LETO xmf STE7. 128 LJUBLJANA, NH5EUA, 2. JUNIJA 1957 2EHI 10 on SLOVENSKI (zdaja in tiska Casoptsno-zaloZmSko podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. - Glav tn ndgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Sr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ul. št- i ln 3 telet. št. 23-522 do 23-52S — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. 1/IL telefon št. 23-522 do 23-526. — Olasni oddelek Ljubljana, Titova c. 7. telefon št. 21-396. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-632. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun prt Kom. banki. Ljubi).. št. 60-KB-5-Z-3S7. — Meseč, naročnina 230 din. PREDSEDNIK REPUBLIKE NA OBISKU V MAKEDONIJI ZK0RISTIM0 VSA BOGASTVA ZEMLJE Predsednik Tite je govoril na delovnem sestanku predstavnikov ljudskih odborov in Zvsze komunistov v Ohridu — Včeraj je preživel na oddihu v okolici Ohrida OHFIP, J. Jun. Predsednik republike Tito, ki a« od pred-Enocn.iim mudi v Ohridu, je prebil današnji dan na oddihu. Skunai s svojo soprogo in predsednikom Narodnega sobranja ?-Iakedoniie Lazarjem Koliševskim .ie dopoldne napravil izlet z motornim čolnom do Sv. Nanma, 26 km daleč od Ohrida, kjet si ie ogledal stari samostan in prebil nekoliko časa pri izvira Crneca fteima. Predsednik republike je imelsinori v Ohditlu širši delovni se-Rtamek z zastopniki okrajnih in rbritmUto ljudskih od nor o v ter ercrnlzsrli. Zvezo komunistov* bitol.iskcga in ohridskega ok-sestmka ki sr. mu prisostvovali Mani izvršnega komiteja CK Zveze komunistov »Iakedo-tov- Lazarjem Koiiševskim na čelu, je Imel predsednik obrazložitvah prisotnih zastopnikov raznih občin in Ob konbij «yetr? in i7,vr«ncca m.i T iti? pn organizacij ZK Makedonije govor, v katerem je dejal: v Skrpv'n s-em 'mol. Iovstiši, t z a sTc^n :.}ci rinj-gin oo— č :i "a okrajev. Iz razprave z n * črn; a bi"; n ^a-z v dno, d g ) * v t - •••' ‘t-eln Ma‘k=don i; e ma*ni tenkih problemov, kakor ii-h tukai pri vas. ker so tamkaj rr. ••'■vio 5 r.i v kmetijstvu večje. M c* ra m. pa rečri. da z°to va-ž-no to. kar s te doslej dosegi« v ■ ■ ~r - ~ 'kem tdnzrsvievanru. da izk .-.r : •= možnosti v občinah na sv t' .t področju. V t«m pogledu ?t-e nedvorn-no daleč na-ui* ed-r val od treTiutka. ko 'e ■•azor2vl;ai plenum n kmetijskih zr-ade^ah. Vpražanie zaostalih krajev, - as tl na gorsk v' področjih, se :e poi-av^iaio pre- tudi tuks«’. tako kakor v Hrvaft-ski. Siove-C rn. £ori m dru&in rv i ■ jD-OSTU kfajith, ko .te vsakdo zahteval, naj I>: na n; ego veni področ-ju postavili kakšno tovaimo. da b1 z njeno močjo mogli opravljati tudi določeno akumulacii.ro. To pa ie bila utvara, to je bi*] o nemogoče, ker se more "tovarna posta-viti sairrm tamkaj. kjer so surovine. oziroma kj<=r so I>o-trebn; pogoji. Rszen tega more nastati, ako se tovarne stihijsko grade, nekega dne huda kriza. tovarne morejo druga drugi konkurirat; in namesto, da bi ■mali korist- od njih. bi mogia nastatj škoda za vso skupnost. Kako naj rešimo sedaj problem zaostalih krajev? Ako t>[ ga reševali stolno z dotacijami, bi bilo nekoliko poniževalno. Zgto problema ne smemo reševati samo z dotacijami, mm-zm Predsednik republike je med bivanjem v Makedoniji obiskal tovarno porcelana v Titovem A elesu Prijateljstvo Dobro leto te od tedaj, ko se ie zunanji minister Norveške Halvard Longe po končanem obisku v Jugoslaviji poslovil v Postojni. Danes mu ■■rača v Oslu obisk jugoslovanski državni sekretar za zu-non.7? zadeve Iioča, Popovič. Ze ob onem prisrčnem slovesu v Postojni je norveški n :nt-tcT ugotovil, da se veseli ponovnega srečanja, ker bo gotovo koristilo vzajemnemu vri iateljstmi. in miroljn.bne.mu sodelovanju v svetu sploh. Od obiska, ki ga z velikim za dovolj str oni vračam ministru Lange ju. pričakujem, da bo še boli vzpodbudil razvoj sodelovanja in razumevanja med. našima prijateljskima de-že'tima. in njunimi narodi, pa tudi da bo še bolj okrepil mir-, je povsem, podobno pred srnjim sedanjim odhodom, na. Norveško izjavil Koča Popove, Dejansko bi bilo težko najti primero za tako skladne pri-iateljsk.e odnose kot so med Jugosi o vijo in Norveško. Ne glede na geografske razdalje ter va nekatere razlike v ustavni ureditvi in formalnih zunanje političnih metodah, so gotovo cilji obeh. držav danes isti: blagostanje, svoboda in mir. Ta svobodoljubna težnja je ukoreninjena že v stari in ne vselej lahki zgodovinski tradiciji Jugoslovanov in Norvežanov. ta. težnja, je izkovala preizkušeno zavezništvo na krvavih, poteh, zadnje svetov— ve vojne in ta težnja vodi obe državi tudi danes, ko se človeštvo mora zavestno odločiti ali ra univerzalno sode.loVAnje ah za univerzalno un ičen je. Od zadnjega obiska ministra Lavgea, do sedanjega jugoslovanskega obiska va Norveškem se je v svetit zgodilo marsikaj, tudi marsikaj takega. kar je. spravilo mir in svobodo narodov v nevarnost, in nove generacije, so stopile za korak naprej. Minister Lange to sam. tudi. kot oče ve, sni je prav ta.krat v Postojni, skrbno lijtel domov, da ne bi zamudil civilne proslave sinove moralne polnoletnosti, skupno z drugimi mladimi Norvežani v m e st ni h iši v Oslu. A vse. kar je t* tem letu. bilo, je norveško - jugostova,n sko prijat el j-stv.o samo okrepilo. Ne ie v uradno državnem smislu, tudi sicer, celo v povsem, intimnem človečanskem smislu. V Beogradu se je mudila delegacija, norveške delavske stranke in o vprašanjih socializma, z zastopniki. SZDLJ. V konkretni m ed narodni politiki zlasti v OZN so se stališča, obeh držav resto dopolnjevala in ni slučaj, da. je bila. prav Norveški in Jugoslaviji zaupana, naloga, da izdelata predAog za svetovno razorožitev. Povišanje poslaništev na stopnjo veleposlaništev je dalo zunanji pečat harmoničnim odnosom med obema, državama,. Spominske slovesnosti va- pokopališčih jugoslovanskih internirancev na norveškem severu, so znova. vzbudile našo Hvaležnost. Konvencija o kulturnem sodelovanju je prinesla razstavo norveške grafike v Jugoslavijo in v kratkem drugo, jugoslovansko. ki jo bodo odprli na. Norveškem. V neposrednih stikih med ljudmi pa. se je znova sklenil krog: če imaš nekje osebne prijatelje, se ti zdi prijateljski ves narod; in obratno: v prijateljskem narodu hitro najdeš prijatelje. Nedvomno tudi sedanje srečanje obeh zunanjih ministrov ne bo samo uraden sestanek, zastopnikov dveh prijateljskih držav, ampak tudi oseben stik. ki bo pa. hkrati omogočil tudi toliko boljše vzajemno razumevanje vprašanj, ki se tičejo obeh držav. B. Pogačnik temveč z. izkoriščanjem vseh možnosti, ki so. Ni takega kraja. niti take občine v katerem kol; delu naše države, kjer ne bi bilo nikakšnih možnosti, da bi gojili določene kulture. Seveda je zaradi -tega potrebno iz.premer.iti celetno politiko glede a-gr-mkulture. Tukaj ste preši; na živinorejo- vinogradništvo. sadjarstvo tn vrtnarstvo. To jo odlično. Toda včeraj sem videl v tem kraju rž. redka. Steblo je oddaljeno od stebla po 10 cm. kar pomeni. da se je ne izplača gojiti, fem manj. ker je zasejana na najboljši zemlji, na kateri bi drug° kulture meg> daiati več. trikrat, do netikrat več. Pri kmetih je treba, tovariši, razbij a tj konservativno pojmovanje in boj aren. da ne bo kruha, ako ne bo sam posejal. Treba ga j° pridobiti rn pomagati mu. da bi posejal "Ji zasadil tisto kulturo, k: bo najbolje uspevala in ki bo največ dala. kruh Koča Popovič odpotoval na Norveško Beograd. 1. jun. (Tanjugl. — Državni sekretar zn zunanje zadeve Koča Popovič je s soprogo Lepo Perovič odpotoval 31. maja na uradni oblek na Norveško. Z njim so odpotovali tudi člani njegovega spremstva. Od državnega sekretarja Koče Popoviča so se na železniški postaji poslovili dr. Mladen Ivekovhč. podsekretar državnega sekretariata za zunanje zadeve. Hi.ia Tnpaloski. v. d. načelnika oddelka v DSZZ in norveški veleposlanik v Beogradu dr. Francis Irgens z osebjem veleposlaništva. pa bomo dobili ir drugih krajev. kjer žito najbolje uspeva. Naša skupnost is že ogromno napredovala v industrializaciji, nekoliko pa je .napredovala tudi v kmetijstvu. Ne more vas obravnavati kot nekaj posebnega, kat nekak kar ni njen sestavni de,l. 77= more vas* prepustiti, da bi nadalje vegetiral:, kakor morete, ker ste že našli nekaj možnosti. Pr; vas se bo namreč pojavil problem nezaposlenosti. oziroma problem rezervne delovne sile. Tega imamo že danes. Nisem vedel, da je v ohridskem •okraju toliko nezaposlenih. Seveda ta rezervna delovna, sila ne bo mogla najti tukaj dela. temveč bo morala iti v druge kraje, ki e- so večje možnost,; v industriji in kmetijstvu. To našo delovno sjlo bo morala naša skupnost upoštevati! Ta problem pa s= ne bo mogel reševati z dotacijami (ker =a one ne morejo rešiti, čeprav bodo še potrebne), temveč s krediti za razvijanje vseh možnosti, tci so tukaj. Eden izmed tovarišev je go-\ oril o veliki oddaljenosti občin on središč in prometnih možnosti. ki so tu zelo težke. Ko razvijate kmetijstvo, ko razvijate. sadjarstvo. vinogradništvo in vrtnarstvo v tem kraju, boste morali zgraditi tudi kakšno tovarno za predelavo pridelkov. Pri tem naj bi vam pomagala skupnost, da se ne bi pripetilo, da bi pridelki, ki jih ustvarjate. po~:taili za vas večja skrb, kakor pa je to primer, kadar jih nimate, da se ne bi pripetilo, da ne bi vedeli, kam boste z njimi, in da bi se zaradi tega kvarili in propadali na ma.gati in za to se bom zavzemal tudi jaz in mi vsi. Tovariš iz Kičeva je dejal nekoliko prej, da so v njegovem kraju iskali rudo. To je zelo dobra stvar. Tudi sam sem mislil, da bi moral vsakdo izmed nas. ko je na terenu, gledati kje je kakšen kamen, ali je črn, rumen ali drugačen. Dobro je gledati na to, toda ne sme se zanemarjati niti drugo. Rudno bogastvo v Makedoniji je takore-koč nepreiiskano in bo potrebno še delati. Za zaostale kraje bo nedvomno pomembno v zvezi z rudnim bogastvom, da se zgradijo. ako bo potrebno, tovarne, ki bodo proizvajale končne ali polfinalne izdelke. Bilo bi pa napačno usmerjati &e samo na to, ne pa razvijaitt tudi drugih možnosti. Bilo bi napačno samo čakati, da bi ustvarili tovarno in izkoriščali rudo, ker je medtem treba poteg drugega dajat; sredstva za ceste, za šole in drugo. V zvezi s tem se mi zdi, da se samostojno budže tirani e ne more šablonsko uporabljati za vso državo, ker morajo tudi zaostali kraji, kakor tudi drugi, čeprav še nimajo možnosti, skrbeti, s čim bodo na primer plačevali učitelje in tiste uslužbence, ki po značaju svojega dela nimajo nobene krivde, ker določen plam ali obveznost nista bila izpolnjena. O tem je bilo ie govora v Skoplju. T; liudje morajo dobiti svoje plače, da bi mogli živeči, in skupnost mora poskrbeti za to. BITKJI ZE VEč FKIDEL-K0V IN INTENZIVNO OBDELAVO ZEMLJE Kaikor sem že enkrat poudaril, ste v Makedoniji zares najbolje razumeli in po mojem mnenju največ storili v iskanju raznih možnosti in izkoriščanja lastnega nacionalnega bogastva, ki ga imaite. Tu se seveda ne smete ustaviti pred raznimi težavami, čeprav smo še vedno odvisni od elementarnih nezgod. Pri vas so hudourniki posebno velik problem. Morda jih tudi nikdar ne boste mogli popolnoma obrzdati, toda treba jih je oslabiti,-treba je zmanjšati škodo zaradi hudournikov. To morete napraviti in temu je treba posvetiti največjo skrb. Na cestah, po katerih smo hodili, sem opazoval okoliške hribe in videl, d* bi mogli biti na njih pašniki, da pa so pogosto preorani. Jaz ne bi dovolil taimkaj orati. To bi preprečil, namesto polja pa bi ustvaril tamkaj livade ali sadovnjake. Razvil bi še bolj ovčarstvo, za katerega imate pri vas ogromne možnosti. Spreme- Resna sprememba Porogajo, da je ameriška vlada dala nova pooblastila svojemu predstavniku v mzoro-žitvenem odboru JčEVV YORK, 1. junija (Tanjug). Vesti iz popularnih virov. po katerih je ameriška vlada pooblastila Stassena, da v razgovore o delnem zračnem nadzorstvu vključi tudi predlog o začasni ustavitvi poskusov z velikimi nuklearnimi bombami, ocenjujejo časopisi kot resno spremembo v dosedanjem ameriškem stališču do tega problema. Januarja letos je ameriška vlada predlagala, naj bi bil prvi korak k omejitvi nuklearnega oboroževanja uporaba nuklearnega gradiva za mirnodobne namene in da bi šele po takem dogovoru omejili in ukinili nuklearne poskuse. Sedaj je Stassen pooblaščen, da = ,__,__________ sme predlagati, da bi ustavili mestu. Skupnost mora. tu po-poskuse velikih nuklearnih Nedelfa v senci vladne krize Od našega stalnega dopisnike Pariz. 1. jun. (Fn telefonu) Francija bo morala preživeti še eno nedeljo brez vlade. Frsnco7-ov seveda to ne bo motilo in ne bo spremenilo njihovega na čina življenja. Vreme je lepo jn toplo, začetek meseca je. bencinski bonj so razdeljeni, ceste bodo polne izletnikov. Le Pflim lin bo moral žrtvovati svoj tveekend. da bi mogel do jutri zvečer izdelati svoj program, na katerega čakajo še mnoge stranke, preden dokončno objavijo svoje stališče. To velja v prvi vrsti za socialiste. k; so na včerajšnjem sestanku s Pfliml.inom postavil; svoje znane pogoje: evropski sporazumi. Molletova alžirska rešitev, okvirni zakon za prekomorsko posest, socia.na politika šolske reforme. Ramad;erov davčni načrt. Razen 5FIO čakajo na ta .program tudi še „ortorioken:* radikal; (seveda, če jj,m po odhodu Mendes-Francea spV>h Je lahko damo ta vzdevek). socialni republikanci in celo neodvisni, čep-av so tj istočasno dejali, da ne po-stav-tiajo nikakih zahtev jn pogojev. Zaenkrat Pf'.črnin računa na t«. d? mu ne ,%c-do de;ali' piegl-avic rr-ova prijateljsko razpravljald radikali, kmetje in Fleveiiovci. Glede na to. da se vsa predvidevanja in kombinacije, o katerih je slišati, zaustavijo vselej ob socialistični stranki m njenem stališču, je generalno tajništvo socialistov menilo, da mora objaviti komunike, v katerem trdi. da je tu d j njihov cilj. da sp sedanja Viadn« kriza reši čiimpreje. Pfiimiinu .ie končno znano, - s čim razpolaga koga irr>ra zadovoljiti in v kolikšni meri. če si želi zagotoviti uspeh Njegova svoboda akcije je precej omejena. kajti stail,išče MR P je trdno: brez socialistov ne žele vladati, kar je seveda zelo reaino. kajti g,lede na današnji sestav skupščine brez socialistov obstoj in trajanje vlade ne bj bilo niti mogoče. Zato prevladuje splošno mišljenje, da bo na vsak način skuša! zadovoljit;! v čim večji meri socialiste, žrtvujoč neodvisne. da pa vseeno ne pojde tako daieč. da b, izgubil njihovo podporo. Ponedeljek ho torej dan, ki b0 odločilen. Zjutraj se bo sestal socialistični nacionalni svet. ki bo -ratzipravl-jal o dveh vprašanjih: Pflim lipovemu programu in udeležbi v v.adii. Ko bo dobil socialistični odgovor, bo Pflim-li.n v ponedeljek zvečer ali najkasneje v torek zjutraj dokončno odgovoril Cotyju. če namerava ali ne poskusiti sestaviti vlado. Toda paralelno s tem vprašanjem se nadaljuje tudi razvoj znotraj samih socialističnih vrst. Manjšina v stranki vse ostreje obsoja sedanjo politiko v Al žiru. Enainosemdeset vidnejših članov stranke (med katerimi se nahaja petnajst poslancev, dva seinatorja in dva tajnika Francoske unije), so podpisali resolucijo. v kateri zahtevajo radikalno spremembo politike v Al- žiiru (s čimer seveda obsojajo v prvi vrsti samega Molieta). Ce ta zahteva ne b: bila izpolnjena, potem bi po njihovem mišljenju stranka absolutno morala preiti v opozicijo. Poročila iiz Al žira So strašna. Odkar je nastopila vladna kriza. se je neverjetno povečalo števiio atentatov in borb, mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Včeraj opoldne pa je bil tud; incident na alžirsko-tunišk: meji med francoskimi in tuniškimi; enotami, med katerim .ie bil poleg vojakov težko ranjen tudi generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Tunisa Haijani. Uradno poročilo Burgi-bine vlade trdi. da so francoske čete hotele obkrožiti alžirske begunce, ki so se zatekli na tuniško ozemde in jih vrniti v Al žir. Francozi pa zanikalo točnost' tega poročila. V. Hreščak bomb za eno leto s pogojem, da bi uvedli določeno kopensko inšpekcijo, ki bi jo mogli pozneje razširiti v popoln in učinkovit inšpekcijski sistem. Ta sprememba uradnega stališča ZDA je veliko presenečenje za opazovalce glede na to, da je Eisenhoiver že med lansko predsedniško volilno borbo hotel nastopiti s podobnim predlogom. Toda ko ga je Stevenson prehitel s predlogom, naj bi ZDA dale pobudo v tej smeri, so stvar odložili za primernejši čas. Nekateri strokovnjaki za nuklearno energijo pri Združenih narodih menijo, da hoče ameriška vlada s tem predlogom vztrajati pri obljubljeni politiki, da bo prišla Sovjetski zvezi do pol poti naproti, in da želi ublažiti nezadovoljstvo, ki ga je v tujini vzbudila Adenauerieva zahteva, da bi bila združitev Nemčije pogoj za splošno razorožitev. Hkrati pa hoče pokazati svetovni javnosti, da ZDA niso edina velesila, ki otežkoča sporazum o prepovedi nuklearnih poskusov. Spramembe v odredu JLA v Egiptu El Ariš, 1. jun. (Tanjug) Drugi del moštva iz prve sestave jugoslovanskega odreda v F.gip-tu je sinoči odšel jiz tabora blizu El Ariiša in se bo vrnil v domovino. Izmena za ta de,] odreda je že prispela v Port Said. Po šestih mesecih službovanja v mednarodnih Silah OZN v Egiptu se bodo pripadnik; JLA te dni vrnili v domovino z ladjo »Jugoslavija«. nite take terene v pasmke :n redite živino! V Makedoniji imate tudi malo rogate živine, čeprav imate v tem pogledu velike možnosti. Ne smete prezreti, da jo to zelo dragoceno blago — »devizno blago«, ki ga moremo izvažati, kolikor ga hočemo in moremo. Treba je torej iskati razne možnosti. Kadar pa za živinorejo ne bi smeli gojiti majhnih buš, ki da.iejo po dva litra mleka, temveč vsaj rake vrste goveda, ki dajejo okoli 10 litrov m več, ali pa še bolj plemenito živino. Kar se tiče trave in krme sploh, je tu zlasti na hribih odlične kakovosti. Zato storite še več in tudi tu izkoristite lastne možnosti do maksimuma. Seveda se ni tr=ba bati, da bomo sedaj, ko vidimo, da gre pri vas na bolje, skušali izvleči iz vas čirnveč. Prot; temu bom vedno in menim, da vam je treba še pomagati, da bi se rnogli še krepkeje ra-zvijati. Pri nas se sedaj bije splosna bitka za večje kmetijske pridelke. za intenzivno obdelovanje zemlje. Tu v okolici Ohrida pa vidim, da je zemlja primitivno obdelana čeprav bi mogli ustvariti tukaj prav lep vrt. Tu se morejo gojiti dvakratne kulture, seveda ne v takih okoliščinah, ko sp parcele tako majhne, da ima kdo P° -, drugi pa po 3 ali 4 m zemlje in ko dela vsakdo tako. kakor sta delala njegov ded in praded. Potrebno je gojiti na večjih kompleksih kulture. ki bodo d'3'le velike pridelke. Kmet mora razumeti, da je to zanj samega dobro, mora razumeti, do moreta biti na to način tud;; kakovost in količina boliši. Set'eda bodo v tej bitki za v e čj e pridelke še težave, toda res ie, da pomeni nagel razvoj kmetijstva za našo državo življenjsko potrebo ker se je pokazalo. da ni dovolj ustvarjati industrijo in misliti, da rešuje vse. Industrija daje že sedaj ia nam bo dajala glavna del narodnega dohodka, toda prav tako moremo tudi kmetijstvo dovest; do stopnje, da ne bo zaostajalo mnogo za našo industrijo. Treba je namreč vedeto da je tudi industrija podrejena raznim zakonom, zakonom ponudbe jn povpraševanja po njenih izdelkih. 2e danes imamo nekatere 't07’arne, in sicer ne majhne, temveč velike in moderno urejene, katerih zmogljivost ni popolnoma izkoriščena Seveda povzroča to škodo našemu narodnemu gospodarstvu, ker so v ta podjetja vložene ogromne vsote. IMAMO POGOJE, M SE OSVOBODIMO UVOZA KMETIJSKIH PRIDELKOV Tov. Tito se Je v zvezi s tem bavil tudi s položajem na mednarodnem trgu in je poudaril, da je na njem velika konkurenca in da-more na njem zaradi tega prit; tudi do raznih periodičnih kriz. tem zakonom p* smo podrejeni tudi mi s svojimi izdelki, kakor drugi, k; se pojavljajo na tem trgu, ne glede na to, ali gre za kapiteli stično ali socialistično državo. Pomembno je tudi to, s kakšno kakovostjo jn ceno nrihaijamo na ino.zpimsfci trg. ker se morebitni kupci ne ravnajo samo po dobrih političnih odnošajih s to ali drugo državo. Na drugi strani bi po besedah tov. Tita razvoj kmetijstva oprosti] našo državo od uvoza žita in bi dal še več sredstev za uvoz drugih proizvodov. Tov. Tito je tudi ob tej priložnosti poudarili, da smatra kot mogoče in realno tudi povprečno povečanje pridelka na 20 stotov pšenice na hektaru, kar bi na približno 2.5 milijona he-(Nadaljevainje na 2. strani) VREME Stanje 1. junija. Nad Alpami se Se zadržuje nekoliko hladnejSl zrak. vendar njegov vpliv na vreme slabi. Od Azorov se čez srednjo in južno Evropo do Črnega morja razprostira slabotno področje visokega zračnega pritisk*. Napoved za nedeljo: Toplo vreme. čez dan delna oblačnost. Jutranje temperature med 8 in m, nalvišie dnevne med 20 tn 25 plnj Celzij*. 1 str. 1 SLOVENSKI POBOCEVALEC J sr. im - x junija 1957 S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUP5CINE LRS SPREJET JE OSNUTEK ZAKONA O POKLICNIH GLEDALIŠČIH Izvršni svet Je odobril osnutek zakona o ustanovitvi sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti Ljubljana, 1. junija. Tv& včerajšnji seji, pod predsedstvom predsednika izvršnega sveta tov. Borisa Kraigherja je izvršni svet sprejel osnutek zakona o poklicnih gledališčih, ki med drugim precizno ureja ustanavljanje in status poklicnih gledališč v LR Slovenili. Dejstvo je. da so se v zadnjem času pojavljale vse bolj težnje po ustanavljanju poklicnih gledališč v raznih okrajnih in drugih središčih, ne da bi bili zagotovljeni osnovni kadrovski in materialni pigoji in s tem. primerna umetniška raven za uspešno zadovoljevanje kulturnih potreb ljudstva in razvijanje gledališke kulture. Osnutek zakona določa, da mora biti za ustanovitev dramskega gledališča zagotovljeno minimalno poklicno vodstveno in umetniško osebje, ki ima z zakonom predpisane kvalifikacije. in sicer upravnik gledališča. dva režiserja, ustrezno število igralcev in igralk ter ustrezno število pomožnega umetniškega in tehniškega osebja. Za epemo gledališče pa sta poleg tega potrebna še najmanj dva poklicna dirigenta in najmanj 34 članov orkestra. Osnutek določa tildi, da mora gledališče uprizoriti na leto vsaj 150 predstav, v primeru pa. da delujeta drama in opera v eni hiši. skupaj 250 predstav. Osnutek zakona obravnava le poklicna gledališča, kar na-kazuie. da bo treba izdati še poseben zakon o amaterskih gledališčih. V določbah o ustanovitvi gledališča je poleg zgoraj omenjenih pogojev rečeno tudi to, da lahko gledališče ustanovi družbena organizacija, skupina državljanov, občinski ali okrajni ljudski odbor, za kar pa je potrebno, da republiški Svet za prosveto in kulturo presedi, ali so izpolnjene vse zakonske določbe, sekretariat za finance pa, ali so na razpolago potrebna materialna sredstva, na osnovi česar dasta k ustanovitvi svoje soglasje. Osnutek zakona vsebuje še določbe o organih gledališča, njihovi sestavi, delu in nalogah, o dolžnostih upravnika gledališča, ravnateljev drame, opere in gledaliških delavnic, o sestavu im nalogah umetniškega sveta itd. V posebnem poglavju obravnava osnutek zakona vprašanje angažmajev .im delovnih razmerij igralcev in igralk. Po njegovih določbah ■ se gledališkega umetnika lahko angažira. če dokaže svojo usposobljenost s spričevalom ustrezne umetniške šole. z uspešnim delom v gledališčih ali drugih gledaliških ustanovah, ali pa z avdicijo, ki jo mora opraviti pred umetniškim svetom. Na seji je sprejel izvršni svet tudi osnutek zakona o ustanovitvi sklada LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. V ta sklad, ki bo ustanovljen kot republiški proračunski sklad., se bo stekal določen del davka na dohodke od avtorskih pravic, ki ostane po plačilu prispevka za socialno zavarovanje umetnikov. Dohodki sklada bodo še razne dotacije, darila, volila in drugi nepredvideni dohodki ter obresti od naloženih sredstev sklada. Sklad bo u-pra-vljal odbor, v katerega bo imenoval svet za kulturo in prosveto LRS dva izmed svojih članov, osem pa iz vrst umetniških in drugih javnih delavcev. Sredstva sklada so namenjena podpiranju kulturnih in umetniških dejavnosti doma in v tujini vseh umetnostnih širok, zlasti književnosti, likovne umetnosti in glasbe. Izvršni svet je poleg tega razpravljal na včerajšnji seji o vrsti tekočih gospodarskih vprašanj ter imenoval dosedanjega načelnika tajništva za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v Mariboru za državnega podsekretarja v državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS. Predsednik republike v Ohrida (Nadaljevanje s 1. strani) kta;rov, ki jih pri na* zasejejo s pšenico, omogočilo končno ureditev tega vprašanja in znebiti Se uvoza. Ko je izpopolnil svojo misel, izraženo na sestanku v Skop-•Iju. o nepravilnosti primerjanja možnost; in Obsega izvoza kmetijskih pridelkov v času stare Jugoslavije z našim današnjim položajem v tem pogledu, je tov. Ti,to poudaril, da je treba v zvezi s tam vedno upoštevati poleg drugega,- da je bil pred vojno izvoz kmetijskih predelkov na račun oskrbovanja ljudstva, ki je v Makedoniji, v Hercegovini i.n Crni gori ter v drugih krajih stradalo in povečini jedlo po vsej državi koruzni kruh, kar danes ni več primer. Razen tega se je v povojni dobi prebivalstvo Jugoslavije povečalo za več milijonov, tako da bomo imela čez par let že okoli Proslava občinskega praznika v Ljutomeru Ljutomer, 1. junija. S slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora In občinskega odbora Socialistične zveze so se v Ljutomeru danes začele številne prireditve prvega občinskega praznika, ki ga praznujejo v spomin na prvi sestanek organizatorjev odpora proti okupatorju, 1 junija 1941 pri Babičevih na Cvenu. Slavnostne seje so se udeležili tudi zvezni poslanec Ivan Kreft, predsednik OLO Franc Rogel, sekretar okrajnega odbora SZDL Jože Gričar in drugi. Na seji je predsednik občine T. Truden orisal razvoj NOB v Prlekiji. Današnji občinski praznik je tudi pregled gospodarskih in drugih uspehov. V občini Ljutomer so dosegli pomembne uspehe pri elektrifikaciji, razširjenju industrijske in obrtne proizvodnje, obnovi vinogradov, razširjanju in krepitvi kmetijskih zadrug, prav po- Soboti Franc Rogel je na seji izročil republiškemu poslancu in občinskemu odborniku Viktorju Pintariču red Dela III. stopnje. Delegacije občinskega ljudskega odbora in delovnih kolektivov so po seji položile vence na spominsko ploščo, grobove padlih borcev in pred spomenik padlim borcem v parku. Prav tako je dopoldne predsednik občine Ljutomer odprl vinsko in živinorejsko razstavo, na kateri so razstavili odlična prleška vina in lepo živino. Popoldne je predsednik občinskega odbora Stane Novak odkril spominsko ploščo na hiši na Cvenu, kjer je bil 1. junija 1941 sestanek organizatorjev NOB. Popoldne je prostovoljno gasilsko društvo v Ljutomeru imelo slavnostno sejo ob 85. obletnici svoje ustanovitve. Prostovoljna gasilska društva so nastopila s praktičnimi va- sebno pa še pri utrjevanju de- ^iarni, program današnjega dne lavskega in družbenega uprav- so zaključili z uspešno telo-ljanja. vadno akademijo v Titovem Predsednik OLO v Murski domu. M. K» PRED 40 LETI JUNIJ V dvorani ljubljanske Filharmonije je bil včeraj letni občni zbor ZVVI Slovenije. Na sliki: predstavniki tnjih držav, ki so se udeležili zbora. Letna skupščina Z V VI Slovenije Vsebinska in organizacijska utrditev Zveze — Sodelovanje članov v ljudskih odborih in svetih — Hitreje rešiti stanovanjska vprašanja težkih invalidov 20 milijonov prebivalcev. To pa na,la©a vsem mašim ljudem, da delaj,o za nagel razvoj kmetijstva in osamosvojitev naše države glede proizvodnje žita oziroma glede uvažanja teh pridelkov. To j« mogoče, je dejal zatem tov. Tito, ker so bogastva naše države neizčrpna in nedo-g.edna. Mi še nismo odkrili vsega, kar imamo. V tem pogledu pripisujem kmetijstvu tudi največji pomen. Kadar pa gre za vas, je naša doižncst, da vam pomagamo obvladati razne težave, ki ji'h imate. Seveda pri tem ne moremo iti dalje od naših materialnih možnosti. Toda aiko zahtevamo od vas, da razvijate kmetijstvo, je važno tudi spoznati, kakšne so naše obveznosti in kaj mora skupnost storiti, da bi vam pomagala. Ko je poudaril, da mora skupnost kot celota tu nuditi svojo ipomoč, ker ji pripada tudi kmetijstvo, kakor tudi tovarne in vse drugo v naši socialistični • državi,'-je tov. Tito dejal, da se " mora pri razdeljevanju narodnega dohodka skrbeti, da bo pravilno, • kakor se mora tudi poskrbeti, kaj je kakšnemu kraju potrebno in v čem mu je treba nuditi najpotrebnejšo pomoč. Svoj govor- je tov. Tito končal z naslednjimi besedami: Popolnoma odobravam, tovariši, kar ste storili v kmetijstvu, in moram rečii. da sem srečen, ker so komunisti danes tudi tu oašli svoje mesto in svojo pot v razvoju, tako da sedaj ne razpravljajo več o abstraktnih, temveč o konkretnih zadevah iz vsakdanjega življenja iin ustvarjalnega dela. ki že daje rezultate. V item pogledu vam želim mnogo uspehov In verujem, da se boste mogli čez kako leto dni še bolj pohvaliti z uspehi svo-j ega dela. Razstava naše energetike Beograd, 1. jun. V Beogradu bodo 7. junija odprla razstavo jugoslovanske energetike in industrije, ki dela z energetiko. Razstavo bo priredil jugoslovanski nacionalni komite Svetovne konference za energijo v sodelovanju z elektrogospodarskimi ustanovami in upravo beograjskega sejma Ljubljana. 1. junija — V dvorani Slovenske filharmonije »e Je danes dopoldne začela redna letna skupščina Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije- Razen 212 delegatov so se skupščine udeležili tudi predsednik Ljnclpke skupščine LRS Miha MARINKO, generalni sekretar centralnega odbora ZVVI Jugoslavije Božo PAVLOVIČ, org. sekretar SZDL Slovenije France KIMOVEC, generalmajor Jan; L OKOVSEK in drugi. Delegati skupščine pa so toplo pozdravili tudi delegacMe iz Trsta, Goriške in Primorske, zlasti pa delegacijo Zveze vojaških invalidov ljudske republike Poljske, ki se te dni mudi na obisku v Sloveniji. Takoj po otvoritvi je skupščino tudi pozdravil vodja poljske delegacije invalidov Witold Plonnjskij. Referat 0 delu ln nalogah ZVVI je imeil Franc Krese-Coban. V poročilu je med drugim rečeno, da je’ v Sloveniji trenutno razen republiškega odbora čn H okrajnih odborov še 130 občinskih odborov in 550 osnovnih organizacij, ki vfkčui-čujej'o okoli 34.000 članov. Dosedanja praksa ‘kaže, da bo tudi v prihodnje ena izmed osnovnih organizacijskih nalog krepitev osnovnih organizacij in iskanje popoinejiše vsebine njihovega dela. Te organizacije morajo predstavljati nekako družino, kiarttere člani aktivno rešujejo svoje probleme in si drug drugemu pomagajo. Tako bodo lahko opravili svoje temeljne naloge — skrbeti za otroke padk.h borcev. za težke invalide, za družine padlih itd. ZVVI je sodelovala Pri pripravah za izdajo novega invalidskega zakona; pri čemer je bilo opravljeno obsežno delo. Zato članstvo upravičeno pričakuje skorajšnje sprejetje tega zakona, ker je dosedanji že zastarel. Nova uredba o invalidskem dodatku zaenkrat v celoti še ni ocenjena, dn tako ni mogoče ugotoviti, koliko se bo Pred kongresom delavskih svetov RUSE, L Jun. — V delavskem 'klubu 'tovarne dušika v Rušah »e je sestal danes plenum republiškega sindikata delavcev in nameščencev kemične industrije Slovenije. Zasedanju je prisostvoval tudi tajnik centralnega odbora Jovan Kaj-ganovič. Razpravljali so o perečih problemih kemične Industrij«, ,fei naj bi jih obravnaval kongres delavskih svetov. zboljšal položaj posameznih invalidskih upravičencev, ki so jim invalidski prejemki osnova za preživljanje- Iz doslej razpoložljivih podatkov ,pa se da sklepati, da se bo položaj osebnih invalidov zboljšati, dočim pri družinskih invalidih uredba ni dosegla svojega namena. Z-aio je tudi naloga Zveze, da se zavzame za popravke tistih določil, ki zadevajo družinske invalide. V nadaljevanju poročilo tudi omenja potrebo po širokem sodelovanju z Zvezo borcev, skrb za šolanj e otrok padilfh. za poklicno rehabilitacijo invalidov itd., pri čemer je Zveza dosegla lepe uspehe. Premalo pa je bilo storjenega za profesionalno rehabilitacijo bolezenskih invalidov. Važna in koristna oblika psihofizične rehabiu.ita-cie pa je šport, kateremu je Zveza zlasti v zadnjem času posvetila dokaj pozornosti. V popoldanskem delu skupščine so delegati iz mnogih okrajev razpravljali o specifičnih problemih in težavah svojih organizacij. pa tudi o uspehih. Jutiri zjutraj bo Skupščina ZVVI Slovenije nadaljevala in zaključila delo. St. V zaledju nastopa razsulo Medtem ko je na front-vla{ia>I'o zsitišje, je v ob-širnem zaledju Rusije nastopalo razsulo. Gospodarski položaj se je si-ab-šal. Manjkalo je živil, surovin. premega. Finančno stanje je bilo na robu krah-a. Lastniki kapitalističnih podjetij, kj niso hoteli slišati o delavskih zahtevah po osem-urniku, po zvišanju plač in dr., so zavedno zače.j zapirati tovarne, metat, delavce na cesto, to je zavedno sabotirati proizvodnjo. 2. junija Je Lenin priobčil članek z naslovom »Ali je izginila dvovLada«, kjer piše: »Kriza raste. Stvar Se je neverjetno zaostrila, ka pit ali st i p retn ogovnifcov >o predrzno in. zločinsko začeli kvariti in ustavljati proizvodnjo. Narašča brezposelnost.« Dalje piše Lenin, da dvovlada še obstoja. Na en; stran; vlada kapitalistov, na drugi stran; sovjeti, ki zastopajo večino ljudstva. Ta večina bi lahko rešila poipžaj v deželi. če bi eserj jn memj-ševfki. ki so v v-odstvu sovjetov, ne sodelovali z vlado. Izhod je treba izbirati: »Alj nazaj k vsemogočni oblast: kapitali- stov. ali naprej k resnični demokraciji, k volji večine. Sedanja dvoviada se ne bo mogla obdržati.