15194-6 Voz na peresih in 1 par kompleitnih komatov poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15545-6 Vrtnice v najnovejših različnih barvah ima naprodaj Ivan Brecelnik, Velika čolnarska nlica št. 21. 15512-6 2 ženska plašča pomladanska, moške obleke, otroško pisalno mizo in drugo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15520-6 Brivci, pozor! Kompletno trodelno k«nso-lo z ogledali in stoli, 6 ■tapeeiTanih štokerlov, dva stola sistema Thonet ter umivalnik z marmornato ploščo, lavorjem in rezer-varjem za ca. 20 1 vode poceni prodam skupaj ali posamezno. Rožič, Ljubljana VII. 15611-6 HudU Osebo M Je T zadnjem čaeu nabavila od mogoče neznane ali malo znane osebe detektor ali katerikoli radio-materijal, v lastnem interesu prosim, da to prijavi na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 15553-9 Motorno kolo Wanderer, v zelo dobrem stanju takoj ugodno proda Semenič, Krakovska ul. 13 15468-10 Pekarija z enonadstropno hite bi trgovino prodam z vsem inventarjem in blagom. — Potreben kapital 120.000 Din. Pomudbe n« ogla*, oddelek »Jntra« pod značko »Industrija in mesto«. 12942-20 Pozor! Naprodaj so stavbiBča ob deželni cesti in noposrelni bližani postaj« ob progi Ljubljana—Kamnik, v lepem in anamenitem kraju, pripravno za vsako uporabo. Interesenti naj fe obrnejo za pojasnila na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Usodno«. 15541-20 Polovico hiše s trgovskimi lokali m skladišči sredi m "sta prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek •»Jutra« pod značko »Jako ugodno«. 15528-30 Hišo z vs«ni goopodaTskrnrl poslopji in inventarjem, tik kolodvora in sejmišča, staro obrt, za 250.000 Din proda Šterk, Dugoselo. 15508-20 Stavbno parcelo pripravo« za vsak« obrt ali vilo, prodam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 15564-20 Prikolico za motorno kolo, event. brez karoserije poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15447-10 Dieselov motor 25 HP. znamke Deutz, v popolnoma dobrem stanju, ugodno proda tovarna testenin »fekate-te« Ljubljana. Posredovalcem provizijo. 15306-10 Poltovorni avto lahek, takse prost, telo pripraven za trgovca, peka ali mesarja, za 12.000 Din prodam, ozir. zamenjam za vino ali Špecerijsko blago. — Na ogled v restavraciji Iv. Rahne — Mo&te št. 3. 13238-10 Avtotaksi! Eleganten, zaprt voz poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15515-10 Motorno kolo samo ali s prikolico kopom. Ponndbe z navedbo cene na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Motor«. 15576-10 Motorno kolo Tndian Scaut, s prikolico, 5/7, z električno lučjo, v prav dobrem stanjn prodam za 10.500 Din. Vulka-nizacija. Maribor, Aleksandrova 35. 15599 10 Novo moško kolo vsled bolezni proda Preša, univerza. 35552-M Kupdm Suhe mavrahe kupuje »Proda«, Ljubljana, Prečna nlica. 15477-7 Otroško košaro s stojalom in otroški športni voziček oboje dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15429-7 4 oleandre poceni kupim. Ponudbe mi oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rože«. 15613-7 2 nova avto-plašča 815 X 115 in elektromotor % HP 380 V poceni proda P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta U. 15548-6 Stare avto-gume kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe na naslov: Obrad Popovič, opančaT, Kistanje, Primorska banovina, ali pa na njegovega zastopnika: Ni-kola Popovič pri g. Lobe, Slovenjgradec. 15579-7 # / Ti a m Iš d** Srebrne krone staro zlato in srebro knpuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod ii Vidov- danske ee&to. pri gostilna Možina. 70 Poslopje novozgrajeno, b trgovskimi lokali, skladišče, klet, tri sobe, kuhinja in dvorišče, pripravno ca vsako trgovino, obrt ali gostil«), ob glavni cesti tik Ljubljane oddam v najem ali tndi prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 15565-20 IX Novo pohištvo sobno in kuhinjsko h hrastovega lesa, moderno izdelano, po nizki ceni proda Jernej Sitar, mizar, Smihel pri Novem mestu. 15498-12 Staro pohištvo dobro ohranjen« prodan. Naslon ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 1555&-12 Orehovo spalnico Cisto, kompletno, za eno osebo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Juta«« 15571-13 Lokal v Prafakovi ulici t a k » J oddam za 1350 Din mesečno. Naslov pov« oglasni oddelek »Jntra«. 