//f*
NO. 205
Ameriška Domovina

Il/IE RICAN-HOME'
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 20, 1947
LETO XLIX-VOL XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE «a * **
sla si razdelili vloge
(Došle preko Trsta)
“HARAiči RAJO." - Srbske narodne pesmi pripovedujejo, kako je v jeseni šel turški gospodar, aga ali beg, pobirat žito od kmetov. To je bil najhujši čas za ubogega balkanskega kmeta.
Turek je bil neusmiljen. Na Slovenskem je v srednjem veku pobiral grajščakov valpet. Na te stare čase je obudil spomine režim v “novi" Jugoslaviji. Cel mesec avgust so hodili novi komunistični valpti po vaseh in kmetom odvzemali žito za drža-Vo. Odvzem je bil prisiljen, čeprav nudijo kmetu nekaj dinarjev, za katere pa ne more kupiti najpotrebnejših stvari. Slovenija je odmevala od tega boja med kmetom in beričem komunistične stranke. Listi ipiajo cele strani samo o tej “borbi” s kmetom. Pri tem seveda oznanjajo svojo veliko “zmago” nad kmečkim prebivalstvom. Dobili so kar so zahtevali, kot je dobil srednjeveški grajščak in kot je dobil turški aga. V ljudskem spominu pa bo ostala ta borba z modernimi valpti, kakor je ostal spomin, kako je pridrl aga in kličal: Harač rajo.”
HUJSKANJE KMETA PRO-
dal, večji pa da tega ni stroil. Ne povedo pa, da je že uredba taka, da udari huje večjega kmeta kot malega. In končno: Ali ima Slovenija sploh kake velike kmete? Vi Amerikanci najbolje veste, kakšna je ameriška farma in kakšna slovenska kmetija. Toda zanesti v vasi sovraštvo, medsebojno ovaduštvo in nevoščljivost to gre v račun komunistom, čim bolj se bi kmetje med seboj dajali, tem lažje bo šla komunistična pšenica v klasje.
Nekatere kmete listi kar po imenu napadajo kot špekulante in črnoborzijance, če ne pripeljejo toliko kot je ukazano. Iz vsakega okraja jih nekaj izbero za te napade. Napadeni se nima kje braniti. Tako napadajo na primer med mnogimi drugimi kmeta Janeza Strcina iz Komende. Ta je bil svoječasno poslanec Slovenske ljudske stranke. Doslej še niso imeli prilike, da bi se znesli nad njim, sedaj izgleda, da je tudi prišel na vrsto.
OBSODBE— So pa nekateri že tudi obsojeni, da so prikrivali svoje žito. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni trije radi “sabotaže pri odkupu žita.” Komunistična roka
na Balkanu
Tako piše James Byrnes, bivši državni tajnik, v svoji knjigi
ROPAR SE JE OPEKEL PRI GROCERJU
| Nek ropar je prišel v soboto v grocerijo, ki jo vodi Anton Avsec na 1446 E. 59. St. Najprej Ije ustrelil nad trgovčevo glavo, potem mu pa ukazal, naj mu iz-J roči denar. Avsec mu je dal iz
Washington. — James F. registra 570.
Byrnes, bivši ameriški državni j Kake pol ure zatem je isti ro-tajnik je napisal knjigo o svo- par poskusil svojo srečo pri jem političnem udejstvovanju Frank Jakliču na 5807 White kot svetovalec predsednika F. 'Ave., ki stanuje na 1170 Addi-D. Roosevelta in pozneje v son Rd., ki mu je tudi ukazal, uradu državnega tajnika. Med naj mu izroči denar. Takoj za-drugim razjasnuje Byrnes o tem je začel ropar streljati, tajni korespondenci med Roo- Osem praznih nabojev so našli seveltom in Churchillom, ki potem na tleh. Ena krogla je kaže, da je Anglija še leta oprasnila Jakliča po glavi, ven-1944 pristala na to, da ima Ru- dar ne nevarno. JakHč je pogra-sija glavno besedo v Romuni-1 bil mesarsko sekiro in jo vrgel v ji in Bolgariji. V zameno za roparja, nato pa še velik nož. to je pa Stalin pristal na to, da! Toda roparja je zgrešli, ki jo je
TI MESTU. Ko pišejo o tem je seg[a najprej po kmetih na roparskem pohodu komunizma Skaručini v Vodiški fari. Obso-po naših vaseh, pa zraven po na- jena je Frančiška Jerala na eno vodilih hujskajo enega kmeta jej0 pp|	jn prisilnega
proti drugemu. Zlasti radi opi- ,jeia Kosec Franc je obsojen ’ kako ie pmM kmet vse od-	fD>Ue M ,
, -
"■ —-
m
Francoskem je prva de Gaullejeva stranka
Volitve so bile za občinske odbore v kakih 38,000 mestih
Pariz. — Pri nedeljskih občinskih volitvah v Franciji je očividno dobila največ glasov stranka, katero vodi general de Gaulle. Prva poročila kažejo, da je dobila de Gaullova stranka največ glasov, za njo so komunisti, na tretjem mestu socialisti, potem popularna republikanska stranka in za njo druge manjše stranke.
General de Gaulle je odstopil od vlade v januarju 1946. Načeloval je prvi vladi po vojni. Zdaj vse kaže, da prihaja zopet nazaj.
V nedeljo so se vršile občinske volitve v kakih 38,000 krajih in oddanih je bilo do 25.000,000 glasov. Natančnega izida volitev ne bodo še poročali nekaj dni.
Volivna kampanja je bila boj med komunisti in drugimi strankami- Na vsak način je prišel general de Gaulle zopet nazaj v politiko in je zmagal v boju proti komunistom. Celo v Marselju, kjer so bili dozdaj komunisti
Unija godbenikov bo ustavila izdelovanje vseh gramofonskih plošč
Chicago. — James C. Petri-lo, predsednik unije ameriških godbenikov, je rekel, da po 31. decembru letos ne bo noben unijski godbenik več igral pri izdelovanju gramofonskih plošč, niti ne bo igral za prenos na radijskih postajah. Le kjer bodo godbeniki direktno igrali na programih, bodo to delali. Unija 4teje 225,000 članov.
Petrilo je rekel, da bodo gramofonske plošče sčasoma spravile godbenike ob kruh, zato bo unija to ob pravem ča-preprečila. Gramofonske družbe, ki so menda kaj takega pričakovale, so zadnjih par let na vso moč hitele izdelovati plošče, ki jih imajo zdaj v zalogi za par let. Kaj bo pa potem, se še ne more reči. Nekateri pravijo, da bo morda storil kongres kakšne korake. Firme so napravile prošlo leto do 400,000,000 gramofonskih plošč, katerih povprečna cena je 60c od vsake.
ima Anglija proste roke v Grčiji.
K temu je spregovorilo angleško zunanje ministrstvo, da se Mr. Byrnes moti in da je bilo leta 1944 samo dogovorjeno, da radi boljših uspehov v vojni proti Nemčiji, naj Anglija operira iz Grčije, dočim naj služi Romunija za odskakoval-no desko Rusiji.
Ampak Mr. Byrnes se ne da ugnati in je podprl svoje izjave s pismom, ki ga je pisal Churchill 8. marca 1946 Rooseveltu, da sta on (Churchill) njegov zunanji minister Anthony Eden prošlega oktobra v Moskvi pristna na naj ima »usija glavno Romuniji in Bolgariji, dočim
ostane Grčija Angliji za politično sfero. Churchill je takrat priznal Rooseveltu, da imajo vezane roke glede po-
Ponekod se bo kruh zopet podražil
Pekarije v New Yorku,, Fila-najmočnejši izmed vseh strank, delfiji in nekatere tudi v Pitts-
jih je de Gaulle porazil.
------o------
Nemški avti imajo le po eno luč
Hamburg. — Ker je tako težko dobiti žarnice za avtne svetilke, so napravili postavo, da sme imeti vsak avto samo po eno luč spredaj. Ta mora biti pa na levi strani. Srečen je tisti lastnik avta, ki more dobiti tudi eno samo žarnico.
^“v^nSSSMEi.8’
HO NA B1GUNCI
burghu naznanjajo, da bodo podražile kruh za 1 cent pri štruci. Vzrok je — draga pšenica.
Brazilija prekine zveze z Rusijo
Rio de Janeiro. — Brazilija ji na( tem, da prekine diplomatske zveze z Rusijo. Vzrok zato je, ker je rusko časopisje napadlo predsednika Dutro. Brazilski poslanik je v Moskvi protestiral in zahteval opravičila. Ruska vlada je pa poslala protest brez vsake besede nazaj.
potem naglih nog pobrisal iz prodajalne brez denarja.
