Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, i.a inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Chequers Diplomatska geografija se je obogatila z novim krajevnim imenom. Zgodovina povojnih let je bila napisana večinoma po važnejših evropskih letoviščih. Chequers, prijeten gradič angleških predsednikov vlade, je zadnja etapa v tej dolgi vrsti in bo postala ena izmed najvažnešjih. The-odore Wolff je primerjal povojno dobo z dolgim filmom, ki so polagoma odvija pred osupnjeno Evropo. V filmu se menjajo osebe, spreminja se orkester govorov, spreminja se krajevna scenerija, toda ozadje, ozadje vseh dogodkov ostaja vedno teto: tragično nesoglasje med francoskim in nemškim narodom. Odkar je 1919 v versajski palači grof Brock-dorff-Rantzau v imenu nemške delegacije dvignil protest proti bremenom mirovne pogodbe in mu je zasiknil nazaj rajni Clemenceau. da je mir konec izgubljene vojne, mimo prvih stikov gospodarstvenikov, rajnega Rathenaua in še živega Lou-cheurja 1921 v \Viesbadnu, mimo dvoboja 1923 v Londonu med von Simsonom in Foincarejem, ki je izzvenel v vojaško okupacijo Porurja, mimo vseh sestankov v Locarnu, Thoirvju. ob rivijerah in senčnatih bregovih jezera, pa do pogovorov med gričevjem solnčnega Sussexa v Angliji, se je vsebina filma sicer izpreminjala, toda osnovni ton je ostal vedno isti: povsod najdemo pošast francosko nemških odnosov, ki preži iz zasede, vedno naletimo na iste oči, ki zrejo strahotno skozi temo evropske bodočnosti. Razgovori v Cherpiersu med angleškimi državniki spadajo v isti okvir, akoravno jim ni priso-itvoval noben francoski državnik. Kaj vse je bilo na dnevnem redu, ne vemo. razen kar nam odkrivajo skromna uradna jioročila in časnikarska domnevanja. Nemški ministri so prišli z dvojno zahtevo: da se olajšajo reparacijske dajatve in da se odstrani neenakost Nemčije v pogledu oborože-ranja. Oboje so podprli z argumenti, ki jemljejo svojo bridko resnobo iz dejanskega položaja Nemčije. Milijoni brezposelnikov na levici, milijoni nacionalistov na desnici; prvi, ki vpijejo po socialni revoluciji, drugi, ki si želijo političnega prevrata; prvi se krčijo pod težo gladovanja, skozi katera brede sodobna Nemčija. Nemčija ne sme pošiljati denarja v inozemstvo, dokler ga rabi, da najde kruha tvojim ljudem, ona ne more prenašati neenakopravnosti, ki žali ponos kulturnega naroda. V svoji absolutnosti izgledajo ti argumenti grozilno in prepričajoče obenem. V luči trancosko-aomških odnošajev se nam pa prikazujejo mnogo manj nujni. Ako bi se posrečilo odstraniti ne-zaupnost, ki navdaja oba naroda drugega proti drugemu. ako bi se dalo najti bazo za odkritosrčno sodelovanje, ako bi oba naroda pozabila na tragiko svoje zgodovine in v lojalnem obojestranskem trudu skušala graditi bodočnost nove Evrope, potem bi teža reparacij izginila in bi problem enakopravnosti v oboroževanju postal problem enakopravnosti v razoroževanju. Z drugimi besedami. če bi se Francija ne bala Nemčije in če hi Nemčija ne sovražila Francije, bi slednja kljub slabemu stanju gospodarstva zmogla reparacije, ki ne dosežejo več kakor 7 odstotkov vsega državnega proračuna, ter bi lahko prenesla prisilno razorožitev. Nasprotno bi Francija rajši pristala nn olajšave v reparacijskih dajatvah in bi z veseljem razorožila. Zato menimo, da je bilo pogre-šeno, ko se v Chequersu ni nahajal glavni interesent, namreč Francija, ker nobena actio obliqua, nobena diplomatična zvitost, tudi ne nobeno prigovarjanje od tretje strani, najsi bo v prijateljski ali v avtoritativni obliki, ne bo v ničemer izboljšalo nenormalnega stanja, v katerem se nahajala Francija in Nemčija. Kajti na vsako pritožbo, katero sta nemška ministra iznesla v Chequersu, bo nasprotna stranka z lahkoto odgovorila. Gospodarsko stanje je nevzdržljivo? kdo pa je to povzročil? Kdo je brezvestno razsipaval z denarjem vsa povojna leta do trenutka, ko je dr. Briining začel zapirati od toke, kamor je izginjal državni denar? Kako je mogoče govoriti o nepremagljivi gospodarski krizi v Nemčiji, ki je z državnim bankrotom kratkomalo izbrisala vse notranje dolgove, ki je samo v razdobju 1924—1928 zvišala svoj narodni kapital za (>0 milijard dinarjev, ki je v istih štirih letih sprejela iz inozemstva nad 30 milijard dinarjev kre-litov in odplačala 20 milijard vojnega dolga? Kako je mogoče govoriti o gospodarski krizi v državi, ki ponuja sovjetski Rusiji 13 milijard dinarjev nabavnih kreditov in ki obljublja Romuniji, da bo pokupila vse njene žitne zaloge s 30% nadplače nad cenami žitnega trga! Med enim in drugim so protislovja, katera nezaupno, ljubosumno oko takoj M)pazi. Nemčija ne more prenašati sramote, da ]p p>'isilno razorožena? Knko to? Ko je pa lani bila v stanu postaviti 120.000 bojno opremljenih mož armade -jeklenih čelad< in ko je letos_ brezhibno v par dneh postavila nn poljsko mejo 150 tisoč izurjenih bojevnikov istih »čelad< , ne da bi trpela železniška organizacija! Razorožitev je potemtakem relativen pojm in ves spor je besedičenje o teoretični vsebini pojmov. Razgovori v Chequersu so imeli svoj važen pomen. Poizkuse, ki jih dela Nemčija, da bi nevtralizirala obveznosti mirovne pogodbe, je treba iz nemškega stališča pohvaliti, toda kar se nam edi pogrešeno, je metoda. Pogrešeno potovanje dr. Schachta v Ameriko. Pogrešeno potovanje industrijcev v Moskvo, pogrešeno vihtenje boljše-viških zastav iu rožljanje z orožjem, pogrešeno moledovanje pri tretjih osebah za pomoč in posredovanje. Ko je ravna pot najkrajša in ko je na obeh straneh Rena toliko dobre volje, ki bi zadostovala, da premosti vse prepade. Zakaj Che-quers, da reši spor med obema sosedoma, ki sta oba vzrasLa v krščanski kulturi? Metode nemške politike V Rastjo pošiljajo svoje delavstvo — Doma ščitijo kapital in dražijo maso V Angliji pledirajo krizo Zasilna odredba v Nemčiji Chequers signal za hoj London, 8. jun. tg. Četudi so rezultati obiska nemških ministrov v Chequersu ugodni, vendar Chequers nikakor ne pomeni preokreta v zgodovini gospodarske in reparacijske politike. Šele Stinvsonov obisk, četudi ne ho oficielen, bo sprožil problem medzavezniških dolgov. Posebno Francozi so zadovoljni s tem, da sta jih Nemčija in Anglija žc od poeetka sproti obveščali o poteku sestanka. V Londonu se polagu važnost na to, da sc ni sklenil noben dogovor pravnega pomena, temveč dn so se tam tudi glede bodočega sodelovanja v gospodarskih vprašanjih zedinili samo za to, da ne skupno poskuša odpraviti kriza. Neverjetno, da bi Anglija, če bi Nemci dosegli moratorij, avtomatično in spontano prekinila plačevanje dolgov v Ameriki. V Londonu dvomijo celo o tem, ali bi Francija, ki bi bila po sklepu poslanske zbornice in po francosko-ameriškein dogovoru o vojnih dolgovih do tega upravičena, res storila tak korak. Skupno dogovorjeni komunike, preko katerega besedila niso bile dane nobene nadaljne izjave, naglaša, da je šlo pri sestanku za neprisiljene prijateljske razgovore o položaju Nemčije in drugih industrijskih držav, o potrebi olajšav za Nemčijo in mednarodnemu značaju svetovne krize ter njenega učinkovanja na Anglijo. Pri tem jc prišlo do soglasja o tem, da je poživljenje gospodarskih odnošajev in mednarodno sodelovanje odvisno ne samo od primernih odredb vsake posamezne države. temveč tudi od medsebojnega zaupanja. Skupni komunike izjavlja: V tem oziru se bosta obe vladi potrudili, pobijati sedanjo krizo v tesnem sodelovanju z drugimi udeleženimi državami. Pariz, 8. jun. tg. »Potit Parisien« izjavlja: V Chequersu so opustili možnost demarše pri Združenih državah glede revizije Voungovega načrta. Eeho de Pariš« izjavlja, da se je načelo vprašanje revizije Youngovega načrta in da bo Nemčija v najkrajšem času s podporo Anglije vložila predlog za revizijo Youngovega načrta. Po tem napadu pa bo nemška politika v bodoče postajala vedno drz-nejša in aktivnejša. Tako je postal Chequers prav za prav signal za hude bojazni v bodočnosti. Z ogorčenjem že vidijo konec Voungovega načrta in obsojajo škandalozno zunanjo politiko Francije. Newyork, 8. junija, tg. Najhujši nasprotnik revizije, senator Borah je izjavil, da je pripravljen, eventuelno upoštevati odpustitev odplačevanja dolgov, če bi evropske države dokazale svojo dobro voljo za razorožitev, ker je gospodarska depresija Evrope tudi v zelo ozki zvezi z bremeni oboroževanja. Nemški delavci gredo v Rusijo Munchen, junija. V količkaj poučenih nemških industrijskih krogih ni nobenega dvoma več, da mora sovjetska Rusija napeti vse sile, ako hoče obstati in zlasti ako hoče izvesti svoj petletni gospodarski načrt. Tudi o tem smo dovolj poučeni, da bi piatiletka fijasko že doživela, ko se ne bi vedno znova posrečilo sovjeloni vpreči v svoj voz izvežbanih ino-»emskih delavnih moči, kakor tudi visoko razvito inozemsko industrijo. Sovjeti untejo izrabljati težek položaj evropske industrije in jo aranžirati v Rusiji čeprav pod škandalozno slabimi pogoji. Tako sem prav te dni zvedel, da je neko večje podjetje v šleziji dobilo sovjetska naročila, ki pa jih bo moglo izvesti le na ta način, da ho svoje delavstvo mnogo nižje plačalo, kot pa je po dosedanji tarifi predvideno. Večina naših industrijcev je sedaj pri-lično ohladila in zmanjšala svoje navdušenje za sovjetska naročila. Kajti končno je le treba računati i nivojem nemškega delavca, katerega se ne more siliti k vsakemu delu in pod vsakim pogojem, kar je za enkrat mogoče le v Rusiji. Kljub temu pa je pri nas še vedno vse preveč ljudi, ki verujejo raznim agitatorjem in mislijo, da leži rešitev v komunizmu. Nič ne mislijo na to, da je takžen gospodarski sistem, kakor ga pozna komunizem, mogoče graditi le na najčistejši nesebičnosti. A vsi, ki slrenie za komunizmom, delajo lo le radi lega, da bi izboljšali in olajšali svoj dosedanji gospodarski položaj. Komunistično gospodarski sistem bi le tedaj mogel uspeti, ko bi se ljudje spremenili, zatrli v 6ebi sebičnost, se odločili za medsebojno spoštovanje in ljubezen ... toda medtem vidimo, da komunizem vseh teh elementov, ki so seveda krščanski, ne upošteva, ampak da krščanstvo na celi črti preganja ter oznanja vero v goli materializem in silo. Težek položaj, v kalerem se danes naš delavec nahaja, seveda marsikoga zapelje k misli, da bi sebi in svoji družini pomagal z delom v Rusiji. To varljivo upanje znajo spretno gojiti razni agitatorji, ki v najbolj rožnih barvah slikajo položaj delavstva v Rusiji. Sovjeti pa ne vabijo le ročnih delavcev, ampak tudi akademike. Posebno dobrodošli so jim Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo oblačno. Na jugu Avstrije večinoma jasno, na severu pa nevihte z živahnimi zapadnimi vetrovi. Temperatura sc ne bo dosti spremenila. wmmmmmmmmwmmmmwKammmmmmmtm kemiki, ki naj pomagajo na noge ruski kemični industriji, ki je za enkrat še v povojih. Pri tem pa nikakor ne gre za kako trajno delo, kajti vsem inozemskim kemikom in inženerjem doda ruska vlada tako zvane asistente, katere morajo inozemci kar moč hitro vpeljali v predmetne znanstvene procese. Kakor hitro torej inozemski kemiki poginejo odveč, takoj jih sovjeti odpuste, kar se navadno zgodi že po par letih. Sovjeti njihovo znanje enostavno izrabijo. Baš ti inženerji in kemiki, ki odhajajo neprestano v Rusijo, so vzrok, da Rusija s toliko naglico gradi in dopolnjuje svojo lastno industrijo, ki bo čez nekaj let že v stanu zadovoljiti lastne deželne potrebe in konkurirati celo z inozemsko industrijo. Kajti ruski delavec še daleko ne dela pod tako ugodnimi delovnimi pogoji, kakor nemški in sploh evropski in bo težko kdaj tudi dosegel takšen nivo, ker si v očigled čeke in njenih strahot ne more pomagati. Naša tehnična inteligenca indirektno pomaga, da ruski dumping narašča. Danes ga čutimo v premogovni in lesni industriji. Ze to ima za posledico povečano brezposelnost pri nas in drugod. Ruski dumping poslabšuje položaj evropskega delavca, kar je eden njegovih namenov. Kajti tako računa premeteno boljševizem: Čim večja brezposelnost, čini večji gospodarski kaos nad Evropo, tem prej jo bodo objeli plameni revolucije. Naša tehnična inteligenca, ki odhaja v sovjetsko Rusijo, da tam prevzema voditeljskn dela v industriji, škoduje sebi in svojim sonarodnjakom. Dr. W. Udarjen je mali človek - Izvzeta je industrija Zasilna odredba (Notverordnung), ki jo je podpisal predsednik Hindenburg 6. junija, se bo pričela izvrševati 1. julija. Namen ima, prikriti primanjkljaj v državnem proračunu. Po sedanjih računih znaša primankljaj 574 milijonov mark (circa 7 iu pol milijard dinarjev). Prejemki bodo predvidoma manjši za 495 milijonov mark, izdatki pa večji za 79 milijonov mark. Torej 574 milijonom hočejo Nemci krili na sledeči način. Najprej zmanjšati izdatke: Pri plačah in penzijah 101 milijon, v državnem skrbstvu 85 milijonov in v drugih resorih 120 milijonov. Tako bi se izdatki znižali za 30G milijonov. Plače uradništva bodo n. pr. znižane za 1 do 7 odstotkov, družinske doklade se bodo znatno skrčile, bolj se bo' hranilo zlasli pri socialnih in kulturnih zadevah. Zvišali pa liodo prejemke največ s povišanim davkom na sladkor (110 milijonov), na mineralna olja (75 milijonov) in z davkom na osebno dohodnino (83 milijonov). Skupaj z zmanjšanimi izdatki in zvišanimi prejemki bodo krili grozeči deficit v državnem proračunu. Poteza kanclerja Briininga, ki je izdelal načrt za zasilno odredbo pred svojim odhodom v London, razodeva mnogo poguma napram svojemu vo-lilstvu — a je istočasno ludi dobro premišljena, izrazito politična gesta napram zunanjemu svetu, služili naj bi imela nemški delegaciji za vizitko, ki jo je hotela oddati v Cheipiersu. Inozemstvo naj bi dobilo vtis, da je gospodarski položaj v Nemčiji uničujoč, ako mora vlada segali po tako radikalnih sredstvih. Številke zasilne odredbe nam govore: dva milijona nemških brezposelnih bo poslej dobivalo le še po 50 mark mesečne podpore, invalidom in vdovam bo treba zmanjšati njihove rente, uradništvu se znižajo plače itd. Nemčija torej ne more plačati še reparacij... Nemški diplomati so torej spretno izvedli svoj sunek v Chequersu. S kakim uspehom, dosedaj še ni znano. Vsekakor pa je vredno ugotovili, da je zasilna odredba silno nesocialna in bodo po njej prizadeti v prvi vrsti mali ljudje. Vzbudila bo gotovo mnogo nejevolje v širokih ljudskih plasteh (dražji sladkor!), čemur bi se dalo izogniti s pravičnejšo razdelitvijo bremen, ki bi proporeionelno odgovarjala gospodarski moči prizadetih. Tako pa vidimo, da pri težkih socialnih bremenih, ki jih vlada nalaga narodu, kapital ni čisto nič prizadet. Kapital sploh noče nositi nobenih socialnih obveznosti, ker se izgovarja, da mora organizirati industrijo. Gotovo. A tako se bodo dohodki kapitala še bolj zviševali in usoden prepad med kapitalom in delom se bo še bolj poglobil. Vlada ali nima volje ali ne poguma prisiliti velekapilal in industrijo, da v splošni gospodarski krizi nosi skupno z ljudstvom skupno breme in se pač zadovoljiti z nekoliko manjšimi dobički. Zato jc nevarnost, da bo usodni socialni razvoj v Nemčiji z novo zasilno odredbo dobil še večji in hitrejši razmah — na levo. Bela knjiga o fašističnih nasilstvih? Rim. 8. jun. tg. Italijanska vlada do danes ni dala nobenega oficijelnega odgovora na obe vatikanski noti od 29. maja in 3. junija. Vatikan je v obeh teh notah zaprosil predvsem za pojasnila o čl. 43 konkordata, ki sc tičejo Katoliške akcije in za zadoščenje za osebne žalitve papeža. Papež je imel včeraj več razgovorov s ka rd i na lom -d r ž« v n i m tajnikom Pacce-llijem in z nuncijem na italijanskem dvoru, potem pa z obema skupno. Iz zanesljivega vira se čuje. dti je Vatikan skhnil. pripraviti o tem konfliktu diplomatsko belo knjigo. Stališče italijanske vlade je intransigentno v točki, ila ne bo trpela vmešavanja papeža v katoliške organizacije. Vatikan ni mogel doseči od italijanske vlade, da bi izrekla svoje oficijelno obžalovanje radi dogodkov. Z italijanske strani ■•e trdi, da so bili izrazi, ki jih je rabil papež v konfliktu z. Italijo, mnogo ostrejši, kakor so biii n. pr. ob priliki incidentov v Španiji in v Mehiki. Med tem priptavlja Vutikan tretjo diplomat-ko noto. ki ho oddana danes ali jutri potem, k" uo italijanska vlad:< javila Vatikanu sklepe današnjega ministrskega sveta. Prezgodnja je torej vest, da so se že prekinili od-uošaji in pogajanja med Vatikanom in Italijo. Res je, da bi v Vatikanu niKakor ne bili več presenečeni, če bi 6e pogajanju razbila. Posledica bi bila prekinjenje diplomatskih odnošajev, to jc papežev nuncij bi bil odpoklican. Skupina v jugoslovanskih narodnih nošah, ki je priredila ples pred Nj. Vel. kraljico v Maksimiru. povodom polaganja temeljnega kamna »Zavoda zu zaščito dece« v Mcduličovi ulici v Zagrebu. Prelom med Litvo in Vatikanom Rim. 8. junija, ž. Izgon apostolskega nuncija v Litvi, monsignora Bartoionija je izzval v vseh kulturnih krogih veliko ogorčenje. Ta incident, ki je eilini v zgodovini, ni prišel nenadno. Med Litvo in Vatikanom od odnosi žc nekaj mesecev zelo napeti. Nova litvanska vlada Smetone noč« priznati konkordata. katerega jc Vatikan zaključi, preteklo leto z Litvo. Pogajanja o tem so se vodila polna dva meseca. Apostolski nuncij Bartoloni jc odpotoval v Rini. kjer se je dolgo zadržal. Pred (lvemi tedni pa je nenadoma odpotoval iz Rima litvanski poslanik v Vatikanu. To je bil predznak' prekinitve diplomatičnih odnosov. Pri tem je čudno to, da litvanska vlada ni pravočasno odpovedala statuta, temveč je apostolskega nuncija enostavno izgnala iz Kovna. Misli se, ila je litvanska vlada izvedla la udarec vsled