J 4*07 MCfPt _ «oefer» ^ Hoüáajo. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški la apraraiškl proeterti j UST Beetíi Uwndalo Ave. Offleo of PubUootloai SÖST a Lawndalo Ave. 1 Telephone, RookwoU 004 ] .year xxx «ff imh a. im. CHICAGO, ILL., PONDEUBK. 23. AVGUSTA (AUG. 23), 1937 Babeortptloa Ü.00 Yearly dTK V «—NUMBER 164 Acceptance for mailtnr «t special rote of »oeUfc provided for «a «ection 1108. Aet of Pot t, HIT, aatkorUed oo Jano 14. WS. Ingres zaključil zasedan lie po viharni besedni h vsi zakonski načrti "newdealske" admini-icije zavrženi. Demokratski uporniki iz držav pokopali osnutek minimalne mezde in maksimalnega delovnika. Konferenca demokratske stranke bojkotirana. Razkol ped demokrati dosegel kritično točko ton, 22. sv*. — Prvo Je petinsedemdesetega je bilo sinoči zaključe-9 besedno bitko med deškimi uporniki z juga in Rooseveltovih socialnih konotnskih treform. Skoro zakonski načrti, katere I uveljaviti Roosevelto-linistrscija, so bili zavr-ali pa odloženi, tem zasedanju kongresa, ki trajalo od 5. jan., je de-itaka večina, ki ima 76 se-v senatu in 331 sedežev v zbornici, sprejela samo e-ien načrt, ki je bil na pro-iMnewdeslske" administra-Ta je stanovanjski načrt, podiranje slumskiih 3v v velikih* mesltihi in sjo cenenih delavskih sta-a tudi ta je bil sprejet čni obliki kot je bil prod-Za izvajanje in financira-stanovanjskega zakona je | določil le $600,000,000. so se senatorji priprarvlja-odhod iz Washingtona, so ele širiti govorice, da bo vf\t sklical izredno zaae-konjfresa v oktobru. Roo-je v razgovoru z WiHi»-Greenom, predsednikom ike delavske federacije, da bodo v tem zasedanju ns dnevni red načrti, ki li sprejeti v pravkar kon-zasedanju. "Kongresniki atarji ae bodo vrnili v hinfton čez šest tednov," je Roosevelt. "Vem, da se bo-irali, toda prišli bodo kljub kingten, D. C„ 21. avg.— cratski kongresniki z ju-» odprto nastopili proti veltovi administraciji in pokopali zakonski načrt Ine mezde in maksimal-«klovnika. Farsični prizo-* odigravali, ko je prišla strankine konference, na w je imela vršiti raz-o tem načrtu. Uporni aniki so postopali v straneh in'koridorjih ter se "»H iz kongresnikov, ki Pjrsjo administracijo, ko so I v konferenčno dvo- jno je bilo klicanje da «e ugotovi, če je za-itevib kongresnikov na-toda kvoruma ni bilo. » 170 demokratskih kon-1,1 k"v je bojkotiralo konfe-ki se je nicer vseeno vrši-01 bila uradna. Vsi ti so Wi v opoziciji proti mezd-« načrtu. *»li*m It. Rankhead, pred-zbornico, Sam Rayburn, ,Ji dem'*rauke večine v niž ■presni zbornici in drugi IPeliraIl na upornike, ipnoejo v konferenčno dvo-" ^«kateri so sicer prišli, .....« '"Izvali, ko ao bila ¡Z*klicana. Člani ¿^'vnega bloka demokret-"J™ke, kateremu načeluje PT^ik Maury Maverick is K«Kirnjali. Bili so . in Iflasno izražali m ne. JU» obnašanje južnjakov ¿V1' t«n fiaeku oU ,n ^«yburn izjavila, načrt minimalno mZl "Mk'" finega delovni- r*** usedanju kongro- ** črti. Pokazale /¿¡1*« demokrati Rudarji odbili I fašistične naskoke Turška vlada odredila preiskavo napadov na parnike Santander, Španija, 21. avg. — L jute bitke, v katerih so oboji, uporniki in miličniki, utrpeli Se velike izgube, so v teku na santanderski fronti. Rudarji iz Asturije, ki sodelujejo z miličniki, so pokazali izredno boje-vitost v teh bitkah. Z dinami-tom so pognali v zrak več mostov ob cestama Pelencia-San-tander in Burgos-Santander in ustavili prodiranje fašistične armade proti Santandru. Bataljoni asturijskih rudarjev, o katerih celo uporniki pravijo, da se borijo kot levi, so včeraj odbili fašistične naskoke v hribih v bližini Samtandra in vrgli fašiste nazaj. Vest, ki jo je objavila španska vlada, se glasi, da so fašisti izgubili več ko petsto vojakov v naskokih na pozicije rudarjev v teh hribih. k • mm, 21. avg, — List La Stam-pa je včeraj priznal, da general Attillo Teruzzi, bivši načelnik fašistične milice, poveljuje italijanski vojaški koloni, ki sodeluje v uporniški ofenzivi v severni Španiji. Poročilo pravi, da. je general Franco, vrhovni povelnik španske uporniške armade, poveril Terruziju okupacijo novega sovražnikovega teritorija. Ankara, Turčija, 21. avg, — Člani turškega kabineta so se sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o napadih na trgovske parnike v turških vodah. Dva španska parnika — Amary in Cindad de Cadiz — sta bila nedavno potopljena v bližini o-brežje Turčije. Člani kabineta so se izrekli za preiskavo napadov na parnike. Turčija, Francija in Anglija domnevajo, da so italijanske podmornice tor-pedirale španska parnika. Seji kabineta jo predsedoval Kemal Ataturk, predsednik Turčije, ki se je prejšnji dan vrnil iz Fev-zije, kjer jo opazoval manevre turškega vojaštva. Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so v petek obiskali: Frank Godlar z ženo Ano in hčerko Annie iz Cleve-landa, O. Milwauàke novice Milwaukee. — Frank S. Er-menc, predsednik gl. nadzornega odbora JSPZ Sloge, si je pred nekaj dnevi zlomil desno nogo v členku in drugače poškodoval, ko je splezal v letovišču pri jezeru De Noon na drevo, da naseka nekaj suhih vej in je padel na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, od tam pa domov. — Poročila sta se Emil Mesarič in Wan-da Fernandes. — V sosednjem Sheboyganu je umrla 79Uetns Ana Botnbač. — Tam sta se poročila Rudolf Kotnik in Franc« Sepič. ; Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Te dni je umrl prekmurski rojak Stefan Slivn-jak, star 63 let in doma iz Ned-llc pri Turnišču. — Sledeči slovenski kandidatje so se prijavili za mestno zbornico: George Travnikar, Edward Pucel, Nikolaj Markušič, John Novak, Louis Zorko, Anton Vehovec, John Ro-žanc in Frank Kranjc. Neoreča v spalnici Cariinville, 111. — Mattu Mraku, članu društva 362 SNPJ, se je zadaj» dni pripetila nenevad» na nesitča. Ko je počival v postelji, se je odtrgaj omet e stropa in padel nanj s takAno silo, da ga je težko pobil in mož je zdaj nezmožen za delo. Upanje je, da kmalu okreva. Moskva kritizira japonskega poslanika Obdolžila ga je iir jenja ticne ande Moakva, 21. avg. — Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, je obdolžila japonskega poslanika Mamora Sigemitsa, da zlorablja svojo diplomatsko pozicijo s širjenjem protikomu-nistične propagande v glavnem meatu Sovjetske unije. Pravda je namignila, da oovjetska vlada ne bo tolerirala propagan-dističnih aktivnosti japonskega poslanika, ki ogražajo odnošaje med državama. Sigemitau je nedavno izročil spisano poročilo re por ter jem zunanjih listov v Moskvi, v katerem je zanikal sovjetske ob-dolžltve, da jo Japonska organizirala Bele Ruse, ki so navalili na sovjetski konzulat v Tientsinu, Kitajska. Naval je bil Izvršen pod protekcijo japonskih avtoritet v Tientsinu. "Ako hoče japonski poslanik širiti protlkomunistično propagando, naj oi poliče drugi izhod," piše Pravda. "Propaganda, ki jo vodi, no dela Časti njemu kot poslaniku, niti državi, ki jo reprezentira. Kaharorvak, Sov je taka unija, 21. avg. — Sovjetska vlada je zaprla konzularne urade v dveh mestih v Mandžuriji v znak protesta proti japonskim in man-džurijskim avtoritetam, ki so nadlegovale konzularne uradnike, se glasijo som dospela poročila. Vlada je zaprla konzularne urade v Pograničnaju in Sa-halinu. Eddie Cantor postal unij ski vodja New York. — Eddie Cantor, znani radijski humorist, je bil izvoljen za predsednika Ameriške federacije radijskih umetnikov, katero je nedavno ustanovila Ameriška delavska federacija za organiziranje 8000 oseb, ki nastopajo v radioprogramih. Kongres dovolil nove finannce delavskemu odboru Washington. — Nižja zbornica je šla preko priporočila apro-priacijskega odseka In dovolila Zveznemu delavskemu odboru polno vsoto, za katero je vpraša) — $1,800,000. Odsek je priporočal le $917,600. Zbornica je šla tudi preko odseka in dovolila $20,000,0000 za financiranje farmskega najemniškega programa, s katerim bo vlada pomagala na-jemnlnakim farmarjem, da postanejo — "kapitalisti". Odaek ae je bil izrekel proti vsakršni I dovolitvi. JAPONSKI PREMER NAPOVEDUJE DOLGO VOJNO Kitajska mora biti kaznovana, ker je odbila japonske zahteve NAPAD TJAT AMERIŠKO BOJNO LADJO Tokio, 21. avg. — Premier Fuminaro Konoe je napovedal, da krvavi konflikt med Japonsko ln Kitajsko ne bo končan, dokler no bo kitajska armada, ki se je postavila po robu Japoncem, kaznovana. Premier je zaeno izjavil, da Japonska ne bo trpela vmešavanja s strani zunanjih držav. Poravnava konflikta zavisi od Kitajsko in bo prišla le, če pristane na vso japonsko zahteve. Konoe je dalje rekel, da je Japonska pod vzela mllitarietično kampanjo proti Kitajski, kor jo bila v to