Kmalu zatem je prišel detektiv in našel za Frankovo prodajalno roparja. Ko ga je vprašal za ime in po opravku, je 'postal ropar nasilen. Detektiv ga je pograbil in odpeljal. Oba trgovca sta v njem spoznala roparja, ki ju je malo prej napadel. Leta 1938 je bil obsojen radi ropa v ječo od 10 do 25 let, toda je bil pomiloščen. Zdaj najbrže ne bo prišel tako kmalu ven.
Novmolovi
Anna C. Trosht
ŽUPAN JE OBLJUBIL POMOČ MESTA ZA NOVO NASELBINO
Včeraj popoldne so zasadili prvo lopato za novo hišo na nekdanjem pogorišču, kjer je pred tremi leti razstrelba pri East Ohio Gas Co. uničila del slovenske naselbine v Clevelandu. Nekaj lepih hiš je že postavljenih, druge bodo zčasoma zgradili. Prihodnja hiša bo novega tipa, tako zvana McKay jeklena hiša.
župan Burke je tudi govoril in obljubil, da bo mesto v polnem vračalo s tem, ker bi hitreje sodelovalo, da se izpelje načrt za lepo novo naselbino s parkom in nasadi. Anton Grdina, predsednik korporacije za zgradbo hiš, je povedal mestnim uradnikom, da so ljudje odločeni postaviti novo naselbino, ki bo za zgled vsemu mestu.
Nova hiša bo postavljena v nekaj mesecih in ko bo z vsem opremljena, bo vsakemu na ogled, da si enako zgradi, če bo hotel.
Govoril je mestni odbornik 10. varde, Edward L. Pucel, ki je razložil sestavo in trpežnost te vrste hiš. Program je vodil mestni odbornik 23. varde, Edward J. Kovačič.
župan Burke je pohvalil pridne Slovence, ki vselej doprinaša-jo svoj del za izboljšavo mesta in zlasti njih vztrajno namero, da bodo na mestu pogorišča zgradili nove hiše, kar bo dalo naselbini novo, lepše lice in večje razlagal Krug. S tem bil j0 vrednost naselbini in mestu.
irnifitirnlo tiiHi A m Ari V a H U
Amerika je možna dovolj, da lahko pomaga Evropi
Tako je povedal notranji tajnik Krug predsedniku Trumanu
Washington. — Notranji tajnik Krug je razložil predsedniku Trumanu, da Zed. države lahko brez vsake škode določijo Evropi 20 bilijonov dolarjev za relif. To bi se po
dvignil dovoz v to deželo.
Ampak ta program ne moremo izvesti, je rekel Krug, ako Amerikandi ne bodo sodelovali z vlado in varčevali z živili,-predvsem s žitom.
Kar v glavnem potrebuje Evropa iz te dežele je sledeče: živila, predvsem pšenico, umetna gnojila, premog, železo, poljedelske stroje, tovorne vagone in opremo za rudnike.
Teh 20 bilijonov bi se za Evropo potrošilo v 4 letih, vsako leto po 5 bilijonov, je rekel Krug. Ta program za pomoč Evropi bi ustvaril pa tudi najmanj 1,000,000 novih del, ker bi bilo treba izdelovati razne stroje in drugo za Evropo. S tem programom bi se zopet dvignilo produkcijo v raznih deželah, ki je danes skoro na mrtvi točki vsled pomanjkanja strojev in prevoznih sredstev,
Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice
Prva obletnica.—
V	torek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Johna Tomažič v spomin prte obletnice njegove smrti. m
Iz bolnišnice—
Mrs. Rozi Cimperman, 915 E. 72 St., se je vrnila iz bolnišnice in je zdaj doma pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Vabilo na sejo—
Nocoj ob 8 bo seja društva Waterloo Grope št. 110 WC v SDD na Waterloo Rd. članstvo naj se udeleži v velikem številu.
Kdo bi vzel psa—
Radi selitve bi radi oddali dobri družini psico, 7 let staro, Great Dane pasme. Kdor bi rad dobrega čuvaja pri hiši, ga dobi zastonj in tudi pasjo hišico zraven. Vprašajte na 5705 Bonna Ave., tel. EN 1451. Zadušnica—
V	torek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Louise Andolsen.
Seja v Willson šoli — Organizacija staršev in učiteljev, Willson Jr. višje šole bo imela sejo v sredo 22. oktobra ob 2 pop. Ob tej priliki bo predaval Frank Kostell, ki se je vrnil i
Anna C. Trosht, rojena Knafelj, stara 55 let. Tukaj zapušča sledeče žalujoče: sestro Frances omož. Gerjevich ter ne-
stopanja Rusije v Romuniji, čakinje: Mrs. Frances Doyle, ker sta jo on in Eden izročila Rusiji, da sta rešila Grčijo.
Jeiieveč kokoši, bo najbrže prižel apel od vlade
četrtki brez perutnine očividno niso pokazali dobrega uspeha
Washington. — Apel vlade, da ob torkih ne jemo govejega mesa in ob četrtkih ne perutnine in ne jajec, očividno ni prinesel zaželjenega uspeha, da bi se s tem hranilo na žitu, kot je namen vlade. Oglasili so se namreč perutninarji in dokazovali, da manj ko bodo ljudje pojedli perutnine, več jo bo žive in več bo pozobala žita. Na tak način se torej ne bo hranilo na žitu za Evropo, kot je namen vlade. Istih misli je tudi poljedelski urad vlade, čeprav za javnost ne reče nič.
Pričakujejo, da bo vlada svoj apel glede perutnine popolnoma spremenila in rekla, npj ljudje jedo več perutnine.
Na ameriških farmah je danes 550,000,000 perutnine. Od te bi se jo 20 odstotkov lahko poslalo na trg v prihodnjih 90 dneh, s čemer bi se prihranilo na milijone bušljev žita za Evropo, trdijo perutninarji.
Več beguncev dospe v Kanado
Mrs. Josephine Mramor, Mrs. Neddy Pristov in Nancy, nečaka Franka Gerjevich in veliko drugih sorodnikov.
Rojena je bila v Budimpešti, toda dnužina je živela v Št. Jerneju, kjer pokojna zapušča brata Karla in več sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let.
Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:46 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Križa na 200. cesti in Lake Shore Blvd. ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo.
Angela Ross a
Včeraj zjutraj ob 3:50 je umrla v University bolnišnici dobro poznana Angela Rossa roj. Bajc, stanujoča na 814 E. 156. St. Doma je blia iz Št. Vida pri Vipavi, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti.
Bila je članica št. 10 SžZ in št. 312 SNPJ. Tukaj zapušča hčer Angelo ter sinova Marven in Edward. Soprog ji je umrl leta 1939, sin Stanley je pa izgubil življenje leta 1945 pri letalcih. Pogreb bo V četrtek zjutraj ob 8:46 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo.
Franiiška Potisek Po dolgi bolezni je umrla v soboto večer v Huron Rd. bolnišnici Frančiška jPbtiaak roj. PVidel. Stanovala je na 5137 Miller Ave. Maple Heights, 0. Doma je bila iz Dobrniča pri Trebnjem, odkoder je prišla sem pred 45 leti. Bila je članica dr. sv. Družina št. 207 KSKJ in Dom št. 25 SDZ.
Tukaj zapušča sinova Valentina in Josepha, hčeri Vido Peč-
ma. Torej bi ta program za obnovo Evrope, kakor ga je predložil državni tajnik Marshall, ne pomagal samo Evropi na noge, ampak bi enako koristil tudi Zed. državam, če ne direktno pa indirektno.
Kot znano Rusija s svojimi sateliti ta program za obnovo Evrope bojkotira, ker pač ne želi, da bi se postavila Evropa zopet na noge*. V ekonomsko močni Evropi namreč komunizem ne žanje, ampak uspeva le na razvalinah.
bo prišlo v Kanado iz Evrope 16,400 beguncev iz raznih taborišč. Tako je povedal minister
Glen časnikarskim poročevalcem, sv. Lovrenca 5b 9.
Angležem, da ne mara vojne
Amerikanci pravijo na to: počakajmo, da vidimo, kako in kaj
Washington. — Osem čla-
Pobiranje asesmenta—
Tajnica društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 6 do 7 v’ioli sv. Vida.
------o------ trt
V Grčiji so zaplenili ’ komunistično časopisje
_________ Atene. — Grška policija :je
nov angleškega parlamenta je zaplenila vse komunistično ča-
Visoke cene mesu bodo še najmanj dve leti
Washington. — Ako bo ameriška publika v toliki meri uživala meso, kot ga zdaj, lahko pričakujemo'visoke cene mesu še najmanj dve leti, poročajo vladni statistikarji. Že tretje leto povžijejo Amerikanci več mesa, kot se ga pa producira.