« * * * V Moskvi je bila demonstracija dielavstva prot; smrtmi obsodbi, ki jo je sodišče na Dunaju •izreklo proti Frideriku Adlerju, avstrijskemu socialdemokrat ion emu voditelju. ki je 21. oktobra 1916. leta ubil ministrskega predsednika Avstro-Ogrske grofa Stiirgkha v znak protesta proti vojni. Priprave za kongres delavskih svetov so sprožile še vrsto drugih perečih vprašanj. Predvsem so mnenja, naj bi se mandatna. doba delavskih svetov podaljšala na dve leti. Za upravni odbor naj bi ostala •enoletna mandatna doba. da s« ne bi zbirokratizirali. Uzakonilo Pa naj bi se obverzno poročanje delavskih svetov delovnim kolektivom iin obvezno obravnavanje slehernega predloga jz vrst delovnega kolektiva. S tem bi s.e povečala odgovornost ln okrepila tesnejša povezanost s kolektivom. Upravni odbor naj b-i se preimenoval v Izvršni odbor delavskega sveta, da bi se podčrtala vloga delavskega sveta. Delo strokovnih združenj ni zadovoljivo, ker ni prave povezanosti z delovnimi kolektivi- S posebnim zakonom naj bi točneje določili vlogo in naloge teh združenj. V zelo živahni ln stvarni razpravi so posamezni delegati opozorili r.a .razne pomanjklji- vosti, ki zavirajo uspešnejši razvoj kemične industrije. Inženir Vojko Ozim je opozoril na nerealno oceno osnovnih sredstev. Zato tudi amorti.za'-ciisfci skladi ne morejo kriti potreb. Razen tega je večji del teh sredstev blokiran, medtem ko morajo podjetja najemati posojila, da morejo spričo naglega trošenja osnovnih sredstev vzdrževati obratovanje. Tudi skladi za prosto razpolaganje ne pridejo do izraza, ker je uporaba večjega dela teh sredstev z raznimi predpisi določena. Vprašanje kooperacije. k: je prav v kemični lin-dustriii nialibolj potrebna, je še nerazčiščeno. V skladu s povečanjem mat»ripln° osnove bi mdrali uvesti tudi materialno odgovornost delavskih svetov. Na koncu je bil sprejet sklep, naj se skliče sestanek delegatov za kongres delavskih svetov. na katerem bodo še podrobneje obravnavali problem kemične industrije in sestavili končne predloge za kongres. Z ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA Hiša na Marxovem trgu Na bivšem Marxovem trgu, aedaj Novem trgu v Ljubljani je poslopje, ki je nekdaj nosilo ime »Delavski dom«. Stara generacija se še spominja tega središča revolucionarnega gibanja; nova ne ve zanj. Slava tega doma, nekdaj velika, sedaj napol pozabljena, pa le zasluži, da jo obudimo, da ji damo v lastni zgodovini ustrezno mesto. »Delavski dom« j« nastal leta 1920, ko je viharno naraščalo povojno delavsko gibanje, ko so si komunistične ideje zmagoslavno ubirale pot med večino slovenskega delavstva. Zlasti so bili aktivni in požrtvovalni ljubljanski železničarji. Oni so bili glavna opora Komunistični partiji. ~r žele-rničarskem štrajku. apr;la leča 1920. so pokazali veliko silo in borbeno solidarnost. Ljubljanski železničarji so tudi ustanovil- zadrugo pod Imenom »Železničarski dom«. Mnoigii med njimi so v zadrugo vnesli vse svoje prihranke. Zanje je bilo 'kupljeno poslopje na tedanjem Turjaškem trgu. med Gosposko u/Mco ln Bregom in železničarji so mu dali im« »Delavski dom«. Med ustanovitelje štejemo tovariš« Ivana Baznika, Šarca, Ivana Merjasca. Mariina Sivka, Jakoba Repanška. Marcela, Jakoba in Rudolfa ZorSa, Jožeta Magerle, Antona Maverja, Slamberger.ia, Franca Cepelni-ka, Ivana Makuca, Franca Pleterskega, H-;nka. Pavliča in mnege druge. Iz nekdanje Mahnove šol« na Krekovem trgu so se strankine in strok ovne organizacije preselile v nov dom; med njimi seveda »savez železničarskih rarlnika Jugoslavije«. Če.prav je kmalu vladina Obznana ob koncu 1et.a 19E0 prizadejala hud udarec delavskemu gibanju, je Delavski dom v Ljubljani dobival v dvajjsetih letih vedno večji pomen. Od tu so rodile poti po slove Tukaj je bilo središče partijske organizacije z-a Slovenijo. Pod imenom zadružnega a'li sindikalnega odbora je zasedalo pokrajinsko. vodstvo stranke. Ko je bila 1. 1923 organizirana 'egailres Neodvisna delavske stranka, .je njena dejavnost našla v Delavskem domu svoj legalni center. Tu je bilo uredništvo vseh partijskih glasil: »Rdeči prapor« leta 1920, »Glas svobode« leta 1923-24, »Delav-sko-kmečfci list« leta 1925-26 in «Enotn,ost« leta 1926-28. R.azen železničarskega sindikata so v Delavskem domu imeli svoj sedež vsi neodvisni sindikati v dobi od 1921. do 1924. leta in sindikalno glasilo »Strokovna borba«. Delavska mladina je v domu našla možnost, da se zbira, kulturno razvedri, ustvari svoje društvo »Iskra«, izdaja leta 1923 svoj prvi časopis »Proletarska mladina«. Te organizacije, ki jih je vodil ilegalni SKOJ, so vzgajale mladi naraščaj, med njimi vajence v tovarnah in delavnicah, ki so za zboljšanje gospodarskega položaja in dosego svojih pravic stopali v stavko. V domu se je nastanil pevski zbor »Ivan Cankar«, k: še danes posluje v teh prostorih. Leta 1927 je poslovala tam »Svoboda«, ki je poleg svojega osnovnega delovanja združevala Ljudi na kolektivnih čajankah i.n ki je uprizorila večer delavskega Miklavža — nekakega prednika današnjega Dedka Mraza. Semkaj so prihajali zavedni prouetacd lz Ljubljana la Slovenije. Sem so se stekali agitatorji in organizatorji ter vodili s sabo nove somišljenike. Tako je prišel v Delavski dom tudi Franjo Vulč-Vlado, organizator telovadnih sekcij v društvih »Iskra« in »Vesna« te.r obrambnih čet. Odtod je šla revolucionarna ideja, ki so jo takšni slavni in priljubljeni govorniki kakor Marcel Zorga, Ivan Makuc in Jože Pokovec raznašali širom .po Sloveniji. Turjaški trg je bil preimenovan v M»rxov trg. V Delavskem domu je bil sedež »Rdeče pomoči«. Aktivisti, med njimi naše tovarišice, so med delavci .in delavkami, med simpatizerji ln naprednimi ljudmi zbirali dinar za dinarjem., da iiz zbranega skliada podprejo zaprte tovariše ali preganjane žrtve. Ob praznikih so delavske žene zbirale [kolače in mesnine, ki so jih potem odnašale tovarišem v zapore. delavci so Čuvali svoje OSVOBOJENO OZEMLJE • Prostovoljno ded o aktivistov je opravljalo nešteto posla v z uredništvih, v odborih, v ekspediciji časopisja, v razmnoževanju letakov itd. Sredstev za zaposlitev osebja ni bi.lo in delo je slonelo na prostovoljcih Zlasti je kipelo delo v zadnjih prostorih, kjer so okna bila na dvorišče drugih sosednih hi*. Kada; Ja prthadal* po- licija zaradi preiskave ali racije, sta upravnik ali upravnica zvonila od vhodnih vrat in iz zadnjih sob pa so skozi okna o-dhajali tovariši, da se ne-bi srečali s policijo. In ko [je Orjuna dvigala glavo ter napadala na Delavski dom, ga ni mogla zavzeti ali mu prizadeti škode. Sleherni napad je bil odbit. Delavski dom je bil pod stražo prostovoljcev, članov proletarskih akcijskih čet. Železničarji in drugi delavci — Anton S trum bel j, Janez Košir, Alojz Kusold, Tone Habe, Konrad Kovač. Janez Korošec, Anton Šušteršič, Ciril Skočir, Tone Praprotnik, Tome in mnogi, mnogi drugi so dežurali podnevi in ponoči. V široki veži drugega nadstropja in v gostilniškem prostoru pritličja je imela straža svoje klopi in deloma slaim-njače. Od časa dio časa so n'i-hove patrole pregledovale bližnje ulice in trge. Izredno borbenost jo pokazala delavska mladina, vajenci Strojnih tovarn in livarn in obrtniških delavnic. V delovnih oblekah so hiteli v v Delavski dom in bili prvi v ob.namibi: Nekateri izmed njih so danes v vrstah starih komunistov. Razen žuljaviih pesti je za nujne slučaje bilo na razpolago tudi orožje, ki ga je skrival na pc-«-trešj'U upravnik doma Ivan Baznik, član partijskega .pokrajinskega vodstva, eden najbolj vdanih in požrtvovalnih komunistov. Nobena policijska preiskava ni našla tega orožja i rii . -M K::®;; m leta 1942 je povovodja »Cankarja« Kristo Perko pobral iz podstrešja zadnje ealioge muni-cije dn oddal partizanom v . Krimske hribe. PISCI ZGODOVINE, KJE JE VASE PERO? Koliko človeških usod se je skovalo v tem središču revolucionarnega gibanja! Koliko junaških dejanj je izhajalo iz njega! Noben zgodovinar, noben književnik se še ni našel, ki bi črpail iz te zakladnice. Zgodovinarji so staro LjnbLjano krasno opisali, menda so sešteli vse čolne z baklami, ki so jih tedanji prebivalci spuščali po Ljubljanici, kadar je prišel na obisk kakšen cesarski Habsburg. Oštarija Figovec se pogosteje spominja v časopisju nego legendami Delavski dom. V Delavskem domu go bili naši znani delavski vodit&li’. Let« 1928 je bil tam po vrnitvi iz Rusije tovariš Djura Djako-vič, sekretar CK Komunistične partije Jugoslavije. Tu so bili tovariši: Edvard Kardelj, Boris Kidirič, Aleš Bebler, Maka Ster-meoki in drugi. Ne eno pokol en j e revolucionarjev se je vzgajalo tu in kalilo. Valovi reakcije so naletavala na stene doma in se ustavljali ob njih. Šele diktatura kralja Aleksandra in generala Zivkoviča leta 1929 je z. a dala Delavskemu domu udarec, od katerega se ni več popravil. Novi pogoji delovanja so zahtevali nove metode, novih kontaktov z množico. V zgodovini delavskega gibanja Slovenije in zlasti Ljublione v dvajsetih letih tega stoletja zavzema Delavski dom na bivšem Marlesovem trgu častno mesto. To je bilo osvobojeno ozemlje, kjer je vladalo tovairi«* štvo, visoka idejnost in bojev n* odločnost. Marjana Draksler Mirko Trtnik France Klopčii * sr. im — i jttntja lsat 7 SLOVENSKI POROCEVILEC ] rtr. 4 1 Vač realizma »Diplomatski poraz, katerega posledice je težko videti vnaprej«, »Politika zdrave pameti«, »Obžalovanja vredna odločitev« — taki so ameriški komentarji na. britanski sklep o omejitvi embarga v trgovini z LR Kitajsko. Medtem ko je uradna reakcija States Depa.r-tementa precej trpko spoznanje, da je Velika Britanija v tem važnem vprašanju pustila na cedilu svojega velikega zaveznika in bo verjetno potegnila za seboj tudi ostale članice »Kitajskega komiteja* — v sporočilu States Departe-menta je namreč rečeno, da so ZDA »v največji meri nezadovoljne« — pa je skoraj ves ameriški tisk zelo ugodno komentiral britanski sklep Ter ga prikazal kot edino pametno in realno politiko. Eruiko je ukrep ocenila tudi večina članov kongresa razen senatorjev in poslancev Knoivlandovega tip a, ki britansko odločitev tolmačijo kot »krepitev našega skupnega sovražnika v Aziji«. Eisenhoiver se je tako nenadoma znašel med dvojnim ognjem. Z ene strani pritisk znatnega dela kongresmanov in. javnega mnenja, ki zahteva naj tudi ameriška, vlada revidira svoje stališče do trgovine s Kitajsko, ker je trmasto vztrajanje pri »totalnem em-bargu« nesmiselno in glede učinkovitosti popolnoma mrtvo orodje pritiska na vlado v Pekingu«, kakor je zapisal x\Vashington Star«, z druge strani pa pritisk Knoivlando-ve skupine republikanske desnice, ki grozeče opozarja na posledice takega popuščanja v politiki napravi Kitajski, zaradi katerega bi Britanija nekega dne lahko izgubila svojo kronsko kolonijo Hongkong. V podobnem položaju je tudi zahodnonemški kancler Adenauer, ki se je pravkar vrnil z zelo prijateljskega obiska v ZDA. Tu6-i vanj pritiskajo gospodarski . krogi, ki žele. da bi lahko posnemali Veliko Britanijo, kancler pa se v sedanjem položaju verjetno ne bo upal zameriti ameriški vladi, zlasti ker je iz ZDA ie slišati grožnje, ki bi se lahko konkretno izrazile v zmanjšanju pomoči. Za ZDA pa se vprašanje postavlja še 2 druge strani. Britanska odločitev glede trgovine s Kitajsko bo lahko vplivala tudi na splošno politiko zahodnih držav do Kitajske. Pred vrati je jesensko zasedanje Generalne skupščine OZN, kjer bo spet na. dnevnem redu vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN in ni izključeno, da bo krog tistih dežel, ki se zavzemajo za njen sprejem letos precej širši kot je bil pretekla leta. Za. ZDA pa bi bilo zelc neprijetno, če bi bile v tem vprašanju poražene v OZN. Tudi glede tega ameriški tisk, ki je posebno prizadet zaradi tega, ker zunanje ministrstvo ne dovoli ameriškim novinarjevi, da bi obiskali Kitajsko, opozarja. vlado na. realističnejšo politiko. S. Dve prireditvi na Korožkem Od ulefa stalnega dopisnika DUNAJ, 1. jun. (Po telefonu) Pretekilo sredo in četrtek sta bili v Bilčovsu in'Šmihelu na Koroškem dve pomrtnbni prireditvi, ki sta poudarili motnost ciljev in »hlev koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Folklorna skupina Gradiščanske je vrnila obisk slovenskim pevcem, ki so bili pred nekaj tedni v Borištofa. Prireditvi • bo prisostvovali voditelji koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, med njimi tudi poslanec Leopold in prof. Srajner ter zastopniki Jugoslovanskega poslaništva na Dunaju in generalnega konzulata v Celovcu. V dvorani pri Ogrisu v Bil-čovsu se .ie zbralo v sredo zvečer nad 400 ljudi. Kdor pozna razmere na Koroškem, kjer za Slovence ni na razpolago velike dvorane, bo vedel, . kaj to Konservativci so zaskrbljeni London, 1. jun. (Reuter) Jutri bo imei predsednik britanske vlade MacmM-an v svoji rezidenci v Checquersu sestanek z več važno j sim; člani b ritenske vlade. Sestanek je sklical, da bi razpravljal; o britanski propagandni službi v tujini, glavni predmet .razgovorov Pa bo baje dejstvo. da med britanskimi volivci pada priljubljenost konservativne stranke. To se je ponovno pekazato na naknadnih voliitvah v okolici Londona in na Škotskem, ko So vodili poslance za štiri izpraznjena mesta v Spodnjem domu. Na teh valitvah so se močno zvišali glasovi za kandidate laburistične stranke. Resolucija plenuma poljske partije Varšava, 1. jun. (PAP) V resoluciji plenuma CK demokrat-ske stranke Poljske, ki se je včeraj končal v Varšavi, izražajo zadovoljstvo, da s« izvajiajo načela oktobrske obnove. Plenum izreka solidarnost s skiepj in resolucijami 9. plenuma poljske združene delavske partije. Zveza demokratske stranke s poljsko združeno delavsko partijo, ki ima politično vodstvo v državi, in ob sodelovanju združene kmečke stranke, poziva k skupnemu boju prati nasprotnikom socializma, je rečeno v resoluciji. Pienu.m poudarja potrebo Po utrditvi sodelovanja m-ed demokratsko stranko, PZEKP in združeno kmečko stranko na temelju sistematičnega dela v komisijah. Književnik Arthur Miller »kriv« Washington, 1. jun. (Tanjug) Federalno sodišče v Washingto-nu je obsodilo včeraj književnika Arthurja Millerja, da je kriv »žalitve Kongresa« ker na lanskem zasliševanju pred odborom predstavniškega doana za protiameriško dejavnost ni hotel izdati imen drugih književnikov. ki so bili pred desetimi leti navzoči na baje komunističnem sestanku. Sodba bo razglašena na prihodnji seji. Na temelju prejšnjih podobnih primerov sklepajo časopisi da bo Miller kaznovan, s kaznijo tisoč dolarjev in. zaporom za eno leto pogojno. pomeni, tembolj, ker so nekateri nemški nacionalni skrajneži grozili, da bodo prireditev poskušali razbiti. »Upam. da se bodo naši akciji za dosledno izpolnitev določil državne pogodbe in člena 7 za vse južnoslovanske manjšine v Avstriji kmalu pridružili tudi štajerski Slovenci«, je dejal dr. Franc Zwitter, ki je nagovoril zbrano ljudstvo in pozdravil goste. Pisane narodne noše Gradi-ščancev so privlačno poživile prireditev. Prav tako iudi temperamentne pesmi in kola. ki so za koroške Slovence vsekakor nekaj novega. Njihov nastop je bil dragocen prispevek k medsebojnemu spoznavanju dveh usodno povezanih manjšin. To je bila tudi osrednja te- junski pevci pod vodstvom Fol-ma govorov dr. Zvvitterja in tej a Hartmana in hrvataki- tam- _ . « , . — • -• T— — —* «m — 1 ai-. n 1 — - n m T J prof. Srajner j a, voditelja skupine iz Gradišča. »Smo bratje ne le po krvi in jeziku, temveč tudi po usodi«, je rekel prof. Srajner v Šmihelu. Prireditev je bila pravi narodni tabor Podjune. Zbralo se je več kot 1.200 ljudi, ki so napolnili trg pred Šercerjev« gostilno v Šmihelu in živahno spremljali zilsfco »štehvanje«, ki so ga pokazali fantje iz Zilske doline, nato pa zilski ples »viseki rej pod vaško lipo.« Sledil je program pesmi in plesov, ki so ga izvwm pod- Egiptovski časopisi prepovedani v Jordanu Aman, 1. iun. (Reuter) Jordanska vlada je danes prepovedala razpečevanje vseh egiptovskih časopisov v kateremkoli jeziku. V uradnem sporočilu pravi, da so egiptovski časopisi napadali Jordan im objavili neresnične vesti o jordanskih dogodkih, da bi delali nered in motili normalno življenje v državi. ENAJSTA KONFERENCA ZA ENERGllO V BEOGRADU Dve sto referatov Konference, ki bo obravnavala vlogo energije v zaostalih državah, se udeležuje pet sto strokovnjakov iz 40 držav BEOGRAD, 1. junija (Tanjug). Za enajstt posebni sestanek svetovne konference za energijo, ki se bo začel 5. junija ▼ Beogradu, se je do »daj prijavilo okrog pet »to energetskih strokovnjakov iz več kot 40 držav. Na tem nafveč-jem zasedanju gospodarstvenikov in znanstvenikov vsega sveta, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji, bo sodelovalo tudi pet sto naših delegatov. Svoje predstavnike bodo poslali tudi UNESCO, FAO, OEEC, mednarodna banka za obnovo in razvoj, mednarodna unija za plin, mednarodna komisija za namakanje In izšufte vanje. v sedmih sekcijah in v vsaki buraši in plesalci iz Borištofa. J. Stular Velik požar na Dunaju Dunaj, 1. jun. (Po telefonu.) Sinoči je okrog 11. ure zvečer izbruhnil na Dunaju v trgovski hiši Herzmansky na Maria Hil-ferstrasse velik po ter, ki ga nekateri primerjajo s požarom dunajske borze. Ogenj je izbruhnil iz neznanih razlogov v delu stavbe, ki jo preurejajo. Ponoči gasilcem še ni uspelo zadušiti ogenj. J. S. Avstrijski protest DUNAJ, 1. jun. lReute;r). — Avstrija je danes protestirala pri Madžarski proti kršitvi avstrijskega ozemlja. Madžarska. organi so položili minska polja vzdolž avstrijsko-madžarske meje. Avstrijski minister za zunanje zadeve Figi je izročil danes protest madžarskemu poslaniku na Dunaju. 2ukov se je vrnil v Moskvo Pariz, 1. jun. Kakor poroča TASS, je sovjetski minister narodne obrambe maršal Zu-kov danes odpotoval iz Budimpešte v Sovjetsko zvezo. Na letališču so se od njega poslovili člani madžarske vlade in drugi visoki funkcionarji. Maršal se je mudil skupaj s sovjetskim ministrom za zunanje zadeve Gromikom v Budimpešti od 27. maja. Podpisal je sporazum z Madžarsko o razvrstitvi sovjetskih čet na Madžarskem. MACMILLAN: PRVA ZA BOŽIČNE OTOKE, DRUGA PA ZA WASHINGTON Druga vodikova eksplozija Demonstracije pred britansko ambasado v Tokiu zaradi drugega poskusa na Božičnih otokih — Kaj pišejo o eksploziji britanski listi Udeležbo na zasedanju je potrdilo tudi več uglednih osebnosti, med njimi predsednik indijske atomske komisije dT. Homy Bhabha, minister Švedske vlade in bivši izvršni tajnik ekonomske komisije OZN TA Evropo Gum; ar Myr-dal, eden izmed ustanoviteljev svetovne konference za energijo Harold Harfcley, ameriški gospodarstvenik in znani mednarodni delavec na področju energetike Walter Cisler, francoski sociolog Alfred Souvy, sovjetski akademik Vinter in drugi. Glavni predmet enajstega posebnega zasedanja svetovne konference za energetiko bo: »Energija kot razvojni fcinitelj v nezadostno razvitih državah«. Te tema je bila sprejeta na predlog jugoslovanskega nacionalnega odbora te mednarodne organizacije. Debata, za katero je prijavljenih nad 200 referatov, bo izmed njih bo podano posebno splošno poročilo, ki jih bodo podali profesor Cromer, ing. C. Duckwotrth, profesorja Dušan Veličkovič in Miladin Pečina*, ang. Boža Popovič, ing. sijfppan Han in Janez Stanovnik. TOKIO, 1. Janija (Reuter). Po sporočilu« da je bila izvršena eksplozija druge britanske vodikove bombe, je japonska policija davi povečala st raže okrog britanskega veleposlaništva, da bi ga zaščitila pred demonstrantu Japonski svet za boj proti proizvodnji in uporabi atomskega orožja je pozval državljane, naj 1* protesta demonstrirajo pred britanAim veleposlaništvom. Zastopnik japonske socialistične stranke je^izjavil, da bo stranka poslala v britansko Tudi Norveška se je odločila, da bo omilila embargo proti Kitajski — Menijo, da bo primeru sledila večina evropskih držav Oslo, 1. jun. (AP.) Norveška se je danes odločila, da bo znižala omejitve v trgovini z LR Kitajsko. S tem je prilagodila embargo na trgovino s to državo embargu, ki je veljaven za Sovjetsko zvezo in ostale vzhodnoevropske države. Pričakujejo, da bodo zgled Velike Britanije posnemale vse zahodnoevropske države, razen morda Zahodne Nemčije. Prihodnji teden bo glede tega sklepala tudi Nizozemska. Peking, 1. jim. (Tanjug.) Vsi mentarju piše »Kvan. Min Ji Bao«, da mora iti Britanija v TELEGRAMI Kpidemdja gripe se je pojavila tudi v Indiji. Samo Dbolelo za gripo 4.SO® ljudi. Tudi v >ladrasu je Pred zasedanjem bagdadskega pakta London, 1. jun. (Reuter) Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je danes z ie balom odpotoval v Karači. da bi se udeležil sestanka držav članic bagdadskega pakta, BOMBAJ v Bombaju je obolelo za gripo 4J liko primerov obolenja. Epidemija se je razširila jo. V mestu Penang je bolnih za gripo 70.000 ljudi. V zadnjih 3 tetinih je bilo 13 smrtnih primerov. \VASHIXGTON — Trgovinskj sporazum med ZDA in Poljsko ho podpisan v xačefcku prihodnjega edna. Trgovinske_ zveze in gospodarski stiki se bodo po tem sporazumu mečno razširili. OSLO — Norveško ministrstvo industrije je sporočilo, da. bo Norveška kupila od Velike Britanije owm ton naravn«*a urana. Od ZDA bo kupiia 1« ton težke vode. TOKIO — Severni Vietnam in Egipt sta včeraj podpisala prvi trgovinski sporazum. Severni Vietnam bo izvažal v Egipt riž, 6aj, janež, olje, premog in cement, uvažal pa bombai, bombažna vlakna in drugo. JIEW TORK — Skrbniški svet Združenih narodov Je sinoči Imenoval pirseben odbor, ki mora pripraviti poročilo o Somaliji, ki je pod italijansko upravo. V komisiji so zastopniki Belgije, Sirije. Indije in ZDA. VARŠAVA — V Varšavi so danes podpisan plačilni (porazom s LR >femS5** veljaven štiri leta. pekinški časopisi pišejo o sklepu britanske vlade, da bo ublažila embargo trgovine s Kitajsko in razširila seznam predmetov, ki ne spadajo v prepoved. Časopisi menijo, da se bo odslej britanski izvoz na Kitajsko podvojil in da obsega seznam predmetov, ki so prosti embarga, razne orodne stroje, električne generatorje, motorje raznih vrst, traktorje, lokomotive, precizne instrumente, kemikalije in podobno blago. Kitajski časopisi omenjajo tudi pisanje francoskih političnih krogov kot odziv na ta korak britanske vlade1, in se strinjajo s trditvijo časopisa »Au-rore«, da Britanija in Francija na ljubo politiki ZDA ne moreta žrtvovati svojih gospodarskih koristi. V posebnem ko- zunanji trgovini po svoji lastni poti, ker jo na svetovnem tržišču posebno po sueški krizi resno izrivajo Združene države Zahodija Nemčija in Japonska. Britanija se mora realistično lotiti gospodarskih odnošajev s Kitajsko. Težnje k popuščanju politične napetosti v svetu bodo imele za posledico tudi popuščanje ekonomskih okov in pregrad med narodi. Incidenti na izraelski meji Tel Aviv, 1. jun. (Reuter) Po poročilih izraelskega vrhovnega poveljstva so biiii danes v pasu Gaze ranjeni štirje izraelski vojaki, ko so njihova paitrolna vozila zadela ob dve mirni. Eno vozila je uničeno, drugo pa poškodovano. V istem področju de v sredo mina ubila nekega izraelskega kmetovalca. veleposlaništvo svojo delegacijo, ki bo protestirala proti britanskim poskusom. Zastopnik japonskih konservativcev je izrazil obžalovanje, da Velika Britanija navzlic tolikim japonskim protestom nadaljuje s poskusnimi eksplozijami na Pacifiku. Japonski observatoriji so davi kot posledico nove eksplozije opazili atmosferske tresljaje, ki so se gibali med 0.05 do 0.1 milibara. Današnji britanski časopisi so na prvih straneh priobčili obširna poročila o najnovejši poskusni eksploziji. Dopisnik »News Chronicle«, ki se je mudil na neki ladji v bližini kraja, kjer je bil napravljen poskus, piše, da bi mogla ta vodikov« bomba, v katorl so bile koncentrirane štiri tone najhujše rušilne moči, uničiti polovico Londona s predmestji in pobiti več kot milijon ljudi. Dopisnik znanstvene rubrike »Dai'ly Expressa« ki je tudi opazoval eksplozijo na eni izmed ladij, pa pravi: »Prvi val detonacije sem slišal dve minuti po eksploziji. To je biio verjetno najmočnejše grmenje, ki ga je človek doslej povzročil. Odmevalo je v daljavi več sto milj«. »Čeprav sem bil s hrbtom obrnnjen proti eksploziji, piše dopisnik »Daily He-ralda«, in čeprav sem si z rokami zakril- oči, je blisk eksplozije prodrl tudi skozi zaprta vrata in skozi zaščitno oblačilo sem začutil naglo toploto .. .c Atomska eksplozija spet odložena Nevada, X. jun. fReuter) Zaradi neugodnih vremenskih razmer je odložena eksplozija druge ameriške bombe in skupine poskusnih eksplozij v Nevadski pufcavi. DEMANTI ALŽIRSKE OSVOBODILNE FRONTE PARIZ, 1. [jurt. (Tanjug). — Zastopnik alžirske osvobodilne (fronte v Tunisu, je zanikal resničnost poročil francoskega poveljstva v Tuniiziji o mučenjih, ki so jih baje zagrešili uporniki nad civilnim muslimanskim prebivalstvom. Včeraj je francosko poveljstvo sporočilo, da je bilo ob vdorni upornikov v majhno naselbino Meluzo v Velikih Ka-bilih ubitih 303 muslimanskih pristašev za.nadi sodelovanja s Francijo. Danes je francosko poveljstvo objavilo novo spo- ročilo, v katerem obtožuje upornike pokola 36 muslimanov v naselju Vagram, blizu Orana. Po besedah zastopnika osvobodilne alžirske fronte »delajo poko-le med civilnim .prebivalstvom francoske enote, ki izvajajo velike kazenske očiščevalne operacije«. Zaradi množičnih represivnih ukrepov in terorja, je dodal alžirski predstavnik, je nad tri tisoč prebivalcev iz obmejnih krajev samo te dni zbežalo na ozemlje Tunizije. Med dvema blokoma ŠVEDSKA ZUNANJA POLITIKA dvorano zahteva jasnost v formulacijah, ki se nanašajo na interpretacijo te politike. Nosilci švedske zunanje politike često opozarjajo zlasti voditelje opo- Izven Švedske so danes na Da&a Hammarskjolda, general n narja Myrdahla, bivšega gener nomske komisije in Gunnarja v Varnostnem svetu. Položaji, jih zavzemali, nedvomno odraz sposobnosti, vendar pa bi bilo dobršni meri pomenijo afirmac litiki, ali bolje mestu, ki ga politiki zavzema. Stoštirddeset led je minilo, odkar je Švedska zadnjič aktivno z orožjem reševala svoje odnose z blEžnjdmi in oddaljenimi sosedi. To. za ekonomski, socialni in kulturni razvoj naroda nedvomno izredno pozitivno okoliščino ne dolguje samo geografski legi. temveč v pomembni meri svoji nevtralni zu.7ian.ii pototiki ali v zadnjem času če-šče uporabljenem izrazu, izven blokovski politiki. Talko v prvi, kakor tudi drug; svetovni vojni je Švedska stala ob strani. Krmarjenje med Scilo in Karibdo ni biio lahko. Večkrat je kazalo, da bodo nevarne čeri zmedle kapitana in krmarja in ju prignali v pogubno bližino Sciile ali Karibde. Ven-rf^r ie prav posadka ohranila jbolj poznaiia švedska imena ega sekretarja OZN, prof. Gun-alncga sekretarja Evropske eko-Jarringa, predstavnika Švedske ki jih zavzemajo, odnosno so ajo njihove kvalitete in osebne težko oporekati trditvi, da v ijo Švedske v mednarodni po-dar.es Švedska v mednarodni svoj mir in zbranost. Švedska je ostala nevtra/lna in nadaljevala na nevtralnosti osnovano politiko skozi obdobje hladne vojne vse do danes. Dejari smo, da v Svedsfkl češ če uporabljajo izraz »izven-blokovska politika «kot »nevtralnost«. Izraz brez dvoma bolj odgovarja bistvu zunanje politike dežele, točnejši je in korekt-nejši. Bežna primerjava z nevtralnostjo Švice pokaže, da so elementi zunanje politike Švedske pravno in vsebinsko drugačni. Če mednarodno zajamčena nevtralnost talk o rekoč za vso bodočnost odreja Švi-ci zunanjepolitični poV>žaj s posledicami skoraj absolutne pasivnosti v odnosu na mednarodna politična dogajanja, tedaj izvenblokovska politika Švedske ne pomenii absolutno odrekanje od svobode .akcije. Se več, v primeru vojnih zaiplefcljajev izvenblolkovsloi po-iožaij Švedske ne pomeni niti večne nevtralnosti, niti nezmožnosti revizije zunanjepolitičnega statusa v temeljih, to se pravi, konkretnem angažiranju v vojnih dogodkih. Bistvena značilnost mednarodnih odnosov po drugi svetovni vojni je obstoj blokov Nosilci švedske zunanje politike odločno in jasno odbijajo angažiranja v okviru enega ali drugega bloka, tako v političnem, kakor tudi v vojnem pogledu. Obstoj blokov sprejemajo kot realnost in rezultat razvoja v mednarodni politiki po drugi svetovni vojni. Vendar pa se temu nikakor nočejo podrediti v meri, da bi bilo mogoče podvomita v švedsko zunanjo politiko, katere mofcto je ohraniti svobodo akcije, obdržati svoje koncepcije in podrediti ideološka razpoloženja praktičnim potrebam in željam na-• cije. Taka zunanja politika tae- 1I1P Osteu C ziicije, da more Švedska voditi tako zunanjo politiko le dotlej, dokler je enemu ali drugemu taboru jasno, kakšen je njen odnos do antagonističnega partnerja, to se pravi, dokler mu je jasno, da Švedska nima namena niti pristopiti h konkretnim grupacijam, niti se jim poiiitič-no ali pa vojaško približati. Vladajoča socialno-demokrat-ska stranka odločno in brezkompromisno zagovarja doktrino izvenblokovske politike. Zanjo so kompromitiranje take politike ne samo morebiten pristop k Atlantskemu paktu, temveč tudi kakršnikoli aranžmaji. ki bi Švedsko utegnili posredno približati Atlantskemu paktu. Obe opozicijski stranki, liberalna in konservativna, sta pred časom v parlamentu, a tudi v širši javnosti dokaj aktivno zagovarjali stališče, da bi Švedska morala s sosedi Dansko in Norveško narediti določene preventivne ukrepe vojaškega značaja za olajšanje lastnega položaja v primeru vojne. Med drugim sovodiitolji teh strank pred-- lagali, naj bi Švedska sodelovala z Dansko pri izgradnji vojnih objektov na danskem otoku Bornbolmu, z Norveško pa pni izgradnji strateško važnih komunikacij med norveškim Trondhjemom in švedskim Ost»rsundom. Danska in Norveška sta članici Atlantskega pakta. Glede na to bi vojmo-strateški aranžmaji Švedske s temi sosedi pomenili direktno naslonitev na Atlantski pakt, kar je nezdružljivo s pojiitiko Švedske. Tako so socialni demokrati odgovorili liberalcem in konservativcem in. predlog odbili., * V središču vladinih argumentacij je bila brez dvoma trditev, da bi vsi taki aranžmaji v temelju pretresli konstrukcijo švedske izvenblokovske politik^ in na mesto jasnih načel in jasne prakse vnesli vanjo elemente dvoumnosti in nezanesljivosti, katerih negativne posledice bi daleč "presegle morebitne vojno-strateške prednosti, ki bi izvirale iz takih aranžmajev. Istega karakterja so tudi danes dovolj aktualni prcblem; opreme švedskih oboroženih sil z atomskimi sredstvi, prvenstveno taktičnega značaja. Diskusije okrog reorganizacije oboroženih sli, ki so danes na dnevnem redu širom sveta, so se v izdatni meri razvile tudi v švedskih političnih in vojaških krogih. Opozicijska konservativna stranka je skozi usta šefa stranke Hiallimarssona jasno in glasno zahtevala, naj švedske oborožene sile opremijo z najmodernejšimi vojnimi sredstvi. vključno s taktično atomsko bombo. Ker doslej švedska voj- na industrija še ni mogla opremiti armado s temi vojnimi sredstvi — in ker vse kaže. da tudi v najtoližji bodočnosti tega ne bo zmogla — ostane samo ena pot in to je nakup na zahodu. Vlada je te zahteve doslej striktno odbijala z utemeljitvijo, da vprašnje opreme švedskih oboroženih sil z atomskimi sredstvi, ki bi jih Švedska nabavila na zahodu, ni samo vojaško, temveč prvenstveno politično vprašanje. Nadaljnji bistveni element švedske zunanje politike je realizem. Izvenblokovska politika švedske je v bistvu instrument za ohranitev švedskih nacionalnih interesov. Poleg jasne interpelacije take politike, je realistično pristopanje k evropskim in svetovnim problemom nujna potreba. Dane; si glas Švedske, tako v evropski, kakor tudi v svetovni poiiitiki malo čuje. vendar to ne pomeni, da je njena vloga nevažna. ali najmanj tako periferna, kakor je Švedska periferna v geografskem smislu. Švedska zelo redko ali pa zelo kasno, med zadnjimi, izraža svoja stališča in to do večjih kakor tudi manjših mednarod.no-pcliitičnih vprašanj. v?e to v težnji, da si či.m bolj očuva svobodo akcije in diT se čim manj pozitivno Nadaljevanje na 4. s^nafc. ^ VO J A K I Z M O D R I M l ČELADAM I Od Gaze na severovzhoda do Sarm el Seika na skrajnem jugu Sinajskega polotoka, na dolžini 280 kilometrov so razporejene enote UNEF. Vzdolž demarkacijske črte je organiziran sistem opazovalnic, označenih z modrimi zastavami OZN. Med opazovalnicami se premikajo patrulje, pehotne in motorizirane, dnevne in nočne. Z opazovanjem, patrolno službo in stražami, nadzorujejo demarkacijsko črto. V Šarm el Šeiku na obali Rdečega morja so Finci. Čeprav imajo morje pred nosom, se ne morejo kopati, ker so v stalni nevarnosti pred morskimi psi, katerih je tu ogromno. Toda pinci so iznajdljivi. Zgradili so si saune in si tako pričarali- domače okolje. Danska in Norveška četa sta na nasprotnem koncu v pasu Gaze. Pokrajina na področju Gaze ni puščavska. Palme in žito, tobak in ciprese, na katerih zeienju oko prijetno spočije. Sem in tja vidimo tudi drevesa, ki jih v arabskem jeziku imenujejo murdžana. To so drevesa z velikimi živobarvnimi rdečimi cvetovi, ki krasi- vojiaka Valentina Erjavca in Marijana Kneza. Erjavec je rudar iz Idrije, sedaj pa polni top. To je visok, močan fant. Na opczovalnici je od IX. do 13. tire in od 1. do 3. po polnoči. Sedi v rovu, pokritem s šotorskim krilom. Pred očmi drži daljnogled, s katerim šviga po demaikacijski črti od gozda do grička, ki meji njegovo opazovalno področje. V dnevniku. opazovalca Erjavca beremo: »Ob 10.00 so letela nad nami izraelska reaktivna letala'v višini okrog 2 tisoč metrov, 200 metrov izven svojega zračnega prostora. Ob 11.30 je letelo vzdolž de- mm? ?Sfi;SS:: Dva prijatelja jo veje še preden te ozelene z listjem. Med d a nsko-norveškimi položaji in finskimi so razmeščena četna taborišča jugoslovanske čete netrzajnih topov, indijske čete, Kolumbijci, Indonezijci, Kanadčani in Braziij-ci. Švedi so zamenjali svoje moštvo z novim kontigentom in začasno so jih na položajih severovzhodno cd Gaze zamenjali jugoslovanski vojaki. Deset kilometrov demarkacijske črte, kjer so sedaj nastanjeni Jugoslovani, je znanih po največjem številu incidentov, ki so se tu dogodili. V zadnjih dneh je ozračje mirno, incidentov ni, vojaki s trobojnico na levem rokavu, so vedno pripravljeni, budni in vestno opravljajo svoje dolžnosti. Pred nekaj dnevi je položaje te čete obiskal komandant UNEF general Burns. Dejal je, da je zadovoljen s tem, kar je videl. En oddelek mu je pokazal zasedanje položajev z netrzajnimi topovi. Prej ko v eni minuti, vojaki postavijo jak top in ga usmerijo tako. da je zadetek siguren. Na opazovalnici smo srečali markacijske, črte v višini 50 metrov lahko izvidniško 'letalo. Dva člana posadke. Ni preletelo demarkacijske črte. Ob 16.00 je šla mimo izraelska patrulja. Štfcrje ljudje. Pozdravili so. Odzdravil sem. Vprašali so nekaj v angleščini. Nisem razumel. S kretnjami so zahtevali, naj jim dam svojo puško, da jo bodo videli. Po-naše sem jim odgovoril: »Pustite šale pri miru«. Kaže, da so razumeli. Nasmejali so se. Ponovno so pozdravili in odšli. Poročnik Asprovski pripoveduje o včerajšnjem srečanju z izraelsko patruljo. »Zakaj se vi Jugoslovani izogibate razgovrov z nami?