prisiljena. "Okolno-stl so prisililo japonsko vlado, da je zavrgla stališče paolvne obrambe In odredila ofenzivo," je dejal premier. "Naš glavni cilj je vzpostavitev prijateljskih odnošajev o Kitajsko, to pa oo bo agpdllo šole, ko bodo kitajski miiitaristi kaznovani." Premier nI hotel komentirati načrta angleške vlade glede u stanovitve nevtralne cono v Sanghaju. Dejal Je le, da jo zunanji minister odgovoril an gleški vladi. Predstavnik Japon skega zunanjega urada Je pozneje izjavil, da Je Japonska odklonila angleški načrt. fiangfcaj, 21. avg. — Besne bitke med Japonci In Kitajci sa posest SanghaJa so zahtevale življenje nadaljnjega ameriško* ga državljana, ko jo japonsk šrapnel treščil na krov ameri ške križarke Augusta, zastavno ladjo ameriškega bojnega bro-dovja v kitajskih vodah, firap nel Jo ubil pomorščaka Johna Falgouta iz Racelanda, U., 18 drugih članov posadko pa je bi lo ranjenih. Falgout je že četrti Ameri čan, ki so bili ubiti, odkar so izbruhnile sovražnosti mod Kitaj cNn Japonci v Sanghaju. Trije ameriški državljani In več ko (Dalje as I. strani.) • Lizbona vidi komunistično zaroto Odmevi preloma med Portugalsko in Ceikoslovaiko Lizbona, Portugalaka, 21. avg. — Dr. Antonio do Oiiveira Sala zar, ministrski predsednik kn diktator Portugaleko, je izjavil, da je njegova vlada pretrgala diplo-matake odnošaje a Češkoslovaško, ker jo slednja prepovedala prodajanje orošja Portugalakl na podlagi aklenjeno pogodbo. Izjava je zaeno trditev, da je Češko-slovaška vlada prepovedala prodajanje orošja na pritisk sovjetske Rusijo. Uradna izjava portugalske vlado pravi, da je bila pogodba prelomljena na podlagi sumničonja, da Portugalska podpira španske upornike. Portugalska Jo ona iamed držav, ki so priznale rešim generala Franca, poveljnika fažistično armado v Španiji. O-na ae je protlvila tudi kontroli svojih moja, ki naj bi ustavila pošiljanje orožja In bojnega materiala v Španijo. "Sumničonja, da Portugalska podpira španake upornike z orožjem, nleo vzrok, da Portugalska ne more dobiti o-roija", Je dejal Salaaar. "Češkoslovaška vlada Je zavzela to stališče na pritisk komunistično Rusije, da prepreči ali vsaj začasno ustavi oboroževanje Portugalske." lajava češkoslovaške vlade pravi, "da zgodovina mednarodnih odnošajev ne zatnaimije dogodka, da bi katera država prelomila diplomatako odnošaje a drugo državo zaradi poloma trgovsko pogodbo." Portugaleka so Jo pričela ofoo» roževatl pred dvoma letoma. Takrat je eklenMs pogodbo s ne- LEWIS NAPADEL VODITELJE DEMOKRATOV Zapretil je z ustanovitvijo tretje stranke POI^TICNE" AKTIVNOSTI CIO Waahlngton, D. C* 21. avg.— Predsednik Roosevelt, čigar socialno In ekonomske reforme ao izzvale revolto med demokratskimi aenatorji ln kongroanikl, je bil opozorjen, da bo Izgubil podporo pri unijah, ki ao včlanjeno za Industrijsko organizacijo. Clanl teh unij so podpirali Roosovolta v zadnji volilni kampanji In njihova zasluga jo, da Jo bil z ogromno večino po-uovno Izvoljen iz predsednika Združenih držav. John L. Lewis, načelnik CIO ln predsednik rudarsko unije UMWA, jo včeraj saproUI, da bo demokratska stranka Izgubila oporo pri organiziranem delavstvu, če no bo Izpolnila obljub, ki jih Je dajala v volilni kampanji. "Voditelji demokratsko stranko so pokazali, da ne morejo uveljaviti obljub, ki so jih dajali v volilni kampanji," Jo rekel Lowla. "Njihova dolžnost je, da vzpostavijo disciplino v stranki, ali pa priznati, da demokrataka stranka no more rešiti perečih problemov v korist ogromni večini ameriškega ljudstva." Ta Lowlaov ultimat jo sledil naznanilu Delavake nestrankarske ligo, da bo vodila opozicijo «roti ponovni Izvolitvi Willlama I. Bankheada, predsednika nižjo kongresne zbornice, kor jo pokazal, da ne moro vzdrlati ko češko orožno firmo In ji ds- discipline med demokratskimi Policija odlaša s preiskavo napada na delavca Memphis, Tenn.—Ben McCul-lough, uposlen v tukajšnji tovarni Ford Co., je bil dvakrat v teku enege tedna napaden, kor je dejal, da je naklonjen avtni uniji. Prvič so ga napadli, ko je bil ne poti v kinogledališče, drugič pa pred Fordovo tovarno. Nepa-dalci so bili v obeh slučajih Fordu "lojalni" delavci. Krajevne policija je bile informirana, toda pod vzeti ni hotele nobene akcije. Izjavila je, da bo čakala po v rs t-ka policijskega načelnika Leeje s počitnic, potem pe nej on odloči, oko je preiskeve potrebna. McCullough je v zadnjih dneh dobil več grozilnih pisem, v katerih je rečeno, de bo s silo izgnan iz mesta, če se prostovoljno ne umakne. k 4a Kongresniki so [ ^ '» v stranki sta dva Konferenca je bila do- kaz, da je tabor reakcije, ki ge tvorijo kongresniki Iz južnih držav, močnejši kakor oni, ki ga tvorijo demokratje s severa, vzhoda In zapade in kateri podpira Rooeeveltove socialne in ekonomske reforme.___ la velika naročila glede dobav Ijanja strojnih pušk, pošiljatve pa so bile uotavljene v juliju toga leta na odredbo češkoslovaške vlade, kor Jo Portugalska zavzela drugačno stališče glede ne-vmešavanja v Španiji kakor Češkoslovaška. "Češkoslovaška Je trdnjava Sovjetske unije v centralni K-vropi," Je dejal diktetor Saiazar. "Češka vlada Jo dobro vedela, da oroije, ki gs je prejemala Portugalska, ni bilo potem poslano v Španijo, ampak dobila Je navodila od sovjetskih uradnikov, naj ne zalaga Portugalsko s oro-ftjem, ki zatira komunistično gi-Imiije na Iberskom polotoku." IUvščiaa tira otroke slabo tlačenega delavca (Narisal Jerger.J, Butkovič iztiran iz Jugoslavije Poslali so ga "pod iup" zaradi ostrega go¥dfft Zagreb, 20. avg. — John But-kovlč je bil zadnje dni izgnan is Jugoslavije. Butkovič, predaed nik Hrvatske Bratske Zajednice v Ameriki, Je bil zadnjo nedeljo aretiran zaradi ostrega govora, ki ga je imel na poslovilnem banketu proti Jugoslovanski vladi In Srbom. , Med drugim Je Butkovič rOkel v istem govoru: "Prepotoval aem veo hrvatsko zemljo v Jugoslaviji in prišel aem do zaključka, da Srbi postopajo kot divjaki.. Srbi morajo zapuatiti našo domovino in umakniti ae čez Donavo in SsvoT Navzoči policijski uradnik je tekoj velel gostom, noj ae rezi dejo, toda gostje ga niao hoteli poekišetl, nekar je komiaar poklice! policijo v dvorano, katera je s gumijevkami izpraznila pro stor. Nekaj oseb je bilo ranjenih, nekaj oken razbitih in nekaj ljudi Je bilo eretirenih, med njimi tudi Butkovič. Drugega dne, 16. avguata, je policija ukazala Butkoviču, naj kongresniki. Liga pravi, da so Bankhead In drugI demokratski voditeljski v kongresu odgovorni, da Jo bil sakonskl načrt minimalne mezdo In maksimalnega delovnika pokopan v nižji zbornici. Lewis Jo dal razumeti voditeljem demokratsko stranke, da bodo unije CIO povečale politično aktivnosti v volilnih kampanjah, Da imajo velik vpliv, so pokazsle primarne volitve v Akronu, Cantonu ln v drugih ohljakih meatlh, kjer ao bili skoro vsi kandidatje CIO sa meatne urade nominiranl. Delavska ne-stranskaraka liga Jo aktivna tudi v drugih dršavah in bo nedvomno igrala važno vlogo pri kongresnih volitvah prihodnjo leto. Načelnik CIO Je že sestavil črno Hltlčno listo. Na prvem mestu Je ohijski governer Martin I,. Dsvey, ki je ponovni kandidat za governerja. V zadnji Jeklarski stavki Je l)evay v začetku isidpiral atavkarje, ki ao šli v boj ta priznanje unije, pozneje i »s Je |ioslal državne miličnike v stavkovna aredišče, da zaščitijo stavkokaze. Stavko-lomske aktivnosti governerja Daveyja so glavni varok, da Je prišel na črno llato l*wiaove organizacije. Na tej listi m tudi Bankhead In več drugih demokratskih senatorjev in kongresnikov is Jušnih držav, ki so vodili opozicijo proti zakonskemu načrtu minimalne mezde in maksimalnega delovnika. Sovjeti ustrelili nadaljnjih 34 delavcev Moskva, 20 avg. — Kakor po ročajo moskovski listi, Je bilo zadnje dni ustreljenih 34 delavcev na vthodno-eiblrskl železnici na obtoŠlMi "aeboteže v interesu Japonake", število ustreljenih boljševikov v vzhodni Šibi* rij! Je le naraslo na 200 v zadnjih treh mesecih. tekoj odpotuje la Jugoslavije. Polki je gs je spremila na želez niško postajo. ____.. . ____ £ "rtSviTA ena s paka! de ene "delavske" organizacija je prišla na ameriško pozorlšče. Imenuje se "Independent Ubor Federation of America" — Neodvisna delavska federacija Amerike. "Neodvisna" federacija naznanja, da bo ahiHla interesom "neodvianegn" delavztva, predstavljala bo to "neodvisno" delavstvo pri pogajanjih t delodajalci in staVkc ae bo poelo-šila "le v skrajnem slučaju". Ifcjavlja tudi, da ae odločno drti principa privatne lastnine — kakor da ji je treba tega izjavljati. Nova federacija se v marsičem ujema a starinskimi In reakcionarnimi unijami Ameriške delavske federacije, vendar