Ker bo letošnja letina koruze izdatno manjša, bodo prišli na trg drugo leto lažji prašiči in leta 1949 jih bo manj, ker jih v 1948 ne bodo toliko plodili. Normalno število prašičev smemo pričakovati le tedaj, kadar bo znašala letina koruze zopet tri bilijone bušljev.
Dežela povžije zdaj 155 funtov mesa na osebo, kar je za 30 funtov več kot leta 1937. Torej mesa povžijemo več, govedine in prašičev je manj, ker je manj krme, zato imamo visoke cene mesu.
Ottawa. — Do meseca maja jak in Alice Kazimir, vnuke in
vnukinje. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia in v (cerkev
Pričakujejo, da bo cena krompirju višja
Washington. — Poljedelski urad pričakuje, da bo letošnjo zimo krompir dražji. Krompirja so letos pridelali v Ameriki 71,000,000 bušljev manj kot lansko leto.
bilo na obisku pri Stalinu, ki jim je zagotavljal, da Rusija nima namena začeti z vojno. Stalin da je tudi izjavil, da bi rad videl, če bi se poravnale politične in ekonomske zadeve z Zed. državami. V Moskvi so dali angleškim poslancem posebno letalo, ki jih je poneslo k Cmem morju, kjer je Stalin v svoji vili. Kef so vsi člani levičarske stranke, jih je Stalin lepo sprejel. Tudi pri Molotovu so bili. Kakšno je njih stališče se najbolj razvidi iz tega, da so opravičili obnovo Kominterne, ki da je bila oživljena vsled pritiska ameriške ga “imperializma” na Evropo.
Ameriški vladni uradniki so na to poročilo angleških poslancev rekli, da je ta Stalinova izjava zanimiva. Toda slične izjave je podajal Stalin že prej, ampak istočasno je pa Molotov napadal zapadne velesile. Mislijo pa, da je Stalin resno govoril, ko je izjavil, da Rusija ne želi vojne.
------o------
Pogumno dekle nagnalo roparje Šanghaj. — Miss Haiung Lien je skočila praznih rok za štirimi roparji, ki so odnesli iz prodajalne njenega očeta večjo količino riža. Dohitela jih je in enemu izvila iz rok samokres. Pa kaj ji je pomagal, če pa ni vedela, kako se ž njim strelja, zato so ji roparji ušli. Ampak pozneje je zvedela, da je samokres več Vreden h,ot pa veB ukraden riž.
sopisje. Vlada bo zaplenila tudi vso lastnino tega časopisja in sicer po novi postavi, ki jo je podpisal kralj Pavel zadnji petek. Postava je naperjena proti časopisom, ki podpirajo gerilske partizane.
Ko je policija snela napis na poslopju komunističnega dnevnika Rizospastis ter odnesla pohištvo, se je zunaj zbrala velika množica, ki je navdušeno ploskala.
------o
Rusi so dali zlato za kredite Poljski
Washington. — Rusija je poslala v Zed. države v 2 mesecih za 11 milijonov zlata, s čemer bo Poljska nakupila v Ameriki razne potrebščine. Rusija je dala Poljski posojil^ v vsoti $28,000,000 in vse to bodo porabili Poljaki za nakup v Ameriki.
T
IKA DOMOVINA, OCTOBER 20, 1947
-TEC-aer-
smme
Mrt'kta£*"*^
gasaiagr
BDBaCRIPHON RATW:
UnJtm »rt« «J» P« Jrtl Owrtn4 W4
?T*1.00 ta« Žonti?oKd*nd md Oa-
Lta£mia»U0.1qr»m»tlu.
O. a «W0 tor mrt to mali
SSias*-*
_________________________
Entered u Moocd-du. martr J»niat27 » 190». M tki Prt Offlo. + Olortod. Ofrio. undy Ul. Act o< Mirah tri Irt.
N 88
No. 205 Mon., Oct. 20,1947
Sovjetski nacionalizem
Različna so pota MjSeVBke propagande. Pojavlja se v vseh oblikah in hitro se zna prilagoditi vsaki situaciji. Sovjetski režim je za razširjenje boljševiških idej vedno pripravljen pohoditi celo osnovna načela svoje religije za gotovo dobo. Tako je Sovjetska zvdza v tej vojni odstopila od svojih izrazito antinacionalnih idej in se navidezno vrnila k nacionalizmu. To je bilo potrebno,'da so na ta način raznežili slovanske narode s evojo rusko nacionalno šapo, na kateri so štrleli seveda ostri komunistični kremplji, ki jih pa dosti ljudi ni videlo. Pomislimo, koliko častnih oseb so samo pri nas v Sloveniji vjeli na te limanice. Zločinska komunistična internacionalna klika je vedela, kako globoko je ukoreninjena slovanska zavest med Slovani in pričakovati je začela komunistično domovino kot — zaščitni-co slovanstva.
Po končani vojni so se boljševiški kremplji ostro zasadili razmrcvarjena telesa zasužnjenih slovanskih narodov. Sovjetska Zveza pa je še nadalje ubirala slovanske strune, kajti komunistična klika je prepričana, da se komunistična misel lahko le na ta način vsili tem narodom.
Vse bolj pa je jasno, da komunistična internacionala izkorišča nacionalna čustva in ustanove, da preko njih izvaja svojo načrtno propagando boljševizacije sveta.
Moskovski radio je pred kratkim javil, da je odgovorni tajnik Vseslovanskega komiteja v Moskvi izjavil, da s6 bo v kratkem izvršila reorganizacija komiteja. To poročilo se je glasilo
“Svoječasno je bil Vseslovanski komitej ustanovljen, da bi mjj, Balkanu ni človeka med 1 doprinesel mobilizacijo slovanskih narodov proti nacizmu in la- ondotnimi odličnjaki, ki ne bi po- 1
"anov. Prirejal bo razne razstave in predavanja ter tgsno so- ka ČMopjsa THE CHRISTIAN
deloval s komiteji ostalih slovanskih narodov. Prav tako bo so-	- ”
deloval z različnimi kulturnimi ustanovami v teh deželah.” 1
Roljševiški slovanski komitej bo torej prirejal razne razstave in predavanja, na katerih se bo sovjetski komunistični volk kazal v ovčji koži, da bi tako čim lažje širil svoje rušilne ideje in izapeljeval ter varal lahkoverne nacionalne množice. Na teh predavanjih pa bo Kominterna polagala svoje doktrinarstvo in širila mržnjo do demokratskih držav, češ da nimajo razumevanja za nacionalne težnje slovanskih narodov.
Jasno je, da je edino pravilno smatrati ta trenutno prebujenje le kot sredstvo, ki vodi k stalnemu cilju: DIKTATURI KOMUNISTIČNE STR1ANKE NA ČEREM SVETU.
Bogdan Ra#oa je eden tistih, ki ve, kaj govori m piše. Ne ponavlja za drugimi praznih fraz. Tita ni samo od blizu spoznal, PREISKUSIL ga je na lastni koži! Bogdan Radiča je bil med vojno v proslulem “Jugocentru" v New Yorku urednik znanega Bulletina in tesen sodelavec Savice Kosanoviča .;,
Pozneje se je navdušil za Tita in hitel v Belgrad. Tam je postal načelnik titovskega informativnega urada za zunanji svet. Ko je od blizu videl titovstvo “v akciji," jo je kmalu primahal nazaj v Ameriko.
* *
Bogdan Radiča je te dni objavil svoje misli o knjigi, ki jo je spisal Amerikanec in PROTESTANT Rueben H. Markham — o TITU. Knjiga nosi naslov: TITO’S IMPERIAL COMMUNISM, Po naše bi se menda reklo: Titov Imperialistični Komunizem.
Bogdan Radiča je objavil svoje misli o tej knjigi v glavnem glasilu ameriških SOCIALNIH DEMOKRATOV ( pa ne v “Prosveti”!). Tisto glasilo ameriških SOCIALISTOV ima naslov: The New Leader.
Ta list čita, le verjemite, nekoliko več ljudi kot kako “Prosveto” ali “Enakopravnost.” Zato je tudi za nas zanimivo vedeti, kaj povedo širokemu svetil o Titovini možje, ki RES vedo, kaj govore in pišejo. Ko enkrat vemo, kaj pišejo o Titovini možje, ki VEDO, kaj pišejo, se moramo "Prosveti” in "Enakopravnosti” in takim prireipnicam samo — smejati.
Bogdan Radiča piše:
.»