15516-19 Delavnico ln stanovanje s kuhinjo pripravno za ključavničarja, kovača, mehanika ali kolarja, ob glavni cesti poleg Ljubljane oddam. — Nasriov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15563-1» Papirna trgovina itd. na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na oglaMii oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000«. 15453-19 Kolarsko delavnico dobro vpeljano z vsem Inventarjem (orodje ln stroji) ln zalogo suhega lesa, oddam v najem. Pripravna tudi za mizarje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15179-17 Trgovsko hišo « stanovanjem, na prometnem kraju v Š k o f j 1 Loki oddam takoj v najem. — Pripravna tndi za večjo obrt. Marija Konstantin, Skofja Lolia 8t. 13 — Kapucinsko predmestje. 15524-17 Pletilno tovarno lično, t dobro ohranjenimi stroji dam v najem s stanovanjem vred, ali prodam radi opustitve. Siguren zaslužek. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaslužek«. 15514-17 Stavbna parcela vogalna, 1300 kvadratnih metrov velika, najlepša solčna razgledna točka, bližnji del mesta pod Rožnikom prodam po zmerni ceni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Naravno sožitje«. 15340-20 Gostilna in trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, poleg tudi mlin na 3 pare kamnov in stope, pri kolodvoru, z gospodarskim poslopjem, 15 oralov gozda io 4 orale travnika, vsled preselitve po ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do-broidoča 44«. 15144-20 Stavbna parcela 500 m* velika, vogalna in solnčna, poJeg Sv. Krištofa takoj naprodaj. Informacije daje Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče št. 13 15574-20 Brivnico v prometn-em kraja oddam s 1. majem t. 1. v najem, event. tudi prodam. Natančna pojasnila dam pismeno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V prometnem kraju«. 1550S-17 fUmwtm}u Stanovanje 2—3 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna družina. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Častnik«. 1515&-M Stanovanje 2 aH 3 sob. kopalnic« fn pritiklin, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Bančni ravnatelj«. 15452-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, v eentrn mesta išče za avgust ivo-članska družina. Ponndbe pod šifro »Avgnst« na >gl. oddeleik »Jutra«. 13290-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje, pritiklin ln kopalnice iščem v vili, v centru aU kje v bližini. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje za 1. maj«. 15286-21 Stanovanje v Kranju na glavnem fcrtru, v pritličju na dvorišča oddam s 1. majem. Zel« pripravno za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. — Pojasnila daje Franc Maj-dič v Kranja. 13190-21 Trisob. stanovanje « kopalnico in pritiklinami v centru mesta ali pa v vili i ž č e 8 1. avgustom mlad zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelei »Jutra« pod »Stanovanje«. 15491-21 Ob tržiški progi b!rza Golnika oddam dve opremljeni sobi in knhinjo ta maj, jnnij, julij in ev. tudi za avgnst. Naslov v oglamem oddelka »Jutra«. 15385-31 Stanovanje v Materrainu, obstoječe is sob«, kuhinje in pritiklin, ali is 2 se>b samih, oddam e 1. majem t. 1. Vprašati v vili v ValjavServi al. 30 (Kolezvja). 15527-21 Stanovanje sobe in kuhinj«, ob Dunajski cesti (Bežigrad) i S l « zakonski par za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15556-21 Stanovanie S »Ob. kuhinj«, kopalnic« in pritiklin iščem s 1. majem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trij« člani«. 15568-21 2 opremljeni sobi lepi, na Mestnem trga, med seboj veaani, oddam od 15. aprila naprej samo skupno eni ali dvema poštenima, zdravima in stalnima gospodičnama. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 15561-23 Sostanovalca boljSega, in oeebe na dobro hrano sprejmem v mestu. — Na«!ov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15566-23 Opremljeno sobico n» Sv. Petra cesti ali v bližini, ta takoj išče mlad gospod. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«. 15569-33 Opremljeno sobo takoj oddam v centra mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15563-23 Vlsokošolec iSČ* za takoj ne predrag« solnčno sobo. Ponudbe r navedbo zadnje cene pod šifro »250« na ogla«, oddelek »Jntra«. 15585-23 2 boljši gospodični stalo« nameščeni, sprejmem v ««krbo. Naelov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 15607-23 DvpUi Varana v zakonu ieli znanja < enakim gospodom, starim nad 50 let Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mimi«. 