fizičnih stikov nl-ma z Greenoviml unijami. Skratka: to je docela boaeovska "unija". To se pravi: voditelji so bossje v tovarnah ali njihovi zaupniki, čeprav je članatvo nevedno delavstvo. Beeeda "neodvisna" je tu prevara, kajti nova federacija bo stoodstotno odvisna od bosaov In kapitalistov. Drugače bi je ne bilo. To je nova kompanijska unija, ki je bila ustanovljena zato, da se "neodvisnim" delavcem zapre pot v nove Industrijske unije CIO. Tako ae cepi ameriško delavetvo. Cepi ae na radikalne in nazadnjaške unije, na delavake In kompanijake unije. Federacija "neodvisnih" unij predstavlja delavce, ki v lastno škodo odklanjajo vsako delavsko unijo. To delajo s priučeno motivacijo, da "oni hočejo oetatl svobodni, zato ne potrebujejo nobene unije" . . . To «o čltall tisoč ln tisočkrat v kapitalističnih liatlh In drugih listov sploh ne čltajo. Kapitalisti ao Jih vedno učili, da Je "zanje najbolje, če ne apadajo v nobeno unijo, kajti edina Unija — Zdruiene države! — zadostuje za vsakega poštenega Američana" . . . Ce morejo ti delavci misliti logično, zdaj lahko vidijo, da so jih bossje potegnili in nalagali. Usllili ao Jim "unijo", daai jim ni bila potrebna! Ampak teh "neodvisnih" delavcev ne bo to nič motilo; oni ao vajeni potegav« ščln . . . Ena potegavščina več ali manj ni pri njih nič. 8tvar je šalostna z delavskega stališča, vendar ni obupna. Delavci, ki stopajo v "neodvisno" federacijo, ne vedo, kaj delajo, ali upanje je, da enkrat bodo izvedeli; ne vsi, toda dober odstotek Jih prej ali alej izpregleda. Da vsi delavci niso vse svoje šive dni zabiti, ao nam dokaz kompanijake unije, ki so jih kapitalisti z veliko vnemo — in prvič v zgodovini Zdrušenih držav — organizirali pred tremi leti, ko je prišel zakon.NIRA. Takrat je kongres prvič priznal delavcem pravico organiziranja in kapitalisti so mislili, da je najbolje, da oni organizirajo delavce in jih obdrše pod svojo kontrolo. Niso jih dolgo imeli pod svojo kontrolo — ne vseh. V kompanijskih unijah je Izbruhnil upor in posule so zares neodvisne, končno pa so se v velikem številu pridrušile novim industrijskim unijam, ki Jih ustanavlja CIO. Ali ao ustanovitelji današnjih "neodvisnih" unij prepričani, da bodo te organizacije tri leta od dane« še |mk1 njihovo kontrolo? Glasovi iz nase Zanimive beležk« 2ene ao 'ugnale' nevihto. — Ve seUea Hoče Canoneberg, Pa. — Ko ae Je 7. avgusta zvečer tukajšnji gospodinjski odsek društva Poetojn ska Jama 138 SNPJ pripravljal za piknik v Drenikovem parku, se je vlila močna ploha, ki je hotela preplašiti naše vrle članice, da bi pri/editev opustile. V njihovih brihtnih glavicah "pa ae je brž porodila ideja in ao sklenile. da bodo 'ugnale' nadležno ploho. Njih sklep je bil, da hitro premestijo prireditev v dvorano društva Poatojnaka jama, kjer ao nemoteno nadaljevale veselico namesto piknika* L Čudil aem se, ko aem prišel nekako ob 9. uri v dvorano. Zbranih Je bilo še veliko zunanjih članic: gospodinjski odsek društva Bratatvo št. 6 SNPJ if 8ygana ln goepodinjski odsek Slovenskega izobraževalnega doma Iz Moon Runa. Lepo je od našega ienstva, da poeeča take prireditve. To Je dokaz, da agitacija za SNPJ, ki smo jo vodili in jo še vodimo člani, ni bila zaman; v ženskih odsekih vidimo jako lep napredek. Le tako naprej, vrle ženel Na aeji tukajšnjega dramskega kluba Soča dne 9. avgusta je bilo zastopanih lepo število Članic in članov. Sprejetih je bilo več važnih sklepov in zaključkov za bodočo dramsko sezono. Ker bi morali imeti letos piknik, a se vsled tehtnega vzroka ni vršil, je članatvo sklenilo, da priredimo pred pričetkom igralske aezone plesno in zabavno veselico v soboto večer, 28. avgusta^ v dvorani društva št. 138 SNPJ. Za ples bodo igrali Rožančevi muzikanti, ki so dobro iivežba-ni v tej stroki. Soča vabi na to prireditev vse svoje prijatelje, vse rojake in rojakinje iz te in drugih naselbin. Da bo zabava prvovrstna, bo dobro poskrbel odbor. Pozabavali ae bomo med starimi znanci in prijatelji Soče, ki je od svoje ustanovitve vedno aktivna pri kulturnih prireditvah. Člani in članice Soče so aktivni tudi v podpornih in prosvetnih društvih In radi pomagajo pri društvenih vinskih trgatvah s tem, da posodijo za take prireditve o-pravo in vse drugo, kar imajo na razpolago. Torej vsi na prireditev dramskega kluba dne 28. avgusta! Za dramski klub Soča: John Kokllch. Detet let po umoru v Bostonu Dne 22. avgusta je preteklo deset let, odkar je državna justica umorila v predmestju Bostoi na Sacca In Vanzettija. Škandalozna afera, kl je sedem let razburjala ves delavski svet — kakor ga razburja afera z Moon*yJem še 20 let — je bila za državo Maaaachueetta zaključena na električnem stolu, na katerem so sežgali dva revna Italijanska delavca, ki sU izvršila le U "zločin", da sta bila radikalna. Kila sU politična "aločinca", ker pa politično zločinstvo v Zdrušenih državah še ni kaznjivo, so massachusettaki veliki inkvizitorjl pripečatili tema dvema Italijanoma zločin roparskega umora. Kako bo objektivna pravično«« enkrat sodila o krivdi Hacca in Vanzettija glede tega zločina, bo jako zanimivo. toda maaeachusettaki inkvizitorjl in sodniki bodo takrat še trdno poiabljeni — tako pozabljeni, kakor da Jih nI nikdar bilo. Za dela veki avet in objektivno pravico tista afera še ni zaključena. To ni bil prvi — in najbrže ne bo zadnji — slučaj v Ameriki, ko ee je reakcionarna oblaat 11 nebi 1 a nevarnega agitatorja zoper socialno krivlčnost na ta način, da mu je podtaknila gnusen zločin — najgnuanejši zločin, če Je treba. Val oni v Ameriki In zunaj Amerike, ki ne ver-(Dalje v sadnji kelaai) tel preneatl. Nato sem se podftl na kliniko v Duluth, da me temeljito preiščejo in ugotovijo mojo bolezen. Prva preiakava nI pokazala ničesar gotovega, naslednji dan pa ao na podlagi prt skave zaključili; če hočem še kaj peracijo k spovedi. Odgovoril vem, da lahko preetanem brez sajtrka, še lažje pa brez spove Ü. Hudovala se je nad manoj, la moram iti k spovedi, ker po iperacijl lahko umrjem, kar aem tlab in star. Povedal sem jI, da tem spoved že davno opravil, in če umrem, nič zato, aaj enkrat bom itak moral umreti, kakor vsakdo, če prej ne, bo treba pozneje. Ze večkrat prej sem čital o raznih operacijah, o zdravnikih mesarjih ln mazačih, o tem in o-nem. Moja operacija je bila mučna in grda. Ne vem kakšno o-rodje so rabili na mtenl, ampak povem vam, da ao me pošteno razparali, kakor bi rabili kakšno staro koso namesto operacijskega noža. Rana je bila dolga in široka, tako da je niti zašili niso. Seveda sem bil po tej operaciji zelo slab. Ker je bila rana odprta, ao me dajali v poseben jopič (ki sem ga moral drago plačati), da je držal skupaj moje drobovje. Naj dodam, da pred operacijo nisem bil pretrgan, potem pa sem menda za nameček dobil še to nadlogo, tako da od tistega časa naprej moram vedno nositi pas in ga bom nosil do smrti. Tako je. Človek mora vse drago plačati: bolnišnico, zdravnika, preiskave, zdravila, operacijo itd. Ce je delo pravilno izvršeno ali ne, to jih ne briga, denar vseeno vzamejo, tako za dobro kakor za slabo delo. Frank Karlah, 211. PONDEURK ,, Av Malo tega in Ivan Molek oneji Prizor iz proslav ob priliki obletnice raaké revolucije na Rdečem trgu v Moakvi. Nekaj iz preteklontl llivvahik, " Minn. — Prigibno pošiljam polletno naročnino, o-benem pa bom na kratko opisal moje lastne izkušnje z zdravniki In bolnišnicami, kl so slične o-nim, katere je svoječasno opisal neki rojak iz Hibbinga. On je Imenoval bolnišnice mučilnice. Leta 1926 me je nektt bolezen tako napadla, da mi ni bilo živeti ne umreti. Klical sem zdravnika enkrat, dvakrat in večkrat. Vse zaman, ničesar ni mogel pro-najtl ali ugotoviti bolezen, dokler nisem iiostal vea rmen. Šele potem je rekel, da trpim na žolčnih kamnih in da se bi moral podvreči operaciji, da sem pa prealab in prestar in je ne bi mo- trud zavednih delavcev, da si priborijo boljši kos kruha je bil zaman. Da se tako godi, je največ krivde na delavstvu samem, ker pri vsakih volitvah večina glaauje za kapitalistične kandidate, kateri pa jim v zameno pošiljajo policijo in vojake, da jih pretepajo in zapirajo kadar zahtevajo boljši košček kruha. Ko bi delavstvo imelo svoje zastopnike v mestnih in državnih zbornicah, bi se to ne dogajalo. Zato apelira kampanjski odbor na vse naše simpatičarje, kakor tudi na napredna društva, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki se bo vršila v petek, 27. avg. ob 8. uri zvečer v prostorih soc. kluba 27 v starem poslopju SND. Na tej konferenci se bo razpravljalo glede kampanje in finance, kako napraviti najboljši uspeh, da izvolimo Louisa Zorkota v mestno