SCIENCE MONITOR o Balkanu. Enako ni odličnega človeka na Balkanu, ki bi ga Rueben Markham ne poznal skozi zadnjih 20 let. Le nekaj zapadnja-kov je, Amerikancev in Evropejcev, ki poznajo bolj natanko kot Markham balkanskega kmeta, njegov socialni položaj in način Življenja. Markham je pogosto preživel na Balkanu dolge dobe in je vzljubil ubogo, pa ponosno kmečko ljudstvo na Hryatskem,
. Srbiji, Bolgariji in Romuniji. Naučil se je njihove govorice, se z njimi pogovarjal, zato zna ceniti ta ljudstva in čutiti z njimi.
Mijijtrnarji v Sovjetski zvezi
•Čeprav komunistični tisk v svetu drugače piše, je vendar res, da ima tudi Sovjetska zveza mnogo milijonarjev. Naj navedemo samo nekaj primerov. Pisatelj knjige “Don” Mihael Šo-iohov je silno bogat človek. Njegove knjige so izšle v milijonskih nakladah in za omenjeno delo je dobil “Don” nagrado v znesku 200,000 ruhljev. Nadaljni milijonarji v Sovjetski zvezi so: filmska režiserja Eisenstein in Pudovkin in operni pevec Kaslowsky. Kaslowsky dobi samo od ene predstave 15,000 rubljev in dogaja se, da j n včasih po dva meseca stalno na odru.
Konstruktor letala “Stormovik” Iljustjin je prejel samo enkrat nagrado in to v znesku 600,000 rubljev. Zelo bogate ljudi imate tudi med voditelji za važne sovjetske industrije. Ti ljudje so včasih izredno dobro plačani — in njihov zaslužežk je v primeru z delavsko plačo fantastično visok. Tako velike razlike v plačah med direktorjem in navadnim delavcem ne najdete v nobeni tako zvani kapitalistični državi.
Ogromno število pa imamo milijonarjev, ki jih v drugih tako zvanih kapitalističnih, državah mi mogoče izslediti, ■ To so vsi višji funkcionarji komunistične stranke v Sovjetski zvezi in to je tisto “ljudstvo)” ki si je ustvarilo res piavi-raj na zemlji, dočim široke množice ruskega naroda ne uživajo prav nikakih pravic, je to komunistično plemstvo priviHgirano v vseh pogledih. Rylike meijj komunističnim plemstvom in ljudstvom na drugi strani so tolikšne, da ni mogoče potegniti primere s stanj,^ v kateri koli državi sedanjega časa. Le v srednjem veku lahko najdemo, «#*&* primere, kot so jasno vidni v tako zvani brezrazredni socialistični Sovjetski zvezi, kjer so besede eno, de-pa drugo.
Zoto; vidno razliko med “ljudstvom” in ljudstvom si pose-bao lahko videl letos poleti, če si stopil na Bled v nekdanjo palačo srbskih kraljev, potem si pa stopil na bližnje Jesenice. V prvi si Videi razkošne gostije, ki jih je prirejal “maršal” Tito svojim gostom. Bil je oblečen v snežnobelo uniformo, na kateri so so blestela visoka odlikovanja, ki jih je prejel za svoja “junaška” dela. Vino se je penilo v kristalnih čašah, vrstile so se zdravice in pela se je čast in slava prerokoma Stalinu in Titu.
Ako si pa stopil v zakajene jeseniške plavže, si videl tam upog- —-•—-	-
njene udarnike, ki so se s pojemajočimi močmi pehali, da bi m vaseh v Jugoslaviji po “osvo-dosegli akordno kvoto in s tem nekaj več skqpjic kruha. Gorje oditvi." Mnogi smo opozarjali -ti pa, če bi hotel primerjati to ljudstvo pri ognjenih pečeh z	komunistične vodite-
lj udstvom” v kraljevi palači! Kot izdajalca proti državi bi te sodili in obsodili.
“Titova Jugoslavija, piše Markham, je osišče komunizma na Balkanu. Današnja Jugoslavija je ključ za prodiranje komunističnega imperializma... najbolj izpostavljena predstraža za boj proti vsaki svobodi, ki je še ostala na svetu. Z drugo besedo, Titova Jugoslavija je najbolj kričeč vzorec za komunizacijo vsega sveta. Današnja Jugoslavija je najbolj zgoščen in najbolj pošasten zgled, kaj misli Stalin napraviti vsepovsod, ako zavlada po vsem svetu, kakor upajo komunisti. Titovimi je tako strahotna, in tragična resnica, da se že sami komunisti v zapad-ni Evropi zgražajo nad njo. Zlasti francoskih in laških komunistov je kar strah pred tem, kar, je Stalin napravil iz dežele, ki ni prav nič primerna za komunizem. Na ves glas ti komunisti razglašajo v svet, da komunizem na Francoskem in v Italiji ne bo tak kot je v Jugoslaviji, v tej, deželi smrti in teme. groze in strahu.
* • t
“Jaz šem med tistimi, ki ne bodo nikoli pozabili strahot, ki, so divjale po vseh mestih, trgih
k« posredovanje s ciničnim posmehom, s sadistično naslado in neprikrito krvoločnostjo. Teh lastnosti niso kazali le kaki komunistični fanatiki, ampak tudi taki hladnokrvni in misleči komunistični voditelji kot Tito sam, potem pa Maša Pijade, Kardelj in Gjilas. Nepozabni ostanejo besni vzkliki po krvi v prvih dneh komunistične zmage, ki so odmevali po vsej preplašeni in ustrahovani deželi. Vse vprek so špijoni lovili ljudi, ki so se upali reči kako besedo proti tako-zvanim “pridobitvam ljudstva”
__dasi tiste “pridobitve” niso bile nič drugega kot nasilno in tiransko ukazovanje komunistične partije. To so bili časi, ko je Moža Pijade v nekakem nadzem-skem zanosu užival prelivanje krvi in venomer ponavljal, da mora ogenj strahu plamteti na oltarjih do neba — tako da bo ljudstvo trepetalo v stalni grozi.
To so bili časi, ko je Tito naprej in naprej naročal, da je treba spraviti s poti vsakega, ki se drzne izkazati se za “sovražnika ljudstva.” Razume se pa, da je bil “sovražnik ljudstva” vsak nasprotnik komunistične partije.
* * *
“Markhamova knjiga mi je priklicala v spomin tiste dni, ki so še vsi živi ne samo v mojem dneviiku, ampak tudi v moji du ši. To so dnevi, ko sem se vrnil v svojo dmovoino, da služim Titu. Še imam v spominu tiste hr-vatske in srbske žene, ki so šle vsak petek v OZNINE ječe in nesle to in ono svojim dragim .Na stotine teh žen se je vračalo iz ječ z novico, ki so jo dobile od povsod pričujočih partizanov, da ne bodo nikoli več videle svojih mož, sinov in hratov. Niso jim pa povedali, da so jih pobili ali Ueanano kam odvedli. Včasih »o te uboge Žene samo zvedele, da je njihove drage “lioč požrla” Samo to in nič več!
• « ♦
“Ne strinjam se pa z Markha-mom, ko nam skuša dopovedati, da so “Hrvat’ ’ Tito, “Jud” Mo-ša Pijade, “Črnogorec” Gjilas in “Slovenec” Kardelj storili vse, da bi Srbijo uničili. Markham sicer dobro pozna in sijajno razlaga religiozni in mistični značaj jugoslovanskih in sploh balkanskih komunistov ter njihov poskus, da bi komunizem napravili za neko novo slovansko verstvo. Toda treba je poudariti, da Tito in njegovi ne nastopajo kot Jugoslovani, kot Hrvatje ali Slovenci, ali morda kot Judje in Črnogorci ali sploh Slovani, ampak zmerom le kot komunisti. Danes ni več človeka na Hrvatskem ali v Srbiji, ki bi imel Tita za Hr vata. Tito je danes Jugoslova-. nom samo še velika uganka, ogromen vprašaj. Titov zapadni zaveznik, dr. Ivan šubašič, nekdaj ministerski predsednik, zdaj pa skrbno zastražen od OZNE, se je dal potegniti za nos, ko mu je Tito pravil, da je najprej Hrvat, potem šele komunist. Winston Churchill se je dal enako potegniti za nos, ko je mislil, da bo z raznimi koncesijami Tita odtrgal od Stalina in Kominterne. To so zgolj iluzije stare diplomacije, ki je naivna in šolska, ne more pa razumeti mišljenja zgrajenih komunistov.
komunistov obstoji v tem, d» so Toiej ?a svidenje! S pevskim pripravljeni žrtvov*ti vse, prav j pozdravom za "Pevski zbor v Eu-vse, tudi »voj lastni »»rod, samo clid«,’’	Ann Ropret,
da komupisem MdiMim ves za-	——0—7- . .