tega. da prepreči eventualne demonstraciio katoliške javnosti v Litvi. Marfhor In Maribor? l'e dni se vrši v Ljubljani velesejem. V zadnjih letih se opaža, da zanimanje za velesejem v območju bivše mariborske oblast^ vsebolj usiha. Razlogi so precej očividni in otipljivi in ne kaže o njih razpravljati. Pač pa smo videli, da je nedavna vinska razstava v unionskih prostorih krasno uspela. Težki so udarci, ki so v zadnjih letih prišli nad Maribor in njegovo gospodarstvo v obliki neštetih likvidacij. Ali bo mariborsko gospodarstvo moglo vse to sploh preboleti? To vprašanje se je vsiljevalo samo po sebi. Sledili so številni konkur-zi, ki so se namnožili do usodnega števila. Edino, kar bi moglo mariborsko gospodarstvo še rešiti, je tujski promet in so merodajni krogi v intenzivnem delu za dvigom tujskega prometa. K vsemu temu pn bi moglo priti še to, da se vsako tretje ali četrto leto priredi v Mariboru posebna razstava, ki naj bi bila viden dokaz visoke stopnje, na kateri se nahaja naše obrtništvo in druge gospodarske panoge. Vinska razstava bi se mogla vršiti vsako leto. Vse to bi ne pomenilo niti zdnleka kakšne konkurence. Dejstvo je namreč: ljubljanski velesejem ne more iz naravnih razlogov zajeti vsega našega gospodarstva. Samo več pobudnesti bi bilo '.reba in — korajže. Ne spati in potem janirati! □ Na obletnic« škofovskega imenovanja vla-dike dr. Knrlina za nadpaslirja lavantiiKke škofije se je vršila včeraj dopoldne v tukajšnji stolnici pontilikalna sveta maša, ki jo je ob asistenci daroval pomožni škof dr. Tomažič in ki »e j^ zaključila 9 svečano zahvalnico. O Krčevinsko katoliško izobraževalno društvo ima danes ob 16 svoj redni sestanek. Društvenikil □ Klopi in uasiule v mestnem parku poškodujejo razni vandali. Občinstvo se naproša, da javi vsako poškodbo takoj čuvaju mestnega parka oziroma straž.uiku ali pa mestnemu nadvrtnarju Bo-rovki v Koroščevi ulici 26 in tajniku Olepševalnega društva g. Kolarju na mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski 8. □ Kistno slavijo mariborskega topniškega polka se je v vojašnici vojvode Putnika na svečan način obhajalo dne 5. junija kot spomin na oni svečani trenutek, ko so čele 32. topniškega polka zmagovito prestopile tla Gosposvetskega pol:a. Slavlja so se udeležili predstavniki posameznih oblastev in uradov. Obrede je opravil za katoliško vero izpoved garnizijski svečenik Zavadlal, za pravoslavno pa prota Trbojevič. Slavnostni govor je imel polkovni poveljnik polkovnik Radovanovič, ki je svoja ognjevita izvajanja zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander. Gromko je odjeknil »Živio« iz grl topničarjev. Po dclileju je bila na vrtu pred častniškim paviljonom zakuska, h kateri je domačin polkovnik Radovanovič povabil številne odlične goste. Q Grobovi. V splošni bolnišnici je umrla Magdalena Turnšek ,vdova po uradniku, stara 67 let. Pogreb danes ob pol 15 na limbuško pokopališče. — Umrl je posestnik Ferdinand Ifauptmann iz Rošpoha, star 52 let. Pogreb danes ob pol 16 na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je izdihnil Franc Neubauer, vojnotehniški uradiik, star 28 let. Pogreb jutri ob 17 iz stare mrtvašnice v Strossmajerjevi ulici na kamniško pokopališče. Blagim rajnkim trajen spomin, sorodnikom naše globoko sožaije! □ Crešnje... V sezoni. Štiri vozove so včeraj pripeljali na trg. Cene so že šle precej navzdol. Kilogram 8—12 Din, liter 4—5 Din. Pa še cenejc bo. O Otvoritev dečje počitniške kolonije na Pohorju bo dne 15. t. m. Med drugim je sprejetih v Počitniški dom kraljice Marije več revnih otrok iz Korotana, 26 iz Trsta in 10 iz Vestfalije. □ Mariborska bolnišnica se b« povečala. Že dolgo sem se čuti v Mnriboru potreba po gradnji opazovalnice zn umobolne. Veliko se je o tem pisalo in nešteto komisijskih konferenc in sestankov se je v tej zadevi že vršilo. Končno se je vendarle našel izhod in je tukajšnja splošna bolnišnica, zastopana po upravniku dr. Vrečku in ekonomu Josipu Stegnarju, kupila od Ivana in Marije Sirak hišo na PobreAki 17 in druge objekte nu omenjenih parcelah za 480.000 Din. Na omenjeni hiši se bodo Izvršile potrebne adaptacije in preuredile v bolniške svrhe. (_) Likvidacija. Te dni se je izvršila likvidacija tukajšnje podružnice Radio-Ljubljana; kakor do-znamo se bo na novo cenovala zadruga Radio-Ma-ribor. O Cene v restavraciji na Mariborskem otoku. K tozadevni notici nnm sporočajo, da obstoja med mestno občino in restavraterjem Mnjdičem tozadevna pogodbtt glede cen. Restavrater Majdič nam je predložil tozadevni cenik, ki je v skladu z določili te pogodbe. Pač pa je g. Majdič izjavil, da ne more jamčiti glede zarnfiunanih cen od strani njegovih nastavljencev in da naj se vse morebitne neskladnosti takoj javijo lastniku. Ceniki so razobešeni nn več mestih. G Težak položaj ielezniškilt delavcev. Prejeli smo od strani poslovodij delavnice državnih železnic s prošnjo za objavo sledeče pojasnilo z ozirom na notico, objavljeno te dni pod gornjim naslovom: »Ni res, da so se premije ukinile, pač pa jc res, da se izplačujejo po delavskem pravilniku. Nadalje tudi ni res, da odvisi od naklonjenosti delovodij do 50% doklade na plačo, res pa je, da je to odvisno od člena 42 novega pravilnika, ki ga je izdala ge-nernlnn direkcija jug. drž. žel. v Belgradu in po katerem je komisija od generalne direkcije izvršila prevedbo delavstva brez vsakega sodelovanja delovodij.« — K tej izjavi bi samo pripomnili, da je dejstvo pač to, da so se premije znižale 30% redne delavske mezde in da so s tem delavci težko prizadeti. To tem bolj, ker je draginja iz dneva v dan vse večja. Krivde glede prnvilnikovib novih določil pn nismo niti nnjmanj zvnlili na delovodje, knr je mogel vsakdo iz vsebine omenjene notice takoj razbrati. S tem smatramo zadevo za pojasnjeno. Q NeTarni rloniilri mariborskih trafik obsojeni. Najprej so vlomili v trafiko Katarine Denzel ler odnesli raznega blaga v vrednosti 1585 Din. Potem so se oglasili v trafiki Mnrije Polnnec ter pokradli blaga za 1100 Din. Končno so vlomili v Straussovo trafiko v Marjiini ulici, kjer pa so imeli smolo. Znali so se skrivati; navzlic temu so kmalu prišli v roke pravice. Pred senatom trojice so bili obsojeni in sicer: Franc Pešl na poklrugo leto ro-bije in triletno izgubo častnih pravic; Bogomir M., krojač, na eno leto robije in triletno izgubo častnih prnvic; 40 letni tlnkar pa radi prikrivanja in po-tuhe na mesec dni strogega zapora in 120 Din globe. □ Nezgoda 6 letnega lantka. Albert Plakolm, kočijažev sinček iz Slivnice, je prišel po nesrečnem Z a e h er li n mrčesni prašek v originalnih steklenicah tn škat-Ijicah iinICi -ves mrčes. Dobiva se povsod '£aeherliat, Ljubljani Beethavnjva ulici »ter. lii Celje naključju pod voz. Slrlo mu je desno nogo v pod-kolenu. Razen tega je zadobil poškodbe po celem telesu. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. O Čc se 7 letni deček gre akrobata. V akrobatskih veščinah se je preizkuševal na mostu pri Dobrenju 7 letni viničarjev sinček Viktor Žižek. Pa ni bil menda precej siguren v teh veščinah. Padel je z mosta v potok in si prebil lobanjo. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Starši! Pazite na otrokel □ Katoliška omladina ima danei popoldne pri Janžekoviču v Peklu svojo letno prireditev. Od glavnega kolodvora do opekarne vozi od 14 naprej avtobus. Prijatelji mladine! O Mariborska industrija se razvija. Tovarna svilenih izdelkov v Mlinski ulici bo svoj obrat znatno povečala. Sedanjim objektom se bodo dogradili še drugi novi objekti in sicer predvsem barvarne, sušilnice in apreturni lokah. Izpopolnitev navedene tvornice se bo izvršila že tekom poletja. □ Železniški staroupokojenci in miloičinarji imajo danea ob 10 v dvorani kina Apolo važen sestanek. O Na novo izdane obrtne pravice. V poslednjem času je izdala obrtna oblast obrtno pravico sledečim tvrdkam: Oton Črepinko, trg. z mešanim blagom, Meljska 28; L. Polajžer, avtoizvošček, Meljska 43; K. Farič, brivec, Slomškov trg 5; F. Seiler, trg. z urami, srebrnino in zlatnino, Gosposka 19; A. Beljan, pečenje kostanjev; Š. Krošl, žaganje drv, Krekova 4; F. Flere, trg. z mlečnimi in sadnimi izdelki, Gosposka 37; F. Boršič mesar in prekajeva-lec, Aleksandrova 53; E. Woli, trg. e papirjem, Gosposka 10; M. Janeš, trg. z manulakturnim blagom, Kralja Petra trg 9; R. Lotz, trg. s tehničnimi predmeti in poljedelskimi stroji, Jurčičeva 5; F. Seiler, juvlir, Gosposka 19 in Oton Pelegeg, Glavni trg. □ Na Rapidovo igrišče! Danes ob pol 9 se prične na Rapidovem igrišču lahkoatletski meeting, ki ga priredi SK Rapid, Pomerijo se v lahkoatlet-skih veščinah lahkoatleti vseh mariborskih športnih klubov. □ Neizpremenjeso stanje je bilo kolikortohko glede cen na včerajšnjem sobotnem trgu. Zelenjadni trg: karfijola 6—16; čebula 5—6; sveže zelje 4—5; glavnata salata 1—2; špinača 1. Vzdolž Koroške ceste 62 vreč krompirčka na iesterih vozovih po 1 —1.50. Razen tega še sedem voz čebule po 5 do 6 kg, ter za 42 vreč drugih deželnih pridelkov. Pe-rutninarskega drobiža vse več: piičančkov kar 632, kokošk 118, račk in gosk 40 (po 30—50). Gre pa nekaterim Mariborčanom tudi kozličevina precej v slast. Tudi za te je bilo poskrbljeno: 19 kozličkov po 50—95. Na Vojašniškem trgu se je poznalo, da je slaninarska sezona v zatoru. Jedva devet voz z 12 zaklanimi svinjami. O Moški zbor »Maribor« ima jutri ob 20 pevsko vajo. Vsi! □ Smrt 5 letnega dečka radi avtomobilskega izpuha. Pri Mrovletovih so prejeli kurivo, katerega so dostavili z tovornim avtom na dom. Mrovletov 5 letni sinček je šel za avto in šel z ustrai v cev, ki je namenjena za izpuh, skušajoč na tak način »telefonirati«. Toda v tem trenutku je šofer pogr>al avto in v dečkova usta je puhnil plamen ter ga ožgal, tako da je deček umrl na posledicah težkih poškodb. □ Nova trgovina živil Lesjak, Gosposka 11, nudi svežo in praženo kavo, čaj, kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk. O Pečenje brez masti, peka brez nadzorstva. Gdč. Erika Perg iz Dunaja-Karlsruhe, ki je predavala z velikimi uspehi v Ljubljani in Zagrebu, pride tudi v Maribor in bode predavala o praktičnem pečenju in peki dne 8. in 9. junija ob 17 dne 10. junija pa ob 20 v obednici dekliike meščanske šole, vhod Razlagova ulica 14. Vstop popolnoma prost, po predavanju pa se bodo razdeljevala med predavanjem pripravljena jedila brezplačno za obiskovalce tečaja. Ker se bodo vršila predavanja gdč. E. Perg samo ob zgoraj navedenih dneh prosi imenovana p. n, gospodinje za polnoMcvilno udeležbo. O Vse posle lahko opravite tudi v naši podružnici na Aleksandrovi cesti. Tamkaj se lahko oddajo ludi vesti namenjene za u-cdni«ki del na-šeja lista Zlasti se tiče to vseh tist h, ki stanujejo v Mc"'i in v graškem predmestju. »Movo meslo Novi garnizijski komandant novomeške garni-zije podpolkovnik g. Vaclav Dic. je prispel v lu-kajšnjo garnizijo dne 2. junija. Novega g. komandantu nnjprisrčneje pozdravljamo in mu želimo v tinši dolenjski metropoli vse zadovoljstvo. Farna procesija presv. Rešnjega Telesa se je izvršila ob najlepšem vremenu, obilni udeležbi in v najlepšem redu. V procesiji so bili znstopnni vsi tuk. uradi, šole, gimnazija, društva In korporn-ctje. Procesijo je zelo poživilo vojaštvo novomeške gamizije, ki je ob zvokih tukajšnjega »Godhenega društva- strumno kornknto. Vojaštvo je tudi ob bnlilnhinu. katerega so nosili tudi letos Člnni Knt. društva rok. pomočnikov, imelo častno stražo Nnj-»vetejšemu, katerega je nosil presvetli g. proSt Karel Čer in. Po 15 letih smo zopet slišali častne salve, ki jih je oddalo vojaštvo pri vseh štirih evangelijih. Za mlajšo generncijo, ki se ne spo-minjn nekdanje meščanske garde, je bilo to nekaj povsem novega. Cerkveni vestnih Tridnevne duhovne vaje zn akademičnrke bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Začetek v nedeljo 14. junija ob 6 popoldne. Udeleženke imajo vso oskrbo v samostanu proti mnli odškodnini. Prijave prosimo čimprej na predstojništvo uršulinskegn samostana v Ljubljani. Vabimo k obilni udeležbi vse, ki so željne versko poglobitve. V uršiilinski cerkvi se prične v petek 12. junija os mina presv. Srca Jezusovega. Vsnk dnn bo oh 6 sv. mnšn z blagoslovom in zvečer ob pol 8 govor in litanije. II. Vitanja kongregaeija pri W. uršulinkah r I.jubljnni ima dnnes popoldne ob 2 shod. Pridite vse. — Voditelj. Iz društvenega fivlienitr Francoski institut opozarja, da bo v četrtek II. I. m. predaval g. R. NVarnier, in sicer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja: Gobinenu, njegovo življenje iti pomen. Znčetek ob 21. Vnbinio. Nar. žel. glasbeno društvo -»Sloga' ima svoj VII. redni letni občni zltor v ponedeljek 8. junija ob 6 zvečer v Ljubljanskem dvoru. Udeležba za vse člane obvez.ua. Poizvedovanja Na»la ne je večja vsota denar a. Dobi se: Poljanska cesla 23, dvorišče, od pol 12 do |vol 1. 0 Na osebno delo (kuluk) nu občinskih cestah v Celju je pozvanih v mestu 45 oseb za 9. tu 10. t. m. 0 Hišni vodomeri. Mestna občina celjska oddaja montaže 425 komadov hišnih vodomerov in sprejema ponudbe do 12. t. m. Natančnejše podatke si eventl. reflektanti lahko ogledajo na uradni deski mestnega uačeistva. 0 Pogumna ženska je 55 letna posestnica Marija Cvikel iz Mozirju. V četrtek je nastal nu njenem posestvu silen požar, ki je hitro upepetil hišo, hlev in svinjak. Vkljub veliki nevarnosti je žena še rešila živino iz gorečega hleva. Medtem ko je reševala svinje, se je zrušila streha svinjaka, tnko da je komaj še ušla tui prosto. Nato je rešila še otroke iz. goreče hiše. Za dobila pa je pri reševanju smrtno nevarne opekline, zaradi česar so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. 0 Šport. Danes ob pol 11 dopoldne se vrši na igrišču Atletiko v prvenstveni nogometna tekma med SK Trbovlje in SK Atletik. _ Prvenstveni tenis turnir nietl SK Celjem in SK Rapidotn bo danes ob 9 dopoldne v mestnem parku ua prostoru SK Coljc. •O". Okoliška občina razglaša, da se dobijo hišne tablice suno še do 15. t. m. na občinskem uradu, kjer jih naj hišni posestniki dvignejo. Hišni posestniki, ki jili do takrat ne bi dvignili, se opozarjajo, da se Ivodo po tem terminu tablice pritrdile od občine na njihove stroške. 0 Uinrla .jc v javni bolnišnici 57 letna Kvartič Julijami iz Velenja. 0 Izlet na Brezje-Bled iz. celjske kotline je zagotovljen, ker se je prijavilo zadostno število udeležencev, kdor bi se hotel še. prijavili, naj to stori tlo H. junija. Odlični iz Celja je v sol>oto, l"i. t. tu., ob pol 2, povrutek v Celje v nedeljo okrog polnoči. 0 Ponovno opozarjamo ua izlet Družabnega klubu nu goro Oljko v nedeljo, 14. t. m. Odhod iz Celju ob 8 zjutraj s savinjskim vlakom. Vabljeni so vsi člani in prijatelji kluba. 0 Nočno lekarniško službo imii tu teden do sobote. 15. t. m., zjutruj lekarna »Pri Mariji |h>iuuguj« nu Glavnem trgu. 0 Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju lina v torek, 25. junija, ob pol 8 zvečer svoj redni občni z.l>or v gostilniških prostorih Narodnega dontu v Celju. Zadružniki morajo javiti svoje samostojne predloge v smislu pru-v il 8 odinisko šola in trimesečni gos|>o-dinjski tečaj. Sprejemajo sc deklice, ki so ilo-I vršile obvezne šole in ki se žele praktično in teoretično izobraziti v gospodinjstvu. Natančnejša pojasnila daje vodstvo samo. V zavodu lahko stuniijejo tudi deklice, ki obiskujejo zuu. šole gimnazijo ali mešč. šole. Sv. Jurij ob f. zel. Kolesarska nesreča. Ni še dolgo, ko je kolesar zavoz.il v taksi in si napravil veliko škodo nu kolesu in še poškodoval snmegn sebe. Sedaj pa že zopet nn praznik presv. R. Telesa nova kolesarska nesreča, ki pa se je zgodila kakor po navadi, radi neprevidnosti kolesarja samega. B. je v svoji dirki skozi trg zavozil v skupino starih žen in v tem ha-rambolu podrl s kolesom neko ženico nn tla in jo prav občutno poškodoval. Tudi sam se je /.našel na zemlji in se pri padcu poškodoval levo roko tnko, da si je moral iskati pomoči pri tukajšnjem i zdravniku. Sploh se opnžn v nnšem trgu, da so po-stali neknteri kolesnrji preveč predrzni. Dirknjo navzlic prepovedi kar po Iroloarju v spodnjem Irgu, ki ie napravljen samo za pešce, nikakor pa I ne z.a kolesarje. TVORNICA CIKORUC Okusna in zdrava je H0LINSKA KAVA sejmov in pa zaradi prometa. Prava sreča je, da se na tako ozkem prostoru kakor je ovinek pri Zottlovi hiši in okr. načelstvom, kjer je cesta zaradi potoka zelo zožena, ni dosedaj pripetila nobena nesreča. Prvoobhajancev, ki so sprejeli prvo sv. ob haiilo preteklo sredo, je bilo na deški in tepanjsk' šoli 64. Mimogrede... Tone, ali si že opazil, da jt v trgu zavladal mir?« >To je vsekakor lepo, Janez Toda mislim, da bi se tudi ti pomiril, če bi toliko krat dobil — dolg nos.« Murska Sobota Veliko zanimanje za grofovsko knjižnico. Pred nedavnim sino poročali, da je knjigarnar llalm Izidor kupil knjižnico grofa Szaparyja. Knjige je začel razprodajati. /a nje vlada veliko zanimanje. Dosedaj so se oglasili kupci iz: Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Budimpešte, Dunaja, Tropava, Graza, Szombathelya itd. V knjižnici je več znamenitih knjig, ki bodo v ponos vsaki veliki knjižnici. Društvo za narodno zdravje je imelo sejo, na kateri se je razpravljalo o načinu, kako prodreti z organizacijo med narod, /a podnačelnika društva je bil izvoljen g. Fr. Kolenc, urednik Novin. Zmaga »Mure«. V četrtek, dne 4 t. m. se je tukajšnji športni klub pomeril z Železničarjem i/ Maribora. Mura je zmagala v razmerju 3:1. Rogaška slatina Desetletnico neumornega in zaslužnega dela v Slatinskem zdravilišču zaključi 11. t. m. njegov ravnatelj dr. Fran Sler. Bodi mu dano dovesti zdravilišče do čim višjega razmaha in blagostanja. Nebroj čestitk in srčnih voščil od gostov in domačinov! Petnajsti junij započne glavno sezono, število gostov raste. V ponedeljek S. t. m. pričakujemo lavantinskega vladiko prevzv. gosp. dr. Andreja Karlina. Pomladek Rdečega križa priredi v soboto 13. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 14. t. m. ob pol 4 popoldne gledališko predstavo. To je: »Zgodba Male Rože. Dejanje se vrši v deželi in mladostni dobi svete Male Terezije od I. 1877 do I. 1888. Knjižnica je gostom svak dan ob vsaki ur na razpolago. »Lepa knjiga« je naslov izložbenemu oknu na prometnem kraju, kamor se od tedna do tedna vlagajo nekatere pomembnejše književne novosti iz našega in inozemskega kulturnega sveta. Spori Konjice Procesija na praznik Sv. Rešnjega Telesa je dala našemu trgu res veličastno lice. V največjem številu se je udeležila procesije mladina. Zastopano je bilo tudi okr. načelstvo z vladnim svetnikom g. Dragotinom Trstenjakom na čelu in žandarine-rija. Dolga je bila vrsta fantov-kongreganistov s kongrcgacijskim praporom in ravno tako Marijinih družbciiic. Proccsija, ki jo je vodil mil. g. arlii-diakon Tovornik ob asistenci gg. šk. svetnika Karla Kumra in p. Leopolda Grbavca, je potekla v najlepšem redu. Tržani so hiše, mimo katerih se te procesija pomikala, prav lepo okrasili. Pokazalo pa se je pri tej priliki, da bi trška občina trgu I storila veliko uslugo s tem. da bi dala potoček, ki teče po sredi trga, pokriti ali pa kam drugam izpeljati. To bi bilo potrebno tudi zaradi t azilih V odprti igri naj se Primorje spopade danes z držav nin" prvakom Concordijol Danes gre za vse: Ljubljanski klubi morajo z zadnjih mest prvenstvene tabele. Če zaostanejo. so za nadaljnjo borbo izgubljeni. Tega se Primorje dobro zaveda. \c pa tudi, da je zadnja predvčerajšnji! tekma Con-cordije z Gradjnnskiin potckln na nizkem nivoju in da zato ne bo prav nolieii čudež, če ostanejo domačini nn svojih tleh zmagoviti. V to je potrebno sndelovunjc občinstvu. Ljubljana ima dokaj vnetega športnega občinstva, ki se zaveda, kaj pomeni, če Concordija zapusti Ljubljano poražena. Concordija je državni prvak in kot tnk reprezentant najboljšega nogometa v državi. Jutri naj Ljubljana prvič v odprti prvenstveni borbi dokaže, du ne zaostaja za ostalimi mesti v državi, če se le hoče boriti s tako vnemo in doslednostjo, kakor moštva iz Splitn. Zagreba in Belgrada. Tega trdovratnega elitna doslej ni bilo meti nami. Primorje pa je opetovano pokazalo, tla ga ceni in da se ga zna poslužitl. Znto ho današnja tekma nn igrišču Primer ju, Itthko brez pretiravanja rečetno, dogodek, kakoršnim ljubljanski športnik ne prisostvuje vsnk dan. Tekma se odigra ob vsakem vremenu oi» 17.50 na igrišču ASK Primorje. Predtckiuu on 15.45 Jadran : Grafika. • Danes v nedeljo gostuje v Novem mestu in sc pomeri z domačim moštvom SK Ilirija rez. iz. Ljubljane. Moštvo SK Ilirije goji lep iu koristen nogomet, kar priča rezultat nedeljske tekme z SK Grudjanski. Moštvo domačr-gi klubu SK Lian jc v formi, zato bo tekma nad vse zanimiva. ASK Primorje (nogom. sekcija). Pri današnji tekmi vršijo službo gg.: Vrhovni reditelj g. Zupane, biljeterji: Buttčič, Glinšek. Reditelji: Cek, Fuchs, Čuk, Zaje. Junles. Strnitd, Podboršek, Končan, Bnrič. Calcari. Blagajna: I lasi, Rovan, Gostišu, Vrliovnik. Sancin. Mo-dest, Vončlna Miro. Vsi imenovani morajo biti najkasneje ob 15 na našem igrišču. SK Grafika. Danes ob 14.45 naj bodo nn-slednji igralci pri glavnem vhodu na igrišču SK Primorja: Zupančič, Kobal. Novak-Bežan, šorn, J it va n (Žngar)-Trobcvše.k. Srebotnjuk, Kmetic, Potrato. Stupica II in stromajer. Gospodar naj bo ob pol II v društvenih prostorih. N si navedeni naj prinesejo opremo seboi. Vsi iu ločno! — Načelnih- Nc imejte nikakega strahu, kadar imate veliko perila oprati. Tudi največjo množino perila operete brez truda z „ALBUS terpenlinovim milom Napravi perilo snežnobelo in mu daje svež prijeten vonj Vel esejem zaključen Blizu 100.000 obiskovalcev Ljubljana, 8. junija. Danes je bil zadnji dan veiesejma in na sejmišču je bilo prav živahno. Kupčije so se vršile tudi danes, zlasti pri onih razstavljalcih, kateri med sejmom niso imeli časa za perfektuiranje kupčij. V ogromni večini so razstavljale! zadovoljni in kljub gospodarski krizi so bili zaključki znatni, kajti vsak podjetnik stremi za znižanjem svojih produkcijskih stroškov in racionalizira svoje obrate. Prav letos je bila strojna industrija na velesejmu dobro zastopana in delala dobre posle. V primeri z lanskim letom je bil obisk veiesejma večji. Letos pa je nekoliko nagajalo vreme, posebno zadnjo nedeljo in tako nismo mogli izkazati lanskih visokih številk. V ostalem podajamo par statističnih podatkov o uspehu letošnjega veiesejma: Na velesejmu je razstavilo skupno 816 (lani 788) razstavljalcev, od teh domačih 517 (631) in sicer: Dravska 392, Sav6ka 89, Primorska 8, Drin-ska 2, Zetska 1, Dunavska 11, Vardarska 4, Belgrad, Zemun. Pančevo 10. Inozemstvo je pokazalo tudi letos za ljub- ljanski velesejem izredno veliko zanimanje. Razstavilo je 299 tvrdk (1930 325): USA 19, Čile 1, Anglija 9, Avstrija 81, Belgija 4, CSR 21, Danska 1, Francija 9, Holandska 3, Italija 5, Madjarska 11, Nemčija 121, Poljska 1, Sirija in Libanon 1, Švedska 8, Švica 4. — Razstavljenega blaga je bilo 215 vagonov. Razstavljalci so napravili pomembnejše zaključke, porazvrščeni po strokah, s sledečimi banovinami: Strojna industrija: Dravska, Savska, Dunavska, Moravska, Vardarska. — Kovinska industrija: Dravska. Savska, Drinska, Dunavska. — Elektrotehnika, fotografija: Dravska, Drinska, Savska, Primorska. — Avtomobili, motorji, kolesa, vozovi: Dravska, Savska, Drinska, Primorska. — Poljedelski stroji: Cela država. — Mlinske garniture: Primorska, Drinska, Savska. — Motorji in briz-galne: Dravska, Savska, Dunavska, Drinska, Belgrad. — Lesna industrija, pohištvo: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, Belgrad, Zemun, Pančevo. — Usnje in konfekcija, kožuhovina: Dravska, Savska, Drinska, Vrbaska, Primorska, Zemun. — Tekstilna industrija in konfekcija: Cela država. — Pisarniške potrebščine, papir, grafika: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, Zetska, Var- darska, Belgrad. — Glasba: Dravska, Savska, Dunavska, Vrbaska, Belgrad, Primorska, Zetska. — Stavbena industrija: Cela država. — Industrija živil: Cela država. — Kemični izdelki, kosmetika: Cela država. — Razno: Cela država. Obiskovalcev je bilo okrog 104.000. Od leh je dopotovalo na podlagi sejmske legitimacije iz oddaljenejših krajev države, oziroma iz inozemstva, torej kupcev, 14.000 oseb in sicer: Dravska banovina 28.4%, Savska 17.5%, Vrbaska 3.5%, Primor. ska 4.5%, Drinska 3.7®;, Zetska 0.5%, Dunavska 12.7%, Moravska 8.4%, Vardarska 1%, Belgrad, Zemun, Pančevo 10%. — Skupaj 90.2%, inozem-cev 9.8%. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, CSR, Grčije, Italije, Nemčije, Francije in Madjarske, pa tudi iz Romunije, Združenih držav ameriških, Chile in Albanije. ie Od 29. avgusta do 9. septembra 1931 se bo vršila jesenska prireditev Ljubljanskega veiesejma, v katere okrilju bo prirejena tadi velika tujsko-prometaa razstava. XII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se ho vršil leta 1932 prvi teden meseca junija. Oddolžitev Juriju Fleišmamu -» ■ Ljubljana. 8. junija. V slovenski kulturni zgodovini je polno imen, ki smo jim dolžui mnogo hvaležnosti za njihovo delo. Polno je tihih pionirjev v preteklem stoletju, ki sicer niso prevračali gora, vendar pa je bilo njihovo delo prav veliko, zakaj pričeli so z delom povsem od kraja, ustvarjali in delali so takorekoS brez predhodnikov, brez zgledov v preteklosti, sami od sebe, iz svoje polne notranjosti so dajali svojemu narodu, kar mu je bilo potrebno. Med takimi pionirji bi skoraj že pozabili ime prvega sloven. skladatelja Jurija Flajšmana. Vse polno njegovih pesmi in harmonizacij poznamo, smatramo jih za povsem narodne, čeprav so v res-aici ponarodele. Usoda Flajšmanovega imena bi kmalu postala enaka usodi onih davnih narodnih 'imetnikov, katerih imen in življenja nihče ne poant, ki pa so ustvarjali našo narodno pesem, vso našo ljudsko umetnost in kulturo. Dr. Pavel Kozina je mož, ki je sedaj obudil tanimanje za Flajšmanovo ime ter s tem tudi dosegel, da smo se prvemu slovenskemu skladatelju sicer na skromen, toda dostojen način oddolžili. Pripravljalni odbor je s pomočjo Hubadove pevske župe postavil v Beričevem pri Sv. Jakobu ob Savi, rojstnem kraju Flajšmana, primeren spomenik. Spomenik stoji pred Flajšmanovo rojstno hišo številka 51, kjer. se še sedaj pravi po domače pri Flajšamnu, med tem ko se rodbina sedaj piše Rih-tar. Spomenik je okoli 2 in pol metra visok steber, spodaj vitek ter se na vrhu razširi v krono, v katero so vdelani pozlačeni okraski. Spomenik je '.ično delo po načrtih arh. Vurnika, izdelal pa ga je kamnoseški mojster Novak. Slavnostno odkritje tega spomenika, o čemer je poročal že včerajšnji »Slovenski list , se je vršilo včeraj popoldne. Čeprav je slavnost motilo deževno vreme, vendar je prihitelo mnogo okoličanov in zlasti mnogo Ljubljančanov k odkritju spomenika, lako da je prisostvovalo slavnosti okoli tisoč ljudi. Slovesnost se je pričela okoli 3 popoldne s sprejemom gostov ob pričetku vasi. Domači šolski otroci so pri sprejemu pod dvema visokima mlajema zapeli dve Flajšnianovi šolski pesmici, domači pevski zbor pa je pod vodstvom g .Zabavnika zapel Flajšmanovo »V gorenjsko oziram se skalnato stran . Skozi vas se je nato razvil sprevod k spomeniku. Pred spomenikom je pevski zbor Hubadove župe pod vodstvom g. Prelovca znova zapel »V gorenjsko oziram se,« nakar je predsednik pripravljalnega odbora g. Grad iz Beričeva pozdravil zbrano občinstvo, predvsem zastopnika prosvetne uprave načelnika odseka za osnovno šolstvo g. Andreja Rapeta, zastopnika okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico g. Otona Ketteja, ravnatelja g. Hubada. predsednika Hubadove pevske župe dr. .šviglja in druge zastopnike. Mala gdč. Francka Avscc je nato deklamirala Peruzzijevo pesem »Slava Flajšmanu«. Slavnostni govornik, pesnik g. Ivo Peruzzi je najprej prečital brzojavke kanonika g. Janka Bar-leta iz Zagreba, dr. Schwaba iz Celja, in g. Antona Gruma z Vrhnike. V svojem govoru je govornik z vzvišenimi besedami opisal Flajšmanovo zasluge in delo ter med drugim poudarjal: »Jurij Flajšman je sad in plod slovenske samoniklosti, ki se je z muko razvila iz poteptanega plamena narodne zavesti On je zvest sin svojemu gorenjskemu kraju, vnet klicar naše zamolčane radosti in veder ozna-njevalec boljšega življenja.^ Za slavnostnim govorom je pevski zbor IIu-badovfe župe pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapel Motorno kolo se razeehnilo »Himnus Flajšmanu , ki ga je priredil dr. Pavel Kozina po Flajšmannovem »Hiinnusu na Vodnika«. Dr. Švigelj jc zatem slavil Flajšmana kot moža in stvaritelja, ki je prvi začel orati ledino naše glasbene kulture. Prof. dr. Valentin Rožič pa se je v imenu koroških Slovencev pridružil če-iilcem manom Jurija Faljšmana. Koroški Slovonci nimajo svojega Flajšmana, Slovenec Košat pa je zapustil svoj narod in delal za nemško kulturo. Tem svetlejši je spomin na Flajšmana, ker je ta kljub vsemu pritisku ostal zvest svojemu narodu. Pred spomenik so nato položili vence g. Škulj za UJU, ljubljansko sekcijo, g. Sturm za »Ljubljano«, dalje pevsko društvo »Domžale« in domača mladina. Pevski zbor Hubadove žup« pa je nato zapel Flajšmanovo »Luna sije«. Ob zaključku slavnosti se je predsednik gospod Grad zahvalil vsem, ki so pripomogli k tej lepo slovesnosti, zlasti pa dr. Pavlu Kozini, nato pa je izroči! spomenik v varstvo občini in županu g. Klemenčiču. Nameravani koncert pevskih zborov na veseličnem prostoru je odpadel, ker je pričelo močno deževati. Katoliška društva na Primorskem razpuščena Razpust vseh katoliških društev v Primorju Vladni dekret o razpustu vseh društev katoliške akcije se je začel izvajati v Trstu v soboto 30. maja, Policija ga je prejela brzojavno iz Rima. Na več krajih so bila še tekom dne društva obveščena polom kveslure o razpustu in zaplembi imetja. Proti večeru se je vest raznesla po mestu in vzbudila živahno zanimanje. V očeh občinstva je katoliška akcija porastla in pridobila rešpekt. Slovenci ir Hrvatje niso imeli krožkov katoliške akcije, kei jim je bilo že prej iz narodno-političnih razloge onemogočeno kaj takega snovati. Med italijansko katoliško mladino vlada umljivo razburjenje. Proti Mohorjevi družbi. Iz Istre poročajo, da •je bil še en slučaj obsodbe proti poverjenikom hrvatske Mohorjeve družbe. Dne 27. marca je bil obsojen na 100 lir globe Petar Trdoslavič iz Golo-govice, ker je med člane razdelil običajni letni dar te književne družbe. Župnik v Trnovem. Govori se, da pride za župnika v Trnovo pri Bistrici Oskar Zebochin, bivši kanonik v Trstu. Slovenskega župnika vlada ne dopusti. Zavrnjena prošnja. V Gorici je dr. Pavlin po dokončanih študijah vložil prošnjo za vpis v album odvetnikov. Prošnja mu je bila zavrnjena. Nova inaša g. Bidovca. V soboto 30. maja je škof Fogar v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu posvetil tri novomašnike, med njimi Janeza Bidovca, brala pok. Ferdinanda, ki so ga fašisti ustrelili 6. septembra pri Bazovici. Novo mašo je imel g. Bidovec v nedeljo 31. maja ob 7 v isti cerkvi. Iz njegovih rok sta prejeli prvo sv. obhajilo njegovi dve sestri. Riharjev častitljivi -Novotnašnik bod' pozdravljen« so zapeli z latinskim besedilom. — Sv. maše se je udeležilo mnogo občinstva. Po končanem cerkvenem opravilu so se hoteli povabljeni gostje z novomajšnikom slikati pred cerkvenimi vrati. Z bližnje kvesture je prihitela četa agentov in prepovedala izvršiti fotografijo. Otroška preprostost. Zgodbica je sicer stara, a zelo značilna. Nekoč so v Italiji napravili šolsko slovesnost v proslavo učitelja Sottosantija, ki je bil v Vrhpolju pri Vipavi ustreljen. Didaktični ravnatelj je napravil otrokom patriotičen nagovor, kjer je hotel poveličati ubitega učitelja kot mučenika za domovino. Potem se je obrnil k otrokom: »No, ali veste, zakaj je bil učitelj Sottosanti ustreljen?« Oglasila se je mala hčerka nekega v Italiji biva-jočega Italijana: »Jaz vem. Ustrelili so ga zato, ker je otrokom pljuval v usta.« Tako je laški otrok osramotil fašistično hinavščino. Akademiki v službi kršč. ljubezni Ljubljana, 6. junija. Gornja slika jasno kaže, kaj se vse lahko dogodi na eni glavnih cest. Na Črnučah pri Ljubljani se je v soboto 6. junija zaradi krasne glavne ceste, ki slovi ravno v tem kraju po občutno globokih jamah, prelomilo skoraj popolnoma novo motorno kolo na dvoje. Da si morejo čitatelji le približno predstavljati stanje ceste, naj povemo, da ima to motorno kolo za seboj šele 11.000 km, vozač pa je vozil skozi Črnuče z »velikansko^ brzino 15 km na uro. Sreča, ker se je motociklisl le malo opraskal; kaj bi pa lahko bilo, čc bi vozil namesto 15 km kakih 50—00 lun na uro, si pa sami lahko mislimo. Zahtevamo, da se cestišče primerno uredi, se prej pa naj si ga temeljilo ogledajo merodajni faktorji in naj se peljejo čez črnuški del eeste s konjsko vprego — da se jim ne bo zgodila prehuda nesreča. Ljubljana. 7. junija. Snoči se je v dvorani Akademskega doma vršil občni zbor Vincencijevc konlcrencc za akademike pod vodstvom predsednika Ludvika l) u h a. Iz jedrnatega poročila o delovanju akademske konference posnemamo sledeče podrobnosti naši javnosti v vzpodbudo in vzgled: Naša Vincencijeva konfercnca jc stara šele leto dni. Ustanovili smo jo 2. aprila 1930 v »Zarji« v Akademskem domu na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Naše delo, dasi negovano v majhnem krogu tovarišev, je bilo plodno in se blagodejni sadovi tega dela že sedaj poznajo. Delo |va jc bilo usmerjeno v to, da si pomagamo v težavah sami. Pomagali pa nismo samo sebi, temveč tudi drugim bednim bratom in sestram, v kolikor so dopuščale pač naše moči, zavedajoč sc, da nam je dana dolžnost pomagati soljudem duhovno in tudi materialno ter uvažujoč, da s tem vršimo delo caritas, ki je lako pomemben del katoliške akcije. Vincencijeva konfercnca /.a akademike je štela v preteklem poslovnem letu 10 delavnih članov, podpornih 50 in ustanovnih 13. Vsem tem naj bo za sodelovanje in za podporo na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Od aprila 1930 dalje so bili redni tedenski sestanki, na katerih smo obravnavali tekoče zadeve, čitali Tomaža Kempčana, proučavali probleme caritatis itd. Da navedemo samo nekaj tem: Poročilo o delovanju Akademske Vincencijevc konference v Breslavi, v Grazu, Caritas in gospodarstvo, Fricdrich Ozanam, o delavskem položaju pri nas, o brezposelnosti in o brezposelnih itd. I/, tega razgovora sc jc rodilo dosti zdravih pobud in. iz pobud dokaj dobrih del. Sprejet je bil sklep, da jc treba vsa s caritas združena vprašanja do dobra preštudirati, vsak delavni član pa naj načne eno ali drugo vprašanje v posebnem predavanju. Sredstva smo črpali v prispevkih, podporah, nabiralnih akcijah in raznih prireditvah. V Ljubljani smo začeli zbirati tudi stalne mesečne prispevke. Vsem, ki so sc tej zamisli odzvali, iskrena hvala. Prosimo jih pa, naj nam bodo še v bodoče naklonjeni. Bilanca od aprila 1930 do t. junija 1931 nam i/.kazujc dohodkov 16.793.30 Din, izdatkov pa 16.446.50 Din. Dobrodelnih prireditev je bilo več. Skupno z »Zarjo« smo bili v Hrastniku, kjer smo čisti dobiček izročili delavcem za njih cerkev, nadalje v Trbovljah in v Zagorju, kjer smo čisti dobiček prepustili bedni rudarski deci. Dne 8. decembra 1930 smo skupno s Slovensko dijaško zvezo vprizorili Calderonovo mašo (Skrivnost sv. maše) v gledališču. Za božič smo obdarovali barakarske otroke v Zeleni jami, priredili božičnico za akademike, na pustni dan veselo zabavico otrokom iz barak v hotelu Miklič in si končno omislili večer religiozne glasbe v frančiškanski cerkvi. Tovarišem smo pomagali v denarju ali v blagu nli kako drugače. V Ljudski kuhinji, v naši menzi (Marijanišče) smo nekaterim tovarišem plačevali hrano. V brezalkoholni gostilni hotela Union smo uredili za jutrkovalnico, kjer tovariši za t Din oziroma /.a 1.50 Din dobe primeren in zadosten zajutrek. Pri podpiranju naših akademikov smo se pa spomnili tudi ruskih akademikov. Ostalo delo: pri nekaterih trgovcih smo izposlovali za nakup precejšen popust, skušali tovarišem dobiti postranski zaslužek, instrukcije, službe etc. Brigali smo se za naše bolne tovariše in jili obiskovali. V innogočem so nam priskočili na pomoč bogoslovci, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Toliko o uašem zunanjem delu. Važnejše pa je naše notranje delo, ki pa naj bo v bodočem letu še bolj smotreno in ki naj pokaže še več aktivnosti, pri čemer naj nam tudi poslej deli Bog obilo blagoslova, moči in volje. Vsa dobra srca pa prosimo, naj nas pri tem delu podpirajo i moralno i materialno. Pri reumatičnih bolečinah vseh vrst so pomagale edino Togal tablete. Brezštevilna so priznanja tudi za zastarele slučaje, kjer so bila druga sredstva brezuspešna. En poizkus Vas bo prepričal. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. — Nosečim ženam in mladini materam pripomore naravna »Franz-Josel« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josefc vodo v premnogih slučajih kot brezizjenino uaglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-.losef< grenčica se dobiva v lekarnah, droge-riiah in špecerijskih trgovinah. Dva govora SV* Oc€lci Socialna kriza in poslanstvo cerkve „Zgodovina je velika ačileljica in strog sodnik" Kini. 8. jun. tg. -Osservatore Romano objavlja zopet dva papeževa nagovora, katerih prvi je zanimiv ludi brez ozira nu konflikt z Italijo, ker obsoja vojno in vojne posledice. Papež je izjavil: V zadnji uničujoči vojni se jc prav vse zgodilo drugače, kakor so predvidevali ljudje. Vsi so mislili, da se ho vse spremenilo na bolje, pa je prišla lako, da se še danes čutijo posledice in da še danes človeštvo hudi po sledovih krvi. ki jih je pustila vojna. Kajti, kaj so danes v resnici vse sedanje gospodarske, finančno iu socialne teikoče drugega, kakor žive posledice velike vojne? — Za Italijo, ki poveličuje vojno, te papeževe besede gotovo ne bodo imele prijetnega odmeva. Še manj pa bo prijetno za Italijo, dn papež v zadnjih dneh dobiva vedno več priznanj z vsega sveta. — Papež je rekel dalje: Bog niiiii jasno kaže, da je ves svet s papežem. Papež dobiva vsak dan rele gore pisem iu brzojavk, ki odobravajo njegovo postopanje iu se mu zahvaljujejo. Vsem je postalo jasno, dit papež. bojuje bitko za najsvetejšo svobodo, namreč za svobodo prepričanja, slediti klicu božjemu. Drug nagovor je imel papež skupini birman- cov, v katerem je v glavnem govoril o krščanski vzgoji. Papež jo rekel birinancem: Vsi veste, da ima sv. oče mnogo vzroku za žalost in skrbi. Dobro si zapomnite (o! Nekega dne boste bolje razumeli, ker tudi zgodovina bo govorila o tej veliki bolečini papeža. Zgodovina jo velika učiteljica življenju, pa je tudi strog sodnik. Prišel lio tudi dan, ko ho postalo vsem. ki hočejo videti in slišati, popolnoma jasno, kje je bila resnica in kje je bilo dobro. Da stvari tudi sicer ne stojijo dobro, izhaja iz tega, da je začel Osservatore Romano* danes zopet navajati nekatere ugotovitve o načinu postopanja italijanskih oblasti proti Katoliški akciji in papežu. Vatikanski list navaja, da je postalo dostavljanje >Osservatore Romana ne samo v Italiji, temveč tudi v ostalem inozemstvu netočno in da večkrat list sploh ne pride, dočim sc list točno odpravlja na vatikanski pošti, s čimer se indirektno očita italijanskim oblastim, da ne ekspedirajo lista. Razen tega navaja Osservatore Romano , dn so mnogo pripadnikov katoliških mladinskih zvez z grožnjami in silo pripravili do tega, da so Izstopili iz katoliških zvez. .ri gradbeni zakon Belgrad. 8. junija. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal v Zagrebu gradbeni zakon. O tem smo dobili to-le pojasnilo: Da bi se naši državi določile osnovne pravice in dolžnosti vseh pravnih in fizičnih oseb pri gradnjah in da se določijo glavni principi tehnične plati za gradbeno stroko ler zaščitijo po zakonu razni obstoječi predpisi v poedinih krajih in določijo tako splošne gradbene norme, ki bi veljale v vsej državi, dalje da se zaščitijo javni gradbeni interesi ter določijo pristojne obiasii za gradbene z?deve, je bil izde'aii novi gradbeni zakon. Ta zakon kot splošni okvirni zakon vsebuje splošne predpise, ki veljajo za vso državo ter navodila kako se bodo ua osnovi tega zakona izdelali potrebni gradbeni predpisi in pravilniki /a vsa mesta in za vse kraje. Zakon ima tri ileie: Prvi del določa predpise za mesta iu trge, drugi za vasi, tretji za industrijske iu rudarske naselbine, kopališča, zdravilišča, klimatične in turistične kraje, četrti del pa vsebuje prehodne in Končne določbe. Prvi del zakona vsebuje: I. splošne odredbe, 2. urejuje osnove, na katerih naj se izdelajo regulacijski in gradbeni načrti ter odredbe o postopku izdelave le-teh, 3. ureditev predpisov, ki se tičejo gradbenih rajonov, con, zaščitnih predpisov, nasadov, namakanja, arhitektonskih zgradb, notranjih zgradb, 4. predpise higijenskega značaja za poedi-ne zgradbe. 5. tehnične predpise glede gradbenega materijala in zidanja zgradb, 0. ureditev zemljišč, na katerih se gradi, predpise glede garancij in apro-priacije, 7. predpise o parcelaciji zemljišč, izdelavi parcelacijskih načrtov in uporabi zemljišč za javne potrebe, 8. predpise o komasaciji za grupiranje zemljišč, ki ne ustrezajo predpisom ter nepravilnih zemljišč, delitev predpisom odgovarjajočih zemljišč po odredbah tega zakona, izdelava komasacijskih načrtov ter predpise o stroskih za njihovo izvršitev, 9. predpise o odobritvi gradnje in o uporabi zgradbe, o gradbenem nadzorstvu ter končne odredbe, 10. predpise o gradbenih taksah in plačilu stroškov, o gradbenih odborih in njihovi sestavi, 11. predpise o izvršitvi ekspropriacije, o pogodbah ter o pogodbenih postopkih, i2. predpise o bveznostih in omejitvah gradbenih pravic in njih zahtev, pravilnik o oddaljenosti zgradb od javnih objektov in ustanov, prepoved gradbe za časa izdelave regulacijskih načrtov ter prepoved gradnje za časa regulacije rek in potokov, 13. predpise o graditvi pločnikov, vodovodov, kanalov, načina njihove izvršitve in uporabe ter stroškov in 14. določbe o fondu za izvršitev regulacije. Drugi del zakona vsebuje splošne predpise o ureditvi vasi, o zidavi novih naselbin, o vaških i)oteh, o pristojnosti oblastev, o izdelavi in odo-iritvi načrtov za zidavo zgradb, odredbe za izdelavo pravilnikov, predpise o asanacijah. Tretji del zakona vsebuje odredbe za ureditev in graditev industrijskih naselbin, kopališč, zdravilišč ter klimatičnih in turističnih krajev, dalje odredbe o pristojnosti glede odobritev gradnje. Četrti del zakona vsebuje prehodne iu končne odredbe. Zakon dobi obvezno moč 6 mesccev po objavi v Službenih novinah. Varšava, 8. jun. V političnih in gospodur-i -kili krogih je vzbudil veliko pozornost članek čestohovskegu škofu dr. Teodorju Rubine -Ou-nu šn ju gospodurskn socialna kri/u in socialno poslanstvo katoliške Cerkve«. Člankar bistro anuli/.iru današnjo gospodarsko in socialno krizo in napoveduje kot edino zdravilo današnjih kritičnih razmer reformo in ako treba, tudi zameno dauHŠnjegu gospodarskega sistemu. »Nikakršnega dvoma ni, izvaja škof Ku-bimi, du ni današnja gospodarski) kriza nič manj pretresla temelje svetu kakor svetovna vojna in da bo imela zu posledico lnliko še večje spremembe in mordn tudi večje prevrate kakor zadnja svetovna katastrofa. V civiliziranih državah je 18 do 2» milijonov ljudi brez poslu. To jc morje hude stiske in obupu, ki sc In Ii ko v vsakem trenutku dvigne v morski orkan, in ako ga nc bomo mogli v pravem trenutku obvladati, je v stanu uničiti vso našo civilizacijo. Cerkev ne sine na tu nevarni pojav gledati mirno in mora na delo. Kriza jc zujelu ves svet, vse človeštvo, vse narode, vse sloje in vse panoge človeškega udejstvovanja.« Pri tem ne smemo pozabiti, da je sedanje krize krivo tudi Človeštvo in da ni morda posledica kake naravne katastrofe. Vzrok današnje krize ne tiči morda v pregosti naseljenosti, kakor to navadno trdijo. Krize ni vzrok premajhna količina gospodarskih dobrin nu svetu. Nasprotno, njo vzrok je trebu iskati v nadprodukciji. Bistveni vzroki ležijo torej v sedanjem gospodarskem sistemu, ki ga je treba globoko reformirati, če ne povsem zamenjati z drugim, ki bi Agrarna konferenca v Pragi Oster izpad švicarskega delegata proti samogoltnosti kapitala Klic po zadružništva Praga, junija. Praška vlada je sklicala za .">. junij mednarodno agrarno konferenco, ki je 15. te vrste. Sicer se organično ue strinja s kongresi, ki so se lansko leto vršili v Sinaji in v Varšavi ter nekoliko pozneje \ Rimu in v Parizu, toda ker se je sestal v očigled sodobne krize v agrarnih državah in ker je obravnaval razne načrte, kako pomagati poljedelstvu iz neznosnih razmer, v katere je zabredlo, ga mirno smemo smatrali zn nadaljevanje vseh dosedanjih poskusov na tem polju. Praški kongres ima še eno zanimivost. Znano je, kakšno stališče jo češkoslovaška vlada zavzemala napram projektirani carinski zvezi med Jugoslavijo in Romunijo iu s kuksno vztrajnostjo so jc borila proti izoblikovanju gospodarske mule antante. Serija političnih dogodkov zadnjih mesecev je lo stališče v mnogem omajala in sedanji kongres je bil izvrstna prilika za češkoslovaško vlado, da iznese svoje nazore o reševanju agrarne krize, za inozemske delegate pa spoznati globlje, vzroke za dosedanje zadržanje praške vlade. Kongresa so se udeležili zastopniki Jugoslavije (minisler Frangeš, ki je bil izvoljen v podpredsed-slvo obenem r. 1'.i drugimi delegati vred), Francija, Letonska, Poljska, Nemčija, Belgija, Romunija, Finska, Italija in Zedinjene države Amerike. Zborovanje j p otvoril profesor dr. Brdlik, bivši miniflter za poljedelstvo, ki je naglašal, kako se vt.e spremirja okrog nas, kako menjavajo filozofski sistemi, kulturne vrednote, družabni red, in kako v V3em tem vrvenju ostane vedno ista »filozofija poljedelskih delavcev . ista za vse dežele svela. jJrogrnmalič8ii govor pa je imel francoski delegat marki dc Voglie, ki jo obenem predsedoval kongresu. Naglasi! je v razvoju poljedelskega problema tekom zadnjih dveh let dva dogodka: 1. načrt evropskega gospodarskega sodelovanja, ki so pro-učava pri Zvezi narodov, 2. ustanovitev mednarodnega zavoda za podeljevanje liipotekarnih posojil za kmeta. Ker je sedanja kriza rezultat nadpro-dukrije in padca v konsumu, jc razumljivo, da se je moralo seči po onem sredstvu, ki hoče organizirati pridelovanje in tako znižati nadprodukcijo in da se je drugič moralo seči po sredstvu, s katerim se zviša kupna moč konzumenta. Govornik v zelo obširnem referatu posega v zgodovino karlc-liziriinja v industriji in je priporočil' isto metodo tudi za poljedelca, seveda pod kontrolo vlad, ki hi nevtraliziralo vsako kapitalistično tendenco iu ščitile intore.se malega kmeta. Iz njegovega govora se je moglo prvič jasno povzeti, kako namerava ta mednarodni hipotekami zavod iskati garancij za svoja posrjila. Povedal jc, da sc bodo posojila dajala najprej ua podlagi vknjižb, kakor so pač v posameznih državah veljavne, toda poleg te vknjižbe bo potrebna še državna garancija. Državna garancija pit se na znotraj lahko izpremeni v novo vknjižbo na zemljo, medtem ko ua zunaj, za iuo-lonieiro, ostane samo državna garancija, h tega bi se dalo sklepati, da namerava ta Mednarodni hipotekam« zavod povzročiti za vsako posojilo, ki ga bo dat, J vojn o zaporedno ali paralelno vknjižbo na ceinljo, kar bi seveda vrednost zemlje še bolj potlačil«, kakor je že sedaj. Na drugi strani pa zveni ijila dajala samo Kito, da »»višajo knpuo moč poljedelskih držav«, da pomagajo poljedelstvu, >da lio moglo pokupiti industrijske pridelke« in ne zato, da hi mogel kmet način pridelovanja poceniti tako. da ho mogel konkurirati z drugimi žiti na svetovnem trgu. Izvajanja so vzbudila med prisotnimi mnogo zanimanja in človek se ni mogel ubraniti misli, da je zadružniška pomoč pač vendar nekaj drugega, kakor pomoč, ki jo »ponuja« kapital. Za njim je govoril predsednik češkoslovaške vlade Udržal, ki je značilno priznal, da je slab gospodarski položaj soseda vzrok za gospodarske neprllike nas samih in da je zato potrebno lojalno sodelovanje vseh. Sledili so referati švicarskega delegata dr. Laura o položaju poljedelstva, ki je predložil občudovanja vzbujajočo statistiko o agrarnih cenah od 1027 ilo 1981. Opozoril je tudi na važnost pojava ruskega poljedelstva na svetovnem trgu. »Svetovno poljedelstvo z velikim nemirom opazuje ta razvoj in mora sodobni buržoaziji resno očitati, da je ona kriva, če se boljševizem tako agresivno razvija, ker pač noče žrtvovati niti enega svojih lastnih interesov za skupni blagor.« 0u ue predlaga znižanje pridelkov, ampak vidi v zvišanju konzunia edini izhod iz sedanje krize. Zvišanje konzuma v industrijskih krajih namreč, ki so odjemalci kmetskih pridelkov. On sc čudi, zakaj mora kmet prenašati najhujše poslcdice krize. Zakaj jih pa ne prevzame kapital, zakaj jih pa ne prevzamejo obresti in pa rente? Kapital odnese največ dobička v času konjunkture, zato naj pa tuili nosi največje žrtve v času gospodarske depresije. Tod« on ne vidi nobenega znaka za tak razvoj. Kapital hoče odnesti največje dobičke in v slučaju slabe konjunkture zahteva prvi zaščito na škodo slabotnemu producciltii na zemlji. Sledili so referati poljskega delegata o sodelovanju poljedelskih držav in zanimiv govor nemškega delegatu bivšega .ministra dr. Hermesa. f) tem bnm poročat v jutrišnjem pismu, ker zahtevata detajliran študij, lako sla zanimiva po vsebini in po načrtih, katere priporočata. Kongres se je razdelil v več odsekov. Z žalostjo moram poročati, da jugoslovanskega delegata ni uiti v enem vseh sedmih odsekov. Resolucife Praga, 8. jun. Ig. Danes je bil na plenarni seji končan XV. mednarodni agrarni kongres. Sprejeli so 21 resolucij, ki jih je predlagalo sedem sekcij, ter so -je sklenilo, da bo prihodnji kongres 1.1983. v Budimpešti. V resolucijah se izvaja, da prihajajo za zagotovitev primernih žitnih cen in za ruzpefa-vanje žilnih preostankov v poštev tri metode: 1. začasno zmanjšanje produkcije, 2. zvišanje konsumu, 3. organizacija žitnega Irga. Kot najučinkovitejše sredstvo more priti v poštev hhiiio organizacija žilnega trga s pripravljanjem ugodnih prodajnih pogojev. Predpogoj za lo pa je, du so svetovna produkcija žila organizira po vzorcu sladkorne industrije. Kvropsko uvozne države se morajo sporazumeti z izvoznimi državami n posebnih ugodnostih. Varšava, 8. jun. tg. Kriminalna policija je aretirala danes več mlajših uradnikov vrhovnega poljskega sodišču, ker so osumi! ui. da tajno delujejo za prepovedano komunistično (■stranko. bolje odgovarjal današnjim razmeram. Hrbtenica današnjega kapitnlisiičnegu sistemu se je /lomila. Iu trenutek je podoben tistemu, ki jo uuslal po odkritju Amerike, ko se je odprla možnost i/.Mižunjn blagu i/. I1! v rope \ Ameriko in so se. tnko ustvarili pogoji za razvoj kapitalizma. Danes stojimo pred nasprotnim pojavom. ko je svet postal preozek in pre/.uprt. Temeljnega pogoju za razvoj kapitalizma po vsem tem torej ni več. Nastopil je dan velikih spremenili v gospodarskem življenju in treba je z novim sestavom zavreli boljševiški eksperiment. ki utegne uničiti vso našo kulturo. Povsem zgrešena je trditev, da Cerkev podpira kapitalistični sistem ali pa. da gn je celo ustvarila. Nasprotno, kapitalizem se je vselej pokazal nasprotnega katoliški etiki in sovražnega katolicizmu, saj je on izpodkopnl temelje verskega življenja. Cerkev ne predpisuje svojim članom nikakega posebnega gospodarskega in socialnega sestava, vendar jim daje nu pol svojo lastno gospodarsko in socialno etiko. Dolžnost Cerkve in vsakega posameznega katoličanu je. du to etiko širi. Socialno vprašanje ni vprašanje enega sloja, enega naroda, temveč vseh slojev, vseh narodov. Zato moru reforma gospodarskega sistema biti splošna in zajeti vse narode. In tu stoji Cerkev pred drugo veliko nalogo, namreč, du dela za zhližunjc narodov s propagando za mir: kajti mir bo ustvaril ozračje socialne pravičnosti, ki je neobhodno potrebna zn splošno reformo gosnodnr-skegu sestava. Za reformo zakona o prisilni poravnavi Občni zbor Društva industrijeev iu velclrgovcev. Ljubljana, 8. junija. Danes ob pol 5 popoldne je imelo Društvo industrijeev in vcletrgovcev svoj redni občni zbor v dvorani Trgovskega doma. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. Ivan Samec, ki je v svojem predsedstvenem poročilu omenjal, da je društvo dobilo sedanje lokale v Trgovskem domu, katerega gost je sedaj. Dr. Fran Windischer je pozdravil občni zbor v imenu Zbornice za TOI. V svojem govoru je naglašal, da se je društvo razvilo v organizacijo, splošno koristno in plodonosno za gospodarstvo ter je tako na najboljšem potu. Dr. Windischer želi društvu šc nadaljnje uspehe. Tajniško poročilo je podal g. Jernej Jelenič. Poudarjal je, da je društvo osnovalo obširno informacijsko službo, ki je pri nas v tej obliki nekaj edinstvenega. Pri nabiranju podatkov o plačilnih možnostih je doseglo, da ima že sedaj kataster približno 20.000 trgovcev in odjemalcev. Društvo izdaja svojim članom primerne okrožnice, v katerih jih obvešča o plačilnih zmožnostih odjemalcev. Teh okrožnic sla dve vrsti. Prva vrsta okrožnic obsega podatke iz vse države o tožbah, izvršbah, protestiranih menicah itd. Druga vrsta okrožnic pa vsebuje seznam konkurzov in prisilnih poravnav. Tc okrožnice so obširne, saj izhajajo na devetih, desetih straneh drobnega tiska in izhajajo približno vsaka dva meseca. Po obsegu pa te okrožnice vedno bolj rastejo, kar ni dobro znamenje. Okrožnic prve vrste je društvo izdalo 22, druge vrste pa 35. Članstvo društva je od konca leta 10'30 do sedaj narastlo od 199 na 229. Blagajniško poročilo je podal go.sp Edvard Praprotnik, Društvo ima čimdalje večjo pisarno, sedaj žc enajst nameščencev. Samo osebni izdatki izčrpujejo vse dohodke iz članarine. Ostali izdatki društva se morajo kriti iz drugih dohodkov. Sprejemi pri sv. očetu Vatikan, S. jun. /. V sredo jc bila sprejeta v avdienco sv. Očeta Pija XI. roniuasiu kraljk-b mati Marija skupno s svojo hčerko prince/o llcuno. V soboto je bil sprejet od sv. Očetu zaročenec princeze lleane nadvojvoda Anton Habsburški. Pred avdienco je papež sprejel tudi mater nadvojvode Antona pruicezo Mo-niko Bourbonsko. Zakon o prodaji nedozorelih poljskih pridelkov Belgrad. 8. junija. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o prodaji še nedozorelih poljedelskih pridelkov. CI. 1. Kmetovalec, ki proda svoje poljedelske pridelke pred žetvijo lahko odstopi od pogodbe, ako je še ni izpolnil. V leni primeru je dolžan vrniti kupcu znesek, ki ga je prejel na račun ali kot kupovino, in pa 10% obresti od tega zneska od dno, ko ga je prejel pa do dne, ko ga je vrnil. C 'e je bila dogovorjena odstopnina ali kazen za primer neizpolnitve pogodbe, je kmetovalec, ki je prodal pridelek, ni dolžan plačati kupen, ako odstopi od pogodbe, pa tudi ui dolžan vrniti škodo, ki mišične zaradi neizpolnjene, pogodbe. CI. '2. Kmetovalec - prodajalec, ki se hoče prislužiti pravic čl. 1. tega zakona, mora odstop od pogodbe -prijavili pismeno iu na zapisnik pri pristojnem sodišču, ki je za pogodbo pristojno. CI. ; 'odo, u v Tu rimi pred prestolonaslednikom princem Umberlcm. Kakor nekdaj Budimpešti!, 8 julija, ž. Guverner Ilortliv je imenoval za častnega poveljnika domobranskega polka italijanskega kralju Viktorju lima-nuelu in bo odslej tu polk nosil ime italijanskega kralja. Delegacija treh uuidjarskili -,ii-cirjev je te dni odnesla povelje v Kini in jtu predala italijanskemu kralju. Italijanski kralj je odlikoval vse tri madjarske oficirje. 70.000 brezposelnih v Ttnintt Milan. 8. junija. Poročila o gospodarskem položaju v Turinu so vprav katastrofalna. V preslo-lici Piemonta je gospodarska kriza dosti b:;lj občutna "kakor v Milanu. Število brezposelnih 'e i:i-\i ua 70.000. Svetovuoznaua tvrdka Fiat je reducirala delo na eno Iretjino normalnega obserrn: delavci naredo tedensko 2 dnini. Drobne vesti Split. 8. jun. ž. Pojutrišnjem obiščejo Split tri francoske bojne križarke. S to eskadro pride tudi francoski kontreadmlial. Atene, 8. jun. /. V grški Macedoniji so vsied stalnega deževja nastale velike poplave. Po doto d,injih vesteh jc zahtevala katastrofa precej človeških žrtev, pa tuJi škoda je ogromna. Cakovec, 8. jun. /. Včeraj je tu in v cioliti vladala velika nevihta, ki je posebno besneli n.iri samim mestom. Strela jc ubila Lovro DodtAt in ranila 5 oseb. Zanimivo je, da je v poslednjih dneh ubilo od strel že pet ljudi. Zagrebšku vremenska napoved: Ohl-iino, toplo iu ncsUduo vreme. Dnevna kronika Koledar Torek, o. junija: Primož in Felicijan, mučenca. Osebne vesli = Iz lavantinske škofije. Župnijo Sv. JoSt na Kozjaku jo ilobil dosedanji tamošnji provizor g. Miloš Carf. — Promocija. Proli koueu lega meseca bo v Zagrebu promoviral za doktorja prava g. Jure Kočo, dipl. konzularni akademik in koucepini adjunkl Trgovske zbornice. Finančni direktor g. dr. Povalej Josip je od II. do vključno 20. t. m. na odmoru. Stranke sprejema v tem času pomočnik finančnega direktorja g. Spindler Martin. — Imenovanja v vojski, /a poveljnika I. bataljona ">0 pehotnega polku je imenovan pehotni major Janko J. Hameršuk. — Za upravniku vardarskegu intendanlskegu skladišča je imenovan intendantski major Adolf I'. Rent. — Za vršilca dolžnosti kosouskega intendantskega skladišča jc imenovan \išji Vojni uradnik V. razreda ekonomske stroke Josip A. Stišnik. — Za vršilca dolžnosti upravnika moruvskega intendantskega skladišča jc imenovan nižji vojni uradnik I. razreda ekonomsko stroke Teodor b. Stcincr. Novi grobovi ■f" Pri Sv. Martiuu pri Vurbergu je umrl v starosti 82 let obče spoStovani posestnik in gostilničar Franc Amer. Blagega pokojnika pokopljejo danes ob 9 na domačem pokopališču. Svetila mu večna luč! Preostalim našo iskreno sožalje. Ostale vesli — Abiturijentom idrijske realke iz leta 1911 ln drugim idrijskim dijakom. Julija meseca poteče dvajset let. odkar smo malurirali. Nekateri tovariši (inž. Viktor Šikovec, direktor rudnika v Brezi, Jožko Vončina, orožniški kapetan v Ljubljani, Jože Teršarjev, železniški uradnik v Ljubljani, podpisani itd.) smo se domenili, da bomo praznovali dvajsetletnico v čim večjem krogu vseh dijakov, ki so več ali manj študirali v Idriji iu se naše slovesnosti lahko udeleže. Prav tako povabimo seveda tudi vse nekdanje nuše gg. profesorje. Zaradi podrobne organizacije našega sestanka je potrebno, rla mi vsi, ki se za proslavo zanimajo, čimprej javijo svoj naslov. — Dr. Janko Tavzes. poštni svelnik v Ljubljani. — G. prof. dr. Žontar iz Kranja nas jc opozoril, da ni on našel starinske fotografije župnika Dagarina v ljubljanskem muzeju, marveč, da sta opozorila na silhueto župnika Dagarina v muzeju gosji. univ. prof. dr. Fr. Kidrič in upravnik Narodne galerije g. Zor m a n. — Dve spominski plošči se vzidata na Vidov dan dne 28. I. m. popoldne ob pol 3 v Cerkljah pri Kranju, Glasbena Matica odkrije la dan spominsko ploščo slavnemu skladatelju Davorinu Jenku, združenje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, pa odličnemu igralcu in režiserju Ign-Borštniku. Na obe sla vnos ti opozarjamo vse prijatelje1 in čestilce Jenka in Borštnika. -- l*Jj»rememba rodbinskega imena v Krivčen-ko. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani jc dovolila Ivanu Krivospičcnko, pristojnemu v občino Mežica, okraj Prcvalje. izpremembo rodbinskega imena Krivospicenko v Krivčenko. Ta izpremeniba rodbinskega imena velja tudi za njego- vo zakonsko ženo Danico, rojeno Štrckelj in njegova nedoletna zakonska otroka Natalijo in Tatjano. — Nepoboljšljiv ponarejevalec denarja. Sredi preteklega ledna sla prišla v Kruševar iz. Belgrada urar I. Scemann in trgovec Bogdanovič, ki sin se nastanila v hotelu Pariš. Proti večeru je See-niatm, 80 letni starec, obiskal tamkajšnjega izvoznika Svetislava Vučkoviča. Seemaun je dejal Vuč-koviču, da bi rad kupil večjo množino žganja. Ker sc nista mogla zediniti glede cene, je prosil See-inanu Vučkoviča, uaj ga zvečer obišče v hotelu. Ko je Vučkovič res prišel, inu je Seemann takoj brez ovinkov priznal, da ne namerava sklepali kupčije z žganjem, pač pa mu je. predlagal drugo, veliko boljšo kupčijo: : S seboj imam stroj za izdelavo 1000 dinarskih bankovcev, in če hočete, lahko postanete v par urah milijonar. Povabil je Vučkoviča v svojo sobo, kamor pa je ta prišel v spremstvu orožnikov. Sobo so temeljito preiskali, toda stroja niso mogli najti, pač j)a so našli zavojček tankega papirja v velikosti 1000 dinarskih bankovcev. Seveda so Scemanna in Bogdanoviča takoj aretirali. Kakor so poznejše poizvedbe pokazale, trpi Seemann na fiksni ideji, da mora izdelovati denar. Zaradi lega je bil že 12krat pred sodiščem in še pod Avstrijo je bil zaradi j)onare-janja denarja obsojen na 20 let težke ječe. Tudi Bogdanovič je pred kratkim prestal šestmesečno kazen zaradi podobnih stvari. — Vedeževalka opeharila lahkovernega kmeta. Kmetu Nikoju Zorčiču iz Vrbovcev pri Križevcih je v kratkem času zaporedoma poginilo 6 živali, dve kobili in štirje prašiči. Ko je to slišala znana vedeževalka Kata Smolec, se. je brž oglasila pri kmetu in mu zaupno povedala, da mu za primerno plačilo lahko pove, kdo je zakrivil urok živine. Kmet ji je po kratkem obotovaljanju to obljubil. Nato je vedeževalka obdolžila njegovega soseda Jurija Buleka, češ da mu je. uročil živino, ter še pripomnila, da mu bo v kratkem še ostalo živino začaral. Ko jo je kmet prosil, naj mu kakorkoli pomaga, mu je dejala, da bo, da pa je to zelo težko in potrebuje veliko denarja, ker mora poklicali štiri ljudi i/. Zagreba, Subotice, Sušaka iu Bjelovara, ki ji bodo pomagali pri odčaranju. Lahkoverni kmet ji je res odštel na roko 00.000 Din, ves svoj prihranjeni denar. Končno jia se je le spametoval in je vedeževalko obtožil goljufije. Orožniki so jo aretirali. — Obsojen zaradi vohunstva. Ivan Noteis i/. Apatina se je leta 1920. preselil na Madjarsko in dobil tudi madjarsko državljanstvo. Dobil je službo finančnega stražnika. Kljub temu pa je pogosto obiskoval svojo starše v Apatinu. Zaradi tega ga je najela madjarska poročevalska služba za vohuna za Madjarsko. Major Eger je zahteval od njega razne podatke o naši vojski ler mu obljubil za lo bogato nagrado. Ko jo zadnjič Noteis prišel zopet v Apatin, je slopil v stike s svojim prijateljem iz mladih let Karlom Hoferjem. Prosil ga je za razne podatke in mu obljubil bogato plačilo. Ilofer je navidezno pristni, toda med tem, ko ga je Noteis čakal na njegovem stanovanju, jc obvestil o vsej stvari orožnike, ki so Noteisa are-lirali. Sedaj je bil od drž. sodšiča obsojen na dve leli težke ječe in izgon za vse življenje. — Zaznamek letnih sejmov za Slovenijo je treba popravili v marsikaterem koledarju. Založništvo Družinske Pratike prosi vsa županstva v Sloveniji, da mu čim prej naznanijo vse nove sejme, vse premembe pri obstoječih sejmih in vse morebitne pogreške, ki so se pokazalo v zadnjem letniku. Točen zaznamek je velike korisli ne samo za prodajalce in kupovalce, ampak tudi za občinsko blagajno. Maribor □ PreTivišenl viadika dr. Karlin je odpotoval včeraj na oddih v Rogaško Slatino, kjer ostane predvidoma do konca junija. □ Birmske slovesnosti so se pričele v nedeljo v velikonedeljskl dekaniji. Birinovanje vrši pomožni škof dr. Ivan Tomažič. □ V Maribor prispe v kratkem akademsko pevsko društvo -Obilic . ki priredi koncertno turnejo po celi Dravski banovini. f_| Kaznjenec na pobegu. Na posestvu 1'. I!ubi-fa v Linibušu so delali kaznjenci. Nenadoma je eden Izmed njih segel po paznikovi karubinki ler »o pognal v beg. Za begunom zaenkrat ni nobenega sledu. Nekaj dodatka bo, če ga ujamejo. □ /.elezaičarski kongres v Mariboru. V dneh 13. in 14. junija se zbero v Mariboru zastopniki Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodurjev. Pridejo iz vseli delov in centrov države. □ Izidi. Nedeljski nogomet: Železničarji in Svobodoši 5 : 0 (2 : 0); Rapid rez. proli Maribor rez. 3 : 1 (2 : 1); Železničarjev« mladina proti Rapidovi mladini 10 : 0 ((i : 0). □ Na unionski verandi se je v nedeljo nadaljevala rokoborba. Najprej sla se preizkusila Belič in Romun Pesrarsku: neodločeno. Potem Molandec Van de Borg in Saksonec Frlc Frank; v 22 minuti je Holandee podlegel Sakeoneu. Končno Poljak Or-szovski in Madjar Bogner: neodločeno. Ljudi vse polno. □ Mariborski učitelji, včlanjeni v Učiteljskem društvu za Maribor in bližnjo okolico, zborujejo julri ob 10 pri Balonu. □ Kongresni koncert priredi pevski zbor •Drava o priliki kongresa UJNŽ v Mariboru v soboto ob 20 v un ionski dvorani. Sodelujejo kot solisti gospa Antonija SkvarSa (sopran) ter gg. Živko (tenor) in Faganeli (bariton). □ Zanimanje za lahko atletiko v Mariboru raste. To dokazujejo številne lahkoatletske prireditve v letošnji sezoni. V nedeljo imamo zopet kar dve lahkoallelski prireditvi in sicer se pomerijo zjutraj na Rapidovem igrišču mariborsko labko-atletičarke; ob II pa bo tek skozi mesto za Schel-lov pokal. Start na Koroščevi ulici pred Ljudskim vrtom, cilj uu Trgu Svobode. Sodelujejo vsi mariborski klubi. □ Hrum- in trušč udarja še v poznih urah z dvorišča neke gostilne v zgornjem delu Splavar-ske ulice. Pritožujejo se stanovalci, da ni spanja in jKikoja. Na takšne stvari se je pa treba vendarle ozirati. □ V policijski malhi je včeraj stalo: štiri are-iac.ije in 25 prijav. Brez razburjenja! □ Mariborski »rtuarji so nejevoljni radi konkurence, ki jo povzročajo nekateri • gostje iz Va-raždina. Včeraj se je oglasila deputacija mnribor-»kih vrtnarjev na pristojnem mestu, da se nenormalne razmere v škodo domačega vrtnarstva odpravijo. Povsem pravilno je stališče mariborskega vrtnarstva, posebno če pomislimo, da je tudi našim vrtnarjem bila v Zagrebu na Inmošnjem trgu zatira nje na prodaja vrtnarskega blaga. □ Izbrisane obrtne pravice. V poslednjem času je, obrlna oblast izbrisala obrlno pravico sledečim tvrdkam: J. Spanič. trgovina s tehtnicami in pohištvom, Kopitarjeva 11; K. III, trgovina s sadjem iu sočiviem. Glavni trg; O. Polegeg ml., mesar in Mozeff Najbolj odlični strokovnjaki kozmetike so nopravili z vestnim iskanjem in delom tekom let vrsto ..Palmire", ki ima vse pogoje, dn odstrani ovire, ki zadrz.ovajo, da ne pride lepota do boljšega izraza, in še bolj izra-žovajo obstoječo lepolo. Izdelki te vrste so: „Palmira" krema milo, puder in kolonjska voda, '.i se dobivojo v vsaki strokovni prodajalni Lepota z d ra vije prekajevulee. Glavni trg; L. Smrekar. mesar. Aleksandrova 53; K. Sorka, trgovina 7. mešanim blagom, Glavni Irg; Tvrdka Melistroja , d. 7. o. z., Aškerčeva 22; M. Kodrič, krojač, Koroška 47; I.. Krescencija. krojaška obrt, Aleksandrova 17; M. Koller, izdel. oblek, Slovenska 22; F. Voršič, oglasni in reklamni zavod. Vrbanova 10; T. Milller, trg. z jajci, Mlinska 32; Ogrinec, trg. 7. lesom, Maj-strova 16; M. Saniida, trg. z, mešanim blagom, Slomškov trg 3; II. Muršeč, branjarija, Mlinska 3; ■I. Markuš, trg. z mlečnimi izdelki. Glavni trg: i/. Kusma, pleskar, Vetrinjska 12; M. Meglič, ključavničar, Meljska 25; II. Pliege, trg. s papirjem. Gosposka 10; T. Simonič, trg. 7, mešanim blagom, Frankopanova 10; K. Merliar, pek, Vojašniška 10; I. Znbukošek, tapetnik. Koroška 31; V. Močivnik. krojač, Aleksandrova 156; A. Piščanec, Irg. s kurivom, Masarykova 1; J. Tinnauer, Irg. z lesom in kurivom, Gregorčičeva 7; T. Schuh, godbenik, Orožno va 2. □ Sprememba v gledališkem repertoarju. Premijera Kienzlovega Evangeljnika se je radi obolelosti gospe Zamejlč-Kovičeve morala jtreln-žiti na čelrlek 11. junija. Brežice Tridnevuira v čast ar. Antonu Padovanskemu ob 700 letnici njegove smrti v frančiškanskem samostanu od 12. do 14. juniju. V petek 12. junija bo ob 5 pridiga in sv. maša z blagoslovom. Zvečer ob 8 pridiga in litanije 7. blagoslovom. V soboto 13. junija ob 5 pridiga in sv. maša z blagoslovom. Zvečer ob 8 pridiga in litanije 7, blagoslovom. V nedeljo 11, junija bo ob 5 in 7 tiha sv. maša. Ob 8 bo pridiga in sv. maša 7, blagoslovom. Ob 10 bo slavnostna pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob 5 bodo pete litanije, papežev blagoslov in zahvalna pesem. Posestnik Žagar na Muha vasi ima z živino res pravo smolo. Na Telovo mu je na paši gad pičil vola v gobec. Dan pozneje pa se mu jc tudi na paši precej občutno poškodovala krava. V nedeljo 14. I. m. bo v ekspoziturni cerkvi na Zdihovem sv. maša ob 10. Čilali smo. da je neki mliuur pod Gorjanci pri Krškem zadel v državni loteriji pol milijona. Ce se bodo prerokovanja uresničila, bomo pa mogoče imeli drugo leto j>ri nas lako srečno številko. Oni, ki bodo kupili, naj le dobro izberejo, da bo prava! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 9. junija: Zaprlo. Sreda. 10. junija: VZROK. Premijera. Red K Četrtek, 11. junija: VZROKA Red D. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 9. junija: <>J TA PRESMENTANA LJUBEZEN! Red C. Sreda, 10. junija: Zaprto. Četrtek, 11. junija: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Gostuje g. Bauovcc. Red A. Kranj Marijanski praznik na kranjski gimnaziji Že skozi dolgo dobo let obstoja na kranjski gimnaziji odsek Marijanskib kongregacij. Ob koncu vojne je odsek Marijanske kongregacije, ki pa spočetka ni nosil lega imena, organiziral in poživil takratni veroučilelj g. prof. J. K o I 11 i k. Po njegovem odhodu iz Kranja j)a nadaljuje z. vso vnemo delo sedanji profesor g. Fr. S. Watzl. Žo več kot en mesec so se dijaki in dijakinje po«I vodstvom voditelja Marijanske kongregacije prof. VVatzla pripravljali na letošnji tako lepo uspeli sprejem, ti. prof. Watzl je /.a lo priliko naročil pri akademskem slikarju ua tukajšnji gimnaziji* g. .1. Pungartniku veliko sliko presv. Srca Jezusovega, ki bo Odslej dalje krasila gimnazijsko | kapelo. Obenem naj bi se vsa dijaška Marijanska kongregacija posvetila češčenju pres. Srca Jezusovega. V nedeljo dne 7. I. 111. ob pol 3 pojioldne se je v gimnazijski kapeli zbrala vsa Marijanska kongregacija. prisostvovalo pa je slovesnosti tudi kranjsko občinstvo v prav zadovoljivem številu. Skupaj se jc verske pobožnosti udeležilo do 300 oseb. Pri sprejemu je bil navzoč kot že povedano stolni kanonik gosp. dr. Mihael Opeka in vsa kranjska duhovščina. Po uvodni pesmi je g. dr. Mihael Opeka v prelepem govoru pokazal na zgledih Marijinih častilcev. kako veliko in dragoceno je dejanje in sklep novih članov in članic, ki so se odločili imeti Marijo za svojo mater iu vodnico. Poleni ji- gosp. kanonik sprejel 32 fantov in 21 deklel v kongre-gaiijo. Sledila je posvetitev Marijanske kongregacije pres. Srcu Jezusovemu in blagoslovitev podobe, kar je zopet izvršil g. kanonik dr. Opeka ob asistenci vse duhovščine. Nato so bile pete litanije. presv. Srca Jezusovega. Na koru je med vso prireditvijo sodeloval cerkveni pevski zbor. Z bla-! goslovom in s pesmijo Povsod Boga se je slovesnost zaključila ob tričetrt na štiri. — Gimnazijska kapela je bila za lo priliko okrašena z zelenjem. svečano in pobožno razpoloženje je navdajalo vse navzoče ob pogledu na idealno mladino, ki je usmerjena k Bogu in spričo lepega značaja slovesnosti. Jesenice V nedeljo zjutraj so jeseniški socijalisli priredili izlet k Peričniku. Izleta se je udeležila godba. športniki, moški in žensk«-, kakor tudi otroci. Res je, dn ni lepšega v lelnem času kakor j«' polet v naravo. Toda, nekaj drugega je. kar ni prav, namreč, da menda izmed izletnikov ni opravil svoje nedeljske pobožnosti. Ali vam ni prav nič mar otrok, ki jih ua lak način odtegujete o«l nedeljske maše? Naši sosedje Hrusičani so si že pred 25 leli ustanovili svoje gasilsko društvo. Za 25 letnico katero praznujejo prihodnjo nedeljo so si ob državni cesti zgradili zeio ličen in prostoren gasilski dom, kateri bo ob tej |iriliki blagoslovljen. Zato pa bodo ludi Jeseničani morali začeti misliti kako priti do primernega gasilnega doma, knjll sedanji komaj zasluži ime baraka 1 Prihodnjo nedeljo 14. junija priredi radovljiško pevsko okrožje v Krekovem prosvetnem domu na Jesenicah okrožni pevski koncert. Nastopili bodo pevci iz: Begunj, Boh. Bistrice, Breznice, Gori j. Kranjske gore, Radovljice in Jesenic. Vsako društvo zapoje po dve pesmi, združeni /.bori pa Iri. Koncert obeta obilo užitka, zato naj nihče ne zamudi prilike. Pričetek je ob pol 4. popoldne. Železniška nesrečo. V soboto sjutraj je v Lescah tovorni vlak iztiril dva vagona tako, dn se je eden postavil čez glavni lir ter zajirl pol vsakem u uvozu ali izvozu. Na pomoč so poklicali pomožni vlak /. Jesenic. Jutranji monakovski brzovlak, ki odhaja 7, Jesenic ob pol 8 je imel vsled lega «■ tako, dn dostikrat ena sama oseba odloči, lak« ie bilo tudi pri tekmi med Ilirijo in Hajdukom ki je končala s takim porazom, kakršnegu ni .♦oživel še noben slovenski klub. O tekmi saiui stvarno ni dosti povedali, kajti mesto tlu bi imelo moštvo našega prvaki, na igrišču 11 igralcev, ki bi res igrali, je bil« samo pet igralcev, ki so se trudili igrati nogo met. Vsi ostali so |>u .samo gledali, kako igiv Hajduk. Nc smerno pu po/ubili, du s«« še vsi drugačni klubi, kakor je Ilirija, doživeli ruvn« v Splitu dvoštevilčne rezultate. Čudimo se pa tln je ravno v tako važni tekmi, ko je bila dolžnost igralcev reprezentiraii slovenski nogomet, moštvo tako odpovedalo. Med tekmo s«, spraševali navzoči gledalci, katerih je bilo okoli _'00rto igro. Vendar tu rezultat nt v/ctl preteč tragično, čeprav je veliko škodoval slovenskemu nogometu, ki je pričel ravno sedaj zopet pridobivati na ugledu. Že prihodnjo nedeljo bo imelu Ilirija priliko doka/ati, kako nepravilen je tu rezultat /. ozirom nu znanje moštva. Seveda, če bo vse moštvo storilo svojo dolžnost v taki meri, kakor jo je v Splitu zanemarilo. Radio Programi Kodio-Ljiibffnnn i Torek, 9. junija: 12.15 Ploiče. — 1245 Dncv ne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Akadcmi ? 111. državne gimnazije. — 19 Prof. Fr. Pcngo* Proizvajanje sladkorja in škroba v rastlinstvu. — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20 Rogn Pleničar: Sah. — 20.30 Prenos iz Žagreba. 22jr Čas, dnevne vesti. Sreda, 10. junija: 12.15 Plošče (Tauber, ie-ikn glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plo^e borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 P. dr. R. To minec: Portreti iz svetovne literature in umetno sli. — 19.30 Prenos opere Puccini -Madamc Bul terfly« z Dunaja. — 22 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Dragi programi i Sreda, 10. junija. Belgrad, 10 Šolski radio. — 12.45 Radio orkester — 17 Narodne pesmi. — 17.30 Popoldan ski koncert. — 20.30 Drama. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20 Prosto za prenos iz Prage — 22.10 Prenos zvočnega filma. — Budapest: 12.05 Koncert vojaške godbe. — 17.30 Orkestralni koncert. — 19 Pevski koncert: arije. — 21.10 Recitacijski večer, nato ciganska glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert. — 17 Dunajska glasba za Mozarta. — t«>,30 Prenos opere. — 22.15 Večerni koncert. — Milan: 19.10 Pestra glasba. — 19.35 Plošče. — 20.45 »Poletne nevihte«., opera, N. Ricci. — Praga: 19.30 »Don Carlos«, opera, Verdi. — Langenberg: 20 Večerna glasba. — 21 Simfonični koncert —- 22.20 Večerna glasba. — 23 Plesna glasba. -Rim: 20.50 -Manon Lcscant«, lirična drama, Puccini. — Berlin: 19.10 Koncert (pihala). — 20.30 Tragedija Viljema Fox«, igra. — Katovicc; 20.30 Večerni koncert. — 22.30 Lahka in plesna glasba. — Toulonse: 19.45 Plesn aglasba. — 20 Španske pesmi. — 21 Vokalni koncert. — 21.30 Simfonični orkester. — 22.45 Vojaška godba. — Sluttgart-19.20 Pester spored. — 20.35 Konccrt. — Mor. Ostrava: 19 Pra^a. Kamnik Koncert Kamniškega okteta.. V nedeljo zvečer je priredilo Združenje vojnih invalidov \ Kamniškem domu koncert z gostovanjem Kamniškega okteta . Prireditev oziroma nje dohoilki so namenjeni za s|)omenik padlim vojakom; lo «lej-slvo bi že moralo dovolj vplivati na Kamničaim, ila bi v častnem številu poselili prireditev. Žal je bil posel koncerta zelo pičel. Program sam je bil srečno izbran razen Gounodovega Fausta . ki se nam je zdel odveč. Predvajanje okteta pa zasluži vse priznanje Konservalorislka gdč. M. Novakovp je pri spremljevanju v polni meri zadostila svoji nalogi. Pevovodji-akademiku g. Cerarju )>a česti tamo k usjiehu njegovih pevcev ter se nadejamo, da nam bo kljub vsem težavam in zaprekam v kratkem zojiet nudil priliko slišali okteL Oiaj pravile9 Gospod urednik! Dovolite mi, du kol star tramvajski potnik poceni svoje mnenje u novosti na na-lih tramvajskih progah, ki bo v teku tuša ie marsikoga močno vznevoljila. Prvega junija jc stopila v veljavo nova tarifa, o čemer je obsežno poročal v8lo-venec* kakor tudi drugi listi. Nihče pa ni omenil, da bo prinesla nova tariju, ki je določila :a nočne voinje še poleg običajne voznine takso .1 l)in, lo po-iebnost, du stopi nočna tariju v veljavo ie reci in \riši ob devetih zvečer. Če so nočne vožnje namenjene ie v prvi vrsti za liste, ki imajo čas biti ponoči po raznih lokalih pokonča, je pravilno, da plačajo 1 Din več ali pu magari 2! Vendar nikakor ne gre, da bi plačevali še mnogoštevilni delavci in uslužbenci, ki prihajajo ob kasnejših večernih urah i s službe, lo višjo tarifo zato, du bodo prišli toliko preje, domov k počitku. Pa nuj reče Maloielezniška družba kar hoče, vendar ni prav, da le spremembe ni posebej nuglasila na seji občinskega sveta, ko se je stvar obravnavala. Če gospodje, ki delajo renta-bilitetni račun, ne znajo izkazati rentabilnosti drugače kakor s takimi ukrepi, potem stoji rentabili-tetni račun na slabih nogah, s stališča do javnosti ' pa je lo določilo skrajno nesociulno. Če bomo gradili tramvaj v Ljubljani še par let, bo najbrže pri-hodnqe leto že šel spat s kurami samo zato, da bo pri nočni tarifi vež zaslužil. Dokler se ne popravi In odtok v toliko, da veljajo nočne vožnje najmanj ■>d d e s e l i ti naprej, naj ponoči prevaža tramvaj le pijance z 'velesejma! — Kaka pravičnost je to? človek ves dan dela do !> ali 10 zvečer in se utrujen vrača domov. Pijanec na velesejmu pa kroka in zapravlja do polnoči. Ob obrh pa bo sprevodnik moral zahtevali po en dinar več: od dela izmučeni ub 'J zvečer in od zabav zdelani opolnoči — oba plačata enako. Le čemu niso gospodje os/ali pri ilari. uri. da se nočne vožnje začno ob desetih? Saj smo se lani do pol 11 lahko vozili za isto ceno ko *ez dan. Ljubljančan. Prvi tečaj za nadstrojnike v Jugoslaviji Ljubljana, junija. Brez hrupa in šuma se je vršil v Ljubljani na obrtni šoli prvi tečaj za nadstrojnike v Jugoslaviji pod vodstvom inšpektorja parnih kotlov, g. mžener-ja Gvid. O u 1 i č a. Tečaj je zavzel 1 Ob ur predavanj s štirimi ekskurzijami pri modemih parnih napravah, t. j. mestna elektrarna, pivovarna Union«, Bo-nač na Količevem in tvrdka Scagnetti, pri kateri se jc eksperimentiralo pri pokvarjenem parnem kotlu. Za ta tečaj se je izbralo 30 strojnikov, takih, ki so napravili izpite s prav dobrim uspehom . Kako je prišlo do tega tečaja? Ze leta 1028. se je Društvo strojnikov« pri Ifompetentnih oblastvih večkrat pritožilo, da v podjetjih zasedajo mesta inozemci in sicer s znatno višjo plačo, kakor domači strojniki. Društvo pa je dobilo odgovor, da so ti inozemci obermasehinisti«, :n da takih mi nimamo. Društvo je na bilo drugačnega mnenja, češ, ako jih ni. tedaj jih naredimo! ° Društvo se je nato obrnilo ua takratnega oblastnega komisarja g. dr. N a 11 a č e n a za podporo in g. dr. Natlačen se je takoj zavedal važnosti in naka-ia\ Društvu strojnikov podporo, s katero se je vršil prvi jugoslovanski nadstrojniški tečaj. ' V soboto dne 30. maja se je tečaj zaključil z banketom v restavraciji Miklič. Tajnik društva se jc na banketu v toplih besedah zahvalil g. inženjerju njegovo vztrajnost in bogati materijal. ki ga je strojnikom podal na tem tečaju. Tečajniki so nato 'nženerju podarili bronasti kip v obliki kovača, ki sloni s kladivom na nakovalu. Nato je povzel besedo g. inšpektor, ki se je ginjen zahvalil in obširno govoril o važnosti parne sile. ki zavzema vedno večje dimenzije v moderni tehniki. Nesreče O številnih nesrečah jc poročal žc vče-njšnji -.Slovenski list«. Ljubljanska bolnišnica pa jc včeraj sprejela še pet ponesrečencev. 30-letni sin posestnika Anton Rožen iz Tržišča pri krškem, jc dne "Ml. maja sekal grmovje. Pri tem ga je veja močno oplazila |*> luvcm očesu. Režeu jc že dalj časa slep na lesno oko, sedaj pa se nu levega nič nc vidi. Zdravniki sc trudijo, da mu rešijo levo oko. če nc bo revež povsem oslepel. Na Masarvkovi ccsti se jc v soboto pripetila vznemirljiva nesrečo. Neki voz jo v diru podrl 31-letnega Adolfa Zupana, zasebnega uradnika, stanujočega v ulici -Podaljšek Bi-čevja« v Ljubljani. Konji so Zupanu pohodili in šc kolesu so šla čezenj, vendar pu ni bilu dom 1 j ona nobena kost, dobil pa jo nevarne notranje, poškodbe. Delavcc tobačno tovarne, 50-lctni Franc A mik iz Rožne doline, jc v .soboto zvečer nasajul koso, pri tem |ia sc je močno vsekal s koso v levo roko. Ljubljana Kulturni obzornik IV. simfonični koncert Hvalevredno je, da sla začela operni pa Orkestralnega društva orkester z rednimi simfoničnimi koncerti. Ta je bil to sezono četrti. Žalibog se jc malo zapoznil v letnem času in tudi program ni bila nobena scnzacija, zato je bil tudi slabše obiskan. Program je obsegal Cesar Franckovo Simfonijo v treh stavkih, Musorgskega simfonično pesnitev Noč na Lisi gori, pa Čajkovskega Klavirski koncert op. 23. c. Simfonija, nastala koncem osemdesetih let kaže genialen zalet Francka — harmonika in romantičnega čustvovatelja, dasi jo prepleta nedo-sežna forma kontrapunklično nanizanega tematič-nega materiala. Tematika veže vse tri dele simfonije v celoto in končno poda nekak tematičen resume vse simfonije, oblika, Francku tudi v klavirskih in orgeljskih skladbah ljuba. Musorgskega Noč na Lisi gori opisuje programski podzemeljsko našo Ornobogu in sabat čarovnic, katere prepodi jutranji cerkveni zvon. Je harmonično in ritmično sila razborita skladba, ki bi impresionistom okrog vojne še vedno lahko služila za vzor, zlasti vsled svoje fantastike in čutne neposrednosti invencije. Čajkovskega koncert je pa pisan podobno kakor nekateri Liaztovi, namreč bolj zato, da se da možnost virtuozu za virtuoziranje, kakor pa da bi šlo za resno umetnostno ekspresijo. Klavir, kadar se kot solist oglasi, ima zeio malo jedrnatega v skladbi povedati, večinoma gre za briljantne kadenčne pasaže, ki so potrebne, a čc nimajo drugega ki so včasih le malo preveč zgolj tehničnega in virtuozncjia. pomena kot dekoracija. Odkritje spomenika pokojnemu Francetu Urbaniji J. a. k. d. -Zarja- je dne 30. majnika ob 6 zve-čjer skupno z ljubljanskim Ljudskim odrom in prosvetnim društvom iz Moravč odkrila nagrobni spomenik svojemu bivšemu odborniku in članu Francetu Urbaniji na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Pokojni France je leta 1028. dovršil svoje študije na ljubljanski univerzi, v začetku poletja istega leta sc je podal na svoje prvo službeno mesto ua jug naše domovine. Tam ga je napadla bolezen, ki ga je, ko se je vrnil domov, priklenila na postelj, s katere ni več vslal. Malo je bilo prijateljev, ki so ga avgusta meseca pred tremi leti spremili na njegovi zadnji poti. Zdelo se je kot bi se pozabljen in osamljen poslovil od sveta. Fant, kakršen je bil on, zrasel iz zemlje, ki se je moral celo svoje življenje boriti za košček kruha, delaven in vztrajen do konca, tak fant nam ni inogel iz spomina. Zato smo postavili v znak ljubezni do njega in v znak spoštovanja do idealnega dela in vztrajnosti na njegov grob znamenje. Skromna in iskrena je bila naša svečanost. Prišli sta obe pokojnikovi sestri, prosvetno društvo iz Moravč mu je položilo na grob venec, spleten iz domačega cvetja. Zarja- in Ljudski oder sta mu prinesla rdečih nageljnov. Tov. Brecelj, predsednik Zarje in g. Narte Velikonja, predsednik Ljudskega odra sta govorila kratek nagroben govor. Akademiki so pod vodstvom tovariša Bajuka zapeli par žalostink. Ob koncu smo skupno zmolili za pokojnika očenaš in s tem zaključili slovesnost. Spomenik je delo ing. arch. g. Ivana Pengova in sicer v obliki kmečkega znamenja. Izdelalo ga je kamnoseško podjetje Alojzij Vodnik v Ljubljani. »Zarja«. Prva ključavničarska pomočnica Ljubljana, 8. junija. Pri pomočniški preizkušnji Zadruge ključavničarjev za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani je napravila dne 6. t. m. gospodična Tilči Goyer, hči uglednega ključavničarskega mojstra v Ljubljani, izpit za ključavničarsko pomočnico z doli r i m uspehom. To jc prva pomočnica, ki je napravila izpit pri Zadrugi. Prvi ključavničarski pomočnici želimo veliko uspeha ter ji čestitamo! Kaj bo danes Drama: Zaprta. Opera: Oj ti prešnientana' ljubezen!" Red C. Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. 0 Ljubljanski veroučitelji so naprošajo, naj čimprejo sporoče število letošnjih prvoobhajancev gosp. svetniku Igu. Zaplotuiku. 0 Tridnevne duhovne vaje za akademike bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Začetek v nedeljo 14. junija ob 5. popoldne. Udeleženci imajo vso oskrbo v samostanu proti mali odškodnini. Prijavo prosimo čimprej nu predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani. Vabimo k obilni udeležbi vse, ki so željni verske poglobitve. 0 Podporno društvo za služkinje ima v četrtek ob petih zjutraj sv. mašo na Rožniku. Pridite vso članice in prijateljice. — Predsednica. 0 Šola Glasbene Matice ljubljanske ima ob sklepu šolskega lela 1050/31 dve šolski produkciji gojencev nižjih letnikov, iu sicer prva bo v četrlek dne 11. t. in., druga pa v soboto 13. t. m. vsaka ob 10 v Filharnionični dvorani. Vstop je. prost, ravnateljstvo vabi starše gojencev glasbene šole in prijutelje Glasbene Matice k produkcijama. Program posamezne produkcije sc bo dobil pred produkcijo pri glavnem vhodu v veži Fi [harmonične družbe. O Predavanje o plinski kuhi. Danes bo na šentjakobski šoli (vhod iz Florjanske ulice) ob '20 predavanje o plinski kuhi in peki. Pri tem predavanju se bo predvajala peka sladic v plinskih štedilnikih. Na to predavanje in brezplačno poskušnjo jedil vabljeni vsi. Vstop prost. — Mestna plinarna. © Francoski institut v Ljubljani. V četrtek 11. t. m. bo predaval v društvenih prostorih gosp. prof. U. Warnier, lektor francoskega jezika na zagrebški univerzi. Naslov predavanja: Gobineau, njegovo življenje in pomen. Predavanje se bo pričelo ob 21. - Vabimo. 