zbornico, ki bo deloval za dobrobit Slovencev v 23. wardi. Kam pan Jaki odbor. Clevelandake volitve Cleveland, O. — Dne 28. aept. se bodo vršile v Clevelandu primarne volitve za Župana in coun-cilmane v mestno zbornico. Lokalna soc. stranka je tudi noml» nirala svoje kandidate. Za župana je Robert Dulea, za mestno zbornico iz 23. warde je nominl-rala Louisa Zorkota, za 32. war-do pa Edwarda Simsona. V teh dveh wardih živi največ Slovencev, ki bodo imeli priliko glasovati za delavake kandidate. Da so nam potrebni delavski zastopniki v mestni kakor tudi v državni zbornici, ae je pokazalo pri zadnjih stavkah, Jio je mestna uprava pošiljala policijo, da je pretepala in preganjala stav-kujoče delavce. Tako je napravil tudi govemer, ki je poslal milico, da je protektirala stavko-kaze ter zlomila stavko in vea Stavka kljub selitvi Pittsburgh, Pa. — Pred dobrim letom ae je newkensington-ska tovarna, bila je pravcata znojil niča, preselila iz New Kensing-tona v bližino Heppenstall Co. Tovarna izdeluje razne steklarske izdelke, ogledala itd. Zbežala je pred unijo CIO. Dne 1«. t. m. pa so sami delavci, 40 po številu, ©klicali stavko. Vzrok so nizke plače — od 22 do 26c na uro. V tovarni dela tudi več žensk. Številka njihovega unijskega lokala je 34 CIO, našega pa 1601. Kot sosedje bomo skupno delovali in sodelovali v obeh stavkah. Vsak večer se vršijo pohodi po ulicah in nastopajo razni govorniki. Naše geslo je: "Boj do zmage!" John Ban, 118. Poročilo o stavki Elkland, Pa. — tfne 26. junija je v tukajšnji tovarni izbruhnil štrajk. Delavci so se organizirali v uniji National Leather Workers Ass'n of CIO. Kompa-nija je začela z največjim terorizmom. Njeni pobojniki so hodili od hiše do hiše ter vpili: "Pojdite delat ali pa ven iz kompanijskih hiš!" Mnogi so se prestrašili in so se vrnili na delo, med katerimi je tudi več Slovencev. Vseh nas je osem in vsi delajo, razen mene. Od tisoč delavcev jih polovica dela, ostali pa vztrajamo v boju proti izkoriščevalcu. Vršijo se seje in shodi, na katerih je nastopilo že več prominentnih govornikov. Na 19. avgusta je govorila mrs. Cornelia B. Pinchot v korist štrajkar-jem. Do 1. septembra, kakor je napovedal federalni delavski odbor, bo stavka poravnana. Frank Svlgel, naročnik. Klika kaše naplae. katere m mm» I i p»hodniki t teka demokracij proti vojni in fašizmu v New York«. LISTNICA UREDNIŠTVA Clairton, Pa., M. C.:—Dotična organizacija je komunistična. A-ko hočete sodelovati, storite to na svojo odgovornst. Pohod brezposelnih v Washington Za pohod odgovoren kongresnik Woodrum, pravi zveza brezposelnih Washington. — (FP) — Kon-gresniki in senatorji iz Washing-tona, brezposelni v Washington! To je najnovejši paradoks, v katerem se je znašla Workers Alliance of America, ki je organizirala pohod brezposelnih za 23. avgusta. Voditelji pravijo, da jih pride v Washington okrog tri tisoč. Namen tega pohoda naj bi bil pritisk na kongres, da sprejme Schwellenbach-Allenovo resolucijo, ki določa, da WPA ne sme odsloviti nobenega relifnega delavca oziroma mu mora vrniti delo, ako ga ne more dobiti v privatnih industrijah. Peticijo za resolucijo je podpiralo 32 senatorjev in 170 kongresnikov. Zveza brezposelnih je zadnje dni objavila eno stran velik o-glas v Washington Postu, v katerem pravi, da je gladovnega pohoda kriv kongresnik Clifton Woodrum (dem., Vi.), ker njegov apropriacijski odsek noče o-dobriti resolucije. V oglasu je rečeno, ako kongres sprejme to resolucijo. Je zveza brezposelnih pripravljena preklicati gladovni pohod. Iz New Yorka je zadnje dni že prišlo okrog 300 brezposelnih. Prihajajo tudi iz drugih krajev dežele, glavna sila pa pride v pondeljek dne 23. avgusta. Kar se kongresa tiče, je ta pohod vsaj en teden prepozen, ker brezposelni najbrž ne bodo našli nobenega senatorja in kon-grešnika v Washlngtonu. Wrkajttii. * AH ste naročeni na nik "Pravrto"? Podpirajte tvoj tisti Karambol v Zagrebu — Nekaj račun "troedine0a" naroZ Ivan Butkovlč, predsednik lin? i H njo nedeljo aretiran v Zagreb L'6 * le^adf T? Srb€ tem gradu. Tako so poročali amerifckH Hudega najbrže ni bilo nič. Nal L v more zgoditi Butkoviču, je, da Ks urno «Hf i* njegove stare domovine nazaj v ni J/ vo domovino. 1 v nje*°v Butkovlč je nedvomno velik demolí. • tak povsod zahteva svobodo govo^A ki ima to «vobodo — in poleg teea'JL^ -ka - na vseh koncih in f^Sut potil na obisk Jugoslavije, je mislil, da r to svobodo a seboj, ali mož ae je »„, ¡ mokraclja in svoboda govora sta ostali aL njim, v svoji stari domovini ni r*m prvega in ne drugega; našel je - v. Skratka : brate Butkovič je pozabil, da ni Ameriki — pozabil je, da v Jugoslaviji mokracije in ne bo demokracije, ni 8V govora in ne bo svobode govora toliko h kler bo duhovni brat Korošec policij žandarski minister v Belem gradu e Ker sem že pri politiki in smoli v it kraju, naj citiram nekaj iz Hrvatskm It New Yórka. Med nami se že precej vori in piše o "troedinem" narodu "troedinem" Bogu. Pravijo, da so trije slovanski narodi "en narod", kakor so v ski veri "tri božje osebe en sam Bog" je od muh! (Ce bi bili še Bolgari privit*] Jugoslavijo, potem pa bi bil "četveroedini Torej v H. L. je nekdo zbral dolgo in áj kolono sarkastičnih, ki dokazujejo, kako veje "troedinega" naroda blizu. Tu je teh sarkastičnih: Kadar Srbi sedejo k jedi, pravijo: Prije Hrvati pravijo: Dober tek! Slovenci pai jedo — "pa šta ih briga!" Hrvati pravijo: Niš. Slovenci: Nič. Srbi Vse! Kadar pride do prepira, tedaj Hrvat pi Vrag te skelil i dal! Si bin pošlje vse v nu materinu", Slovenec pa zavpije: Aufl Srb ima navado reči, da "ide za Zagi Hrvat "ide u Beograd", Slovenec je pa kunšten — on ostane v svoji Ljubljani. Neki hrvaški bogatin ima štiri sinove, mu je doktor medicine, drugi je industr magnat in tretji direktor banke. Kaj četrti? Hm, četrti je — komunist. Kajti gov stari je dovolj bogat in lahko si pri« vsak luksus . . . Tako gre ta reč. Pesniki nam pa bodo še peli, da smo" edini" narod. Ko sem bil leta 1930 v Jugoslaviji (ker sem vzel svobode govora s seboj, me takn sreči niso zaprli), sem slišal, kako je neki ski državnik naredil načrt za združitev vencev in Srbov, da bodo res en narod. R je: Slovenci naj se ženijo samo s Srbkinjl Srbi pa samo s Slovenkami! Stvar je lahko smešna — resnica p» j«, je slovenski revež politično in kulturno di povsod v manjšini. Dr. Fr. J. Kern iz Clevelanda je nekoč a varjal idejo, da bi se Slovenci porušili. Po bi nekaj šteli! Saj je neki Črnogorec med no vzkliknil: "Nas i Rusa ima sto milijuns Ne vem, kaj moj prijatelj dr. Kem di misli. Koncentracijska taborišča v Rui _ V Sovjetski Rusiji so osnovsli tri razli vrste koncentracijskih taborišč. Ta tabori bodo prav za prav neke vrate delovna tab šča, v katerih bodo morali vsi komunisti, t obtoženi trockizma, opravljati brezplačno < za državo v skladu s svojimi sposobnimi, prvo vrsto taborišč pridejo Mvši ljudski poi jeniki, diplomatski zastopniki in visoke « nosti kominteme. V druga taborišča prt pisatelji, umetniki, znanstveniki. in*erurj>._ mitelji, visoki državni uradniki in drufi ■ lektualci. Tretja vrsta taborišč je namen) samo bivšim članom rdeče vojske, ki so m zvezi s procesom proti maršalu Tuhsčev^^ Z interniranci bodo ravnali tako kakor * vadnlml jetniki. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 23. avgusU \9\UJ Domate vedi. Mary Omušlč f O., je pustila svojega moža ia¡aun ^ pobegnila z Antonom Mlakarje»i i ^ polja pri Ložu, ki ima v utarem kraj dva otroka. ¡91 Delavake veatl. W. D. Haf^ «¡¡¡^ javlja, da je že 2000 članov aretiranih. Grozi z generalno stav Svetoma vojna. Nemci « dunu in v Lensu pozicije severno od Gorice in ujel. 1 * ^ Rtanka revelacija. ^f^p^ zavrgel papeževo mirovno noto, m mokratičnim načelom. I (Dalj. ts ar»- * f jamejo v krivdo «<«* pričanl, da sta U dva ***** žrtvami. Zato Ju ohran.J« v -P^ ........m»»!»»»»»»»»».! csti iz Jugoslavije r » (igviiA* »•»— i nevihte s toca — ■JbNSKA SKODA. ubila pastirja j ie Slovenijo obiskala ,t Bilo je nekaj dni, — «opoldne prihrumela Toni kot Slovenije ne-točo ali hudim nalivom kmetom veliko ££al> «no že o hudi w je povzročilo v dobre-(jolini tako silno škodo, ,j podobna škodi ve-iji pred nekaj leti. (te 80 obiskale nato še jJ^e. Nevihta s točo in Mlivom je opustošila [0 okolico, oklestila dre-„ posevke v zemljo, po-l0bhudih nalivih pa so poji^ in barake ter uta-- ¿ivin»i. Saj je po doseda-, podatkih odnesla voda na %m kakih 400 prašičev ji več goved. , na Kočevskem je hrume-j din nevihta, ki pa je s »nesla, tem bolj pa za-i nalivom. Voda je polja in ceste, preplav-Ae ležeča naselja in od-posevke. V Mali gori P® ubila vaškega