Kakao is sladkorni In
Kakaovcev je več vrst, mi pa nosijo užitne plodovo. Drevo je 2 do 5 metrov visoko, deblo ima 20 do 24 cm v premeru. Vrh je košat ter ima daleč narazen raztezajoče se veje. Iz majhnih cvetov ee razvijejo kumaram ali bučam podobni plodovi, ki so 10 do 16 cm dolgi. Do|zoreli so rumenkasto-rdeče brave ter
zoiiiiiiiu, v®.-. ...	...... 80 naponjeni s mesnato kašo, v
govci, učitelji, bogatimi in revni- kateri se nahaja seme—nekako mi kmeti, advokati in sploh z ‘............: ~"li v"'y'
padni svet.
* * *
“če se to ne zgodi v desetih ali dvajsetih letih, oziroma če kaka vojna to prepreči, jugoslovanski komunisti dobro čutijo, da bo po njih, zakaj kmečka jugovzhodna Evropa ne more prenesti sama zase tolikega napora. To in samo to razloži fanatično početje komunistov, ki po vsem Balkanu more, uničujejo in pometajo z vsemi: duhovniki, razumniki, velikimi in malimi tr-
vsemi, ki naj bi predstavljali le senco opozicije. Vsi taki, ki verujejo v sveto pismo ali Koran, ki hodijo častiti Boga v katoliške ali pravoslavne cerkve in ki mislijo, da je človek kaj vrednega napravil že pred oktobersko .revolucijo — vsi taki morajo izginiti ali vsaj izgubiti vse človeku prirojene pravice. Markham je v pravem, ko zaključuje, da tako mišljenje sedaj grozi Ameriki, zakaj posebna naloga iz Moskve diktirane propagande je, da se napada Amerika in vsi njeni prijatelji — sploh vsi, ki mislijo, da je treba bolj in bolj glasno poudarjati moralne vrednote nasproti tej novi “veri” komunizma, ki Boga ne pozna, zato je pa zgrajena na nitrogliceri-i.”
• « •
Tako torej piše o Titovini Bogdan Radiča, ki jo je poprej sam SPOZNAL preden je kaj napisal o njej. In zdaj naj še kdo reče, da ubogi BEGUNCI niso imeli vzroka za beg — iz pekla! Naj še kdo reče, da naši bratje in sestre tam doma nimajo vzroka, da takorekoč padajo pred nami na kolena in z dvignjenimi rokami prosijo: Usmilite se ma vsaj vi. ..
Prihodnjič bomo pa malo pogledali, kaj piše RUEBEN MARKHAM šam o Titovini v
isti številki SOCIJALISTIČNE-GA GLASILA. Slovenski socialisti, če so sploh še socialisti, seveda tudi tistega ne bodo ponati snili bi rekel Zaplot.
nfuvnii ov	----
tako, kakor pri naši buči pečke. Kakao ima vedno zelene liste ter rodi in aveti »kozi vse leto. Njegova domovina so tropične dežele Srednje Amerike. Divja drevesa se nahajajo še ob Amazonki. Dandanes je kultiviran predvsem v republiki Equador, kjer uspeva do višine 600 do 1000 m. Najboljše vrste ima Venezuela. V Equador ju imajo takoimenovano žetev od marca do junija. Nadalje se nahaja tudi v Braziliji, Afriki, Cey-lonu, Javi in Filipinih. Skupno ga pridelajo do 450 000q letno. Kakao so čislali že stari Mehikanci. Spanci so se naučili pri njih delati pijačo “šokolate,” ki so jo delali iz kakaa, koruzne moke in vanilije. Toda ta pijača je bila grenka brez sladkorja. Sele ko so jo osladili, je dobila prav dober okus in, se je razširila. Leta 1520. so imeli kakao na Španskem, toda šele leta 1606. je popisal neki Car-leti izdelovanje zgoraj omenjene pijače.
Ako pridenemo kakau sladkorja in drugih snovi (mleka), je
' Sladkorni tri
Sladkorni trs je trava. Bičevju podobne bilke so 3, 4, včasih tudi no 6 m visoke. Korenika je vozlata. Iz nje zraste 10 do 12 bilk, ki so 3 do 5 cm debele in katerih celice so napolnjene s sočnatim mozgom. V tem mozgu je največ sladkorja. Domovina sladkornega trsa je Vzhodna Indija. Od tu so ga razširili po vseh tropičnih deželah. Njegovo pridelovanje sega do 30° severne širine. Vrste sladkornega trsa so: vijoličasti, ki ga goje v Zapadni Indiji za pridelovanje ruma; otaheitski trs, ki je najbogatejši po sladkorni vsebini. Ta trs je prinesel Bougainville iz Otaheiti-ja na Antile. Najvažnejše dežele za sladkorni trs so: Kuba, Porto Rico, Brazilija, Združene države, Java, Prednja Indija, Kitajska, Filipini, Formosa, Egipet, Havaji,‘Španija. Za sladkorni trs mora biti gorko, vlažno podnebje in rodovitna, mokrotna zemlja, ki jo skrbno pognoje. Potem odrežejo od zgornjega steblovega dela palčice, ki jih 20 cm globoko in 60 cm narazen potak-nejo v zemljo. Iz teh zraste nov trs, ki se drži več let, ako ne zamre.
Žetev se začne, preden začne trs cveteti, kar se pozna po tem, da postanejo spodnji listi rumeni. Najprej poža-njejo liste, potem odrežejo stebla nad korenino in razrežejo. Tako razrezane vržejo v valjčne mline, kjer iz njih iztisnejo sladkorni sok, ki ga potem nalijejo v kotle. Nato mu pri’ijejo nekoliko apnenega mleka, da odstranijo beljakovine in razne kisline, ter se vse to kuha. Peno, ki ima
prav okrepčevalna pijača, ker ima še samo zrnje 45 do 50% mnogo nečistega, skrbno od-
Jesenski pevski koncert
Euclid, O. — Tem potom va bim vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč na jesenski koncert, ki bo podan 9. novembra v Slo-venskme društvenem domu na Recher Ave. ob štirih popoldne.
Vsi ti pevci in pevke so tu rojeni fantje in dekleta, smo sinovi in hčere slovenskih staršev. Zagotavljamo vam, da se bomo potrudili, da vam bo koncert res ugajal, saj so na programu naj-
masti, 18 do 18% beljakovin in 14 do 18 odstotkov škroba. Pa tudi kot čokolada je prav priljubljen med ljudmi. Je pa dražji kakor čaj ali kava, kajti pri-) delovanje kakava je težavnejše in zemja mora biti dobra in globoka, ker rastejo korenine navpično v zemljo in šele v globljih plasteh razpostre svoje koreninice.	>
Seme vsejejo v gredice. Ako ni sence, jo morajo luštno napraviti s tem, da nasade drevje ali pa pokrijejo kraj z vejami.
V	prst potegnejo 30 cm na široko brazde in položijo seme in ga pokrijejo s prstjo, to pa z listjem. Po dveh tednih, ko seme vzkali, se listje odstrani. Mlade rastlinice se hitro razvijejo in to tembolj, ako zemljo okrog njih okopavajo in uničujejo plevel.
V	desetih mesecih so rastlinice tako močne, da jih lahko posadimo v plantaže, toda samo ob deževnem vremenu. Navadno jih nasadjo 4.5 m narazen. Skrbeti
lepše slovenske narodne pesmi, aagaQjo ^ m uaiomun. seveda jih bo nekaj tudi v angle- je ^reba, da imajo rastline dosti
TJJ j u; nomraZ 11 utr puli	n. Ji ... mul
“Taki so balkanski komunisti, skoz in skoz komunisti ... Dobro vedo, da se komunizem ne more držati v deželah, kjer so komunisti samo neznatna manjši-, na, dežele pa kmečke. Njihova edina naloga je, da se vzdrže na poyrqju tako dolgo, dokler komur nizem ne zmaga v deželah, kjer je po njihoyem mnenju, doma — np Francoskem, na Laškem, na Nemškem m končno tudi v An
odgovorne komunistične voditelje na silne nepravilnosti, ki so se godile. Ti so pa odklanjali vsa-
ščini. Radi bi namreč ustregli vsem, vam starejšim kakor tudi tu rojeni mladini. Zato. bo pa zelo bogat program.
Naša organistinja, Mrs. Mary Gerl, si prizadeva na vse načine, da se zadovolji vse poslušalce in ljubitelje petja. Zato pa že danes prav vljudno vabimo na to prireditev in ako boste napolnili našo dvorano, vam ohljubljamo, da bomo še z večjim veseljem nadaljevali z vajami, da ho še dolgo, dolgo donela slovenska pesem po Ameriki.