15535-34 Sobo in knhinjo ali sobo • štedilnikom išče vdova. Ponudb« na ogla«, oddeiefc »Jutra« pod šifro loseba«. 15562 21 Sobe Sobo oddam ▼ najem. Ifadov v oglasnem oddelku »Jntra« 15432-33 Opremljeno sobo lepo, i električno razsvetljavo, oddam na Dolenjski cesti. Vprašati ▼ trgovini Trebar, Sv. Petra cesta 6. 15130-23 Solnčno sobo 8 poseb. vlrodora m rfck-triko oddam blitu Tabora. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 15419-53 Sobo etogaetD* opremljeno oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pov« ogla«, oddelek »Jutra«. 15410-33 Lepo, zračno sobo na Aleksandrovi cesti od-dam s 15. majem dvema gospodičnama. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«. 13386-33 Sostanovalca 8 hrano in vso oskrbo sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 5 13207-23 Opremljeno sobico strogo separirano, z elektriko, blizu Tabora oddam za 200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15540-23 Opremljeno sobo s kuhinjo in kopalnico sredi mesta oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 15522-33 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. ! 5510-23 Snažno sobo z S posteljama in zajtrkom oddam za 500 Din. Naslov v «gla«. oddelkn »Jutra«. 15529-23 Opremljeno sobo solnčno takoj oddam mirnemu gospodu ali gospodični v Trnovem, Kolezij-ska ulica št. 18. 15525-23 Kateri pek 40—50 let »tar samec aJi vdove« brez otrok, podjeten in vsestransko izobra žen v stroki, s 50—6O.000 Din premoženj«, bi imel veselje osamosvojiti se na dobro idoči pekarni v Sloveniji? Cenjene ponndbe n* oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober gospodar« 15500-34 M. L. AH prideš ▼ sobot«, 18-aprila, kamor si naslovil moje pi.imo — na glavni kolodvor. Opominjam Te zadnjikrat — vse drago ostmeno. Mašč ... 1SB06-94 Dve prijateljici v starosti če« 30 let, lz boljših hiš, solidni in plemenitega značaja, {elita znanja 1 inteligentnima gospodoma, za skupne izlete v hribe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Deljeni računi«. 15536-34 Življenje 30 Določite sestanek v sredo ali nedeljo. 16556-34 Nov stroj prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 15609-29 CfH*t Okrasite svoj vrt 10 nizkih vrtnic r krasnih barvah za W Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor. 11132-30 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 85 'Uifvrmotii* Izjava Podpisana Joeipina Srarc-man, hišna posestnica v Rožni dolini, cesta HI,7 preklicu jem vse neresnične vesti in klevete, katere sera okrog raiaašaia o Heleni Paičai in njenih i-o. kojnih hčerah in jih dolžiia da so po krivem prisegle. Obžalujem, ia sem to neresnico okrog raznašala i-ri se ji sahvaljujem, da j« odstopila od kazenskejja postopanja p»ofi meni. — Josipina Svarcman 1. r. 15542 31 Modroce predeluje in čisti >rmo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg št. 2. 129-30 1. Sodna dražba! Dive 17. aprila 1931 ob 9. uri dopoldne bo na sodišču v Mariboru, eoba 27 sodnijuko prodana hiša 8 pekarno in branjarijo, v prometnem kraja blizu Maribora 15595 33 Podpisana naznanjava, da sva prevzela gostilno v Zagrebu Boškovičeva ulica {tev. 17 in se priporočava Slovencem za obisk. — Drago in Kati Pravica. 15578-37 IZVANKEDNA KUUKA1 Železna »luiinsVa patent postelja zlotljiva, • ta« peciraflotn madracom, zelo praktična za vsake hiio, hotel«, nočne službe in potojuče * osob« slane samo Di« J"--« Razpošiljam po poltne-Bom povzetju. tttfO I261£QA SUttEN OTVOOEN Lesena p«U»« pbzUfi«. zložljiva. • tapeciranim madracom. zelo praktična. »tast samo D JM. Le talka M «a»i«af« — (Liefeatahl) najooviie vr- •ti. staoe samo Dtn 151. »Advers« Dvigniti« pismo. 18806-S4 V celjski podružnici »Jutra« dvignite sledeča plaaia: Banka Slavija, Desetletno znanj«, Dobiček 50, Fant« Kmalu odpotujem, _ Kon-dukter. Lepi prostori, Mladost, Nova hiša, Obrtnica, Oglje, Orodnifar, Orodni ključavničar, Omamljenost 77, OArbnica, Plača 250 Din, Pošten in diskreten. Poštena im pridna 15, Samostojen 40, Srečen zakon Strojnik 333. Takoj 57. Takojšnje plačilo, Trgovina, Ugodnost, Veseli maj, Vestna in poštena, Valija, Zanesljiva moč. 155&4-24 Mladenič želi v svrho ženitve znanja z mladenko. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Bodočnost«. 15597-24 Psa-čuvaja volčje pasme, mladega bi dresiranega kupi Palonc, Šmartno ob Paki. 15067-27 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v najem tistemu, ki mi posodi 18.