« so vprašali. »Vojak v službi se ne sme razgovarjati in mi smo v službi« jim je rekel, poleg tega poveljstvo UNEF prepoveduje vsake stike«. »Jugoslovani ste dobri vojaki«, so dejali, »ali hočete, da zamenjamo značke s kap?« so vprašali in sneli svoje značke. »Nimam druge značke, kakor te na kapi«, je odgovoril komandant, »te s kape pa ne morem sneti«. Tudi ti so se nasmejali, pozdravili in odšli. Na izraelski strani so širna polja, pokrita z žitom. V daljavi so naselja kibucev in vojaška taborišča. Visoko na*pla-vem nebu krožijo orli. bliže zemlji pa prepevajo slavčki. Slika pričara spomine na nedavni voijni spopad, katerega sledi še dolgo ne bodo izbrisane. Ne daleč od opazovalnice so vojaki našli okostja ustreljenih Arabcev. Na eni strani obdelujejo zemljo palestinski Arabci, na drugi Izraelci. Loči jih samo plitek o^ek rov, kii bi ga lahko preskočil otrok. Toda ne samo ta rov, tudi surova vojna zaradi Sueškega prekopa. Po prekopu vsak dan plovejo ladje s severa jna jug in z juga na sever, opozarjajoč na absurdnost nedavne vojne. Cez glave vojakov z modrimi čeladami se ljudje z ene in druge strani gledajo z inezmanjšanim sovraštvom. V takem ozračju opravljajo naši vojaki svoje dolžnosti. Za njimi je okrog 200 kilometrov premagane puščave, v glavnem brez cest, ki so jih načrtno razdrli izraelski vojaki, ko so se umikali z egiptovskega ozemlja. Desetar Anten Pržemelj iz Celja se je premikal s svojo četo po severni ‘komunikaciji od El Kantare proti El Arišu. Sedaj pripoveduje svojim novim tovarišem, telefonistu Terziču, strelcu Matiču in pionirju Trajtocviču, ikako naporno je bilo prebijanje čez puščavski pesek. Popolnoma upravičeno je tistih 86 kilometrov med El Kamtaro in El Arišem proglasil za najdaljše kilometre na svetu. Življenje vojaka na demarkacijski črti je podobno življenju vojaka na meji. Straža, opazovanja, patrole. Pionirji imajo vedno dovolj dela. Z dolgima tipalkami s priostrenimi konicami prebadajo tla in šele za njimi se po novih stezah lahko premikajo patrole. Nevarnost min je še vedno, kajti na tem področju je posejanih mnogo min, na razpolago pa ,so sheme samo enega dela minskih polj. Tu so; stare mine še iz egiptovsko-izraelske vojne iz leta 1947-48 in nove, protitankovske in protipehotne, kovinske in bakelitne, ki jih. ni mogoče najti s pripravami za iskanje min. Pretekli teden sta bila dva brazilska' kamiona težko poškodovana, ker sta naletela na protitankovske mine. K sreči žrtev ni bilo, toda več vojakom/ je bilo ranjenih. Kanadski oficir je bil ubit v oklopniku. ki se je prevrnil na poti v Gazo. Drugi član posadke pa je bil težko ranjen. Tako imajo sile OZN, čeprav je njihova naloga miroljubna, vseeno žrtve, ne velike, ampak žrtve so le. Jugoslovanski vojaki na področju Gaze, kakor tudi drugod pD Sinajskem polotbku, kjer so bili, uživajo simpatije in spoštovanje prebivalstva. Pridobili so jih s svojim zadržanjem in obnašanjem. Možje in žene v zrelih letih, fantje in dekleta, otroci, celo tisti, ki še ne hodijo v šolo, ne bodo šli nikoli mimo naših vojakov, ne da bi toplo pozdravili. S spoštovanjem izgovarjajo ime tovariša Tita, mahajo z nckami in prisrčno iskreno ponavljajo: »Jugoslav, Jugoslav, — dobro, dobro!« Spoznali so dobro čuteče srce našega vojaka, njegovo humanost in socialistično vzgojo, tako tedaj, ko je naš naš vojak reševal z minskega polja mrtvega beduina, da bi ga njegova nesrečna žena lahko pokopala, kakor tedaj, ko je obvezoval ranjeno deklic« ali ko je na poti delil svoje kosilo z lačnim dečkom ali pa! ko je s prijaznim nasmehom odzdravljal na pozdrave domačinov. Na člane drugih kontinentov UNEF je napravilo velik vtis požrtvovalno tovarištvo med našimi vojaki in njihovimi starešinami v jugoslovanskem odredu. Švedski opazovalec major Riden je nekoč opazoval paše vojake in starešine pri opravljanju naloge ter je ne brez začudenja v glasu dejal: »Kako malo besed se sliši in kako lepo vaši ljudje delajo«. Brazilski podoficir Abud, ki je že v taborišču El Balahu, . takoj po prihodu v Egipt, postal velik prijatelj naših vojakov, se je prišel poslovit cd tistih, ki so se vračali v domovino. Slovo je bilo ginljivo. Brazilec je objemal jugoslovanskega vojaka in jokal. Kolumbijec Pueblo je zaprosil komandirja Marinkoviča, -seg proizvodnje in dohodek podjetja. Za popravilo zgradbe, ureditev sušilnice in pralnice ter nabavo stroja, bodo porabili okoli 12 milijonov dinarjev lastnih sredstev. S tem bodo zagotovili 30 do 40 odstotkov večjo proizvodnjo. Proizvodnja po planu dosega 170 kg sortiranih ščetin dnevno, medtem ko naj bi dosegli po preureditvi 220 do 250 kg ščetin dnevno. S tem bi se povečal dohodek za okoli 15 milijonov dinarjev letno, kar pomeni, da bi se vložena sredstva povrnila najkasneje v enem letu. Kakor vidimo, je vedno več prizadevanja za večjo proizvodnjo, delovni učinek in dohodek. Vodilna misel delavskega sveta je — več prigospodariti. Z-ek Mednarodno v poletnih Se tri leia zaporedoma je avstrijsko štajersko društvo za varstvo gozda ob podpori zveznega ministrstva, deželne gozdarske inšpekcije in zbornice zelo uspešno vključilo mestno mladino v prostovoljno delo pri gozdno-kulturnih delih, za katera ni dovolj redne delovne sile. V teh letih so priredili 48 tritedenskih taborjenj s skupno 443 udeleženci, ki so opravili negovalna dela na 161 ha- površine nasadov, pripravili 36.000 jam za saditev, popravili 5 km gozdnih poti, preložili 76 vodnih tokov in opravili razna druga pomožna de-la. Taborniki so bili dijaki visokih. srednjih in strokovnih šol ter učenci v gospodarstvu iz raznih avstrijskih dežel, z Dunaja. iz Zahodne Nemčije, Jugoslavije in Švedske. Na podlagi uspešnih izkušenj je neki gozdarski obrat že lani finansiral več taborov iz lastnih sredstev in po sklepu tabornikov le-te tudi plačal za njihovo delo v smislu izvršenih del. UNESCO (odbor za mednarodna prostovoljna taborjenja v Parizu) je povabil predstavnike štajerskega društva za varstvo gozda na mednarodno konferenco marca 1957 v Bon- letos le 78 milijonov din proračunskih sredstev. Ce bi ves ta denar mojLa dati za nujna proračunska dela v mestu, ki ima — da tako rečem — evropsko lice le v ozkem polkrogu ob obali, bi bilk) malo. Spričo skrajne potrebe se je komunalna uprava občine pred mesecem dni lotila modernizacije glavne čel ja hiš, da bodo dobila sodobno lice. Privatnim lastnikom stavb se bodo stroški obnove obračunavali z najemnino, za tistih nekaj hiš splošnega ljud- gorskem Primorju do Budve je po cesti 20 km. Na te-j kratki razdaiji je ob obali 16 edinstvenih naravnih peščenih obal (plaž): Buijarička plaža, dolga 2 fem. PetTovačka (500 m), Pera-ziča (50 m), Drobni pijesak (400 metrov). Sv. Jovan (50 m), Sv. Stefan (800 m; pravzaprav 2 plaža: ena meri 500. druga 300 metrov), Miločer zopet dve: po 100 in. 400 m), Pržno (400 m), Djevojačka plaža (15 m; izvor imena je v tem, da so »e tu prej nekoč kopala dekleta, na * varnem a pred moškimi očmi), Kamenovo (400 m), Bečiči (2 km), Zavala (50 m). Budvanska p raža (1 km) in Mogrenska plaža (600 metrov). Podobnega n; najti nikjer drugje ob Jadranu. „ Nekako v sredini sta plaži Sv. Stefana in Miiločera. Vsaka za=e je vredna omembe dn spomina. Miločer. Grič ob morju, v divjini, ki je 1. 1934 zamikala takratni beograjski dvor. Odkupil je od kmetov — »za dobre pare« — 15 ha veliko področje, poklical arhitekte, zidarje, sadjarje. vrtnarje in razne druge strokovne delavce in si polagoma izgrajeval — še en — »ljet-nikovac«. Vojna je »dokrajčiila« to početje in danes je Miibčar odprt. S stražarnic po bližnjih vrhovih ne gledajo več mrke. a vendar budne oči stražarjev, ali se kdo ne bliža temu, takrat prepovedanemu področju. Ostala je osrednja zgradba, danes hotel Miločer, več »stranskih« stavb, nekaj sto orjik. k: so poleg manjše poljedelske površine osnova za gospodarjenje v hotelu Miločer v mrtvi sezoni. Sam hotel Miločer za množice ni nu v zvezd s temi taborjenji. Tako imajo na Štajerskem za letos predvideno že 25 do 30 gozdnih taborišč, za katera imajo razen domačih tudi čez 150 prijav študentov iz Zahodne Nemčije, Francije, Jugoslavije, Italije, Poljske, Holandije, Anglije in ZDA. Potne stroške do Štajerske nosijo sami udeleženci. Prav tako pa isto društvo pošilja v zamenjavo skupine svojih mladincev zlasti v Zahodno Nemčijo in v Francijo. Razveseljivo je, da se da- skega premoženja pa gredo ti stroška, v breme občine. Uredili bodo obenem kanalizacij o in asfaltirali cestišče, ki je del edine cestne zveze z ostalimi kraji. Skromna — glede nasledstva — velikopoteznost del je občudovanja vredna, hitrost izvedbe — 2 meseca —: pa priča Ena solarna riž od Ulcinja j« oddaljena 5 km in povezana z morjem z dolgim kanalom — s 40 milijoni letne 'bruto proizvodnje. manjša tovarna pohištva iin 3 hoteli, to so v glavnem vse gospodarske stile, ki kaj štejejo. Še to je večinoma vse od prej. ievainja ženejo cene penziona navzgor kot vročina živo srebro v toplomeru. Pustimo ga torej tujcem, ki to zmorejo. Parki in plaže so vendarle naše in tudi to je mnogo. Čisto drugačna je preteklost Sv. Štefana, skalnatega poioto-čiča v neposredni bližini Milo-čera,- povezanega s kopnim z ozko progo kopnine. To je čudo, ki se mu čudi že sedaj vsakdo in ki bo še večjega občudovanja deležen, ko »proradi«. Nekoč so bil« plaže kad primerni''kraji za morske in druge razbojnike. Tu so se lahko izkrcali in se odpravili na roparske pohode v notranjost dežele. Zato so kmetje v goratem in ob vznožju gora vendar rodovitnem zaledju že v ranem srednjem veku na pečinah ob .plažah postavili stražarnice, ki *o jim javljale morebitno bližanje roparskega sovražnika. V tem leži razuog za nastanejc Sv. Štefana. Področje od plaže Zavala blizu Budve do Kutina v polju ob Petrovcu je bilo nekoč last plemena Past rovi če v, menda potomcev Ilirov. V Drobnem pijesku so se Po potrebi zbirali in reševali javne zadeve; od ieta 1266 do francoske okupacije 1806. V 15. stoletju je naneslo, da So v pristanišču Jaz pri Budvi napadi,; turške galeje, ki so se pripravljale za zavzetje Kotora, premagali sovražnika in odnesi; begat plen. S tem so za vsako zadrugo Paštrovičev — vseh ja bilo 12 — na kamenitem poloto-čiču zgradiiii hišo. v katero je zadruga lahko spravljala na varno svoje pridelke. »Prohujala su vremena. Iste-rasm.o Turke, oslobodimo se, pa nadode i sirotinja.« Ljudje so težko živeli. Izseljevali so se: ta v Ameriko, oni v Francijo, našnja mladina pripravlja za taka koristna dela, ki bodo ne le v pomoč gozdu marveč tudi most za sporazumevanje med narodi in deželami. Tako bodo počitnice vsestransko koristno izkoriščene. Zdi se, da bodo tudi naši mladi gozdovi v bližnji bodočnosti potrebovali tako pomeč naše mladine pri delu, ki ni prav nič naporno in nevarno, pač pa prav tako važno, saj bo tudi nam primanjkovalo s časom delavcev za nekaiera sezonska dela. Hotel »Jadran« je zgradila za svoje uslužbence pred vojno takratna zetska banovina, hotel »Gateb« za svoj s pa zadruga državnih uslužbencev iz Beograda. Oba hotela imata edinstveno lepo lego, z razgledom na morje, ki je za človekovo oko brez meja. Samo v prav ugodnem vremenu se odkrijejo gledalcu v daljavi obrisi albanske obale in divje lepih gora te dežeie. Hotel »Galeb« je zidan •tako, da je razgled na morje iz vsake sobe in vsaka soba ima tudi svoj balkon; z dopoldanskim ali popoldanskim soncem. Oba hotela sfcupa.j imata 130 sob in 28 postelj. Vreme je takšno, da bi morala 'biti že sedaj polna gostov, vendar je v njih mir in tišina. Gostov še ni. Je kriva cena? Je kriva razdalja? Je kriva navada ljudi, njihovo mnenje, da je možen dopust oib morju le julija in avgusta? Upoštevajoč lego in plažo, so cene nizke. Vsekakor nižje kot marsikje, kjer nimajo pol teh lepot in zanimivosti. — Razdalja sedaj ;— izven sezone —: res nekoliko ovira. Z Reke gre hrza proga do Ulcinja le v sezoni in rabi za to pot 24 ur. Sedaj je potrebno prestopanje v Gružu im če ni »pravi« dan. je zveza samo * avtobusom okrog Boke. Letos bo se v Ulcinju prvi začeli, kopati v marcu. Toda vsaj od sredine maja je tu tako, kot kjerkoli ob severnem Jadranu konec junija. Čakal sem n-a avtobus v Baru ob 6 zjutraj in sonce je že pripekalo, da sem »•presedial« v senco na terasi »Obale«. Frenk plaž trenji — kdo ve kam. Nekaj jih je pomrlo, drugi so se preše rili *u unutrašnjost zemlje«. Hiše so samevale in propadale. Ob osvoboditvi je ostalo v mestecu 39 hiš in le še 9 družin. Teda-j je prišel nekdo na misel in pred dobrimi 3. leti *» jo začeli uresničevati. .Preostalim 9 družinam so zgradili na kopnem, pod cesto Pefcrovac— Budva nove hiše, vse mestece na otoku pa so začeti preurejati v ~ hotelski obrat. 39 hiš. 133 sob im 306 ležišč. Zunanja dela so vsa dokončana, delno urediti in opremiti je treba še notranjost. V sobah bo vse, kar si le more zamislit-; še tako razvajen turist: od kopalnice in telefonov v vsaki hiši do ribje restavracije in velikega, nočnega bara. Prometa z vozili v tem mestecu ne bo. Zatp je ulična .razsvetljava montirana v vdolbinah v višini pasu, da se bo svetloba ponoči diskretno razlivala po poplačanih uličicah. In razgledi! Štoka je moč človeške besede, da bi opisala plastično to okolje. Vse v starem stilu, brez arhitektonskih sprememb, ki bi moti-le turista, če mu je ljubo, da se v mestu .počuti kot v moderniziranem srednjem veku. Kaj naj še 'rečem o Sv. Stefanu? Da bo sodobna restavracija na obali za glavne obroke prav kmalu dograjena? Da bosta gostom na razpolago dve plaži, po vremenu pač oz. vetru? Da ga bodo prihodnje leto že naseoiili prvi turisti, kj imajo pod palcem? Kdo bi to vedel! Dela napredujejo, kolikor je pač denarja. No. ne glede na to! Kdor bo kampiral — za jef-tine pare — v Kampu Miločer. ki je v upravi Turistične zveze K »smeta. ali v Kampu Bečiči v upravi Turistične zveize Črne gore, ali bo ie.bovad v Budvi, Petrovcu, Sutomoru, Baru ali Ulcinju, naj s; ne pozabi ogledati to nedvomno edinstveno turistično atrakcijo v naišj domovini. Samo, po 14. uri, prosim! Dotlej so ■ tam delavci in ogled prej *«; dovoljen. Nič hudega zato! V sezoni so 3 avtobusi do Budve v obe smeri in če vse to zamudite, vrlo važno! Tistih 9 km izleta do Budve turista z lepimi razgledi bogato poplača za — majhen napor. Frenk Razstavo risb naših in francoskih otrok V prostorih šolskega muzeja v Zagrebu so odprli zanimivo razstavo otroških risb iz Francije in Jugoslavije. Razstavo je organizirala Zveza društev »Naša djeca« skupaj z »Institutom de Francais« v Zagrebu. Tema otroških risb in slik je bila ilustriran je zanimivih mladinskih romanov Julesa Verna. Otroci so zelo dobro obdelali temo in je vse polno razmeroma uspelih risb za romane »Carski sel«, »20.000 milj pod morjem«, »Pot na mesec«, »Pet dni v balonu«. »Pot do središča zemlje« in druge. Razstavljajo otroci od 12 do 15 let in kažejo njihove slike, da niso samo resno rešili tehnike, temveč so pokazali tudi mnogo kulture, estetskih sposobnosti in psiholoških globin. M. B. NAD lt.GM TURISTOV NA MESEC. Pretekli mesec je potovalo skozi Zagreb nad 10.000 tujih turistov. To kaže, da bo letošnja turistična sezona dobra. Nad polovico teh turistov je bilo lz Nemčije in Avstrije. V mesecu maju bo obisk turistov močnejši, ker je samo-na nogometno tekmo Italija : Jugoslavija prišlo nad 5000 obiskovalcev iz Italije. PROSLAVA 35» LETNICE GIMNAZIJE V ZAGREBU. To je najstarejša gimnazija v Zagrebu, pa tudi v vsej državi, ki je delala neprestano do danes. V njej so se šolali mnogi znani ljudje, kakor n. pr. preporoditelj hrvatske-ga naroda Gaj, skladatelj Lisinski. pisatelj Senoa. književnik Miroslav Krleža in drugi. Proslava bo trajala do jeseni- »IZBIRA POKLICEV«. V Starem delu velesejma so odprli zanimivo razstavo »Izbira poklicev«. Sodeluje nad 50 industrijskih in drugih strokovnih šol, razne šole JLA in Ljudska tehnika. Razstava je tehnično dobro organizirana in more odlično služiti za orientacijo mladini splošno izobraževalnih šol pri izbiri poklicev. NOVE LETALSKE ZVEZE Z LJUBLJANO IN BLEDOM bodo v kratkem uvedli iz Zagreba. Med Zagrebom in Ljubljano bodo vozila letala vsak torek, četrtek in soboto, med Zagrebom in Bledom pa v ponedeljek, sredo ln soboto. Tako bo Zagreb povezan s Slovenijo mnogo bolje in bo potovanje tudi hitrejše. GLAVNA ZAGREBŠKA TRŽNICA bo preosnovana v veliko blagovno hišo. Namesto sedanje tržnice na Dolcu bodo zgradili več novih. V kratkem bodo v Zagrebu odprli več velikih trgovin, v katerih bodo mogli državljani kupiti vse potrebščine. Prvo tako veliko trgovino otvarjajo pravkar na vogalu Vinogradske ulice in Iliče. NOVO AVTOMATSKO CENTRALO z 20.00» številkami so začeli graditi v Draškovičevi ulici v Zagrebu. To bo telekomunikacijsko središče Zagreba, ki ima sedaj s svojimi podcentralami 13.000 številk, kar pa je premalo in nastajajo velike težave, ker so med uradnimi urami vse prege preobremenjene. Razen ter v središču Zagreba naroča kov sploh ne morejo več priključiti. Z dograditvijo telekomunikacijskega središča bodo odstranjene vse te težave, nadalje pa bodo vse bolj razvijali UKW zveze. POSEBEN BRZOVLAK ZAGREB BEOGRAD. Po novem voznem redu bodo z 2. junijem uvedli poseben brzl vlak med Zagrebom ln Beogradom, s katerim bodo Imeli zveze tudi drugi brzi vlaki, namenjeni na Reko, v .Split In v Skoplje. Iz Beograda in Zagreba bosta odhajala v. obe smeri oba posebna brza vlaka v Istem času ob 16.3». HOTEL »DUBROVNIK« bodo ▼ kratkem povečali za nekaj nadstropij in je v ta namen odobrenih 535 milijonov dinarjev. Razen tega bodo razširili sedanje poslopje na Trgu republike, kjer bodo zgradili še eno krilo v Gaje vi ulici, tako da se bo povečala zmogljivost, za <>on postelj. PLANINSKI MUZEJ V ZAGREBU bodo uredili še letos, ker Imajo mnogo dokumentarnega gradiva iz najstarejših časov planinstva v Hrvatski. Planinski muzej bodo namestili v poslopju poleg nekega planinskega doma v. gorah nad Zagrebom. Zagrebško planinsko društvo obstoji že nad *» let. VELIKO RAZPRAVO O KRUHU so imeli te dni v Zagrebu, organiziralo pa jo je Društvo živilskih strokovnjakov z Zdravstvenem vseučilišču. Na račun zagrebških pekarn in pekov je padlo mnogo pripomb, branili pa so se skupaj z zastopniki mlinov, da je danes težko napraviti vedno enak 300.000 ton več soli Čeprav je Jugoslavija obmorska država z ogromnimi zalogami soli v morju, porablja vendarle največ soli iz rudnikov v Bosni in Hercegovini. Poleg tuzlanskega bazena je naj večji proizvajalec solarna v Kreiki, ki daje glavne surovine, za tovarno sode v Lukavcu. Najnovejša raziskovanja kažejo, da imaio v Bosni in Hercegovini nove zaloge soli, najmanj 20 milijonov ton. Med novimi rudniki bo največji v Tušnju, kjer so dela že v teku in kjer bodo od leta 1958 dalje izkopali na leto nad 300.000 Ion soli za potrebe naše države. To bo najmodernejši 'rudnik soli na Balkanu. Vse delo bo mehanizirano in bo sedanja zmogljivost posameznega rudarja povečana za 12 krat do 15 krat. Novi sloji soli in mehanizi-ranje rudnika soli naj bi dajali postopno vse večje količine soli, ker kljub vsem našim solarnam na morju in na kopnem sol še uvažamo. Razširjajo in modernizirajo tudi solarne ob morju, ki naj bi povečale proizvodnjo soli za več kot 100.000 ton na leto. M. B. In dober kruh, ker Je vsaka druga pošiljka iz mlinov drugačna in prihaja pšenica od raznih strani iz inozemstva. Pri tem so drugi vprašali, zakaj v Zagrebu vendarle prodajajo tudi dober kruh in pecivo iz posameznih pekarn, ki prav tako dobivajo isto moko. Vsekakor je bila ta razprava plodna, ker Je bil kruh že naslednjega dne boljši. Taka.1 nato so tudi pospešili delo, da bi povečali zmogljivost pekarn. PROTI SLABIM POJAVOM V ZAGREBU so začeli borbo sveti za socialno politiko in splošno upravo zagrebških občin. Ti pojavi so pijančevanje, hazardira-nje, mali kriminal, prostitucija itd. Kar se tiče teh pojavov v posameznih gostilnah, so ugotovili, da jih podpirajo -udi posamezni upravniki, samo da bi povečali promet. Sklenili so, naj organi milice, hišni sveti pa tudi državljani sami bolj skrbe. da bi te slabe pojave zatrli. _ v OLAJŠAVE ZA DIJAŠKE EKSKURZIJE je uvedel Klub prosvetnih delavcev v Zagrebu. Za 10 din dobe člani takih ekskurzij dober obed. večerjo in malico. Pokrijejo samo režijske stroške. Ta novost Je dokaz skrbi prosvetnih delavcev za učence. Ker pride v Zagreb skoraj vsak dan po 1» šol-, skih ekskurzij lz drugih krajev, bodo to olajšavo lahko dobro izkoristili. PET MILIJARD DINARJEV ZA REKONSTRUKCIJO POSAMEZNIH ZAGREBŠKIH TOVARN bodo dale banke. Tako bodo popolnoma obnovili okoli 20 tovarn, ki bodo zatem mogle dajati na leto 15 milijard bruto — produkta, od tega 4 milijarde dobička, za Izvoz izdelkov pa 4.5 milijarde dinarjev. POSVETOVALNICO ZA RAKA so odprli v Zagrebu v Kačičevl ulici. To je prva taka posvetovalnica večjega obsega v državi, v kateri bodo mogli dobivati bolniki Izčrpna navodila. SE EN NEBOTIČNIK GRADE V ZAGREBU na vogalu Smičiklaso-ve in Martičeve ulice, imel pa bo 11 nadstropij. V to poslopje se bo naselilo podjetje »Avto-center«. To je že deseti nebotičnik v zadnjem času. zgradili pa jih bodo še pet, ki bodo Imeli nad 10 nadstropij. STRELA JE UDARILA V TRAMVAJ, vendar pa se ni nikomur ničesar pripetilo. Pripetilo se je to v ulici Socialistične revolucije med zadnjimi nočnimi nevihtami. Tramvaj je bil poln ljudi, strela je udarila v liro in se je zdelo, kakor da je ves tramvaj v ognju. Vsi potniki so se takoj razbežali, čim je voznik ustavil voz. Prihiteli so tudi gasilci, toda ogenj je bil že ugašen. Naslednje noči je strela udarila v vode za veliko alarmno sireno, V Zagrebu so se sestali na IV. mednarodni konferenci arhivarjev delegati iz 16 držav. Take konference prirejajo vsako leto v drugr državi, letos pa je bila v Zagrebu. Na 'konferenci, ki je bila v palači Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, je tajnik mednarodne arhlivske revije »Arčhivum« H. R. Bautier poročal o sodelovanju držav-članic, ki delajo skupno za napredek v organizaciji z imenom »Okrogla miza arhiva«. Predsednik Chairles Braibant, ki je govoril o vlogi arhiva, je dejal, da še niso rešena posamezna vprašanja te vloge, niti v teoriji niti .v praksi, ali je naloga arhiva prevzemati, varovati, obdelovati im objavljati gradivo posameznih skupin arhiva, ali ,pa je njihova naloga izrazito upravnega značaja. Za njim so govorili mnogi delegati. Zastopnik Italije dr. Lombardo je izjavil, da ni niti zgodovinskih niti upravnih arhivov, temveč je 'misija vsakega arhiva zgodovinskega in uprav-no-tehničnega značaja. Zastopnik Belgije, Sabbe je obrazložil stališče svoje države, kjer so arhivi zgodovinskega značaja, arhivarji pa zgodovinarji. Gostovanje vojaškega orkestra ZDA Vojaški orkesteir ZDA iz Wa-shingtona, ki g,a dirigira major Chester Whiting, ho gostoval 23. junija v Beogradu, dan kasneje pa v Zagrebu. Ta orkester, ki ima 100 članov, je kon-certirral doslej v državah Severne Ameiriike v Angliji, sedaj pa je J^a gostovanju po Evropi. Na programu orkestra so ameriške vojaške koračnice, dela Schuberta, Wagne>rja in Čajkovskega, kakor tudi popularne pesmi din melodije. (Jugopres). Id Je začela tuliti, zaradi česar }% bilo« mnogo zmede in strahu, končno pa se je vse dobro končalo. SNEG NA SLJEMENU, ZRELB CESNJE POD SLJEMENOM. to so letošnje zagrebške atrakcije pred poletjem. Ob koncu maja je hladno kakor v marcu, vendar pa so češnje tudi v tem hladu ocve-tele, se oplodile in dozorele, ker je bilo vmes tudi nekaj toplih dni. Dogodilo se je, da je izletnik, ki se je nekoliko prej smučal na Sljemenu, čez pol ure, ko se je spustil z vrha, trgal z drevja zrele češnje, kar se ne dogaja vsak dan, pa tudi ne vsako leto. »2ENA 1957«, komercialna revija, ki naj bi bila v starem delu zagrebškega velesejma meseca julija, je odpovedana. Ta razstava bo v času jesenskega mednarodnega zagrebškega velesejma. Zagrebški nebotičnik na 1 r*rn republike polagoma ra*ie. Dosegel je že višino okoliških hiš. io pa je šele sedmo nadstropje, medtem ko bo dobil še deset nadstrojih in bo tako presegel podobne nebotičnike t Beo-pradu, Ljubljani in ua Reki. Nebotičnik gradi podjetje »Industrograd-nja« za izvozno podjetje >Ferim-port<. Posebnost bodo v tem nebotičniku kavarna in bari v dveh najvišjih nadstropjih. Ta nebotičnik pa bo še vedno manjši brat novega, ki sra grade v sklopu novih poslopij ob Beograjski ulici, kjer bo tudi mestna posvetovalnica. To bo za sedaj najvišji nebotičnik v Jugoslaviji. Štiri termalna kopališča bo dobil Zagreb v kratkem poleg drugih manjših parnih kopališč v mestu. Prvo je v Stubirki.h Toplicah. drugo v Samoboru, tretje odpirajo pravkar prade ob' termocentrali. V vseh teh v Zeli ni. četrto — največ j e — pa kopališčih in v okoli 10 zunanjih bazenih se bo moglo vsak dan ok7elinn< našli 10.000 1 ponarejenega vina, ki bo končal svojo pot v kanalu. Bič. Zastopnik Danske dr. Jorgen- sen je govoril o dvojnem -o-menu .arhivarjev, češ da so znanstveniki in upravniki, zastopnik S vic« dr. P.ot-h pa j 9 obrazložil svoje stališče, da imajo airhli varji n a Jogo znanstvenikov. čuvarjev in uslužbencev. Zastopnik Švedske dr. Jagerskio-ld je poudaril. ■ <=> ■ c=> ■ <=> ■ c=> ■ o ■ c=> ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ 0 y Spodnjih Stožicah so ob Savi začeli pripravljati prostor za nov hipodrom o dobri organizaciji. Pogled na Ulcinj z njegovo znano peščeno plažo urice. Podrli ®o vse lesene prizidke'na ulico, jo tako nekoliko razširili! Sm sedaj urejujejo pro- Mimo 9 km Od Petrovca na mora v Črno- »pristopen«: visoki stroška v'2**11’— mladinsko sodelovanje gozdnih taboriščih Mednarodna konferenca arhivarjev st. 128 — 2. junija 1957 / SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / ib. 9 ( & sk RiŠS: MIKI MUSTER 55. »To pomeni, da bomo morali pol noči zelo naglo teči!« je dejal Baghira in že se je pognal v tek. Kaja mu je sledila, stari Balu pa je kmalu zaostal za njima. »Presneto dobro jo režeš!« je panter pohvalil Kajo. »Lačna sem,« je kača zasikala, »poleg tega pa so me te nesramnice zmerjale, da sem nemarna rumena glista!« 56. Hladni brlogi so bili staro, zapuščeno mesto, izgubljeno in pokopano v džungli. Le malokdo iz naroda džungle je bil kdaj v njem, ker se zveri le redkokdaj naselijo tam, kjer so nekoč živeli ljudje. Nobena žival, ki kaj da na svojo čast, se temu mestu ni približala. Izjema so bile opice, ki so si prilastile Hladne brloge. 57. Opice so imenovale te razvaline svoje mesto, čeprav niso vedele v njem kaj početi. Posedale so cele ure v kraljevi dvorani, si obirale bolhe in mislile, da so podobne ljudem. Potem so se spet lovile po vrtovih ali stikale po terasah, hodnikih in sobah v palači. Ker pa so vedno sproti pozabile, kaj so že videle, se tega zlepa niso naveličale. arnami KOLEDAR Nedelja, 2. junija: Velimir Na današnji dan leta 1942 so fašisti ustrelili v Gramozni jami ■ ol talca velikega rodoljuba :n enega izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja dr. Aleša Stanovnika. * Zdravnikoma dr. Fedor Fritschu ‘n dr. Marjan Sefu. čestitamo k promociji, prijatelji. K promociji dr. Košir Tilke, :skreno čestitamo — prijatelji. Veronika, hči Gizele in Josipa Macarola iz Sežane, diplomirala 7. IV. na medicinski fakulteti v Beogradu. inženirju KUZIC VLADU iskreno čestitamo k diplomi na elek-ro oddelku t»hn. fakultete, šibki -ok. — Prijatelji-. Za inženirja hidrotehnike je diplomiral tov. Franc Runovc. Ce-ritarno, kolegi! ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA ČOLNIKOVEM DOMU OD 1. VI. DO VI. 1957 — NOČNA OD 29. DO . URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN’. Zdravstveni dom VIC: Dr. Grapar Stane, tel. 29-372, Kogojeva 5. V odsotnosti zdravnika klicati tel. 32-740 — ali 22-437 Ob nedeljah dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. od 8—14 ure tel. 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr Setina Miloš, Velikovška 7. tel. 31-281. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Voglar Zlatko. Celovška 34-1. Jel. 21-808. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Vrbica Milena, tel. 31-351. Komenskega 22. V odsotnosti zdravnika klicati tel. — LM 3-0-200. Zdravstveni dom MOSTE: (dnevna) dr. TROBEC Helena, ZD-Moste, Krekova ul. o. tel. 31-359. v odsotnosti zdravnika kličite LM 30-300. (nočna) dr. STA3IA C Milena, Ljubljana. GraDlovičeva 28, telefon 30-738. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Krejči Fedor, Privoz 18. tel. 20-757, v odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. v soboto dežurna služba že od 13. ure dalje. Zdravstveni dom — ŠENTVID: Tel. 731. ali LM 741. PEDIATRIČNA DEŽURNA SLUŽBA: za obiske otrok na dom tel. 22-722. Ulica Stare pravde 2. Maturantke 8 c iz leta 1942 na Poljanah (razrednik prof. Šuštaršiči! Ob 15. obletnici mature se zberemo v soboto. 8. junija, ob 20. uri v restavraciji Turist. Pridite! Absolventi trgovske akademije Iz leta 1942 A in B letnika, prirejajo 15-letnico mature v Ljubljani v restavraciji »rsellevue«, _ 8. junija t. 1. ob 20. uri. Udclezpo sporočite do kolegu, ki va» bo obvestil ali pa po pošti, naiaa-sneie do 6. t. m. na naslov. «.tr-man Božo. Občina Ljubljana-cen-t»r ali: Lotrič Milan. Narodna banka podružnica 601. Ljubljana. Absolventke ESS 1952 IV. g razreda se zberemo za 5. obletnico mature pri Slamiču, 6.—8. ure zvečer. 8. junija od p UT N I K L O V E N 1 3 A .o&~o-e^cci VOZNI RED EXPRES V vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA, v prodajalnah JU-GOREKLAMA in v knjigarnah in papirnicah lahko KUPITE najnovejši VOZNI RED EXPRES 1957-58. Cena 110 din. IZLET V LONDON V avgustu OSEMDEVNI izlet v LONDON. V Londonu ogled mesta z avtobusom. Posebna Privlačnost avtobusni izlet v Wind-sorski grad. Prijave do 15. julija. STE SE ZE ODLOČILI kje boste letos preživeli prijetne počitnice? Kakor vsako leto tudi letos razpolagajo vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA s potrebnimi nodatki o letoviščih, cenah in prometnih zvezah. Pravočasno nam sporočite Vaše želje za rezervacijo hotelske sobe. Pridite v našo poslovalnico in svetovali Vam bomo! PUTNIK SLOVENIJA Vam bo priporočil prijetne počitnice! Društvo slovenskih skladateljev obvešča vse svoje člane, da bo redni letni občni zbor v nedeljo dne 16. junija ob 9. uri dopoldne v prostorih Kluba znanstvenih in kulturnih delavcev, Wolfova 1. OGLED KRIŽANK. Danes v nedeljo ob 11. uri dopoldne ob vsakem vremenu vodstvo po Križankah, ki ga prireja Ljubljanski festival. Razlaga umetnostni zgodovinar čir. Emilijan Cevc. v okviru naslednjih vodstev bo tudi govor o Plečniku in Križankah. Ljubitelji Križank vljudno vabljeni. Ogled je brezplačen. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV DRUŠTVA PROMETNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV za LR Slovenijo obvešča vse prijavljence in zainteresirane, da bo ustanovni občni zbor društva v sredo 5. junija 1957 ob 19. ur! v stekleni dvorani hotela Union v Ljubljani. pismeni material s predlaganim dnevnim redom bomo dostavili naknadno. — INICIATIVNI ODBOR! HIŠNI RED Občin.e Vič dobite pri vratarju občinske stavbe Trg mladinskih del. brigad št. 7 in v D3pirnici na Tržaški c. 75. — Hišni red mora biti izobešen v vsaki stanovanjski hiši. Zavod Mestna kanalizacija v Ljubljani. Ambrožev trg š. 7 obvešča. da bo Kamniška ulica zaradi del na cesti zaprta za ves promet od 3. junija t. 1. dalje do preklica. TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA objavlja razpored ogledov za mesec junij in sicer: dne 9. junija: Jablje—Mengeš— . Kamnik — Stranje—Kamniška Bistrica. ' ' dne 16,- junija: Žužemberk—Novo mesto—Otočec. dr.e 23. junija: Sentpeter v Sav. dolini—Celje-Breslovče, dne 30. junija: Socerb—Koper— Izola—Piran. Za izlet dne 9. junija se sprejemajo prijave v pisarni društva najkasneje do četrtka, dne 6. junija t. 1. Cena 450 din za vožnjo in vodstvo. Uprava ceste OLO Ljubljana, obvešča, da se lesena brv čez liubljanirio na Kodeljevem zaradi slabega stanja zapre za ves vozni promet kakor tudi za pešce. Organizacija Zveze borcev terena Primskovo Kranj namerava dne 4. 