Saj to smo podedovali pp vas, naših starših, ki ste prišli iz stare domovine, da tudi mi radi prepevamo, kakor ste Vi včasih, ko ste bili še mladi. In prav tako še sedaj ako je le količkaj vesela družba, hitro zadoni slovenska pesem. Dajte nam veselje in korajžo s tem, da napolnite dvorano Slovenskega društvenega doma do zdanjega kotička na omenjeni dan. Po koncertu bo pa Vadnalov orkester igral tako, da bo zopet vsem po volji. Tudi dobrih snedvičev ne bo manjkalo
gliji. To Sp dežele z velikim; det % vsega kar še pripada zrqyen. lavskimi masami in visoko raz- Pra,v tako vljudno vabimo tudi vito industrijo. Vsa takozvana druge pevske zbore, da nas pose-“religiozna mistika” slovanskih tijo ta dan.
sence. Zaradi tega vsadijo med pje banane.
Ko je rastlina dorastla 80 do 95 cm, se ji odreže vrh in vse stranske mladike razen teh, ki ae nahajajo pri vrhu in so enako oddaljene druga od druge. Te pustima rasti, da so ravno tako dolge kakor je deblo visoko. Cvetje požene šele v tretjem letu, toda to porežemo, da se drevo ohrani, šele v četrtem letu ali petem je dovolj cvetov, največ pa v dvanajstem letu.
Dorasla kakaova drevesa niso višja kakor 3 do 4 m. Ako jpu dobro gnojimp, dosežejo starost 100 let. V dobrih letinah in klimatičnih krajih dozori plod že v juliju, v slabših letinah pa v septembru. Zrel plod je rumen ali rdeč, kakršna je pač vrsta. Plodove navadno potem zmlatijo in seme izluščijo. Seme pa dobe na ta način, da plodove vržejo v kako jamo ali jih denejo v omaro, kjer jih puste ležati toliko časa, da se odprejo in prevrejo. Po vnetju jih pobarvajo z neko rdečo prstjo, pasuse na soncu in razpošljejo po svetu. Cene so jako različne in se j ravnajo po okusu in vonju.
odstranijo. Gost sok je postal sirup, ki ga spravijo v lesene posode, kjer se izkristalizira sladkor. Tega denejo v sode z luknjičastim dnon lukr.je odkapa sirup t sodu samo sladkor,
Ije prodajajo.
Pred stoletji je bil trs skoraj edina važnejša rastlina za sladkor, v 19. stoletju pa je Zavzela sladkorna pesa velik obseg za pridelovanje sladkorja.
Horaciji in Kuriaciji
Tretji rimski kralj, Tulij, je napovedal vojsko Albancem, ker so mu bili opustošili rimsko ozemlje. Da bi štedili s prelivanjem krvi (niso vodili neumnih toalitarnih vojen), so se dogovorili prepustiti usodo vojnega izida trem najboljšim borcem iz vsake vojske. Iz rimske vojske so bili izbrani trije bratje Horaciji, in trije bratje Kuriaciji iz albanske vojske. Vsi ti pa so bili bratranci in eden Kuriacijev je bil zaročenec sestrične Kamile.
Kmalu v začetku spopada sta dva Horacija padla, vsi trije Kuriaciji so pa bili ranjeni. Tretji Horacij je hlinil beg, nakar so ga trije Kuriaciji zasledovali. Kar naenkrat se je pa naglo obrnil in zabodel drugega za drugim vse tri Kuriacije, ker so ga lovili z neenako hitrostjo in so bili tako ločeni med seboj.
Ko se je zmagovalec vrnil, ga je sestra sprejela z očitki, ker je objokovala zaročenca. Ta pa se je razjaril in jo pobil rekoč: “Tako naj umrje vsaka Rimljanka, ki bo objokovala sovražnika!”
Po postavi bi moral morilec umreti. Ljudstvo ga je pa pomilostilo: toda obsojen je bil hoditi pod jarmom z zakrito glavo.
Češki duhovnik - mučenec
“češki pisatelj Vladimir Horna je spisal roman “Poda! svuj život” (Dal je svoje življenje). V njem popisuje življenje in trpljenje duhovnika Frančiška Knapila, ki je bil dekan in župnik v Nezamnslicuh na Moravskem in je bil 6. maja 1942 I umorjen od Gestapoi^ev.
j)
Krščen denar
I	POVEST
Dr. Ivo Šorli
Nekega dne so namreč nenado- ve, od pašnika do pašnika, od
ameriški	October 20,1917
r 1
raa prišlj gospodje od sodnije
hriba do hriba. In potem bom le-
in so- zaprli in zapečatili celo tr- žal v senci pod bukvami v goz-gbvino našega gospodarja. Ne- dih.
srečneži je bil faliral, to se pra-. Vi, da je prišel ob vse.
Jaz le razumeti nisem mogel. Še včeraj taka mogočnost, danes sama žalost in sramota. Veste, mlati, to je prav tako, kakor da bi se v enem hipu podrla cela Močnikova hiša pred vašimi očmi v prah in pepel. Šele počasi sem se zdaj spominjal, kako je bil gospod zadnje čase večkrat ves zmeden in bled, zdaj siten, zdaj zopet skoro ponižen. In pomislil sem, koliko je moral prestati strašnih skrbi in koliko noči je najbrže brez spanja prebil. Paeem si rekel, da tudi taka velika trgovina ni mnogo prida. Celolani, ko so pravili, da je bilo vse v najboljšem redu, gospod prav za prav ni imel mirne ure: zdaj ga je klical ta, zdaj oni, povsod je moral biti hkratu. Kaj pa ima potem človek od takega življenja, ko je kakor suženj? Kolikokrat, sem si rekel, da je gospodar le siromak, ko so prišu-mele njegova gospa-in hčere v svili v trgovino — samo za druge je delal, sam še jesti ni u-tegpil. In kakor sem prej včasih sam s seboj govoril, kako bi bilo lepo, če bi bil tudi jaz kdaj tak gospod, me je zdaj minilo vse poželjenje. Da, kako malo trgovino kje v kaki vasi, ko človek v miru kupi, v miru proda, v miru sne in v miru spi, to me je še vedno veselilo, — takih skrb; bi si pa nikoli ne hotel naložiti na glavo.
Seveda sem bil zdaj tudi jaz Urez službe. Ali v mestu so take posredovalnice, kjer najdejo človeku za mal denar zopet novo. Tja sem šel,- sem povedal, kje sem bil doslej, kaj, , in kam naj mi pišejo, če,
Pripeljal sem se do Logatca in tam sem izstopil. Mahnil sem jo peš do bližnje vasi. Ali vam pravim imena teh krajev ali ne, je tako vseeno, ko pravite, da jih ne poznate. Tam v tisti vasi me je prisilil želodec, da sem jo zavil v gostilno.
Z gostilničarjem — Juri so mu pravili — sva se poznala že od prej, ko sem se s konji pri njem ustavljal. Ali niti spoznal me ni takoj, tako sem se bil baje pogospodil. Potem pa ga je bila sama prijaznost. No, in ker tudi svoje dni z mano ni bil napačen, sem se spustil ž njim v pogovor in sem mu povedal vse po pravici, kako je zdaj z menoj.
Tu so se mn naenkrat oči zabliskale. In začel je s svojimi vprašanji lezti od vseh strani okrog mene, dokler me ni nazadnje zaprosil, ali bi se ne hotel lotiti njegove štacune in gostilne. Z ženo da sta že stara in tudi treba da jima ni, ko nimata otrok; in da sta premišljevala na vse strani, koga bi našla za pomoč. A ga ni in ni primernega človeka. Pa le kako da se nf fpomnil mene, ki da sem pameten in pošten in spreten človek. Prava sreča težja dq me je prinesla, če hočem ostati. Ako maram, da napravi tudi pogodbo z menoj. No, jaz sem rekel, da je besedg več nego pogodba in sem vzel, kolikor mi je'ponudil. Plača res ni bila taka, kakor v mestu, a zato tudi trošek manjši. In meni je stokrat ljubša skleda domačih žgancev, nego vse one spackane mestne jedi.
Pisal sem v Trst, da me ne bo več nazaj in naj mi pošljejo moje stvari. Obleke in perila
sijal iz Treti
Računal sem, da bom najpozneje v osmih dneh imel že novega gospodarja; ta čas pa sem hotel izkoristiti, da vidim, zopet domače kraje. Za ljudi mi ni bilo in nameraval sem tudi, da
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
OKTOBER
24.	— Community Club priredi Halloween plea v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
25.	— St. Patrik št. 260 KSKJ, plesna veselica v Slovenskem domu v Girard, Ohio.
25, — Društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ v Barbertonu priredi jesenski ples v dvorani cerkve Presv. Srca Jezusovega. ,
25. — Maškeradni ples podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., Euclid, 0.