0 Izgubil se je sveženj (zavojček) uradnih spisov obče državne bolnišnice v Ljubljani, naslovljen na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani, oddelek za zdravstvo. Najditelj se vljudno naproša, da zavoj vrne splošni bolnišnici v Ljubljani. O Trebljenje jarkov. Odbor za osuševanje Barja uli »močvirni odbore, kakor ga kratko imenujejo — pu ne v šali — Barjani, jo letos dal iztrebili precej raznih jarkov po Barju. Eden največjih jarkov, to je potok Galjevec, jo bil zadnje dni temeljito iztrebljen in znatno poglobljen. Zato bodo »močvirnemu odboru« zelo hvaležni prebivalci kolonije na Galjevici, ker se je ta potok ob povodnjih rad Tazlival in silil k hišam. Sedaj je ta nevarnost odstranjena in morala bi priti že katastrofalna povodenj, da bi mogel la potok prestopiti bregove. Barjanske travnike preslica vedno bolj duši in razini ukrepi proti zatiranju preslico, prcdeuico in podobnih škodljivih rastlin, ne izdajo dosti. Velika gasilska slavnost v Celju Celje, 7. junija. V soboto, 6. in nedeljo 7. t. m. sc je vršila v Celju proslava 60-letnica celjskega gasilnega in reševalnega društva pod protektoratom bana dr. Marušiča. Slavnost je bila združena s pokrajinskim izletom jugoslovanske gasilske zve: /c, katerega se je udeležilo nad 50 gasilskih društev. Že v soboto zvečer so zavihrale z vseli hiš državne zastave. Po prihodu vlakov se je razvila po mestnih ulicah gasilska bukljuda s celjsko železničarsko godbo. V nedeljo jc po prihodu jutranjih vlakov bilu sv. maša na prostem pred Marijino cerkvijo. Sv. daritev je opravil ccljski g. opat P. Ju rak. Udeležilo se je svete maše 455 gasilccv v krojih s 14 zastavami. Med častnimi gosti so bili poleg bana dr. Marušiča še župan dr. Go-ričau, občinski svetniki, okrajni načelnik dr. Ilubud, polkovnika Purič in Kostič, predsednik upravn. sodišča dr. Vrtačnik, predsednik okr. sodišča dr. Vidovič in drugi. Po sv. maši je župun dr. Goričan kratko in jedrnato orisal pomen današnjega praznika. Za njim je govoril ban g. dr. Marušič, ki se jc v svojih izvajanjih poglobil v pomen samaritunskeea dela gasilcev. Nato se je odigrala državna himna. Za tem sc je zahvalil starosta JGZ Turk mestnemu načelniku dr. Goricami za naklonjenost. Po končanih govoril je g. opat opravil obred blagoslovitve novega prapora gasilskega društva, ki so ga darovale društvu celjske dume. Za častitko, ki jo jo \ imenu vseh štirih kumic izrekla ga. Stermecki, sc je zahvalil Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 društveni poveljnik g. Koschier ter na to izročil prapor društvenemu zastavonoši. Nu to je g. opat blagoslovil še novi gasilski dom, ki ga jc zgradila mestna občina nu dvorišču mestnega magistrata z gasilskim orodjem vred. Slike jc objavil illustr. Slovcnec« od 7. VI.). Sledil jc defile gasilcev, v katerem je korakalo nad 450 gasilcev. Od slavnostne seje, ki sc jc vršila ob 11.45 dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata, je bila odposlana udanostnu brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka min. predsedniku gen. Živkoviču. Pokojnim gasilcem, zvestim sodelavcem gasilske ideje r.Bogu v čast, bližnjemu v poniočc se jc poklonil podstarostu JGZ g. Vengust Jernej in jim .jc /. zhorovalci vred zaklical trikratni »sluva«. Za častne člane društva zu njihove zasluge so bili izvoljeni gg.: načelnik inesta dr. Goričan, občinska odbornika dr. Vrečko in nigr. ph. Posavcc ter veletrgovee Danijel Rakusch. Potem so se še naklonili spominski znaki 60-letnice banu dr. Marušiču, vsem štirim kumicani in Sc 15 drugim častnim gostom. Nnto se jc vršil slavnostni banket v hotelu Evropa. Velika ljudska veselica nu Gluziji sc žal ni mogla \ršiti radi dežja. Celje 0 Za soboto, 6. juniju napovedana seja okoliškega občinskega odbora sc ni vršila zaradi nesklepčnosti. & Šport. V nedeljo ob pol ti sc je vršila ua igrišču Atletikov pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Atletik in SK Trbovlje, ki ,se je končala v razmerju 5:5 (5:1) z.a Atletike. Tekmo jc vodil v prvem polčasu sodnik g. Janežič, v drugem pa g. Oehs. 0 V nedeljo se jc vršila pri Sv. Jožefu ob osmih slovesna sv. maša in nato Telovsku procesija po običaj nem redu. Med sv. mašo in pro- Ne pozabite ua največjo zalogo gramofonov in plošč pri tvrdki A. Rasberger Jugosport r. z. z o. z. v Ljubljani na Miklošičevi cesti 34. ccsijo je prepevul cerkveni pevski z.bor pod vodstvom g. Mihelčiču. Sveto mašo je daroval vizitator g. šiniti, ki je tudi \odiI procesijo oh asistenci domačih gospodov in obeh mestnih kuphinov. 0 Smrtna kusn. V celjski javni bolnišnici so umrli 6. junija Polavder llelcnu, 37-lctua duinarica iz Gri/, Koliot Flizu, 52-letna žena mulega posestnika iz Roginskc gore in Cvikci Marijo, 35-letna posest niču i/ Mozirja, o kateri smo poročali zadnjič, du je zadobila pri reševanju živine iz gorečega hleva smrtno nevarne opekline. — 7. t. m. pu jc umrl tudi v bolnišnici Jože Cvek, 65-letni prevžitkar iz Marija Gradca. Požar s človeškimi žrtvami Ptuj, 0. junija. Dodatno k že objavljenemu poročilu še sledeče: Ko so v petek zjutraj, ki jo bil prvi v mesecu, ljudje hiteli v cerkev, je ogenj divjo razsajal v hiši malega posestnika Cartla na Hajdini, kjer jo bila svojčas gostilna. Rešili so sicer hišno opravo, koča pa je zgorela, saj jo bila lesena in suha -za ogenj nalašč pripravna po lako vročili dneh. Domačija je uničena. Trpe pa radi tega tudi fizično nekateri posamezniki. Cartlu so plameni vzeli dom in mater. Saj je 70 letna ženica umrla že po nekaj urah radi opeklin, ki jih je dobila radi ognja. V bolnišnico sla so morala zateči dva fanta. Eden je 24 letni brezposelni kovač Kosi Franc, doma v Skorbi pri Slovenji vasi. Zjutraj je v bližini kosil. Brž, ko je zagledal ogenj, je pohitel v pomoč. Drugi ponesrečenec jo 22 letni posestnikov sin Fridl Maks iz Zg. Hajdine. Ko je vso gorelo, je pogumno skočil v sredino ognja, da bi izlrgal divjemu elementu hišno opremo. Tramovje jo padalo skupaj. Streha se je že podirala. In še bi se najbrže rešil, da ni tedaj padel na njegov hrbet ležek tram. Pokopal ga je pod seboj. K sreči so ga potegnili skozi okno, vrata jc že zasegel plamen. Dočim je Kosi dobil opekline le po rokah, je strašno pogledali drugega reševalca Fridla. Ožgan je po rokah in nogah, prav posebno pa po glavi. Če ga človek vidi, misli, da ima pred sabo oslabelega starčka in nc krepkega mladeniča. Do-čin Kosi lahko hodi,, jo Fridl prikovan na posteljo. Vsa glava jp v povojih. — Rog daj, da bi bolečine ne bile prehude. Kako je prišlo do ognja, ni znano. In strašno bi bilo, če bi se razširil na sosednjo domove. Pa jc bilo ozračje k sreči mirno, brez vetrov. Ptuj Umrl je trgovec Kollenz Josip v Orešju. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. Na ptujski gimnaziji jc z junijem uaslopila svojo službo profesorica gdč. Kozina, ki, jc prej služila v Tuzli. d m. Nabavljala« zadruga državnih nameščencev.^ Pluju posluje in prodaja sedaj v prejšnjih proslo-rih trgovine Kollenz pod mestnim gledališčem. Radi škrlaticc so morali Joštovi v Podviucih oddati tri male otroke v ptujsko bolnišnico, kakor smo že poročali. Deklicama, ki sla prvi umrli, je sedaj sledil še sinko. Družina, ki jc v nekaj dneh izgubila tri otroke, zasluži največje pomilovauje. V lolažbi ji bo pač zavesi, da so so angelčki preselili v nebeške trate. Glasbena Matica v Ptuju priredi v pelek, 12. junija ob 20. v lastni dvorani koncert, na katerem sodelujejo gdč. Mara Kabajeva (klavir), gg. Mirko Logar in Drago llasl (gosli), g. Čenek £>pdl-bauer (čelo) ter moški zbor Glasbene Matice. Koroška Bela Posebno srečo pri tombolah KiPD ima Plasl-nova družina. Pred nekaj leti je dobila glavni dobitek: sobno opravo hči Plasinova; letos 81. maja pa njen brat Ciril tudi sobno opravo. — Tombolo se jo udeležila velika množica ljudi, vendar pa ni za tombole več takega zanimanja kot je bilo prvotno. Se pozna tudi v leni gospodarska kriza. Pred tombolo pa je lepo svirala jeseniška godba KPD. Procesijo ua Telovo so lepo povzdignile narodne noše članic KPD. Lepo in dostojno se jo procesija izvršila v čast Evharističnemu Kralju. Lo neki avtomobil jp motil svečano ubranost. Apeliramo na merodajne tunkcijonarje in prosimo, da v prihodnjem letu za čas procesije ustavijo avtomobili promet na državni cesti. Pri procesiji ludi ni bilo opazili zastopnikov nekaterih javnih uradov, dasiravno so bili javno povabljeni. V Ljubljani pu so se udeležili procesije, kakor smo čilali in kakor je običajno, najvišji predstavniki oblasti. Prof. Škerjanc je na zadnjih dveh koncertih pokazal odločen napredek zunanje tehnike dirigiranja pa tudi lepo izčrpal partituro, topot tematski še bolj plastično od kdaj prej. G. Noč pa mi je ljubši v samostojnem koncertu, kjer mu ni treba z instrumentom tekmovati orkestru. Hvale-bi bili veseli, če bi g. Škerjanc izbral prihodnjič kaj takšnega, kar nam danes v glasbi bolj koristi vredno je, da imamo, kakor upamo, v tem aparatu stalen simfonični koncertni faktor. Še bolj kakor romantični sentiment pa impresionistični kolorit. Dajte nam kaj ruske in nemške najnovejše literature. V. C.Golar: Dekle z rožmarinom Ljudska igra v 4 dejanjih. Založila Učiteljska tiskarna. V Ljubljani 1931. Potem, ko si jc s »Pisanim poljem utrl pot ter z »Rožnim grmom« postal prvi med našimi sodobnimi pesniki prirode in kmetiškega življenja, jc ostal Cvetko Golar skoraj neopazen, dokler ni stopil iz svojih liričnih poljan doli do človeka, tistega, ki jc prirodi najbližji — do kmeta — in skušal zajeti njegovo podobo v živih prizorih ko-mediografsko, oziroma dramatično. Prvo njegovo delo, ki jc prišlo na oder — »Vdova Rošlinka« — je in o.slane kljub nedo-statkom v notranji izgradnji kmcliška komedija, s katero se moremo pobahati. Polein jo jc Golar temeljito zavozil z »Zapeljivko , a to ga nikakor ni uplašilo. Priča za njegovo resno voljo in pošteni trud, da nam vendarle poda pristno kmetiško igro, je pravkar objavljena »Dekle z rožmarinom«, ki je torej tretje v vrsti njegovih odrskih del. Ni da bi sc na tem mestu spuščali v podrobnosti, dasi bi bilo mikavno — da celo ne govorim o mikavnosti poskusa podrobnejše raziskave vse-vkupnega Golarjevega odrskega prizadevanja — pač pa si oglejmo vsaj površno nicgovo »Dekle z rožmarinom« in napravimo nekaj svojih opazk, ne da bi si domišljali, da smo ž njimi podali izčrpno poročilo o delu. Dejanje, ki se v začetku razvija — ali prav za prav ne razvija — nam predstavlja v razvpito deklč Lenko čez ušesa zaljubljenega Pavleta, mladega posestnika, ki mu gospodinji teta Jera. Kajpada teti Jeri deklina, ki se smuka okrog premožnega Pavleta (in ki je prinesla s seboj otroka od neznanega ljubljanskega »falota« v bajto) nikakor ni po volji, pa še hujše, ko mu je že sama izbrala na Posavju nevesto Meto. Iz drugega in tretjega dejanja izvemo le, da skuša Jera za vsako ceno preprečiti da bi Lenka postala gospodinja na Pav-ietovem gruntu, in to najprej zlepa, ko ji s posredovanjem gostača Tomaža ponuja srebrnike, ako se Pavletu odreče, potem pa zgrda, ko najame Tomaža, da deklino spravi s sveta. Pri tej črni kupčiji pregovarja Tomaž teto Jcro, naj rajši vzame njega za moža in zagospoduje sama na posestvu, v katerega je položila svojo mladost, a on bi mesto Lenke umoril Pavleta, ki se mu je žc nekaj krali hudo zameril. Jera noče o tem najprej ničesar slišati, nazadnje pa jc podoba, da je dala svoj tihi pristanek. — Edino v pravem pomenu besede »dramatično^ dejanje jc četrto, v katerem sc dopolni usoda. Dasi napol skesana Jera skoraj posvari Pavleta in Lenko, izvrši Tomaž vendarle svoj zločin. Dramatično, pravim, jc četrto dejanje zalo, ker jc umcl Golar stopnjevali našo radovednost in nestrpnost, ukaniti nas s tem, da je dejanje z nastopom Jerc najprej zasukal lako, kakor da sploh ne bo tragedije, potem kakor da postane žrtev Lenka, nazadnje pa nas presenetil z vestjo o nesrečni Pavletovi smrti, S fabulo samo se ne bomo prerekali. Avtor jc postavil čas dejanja za petdeset let nazaj — lahko bi se godilo tudi danes, ker za premaknitev časa nazaj ni bilo tehtnih razlogov, čemu je dal naslov »Dekle z rožmarinom« tudi ne vem ker ne pove ničesar o glavni osebi, ki je očividno Jera, nc Lenka. V tej usodni zamenjavi jc tudi poglavitna slabost Golarieve igre. Po vsej sili naj bi stala v ospredju Lenka, ki je drami le povod, ne pa jedro. Tragedijo zasnuje vendar teta Jera — a je dosledno prikazana kot postranska oseba. Značaji so tipizirani. Golar ne podčrta nobene izrazitejše osebne poteze tega ali onega človeka na odru. Rahlo se loči od orožarne kmetiških tipov le Tomaž, v katerem se pojavljajo medlo označeni socialno prevratni pojmi. — Dinamika dramatične napetosti je vse do poslednjega dejanja izostala, saj so prva tri dejanja le ekspozi-cija. Pa tudi prizori ekspozicije so med seboj kljub avtorjevemu trudu, da bi jih napravil neprisiljene in življenjske, zelo ... papirnato povezani. Vsemu temu nasproti postavlja Golar nekaj, kar sicer oi igri sami v prid, pač pa samo zase lepo bogastvo: jezik. Ne bi dejal, da je prav Go-larjev slog, k izasluži pohvale, ampak toča pristnih narodnih izrazov, pregovorov, rečenic in rekel, ki jo jc Golar po skrbnem zbiranju nasul tako na gosto, da vmes skoraj drugega nič ni. Dobili smo torej zakladnico po večini še neobjavljenega narodnega gradiva. Tako jc Golar izpolnil nerodne vrzeli čakanja, brezdelnega sedenja na odru in šc druge odrske votline v izgradnji dejanja s pogovarjanjem, ki ob njem rad počakaš in rad posediš, pa še na nevšečne vrzeli rad pozabiš. Zaključek: »Dekle z rožmarinom« jc delo, ki nam kaže Golarja prav takega kakršen jc: preprostega v loliki meri, da ni sposoben odrske zvijače, vsaj take nc, ki bi skozi štiri dejanja priklepala, a polnega svežine v domislicah iz pristnega kmetiškega življenja zajetih in v pristni kmetiški govorici podanih. Tragičnosti življenja pa Golar ne more v okom — zato je njegova igra ludi najboljša na veselih mestih, v šegavosti. Dramo je skoval, a pri vsej igri skoraj do konca nimaš občutka, da ti je kanil Golar nadrobiti tragičen dogodek v juho, Kmetiško ljudsko igro v večjem stilu nam jo Golar še dolžan. «. j. Naše državne finance Iz poročila Narodne banke Zaključni račun ra 1929/30 izkazuje 11.817 milj. izdatkov in 13.449 milj. dohodkov. Provizo-rični podatki za 1930/31 izkazujejo 12.3% milj. dohodkov (13.449 milj.) in sicer so bili sledeči (v milj. v oklepajih podatki za 1929/30): neposredni davki 2072.8 (2392.5), trošarine in takse 3541.3 (3693.2), monopoli 2327.5 (2374.0), državna podjetja 4370 (4898.7), razno 85 (90.8). Vidimo, da so vsi davčni viri dali v proračunskem letu manj dohodkov kot v prejšnjem, kar je posledica splošne gospodarske krize. Edino monopoli so dali dohodke, ki niso dosti zaostajali za prejšnjimi. V posameznih skupinah so znašali državni dohodki leta 1930—1931 (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 1929—1930); neposredni davki Veliko naraščanje insolvenc Po pravkar objavljenih podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani jc v mesecu maju število insolvenc katastrofalno naraslo. Tako je bilo v tem mesecu razglašenih 54 konkurzov in 93 poravnav izven konkurza. Tako visokega števila insolvenc doslej naša statistika ili zabeležila, skupno namreč 147 insolvenc. Doslej najvišje število insolvenc je bila zabeleženo v marcu lani, ko jc znašalo 123 in v juniju 1930 s 131 slučaji. Po statistiki Društva za zaščito upnikov je bilo največ konkurzov razglašenih v marcu leta 1927, 149 in številka letošnjega maja le malo taostaja za to statistiko, Posebno pada v oči visoko število poravnav izven konkurza. Niso pa to samo pripisovati poslabšanju gospodarske konjunkture, pač pa tudi »labši morali dolžnikov. To vse navdaja vodilne gospodarske korporacije s strahom in zato zahtevajo reforme tega zakona popolnoma upravičeno. V mesecu maju je bilo v dravski banovini razglašenih 8 konkurzov in 22 prisilnih poravnav (izven konkurza) v aprilu samo 4 konkurzi in 8 poravnav. Posebno visoko je število poravnav v dravski banovini, kjer je doseglo rekorno število 35 v primeri s 23 v aprilu. V savski banovini je bilo ravno toliko poravnav kakor v dravski, čeprav je po številu prebivalstva in gospodarski moči (Zagreb) savska banovina še enkrat močnejša kot dravska. Kreditni zavod v slovenskih rokah Včerajšnji Slovenski list jc prinesel vest, da Jc dunajski Creditanstalt prodal večino svojih delnic, ki jo ima pri Ljubljanskem Kreditnem zavodu 1.583.4 (1.924.9), davek na poslovni promet 211.1 (147.6), uslužbenski davek 278.3 (320.1); trošarine 872.4 (941.5), takse 1.227.3 (1.221.7), carine 1.441.6 (1.530.0); tobak 1.704.4 (1.702.7), sol 225.7 (229.6), petrolej 137.3 (157.9), vžigalice 127.6 (141.1), cigaretni papir 106.2 (142.9); prometno ministrstvo 2.971.6 (3.046.3), pošte in telegraf 508.9 (548.7), šume in rude 489.5 (606.3), industrijska in bančna podjetja 400.1 (697.31 milj. Din . Posebno zanimiv je pregled dohodkov od neposrednih in posrednih davkov v zadnjih letih: Proračun Proračun 1930-31 doseženo 1931—32 Neposred. davki 2.011 2.073 2.106 Posredni davki 3.713 3.541 3.536 za trgovino in industrijo, slovenski finančni skupini, kateri stojita na čelu mestna hranilnica ljubljanska in hranilnica dravske banovine. Prevzemni tečaj za delnice je znašal, kakor smo zvedeli 200. Ko je bila objavljena bilanca Kreditnega zavoda na Dunaju za preteklo leto in ko so pričeli misliti na kritje te izgube, je bilo jasno, da bo Kreditni zavod moral svoje angažmane v nasledstvetiih državah prodati. Znano pa je, da jc Kreditni zavod v naši državi v bankarstvu odlično udeležen, kajti interniran je pri Jugoslovanski združeni banki, pri Trgovski in Obrtni banki v Novem Sadu in posebno pri Kreditnem zavodu za trgovino, obrt in industrijo. Zato so se kmalu začela pogajanja za prevzem večine delnic ljubljanskega zavoda. Kajti znano je, da nacionalizacija Kreditnega zavoda v Ljubljani, ki ni bila nič drugega kot sprememba podruž-' niče dunajskega zavoda v samostojno delniško družbo, pri kateri je imel dunajski zavod še naprej večino delnic. Od 125 tisoč delnic jih je imel dunajski zavod 110 tisoč. Sedaj pa bosta večino teh delnic prevzeli Mestna hranilnica ljubljanska, katere predsednik g. Sušnik je tudi predsednik nadzorstva ljubljanskega Kreditnega zavoda, in Hranilnica dravske banovine. Ostale delnice pa prevzame deloma skupina pod vodstvom g. VVestena, deloma pa skupina domačih delničarjev, ki so bili že doslej zastopani v upravnem svetu (predsednik g. Andrej šara-bon). S tem bo eden izmed teh največjih ljubljanskih zavodov prešel popolnoma v slovenske roke in tako nacionaliziran. Ce upoštevamo, da je itnel zavod po bilanci za 1930 pri glavnici 12.5 milij. Din rezerv 15.2 milij. Din. Zavod razpolaga s 448 milj. Din tujih sredstev iu razdeljuje že od leta 1923. sem stalno 10% dividendc letno (borzni tečaj delnic znaša 160—170). Notranja vrednost delnic pa je veliko večja kot borzni tečaji in pa tudi kot nakupna cena. OUZD v maju 1931. Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v maju 1931 za 5116 inanjše nego v maju 1930. Padec članstva v aprilu je znašal 6079. Zmanjševanje padca članov pa nc pomeni še zboljšanja oziroma omiljenja gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem nivoju. Do istih zaključkov pridemo tudi pri proučevanju drugih gospodarskih barometrov zlasli tržnih cen. Zdravstvene razmere članov so bile v maju mnogo povoljnejše nego lansko leto. Padec števila bolnikov je relativno skoraj dvakrat tako velik kot padec članov in znaša 223 bolnikov. Vsled tega se je tudi odstotek bolnikov zmanjšal za 0.11% (od 2.41 % na 2.30%). l a odstotek pa ui normalen in je še vedno preko zdrave normale. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu taktičnemu delavskemu zaslužku, se je povečala pri moških za Din +0.34, pri ženskah je pa padla za Din — 0.54. Padce zavarovane mezde ženskih članov je deloma posledica zmanjševanja taktičnega zaslužka ženskih delavcev, deloma pa ludi posledica kategorizacije služkinj, natakaric itd. Padec celokupne dnevne zavarovane mezde znaša Din 132.322.80. Bolniški prispevki OUZD so se radi tega znižali dnevno za ca. S000 Din ali mesečno ca. 200.000 Din. Borza Denar Devizni tečaji so danes ostali v glavnem neiz-preineujeni. Promet je bil srednji. Vse zaključene devize jc dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276 bi., Berlin 1341—1344 (1342.50), Bruselj 7S7.84 bi., Budimpešta 987.67 bi., Curih 1095.30 —1098.30 (1096.80), Dunaj 793.35—796.35 (794.85), London 274.79-275.59 (275.19), Newyork 56.355-56.555 (56.455), Pariz 220.45—222.45 (221.45), Praga 167.20-168 (167.60), Trst 295.99-296.14. Zagreb. Amsterdam 2272.40—2278.40, Dunaj 793.35—796.35, Berlin 1341 — 1344, Bruselj 787.84 b., Budimpešta 986. 17—9S9.17, London 274.79—275.59, Milan 295.075-297.075, Newyork k. 56.465-56.665, č. 56.365-56.565, Pariz 220.45-222.45, Praga 167.20-168, Curih 1095.30—109S.30. Curih. Belgrad 9.115, Pariz 20.19, London 25.00, Newvork 515.65, Bruselj 71.83, Milan 26.99, Madrid 49.40, Amsterdam 207.50, Berlin 122.40, Dunaj 72.47, Stockholm 138.22, Oslo 138.12, Kopenha-gen 138.12, Sofija 3.74, Praga 15.28, Varšava 57.80, Budimpešta 90.05, Atene 6.6", Carigrad 2. 45, Bukarešta 3.07, tlelsingfors 12.98. Vrednostni papirji Tečaji državnih papirjev so bili danes nekoliko čvrstejši z izjemo 7% invest. posojila, ki je oslabelo. Učvrstila se je'znatneje vojna škoda pa tudi 8% Bler. posojilo. Prometa je bilo nekaj več. Med bančnimi delnicami je danes v začetku bila Jugo banka slabejša, kasneje pa se je učvrstila. Učvrstili sta se nadalje Praštediona in Srbska banka. Narodna banka je danes zelo popustila in bila zaključena v Belgradu po 6.700. V Ljubljani pa se je tečaj Kreditnega zavoda zaradi nacionalizacije, oziroma prehoda večine delnic v roke Mestne hra- nilnice ljubljanske in Hranilnice dravske banovine učvrstil na 175 do IS5. Znatnejši promet je bil tudi v industrijskih delnicah. Guthmann jc oslabel na 124, dočim sta Slaveks, Slavonija in Drava ostale neizpremnjene. Več prometa jc bilo v osiješki Sc-čerani. Trboveljska ie ostala na petkovi višini. V ostalem ni bilo izpreinemb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 90 bi., 7% Bler. pos. 81 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 950 den.. Kred. zavod 175—185, Vevče 120 den.. Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. S5.75—86 (86), agrarji 48.75-50 (48), vojna škoda ar. 414.50—410 (415), kasa 414—416, 0.. 7., 8. 413 den., 12. 414-416, 8% Bler. pos. S9.625—90 (90.75), 7% Bler. pos. ar 80.625—81 (80.75, 81), kasa 80.25 den.. 7% pos. Drž. hip. banke ar. 81.50—83, kasa 82.50—83 (82.50), 6% begi. obv. 65—65.50. Bančne delnice: Ravna gora 72.5Q bh, Poljo 53—54, Kreditna 119—124, Union 168—172, Jugo 68.50-69 (67, 68, 69). Lj. kred. 120 d, Medjunarodna 68 d, Narodna 6500—7100, Obrtna 36 d, Praštediona 950—960 (955), Srbska 1S1 —192 (192), Zemaljska 120—123. Industrijske delnice: Nar. šuin. 25 d, Guttmann 124—125 (124, 125), Slaveks 25—30 (25), Slavonija 200-205 (200), Danica 70—72.50, Drava 235—236 (235). Šečerana Osjek 245—252.50 (245, 247.50, 250), Nar. ml. 18 bi., Brod. vag. 64—65 (64), Union 70 d, Vevče 120 d, Isis 146 —150, Ragusea '300—320, Oceania 190 d, ladr. plov. 485 d, Trboveljska 255—258 (255). Belgrad. Narodna banka 6700—6705, 7% inv. pos. 87—87.50, agrarji 49— 50 (230.000), vojna škoda 412.50—413, 9. 416, 6% begi. obv. O4.50 (20.000), 8% Bler. pos. 89.25 (1000 dol!), 7% Bler. pos. 80.25 —80.375 (10.000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 83-83.25. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.95, \Viener Bank-verein 15.15, Escompteges. 153.15, Živno 81.50, Aussiger Chemische 124.75, Mundus 105. Alpinc 14.25, Trboveljska 30.50, Leykatn 2.40, Rima Mu-ranv 36.05. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 2501 govedo. Iz Jugoslavije 26. Cene: voli najboljši 1.60-1.70, I. 1.30—1.50, II. 1.10-1.20. III. 0.85—1. krave I. 0.90—1.05, II. 0.80—0.90, biki 0.90—1.15, klavna živina 0.50—0.75. Tendenca zelo mlačna. Cene so padle za 10 grošev, posebno /a prvovrstno blago, za srednje vrste pa so se slabo držale. Jajca jajčna trgovina je na celi črti edr Mednarodna mirna. Celo izvanredno nizke cenc (današnja švicarska jajčna cena notira 90 švicarskih frankov za zaboj po 1440 kom. fratiko, transit Buchs) ne morejo konzuin tako intenzivirati, da bi se sproti vsi dovozi porabili. Ker je pa višek produkcije žc povsod prekoračen, ni treba več računati z izdatnim znižanjem cene. Napačno bi pa seveda tudi bilo iz tega dejstva sklepati, da bo cena izdatno poskočila, kajti ne smemo pozabiti, da je konzerviranje že končano — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 6. junija 1931. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstico fSO Din aU vsaka beted« BO par. Na|man|Sl oglas . - 5 Din. Oglasi nad itievet vrstic «e računalo vlit.. Za odgovor anamk« ■ Na vpraianla brez znamke ne odgovarlamo I ilužbodobe Dva kroj. pomočnika mlajša, sposobna za konfekcijo, sprejme takoj Ma-ija Klojčnik, krojač, Sv. Peter pri Mariboru. Kovaškega pomočnika iprejmc takoj Franc Kuhar, Dol pri Ljubljani. Učenca sprejme knjigoveznica — Lcrh v Radovljici. Pošteno dekle 20 do 24 let staro sc išče za trgovino kot donašalka Naslov v upravi lista pod it. 6557. Mizarski mojster samostojen. strokovnjak vseh mizarskih del sc takoj sprejme k strojnemu mizarstvu z udeležbo na čistem dobičku. Zahteva te ca 20.000 Din garancije. Ponudbe na upravo pod »Strokovnjak* 6544. Sprejme se takoj pošteno dekle ali vdova, katera zna kuhati — v stalno službo. - Naslov v upravi pod štev. 6499. Dekla vajena vsega kmečkega dela, išče službe. Naslov v upravi pod it. 6462. Pisar, praktikantinja r. znanjem nemščine in slovenščine išče službo. -Naslov pove uprava Slovenca« v Mariboru pod »Začetnica«. Mlekar izvežban v vseh mlekarskih poslih, pri parnih strojih, računstvu in knji govodstvu ter izdelovanju sira in masla, z večkratno prakso in dobrimi spričevali, išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe na upravo pod •Mlekar« št. 6543. Pouk Vaje nem. konverzaciji nudi dijakom za počitnice nemška družina. - Dopisi na: Adlassnig. Klagenfurt -Annabichl. Akazienhofstr. Avstrija. Čainernikovn šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 IJugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospem št 16 zastoni. Pišite popjl Naprodaj je kmetija z dvema hišama, gospodarska poslopja v prav dobrem stanju, dva vino grada, njiv za 70 merni kov posetve, gozdovi, po večini dobro zaraščeni. Cena 125.000 Din. Naslov v upravi pod št. 6379. Dve parceli po 700 in' prodain po ugodni ceni. Vrt popolnoma urejen. Izve se Cernc-tova ulica 32, I. nadstr Ljubljana 7. Hišo, enonadstropno novo zidano, eno štiri-sobno in dvoje manjših stanovanj, elektrika, par-keti, vodovod, kanalizacija, 1.400 m5 vrta, vsajenih nad 50 sadnih dreves, ugodno prodam pod Rožnikom (ob posestvu g. Kolmana). Potreben kapital Din 130.000. Naslov v upravi pod št. 6058. Vnajem Trgovino tik cerkve oddam (bolj priletn. samskemu trgovcu. Naslov v upravi lista pod štev. 6439. Pozor! V najem se odda obrt za strojno in ročno vezenje, entlanje ažuriranje izdelovanje damskega perila Ponudbe na upravo pod »2c upeljana«. stanovanja Stanovanje oddam s 1. avgustom t. I. Lepo solnčno, 3 sobe s kopalnico. Dr. Kodre, Sta-ničeva ul. 3. Soba lepa velika se takoj odda 1 ali 2 gospodičnama proti posojilu na odplačilo pri najemnini. Naslov v upr. pod štev. 6498. Kupimo Kupujemo cvetje od bele akacije, bezgovo in lipovo cvetje ter vsa druga zdravilna zelišča. Zeliiča naj bodo čista, izbrana in sušena senci. - Vpraiati je v drogeriji »Sanitas« Celje in Trbovlje. Kupim več vagonov rezanega lesa, posebno III. in IV. vrsle, 24 mm. Prednosti iz Slov. Bistrice in celj skega okrožja. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi pod 'Rezan les«. Kupujemo cvetje bele akacije, bezga, lipe in druga zdravilna zeliiča kot lapuh itd., vse v tepci sušeno. Vprašati: Drogerija .Sanitas', Celje. Srečke, dclnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Vsakovrstno zlato Kupuje po oaivišlib cenah CERNE, iuvelir. Liubliana Wol(ova ulica It. 3. Prodamo Več lepih spalnic masivnih, politiranih, po ugodni ceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarje (20 min. od postaje Skoija Loka). Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosj« po 130 Din kg in čisti puh >o 250 Din kg. Razpoši-soitnem povzetju. fjam po poitnem povzetju. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Železni stebri se prodajo z mrežo vred. Poizve se: Strma pot 8. Kroji! Preizkušene kroje, ki pri-stojajo brez probc, krojačem, šiviljam in damam za samouporabo izdeluje krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. Zunanjim naročnikom kroj po meri in sliki poštnoobratno. Suhe deske, turnir za takoj naprodaj. Deske: javor, brest, črešnja in hruška 30— 80 mm močne, 1 m' 660 Din. Furnir, iste vrste kot deske, 1 čevelj Din 1—2. Lesna industrija Fran Martinec, Ljubljana, Škofljica. Pohištvo 2 spalnici, javor, po 9800 Din, 1 spalnica, črešnja, Din 8500, 1 spalnica brest, Din 8500, 2 kuhinji po Din 1500. — Lesna industrija Franc Martinec, Ljubljana, Škofljica. Otroški voziček na peresih poceni prodam Vožarski pot 4. Mladi psi Cocker-španioli, zelo lepi, čistokrvni r. rodovnikom naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 6542. CHEVROLET samo 11.600 km rabljen v najboljšem stanju sc zelo ceno proda. — Naslov v upravi lista pod št. 6541 Čitajte in širite »Slovenca«! Prva celotua izdaja I Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55-— Jugoslovanska knjigarna v Ljubile nI. JiBo'^ a ^Ju. £ Earl Derr Biggers: t. o' s£|gšs r„.£o * Sjasg«^.« ..»M »Q " M i. N 2. Ss - -g " . ajo is >30« .O g • ca 1 Q cj-g CO U .. iZ s g -S Si S $ .5 s S * . .Q f S-9*?58«* SgB^ I 1 -C •= S a 2 60 E ao - fsg?** »O » ^ gen ^gsl i Kitajčeva papiga 78 (Konec.) r Očrnit neki bi bili lako tenkovestni? Denar str pošteno zaslužili! Chan je skrbno spravil bankovce v notranji žep. »Dovoljujem si pripomniti, tla je la znesek triletna plača na Ha\vajih. Ameriško podnebje ni tako napačno! •Ostanite zdravi, gospod Eden!« je toplo rekel Madden. Tudi vara se, moram zahvaliti. Radi mene ste tukaj imeli marsikako nepriliko in skrb... Ravno narobe jc res! Tu sem preživel najsrečnejše ure svojega življenja!« Madden je zmajal z mogočno glavo. Nak, tega pa ne razumem ...« Pač pu jaz!« je prekinila hči Ier poredno pogledala Pavlo. Želim vam mnogo sreče, gospod Ivlen! In tudi jaz se vam prisrčno zahvaljujem! Pilial je mrzel in oster puščavski veter, ko so vsi trije sedli v avto, ki ga jo vajena Pavlina roka vodila ven na |M>t, v b>mno noč. • >Charlie, je podražil mladi Eden. Vam se niti ne sanja ne, zakaj ste najeti za spremljevalca na lej vožnji.« »Gospodična Wentlell je bila lako dobra!f »Dobra — in previdna!« se je zasmejal Bob. Vi naj bi bili \Vilbuni — nekak odbijač med to mlado damo in klavrno uredbo zakona. Ona ne verjame v zakonsko srečo, Charlie .. .c »Res zelo neumno! Treba jo bo spreobrniti!« »To sc bo tudi zgodilo! Povabila va* ie, da uaiu spremljate, ker čuti, da sem zaljubljen vanjo. Brala jc to v mojih očeh. Ve, da za svojo dragoceno svobodo ne dam niti počenega grosa, odkar sva se videla. Pač pa je upala, da o vsem tem ne bom zinil besede, če boste vi zraven. Toda tega veselju ji ne napraviva! Charlie, ljubim to dekle .. ?To razumem!« r... in sc hočem z njo poročiti.« Zelo pametno! Toda to dekle šc ni spregovorilo niti besedice!- Zvonko je zadonel Pavlin smeh. Zakon — to zadnje pribežališče slabotnih duš! Ljubim svojo prostost. Ohraniti jo hočem!« Me zelo žalosti! jo je blago pokaral Kitajec. "Smem li spregovoriti nekaj besed v obrambo zakona? Ki sem izkušen? Kje jc udobneje kakor v skupnem domu? In kako ljubko je, ko živita dva v slogi in ljubezni! Spominjam se blažene pomladi lastnega zakonskega življenja .. .< Kaj pravite na to, Pavla? Bob je koprneče lovil pogled veselih dekličjih oči. In ta čedni mladi mož! je nadaljeval zgovorni snubec. *>Nc razumem, zakaj se branite. Vreden je ljubezni in spoštovanja. Imam ga zelo rad .. Pavla Wendeli še vedno ni rekla ne bev ne nicv. »... prav zelo rad ...« »No,, je končno zagostolel dekličin glas. če gre za to, ga imam tudi jaz majčkeno rada .. .« Chan je zmagoslavno sunil s komolcem v rebra bodočega ženina. Voz je privozil na višino in luči Eldorada so zableščale iz nočno tišine. Pred hotelom sta čakala Holley in Viktor. So vendarle prišli!« je zaklical Časnikar. »Vaša torba, Charlie, je v pisarni; vrata niso zaklenjena!: Sanjavo se je ozrl k zvezdam, škoda, da nas zapuščale, Eden' Zelo mi bo dolgčas brez vas. >Saj vendar pojdete v New York?-r »O nc — sem si premislil! Otožen smehljaj se mu je nabral okrog usten. Pred nekaj leti bi bil mogoče poskusil, danes pa ne več! Ta čarobna puščavska pokrajina — no, mislim, da me je pač ujela. Posihmal bom Ne\v York gledal le v filmu. Iz črnomodre dalje se je oglasil žvižg lokomotiv barsto\vskega vlaka. Charlie je pridi sal izza oga. Suknjič in telovnik kriminalnega asistenta ( liana -la nadomeščala Ah Kimovo bluzo. Skrivnosten glas /e-leznice nam naznanja, da je konec našega doživljuja. je drobil na svoj način, poln duhovitih primer. Gospodična Wendell, poslušajte dobrohotno se zadnjo željo trudnega pismonoSe! Naj vam bo to začetek največjega doživljaja vašega življenja — in najsrcčin šega! Prekoračili so samotno cesto. Zbogom, l'a\ la moja! je šepetal Bob v molčeči senci postajnega poslopja. Topel pritisk njenih gibčnih prstov mu jo povedal vse, kar je hotel vedeti, in njegovo srce je burno utripalo. Kmalu sc vrnem, li moja zlala, pob'! Prisrčno jo je pritisnil na prsi in prestavil smaragdov prstan z njene levico na desnico. I.e, da boš mislila na to, draga! Ko se bova zopet videla, ii podarim dostojno nadomestilo, najlepši prstan, iz največje zalog« nakitov na zahodni obali — iz najine zaloge! "Najine ... zaloge ...? Vlak jc že pihal na tiru stranske proge, priprav Ijen na odhod, Charlie Chan je pomahal že s stopnic. Vi Še ne veste, se jo veselo režal. Toda vam se je uresničil sen vsake ženske: iemliete moža. ki prodaja dragulje! . Nova odkritja o Devici Orleanski Namišljena Jeanne d'Arc 0 priliki 500 letnice smrti Device Orleanske je objavil neki londonski list še neobjavljen sestavek pokojnega angleškega kulturnega zgodovinarja sira Walterja Besanta o sleparici, ki je pet let igrala nlogo Device Orleanske. »Dame des Armpises« spada med najspretnejše pustolovke, kar jih pozna svetovna zgodovina. >Dne 20. maja 1436« — piše sir Besant — »se je pojavila v vasi Grange aux Ormes pri Metzu dekle, ki se je imenovala «Pucelle de France» in zahtevala pogovor z nekaterimi plemiči iz Metza, ki so se bili zbrali v vasi. Dekle je bila živahna in energična v svojem nastopu in na las podobna pravi Ivani d'Arc. Med tistimi, ki so kot prvi prišli z njo v stik, je bilo nekaj vitezov, ki so bili navzoči pri kronanju kralja Karola VIL v Reimsu. Ti niso niti za hip pomišljali ter so jo takoj pozdravili kot Ivano d'Arc. (Ob Ivanini smrti se je bila med ljudstvom razširila vest, da je bila Ivana ušla in so namesto nje sežgali neko drugo dekle. Op. por.) Na vsa vprašanja je odgovarjala svobodno in pogumno, brez vsakega obotavljanja. Prišla sta tudi Ivanina brata, Pieerre in Jean du Lys, in takoj izjavila, da je to njuna sestra Ivana. Vzela sta dekleta s seboj in jo nastanila v vasi Bacquillin. To je prebrisauka gotovo izrabljala v to, da je zvedela od bratov še več podrobnosti o Ivani, ki so ji utegnile v bodočnosti koristiti. Da bi pa bila brata z njo sporazumljena, se zdi popolnoma izključeno. Kasneje se je namišljena Devica Orleanska preselila v hišo Jehana Cugnota v Metzu, kjer je ostala tri tedne. Ves ta čas .so mesto oblegale velike množice, ki so prihajale gledat vstalega dekleta iz Domremy-ja. Celo voj-vodinja Luksemburška je sprejela pustolovko i vsemi častmi. V tem se je bil odpravil Ivanin brat Jean du Lys h kralju, ki je imel svoj dvor v Tou-raine. Kralj je sprejel vest o povratku Jeane brez vsakega suma in je nagradil poročevalca s sto funti. Tudi Jeanne des Armoises je 2. septembra 1436 poslala kralju pismo. Meseca novembra se je nahajala še v Metzu. kjer 3e danes hranijo listino, ki jo je sestavil in zapečatil njen mož; v listini jo imenuje «Jeanne du Lys, Pucelle de France, Dame de Thichiemonb. V prihodnjih dveh letih je potovala v Italijo pod pretvezo, da si izprosi od papeža odvezo za neki