7 1957 odkriti spominsko ploščo padlim borcem in aktivistom narodno osvobodilne borbe. Za večino padlih so zbrani potrebni podatki razen za sledeče: Suhadolnik Franc. Florjančič Ferdinand. Zor Franc, Pečar Ivan, Pečnik Avgust, Suhadolnik Luka, Horvat Alojz, Šparovec Peter, Vidic Avgust. Prosimo vsakogar, ki mu je karkoli znanega o navedenih, da sporoči najkasneje do 19. 6. 1957. Najbolj potrebni so podatki o rojstvu, smrti in kje je padel. Zveza borcev terena Primskovo Kranj »ZAPORA CESTE«. Obveščamo, da bo Linhartova cesta v Ljubljani od 4. s. 1957 do nadaljnega zaradi rekonstrukcijskih del zaprta za ves promet. Preusmeritev prometa po Crtomirovi ul. — Vilharjevi cesti — Smartinski cesti — Savski c. UPRAVA CEST OLO LJUBLJANA Dr.e 7~. junija 1957 ob 19,30 bo v sindikalni dvorani DOZ-a. Miklošičeva c. 19, skupen sestan. član. ZB terena »Dušan Turk«. Dnevni red: Družbeno upravljanje_in razna organizacijska vprašanja. Vabimo članstvo, da se sestanka zanesljivo udeleži. Odbcar AUTOTRG LJUBLJANA. DJA- KO VICE V A 4. predstavništvo AU-TOTEHNE Zagreb obvešča, da bo od 3. junija 1957 ponovno poslovalo na sedežu predstavništva. Vabimo vse interesente za nakup in prodajo motornih vozil, orodnih strojev« stabilnih in ladijskih motorjev, agregatov in pribora, da se zglasijo na sedežu predstavništva Ljubljana — Dja-kovičeva 4. RIBICI! Danes, dne 2. junija 1957 ob 7. uri zjutraj bo IV. ribiško športno tekmovanje Ribiškega društva Ljubljana, in sicer na stadionu ZSD Ljubljana — Šiška. Vabljeni. Danes popoldne vsi na tombolo na ljubljanski Grad. Lepi dobitki: motorno kolo. radioparati, kolesa itd. ter še 500 bogatih dobitkov. Zabavišče Tivoli. Pričetek obratovanja danes v nedeljo od 13. ure dalje. Foto tečaj za začetnike priredi foto klub Ljubljana. Začetek dne 5. junija 1957 ob 19. uri v klubskih prostorih Gradišče 3 — dvorišče. IZDELOVALNICA — POPRAV-LJALNICA OTROŠKIH VOZIČKOV Kovač L., Kolodvorska 26. Obnavljam in popravljam vse vrste otroških vozičkov. ččs#;e Ui ’;'-V štjzk&T/ Pri bolezni jeter (zlatenica, ' vnetje) deluje zelo uspešno rogaški »DONAT« vrelec. Vprašajte zdravnika. DONAT zahtevajte v trgovinah, ki- ga dobe v Ljublanl pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«. Za Vaš »MAKE UP« (izgovori meik ep) uporabljajte PERKUTOL Fond kremo (puder) Foundation izgovori faundeišn) v šestih barvah. Za vsako kožo in ji da svež, mladosten izraz. ORIGINAL ULTRAGIN — šport KREMO dobiš v vseh parfumerijah! Ta krema te ne bo razočarala. PEGE Vam zagotovo odstrani PEGESAN krema. Odklanjajte v trgovinah pri prodajalcih nadomestila in zahtevajte samo originalni PEGESAN z raečezlato etiketo. PEGE NA OBRAZU in DRUGOD NA KOZI ODSTRANITE s kremo »EVELINE«, ki so jo dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Novem mestu! »FLEK« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEX« če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže. UPORABLJAJTE TU VI fpoux V.o us' klinično preizkušeno kremo! TRAJNE HOLLTFOOD ŠMINKE v novih pastelnih barvah, narejene po najboljših francoskih receptih dobite v drogerijah in vseh trgovinah s kozmetiko Slovenije. PERKUTOL VELOUR krema Petek, 7. junija, ob 15.30: Priest-ley, »Odstranite norca!« Abonma Petek I. popoldanski. Ob 20.30: Sofokles »Kralj Oidi-pus«. Predstava v preddverju Križank za abonma U, S in T. — V primeru slabega vremena v Drami ob 20.30: Kralj Oidipus za abonma U. Sobota, 8. juniia, ob 20.30; Sofokles. »Kralj Oidipus«. Predstava v preddverju Križank za abonma C in E. — V primeru slabega vremena v Drami ob 20.30: »Kralj Oidipus« za abonma C. Nedelja. 9. junija, ob 20: Axelrod, »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. Abonente redov U. S, T, C in E obveščamo, da bo zanje predstava »Kralj Oidip« uprizorjena v Letnem gledališču v Križankah in sicer za rede U. S, T, v petek ob 20.30. uri, za reda C in E pa v soboto ob 20.30. Ce bi bilo slabo vreme, bo »Kralj Oidipus« v Drami ob Isti uri in sicer v petek za abonma U, v soboto za abonma C. Abonente redov, ki so določeni za Križanke, vljudno naprošamo, da s predložitvijo abonentske izkaznice dvignejo pri dnevni blagajni v Operi vstopnico za sedež v Križankah. Dnevna blagajna bo te vstopnice razdeljevala že od .torka. 4. t. m. od 10.30 dalje. Redi U, S in T naj prevzamejo vstopnice zanesljivo do četrtka do. 19. ure, reda C in E pa do petka do 19. ure. Vstopnice za neabonirane sedeže bodo na dan predstave tudi v prodaji. OPERA — LJUBLJANA Nedelja, 2, lunija ob 20: Čajkovski: LABODJE JEZERO. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 3. junija ob 20: Produkcija Srednje baletne šole. Torek. 4. do petka. 7. junija: — ZAPRTO. Sobota, 8. .junija, ob 20: Čajkovski, LABODJE .JEZERO. Izven •in za podeželje.1 Nedelja. 9. junija. Ob 29: Verdi, TRUBADUR. Izven in za podeželje. Ker sodeluje pri ‘ Izvedbi programa Slov. Filharmonije na turneji v Italiji večje število naših opernih solistov. je. 'repertoar Opere okrnjen in ima zato Opera predstavi v tem tednu lahko samo y. soboto in nedeljo: MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 2. junija ob 20: Anny Tichy. »Vselej sta dve možnosti«. Izven. Torek, 4. junija, ob 20.30: Sindney Hoivard, »Pokojni Christopher Bean«. Abonma GSS. (Davenport Franček Drofenik). Sreda, 5. junija, ob -20: Igor Tor-.kar, »Pozabljeni ljudje«. Abonma LMS II. Četrtek 6. junija, ob 20.30: Igor Torkar, »Pozabeljeni ljudje«. Abonma TSŠ .II. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 7. junija, ob 20: Igor Torkar »Pozabljeni ljudje«. Abonma LMS IV. Vstopnice so tudi v prodaji. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Mestni dom Nedelja, 2. junija ob 16: F. Žižek: »Jezični dohtar Petelin«, burka. Zadnja popoldanska uprizoritev. Izven Ob 20: F. Žižek: »Jezični dohtar Petelin«, burka. Zadnja večerna uprizoritev. Tzven Sobota, 8. junija, ob 20: I. Cankar, »Za narodov blagor«, ko-n>edija. Premiera. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. . Nedelja. 9. junija, ob 20: I. Cankar. »Za. narodov blagor«, komedij a izven. V soboto bo v Šentjakobskem gledališču • sedma premiera v letošnji sezoni in sicer Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. Komedijo je zrežirala kot gost B. Baranovič-Battelino, osnutke za sceno je napravil ing. arh. N. Matuli. osnutke kostumov pa Nada Souvana. Nast. bodo: Z. Bevčeva, E. Petrovčičeva. B. Rotterjeva. M. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 4 junija ob 16. uri: Aleks Leščan: »Slepi potnik«, red D in izven. Sreda. 5. junija GOSTOVANJE v Skof.il Loki. Ob 16. uri za gimnazijo in izven. Ob 20. uri za abonma in izven. Aleks Leščan: »Slepi potnik«. Petek 7. junija ob 19. uri: Jan De Hartog: »Zakonska postelja«. Abonma Srednja tehn. tekst, šola Kranj. Sobota, .8. junija ob 20. uri: Aleks Leščan: »Slepi potnik«. Gostovanje na Visokem. Izven. Nedeila, 9. junija ob 16. uri: Jan De Hartog: »Zakonska postelja«. Izven in za podeželje. Obveščamo vse abonente da prejmejo dodatno k abonmaju predstave »Zakonska postelja« brez doplačila. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 2. junija ob 16.: Miloš Mikeln: »Petra Šeme pozna poroka«. Gostovanje v Radečah. Torek, 4. junija ob 16.: Prežihov Voranc: »Pernjakovi«. III. srednješolski abonma. Sreda, 5. junija ob 20.: Ivan Cankar: »Ob svetem grobu«. Pri- poveduje Marijan Dolinar. —■ Izven. Fetek, 7. junija ob 20.: Prežihov Voranc: »Pernjakovi«. Gostovanje v Laškem. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja 2. junija ob 14 url: J. . Lutoivski: »Dežurna služba« gostovanje v Makolah. Ob 18 uri: J. Lutoivski: »DE- ŽURNA SLU2BA« gostovanje v Majšperku. pfkiina SPORED ZA NEDELJO KINO »UNION«: jug. film Nižja glasbena šola Ljubljana -Vič priredi' v sredo. 5.' junija, ot> 20. uri v veliki dvorani Slovenske Filharmonije prvo .lavno, sklepno produkcijo. Vljudno vabljeni! K Koncertni nastop 13-letne Manje Kocjančič, dijakinje iz razreda prof. Antona Ravnika, bo v torek. 4. junija, v veliki dvorani Slovenske filharmonije ob 20.15. Na sporedu so dela Bacha, Mozarta, Haydna, Pahorja, Schu-mana, Ljadova in Chopina. Na zanimiv nastop vljudno vabljeni! ^ Obiščite Javno glasbeno produkcijo učencev Glasbene sole »Svobode« Bežigrad, ki bo v ponedeljek, 3. junija, za klavir kitaro in citre ter v torek, 4. maja, za harmonike. Obakrat ob 19. uri v društveni dvorani v Parmovi št. 32/1. Vstopnine ni. K Pianist Marijan Fajdiga, absolvent klavirskega oddelka AG iz razreda prof. Zore Zarnikove, bo nastopil na celovečernem diplomskem koncertu v ponedeljek, 3. junija v Filharmoniji. Spored obsega dela Bacha, Beethovna (Soneta op. 110), Chopina, Kogoja. Stravinskega (Sonata) in Prokofjeva (Romeo in Julija). K Nižja glasbena šola Ljubljana-Center bo priredila v ponedeljek. 3. junija 1957, VI. javni nastop in' v torek, 4. junija 1957, VII. javni nastop svojih gojencev. Nastopa bosta v mali filharmonični dvorani in sicer vsakokrat ob 13. uri. V četrtek, 6. junija 1957, pa bo JESENICE »Plavž«: amer. a- «n . . —: .. Tilkiortvi ADluni fi-r"/-« t«t CTTtr A V\T)T- V. »NI BILO ZAMAN«. Tednik: S Ti- tom po Makedoniji. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. Ob 10 je matineja istega filma. KINO »KOMUNA«: amer. film »VZHODNA-ZAHODNA STRAN«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: Ava Gardner. KINO »SLOGA«; — ameriški film »GOSPOD 880«. Tednik F. N. 22. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V gl. vlogi: Burt Lancaster. KINO »VIC« jugosl. nem. barvni film »KRUH IN SOL«. Tednik: F. N. 22. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. V gL vlogi: Marcelo Mastroiani. KINO iSOCA«: amer. barvni film »MELBA«. Predstave ob 16, 18. in 20. uri. PRODAJA vstopnic v vseh kinematografih od 9.—11. m od 14. dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«. Predstava ob 20.15 uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO »LM* Kotnikova 8: ital. film »JUTRI BO PREPOZNO«. Predstave so danes ob 10, 15 in 17. •ŠIŠKA«: amer. film »PRELOM- NICA«. — 'V glavni vlogi: John Garfield in Patricia Neal.'Predstave ob 16. 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. TRIGLAV: angleški barvni film »PARIZ -MESTO ZALJUBLJE-‘ NIH«. Tednik. Predstave: Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 —U in od 15 dalje. V glavni vlogi: Alec Guinness in Odile Versois. »LITOSTROJ«: amer. barv. film: »GOLA DŽUNGLA«, ob 18. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »Svoboda«: amer. barv. film »VELIKA NOC CASANOVE«, ob 16, 18 in 20. ZADOBROVA: amer. film »ZASEDA«. VEVČE: amer. barv. film »PO- SLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«. ČRNUČE: amer. barv film »ROBERTA«, .ob 17. in 20. DOMŽALE; amer film »SELINA«. ob 16, 18. in 20. KAMNIK »Dom«: amer. film »UPOR NA LADJI BAUNTI«. BLED: amer. film »TARZANOVA JEZA«, ob 14, 16. 18 in 20.30. NOVO MESTO »Krka«: amer. barv. film »TO JE LJUBEZEN« KRANJ »Storžič«: ob 9.30 in 14. amer barv. ris. film »PAJA IN PLUTON«. - Ob 16, 18 in 20 angl. barv. vi-stavs. film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«. KRANJ »Letni-Parti2an«: amer. barv", film »MOGAMBO«, ob 20.30. KRANJ »Svoboda«: franc, film •OČKA. MAMICA. SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 16. 18 in 20. JESENICE »Radio«: amer. film »VIKEND V VALDORFU«, ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja mladin. barv. risanke. film ODREDBO o zatiranju koloradskega hrolcl I. Krompirjevi in paradižnikovi nasadi se morajo v času rasti naj— manj enkrat na teden pregledati. Pregled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, ■ da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah (hrošč, jajčece, ličinka) zatre in najdena zaloga uniči. Preglede in zatiranja so dolžni razširiti tudi na krompir samosevcev, ki raste med žitom in drugimi kulturami, obenem pa skrbeti, da ličinke ne bodo prerasle preko V« cm velikosti. II. Hrošč in njegova zalega se lahko uničujeta oziroma zatirata mehanično ali s kemičnimi sredstvi. obvezno je dvakratno mehanično zatiranje, škropljenje ali zapraševanje pa je treba opraviti: a) če zavzamejo okužbe več kot 209« površin nasadov in b) ob izbruhu lokalne močne okužbe, III. Oddelek za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Center bo odredil v slučaju dvoma razširjenosti ali močnega razmaha škodljivca skupne preglede ali pa tudi posebne mere zatiranja. IV. Ce v točki 1. navedeni ne izvršijo gornjih ukrepov, izvrši občina škropljenje ali zapraševanje na njihov račun. V. Kdor se ne ravna po določbah te uredbe, se kaznuje po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list. FLRJ št. 26’54).. Ta odredba stopi takoj v ve-lj avo. ° Matere ln očetje prisluhnite V mesecu juniju t. 1. bodo po« stopoma v otroških dispanzerjih ljubljanskih zdravstvenih domov cepljeni prvič proti davici in tetanusu vaš: otroci, _ rojeni 1956, 1955 in starejši predšolski otroci, ki še niso bili doslej popolno cepljeni. Povabilu, na katerem Je označen tudi dan za drugo cepljenje v juliju, se odzovite vs:? Pridejo pa naj tudi nepovabljeni, necepljeni otroci, ki so se v' Ljubljani preselili ali se priselil: v Ljubljano, ali pa so bili drugje še nepopolno cepljeni. Tisti otroci, 1»: so dobili leta 1955 v Ljubljani prvi dve injekciji cepiva proti davici in tetgnu-su, bodo posebej povabljen: na tretje cepljenje. Za podroben razpored kraj in čas cepljenja boste izvedeli iz vabila ali pa v vašem najbližiem otroškem dispanzerju (posvetovalnici). Cepljenje proti davici :n tetanusu je eno najboljših kar jih pozna medicina, vendar je uspešno samo. če prejme otrok drugo injekcijo v času od treh do šestih tednov po prvi. tretjo pa po enem tednu ali dveh letih. Cepivo ne povzroča pri otrocih nobenih znatnih reakcij in za cepljenje ni predpisana gornja starostna meja. O Higienska postaja Ljubljana ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani koncertni ' večer Bratuž Ileane, absolventke oddelka za solopetie in Lazarevič Boike. absolventke oddelka za klavir. K Obiščite »BEG IZ GUYANNE«. ob 16, 18 in 20, ob 11 matineja mladinskega filma. Jesenice-Zirovnica: amer. barv. film »FANT IZ OKLAHOME«, ob 17. in 20. Jesenice-Dovje: amer. film »BANDIT IZ KORZIKE«, ob 20. Jesenice-Kor.-Bela: amer. film »VIKEND V VALDORFU«, ob 19. Nedelja, 2. junija. Dežurna lekarna: »Pri gradu«. Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15.; Verdi »Rigolleto«. — Gostuje baritonist Marcel Ostašev-ski. — Red TJ, Ob 20.: Shaw Pvemalion*. — Gostovanje Beogradske komedije. — Izven. RADIO 6.00 — 11.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 11.15 — 1135 Mariborski feljton; 11.35 — 14.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: id oo — 15.00 Želeli ste — poslušajte!: 15.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Na likovni razstavi mariborskega pododbora DSLU razstavlja 22 umetnikov 155 del. polmastna hranilna za nego mla- Simončičeva, B. Bergani, B. Bur-dostne, normalne alt malo mast- j. Cuk, F. Penko. M. Petrov- ne in občutljive kože. Se ne sveti, uporabna za dan in noč. Zadnji krik francoske mode — svetle barve šminke »EVELINE« so dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Novem mestu. KINO Ptuj: sovjet, barvni film »Pedagoška poema«. Sl lirska Sobota: ob 10., 15.. 17.30 in 20. amer. barvni film »Ljubimka divjega zapada«. DRAMA LJUBLJANA Nedelja. 2 junija ob 20: Priest- ley: Odstranite norca: Izven in za podeželje. Ponedeljek. 3. junija, ob 20: Pri-estlev. Odstranite norca! Abonma A. Torek. 4. junija, ob 20: Kreft »Kranjski komedijanti«. Zaključena predstava za TSS. Sreda. 5 junija, ob 20: Priestley, »Odstranite norca!« Abonma F. Četrtek, 6. junija, ob 20: Priest- le5%. »Odstranite norca!« Abon- ma G. čič. D. Pogorelec-Karus. V. Ver-hovee, K. Verovšek, J. Zakrajšek, M. Gornik. J. Moser, J. Keber, J Bešter. K. Remškar. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega' 12. Nedelja, dne 2. VT. 1957; Stojan: »BILO JE — SEDAJ« glasbena komedija, krstna predstava. Pričetek ob 29. uri. Predprodaja vstopnic je v nedeljo od 10 do 12 ure in dve uri pred pričet- v okviru sejma prometnih sredstev TURISTIČNO •PREDAVANJE o izletih v Trst in Benetke, spremljano s 3 D barvastimi diapozitivi! Predavanje^ bo vsak dan od 16. do 17. ure v kinodvorani GK. Vstop prost. Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča člane, da bodo na strokovnem sestanku v petek. 7. junija, naslednja predavanja: za terapevte ob 20. na Klasični gimnaziji doc. dr. Brenčič: »Preobremenjevanje zobovja«, — za zobotehnike ob 20. v dvorani Zavoda z.a soc. zavarovanje (Kidričeva 5) Polde Gošnik: »Delo z auropalom«, — za instru-m en tar ke ob 19. v Zobni polikli-niki (Nebotičnik) praktične vaje instrumentiranja. — V soboto. 8. junija, bodo v predavalnici pato-'loško-anatomskega inštituta ob 8. predavanja za terapevte in zobotehnike: Vojko Pečenko: »Parci- alna proteza« (nadaljevanje), doc. dr. Volovšek: »O stabilizaciji spodnje totalne proteze«, doc. dr. Logar: »Komparativna študija kom predstave pri blagajni gle- depotnih sredstev pri elektroste-_ -I: = —--; 4 ; 77 -a i nctri im pn tarke HI IZPUST!? D S! S TURISTIČNIM POSOJILOM SAP-TURIST BIROJA ■tfse iormalnosti za potovanja. Izlete In letni oddih uredite v posloval* nici SAP-TURIST BIROJA na Miklošičevi 17. tel. 30-645! Zahtevajte pri nas programe in posojila! dališča. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke — viteška dvorana Nedelja. 2. junija, ob 10: S.ylvia Kammerman — 4 enodejanke: »Semenke«, »Rdeča kapica«, »Sneguljčica«,' »Lev in^ miš«. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni v Križankah (tel. št. 21-472) uro pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) tTg št. 2 Nedelja. 2. junija ob tl: Pengov — Simončič: »Zlata ribica« Ponedeljek. 3. junija, ob 16.30: Fr. Milčinski »Zvezdica Zaspanka«, zaključena predstava za nižjo gimnazijo Preddvor. Prodaja vstopnic pol ure pred medstavo pri gledališki blagaj- rilizaci.ii. — Za instrumentarke bosta v dvorani Centralnega higienskega zavoda (Trubarjeva 2) ob 8. predavala Vekoslav Smid: »Instrumentarka — pacient — terapevt«, Bogo Merlak: »O odmini--straciji«. _ Društvo otroških negovalk LRS bo imelo občni zbor v soboto, 8. in v nedeljo 9. junija t. 1. na Otroški kliniki v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: v soboto ob 29. uri strok, predavanje dr. L. Žlebnika: »Družina in otrok«. V nedeljo ob 8.30 bo predaval dr. Branislav Skabeme: »Glavna načela našega družinskega prava«. Nato poročilo upravnega odbora in volitve novega odbora. — Upravni odbor. P Stomatološka sekcija SZD. vabi člane na predavanje tov. as. dr. Bleivelsa »SE NEKAJ O FUNKCIJSKEM ODTISU«. Sestanek bo dne 8. VI. 1957, ob U. uri v predavalnici Stom. klinike v Ljubljani. P PRAVKAR IZŠLO! Predlog enoletnega sistema za analitično ocenjevanje delovnih mest Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS, Ljubljana (račun KB 60-KB-2-2 304) je izdal priročnik za sistematično analitičnio ocenjevanje delovnih mest' za prvo fazo in začetek druge faze izvedbe. To je popravljeni dokončni osnutek sistema ocenjevanja. Ker je naklada omejena, opozarjamo gospodarske organizacije na ta važen priročnik. Cena din 735.— za izvod s poštnino, ki jih je nakazati z naročilom. Na osnovi 1., 2., 3., in 19. točke Odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Ur. list FLRJ št. 42-324/47). 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26-292/54), določil Odredbe o območjih, ki so okužena z nevarnimi boleznimi in škodljivci (Ur. list FLR.T št. 37/55) ter Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov — priloga I. A poglavje L-III (Ur. list FLRJ Št. 34-371'55)'. 'zdaja Oddelek za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Center nlaslednjo RAZPIS Na osnovi člena 31. Pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del Ur. list FRLJ 13-57 RAZPISUJE Okrajni zavod za socialno _ zavarovanje Ljubljana. Miklošičeva cesta 24-1 javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del nadzidave upravne zgradbe v Ljubljani Miklošičeva cesta 24. 'Skupna predračunska vrednost gradbenih in obrtniških del znaša 35.682.543 dil\. Predvideni rok za dovršitev del Jea) do 15. 11. 1957 mora biti zgradba zasteklena. b) dokončna dograditev 30. VI. Pravilne ponudbe oddajte licitacijski komisiji na dan licitacije ali po pošti. Javna licitacija bo dne 24. VI. 1957 ob 10. uri v uradnih prostorih Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24-1 nadstropje soba 140. . . Elaborat o jarmi licitaciji se lahko dobi na vpogled od 10. VI. 1957 dalje na Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva 24., soba 130-1. od 10. do 12. ure. Varščino v višini 171 predračunske vrednosti del predložite v obliki garancijskega pisma banke najkasneje do začetka obravnave. Občinska taksa za oddajo ponudb znaša na podlagi tarife st. 8 odloka o občinskih taksah občine Ljubljana center (Glasnik OLO Ljubljana št. 65. z dne 24. 8 1956) in znaša 8.292 din ter to morajo ponudniki položiti v gotovini ob pričetku same licitaci- '|e' Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Ljubljana OBVESTILO Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani obvešča zavarovance prispevka, da je skuoščina Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljuoljam na svojem III. rednem zasedanju dne 12. marca 1957 sprejela sklep, po katerem se prispevna stopnja za sklad zdravstvenega zavarovanja določi na 12,50°/o. Na podlagi 84. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja so vsi zavezanci prispevka dolžni plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje za vajence in sezonske delavce v višini 12,50*/., z veljavnostjo od 1. januarja 1957 dalje. V Ljubljani, dne 31. 5. 1957. Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. O »OBVESTILO ŽIVINOREJCEM« 2ivinorejci ne pozabite, da — bo živinski sejem za vse vrste živine v Črnučah vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Prvi naslednji sejem je v sredo dne 5. junija 1957. Uprava kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. 2, razpisuje USTNO LICITACIJO 1. Za špecerijsko blago dne 24. Junija 1957, ob 8. uri in 2. za meso in mesne izdelke dne 25. junija 1957, ob 8. uri. Pogoje dobe interesenti v eko-nomsko-komercialnem oddelku. Varščino položite pri Narodni banki na račun: Klinične bolnice v Ljubljani, rač. št. S01-T-565 oziroma predložite bančno garancijsko pismo.” Licitacije bodo v ekonomsko-komerciainem oddelku Uprave kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. št. 2. O OBVESTILO OBROČNE DOLŽNIKE za knjige CANKARJEVE ZALOŽBE (prej Slov. kniižni zavod) obveščamo, naj Izročajo mesečne obroke le inkasantom, ki imajo od podjetja žigosane inkasantske kartice in potrebna pooblastila. O. Ne pozabite obnoviti naročnino za »Slovenski poročevalec« za mesec |uni). V ta namen prilagamo časopisu položnice za naročnike, pri katerih ne pobirajo naročnine pismonoše ali inkasanti. Nakažite naročnino vnaprej, da boste nemoten« prejemali časopis. ■‘-v Mam CENA MALIH OGLASOV: do 10 be-•ed stane beseda 20 din, vsaka na-dainja. beseda, io din. Za oglase, ki jo naslov v oglasnem oddeku, ~ 50 din. Cena. za ženitbene oglase je 30 drn beseda. Za vse nedeljske ob-* jaT« 4* 20 •/*• OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov a Ji kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko «a 15 din. \ na-*pxotncm primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod Šifro, ne izdajamo. Za po?lani de-naj* v navadnih pismih ne odgo-varjcimo. REPUBLIŠKI ODBOR sindikata uslužbencev državnih, ustanov za Slovenijo, razpisuje mesto upravnika v počitniškem domu v Savudriji za dobo 4 mesecev. Vse ostalo po dogovoru. Rok prijave vključno do 4. t. m. na naslov Sindikatt uslužbencev državnih ustanov — Republiški odbor za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva c. 26 (Dom sindikatov). 11049-1 ZAPOSLITEV DVA PECARSKA POMOČNIKA takoj sprejme Pečarstvo, Koper. J 10910-1 DELAVCA ZA PRIUČITE V v STROKI iščem za stalno zaposlitev. Na«lov v ogl. odd. 10S90-1 ZA TAKOJ ALI 1- JULTJA <957 iščr-niio delavca za splošna drla v podjetju. Prednost imajo tisti, ki imajo veselje do orožja. — 7.a takoj iščemo puškarskega pomočnika. -Plača po dogovoru. Puškarsko pod-jeiic »Jelenc, Ljubljana. Gosposvetska c. 12. R 1529-1 TRGOV. POMOČNICO -KA. mlajšo moč, sprejmemo taJcoj ali p^» dogovoru. pod ugodnimi pogoji, v večjem prometnem kraju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Na dežel i<. 10771-1 £ : AVTOELEKTRlCARJA, * | tudi priučenega in : i 2 AVTOMEHANIKA • • sprejmemo v službo takoj ^ • ali po dogovoru. j • Avtomontaža. Titova 32. ; i 2834-R i UPOKOJENKA želi k manjši, dobri družini za pospodinjo. - Ponudbe pod »Upokojenka« v ojrl. oddelek. 107on-l DOBREGA ŠCETARSKEGA POMOČNIKA. vsestransko verziraneea v predciavi maieriala in izdelavi vseh Trct čopičev, sprejmem. - Nastop službe takoj ali 5 1. julijem. lpnac Šimenc, ščetar, Celje, Levstiko*a ulica 2. 10915-1 DVA MESARSKA POMOČNIKA, mlada. prosta -vojaščine, in dva jen«, sprejme takoj: jetje. Stična. RAČUNOVODJA - KOMERCIALIST prevzame Ortopedsko podjetje »SOCA«, Ljubljani Vrazov trg St. 4 sprejme BLAGAJNIČARKO, ki istočasno opravlja posle fakturista. Pogoji: znanje strojepisja in delno poznavanje finačnih predpisov, VARILCA, ORODJARJA, STROJNE KLJUČAVNIČARJE IN MEHANIKE. 3034-R UPRAVNI ODBOR LEKARNE Črnomelj, razpisuje mesto farmacevta ali farmacevtskega pomočnika. Nastop službe J. avgusta 1957. Prošnje s kratko bio-graiijo pošljite na Lekarno Črnomelj. R KVALIFICIRANEGA KURJAČA spreime Radio Ljubljana, Tavčarjeva 17. Ponudbe dostavite na gornji naslov, po možnosti osebno. INastop službe takoj ali po dogovoru. R 1545-1 PREVZEMAM ORGANIZACIJO ADMINISTRACIJE din knjigovodstva v obrtnih podjetjih. — Dopise pod »Strokovnjak« v ot?l-Odd. 11061-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA — išče zaposlitev v popoldanskih urah. najraje v Dravljah ali Šentvidu. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 11058-1 i«...... »MELODIJA«, tovarna glasbenih instrumentov, Mengeš razpisuje naslednja delovna mesta z-a TEHNIČNEGA VODJO pogoj: strojni inženir ali tehnik z večletno prakso, 2 LESNA TEHNIKA, 2 STROJNA TEHNIKA Plača po dog>piTio«Torna mor- IHTl-t VISOKOKVALIFICIRANE in kvalificirane avtomehanike, karo-seriste in delavce za priučena dela, sprejmemo. Zglasite se na upravi ECZ — remiza. R1M1-1 SPREJMEMO BLAGAJNIKA. Ponudbe pošljite pod »800« v ogl. odd. R-1MZ-1 SPREJMEMO ŠOFERJE C in D kategorije. Zglasite se na upravi ECZ — remiza. R 1SS3-1 MLINARSKEGA POMOČNIKA, začetnika ali kmečkega fanta, za pomoč v mlinu z vso oskrbo sprejmem. Mlin Urbas Moste — Žirovnica. R 15*4-1 MESTNA KLAVNICA ZAGORJE ob Savi,, razpisni j e mesto kvalificiranega sekača in vajenca. R 1587-1 ■ •■■••••• •••••■■•■ «••••«••• ■•••••• J. julijem. 11285-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO za pomoč v kuhinji v počitniškem domu na morju, sprejmemo za 3 mesece. Pekarna, Celovka 58. 10939-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem. Vraničar, Bolgarska Št. 15. 11134-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Zavrl, Tržaška 5. 11131-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO — sprejmem takoj. Ulčar Anica, Cesta v Obrije 19, Ljubljana. 11128-1 BLAGAJNICARJA-KO s takojšnjim nastopom sprejme trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo »Breskev«, Gosposvetska 6. 11115-1 Gradbeno podjetje BLED sprejme takoj 15 ZIDARJEV Plača po tarifnem pravilniku, ostale informacije pri naslovu podjetja. 3004-R Z ♦ ♦ ♦ X va- Mesno Tvod-10907-1 re-di-rev kn jirovod?tva, Se?;avo bilanc, likvidacije. Dolgo-l~rn^ i>rak«a. Ponudbe pod >3041- v o*l. odd. 10883-1 El.i5.KTRO - MOJSTER išče službo v Ljubljani. Samostojen z dolgoletno Fonndbe v offl. odd. t“>rl 10565-1 prak?o >ln^Tala-ciie<- RAZPIS Kmetijska zadruga Dovje-Mojstrana razpisuje na podlagi 20. člena zadružnih pravil ter 6.'člena kolektivne pogodbe mesto UPRAVNIKA Pogoj: primerna strokovna in šclska izobrazba, po možnosti z daljšo prakso v zadružnem sektorju. Ponudb* pošljite na naslov: KZ Dovje-Moj&trana do 8. t. m. 3022-R SAMOSTOJNA GOSPODINJA išče zaposlitev v Ljubljani. Vešča šivanja. Naslov v ogl. odd. 11168-1 PRIDNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Lahko je začetnica, najrajši z dežele. Ljubiteljica otrok. Kramberger, Stari trg 17/11. nad. 11164-1 AVTOKLEPABSRERA VAJENCA in pomočnika, sprejmem takoj. Senčar, Tomačevska 7. 1158-1 »AGROBIRO« podjetje *a projektiranje Ljubljana, Titova 19-VI razpisuje mesta treh mlajših gradbenih tehnikov Pismene ponudbe pošljite do 8. junija 1957. 3025-R ««♦♦»♦♦>•«««•»*>»•>•♦»♦*•♦♦♦♦♦ GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem nekaj kube takoj sprejmemo v dobro službo v Liubljani. Gosposka 3. 10932-1 NATAKARICO za Dalmacijo sprejmem. Starost okrog 20 let. Kapitanovič Gajo, Kaštel Stari. 10984-1 NATAKARICE, honorarne, sprejme gostilna »Veselih prijateljev«, Ciglarjeva 2, Moste. 11024-1 NATAKARICO, pridno in pošteno, sprejme gostilna »Na Vasi« —■ Vodnikova 106, Ljubljana. 1103S-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO — spreime gostilna »Na Vasi« — Vodnikova 106, Ljubljana. 11037-1 5 DELAVCEV-TEŽAKOV sprejmemo takoj v službo. Prednost imajo v Ljubljani ali bližnji okolici stanujoči in zdravi moški do 40 let starosti. Plača do 50 din na uro. Refiektanti naj se zglase v nabavno-prodajnem oddelku podjetja »Metalka« — Ljubljana, Titova 33 (dvorišče Špedicije Globus). R 1549-1 i V službo sprejmemo takoj ali s L. julijem Oskrbnika -co za planinsko postojanko v Tamarju-Planica. sprejmemo. Možno upokffjenci. — Nastop takoj. Informacije dnevno, razen ponedeljka in sobote od 12. do 13. ure v pisarni PD Univerza, Ljubljana, Miklošičeva c. 5a. 3002-R KUHARICA, polkvalificirana, išče zaposlitve, najraje v gostinskem podjetju, gre pa *i:di k družini. Naslov v ogl. odd. 11026-1 POSTREZNICO za nekaj ur dnevno iščem. Zglasite se v trgovini »Alpina-2.iri« Lj. Titova št. 5. -1 PREDILNICO VOLNE z razdelil-cem, v odličnem stanju, ugodno prodam. Martinovič Mirko, Varaždin, Milice Pavlič 29. R 1551-4 HLAPCA h konjem, potrebujem. Tržaška 75. 11009-1 POMOŽNO BLAGAJNIČARKO, veščo tudi prodaje mesnih izdelkov, sprejme takoj podjetje »Mesoizdelki« Ljubljana. 11039-1 Montažno podjetje »ISKRA-SERVIS« Ljubljana, Mestni trg 23 sprejme v službo: 1. Mezdnega knjigovodjo (knjigovodkinjo) 2. Saldokontista(-ko) 3. Nabavnega referenta 4. Stenodaktilografinjo 5. Projektante — šibki tok 6. Terminarja 7. Daktilografinje 8. Materialnega knjigo-vodjo(-kinjo) 9. Risarje Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoj: pod 1.—6. srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z nad 5 let prakse, od 7. do 9. nižja strokovna izobrazba s prakso ali brez. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na gornji naslov. 2897-R | mezdnega kalkulanta, « | in fakturista. | ♦ Ponudbe pošljite ali se J t osebno zglasite pri J ♦ »Tapetdekor«, Ljubljana, ♦ ♦ Titova cesta 51. ♦ X 3031-R t ♦ DELAVCA za skladišče, trg. pomočnika za skladišče, šoferja-mehanika s potrebno kvalifikacijo sprejme Trgovsko podjetje »Usnje«. Ljubljana, Gradišče 10. Pismene ponudbe pošljite _ na upravo podjetja. K 1538-1 ^ 3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE, vojaščine proste, sprejmemo takoi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nekvalificiran delavec«. R 1537-1 PEKARNA TRZIN sprejme pekovskega pomočnika. Ponudbe pošljite na upravo pekarne. Trzin. p. Mengeš. R 1536-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO — pošteno, k 5-članski družini, Iščemo. Naslov v ogl. oddelku. 11077-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO k tričlanski družini sprejmem. — Groharieva cesta 20. 11101-1 GOSPOD. POMOCNICO, lahko začetnico, sprejmem s 15. junijem k dvema otrokoma 4 in 5 let. Križanič Marija, Zrinjskega št. 5, pritličje levo. 10999-1 KUHARICO za planinsko kočo na Vršiču, sprejmemo za sezono. Plača in ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na Planinsko društvo PTT, Ljubljana — Cigaletova 6. 10986-L KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj za velike komade. Lapornik, Celje, Stanetova. 10974-1 SKLADISCNIKA, verziranega v modni in galanterijski stroki, sprejmemo takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Zavod za posredovanje zaposlitve invalidnih in drugih oseb, Ljubljana, Gosposvetska 17. 11169-1 KOVAŠKI POMOČNIK išče popoldansko zaposlitev. Naslov v ogl. odd. 11189-1 »TESARSTVO« LJUBLJANA, Ižanska c. 1*. sprejme v službo pet nekvalificiranih delavcev za pomoč pri tesarskih delih. 11187-1 SERVIRKO polk vali lici rano ali priučeno, in kuhinjsko pomočnico, ki ima veselje tudi za serviranje, išče za letno sezono planinsk* posto.l anka. N astop službe takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna in poštena«. 11185-1 MESTO FINANČNEGA KNJIGO-VD.JE v manjšem obratu ali obrti iščem. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Manjši obrat«. 1117*-1 HISNIKA-KURJACA za stanovanjsko hišo v centru Ljubljane, sprejmemo. Stanovanje na razpolago, proti zamenjavi. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten in marljiv 1957«. 10958-1 | Kmetijska zadruga 2 Črna na Koroškem X razpisuje delovno mesto 1 KMETIJSKEGA f X REFERENTA | Pogoji: srednja kmetijska Z Sola z nekaj prakse ali J nižja Kmetijska šola X z. daljšo prakso. X Plača po kolektivni po- J ♦ godbi ali po dogovoru. 1 ♦ Nastop službe takoj. J ♦ 2881-R X Z * .................... 1 OlOGKAFSKEGA POMOČNIKA • preclv«cm za tehnično fotografijo -sprejmemo takoj. &eodet?ki zavod, Ljubljana. £aranoxičeva 12. 11234-1 BRIVSKO-FRIZERSKO POMOCNICO sprejmem takoj. Naslov v oplac-n<*m oddelku. 11231-1 BRIVSKO-FRIZERSKO POMOCNICO z rečletno prakso, sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v oplas. oddelku. 11^24-1 PREPISOVANJE NA STROJ t nemščini in italijanščini -sprejmem na dom. Naslov v oyl. odd. 11208-1 PEKARNA VEVČE. Ljubljana - Polje. razpisuj« mesto poslovodje. -Popoji: pekovski mojster z večletno prakso. Nastop takoj. 11205-1 STAREJŠO POŠTENO 2-ENSKO za pomoč v gospodinjstvu, v popoldanskih urah, sprejmem. - Rebolj, Gornji trg 1. 11203-1 • §M9ai0t j Podjetje e i »Elektromediclna« ? i ! • sprejme takoj v službo ? • • i računovodje z ev. prakso * # • komercialista. j • . ’ z : Plača po dogovoru. • | 3055-R ? • * ROSINA FRANC, parna pekarna Zagorje, iSče pekovskega pomočnika. Nastop službe takoj. 11315-1 RESTAVRACIJA »KRONA« Škofja Loka, išče kvalificirano natakarico. Nastop služb® ^takoj. Ponudbe osebno pri upravi podjetja. 11316-1 KMtllJSKA ZADRUGA D VOK pri Žužemberku raz-pi-suje mesto upravnika. Zaželena sposobnost v kmetijstvu in komercialni službi. - Plača po tarifnem pravilniku. R-1575-1 ADMINISTRATIVNO MOC, začetnico, s »rednfo ekonomsko šolo, »prejme industrijsko podjetje t Ljubljani. Ponulniilna po dogo- j | voru. Možnost honorar- • • ne zaposlitve, nastop J • službe po dogovoru. j • Družinsko stanovanje J • ’ zagotovljeno. Ponudbe j • pošljite na gomji naslov. • i 3061-R | «••§>•«• *••••*■•• »••••»•• »JAMBOR«, industrija elektrostrojnili konstrukcij Cruuoe, sprejme kvalificirane in polkvalificirane KLJUČAVNIČARJE. Stanovanj nimamo. R-1558-1 HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD LRS — Ljubljana, sprejme v službo diplomiranega agronoma -ko, po možnosti Tsaj z dveletno prakso na terenu. Plača po' uredbi in dodatek (dopolnilna plača). Pismene ponudbe x življenjepios-m in opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: Hidrometeorološki zavod LRS, Ljubljana, Resljeva cesta 18. R-1545-1 UPOKOJENKO, mlajšo, ali osebo sredin jih )et iščem m dopoldansko pomoč pri jrosiMMiinjstvu- Fo dogovoru jhrana in stanovanje. Naslov v ogl. odd. 11344-1 GOSTILNA POD »SKALCOc, Ljubljana, Gosposka uliea^ 19. sprejme taJcoj kuhinjsko pomočnico in kvalificirano kuharico. 11238-1 ZASLUŽEK »U T Ac PODVODNO ČRPALKO, t atm., SO litrov na min., garancija, prodam. Naslov v o£l. odd. lW32-4 INŠTRUMENT ARI J za prakiičnejra zdravnika (ginekološki, kirurški, oto?k.op, frkameter etc.), upodno prodam. Oplod od 14. do 16. ure. -Naslov v ogl. odd. -TOVORNI AVTO 1.5 tone, generalno prenovljen, nore gume, poceni prodam ali zamenjam za osebni avto. Naslov v ©pl. odd. 104S4-4 DAMSKO ITAL. KOLO, ztoamke lulia, prodam. Krnsič, Bezenškova ul. 10, Ljubljana. 10759-4 NAGROBNI SPOMENIK, nov, v modrem koroškem poliranem marmorju, ob strani z masivnim križem, črno granit ploščo, svetilko, vazo, robnikom okrog groba, proda kamnosek Kiuiovar Franjo, Tomačevska cesta 7 (za levim vogalom p°' kopališča ZaleK Ljubljana. 4119-4 ZARADI SELITVE prodam spalnico, orehovo, moderno, in šivalni stroj, brezhiben, pogrezljiv (kabinet). -Naslov v podružnici SP Jesenice. 10S13-4 MOTOR S PRIKOLICO 750 ccm, v dobrem stanju, ucodno prodam. -Zajc Ivan, Podgorica štev. bS. pri Črnučah. 10SO6-4 AVTO STEYER 55. v prav dobrem stanju, prodam. Pavli Viktor. Hotel Union, Ljubljana. 10304-4 BMW 750 ccm, v odličnem stanju, ugodno naprodaj. - Šimic,' Šmartno st. 27 — Šentvid. 10793-4 DIATONIČNO HARMONIKO »Lubas* s pol tona. v zelo dobrem stanju, prodam. Japelj Janko, Bevke 27, p. Vrhnika. 10764-4 NEMŠKE OVČARJE . MLADICE, z rodovnikom, prodam. Naslov v podružnici SP. Ptur. 10920-4 DOBRO OHRANJEN PIANINO (češka znamka), prodam. Ogled dnevno od 15.30 do 18. ure. Naslov SP Cel je. 10919-4 MACESNOVE DESKE, 3 m*.. prodam. Naslov v ©el. ©dd. 10916-4 MOTORNO KOLO »ARDIE« 200 ccm, dobro ©hranjeno, registriran, prodam ali zamenjam^ z/l težjeca. 350 do 500 ccm. Jelovčan, Hrušica 53, Jesenice. 10915-4 MALO RABLJENO MOŠKO ITAL. ŠPORTNO KOLO in električni KUHALNIK, 7. dvema ploščama, prodam. Kebetova 17/c, priti., desno. (Novi bloki.) 1DS64-* ZAKONSKO SPALNICO, moderno, dobro ohranjeno, ujrodno prodam. \Volfova ul. 5 II.. Ljubljana. 105*1-4 ŠPORTNI COLN. odlično ohranjen (dva para vesel, krmilo, pokrovi), prodam. Kopališka št. 12, Kolczija. 10S56-4 NEMŠKI GOSPODINJSKI PLETILNI STROJ prodam. - Domžale, Taborska 52. 10S53-4 Tovarna glasbenih instrumentov »MELODIJA« Mengeš proda naslednja osnovna sredstva: AVTO FIAT 1500, poltovorni, zaprt, PARNI KOTEL^ znamke Oster Alpina — Graz, armature parnega kotla in batno črpalko Ogled v dopoldanskih urah. 3015-K VAJENCE moške, sprejme trgovsko podjetje DELIKATESA Ljubljana. Pogoji: 4 razrede gimnazije in volja do trgovskega poklica. Glede • ostalega razmerja in oskrbe po med sebojjiem dogovoru. — Ponudbe . upravi podjetja Ljubljana — Wolfova ul.. 8/1.. 3043-R KURIRJA sprejmemo tal^oj. »105«, Ljubljana. Metelkova’13- -R-15W-1 FOMOZNEGA KNJIGOVODJO -kinjo . mlajšo moč - s prakso, .?prf-jme takoj v službo TrgovsJco podjetje »Tobak«, Ljubljana. Plača to tarif, pravilniku. Javiti se je_ o«ebno na upravi podjetja, Ljubljana. Likozar ieva 5. ■ R-.1368-1 PRODAJALKO ZA POSLOVALNICO v Storicah in več prodajalk 7.a poslovalnice v .Šentvidu sprejmemo. -Ponudbe na trgov, podjetja »Kolo-niale«, Šentvid 20. R-1547-1 LJUBLJANSKE MLEKARNE sprej-tuejo ta.koij kvalificirane prodajalke. Javili se osebno v tajništvu zavoda. Vodovodna 94. R-134*.| VEC VISOKOKVALIFICIRANIH IN KVALIFICIRANIH STRUGARJEV in ključavničarjev sprejme >2ICN1-CA<. Ljubljana. N'as.top službe takoj ali po dojovorii. Osebne ali pismen«1 ponudbe stavite na naslov »ŽIČNICA«, Ljubljana, Tržaška cesta 49. 11245-1 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam -r 2 urah lepo izdela FOTO PALL1, Trubarjeva (bivša St. Petra testa), telefon 20-305. - Slikamo tudi na doin it. 8352-2 FRANCOŠCINO POTJCUJF.M — konverzacija. Naslo>T v ogl. oddelku. 10791-2 POSTREZNICO *a 2 Vrat tedensko išrem: Xa«lov v ocl. odd. 10R75-2 POSTREZNICO 1 Itrat tedensko, iščem. Naslov v ogl. odd. 11012-2 LIKVIDACIJO OBRTNEGA PODJETJA zaradi bolezni izročim agilnemu, še alct,i vnemi i zastopniku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Provizija od prodaje«. 110S8-2 ŠIVILJO NA DOM iščem. Naslov v ogl. odd. U092-2 NEMŠKO KONVERZACIJO, izpopolnjevanje jezika, komerc. korespondence. Ponudbe pod »Izven doma« v ogl. odd. 11001-2 PO HITRI METODI poučujem nemščino in italijanščino prevajam. Rimska 8/1, desno. 10955-2 ZENSKO k otroku. dopoldne, iščem. Plačam dobro. Prešeren, Diakovieeva 8a. 11130-2 PRIDNO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu išče 3-članska družina. Ponudbe pod »Poštena* v ogl. odd. 11188-2 ISCEM VARUHINJO otrok za dopoldanske ure. Kamin, Hrvat-ski trg 5. 11171-2 DOBRO ŠIVILJO na dom — iščem. Gradišče S/L, levo. 11227-2 POSTREZNICO, dvakrat tedensko, v popoldanskih urah, iščem. Naslov v o,l. odd. 11225-2 GREM NA DOM MASIRAT BOLNIKE, streči in varovat otroke. Ponudbe v ogl. odd. pod »Za: nesljiva«. 11259-2 POal KEZ.SlCO ra *o->podinjska dela, po možnosti tudi kuhanje, iščemo za dopoldne. Ponudbe v ocl. odd pod 'Poštenac. 11IS9-2 ZA STAVBENO MIZARSKA DELA na. hiši dam v Tačun -»Topolino« ali prodam. Ponudbe pod »Lifer»-a?:en< v opl. odd. 11229-2 Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu razpisuje dve mesti BANČNIH USLUŽBENCEV Pogoj za sprejem: * dovršena ekonomska srednja šola ozir. višja srednja šola z maturo. Osnovna' in dopolnilna plača p d Uredbi o plačah bančnih uslužbencev. Nastop službe takoj. Prošnje vložite do 20. junija 1957. 3017-R t Splošna plovba | ? Išče * t ADMINISTRATORKO \ m ? i za zastopstvo v Ljubljani, j • Cankarjeva 4/L • i ! j Po možnosti velika matu- i i ra ali ekonomska srednja • • šola. ? • Plača po tarifnem ? ; • : pravilniku* j ! Nastop službe takoj. j : 1134-A i • • •••*••••* ••»•••••■ •••••••!• ••■•••» SAMOSTOJNO ŠIVILJO sprejme takoj ženski modni salon r Ljubljani. Pi«incn« ponudbe pod >\esxna< v ocl odd. —1 MOŠKO ADMINISTRATIVNO MOC 7-a skladiščna dela sprejme podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odrl. |K>d >Vesten<. 11295-1 SPREJMEMO TEHNIKA-KONSTRLK-TORJA. Ponudbe v ogl. odd. }>od »Industrija«. 11294-1 VEC TRANSPORTNIH DELAVCEV sprejme tovarna >lJten«ilia<. Ljubljana. Rudnik 24. S stanovanji ne ra z pol a ca mo. 11293-1 ZAPOSLITEV DOBT administrativna mor. r.a srbohrvatsko korespondenco 7. znanjem enega tujega jezika. -Ponudbe v osrl. odd. pod »Sposoben*. 11292-1 ISCEMO GOSPODINJ. POMOCNICO k tričlanski družini. Ponudbe, na na«lor: Lejko Jo-?.e. nižja gimna- zija, Medvode - Premka. R-1577-1 'GOSPODINJSKE POMOCNICE, ki imajo lastno stanovanje v Ljubljani. «prejine Gos-podin jski biro, Trubarjeva e. 8. 11281-1 GRADBENI RISAR. ve>šč fotografskih del. želi primerno zaposlitev. Ponudbe pod >!. avgust« v ogi. odd. 11276-1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO z večletno prakso, sprejme tovarna »ZMAJ*. Šmartinska cesta štev. 2*, Ljubljana. R-1580-1 ISCEMO TAJNICO. Pojroj: srednješolska izobrazba in znanje strojepisja. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Takoj c. R-1579-1 ZA ZADRU7.NO EKON^’HJO sprejmemo upravnika. Pontidbe p<*šljite do 10. junija na KZ Stari trp pri Rakeku. R-1378-1 »OLJARNA« tovarna tehničnih olj, Ljubljana, Tovarniška ul. 41, sprejme VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za transportna dela. Tarifna postavka od 40. do 46 din na uro. Nastop takojšen. Pismene ali osebne ponudbe sprejema tajništvo podjetja. 3059-R SLUŽBO DOBI PLETILEC za Rasc-hel stroj-e. bodisi * Srednjo tehniško tftkslilno Sol« ali pa žp mojster s prakso. Naslov v ojr!. odd. R-1563-1 SLUŽB«) DOBI v Ljubljani tekstilni TEHNIK - BAR VAR. bodisi že s prakso ali' kot začetnik. - Posio j: Y€?el.ie .do tega dela. — Naslor v ogl. otlrl. R-15A4-1 UPOKOJENCA - DELAVCA, sprejme Trpov. podjotje z živili »Grmada«, Ljubljana, Celovška c. 34. R-15<>2-1 TRGOVSKE POMOČNIKE -ICE špecerijske stroke sprejme za non siop •poslovalnico trsov, (»odjetje >KAf(_>-NAr. Ljubljana, Borštnikov trg 3. JaTite se osebno ali pismeno. R-1541-1 STROJNEGA TEHNIKA za tehnično pripravo in stalisliko. OBRATNEGA KNJIGOVODJO z večletno prakso, po možnosti v avtomobilski stroki, sprejmemo ta-koj. Služba v Ljubljani. Plnra po tarifnem .pra-vilni.kii. Ponudbe dostavite v 05I. •odd. pod »Sodobriostc. R-15A0-1 FINANČNI KNJIGOVODJA -KINJA s prakso v deviznem poslovanju, dobi takoj službo. Plara po tarifnem pravilniku. >A?ro-prorres<, zastopstvo inozemskih podjetij: Ljubljana. Titova 19/VII. R-1559-1 • ••••«• J • • i • Upravni odbor podjetja : • UMETNI KAMEN • • • • ; i v Rogaški Slatini, tel. 3, i razpisuje delovno mesto : I TEHNIČNEGA VODJE | • „ . • • Pogoja: gredbeni inženir Z • ali tehnik s prakso ali z j • zanimanjem v stroki • • umetnega in naravnega : j kamna. Plača po j • tarifnem pravilniku • • ali dogovoru. j i 3062-R i KLEPARSKEGA VAJENCA sprejmem. Kleparstvo, Vegova b - Ljubljana. 10090-3 DVA VAJENCA ZA ELEKTROINŠTA-LACIJSKO OBRT s-prejmemo talcoj. ElekTropodjctje Bohinc Pavel. Ljubljana. Samova 22. tel. 30-743. 10831-3 VAJENCA SPREJME KROJAŠKI SALON’, Moda-elegant, Celovška 44. 11055-3 VAJENCE v uk za avto-kleparje, sp rej me m. Ritonik ar M atevž, Visoko 72. p. Šenčur. 10S76-3 ELEKTROPODJETJE EDI SNOJ, Strossmayerjeva 4, Ljubljana, sprejme takoj 3 vajence elek-troinštalaterske stroke. Predpogoj : 4 razredi gimnazije. 11139-3 2 VAJENCA za kleparsko obrt sprejmem. Anton Fuchs, Ljubljana, Gosposvetska c. 16. 1115«-3 MIZARSKEGA VAJENCA sprejme takoj Gvardjančič Dušan - Gorenja vas, Reteče. Skopja. Loka. 11222-3 DVA VAJENCA za elektrostroko takoj sprejmemo. Pogoj: 4> gimnazije. Tiiekiromouter, Stari trg štev. 15, Ljubljana. 11193-3 VAJENCA za soboslikarstvo in pleskarstvo sprejmem. Ambrožič, Krakovski na&ip 2*. U2C2-S NOVA, NERABLJENA OPREMA za kombinirano sobo pooftni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Ogled do 10. ure dopoldne, v soboto in nedeljo ves dan. 10935-4 NOVO MOTORNO VODNO ČRPALKO prodam, kapaciteta 80 1 na minuto za višino 52 m. — Naslov v ogl. odd. 10934-4 .••••»•••••••••••••••••••••••■••■•a •••••»* • j V zvezi z uredbo o *o- • spodarjenju z osnovnimi • sredstvi gospodarskih i organizacij čl. 50, 51 in : 52 (Uradni list FLRJ j št. 52/53) t RAZPISUJEMO • • prodajo naslednjih • osnovnih sredstev: : 1 pisalni stroj znamke ? JAPY i 1 pisalni stroj znamke i REMINGTON ? 1 pisalni stroj znamke • MERCEDES z električ-j nirn priključkom. • Interesenti naj se javijo T pri »VELETEKSTIL« : trg. podjetje s tekstilom : na debelo, Ljubljana, • T Nazorjeva ulica št. 4. • " Rok do 1. avgusta 1957. a ! 3058-R • • 2. /••■•■••t DAMSKO KOLO, italijansko, ugodno prodam. Naslov r podružnici St' Koper. 10911-4 MOTORNO KOLO »PtTCH*, 250 ccm S 4, generalno popravljen, prodam. Vprašati po 14 uri: A. L.; Ljubljana, Trubarjeva cesta 24/IL, desno. 10905-4 SAMSKO SOBNO POHIŠTVO, ple-skano. dobro ohranjeno, z žimnico in mrežo, ugodno prodam. Bizjak, Črnuče 54. 10902-4 PSICO, volčje pasme, dober čuvaj, predam. — Foršek, Požarje, Ljubljana. 10901-4 RADIO »SAVICAt, 4 mesece rabljen, proda m. Zglasiti se vsak dan od 10. do 20. ure. - Ciglar Aleks, šmartinska 21. 10S96-4 VPREŽNO KOSILNICO, inozemske znamke, skoraj novo, prodam. Kožuh Pavle. Škofja Loka, Poljanska št. 10. * 10892-4 BETONSKA HLEVSKA OKNA z vrn-tilacijami. prodam. Cihlar, Savlje Sr. 2. telef. 3*22-173. 10591-4 OTROŠKI POLGLOBOK VOZIČEK -prodam ; a 7500 din. Jereb, Sta nežice 62. Šentvid. J0SR9-4 LEP INOZEMSKI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Sušnik, Javorškora ulica 7. 10SS7-4 MOTORNO KOLO >MOPED« v odličnem stanju, prodam* ali zamenjam za >Vespo< ali >Lambreto< 150 ccm, novejšega tipa, proti doplačilu. Avguštin Miha, Suhadole — Komenda. 10885-4 • • ^ • Mestna plinarna • v Ljubljani ! i je dobila večjo količino : f plinskih kopalnih peči ; • (avtomat Junkers). i • Kopalne peči so na raz- • • polago v našem podjetju « ? na Resljevi cesti 34. * ? 3042-R i • • *••••'*•* •••••••#• ••■•••••» •#••••• STABILNI »DIESEL« MOTOR, 8 KS, in startec »Avtolite« 12 W., 10- zob, prodam ali zamenjam ra protivrednost. Zminec 19, Škofja Loka. l#8T*-4 VOZIČEK - DIRCO, prodam. Galje-viea 212. 10877-4 OSEBNI AVTO LANCIA APRILI A -Cabriolet. ugodno prodam. Mačkova ulica 2/IT. 10S74-4 GUMI VOZ, 1» col, S tone, prodam. Savlje 17. 10872-4 KRAVO z drugim teletom, prodani. Kozarje H. 10Sfc7--i ŠPORTNI VOZIČEK, nizek, prodam. Mihelič. Djakova 16, Litostrojski bloki. 10863-1 STRUŽNICO. VRTALNI, BRUSILNI STROJ t. lastnimi motorji, kompre-sor, elektro- in avtojren^ki \arilni aparat ier razno mehanično orodje, kompletno za dclavnico, po ugodnL ceni, prodam. - Naslov v jj plb-ii 10S49-4 BREZHIBNI 1 TONSKI TOVORNI AVTOMOBIL zamen jam za osebnega ali za d-obro ohranjeno motorno kolo. Doplačilo laliko v razni ob-liki. Samotorčan Slavko, \rhnika štev. 9. , 10?47-4 NOVO MIZARSKO MIZO, kombinirano, s tračno žapo in stružnico, prodam. Semikar Leopold, (.linra 24. p. Šentvid n. Ljnblj. 10844-^ TELICO. 8 mesecev brejo, prodam. Sneberie 21. 10S43-4 SPALNICO - RABLJENO, poccni prodam, tudi -posamezne dele. - Kole, Staretova 13’a. Trnovo. 10S39-. AVTO »FIAT nOOt (topolino). v odlic. stanju, prodam. Na-lov v opl. oilri. Tnformaiiie od 7. do 13. ure. Tel. štev. 31-270. 10534-4 MOTORNO KOLO znamke D. K. 'V. N. Z. 350 eern. dobro oliranjeuo, lipodno prodam. Orlod vsak d^n v M>ns5ii. Kidričeva 34. 10S29-4 GUMI VOZ. 3 tone. uporaben tudi priklopnik, prodam ali zamenjam za lažjesra. A iktor "\0j5ka, Foriirci 10521-4 GOSTILNISKI T>'VF.XTAR: mize, stole, točilno mizo (šank) decimalno tehnico, .veliko kuhmi-sko kredenco, vrtne sfcole in mize, kuhinjsko posodo, stropne svetilke, vinske sode usodno prodam. Klemenčič. Krekov trg št. 11/11, soba 1 (gostilna Frlinc). 11105-4 KOi.O za dečka. 7—15 let. in temno moško ORI.FKO uitodno prodam^ -Riharjeva 1 IT 1123.1-4 MO«KO ŠPORTNO KOLO prodam. -Celov = ka ce = ta 11232-4 AVTO CHEVROLET, 3 tone. prodam na obroke. Ponudbe pod >L"orlno( v ocl. odd. 11228-4 TEKSTILNA INDUSTRIJA »PETAR DRAFŠIN« BEČEJ proda polstabilni parni stroj zaamke »Assmann-Stocker Stutgart« z generatorjem, leto izdelave 1928. Ogrevna površina 27.60 m2 pritisk 12 atm., •noč 120 hp - 240 obratov, generator 150 KW amp., napetost 220/380, obratov 1000. Cena 4,000.000 din. Stroj v pogonu si Jahko ogledate vsak dan, razen nedelje. Demontiranje bo 15. VIII. t. L 2976-R ■PISALNI STROJ v brezhibnem stanju u podu o prodam ali zamenjam za motor "0 ccm. Naslov v oglasnem oddelku. 1122ti-4 STROJČEK za pobiranje tanK, skoraj nov, ugodno prodam. Bradeško, Poljanška c. 39. Ljubljana. 11223-4 POCENI PRODAM NOVO KUHINJSKO (moderno) KREDENCO in dobro ohranjen D1\AN. - Naslov v opl. odd. 11221-4 OTROŠKO POSTELJICO z žimnico, novo, poceni prodam. Popovič, Trdinova S/III. 11219-4 OTROŠKI VOZIČEK, elepantni. inozemski, kombiniran, naprodaj. Informacije: tel. 21-698 in naslov v Opl- Odd. H21S-4 MEHANIKA ZA MOTORJE in osiale mehaniine Mroke sprejmenKi. Mehanična delavnica -Ilirija«, Celovška cesta 50, dvorišče. 11217-1 MOTORNO KOLO 300 ccm, repistri-rano, in RADIO prodam. Celovška cesta 63 — dvorišče. 11216-4 ’ ŠPORTNO KOMPLETNO KOI.O, novo, damsko, prodam. Mehanična delavnica >Ilirija«, Celovška cesta^.,(l# dvorišče. lil -,1|. 11215-4. LICITACIJA Vojne pošte št. 9685 -11 Ljubljana Vojna pošta št. 9115 - 11 Ljubljana r a k p i s u j e prvo pismeno licitacijo za oddajo gradbenih, instalacijskih in obrtniških del za izgradnjo objektov visoko* gradnje, in sicer: a) IZGRADNJA OBJEKTOV V LJUBLJANI v skupni vrednosti 49,500.000 din. Licitacija se bo vršila 20. junija 1957, ob 8. uri. b) IZGRADNJA OBJEKTA VISOKOGRADNJE V MARIBORU v skupni vrednosti 18,000.000 din. — Licitacija se bo vršila 21. juniju 1957, ob 8. uri. c) IZGRADNJA OBJEKTA VISOKOGRADNJE V ČRNOMLJU v vrednosti 5,000.000 din. — Licitacija se bo vršila 22. junija 1957, ob. 8. uri. Projektni elaborati so interesentom na vpogled v pisarni Vojne pošte 9685-11 Ljubljana, kjer se lahko dvignejo tudi predračuni, in sicer od 5. junija 1957 dalje od 7. do 14. ure. Ponudbe v zapečatenih kuvertah dostavite po pošta ali neposredno v roke licitacijski komisiji pred začetkom licitacije. K.' ponudbi se mora predložiti dokumentacijo, predpisano s Pravilnikom o oddaji gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ, št. 13, z dne 27. marca 1957). Licitacija «e bo vršila v prostorih Vojne pošte it. 9685 -11 Ljubljana, Metelkova ulica 2. 3003-R IZ PISARNE VOJNE POSTE 9685-11 LJUBLANA * OMARO ZA OBLEKO, knjižno omaro visoko, ugodn-o prodam. Kotnikova 15/11, levo. 11023-4 MOŠKO KOLO v uporabnem stanju, prodam za 10.009. Livarska ulica 3/1. 11006-4 DOBRO OHRANJENO OTROŠKO POSTELJICO s predalom in z žimnico, prodamo. Ogled v nedeljo od 9. do 12. ure v Slapničarjev! ul. 7, pritličje. 11014-4 LEPO KUHIJSKO KREDENCO, mizo in otroško posteljico, zelo ugodno prodam. Privoz 16 (Pru-le). 11038-4 BANJO, PROSTOSTOJECO emajlirano in želez j e za levi štedilnik z bakrenim kotličkom, prodam. Pollak, Zupančičeva 7 «111- 11042-4 KOTEL BRZOPARILNIK 150 litrov, skoro nov ter razna vrata, okna in drug gradbeni material, preda podjetje »Mesoizdelki« Ljubljana. 11040-4 ZENSKO KOLO »Durkopp«, dobro ohranjeno, pfodam. Naslov v ogl. odd. 11044-4 NOTA OKNA, vrata in stoli, naprodaj. Patrih, Dolenjska 6. 11043-4 MOTOR 25o cera, prodam. Jereb Anton, mehanik, Vodice, nad Ljubljano. 11052-4 MOTORNO KOLO ZNAMKE DKW 250, ugodno prodam. Na račun vzamem tudi kolo. Šinkovec, Celovška 22. 11051-4 KUHINJSKO OPREMO, malo rabljeno, prodam. Celovška c. 275. 11053-4 OPEL O LIMFI A, štirisedežni, poceni naprodaj. Naslov v o gl. odd. 11054-4 GLOFOK OTROŠKI VOZIČEK, rdeč — ugodno prodam. Videnšek. Ravbarjeva 9/1. 11005-4 DETELJO LUCERNO na površini 1.60 ha (tri košnje) ugodno prodamo. Interesenti naj se zglasijo v dopoldanskem času v Domu učencev železniške šole, Ljubljana. ob kamniški progi! Kmetje, ne zamudite ugodne prilike! 11065-4 O TROSKI VGzlCtK, globok, z vložkom, prodam. Titova 95. pri-_tljčje, Ljubljana. 11064-4 VOZI C Eli.-D IR C O prodam. Malejeva 23,* klet. Kodeljevo. Ogled od 7.-1-?. ure. 1106-3-4 ME-SALICO ZA BETON 250 in za omet 150 litrov prodamo po zelo ugodni ceni soc. in privatnemu sektorju. — Ogled v skladišču Transjug, Ljubljana. R 1543-4 GENERALNO POPRAVLJENE kamione 3 in 5 ton. bencinski in diese] Mercedes motor, velika k.pper naprava, dele motoria prodamo. Avto delavnica, Babo-niceva 2, Zagreb. r 1548-4 DIFERENCIAL ZA FIAT 150a proda društvo Ljudske tehnike »Motvoz :n platno«, Grosuplje. Informacije in ogled v tovarni »Motvoz«. ~ R 1540-4 FIAT 1500 C AB RIO LET. izven serije, v najboljšem stanju. Dro-aam. Poizve se: Zgur, Vrhovce-va 83. 10731-4 AVTO »ADLER J"UXIOR», zelo dobro ohranjen, prodam ža 350.0*10! Tekavec. Gradišče 4. 10S2G-4 MALO RABLJENO MODERNO KUHINJSKO FOHIŠTVO prodam. Naslov v ogl. odd. Ogied Od 15.—'16. ure. 30923-4 VESPO PRODAM. Ogled vsak dan od 6. ure dalje. Drinovec, Resljeva 31. Ljubljana. 13016-4 Športni voziček na kroglične ležaje, nov, prodam. Aljaževa 5-1. 11023-4 TRAVERZE, 3.30 m dolge, profil 16, prodamo. Partizan, Narodni dom. 11029-4 MOTOR »GUZZI« 5^0, novejši, proda Brank, Celovška S9, Ljubljana. 11015-4 PORCELAN, predvojni, jedilni, kavni. Čajni, poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. 11059-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO. novo. prodam. Klemenčič Lojz, Prešernova 15. pritličje. 110S1-4 PUCH-ROLERj skoraj nov, . prodam. Ogled od 15.—13. ure pri Finžgar, Gosposka 4. 11032-4 ELEKTRIČNO VODNO ČRPALKO znamke Mimot Garvens\verke Wien z avtomatičnim stikalom in zračnim rezervoarjem P3 3.4 3?-9-223 W Amp. 2.4-4.2 Lit-min. 60-90. prodamo. Hišni svet, Šentvid 20. Ljubljana. 110S2-4 OKNA, BOROVA, nova, 2X1.30 in 1.20X1.30, primerna za delavnico, in nekaj vrat ugodno prodani. Funtkova 25. Stožice. 11081-4 2 POSTELJI, otomano. 2 klopi, kuhinjske (kot), žensko kolo zaradi selitve prodam. Naslov v ogl. odd. 11076-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, z žimnico, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 11075-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »Scsn-dalli«, 120 basov, 7-f-2 registra, novo, pripravno za jazz orkester, prodam. Goričar, Trubar-jeva 27-1II. 11074-4 POHIŠTVO, staro, trd svetel les, prodam. Kamniška 13, Ljubljana. 11073-4 MOTORNO KOLO NSU 250 OH v , v odličnem stanju, prodam. Sa-ranovičsva 12. 11072-4 NOVO MOŠKO KOLO, športno, prodam. Ogled v dopoldanskih urah. Mala čolnarska 10-1. 11071-4 GUMI VOZ 3 tone prodam. Ogled popoldne in v nedeljo dopoldne. Predjamska 24. iioto-4 MOTORNO KOLO FUCH 250 ccm MOTOR »MOSQUITO«, malo rab- RAZDELILNI STROJ za pekarijo ljen, proda Vidmar Stanko, Tržaška 53. 11191-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v ogl. odd. 11190-4 KOŠNJO SENA in nov gumi voz prodam. Trnovski pristan 20. 11184-4 ZENSKO IN MOŠKO ITALIJANSKO KOLO, v dobrem stanju, ter otroški, športni, zložljiv voziček, prodam. Ljubljana, Jesenkova 2 — priti, desno. 11183-4 FORD E. 4-sedežnl z rezervnimi deli, v dobrem stanju, registriran za 1957, zelo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 11182-4 BIANCKI — MOPED, malo rabljen. prodam. Naslov v ogl. odd. Mrak Peter, Lj. Tržaška 90. 11181-4 ZENSKO KOLO »ADLER«, malce rabljeno. naprodaj. Poljanska cesta 39, dvorišče, pri Prepeluh. 11179-4 RADIO ugodno prodam. Medved, Levstikov trg 6. 11174-4 DEŠKO KOLO /.a starost od 5—K) let. Krasno ohranjeno, ugodno prodam. Kremžar. Šentvid 74. iLa 25 delov, prodam. Krašovec St. Šentvid Stična _ 57. 10959-4 »rvAFr« sivALiVl dTnOj. u i> v, moški, in novo. »HOHNER« klavirsko harmonikow 60 basov, prodam. Zanoškar, Prešernova c. 15. 10957-4 PODZEMNI KABEL N KB A 2 x 2/5, in žensko kolo, v dobrem stanju, ugodno prodam. ANDLOVIČ, Gregorčičeva 3 (dvorišče). 10956-4 ETAŽNO PEC z litoželeznimi radiatorji in kombiniran štedilnik na plin in drva, prodamo. - Poizve se pri hišniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17. 10954-4 ZENSKO KOLO. nemške znamke, dobro ohranjeno, in ležalno zofo z žimnico, prodam. Trubarjeva c. 63. 10951-4 ŠPORTNO ITAL. KOLO prodam. - Pri vratarju Opere. 19950-4 ŠIVALNI STROJ vdelan v omarico, skoraj nov. prodam. Baligač. Beethovnova 14. 10945-4 OTROŠKI VOZIČEK, siv, tapeciran, skoraj nov. in košarica « stojalom, prodam. Subelj, >5em7 o KODO 250 ccm NSTj! skoraj novo, prodam. Informa- LOMO Celje. UrS’ Pri Ogled ®E3f? Prodam kavč. - * —' — — j * *- . Xlfv u —'Z HLADILNO OMARO za trofazni tok. 160 L. prodam. Oeled in po- STROJNIKA — veščega T«iri«vaiija Črpalk — sprejmemo takoj. Nastop službo- takoj ali 1* julija. Plača po uredbi. Samsko stanovanj© in hra-uia na razpolago. Interesenti naj se javijo pismeno na Upravi Zdravilišča. Cateške Toplice. R-1557 « ZA 100.000 DIN, prodamo osebni avtomobil v votznem stanju. Naslov v ogl. odd- 112S6-4 FIAT : TOPOLINO, Liferwagen, prodam. Naslov v ogl. odd. 11265-4 MOPED H>IW, dobro ohranjen, prodam. Drenikova 37. 11264-4 ELEKTRIČNO ŠPECERIJSKO TEHTNICO, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11270-4 GRADBENO BARAKO, 4x8, krito z opeko, ugodno prodamo. Vprašajte tel. 38-231 Inf. 467 ali 412. 11260-4 PISALNI STROJ kovček »Olim- pia-Plana, prodam. Trubarjeva cesta 6/1. 11258-4 Kav C, tčjjcciran. . za dve osebi, crn — šlerafija. kopala« hrastovo kad in knjigo veš ko prešo, prodamo. Ob Ljubljanici št. 64. 11165-4 BLAUPUNKT »GRANADA* poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 11163-4 »OLVMPIA*. model 52, prodam. Naslov -r ogl. odd. 11162-4 OTROŠKO POSTELJICO, veliko —' ueodno prodam. Teslova ulica 27, Mirje. 11161-4 DOBER RADIO »EUMIG«. prodam. Na vpogled v radijski delavnicj v Vošnjakovi ulici. 11152-4 MOTORNO KOLO »STANDARD« 200 ccm. v odličnem stanju, ugodno prodam. Kopališka 5. 11147-4 MALO RABLJEN ŠIVALNI STROJ, pogrozljiv, prodam za 60.000 din. PerČeva ulica 13/1.. Moste. 11146-4 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ »ADLER«, dobro ohranjen, prodam. - Gerčer, Zalog št. 139, »Silos«, Ljubljana -Polje. 11144-4 ŠTIRI A. 2.-PANJE * družinami, in TOČILO, prodam. - Unetič Anton, Bušeča vas, Cerklje ob Krki. 11143-4 MOTOR. »TRIUMF«, 200 ccm. v dobrem stanju, prodani. - Naslov v ogl. odd. 11142-4 TOPOLINO z novim strojem in norim menjalnikom, z ogrevanjem, na novo lakiran in tapeciran ter brezhiben. prodam. _ O sled po 14. uri. Naslov v upravi SP ali na telef. št. 20-710. —4 NOV ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK *To-bi« prodam za 29.000 din. Ozled: Tehniška srednja šola, Guličič — dopoldne. 11253-4 STROJ za napravo STREŠNE OPEKE prodam. Naslov v ogl. odd. 11230-4 ŽELITE UGODNO KUPITI rabljena motorna vozila, stabilne motorje, agregate, orodne -troje? Obiščite »Aiitotrg«. Ljubljana, Djakovičeva 4. - Predstavništvo Autotehne Za-■ greb. R-1571-4 -PLINSKI (butan) ŠTEDILNIK, stoječ, prodam. PretnerV Štrekljeva ul. 5. R-1570-4 MOŠKO KOLO poceni prodam. Vprašajte pri vratarju »žičnice«. Tržaška c. 49, Ljubljana. 11249-1 PIANINO, dober, prodam, ponudbe pod »250.000* v ogl. odd. 11247r4 LEP ŠPORTNI ZLOŽLJIV OTROŠKI VOZIČEK, inozemski, prodam. M. Sitar, Ljubljana, Kolodvorska 11. 11245-4 STROJ ZA ROBLJENJE PLOČEVINE (SipgpJmaschine), prodam. Na«lov v'ogl;' odd. 11242-4 MOTORNO KOLO >BMW 350«, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 11240-4 ZAPRAVLJIVČEK, nov, s tapeciranimi crd^ži (»folgumami«), kroglični-ležaji. prodam. Ogled: P.odica št. 21 — pri Domžalah. 11241-4 KOŠNJO SENA in -VOZ zapravljivček prodam. Poizvedbe: Trnovska ulica 9, Ljubljana. 11239-4 »SINGER* ŠIVALNI STROJ, r dobrem stanju, prodam. Poljanska U, priti., od 13. ure -dalje. 11237-4 BOLNIKI! FOTELJ (kjoset), nor. prodam. Naslov r ogl. odd. 11236-4 AVTO-RADTO »PHILIPS«, nov, pro-;.,dam. Ljubljana.- Borutova 9, • visoko pritličje, levo.* 11313-4 NSU - MOPED prodam. Titova cesta št. 1S7. 11312-4 EM MOTOR HOREX 350 ccm, v odličnem stanju, zamenjam za nekaj gotovine in smrekovih desk, 25 mm. -Vadnjal Maks, Zbašnikova ulica 1*. Kolezija. 10S71-6 MOTORNO KOLO DKW 350 ccm. zelo dobro ohranjeno, pred letom uvoženo, zamenjam za majhen osebni avto ali prodam. Ponudbe na SP Brežice pod »Zamenjava.. ZAMENJAM AVTO MERCEDES 179 Cabriolet, generalno obnovljen (novi les), za Olvmpio. Fiat lioo. Volksvvagen.. ali prodam. Kučan, Celje, Zidanškova 21. 11323-« ODLIČEN, general, obnovljen. AVTO Opel-Kadet zamenjam za lastnino dvo- trisobnega, lepega stanovanja. Ponudbe pod »Vseliivo« lic . j, k “------------ v oftl. odd. 11297-6 odličnem stanju, zaradi NOV KRZNEN PLAŠČ - DIHUR ali ler«. Ponudbe v ogl. odd. pod »P«. 11132-4 SPALNO ZOFO prodam po zelo nizki ceni. Dolenjska 33-1. 11125-4 PIANINO »STEINIVAT«, zelo malo rabljen. krasno ohranjen, prodam. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Pianino*. 11124-4 ORIGINAL ZEPHIR PEC prodam. Modistinja Šinkovec, Pod Trančo 2. 11119-4 VPREŽNO KOSILNICO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 11118-4 MLADE NEMŠKE OVCAR-JE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. — Sedej. Ljubljana. Eipprova 9. 11117-4 MOTORNO KOLO DKW 209 ccm v odličnem stanju, registrirano za L 1957. ugodno naprodaj. — Pečirer. -Tamova 38. 11118-4 RAZTEGLJIVA MIZA, dobro ohranjena, naprodaj. Ogled od 15.—18. ure. Naslov v ogl. oddelku. 11114-4 RADIO »ORION« ugodno prodam. Streliška lOa, Ljubljana. 11113-4 DVE MOŠKI KOLESI znamke Rog in Zenith prodam. Poizvedbe v nedeljo pri vratarju, Cankarjeva l (Bata). 11112-4 NOVO ZENSKO KOLO prodam. Ogled od 15.—17. ure. Gol j ar, Pražakova I. 11110-4 MOTORNO KOLO DKW 350 ccm s 'teleskopi, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Hrastar, Cesta dveh cesarjev 34. mo7-4 MOTORNO KOLO DK1V 93 CCm. odlično ohranjeno, poceni prodam. Hočevar Ciril, Kladezna 1. 11105-4 TRAVO prodam. Jesihov štradon St. 34. 11172-4 JEDILNICO, starinsko (alt-deutsch), zelo lepo, odlično ohranjeno in krasno stoječo salonsko uro zaradi selitve prodam za 40.000 din. Naslov v ogl. odd. 11157-4 MOTOR D KIV 350 ccm s prikoiico, z rezervnimi deli, ter nov šivalni stroj Singer, prodam. Rizmal; Griže pri Celju. 11326-4 ŠIVALNI STROJ »GRUTZNER«, zelo dober, pogrezljiv ter kavč, moderen, orehova politura, prodam, tudi na barirani ček. Jerman, Jesenice, Gosposvetska 28. 11318-4 KRASNO SPALNICO, oreh emi-tacijo, prodam. Mizarstvo 2ab-jak 14. 11165-4 i-letno čistokrvno psičko, irski seater, prodam. Hronek, Maribor — Gosposvetska 37. MOTORNO KOLO VICTORIAW— SACH, 93 ccm, lepo. z majhno okvaro, predam. Naslov v ogl. 11307-4 PISALNI STROJ »REMINGTON« ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 11305-4 TEHTNICO na uteži do 10 kg in nekaj kg morske trave, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. STOJEČE OGLEDALO (70x158 cm) in ročni voziček, nosilnosti 59 kg. prodam. Kočevar, Jamova 41 • 11300-4 vespo — prodam; ogled ■ vsak dan dopoldne do 12. ure. razen nedelje. Galie Janez, Berneker-jeva 7. Ljubljana. 11299-4 OPEL-KADET, generalno obnov- bmezni naprodaj. Ponudbe pod »Perfektni voz* v ogl. odd. 11296-4 POSTELJICO, inozemsko, krom'-rano, za otroke do lo let, prodam. Pogačnik. Njegoševa 15 T. jino-i MOŠKO ITALIJANSKO KOLO, prodam. Bobič Alojz, Gradišče st. 14. dvorišče. 11Z88-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, prodam. Ponudbe pod »Ugodno« PIANINO ali KLAVIR kupim. - Ponudbe z navedbo cene v podružnico SP Kranj pod »Takojr. 16973-3 ŠTEDILNIK, nevzidljiv, rabljen, večji format, kupimo. Ponudbe na Pekarno, Celovška 69. 10940-5 STROJ ZA HOBLANJE kupim. Ponudbe s kratkim opisom in cer.', pošljite pod »Mizarski« v oglasni nddel«*k. R-1-3Ž-., DOBER PIANINO, kupim. Opis z navedbo cene na: Ing. Šegula, Celje, Ljubljanska 39. 11321-5 MANJŠI AVTO, osebni, tudi v nerabnem stanju, kupim. Petkovič, Jesenice, Prešernova 29. , 11319-5 ZENSKO ŠPORTNO KOLO kupim. Cena do 35.000. Ponudbe k vratarju tiskarne »Slov. poročevalca«. -5 MOTORNO KOLO od 200 ccm naprej, novejše tipe, kupimo. Kmetijska zadruga, Lubečna pri Celju. R15S5-5 MOTORNO KOLO kupim. Ulipl Vlado, Lubečna pri Celju. R 1586-5 BLOK ZA AVTO »FIAT« 11SJ ler o?ta!e dele, kupim. Emil Kavber. Elomžale. Kamniška c. 6. 11267-5 BATERIJSKI RADIO s transistorji, ■prenosni, kupim. — Ponudbe pod »Transistor« v ogl odd. 11256-5 KUPIMO IZ VSEH SEKTORJEV LASTNIŠTVA razna rabljena motorna vozila, -stabilne motorje, orodne stroje, agregate in pribor. AUTOTRG, Ljubljana. Djakovičeva št. A. Predstavništvo Autotehne Zagreb. R-1572-5 MIZARSKO FURNIRSKO STISKALNICO (prešo) kupimo. Splošno mi-zn-stvo Mrdvo-dc 11? * S - 3 iJiHsari HIŠO, po možnosti 7 vrtom, v Kopru, Piranu ali Portorožu, kupim. Štepec, Ljubljana, Cojzova c. 2. 10926-7 HIŠO, enostanovanjsko, z lepim vrtom v Murski Soboti, poceni prodam. Ciril Metodova 3. 10855-7 TRAVNIK, goveje seno, v izmeri 13 tisoč kv. metrov. Rakova jelša — ugodno .prodam. Pismene ponudbe pod »40 tnkoj« v ogl. odd. 10753-7 DOSMRTNO KUPIVA BREZ ZAMENJAVE vseljivo enosobno STANOVANJE, kjerkoli v .Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Priletna zakonca*. 10787-7 STAVBENO PARCELO 2000 m?, pri Zbiljskem jezeru, po ugodni ceni nrodani. Naslov v o el. odd. 10282-7 POGOZDENO GRADBIŠČE 7 centru Opatije, avtocesta, elektrika, voda. kanalizacija, orodam. Musanič, Bijeka, Tiziane 20. R-1521-7 Ccs dva ha OBDELOVALNE ZEMLJE, z gospodar. ^ poslopjem, primerno za samostojno gospodarstvo, v industrijskem kraju, prodam. Ponudbe ood »Gorenjska« v ozla=ni odedplek. 10746-7 DVODRUZTNSKO HIŠO * njivo, v bližini Maribora, primerno za obrtnika, menjam za hišo z vrtom v oeftrn trea ali vasi na štajerskem. ce» -- Pismene -oonudbe naslovite podružnici SP Ptuj pod »Zamenjava*. 10921-7 OBRTNO STANOVANJSKO HIŠO v ?irsem centru Ljubljane, ueodno prodam. Naslov v ogl. odd. 10908-7 ZA JUNIJ. JULIJ in AVGUST oddam dve sobi. šp«t postelj. Cena nizka. Bled. Naslov v ogl. odd. R-1533-7 V ŠMARTNEM - LITIJA. 15 minut od nsnjarne. naprodaj HT>A z njivo, sadovnjakom, 70 a. ob cr«ti. sončna lega. Tstotam naoro-daj ločena parcela, ca 1 ha. Naslov v oglasnem oddelku. 10897-7 ENODRUŽINSKO VILO v centru mesta Celja, ‘z vrtom, prodam. - Naslov v ogl. odd. 10894-7 HIŠO V OKOLICI LJUBLJANE, kupim« Prevzamem tudi prevž.itkarja. * Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 10369-7 ZELO LEPO STAVBENO 'PARCELO, okolica Škofja Loka, prodam. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod >7j-dajmo«. 10857-7 ZEMLJIŠČE ZA AVTOGARAZO kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Ljubljana 1957«, v ogl. odd. 9330-7 HIŠO Z VRTOM, vseljivo, velik lokal za obrtnike, prodam. Poizvedbe od 14.—15. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 10852-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Kamnika, v bližini. železniške postaje — prodam. Informacije pri Sfele, Kamnik ali Grm, Ljubljana, Ce«ta na Brdo 27. 10835-7 DEL HIŠE Z LOKALOM ali delavnico. kupim (tudi posamezno). Ponudbe s ceno pod »Takoj« v ogl. oddelek. 103^-7 DOBRO OHRANJENO VILO na morju: vseljivo takoj, prodam. Obrnite se na Nikšič — Omišalj, otok Krk. 11030-7 HIŠICO ALI STANOVANJE V Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 11047-7 PARCELO ZA ENODRUŽINSKO HIŠICO, kupim. Ponudbe pod »Ljubljana* v ogl. odd. 11048-7 ISCEM SOBICO, v prostem času pomagam v gospodinjstvu ali grem kot sostanovalka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena*. 1102O-9 VSELJIVO VILO ali večje komfortno stanovanje v Ljubljani kupim. Resne ponudbe pod »Gotovina« V Ogl. odd. 11090-7 NOVOZGRAJENO ENODRUŽINSKO — komfortno VILO, vseljivo, delno na dolgoročno odplačilo v 30. letih in enonadstropno enodružinsko hišo z lepim vrtom, vseljivo v Ljutomeru. proda Realitetna agencija, Murska Sobota. R 1553-7 ZAZIDLJIVO PARCELO pri Dolenjski cesti ugodno prodam. Ponudbe pod »Ceno- v ogl. odd. . 10944-7 ENODRUŽINSKA HIŠICA t Ljubljani, delno podkletena, z vrtom (park), takoj vseljiva, 10 minut od trolejbusne postaje, prodam. Cena 730.000 din. • Naslov v oglas. odd. 10994-7 V CENTRU CELJA JE NAPRODAJ ETAŽNO 4-SOBNO STANOVANJE, 3 sobe. kuhinja, v septembru 1057 vseljivo. Naslov SP Celje.. 10972-7 MAJHNO HIŠICO z vrtom v Celja. Zagrad, prodam. - Naslov SP Celje. 10971-7 ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom, v Novom mestu, znmcnjam za enako v Ljubljani. - Naslov v oglasnem oddelku. 10966-7 HIšA: DVE SOBI. kuhinja, dve kleti. 53 a njive, 12 a vinograda, skupa j 65 a. prodam za 600.000 din. Poizve §e Lina? Antonira. Harinja vas 18. p. Otočec ob Krki — pri Novem m«.**« 10940.7 DVOSOBNO STANOVANJE kupim. V zameni avo imam enosobnega. Ponudbe pod »Upokojenca brez otrok«. 11086-7 MAJHNO. ZAZIDLJIVO PARCELO za Bežigradom prodam. Naslov v od. odd. U098-7 ZAZIDLJIVO PARCELO; 720 m?, za Bežieradom. prodam. NasTo^ v ogl. odd. 11128-7 TRTSTANOVANJSKO HlSO, bližina centra, ni v skupnosti, prodam- V mansardi užitek. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 11123-7 ŠTIRI SEDMINE HIŠE. idpalne la*t nine: delavnica, skladišče, stano- vnn.ie in vrt. ob glavni ce«ti. vzhodni* dol T itiMinne. n rod n m T>° dogovoru. Naslov r ogl. odd. 11153-7 ENOSOBNO STANOVANJE kupim s tem. da odstopim lepo parcelo * vodo. elektriko in gramozom. Ponudbe pod »Balkon« ▼ oglas, odd 11233-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v grad nii prevzamem proti polovičnemu odplačilu v gotovini in prevzamem obvezno«ti. Ponudbe ▼ ogl. odd. ooH »V Ljubljani«. 11211-7 bizam zamenjam za Lambreto, Vespo in slično, ali prodam. Ponudbe pod »Krznen plašč« v oglasni oddelek. 11265-6 POLTOVORNI AVTO »FIAT« 1500, generalno popravljen,-z novimi gumami, registriran za letd 1957. zamenjam za osebrreca ali prodam. - šaruga Franc, Mele, Slatina kadenci. R-1576-6 sip 4:8. 11103 PRIKOLICO, lahko, lepo. prodam. Kozlevčar Viktor, Poljanski nasip 43. 11102-4 DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOI.o nemške znamke prodam. Njegoševa 7-1. 11033-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, poceni prodam. Celovška '130-11., vrata 5. 11095-4 BEL KOMBINIRAN VOZIČEK, skoraj nov. in košarico prodam. Kos. Celovška cesta 14. 11091-1 Br VUN EXPOT?TF.R radio na ba-t eri j e in električni tok, prodam. Naslov v ogl. odd. 11193-4 ogl. odd. ogled Vahtar Bled — Rečica 104. LFVI ŠTEDILNIK, rje prosL^^e-la Kovin a) na dve in pol plošče, prodam. Tržaška c. 99. 10967-4 EI.EKTRICN-I MOTOR Za kemlč-no uporabo moč 5.5 k. s. in tehtnico do 500 kg na skalo, pro-r ogL odd- 19965-4 radio »pkilips«, 7-cevni in nov pisalni stroj »Continental* Snema, prodam. Cesta v Rožno dolino 22. 10961-4 BALKONSKO OGRAJO prodam. Vraničar, Bolgarska 15. 11133-4 *VI55T(?P BMW «00 ccm prodam! Ljubljana, Linhartova 7. TAT,-a it— 11283-4 nlr/L t’’1?'- odllfna; isoo km, prodam. Božic — Bolnica Gol- SS?'°tKOJ'° s P**tivami4 piodam. Livada 23. 11274-4 KOZO MLEKARICO, prodam. Dolinar Mihael, Dolenjska cesta 46 Kurivo. 11273-4 MOTORNO KOLO Ziindap 250 ccm in D K V/ 2.50 ccm. ugodno naprodaj. Poizvedbe Emonska cesta 2, pri vratarju. 11263-4 4JOOOOOOOOOOOO RffiZPEODSJS OSNOVNIH SREDSTEV Industrija obutve Planika Kranj, razprodaja naslednja osnovna sredstva: 6 šivalnih strojev znamke Durkopp 118-K, dinamo na električni tok »Siemens - Schuckert« tipa Gnf 12 a, 2,5 KW, 110 V, 23 Amp., 1300 o/min., 3 elektromotorje »USA« B 1/3 KS, 220 V X 3, 2 elektromotorja »Tehtil-mill« tipa Kt 112, 1/3 KS, 1800 o/min, vedna črpalka »Fontana«, 18 - ročna. Zgoraj navedena osnovna sredstva si lahko ogledate pri podjetju vsak dan cd 6. do 14. ure, in sicer do 15. junija 1957. Prednost nakupa imajo državna podjetja. 9021-R prryrryyyy)ryy»^a»»XO ZENSKO ŠPORTNO KOLO kupim. Cena do 35.000. Ponudbe k vratarju tiskarne »Slov. poročevalca«. -5 KONTRABAS. rabljen, kurim, tudi -popravila potreben. Ponudbe v ogl. <^dd. pod »Pol novi«. ' 10933-5 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO. italijanske znamke, kupim. Sovič Ivan; Maribor — Pobrežje, 2upan?ičeva ulica 20. 10914-5 GUMI VOZ. 15—16 col, kupim. Novak. P. Brezovica št. 55, pri Ljubljani. 10863-5 PARNI KOTEL, cirka 100 litrov, 4 atm. in hidravljično stiskalnico — kupi m. - Bernik Alojzij, Škofja Loka. 10858-5 MOTORNO VODNO ČRPALKO kuni Globrvnik Ivan. škocijan pri No- v«TT* m e = tu. 1 osi*»-5 SREBRO v vs®h oblikah kiioule Rafinerila dragih kovin. Thub-Ijana. Ilirska S. R 1534-5 VELIK MLIN NA KLADIVA »U kakSerr drug velik mlinski strni, primeren za mletle koruznih storžev, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na Ozeha, Zagreb. Trg Republike 5. pod št. 1.3192. R 1550-5 STRO.T ZA ŠIVANJE kartonskih škatel z žico. kupimo takoj. Ponudbe poslati na naslov »Sava«, tovarna konfekeile Zagorie ob Savi. R 1546-5 DIESEG MOTOR 5 KS na vozu, v dobrem stanju, kupi kmetijska zadruga Raka pri Krškem. R 1547-5 : MGATIENTCI širine 99 cm In 107 cm, znamke: Hofer-Schranz. MAV. MAVAG od socialističnega sektorja, nujno kupimo. Ponudbe z opisom dostavite na Realitetna agencija. Murska Sobota. R 1552-5 ZLATO ZA ZOBE. samo v ploščicah. kupim. Ponudbe v ogl. odd. nod »Zlato«. 11957-5 VOZ SENA. dobrega, za konje, kupim. Kirher, Aleševčeva 10. 11093-5 DOBRO OHRANIENO JEDH.vico kiroim. - Ponudbe pod »Dobra« v o«L odd. 19987-5 POZORI . DVE PRITLIČNI SOBI z malim antrejem, ▼ strogem centru Zagreba, predam etažno. Ugodno za predstavništvo ali obrt. - Pismene ponudbe pod: »Etažno« v ezlasni „r!d»loV. 11*94-7 POSESTVO 6.95 ha, anomdirano. lepo urejeno z ali br«* inventarja, prodam. Kamenšek. Strmec pri Vojniku. 113*5-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO V Rečici S4 pri 'Laškem, prodam. 11334-T ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Celju, prodam. F<*-nudbe SP Celje pod »Vseljivo po dogovoru«. 11322-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO Z vrtom v Kropi na Gorenjskem prodam za 650.000 din. Vprašajte pri Furlan. Radovljica. Linhartov trg 4. 11327-7 llioO, euodružinsko. v okolici Ljuij ljane, z nekaj zemlje in sadnim vrtom, vseljivo takoj, blizu arto« busa in železnice, ugodno prodam. Ponudbe pod >Dol - Ljubljana« v ogl. odd. 11192-7 VSELJIVO ENODRUJINSKO HlSO poceni prodam. Razdrto 12, Šmarje - Sap pri Ljubljani. 11186-7 HlSO z delavnico in vrtom, v centru Domžal. prodam za 1,209.000 din. Takoj vseljivo! Informacije: Nova ulica št. 4. Domžale. 11177-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠICO z vrtom zamenjam za enostanovanjsko med Zg. Šiško in Šentvidom. Naslov v ogl. odd. 11176-7 VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE prodam starejšima zakoncema do smrti. Ponudbe pod »Bežigrad« v ogl. odd. 11169-7 ENODRUŽINSKO HlSO. sadni vrt. nekaj zemlje. Spod. Zadobrova 37, 20 minut od postaje Polje,_ prodam ali zamenjam za hišo v Ljubljani. 11145-7 V STROGEM CENTRU PTUJA prodam polovico HIŠE z lepim lokalom in takoj v««ljivim 3-sobnrm stanovanjem z nekaj vrta. Naslov v podružnici »Poročevalca« ▼ Mariboru in Ptuju. 11309-7 HISA, dvostanovanjska, za obrtnika, v centru Fostojne, ugodne napro* daj. Takoj vseljiva. - V. Dekleva. Postojna. I«*2;* VSELJIVO DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe v o*J. odd. pod »Naiboljši*. 11273r7 SONČNO HIŠO. srednj©veliko, vseljivo, izven skupnosti, pod Rožnikom, blizu trolejbusa, prodamo. -ponudbe pod »Na obroke« v oel oddelek. H262-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Sp Si«ki prodam. Naslov v o?l. odd. 11251-7 KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK* — LJUBLJANA, realietna pisarna — Ljubljana, Tavčarjeva ulica 8 — telefon št. 21-011. U99) POSESTVO, gospodar, poslopje, 2 ha njiv in travnikov, v Štanijelu, Primorska, 1,500.000 din. 09i) POSESTVO, hisa, gospodarsko poslopje, mlin na dva kamna, 3 ha njiv, travnikov, vinograda in gozda, v Cirniku pri Mokronogu, en milijon dinarjev. 066) LiN OD K L ZENSKA HISA z vrtom, v Škofji Loki, Gor., .1,800.000 din. 617) ENODRUŽINSKA HISA, kom: fortna, z lepim vrtom, v Ljubljani — Bežigrad, 4,000.000 din. 1214) POLOVICO H1SE, vseljive, z vrtom, ua Tržaški c., 1,100.000 din. 1626) DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, na Vodnikovem trgu v Ljubljani, 350.000 din. 057) ENODRUŽINSKA HISA z vrtom, vseljiva, pri Kranju, 700.000 din. 001) ENODRUŽINSKA GOSTILNIŠKA HIŠA. vseljiva, z vrtom in njivami, 550.000 din. 034) PARCELA, zazidljiva, 1000 m1, pri Mestni vrtnariji, 1000.— meter. 03) ENOSOBNO STANOVANJE v Kolodvorski ulici v Ljubljani, 400.000 dinarjev. 683) DVOSOBNO STANOVANJE - mansardno, v bližini šišenskega trga v Ljubljani, 400.000 din..-* isto-tam enosobno. 300.000 din. 1660) DVODRU2IN. HIŠA z vrtom, enosobno stanovanje takoj vseljivo, pri Viču, 1,200.000 din. 050) VILO. tristanovan jsko, trisobno stanovanje vseljivo, z vrtom, 5 milijonov 500.000 din. 095) ZEMLJIŠČE. 15.000 m*, v bližini Eostilne Mokar na Ižanski cesti v jubljani — 42 din meter. 096) PARCELA, zazidljiva, ▼ Polju pri postaji, 1700 m*, vsa parcela ograjena, gramoz na parceli, skupno 1,150.000 din. 097) D VOD R U 2INSKA HISA, nor«, cela vseljiva, z vrtom, pri Dobrovi - Ljubljana, 1,500.000 din. 100) ENODRUŽINSKA HIŠA, vseljiva, 7. vrtom Trzin pri Ljubljani, 1.200.000 din — ali v zakup za 10 let 300.000 din — ugodno. Pozor! Vsako vašo^ nepremičnino, boste najhitreje prodali preko »Rea' litetne pisarne«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6 R-1374-7 iv nflJEm \ HIŠO V RADOVLJICI. Gorenjaka ce sta 23, prodam. Šušteršič S. R-1522-7 OSEBNI AVJO vzamem r najem* Naslov v ogl. odd. 10581-8 SKLADIŠČE V STROGEM CENTRU Ljubljane, oddamo v najem. Naslov v ogl. odd, 10836-8 GARAŽO V VILI, Langusova ulica, oddam. Ponudbe z navedbo odškodnine v ogl. odd. pod »Mirje«. 1100?-* LOKAL za elektro-.finoin«h»nično obrt vzamem v najtm. Ponudbe pod »Finomehanika« v ogl. od-‘ delek. 11011-8 GOSTILNO poleg kolodvora na prometni točki oddani takoj v najem. Naslov v ogl. oddelku. 11080-8 DELAVNICO ali primeren prostor, ki bi se lahko preuredil xa delavnico elektromehanične obrti, iščem. Ponudbe pod »Elektro-delavnica* v ogl. odd. 11104-8 V NAJEM VZAMEM AVTOMOBIL od 3 tonMi-karska«. 40923-9 DVA INTELEKTUALCA iščeta SOBO. Ponudbe pod »Plačamo visoko« v ogl. odd. 49999-9 MIREN ŠTUDENT išče opremljeno ali prazno sobo. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe v ogl. odd nod »Študent«. 49T34-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljub-Ijarii. zamen tam za kjerkoli, [zven Ljubljane: Šentvid. Kranj. 7.aIojr. Naslov pri vratarju »Sloven«kena poročevalca«. t9503-9 KDOR MI PRESKRBI lepo. opremljeno sončno sobo. nudim dobro nagrado. Naslov v ogl. odd. 49754-9 SOSTANOVST.KO sprejmem. - Ljubljana - Polje. Naslov v o—l»«nom oddetVu ISTI).« PETSOBNO STANOVANJE zamenjam za 3-sobno. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 11915-9 SVOBODNI FILMSKI DELAVEC iSče sobo pri mirni družini. Ponudbe pod »Tudi. periferija« v ogl. odd. 11022-9 SOLIDEN IN MIREN INTELI-GENT s svobodnim poklicem, išče opremljeno ali neopremljeno sobo, po možnosti s posebnim vh-odom. Najemnino plačam vnaprej. Cenjene ponudbe pod »Veliko odsoten« v ogl. odd. 11021-9 DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom v Mariboru menjam za enako v Ljubljani ali Kopru. Prir memo za železničarje. Naslov v ogl. odd. 11032-9 KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE, zamenjam za enosobno ali garsonjero v centru. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd,- 11C35-9 KRASNO SOBO V STPvOGEM CENTRU oddam do 3 mesece s 15. Junijem ali prvim jijlijem. Ponudbe pod »Zakonska spalnica« v ogl. odd. 11034-9 PRAZNO SOBICO s posebnim vhodom v Mariboru menjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 1104G-1 PODORI o ia no v a u je naprodaj; enoinpolsobno, komfortno, proti zamenjavi za dvoinpolsobno ali dvosobno, komfortno. - Ponudbe pocj »Center za center« v ogl odd. 10904-9 LEPO SONČNO SOBO takoj oddam. Eonudbe pod »Rabim posojilo.« v ogl. odd. 10893-9 MAJHNO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za nekoliko večje. Ponudbe pod »Večje« v ogl. odd. 10S73-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE ob trolejbusu Vič, zamenjam za enosobno komfortno pri bolnišnici. Ponudbe pod »September« v ogl. odd. 10854-9 OPREMLJENO SOBICO in TIRANO dam ženski, ki bi mi pomagala na vrtu. Naslov v ogl. odd. 10S3S-9 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE r strogem centru zamenjam za večje, tudi izven centra, kjerkoli. - Ponudbe pod »Ljubljana« v oclasni oddelek. 10S2S-9 ZA PRAZNO SOBO dam nagrado. -Ponudb« pod »Starejša« v oglasni oddelek. 10520-9 PEKOVSKI POMOČNIK išče solvco. Grem tudi kot sostanovalec Naslov r ogl. odd. lCS*' 9 NUDIM SOBICO in HRANO za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Vrtača 10. ^ 1099S-9 SOBO zamenjam za enosobno STANOVANJE, dam posojilo. Ponudbe poslati SP Kranj pod »Krani«. 10979-9 MANJŠE STANOVANJE V CENTRU - tudi podstrešno - iščem. Dopise v ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava*. 10Q69-9 LEPO DVOSOBNO. SONČNO IN ZRAČNO STANOVANJE s pritiklinami, v 5i*ki, zamenjam po možnosti za večje, najraie v novejšem bloku. Ponudbe pod »Visoka odškodnina« v ogl. odd. 10964-9 ENOSOBNO STANOVANJE ali veliko sobo za starejša zakonca-upoko-jenca, lahko tudi blizu Ljubljane, iščem. Plačam za dve leti vnanre}_ Ponudbe pod »Nagrada« v ngl? = ni oddelek. 10953-9 PRAZNO ALT OPREMLJENO SOBO iščem ali kupim enosobno slano-vanfo. Dolinšek Marija, LjubUnua' — Pol ie 70. 10947-9 DVOSOBNO ST ANO VAN tf ^ rPntru Maribora zamenjam za enako kjerkoli v Ljubljani. — Ponudim pod 1001 c v ogl. odd. 10945-9 SOBO iščem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 10942-9 DVOSOBNO STANOVANJE na Bledo zamenjam za enako v Ljubljani, najraje za Bežigradom. - Ponudbe n/*1 d »7*1 m m « v crift LEPO TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v centru Kranja zamenjam za ustrezajoče v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 11066^9 ENOSOBNO STANOVANJE v Izoli zamenjam za enako ali samo sobo „v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Odločba^. 11060-9 NUDIM POSOJILO za dograditev hiše; pogoj: vseljivo stanovanje. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. oddelek. 11062-9 ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje s skupno kopalnico za garsonjero v Zagrebu. Ostalo po dogovoru. Ivka Struna, Bežigrad 14-1-, Ljubljana. 11033-9 SOBO ALI KABINET pri mirni družini, neopremljeno, išče solidna, starejša oseba. Pritličje ali visoko pritličje. Gre tudi kot sostanovalka k starejši, dobrosrčni osebi. Plača dobro in šiva za protiuslufio. PonudDe v ogl. odd. pod »Skromno dekle«. 11037-9 DVOSOBNO STANOVANJE s pri-tiklimami v bližini troleibusne postaje zamenjam za enako v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirno«. 11079-9 SOBO IN KUHINJO v centru za-menlam za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Večje«. 11073-9 I$CEM SOBO. plačilo po dogovoru. Grahli Martina, Gornji trg št. 32. 11063-9 ZA DOGRADITEV NOVE HIŠE dam veliko posojilo in nagrado tistemu, ki mi odstopi enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Adaptacije«. 11036-9 ENOSOBNO STANOVANJE pri stadionu in ena soba v centru zamenjam za dvosobno po možnosti s kabinetom. Ponudbe pod »Leto 1957« v ogl. odd. 11135-9 MALO STANOVANJE, izven centra, išče starejša upokojenka. Obvestila z natančnimi podatki v oel odd. pod »Sama zase«. 11127-9 OSEBNA UPOKOJENKA išče prazno sobico, da nagrado. Ponudbe pod »Dobro plača« v ogl. odd. 11122-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam z • dve ločeni sobi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 11121-9 ODDAM OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, najraje študentki brez obiskov. Lepa lega, blizu centra. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »»Mirno«. 11120-9 ThoUBNO STANOVANJE, h.os: v Šiški, zamenjam za 2*/* sobno, širši centofc Naslov v ogl. oild. 11229-9 KOMFORTNO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za štirisobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačana selitevt. 11212-9 STANOVANJE — sončno, prostorno, enosobno, z vsemi pritiklinami in telefonom, v bližini Toneča, zamenjam za dvosobno al: dvoinpol- sobno komfortno. Oskrbim brez-pltčen prevoz. Ponudbe v ogl odd. pod »Komfortno«. 41202-9 ZA MEN J A M komfortno dvosobno stanovanje v centru za dvosobno 8 kabinetom ali trisobno v' centru. Nagrada in stroški selitve. Ponudbe pod »Ccnicr* v og». odd. 4(199-9 ISCEM SOBO ali grem za sostanovalko, tudi za pomoč v go-ipodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 11314-9 SOBO v ožjem ali širšem centru iščem. Plačam zelo dobro, nudim lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«. 11277-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami na krasni legi blizu Zbiljskega jezera v Medvodah, bi zamenjal za dvosobnega v Ljubljani. Prednost: Center, Bežigrad, Informacije: Ljubljana. Poljanska 53, .Tereb, 11257-9 ZAMENJAM TRISOBNO komfortno stanovanje, vseljivo prvič v juniju, v Savskem bloku, za trisobno s kabinetom ▼ centru ali Mirje-Prttle. Predpo goj plin v etanovanju. Pc*tudb# pod »Junjj« v ogl. odd. 11254-Š TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Rožni dolini zamenjam ?„rtrdno v ceutru- » ZAKCTnCA BREZ OTROK iščeta enosobno stanovanje ali ve^J° kjerkoli v Ljubljani. Nudita visoko nagrado. Najemnina po dogovoru. Vprašajte: sErc,ar* >L .'.K- .. LEFO °D VOSOBNO" ST ANO VANJE v Piranu zamenjam za enosobno v Ljubljani. Arh Anica, Jadro, Pim DA'! 300.000 DIN POSOJILA ' hste- mu, ki mi da stanovanje ali kupim stanovanje, takoj vseljivo. Ponudbe v oglas. odd. pod^ V\«tv <;nBo" ODDAM tistemu, ki odkupi nohištvo. Ponudbe p°d »250.D00« v o?L odd' ,„ .. HRANO TN STANOVANJE nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Radojevič. Tabor 2. 1« •=»!-’ ZAMENJAM veliko, sonrno. dvoinpoi-sobno nekomfortno stanovanje za man iše - komfortno. Ponudbe pod rVabors v ogl. odd. 11.50-0 ENOSOBNO STANO\ ANJE v /elem jaini zamenjam /3 ena k«. srarso-nj-ero ali 1otk> sobo ? pritiklinami. Ponudbe pod »Sončnoc v ogK^id- ENOSOBNO STANOVANJE v Kam- l KAPUS MARIJA, nameščenka z Bleda, preklicujem in obžalujem kot neresnične trditve, ki sem jib iznesla o tov. Hegler Olgi, name-ščenki z Bleda da je _ inozemske turiste prosila za darilne pakete in da je z njimi kupčevala. Za te trditve nisem imela nikake osnove in se tov Heglerjevi zahvaljujem, da je odstopila* od nameravane^ kazenske tožbe. R-1556-11 niku zamenjam enako kjerkoli . Ljubi janir - Naslov v ogl^ orld. SKROMNO SOBICO ali KABINE I "iščem. Grem tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Skromna - takoj« v otd odd. 1»®«-? NAGRADO TN NAJEMNINO vnaprej nudiva za sobo ali kabinet ? 1. »pr^emb-om. Ponudbe pod »Mirna zakonca« v otrl. odd. 11301-9 NAGRADO DAM ZA SOBO kjerkoli v Ltubljani. Ponudbe -pod »le« dan odsotna« v otrl. odd. 1129S-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dve ločeni sobi. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Posebni vhod«. 11291-9 VELIKO SOBO. strogi center, posebni vbod. zamenjani za manjšo. Ponudbe pod: »Strogi eentert v ogl. oddelek. 112S2-9 ABPO! VENT išče SOBO: gre za sostanovalca. inštruira angleščino. -Ponudbe pod »1. julij« v ogl. odd. 11290-9 PRA7.NO SOBO v ožjem ali širšem centru nujno išče intelektualec. Plača dobro, nudi zelo visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno — zelo visoka narr»b., 11278-9 STANOVANJE (soba. kuhinta in shramba! zamenjam za manjše ali za večjo sobo s posebnim vhodom. Ponudb*« pod »Lgodno« v oglasni od delek" 11243-9 SPORED ZA NEDELJO Poročila: €.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 22.55 6.00 Pisan spored domačiv napevov; 8.30 Otroška predstava Milica Kitek: Murertček s cvetne poljane; 9.31 Slovenske zborovske skladbe in samospevi; 9.45 Se pomnite, tovariši. . . — Beno Kotnik: Od tam, kjer je padel Malgaj; 10.15 Pisan glasbeni spored; 11.10 Lahek orkestralni koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Franz von Suppe; Odlomki iz opere Boccaccio (Izvajajo solisti Ljubljanske opere, Ljubljanski komorni zbor in orkester Radia Ljubljana, dirigent Lovro Mata-čič); 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Radi-voje Markovič; Bogovi se smejejo (Vtisi reporterja s potovanja po Daljnem vzhodu); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Moliere: Namišljeni bolnik; 13.30 Melodije za dobro voljo; 19.30 Radijski dnevni: 21.00 Dela Marijana Kozine (Oddaja ob skladateljevi 50. letnici); 23.00 — 23.15 in 23.30 — 24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz Zagreba); 22.15 — 23.00 UKV program: Nočni komorni koncert; II. PROGRAM 10.15 — 11.15 Nedeljski simfonični koncert; 13.10 Promenadni koncert: 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Prijetne‘melodije; 15.00 Poročila: 15.15 — 16.00 Slavni pevci, slavne arije. 22.15 — 23.00 Nočni komorni koncert (Prenos UKV programa). potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdilo od 3—5 so kol-kovine prosta). Med šolanjem prejmejo učenci redno mesečno nagrado in si-cer v I. letniku 2009 din. v II. let-, niku 3300 din in v III- letniku 4000 din. Razen rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od pridnosti pri učenju. Učenci prejmejo na šoli vsakoletno brezplačno vse šolske potrebščine kakor tud; delovne čevlje, delovno obleko in spodnje perilo. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo t. j. prenočišče. odlično hrano (pet obrokov), pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila in obleke ter pomoč pri učenju. Mesečna oskrbovainina znaša 3200 dinarjev. Vpis v šolo traja do 1. septembra 1957. S RAZPIS Industrijska čevljarska šola v 2i-reh razpisuje natečaj za sprejem učencev v I. razred za šolsko leto 1957-58 Pogoji za sprejem: X. Starost od 14 do 18 let. 2. Dovršeni trije razredi gimnazije ali sedem . razredov osemletke. Učenci z dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko imajo pri sprejemu prednost. 3. Učenci z dovršenim tretjim razredom gimnazije ali sedmim Posebno opozarjamo enostranske in obojestranske vojne sirote iz NOB, da istočasno predložijo še tozadevno potrdilo Zveze borcev ali pristojnega ljudskega odbora. ker se na kasnejše reklamacije. posebno po končanem vpisovanju, ne bomo mogli ozirati. Izpiti bodo iz obeh predmetov pismeno in ustno, zato naj kand. prinesejo s seboj papir in pribor za pismeni del izpita. Ravno tako naj se prijavijo tudi tisti kandidati, k; so sprejemni izpit že opravili na kaki popolni gimnaziji, kar naj v prošnji navedejo in izpitna komisija jim bo ta izpit priznala. Po končanih sprejemnih izpitih bo vpisovanje dne 17. junija t. 1. v času, ki bo kandidatom sporočen ob prijavi. Za šolsko leto 1957/58 bo na Tehniško srednjo šolo sprejetih naslednje število dijakov: v strojni odsek 60. v elektrotehniški 60. v kemijski 60, v lesnoindustrijski sedaj 30 in event. v jeseni 30, v rudarski 30 in v metalurški 30. Na elektrotehniški in strojni odsek Tehniške srednje šole ne bomo sprejemal; kandidatov iz okrajev: Celje, Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Ti kandidati naj se prijavijo za vpis na Tehniško srednjo šolo v Mariboru. Predhodnih prošenj za vpis ne sprejemamo. DELAVSKI ODDELKI TSS Šolanje na Delavskih odsekih (strojni lin elektrotehniški od- T^hni^ke srednje šole traja _ 4 leta v popoldanskih ln večernih razredom osemletke mora o pred urah PO programu, ki je predpi- sprejemom opraviti sprejemni san za redno šolanje na Tehniški izpit iz slovenskega jezika in ra- sr=dnii =oli čunstva, dočim so učenci z dovr- ~ V te oddelke se lahko vpišejo šeno nižjo gimnazijo ali osemlet- kandidati ki imajo dovršeno ko sprejmnega izpita _oproščeni im POZABLJENJ PAKET 23. maja 1957 r pekarni Center. Titova 22! Tovariš, ki je pozabljeni paket iskal, »ai *e ponovno lavi. 11140-10 V ČETRTEK ZJUTRAJ SEM IZGUBILA OČALA z rjavim robom (bivši Soniole livarna). Prosim naidi-t*Tra. da vrne proti nagradi. Cerv Osnutek razpisa natečaja štipendij za diplomski študii, ki ga je odobrila komisija za diplomski študij pri univ. upravi na svoji seji 24. 5. 1957. RAZPIS natečaja štipendij za diplomski študij Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje natečaj za do 10 enoletnih štipendij po 120.000 din (enstodvaisettisoč) in do 1-5 enoletnih podpor po 72.000 din (sedemdesetdvatisoč) ali tem vsotam ustrezno število manjših podpor za podiplomski študij v študijskem letu 1957-58. Enako število štipendij in podpor razpisuje Rektorat univerze tudi za počitniške mesece, to je nižjo srednjo šolo (4 gimnazije), z uspehom opravljen izpit za kva lificiranega delavca (pomočniški izpit) iz ustrezne stroke in so v ustrezni stroki tudi redno zaposleni. . , ,, Diploma na Delavskih oddelkih Tehniške srednje šole je povsem izenačena z diplomo rednih odsekov Tehniške srednje šole. Vpisovanje v I. letnik Delavskih odelkov bo v nedeljo. 23. junija 1957. od 8. — 11. ure. Ob vpisu morajo kandidati predložiti rojstni list (izpisek iz madčne knjige), spričevalo o dovršeni nižji "srednji šoli. spričevalo o uspešno opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca (pomočniško spričevalo), potrdilo o zaposlitvi in zdravniško spričevalo, kot je 4. kandidati morajo biti duševno in telesno zdravi. Lastnoročno pisani prošnji, ki jo je vložiti najkasneje do konca junija na ravnateljstvo šole in kolkovati s koiekom za din 30.— je priložiti sledeče listine: zadnje šolsko spričevalo, rojstni list. kratek življenjepis učenca. O dnevu polaganja sprejemnega izpita bodo kandidati pravočasno obveščeni. Šola bo nudila učencem v internatu popolno mesečno oskrbo za din 4500.—. Učenci sprejemajo za časa učenja nagrado po obstoječih predpisih in sicer v I- razredu din 1500.—, v II. razredu din 2000.— in v III. razredu din 2500 me- predpisano za vpis v I. letnik red- sečno. ... nih odsekov Tehniške srednje šo- Na šoli se lahko učenci odločijo za pouk ročne Izdelave obutve in za kombinirani pouk ročno strojne izdelave obutve. Učna doba traja 3 leta, po dovršeni šoli dobi učenec takojšno zaposlitev. Marija. Nove Poljane 70 112S7-10 NAJDITELJA ŽENSKE ROČNE URICE z rdečim ti »njenim trakom, iz- za čas od 1. julija do 30. septem- anbljene v petek popoldne, prosim. bra 1957. Za sprejemanje teh šti- oa jo vrne proti nagradi na na- pendij in podpor v počitniških le. Za šolsko leto 1957 58 bo sprejetih na DO naslednje število kandidatov-: v strojni odsek 30 in v elektrotehniški odsek 30. mojstrska Sola pri tss Na Mojsterski šolt (prej Delo-vodskl šoli) pri Tehniški srednji šoli so naslednji oddelki: a) kovinarski, b) elektrotehniški. c) mizarski ln d) rudarski. Sola je dveletna. celodnevna. Sredstva za šolanje si morajo preskrbeti kandidat; sami. V Moistersko šolo pod a b. c se lahko vpišejo kvalificirani delavci ali obrtni pomočniki ustrez- S RAZPIS Zavod za glasbeno vzgojo, Ljubljana. Zibertova ul. 27 razpisuje V šol. letu 1957-58 . SPREJEM NOVIH GOJENCEV Zavod sprejema dijake, ki so sprejeti na Srednjo glasbeno solo v Ljubljani. Zavod nudi gojencem popolno oskrbo! Mesečna oskrbina znaša 6.090 din mesečno. - - - - 30 din dr- tematike in slovenskega Jezika — snov nižje gimnazije. Sprejemni izpit za višjo gimnazijo je enakovreden sprejemnim izpitu na Gradbeni srednji šoli. Imena sprejetih dijakov v I. razred bodo objavljena na oglasni deski dne 17 . 6. 1957. — Ravnateljstvo Gradbene srednje šole. GOSTINSKA SOLA LJUBLJANA, PRIVOZ 11, vpisuje do 14. junija _ vsak dan osebno ali pismeno, učence v 1. r. za šolsko leto 1957-58 za poklic kuhar in natakar. Pogoji za sprejem: 1- uspešno dovršeni 4. razredi gimnazije ali 8. r. osnovne šele. 2. starost do 13 let. 3. zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu. Za sprejem je treba predložiti: 1. lastnoročno napisa- no prošnjo, kolkovano s 30 din. državne takse in 20 din občinske takse. 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list. Vsi prijavljene! se morajo javiti 14. junija ob B. uri na šoli k sprejemni (psihotehnični) preizkušnji in k zdravniškemu pregledu. Tisti, ki imajo iz slovenščine in računstva oceno zadostno, bodo morali opraviti še poseben sprejemni izpit iz teh dveh predmetov, oz. iz enega od teh dveh predmetov, v obsegu snovi obvezne šole. Preizkušnje bodo trajale dva dni (14. in 15 junija), zato je prijavljencem izven Ljubljane zagotovljena oskrba v Domu gostinske šole. Prijavljenci. ki bi želeli v času šolanja stanovati v Domu gostinske šole. naj vložijo posebno prijavo. Ker pa je število mest v Domu omejeno, bodo sprejeti samo najnujnejši primeri, pač pa se bodo lahko vsi učenci hranili v šolski menzi. Vse informacije daje uprava šole, Ljubljana. Privoz 11, telefon 22-260. Na. pismene informacije odgovarjamo le, če je priložena znamka za odgovor! S Ekonomska srednja šola v Celju javlja, da bo pismeni sprejemni izpit 11, ustni pa 12. do vključno 14. junija 1957 vsakokrat ob 8. uri. Prošnje, kolkovane z din 30 državne in din 20 občinske takse ter opremljene s spričevalom nižje gimnazije in rojstnim listom sprejema ravnateljstvo do B. junija 1957. S Administrativna šola v Ljubljani. Roška 19. sprejema pravilno opremljene prošnje za sprejemni izpit samo do 5. junija, po pošti do vključno 6. junija Naknadnih prošenj ne bo mogoče upoštevati v nobenem primeru, v šolo sprejemamo samo dijakinje, ki so z lepim uspehom dovršile najmanj štiri razrede srednje šole in so stare vsaj 14 let. Vojne sirote naj Istočasno s prošnjo predložijo potrebno potrdilo Zveze borcev ali pristojnega ljudskega odbora, ker se na reklamacije po izpitu ne bo mogoče ozirati. Šolski razglas s potrebnimi navodili za sprejemni izpit in predpisane tiskovine za prijavo- dobite osebno al; pismeno v tajništvu šole. V je-Eenskem roku ne bo sprejemnih izpitov. — Ravnateljstvo. S Industrijska šola kemične stroke v Rušah sporoča, da je zaključila z vpisom v šolskem letu 1957/58 in. da novih prošenj za RAZPIS Komisija za razpis direktorskega mesta pri GoLO Novo mesto, razpisuje mesto ihitiiKTOIUA Zdravilišča »Šmarješke Toplice*« POGOJI: visoka kvalifikacija iz gostinske stroke in najmanj 10-letna praksa ali srednja kvalifikacija in najmanj lo-letna praksa. Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili je treba poslati najkasnjeje do 15. junija na gornji naslov. B RAZPIS Zavod za glasbeno vzgojo v Ljubljani. Zibertova ul. 27. razpisuje mesto HIŠNIKA. Prošnje vložite do 10. Junija 1957 na upravo Zavoda, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. „ . Uprava Zavoda R RAZPIS Inštitut »Jožef Stefan« razpisuje naslednja delovna mesta: materialnega knjigovodje, strojepisko z znanjem stenografije, kleparja: za delo na področju radioaktivnih Izotopov pa: elektroinzemrja za šibki ton., slov, Kunc. Cesta 36. Ljubljana. Rožno Holino 11255-10 SLIKE ZA LEGITIMACIJE vrnn v DVEH URAH 'udrla FOTO GRAD. 'liklnšičovn r"c‘- INŽENIR, SLOVENEC, iz Sev. Amerike (231 želim korenspon-dlrati z akademsko izobraženo Slovenko. Direktni ali pa indirektni naslov poslati na Miin- chen. Teiegrafenamt, Postlag. CY 3426. 