25,	—Društvo Dom št. 26 SDZ priredi “Halloween ples” y Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave. v Maple Heights.
26,	— Fall Festival društva Najsv. Imena pri sv. Vidu, v šolski dvorana
-26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v Slovenskem naitodnem domu na 5050 Stanley Ave.
30,	—Musician Bowlers ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.	— American Legion Post No. 273 “Halloween Dance” v svoji dvorani na E. 62 St. in St, Clair Ave. (Knausova dvorana.)
NOVEMBER
7.	— Kegljačice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
8.	—Podružnica š|t. 15 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
9.	— Slovenski pevski zbor
9,—Marijina družba fare sv. Welfare Vida ima “Mekaikanski ples" v šolski dvorani sv. Vida.
21.	— St. Vitus Cadets No. 26 SWU, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27.	— St. Mary’s Church Councilmen priredijo ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
22.	— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ v Lorain, Ohio priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem dom’d-
23.	— Godba *F«itv* »y, Jo* žefa št. 169 KSRt priredi glasbeni karnival v Slovenskem domu pa Holmes Ave*.
23. — Društva sv. Janeza št, 66 KSKJ—Atletski klub pri*-, di “card party” im plea v Reber-, niškavi dvorani, (Milwaukee, Wis.
28.	— Don Rose« Club Autumn Dance v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
29.	— Društvo Ložka dolina veselica v Slovenskem narod-uew domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
27,—Društvo sv. Ciril in Metoda št. 18 SDZ plesno veselico Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27.—Young Men’s Holy Name Society ples v Slovenskem domu na Holmes Aye-
ia*$
JANUARJA
31___Letni ples kadetk dru-
štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31. — Društva Kri^usa Kralja št. 226 KSKJ priredi
da je v Sloveniji popolna polomija pri odkupu volne. Od tega, kar so Sloveniji določili, so dobili le 2?%. Vzrok je pač ta, da je v Sloveniji malo ovac in da nihče noče hoditi nag, dokler si more pomagati drugače. Sedaj se bo začel lov na kmete, ki so skrili kako volne. Pravijo, da mora jesenski odkup prinesti kar ni pomladanski.	j-
IZSEKAVANJE GOZDOV. — Poročali smo, kako grade mnogo gozdnih poti, da bi lažje spravljali lee v dolino do žag.
Išče stanovanje
Poslovodja, žena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411.
. (*)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za Ji družino, 7 sob, v Euclidu. Je zj-Začenja se doba, ko bo država dana ip obita; karpeti in zastori;
Euclid koncert in plesna veseli- “Snowball Dance” v Sloven-
ja sem imel tudi že nekaj shranjenega; in tako sem dobre volje prevzel novo službo.
Skraja je šlo, kakor sem sam želel. Gospodar mi jo pustil proste roke, da sem si mogel
vnika pojdem, od njive do nji-
AUGUST HOLLANDER
1 v Slov. Narodnem Domu,
sekala in prodajala v tujino na debelo, da dobi drugo blago- Po cenah- ne bo vpraševala. Tudi ne te vpraševala, kaka škoda se dela s prevelikim izsekavanjem. Toda tudi posamezniki sekajo, kar jim le dovolijo, ker sicer ne morejo plačati davkov.'
NERED V PREHRANI. — Kljub vsemu bahanju, kako skr-be novi gospodarji za delavce, vendar beremo celo v komunističnih Bstt pritožbe, ki jasno glas-UOi vpijejo, da vlada nered. V Mostah pri Žirovnici grade hi-drocentrak). Delavci imajo nakaznice z« živila, živil pa ni, tako da je vse delo v nevarnosti, da se ustavi Dopisnik, ki se pritožuje pravi da je meso na nakaznice, toda delavci ga ne dobe. Krompir ni na nakaznice, toda temu s« določene cene. Po teh cenah ga pa noben kmet noče prodati Kar ga je bil dolžan oddati, ga je kmet že itak moral oddati, da so ga odpeljali v južne dele držav« Ob samem komunističnem nauku ne more nihče živeti.
UDARNIKI DOBE POSEBNE NAKAZNICE. — Kakor so v kapitalističnem svetu privili-girani ljudje, tako so tudi v komunističnem. Enakost je povsod na papirju. Posebni priviligi-ranci so tako imenovani “udarniki.” Ti dobe tudi posebne nakaznice za hrano in obleko. Tako beremo v ljubljanskih listih na-kje udarniki lahko
avtomatično gretje na plin; dvojna garaža, dovoz iz betona. Za informacije pokličite IV 1062.
(205)
Motor Tunes ups
Ignition. Clutches, Brakes. Carburetor,
Ivans’* Automotive
Maintenance use B. SO. tt.
KB 70M
(x-nov. Ip
■ ALI OGLASI
Dve sobi v najem V najem se odda 2 sobi; ena je lahko za 2 moška, ena za enega. Nahaja se v Euclidu. Pokličite RE 5066.	(206)
2 hiši na 1 lotu
Naprodaj sta 2 hiši na enem lotu; spredaj za dve družini 9 sob, 5 spodaj in 4 zgorej; zadej za 1 družino 5 sob. Vprašajte na 995 E. 74. St.
—(205)
•ELO I0IN0
Služba janitorja
Uradno poslopje v mestu. Nočno delo, 40 ur na teden. Plača.
Starost ne nad 55 let. Zglasite se v sobi 901 Cleveland Electric Illuminating Co.
75 Public Square
(209)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo: 2 kos« za sprejemno sobo (mohair), dvojna postelja z coil spring in modrecem. Cena $25. Zglasit« se na 1142 E. 66. St. (205)
Opremljena soba
Odda se opremljeno sobo poštenemu moškemu ali zaposleni ženski. Vprašajte na 18301 LaSalle Rd. blizu 185. ceste.
(205,)
Službo dobijo
V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v
Yale Theatre
St. Clair in E. 82 St. (x)
Mošt naprodaj
Iz ohijskega grozdja ali mešanega g kalifornijskim. Zglasite se ali pokličite
Krainer’s Bonded Winery
5303 St. Clair Ave.
EN 2263.
(206)
Moški in ženske za delo
Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v
F. Zimmerman Co. ,
2040 West 110. SL
IIIUIUUIUMHttlWHWIUlMlimlWlWHIIIIWIimillllg
DROBNE VESTI IZ SL0YWJE
(Došle preko Treta)
(Nadaljevanje I 1. strani.)
pogojno na 6 mesecev, Drešar Franc pa na 5,000 dinarjev kazni. Kosec je bil celo predsednik
di. V vasi je bil pa še drugi trgovec in ta je kmalu začutil, Krajevnega odbora, torej funk-
da sem mu nevaren. Pa je začel mojega gospodarja šuntati preti meni, češ da nalašč tako vabim ljudi, potem pa da bom nekega dne začel na svoje; pa da prodajam nekatere stvari pod ceno in Ja tem še vso tr-govino skvaril; pa da govorim 6419 ST. CLAIR AVENUE, jn stvari proti hiši.
Skratka, obdeloval je mojega
POŠILJA DENAR v Jugo-glavi j o, Trat, Gorico, Av-gtrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-žena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri KoUanderju boett rodno dobro poitreienL
IITIPLE VITAMIN1 YOUR BUY WORD
flrtfft Mt	**■■*■• * I*1 ^
Im	Ctrmksš H
iro
*, k« gw smUM-
n> ta «*r
JW> KONOMV.
rMe.<"»
*«
h. o«*®« &•»*
ta vw. C*.ta.
MB UI06AIOIM. M,
gospodarja na vse načine. Nespametnem mu je pa res sedel na limanice. Zastonj sem mu odpiral oči, zakaj oni hujska proti meni in mu dopovedoval, da vendar jaz delam za njegovo korist in ne oni —■ dobival sem vedno ist odgovor, da sta stara prijatelja in da se zaradi mene ne bosta skregala; pa da j za oba dosti zaslužžka in zakaj bi hotel le eden vse snesti. Saj ,zato ne'gre, sem mu razlagal — naj tudi oni prodaja tako pijačo in tako blago, kakor mi, pa se ga ljudje ne bodo eč ogibali in jih bo pol tu, pol tam; ampak to se pravi naravnost goljufijo podpirati, če bi tudi mi razpečavali tako žvirco, kakor jo toči oni, in prav iskali v Ljubljani že na pol skvarjen robe, kakor dela sosed.