pastir-ter hudo oplazila pose-sina Toneta Rusa in pluta. Posebno zadnji je oigan in malo imajo upa-bo poškodbo prebolel, pašnem neurju poročajo i Menine planine med Gor-padom in Kamnikom. Z «i in pašniki porasla pla-jt bila pripravna kot na-da je banska uprava uredi-jkjej velike pašnike za go-iflemenske živine. Zgradila Ike hleve in pastirji sprejel na pašo živino iz tulvinj-«vinjske doline. Do sep-je ostajala živina na me-pašnikih, letos pa so joi „ dni avgusta morali od-v doline. Huda nevihta s je namreč tako razsekala k, da ne najde vsa živina „ Tudi je toča uničila več sladih sadik iglastega dre-1 jih je banska uprava za-na tej planini, ih vremenskih nesrečo z Murskega pojja, ikega. iz Notranjske — _^v§od je Čuti tožbe kme-Po uradnih i>odatkih je sati Dolenjskem vreme zadal povzročilo za 10 milijo-lode. je s svojimi ljudmi pri-v avtomobilu v nesrečne Jto tolažil oškodovance. Na ^ podpore pa seveda ni mi- "«Štvo, ki se je končalo a 1 — V Murščaku v radii okolici sta živela v hu-•Krutvu že dolgo časa žili Pomočnik Anton Kovačič *t Alojz Videnšek. To so-^>«e je končalo 1. avgusta to Pretepom in smrtjo. Jferu je šel Kovačič v svoj «i»k mimo Videnškove do-• Na poti ga je ustavil Vi-■««•kirov roki in mu pre-I pot. Prišlo je do prepira •JJ^na, pri čemer je Ko-po slabotnejšem VI-tako Milo, da mu je iz-*> IZ rok. Videnšek je *ni1 Po kol in s kolom u-k» Kovačiču, da se je kol *1^sčiča je to tako raz-T-^je vrtrel Videnška na njem in tra prete-J* v «de,,Mi obležal neza- ii. ?/arnoko,nW ao ga pre-■¿mov. kjer je po celem ^nije umrl Kovačiča so Is LJeMiaaeJ govič, ki je bil doma iz Skof j4 Loke. Nenadoma je Jugovič izginil pod vodo in ga ni bilo več videti. Tovariši so se prestrašili, toda vse se je zgodilo tako nenadoma, da ni bilo mogoče skočiti na pomoč. Truplo so našli in ga potegnili na breg, zdravi niki pa so ugotovili, da je Jugo-viča zadela kap. Truplo so prepeljali v Skof jo Loko in ga tamkaj pokopali. ' Hode demonstracije. — Pred tednom je imel voditelj hrvatskih radičevcev svoj rojstni dan. Hrvatje, ki dajo mnogo na parade in ao spletli okrog dr. Mačka že cel kult, so seveda tudi rojstni dan "gospodina predsednika" proslavljali na vse viže. Proslava pa je v Dubrovniku prinesla za zaključek hude demonstracije, pri katerih so razbili o-kna in izložbe na vseh hišah, ki niso razobesile hrvatskih zastav v Mačkovo čast. Ker so bili med demonstranti tudi občinski nameščenci, je 15 vladnih pristaše* in mestnih svetovalcev zahtevalo od bana strogo kaznovanje krivcev, sicer da bodo takoj odstopili. Sledile so aretacije mnogih demonstrantov. Molk o boju za konkordat O skupščinskih debatah glede konkordata, o demonstracijah in o smrti patriarha Varnave smo obširneje poročali. Konkordat je bil v skupščini z večino kakih 30 glaaov sprejet, skoraj isto uro pa je umrl vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve, patriarh Varnava, kar je razburjenje med pravoslavnimi Srbi in sve-Čeništvom ter med opozicijo, ki je ta boj izrabljala zase, še poostrilo. Zaradi tega je vladni predsednik dr. Stojadinovlc sklenil predložiti konkordat senatu šele kasneje, da se uredi spor s svetim sinodom, najvišjim forumom pravoslavne cerkve, ki je napovedal oster boj konkordatu in tudi vladi. Tudi ob patriarhovem pogrebu oz. po pogrebu je prišlo do hudih demonstracij v Beogradu in Sarajevu. Razširila se je tudi tej* na novica, da bodo pravosl|vni ministri in tisti pravoslavni po> slanci, ki so glasovali v skupščini za konkordat, izobčeni iz cerkve. Tudi tisk je že poročal, da se je to tudi že izvršilo. S tem bi prišlo do novega spora, ki ga bi bilo težko rešiti. Pravoslavni ministri imajo namreč pravico voliti novega patriarha; z izobčenjem bi bilo to onemogočeno. Hkratu pa predpisuje ustava, da morajo biti ministri člani ene izmed priznanih veroizpovedi. Ker bi z izobčenjem postali prav za prav brezkonfesionalni, bi po u-stavi morali ti ministri demisi-jonirati. Toda do zdaj menda še niso bili izobčeni, ker je nekaj škafov proti temu, pač pa je sinod vse ministre in omenjene poslsnce suspendiral od vseh cerkvenih funkcij in verskih obredov. Da člani vlade niso smeli za patri-arhovim pogrebom, je znano. Kako je aedaj stanje tega spora, javnosti ni znano. Vladni predsednik je odpotoval is Beograda in se je pojavil v Dalmaciji, drugi ministri so na počitnicah po državi, največ jih je na Bledu, tako da je videti, da ni še nobenih pogajanj med sinodom in vlado, da se spor ugladi in odpravi. Kdaj bodo volili novega patriarha, tudi ni nič znano. Naj-brže odlaga sinod s volitvami, ker v današnji napetoati ne prizna sedanjim pravoslavnim ministrom volilne pravice. Počakali bodo, da se bo spor tako *li tako rešil. Jugoslovanski tisk ne poroča o vsem tem ničesar. Da pa je sve: ti sinod trdno odločen v svojem nastopu zoper konkordat, kaže dejstvo, da je dal po vseh cerkvah razglasiti imena vseh poslancev pravoslavne vere, ki so glasovali za konkordat in jih je sveti sinod suspendiral. Drugo, kar se posredno tiče tega spora, je smrt patriarhova, o katerem so trdili, da je bil zastrupljen. Beograjska policija je zdaj poslala vsemu jugoalovan-skemu tisku poročilo zdravniške komisije o bolezni in smrti patriarha. Zdravniki navajajo, zat kakšno boleznijo je bolehal in u-mrl, higijenski zavod po navaja rezultate preiskave patriarhovih izbljuvkov. Strupa niso ugotovili nobenega, razen formalin, ki pa ga je tekočini dodal zdravnik sam zaradi konserviranja. Nesreften padec. — V Planini pri Sevnici je na spolzkih tleh padel 56 letni šolski upravitelj Emil Križman tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga brž v celjsko bolnišnico, toda nastale so komplikacije, ki jim je Križman že naslednji dan podlegel. Pokojni je služboval na Planini že okrog 35 let. Truplo so prepeljali na Planino in g af tamkaj pokopali. dva SLovenca utonila PRI SPLITU MOlVIfI Likvidacija židovskih firm v Nemčiji Židovska veletrgovina v Berlinu je zdaj "arijtka" Berlin, 21. avg. Likvidacija židovskih firm v Nemčiji se na-dsljuje. Uradni dekret je pravkar spremenil židovsko veletrgovino Wartheim v Berlinu v "s-rijski" koncem. Postala je to na ukaz nacijskih oblasti kakor druge znane berlinzke institucijo. , JT m Židovska trgovina je bila spremenjena v "srljsko", ko sta bila odstavljena George Wertheim in ifritz Sternberg kot direktorja. Odstavitev je sledila nscij-ski preiskavi, ki je ugotovila lastništvo trgovine. Oba, Wort-heim in Sternberg, sta se zste-kla k sodišču, da zavarujeta svojo pozicijo kot direktorja, a nista uspela. Uslužbenci, ki so nastopili kot priče, so izjavili, da ne bodo več delali v trgovini, če ne bosta židovska direktorja odstavljena. Druga nacljska odredba, na perjena proti židovskim trgovcem, ki so jo uveljavile nacijake avtoritete, se glasi, da je proti časti Nemcev, če mož Nemke plačuje dolgove, ki jih ona naredi pri židovskem trgovcu. Neki Župan v badenskem mestu je bil odstavljen, ker je Imel trgovske zveze z nekim Židom. Poštni uradnik Klemenčlč z ženo —žrtvi nesreče V Splitu je služboval v tamoš-nji Poštni hranilnici slovenski rojak Josip Klemenčlč, star o-krog 60 let. Z ženo in nekimi sorodniki je odšel na izlet po morju. NekalerlVo se vozili v motornem čolnu, Klemenčlč, njegova žena Barta in neka Dunaj-čanka pa so se vozili v mali ladjici. Nenadoma jih je zajela nevihta. Tedaj ao se že vračali v zaliv, toda nevihta je morje tako rszurkala, da je začela pljuskati voda v ladjico, ki je bila kmalu tako polnat da ae je začela potapljati. Zakonca Klemen-čiča sta se tako prestrašila, "da sta drug za drugim poskskala v Morje. Sorodniki so jima priskočili na pomoč in ju res kmalu potegnili iz morja, toda bilp sta že nezavestna. Z umetnim dihanjem so ju skušalPoživeti, a ves trud je bil zaman. Sodijo, da ata umrla bolj od strahu in zadeta od kapi, ne pa od utopljenja. Blaznež zaklal otroka V vasi Selca pri Dolu v litijski okolici Imajo v družini posestnika Brudarja 14 iet stare- Japontki premier napoveduje dolgo vojno (NsdsljevsnJe s 1. «treni.) tisoč Kitajcev je bilo ubitih 14. avgusta, ko so kitajski letalci vrgli veliko število bomb na mednarodno naselbino v Sanghaju. Bombe so včeraj zanetile o-genj v industrijskem distrlktu, kjer imajo ameriške kompanlje svoje tovarne. Poročilo se glasi, da je ogenj uničil tovarne Simmons Mattrsss Co. in Sherman-Williams Paint Co. V bližini teh tovarn so čistilnice American Standard Oil Co. in Texas Oil Co. mm mm j. t TPUBP Clanl policijske reserve v Ph^adelphljl doblvs jo količke, ds bedo pretepel) organizirane voznike, ki so okltestt stsvko. * ga slaboumnega sina, ki je pogo sto nevaren za svojo okolico