List 24. Gospodarske stvari. 0 zboljšanji ljubljanskega močvirja. (Iz seje močvirskega odbora 7. junija t. 1.) Te seje, v kateri je gosp. nadinženir J. pl. Podhagskv razvil svoj načrt o osušenji močvirja, udeležil se je deželni glavar gospod grof Thurn, gospod mestni župan P. Grasselli in deželna odbornika gospoda dr. J. Vošnjak in Dežman. Nazočih je bilo 11 odbornikov. Predsednik gosp. dr. Kosler izreče, da ga jako veseli, ker je gosp. deželni glavar počastil današnjo sejo s svojo navzočnostjo; potem pozdravi novega gospoda mestnega župana ter ga prosi za njegovo podporo in pripomoč v odborovih sejah in opozori na mnogozaslu-ženo sodelovanje prejšnjega mestnega župana, kateremu se za njegov trud izreče zahvala. Dalje predstavlja navzočim nadinženirja gosp. pl. Podhagsky-a, kateri je 6. dne t. m. izročil odboru svoj načrt za prihodnje zboljšanje močvirja z vsemi prilogami. Predno začne nadinženir pl. Podhagskv razlagati svoj načrt, navede predsednik dr. Jožef Kosler sledeče: Gosp. nadinženir pl. Podhagskv izročil je še pred obrokom, kateri poteče 21. dne t. m., svoj načrt in ni dvombe, da bode njegovo delo popolnem zadostilo vsem tirjatvam. To zagotovija uže njegovo imč, kakor tudi to, da je c. k. ministerstvo prepustilo njemu izdelovanje crteža, akoravno se je za to delo ponudilo več prav odličnih inženirjev, zaradi česar bode tudi gotovo njegovo delo od slavnega c. k. ministerstva potrjeno. Tako smo storili drug velikansk korak, da se približujemo našemu cilju. Se ve da, imeli bodemo še mnogo skrbi zaradi stroškov za izvršitev črteža. Da bodo taka dela mnogo stala, vedeli smo uže naprej. Saj so tudi prejšnja nikakor ne zadostna dela tirjala mnogo denarja; tako je, na pr., uravnanje Ljubljanice, katero je bilo dokončano leta 1866., stalo nad 200.000 gold. Zaradi tega bilo je uže iz početka pričakovati , da se bodo potrebovale veliko veče svote za izvršenje načrta, po katerem bi se zamogla vpeljati temeljita sredstva v zboljšanje obdelovanja in plodnosti močvirja. Uže pri zadnji seji strokovnjakov bilo je rečeno : „Da slednjič stroški vendar ne bodo tako visoki, da bi jih ne bilo mogoče plačati"! Dela izpeljana po tem črtežu prištevati zamoremo k največim kulturnim delom, katera se izvršujejo sedaj v našem cesarstvu ali so pa še le samo nacrtana, na priliko, osušenje močvirnate zemlje o iztoku Neretve v Dalmaciji, ki bode stalo 4 milijone goldinarjev ali pa osušenje močvirja na desnem bregu Soče se svojim središčem , staroslavnim mestom Oglej , katero močvirje meri blizo 15.000 hektarov ter bi se za njega sušenje potrebovalo 372 milijona gold.^ Pri tem se bo pa morala voda odpeljavati s parnimi mašinami iz nizko ležečega in z jezovi obdanega zemljišča, kar bode stalo še posebej 50.000 gold. na leto. Razumevno je, da se omenjena kulturna dela ne bodo mogla izvršiti brez državne ali kake druge podpore. Zaupanje imamo na državno podporo in menimo, da je to zaupanje opravičeno gledć na pomenljive besede v govoru zastopnika deželne vlade in gosp. deželnega glavarja pri zadnji seji veščakov. Dostaviti moram še, da ne bode treba vseh kulturnih del ob enem izpeljati, ampak da bode zadostovalo uže znižanje ene struge Ljubljanice namesto obeh, kar bode stroške jako zmanjšalo. Omeniti moram dalje , da so v računu načrta v skupni svoti navedeni tudi stroški za vravnanje posameznih vodotokov, kar prav za prav gre na stroške dotičnih deležnikov. Gospod Podhagskv poroča o tehničnem načrtu, katerega izdelati je bil on lansko leto prevzel. Premeriti je dal močvirje, kakor mu je bilo naročeno , na vse strani, zlasti profile in globokost Ljubljanice, Gruberjevega kanala in postranskih potokov. Preiskavanje je pokazalo, da se bode šota skoraj povsod dala popolnem izkopati, če se bo doseglo, da bo najviša voda 2 metra više stala, kakor zdaj. Pad Ljubljanice od Vrhnike do Ljubljane znaša na vseh 