11021-11 INTELIGE.VT, razočaran v zakonu, želi spoznati prijateljico srednjih let. Ponudbe v ogl. odd. ped »Emona*. 11033-11 JAVNA DRAŽBA najdenim predmetov in presežkov bo v četrtek in petek dne 6. in 7. junija vsak dan od 8.—14. ure pri blagovnem skladiščniku železniške oostaje. Ljubljana. lion-ll 46-LETNI, SITUIRAN", samostojen obrtnik, želi dobrosrčno žensko, simpatično, čedne zunanjost: do 50 let, z lastnim domom ali stanovanjem. Ponudbe pod »Zaželena sreča« v ogl. odd. 11013-11 27-i-c. ivO. pošteno gospodinjsko dekle z dobro službo, želi =poznan izučenega moškega do 36 let. Ponudbe SP Celje pod »Resen«. 10917-11 JANEZ! Želim, da se s polnim na- rlovoin osrlasite na podružnico St* Maribor pod isto šifro. 10913-11 NISEM PLAČNICA DOLGOV ?vo-ioza moža Svetozarja Bezeka. — Anica, Piran, Garibaldijeva Ulica 24. 10909-11 POSTEN. INTELIGENTEN. trezne narave, z lastnim domom in pose-cnr.m. rali ?pornati sebi primerno, dobrosrčno. inteligentno kmečko dekle do 2S let. Po-z-oj. preprosta in poštena. - Ponudbe v ogl. odd. T>od »Zvestoba<. 10866-11 DRŽAVNA NAMESCENKA. samska, stara 33 let. želi iskrenera poznanstva z dobrosrčnim moškim v starosti do 45 let. Ponudbe pod sTiha sreča v dvoje«. 10846-11 UPOKOJENEC z lastnim stanovanjem želi spoznati dobrosrčno ^ upokojenko ali pred upokojitvi jo. br°z otrok, od 47—55 let. za skupno go-STM>dinjstvo. Ze-nitev ni izkliučena. Tajnost zajamčena Ponudbe pod »Gorenjska« v podružnico SP v Kranju. 10977-11 INTELIGENTNO, RAZGLEDANO TOVARIŠICO rdo 35 let), tenkočutno, globi ie narave, želim spoznati. P*nr,„dbe na oetI. odd. pod »M*Tan- K rVTESELTM PRIJATELJEM« za dobro voljo ob prvovrstni kapljici, ocvrti piščančki in ribe, vsega po izbiri, ob četrtkih godba "veselih planšarjev na vrtu, vabi kolektiv gostilne »Veselih prijateljev*, Ciglar jeva 2, Moste. -11 OBRTNIK T?CE okrog 500.wo posojila. nudi procentne obresti, garancija hiša in stroji. Naslov v Ogl. odd. 10784-11 INTELEKTUALKA želi družabnega prijatelja. Slika zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Do 30 let*. 11079-11 S5-LETNT VDOVEC brez otrok, z lastnim stanovanjem, želi spoznati dobrosrčno tovarišico od 25—40 let. Ponudbe v ogl. odd. pod ->2enitev 1957*. 11094-11 eoo.ooo DFN POSOJILA iščem za 1 1 z obrestmi. Ponudbe pod »Vrnitev sigurna« v ogl. odd. 11109-11 ABONENTE na dobro domačo hrano sprejmem. Vprašajte: Trubarjeva 5o /pokama). 11108-11 BTAREJSI OBRTNIK živilske stroke, samski, hišni posestnik, sprejme gospodinjo — upokojenko, zdravo, od 45—55 let. Ponudbe na SP Jesenice pod "Gorenjsko«. 11317-11 »ČRTOMIR*. — Pričakujem 11.-1 -! -*» a »Skrivnostne želje«. 11311-11 42-LETNT VDOVEC. višji nameščenec. želi poročili skromno tovarišico, čedne zunanjosti. Sli k n zaželena. Ponudbe pod »Junij 57» v Ogl. odd. . 11309-11 DELAVEC. sair*cki. srednjih let. želi dekle do 36 let. Ponudbe pod -Doma kuharica« v o**l. odd. 11272-11 8ENSKO. ki bi gazila na otmka štiri Tire na dan. -popoldne, iščem. — Naslov v ogl. odd. mesecih morajo prositi tudi dosedanji štipendist v. smislu pogojev tega natečaja. Enoletno štipendijo, ki se bo izplačevala v mesečnem iznosu po 10.000 din, more prejeti za strokovno specializacijo na katerikoli fakulteti ali znanstveni ustanovi FLRJ kandidat, ki mora 'zaradi te specializacije prebivati izven svojega stalnega službenega mesta, na študijskem dopustu ali izven svojega stalnega bivališča. Podporo, ki se bo izplačevala v mesečnih zneskih po 6.000 din more prejemati v času svoje strokovne specializacije kandidat. Id se specializira v kraju svojega stalnega bivanja in je zaradi specializacije prikrajšan na svoji dohodkih. ali če se specializira takoj po dovršitvi svojega študija skl oddelek Mojsterske šole (prej Nadzomiške rudarske šole) se lahko vpišejo tudi kvalificirani delavci — kopači ali absolventi industrijske rudarske šole, če so najmanj eno leto delali na odkopu. Izjemoma so lahko sprejeti v ustrezni oddelek kandidati, ki imajo najmanj eno leto pomočniške prakse, morajo na z uspe- g hom opravit; sprejemni izpit iz praktičnega dela. RAZPIS Sola daie kvalifikacijo visoko „ xr grafično kvalificiranega delavca (obrtnega T®aLjubljani — ------------- .------ Prošni e. kolkovane s nega poklica, ki imajo 3 leta ali žavne jn 20 mestne takse, je vlo- sprejem ne bo vzela vec v po-več pomočniške prakse. V rudar- .... . 20 junija 1957 na upravo štev. R zavoda z naslednjimi prilogami: unrava zdravniško spričevalo, priporočilo mladinske organizacije ali šole, . garancijsko izjavo tistega, ki bo dijaka vzdrževal, o rednem plačevanju mesečne vzdrževal- ulile _ Uprava Zavoda mojstra) za poklic, je absolvent izučil katerem se v rudarstvu rud- mojstra. di za nadzorniško službo niškem obratu. Vpisovanje v I. letnik bo v nedeljo 23. junija 1957.. od 8. — 11. ure. Ob vpisu morajo kandi- predno je stopil v službeno dati predložiti: rojstni list (izpi-rerje. Štipendije in podpore sek jz matične kniiee). zadnje inripl iuiein 7a na-iiroč Huo IcvH r *____x ____i 11286-2 raz m se podeljujejo za največ dve^leti. Enkratne podpore se podeljujejo kandidatom, ki imajo v zvezi s pripravljanjem svoje disertacije ali s svojo specializacijo izredne stroške, bodisi v zvezi s potrebnim terenskim delom, bodisi zaradi krajšega študija v znanstvenih ustanovah (arhivih, knjižnicah. inštitutih s potrebno aparaturo itd.) izven kraja svojega stalnega bivanja in podobno. Prosilci za takšne podDore morajo priložiti svoje prošnji približni proračun svojih predvidenih stroškov. Pogoji za podelitev Štipendije oziroma podpore: 1. državljan FLRJ 2. diploma fakultete 3. priporočilo predstojnika usta- nove, pri kateri .je prosilec v slu- žbi: za diplomirane prosilce, ki še niso v službenem razmerju pa mnenje strokovnega profesorja. 4. priporočilo pristojnega profesorja univerze v Ljubljani. 5. soglasje ustanove, na kateri namerava kandidat izpopolniti svoje znanje. 6. ustrezni delovni načrt, pri prošnjah za enkratno podporo tudi predračun stroškov. Za podeljevanje štipendij veljajo določbe začasnega pravilnika o podeljevanju štipendij za podiplomski študij. Kolkovani prošnji s 180 din, je treba priložiti tudi življenjepis iz katerega naj bi bilo razvidno socialno poreklo, šolanje, dosedanje strokovno in znanstveno delo ter potek službe. Prošnje naslovite na Rektorat univerze. Komisija za podiplomski študij v Ljubljani. Rok vlaganja prošenj je do 2. julija 1557. S RAZPIS TEHNIŠKE SREDNJE SOLE V LJUBLJANI, AŠKERČEVA ST. 7. Privatni razredn; izpiti: se začnejo 3. junija t. 1. ob 7. uri po razporedu, ki bo objavljen na razglasni šolski deski v poslopju Tehniške srednje šole. ODSEKI TEHNIŠKE SREDNJE SOLE Na Tehniški srednji šoli so na-srednji odseki: strojni, elektro- tehniški. kemijski lesnoindustrijski, rudarski in metalurški. V I. letnik vseh odsekov Tehniške srednje šole sprejmemo kandidate, ki imajo uspešno dokončano nižjo srednjo šolo (4 g;mnazije) in z uspehom opravljen sprejemni izpit iz sloven- ščine in matematike — snov nižje gimnazije. Sprejemni izpiti se bodo začel; v nedeljo. 16. junija 1557, ob 7. uri. Kandidati naj se prijavijo k izpitu na sam dan sprejemnih * izpitov s pismeno prošnjo, kolkovano s 30 din dr- žavne takse in z 20 din takse OLO Ljubljana. Prošnj; naj priložijo originalno spričevalo (ne predpis!) o dovršeni nižji srednji šoli (gimnaziji), rojstni l;st (izpisek iz matične knjige) in zdravniško spričevalo, izstavljeno od uradnega zdravnika ali šolske poliklinike. ki potrjuje predvsem: da kandidat ne boleha na epilepsiji, na živčni ali duševn’ bolezni, tu-berkolozi. teži: sladkorni bolezni, da ni invaliden, ne trpi na barvni slepoti, da ima dober sluh in normalen voh in da je splošno dobre konstitucije — skratka, da je sposoben za študij :n poklic v stroki, ki se ji namerava posvetiti. RAZPIS Komisija za volitve in Imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Ljubijana-Vič razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Upravno pravnega referenta — pogoja pravna fakulteta z nekaj let prakse v upravno gospodarskih zadevah. 2. Referenta za šolstvo, prosveto in kulturo — pogoj: Srednja “ let l» x. -• * . 7 upravne prakse. Vpisovanje bo vsak aan . 3 Referenta za varstvo družine do 14. ure v prostortpog0j; srednja strokovna izo-Združenja v Ljubljani, trg o brazt>a z nekaj let prakse. industrijsko šolo . . Združenje grafičnih podrtij za LR Slo- pa visoko Icvalif icir a n eg a delavca Jugoslavije - sekcija -- mojstra, ki je usposobljen tu- venijo sporo^da bo vpiscn sn e učenčev za podnetja graticne *n ul ln Kullulu _ ^,6UJ. predelovalne stroke od lu. junija strokovna izobrazba z več do 1. julija 1957. _________________7 upravne prakse. Šolsko spričevalo splošno izobraževalne šole. pomočniško spričevalo. potrdilo o pomočniški praksi ;n zdravniško spričevalo. Sprejemni izpiti iz praktičneaa bodilne fronte 14-1 V. _____ Pogoji za sprejem učencev. 4 razredi nižje srednje šole, fizično in duševno zdravje. T>ri vpisu je treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo _ spreiemm izpip iz nrcniicmr«** lsuiui**—*- ■------------------ * , ipip dela na Mojsterski šoli se bodo spričevalo 4. raJ;fh iodietij ' začeli naslednji dan po vpisova- Združenje graDcnift pocjeuj začeli naslednji dan po vpisovanju t. 1* 24, iupi.ia 1957. ob 7. uri v Šolskih delavnicah Tehniške srednje šole. Prizadeti naj prinesejo s seboi delovno obleko. ZENSKA OBRTNA SOLA PRI TSS Zenska obrtna šola 1e vajenska šola. Absolventke postanejo šiviljske pomočnice. Sola je triletna. celodnevna. Sredstva za šolanje si preskrbijo učenke same. Vpisovanje v Šolo bo v nedeljo, 23. junija 1957. od 8. — 11. ure. Ob vpisu morajo kandidatinje predložiti zadnje šolsko spričevalo sološno izobraževalne šole. rojstni list (izpisek iz knjige) in zdravn;§ko spričevalo. Prednost pri vpisu imajo kandidatinje z višjo šolsko predizobraz-bo, nadalje tiste, ki prebivajo na teritoriju OLO Ljubljana -n obojestranske vojne sirote. Posebno še opozarjamo enostranske in obojestranske vojne sirote iz NOB. da istočasno predložijo še tozadevno potrdilo Zveze borcev ali pristojnega ljudskega odbora, ker se na kasnejše reklamacije, posebno po končanem vpisovanju, ne bomo mogli oz;rati Predhodnih prošenj za vpis na 2oS ne bomo upoštevali. V času sprejemnih izpitov in bo kandidatom na Jugoslavije sekcija za LR Slovenijo RAZPIS Telegrafsko - telefonska indu- strijska Šola v Ljubljani razpisu-učenčev v I. razred šol za šolsko leto le sprejem industrijskih 19?t^ Solo v Ljubljani — oddelek za TT mehanike 30 UveTndUStrijskO Solo V Ljubljani _ Oddelek za TT monterje 30 „= U Kandidati ne smejo biti starej- matične Si od 17 let ter morajo _"ki- manj 4 razrede srednje sole a.i popolno osemletko. .Sprejemni izpit bodo 'o slovenščine in matemat-ke p programu IV. razreda gimnazije 3 Kandi"awfekl se žele vpisati v eno izmed 'navedenih šol moram viozmp^ošnjOrna upravo .podj^nT in priložiti sledeče dokumente. zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško potrdilo. V prošnji morajo navesti v kateri oddelek industrijske sole žele biti vpisani, socialno ^prein^ vpisovanja bo kandidatom na nnklic staršev, če ne prihajajo razpolago Internat Tehniške sred- tLposredno iz š.c-le pa morajo nje šole. Za šolsko leto 1957'58 pa -.»vesti tudi delo, ki so ga oprav- bo Internat TSS sprejel, zaradi ^ 3ji od izstopa iz šole do vložitve pomanjkanja prostora, samo 60 orognj8. J gojencev. Ravnateljstvo TSS šola P‘prošnje je vložiti do 1* julija --- --------- ,977 O dnevu opravljanja pisme- strokovna izobrazba. 1301. w v . , obve- —________r,------ Dveh strojepisk. Kolkovane prošnje z življenjepisom. dokazili o šolski ali strokovni izobrazbi, dostavite tajništvu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič. Ljubljana — Trg mladinskih delovnih brigad št. 7 11. Prošnje vložite do 15. Junija 1957. R RAZPIS Zavod LRS Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani razpisuje delovno mesto šoferja D ali C kategorij e. Nastop službe s 1. julijem 1957. Prošnje s kratkim življenjepisom in dosedanjim službovanjem vložite v zavodu. R RAZPIS Uprava Mestne ljudske knjižnice v Ljubljani. Gosposka ul. št. 1, razpisuje mesto KNJIŽNIČARJA POGOJ: dovršena srednja šola. Prošnje sprejema uprava knjižnice med uradnimi urami do 15. t. m. - R RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana RAZPISUJE 1. v Tajništvu za socialno varstvo: a) mesto referenta za regulacijo invalidnin. b) mesto pisarniškega uslužbenca : 2. pri Biroju za posredovanje dela: c) referenta za zaposlovanje. Pogoji: Pod a) in c) srednja strokovna izobrazba, pod b) nižja elektrotehnika in kemijskega tehnika. K RAZPIS Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič** Kidričevo, razpisuje sledeča delovna mesta: ^ 1. Za obratovod.io energetske centrale in Dlinarne. Posoj — strojni ali elektrostro.ini inženir z 19-letno prakso. 2. Za vodjo oddelka za operativno evidenco opreme. Pogo:: strojni inženir z 5-letno prakso. 3. Za referenta za strojno opremo. Pogoj: strojni tehnik s 5-no prakso. 4. Za referenta za elektro opremo. Pogoj: elektro tehnik s 5- letno prakso. 5. Za dva evidentičarja za vodstvo kartoteke strojne, in elektro opreme. Pogoj: nižja srednja šola s 3-letno prakso. 6. Za tehničnega risarja. Pogoj: nižja srednja šola z izpitom za tehničnega risarja in 5-letno prakso. 7. Za administratorja. Pogoj, nižja srednja šola z znanjem stro- Samska in družinska stanovanja na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo na upravo podjetja. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev« pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana — Moste razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34 55) delovno mesto direktorja podjetja »Mineral«. Industrija naravnega in umetnega kamna v Ljubljani. Smartinska c. 100 a. POGOJI: 1 Gradbeni inženir z najmanj 3-letno prakso v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala; 2. Ekonomist s 5-letno prakso V gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala: 3. Gradbeni tehnik z najmanj 10-letno prakso v' gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala; 4 ndustrijski tehnik z 10-letno prakso v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala: 5. Višji gradbeni delovodja s 15 letno prakso ali oa mora Imeti najmanj 5 let staža kot direktor v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala. Prošnji pošljite do 30. 6. 1957 Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Moste v Ljubljani. Zaloška cesta 51 a. RAZPIS Sekretariat Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve. Ljubljana. Gregorčičeva c. 25 RAZPISUJE delavno mesto šef eri a — avtom e-hanika C ali D kategorije. Plača z dodatki po uredbi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. R Grosuplje. Pogoj i: nepopolna sred«* nja šola s prakso. _ Cestarja za občinske ceste. Po* goii polkvalificiran delavec. Nastop službe je možen takoj. Plače po uredbi, položajni dodatek in dopolnilna plača po odloku ObLO. Prošnje z opisom dosedamih službenih mest vložite osebno ali pošljite ObLO Grosuplje. B RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Soštapj. razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. načelnika oddelka za splošne zadeva. Pogoj: višja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso: 2. šefa posredovalnice za delo Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-ietno prakso; 3. referenta za dohodke od gospodarstva. Pogoj: srednja stro- kovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso: 4. referenta za prosveto. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso. Temeljna plača za ta delovna mesta se določi po uredbi, dopolnilna plača pa po odloku ObLO Šoštanj. Za delovni mesti pod 1. in 2. je določen tudi položajni dodatek. Prošnje z življenjepisom dostavite Uradu tajnika ObLO Šoštanj. R RAZPIS Uprava Zdravstvenega doma Ljubljana-Vič razpisuje sledeča delovna mesta: 1. medicinske sestre. Pogoji: dovršena šola za medicinske sestre. — Stanovanje zagotovljeno. 2. zobne asistentke. Pogoji: šola za zobne asistentke. Pismene ponudbe z življenjepisom pošliite do 10. Junija 1957 na upravo Zdravstvenega doma bjub-ljana-Vič, Tobačna ul. 1. R Uprava ZD-VIC RAZPIS Uprava »Slovenskega narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje naslednja mesta: 1. direktorja Drame, ponudbe do vključno 9. junija t. 1.. 2. tehničnega vodje: ponudbe do vključno 16. junija t. 1. R RAZPIS SEKRETARIAT SVETA ZA Industrijska rudarska Trbovlje izbita bodo kandidati obve- KULTURO IN PROSVETO LRS razpisuje MESTO SEFA RAČUNOVODSTVA Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo in večletno prakso kot samostojen računovodja. Razen temeljne plače bo prejemal tudi položajni dodatek in doDOlnilno plačo. Nastop službe 1. VII. 1957 ali prej (po dogovoru). Interesenti naj pošljelo prošnje do 10. VI. 1957 sekretariatu Sveta za kulturo in prosveto LRS. Ljubljana. Zupančičeva 3. Podrob- neiše informacije na oddelku za pnlošne zadeve (soba 62'ITI desno). Sekretariat Sveta za kulturo :n prosveto LRS B RAZPIS Komisija za volitve in Imeno vanja Občinskega ljudskega odbora Grosuplje RAZPISUJE naslednja delovna mesta: Šefa odseka za finance. Pogoji: popolna srednja šola in ustrezna praksa iz davčno finančne stroke. Družinsko stanovanje je na razpolago. Šoferja za osebni avtomobil pri upravi Obč. LO. Pogoji: šoferski iznlt kategorije B ali višje vozniške kategorije s prakso: Upravnika Uprave komunalnih dejavnosti občine Grosuplje. Pogoji: gradbeni tehnik z vsaj 3 letno prakso ali gradbeni delovodja s 5-letno prakso: Administratorja (ko)_ v Upravi komunalnih dejavnosti občine ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljube mame, sestre, tete in stare mame Joslpine Hercog-ove izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so ji darovali cvetje in vence, z narni sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB in njenemu predsedniku tov. Jeriču za poslovilne besede, društvu upokojencev ter vsem, ki so nam na kakršenkoli način nudili pomoč in tolažbo v težkih dneh. 2alu*cči: hčerka Tonči, sinova ing. Stane in Srečko z družino ter ostalo sorodstvo. Hrastnik, Trbovlje, 31. V. 1957. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nad-vselj ubij enega, nenadomestljivega moža in očeta JOŽETA DOLINŠKA se naj srčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. ki so ga v takem velikem številu spremili v njegov poslednji dom. Posebna zahvala sosedom. ki so nam na kakršen koli način nudili pomoč in tolažbo v težkih dneh, gasilcem in darovalcem vencev ln cvetja. Se prav posebna zahvala pa duhovščini in cerkvenim pevcem, ki so se s tako v srce segajočimi žalostinka-mi in tolažilnem govoru poslovili od blagega pokojnika. Žalujoči ostali. Brod. 31. V. 1957. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubljenega- moža in očeta IVANA STUPICA se zahvaljujem vsem zdravnikom in strežnemu osebju Interne klinike v Ljubljani za njihovo požrtvovalnost, posebno pa se zahvaljujem dr. Kaj želj u Mirku, ki mu je nudil pomoč v zadnjih urah njegovega življenja. Zahvaljujem se kolektivu in sindikalni podružnici železniške postaje Ljubljana za vso pomoč, ki so mi jo izkazali. kakor tudi za številne vence, s katerimi so zagrnili me-gov grob. Iskrena hvala tovarišema za poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi pevskem zboru in godbi. Toplo me je ganila pozornost terenskega odbora Šiška, da v teh težkih dnen nudi prijetno okolje mojim malčkom in jih varuje pred pretresljivimi dogodki. Posebna hvala sorodnikom, ki so pokojnega tako ljubili in ga spremili na nie-gov poslednji dom. vsem darovalcem cveti a in vsem, ki so se pogreba tako številno udeležili. Stalujoča žena Francka in sinova Janez in Franci. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega očeta in brata ■JANKA CIZELJ A ALLESCHA se Iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, kolegom, kolektivu NUK in sosedom, ki so ga spremili, na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni rajonskemu zdravniku dr. Janezu Ježu in vsem zdramikom, ki so nudili pokojniku pomoč v težki bolezni. Žalujoča hčerka Nana in sorodniki. nega ščeni pismeno RAZPIS _____ za vois v I. letnik rudarskega in do prvenstveno sprejeti ■ ' ■ odseka Industrijske ru- —----- Šola ima internat, ker pa internat nima dovoU_ prostora^bo- elektro darske šole v Trbovljah v šolskem letu 1957/58. P o e o .1 1 : I. Rudarski odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 6. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije v koledarskem letu 1P57 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno zdrav ter telesno dobro razvit. II. Elektro odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 4. razrede gimnazije in mora biti telesno in duševno zdrav. Ako kandidati pod I. in II. nimajo predpisane izobrazbe, bodo sprejeti le. če z uspehom opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje. Mladinci, ki se žele vDisat!. morajo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in 1i predložiti naslednje osebne dokumente: Zadnje šolsko soričevalo, iz.ni*:*»v 7 matične knjige rojenih. potrdilo o premoženjskem staniu. ki imajo stanov?nie„f^eS^r^Hl^?o otroške vzdrževanja piacajo učenci sami, prejemaio pa v casu šolaSl4ommmn"oV^mdmn 2.000. Plača po Temeljni uredbi. — Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom. vložite do 20. junija 1957. v uradu tajnika OL.O — Mačkova ul. 1. — soba št. 13-1. nad. R RAZPIS Upravni odbor Lekarne Novo mesto razpisuje mesto farni a c e v t a - t k e. Pogoji: kon- nivo itrLO v, l i drugo leto po din 2.500- tretje leto eana fakulteta in staž. Osnovna no din 3.000. Učenci oddelka za in dopolnilna plača po uredbi. TT monterje imajo brezplačno Nastop takojšen ali po dogovoru, vrdrževanie v internatu sole. vsi pismerm vloge Upravnemu odboru učenci ki bodo sprejeti morajo Lekarne Novo mesto. sklerSti pogodbo PTT promet v Ljubljani, da ostali V službi podjetja Sest leh gradbena srednja sola v LJUBLJANI GORUPOA A UL. 6/III Vpisovanje in vlso" ti za I. razred odseka za visoke gradnje, nizke gradnje, geo detski odsek in ° e ria 1 a b o -strijo gradbenega materiala do do v soboto 15. 6. Ob B ui zjutraj. Kandidati, ki se nameravalo vpisati in delati sprejemni mb'1 Ponesejo osebno dne la. 6. ob ..30 v šolo kolkovane prošnje s 30 din UPRAVNI C33BOR PODJETJA »UMETHI KAMEN« v Rogaški Slatini, tel. 3 razpisuje delovno mesto d r 2 a vn e" ”in" 20 din" mestne ta^se Prošnji je priložiti: "A., ”rcd_ spričevalo o dovršeni nuli-nii šoli, b) rojstni list, c) zcua' niško spričevalo, da je kandida telesno in duševno zdrav m sp* -soben za gradbeno m geodetsko službo (dober vid. sluh. telesno popolnoma zdrav-, brez hib), x-je operativno delo naporno, ženske je delo v gradbeniku j;e- ootrdilo o stalnem bivaniu (samo zensa«; j<= -t,«. . o--- - rnp, kandidati, fcl stanujejo izven odetski operativi manj^pnporoc Trbov*«11). jjrivo. Sprejemni izpit bo iz ma- RAZPI9 Zdravstveni dom L1ubljana-Mo-ste razpisuje mesto DFNTTSTA Nastop takoj ali po dogovoru, R RAZPIS Upravni odhor Zdravstvene postaje Borovnica, razpisuje 1. mesto medicinske sestre, 2. mesto zobne instrnmentarke. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o dopolninilnih plačah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošliite upravi Zdravstvene postale Borovnica. R RAZPIS Upravni odbor lekarne Sevnica, razpisuje mesto diplomiranega FARMACEVTA-ke za vodstvo lekarniške postaje v Senovem. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osnovna plača, po uredbi, dopolnilna in funkcijski dodatek po lekar. pravilniku. X POGOJI: gradbeni inženir ali tehnik s prakso ali zanimanjem v stroki umetnega in naravnega kamna. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. 3013-R Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki mučni bolezni zapustila naša ljubljena tete. in svakinja MMim GORJANC 9 upokojenka v 76. letu starosti Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 3. junija 19a7, ob 17. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žaluj oči: otroci . nečaki, Franc, Jakob, Lojze in Janez, nečakinji Mojca, Metka, svakinja Marica in ostalo sorodstvo. Kranj, 1. junija 1957. * > Sr. 128 — 2. JUNIJA 1987 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / rt. 13 1 j OBVESTILO Pozivamo vse delavce in uslužbence, k! jim je prenehalo delovno razmerje v tem podjetju v letu 1956, imajo pa pravico do deleža pri končni razdelitvi plač iz dobička po členu 62 uredbe o plačah (Uradni list št. 11-56), naj se v roku treh mesecev od dneva objave tega oglasa javijo temu podjetju. ___ Kdor se v tem roku ne javi, bo izgubil pravico do deleža pri razdelitvi plač iz dobička. »ISKRA«, Tovarna elektrotehničnih ln finomehaničnih izdelkov — Kranj. 3007-R «•«••«••* Podjetje ELEKTRO NOVO MESTO j v Novem mestu, Ljubljanska cesta 3 i sprejme omejeno število ? visokokvalificiranih ln kvalificiranih delavcev • elektromonterjev za obrat v Črnomlju. • • Prednost imajo absolventi delovodske šole. • Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe lahko takoj j ali po dogovoru. 3005-R . • ............ iOSCEOSOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlCS »T E H N 0 H E M I J A« Trgovsko podjetje za promet s tehničnim materialom na veliko BEOGRAD, Karadjodjeva 44 išče predstavnika z daljšo komercialno prakso ir. poznavanjem gr a ne 120, po možnosti tudi g rane 125, In 126. Potrebuje tudd administrativno moč z znanjem strojepisja. Prošnje z življenjepisom in podatki o zaposlitvi, pošljite na gornji naslov. Plača po tarifnem pravilniku. 3032—R • »#*■#«!#» ••••••••« ••*•••••• »•*•••«§• • t • Upravni odbor podjetja • • »KRKA«, Tovorna zdravil. Novo mesto j • razpisuje naslednja delovna mesta: | I ŠEFA PROPAGANDE — FARMACEVTA I t 2 FARMACEVTA V PROIZVODNJI j 2 FARMACEVTSKA POMOČNIKA in \ ! 2 ADMINISTRATIVNI MO« I • : Pogoj: administrativna šola. : ? ^ . • Plača po tarifnem pravilniku In po dogovoru. Sta- • i novanje preskrbljeno. Nastop službe takoj. • • Intereeenti naj pošljejo pismene ponudbe upravi pod- • • jetja. 3019-R • I..«.*«* ? UPRAVNI ODBOR PODJETJA | f K 0 T E K S , Ljubljano, Kidričeva 3 j ? razpisuje za takojšen nastop ald po dogovoru j : naslednja delovna mesta: j * MESTO POSLOVODJE odkupne postaje KOTEKS, j * Celje. • i MESTO POSLOVODJE odkupne postaje KOTEKS, j j Zagorje. . • : Pogoj: praksa v trgovinski, usnjarski ali mesarski ; i stroki. — Plača po dogovoru. — Interesenti naj pod- i I Uejo ponudbe Upravi podjetja. 3029-R i ............... VPZASANJA/r«ZOD C O VOfff 0 o 0 m o ]'<—i g cn e cd ioi cd* o* o* o« cdboi o«o«o«o CiBCDBCD*CDBCD*CD*CDi01C3*0aC310aCI3a0« TVORNICA RAČUNSKIH STROJEVE U ZAGREBU Ulica Brače Kavuriča i\ telefon 35-469, 34-120, 34-o93 » Serijski proizvodi prvorazrednih ELEKTRIČNIH RAČUNSKIH STROJEV ZA SEŠTEVANJE ZNAMKE »ZAGREB-SIMPLEX« kateri v kakovosti prekača jo vse nvožene stroje. — Nabavite jib lahko v vseh večjih knjigarnah. Nabavna cena je zelo ugodna. — Daje se enoletna garancija. Servisna služba je organizirana v vseh večjih mestih. Freden se odločite za nakup, zahtevajte ponudbo ln prospekte. 3001-R 0 o ■ o o o ■ o n u ■ o o ■ o o ■ o ■ o 3 n ' CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD 1 <=> ■ C3 ■ CD ■ O ■ O ■ O ■ O ■ CD ■ C=> import CHEMO Export trgovsko podjetje s kemično-tehniSnimi proizvodi na debelo, LJUBLJANA, Maistrova uUca 10 sprejme takoj: 2 TRGOVSKA POMOČNIKA 2 STROJEPISKI 2 VAJENCA za kemično stroko za poslovalnico na Titovi cesti 15. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali naj se osebna zglase na upravi podjetja. — Pogoji za sprejem po d°gOVOrU- 8008-R ZAPUSTILA NAS JE LJUBA ZENA, MAMA SESTRA, GOSPA arh. MILA GODEC rof. PETRIČ POGREB POKOJNICE BO V NEDELJO, 2. JUNIJA 1957, OB 17. URI IZ J02EF0VE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. ŽALUJOČI: M02 JANEZ, SIN BOLESLAV IN SORODNIKI LJUBLJANA, 31. MAJA 1957 UPRAVNI ODBOR TOVARNE »VOLNENKA«, Ljubljana, Poljanski nasip 40 razpisuje delovno mesto vodje komercialnega oddelka POGOJI: ^ , a) popolna srednja Sola, prednost Imajo absolventi tekstilne šole, b) znanje vsaj enega tujega jezika, c) najmanj deset let prakse v tekstilni stroki. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in opisom dosedanjih zaposlitev dostavite upravi podjetja do 15. »..-si- ioe? 3066-R PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Naslovi naj bodo pisani čitljivo. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo. B. Z. Z. Vprašanje: Kako le z dosego’ visoke kvalifikacije pri žagarski stroki? Odgovor: Za vse žagarske stroke (« tračno žago. z Jarmenikom in s krožno žago) je po pravilniku .o strokah in poklicih (Ur. 1. FLRJ 19-50) določena samo dveletna učna doba za dosego stopnje kvalificiranega delavca. Po splošnem navodilu o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim delom v podjetju (Ur. 1. FLRJ št. 54-52) pa pridejo za visoko kvalifikacijo v poštev dela le tistih poklicev, pri katerih se zahteva velika natančnost izdelave In visoka kakovost dela, za katero pa je potrebno tudi vi-šie teoretično znanje, kot pa je znanje, ki se zahteva od kvalificiranega delavca. Zato menimo, da pri žagarski stroki ta kvalifikacija ne bi prišla v poštev. C. O. P. Vprašanje: V katerih primerih sme elektrarna, ki r.i vključena v javno električno omrežje LRS, ■ ukiniti dobavo električnega toka? Odgovor«. To Je odvisno predvsem od pogodbe, ki Jo ima odjemalec toka z elektrarno, ki ni vključena v javno električno omrežje. V tej pogodbi mora namreč tudi biti povedano, v katerih primerih se sme tok odklopiti ln pod kakšnimi pogoji oz. opozorili se lahko odklopi. Ce v pogodbi tozadevno ni določb oz. men dobaviteljem in odjemalcem ni sicer kaj dogovorjeno, bodo po vsej priliki prišle v poštev do- joooooouoooooaoooooooooocnonoroacrocccooo ločbe pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS (Ur. 1. LRS 1-53). Po tem pravilniku se vsaj nekatere zadružne elektrarne ravnajo. L. M. V. Vprašanje: Stiristanovanjsko hišo. ki je vključena v stanovanjsko skupnost nameravate prodati dvema kupcema .tako, da bi vsakemu pripadalo po dvoje stanovanj. Ali bi bila v takem primeru hiša izločena iz stanovanjske skupnosti? • Odgovor: V smislu predpisov 14. čl. Zvezne uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš se načeloma vkiljučijo v stanovanjsko skupnost zasebne stanovanjske hiše z več kot dvema večjima ali z več kot tremi manjšimi stanovanji in sicer ne glede na to, ali je hiša v lasti ene same osebe, ali pa je solastna več osebam. Zato pa tudi naknadna sprememba v številu lastnikov ne vpliva na vključitev hiše v stanovanjsko skupnost. K. Ta Ta Vprašanje. V Vašem gozdu je bila po pomoti posekana večja količina lesa, ker je Vaš sosed, kateremu je bilo izdamo sečno dovoljenje, pokazal odkazujočemu logarju namesto del svojega, del Vašega gozda kot svoj gozd. Ali ste k plačilu prispevka v gozdni sklad in k plačilu prometnega davka zavezani Vi, ali Vaš sosed, ki je to pomoto povzročil? Odgovor: Fo Zakonu LRS o gozdnih skladih z dne 16. 10. 1956 (Ur. 1. LRS št. 38-56) mora plačati prispevek lastnik gozda, v katerem je bil les posekan, ter je za plačilo prispevka odgovoren tudi kupec posekanega lesa, in sicer nerazdelno z lastnikom gozda (3 odst. 5. čl. zakona). Ker pa se po uredbi o plačevanju prispevkov v gozdne sklade (ki še velja) mora sklepati, da kot plačnik prispevka pride v poštev tisti. ki posekani les odsvoji ali uporabi, bi bil k plačilu prispevka zavezan Vaš sosed, ker bo les prodal, oz. ga uporabil — če mu ne boste lesa zadržali, češ da Je bil posekan v Vašem gozdu. 2ELEZARNA JESENICE sprejme v službo 3 kurjače parnik kotlov % izpitom za upravljanje stabilnih parnih kotlov. Plača po tarifnem pravilniku. — Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe možen takoj. Ponudbe pošljite personalnemu oddelku Železarne Jesenice. 3072-R Dvodelno jermenico Sun* premora 2000 mm» širine 400 nun in notr. premen 140 mm ali slično knpl »CELULOZA« MEDVODE telefon Ljubljana 2709 oziroma Medvode 31. 3009-R ? »••e« icr o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ («. ll-Tf-f *•**••••• ••*•#»••• •••••••#• »••••»••• •#••#•••• •••••••S' loooioooioooioioioioioiOi^ Kazensko poboljševalni dom v Maribora razpisuje mesto ključavničarskega mojstra izprašan kurjač s prakso kot ©bratovodjai inženirja agronomije ali kmetijskega tehnika ■ prakso; Šoferja - mehanika ali ključavničarja za upravljanje traktorja In vzdrževanje poljedelskih strojev. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom “ KPD v Mariboru. Plača po dogovoru. 3006-R ^ n »■OlOlOBOlOiOlOlOlOiOlOlOJP 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ ■ s Razpis Komisija *a volitve in imenovanja in » razpis mest direktorjev podjetij pri OTClNSKEM LJUDSKEM ODBORU LENART V SLOV. GORICAH razpisuje naslednja delovna mesta: 1. STROJEPISKE — Pogoj: administrativna šola oziroma praksa. . 2. UPRAVNEGA USLUŽBENCA za vodenje registra SLP. Pogoj: pristav — popolna srednja šola. 3. SEFA UPRAVE ZA DOHODKE — Pogoj: davkar — popolna srednja šola. 4. SANITARNEGA TEHNIKA — Pogoj: popolna srednja šola. .. _____ . 5. DIREKTORJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA CEKVENJAK, Občinski ljudski odbor Lenart. —-Pogoj: dovršena srednja kmetijska šola z nekaj prakse ald nižji kmetijski tehnik z najmanj 5 let prsiks€. 6. POSLOVODJE MODNE KROJAŠKE DELAVNICE Lenart v Slov. Goricah. — Pogoj: krojaški mojster z nekaj let prakse. 