in ga je treba nadziral. Zdsj ps i-msjo ljudje mnogo dels ns polju in tako so te dni nekoč pustili slsboumneža doma brez nadzorstva. Blaznež se je z velikim kuhinjskim nožem splazil k sosedu Piškurju in prijel 8 letnega Piškurjevegs sinks, gs podrl ns tis in zsčel mahsti po njem z nožem. Ko so prišli s po-Ijs domov, so našli ns tleh mrtvega Piškurjevega otroka, ležečega v krvi, ob njem ps je sedel blszneš in se krohotsJ. Po izpovedih nssilnegs slsboumneža je nsj prej potisksl nož v otrokov vrst, nsto v prsi, nszsdnje ps mu je rszpsrsl trebuh. Krlvds je pač v tem, da zavodi za umobolne odklanjajo sprejemanje bolnikov. Take nevsrne blsznike bi bilo treba brezpogojno oddsti v nadzorstvo umobol-nicstn. fe * f,ard»k'«n jnmi. — 71 okrožni in občinski »L!4 "*nicah, dr. Frsn-Fr?J * n» oddih na v Italijo, kjer ga ««rt. Med kopanjem L* {• **d«la kap In je % V?» - n Potegnili ** Zgo- £5 »v*usta. Pokoj- , ^ £ Wl it ugatca ■I je vLjub-C* JU. (M leta 190S ni icah. Z * J* «nlverzltet- V z*,n>bu I ^ni "tonil. — i£L tiirjr*«* »•H M T-0 V€* ^"t-[ Rj,mi kaplsr Joaip Ju- Ameriske avtoritete posvarile Japonce Vpraianje evakuacije ameriških državljanov is Sanghaja ftsnghsj, 21, avg. — «Ameriške avtoritete ao odločno odbile japonake in kitajske ukrepe, ki ovirajo evskuacijo ameriških državljanov Is Sanghaja. Poveljstvo japonske bojne mornsrice je bilo posvarjcno, da Amerika odločno nasprotuje restrikcijam, ki bi ustavile plovbo na reki Wangpoo, ki veže Sanghaj z morjem. Reprezentsnti Amerike in drugih držav v Sanghaju so odbili tudi zahtevo kitajake vlade, nsj se zunanje bojne ladje u-maknejo Iz Šanghajskega pristanišča. Ameriški konsularni in morns-riški ursdnlkl ao naglasili, ds bodo vztrsjsli ns stslišču, ds mora biti rsks Wsngpoo odprts. A* meriški psrniki so po tej reki že odpeljali okrog tisoč držsvljsnov is Ssnghsjs, pozoriščs bitk med Japonci in Kitajci, v varne kru-je. Japonsko obvsstilo, ds bo plov-bs ns reki omejens, vsebuje pismo, katerega je podsdmlrsl Ki-joši Hasegava, poveljnik jspon-sksgs bojnega brodovjs, poslal diplomatom zunanjih držsv. V pismu js rečeno, ds bodo jspon-ske bojne Isdje nadziralo plovbo od šanghsjskegs pristanišča do uetja reke pri VVoosungu, Cla-rence E. Gaues, ameriški konzul v Sanghaju, Je nato poavaril podadmlrala, Japonce na umik njihovih ladij daleč stran od kitajskega obrež j s. V slučaju ignorlrsnjs note ne bo kitsjsks vlada odgovorna za poeiedice. To js bil odgovor kitsjskc vlade ns pritožbe, da kitajski letalci» ki mečejo bombe na Japonske pozicije, ogražajo bojne ladje In parnlk« drugih žsv ns reki VVangpoo. Amerlšks krlžarka Augueta se še nI premaknila s svoje i*>/ < je na reki IVangpoo, kamor je prišla, da protektira parnike, kf vozijo smeriške držsvljarie iz Sanghaja v varne krsje. tiju, je bilo odločilni faktor dej-stvo, ds sts bils oba člana nepopularne politične grupe." Zgodovinske podatke zs to knjigo so sbrsli uradniki državne rellfne uprave WPA. Governer je namignil, ds bo poglsvje v knjigi, ki opisuje ts slučsj, izbrisano, ker Je propagandIstiAnega značaja in kaže justlco v slabi luči, pike! Iren je restavracije Horn A Hardert v Neti Yorke, * katerih je priznan je unije. Governer ueiavil tiskanje knjige Boston, Mass., 21. svg. — Go verner Charlea V. Hurley je u-stavil tlakanje knjige, ki opisuje agodovinsk* dogodke v njegovi državi. OglaslN so se ns mreč kritiki, ki pravijo, ds je o-pie slučaja Nicole Haoca in liar tlomes Vsnzettijs, dveh italijanskih delavcev, ki sta bils eposna-ns krlvs umora In aežgens na e-lektričnem stolu I. 1927, netočen in pristrsnski. "Saeeo In Vsmtettl sts postala novi generaciji klasičen sgfed, kako ju-a tka postopa napram članom ne-psputsrns politične manjšine," je rečeno v knjigi. "Daal so vseli v obzir vse legslne oblike V procesu proti Saecu in Vsesat- V Koetariki ne emei pisati proti "duieju"! San Jose, Kostariks, 20. avg. —. Francisco Marin Canas je bil te dni obsojen na deset dni zapora, ker je napisal članek zoper Mussolinija. Najboljši shujševal-I ni postopek Najprej naj povem, da so minili časi, ko je bita ženska, ki je veljsls za lepo, suhe kskor trll-cs! Letos In upsjmo, še ne-ksj čsss, — Je lepa žensks psč ženska in ne 'športnica' ali 'deček'. Razni shujševslni postopki torej niso več tako v modi kskor včasih, ko bi bile neumne Ženske za ozke boke popile tudi strup. Čvrsta In polns je dansšnja ženska, ni ps zalita ali tolsta t Mast aH 4špeh' je torej še zmerom strah vseh čednih žensk. Nekoliko masti potrebujemo za zdravje, poaebno ženske; zato debele Micke le prerade pozabljajo, da so vitke, a slabotne Ančke bolj dovzetne za vse mogoče bolezni. Močne ženske navsdno ne posnsjo rsznlh mučnih nsd-log, ki jih niti ne moremo nsti-vatl bolezni, ki pa le preganjajo njih suhe tovarišlcs. Reči hočem: preden se odločiš za kakršen koli shujševslni postopek, dobro premisli, ali si res predebela, t*r Je laže izgubiti zdravje kakor ga spet pridobiti t Zdaj ps k stvsrl. Odkod neki prevelike debelost neksterih zdrsvlh žensk? Roko ns srce In prlznsjts: od požrešnostl (o poezija I) In lenobe! Ne glejte grdo, v mojih ugotovitvah ni no* benega obrekovanja. Vae debele ženske, ki Jih p<*nem, imajo ve-iedober, da, kar predober tek In premalo dels. Vitka dekleta, moje znanke sicer prsv tako rade jedo, toda nekoliko zmerneje, o-Imnem pa telovadijo, goje vse mogoče športa sli pa kar preprosto vss dsn de Is J o, ne ds bi tr-jm'IÍ njih lepota in mladost. Hiadkosnedksm nočem Jemati ugleda, nsposled sta dobra Jede ča in pijača prav toliko kakor vitka Unija. Telo, ki Je vajeno vsak dan sprejeti precej hrsne, ne sme le|>egs dne oststl brez nje, kskor mislijo nestmmetniee, ki tri dni v tednu jedo, tri pa stradajo. OdtegujnM*počeel razno maščobo In Jo nadomestite s Jem In telen^avot ftele po me-«taeu dni 'novega retlma' uvedite tako imenovane 'zelenjavne dne ve*, tods če ste por M. Met libóme, je radkH elegmf letav. AglUrsjU F. M. D0ST0/KV8KU: Bratje Karamazovi Miki Najamejo odvetnika. Ruako ljudstvo je pri nas te davno nazvalo odvetnika: 'ablakAt je najeta vest/ Advokat vpije in brani svojega kiijenta, češ: 'Stvar je vendar Uko preprosU, rodbinska in običajna: oče je natepel hčer in evo, našemu času na sramoto je prišla stvar pred aodnijot' Porotniki se prepričani umaknejo v avojo sobo in se vrnejo z oprostilnim pravdorekom. Občinstvo rjove od sreče, ker so oproatili m učitelja. Skoda, da ni bilo mene Um, jaz bi bil zarjovel in predložil, naj ustanove štipendijo v čast m učiteljevemu imenu I . . . Pre-lestne sličice. Toda o otročičkih imam še boljše stvari, mnogo, zelo mnogo imam zbranega o ru-akih otročičklh, Aljoša. Majhno petletno dekletce se je bilo primrzilo očetu in materi, 'vele-uglednim ljudem iz uradniškega sUnu, omikanim in dobro vzgojenim/ Vidiš, še enkrat ti odločno zatrdim, da obstoji v človeštvu zelo razširjena lastnost—ljubezen do trpinčenja otrok, in samo otrok. Proti vsem drugim individijem človeškega rodu se vedejo prav ti mučiteljt celo dobrohotno in krotko, kot omikani In človekoljubni evropski ljudje, zelo radi pa mučijo otroke, da, še ljubijo jih iz tega razloga. Tu je prav breszaščitnoat teh bitij tisto, kar zapeljuje mu-člUlJe, angelska zaupljivoat otroka, ki se nima kam dejati in nima h koncu iti—prav to, vidiš, razvnema mučitelju ostudno kri. V vsakem človeku, kakopak, ae skriva zver—zver togot-Ijivoatl, zver aladoatraatja, razvnemajočega se ob krikih trpinčene žrtve, zver v razuzdanstvu pridobljenih bolezni, kostenic, bolnih jeter itd. Tisto nesrečno petletno deklico sta njena omikana roditelja mučila na vae mogoče načine. Tepla sta jo, šibala, brcala jo z nogami, sama ne vedoč zakaj, vae telo sta jI izpremenila v višnjevo lise; naposled sta se povzpela do najvišje raflniranostl: v hladu In mrazu sta jo za vso noč zapirala v stranišče, zato, ker ponoči ni prosila (kakor da ae petletno dete, ki api svoje trdno angelsko spanje, v teh letih že more naučiti prositi)—zato sta jo mazala z njeno lastno nesnago po vaem obrazu in jo allila, da je jedla to nesnago—mati, njena lastna mati jo je silila k temu 1 In ta mati je mogla apati, ko ae je ponoči razlegalo ječanje nesrečnega otročička, zaprtega na ostudnem kraju 1 Ali razumeš, kako je to, če ae majhno bitje, ki še niti ne more pojmitl, kaj ae z njo godi, v tistem podlem kraju, v temi in mrazu z drobceno peščico bije po malih, izmučenih prsih ter i svojimi krvavimi, nedoltniml krotkimi solzicami plaka k 'Bogcu', da bi mu pomagal—aH razumeš to brezumnost, prijatelj moj in brat moj, ti moj ponižni novinec boiji, ali razumeš, zakaj je ta brezumnost potrebna In čemu je uftanovljenal Pravijo, da človek brez nje vobče ne bi mogel obstati na zemlji, ker ne bi spoznal dobrega in zla. A čemu je treba spoznati to vražje dobro in zlo, če to toliko atane? Vea svet spoznanja ni vreden teh otročičkovlh aolzic k 'Bogcu'. O mukah od-raslih ne govorim, t! so pojedli svoje jabolko, vrag z njimi, vae naj jih vzame vrag, a ti mali, ti mali t Mučim te, Aljoška, videti je, kakor da nial pri sebi. Prestal bom, če hočeš." "Nič ne de, tudi jaz ae hočem mučiti," je za-mrmral Aljoša. "Se eno, aamo še eno allčlco, in to zaradi zanimivosti, sila značilna je in kar je glavno, čl-tal aem jo pravkar v enem izmed zbornikov za naše atarine, v 'Arhivu' ali v 'Starini', aam ne vem, treba bo pogledati, pozabil sem, kje aem jo čital. Bilo je v najbolj mračnih časih nevoljniškega prava, še v začetku stoletja — Bog šivi Osvoboditelja naroda I Takrat, v začetku stoletja, je živel neki general, general s visokimi zvezami In sila bogat vlastelln, toda izmed onih (res je, da ao bili menda že tiste dni zelo redki), ki so odhajali Is službe v pokoj malone prepričani, da so si prislužili pravico do življenja In smrti svojih podanikov. Take ljudi ai takrat res srečeval. Nu, vidiš, in Uko Živi tisti general na svojem imenju v dva tiaoČ duš in se šopiri ter ravna z majhnimi sosedi kakor a svojimi priakledniki in burkači. Pešamo ima, psov na stotine in peaarjev malo manj ko ato, vse v uniformah, vse na konjih. In glej, deček enega izmed njegovih alug, majhen, komaj osemleten deček, vrže nekega dne pri igri kamen ter zadene generalovega najljubšega paa gonjač» v nogo. 'Zakaj je moj najljubši pes ohromel?' Javijo mu, češ, U in U deček je vrgel kamen vanj in mu je poško-koval nogo. 'A, ti ai to napravil/ ga pogleda general; 'primite gal' Prijeli ao ga, materi ao ga vzeli, vao noč je prebil v zaporu; in zjutraj, ko ae je zasviUl dan, odjaše general v vaej paradi na lov, na konju sedi in okoli njega priskledniki, psi, pesarji, lovci, vsi na konjih. Vse na okoli je zaradi pouka zbrana služinčad in spredaj pred vaemi stoji mati malega grešnika. Nato pripeljejo dečka iz zapora. Turoben, hladen, meglen jeaenaki dan je, dobro vreme za lov. General ukaže, naj slečejo dečka; in res slečejo otročička do nagega; vea se trese, od atrahu je kar iz uma, niti pisniti se ne upa. 'Gonite ga!' ukaže general, 'teci, teci!' mu kričijo pesarji In deček steče . . . 'Držite gal' zatuli general in spusti nanj vso tropo hrtov. Tako ga je gonil vpričo njegove matere in psi ao raztrgali otroka na kooe!... Generalu ao potlej menda posUvili skrbnika. Nu ... kaj naj bi bili »toril! z njim? Ali naj bi ga bili ustrelili? Ustrelili ga v zadoščenje nravstvenemu čuv-atvu? Govori, Aljoška 1" "Da, utarellll!" je tiho izpregovoril Aljoša In z bledim, nekam apačenim naamehom dvignil pogled k bratu. "Bravo I" je zavpil Ivan z nekakšnim navdušenjem, "če ti Uko praviš, tedaj . . . Vidiš ga, meniha! Tak Ukšen vražiček ždi v tvojem arčecu, Aljoška Karamazovi" "Izrazil aem ae nerodno, toda .. "Da, da, toda prav to je tiato . .." je kričal Ivan. "Vedi, novinec, da ao nerodnosti več ko potrebne na zemlji. Na nerodnoetlh stoji a vet in da ni njih, ae morda vobče ne bi nič zgodilo na njem. Mi vemo, kar vemo!" "Kaj veš?" "Ničeaar ne razumem," je nadaljeval Ivan, kakor da ae mu blede, "In zdaj tudi nočem ničeaar razumeti. OaUti hočem pri dejstvu. 2e davno sem sklenil, da ne bom umeval ničeaar več. Kakor hitro me obide želja, da bi kaj razumel, ae Ukoj Izneverim dejstvu — jaz pA aem aklenil, da osUnem pri dejstvu ..." "Zakaj me izkušaš?" je z grenko muko vzkliknil Aljoš*. "Ali mi boš že povedal ali ne?" .. "Seveda ti bom povedal, prav na to sem meril, da ti povem. Drag si mi, nočem te izpustiti in ne ustopim te tvojemu Zosimi." Ivan je nekoliko pomolčal In obras mu je postal zdajci vea toloaten. "Poslušaj me: govoril sem samo o otrocih, zato, da bi bilo bolj očividno. O ostalih človeških solzah, • katerimi je napojena vaa zemlja od skorje do oarčja, ne rečem niti beaedice, nalašč sem skril svoj predmet. Stenica aem in z vsem ponižanjem priznam, da nikakor ne morem razumeti, zakaj je vse Uko urejeno. Ljudje so pač menda aami krivi: raj jim je bil dan, pa so si zaželeli svobode in so ukrali ogenj z neba, sami vedoč, da bodo zaradi tega nesrečni. Torej jih ni za kaj pomilovati, O, po svojem mnenju, po avojem klavrnem zemeljskem evklidskem razumu vem samo to, da je trpljenje, da krivcev nI in da vse neposredno in preprosto izvira drugo iz drugega, da vae teče In sf uravnoveša med seboj — a kaj, ko je to samo evklidski nezmlsel, vem, da je, in ne morem se sprijazniti • tem, da bi živel v njem! (Dali« prihodajlé.) Mimlca Konič: Sinovi predmestja (Uvod Is istoimenske poveeti 18-letne pisateljice-proleUrke, ki jo izda letos Cankarjeva družba.) Megla jeaenskega večera Je legala na predmestje. Umazan« barake so se vrstile druga ob drugi, is vaeh je prihajal čuden duh po gnilobi in plesnobi. Is ozkih železnih dimnikov ae je plazil oaek stebriček dima, kakor bi ae bal zaiti v mračno predme stje, kjer ao bivali breadomci, sinovi ceste. V tistem predmestju Je bilo le malo hiš in tiste ao bile vse sive, polne otoAnostl, Iz vseh je dihala beda. Na podstrešju in v kletnem sUnovanju ao bila okna u-mešana, ubite šipe pa zamašene kar a cunjami. V sredi Je bival gospodar aam. Um ao bili čl p kasti sastori. Sive sUne hiš Je le redko obsijalo solnce. Pomladni žarki so včaalh hoteli vliti ljudem vero v življenje, upanje v lepše dni, a bedni brezdomci jim niso verjeli. Kako bi jim mogli verjeti, ko pa so verovali še tolikrat v ntkaj, kar jim je ne mu klicu. Uporno stopijo iz barak na ulico, a gredo vendar, ker vedo, da se tam zanje peče kruh, pelinom umešan strpanec, a vendar: kruh. Brez njega poginejo oni, poginejo žene in otroci, ki se tudi tega grenkega kruha nikdar ne najedo doeita. Majhni ao kosci in Unki, da se vi-skoznje vaa revščina in beda» razločno se vidijo na kruhu krvavi žulji, kri, ki jo oddajajo o-, četje za kruh, dokler je je še kaj telesu. Ko očetu zmanjka krvi, ki mu jo je izpilo delo, stopi na njegovo pot ain, po njegovih stopinjah hodi, dela in trpi za koeec grenkega kruha, samo da je trp-enja iz leU v leto več. Kakor i se čudežno množilo, ae zdi. Trpljenje gre od rjavih sten tovarn, od viaokih dimnikov, od zateglega tuljenja alrene, ki je žalostna pesem kruha in izmoz-ganih teles. Trpljenje diha iz sel t>e ulica, poltti prašna — tja ne pridejo škropit vode — jeseni >latna, da brizga na vae strani n pod nogami zoprno cmoka in akozi slabe Čevlje sili voda, da postanejo znotraj zoprno spol*-ci. Trpfjfcnje odmeva od korakov >edne£ev, ki ae vračajo domov, 10 solnce zatone in zjutraj odha-, ajo, še preden vsUne, Uko da ljegovi žarki njim ne sijejo ni-(oli. Trpljenje gre od vsepovsod, še od umazane gostilne na koncu medmestne ulice. Notri se zbira- 0 bedni, ponižani do tal. Žganje >ijejo, ker je najcenejše, in se ; zastrupljajo z njim, da so potem te bolj ponižani, da je srce Še >olj bolno. Mnogo med njimi jih e, ki ne pijejo iz veselja do pi-ja. Pijejo, da utope v sebi tisti gnus, ki ga je duša polna. Ko pa oči posUnejo motne od pijače, se naaell v človeka še večji stud nad življenjem, nad vsem. In v tisti zagrenjenosti onemoglo kolnejo svet. Trpljenje gre od vode, ki vsa umazana In kalna šumi pod predmestjem; iz nje vsU-a aiva megla, k( moreče zagri- 1 lja ulico aivih hiš in barak, tlači praa, da ljudje komaj dihajo. Tako žalostno je samostojno predmestje, da bi veselja v njem ne našel, če bi ga šel iskat s pesmijo in godbo. Veselja ni za sinove ceste, umrlo je, upa ni zanje, odšel je k srečnejšim ljudem; zanje nI tolažbe, izgubila ae je nekam daleč po avetu in noben klic je ne prikliče nazaj. Datala aU aamo trpljenje In bo-ečina, drugo rojeno iz drugega, a oboje bič za bedneže. Samotno predmeetje je kakor tiati veliki muUski greh, ki z nemimi besedami kriči do neba. Zanj ni nobena kazen prevelika, a tudi odpuščanja zanj ni, če greš po kolenih od črne zemlje do sinjega neba, če a križem na rami obhodiš vesoljni svet od severa do juga, od vzhoda do zapada. In tisti veliki vnebovpijoči greh je zapisan nad Industrijskim krajem z nevidnimi, a neizbrisnimi črkami: "Ne pritrguj in ne zadržuj delavcu zasluženega plačila!" A svet, poln goljufivega bleska, svetohlinsko obrača oči od Uh besed, ker g^ njihova ost neprestano zadeva. Sinovom ceste ni mladost dol go cvetela. Umrla je otroku štirih let, življenje mu je začelo kazati svoje odurno lice. Tedaj ae Je prvič zazrl v trudne, udrte materine oči, obdane z modrimi kolobarji in v lice, ki je bledo. ' POWDBUEK, 23. AVGI izsušena Takrat otrok prvič o-pazi, da je očetova obleka zamazana, zakrpana, da čevlji zijajo hi je materin» obleka že Čisto tenka, niti lezejo narazen. Vidi tudi, da bratom in sestram sije glad iz oči, vidi materino solzo, ko jo prosi kruha in v kruhu aa-mem okuša grenkost. Štiriletni otrok opazi,, da se očetu trese trudna desnica, ko ga bo4a po gUvi, čuti, da mu drgetajo izmučena kolena, ko ga ziblje na njih. Slednjič tudi sebe pogleda in je žalosten raztrgane in na vseh koncih zakrpane oblekice, Žalosten bosih nog in umazanih rok. Delavski otroci dozorijo no-verjetno hitro. Desetletni otrok ve stvari, ki jih odrasli gospodje ne pojmujejo, ker ao predaleč od njih. Čutijo, da so brezdomci, da Jim je usojeno poginiti nekje v jarku, skoro kakor psu. Ce-sU ga rodi, cesU ga vzgaja in vodi skozi življenje a svojimi ti-mazanimi, nenamiljenimi rokami Vso svojo gnusno goloto jim pokaže brez pridržka, v mlade duše seje strup. Cesta ga vodi vse življenje, siVa cesU z barakami brez smeha in ko mu noga klec-ne, umre na njej. Tako je z vsemi delavskimi otroki. Zgodaj do-zore, ker začno zgodaj umirati. Ko dopolni štirinajst let, gre v tovarno, Um mu stroji tzpijejo še tisto malo veselja, ki se skriva globoko v dnu duše, ob zamazanih stenah se ubije še zadnji, daljni odmev smeha, ki je vrel z ustnic pred desetimi leti. S tistim dnem, ko prvič prestopijo prag tovarne, se začne zanje doba Umiranja, dolga in strašna Dan za dnem ga kliče tovarniška sirena in on hiti za njenim* klicem, ker mu je v mislih samo eno: kruh. In tako dan za dnem! — leto za letom. Solnce zanj Ui gasne in zvezde popadajo z neba, vsa mehka čustva' v duši se umaknejo pred črno borbo za kosec kruha, za golo življenje. Ne zave se, kdaj mu zbeži čas, ne loči dneva od noči, ne briga se za koledar. Ko dopolni petinštirideseto leto, začuti da je brezpogojno zapisan smrti, da ni moči, ki bi ga mogla odUgnitj njenemu hladnemu poljubu. — Tako romajo drug za drugim; kdor ie rojen v mračnem predmestju, se ne izogne tej poti. Le malo-kateri se otrese objema sive megle in zbeži ven, v beli svet, ki je tako prostran. Tam se vzdigne visoko in se' smeje njim, ki so ostali v predmestju, ali pa u-mre tudi on nekje na cesti, daleč od tovarišev — sotrpinov. Prostran je svet, sivo predmestje pa je ozko, tesno, da ima komaj prostora za vse bedneže. O-ni se ga tišče, nobena sila jih ne spravi proč iz vlažnih sten, iz trohnobe, iz mračnih kotov, kjer se skriva smrt in preži na svoje žrtve. Vsa lica so bleda od njenega diha, žene in dekleta kažejo znake tuberkuloze. Slednja žena suho pokašljuje In si pritiska robec na usta, na robcu se premnogokrat pokaže kaplja krvi. Tako izteka kri kaplja za kapljo; izmučeno telo vzdrgeU in ugasne. Tedaj stopijo hčere na isto pot, čeprav vedo, da so brezpogojno zapisane smrti. Sivo predmestje ne pozna ljubezni, tiste ljubezni, ki jo nosijo v srcu sinovi belih ceet in zelenih polj. Otroci sive, blatne ce- Skupina deklet, ki se potegujejo za čast "kraljice" ns aadja v okraja San Diego, Cal. ste čutijo ljubezen, a to ni čustvo, ki bi moglo prinesti srečo. Njihova ljubezen je samo znanil-kaka smrti, skoro tako kakor kri na žepni rutici. Poročajo se brez posebnih upov, brž drugi dan pa že zaživi v zakoncema misel: kako dobiti kruha zase in za tiste, ki jih še ni. Potem ae začne trn-jeva pot trpljenje. Kadar prijo-ka na svet nov otrok, se očetu in materi zareže v Čehi nova guba. Vsak dobi grižljaj manj od kosca kruha, ki je že tako majhen. Kolikor otrok, toliko grižljajev kruha manj, toliko globokih gub dosežno — v srečo. Pred njimi je sUla, smehljala se jim Je, a doseči je ni mogel nobeden izmed tistih, ki so se rodili v kletnih stanovanjih visokih, sivih hiš a-11 v zatohlih barakah, kamor je komaj mogla svetloba dneva In ljudem je vera v srečo umirala in umrla. Žarki pomladhega soln-ca je niso mogli priklicati v življenje, zato so pobegnili gori v mesto, kjer so šumeli kostanji ln so se izložbe svetile v solncu, kjer so se vozili ljudje v avtomobilih s prešernim smehom na ustnicah. V sivem predmestju so vsi ljudje hodili s sklonjenimi glavami Nihče nI gledal kvišku, v nebo nI bil uprt noben pogled. Čemu bi se opajali z njegovo sinjo modrino, čemu hrepeneli po soju zvesd. ki svetijo samo areft-nikom? Za nje ni nobene. Zakaj bi oči plavale proti travnikom, ki selen*, polni cvetja, proti prostranim poljem, kjer valovi rž v vetru in cveto ivanjft-člce. Za nje ni nobene cvetke. Zakaj bi hrepeneli po šumu srebrnih valov vode zunaj mesta, kjer Je še Čista, neskaljena? Vo« da šumi k otrokom narave, njim cveto rože, nje pozdravlja ptičje petje. Za ljudi Iz pVedmostja ni, tuje jim je, nerazumljivo. NJim velja mrak in bol, pesem ne. Njim veljajo solae, smeha ne poanajo. Za nje je suženjstvo ne marajo sanjati o širjavi svobodne zemlje« kakor ujeti orel V predmestju se nihče ne sme je. Ne smejejo ae očetje, ki Jim trudns kolena klecajo, Še man pa ftene, ki po praznih omara iščejo, kaj bi dale v lonec. Tud otroci ne poznajo smeha. Ko poleti valjajo po umazanih, pra šnih tleh, se nasmeh ne zazib-Ije na licu. Oči aro plaho, lačno, v njih Je sapisan glad. glad glad. Na vseh, ki žive Um v sivih hišah in barakah, je vtisnjen pe* čat. da Jih val poanajo. ae Jih taofibsjo. Zato gledajo v tla. Ni Jih srsm pečata, ki Jim ga je vtianila beda In trpeljenje. boje ae le zasmeha. ki ga berejo v očeh vseh, ki jih arečajo gori. kjer se življenje smeje, In tistih, ki jim nesrečen slučaj obrne stopinjo med trhle barake. Tiatih It predmeatja nihče ne kliče k sebi Samo ob šestih zjutraj zatulijo fabriške sirene In na očetovem in materinei toliko več ljudi, ki jim s( bo nikoli sijalo. To je bilo sivo predme to so bili njegovi prebiv gubami na obrazu in z srcu.—Svoboda. Ali ste že naročili Mladinski list svojemu ali sorodniku v domovino?] edini dar trajne vredne za mal denar lahko pošlj cem v domovino. NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Po sklspu 10. redno konvencijo se Ishko nsroči ns list Prosu prišteje eden, dva, tri, štiri sli pet članov is ens družine k esi ninl. List Proeveta stmne sa vse enako, sa člsne sli nečlsne " eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asessusta tlj tednik, se Jim te prišteje k nsročnint Torej seds) ni vsroks, rs« Jo Ust predrsg ss člsne 8.N.P.J. List Prosvets Je vsis Isstnisi gotovo Jo v vssld družini nekdo, ki bi rsd čltsl list vsak daa. C lista Proeveta Jo: Zs Združ. države ia Kanado.$6.00 Zs Cicero ln Chicsro )*....f 1 tednik ia..............4.80 1 tednik in.............. t tednika ia...,......... S JO S tednlks ln............. I tednike ln.............L40 S tednike ln............. 4 tednike ln............. 120 4 tednike ia.............I I tednikov la............ nič 5 tednikor in............ ' Zs Evropo Jo..............90.00 Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsote d«nsr)s sli M« Order v pisma ia si naročite Proeveto. list, ki Je vsis lastaiss. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh členov prenehs biti H SNPJ, ali te se preseli proč od družine in bo sshbevsl ssm tvoj j tednik, bode moral tisti član is dotičns družine,...... naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj nsznsniti in obenem doplateti dotično vsoto listu Prosvets tedaj mora uprsvniitvo znižati datum sa to vsoto naročniku. >e, ki je tako tku| liti uprsvniitvu lil i. Ako tegs ne »ti PROSVBTA, SNPJ, S057 Se. Lawndale Avs„ Chiesfo. I1L Priloženo pošlljsm naročnino ss Hst Prosveto vsote $......... 1) Ime....................................čl. druitvs it.»« Naslov .............................»«»••••«••••••••••••••• Ustavite tednik in gs pripiiite k moji naročnini od sledočik člai moje družine: S)........................................»Cl- druitrs it... S)........................................»O- druitts it..» 4).........................................& druitts it... š) ........................, .......... ......Cl- druitfS it»>» Mesto ............................. Država Nov aaročalk....,.............Star naročnik...............j ^JffffrrrrrrffffffIfjrjJJJWWfJJJJJfffff.JJJJMffr- TISKARNA S.H P SPREJEMA VSA y tiikariko obrt spadajočajei Tlaka vabila za veaellce ln shode, vizitnics, tat knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvsu slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ir • VODSTVO TISKARNE APELIRA NAJINI 8.NJ\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan« uaijsko dslo prro Priser Iz predvojnih demonstracij ? New York«, katero je aran- Pilite po laformedjs na saslef: možje in fantje nemo slede te- Urala Liga proti vojni ta fašizmu. S.N.P.J. PRINTER MfV-M Sa LAWNDALE A Telefon lecàwell 4*>4 CHICAGO, nx. « éoko » fttfjo