22 kilometrov 42 cm. in razlika med najvišo in najnižo vodo pri ljubljanskem jezu 3 metre 50 cm., pri Udmatu 2 metra, pri Fužinah 1 meter 40 cm. Po načrtu bi se morala voda znižati v Ljubljanici za blizo 2 metra. Naloga celega projekta je tudi na močvirji ne glede na velike vode in povodnji umno gospodariti. Prvo vprašanje je tedaj bilo, kakošen profil da morata imeti Ljubljanica in Gruberjev kanal, da odvodita velike vode, in sicer tako, da bi odslej stale 2 metra niže. Preiskave so pokazale, da odteka po Ljubljanici in Gruberjevem kanalu 12.000 kubičnih čevljev (368 kubičnih metrov) ob času povodnji. Najožja je Ljubljanica pri Hradec-kijevem mostu; z ozirom na hiše na obeh stranćh pa se tu dno Ljubljanice ne bo smelo več znižati kot 1% 186 metra. Potem bi blizu polovica vse vode tekla po Ljubljanici , polovica pa skozi Gruberjev kanal, ki se bo moral primerno globočje izkopati. Da pa tedaj , kedar je Ljubljanica nizka, zmirom dovolj vode teče po njeni strugi in se ne odteka vsa po Gruberjevem kanalu, treba je pri začetku kanala zatvornice. Pri Karlovškem mo3tu moral se bo odstraniti srednji steber in dno kanala za 3 metre globočje narediti. Stroški so preračunjeni: I. Za reguliranje Ljubljanice, in sicer: za prekopanje itd. • 627.000 gold. za zidovje .... 12.000 „ za tlak.....58.600 „ za frančiškanski most 4.570 „ za planiranje . . . 830 ,, za zemljiščni odkup . 7.000 ,, za zatvornice . . . 14.000 „ Okupaj . 724.000 gold. II. Za reguliranje Gruberjevega kanala, in sicer: za prekopanje . . . 190.000 gold.* za zidovje .... 3.300 „ za tlak..... 54.000 „ za talonsko zidovje . 53.000 „ za planiranje . . . 700 „ za zemljiščni odkup . 7.000 „ za čuvajske hiše pri zatvornieah . . . 4.800 „ za veliko zatvornico pri Gruberjevem kanalu 60.600 „ za začasni leseni most 3.100 „ za Karlovski most . 35.500 „ Skupaj . 412.000 „ III. Za reguliranje postranskih potokov........... 568.000 „ Vse skupaj . 1,704.000 gold. Pa vse to se ne bode na enkrat izpeljalo, temuČ v teku več let; zlasti bi se po projektu vršilo delo v dveh dobah; v prvi bi se izkopal Gruberjev kanal in se le v drugi tudi struga Ljubljanice. Po znižanji Gruberjevega kanala bi velike vode za 165 metrov niže stale in bi s tem uže bilo znatno pomagano. Vsekako pa bi se morala struga Ljubljanice pod utokom Gruberjevega kanala do blizu Fužin izkopati, to je po njeni sredi izstreljati 6 metrov široka struga v dolgosti 1570 metrov. Stroški za ta dela bi znašala in sicer za Gruberjev kanal 412 000 gold., za strugo v Ljubljanici 292.000 gold. Pa k tem stroškom, kakor tudi k reguliranju Ljubljanice bi morali večji del donašati država in dežela, stroški za reguliranje postranskih potokov pa zadevajo v prvi vrsti dotične posestnike, vendar bi se tudi za Iščico , Borovniščico, Gradašico (Mali Graben) in za dve dolinski zatvori pri veliki Bošnji in Iški stroški morali vzeti v splošno konkurenco. Za reguliranje in iztrebljenje Iščice je 197.000 gold. proračunjenih, ki bi se pa na 10 ali 15 let razdelili, za Borovnišnico 32 300 gold. Močvirski odbor moral bi koj kupiti Bag garjev stroj za iztrebljenje potokov. Tudi izreče gosp. Podhagskv željo, da močvirski odbor, predno začne delati kaj, nastavi posebnega močvirskega inženirja. Potem si navzočni ogledujejo tehnični načrt, ki je res krasno izdelan, in se zahvalijo gospodu nadinženirju Podhagakemu za jako podučljivo predavanje. Stroški so sicer visoko preračunjeni, vendar so pa dosegljivi, ako se pomisli, da bodo, kakor je sam gosp. Podhagaki izrekel, padli za kakih 15 odstotkov, ko se bodo dela licitirala. Opomniti je tudi treba, da se dejo ne bode kar naenkrat izvršilo, ampak skozi več let. Ce bode država izdatno pomagala, bo kmalu močvirje rešeno nevarnosti povoaeoj , imeli bomo pomnožene pridelke, zemlja bode več ko desetkrat več vredna kakor sedaj in na njej se bode pričelo novo življenje.