3074-R 0 o ■ o ■ ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ c t i i o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o RAZPIS Zdravstveni dom Šoštanj razpisuje delovna mesta za: ZDRAVNIKA SPLOSNE PRAKSE ZOBARJA ALI STOMATOLOGA ZOBARSKO ASISTENTKO S MEDICINSKE SESTRE BABICO SANITARNEGA TEHNIKA Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku ustanove. Zobar ali stomatolog ima možnost honorarne zaposlitve. — Stanovanje zagotovljeno. 3010-R ■ )1CD*CD*CD1CD*CD*CD*CD*CD*CD*CD*CD*CD*CL •■•••»•• •«■•••••• .»..••••• .«,«••••• *«.•«*«•• ••••«•••• ••**••••• •»•«••••• RAZPIS j Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« razpisuje • delovna mesta: * a) ANALITIKA (ekonomista) j u pripravljanje gospodarsko računskih analiz ipd. | b) 5 ročnih stavcev j POGOJI: pod a) ekonomska fakulteta ali-srednja ekonom- ? ska šola s pet let prakse. t pod b) izpit ta visokokvalificiranega ali kvalificiranega ? delavca — ročnega stavca. • Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. ? Ponudbe sprejema sekretariat podjetja do 28. t. m. j . ............................... \ UPRAVNI ODBOR i INDUSTRIJE ZA PRERADU PAMUKA • »Ratko Pavlovič« NIŠ i i razpisuje natečaj za dopolnitev delovnega mesta vodje tehničnega oddelka podjetja POGOJI: Tehnična fakulteta z najmanj 5-letno prakso v tekstilno-bombažni industriji ali Srednja tehnična tekstilna šola z najmanj 10-letno prakso v tekstilno-bombažni industriji. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Dvosobno stanovanje v neposredni bližini podjetja Je zagotovljeno. Rok za vložitev prijave je 15. Junij 1957. Vsa potrebna pojasnila dobijo interesenti ustmeno ali pismeno pri imenovanem podjetju na telefon št. 20-45 in 25-70. 2978-R ? f • i ? • * N(M«. MLINSKA INDUSTRIJA D0M2ALE j sprejme v službo ? TRGOVSKEGA POTNIKA j ■ srednjo šolo v trgovski stroki in potrebno prakso in ? VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV • Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj i ali po dogovoru. ! Pismene prošnje pošljite upravi podjetja do 15. junija 1957 ? i, ......................... Podjetje z« Izvoz leso ln lesnih izdelkov | »SLOVENIJALES« sprejme za svoj obrat na Reki ? RAČUNOVODJO 4 s • s t s t ; e * ? t t S * ♦ i T POGOJI: višja strokovna kvalifikacija s primemo prakso v lesni, špediterski ali sorodni stroki. Plača po tarifnem pravilniku. V doglednem času samsko ali družinsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite »SLOVENIJALESU«, Ljubljana, poštni predal 74. Od tega je po našem mnenj* odvisno, kdo od Vaju pride v poštev kot zavezanec k plačilu gozdne takse in prometnega dav-k& Če ne mislite sami razpolagati % posekanim lesom, svetujemo, da se proti odmeri in predpisu takse in davka pritožite na nadrejeno upravo za gozdarstvo, or. na komisijo za davčne pritožbe Pri. okrajnem LO. Uprava za gozdarstvo pa seveda ne bo odločala o vprašanju lastništva gozda v delih. kjer je bil les posekan ,n bo o tem po vsej priliki moralo odločiti sodišče. 2. 1. Ljubljana Vprašanje: 1. Ali mora podjetje uslužbencu, ki je sam odpovedal službo, nuditi možnost, da izkoristi dopust še pred iztekom službe? Službo ste odpovedali 5 1. 6. t. 1., podjetje Vam dopust odklanja. Do 30. t. m. boste zaposleni pri tem podjetju skupno 13 mese-cev? Odgovor: 1. Prejšnji delodajalec Vam ni dolžen dovoljevati dopust za to leto. ker odhajate v drug? službo, letni dopust se pa daje v tem namenu, da se delavec predvsem spočije za nadaljnje delo. Do letnega dopusta ima pravico delavec ali uslužbenec, ki ima najmanj U mesecev nepretrgane delovne dobe pri delodajalcu, od katerega dopust zahteva. Vi pri novem delodajalcu te delovne dobe letos sicer še ne boste dosegli. po navodilu za izvajanje uredbe o plačenem letnem dopustu. pa se Vam v dobo 11 mesecev šteje tudi prejšnje službovanje, če najpozneje v 10 dneh nastopite delo pri novem delodajalcu. Praksa pa se po tem ne ravna, kar je po uveljavitvi predpisov o delavskem samoupravljanju razumljivo. Zato svetujemo, da se z novim delodajalcem sporazumete. glede koriščenja letošnjega dopusta. _ Vprašanje: 2. Ali je že izšel predpis, po katerem bodo delavci in uslužbenci, ki bodo sami odpovedali službo pri gospodarski organizaciji, uoravičeni do udeležbe na dobičku če so bili zaposleni v dotičnem lei^u vsaj 6 mesecev? Sedanji tarifni pravilniki namreč predpisujejo, da nro-ra biti delavec, ki je odpovedal delovno razmerje, v dotičnem letu v delovnem razmerju najmanj 9 mesecev? Odgovor: Tak predpis je ze izdan; najnoveiša uredba o plačali delavcev gospodarskih organizacij z dne 27. 4. t. 1.. ki veli a od 9. maja naprej, določa. da_ imajo pravico do povečanja plače nad plačo po tarifni postavki (iz do- -bička) tudi tisti delavci, ki 1im delovno razmerje z gospodarsko organizacijo ni trajalo do kcnca leta, če so bili med letom 6 mesecev v delovnem razmerju, ce jim je delovno razmerje prenehalo po njihovi odpovedi (69. 61. uredbe). Ker določa 2. odst. 89. čl., da vel.1a.io za tarifni pravilnik vse določbe te uredbe o tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacil ki pr; delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dobiček, bi bilo sklepati. da bodo določbe o delitvi dobička veljale že za to leto. četudi sedanji tarifni pravilnik; predvidevajo pogoj 9-mesečne zaposlitve v tem letu. O. R. Rečica Vprašanje: Kupili ste motorno kolo od lastnika, ki prebiva v drugem okraju. Kako je z registracijo motornega vozila v te'm primeru? Odgovor; Treba bo Izvršiti prenos registracije motorja v reg_ister vozil pri okrajnem LO. v čigar območju prebivate Vi kot nov; lastnik. V to svrh morate odjaviti vozilo pri .Tajništvu za notranje zadeve, pri katerem je vozilo_ sedaj registrirano, to tajništvo okrajnega LO. v čigar območju V; prebivate, pa morate naprositi za registracijo motornega vozila. Odjavo motornega vozila napravite takoi. ker se mora to izvršiti v R dneh po tem. ko ste vozilo kupili, prijavo novemu registrskemu organu pa morate napravit; v 15 dneh. Odjavi morate priložiti dokumentacijo o tem, da ste lastnik motornega kolesa. V prijavi pa morate navesti Vaše ime in priimek. poklic, državljanstvo, ime organa, pri katerem je vozilo sedaj registrirano, vrsto vozila in znamko, številko motorja in moč motorja. C. K. St. Vprašanje: Ali Je res, da se Vam lahko odvzame njiva, ki ,1e dve leti niste obdela!;? Odgovor: Po predpisih zakona o obdelovanju neobdelanih zemllišč (Ur. 1. FLRJ št. 12-57) se obdelovalno zemljišče ki ni obdelano eno leto. odkar so bili zadnjic pospravljeni pridelk;. in ni puščeno da počiva, začasno, to je za dobo enega do treh let. vzame lastniku oz. uživalcu, in sicer praviloma brez odškodnine, ter ga da v obdelovanje kmetijski organizaciji ali posameznemu kmetu. S. K. M. Vprašanje: Ali so tudi sezonski delavci podjetij upravičeni do plače iz dobička? Odgovor: Po 7. odst. 69. čl. nove uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 18-57) imajo tudi sezonski delavci pravico do plače iz dobička oz. do povečanja plače iz dohodka, in sicer ob naslednjih pogojih: 1. da so v teku leta delali 'ves čas. dokler .ie trajalo sezonsko poslovanje gospodarske organizacije in 2. da so jim bile plače doloi n,e na podlagi tarifn-h postavk v tarifnem pravilniku gospodarske organizacije za dela k; so jih opravljali, oz. za delovna mesta, na katerih so delali. M. D. C. Vprašanje: Ze pred pol leta ste pri okrajnem zavodu_ za soc. zavarovanje vložili prošnjo za priznanje starostne pokojnine in ste prošnji priložil; vse potrebne dokumente. Kaj Vam je storiti, da bi bila zadeva čimpreje rešena? Odgovor: Ker okrajni zavod za soc. zavarovanje o Vaš; zahtevi za priznanje starostne pokojnine v dveh mesecih po tem. ko ste mu to zahtevo Izročili, ni izdal odločbe, imate v smislu 217. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku pravico, da vložite pritožbo naravnost na Zavod za socialno zavarovanje LRS. K. S. Ljubljana Vprašanje: V kolikem času Je dolžna uprava za dohodke razdeliti davek od dohodkov od zemljišča. ki so si ga solastniki razdelili? Odgovor: Ta rok ni določen. Predpisano je le to„ da mora finančni organ (uprava za dohodke) čim zbere podatke, k; so mu potrebni za odmero davka, sestaviti predloge davčnih osnov za vsakega davčnega zavezanca posebej in iih poslati davčni komisiji vsaj 15 din preje, predno i i ta komisija začne z delom. Ce so si solastniki zemljišče razdelili, mora uprava za dohodke v svojem predlogu davčni komisiji to že sama upoštevati. 3033-R ? KUPON Z* PRAVNO POSVETOVALNICO SP. -ODGOVORI NA VPRAŠANJA«. 14 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / gr. 138 - * junija 1937 Zadnje vesti I KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE Odied vodi po prvem dnevu Ljubljana. 1. jun. — stadi- onu Ljubljane je bil danes prvi del tekmovanja v zvezni atletski lisi za člane. Nastopile so ekipe Odreda Ljubljane in Svobode. Spored je minil v precej enoličnih. bojih brez posebnih presenečenj. Po prvem dnevu vodi Od- ird' s 14.485 točkami pred Ljubljano 13.705 in Svobodo 10.293. Rezultati: 100 m — Milunovič (0) 11.5, Pokorn (0) 11.5, Gojko- vič (S) 11.0. 400 m — Ingoiič (0) 51.5 (D. Korošec (L) 51.8. Seliškar (O', 52.4. 13G0 in — Tratnik (O) ? 57.4. Šnan (L) 4:05.0. Klančar (O) 4-12.6. 'tn.coo m — Svetina (O) "VPG ^ Cveto Pavčič (O) 33:49.2, KČsovšek (L) 36:53.8. im m ovire — Puc J. (L) 15.8, ‘Siliča (L) 16.0. Puc rr' (L) 15.7. 4x100 m — Odred 433 Liubliana 45.4. Svoboda 45.8, krogla' — Penko (O) 14*3 Vovk (L) 13.50. Rojko sstop..e bodo tudi ženske ekipe. ^ T Eeo~rsdtit Fr.rti-sn 17.183, Crvena zvezda 14.S16 TENIS v pnalm mednarodnega prven-rue Je zmagal Steu ^-IDSSOS proti A^rito, pt a vTrr 6:°, <5:4. 6:4. Finale BLOOMEk" (VB) : KVODE (ZDA) 6:1, 6 a. KOEESAESTTO T 14. etap: -Dira« je na nroglod Geove ao St. Vincenta. (-w km) zmagal Italijan Baroni. nogomet RSK : VOJVODINA 4:1 {0:1} SZ : Romunija 1:1 (0:0) EVROPSKI SAMFIONAT V BOKSU LEKIČ IN DAVID OVIC — OPRAVILA p-a^-a. 1. tun- Meatem ko se je srCnt in odlični Jakovljevič v srednji kategoriji plasiral v finale teea tekmovanja kjer oo imel za nasprotnika Poljaka Fietri-kotvskcia. je drugi polfinalis. Lukič v polAveitrski __ kategoriji poiCinalno srečanje s Cehom Ivanuše izsubil po točkah. Borba je bila zelo izenačena in ena naj-iivEhnejših na vsem turnirju. Enaka usoda je v polfinalu dolete1 a tud: Davidovi o a v poltezlci kategoriji, ki je prav tako moral po točkah prepustiti zmago Romunu 7,'ariutanu. Odločujočo prednost si je Romun pridobil šele v tretji rundi. Naiveč finalistov imaio po končanih polfinalnih nastopih Romunija.' SZ, Italija in Poljska (po 3). d ali e Zah. Nemčija in Bolgarka (do 21 ter CSR. Finska, Avstrija'in Jugoslavija (po 1). Po borbi med Cehom Nemcem in Rusom Abramovim, v kateri je zmagal sovjetski boksar, je del občin, obstopil mizo s sodniki, ki so mogli zapustiti stadion Sele po posredovanju organov javne varnosti. Publika je zapustila Mičen obračun dela v Tivoliju Pred dobrim tednom Je TVD nem jubileju pripravilo marši ko no presenečenje. Na prav taksen branih točk ni bilo treba dolgo najpripravnejši čas za taksne pri ga" je poklonilo vnetim obiskoval Sfcvo »Partizan« — Narodni dom telovadišču pod Tivolijem predst nim telovadnim nastopom s sodel oddelkov. K a zelenem četverokotniku se je predstavil prek ll«5 rednih izvajalcev enournega vsebinsko pestrega sporeda 1600-članski tele-snovzgojTii kolektiv. ki mu ni enakega v Sloveniji. Znova je »Partizan« na Taboru ob društve-mu s telovadnim nastopom prijet-šopek lepih telesnih vaj in iz-čakati v Ljubljani zdaj, ko je reditve. V petek pozno popoldne cem vzorno telesr.ovzgojno dru- (Ljubljana). ko se je na letnem avilo v najlepši luči z letnim jav-ovanjem prav vseh društvenih ndmreč to potrdil še javni nastop, ki je pač najnazorneje pokazal na vsestransko koristno delo v društvu v zadnjem obdobju. Obračun pod Tivolijem, ki ga je z viharnim ploskanjem sprejelo Tslesna vzgoja gre na vas Izredno lepo In nadvse slovesno so dan mladosti praznovali v mali posavski vasici Skopicah pri Brežicah. Tam so letos dogradili športni park n® ograjenem šol- FLANINSTVO Izleti v juniju Planinsko društvo »Ljubljana Matica« je pravim ljubiteljem slovenskih gora in lepih izletov v planinsici svet sploh pripravila več krajših izletov tudi v mesecu juniju. Planinci iz Ljubljane in okolice boli o v tem mesecu lahko spoznali (kolikor ga še ne) DOV-SKI KRIZ, GOLICO. CRN O PRST, PRSIVEC, NANOS in STOL. To so namreč končne postaje planinskih poti, po katerih vas bodo v juniju vodili prizadevni vodniki planinskega društva »Ljubljana Matica«. Seznam za izlete pa j® v podrobnem naslednji: 2. junija: Aljažev dom — Dovški Križ — Mojstrana; f? 2. junija: Jesenice — Go- lica — Jesenice: » 3. junija: Bohinj — Craa prsta — Podbrdo: © 13. junija: Komna —Prši- vcc — Bohinj; 4» 23. junija: Postojna — Predjama — Nanos — Razdrto in $5 30. t unija: Žirovnica — Stol — ‘Žirovnica. Drugi, tretji in šesti izlet v juniju bodo enodnevni, vsi ostali pa bodo za poldrugi dan. (ti) skem zemljišču. Celotno poslopje, vrt in park pred šolo vzbujajo vtis, da to r»i šola, kakršna je bila nekoč, ampak skrbno urejeno vzorno gospodarstvo. Športno igrišče obdajajo cvetoči travniki, nedaleč od nove avto ceste Ljubljana — Zagreb. Ko bodo P™' stor zasenčili še mladi topoli, bo na tem prostoru res idealno va-clišče za mlade in najmlajše. Tu se bo lahko mladina res vzgajala vsestransko in se utrjevala v volji in vztrajnosti za delo v soli. Pri tem bo pionirjem kazal pravo pot novo ustanovljeni mladinski aktiv, ki se žc pridno udejstvuje v raznih športnih in te-lesnovzgojnih vrstah. Duša vse te telesnovzgojne dejavnosti je domači šolski upravitelj tov. Trošen, ki je lahko vsem za najboljši zgled. Ne bo dolgo, ko bo v tej vasi. kjer ni nobenih gospodarskih ustanov in podjetij, ustanovljeno telesno vzgojno društvo Partizan, za kar je dala veliko vzpodbudo nedeljska telovadna akademija brežiškega Partizana. Prenekaterl vaščan se je ob teh dogodkih v Skopicah zamisli in s preprostimi besedami Izrazil svoje navdušenje takole: »Ne. tako velikega dneva ir» tako lepe slovesnosti tu pri nas še ni bilo, pa tudi toliko ljudi ne, kakor tokrat.« A' svesti so velike vrednosti te pridobitve, bodo vsi telesno vzgojni delavci med mladino zastavili vse sile. da jo obvarujejo alkoholizma in kvarnih vplivov in je čimveč pritegnejo v športne dejavnost ter tako pomagajo, da bo zrasla v čvrste in zdrave ljudi. H. P. približno 2500 zadovoljnih ljudi, je samo skromno (a naj lepše) priznanje za trud za vse vzgojitelje mladega rodu v Narodnem domu; za predsednika Tomaža Savnika, načelnika šego. načelnico Stanovnikovo in vodnike posameznih vrst dr. Lamuta, obe Zalokarjeve, Pavška. Winklerja, Kotnikovo, Vazzazzovo, Pelka, Curdo in Kržanovo. Pa še kaj več o sporedu. Vse vrste na zeleni preprogi so najprej počastile zastavo visoko na drogu, za tem pa so se zvrstile ob zvokih strumne koračnice v veličasten mimohod. Na igrišču so ostali samo drobni cicibani, zaviti v snežno bela oblačila, z žogami in klopcami. Za teini_ ljubkimi raznoterostmi najmlajših je ženska in moška deca pokazala učinkovite proste vaje, za njimi pa izredno skladno še pionirke s plamenicami, pionirji pa z biči. Štafetni tek 4x100 m je bil zanimiv za vse, še bolj pa proste vaje za članice in mladinke ter partizanska vsestranost. Ta množična izvedba je ugajala, predvsem zaradi pestrosti. V 12. točki so zelo dopadljivo nastopili s prostimi vajami člani in mladinci. Izrecno zanimanje je_ veljalo še za nastop moške in ženske vzorne društvene vrste: prve na drogu, druge pa na dvovišinski bradlji. Največ priznanja je požel kajpak zmagovalec iz dvoboja ROH (CSR) — Slovenija sedemnajstletni Miro Cerar za vratolomno vajo. Spored so zaključili starejši člani in članice s prostimi vajami. _ Pripis. TKV Partizan -— Narodni dom deluje mnogo dlje kakor 50 let in je sploh na j starejši v Jugoslaviji. Toliko dodatno. Res je bil včerajšnji opis slike na L strani netočen. BRANJE Turistični veat-nik, št. 8. junij 1957. Glasilo Turistične zveze Slovenije. 35 strani. Najtehtnejše gradivo z naslovi: Postojna na pragu turistične sezone (s poročilom o nedavni tiskovni konferenci v turističnem osrčju Notranjske) — Koprska luka — Bohor in senovski planinci — Ali je Srednji vrh nad Martuljkom res turistično mrtev — Turistični tečaj za prometno milico — Mednarodni jeziki — Turistični inventar Ljubljane itd. Posamezne številke so po 50 din. Naroča se pri upravi revije: Ljubljana, Tomšičeva 3/IL NEDELJSKA KRIŽANKA Vodoravno: 1. obroben, ekstremen; 8. testament; 15. stara babilonska pisava; 17. personalen. namenjen posamezniku; 13. samodeji, avtomati; 19. močvirske ptice (trstne penice); 21. del obraza; 22. šiba; 23. bodljikava poljska rastlina; 24. medmet pri ponujanju; 25. izdelovalec a«'i prodajalec trakov; 27. pod; 23. iti; 29. čez hoditi, prestopati; 31. oziralni zaimek; 32. sadno žganje; 33. začetnici sodobnega hrvatskega skladatelja in dirigenta; 35. manjši izrastek na koži; 36. obdobje; 37. vprašalni ca; 39. jed iz razkuhanega sadja; 40. slog; 41. očrt; 43. zdravilna rastlina; 44. biti na nogah; 45. poplava; 47. svarilo; 48. odshtženec. upokojenec; 49. nauk o lepem; 51. desetletje; 52. časnikar. Navpično: 1. tutor. varuh; 2. klorove spojine; 3. drgniti, strgati; 4. pozitivne elektrode; 5. primorska jed; 6. pripovedne pesnitve; 7. stavčna nikalnica; 9. msnj pomembno postajališče; 10. konica; 11. reka v severni Italiji; 12. drugo ime za ledvice; 13. mešetar iz Smetanove »Prodane neveste«; 14 tuja oblika ženskega imena; 16. terorizem. trinoštvo; 20. blago za podlogo rokavov pr: suknjičih in plaščih; 22. kar se da pomemben; 25. vrstiln.; števnik; 26. domača vodna žival; 29. jok; 30. kazalni zaimek; 32. okrajšava za »srednji«: 33. ocena, presoja; 34. igralec igre s kroglami; 35. frizer; ’’ tenka tkanina; 37. lahko motorno kolo tovarne Tomos; 33. prijetni duhovi; 40. centi; 42. podolžne osi pri kmečkih vozovih; 44. del epa; 46. okrajšava za naš denar; 47. moško ime; 50. kem. znak za kositer. REŠITEV NEDELJSKS KRIŽANKE OD 19. MAJA 1357 Vodoravno: 1. paradoks, 8. plast, 13. osamim. 14. Merimee, 16. sipam. 17. horizont, 18. trot, 19. Lija. 20. arak, 21. akrobati. 23. Sveta, 24. vat. 25. ril, 26. motto, -n, 27. načelen. 29. Ira. 31. Ist, 34. merilec -r. 35. peron, 37. Tot. 33. som, 40. vihar, 41. monistke. 43. Inez, 44. Zeta, 45. Aron, 46. Doroteja. 48. Apari. 49. ožariti. 50. Atenej. 51. ranim. 52 malarija. Na Finskem so športniki vsi V okviru I. slovenskega festivala telesne kulture bo med na- m i anot eniškim i prireditvami po vsej verjetnosti eetveroboj reprezentanc Srbije, Hrvatske, BIK in Slovenije za moške in ženske. Nai večja prireditev v onih cmeh pa bo množični mladinski in pionirski tu mir v dneh 29. in 30. junija. V ostalem pa bodo ta mesec igrali namizni tenis še na Krimovem turnirju v spomin Stefana Strojnika (8. in 9. t. m.), na V. republiškem mladinskem turnirju v Kranju (15. in 16. t. m.) in na turnirju moške in ženske deseterice v Ljubljani (22. in 23. t. m.). Od onih dob. ko sta Hannes Kolehmainen in Paavo Nurrai, oba slavna finska dolgoprogaša, ki sta na štirih olimpijskih igrah dobila nič manj ko 13 zlatih kolajn in s tem opozorila ves svet na svojo malo domovino na severu Evrope, veljajo Finci za največji športni narod med vsemi. Med tem se je lice mednarodnega športa močno spremenilo. Kdor dandanes prelistuje samo naslove velikih športnih listov, je skoraj lahko prepričan, da sta Amerika in Sovjetska zveza že zdavnaj prevzeli, dediščino Fincev. V skrbno negovanih in »s skrivnostnimi čarobnimi sredstvi« s"or šele po-em. ko je prejela obvestilo, da bo o izidu tega dvoboja odločala posebna komisija mednarodne federacije. DSNSS SKUPŠČINA NAMIZNOTENIŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Današnjo r*dno letno skupščino Namiznoteniške zveze Jugoslavije v Beogradu pričakujejo tudi namiznoteniški igralci Slovenije s precejšnjim zanimanjem. Na dnevnem redu je vrsta predlogov za spremembo ekipnih tekmovanj v I. in II. ligi kakor tudi na področju kategorizacije igralcev. Predlogi so zelo zapleteni in bodo terjali še precej administrativne-ga dela. Na občnem zboru bodo pretresli tudi jakostno lestvico za minulo sezono, v kateri so naši najboljši igralci 11. (Teren). 13. (Tomašič), 14. (Kern). 18. (Koo->an) in 20. (Podobnik). Pri članicah je situacija nekoliko boljša, saj so od 3. do 6. mesta rame Slovenke, in sicer Trampuževa, Plutova, Pogačarjeva in 17 rekov a. Med mladinci je na 2. mestu Teran. na 5. pa Sezlina. Med mladinkami je najboljša Plutova. Sodijo, da bi bili v tej lestvici potrebni nekateri popravki. Ob tej priložnosti bodo ustanovili rudi posebni zvezi namiznoteniških trenerjev in sodnikov. (N. D.) I Danes ob 10 na stadionu v Šiški prvenstvena nogometna tekma med mladinci Litije in Ljubljane. Na igrišču Slovana bo danes turnir občinskih ekip v malem rokometu z udeležbo reprezentanc iz naslednjih občin: Center, Bežigrad, Vič, Šentvid. Moste in Polje. Začeli bodo ob 14.30 uri. Na Vrhniki so bila v počastitev »Dneva mladosti« številna športna tekmovanja, ki so se jih udeležili mladinski aktivi z Vrhnike, in okoliških vasi in na katerih je nastopilo nad 500 tekmovalcev*. V skupnem plasmaju je zmagal mladinski aktiv vajenske šole z Vrhnike, Iti je bil obenem številčno najmočnejši. Podobna tekmovanja so imeli tudi pionifji osnovnih šol nižje gimnazije. Zmag ala je Vrhnika. Klub za konjski šport Posavje Videni — Krško vabi na spomladanske konjske dirke na Krškem polju ki bodo v nedeljo 9. junija ob 14. na stadionu »Matije Gubca« v Krškem. Razpisanih je za 200.900 dinarjev nagrad. Na sno-redu bodo kasaške in jahalne točke. S sodelovanjem klubov iz Slovenije in Hrvatske. Železniške zveze r.rrodne. Na stadionu bo tudi totalizator. v srečanju mladinskih ekip okrajnih mest Slovenije v Ljub- llani je zvarala petčlanska ekipa Celje 7, 949 krogi pred Ljubljano (358) in Trbovljami (815). Posamezno so dosegli največ krogov: Kajba 218, Vehovar 215 (oba Ce-lie), Kodej (Lj) 214. Jager (C) 199, Černe (Kranj) 193 in Hrovat (Nova Gorica) 197 krogov. (V.) Na kajakaškem prvenstvu na diviih vodah na reki Ibar blizu Ušča so bili vzlic zelo slabim tekmovalnim pogojem dosežen: do- bri rezultati. Med I5o udeleženci sta v smuku s kajaki (F i) zmagala RoDret (Bgd) med člani in Cukič iz Titograda med mladinci. V kanujih (C 2) sta zmagala brata Bemota. Omembe vredno je, da so to pot dosegli največ uspehov kajakaš: iz Srbije in Cme gore, medtem ko so do zdaj v tej športni zvrsti prevladovali Slovenci. Na prijateljskem četveroboju z vojaško puško med strelci tovarne »Iskra«. Visokega. Predoselj Ln Izole so zmagali visoški strelci s 371 krogi pred predoškimi 360 (od 750 možnih). V Clevelandu (ZDA) bo od 5. do 17. avgusta odprto šahovsko prvenstvo ZDA. Prireditelj: so povabili na turnir tudi nekaj tujih mojstrov, med njimi tudi enega Jugoslovana. pognojenih umetnih gojiš?, padajo svetovni rekordi kakor zrela jabolka z dreves vrhunskega športa, medtem ko so Finci ostali skromni in tihi vrtnarji po svojih naravnih športnih nasadih. Toda ta prvi vtis je mamljiv. Kdor malo natančneje pogleda v ta drugačni svet, bo videl pred gojišči športnikov teh velesil majhno napisno tablo z opozorilom: Vstop dovoljen samo po pregledu v izoilmi baraki! Družinski člani in delovni ljudje ne smejo vstopati! Kdor se strogo ne ravna po predpisih in navodilih, ki veljajo v teh »plantažah«, bo takoj in brez odškodnine odpuščen. Takih strogih zakonov Finci v svojih preprostih vrtnarijah za športnike ne poznajo in število športnih društev in prostorov je fam pravzaprav nepregledno. Več. ko pol milijona Fincev se je izmed vsega 4 milijonov vpisalo v razna športna društva, mnogo drugih pa se še ukvarja s športom na svojo pest, ne da bi se vpisovali v kakšno društvo. Kratko in malo' — vsak sedmi Finec — ne glede na starost in spol — je aktivno vdan telesni vzgoji. To je rekord, ki ni zabeležen v nobeni statistiki In o katerem sploh še ni pisal nihče. Najbolj udomačena sta na Finskem atletika in smučanje, v tej zvezi je vredno zabeležiti, da je najvnetejši pristaš prav teh dveh športnih panog tudi finski državni predsednik Urho Kekkonen. ki ,1e še zdaj častni predsednik finske lahkoatletske . federacije, in sicer zategadelj, ker je to organizacijo sam vodil celih 18 let (1929—1947). V mladosti so ga prištevali med najboljše atlete, sai je takrat dosegal kar spoštljive znamke: na 100 m 10.9. v troskoku 14,14 m in v višino 1,85 m. tako da je bil večkrat tudi prvak države. Zaslužil si je tudi naziv svetovnega rekorderja v troskoku z mesta z daljino 9,71 m (te discipline zdaj ne izvajajo več). Ko je končal pravne študije, se je posvetil 5. junija poteče rok za oddajo nagradne križanke iz 9. številke »Kaj veš - kaj znaš«. Nagrade 20.000 din v denarju. Pohitite! m KMETIJSKA ZADRUGA PREBOLD razpisuje mesto RAČUNOVODJE POGOJI: najmanj petletna praksa v zadružnem sektorju. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Ponudbe pošljite s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev upravnemu odboru Kmetijske zadruge Prebold. Štirisobno komfortno stanovanje v novem zadružnem domu preskrbljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 3073-R K 0 T E K S Ljubljana 1 n r o d a: 7-tonski avto LANCIA 3 Ro, v dobrem voznem stanju, za 3.000.000 din; 2 in pol tonski avto CHEVROLET v voznem stanju za 280.000 din. Interesenti si jih lahko ogledajo v avtoparku podjetja, Poljanska 71. 3028-R politični karieri ln po njej je lani zasedel najodgovornejše mesto državnega predsednika. »Za najlepše ure v življenju se moram zahvaliti športu,* tako pravd Kekkonen sam ln še zdaj, ko-se mu bliža šesti križ, vsak dopust preživi na potovanjih in smučarskih pohodih po brezmejnih samotah Laponske in ob div-1e prirodnih jezerih v Salmai ali pa po gozdovih obmejne Karelije. Odkar je bil Izvoljen za državnega predsednika, je napravil že tri take ekskurzije, in sicer vsakokrat po odmaknjenih krajih, kamor le redkokdraj zaide kdo izmed odličnikov Javnega življenja. Tam je presmučal in prehodil okrog 200 km sam po zapuščenih in neobljudenih krajih. in sicer v spremstvu enega samega človeka, olimpijskega prvaka iz 1. 1948 in svetovnega mojstra iz 1. 1950 v nordijski kombinaciji Heikkija Hasua. V prvih dneh je bilo vreme tako slabo in napori na turi zategadelj tolikšni, da je Hasu prosil predsednika, nai bi se rajši vrnila. češ da ne bo zdržal do kraja. Toda dr. Kekkonen Je vztrajal, končal svoj zasebni maraton »v odlični telesni kondiciji in nato z novimi močmi« sedel za svojo delovno mizo. »Sisu« pravijo Finci temu ln te besede ni mogoče prevesti v noben drug jezik. »Sisu« je tista skrivnost, ki daje malemu Fincu ne samo v športu, temveč tudi na vseh drugih področjih tisto žilavost. ki včasih prekaša celo storitve tistih proslulih izdelkov iz umetnih valilnic svetovnih rekorderjev. Lahko bi jo pona-šili z vztrajnostjo, energijo, smotrnostjo ali življenjsko silo, je pa še mnogo več. Neki finski študent je prevod pogodil takole: Ce moram opraviti kakšno težko delo, ki bi ga ne mogel nikakor vzdržati, tedaj vzamem vso svojo »sisu«, pa ga lahko dokončam. Mizarsko obrtno podjetje šiška-Ljubljcma Knezova ulica ES prevzame v sušenje neomejene količine smrekovega rezanega lesa Sušilnica je novejšega tipa, Izdelana za breztoplotno zračno sušenje in je primerna le za sušenje lesa, ki se uporablja za stavbena mizarska in tesarska dela. Za uporabo sušilnice se toplo priporočamo! 2975-R 50 P AH NAVADNO NE DOBITE DOSTI ZABAVE Z reševanjem križanke pa imate lahko tndi celo uro koristnega razvedrila in 1® toliko vas stane vsaka uganka v 10.-11. številki ugankarskega lista 0GANKABSRI LIST SLOVENSKEGA FOBOCEVALCft ki je izšla v povečanem obsegu na 24 straneh za običajno ceno 25 din. V vsaki številki je razpisanih za 20.000 din nagrad. Vam ne bi bilo prav, ko bi ravno Vi dobili 5000 din za prvo nagrado? Združite prijetno s koristnim in kupite novo številko edinega slovenskega ugankarskega lista! S S V dolgi procesiji je prišla vsa služinčad: sobarice, ta žalostna in s solznimi očmi, ki je bržkone ravnala pod pritiskom svojih brezobzirnih staršev, druga nekoliko jezična in preponosna, da bi služila »zločincu«, naposled pa še njegov osebni sluga in šofer. Vsak je imel kak vzrok, da je moral takoj zapustiti službo, nobeden pa ni povedal resnice. Enim so zboleli sorodniki, drugi so hoteli v boljšo službo, neko dekle je povedala, da se bo kmalu omožila in da si mora pripraviti balo. Le ena, kuhinjsko dekle s sajastim madežem na obrazu in krepke postave, se je postavila pred pisalno mizo in uprla močne roke v boke. »Zakaj pa hočete vi stran, Jessie?« je vprašal James. »Ker ste vlomilec,« se je glasil njen kratki odgovor. Naslonil se je v stolu nazaj in se moral smejati. »Dobivali ste funt do dva, dal vam bom pa pet funtov za nagrado, ker ste med vso služinčadjo edina odkrita in poštena oseba. Denar kar mirno vzemite, nič vam ne bo storil. Bankovec ni ponarejen niti ukraden.« Slednjič so vsi odšli; svoje povezane kovčke in zavoje so naložili na voz, ki ga je bil James telefonično naročil iz vasi. Ko ni bilo nikogar več, je odšel k vratom in jih zaklenil. Nato se je vrnil v svojo prazno hišo. Bingerja ni mogel poklicati semkaj, ker je imel v Londonu družino, od katere se ni hotel ločiti; razen tega pa je moral skrbeti za njegovo stanovanje v Londonu. A Mahmet, dasiravno je znal pripraviti odlično kavo, je vedel le malo ali pa sploh nič o evropski kuhinji. Jim je hodil po zapuščeni hiši in jo pregledal od kuhinje pa vse do podstrešja. Vse je bilo čisto in v najlepšem redu in gotovo bo tako ostalo še nekaj dni. Pametnemu pravzaprav ni preostajala druga rešitev, ko da se vrne v London. Prej pa je še moral videti, ako ga bo lahko kdo spravil iz tega kraja. Nikakor ni hotel, da bi ga stavka njegove služinčadi spravila iz ravnovesja, Odšel je v živilsko shrambo in si ogledal zalogo hrane. Nato si je vzel kruh, maslo in čaj. Največja trgovina v vasi je bila Colterjeva prodajalna. V njej si dobil vse, od konjske krme do pralnika. Ko se je Jim pripeljal pred prodajalno, je zagledal mladega moža, ki je skazi šipo razburjeno kazal nanj. Gospod Colter je prišel iz svoje male pisarne. Jim je počasi stopil iz avtomobila in stopil v prodajalno. »Dobro jutro! Prosim, pošljite mi v dvorec 'VVold nekaj kruha, funt masla in nekaj jajc!« Gospod Colter je potisnil mladega moža s poti in se postavil onstran prodajalne mize nasproti Jimu. Iz oči mu je sijala pravičnost. »Foslal vam ne bom ničesar, gospod Morlake. Doslej sem ohranil čiste roke in se v vsem svojem življenju nisem pritaknil umazanega denarja. S tatovi in vlomilci nočem imeti opravka.« Jim je vzel cigaro iz ust in nagubančil čelo. »Hočete mar reči, da mi odslej ne boste ničesar več prodali?« »Prav to sem vam hotel reči,« je odgovoril Colter in Jima dostojanstveno pogledal skozi svoja velika očala. »In še nekaj bi vam rad povedal, gospod Morlake. Prej ko boste zapustili Creith z vsem svojim gospodinjstvom vred, tem ljubše nam bo.« Jim se je ozrl po prodajalni. »Posel vam tukaj kar dobro cvete, Colter.« »Pošten posel,« je rekel Colter s poudarkom. »Mislim, da vam trgovina vendarle nekaj pomeni, ka-li? Odkupil vam jo bom.« Gospod Colter je odkimal. Tisti mah je prišla v prodajalno skozi vrata, ki so vodila v dnevno sobo, njegova rejena žena, ki je bila doslej le molče poslušala. »Nočeva vašega denarja. Ničesar ne bova prodala ali kupila,« je rekla vreščč. »Dovolj je že to, da živijo vlomilci tako kot ugledni ljudje. Še tega je manjkalo, da poskušate spraviti v akušnjavo poštene, dobre in bogaboječe ljudi.« »No, veseli me, da se vsaj še nekoga bojite,« je odgovoril Jim in zapustil prodajalno. Bančna podružnica, ki je bil z njo v stikih, je bila ravno na nasprotni strani ceste. Znano je, da imajo bančniki le malo predsodkov. »Veseli me, da ste se tako dobro izvlekli iz afere,« ga je pozdravil ravnatelj z veselim glasom. »Mimogrede vam povem, da je policija pregledala vač tekoči račun — vam je že znano?« »Seveda pa ni mogla odkriti nikake zveze med raznimi vlomi, ki bi mi jih rada naprtila na ramena, in mojim dejansko velikim premoženjem, mar ni tako?« je dejal Jim smehljaje. »Sedaj me pa poslušajte, prijatelj. Ko sem bil zadnjikrat tukaj, ste mi nasvetovali, naj kupim tod nekaj zemlje. Kot sem sedaj videl, je naprodaj poslopje poleg Colterjeve prodajalne.« Bančnik je prikimal. »Mož ni mogel plačati dolgov. Odprl je bil garažo in prodajalno z avtomobilskimi deli. Toda Creith ne leži ob gla\*ni cesti in ima slab promet. 2e čez nekaj mesecev je moral trgovino opustiti. Ali jo nameravate kupiti?« »Povejte mi ceno, vendar pa naj ne bo previsoka.« Uro zatem je Jim zapustil notarjevo pisarno. Kupil je bil zemljišče poleg Colterjeve prodajalne. Ob devetih zvečer je prispel iz Londona neki odločni mladenič. »Telefoniral sem Trgovskemu združenju in priporočili so mi vas kot sposobnega in spretnega trgovca.« »To nedvomno tudi sem,« je rekel oni nič kaj skromno. »V vasi je poleg Colter j a neka prodajalna — želim, da jo od jutri naprej prevzamete vi. Pokličite potrebne obrtnike, nakupite zalogo vsega tistega, kar prodaja Colter, in prodajajte vse za petindvajset procentov ceneje od njega. Najemite avto in napravite reklamo po vsej okolici. Ako bo Čolter znižal cene, jih znižajte tudi vi. Vedno pa obdržite v ceni petindvajset odstotkov razlike.« j^To pa bo stalo mnogo denarja!«