(100 Din. Pnnalbe pod šifro »18.000 Din« na oglasni oddelek »Jutra«. 155S4-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritrklinami oddam stranki brez otrok na Celovški eeeti štev. 15. 15605-21 Blizu Tabora Vn bolnice oddam opremljeno sobo solidnemm gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 15537-33 2 prazni sobi takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. l«92-23 Opremtleno sobo oddam. Naslov pov« od. oddelek »Jutra«. 15518-33 Sobo e pooebnim vhodom od lam gospodični. Naslov v ngl. oddelku »Jutra«. 15509-23 Sobo *r«dl mesta oddam poepodu Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 16557-33 Lepo sobo s posebnim vhodom, »redi mesta takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15606-33 Opremljeno sobo mirno, z elektr. razsvetljavo in prostim vhodom oddam solidnemu, boljšema gospoda na Poljanski ee sti it. 15, parter — levo. 15584-33 Nemška doga 2 leti etar p e §, črnobelo lisast, čistokrven, z rodovnikom naprodaj. F. Kral, Ljubljana, Smartinska 20. 15404-27 Nemškega ovčarja rzvnsit.nega čuvaja proda Larobert, Ljubljana. Gradišče štev. 17 — pritličje. 15547-27 Zlata zapestna ura se Je zgubila. Prosi se, da Jo najditelj odda proti nagradi na stanovanje Ranzinger, Masa-rykova c. 19. 15292-28 Madrad porfetl « md »tanejo samo D L. BROZOVIČ, ZAGREB lUCA 83. Botram in botricam se priporoča za nakup UR, ZLATNINE irt SREBRNTNE po nizkih cenah zlatar Stanko Japelj DUNAJSKA CESTA ŠT. 9. Lastna delavnica. — Popravila in no** dela točno tn poceni 5554 Avtomehanična in kovinsko * strngarska delavnica lzdelnje cilindre in ročična vratfla z arnert-kanskjm Stormizing-rstrojem. Precizna izdelava, za katero jamčim. Cena za s vedrino Din 100. Franjo Gredelj, Zagreb, želičeva nI. 6, telefon 32-07. 451? Moistra za pogon kamnoloma, s predpisano pred-izobrazbo in prakso, ki ima večletno prakso in izkušnje, IŠČE industrijsko podjetja. Obsežne ponudbe z navedbo plače kakor tndi s priložitvijo spričeval in referenc nasloviti na Publicitas d. d-, Zagreb, Hica S* pod »Br. 26485«. 5623 P0ZSR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja tri barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. ANTON BO C, Ljubljana Seienbnrgova nlica 4. 166 STREL8V0M Sedaj jc ie skrajni čas, da pustit« vaš STRELOVOD preizkusiti od strokovnjaka. Bolje je, da ga odstranite, ako ni pravilno montiran. STRELOVODE popravlja in nove montira za ceno od 650 Din naprej oblastveno koncesioni- rani instalater R. JAKELJ, Stovenjgradec C. PICKEL, Maribor Koroščeva nlica $9 Tovarna umetnega kamna in cementnih izdelkov. Asfaltno podjetje. Trgovina z apnom in cementom. Skladišče bituminozne in katranizirane strešne lepenke, aresita, izolacijske asfaltne zmesi. Prevzame dobavo in polaganje terazo-tlaka, cementnih in Klinker plošč. 4498 I Šivalni stroj stara obleka, boa, jopice, plafč, torbica in svilen dežnik poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem o.ldelku »Jutra«. 15562-29 Spenjalni stroj (Drathheftmaschine Brehem Leipzig! za vezanje zrezkov ali slično, prodam. — Naslov v oglasnem oddrJku »Jutra«. 15372-29 Rezilni stroj (Zackenmu.-tcrschneidmaschi, ne) za manufakturiste, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15573-6 Pisalni stroj Stoewer, zadnji model, malo rabljem, prav poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15500-29 ZAHVALA Vsem p. t., ki so spremili našega ljubega očeta, vladnega svetnika inž. MIHAELA BUBERLA na zadnji poti in mu poslali s cvetjem zadnje pozdrave kakor tudi vsem, ki so bili v svojih srcih pri njem in onim, ki so nam bili v tolažbo, izrekamo našo najiskre-nejšo zahvalo. Prav posebno se še zahvaljujemo g. dr. Edvardu Jemcu za njegovo vestno in sočutno skrb za bolnika. Zadušnlca za dragim pokojnikom se bo brala v četrtek 16. t. m. ob 7. zjutraj v trnovski župni cerkvi. JOSEFINE SAECHERS-CHRONTHAJLL HERBERT BUBERL. «71 V globoki tugl javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena sestra, teta, gospa LUDMILA URŠIČ vdova po železniškem podaradniku v torek, 14. aprila po mučnem trpljenju za vedno zatis-nila svoje trudne oči. Pogreb bo v sredo, dne 15. t. m. ob 14.30 izpred hiralnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. Pokojnico priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 14. aprila 1931. 0672 Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjubijanL