Pofmino plačano v gotovini Leto LXXII., št. 222 Ljubljana, sobota so. septembra 1939 Cena Din L— S LOVE N S Izhaja vsak dan popoldne tzvzemi) nedelje In praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din Z do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // »Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—# za inozemstvo Din 25.— U Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVN15TVO LJUBLJANA, Knanteva uCca štev. 5 Telefon, 31-22. 31-23. 31-2< 51-25 in 31-26. Podruinicet MARIBOR. Grajski tro št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, •defon it. 26 // CEUE. celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; Sidružntco uprave: Kocenova ul. Z telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvori. 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnico v Ljubljani it. 10351, &2ošal le ostal nespregn&ftlan V Parizu in Londonu izjavljajo, da ničesar ne more omajati trdnega sklepa, nadaljevati vojno tako dolgo, dokler ne bo odstranjena sleherna nevarnost in zagotovljen trajen mir v Evropi London, 30. sept s. Današnje angleško tn francosko časopisje označuje nemško-rusko izjavo na naslov Anglije hi Francije kot ponesrečen poizkus prestrašiti zapadne demokracije. Angleški listi citirajo v odgovor Chamberlainove izjave, ki je ponovno že poudaril, da bosta Anglija in Francija v vsakem primeru nadaljevali vojno, dokler ne dosežeta svojih znanih ciljev. Francosko časopisje pravi, da je francoski odgovor samo eden: z Ma^inotove linije! Vsi listi tudi na^lašajo, da nova pogodba ni izpremenila položaja. Rusija bo celo z dobavo surovin Nemčiji težko mogla pomagati, ker jih večinoma rabi sama. pa še pred Javlja uničena Poljska preveliko o\iro za prevoz blaga iz Rusije v Nemčijo. »Times« pišejo: Kakršnikoli bodo mirovni pogoji, ki .fih bosta predlagali Nemčija in Rusija, je dejstvo, da nacional- ni socializem ne dopušča nobene podlage za pogajanja. Vse možnosti sporazuma 7 njim so izključene pod kakršnimikoli pogoji. Ne more biti miru. ki nikdar ne bi bil mir. Anglija in Francija vztrajata pri svojih obveznostih do Poljske. Angleškj vojni kabinet je včeraj razpravljal o sporazumu med Rusijo in Nemčijo. Angleška vlada je konfrrirala s francosko, toda dozdaj še ni bil izdan noben službeni komtirike. Avtoritativni krogi smatrajo tn sporazum za očitku* ra^dvoji-tve angleško-francoske zveze in da bi sr obe državi omajali v njunem sklepu, da se borita do korra. Pravi sm'sol sporrzurri po iniciativi Moskve na je. da se omogoči uvoz surovin in hra^.c s strani nevtralnfh držav, da se na ta način podaljša vo?na :r* na konev pripravi teren t? revolnci.lo 99Vojna se nadaljnje" Neomajno stališče Londona — Anglija se ne bo umaknila nobenim grožnjam London, 30. sept. s. Prvi poluradni komentar o angleškem stališču k novi nem-ŠkD-ruski pogodbi je dala agencija Reuter, ki ugotavlja: 1. Predsednik vlade Chamberlain je še nedavno izjavil, da ruska invazija na Poljskem ne bo vplivala na odločnost Anglije in Francije, da nadaljujeta vojno, dokler njuni cilji ne bodo doseženi. 2. Ko nemško-ruski pakt govori o konzultaciji prijateljskih držav, da se konča vojna med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani, pa obenem z moskovskim sporazumom izključuje vsako vmešavanje glede Poljske, 3. Čeprav pakt omenja možnost nadaljevanja vojne, pa določa samo konzultacijo med Nemčijo in Rusijo v tem primeru. Z drugimi besedami, Nemčija bo morala eventualno rusko vojaško pomoč plačati Rusiji z novimi koncesijami 4. Čeprav je jasno, koga Nemci in Rusi mislijo, ko govore o drugih prijateljskih .-lah. vendar ne bo lahko pridobiti mnogo nevtralnih držav, da prevzamejo predlagano iniciativo, ker bi to pomenilo odobravanje okupacije Poljske. Skoraj nepotrebno je pripomniti, da bo angleška vlada takoj konzultirala francosko vlado glede stališča, ki ga bo5ta obe zavzeli napram nemško-ruski kupčiji. Poznejši komentar pravi, da hočeta Nem- čija in Rusija s svojo mirovno ponudbo bodisi razbiti edinost Anglije in Francije ali pa ju ustrahovati. Gre pa za enkrat samo za propagandno kampanjo in ofenzivo z besedami, ki pa ne bo imela uspeha. Novi nemško-ruski sporazum ni izpremenil položaja v svetovni politiki. Nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo je že obstojal, ko sta Anglija in Francija šli v vojno. Anglija in Francija sta že tedaj morali pre-motriti vse možnosti in računati tudi s sedanjim razvojem dogodkov. Tudi nemško-ruska trgovska pogodba je obstojala že tedaj. Ni verjetno, da bi z novim sporazumom Rusija nudila Nemčiji več pomoči kakor na podlagi prejšnje trgovske pogodbe in nenapadalnega pakta. Nemčija je imela s tem sporazumom svoje posebne namere, ki jih je zdai tudi pokazala, da bi namreč v vsej naglici dosegla rmr na zapadu in priznanje svojih osvojitev na vzhcdu. Nemci groze s totalno vojno in z rusko pomočjo za primer da Anglija in Franciia ne bi pristali na tako mirovno ponudbo, odgovorni politični krogi pa naglašajo. da je angleška vlada vprav ob intervenciji Rusije na Poljskem razglasila, da se bo borila, dokler ne bo ves kulturni svet do kraia zavarovan p^d tako nevarnostjo Anffliia in Franciia sta složni, kakor sta bili doklej Na nju ni mogoče vplivati z grožnjami. Nemško-ruski sporazum smatrajo v Parizu samo za manever, ki naj bi razdvojil zapadno fronto Pariz, 30. sept. mp. V pariških diplomatskih krogih komentirajo najnovejše sklepe v Moskvi in zatrjujejo, da so v francoskih krogih pričakovali, da bo Hitler po končani vojni na Poljskem začel z mirovno ofenzivo in da je v ta namen letel Rib-bentroD v Moskvo. Zato v Franciji ni bil nihče presenečen, ko je prišlo poročilo o prijateljski pogodbi med Rusijo in Nemčijo. Pri komentiranju posameznih točk moskovske pogodbe izjavljajo, da sta se Nemčija in Rusija postavili na stališče, da se usoda Poljske tiče samo teh dveh držav in nikogar drugega. Francoski vladni krogi izjavljajo, da je značilen zlasti odstavek, ki pravi: Če bi mirovno prizadevanje obeh vlad ostalo brezuspešno, bi bilo s tem ugotovljeno, da sta Anglija in Francija odgovorni za podaljšanje vojne. S tem odstavkom sta Nemčija in Rusija priznali, da Francija in Anglija nista bili krivi dosedanje vojne. Glede ostavka, da se bosta Nemčija in Rusija medsebojno konzultirali o potrebnih ukrepih, če bi zapadni velesili odklonili mirovno ponudbo, pravijo v francoskih krogih, da je zelo nejasen. To samo dokazuje, da glede tega še ni sklenjen ni-kak dogovor, ker se bosta Nemčija in Ru- sija o tem šele medsebojno posvetovali. Isto velja za trgovinsko pogodbo, katere besedilo je prav tako nejasno in ne pove nič konkretnega. Iz besedila rusko nemške pogodbe tudi izhaja, da se je Nemčija povsem odrekla vzhodni Evropi in Balkanu. Francoski vladni krogi izjavljajo, da Anglija in Francija nikakor ne bosta nasedli mirovnemu manevru, ker bi to po-menlo konec civilizacije. Nit iRusija, niti Nemčija nimata moralne pravice govoriti o miru. Anglija in Francija ne bosta odložili orožja prej. predno ne bo v Evropi odstranjena sleherna nevarnost in zagotovljen trajen mir. svoboda in neodvisnost vseh narodov. Obletnica Monakova Pariz, 30. sept. s. Francoski propagandni minister Giraudou je v govoru preko radia opozoril, da je bila nemškoruška pogodba podpisana ravno za obletnico Monakova. Takrat je imela Nemčija možnost, da v mira postane zopet močna fn svobodna velesila. To je bilo pred enim l»+om Rusija trhunfira S svojo politiko Zanje nepričakovane uspehe, ne da bi se hotela sama vmešavati v vojno nenapadalnim paktom med Nemčijo in Rusijo se je nehalo sovraštvo med obema narodoma in je bila odstranjena nevarnost za mir. Ce že ni bilo mogoče preprečiti vojne, je bila s tem vsaj omejena. S tem niso bili zadovoljni samo oni, ki so hoteli vso Evropo pahniti v vojni požar. Poljska, ki naj bi bila izhodišče tega požara pa je doživela popoln bankrot. Polom poljske države je tudi polom tistih držav, ki so vzdrževale poljsko politiko m podžigale Poljsko na vojno. Po zlomu poljske države je smatrala Rusija za svojo dolžnost, da osvobodi krvno sorodne brate Beloruse in Ukrajince. Z novimi nogo 1bami med Nemčijo in Rusijo je sedaj za s igii ran trajen mir na vzhodu Evrope m dobri sosedstveni odnosa ji med Nemčijo in Rusijo. Vsako vmešavanje tretj.h državne izključeno. Odpira se možnost znatnega povečanja gospodarskih oetnogajev. Zbliža nje med Nemčijo in Rusijo predstavlja nov triumf za rusko politiko miru. Pogodba z Estonsko varuje suverenost estonske države. Rusija se noče vmešavati v notranje zadeve drugih držav, ne more pa dopustiti, da bi slabotna Estonska mogla postati orodje za netilce svetovne vojne in za njihov napad na Rusijo. Pakt z Estonsko zavaruje mir v Baltiku in služi obojestransk m interesom. Verna interesom milijonov delavcev in evropske kulture hoče Rus ja imeti mir v vsej Evropi. Nobenega opravič la ni več za vojno meu Anglijo in Francijo na eni ter Nem-c.jo na drugi strani Nemško-ruski sporazum dokazuje da ni vprašanja, o katerem se ne bi bilo mogoče na mren način dogovor ti Nem.5ko-n.iska izjava pravi, da mora h-ti ilkvidirana vojna na zapadni front' Nemčija je za to pripravljena m bo skupno z Rusijo in drugimi prijateljskimi državami delala za ta oilj. Vsi državljani Rusije odobravajo pol tiko vlade, ki hoče voditi mir in braniti svoje meje. Njena politika je in ostar*e politika miru in prijateljstva med narodi. Wa**liinirton ''O sept. » V nm^rlškib po-iitičn h krosrib izražajo dvom. da bi hotela iti Rusija v votio na strani Nemčije ko ii je nevtralnost prinesli sedaj že toliko koiisti. Mnenje nevtralcev Brez globljega stvarnega pomena Helsinki, 30. sept. z. iNeue Ziircher Zei-tung« poroča na podlagi virov iz zelo dobro poučenih krogov, da pobuda za Rib-bentropov obisk v Moskvi ni prišla z ruske strani, marveč iz Berlina, ki je bil zaradi ruske akcije na Balkanu in v Vzhodnem morju zelo vznemirjer. "Kremelj je pristal na željo Berlina in je Moskva priredila Ribbentropu še posebno svečan sprejem, mnogo svečanejši. kakor pa je bil prirejen poprej turškemu zunanjemu ministru Sa-radzoglu ali estonskemu zunanjemu ministru Seldterju. Kar se tiče vesti, da je bilo v Moskvi med Ribbentropom in ruskimi državniki tudi govora o sklenitvi nekake nove balkanske zveze, ki bi naj bila pod ruskim in nemškim vplivom in zaščito, ni nobenega potidila. Izgleda, da je Rusija to vprašanje docela izločila iz kompleksa nemško-ruskih odnošajev Kar se tiče poglobitve gospodarskega sodelovanja, zadeva ni večjega pomena. Gospodarska pogajanja, ki se bodo šele pričela, bodo imela za cilj obnovitev svoječasne izmenjave blaga, ki je pc letu 1931 skoraj popolnoma ponehala Največji nemški izvoz v Rusijo je znašal 762.7 milijona mark, to je 7.9 odstotkov celokupnega nemškega izvoza. V isti dobi je Nemčija uvozila iz Rusije blaga za 303.5 milijonov mark, kar predstavlja komaj 4.5 odstotke ruskega izvoza. Zato obnova svoječasne izmenjave blaga dejansko ne pomeni nikakega bistvenega gospodarskega olajšanja ne za eno. ne za drugo stran. Kaj pričakujejo Nemci Nemški tisk si obeta od sporazuma z Rusijo prevrat v Evropi Berlin, 30. septembra. AA. DNB: Nemški tisk posveča največjo pozornost novemu nemško-sovjetskemu sporazumu. »Ber-liner Borsen Zeitung« piše: Nemčija in Sovjetska Rusija sta s sporazumom dne 28. septembra jasno potegnili meje svojih interesnih con. Toda tudi brez ozira na to je 100% ni nemško-sovjetski sporazum ustvaril nov položaj. Poljska ne obstoja več, Anglija in Francija pa stojita pred najusodnejšim sklepom. Ako London in Pariz želita vojno, potem se bo Nemčija na osnovi teksta nemsko-sovjetske izjave posvetovala z Rusijo o potrebnih ukrepih. V Londonu in Parizu ne smejo niti najmanj dvomiti, da bomo našli način in možnost voditi vojno. Zaradi tega mirno Čakamo na odgovor na vprašanje mir ali vojna, ki smo ga poslali Londonu in Parizu. »Volkischer Beobachter« piše: Današnja Evropa ima nov obraz. Dve državi evropskega kontineta, ki sta največji po ozem- lju in številu prebivalstva, sta sprejeli sklep, da odslej živita v prijateljstvu in da izvajata to prijateljstvo na vseh področjih državnega in narodnega življenja. Noben evropski narod ne more iti preko teh dejstev, o katerih mora voditi računa tudi izven evropski svet. Vodja rajna in Stalin ne želita, da bi se to politično tako važno in veliko delo izkoristilo za izsiljevanje. Nasprotno ponujata celo roko miru ter s tem ponovno dokazujeta, kako se zavedata svoje odgovornosti. Zapad stoji ponovno pred važnimi in velikimi odločitvami- >Deutsche Allgemeine Zeitung« naglasa, da sta Anglija in Francija poskušali v ženevi v toku novih let vsiliti Evropi svojo voljo, in diktiran mir. Danes Evropa vidi. da obstoja večina, ki je proti vojni. Poleg Sovjetske Rusije ter druge velike nevtralne države Italije, je ves jugovzhodni del Evrope za mir. Hitler čaka na odgovor Anglije in Francije Včeraj se je vrnil v Berlin — V Rimu mislijo, da pogajanja z Rusijo niso izključena MOSKVA, 30. sept. s. Današnja »Pravda« prinaša uvodnik pod naslovom »Sovjetska poJitika miru in prijateljstva med narodi«. Uvodoma citira nove pogodbe z Nemčijo in Estonsko. Glede pogodbe Z Nemčijo prav; da ima ogromen pomen ne samo za narode obeh podpisnic, temveč tudi za vso Evropo in ves svet. Dogovor z Nemčije še enkrat potrjuje politiko miru, ki jo je dosledno, trdno in iskreno vodi- la ruska vlada. »Pravda« nato citira znani Stalinov govor v aprilu, ki je izrazil željo Rusije za prijateljske odnosa je z vsemi, ki to žele. Nadalje navaja izjave Mo-lotova o nemško-ruski nenapadalni pogodbi in ponavlja, da 90 samo sovražniki miru bili nasprotni pomirjen ju v Vzhodni Evropi. Eno izmed orodij politike sovraštva, ki so ga hoteli nekateri izzvati med Nemčijo in Rusijo, je bila Pojjskm. te ■ BERLIN. 30. sept. e. Kancelar Hitler se je včeraj vrnil iz WUhelmshavna v Berlin in tam pričakuje odgovor Francije m Ang-ije na mirovno ponudbo, ki jo vsebuje moskovski sporazum. V dobro obveščenih krogih pričakujejo ta odgovor do ponedeljka. Vsekakor Hitlerjev obisk zapadne fronte ni verjeten, dokler ne bo pri-1 spel francosko- angleški odgovor. LONDON, 30. septembra, r. »Manche-ster Guardian« piše o nemško-ruskem mirovnem predlogu naslednje: Nemčija in Rusija hočeta s tem doseči, da bi »apnAii velesili priznali razdelitev Poljske in da bi Nemčija dobila oddih, v katerem bi mogH izvršiti konsolidacijo zasedenega področja, povečati svoje zaloge živil in orožja, dočim bi spomladi zopet pričela sovražnosti. Ni niti 1 najmanjšega upanja, da bi mogle zapa- dne sile sprejeti tak mirovni predlog. »Times«, ki razpravlja o propasti Poljske, pravi, da bo Poljska zopet vstala. Anglija in Francija se borita za ta cilj in obenem za vse narode, da bi jim zavarovali njihovo svobodo. RIM, 30. sept. r. »Popolo d»Italia< piše, da računajo angleški Usti s možnostjo po- gajanj z Rusijo, izključujejo pa vsako možnost pogajanj z Nemčijo. MILAN, 30. sept. r. »Popolo d*Italia« poroča iz Moskve, da bo tamkaj konferenca zastopnikov Nemčije in Rusije, kateri bodo prisostvovali tud turški Tarnanji minister Saradzogiu. zastopniki baltskih držav in italijanski opazovalec Na tej konferenci naj bi se izvršila razdelitev interesnih področij med Rusijo, Nemčijo in Italijo. Berlin, 30. sept. mp. Švedski listi razpravljajo o položaju, ki je nastal v Evropi po podpisu prijateljske pogodbe med Rusijo in Nemčijo. Pri tem ugotavljajo, da je zlasti za Italijo nastal popolnoma nov položaj. Ribbentrop poroča Hitlerju Berlin, 30. sept. br. Zunanji minister Ribbentrop se je vrnil v Berlin in bo danes kancelarju Hitlerju poročal o rezultatih svojih razgovorov v Moskvi, Članom Vodnikove družbe Se poldrug mesec pa bodo izšle letošnje knjige Vodnikove družbe. Letošnji književni dar bo imel naslednje knjige: ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 1940. povest znanega pisatelja Ivana Albrehta »Nebo gori«, kriminalno povest mlade pisateljice Ljube Prennerjcvc »Neznan? storilec« ter ilustrirano pol judno-m*»dicinsko knjigo zdravnika-specialista ur. Janka Hafnerja »O bolezni ušrsa, nosa in grla«. Lep književni dar za borih 20 dinarjev. Ne zamudi te lepe prilike. Brž se včlani pri svojem poverjeniku, ne pozabi pa opozoriti na ta knjižni dar tudi svoje znanec in prijatelje ali pa M prijavi pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Lahko pa kupiš pri poštnem uradu položnico ter nakazi znesek 27 din. namreč 20 din Članarine in 7 din za odpremne stroške. Na položnico napiši: Vodnikova družba v Ljubljani, Ljubljana št. 14.520. PoClticn* o£$crttit V tužnih časih razveseljiv pojav ! Ban Hrvatske dr Šubašič ie imenoval za predstojnika oddelka za notranje posle f. j. za najvišjega uradnika, ki ima v iokah najvažnejše posle pri banovini—Srba Bogdana Bojkića. Frankovci in klerikalci so zaradi tega imenovanja silno ogorčeni, češ, da j€ sramota, da je bil na najvažnejše mesto v banovini Hrvatski imenovan Srb. Glede na to piše »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka: »Xeki ljudje so zapazili, da je na čela oddelku za notranje stvari Srb Bogdan Boj-kič in so ugotovili, da se je to izvršilo »* smislu davne tradicije in po svečano proglašenem načelu ravnopravnosti«. Nič ni bol) netočno kakor to. ker to ni niti tradicija niti zahteva ravnopravnosti. Dogajalo se /c sicer često tudi pred prevratom, pa tudi po prevratu, da je bil oddelni predstojnik za notranje posle Srb, toda to še ni razlog, da bi se proglašalo za nekako s\'eto, tradicionalno pravico, da mora prav Srb biti vedno šef oddelka za notranje posle. Prav tako tudi ne sledi iz načela rnvnopravnosti, da mora vedno Srb zavzemati to mesto. S ačelo ravnopravnosti je proglašeno v vsej državi, pa vendar minister za notranje posle ni Hrvat. Pojem ravnopravnosti ni vezan na ta položaj. Bogdan Bojkič je priiei na ta položaj zato, ker uživa ugled sposobnega in korektnega uradnika. To je torej akt zaupanja, izkazan njemu osebno, obenem pa tudi dokaz, da pripadnost srbskemu narodu ne bo v Hrvatski ovira, da bi se pošteni in sposobni ljudje ne mogli puvzpeti na najvišja mesta. To je nadalje dokaz zaupanja, ki vlada v koaliciji Hrvatske seljačke stranke in Samostojne demokratske stran ke. Poverjenik za notranje posle Bogdan Bojkič, ki je kot upravni uradnik imel priliko spoznati številne nedostatke, pa tudi težke pogreške notranje uprave, bo imel priložnost, da kot objektiven mož dela na svojem področju in da tudi s s\*oje strani doprinese k organizaciji Hrvatske, ki je domovina ne samo Hrvatov, marveč tudi Srbov iz Hr\'atske. Pri tem delu mu žele najboljše uspehe tako Hrvati kakor Srbi, ki so za pošteno sodelovanje s hrvatskim narodom.« — Objavili smo to beležko dr Mačkovega glasila, ker priča, da se seljačko demokratska koalicija, ki jo vodi dr Maček, ne bo dala komandirati od kričačev m fanatikov. Hrvatski Merlhalni list v stisUi V »Sokolskem glasniku*- čl! »Že ves mesec vpije v vsaki šte\i'!.i Klerikalna »Hrvatska straža« in prosi z debelimi črkami za podporo in pomoč od svojih naročnikov in pristaševf roteč jih, naj plača fo naročnino in dajo podporo, ker se list nahaja v takih tezkočah, da je obstanek »edinega katoliškega dnevnika* v Jugoslaviji v življenjski nevarnosti. Z namenom, da gane trem svojih čitateljev, je jela tudi tiskati pisma svojih prijateljev, ki so naravno vsa nepodpisana in ki začudo imajo isti stil, duh in način pisanja kakor urednik »Hrv straže* dr. Janko Šimrak. Ali najbolj zanimiva je vsebina teh pisem, iz katerih se vidi, da obstoja med samo katoliško duhovščino pravcata kampanja nezadovoljnosti in sovra-itva proti temu, baje »edinemu katoliškemu dnevniku*. Tako je n. pr. v teh pismih zapisano, da se je med katoliško duhovščino vtihotapil »duh kritike, brezbrižnosti, negativnega delovanja in končnega rušenja*, da so se med duhovniki pojavili »oseb ni spori, kritike krivične in neosnovane in vse ostalo, kar je s tem spojeno*, in končno da list propada zaradi »negatn nih kritik, napadov, raznih visoko postavljenih opažanj in razornega delovanja onih .ki prav za prav nič ne delajo«. Ako bi kak drug list tako pisal, bi ga »Hrvatska straža* takoj proglasita za brezverca in neprijatelja katoliške cerkve. Ali čim nimajo volje, da bi z denarjem podpirali hujskanje in protislovenske težnje dr. Šimraka, postanejo tudi najboljši katoliki v očeh »Hrv. straže* — »razorm m negativni elementi*. Stran 2 sobota. 30. septembra 1939. Štor. 22 Balkanski pakt Razgovori turškega zunanjega ministra v Moskvi bodo danes zaključeni CARIGRAD, 30. sept. e. Politični razgovori med turškim zunanjim ministrom Saradzosrlom in sovjetsko vlado so se po dveh dneh, ko so bili prekinjeni zaradi Ribbentropovega obiska, zopet nadaljevali. Ladja, s katero je Saradzoglu odpotoval v Moskvo, se je vrnila v Carigrad, ker bo turški zunanji minister na povratku obiskal Bukarešto, kjer se sestane z mmunsk m zunanjim ministrom Gaf en coni V turških političnih krogih e zadovoljstvom poudarjajo, da so pogajanja v Moskvi potekala v zelo prijateljski atmosferi. V momentu, ko se je Saradzoglu nahajal v Moskvi, je tamošnja radijska postaja govorila o ohranitvi statusa quo na Balkanu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja kakor tudi ob črnem morju, kar je napravilo najboljši vtis v tukajšnjih krogih. V komentarjih turški listi naglasa jo, da je Turčija sklenila sporazum z Anglijo in Francijo zaradi tega, ker so si interesi Tur^je. Francije in Anglije popolnoma podobni. Z Anglijo je že poprej obstojal moralni sporazum, s Francijo pa ima Turčija skupne interese, k: silijo oba državi, da podpirata drug/a drugo na bližnjem vzhodu. G-lede Sovjetske Rusije pa poudarja- jo, da bi napad na Balkan, na DSrtlanele in na vzhodni del Sredozemskega morja pomenil poseganje v življenjske Interese SovjetsKe Rudije. Turška delegacija ostane v Moskvi najbrž samo še danes. RIM, 30. sept. r. Glede pogajanj turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi poročajo Italijanski listi, da bo podpisan nov rusko-turški pakt, ki bo zagotovil nevtralnost Turčije. Nameravana je zatvor, te v Dardanel in Bospor ja za vse vojne iadje, ki nimajo svojega oporišča na Črnem morju. S tem bi bila zagotovljena nevtralnost Turčije v primeru izbruha vojne na Sredozemskem morju. Ankara, 30. sept. s. V turških uradnih krogih izjavljajo, da je sedaj tekst pogodb o medsebojni pomoči in gospodarskem sodelovanju med Turčijo ter Anglijo in Francijo že dokončno redigiran m da bosta pogodbi podpisani, čim se zunanji minister SaradzOghi vrne iz Moskve. Pakt, ki ga bo sklenila Turčija z Rusijo, tema paktoma ne bo nasproten. Vsi trije pakti bodo imeli eden in isti cilj, da se ohrani status quo na Balkanu, v področju črnega morja in Sredozemlja. Baltiške države pod rusko kontrolo Odmev rusko-estonske pogodbe MOSKVA, 30. sept. s. Tas javlja: Pred-sredstvo vrhovnega sveta SSSR je dne 29. septembra ratificiralo pakt o medsebojni pomoči med Rusijo in Estonsko. HELSINKI, 30. sept. z. Poroče/alec »BS sler Nachrichten« javlja svojemu listu nekatere zanimive podrobnosti o dramatičnem poteku pogajanj med Rusijo in Estonsko za sklenitev pakta o medsebojni pomoči. Prvotno je Rusija zahtevala popolno vojaško okupacijo Estonske, čemur pa se je estonska vlada odločno upirala. Prišlo je do take napetosti, da je zunanji minister zapustil Moskvo in odpotoval v Talin. Po diplomatski poti so se nato nadaljevali razgovori, nakar se je zunanji minister Selter zopet vrnil v Moskvo. Končno se je Moskva zadovoljila s tem da dobi več letalskih in pomorskih opor.šč. svobodno uporabo luk in železnic ter pravico prehoda ruskih čet za primer, da bi bila ogrožena Rusija ali Estonska. Sklenjeni sporni, um bo imel zelo dalekosežne posledice. Rusija je postala s tem dejanski gospodar ne samo Finskega, nego tudi Riškega zaliva ter ima tako indirektno vpliv tudi na švedsko. V primeri z Nemčijo ima sedaj Rusija mnogo ugodnejši strategični položaj na Vzhodnem morju. London. 30. sept. s. V angleških političnih krogih citirajo danske časopise, ki poročajo, da bo na podlagi nove pogodbe z Estonsko Rusija dob la gospodarsko in vojaško kontrolo nad Estonsko; da bo dalje slične zahteve stavila Letcnski, zahtevala od Rumunije povratek Besarabije in od Turčije kontrolo nad Bosporom. L°ndOn, ;in. sept. o. Menijo, da se lahko smatra.' da je Estonska prišla pod protektorat Rusije in da ima sedaj isti položaj kakoi Slovaška. Rus j a kontrolira sedaj vso trsrovino in parniški promet Estonske, kakor tudi njeno vojsko. HKLs'NKI, 30 sept. z. 3>Neue Ziircher Zeitungv poroča, da gledajo na Finskem na rusko-estcnski pakt z veliko zaskrbljenostjo. Vsi finski politični krogi so prepričani, da pomeni ta pakt konec estonske neodvisnosti in nevtralnosti. V najboljšem primeru je Estonska odslej še ruski protektorat, slično, kakor je Češka nemški protektorat. Morda je le še vprašanje kratkega časa. da bo tudi na političnem, gospodarskem in socialnem področju v Estonski izvršen prevrat v ruskem smislu. Vojna na zapadu Francozi polagoma, a stalno prodirajo na nemško ozemlje Pnriz. 30. sept. e. Včeraj so bile borbe na francoski fronti, dasi ne številne, vendar precej pomembne. Na skrajnem severu poleg luksemburške meje so francoske čete napredovale od Pcrla dalje in zavzele utrd-. bo Oberperl NTa tem odseku so pred samo Sie^jFriedovo črto. Na moseiskem od«=eku se je francoskim četam po močnem topniškem obstreljevanju posrečilo, da so napredovale za poldni« kilometer. Pri \Viesen-burgu so bili odbiti močni nemšk. napadi. Pri Zvveibruckenu proti Pirmasensu se je vodila močna topniška borba in borba pred straž. Francoskim in arsle^kim letalcem se je posrečilo, da so večkrat preleteli Sieg-friedovo črto in fotografirali tako nemške postojanke, kakor premikanie in operacije nemških Čet. Nemška letala jih pri tem niso mogla ovirati. Berlin. 30 sept. r. Agencija Štefani poroča iz zanesljivega vira. da nemško vrhovno vojaško poveljstvo nima namena pod-vzeti pobude na zapadnem boiišču. Nemški generalni štab prepušča ta riziko zapadnim silam ter bo Nemčija skušala predvsem izkoristiti svoje močne letalske sile. Pariz, 30. sept. e. Pariz je doživel včeraj letalski alarm, ki pa ga je povzročilo francosko izvidniško letalo. Letalo se je na pol vratku z nemškega ozemlja dvignilo tako visoko, da ie preletelo francoske črte in svoja oporišča v smeri proti Parizu. Šele ko se je dvignila eskadrila francoskih lovcev in ga začela preganiati, so opazili, da je letalo domače Tudi izvidniki letalec je opazil svojo pomoto in se vrnil na svoje oporišče. Parižani so spet lahko pomirjeni zapustili svoja zaklonišča. Položaj na morju London, 30. sept. rap. Mornariški sotrud-nik »Press Association« raz^.avlja v ialj-šem članku o podmorniški vojni. Med drugim pravi: Spremstvo trgovskih ladij je zaaj tako dobro organizirano kakor je bilo v svetovni vojni šele zadnje leto. Vse trgovske ladje so oborožene in njih posadke v posebnih tečajih izvežbane v podmorniški vojni. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo izgube zaradi torpediranja znatno zmanjšale in da bo delovanje nemških podmornic prav kmalu onemogočeno. Kaj bo s Poljsko če bo sploh obnovljena, bo samo nemški protektorat Berlin. 30 septembra e. Meja. ki 1e začrtana v nemško-ruski pogodbi, se tu ne smatra za teritorialno mejo. temveč za definitivno mejo interesnih področij med obema državama S tem je dovršeno eno zadnjih deianj. do katerem mora oriti prihodnja etapa ki bo obsegala politično preureditev celokupne poljske pokrajine. To politično preureditev bo izvajala vsaka država v svoiem interesnem področju Če se pogleda nove meje interesnih področij, ie videti, da ie večii del pripadel Nemčiji. Zaradi tega se lahko sklepa, da bo v pogledu vzpostavitve nove poljske države, kakor se ie že rjrei na no ved o val o. odločevala Nemčija sama Kako pa bo izgledala poljska država se se ne ve nič pozitivnega, toda mislijo da bodo k Raihu Drinojili samo one pokrajine, kier so Nemci v veČini Iz vseea tega ie eno gotovo, da Pollaka ne bo imela svoie samostojnosti, temveč bo pod neDOSrednim vplivom Nemčije. V tem pogledu obstoiita same dve možnosti: Poliska kot protektorat Nemčije ali Poliska pod zaščito Nemčije Pri končni odločitvi v tem pogledu bo igralo važno vlogo vprašanje, ali se bodo v Poljski našli ljudje, ki bi na to pristali Na Češkem so se taki ljudie. kakor pravilo v tukajšnjih političnih krogih kmalu našli in stvar je bila izvedena brez večjih ore-tresljajev. V enem zadnjih poročil iz Moskve pa Je posebno pozornost zbudilo dejstvo, da ie bil tam tudi okrožni vodia iz Gdanska Forster. O namenu njegovega bivanja v Moskvi se na pristojnih mestih ne more dobiti nobenega pojasnila a v dobro poučenih krogih mislijo, da 1e bil Forster pozvan v Moskvo, da kot dober poznavalec gdanskega vprašanja prisostvule porajanjem, pri kateriL ie bilo govora o mož^ oosti, da bi se določila svobodna cona v Gdansku za bodočo poljsko državo Tako ureditev tega vprašanja bi vsekakor želela Nemčija, ker bi s tem Gdansk mnogo pridobil. Častna kapitulacija Varšave Pariz, 30. sept. e. Komunike obrambe Varšave ob 9.35 z dne 29. septembra se glasi: Ker je izčrpana vsa možnost, da bi nadaljevali odpor glede na obupno stanje vsega prebivalstva, kakor tudi zaradi pomanjkanja vode in municije, predvsem municije za topništvo, javlja obrambno poveljstvo Varšave, da je bilo primorano skleniti premirje. Komanda obrambe Varšave je s nemškim poveljnikom sklenila sporazum, na podlagi katerega se Varšava in njena posadka podasta danes popoldne. Nemški odposlanec se je moral obvezati, da bo oficirjem omogočil pogoje častnega ujetništva, dovoljujoč jim. da lahko ohranijo hladno orožje Ve. Ob koncu pisma ie tri vrstični stih: Prijetno ho v m'ru ležati, za kruh se ne bo treba pehati pod slojem zemlje, travč in mahu. Domači so prav v petek ?e posebno pazili na Tov Tlo in izjavljajo, da p;sma tega dne ni pisala in je torej usodm sklep dozorel v njej že prej. morda prej-nji dan. ko sta se z možem sporekla. Okrog 9 se ie z nekim izgovorom odstranila iz hi:e nazaj pa je ni bilo več. Iz navedenega je razvidno, da gre tu za dvojni samomor. Ker sta se bržkone privezala drue na drugega, je kaj verjetno, da ležita kje na dnu tolmuna, morda celo z vrvjo zataknjena ob kako skalo. Ne bi bilo odveč če bi tolmun temeljito preiskali s potrebnim orodjem Nemška vlada, tako je snoči objavil nemški radio, bo vse te podatke kontrolirala. Ker pa so navedene štiri celine, v katerih naj bd nemški voditelji naložili svoje premoženje, bo potrebno uosti časa, da bodo vse Knickerbockerjeve navedbe prekontrolirane. Nekaj podatkov je nemška vlada že zbrala in dokazujejo, da so Knickerbockerjeve navedbe popolnoma izmišljene ter da je Knickerbocker le orožje propagande. Nemški radio je na to navajal podatke glede Kn ckerbockerjevih trditev o Gobbelsovem premoženju. Za airenta Achterrnsnna, ki zanj Knickerbocker navaja, da je pri Zentralverlagu v Buenos A i resu naložil za Gobbelsa 1 milijon 850.000 dolarjev, je ta tvrdka v Buenos Airesri brzoiavno odgovorila, da ni imela posla z nobenim agentom tega ali podobnega imena, in da tudi na GSbbeTso-vo ime ni b'lo nikdar naloženih 1.850.000 dolarjev. Thomas Bruckner ali podobno, ni bil nikdar visok uradnik nemškega propagandnega ministrstva in sploh v tem mnistrstvu niso nikdar poznali človeka s tem ali podobnim ir.-.enom. Tudi tvrdka Gladhneh je odgovorila, da ni imela nikdar pos^a s takim agentom, ki ga navada Knickerbocker. Nemško poslanstvo v T,uki=^rr burg-u je prav tako poizvedovalo pri vseh večjih luksemhuršk h bankah in je od 16 bank prejelo negativen odgovor. Poizvedovanja je vodil odvetnik Navens bivši luksemburški finančni nvnister. Prav tako je delniška družba T>ortmunder Unionbrauere; kategorično demantirala, da bi ona posredovala za Gobbelsa v Inozemstvu in je v odgovoru dodala, da je Knickerbocker znan mednarodni slepar in lažnj;vec. Nemški poročevalski urad je razglasil, da bo na ostale Knickerbockerjeve navedbe odsrovoril takoj, čim bodo nrispeli odgovori od dotičnih tvrdk oziroma zavodov, ki jih Knickerbocker navala. 'Eno njegovo trditev, da Je Gobbeis naložil po agentu Paulu von Botheimu v Filial1 Nl-pon Ginko banki v Osaki 60.000 angleških funtov, je pobiiala japonska agencija E>o-mej. ki je dobila od omenjenega zavoda odgovor, da ta zavod snToh n'ma nobenih depojev in da torei Gobr*els nI mogel v tem zavodu naložti denarja. Iz Trbovelj Nesreča med delom je včeraj dopoldne doletela mladega Bogdana Zupana v tukajšnji opekarni. Kakor vedno je tudi tokrat marljivo opravljal posel zavirača in spremljevalca vozičkov ki prevažajo material za opekarno, pri razklopljanju zvezne verige dveh vozičkov je bil preuren in tudi nepazljiv kajti oba razklopljena vozička sta mu z vsemi ostalimi stisnila z vso silo levo nogo ter mu jo hudo zmečkala Nesrečnežu je pretrgalo vse mišičevje na stegnu ter nogo hudo poškodovalo tudi v stopalu. Rešilni avto ie bil takoj na mestu ter je Zupana odpeljal v občinske izolirni-co, kjer mu ie nudil prvo pomoč občinski zdravnik dr Krasnik. Ker ni bilo mogoče ugotoviti če je noga zlomljena, so Zupana poslali s prvim vlakom v Celje, kier so zdravniki ugotovili težio Došk<~>dbo noge in stopala brez kostnih fraktur. Mladi delavec, ki ie '7n;h t -ud?h v Skoplju. Dubrovniku in Sarajevu. Osijeku. Subotici, Novem Sadu in Somboru. V juli ju t. 1. je bilo zavarovanih delavcev in n:ime:čencev s stalnim dnevnim zaslužkom do o r»0 din 75.221. z zaslužkom do 24 din 306.65S, z zaslužkom do 34 din 147.207. 7 /.»cu/kom do din 112.222 in z zaslužkom nad 4^ din na dan 105.547 članov. Povprečna zavarovana mezda jc 24.32 din in je večja v primeri s povprečno mezdo v juliju lani za 0.50. din. Ce'otna zavarovana mezda 'e bila v juliju 454.07 milijona din, v ju v 111 44°.78 rmlnon* d^n, v juliju lani pa 44f> 1 1 milijona din. Porast skupne zavarovane mezde v primeri z lanskem julijem znaš« Iz NoTega mesta V domači hifci napaden in okUn. Pr#»d dnevi je odšel po poslih v sosedno vas 26-letni krojaški pomočnik Fraru ia Čems pri Mirni peči. Ko se jevčetrtfk zvečer vrnil domov m mirno stopil v hišo, je opazil, da je imel v svoji o sotnosti rezažtljene goste. Ko je ogl. 1 po hiši, je doživel še huj*e presenečenje. Iz nekega kota je stopil neznanec z nožem v roki in se bliskovito pognal proti njimu. Meneč se je branil pred napa lom. vendar pa je tujcu uspelo da mu jo prizadel več globokih ran v prsa. Na ranjen« čevo vpitje so pr.hiteli ljudje, ki ae jih je tujec zbal in je nato nil. Težko ranjenega krojača so prepeljali v bolni-šnico usmiljenih bratov na zdravljenje, za neznanim napadalcem p i *e vrše poizvedbe. — V skladovnico drv w je zaletel. V Dolenji vasi so se igrali na \a.si otroci, med katerimi je bil tuii llletni Stanislav Turk Otroci so se lovili pri skladovn.ei nasekanih in zloženih drv. ;:..,rrča je hotela, da se je Turk vrtil vedno okrog te skladovnice, ki mu je služila za kritje. Ko je med igro pritekel do skladovnice, kamor se je hotel skriti mu je zmanjkalo ravnotežja in je z vso močjo z glavo naprej priletel v steno koničastih polen Konice so se nesrečnemu dečku zarile globoko v glavo in v obraz. Težko ponesrečenega dečka so takoj prepeljali v bolnico usmiljenih bratov. Živilski trg Ljubljana. 30. septembra Ljubljanski živilski trg je s pričetkom jeseni izredno dobro založen ne samo z mesom, krompirjem in drugim; neobhodn« trebnimi živili, marveč rudi z raznimi drugimi dobrotami. Zlasti mnogo \c sedaj na trgu gob, ki jih največ peinaiajo ženske iz bližnje Dolenjske pa tudi z C ioren j>kcga, iz okolice Vodic in Sm'edmka Prav lepe, zdrave jurčke prodajajo merico po 4 din, kilogram večjih gobanov po 10 din. lepe trde jurčke po 12 in male jurčke za vlaganje po 14 din. Proti poldnevu cene seveda nekoliko popustijo in se dobe gnhe tudi za manjSi denar. Sadja je na trgu v obilici in kupci pridno segajo po njem Prav lepa labolkn so naprodaj na drobno po 2.50 din, tretje vrste se dobe po 1.50 din. najlep-a štajerska jabolka pa po 4 din kc;. Pr\ovrstne hr . stanejo kg 5 din, hruške drui>e in tretje vrste pa so po 3 in L50 difl kg. Iz okolice prinašajo na trg tudi velike mn ./ine fio< >pelj. ki stanejo 2 din kg. lepe boaaaak« slive pa so naprodai po 3 din Z Dolenjskega vozijo na ljubljanski trg čedalje več domačih breskev, ki jih prodajajo po 2 do 4 din kg, dražje pa so inozem>ke breskve, ki stanejo 8 do 12 din kg. Z Dolenjskega so zadnji čas spravili na trg tudi mn< orehov, ki stanejo 8 dn kg lusčeni pa 26 do 28 din. V zadnjih dneh so se pojavili na trgu tudi prodajalci plemenitega kretanja, ki ga prodajajo merico pr 4 din Dolenjci. Belokranjci in 5tajerc; so za'ožili trg tudi z velikimi količinanr grozdja, ki ga prodajajo po 4 do 5 din kg hnlj^e sme-derevsko grozdje pa stane 8 dn kg. Cene mesu so ostale stare, prav nič se nisp podražili tudi mlevski izdelki in špecerijsko blago. Z lovsko sezono prihaja na trg tudi ustre Ijena divjačina in stane kg srnjega me*a 18 do 24 din, divji zajec kg 2S din, poljska jerebica 12 din, gozdni jereb J6 din, divja raca pa 14 din. , Velike povodnji na Kitajskem Pariz, 30. septembra. A A. Havag poroča, da je zaradi velikih poplav v pokrajini Junan ostalo čez 200 000 ljudi brez strehe. Ogrožena je tudi prestolnica pokrajine Kumlng ter cesta Burma—Tunine:, ki »e nahaja Že deloma pod vodo. Kmetje »o se morali resiti v več krajih na drevje in strehe. AfttdeSlce otrok*? bodo poslali v Ameriko vVaahincton. 30. sept s. Ameriška »En- ^lish SDeaking' societv« je izdelala nač-t, da bi bilo večle Število otrok iz An^lMe za čaa? vojne Drese1 ien:h v Zedfrifent države DruStvo se glede tega že pogaja z ameriSko vlado. Sorzna poročila. Curfa, 30. sept. Pariz 10.07. London 17 75. New York 442 50, Bruselj 74.75, Milan 22.30. Amsterdam 235 50. Berlin 17«. Stock-holrn 105.37, Oslo 100 37. Kopenhagen $5.37. Ostali tečaji ne notirajo. Stav. 1/2 *CI OVr«^r I NAROD« sobota. 30. septembra 1»SS Stran 3 Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani Rešitev zadeve je odvisna od pravilne ureditve gospodarskih in socialnih razmer Ljubljana, 30. septembra Nobenega dvoma ni, da ni bil noben povojni problem v Ljubljani tako pereč kakor stanovanjski. Zato tudi še danes po preteku polnih dveh desetletij po vojni to vprašanje se ni pozabljeno ter prihaja Se vedno od časa do časa v 1 stih na dnevni red, za kar poskrbe na eni strani posestniki sami, na drugi strani pa mestna občina ljubljanska odnosno mestni tiskovni referent, ki je v > Slovenskem Narodu« dne 13. septembra v članku pod zgornjim naslovom nanizal nekaj že precej obrabljenih ugotovitev. Delno smo nanje odgovorili že 19. t m., vendar pa se nam zdi potrebno, da podamo se nekaj pripomb. Predvsem jo treba poudariti, da stanovanjskega vprašanja v pravem pomenu besede v Ljubljani ni več, V trenutku, ko je blo v Ljubljani zgrajenih toliko hi*, da je bilo stanovanj več kakor družin, ie stanovanjsko vprašanje v smislu pomanjkanja stanovanj samo po sebi odpadlo, s tem pa še n kakor ni rečeno, da v Ljubljani ne potrebujemo nobenih stavbnih del več. Prav nasprotno je res. Kolikor več se bo gradilo kolikor bolj se bodo adaptirale stare hiše in preurejevala v njih stanovanja sodobnim zahtevam primerno, tem bolj bo naraščajo mestno prebivalstvo. Tudi nezazidanih parcel sredi mesta ne bomo menda gledali tja v večnost, ker Zgledajo nekatere ulice kakor škrbaste grablje zanikarnega kmetovalca. Vse to pa ne spada v okvir stanovanjskega vprašanja, temveč bo plod dobre gospodarske konjunkture. Seveda, če bomo razne postranska zadeve, ki se tičejo stanovanj, smatrali kot stanovanjsko vprašanje, potem ne bo rešeno nikdar, kajti pregovor: >Vsem ljudem tudi bog ne more u«treči< j© le preveč resničen tudi asa stanovanjske razmere. Znano j«, da Imamo v Ljubljani okoli 6.600 hiš ter 80.000 prebivalcev tako da pride na vsako hišo po 12.12 stanovalcev. Kdor se v to razmerje zamisli, mora prisna ti. da je glede na velikost stavb to število stanovalcev zelo n*zko, čeprav imamo v sedanji Ljubljani skoro polovico pritličnih odnosno \dsokopritličnih hiš. Znano je tud):, da napravi nezadovoljen stanovalec iz vsake stanovanjske neprilike stanovanjsko vprašanje, čeprav bi se to moralo glasiti popolnoma drugače. Ta ali oni bi morda potreboval za svojo številno družino najmanj trisobno stanovanje, toda njegovi dohodki mu ne pripuščajo izdati za stanovanje ve., kakor recimo 200 din. Zato se mora zadovoljiti z en osobnim stan ovan i em in sicer bolj na periferiji mesta, kajti za trisobno stanovanje bi moral izdati do 1000 din ali več, ki pa j;h morda komaj toliko na mesec zasluži, ker pa je manj v nevarnosti, če izraža svoje nezadovoljstvo nad hišnim gospodarjem namestu nad svojim delodajalcem, zlasti še, če je njegov delodajalec država sama, nastaja is te njegove nezadovoljnosti — stanovanjsko vprašanje. Res je, da v Ljubljani nekateri ljudje dobe stanovanje tudi pod ceno. toda takšen stanodajalec, ki da stanovanje za nižjo ceno kakor stane njega, mora imeti nekoga tretjega. Id mu doplača ta primanjkljaj bod'si v obliki davkov ali kakršnih koli drugih prisilnih dajatvah, ali pa mora računati s tem, da bo šel v d oglednem času v konkurz. če bi sezidal nišo zasebni lastnik ter oddal v njej stanovanja po tako nizki ceni, da bi se mu vložena glavnica obrestovala samo po 3 do 4*'o. dočlm bi plačeval, ako si je denar za zidanje izposodil, obresti po 7 do 9 odstotkov, bi mu pač vsako prisodil, da nI pri zdravi pameti. Zato v Ljubljani hišni posestniki upravičeno očitajo mestni upravi, da njena stanovanjska pol"tka ni pravična. V mestnih stanovanjskih hišah se čestokrat oddajalo stanovanja pod ceno zelo dobro situiranim Imdem. ki bi lahko plačali polno vrednost stanovanja, nau-ečji reveži, ki trna jo svoje bajte po periferiji mesta in v katerih dostikrat stradajo, pa morajo v obliki mestnih davkov doplaeevati k tem prenizkim najemninam, da se pokrije izguba pri mestn h stanovanjsk h h:šah. Zato je tudi odveć hvalisanje, da je ljubljanska mestna občina v pogledu stanovanjskega vprašanja storila svojo dolžnost, kajti na ta način bi znal reševati stanovanjsko vprašanje vsak, ki ima v rokah moč, da izvaja nad podrejenim davkoplačevalcem svojo absolutno voljo, čeprav dela s tem krivico. N hče bi seveda mestni občini ljubljanski ne zameril, če hI oddajala v svojih stanovanjskih hišah pod ceno stanovanja res slabo situiranim najemnikom. Nujno bi brlo potrebno začeti reševanje stanovanjskega vprašanja, ali bolje rečeno, najemninskega vprašanja pri korenini, namreč pri obrestni meri in pri plačah, ki eo v dana?njfh časih dostikrat bolj podobne napitnini kakor pa plači, zlasti pri najširjih slojih delavstva, ki je najbolj oblagodarjeno z velikim številom otrok. Ni se dolgo od tega. ko smo v '»Slovenskem Narodu« navajali, kakšno obrestno mero imajo v raznih državah. Pri tem smo videli, da imamo pri nas v Jugoslaviji najvišje obresti v Evropi. Celo države, ki so mnogo bolj globoko na balkanskem polotoku, so že pred leti povoljno uredile dolžniško in obrestno vprašanje brez iz+eme, d očim se pri nas razen za razdolžitev kmetov, ni storlo n;Česar kar m bilo v korist hišnim posestnikom ali pa najemnikom. Nekateri pričakujejo rešitve v pogledu stan ovan jsk h najemnin od zakona o etažni ali nadstropni lastnini, ki je bila uvedena z letošnjim finančnim zakonom ter se v Beogradu Že tudi v praksi izvaja. Tozadevno naše mnenje smo povedali v >Slovenskem Narodu* dne 7. avgusta letos. SIcer ne moremo nkomur braniti da kupuje hiše po nadstropjih aH etažah, ker za to nismo poklican", pač pa Imamo pravico povedati in svetovati tole: kdor misli žrtvovati denar v stavbo z etažno lastnino, naj si zgradi rajši svojo nišico, bodisi še tako majhno, ker bo le tedaj zadovoljen in neomejen gospodar v hiši ln okoli hiše, kar pri etažni lastnini ne bo nikoli. Prepričani smo. da bo v par letih vse današnje navdušenje za etažno astn1-no samo po sebi izginilo, ko se bodo pokazale posledice. V ostalem pa, kakor poročajo iz Beograda, niso stanovanja na podlagi etažne lastnine poceni, kakor bi kdo mislil. Stanovanje z eno sobo m kuhinjo stane od 70 do 90 tisoč, z dvema sobama pa 90 do 180 t soč. Kupec stanovanja mora takoj ob sklepu pogodbe plačati 20 odstotkov celokupne vsote ko pa se vseli v stanovanje, še 30 odstotkov Ostalih 50 odstotkov mora izplačati v 10 do 25 letih po dogovoru. Končno naj Še pripomnimo, da je zastopnik mestnega magistrata v svojem spri su navedel nekatere trditve, ki i so povsem v skladu s stvarnostjo. Tako je na primer napsal: Nekdaj so si tudi nižji železniški uslužbenci postavili lastne skromne domove in so tako predvsem železničarji sami s svojimi prihranki ustvariti cele dele mesta n. pr. Rožno dolino in dele v Šiški. K temu moramo pripomniti da so v Rožni dolini gradili svoje h še po večini delavci in uradniki tobačne tovarne, nato obrtniki in trgovci, zelem Carjev pa je med posestniki h Š v Rožni dolini samo kakšnih 5 odstotkov in nič več. Tudi v diski bomo dobili železničarjev-posestnikov morda samo kakšnih 10 do največ 15 odstotkov, vsi drugi posestniki pa pripadajo raznim drugim poklicem. Brez dvoma pa najdemo v Zelem jami 90 odstotkov posestn kov železničarjev, kjer so si nekateri že pred svetovno vojno, drugi pa po vojni zgradili svoje domove, pa tudi v ostali b-v£ moščanski občini so železničarji precej pogosti posestniki, zlasti to-stran Zaloške ceste. J. K. Let ▼ e 1 1 s k 1 f II Posieanio zopoued VVARNER produkcije - BROTHERS pod okriljem v kino ERROL FLTNN m W V * « P« W J- w w V W «~a—* tel* X1'Z% Najaktualnejša filmska drama, močnejša od vseh Remarque-romanov Film o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih in junaštvu O usodi dveh front — o angleški eekadrill na francosko-nemakem bojišču. Film o borbah ^ bojnem pojju, v zraku — i ijudaKin dušah. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Matici, Predstave ob 16.. 19. in 21. uri. Jutri (v nedeljo) ob 10 30. 15., 17.. 19 in 21. uri. jemu novemu namenu. Zakristija se bo uporabila za muzejsko knjižnico, d očim se bodo v parku okoli cerkve namestili razni -pomeniki. nagrobne plošče. Tako preurejena cerkvica bi tvorila z župno cerkvijo in Valvazorjevo hišo tudi v estetskem pogledu lepo harmonično enoto Upamo, da ne bo nikogar, posebno Da inteligenta. ki ne bi pristopil k mlademu tako potrebnemu društvu ter ga podprl po svojih močeh, one Da, ki imajo lastne zgodovinske zbirke, naprošamo v imenu muzeja, naj odstopijo društvu vse predmete, ki jih lahko pogrešajo, a so v tesni zvezi s krajevno zgodovino. Ne ustrašimo se te majhne žrtve, saj žrtvujemo za proč vi t svojega kraja. Zatorej pridite jutri vsi na občni zbor in pomagajte vsak do svojih močeh k ustanovitvi muzeja v Krškem! L- C Na splošno željo in vsled obilnega zanimanja za ta izredno poučni film podaljšamo še za nepreklicno danes ob 16., 19. in 21. uri ter jutri dopoldne ob 10.30 uri Veliki ekspedicijski film, ki nazorno predočuje vse lepote tn strahote divjega afriškega konti-oenta. RfNO SLOtiA, tel. 27-SO TRADER HORN čuvanje naše nevtralnosti Uredba bana dr. Natlačena za dravsko banovine Našim sadjarjem Krško, 28. septembra Obiranje sadja je pri nas v mnogo primerih skrajno pomanjkljivo. Zato izgubi naSe sadje na trgu ugled ln veljavo, čas in način obiranja mnogo vplivata na ka-| kovost pridelka. Prezgodaj obrano sadje J ni dobrega okusa je podvrženo gnilobi, ' grbančenju ln izhlapevanju vode. Z nepravočasnim obiranjem sadja so kmetovalci znatno oškodovani tudi na množini pridelka, ker pridobivajo plodovi na tezi prav zadnje dni dozorevanja. Tudi prevozu sadja je potrebno posvetiti največjo pažnjo, ker se nepravilno vloženo sadje obtolče in skvarL Zato opozarjamo sadjarje, da je prepovedano obirati in prodajati jabolka pred naslednjimi termini: boskopski kosmač in kanadka 5. oktobra; voščenka zeleni ln rdeči štetinec, rum r ni Bellefleur ln Bau-manova reneta 10. oktobra; Londonski peplng ln Boikovo jabolko 15. oktobra: Por. krivopeeelj. bobovec Champ. reneta. On ta rio ln Jonathan 20. oktobra, mošanc-kar 25. oktobra. Sadje za svežo uporabo se mora brezpogojno obirati z roko. Hruške in jabolka na1 se obirajo šele takrat, ko so drevesno zrele. Namizne hruške in jabolka je treba brezpogojno obirati z roko tal:o da ostane pecelj nepoškodovan. Letos je bila zopet odlična letina za jabolka. Naši sadjarji so pridelali toliko jabolk, da že dolgo ne pomnijo take letine. Obrodile bodo zlasti kanadke in vo-ščenke. enako tudi druge vrste. Cena zlate parmene in raznih renet *e po 1 din za kg, seveda pri nakupu večje množine. Ob ustanovitvi muzeja v Krškem Krško, 29 septembra. Ko se je pred leti pojavila zamisel ustanovitve narodopisnega muzeja v Krškem, je naletela na nerazumevanje Usojeno ji je bilo. da mora počakati na ljudi, ki bodo razumeli njen veliki pomen. Letos v januarju je g. A uman ponovno zainteresiral pristojne činitelje v Krškem za ustanovitev muzeja. Res mu je uspelo, kar pred leti ni mogel. Ustanovil se je pripravljalni odbor s sreskim načelnikom dr. Tomšičem na čelu. Odbor je pripravil društvena pravila, ki jih je banska uprava potrdila, uspelo mu je tudi, da je bil društvu obljubljen potreben kredit in da bo muzej nameščen v cerkvici sv. Duha. Društvo je raztegnilo svoje delo tudi na brežiški srez in se bo imenovalo »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice«. Ideja, ki se je zdela tolikim ljudem neizvedljiva, je danes pred uresničenjem. Jutri v soboto bo ob pol 17. v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor, ki naj reši se ostala vprašanja in izbere vodstvo novega društva. Z ustanovitvijo muzejskega društva bo dobilo področje, ki je polno zgodovinskih spomenikov od najstarejših dob, svoj dom, kjer se bo lahko pokazala naša bogata zgodovinska preteklost. Društvo bo tudi skrbelo, da bodo vsa najdišča zavarovana. V ta namen bo postavilo po vseh važnejših krajih svoje poverjenike, ki bodo čuvali nad najdišči, obenem pa poročali o novih morebitnih odkritjih. Zbiralo bo vse gradivo, ki je v zvezi z domačo krajevno zgodovino, narodopisjem, domačo umetnostjo, kulturno in politično zgodovino domače zemlje, s prirod opi snimi posebnostmi področja, zbiralo bo vse arhivalije. Odbor bo stopil tudi v stike z gradbenimi oblastmi, da bo mogoče ohraniti zgodovinsko važne zgradbe in spomenike. Med narodom hoče Širiti zanimanje za domačo zgodovino, narodopisje in umetnost Ustanoviti hoče tudi lastno zgodovinsko knjižnico, v kateri bodo zastopana predvsem dela pisateljev in znanstvenikov, ki so delovali na tem področju. Nadalje bo priskrbelo članstvu strokovnjake, ki bodo predavali v smislu programa društva, kakor tudi. da bodo vsa izkopavanja pod strokovnim vodstvom. Odbor hoče pospeševati tudi izdajanje publikacij ter tudi na ta način širiti zanimanje za domačo grudo. Ker je velik del spomenikov, ki se tičejo zgodovine društvenega področja, v zasebnih zbirkah, ki so v večni nevarnosti, da postanejo žrtev brezvestne kupčije ali pa da propadejo, hoče društvo zbirati odnosno odkupiti te zgodovinsko važne dokumente. V ostalem so mnogi zasebniki že obljubili, da bodo odstopili društvu nekatere predmete. Saj je med narodom že nešteto lepih zgodovinskih zbirk, med katerimi naj omenim posebno zbirko g Auma-na, samouka, ki je zelo mnogo pripomogel k ustanovitvi muzeja v Krškem. Njegova zbirka, ki jo je sedaj preuredil in ponovno nudil prebivalstvu na ogled, je dovolj jasno pokazala, da je ustanovitev muzeja v Krškem neobhodno potrebna. Poleg tega moramo poudariti razen kulturno zgodovinskega pomena tudi gospodarsko in tujsko-prometni pomen, ker so prav muzeji in lokalne znamenitosti ena izmed na j privlačnejših sil za tujski promet. V ostalem na moramo pritrditi besedam dr. Mušica iz Celja, enega izmed prvih pobornikov za krški muzej, da je lokalni muzej tudi odraz kulturne stopnje dotičnega mesta in pokrajine, razen tega pa tudi dokaz ljubezni do domače grude. Omeniti pa moramo tudi pomen pokrajinskih muzejev za vzgojo mladine, ker so velika opora učiteljem. Kakor sem že omenil, bo muzej v cerkvi sv. Duha v Krškem. Razen stare Valvazor-jeve hiše, v kateri je naš zgodovinar umrl, je to poslopje najbolj primerno za muzej, saj je tesno zvezano z zgodovino Krškega Zgrajeno je bilo že v 16. stoletju kot špi-talska cerkev in je pozneje prišlo v posest grofov Auerspergov. ki so ga najbrže preuredili ter mu dali lepo baročno lice. Po svetovni vojni ni cerkev več služila svojemu namenu, temveč ie bila zapuščena, j V cerkvi so tri Herrlelnove slike, ki bodo » ostale še nadalje v njej d očim bodo ostalo iprenesli v druge cerkve in kapelice. Cerkev bo preurejena tako. da ne bo spremenjen baročni slog in da bo ustrezala svo- 3an dr. Natlačen je izda! za območje dravske banovine tole uredbo: Zaradi očuvanja javnega mu u in reda na \ poverjenem mi območju, posebno radi varovanja popolne nevtralnosti naše države v sedanjem evropskem vojnem sporu, odrejam na podlagi čl. 67 v zvezi s členom 65. in 66. zakona o notranji upravi uredbo: § 1. Prepovedano je sprejemati oddajo inozemskih radio postaj na odprtih prostorih in v javnih lokalih (gostilnah kavarnah, buffetih itd.), kakor tudi \ zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih Trgovme z radijskimi aparati smejo prenašati oddaje za po-skuinjo samo tako, da se nc slišijo na ulico. § 2. Prepovedano je nošenje krojev, emblemov, oblek, znakov, zastav in podobno, kar b» moglo služiti za propagando v korist ali škodo katerekoli voiskuioče se države. Od tega so izvzeti kroji, obleke, emblemi, znaki in zastave, katerih nošenje je oblastveno dovoljeno. § 3. Prepovedana je uporaba simboličnih kretenj, znamenj in slik ter prepevanje pes- mi in igranje godb. ki bi bile po svoji predstavi ali vsebini primerne a propagando v korist ali v škodo katerekoli vojskujočo se države. § 4. Prepovedano je izpostavljanje časopisov, objav, knjig, slik in drugih predmetov, ki bi mogli služiti kot propagandno sredstvo v korist ali <.kwio katerekoli vojskujoče se države. § 5. Prekrški proti tej naredbi ae bodo kaznovali po čl. 60. točka 2. zakona o notranji upravi v zvezi s § 12 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 1000 din, v slučaju neplačila v odrejenem roku pa z zaporom od enega do dvajset dni. § 6. Ta naredba stopi v veljavo v smisla člena 71. zakona o notranji upravi z dnem. ko bo objavljena v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Obenem prenehajo veljati naredbe .ki so jih v tej stvari izdala prvostopna ohieupravna odnosno policijska oblastva v dravski banovini. Pot parnika „Vidovdan44 iin in podmornic 11 r 1 1 nI od Rotterdama na Jadransko morje ZVOČNI KINO SOKOLSKI HOV V SISK1 — Telefon 41-79 VELIKA LJUBAVNA DRAMA PO H. BERNSTEINOVI NOVELI Strup V glavnih vlogah: Charles Bover in MicheAe MoTgan Predstave: danes ob *£9. uri, jutri ob 3-, 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob uri. Prihodnji spored: Tajne Rdečega morja Nov sokolski dom Gornja Radgona, 30. septembra Ko pri gradnji kake stavbe dogradijo zidarji z dovje do strešnega stola, slavijo tako zvano rgliho«. To je tradicionalno slavje zaposlenega delavstva, ki ga je vesel tudi vsak gospodar. Tak praznik je slavilo v petek tudi sokolsko društvo v Gornji Radgoni. Razen zaposlenega 'delavstva se je zbralo od domu tudi številno članstvo Sokola in nekaj obe nstva. Po visoki lestvi se je povzpel do >glihe« zidar Fr. Irgolie ter pritrdil na zid smrečico, nato pa v humorističnem nagovoru pojasnil pomen glihe s stališča delavstva, izrekel zahvalo delodajalcu sokolskemu društvu in izrazil željo, da bi bilo opravljeno delo na tej zgradbi trdno in močno tako, da bi lahko na tej obmejni točki kljubovalo vsem silam bodočnosti in služilo svojemu namenu v polni meri. Zlasti je poudaril, da je bilo pri gradnji doma zaposleno domače delavstvo, ki mu ni bilo treba iskati zaslužka v tujini izven naše domovine. Ob koncu svojega govora je nato vrgel po >glihiVisoko je zrasla iz tal ponosna stavba sokolskega doma kljub skromnim sredstvom, s katerimi razpolaga društvo. Požrtvovalnost elan stva in sokolstvu naklonjenega občinstva je omogočila, da se ob 201etn:ci obstoja druStva uresničujejo dolgoletne težnje društva kot obmejnega čuvarja obronka Slovenskih gor C da se tu na skrajni državni jezikovni meji v gnezdi ter postavi v branik vsem ovfram in težkočam. Dosedanje delo je stalo razen mnogo truda članstva tudi mnogo gmctnh Žrtev, treba jih bo pa še mnogo, da bo stavba popolnoma dokončana ter izročena svojemu namenu. Doslej izvršeno delo zbuja upanje, da bo trdna volja članstva zmagala tudi v bodoče in da bo na tem mestu stal nekoč mogočen dom. ki bo pričal poznim rodovom o vztrajnosti in požrtvovalnosti sokolskih delavcev na meji v kritični dobi, ko je izven mej naše domovine Jugoslavije zadivjala vojna vihra. Predsednik gradbenega odseka br. Stane Cividini je poskrbel, da je bilo nato delavstvo z izrednem prispevkom boljše sdtuira-nega članstva pogoščt-no. Na navzoče članstvo in občinstvo je to za naše razmere izredno pomembno slavje napravio najgloblji vtis ter dalo vsem novih pobud za nadaljnje uspešno delo pri gradnji doma. Ali sem nrlsveval za soholsM dom v Trnovem? Pred tremi dnevi je pristal v splitski luki Lloydov tovorni pa mik t-Vidov dane. Prišel je iz Benetk, kjer je izkrcal tovor premoga, ki ga je naložil v Rotterdamu. Iz Rotterdama je do Benetk priplul v 20 dneh, medtem ko se je vojna na morju že v celoti razvila in je Anglija -se lzvr-š-la blokado. Plul Je torej preko morij, na katerih izvaja Angl ja najstrožjo blokado in na katerih se je razmahnila akcija nemških podmornic. Parnik je moral pluti skozi tako zvane nevarne pasove, da je dospel na Jadransko morje. Kapitan Nikša šapro je splitskemu dop.snku »Novosti« pripovedoval o svojem potovanju naslednje: »Iz Rotterdama smo krenili nekaj dni po vojni napovedi. ze na Nizozemskem smo lahko opazili posledice vojnega stanja. Videli smo, da se je tudi N zozemska pr pravila na najhujše, še preden so se pričele sovražnosti na Poljskem, je Nizozemska mobilizirala svojo armado, živila so se porazdelila, nekaterega blaga ni bilo mogoče več dobiti in ljudi sta se lotila negotovost in nemir. V Rotterdamu so bile ulice polne vojaštva. Med pomorci je prevladoval razgovor o nevarnosti plovbe v nevarnih pasovih. Vedeli smo, da je lahko vsaka ladja izpostavljena napadom vojujočih se držav in da tvega poveljnik sleherne ladje vse, če se napoti na nevarna morja. Zvedeli smo prve vesti o strahotah na morju, ki so posledice \-ojnega stanja, prve vesti o potopljeni »Atheniji« itd. V takem razpoloženju smo se pripravljali, da zapustimo Rotter-dam in odplujemo proti Benetkam skozi angleško blokado izpostavljeni vsem nevarnostim na odprtem morju. Neki nemški kapitan je dobil od nemškega konzulata v Rotterdamu ukaz. naj se cdpravi s svojo ladjo iz Rotterdama v neko nemško luko. Ker je vedel, da angleške blokade ne bo mogel predreti, se ni pokoril ukazu konzulata in je ostal s svojo ladjo v Rotterdamu. Pot od Rotterdama do Benetk je trajala 14 dni. V Rotterdamu nam je dal angleški konzulat navod la, kako naj plovemo. da se izognemo nunam in podmornicam. Ob obali smo srečali nekaj angleških trgovskih ladij. Ponoči plovejo angleške ladje brez signalnih luči. Mi smo našo ladjo, da bi bili bolj varni, Se bolj razsvet- lili kakor običajno. Vojne ladje vojujočah se držav smo opozorili po mednarodnih predpisJi z jugoslovenskimi barvama na obeh straneh ladje, da je ladja jugoalovenr ska. Ponoči so močni reflektorji osvetljeval: naši trobojnici m tako opozarjali vojne ladje na nevtralne barve našega parnika. Ta varnostni ukrep nam je olajšal pot in nam prihranil gotovo mnogo nevšečnosti« Dopisnik je vprašal kapitana šapro, aH je mod potovanjem naletel na nemške m angleške vojne ladje. Odgovoril je. da je --Vidovdan« srečal nemške in angleške vojne ladje, toda mmo vseh je srečno prevozil. Neko noč, ko smo pluli južno od Anglije.« je izjavil kapetan Sapro, > vi, opazili smo obrise trupov- vojnih indij, ki so se zicpet oddaljile ko so opekle iu-gos^ovenske barve na »Vidovdanu^. V Gibraltarju nas je angleška mornarica usta-via. Angleški oficirji so prišli na našo ladjo in jo preiskali; bili so zelo prijazni. Pogostil sem jih z vinom in eieraretamL dalje časa pa se niso hoteli zadržati na naši ladji. Poveljnik jih Je s svoje ladje opozoril, da bi se utegnila pojaviti kje v bližini nemčka rx>dmornica 'n bi v tem primeru tudi »Vidovdanu« trda predla. Potovanje je brlo nevarno, « je zakljt*-čil kapitan šapro. »toda poteklo je srečno. Sedaj Čakamo na ukaz za plovbo proti Daljnemu vzhodu. Zimski viharji na morju bodo odtrgali nemške in angleške mine od sider in zaradi tega mi dela bodoče potovanje večje skrbi, kakor mi jih j)* potovanje iz Rotterdama.c Razbojnik Hace postaja čim dalje bolj predrzen Napad nevarne Hacetove družbe na dva delavca i Tolovaja Antona Hace ta so ljudje ponovno videli v okolici Kranja in Medvod, kjer so bili ž njim najbrže tudi njegovi tovariši. Kakor so ugotovili orožniki, nima vloma v Retečah pri Gorenji vasi nihče drugi na vesti kakor Hace, ki si je nekje blizu uredil tudi eno izmed svojih skrivališč. V Sturchovo trgovino v Retečah so vlomilci vdrli preteklo nedeljo ponoči in odnesli veliko množino najrazno-vrstnejšega blaga. V nekem predalu so iztaknili tudi večjo vsoto papirnatega denarja, tako da je škoda, ki jo trpi trgovec, nad 10.000 din. V isti noči so bili vlomilci tudi v Medvodah, kjer so skušali vlomiti v trgovino Ane Mrakove, kjer pa so bili prepodeni is kjer so na domače streljali. Zločinci so rabui orožje tudi že prej zvečer proti delavcema Karlu Lavtarju ln Ludviku Mostar ju, ki sta zaposlena pri cestnih delih med Kranjem in Jeperco. Ta dva sta srečala na banovinski cesti blizu Virmaš štiri moške, ki so stali poleg svojih koles v živahnem pomenku. Mostar in Lavtar sta neznance pozdravila, kopa sta se nekoliko oddaljila, sta začula za seboj glas: »Tema dvema se bo pa še mudilo!« Takoj nato je počil strel ln je Lavtar začutil pekočo bolečino nad kolenom leve noge. Neznanci so hip nato zasedli kolesa in se jadrao odpeljali v smeri proti Medvodam. Vlom v Retečah so domačini takoj prijavili najbližji orožniškl postaji obveščeni pa so bili tudi orožniki vseh okoliških po- staj. Navzlic temu, da so orožniške pa« trole pretaknile vse vasi okrog Kranja tn Medvod, se je Hace takoj v nedeljo dopoldne pojavil v Prašah in se preoblečen v delavsko obleko, zglasil v gostilni, kjer je menjal bankovec za 100 din. Gostilni-čarka, ki pozna domala vse delavce, zaposlene pri cestnih delih pri Kranju, si je Hace ta dobro ogledala in mu dejala, preden mu je vrnila drobiž: »Vi pa še niste bili pri nas.« Hace je brž pobasal denar v žep. nato pa odvrnil: »O, že dvakrat!« In je bil tamkaj res dvakrat: prvič, ko je skušal vlomiti ponoči skozi okno, pa je bil prepoden po neki družbi, ki se je prav tedaj pripeljala iz Kranja s avtomobilom, in drugič kot gost na vlomilskih ogledih. Kakor pripovedujejo ljudje, se Hace zato tako rad potika okrog Kranja oziroma po vaseh pod Kranjem, ker je tamkaj vedno veliko delavcev in se tudi sam poslužuje najrajši delavske obleke, v kateri ne zbuja pozornosti. Zloglasni tolovaj je bil v zadnjem čas« ponovno tudi v Ljubljani, kjer ima nekaj zvestih tovarišev. V Ljubljano ne prihaja v delavski obleki, marveč se obleče navadno v sivo športno ali temno obleko. V kateri sgleda skoro eleganten. Hace, ki je star šele okrog 25 let in je doma Is Pod cerkve pri Starem trgu na Notranjskem, je visoke krepke postave, podol-gastega obraza, sivih oči. zdravih sob ter nosi na obrazu večjo brazgotino. Opazno brazgotino ima tudi na kazalcu leve roke. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. Mfeet*. 30 soptambra lMft. POLA NEGRI Predstave dane« ob 16., 19. in ti. url, v nedeljo ob 10.30 dopoldne ter ob 15-, 17., 19. in 21. uri! KINO UNION — Tet 33-31 najslavnejša umetnini » tracedJdnJa, U ae Je proslavila po t, ko ponovno navdušila tvoje gledalce v filma Ta film je posvečen materam in vsak, ki spoštuje svojo mater, si mora ogledati ta film* Matere, ki Žrtvujete vse za srečo svojih otrok, ne zamudite tega kramegt filmi! GREH MLADOSTI Pretresljiva usoda slavne pevke — življenjski roman, ki se odigrava v bučnem miljeju bogate družbe — opera — dirkališče — bar — ples itd. V nedeljo premiera Umetnina, ki bo vsakega gledalca pretresla • •• CHERI CHERI CHERI CHERI prekrasnega filma francoske produkcije, izdelanega po znamenitem, po vsem svetu čitanem romanu pisatelja GASTONA LEROUXA. — V gl. vlogi: Jean Pterre Aumont BIBI je napeta drama nedolžno obsojenega ! ! ! BIBI je priimek pariškega apaša, ki je z življenjem plačal svoje kavalirstvo do žena ... BIBI je roman in film najnapetejie vsebine ! BIBI je Golgota obsojencev na Gvajani, na -Hudičevih otokih! CHERI BIBI Predstave v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. KINO SLOGA, tel. DNEVNE VESTI — Nove uredbe. »Službene novine« so včeraj objavile celo vrsto uredb ministrskega sveta. Med drugim je tudi uredba o drugi emisiji 6% državnih obveznic za likvidacijo agrarnih odnošajev na področju bivše pokrajine Dalmacije. Druga uredba se tiCe sodnih depozitov, tretja pa izjemnih vojaških dobav itd. 8 posebnO uredbo se izločita katastrski občini Zbure in Gorenja vas v upravnem »rezu novomeškem iz mokronoškega sodišča in pridružita področju novomeškega sreskega sodišča. S 1. novembrom preidejo vsi civilni in kazenski predmeti iz teh dveh kat. občin v delokrog novomeškega sreskega sodišča. — Nadaljnja uredba se tiče volitev svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic. — Pomembna je naredba finančnega ministra, po kateri se dovoli Savezu jugoslovenskih čebelarskih društev in zadrug, Savezu Čebelarskih zadrug Srbskemu čebelarskemu društvu, savezu SKJ, savezu zadrug Gospodarske sloge v Zagrebu, Slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani in drugim čebelarskim zadrugam in društvom v času 1939-40 nabava sladkorja za prehrano čebel, ne da bi bilo treba zanj plačati državno trošarino. Za vsak panj bodo smele te organizacije nakupiti po 5 kg nezatro-šarinjencga sladkorja. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list fer. banske uprave dravske banovine« št. 78. z dne 30. t. m. objavlja uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in razne objave iz >Službenih novin«. •— Razpis. Slovensko planinsko društvo razpisuje nagrado za osnutek naslovne strani Planinskega Vestnika za 1. 1940. Interesenti naj predložijo svoje osnutke do 1. novembra 1939 v pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1., kjer lahko dobe potrebna pojasnila. Izbrani osnutek bo nagrajen s 500 din. — Na Pagu so izvlekli iz morja 300 kg težko mino. V Novaliji na Pagu sta dva ribiča ujela v mrežo 300 kg težko morsko mino. ki je bila že vsa obrasla z morsko travo in pokrita s polži. Po vsej priliki se je mina nahajala v morju že od Svetovne vojne. Sodijo, da so morski tokovi mino prignali do Paga iz dolnjega Jadrana, ki je bil med vojno zaprt z minami. — PanČevaSko polje je izsušeno. Izsuševalna dela na Pančevagkem polju so končana. Regulacijska in druga dela so stala okrog četrt miljarde din. Z ogromnim nasipom so zaščitili pred poplavami 14 vasi in pridobili z izsušenjem 54.000 katastral-nih oralov plodne zemlje, od katerih bo 27.000 razdeljenih med dobrovoljce. Tu bodo kolonizirani dobrovoljci iz hrvatske, vr-baske in zetske banovine. — Mezdno gibanje zidarjev. V Kninu so pričeli včeraj stavkati zidarski delavci, ker jim delodajalci niso ugodili in povišali mezde na 35 din za 8 urni delovnik. Kvalificirani zidarji Zahtevajo 8 do 9 din za uro. Stavka okrog 200 zidarskih delavcev, — AH so našli prestolnico Ilirov. Iz Ris-na pri Boki Kotorski poročajo, da so pri kopanju jarkov za kanalizacijo nove bolnišnice delavci odkopali v globini enega metra rimski zid in bazen, ki je ves obložen z marmornatimi ploščami. V enem izmed kotov bazena so izkopali tudi debelo svinčeno cev za odvod vode. Našli so tudi nekaj bronastega nakita. 2e pred 10 leti so našli v Hisnu mozaike in kipe iz marmorja ter staro kopališče. Po mnenju nekaterih arheologov je bila tu prestolnica Ilirov. — Ukradena knjižica z vlogo pengov. V barako Marije Javor v zagrebški Subičevi uHci je včeraj ponoči vlomil neznan tat in odnesel vložno knjižico poštne hranilnice v Budimpešti z vlogo 12.500 pengov, kar je v našem denarju nad 100.000 din. Policija je ukrenila vse potrebno, da tat ne bo mogel knjižice \movČiti. _ žrtev je sežgal. Pred dnevi je izbruhnil požar v nekem seniku blizu Samobora. Gasilci so na pogorišču našli močno ožgano truplo Človeka, v katerem se spoznah pozneje 29letnega zidarskega delavca Landora Vlaha. Pri obdukciji so ugotovili, da je neznan zločinec Vlaha Ubil s sekiro. Včeraj se je policiji v Samoboru posrečilo prijeti zločinca nekega Stanka Staniča, ki je priznal, da je v pretepu Vlaha s sekiro ubil. ga nato zavlekel v senik in senik zažgal, da bi prikril svoj zločin. _ Obsojen direktor, v Novem Sadu je bil obsojen na 9 mesecev zapora bivši dirk tor tovarne za svilo v Novem Sadu Stevan Dinjaško, ki mu je obtožnica očitala, da .je v tovarni poneveril okrog 2 milijona din. Obsojen je bil tudi gradbeni podjetnik Vasa Petrovič v zvezi s poneverbami direktorja Stevana Din jaška Sedem drugih soobtožencev je sodišče oprostilo. _ Nedolžne ljudi je ovajal. Pred nekaj meseci so razbojniki napadli trgovca Antona Baršiča iz Rozge v srezu Klanjec in mu odnesli 210.000 din in lovsko puško. Oropani trgovec je obljubil nagrado 10.000 din onemu, ki izsledi roparje. Neki Mijo Jančlfi iz Hrastine se je polakomnil nagrade in je obtožil ropa več kmetov, češ, da so člani roparske tolpe, ki so napadli trgovca Baršiča. Orožniki so aretirali lažno ovadene ljudi in jih zaprli, zaprli pa so tUdI JanciCa. ki je med preiskavo priznal, da je aretiranee po nedolžnem obtožil, _o da bi dobil nagrado 10.000 din. _ Zasacen In pobegel vlomfl«c. Te dni aa je pojavil v okolici Mirne peči na Dolenjskem mlad neznanec, vitke postave, oblečen v beločrtaste hlače in moder suk-»JU! obut pa v Batove čevlje z gumijastimi podplati, ki je zvečer vlomil v hišo posestnika Franca Mavca v Gemšah. Vlomilec je pobasal v žep nekaj denarja In 2500 din vredno zlato uro ter narneraval baš izginiti iz hiže, ko ga je zalotil domaČi sin. Sin je skušal vlomilca podreti na tla pa se mu je ta uprl. Međ rvanjem je vlomilec domaČega fanta hudo ranil, nato pa pobegnil skozi vrata na prosto in stekel v hribe proti Trebeljevemu. Na kraju borbe je vlomilec pustil Siv klobuk in niklasto uro z verižico, kar je oboje najbrže tudi nekje ukradel. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišcu »Chrlstofov učni za \ od t, Ljubljana* Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5. oktobra kot običajno vsake leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, al v dnevnih urah nimajo prilike obiskovat) rednih šol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno ha razpolago osebno ali pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne tn zvečer do 8. ure. Šolnina nizka! — Mom v Hotemažah na Gorenjskem. V Hotemažah v šenčurski občini v kranjskem okraju je bilo vlomljeno v trgovino Marije šifrer. Vlomilci so odnesli več moških športnih hlač. več baterij za električne svetilke, nekaj cigaret in veliko drugega bla«ja, odpeljali pa so tudi Črno pleskano kolo in vzeli čez 8000 din gotovine. Kakor so ugotovili orožniki, je bilo na delu več vlomilcev, ki so jim Že za petami. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megla, čez dan nekoUko oblačno, hladno in kepo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Dubrovniku 20, v Splitu 19, v Kumboru 17, v Zagrebu 15, v Beogradu. Sarajevu in na Rabu 14, v Mariboru in Visu 14, v Ljubljani 12.8 Davi je Kazal barometer v Ljubljani 761.3, temperatura je znašala 0.6, na aerodromu —2.0« c. Iz Ljubljane —j j Zveza gospodinj v Ljubljani sporoča, da je prva pošiljka grozdja za grozdno akcijo vsa oddana in prosi, naj naročniki pridejo po gajbice v društvene prostore Gradišče 14. Za prihodnjo pošiljko se sprejemajo naroČila. Grozdje je sladko in zdravo, dobavlja ga Bela Krajina. —lj Okrožni urad za za vato van je delavcev v Ljubljani opozarja svojce umrlih Članov ki so za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po 1. septembru 1937 vplačali vsaj 100 tedenskih prispevkov, da prijavi za dečjo rento ali vdovsko podporo brezpogojno prilože mrliški list in družinski izkaz fi2pisek oziroma poročilo župnijske matice). Obe listini dobe v župnišču ter sta v smislu § 189. ZZD kolkov prosti. KINO MOSTE Danes ob 20., v nedeljo ob 14 30. 17.30 In 20.30 — dva velefilma naenkrat: „Metropola44 in »Sleparjev roman11 —lj Idrijs«i krožek. Dreviob20. bo sestanek v gostilni pri Vidmarju na trgu sv. Jakoba. Na dnevnem redu bo predavanje L. Božiča: Planinstvo v idrijski dolini. Po predavanju družabni razgovor. Pristni žlikrofi. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. —lj Privatni telovadni večeri za dame in gospode, že četrto leto se te dni pričenjajo v telovadnici drž. učiteljske šole gimnastični večeri, namenjeni vsem odraslim, ki čutijo potrebo po smotrenem telesnem delu. Fiziološka gimnastika daje občutek prožnosti in mladosti ter naprav-lja Človeka, ki se pri svojem poslu premalo giblje, sposobnejšega za telesno in duševno delo. Primerne razgibalne vaje, vežbe moči in igre spretnosti ne utrjujejo zgolj mišic in drugih organov človeškega organizma, marveč delujejo sporedno tudi na razvoj duševnih vrlin. Posebej je to važno še v današnjem času. ko so živci človeka tolikanj prizadeti. Telovadni večeri nudijo omejenemu številu tečajnikov poleg resnega dela dovoli družabnosti in razvedrila. Pravilna fizio'oeka gimnastika, ki je prilagođena potrebam posameznika, navaja k leipi in lahki hoji k pravilnemu držanju telesa, veča odpornost in utrjuje zdravje. Vztrajno sistematsko delo brez Škode za zdravje krepi slabo razvite, a obilnim regulira telesno težo in veča njih delovno sposobnost. Telovadni večeri vsak ponedeljek, sredo in petek med 6. in 8. zvečer v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Informacije istotam. Gostilna „Kažem" — iabjek Sladki mošt in nova portugalka k domaČim krvavicam ln pečenlcam vabi obilo gostov. — Brezplačen tečaj Slovenske stenografije priredi v večernih urah trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27 pritličje, led 8. In 14. uro. 482—n —lj Nemške In italijanske, začetne ln nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8. in 14. 452—n —lj Velika racija. Včeraj ln danes ponoči je policija priredila široko zasnovano racijo po središču mesta ln v predmestjih. Policijski organi so pretaknili vsa Že znana in le malo znana skrivališča sumljivih elementov, razne skednje, šupe in hleve in nalovili kakih 40 oseb, kasneje ponoči pa so jih aretirali približno enako število. Med aretiranji je bilo nekaj malih tati- eev, največ pa. navadnih brezposelnežev iz vseh krajev Slovenije Prijeli so tudi precej beračev, ki redno prihajajo v mesto beračit ob petkih. Večino aretiran cev je poUcija po zaslišanju zopet spustila na prosto, nekaj so jih poslali s odgonakimi potnimi Usti v domače občine, približno deset pa jih je romalo zaradi starih grehov na sodišče. Hkrati s policijo so priredili racijo v mestni okolici, izven policijskega območja tudi orožniki, ki so po-lovili večje število klatežev, med katerimi pa ni bilo grešnikov večjega kalibra. lj— Združenje mesarjev in prek aje val- cev v Ljubljani obvešča občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v času od 1. oktobra t 1. do 1 majs 1940 ob nedeljah in praznikih zaprti Zato nal se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom, ker bodo mesnice ob sobotah odprte do 7. zvečer —lj Izlet v Slovenske gorice priredi Tujskoprometna zveza dne 8. oktobra, vse informacije in sporede dobite v biletarnah Putnika, Tvrševa 11 in Masarvkova 14. 469—n —lj Nemške In italijanske začetne tn nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani Prijave v društveni pisarni. Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. ln 14. uro. 47«—n u— Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorilo začetek oktobra na trgovskem učilišcu »Christofov učni zavod« v Liubliani Domobranska 15 Pojasnila daje ravnateljstvo (—) —lj Plesna šola na Taboru bo pričela vaje jutri v nedeljo ob 20. Vabila so na razpolago v društveni pisarni med uradnimi urami. Vstop le proti vabilu. 489—n —1 j Otvoritvena plesna vaja Sokola Vic bo jutri (v nedeljo), 1. oktobra t. 1. ob 15. v dvorani sokolske ga doma. Vabimo brate in sestre, da seC plesnih vaj udeležijo v polnem številu. Plesne vaje bodo vsako nedeljo in vsak praznik od 15. do 19. Igral bo prvovrsten Falcelon jazz. Plesni odsek. 479—n —li Plesne vaje *Zarje jih doslej videli in kar jih je r-c-sne'a P'm^Ua kaiv.cra. »Vojna«! Izmed vseh že zrtan:h nam filmov »NTa zapadu nič novega«, »Vc'iVa iluzija«, nema filma »Sodeče ž;ce« in »LeSenC krste« se naš dana'nji, najnovej": f:'rp »Poslednja zanoved« svetovne produ? War-ner Brothers odriknje za-°di svoie objek-tivnosti, prikazujoč vse *"ko, kakor je v resnici, brez pretiravanja, brez o'epSa^ anja in brez vsakršne 5entimen*a5nosti. V tem filmu ne vidimo na eni strani samo »bele« in na drugi strani zopet samo »črne«, temveč so na obeh fronfah »ljudje«. Vojna je prikazana v vseh svojih strahotah na zemlji in v zraku, a tu Ji v ljudskih du^ah. Pa-cifizem v tem filmu BJOD fraze, le trezna log ka vseh onih hrabrih junakov, ki jih n: strah vojne in ne smrti, ki so vajeni g'edati nevarnosti v oči pa so rato itbra-ni, da obsojajo vojno vihro. Ne. kot strahopetci, temveč kot heroji protestirajo proti strarnemu vojnemu klanju in zlu, ki postane včasm nam vsem »neizbežno zlo«. Prizor, ko nemški oficir-ujetnik skupaj f ang'c'Vimi piloti prepeva pesem o herojih zraka »Kdo od nas bo jutri prvi padel«, bo ostal nedvomno vsakomur trajno v spominu. Tudi prizor, ko posije kapetan Co-urtnev (Errol Flvnn) brata svojega najboljšega prijatelja v gotovo smrt je nepoprs-ljiv. mora se to le videti. In tako bodri scena za sceno, ena pretresljivejša od druge, ena realnejša od druge, k splošnemu razumevanju in miru vseh narodov. Prizori borbe v zraku, bombardiranje s satansko realnostjo nam pričajo vse strahote sodobnega načina vojevanja. Publika je z globokim razumevanjem in iskrenim navdušenjem pozdravila ta veliki pacifistični film, ki je svojem bistvu naj-irlea'nejn, ker je v njem prikazano vse veliko hrepenenje po miru v ljudskih dušah« kljub veliki današnji razburkanosti evropskih narodov. # Vsi, ki so se jim gledajoč ta film solzile oči — ne sramujte ta tega. 2*73 %Qt c ini ca KOLEDAR DANES: Sobota, 30. septembra katoličani: Jeronim JUTRI: Nedelja, 1. oktobra katoličani! Remigij DANAŠNJE PRIREDITVE VLUiO MATICA: Poslednja zapoved KINO SLOGA: Trader Horn KINO UNION: Greh mladosti KINO MOSTE: »Metropolac in »Sleparjev roman« KTNO SI6KA: Strup UMETNIŠKA RAZSTAVA SLIKARJA FRANCA STTPLOVSKA v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE V NEDELJO KINO SLOGA: Cheri Bibi OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovee, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do S. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. M i 9 Franta. Poljanska cesta 15/11, telefon st. 32-84. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota. 30 septembra: Hudice-v učenec Izven. Znižane cene Nedelja. 1. oktobra: Kacijanar. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 2. oktobra: zaprto Torek, 3. oktobra: Številka 72. Premiera. Premierska abonma OPERA Začetek ob 20. Sobota, 30 Sabska Kraljica. Otvorttvenn predstava. Premlerski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča Nedelja. 1. oktobra: Madame Butterflv. Gostovanje Zlate GJungjenac. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 2. oktobra: zaprto Torek. 3 oktobra: Manon. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven Kriki in brežiški sadjarji razstavljajo Kriko, 29. npUmbra Letošnja bogata letin* je dala sadjarjem krškega in brežiškega sreza povod, da prirede razstavo, ki naj pokaže, kako močno je že razvito pri nas sadjarstvo, obenem pa omogočijo našemu sadjarju prodati letošnji prdelek. Ker se dobro zavedajo, da lahko prodajo samo prvovrstno in kvalitetno blago, so se odloć li, da razstavijo samo plemenite vrste sadja, ki uspevajo v naših krajih Razstavo je aranžiral pnzna-ii strokovnjake kmetijski referent g. Virant iz Krškega. Razstavlja nič manj kakor 25 sadjarsk h podružnic iz obeh s rezov. Razstava je letos v Brežicah v prostorih meščanske šole in sicer od danes do 2. oktobra ter je omogočeno, da izkoristijo privatniki nedeljske povratne vozne listke za ogled, obenem si pa privoščijo lep izlet v naše vinogradne gorice .kjer se j« začela trgatev in kjer si bodo lahko povsod privoščil: sladkega moSta. Interesenti bodo na razstavi lahko prišli brez posrednikov do lepega kvalitetnega in cenenega sadja. V kol kor ne bo sadja v dovoljni količni, bo razstavni odbor nudil interesentom naslove sadjarjev ■ podatki, koliko sadja lahko dobe. po kakšni ceni in kakšne kakovosti, da bo prav vsem ustreženo, ker bodo kupci lahko dali Ae svoje posebne nasvete za obiranje sadja in odpravljanje Poskrbljeno je, da bo dovolj sadja na razpolago, poleg tega pa samo kvalitativno blago po nizkih cenah. Ker hočejo razstavi tel ji. ki se zavedajo svoje naloge dati razstavi tudi kultur-no-propagandni značaj, bodo priredili tudi majhno razstavo vseh vrst strojev, orodja In raznih drugih pripomočkov, ki so neobhodno potrebni umnemu sadjarju za skrbno nego sadnega drevja Razstavljene bodo samo prvovrstne in Že preizkušene stvari* S ftttttA&ega vratna »Greh mladosti« % Polo Negrl v kino Unionu. Pola Negri je danes ena najslavnejših filmskih umetnic in zato se ni čuditi, če je njen najnovejši film »Greh mladosti« deležen vsesplošnega zanimanja najširših krogov občinstva. Od ^Mazurke« naprej je vsak nov film te slovito umetnice lepši in lepši, prav posebno pa moremo to reči o n'enem nalnovejsem filmu »Greh mladosti«, ki se predvaja v kinu Unionn. Ta film je pos\*ečen mfifram, ženam, ki posvečajo vse Svoje življenje sreči svojih otrok. Vsaka mati in vsak človek, ki spoStule svojo mat<*r, si mora brezpogojno osrledati ta film in z n11m doživeti pretresljivo usodo nezakonske matere, ki je zastavila za srečo evo^ga sina ertinca, celo svojo čast in dobro trne. Film »Greh mladosti« je kot nekaka nova -Mazurka« zo»pet proslavil ime Pole Ne-^ri in nikakor ni čudno đa je imel ha« ta film velik uspeh vsepovsod, kjer to ga predvajali in da je ta filmaka umetnina zopet ponesla slavo priljubljene umetnina v Širni svet. 2877 sCtierl B;t>I« — nedeljska pr*»miera ▼ kinu Slog*. Ta film se lahko po pravici imenuj« biser francoske filmske produkcije. Napravljen je po znamenitem romanu ister;a imena pisatella Gantona Lerouxa in predstavlja življenjski rom°n n«riškega apaša. ki je imel v tamkajšnjih krojrih priimek Cheri Ribi. Film nas vodi v pariško podzemlje med zlosrlasne bandite'tn končno skozi policijske ieče v strahovito kaznilnico Gvajano na Hudičevih otokih, Naoeta vsebina in pretresliiva snov. ki ja podana po režiserju Leonu Mathotu osvaja vsakeera gledalca Glavne vloee so razdeljene med naio^ličneifie francoske Igralce kakor so J^an Plerre Aumont. Plerre Fresnav in Marcel Palio. Tudi ostali igralci so prav »rečno Izbrani in predstavljalo prave tipe pariških anašev. Vsi ljubitelji lepega francoskega filma bodo imeli zopet veselje videti to prekrasno delo francoske filmske umetnosti. 2*78 Lnlse Ralner, nepozabna umetnica iz velefilma »Veliki valček«, nastopa danes v velikem filmskem umotvoru »Metropola*, drama o taksiSoferju. ki pozna vsako ulico velemesta, vsakega gangsterja, stražnika, samo strahu nobenega. To J# speneer Tmey. — kot drugi film je velika umetnina na polju kinematografije »Sleparjev roman« slavnega Sache Qtn> trlja. Najnovejši Metro-žumal izpopolnju- Sfev. ">2i. »SLOVENSKI HXtOB»«EK ». «pMW BM Stran S Križanka lleiite v kriianfce, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Fis (Federatioo nten. d« ski), 4. kor, 7. en, *. med. 10, ne. 11. Galac. 13. as. 19. T.rana, 17. Heb 19. zal, 20. Nazivm, 21. par, 22. noj, 24. oto-rej, 27. se, 28. kotel, 29. et. 31 ped, 32. te, 33. čuk, 34. sin. Navpično: i. felah, 2. in, 3. veliki petek. 5. on. 6. Reval, 8. mat, 9. dar, 12. Cazin, 14. senat, 16. Nanos 18. barok, 21. Poreč, 23. jelen, 25. rop, 26. jed, 30. tu, 32. ti. Petnesi besed Vodoravno: l. mesto v Franciji, 7. rusko pogorje, S. svetopisemska oseba, 10. časovna enota. 11. živalske noge, 12. žensko ime, 14. časovna enota. 15. predlog, 16. gozdno drevo. IS. vprašalni veznik. 19. slovanska viteška organizacija. 20. vzklik 22. moško ime 23. inicijale slovenskega si kaija., 24. športna disripiina, 26. perzijski kralj, ki se je bojeval proti Grkom, 27. planet, 29. žensko ime. 30. ubožica, 31. mesto v Rumuniji, 32. mesto v Španiji. Navpično: i. del cirkusa. 2. obvezami material. 3. vrsta zemlje, 4. svojimi zaimek. 5. žuželka. 6. država v Aziji, 7. glavno mesto Vnanje Mongolije. 9. rusko mesto, 13. ptič, 16 kemična prvina. 17. vnaprej določen čas. 21. ptič, 23. dota (srbskohrvatsko), 25. poživilo, 26. kvar-ta, 2S. predlog, 29. mesec. Nedelja, 1. oktobra Ob 8: Dueti: klavir in harmonij (gdč. Herta Seifert in g. Dimitrij Kaškarov),— 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč, cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Plošče. — 10.30: Koncert radijskega orkestra. — 12: Koncert pevskega zbora »Tabor«. — 13: Napovedi. — 13.20: Kmečki trlo, vmes plošče. — 17: Kmetijska ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo ( dr. Jote Basaj). — 17.30: Godba 40. pp. Triglavskega. — 19: Napovedi, poročila, —19.40: Nac. ura. — 20: Samospevi gdč. Ksenije Kušejeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesele popevke (plošče). Ponedeljek, 2. oktobra Ob 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Mladinsko zdravstvo in higiena (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Glazunov: Stenka Razin, simfonična pesnitev (plošče). — 18.40: Matija Maja r Ziljski ob 1301etnici rojstva (dr. Ivan Grafenauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura. — 20: Veseli godci, vmes poje g. Mirko Premelč ob spremijevanju klavirja (prof. M. Lipovšek). — NAZNANILO! Preselitev trgovine! Sporočam cenj. občinstvu, da sem preselil SVOJO ddikateS* no in špecerijsko trgovino iz Prešernove ulice na Tvrševo cesto v novi lokal palače banke »Slavije«. Na zalogi bom imel vedno sveže blago, izbrane vrste vin in likerjev. Moja speclaliteta: vsak dan sveže pečena praška šunka. Jamčim za solidno postrežbo in nizke cene. Na željo dostavim blago na dom. (Začasna telefonska številka 32-92). Priporočam se S. JURČIČ ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — R.VAFUEVA TJL. 5 je izdala tele zanimive knjige, ki vam bodo prijetno skrajšale dolgočasne jesen ske dneve in ki so zelo primerne tudi za darilo: R avl jen: ZGODBE BREZ GROZE Klabnnd? PJOTR - RASPUTOj Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Ma jer jeva: RUDARSKA BALADA Naše cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici najcenejše slovenske knjige kljub temu pa so vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi opremljene Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. Pri broširanih knjigah računamo za omot in poštnino samo 1 din, prt vezanih v celo platno pa 1.50 din. Naročila sprejema m Jih takoj Izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 5 MALI OGLASI j. preklici, izjava beseda Din 1.—, 60 par, davek Za pismena odgovora gloda mana oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov aa mala oglasa ne priznamo. ^■■■■l ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ t aa kuhinja ima najceneje v zalogi Linolej SaVEa — LJubljana polaganje unoleja. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. a 9.~ a 10.— » 1*.— » 11.— a *>*. > 28— » 32 — » 34.— » 36.— PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje at nabavila po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac » '» 8*— rizling » dolenjski cviček > sUvanec a dingač > Jsbolčnik > žganja tropinovec » slivovka » brinjevec » rum > Mrzla jedila ! Se priporoča Buffet« j. Jeraj, nasl. Minka Vldenlč, LJubljana, Sv. Petra c. 38. 43. t. ' OGLAŠUJ v mali oglasnik »Slo v« Narod« kateri 5355555 (knjižnica) bi poklonil ali poceni prodal rabljene knjige snujoči knjižnici. — Gasilska četa, Trojane. 2854 Alfeii v »Hiuvjt m medico dobite V MEDARN1. ittttffana židovska ul 6 2824 PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana. Sv. Petra ceata 14. 1. t. 50 PAR kntlanje ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. sJulijana«, Gosposvetška c. 12. a. t. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. piccoli, LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. 45. T. KLIŠEJE iUGOOCAflk'A SV.PCTPAfjA:ip/j TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesecno garancijo, v dernin frizurah Vam napravi a najnovejšim aparatom aa ceno din 50— »Salon Mer Lak«. 8v Petra c 76. 1510 POZOR! Kdor hoče kupiti večje imetje in denar dobro naložiti, naj aa obrne k Mariji Jančar. LJubljana, Sv. Petra c. 27- 14358 Rudolf Kovačič je odprl danes novo gostilno »PRI AMBROaU« aa Ambroževem trgu. ter ee vsem prijateljem in znancem toplo priporoča. Novi lokali, I Izborna vina, odlična kuhinja, i Morske ribe, pečenice ln do-• mače krvavice, Izboren dalma-: Unski mošt. Konzumne cene! 1 2871 POUK 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od H7. do 8. In od *fc8. do 9. sveder. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mi Novi tečaji aa pričao 3. oktobra. Šolnine selo ataka. Moder* na m največja atrojeplemca s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Cniieteffov učni savOd. Ljubljana, Domobranska ceata 15. tel št 48-43. 2830 KAPITAL Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. POSOJILO V GOTOVINI dobe takoj vsi državni, mestni nameščenci, vpokojenci, učitelji častniki, orožniki, financarji in drugi. Dolgoročno event. brez garantov do 5000 din. Navodila daje »ADRIA«. Zagreb, Juriši-ćeva 8. Priložite znamko. 2809 S LUZB E Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. VEsCE strug arje IN REZRARJE (frezerje) potrebuje tvornica vagonov. Reflektanti naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače ln navedbo dosedanje zaposlitve na upravo tvornice, Slavonski Brod. 2853 GOSPODIČNA 18. letna, inteligentna, z malo maturo ln trgovsko šolo, s pisarniško prakso in vešča strojepisja, išče službo v pisarni ali za blagajničarko Nastop po logovom. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«. 2802 MALI OGLASI Narodu« imajo elgnren uspeh! PRODAM Seseda 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA IN MED dobite najceneje v »Medarni«, LJubljana, tldevaka ul. 6. NOVE OREHE La 50 kg Din 245.—, l suhe bos. češplje 50 kg Din 215.—. zaboji po 10 kg din 00.— franko podvoz razpošilja il. Drschsler Tuzla. 2845 ..i!., ''^llil. • .Hi t5.— DIN m* Žaganih prima bukovih drv dostavljenih na dom. prodaja, dokler traja zaloga, PUTRICH, Dolenjska cesta. Tet 48-55 2849 «aojsnaaiienBjssjaiiiiip«w vsakovrstna od din 1 dalje za kg prodaja A. Lottapeich — Rimske Toplice. 2S65 AVTO OPEL Super 6 dl., tipa 38, vožen 8000 km, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. A. Terčoa, Kranj. 2o64 STAnOVATlJA 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. SOSTANOVALCA ~~ solidnega, rpiejmssn v lepo, mirno robo. Tržaška c 21 — i. nadstropje levo. Halo! Cenjenim gostom naznanjam, da ml je dospela nova pošiljka prvovrstnega dalmatinskega vina. — DOBOŠ ta JU trt. v nedeljo, domače krvavice in pečenice! Se priporoča gostilna »Nase morje« Puharjeva ulica 1 (za Flgovcem) NAZOR VLADO Sprejmemo abonente na okusno domačo hrano z dnevno ln po Izbiri jedil. Cena din 10.— dnevno. „MENZA" Kolodv KOLESA NAJNOVEJŠI MOTORJI TRI CIKLI aiv. STROJI igracnl vozički, sklrojt avtomobilčki, koles dan TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR Ceniki tllllllllllll Domače krvavice s kislim zeljem . Domače pečenice s kislini zeljem . Ocvrte plške — porcija . . • Krofi x nadevom....... flmip # e a ■ • e e a s o i a a a o S • ••••» t*>r Še mnogovrstna druga jedila ob vsakem Izborna domača in dalmatinska vlasi! Sprejmemo abonente! Gostilna pri Lovcu Cesta 29. oktobra (Rimska) 24 — vogal BleJwea*ovn S Najboljši vodnik po radijskem sveto je „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na strokovni članki, roman, novela, s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran! uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev! Dalmatinski mošt prvovrstni naravni beli po 8.— Din za liter — črni po S.— din ta Star kakor tudi vsa druga vina dobite po najnltjlk cenah v gostilni »JADRAN« Florijanska nI. SS Is v „VINOTOCU" — Pol J analu 8« priporoča VLAD IME* 17 Vzgoja Profesor Repek ni bil le kar najboljše podkovan v svoji stroki, prirodopisju, marveč tudi v drugih vedah, bolj koristnih človeškemu životarjenju ... bolj koristnih, bolj potrebnih. Z neznanskim užitkom, z zanosnim! besedami je pr.rejal svojim dečkom predavanja o lepem vedenju, kar so znali neštetokrat izraziti v svojo korist, posebno, kadar jim je zadišalo, da bo pričel z izpraševanjem, ki ni nikdar bilo karsibo.li. Je bilo prav tako strogo in natančno, kakor so bil. strogi in natančni, izcizelirani do malenkosti, njegovi nasveti za vsakovrstne družabne zgode in nezgode. Je znal biti tudi dolgočasen, a so ga imeli radi in so ga nekoč celo povabili 8 sabo na majski izlet — šolski i>redp ai zahtevajo, naj se tako imenuje — na majski izlet, dasi je bilo že v juniju. Sprejel Je z veseljem, čuteč se počaščenega. Ne bi mogel našteti kod so vse hodili _ visoko n so prišli, ker profesor nikakor ni hotel iz zelenja... Kot da mu Je komaj dvajset let, se je pripogibal za tem in onim, za cvetko ali kamnom, zašel sam pa tja v trnje, koprive.. . pustil klobuk v grmovju ... tudi žepnega robca nikjer ... dokler ga ni spodil kakšen z muhami potresen in strupeno dišeč prirodni fe-nomenček. Visoko res niso prišli, ali na-hodili so se, zato veselju ne konca ne kraja, ko so se točno opoldne — potni in utrujeni — znašli pred čedno krčmo s prostranim dvoriščem, ki so ga pr jetno senčni mogočni kostanji. Pod njimi belo pogrnjene mize ... Sedli so. Profesor Repek se je kot najstarejši čutil dolžnega opozorit gojence na nekatere prednosti jedilnega lista, ki jim ga je nadrobila ki čmarica, ne da bi se ji bilo kje zataknilo. »Solato, dečk i Okrepčala in osvežia vas bo!... Velike porcije, gospa!« Nobenega oporekanja. Pa jo je bilo res veselje pogledat'! Ne krftmarico, solato! Krhki m sočni Ustiči, da bo pri slehernem dotiku za drhteli kot žal ca! Nikomur ni bilo žal — profesorju najmanj. »To, to! Ah!« A prav tedaj, ko Jo je hotel prvič na-boeti na vilice, se je zgodilo najhujše. V krošnji je začivkalo... trenutek za tem Je nekaj kanilo pred profesorja... na njegov krožnik s solato. Je najprej pomislil, da je le dežna ali rosna kaplja — ali se je še kadilo n je bilo rumenkasto — zelene barve. Smola pa, da nI opazi] tega le on marveč so videli kanec val ki jim je toliko in tolikokrat zabčeval, kako naj se vedejo v praktičnih prinv?r:h če hočejo v življenju kaj doseči! t^elo zadnjo učno uro pred izletom Je porabil za uke in nasvete... še posebej se Je zadržal pri vedenju ob in za mizo. da mu ne bodo po nepotrebnem v sramoto. . Kaj naj storijo, na primer, če najdejo v jedi nevseč- ne prime« ali tujo svojino nemara. Naj tak predmet, če hočejo veljati za ree Olikane, odstranijo, da ne bo nobeden upa-i zil njihovega početja. Ko bi le mogel nesrečo odstraniti! A dasi se m — nerodno kakor mu je bilo — oziral okoli je vendar čuti vse poglede uper jene nase... na krožnik. »Daj jim vzgled!« ga Je nekaj vzpodbujalo, ali iz Škripca ni mogel. Saj b' solato vrnil, je pomislil, a to to bi rele bilo neolkano! Toliko se Je zavzemal zanjo... iz prepričanja jo Je naave-toval... in da bi jo sedaj kratkomalo... meni nič tebi nič vrnil? Ko se je Se dotaknil ni ? ... Ne. to pač ne gre... Da bi odstrani zaznamovana dva lističa ? ... Pa se je prav tedaj približala krčmarica in Jih pobarala, kako jim kaj tekne. jOo, izvrstno!« so pohvalili Junaki vsi r en glas. .. ali oči n so odmaknili s profesorja »A vam gospod profesor?... Solata, kot vidim ...« No, se." a j bo počilo! Nikakor pa nI lepo, poklicati kuharico, j. na dclgo in Široko očitati malomarnost ... ali celo vstati izza mige ter demon-stratvno odit\ posebno še, če so prisotni : gosti .. Pa Se to povrhu da ianes kuha-' rca niti ni kriva! Res zamotana stvar! j Tako se mu Je prožno vrtelo po glavo j ko ga je presenetilo krčmaričlno vprašanje. »Ne, ne! Prav dobra je!« Je izt'snil v zadregi ter jo postrani pogledal. In da bo nesreća še večja, je sedaj tudi ona uprla pogled na njegov krožnik... menda v pričakovanju, da bo okusil zelenje ter glasno pohvali njene kuharske sposobnosti. »BI... ? Ne bi ... ?« je bilo vprašanje, ki je v teh trenutkih — zdeli so se mu večnost — trpinčilo profesorja Repka, a se ni mogel odločiti, kakor je bil sicer hiter v presojanju dejanskega stanja ter v ! atvarjanju neoporečnih zaključkov. Ni se j mogel tn ae ni! Le kaj bodo rekli njegovi gojenci, ki Jim je tolikanj ubival in "e trudil, vliti jim bon-ton v glavo?!... Prava pravcata blamaža! Navsezadnje: če bi solato pojedel?... pričel, na primer s kakšnim splošnim, a zanimivim razgovorom, ki ni bil nikoli v zadregi z njimi... m se napravil, da je neljub dogodek prezrl? Ne bi n bila to najideakiejša rešitev? .. Sicer bo malo težko... treba pač stisniti sobe .., zami-žati celo... Vsaj v začetku potem bo že nekako!... Strupeno nlta nI toliko: pretežno voda, malo žvepla, nekaj kalijevega fosfata... in še kakšna brezpomembna ; drobnarija, ki bo odšla, odkoder Je prišla____ Ne. strupeno ni!... Kar Je bilo bacilov. 80 gotovo zdavnaj poginili v kisu ... pa tudi s cer sa je stvar precej razredčila ... pogum torej! Treba rešiti čast ... prestiž... in dati vzgled, kar dandanašnji mladini nikakor ne bo škođUo!... Oh. da se mu Je moralo pripetiti. m pena* njemu •..! Boj je bil tetak, pa at Je gospod prask sor vendarle odločil. Vsem js zastal sam, ko se je z vilicami — roka mu je nslalV ko drhtela — približal okiaankL ter al Jo junaško naprtal dobršno pore jo, z vssnu kar se Jo je držalo. Kar otrdeli pa so v nemem občudovanju, ko je učitelj aatlanfl oči, odprl usta, jih napolnil ... In pričel žvečiti. Najprej počasi la s kislimi potezami lica... pa vedno hitreje m hitreje ... obupno... blazno... ter krsvčno n enim samim mogočnim pozirkoaa sprav* onstran nevarne zone vso vsebino ust. Potem Je spet — vdano kot mučenik — spregledal In Je bilo videti aa ščepec sala. »Izvrstno, izvrstno!« je priksnal.., samo ne preveč prepričevalno — gospodinja, da se je te j zadovoljno razlezlo lice. »Ran izvrstno!« Ae pomlaskal Je s jezikom, na kar se je sicer takoj ^^vnriil, da ja strašno neolikano — toda kdo bi mu po takt težki preekuinj. to same rti! Izlet je potekel nadvse lopo, is mnogo so se nahodill m Je profesor Repek is mnogo govoril. . pripovedoval •*» vendar ga Je ves čas mučila misel, da-S aa ja drsni predpisov ali ne... As aa bile nje» gova dejanja v sklada s knjigo... na ave> čer v postelji Je razmišljal o njej ter bon* čno sklenil, da jo bo o prvi priliki popravil, jo izboljšal, izpopolnil... kajti da ja marsikje zelo pomanjkljiva... najuglednejši francoski vojak, je Se vedno v službi domovine kot poslanik v Španiji Dva francoska poveljnika in zmagovalca iz svetovne vojne zbujata občudovanje in spoštovanje v Franciji, ker kljub svoji visoki starosti še vedno delata za domovino. To sta maršal Petain in general Weygand. 83-letni maršal Petain je prevzel kočljivo nalogo v Španiji po zmagi generala Franca. Francija je poslala svojega najbolj uglednega vojaka kot poslanika v Burgos, kjer je častno izpolnil svojo nalogo ter vzpostavil diplomatske odnose med Francijo in Španijo. Premagal je vse težave in prijateljsko razmerje, Id je v zadnjih mesecih nastalo med Francijo in Španijo, je delo poslanika maršala Fetalna, Maršal Petain Philipp Petain je bil rojen 24. aprila leta 1856 v vasi Cauchv - la - Tour, ki je blizu mesta Pas - de Calals. Njegov oče je bil francoski oficir in tudi Petain se je že od mladosti navduševal za vojaški poklic. Po odličnih študijah je stopil v vojaško akademijo Salnt-Cvre. Malo je manjkalo, da ni Petain preživel svetovne vojne kot upokojen francoski oficir. Po uspešnem študiju v vojaški akademiji je služil kot častnik pri alpinskih lovcih in je naglo napredoval ter z odličnim uspehom dovršil tudi višjo vojaško akademijo, na kateri je pozneje sam poučeval. L. 1914 je bil star 58 let in je kot polkovnik poveljeval pehotne- mu polku ter se pripravljal za pokoj, pa je izbruhnila svetovna vojna in že pripravljeni odlok o njegovi upokojitvi so preklicali. Petain je odšel na fronto in je rešil Ver-dun. To je bila zmaga inteligence in volje, štiri leta je bil med vojno Petain vojak, ki je s svojo močno osebnostjo vzdrževal moralo v francoski armadi. V jeseni 1.1015 je vodil vojaške operacije na fronti is železniškega vagona, ki so ga preuredili za fronto v delovno sobo. Poleg zemljevidov ie imel Petain na svoji mizi vedno dve knjigi, ki sta ga spremljali na fronti. Oor-neilla in Vlrgila. Dne 22. februarja L 1910 so Petama poklicali v glavni generalni štab. Nemška armada je pod poveljstvom nemarnega prestolonaslednika pripravljala veliko ofenzivo proti Verdunu. Petalnu je bilo poverjeno vodstvo vojaških operacij pri obrambi Ver-duna in v protinapadu. V nekaj dneh ja bil Verdun pripravljen na napad. 23.000 ton municije, 2500 ton vojaškega materijala in 190.000 vojakov je bilo zbranih v enem tednu v Verdunu in na obrambnih črtah okoli trdnjave. Za legendarnim junaštvom so se Francozi borili m odbili nemško ofenzivo, ki Je zahtevala ogromne žrtve na obeh straneh. Dne 11. maja 1.1917 Je Petain prevzel poveljstvo francoske armade, ki se je borila v srednjem delu fronte. Po velikih ofenzivah v aprilu, ki so Izčrpale nemško in francosko vojsko, se Je posrečilo Petalnu vzpostaviti moralo svoje armade. Sledila je zmaga. Dne 11. novembra 1.1918 ob 21. je Petain podpisal zadnjo vojno poročilo, ki se je končalo s stavkom: »Naše čete so izpolnile nalogo, ki jim jo Je naložila domovina«. Deset dni kasneje je predsednik francoske republike Pomcare v zopet osvobojenem Metzu Izročil generalu Petalnu maršalsko palico. Do aprila 1.1925 je bil maršal Petain podpredsednik višjega vojnega sveta. Tega meseca mu je predsednik vlade Painleve poveril obrambo francoskih interesov v Maroku, kjer je Abdel Krim naščuval rifske Kabile proti Francozom. Petain je z letalom odpotoval v Maroko in Abdel Kri-move čete so bile kmalu nato poražene. Po Francovi zmagi v Španiji so iskali Francoza, ki bi najbolj uspešno premagal vse ovire, ki so nastale kot posledice španske državljanske vojne v diplomatskih od-nošajih med Francijo in Španijo. Predsedniku vlade Daladierju so svetovali, naj bi šel maršal Petain, ki je najuglednejši francoski vojak za poslanika v Burgos. Dala-dier je menil, da Francija od 83-letnega maršala, ki je toliko storil za domovino, ne more zahtevati še žrtev, maršal Petain pa je sprejel mesto francoskega poslanika v Burgosu s pripombo: Dolžnost Francoza ni izpolnjena in njegove žrtve niso dopri-nešene, dokler more še služiti domovini. Meierel feoj s podmornicami S padisiornicaiiti ni mogoče mnogo doseči. Se jih ne ščitilo vojne ladje in letala Na morju se razvija vojna s podmornicami, ki sc igrale važno vlcgfo že med svetovno vojno in je malo manjkalo, da niso odločile zmage v prid Nemčije, še nam je v spominu presenetljiv uspeh nemških podmornic, ki so potapljale angleške in francoske vojne ladje, ne da bi bilo mogoče uničevalno delo uspežno preprečiti. Od svetovne vnj-ne do d^nes se je obramba proti nape !cm s podmornicami zelo izpolnila Vojne ladje so danes opremljene z mnog-imi opazovalnimi instrumenti, kakršnih med svetovno voj^o še niso poznali. S temi ir.stiurnenti ie omogočeno opazovanje podmornic podnevi in ponoči ter v najrazličnejših razdaljah. Izredno je izpopolni en o tudi orožje, s katerim se more napadena vojna ladja braniti proti pod-mom:-am ali počimo iti ice napasti in jim prenr-c-čiti niši'no akcijo. Podmornice imajo več Ahilovih pet, kakor človek običajno mirili To je dokaj rabljivo vojno in napadalno sredstvo. 9 katerim pa ni moeroče doseči posebnih uspehov, če ne sodeluje z njim določeno število vojnih ladij. Podniormce so na površju ve^no v nevarnosti, da jih uničijo- topovi z vojn h ladij ali s spremljevalnih, oboroženih ladij. Celo podmornicam, ki plovejo pod vodno površino, preti velika nevarnost. Če se jim približajo vojne ladje, človek, ki ni služil v podmornici, m niti ne more predstavljati, kako podmomiško posadko demoralizira eksplozija granate v bližini. PocLmorniška posadka čuje detonacijo ]n samo mornarji, ki imajo ;zredno dobre živce, ne izgube v takem položaju prisotnosti duha in poguma. V bližini pod morsko površino se naiiajajoče podmornice razpočer.a granata lahko hudo poškoduje truplo poumomice. V takem primeru Je rešitev iz podmornice nemogoča. Ako eksplodira granata pod morjem nekoliko bolj daleč, povzroči na podmornici manjšo Škodo, ki pa ni nic manj katastrofalna s svojimi poSiOdicami. Ce se poškoduje električna napeljava v podmornici ali pa samo nekateri deli v strojnici, se mora podmornica prej ali slej dvign ti na površje, kjer preži nanjo nape dama ladja. še bolj nevarna so letala v boju s podmornicami, če letalo izsledi podmornico na morski površini, se more s hitrostjo 50 km na uro spust ti nad podmornico in jo bornoardirati na površini, kajti podmor niča se ne utegne v takem primeru več skriti v morsko globino. Zelo nevarno za podmornice je tudi obstreljevanje iz letal s strojnicami, če se posreči na površini se nahajajočo podmornico obstreljevati s strojno puško lahko povzroči katastrofo podmornice samo en utoiti ali ranjeni član rKKhTiorniške posadke, ki je v opazovalnem stolpiču. Telo ubitega člana posadke je lahko ovira, ki prepreči pravočasno zatvorit ev gornjega izhoda v podmornici, če je član posadke samo ranjen, ne more tako hitro podmornice zapreti, da bi še o pravem času izginila v globino pred letalskim napadom. V takih primerih se lahko podmornica potopi, ne da bi imela gornje izhode zaprte in katastrofa je neizogibna. Krogle is strojne puSke, s katerimi napadajo letalci podmornico s tem, da Jo pl-kira jo. kakor pravijo z letalskim strokovnim izrazom, pa prebijejo lahko razmeroma tenke oklepe balastnih tankov. V takem primeru se podmornica, ki se JI Je posrečOo pobegniti v globino morja, ne more več z lahkoto dvigniti ali pa se sploh nikoli več ne pojavi na površini. Odločilna za ofenzivno učinkovitost v napadu so bolj morala, izkušenost ter vztrajnost posadke kakor pa podmornica s svojimi torpedi. Do pome učinkovitosti pridejo podmornice le tedaj, ako Jih spremljajo vojne ladje in jim pomagajo v borbi, razpršene podmornice, ki opravljajo bolj ali manj gverilsko pomorsko vojno, pa so izpostavljene neprestano velikim nevarnostim in svoje naloge ne morejo učinkovito izvršiti Kje bo odločilna bitka? Velike odločilne ofenzive so mogoče samo na priprav« nem terenu, kjer ni utrjenih črt Vojni dopisnik francoskega lista »Le Petit Parisien« Charles Morice je pred dnevi poročal o vojaškem položaju in je posvetil obširen članek vprašanju, kje bo odločilna bitka. V vojni zmaga tisti pravi Morice. ki dobi velike bitke, toda velike bitke je treba znati pripraviti in jih razviti na pripravnem terenu, na katerem so mogoči manevri vojske Francoska fronta ob ftenu in v Loreni ie neprekoračliiva in ie malo verjetno, da bi neprijateljsk mada tu razvila veliko ofenzivo, da t jdrla utrjeno črto. Ce bi se to zgodilo, bi sovražnik le nameraval utrjeno Macinotovo črto prodreti, bi bile žrtve gotovo mnogo večje, kakor so bile L 1917 pri Verdunu Verdun med svetovno vojno seveda ni bil tako utrjen, kakor je francoska Ma^ino-tova črta. ki je sedaj še močneje zavarovana med Renom in Mozelo s tem da so francoske ćete prodrle na nemško ozemlje in se utrdile na posameznih krajih pred nemško utrjeno črto Vzdolž Rena ni mosoče priti Francozom do živega, zaradi česar ie upravičeno pričakovanje, da bo nemški generalni štab skušal izvojevati cdlečilno bitko kie drug-ie Možnost za vd~r oreko Švice ie skrajno majhna, kaiti Švica je zgradila močno utrjeno obrambno črto ob svojih me i ah. ki pomeni nadaljevanje Ma^inotove črte na švicarskem ozemlju Tako ostaja samo še možnost, da uberejo Nemci pot preko Nizozemske in prodrejo v predele Anversa in v Flandrsko nižino. Teoretično pa je Nemčija to možnost izkliučila s ponovnim zagotovilom, da bo spoštovala in upoštevala nevtralnost Nizozemske in tudi Belgije. Utegnil bi kdo vprašati, zakaj ne bi Nemčija prodrla v Francijo preko Belgiie. Tudi ta možnost je skrajno malo verjetna, ker je Belgija zgradila vzdolž reke Meuse močne utrdbe, ki so kakor one v Švici nadaljevanje francoske Maginotove črte proti severu. Belgijska armada ie tudi močna in dobro organizirana ter opremljena z vsem. kar je potrebno za moderno vojsko. Razen tega ie Belgija podvzela vse potrebne varnostne ukrepe Mobilizirala je večji del svoje armade. Vdor nemške vojske na Nizozemsko pa je seveda možnost, s katero francoski generalni štab računa Načrte za uspešno obrambo in protinapad je francoski generalni štab tudi že izdelal. Ameriška agencija »United Press« je pred dnevi objavila podatke o obrambni sili Nizozemske in o ukrepih, ki naj 11 za-gotove varnost Nizozemska ima pod orožjem 650 000 voiakov Po cenitvi voiaških strokovnjakov ima nizozemsko letalstvo 1000 modernih bojnih letal, ki so vsa pre-j izkušena in so kos najtežjim nalogam v vojaških letalskih operacijah. Nizozemska Stev.222 ima tudi 40 podmornic. Njena vojska je moderno oborožena. Oborožila se je Nizozemska največ z vojnim materialom, ki so ji ga dobavili Angleži, Američani in Švedi. Neznaten del vojaške opreme in orožja je naročila tudi iz Nemčije. Pred kakimi štirimi meseci so nizozemske uradne agencije objavile ven, da je nizozemska meja proti Nemčiji zaščitena z 42 utrdbami, po izjavah merodainih opazovalcev, ki so si ogledali nizozemsko mejo, pa je sedaj Nizozemska zaščitena ob meji proti Nemčiji s 1200 utrdbami. Nizozemska je torej docela pripravljena, da brani z uspehom svoje ozemlje in da se brani proti vsakomur, ki bi hotel izrabiti njeno nevtralnost. Ozemlje okro^ Utrech-ta je že preplavljeno. Ves narod je pripravljen za obrambo. Po mnenju vojaških strokovnjakov je vdor in prehod Dreke poplavljenega obmeinega ozemlja na Nizozemskem popolnoma n^mo^oč. Tanki, topovi in pehota bi obtčali v vodi in blatu. Ofenzivna armada bi bila Izpostavljena topovskemu o*miu in letalskim bombam ter bi bila takoj uničena. Tudi na aosnodar-skem oodročju je Nizozemska m bilizirala vse sile in se pripravila za protiletalsko obrambo. Z novim' davki si jp vlada zagotovila nove osrom^e dohodke. ■ kr>+eri-mi ie zagotovljeno f.nanriranic armade na kopnem, na morju in v zraku Tudi dobri naj se zapišejo Teksaški guverner jc odredi svojim podrejenim policijskim oblastem, naj bi v bodoče ne zapisovale samo tistih avlomo-bilistov, ki se kai precreMjo. temveč tudi tiste, ki se izkažejo s posebno previdno in disciplinirano vožnjo. Ti vzorni avto-mobilisti bodo prejemali posebna pohvalna pisma, a vsakemu pismu bo priložena nakaznica za dva sedeža v poliubnem gledališču ali kinematografu njihovega domačega kraja ... Poplave v Kaliforniji Zaradi močnega deževja so v Kaliforniji nastopile poplave, ki so zabtevals doslej 30 človeških žrtev. SPD Zastražena nizozemska meja Planine SIo\enlje so le rahlo pi **ene s snežno odejo; pestra jesenska narava nudi še vedno planincu na izletih obilo užitka. V sedanjem razburljivem času, polnem ne/pričakovanih dogodkov, je vsakemu nujno potreben od 3ih vsaj v prostem času ob sobotah popoldne in v nedeljo. Najprimernejši odmor najde človek v planinski naravi, ki mu nudi obilo razvedrila in potrebnega miru. Dostopi v planine so prosti: neresnične so govorice, ki se ponekod Širijo. Češ. da ni dovoljen no-set naših planin. S člansko izkaznico SPD se more plan'nec prosto gibati v naših planin ah. Aljažev dom v Vratih bo še oskrbovan do 2. oktobra, treba Je Izbrati ugodno priliko za poset doline Vrat in slapa Peričnika. Cojzova koča in koča v Je rm a novih Vratih bosta odslej oskrbovani le ob sobotah in nedeljah do ?,0 oktobra, tako <*a imajo planinci dovoli prilike, da posetijo Kamniške planine, Erjavčeva koča na Vršiču bo v meseca oktobru oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Stalno pa so oskrbovane »Zlatorog* ob Boh. jezeru, Dom na Komni. kjer so kmsni jesenski lzprehodi proti Bogatinu in dolini Triglavskih jezer. z.lasti lepa je grehenska pot proti Črnemu jezeru in seston <*ez Komarčo v >Z1atorog*; dom na Krv.ivru — iz Cefkelj le tri ure popust za Člane v avtobusu 2už°k do Cerkelj: koča na Ve iki Planini — na^prikla^neiši vzpon iz Črne I od »Jurčka« mimo Podkrnjn'ka kler je ' k* dve uri do koče; dom v Kamn^ki Bistrici — priietna jesenska izlet na te<*ka. Valvasorjem dom pod Stolom — izhodišče Žirovnica in vse postojanke v Zasm-iu. Planinci pohitite v jesensko naravo Podrobne informacije o p^ninsk'h Izletih v jeseni in o planinskih postojankah dobite v pisarni SPD, Ljubljana Aleksar* rova C. 4-1. Geološki prefrleidni «e«m! je-v^d zapadne Slovenile. ki ga je letos izdalo Slovensko planinsko društvo. je najprimernejši u^ni pripomoček za dijake vseh srednjih in meščanskih šol v dravski banovini Dijakom j« odobrena izredno ugoma nabavna cena ako kupijo navedeni zemljevid v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c 4-1. Smnško telovadno bo tudi letos priredilo Slovensko planinsko društvo in sicer V telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah, počenši od srede dne 11. oktobra dalje vsakokrat ob 19. uri. Poučeval bo smuški učitelj g. Jože Cernič, ki je planincem znan iz smuSke šole v domu na Komni. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1. Ako bo prijavljeneev nad 20, bosta dva tečaja. Hitite s prijavami! 'A P ZELNIKOV. 6 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Moja dolžnost je, da ti to povem. Pred mojimi (duševnimi očmi pa ne stoji več podoba lepotice v polnem razcvetu njene lepote, kakor si jo poznal ti, temveč postava z obrazom mladega dekleta, ki Je prvič odložilo svoj sivi študentovski plašč. — Kaj se je pa zgodilo z njo? Menda je izpolnila pogoje, ki sem jih bil postavil, kajti od takrat, niti v Evropi niti v družbi niti v Rusiji nisem slišal njenega imena. Pestrost življenjske poti vsakega človeka je težko uganiti, zlasti v teh čudnih časih, v katerih živimo. Morda je spravila v promet razen denarja, ki si ga ji dal na pot, še drugi kapital, ki ga je imela. — Svojo zunanjost. Pri moralnih kakovostih bi ji vendar ne bilo težko kreniti na to pot. — Prav praviš, je pritrdil Oleg Kirilovič,— Da ne pozabim — nekako pred šestimi leti me je presenetila njena podobnost z neko damo iz polsveta. ki je takrat kraljevala vsej pariški družbi. Toda to je bila Grkinja. Z bitjem najinih skupnih spominov se je pa lahko zgodilo kaj hujšega. — Kaj pa? _Karijera in usoda Mate Hari in drugih podobnih. Za viogo vohunke je imela vse potrebne lastnosti: očarljivo zunanjost, igralsko nadarjenost, bujno fantazijo, brezobzirnost značaja, pogum in pri vsem tem še lastnost ne posebno računati z moralko. — To je mogoče, toda v takem primeru bi rad vedel, za katero izmed vojujočih strani je mogla delovati? — Čeprav to ni težko uganiti, ne boš uganil, — je vzdihnil Oleg Kirilovič, — V tak^ra primeru je možno, da so njene kosti že zdavno strohnele kje ob gozdu, kjer so streljali ljudi. Tak poklic ie nevaren. Pri njenem značaju je vse mogoče Morda živi kje kot imenitna dama, če ni pognala vsega denarja, kar ga je dobila od mene. Morda pa živi kje v samostanu in dela strogo pokoro — Zdi se, da si neka i podobnega prorok oval, — ie pripomnil Murzajev. Se vedno verujem, da jo je že zadela ali pa jo zadene ura plačila Koliko bi ji bilo zdaj let? — V času tragične smrti tvojega brata je bila stara triindvajset do štiriidvajset let. tako da ii utegne biti zdaj okrog štirideset — Pri njenem navdušenju za sport bi utegnila biti še zdaj v teh letih sveža. Pogovor je nanesel na sliko Olega Ki ril ovi ča. — To ni bila samo moja očesna predstava, kar mi je pomagalo ustvariti vse, kar si videl na moji sliki, — je dejal knez. — Iskal sem vzorce. To. kar mi je pomagalo ustvariti glavno postavo, sem našel v dveh muzejih in eni cerkvi tu v Rimu. ki ti jo hočem pokazati. Motiv reke in krajine mi je b?l deloma inspiriran tu. Po obedu ti pokažem, kaj mi je bilo tU vzor tako za mirno gladino rečice, kakor tudi za mračno šumeči tolmun. V vili d' Este je bilo kraljestvo vodometov. Prostrani hrastovi in cipresni drevoredi so bili polni godbe šumeče vode. Hodniki na obeh straneh so bili obrobljeni z vrstami vodometov najrazličnejših oblik in velikosti — z majhnimi, z mirno brizga- jočimi curki v marmornate sklede ter velikimi mogočnimi prameni v višino stoletnih dreves brizgajoče vode. V desnem kotu vrta se je dvigal kvišku visok vodomet, kjer se je voda lesketala v mavričnih barvah Vodni prah je namakal goste vrste hrastov, lovorov in mirt Povsod se jc stikala v zelenju šumeča in brizgajoča voda v pestrobarvno igro mavričnih barv in vse to je bilo očarljivo, kakor podmorsko kraljestvo. — To je bilo treba videti in slišati. — je dejal Oleg Kirilovič. — Toda svojega razpoloženja nisem črpal iz pogledov na vodnjake, temveč na žubo-rečo in Liizgajočo vodo in na blestečo vodno gladino. Kar poglej, kako mirno in nepremično se zrcalijo na tej gladini hrasti in kako zaupljivo kopljejo v tihi vodi svoje lis*e in cvetove obrežne rastlinice in veje dreves. Od tod sem čroal motiv gornjega toka svoje rečice, tako mamljivo vabeče v svoje valove. Ko si bova nekoliko odpočila, te odvedeni v Gregorianovo vilo. Tam boš videl tisti tolmun, kamor je zaneslo truplo mojega umorjenega brata. — Ce vidiš vilo d' Este vseskozi kot delo človeka, ki je obdelal naravne darove kot gradivo, nudi Gregonanova vila pogled divje, bujne, neukroćene prirode. Tu je priložil človek svojo roko samo zato, da bi prodrl v ta začarani svet. Ob vznožju napol porušenega stebričastega hrama skrivnostne Sibile zeva globoka, velika jama. Njene skoraj navpične stene in dno so poraščeni z debelimi drevesi in veje so tako gosto prepletene, da tvorijo nebosklon, skozi katerega niti žareče južno solnce ne more vedno prodreti. Včasi se sliši v grmovju sumljivo šuštenje. kakor da se plazijo tam kače. Reka Anie šumi po tej skrivnostni široki soteski in šumenje njenih valov se razlega daleč po okolici. To šumenje se izgublja samo v bobnenju glavnega, 46 m visokega vodopada. Ozračje je tu nasičeno z vlago razpršene vode Nehote čutiš, da se gode okrog tebe čarodejski čari nekakšnih duhov in skrivnostnih sil. Po gladkih stopnicah se spustimo previdno doli na dno te kotline, kjer se voda vali k marmornati votlini. Tam v poltemi je pravo peklo. Val buta ob val, voda bobni in se peni, stene votline se tresejo. Vsa množina bobneče vode se izgublja v črnem, brezda-njem prepadu, od koder bobni peklenski ropot. Kdor je stopil v bližini tega kraja v roke Anie, mu ni več povratka. Potegne ga skozi votlino v brezdanji prepad. — Ali poznaš te kraje? — je vzkliknil Oleg Kirilovič. Murzajev je prikimal z glavo, ne da bi mogel odvrniti pogled od marmornate odprtine vodeče v podzemlje. XXV. Po povratku iz Tivolija Murzajev več dni ni videl one zagonetne ženske, za katero se je zanimal. Šele v soboto zvečer jo je opazil tam, kjer tega sploh ni pričakoval. Bila je že tema, ko se je bližal po Palestrovi ulici pravoslavni cerkvi, ob kateri je stala štirinadstropna hiša. Nad vhodom se je lesketal križ sredi električnih žarnic, ki so metale močno luč na nasprotno stran ulice. Tam v senci je zagledal znano žensko postavo, zročo na križ. Ko ga je pa zagledala, je hipoma izginila v temno ulico. Po večerni službi božji je pripovedoval Murzajev svečeniku očetu Sergeju o svojem čudnem srečanju. Le-ta mu je pa povedal, da to ni prvič, da vidi stati to žensko blizu vhoda v cerkev med večerno službo božjo in da hipoma izgine, čim ugasnejo Žarnice okrog križa pred koncem službe božje. Urejuj« Josip Zupančič f/ Za »Narodno tiskarno" fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani štev. t ji Stran 3 Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani Rešitev zadeve |e odvisna od pravilne ni darsfcili in socialnih razmer Ljubljana, 30. septembra Nobenega dvorna ni, da ni bil noben povojni problem v Ljubljani tako perec kakor stanovanjski. Zato tudi se danes po preteku polnili dveh desetletij po vojni to vprašanje se ni pozabljeno ter prihaja se vedno od časa do časa v 1 stih na dnevni red, za kar poskrbe na eni strani posestniki sami, na drugi strani pa mestna občina ljubljanska odnosno mestni tiskovni referent, ki je v »Slovenskem Narodu« dne 13. septembra v članku pod «gr»mjim naslovom nanizal nekaj že precej obrabljenih ugotovitev. Delno smo nanje odgorvorili že 19. t. m., vendar pa se nam zdi potrebno, da podamo se nekaj pripomb. Predvsem je treba poudariti, da stanovanjskega vprašanja v pravem pomenu besede v Ljubljani ni več. V trenutku, ko je bilo v Ljubljani zgrajenih toliko hiš. da je bilo stanovanj več kakor družin, je stanovanjsko vprašanje v smislu pomanjkanja stanovanj samo po sebi odpadlo, s tem pa še n kakor ni rečeno, da v Ljubljani ne potrebujemo nobenih stavbnih del več. Prav nasprotno je res. Kolikor več se bo gradilo, kolikor bolj se bodo adaptirale stare hiše in preurejevala v njih stanovanja sodobnim zahtevani primerno, tem bolj bo naraščalo mestno prebivalstvo. Tudi nezazidanih parcel sredi mesta ne bomo menda gledali tja v večnost, ker zgleda jo nekatere ulice kakor škrbaste grabi je zanikarnega kmetovalca. Vse to pa ne spada v okvir stanovanjskega vprašanja, temveč bo plod dobre gospodarske konjunkture. Seveda, če bomo razne postranske za-deve. ki se tičejo stanovanj, smatrali kkot stanovanjsko vprašanje, potem ne bo rešeno nikdar, kajti pregovor: »Vsem ljudem tudi bog ne more ustreči* je le preveč resničen tudi sa stanovanjske razmere. Siano je, da Imamo v Ljubljani okoli 6.600 hiš ter 80.000 prebivalcev, tako da pride na vsako hišo po 12.12 stanovalcev. Kdor se v to razmerje zamisli, mora pri-sna ti. da je glede na velikost stavb to Število stanovalcev zelo n^zko, čeprav imamo v sedanji Ljubljani skoro polovico pritličnih odnosno vlsokopritličnih hiš. Znano je tudH, da napravi nezadovoljen stanovalec iz vsake stanovanjske neprilike stanovanjsko vprašanje, čeprav bi se to moralo glasiti popolnoma drugače. Ta ali oni bi morda potreboval za svojo številno družino najmanj trisobno stanovanje, toda njegovi dohodki mu ne pripuščajo izdati za stanovanje ve., kakor recimo 200 din. Zato se mora zadovoljiti z enosobnim stanovaniem in sicer bolj na periferiji mesta, kajti za trisobno stanovanje bi moral izdati do 1000 din ali več, ki pa j"h morda komaj toliko na mesec zasluži, ker pa je manj v nevarnosti, če izraza svoje nezadovoljstvo nad hišnim gospodarjem nam©etu nad svojim delodajalcem, slasti še, če je njegov delodajalec država sama, nastaja iz te njegove nezadovoljnosti — stanovanjsko vprašanje. Res je, da v LJubljani nekateri ljudje dobe stanovanje tudi pod ceno. toda takšen stanodajalec, ki da stanovanje za nižjo ceno kakor stane njega, mora imeti nekoga tretjega. Id mu doplača ta primanjkljaj bod'si v obliki davkov ali kakršnih koli drugih prisilnih dajatvah, aH pa mora računati s tem, da bo sel v d oglednem času v konkurz. Če bi sezidal nišo zasebni lastnik ter oddal v njej stanovanja po tako nizki ceni. da bi se mu vložena glavnica obrestovala samo po 3 do 4*/0, dočim bi plačeval, ako si je denar za zidanje Szpoeodil, obresti po 7 do 9 odstotkov, bi mu pač vsako prisodil, da ni pri zdravi pameti. Zato v Ljubljani hišni posestniki upravičeno očitajo mestni upravi, da njena stanovanjska pol1 tka ni pravična, V mestnih stanovanjskih hišah se čeatokrat oddajajo stanovanja pod ceno zelo dobro situiranim 1 tu dem. ki bi lahko plačali polno vrednost stanovanja, največji reveži. Id imajo svoje bajto po periferiji mesta In v katerih dostikrat stradajo, pa morajo v obliki mestnih davkov doplačevati k tem prenizkim najemninam, da se pokrije izguba pri mestn h stanovanjsk h hišah. Zato je tudi odveč hvalisanje, da je ljubljanska mestna občina v pogledu stanovanjskega vprašanja storila svojo dolžnost, kajti na ta način bi anal reševati stanovanjsko vprašanje vsak, ki ima v rokah moč. da izvaja nad podrejenim davkoplačevalcem svojo absolutno voljo, čeprav dela s tem krivico. N-hče bi seveda mestni občini ljubljanski ne zameril, če bi oddajala v svojih stanovanjskih hišah pod ceno stanovanja res slabo situiranim najemnikom. Nujno bi bio potrebno začeti reševanje stanovanjskega vprašanja, ali bolje rečeno, najeirminskega vprašanja pri korenini, namreč pri obrestni meri in prt plačah, ki so v današnjih časih dostikrat bolj podobne napitnini kakor pa plači, zlasti pri najširjih slojih delavstva, ki je najbolj oblagodarjeno z velikim številom otrok. Ni še dolgo od tega. ko smo v vSloven-skem Narodu« navajali, kakšno obrestno mero imajo v raznih državah. Pri tem smo videli, da imamo pri nas v Jugoslaviji najvišje obresti v Evropi. Celo države, ki so mnogo bolj globoko na balkanskem polotoku, so že pred leti povoljno uredile dolžniško in obrestno vprašanje brez izjeme, dočim se pri nas razen za razdolžitev kmetov, ni storilo n'česar kar bi bilo v korist hišnim posestnikom ali pa najemnikom. Nekateri pričakujejo rešitve v pogledu stanovanjskh najermita od zakona o etažni ali nadstropni lastnini, ki je bila uvedena z letošnjim finančnim zakonom ter se v Beogradu že tudi v praksi Izvaja. Tozadevno naše mnenje smo povedali v »Slovenskem Narodu« dne 7. avgusta letos. Sicer ne moremo n komur braniti, da kupuje hiše po nadstropjih ali etažah, ker za to nismo poklicani pač pa imamo pravico povedati in svetovati tole: kdor misli žrtvovati denar v stavbo z etažno lastnino, naj si zgradi rajši svojo hišico, bodisi še tako majhno, ker bo le tedaj zadovoljen in neomejen gospodar v hiši in okoli hiše, kar pri etažni lastnini ne bo nikoli. Prepričani smo, da bo v par letih vse današnje navdušenje za etažno 'astni-no samo po sebi izginilo, ko se bodo pokazale posledice. V ostalem pa, kakor poročajo iz Beograda, niso stanovanja na podlagi etažne lastnine poceni, kakor bi kdo mislil. Stanovanje z eno sobo m kuhinjo stane od 70 do 90 tisoč, z dvema sobama pa 90 do 180 t soč. Kupec stanovanja mora takoj ob sklepu pogodbe plačati 20 odstotkov celokupne vsote ko pa se vseli v stanovanje, Še 30 odstotkov Ostalih 50 odstotkov mora izplačati v 10 do 25 letih po dogovoru. Končno naj Še pripomnimo, da je zastopnik mestnega magistrata v svojem spri su navedel nekatere trditve, ki niso povsem v skladu s stvarnostjo, rako je na primer napsal: Nekdaj so si tudi nižji železniški uslužbenci postavili lastne skromne domove in so tako predvsem železničarji sami s svojimi prihranki ustvarili cele dele mesta, n. pr. Rožno dolino in dele v Šiški. K temu moramo pripomniti da so v Rožni dolini gradili svoje h še po večini delavci in uradniki tobačne tovarne, nato obrtniki ta trgovci, železn carjev pa je med posestniki Irš v Rožni dolini samo kakšnih 5 odstotkov in nič več. Tudi v siški borno dobili želemičarjev-posestni-kov morda samo kakšnih 10 do največ 15 odstotkov, vsi drugi posestniki pa pripadajo raznim drugim poklicem. Brez dvoma pa najdemo v Zeleni jami 90 odstotkov posestnikov Železničarjev, kjer so si nekateri že pred svetovno vojno, drugi pa po vojni zgradili svoje domove, pa tudi v ostali bivši moščanski občini so železničarji precej pogosti posestniki, zlasti to-stran Zaloške ceste. J. K. Poslednjo zopoved VVARNER BROTHERS produkcije - pod okriljem Aerokluba v kino Han flynn n mr wm * w *m * p m nas mm w ^ w w vi Matici* tel* 27*21 Najaktualnejša filmska drama, močnejša od vseh Remarque-romanov. Film o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih in junaštvu O usodi dveh front — o angleški eskadrili na francosko-nemakem bojišču. Film o borbah na bojnem polju, v zraku — i dušah. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Jutri (v nedeljo) ob 10 30, 15. 17.. 19. in 21. uri. j emu novemu namenu. Zakristija se bo uporabila za muzejsko knjižnico, dočim se bodo v Darku okoli cerkve namestili razni spomeniki, nagrobne plošče. Tako preurejena cerkvica bi tvorila z župno cerkvijo in Valvazorjevo hišo tudi v estetskem pogledu lepo harmonično enoto. Upamo, da ne bo nikogar, posebno na inteligenta, ki ne bi pristopil k mlademu tako potrebnemu društvu ter ga podprl po svojih močen, one pa, ki imajo lastne zgodovinske zbirke, naprošamo v imenu muzeja, naj odstopijo društvu vse predmete, ki jih lahko pogrešajo, a so v tesni zvezi s krajevno zgodovino. Ne ustrašimo se te majhne žrtve, saj žrtvujemo za orocvit svojega kraja. Zatorej pridite jutri vsi na občni zbor in pomagajte vsak po svojih močeh k ustanovitvi muzeja v Krškem? L. C. Na splošno željo in vsled obilnega zanimanja sa ta izredno poučni film podaljšamo še za nepreklicno danes ob 16., 19. in 21. uri ter jutri dopoldne ob 10.30 uri WW*W% a npp UAD1J Veliki ekspedlcijski film, ki nazorno predočuje l aVAaJJtLia HvlaPI vse lepote in Ftrahot* divjega afriškega kontl-BjBHHBjHiHBHHBHNBjBsjB nenta KINO SLOGA, tel. £7*0 čuvanje nase nevtralnosti Uredba bana dr. Natlačena za dravsko banovine Našim sadjarjem Krško, 28. septembra Obiranje sadja je pri nas v mnogo primerih skrajno pomanjkljivo. Zato izgubi naše sadje na trgu ugled in veljavo. Cas in način obiranja mnogo vplivata na kakovost pridelka. Prezgodaj obrano sadje ni dobrega okusa, je podvrženo gnilobi, • grbančenju in izhlapevanju vode. Z nepravočasnim obiranjem sadja so kmetovalci znatno oškodovani tudi na množini pridelka, ker pridobivajo plodovi na tezi prav zadnje dni dozorevanja. Tudi prevozu sadja je potrebno posvetiti največjo pažnjo, ker se nepravilno vloženo sadje obtolče in skvarL Zato opozarjamo sadjarje, da je prepovedano obirati in prodajati jabolka pred naslednjimi termini: boskopski kosmač in kanadka 5. oktobra; voščenka zeleni in rdeči štetinec, rumeni Bellefleur in Bau-manova reneta 10. oktobra; Londonski peping In Boikovo jabolko 15. oktobra; Por. krivopecelj, bobovec, Champ. reneta. On ta rio in Jonathan 20. oktobra, mosanc-kar 25. oktobra. Sadje za svežo uporabo se mora brezpogojno obirati z roko. Hruške in jabolka nai se oirirajo šele takrat, ko so drevesno zrele. Namizne hruške in jabolka je treba brezpogojno obirati z roko tako da ostane pecelj nepoškodovan. Letos je bila zopet odlična letina za jabolka. Naši sadjarji so pridelali toliko jabolk, da že dolgo ne pomnijo take letine. Obrodile bodo zlasti kanadke in vo-ščenke, enako tudi druge vrste. Cena zlate parmene in raznih renet ie po 1 din za kg, seveda pri nakupu večje množine. Ob ustanovitvi muzeja v Krškem Krško, 29 septembra. Ko se je pred leti pojavila zamisel ustanovitve narodopisnega muzeja v Krškem, je naletela na nerazumevanje. Usojeno ji je bilo. da mora počakati na ljudi, ki bodo razumeli njen veliki pomen. Letos v januarju je g. Auman ponovno zainteresiral pristojne činitelje v Krškem za ustanovitev muzeja. Res mu je uspelo, kar pred leti ni mogel. Ustanovil se je pripravljalni odbor s sreskim načelnikom dr. Tomšičem na čelu. Odbor je pripravil društvena pravila, ki jih je banska uprava potrdila, uspelo mu je tudi. da ie bil društvu obljubljen potreben kredit in da bo muzej nameščen v cerkvici sv. Duha. Društvo je raztegnilo svoje delo tudi na brežiški srez in se bo imenovalo »Muzejsko društvo za rx>liučna okraja Krško in Brežice«. Ideja, ki se je zdela tolikim ljudem neizvedljiva, je danes pred uresničenjem. Jutri v soboto bo ob nol 17- v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor, ki naj reši Še ostala vprašanja in izbere vodstvo novega društva Z ustanovitvijo muzejskega društva bo dobilo področje, ki je polno zgodovinskih spomenikov od najstarejših dob, svoj dom, kjer se bo lahko pokazala naša bogata zgodovinska preteklost. Društvo bo tudi skrbelo, da bodo vsa najdišča zavarovana. V ta namen bo postavilo po vseh važnejših krajih svoje poverjenike, ki bodo čuvali nad najdišči, obenem pa poročali o novih morebitnih odkritjih. Zbiralo bo vse gradiva ki je v zvezi z domačo krajevno zgodovino, narodopisjem, domačo umetnostjo, kulturno in politično zgodovino domače zemlje, s prirodopisnimi posebnostmi področja, zbiralo bo vse arhivalile. Odbor bo stopil tudi v stike z gradbenimi oblastmi, da bo mogoče ohraniti zgodovinsko važne Zgradbe in spomenike. Med narodom hoče širiti zanimanje za domačo zgodovino, narodopisje in umetnost Ustanoviti hoče tudi lastno zgodovinske knjižnico, v kateri bodo zastopana predvsem dela pisateljev in znanstvenikov, ki so delovali na tem področju. Nadalje bo priskrbelo članstvu strokovnjake, ki bodo predavali v »smislu programa društva, kakor tudi, da bodo vsa izkopavanja pod strokovnim vodstvom. Odbor hoče pospeševati tudi izdajanje publikacij ter tudi na ta način širiti zanimanje za domačo grudo. Ker je velik del spomenikov, ki se tičejo zgodovine društvenega področja, v zasebnih zbirkah, ki so v večni nevarnosti, da postanejo žrtev brezvestne kupčije ali Pa da propadejo, hoče društvo zbirati odnosno odkupiti te zgodovinsko važne dokumente. V ostalem so mnogi zasebniki že obljubili, da bodo odstopili društvu nekatere predmete. Saj je med narodom že nešteto lepih zgodovinskih zbirk, med katerimi naj omenim posebno zbirko g Auma-na. samouka, ki je zelo mnogo pripomogel k ustanovitvi muzeja v Krškem. Njegova zbirka, ki jo je sedaj preuredil in ponovno nudil prebivalstvu na ogled, je dovolj jasno pokazala, da je ustanovitev muzeja v Krškem neobhodno potrebna. Poleg tega moramo poudariti razen kulturno zgodovinskega pomena tudi gospodarsko in tujsko-prometni pomen, ker so prav muzeji in lokalne znamenitosti ena izmed naj privlačnejših sil za tujski promet. V ostalem pa moramo pritrditi besedam dr. Mušica iz Celja, enega izmed prvih pobornikov za krški muzej, da je lokalni muzej tudi odraz kulturne stopnje dotičnega mesta in pokrajine, razen tega pa tudi dokaz ljubezni do domače grude. Omeniti pa moramo tudi pomen pokrajinskih muzejev za vzgojo mladine, ker so velika opora učiteljem. Kakor sem že omenil, bo muzej v cerkvi sv. Duha v Krškem. Razen stare Valvasorjeve hiše, v kateri je naš zgodovinar umrl. Je to poslopje najbolj primemo za muzej, saj je tesno zvezano z zgodovino Krškega Zgrajeno Je bilo že v 16. stoletju kot špi-talska cerkev in Je pozneje prišlo v posest grofov Auerspergov. ki so ga najbrže preuredili ter mu dali lepo baročno lice. Po svetovni vojni ni cerkev več služila svojemu namenu, temveč je bila zapuščena i V cerkvi so tri Herrlelnove slike, ki bodo » ostale še nadalje v njej dočim bodo ostalo I' prenesli v druge cerkve in kapelice Cerkev bo preurejena teko. da ne bo spremenjen baročni slog in da bo ustrezala svo- Ban dr. Natlačen je izdal za območje dravske banovine tole uredbo: Zaradi očuvanja javnega nviu in reda na poverjenem mi območju, posebno radi varovanja popolne nevtralnosti naše države v sedanjem evropskem vojnem sporu, odrejam na podlagi čl. 67 v zvezi s členom 65. in 66. zakona o notranji upravi uredbo: § I. Prepovedano je sprejemati oddajo inozemskih radio postaj na odprtih prostorih in v javnih lokalih (gostilnah kavarnah, buffetih itd.), kakor tudi \ zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih. Trgovine z radijskimi aparati smejo prenašati oddaje za po-skušnjo samo tako, da se ne slišijo na ulico. § 2. Prepovedano je nošenje krojev, emblemov, oblek, znakov, zastav in podobno, kar b' moglo služiti za propagando v korist ali škodo katerekoli vojskuioče se države. Od tega so izvzeti kroji, obleke, emblemi, znaki in zastave, katerih nošenje je oblastveno dovoljeno. § 3. Prepovedana je uporaba simboličnih kretenj, znamenj in slik ter prepevanje pes- mi in igranje godb. ki bi bile po svoji predstav: ali vsebini primerne *s propagando v korist ali v škodo katerekoli vojskujoče se države. § 4. Prepovedano je izpostavljanje časopisov, objav, knjig, slik in drugih predmetov, ki bi mogli služiti kot propagandno sredstvo v korist ah škodo katerekoli vojskujoče se države. § 5. Prekrški proti tej naredbi se bodo kaznovali po čl. 60. točka 2. zakona o notranji upravi v zvezi s § 12 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 1000 din, v slučaju neplačila v odrejenem roku pa s zaporom od enega do dvajset dni. § 6. Ta naredba stopi v veljavo v smislu Člena 71. zakona o notranji upravi z dnem, ko bo objavljena v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Obenem prenehajo veliati naredbe Jri so jih v tej stvari izdala prvostopna občeupravna odnosno policijska oblastva v dravski banovini. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ftlftKI — Telefon 41-79 VELIKA LJUBAVNA DRAMA PO H. BERNSTEINOVT NOVELI Strup V glavnih vlogah: Charles Boyer in Mlchele Morgan Predstave: danes ob ^9. uri, jutri ob 3., 5., 7. ta 9. uri ter v ponedeljek ob %9. uri. Prihodnji spored: Tajne Rdečega morja Nov sokolski dom Gornja Radgona, 30. septembra Ko pri gradnji kake stavbe dogradijo zidarji zidovje do strešnega stola, slavijo tako zvano »gliho«. To je tradicionalno slavje zaposlenega delavstva, ki ga je vesel tudi .vsak gospodar. Tak praznik je slavilo v petek tudi sokolsko društvo v Gornji Radgoni. Razen zaposlenega delavstva se je zbralo od domu tudi številno članstvo Sokola in nekaj obč'nstva. Po visoki lestvi se je povzpel do »glihe« zidar Fr. Irgolic ter pritrdil na zid smrečico, nato pa v humoristiČnem nagovoru pojasnil pomen glihe s stališča delavstva, izrekel zahvalo delodajalcu sokolskemu društvu in izrazil željo, da bi bilo opravljeno delo na tej zgradbi trdno ta močno tako, da bi lahko na tej obmejni točki kljubovalo vsem silam bodočnosti in služilo svojemu namenu v polni meri. Zlasti je poudaril, da je bilo pri gradnji doma zaposleno domaČe delavstvo, ki mu ni bilo treba iskati zaslužka v tujini izven naše domovine. Ob koncu svojega govora Je nato vrgel po »glihi« čašo vina. ki se je razbila. Za njim je društveni starosta br. Karel Mavric v zbranem nagovoru pojasnil pomen slavja, nato pa dejal: >Visoko Je zrasla Iz tal ponosna stavba sokolskega doma kljub skroTnnira sredstvom, a katerimi razpolaga društvo. Požrtvovalnost član stva in sokolstvu naklonjenega občinstva je omogočila, da se ob 201etn'ci obstoja društva uresničujejo dolgoletne težnje društva kot obmejnega čuvarja obronka Slovenskih gor c, da se tu na skrajni državni Jezikovni meji vgnezdi ter postavi v branik vsem ov'ram to težkocam. Dosedanje delo Je stalo razen mnogo truda članstva tudi mnogo gmotn:h žrtev, treba Jih bo pa še mnogo, da bo stavba popolnoma dokončan«* ter izročena svojemu namenu. Doslej izvršeno delo zbuja upanje, da ho trdna volja članstva zmagala tudi v bodoče in da bo na tem mestu stal nekoč mogočen dom. ki bo pričal poznim rodovom o vztrajnosti in požrtvovalnosti sokolsku) delavcev na meji v kr'tični dobi, ko je Izven mej nase domovine Jugosla-v'ie zadivjala votna vihra. Predsednik gradbenega odseka br. Stane Crvidmi Je poskrbel da Je bilo nato delavstvo z izrednem prispevkom boljše situira-nega članstva pogoščeno. Na navzoče članstvo in občinstvo Je to za naše razmere izredno pomembno slavje napravio najglob!"*! vtis ter dalo vsem novih pobud za nadaljnje uspešno delo pri gradnji doma. Pot pamika „Vidovdan" mimo min in podmornic od Rotterdama na Jadransko morje Pred tremi dnevi je pristal v splitski luki Llovdov tovorni pa mik v Vidovdan*. Prišel je iz Benetk, kjer je izkrcal tovor premoga, ki ga je naložil v Rotterdamu. Iz Rotterdama je do Benetk priplul v 20 dneh, medtem ko se je vojna na morju že v celoti razvila in je Anglija že izvr-šJa blokado. Plul j*1 torej preko morij, na katerih izvaja Angl ja najstrožjo blokado in na katerih se je razmahnila akcija nemških podmornic. Famik je moral pluti skozi tako zvane nevarne pasove, da je dospel na Jadransko morje. Kapitan Nikša j šapro je splitskemu dop-sn-ku ^Novosti« i pripovedoval o svojem potovanju naslednje: 5-Iz Rotterdama smo krenili nekaj dni po vojni napovedi, že na Nizozemskem smo lahko opazili posledice vojnega stanja. Vidah smo, da se je tudi Nizozemska pripravila na najhujše. Se preden so se pričele sovražnosti na Poljskem, je Nizozemska mobilizirala svojo armado, živila so se porazdelila, nekaterega blaga ni bilo mogoče več dobiti In ljudi sta se lotila negotovost in nemir. V Rotterdamu so bile ulice polne vojaštva. Med pomorci je prevladoval razgovor o J nevarnosti plovbe v nevarnih pasovih. Ve-i deli smo, da je lahko vsaka ladja izpostavljena napadom vojujocih se držav in da tvega poveljnik sleherne ladje vse, če se napoti na nevarna morja. Zvedeli smo prve vesti o strahotah na morju, ki so posledice vojnega stanja, prve vesti o potopljeni ^Atheniji« itd. V takem razpoloženju smo se pripravljali da zapustimo Rotter-dam in odplujemo proti Benetkam skozi angleško blokado izpostavljeni vsean nevarnostim na odprtem morju. Neki nemški kapitan je dobil od nemškega konzulata v Rotterdamu ukaz. naj se "dpravi s svojo ladjo iz Rotterdama v neko nemško luko. Ker je vedel, da angleške blokade ne bo mogel predreti, se ni pokoril ukazu konzulata in je ostal s svojo ladjo v Rotterdamu. Pot od Rotterdama do Benetk je trajala 14 dni. V Rotterdamu nam je dal angleški konzulat navod la, kako naj piovemo, da se izognemo minam in podmornicam. Ob obali smo srečali nekaj angleških trgovskih ladij. Ponoči plovejo angleške ladje brez signalnih luči. Mi smo našo ladjo, da bi bili bolj varni, ge bolj razsvet- lili kakor običajno. Vojne ladje vojujocUl se držav smo opozorili po medna ixxinih predpisih z jugoslovejiskimi barvami na obeh straneh ladje, da je ladja jugoslover*-ska. Ponoči so močni reflektorji osvetlje-vali naši trobojnici in tako opozarjali voj-ne ladje na nevtralne barve našega parni ka. Ta varnostni ukrep nam je olajšal pot in nam prihranil gotovo mnogo nevšečnosti« Dopisnik je vprašal kapitana Sapro, aH je med potovanjem naletel na nemške in angleSke vojne ladje. Odgovoril je, da je > Vidovdan« srečal nemške in angleške vojne ladje, toda mimo vseh je srečno prevozil. Neko noč, ko smo pluli južno od Anglije,« je izjavil kapetan Sapro, >srna opazili sumljiv parnik. S pomočjo daljnogleda srno ga opazovah in izgledal je kakor ribiška motorna ladja. Sumili amo. da ni ribiška ladja temveč nemška mask1 rana podmornica in nismo se prevarali. Ko so s te ladje, ki se nam je približevala, opazili nevarnost našega pamika. se je maskirana ladja oddaljia in izgnila pod vodo na obzorju. Angleške ladje smo srečali večkrat ta sicer samo ponoči v bližini angleške obale in na Sredocemskem morju. V Rokav-skem prelivu in na Sredozemskem morju so angleške vojne ladje plule z zastrtimi reflektorji in s gnalnimi napravami ali pa popolnoma zatemnjene. V mraku se nam je večkrat približala angleška vojna ladja, opazili smo obrise trupov vojnih ladij, ki so se zopet oddaljile ko so opazke ju-goelovenFke barve na >Vidovdanu«. V Gibraltarju nas j*» angleška mornarica ustavila. Angleški oficirji so prišli na našo ladjo In jo preiskali: bili so zelo prijazni. Pogostil sem jih z vinom in cigaretami, dalje časa pe se niso hoteli zadržati na naši ladji. Poveljnik jih je s svoje ladje opozoril, da bi se utegnila pojaviti kje v bližini nemška podanom i ca in bi v tem primeru tudi »Vidovdanu« trda predla. Potovanje je b'Jo nevarno, t je zakl.tif Čil kapitan Sapro, »toda poteklo je srečne, Sedaj čakamo na ukaz za plovbo prott Daljnemu vzhodu. Zimski viharji na morju bodo odtrgali nemške m angleške mine od sider in zaradi tega mi dela bodoče potovanje večje skrbi, kakor mi Jih Je potovanje iz Rotterdama. r rm dalje bolj Razbojnik Hace postaja predrzen Napad nevarne Hacetove družbe na dva dela ▼< AH sem nrlsneval za softolsftf dam v Trnovem? Tolovaja Antona Hace ta so ljudje ponovno videli v okolici Kranja in Medvod, kjer so bili ž njim najbrže tudi njegovi tovariši Kakor so ugotovili orožniki, nima vloma v Retečah pri Gorenji vasi nihče drugi na vesti kakor Hace, ki si Je nekje blizu uredil tudi eno izmed svojih skrivališč. V Sturchovo trgovino v Retečah so vlomilci vdrli preteklo nedeljo ponoči in odnesli veliko množino najrazno-vrstnejšega blaga. V nekem predalu so iztaknill tudi večjo vsoto papirnatega denarja, tako da je škoda ki jo trpi trgovec, nad 10.000 din. V isti noči so bili vlomilci tudi v Medvodah, kjer so skušali vlomiti v trgovino Ane Mrakove, kjer pa so bili prepodeni in kjer so na domače streljali. Zločinci so rabili orožje tudi ie prej zvečer proti delavcema Karlu Lavtarju in Ludviku Mostar ju, ki sta zaposlena pri cestnih delih med Kranjem in Jepereo. Ta dva sta srečala na banovinski cesti blizu Virmaš štiri moške, ki so stali poleg svojih koles v živahnem pomenku. Mostar in Lavtar sta neznance pozdravila, kopa sta se nekoliko oddaljila, sta začula za seboj glas: »Tema dvema se ho pa še mudilo!« Takoj nato je počil strel in je Lavtar začutil pekočo bolečino nad kolenom leve noge. Neznanci so hip nato zasedli kolesa ta se jadrao odpeljali v smeri proti Medvodam. Vlom v Retečah so domačini takoj prijavili najbližji orožniški postaji, obveščeni pa so bili tudi orožniki vseh okoliških po- staj. Navzlic temu, da so orožniške patrole pretaknile vse vasi okrog Kranja m Medvod, se Je Hace takoj v nedeljo dopoldne pojavil v Prašah in se preoblečen v delavsko obleko, zglasil v gostilni, kjer je menjal bankovec za 100 din. Gostllnl-čarka, ki pozna domala vse delavce, za poslene pri cestnih delih pri Kranju, si je Hace ta dobro ogledala ta mu dejala, preden mu je vrnila drobiž: »Vi pa še niste bili pri nas« Hace je brž pob&sal denar v žep, nato pa odvrnil: >0. že dvakrat?« In je bil tamkaj rej dvakrat: prvič, ko je skušal vlomiti ponoči skozi okno, pa je bil prepoden po neki družbi, Id se je prav tedaj pripeljala iz Kranja a avtomobilom, ta drugič kot gost na vlomilskih ogledih- Kakor pripovedujejo ljudje, se Hace zato tako rad potika okrog Kranja oziroma po vaseh pod Kranjem, ker je tamkaj vedno veliko delavcev ta se tudi sam poslužuje najrajši delavske obleke, v kateri ne zbuja posornostL Zloglasni tolovaj je bil v zadnjem času ponovno tudi v LJubljani, kjer Ima nekaj zvestih tovarišev. V Ljubljano ne prihaja v delavski obleki, marveč se obleče navadno v sivo športno ali temno obleko. V kateri zgleda skoro eleganten, Hace, ki ja star šele okrog 25 let ta Je doma la Pod cerkve pri Starem trgu na Notranjskem, je visoke krepke postave, podoi-gastega obraza, sivih oči, zdravih sob ter nosi na obran večjo brazgotino. Opazna brazgotino ima tudi na kazalcu leve no- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«« »obota, »0. -g*i»r*» *—• »•v. 222 Maribor pomembno kulturno žarišče Ob ao letnici Narodnega gledališča in JnMlejnili predstavah Maribor, 29. septembra Splošno je znano, da je bilo prejšnje nemško predvojno gledališče v Mariboru bolj zabavišče, v katerem ni bilo opaziti višjih umetniških idealov. Predvojni in med vojni obiskovalci gledališča so se pač zadovoljili z lažjimi zabavnimi komadi. Ce jih je zamikalo, da bi videli pravo gledališče, so rajši šli v Gradec. Nasprotno pa je že prvi oder slovenskih diletantov v Mariboru izpričal izredno globino umetniške kulture ter izoblikovanosti. Spočetnica naše Talije je bila mladina, ki je bila dovolj pogumna, da je že pred 80 leti prvič javno nastopila na Koroški cesti pred tedanjo »Kresijo« s slovensko pesmijo. Dve leti pozneje pa je zopet slovenska dijaška mladina s slovensko pesmijo proslavila 100 letnico mariborske gimnazije, iz katere je izšlo tako častno število naših znamenitih mož, toda niso ostali le pri slovenski pesmi. Tri leta pozneje se je ustanovila slovanska čitalnica«, če že ne prej, je bila gotovo pred 70 leti uprizorjena prva slovenska predstava. Dočim je bilo nemško gledališče namenjeno samo meščanom, so naši prosvetni pionirji prenašali gledališke igre iz Maribora tudi v okolico, pozneje tudi izven tedanje deželne meje. Zgodilo pa se je, da je v tisti dobi še strpljivo sožitje okužilo tudi naše čitalniško prvaštvo, ki je pričelo prezirati vse, kar ni bilo njemu enakega. Toda našli so se v njihovih vrstah tudi možje, ki so Čutili s slovenskim delavcem. Tako je dr. Rapoc globoko segel v socialne probleme slovenskega delavstva. Vzniknilo je »Delavsko bralno in pevsko društvo«, ki se je s posebno vnemo lotilo gledaliških predstav. Iz tega okolja je nastalo pred 30 leti Dramatično društvo, ki je s svojim delom in svojo tradicijo pripravljalo pot Narodnemu gledališču v Mariboru. Kdor se še doslej ni zavedal posebne važnosti Narodnega gledališča v Mariboru kot obmejnega kulturnega žarišča, je moral spričo sedanjega položaja priti do prepričanja, da mora prvo naše obmejno gledališče postati zadeva vseh Slovencev, sploh vseh Jugo-slovenov. Ko proslavljamo 20-letnico Narodnega gledališča v Mariboru, je primerno, da se spomnimo vseh, ki jim pripadajo važne zasluge za ustvaritev in razvoj Narodnega gledališča v Mariboru. Potrebno je, da podčrtamo pomembnost poslanstva Dramatičnega društva, čigar 30-letnico bomo proslavili 10. oktobra. Tudi ne moremo mimo našega zaslužnega odrskega tvorca Hinka N u č i č a, ustanovitelja »Slovenskega mestnega gledališča v Mariboru«, ki sicer ne bo mogel osebno prisostvovati gledališki proslavi, ki pa se bo gotovo ob 40-letnici svojega odrskega umetniškega delovanja spomnil tudi Maribora, ki bo primerno proslavil ta njegov pomembni jubilej. Iz gledališča samega naj omenimo Elvi-ro Kraljevo, našo prvo igralko, ki bo obhajala 20 - letnico svojega umetniškega delovanja, in Vladimirja Sk rbinška, ki že 15 let orje globoke brazde na polju slovenske odrske umetnosti. Krivično bi bilo, če bi se ob tej priliki vsaj bežno ne spominjali mož, ki so pred 20 leti pripomogli, da je Narodno gledališče lahko pričelo delovati. Poleg K e j-žarja in Stegnarja, ki Imata zasluge Že pri »Dramatičnem društvu«, je treba podčrtati zasluge pokojnega generala R. Maistra, tedanjega vladnega komisarja dr. Viljema Pfelferja, dr. K o-d e r m a n a, prof. Voglarja dr. R o-s i n e itd. Drevi bo v Narodnem gledališču slavnostna otvoritvena predstava Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«. Pred predstavo bo govoril o pomembnosti 20-letnice obstoja in delovanja Narodnega gledališča v Mariboru predsednik Umetniškega kluba dr. Makso S n u d e r 1. Jutri v nedeljo bo predstava Finžgarjeve »Verige«, v torek S. oktobra pa dr. Kreftovih »Celjskih grofov«. S temi tremi predstavami hoče gledališka uprava dati letošnjemu jubilejnemu repertoarju poseben poudarek v duhu upoštevanja domačih del, ki so jih ustvarili vidni predstavniki naše književnosti. Dolžnost zavednega nacionalnega Maribora je, da pravilno pojmuje globoki pomen, ki ga ima naše gledališče v nacionalno-kulturnem pogledu in da se s polnoštevllno udeležbo oddolži vzvišenim umetniškim prizadevanjem naše Talije, Mariborske in okoliške novice — Iz Rdečega križa. Zanimanje za oba tečaja bolniških strežnic, ki ju je organiziral oblastni odbor Rdečega križa v Mariboru, je zelo živahno. Odziv Mariborčank je precejšen, tudi iz krogov uglednih mariborskih dam. Tečaj, ki bo trajal več mesecev, se bo zaključil z izpitom. Sejemske novice. Na svinjski sejem dne 29. septembra so okoliški kmetje pripeljali 229 svinj, prodali pa 94 komadov. Povprečne cene so bile: prašiči 5 do 6 tednov stari 70 do 85 din, 7 do 9 tednov po 90 do 120 din, 3 do 4 mesece 130 do 210 din. 5 do 7 mesecev 270 do 390 din, 8 do 10 mesecev 395 do 490 din, leto dni stare 680 do 870 din. Kilogram žive teže po 6 do 8.50, kg mrtve teže po 8 do 11 din. — Iz društva »Jadran-Nanos«. Društvo »Jadran-Nanos« v Mariboru poziva vse rojake in vse. ki z društvom simpatizirajo, da se včlanijo v novo društvo. Uradne ure so v ponedeljek od 15. do 17., ostale dni pa od 10. do 12. ure v Narodnem domu, I. nadstropje, vhod iz Kopališke ulice. Društvo poziva, naj se javijo tajništvu vsi, ki so vložili prošnje za pridobitev jugoslov. državljanstva Vsem onim ki so si že pridobili državljanstvo in ki še niso poskrbeli za izbris iz italijanskega državljanstva, se priporoča, naj zaprosijo za izbris pri italijanskem konzulatu v Ljubljani Prošnjo naj naoravijo zaradi popolne sicnimosti prav vsi tudi oni, ki so dobili jutros!ovensko državijanstvo že pred 15 ali še več leti. Prošnji je treba predložiti overovljen prepis odloka o državljanstvu. — Xova stavba. Podporno društvo železniških dfinvcev in uslužbencev bo gradilo dvor n d stropno stanovanjsko Iv* So v Meliti in sicer v Ulici kraljeviča Marka. Gradbena dela se bodo pričela bržkone še pred nastopom zime. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem bo imel jutri v nedeljo 1. oktobra zdravnik dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica 12. — Nočno l^Karnlško slnžbo imata od danes naprej Minafikova mestna lekarna na Glavnem trgu 12, tel. 25—85 ter Rem-sova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Meijske in Aleksandrove ceste tel. 25— 32. — Relejna postaja. »Delavska Politika« poroča: »Zemljišče za novo mariborsko pomožno radio postajo si je baje ogledala neka komisija iz Ljubljane. Sedaj bo o tem sklepal še pobreški občinski odbor, ker nameravajo pomožno oddajno postajo postaviti na zemljišču opuščenega tezen-škega pokopališča. Upamo, da bomo končno vendarle prišli tudi Mariborčani do tega. da bomo lahko po tolikih letih poslušali domače radio-oddajne postaje. Doslej smo bili navezani izključno na inozemske radijske oddaje. Menda nI treba ponovno poudariti, kako kvarne je biloto baš za Maribor in vse obmejne kraje. Že zadnjič smo v našem hstu opozorili, da opoldne na nekaterih radijskih aparatih sicer dobivamo ljubljansko oddajo in če ni izredno velikih motenj v zraku, še dokaj razločno, čim pa napovedovalec prične s poročili, se naenkrat nič več oziroma tako zelo slabo sliši, da vsakogar mine volja še nadalje napenjati ušesa in rajši sploh ne poskuša, da bi ujel ljubljansko kukavico. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se ti nedostatki preiskali in odstranili, pa bodisi, da se nahajajo v Domžalah, ali pa, da kdo v Mariboru moti ljubljansko oddajo, ker vendar ni mogoče, da bi se takrat, ko se prenos godbe sliši dobro, ne moglo slišati poročil, kajti, čim so poročila končana, se prenos godbe, pa tudi druge napovedi popolnoma jasno slišijo. Pričakujemo, da bodo poklicani faktorji podvzeli potrebne korake in odstranil nedostatke, ki jih je odstraniti mogoče brez večjih' žrtev in s tem omogočiti radijskim poslušalcem poslušanje vsaj opoldanske oddaje ljubljanske radio postaje, dokler ne dobimo v Mariboru pomožne radio oddajne postaje.« — Posestne spremembe. Posestnica Terezija Fibbia je prodala trgovcu Francu Golecu hišo in parcelo v Čopovi ulici 8 za 260000 din. — Mariborska splošna bolnica ie kupila od Josipa Grgiča hišo in parcelo na Tržaški cesti 3 in 3a za 292.000 din. — Franc Lorbek je prodal železniškemu urad- niku Francu Požgaju hišo štev. 34 v Mejni ulici za 40.000 din. — Hotelski direktor Ernest Novak iz Dubrovnika je kupil od Vinarske in sadjarske šole v Mariboru 750 m2 veliko parcelo v koroškem predmestju za 60.000 din. — Mestna občina je prodala zasebnemu uradniku Maksu Ka-šmanu s Pobrežja 1008 m* veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 22.176 din. — Trgovka Ljudmila Filipančič je kupila od mestne občine mariborske 1066 m* veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 23.452 din. — Od mestne občine so nadalje kupili parcele na bivšem Rosen-bergovem zemljišču: Matevž Jerlna 835 m* za 18.370 din Marija Vošnik 732 m* za 16.104 din, Helena Ribič 681 m* za 14.982 din. — Is Šale kruta resnica. V nekem vagonu železniškega vlaka so se šalili delavci, ki so se zjutraj peljali na delo. Neki moški je nenadoma zgrabil 32-letnega pro-govnega delavca Franca flurbeka, ki je doma iz Loč pri Poljčanah, ter ga sunil proti vratom. Nesreča je hotela, da so bila železniška vrata odprta In Je flurbek padel z drvečega vlaka. Bilo je to v bližini postaje Lepoglava. fiurbek je padel kraj železniške proge ter si zlomil ključnico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Za moškim, ki je pahnil Surbeka iz vagona, pa poizvedujejo orožniki. — Razne vesti. V mariborsko bolnico so pripeljali 37-letnega urarja Ivana šantla iz Slovenskih Konjic, ki je tako nesrečno padel z motornega kolesa, da si je zlomil desnico in se občutno poškodoval po obrazu. — Na nekem športnem igrišču je dobil kopje v glavo 15-letni Jože Obrčkal iz Frankopanove ulice, ki se je moral zateči v bolnico. — Izpred hotela na Kralja Petra trgu je neznan zlikovec odpeljal hotelskemu vratarju Ivanu Bauriču 1200 din vredno kolo znamke »Turist«, ki ima evid. štev. 2-132264. — V neki tukajšnji kavarni je izginilo uradniku Štefanu Preslu na čuden način 500 din vredno zlato nalivno pero. — Iz stanovanja pekovskega pomočnika Vida Merilna v Aljaževi ulici 6 je izginil 300 din vreden suknjič. — Tudi v stanovanje Lidije Speglič v Vetrinjski ulici 14 se je vtihotapil neznani tat ter odnesel iz predsobe ročno torbico, v kateri je bilo 270 din gotovine. — Mariborska policija je aretirala 16-letno Angelo D., ki se je klatila po 2. url zjutraj po mariborskih ulicah. Do zjutraj so jo imeli pri Grafu, dopoldne pa so dekle spet izročil staršem, katerim je dopoldne pobegnila. — Iz Studencev. V kratkem bo zopet pričela naša agilna Ljudska univerza prirejati predavanja. Na sporedu so zanimiva predavanja o perečih, sodobnih vprašanjih. — S Pobrežja. Pokojno Regino Retuš-nik, ki je bila članica »Ognja«, so prepeljali v graški krematorij, kjer je bilavpe-peljena. Mariborski sport Medklnbsld zaključni atletski ■neeting sa senior je in juniorje bo priredil športni klub železničar v Mariboru 15. oktobra 1939 ob 9. dopoldne na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Tekmovanje bo na 428 m dolgem tekallšču. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS. Prijavnine in nagrad ni pismene prijave je poslati na naslov SK železničar v Mariboru, stadion ob Tržaški cesti najpozneje do 8. oktobra do 12. Prijave, ki bi prispele po določenem roku, se ne bodo upoštevale. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JAS. Vratni red tekmovanja bo naslednji: tek 100 m juniorji B in C tek 200 m seniorji, met krogle seniorji. juniorji B in C, skok v daljavo seniorji, juniorji B in C, tek 1000 m juniorji B in C, tek 400 m čez zapreke sa senior je, met kopja za seniorje. tek 5000 m za seniorje, skok v višino z zaletom za seniorje, juniorje B in C, med kladiva za seniorje, troskok za seniorje, štafeta 400X 300 X 200X100 m. Športne novice. V tekmovanju sa prvenstvo LNP bosta jutri v nedeljo na področju mariborskega okrožnega odbora LNP dva tekmi in sicer v Mariboru SK Rapid-ISSK Maribor, v Čakovcu pa SK Mura : SK Gradjanski. Mariborsko gledališče Sobota, 30. septembra ob tO.: Hlapec Jer-nej in njegova pravica. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor dr. M. finudeiia. Nedelja, 1. oktobra ob 90.: Veriga. Premiera. Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprta Torek, 3. oktobra ob 20.: Celjski grofje. Premiera. Abonenti na bloke se opozarjajo, da veljajo bloki tudi za vse tri predstave v okviru otvoritve - jubilejne - gledališke sezona Priporoča se pravočasna prijava pri gledališki dnevni blagajni. Žalosten glas Msribor, 29. septembra Dravsko polje je znano po svojem krompirju. Vsako leto ga izvažajo dravskopolj-ski kmetovalci oziroma prekupčevalci. Ogromne količine krompirja nakladajo leto za letom zlasti na račkem kolodvoru, odkoder ga potem prevažajo v razne smeri. Tudi letos je bilo dovaianje krompirja na rački tovorni kolodvor precej živahno, toda v zadnjem Času je malone popolnoma pojenjalo. S krompirjem je bilo namreč letos izredno slabo. Po splošni cenitvi ga je bilo komai za četrtino od običajnega vsakoletnega pridelka. Vzroki so predvsem v letošnji suši, ki je krompirju onemogočila rast. Pa tudi po kakovosti je letos nji krompir slabši kakor lanski. Tako se je znašel naš kmetovalec z Dravskega polja v zelo težkem položaju. Glavni vir dohodkov, ki ga predstavi i s prodaja krompirja, je-splaval po vodi. Jabolk letos ni bilo, pa tudi če bi bila, bi spričo zastoja izvoze sadja le malo pomagala. Hruške so sicer še obrodile nimajo pa nobene cene. Tako preostaja dravsko-poljskemu kmetovalcu samo še sušenje sadja Edino slive so obilno obrodile, so pa tudi brez vsake cene. Ljudje kuhafo žganje, ki pa ne bo imelo sodeč po raznih znamenjih, tiste cene, kakor jo je sicer v prejšnjih letih. Spomenik radgonskim žrtvam Gor. Radgona, 28. septembra V začetku meseca je pripravljalni odbor zaradi raznih težkoč začasno prekinil delo, pri preurejevanju prostora pred župno cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni, ki ga je ta teden zopet pričel. Prva in druga terasa sta sedaj popolnoma dokončani tudi z južne strani, kot tretja terasa pa bo služila položna cesta od hiše profesorja dr. Slebingerja sporedno z glavno banovinsko cesto, deloma zaokroženo med občinsko hišo in šolskim poslopjem z izi-hodom na cesto Gornja Radgona—Apače, ki jo pravkar tlakujejo. Ker so granitne stopnjice dospele, so pričeli polagati stopnišče od položne ceste preko obeh teras do cerkve ter ožjega stopnišča tik šolskega poslopja. Na zapadni strani, kjer je vodila prej ozka steza mimo cerkve na banovinsko cesto v smeri proti gasilskemu domu, bo napravljena položna in široka dovozna cesta, ki bo služila za vsakršen dovoz do cerkve. Pri razkopavanju terena so naleteli delavci na razna človeška okostja, ki pričajo, da je bilo v davnih časih okrog cerkve pokopališče. Na levi strani pročelja cerkve je dograjen temelj, na katerem bo stal impozanten spomenik. Vsa potrebna pre ureditvena dela na tem prostoru bodo končana bržkone od konca oktobra. Zaradi tehničnih zadržkov pa tudi glede na sedanje kritične Čase je pripravljalni odbor sklenil preložiti za to jesen nameravano postavitev spomenika radgonskim Žrtvam in Maistrovim borcem na prihodnjo pomlad, med tem časom pa bo poživil In nadaljeval nabiralno akcijo. Iz Ptuja — Tatvine koles, v našem mestu se je razpadla kraja koles. Te dni je prišla po opravkih v mesto posestnica Terezija Ciglar iz Rogoznice pri Ptuju ter pustila svoje kolo v veži sreskega načelstva. Ko se je vrnila, kolesa ni bilo več. Kolo je bilo znamke »Presto« in vredno 1000 din. Na isti način je bilo ukradeno kolo iz veže Narodnega doma restavraterju Pa imami Francu. Kolo ima evid. štev. 63622-26 in je bilo vredno 1000 din. PoPcija je aretirala nekega moškega, ki je osumljen, da se peča s tatvinami. — Krvav obračan. V Hlaponclh je neki moški napadel ICletnega pastirja Ivana Zorkota ter mu prizadel z nožem več ran. Zor kota so prepeljali v obupnem stanju v bohroo. — Mraz vedno bolj pritiska. Mraz je zadnje dni zelo pritisnil, tako da je na deželi, na odprtem polju, padel toplomer pod ničlo. Včeraj so prinesle kmetice na trg solato, na kateri se je napravil vsled mraza led. Mraz posebno škoduje sedaj, ko smo tik pred trgatvjo. — Padec s k«le«a. V Pobrežju pri Ptuju je padla s kolesa 151etna posestnikova hči Elizabeta Vldovič. Pri padcu si je zlomila roko in je dobila težke poškodbe na glavi, tako da je obležala nezavestna. Prepeljana je bila v bolnico. Iz Prekmuria Prezgodnja slana. Zadnji teden je zavel čez Mursko polje izredno hladen veter. Zvečer je bilo že tako mrzlo, da si nihče ni upal brez suknje na prosto, mnogi pa so se celo bali, da bi slana ne uničila občutljivih jesenskih pridelkov. V noči od četrtka na petek se je ta bojazen uresničila. Na odprtih krajih je bilo zjutraj vse belo in trdo od prve jesenske slane, pa tudi v zaklonjenih legah je zmrzal prišla do živega paradižnikom m papriki. Ljudje, ki niso bili pripravljeni na tako zgodnjo slano, imajo mnogo škode na paradižnikih in papriki, za katero je ta velika sezona Še do konca oktobra. Kjer je bila slana posebno huda, hitijo kmetje kositi sjdo, da ne bi izgubila zrna. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako zgodnje slane, zato pa obetajo še dolgo lepo vreme. V vinogradih v Prek-murju ao samo posamezniki pričah s trgatvijo, v splošnem pa bodo počakali Še kak teden. Grozdje je povsod lepo doso-relo in je tako sladko kakor ie nobeno leto. Pijače bo torej dovolj in tudi dobre. Pet carinskih poslopij bodo zidali v mur-skosoboškemu srezu. Pred nedavnim časom si je komisija is finančnega ministrstva ogledala zemljišča, ki ao bila izbrana sa zidavo. V Cankovi^itfSrBftalu komisija ni bila zadovoljna in je kar na mestu kupila drug prostor, ki bo primernejši ss zidavo velikega poslopja Carinska poslopja bodo v Gederovcih. na Cankovi. v Mart in ju, v Hodošu in v rogaševski občini. Zidala jih bo država, ostala pa bodo v lasti občin, ki bodo morale kasneje najbrže skrbeti za vzdrževanje. Stroški za vseh 5 carinskih poslopij ao preračunani na 2300.000 din. Javno tehtnico so napravili v Tišini pred gostilno gospe Julijane ZekŠ. Tišina je na zelo prometnem kraju v sredi med Mursko Soboto ic Radenci, zato bo tehtnica dobrodošla kmetovalcem za tehtanje poljskih pridelkov, aena in živire. Soboiko Sokolsko društvo je na zadnji seji sprejelo in odobrilo predloženi telovadni urnik za zimsko sezono s pozivom telovadcem, naj redno posečajo telovadbo in ie vestno pripravljajo ze delo v vem letu. Kriki in brežiški sadjarji razstavljajo Krško, 29. ^ptembra Letošnja bogata letina je dala sadjarjem krškega m brežiškega sreza povod, da prirede razstavo, ki naj pokaže, kako močno je že razvito pri nas sadjarstvo, obenem pa omogočijo našemu sadjarju prodati letošnji pr delek. Ker se dobro zavedajo, da lahko prodajo samo prvovrstno in kvalitetno blago, so se odločil, da razstavijo samo plemenite vrste sadja, ki uspevajo v naših krajih. Razstavo je aran-ž ral priznani strokovnjako. kmetijski referent g. Virant iz Krškega. Razstavlja nič manj kakor 25 sadjarsk h podružnic iz obeh srezov. Razstava je letos v Brežicah v prostorih meščanske šole in sicer od »lanes do 2. oktobra ter je omogočeno, da izkoristijo privatniki nedeljske povratne vozne listke za ogled, obenem si pa privoščijo lep izlet v naše vinogradne gorice .kjer se je začela trgatev in kjer si bodo lahko povsod privoščil: sladkega mošta. interesenti bodo na razstavi lahko prišli brez posrednikov do lepega kvalitetnega m cenenega sadja, v kolikor ne bo sad- ja v dovoljni količini, bo razstavni odbor nudil Interesentom naslove sadjarjev s podatki, koliko sadja lahko dobe po kakšni ceni in kakšne kakovosti, da bo prav vsem ustreženo, ker bodo kupci lahko dali se svoje posebne nasvete za obiranje sadja in odpravljanje Poskrbljeno je. da bo dovolj sadja na razpolago, poleg tega pa samo kvalitativno blago po nizkih cenah. Ker hočejo razstavi tel ji, ki se zavedajo svoje naloge, dati razstavi tudi kultur-no- propagandni značaj, bodo pri red ii tudi majhno razstavo vseh vrst srtrojev, orodja in raznih drugih pr pomočkov, ki so neobhodno potrebni umnemu sadjarju sa skrbno nego sadnega drevja. Razstavljene bodo samo prvovrstne in že preizkušene stvari. Posebnost bo majhna sušilna peč, ki jo je v naših kraj h tako redko videti, ker naš gospodar še vedno raje; kuha Žganje, name«tu. da bi sadje suši in nato dražje prodal. Vsekakor bo potrebno Se zelo mnogo truda, da bo naš kmet spoznal vrednost posušenega sadia. Zato priporočamo vsemu prebivalstvu obeh srezov obisk razstave. Na svojo ženo Je streljal Žalostna rodbinska zgodba z našega podeželja Maribor, 30. septembra. Dne 20. julija popoldne so odjeknili v bližini LončariČeve domačije pri Sv. Bol-fenku v Halozah 4 streli. Ljudje, ki so čuli streljanje, so našli na cesti krvavo in nezavestno 24 letno posestnico Katarino Lončar ič, ki je imela prestreljen trebuh. Re-vico so takoj odpremili v bolnico, kjer so ji zdravniki s takojšnjo operacijo rešili življenje. Orožniki so ugotovili, da je streljal na Katarino njen 27 letni mož Avgust LonČarič, ki je pri zaslišanju tudi priznal svoje dejanje. Glede ozadja te rodbinske žaloigre je preiskava ugotovila: Avgust LonČarič se je poročil s svojo ženo dne 22. novembra 1937. Napravila sta takoj ženitveno in dedno pogodbo, v smislu katere postane vsak do polovice lastnik bivšega Vinklerjevega posestva, kajti Katarina Lončaričeva je bila Vinklerjeva hčerka. Kmalu po poroki je Avgust LonČarič pričel hoditi na delo v tovarno v Majšperg. Zakon ni bil srečen, tudi otrok ni bilo. LonČarič je svoji ženi očital, da preživlja na domu svoje starše, in je zahteval, da morajo z doma, češ. da ne bo zanje delal. Zato so bili prepiri na dnevnem redu in se ie LonČarič končno dne 24. novembra 1938 preselil od žene k svoiim staršem Nekega mariborskega odvetnika je LonČarič pooblastil, naj uvede postopanje za ločitev zakona. Odvetnik je večkrat pisal Loncaričevi ženi, naj pride v Maribor, da bi se zadeva glede ločitve soglasno poravnala, vendar pa ni hotela o ločitvi ničesar slišati. Nekega dne v novembru pa je LonČarič svojo ženo le zvabil na dom svojih staršev. Zena mu ie zares sledila, toda med rtotjo sta se pričela nričkati in 1o ie LonČarič naoosled premika stil. 2ena mu je seveda ušla in se je LonČarič nekaj časa za- tem pojavil na njenem domu. kjer je hteval. naj mu izroči polovico vseh življenjskih potrebščin, česar pa seveda nI dobil. Zdelo se je že, da se je LonČarič udal svoji usodi. Dne 25. marca t. 1 pa je zopet čakal na ženo. ko je Šla od maše domov. Toda bila je v spremstvu svojega bra*a, na katerega ie LonČarič vrgel kamen, nato pa pobegnil. Pc tem dogodku ie bil med zakoncema mir. Vsak je hodil svoja nota. Dne 20. julija t. 1. popoldne se le Lončaričeva z voli vračala z dela oroti domu. Med potjo jo je pričakal njen mož. ki 1e brez besede naperil proti njej samokres in sprožil. Izstrelek je zadel Lončaričevo v trebuh. Nato je oddal LonČarič še par strelov, ki pa niso zadeli. Zdravniško mnenje nravi, da so bile oo-škodbe smrtno nevarne, ker 1e bila Lončaričeva zaradi poškodb izpostavljena nevarnosti infekcije mokrečih organov, kar ima lahko za posledico smrt. Keviea namreč ne bo mogal držati vode ter blata in tudi ne bo mogla sigurno hoditi. Omenlena žalostna zadeva ie imela dopoldne svoje odmeve nred mal,-m kazen-skfm senntom mariborskega okrožnega sodišča. Na zatožni klopi v raznravni dvorani St. 53 ie sedel 27 letni posestnik Avgust LonČarič. Pri razpravi je Driznal svnie dejanje, ne čuti pa se krivega, češ. da ie hotel ženo le prestrašiti. Bil ie tako rabur-len. da se ni zavedel, kai je storil Sodnikom je de'il. da sta mu žena in tast večkrat STorlla, da ga bosta ubila. Orisal le rudi živllenle. Id ga je Imel s svojo ž^no in le d*»1al, da mu le bil njegov zakon pravi rekel. P narava ob Času poročila Se nI bila ključena. Iz Celja —c Za regulacijo mesta Celja bo osnovan poseben regulacijski odsek, v katerem bodo 2 inženjerja arhitekta in 1 tehnik odnosno geometer ali tehnični risar. Temu odseku bo dodeljen inž. arh. Brodnik. Za nadzorstvo nad deli in za zvezo z mestnim svetom bo osnovan poseben regulacijski odbor, ki bo tudi sklenil poseben dogovor z dvema inženjerjema arhitektoma za izvedbo podrobnega regulacijskega načrta. —c Cesta čez Koprivnico v Komenskega ulici bo v kratkem otvorjena za vozovni promet. —c Za prospekt za mesto Celje ter gornjo Savinjsko in Logarsko dtino, ki je izšel letos, je prispevala mestna občina din 9632. —c Pokojninski zavod v Ljubljani je znižal obrestno mero za posojila mestni občini celjski od 9 na 8 odstotkov. —c Kanalizacija. Dobavo materiala za kanalizacijo Vodnikove ulice je občina poverila stavbeniku g. Karlu Jezerniku v Celju za 25.614 din. Občina bo podaljšala kanalizacijo do hiš gg. Naprudnika in Frajle-ta na Lavi, Franja Čuša, inž. Komela v Stritarjevi ulici, Ivana Pogorevška v Novi vasi in Leopolda Pelicona na Dečkovi cesti. —c Prodaja stavbnih parcel. Mestna občina bo prodala več stavbnih parcel pri Sp. Lanovžu Frančiški 2nidarjevi, Alojzu Emeršiču, Mariji Plahutarjevi in Ivanu Stantetu. Mestni svet je odobril parcelacij-ske načrte Franca Beline za zemljišče na Zg. Hudinji, Antona Resnika za zemljišče na Sp. Hudinji, Franca Sloserja na Zg. Hudinji in Franca Fazarinca na Ostrožnem, delno pa parcelacijski načrt za zemljišče Marije Grobinove pod hribom Sv. Jožefa. —c Hišne tablice na ozemlju bivše okoliške občine bo mestna občina izmenjavala z enakimi, kakor so uvedene v mestu, to pa šele takrat, ko bo generalni regulacijski načrt za mesto Celje odobren. —c Ureditev prostora za nogometne treninge zrn. hribom Sv. Jožefa je stala 80.581 din. Ureditev je bila pred kratkim končana. —c Sa bivšem Zanggerjevem posestvu med Krekovo cesto in potokom Ložnico bo uredila mestna občina zasilen dovoz k novim hišam V ta namen je odobren kredit do zneska 10.000 din. —c Namestniki referentov mestnega sveta. Zaradi odsotnosti treh referentov mestnega svata je mestni svet izvolil sa namestnika finančnega referenta g. Fazarinca, sa namestnika personalnega referenta g. Go lofranca in sa namestnika socialnega referenta g. Jagodi£a. —C Umrla /S v četrtek v Šmarje ti pri Celju posestnica Ivana Okornova. —e Resnica o tekmi Amater : Celja v Trbovljah. Na dopis iz Trbovelj v včerajšnji številki našega lista pod naslovom »Ne- deljski nogomet« nam sporoča nase celjsko uredništvo, da vsebina dopisa, kolikor se tiče žalostnih incidentov pri tekmi Amater proti Celju v Trbovljah, ne odgovarja resnici. Časopisne kritike v »Jutru« z dne 26l septembra, ki jo omenja omenjeni dopis, ni napisala nikaka celjska »dopisnikarica«. ker take v Celju ni, marveč jo je poslal celjski urednik »Jutra« na podlagi stvarnih in točnih podatkov. Ugotavljamo, da so se trboveljski gledalci in nekateri igralci Amaterja zares zelo surovo vedli nasproti Celjanom in jih tudi dejansko napadli, kar se je v ostalem zgodile v Trbovljah že tretjič na tekmi med Amaterjem in SK Celjem. To lahko potrdi cela vrsta prič. Sicer pa je žalostni sloves nogometnih tekem v Trbovljah prodrl že po vsej Sloveniji, saj so tudi že drugi klubi občutili »aportnost« navijačev in igralcev SK Amaterja v Trbovljah. Zato se nam zd; docela odveč, da bi obširneje odgovarjali dopisniku iz Trbovelj, pač pa radi pritrdimo njegovim besedam, da naj bo poročevalska služba — objektivna! —c Prekinitev športnih z\'ez SK Celja s trboveljskim Amaterjem. Upravni odbor SK Celja je na svoji seji 28. t. m. soglasno sklenil prekiniti vse športne odnošaje s SK Amaterjem v Trbovljah. Upravni odbor utemeljuje svoj sklep, ki ga bo podrobno razložil Ljubljanskemu nogometnemu podsavezu, s stalnimi napadi in incidenti, ki so se brez krivde SK Celja dogodili že pri treh zaporednih srečanjih moštev obeh klubov v Trbovljah. Ta sklep nI samo formalnega značaja in SK Celju tudi ne gre zgolj za točke in rezultate, marveč se hoče SK Celje izogniti vsem stikom m bodočim incidentom z omenjenim klubom. To potrjuje dodatni sklep, da moštvo SK Celja tudi ne bo odigralo povratne prvenstvene tekme v Celju s SK Amaterjem. —c Dve nogometni tekmi. Na igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela v rredeljo 1. oktobra ob 14.30 prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Jugoslavije, ob 15.30 pa drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Borutom iz Trbovelj. —c Banovinska taksa na orožne liste. Vsi lastniki orožnih listov, ki le niso plačali banovinske takse na orožne liste, se pozivajo, da plačajo banovinsko takso takoj pri predstojništvu mestne policije v Celju v sobi št. 42. Vsakdo naj prinese ■ seboj za vsako orožje banovinski kolek sa 25 din. —c Zdravniško dežurno slulbo ta člane OUZD bo imel v nedeljo 1. oktobra zdravnik dr. D*ego Hočevar v Kolenčevi ulici POMAGAJMO GRADITI PrVKOV SOKOLSKI DOM