Vse zastonj — če sem ga jaz obrnil, oni ga je nazaj preobrniti. Ali toliko je naš, pošten jak kakor je bil, le gledal, da smo imeli vedno pošteno blago. Zato sem tudi vse potrpel; in celo to, da je bil pogostoma neprijeten, ko mi je bila trgovina že tako k srcu prirastla. In hiša tudi, saj je bila posebno gospodinja nazadnje prav dobra žena, čeprav malo preveč stiskava.
cijonar “ljudske” oblasti, pa mu ni šlo v glavo kaj hoče komunistično “ljudstvo.” Iz poročil vladinih listov se vidi, da bo še mnogo takih sledilo.
“DOSLEJ SEM BIL PREDSEDNIK krajevnega ljudskega odbora, poslej pa ne bom več,” vzkliknil Vinko Dolinšek, predsednik v Selnici ob Dravi.
Višji komunisti so ga na sestan- država,
MEDALJE. — “Udarniki” so torej izbrana četa, ki več naredi kot drugi delavci. Pa ima to njih delo celo po komunističnih listih tudi svoje slabe strani. Tako piše neki delavec DES (nekdaj Kranjske deželne elektrarne) v 'Slov. Por." 15. avg,; “Pa še nekaj! Tovariši na naših gradnjah, ki delajo po normah, kličejo vsem onim tovarišem, ki tudi delajo po normah in nam dobav-
ku napadli, da ni storil pri odkupu žita svoje dolžnosti. Pa se je vjezil in izjavil, da vse pusti.
Zato ga komunističen list napada ter se bo verjetno znašel za zamreženim oknpm. — Toda prav iz te gonje proti kmetu vidimo, da je še mnogo predsedni- ijaj0 gradbeni material: Pazite
kov in odbornikov ljudskih odborov, ki niso z režimom. Te bodo
sedaj izčistili, V vsaki diktatu- ]ate atiri vijake namseto dveh,
na kakovost! Slabo bomo izpolnjevali naš skupni plan, če izde-
ri so tudi čistke.
ODKUP VOLNE NI USPEL. — Odkup žita je torej upeel. Ce kmet tudi strada, samo da dobi Toda vladini listi tožijo,
-AND THE WORST IS YET TO C0WB
ta-iu
SPREJME SE MOŠKE IN ŽENSKE
ta Hitenje uradov, gledišč in šol; nočno delo; stalna za-; postite«; dobra pleča od ure. Zglasite se med 10 in 19 vsak
dmdwbto*.
1430 E. 27. ST., VOGAL SUPERIOR AVE.
n mmmmm
poMKile Stephen Rehash
CE 2025 ALI MU 4200 FuPnezi na gorak zrak, paro, vročo vodo na premog, plin, olje in stoker j e izvršujemo popravila na vseh vrst furnezih.
Vse delo garantirano.
W. F. HANN & SONS C0.
15506 EU CLIO AVE.
.........................milili.umu.im:
ko pa jih mi dobimo v roke, se prvi odtrga, drugi ima slabo urezan zavej, pri tretjem pa matica nima navoja. Vi ste prekoračili norme za 106%, mi pa smo škar-tirali 76% vaših izdelkov.” — Tisti, ki prekoračijo 100% normo so “udarniki.” Površnost je posledica tistih tekem in vednfr ga priganjanja. To je druga stran udarniške medalje. (O tem pove mnogo iz Rusije tudi znani pisatelj Kravčenko Op. ured.)
Dva žvižga
Fant je šel kupovat prstan za svojo zaročenko. Izbere enega in vpraša za ceno. Zlatar: “Deset tisoč lir.” Fant zažvi-ga in izbira drugega: “Koliko bi stal pa ta?” Zlatar: “Dva žvižge”.
MALI OGLASI
Košare naprodaj
Proda se 800 rabljenih pol bušlja košar za grozdje. Po zmerni ceni.
Vprašajte Mrs, J. Fabian, 6116 Glass Ave.	(207)
SEDAJ JE ZADNJI CAS, d« sj izberete fino STERLING ' suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me.
BENN0 B. LEUSTK
1034 Addison Rd,
ENdieott 3426
1

BARAGOVA PRATIKA
za prestopno leto 1943
To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Naj zanimivejša črtica je MeškOtov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. Črtici: “V TUJIH KRAJIH in “SLOVENKA MED SPIBIT1STI” (dogodek v Col-linwoodu), sta zajeti >z življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: “SLEPI PASTIR” in “POTRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Prati-
ka.
Pratika stane same 5ft centov
kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite na:
BARAGOVA PRATIKA
1857 WEST 21st PLACE	CHICAGO 8, ILL.
EMO GROZDJE IN MOST!
Dobite vedno pri nas. Ravno tako, tudi sode od žganja. | Pripeljemo na dom!
POKLIČITE PO TELEFONU LUDWIG GUSTINČIČ |
Perry 3H9
LOCKWOOD RD., PERRY, OHIO	§
litiAiiutuLHMiiuiMiimiuiiiiiiiH»nuHiLwiMiuwnumiimnimmniimiiimniiiik
AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 20, 1947
jal. “Nič ni vedel o našem do- bi mu bila predolga v tej vro-- &. monir,, «o to™ Vroin ”	^ini in prehuda.”
=
BELI MENIHI
Poveit ii prva polovica XII. atolatja »pisal IVAN ZOREC
menku na tem kraju.
“Vreden je, da zdaj zve vse. Kdo si fant?”
* “Trlepov iz Malega Gabra!”
’ je Janez kratko in ponosno po-| vedal. Za malo se mu pe zdelo,
>	da bi se kaj pritajeval.
►	“Kdo? Trlepov? Kaj res?” ^ so vpili in mu segali v roko.
Janezu je kaj laskalo, da je
-	... i-3-1 „„„ ....	.iv-v«- :- i« nn.mn AVtA^nln Trlepovo ime v takih čislih;
molče je stiskal roko in želel, da bi domači, Štepič, Ančka in vsi videli in slišali, kdo so Tr-
Janez jih je gledal ves zamaknjen.
“No, ti, ne požiraj jih tako,” ga je Miklav dregnil, “če ne, te zatožim pri tvoji!”
Janez je trenil z njih, a iz cerkve je zdajci prišel neki mož in stopil na star lipov štor, ženske so umolknile in se zgrnile pred njim.
“Kdo pa je spet ta?” je Janez vedečno pogledal Miklava.
“Vidiš, tudi ta je meniški, sama drugače ko ti,” je Miklav pokimal. "Iz, Kostanjevice je, božjepotniški vojvoda mu pravijo. Vso zimo posluša in posluša pridige kostanj eviških belih menikov, potlej hodi, ves poln meniških pridig, po božjih potih in pridiga.”
“Kaj sme — pridigati? Saj ni cerkven gospod.”
“Ni, tlačan je, potepin in ne koliko šlevkast, pa vendar zvi torep toliko, da ga ne morejo prijeti m jezik, saj drdra le za njimi in ne dodaja nič svojega. Teče mu pa, malokateremu menihu tako. In ženske ga poslu-
"Kaj pa oče?” so možje hiteli. “Zakaj ni njega?”
“Trlep je bolezniv,” ga je Miklav spretno izgovarjal. “Pot
šajo, da so vselej od joka kmalu mo!”
"Kakor je to zimo obešala naše, ki jih je pri Krškem dobila v pest!”
“Izpustite me, pa vam povem ..............
vse!” se je prestrašeni ogleduh pi za ves širni svet. oglasu.
“Kdo si? Kdo te je poslal?”
“Valpet sem z gradu Podčetrtka, graščak Tahi mi-je naročil, naj pozvem, kaj napletate.”
“Tahi! Prekleti Ferenc Tahi!” so Štajerci zatulili.
“In si ti tisti njegov popadljivi pes!” je priskočil podče-trtski tlačan in ga s čekanom treščil po- glavi.
Ogleduh je razbito črepinjo renče omahnil na tla, strepetal in obmiroval.
Možje so se spogledali, a Miklav je rekel:
“Prehitro je bilo, pa kar je, je! Saj je urno prestal.”
“O, če bi živ prišel odtod,” se je morivec nekako opravičeval,
“ibi toliko naših moralo v velikih mukah dati življenje.”
“Da, Tahi je zver, valpet ni bil nič boljši!”
“Molimo in ga brž pokopi j i-
ATTENTION
Veterans-Civilian*
DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR
REGISTER NOW DON’T DELAY
Leant a Profitable Trade
CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M.
5 P. M. to 9:3» P. M.
Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
Nekdo je stopil k cerkovniku po rovnico in lopato, drugi so se odkrili in Miklav je nek^j očenašev odmolil za dušo rajnkega valpta.
Janez je od groze ves čas molčal. Ondan je videl, kako je šlevkasti Peter Klepec, pogubil malopridnega Krajincana, zdaj pa je tudi sam nekoliko kriv te dnuge smrti.
“Miklav, kdo je bistri fant, i ženske mkrdelu.	ki je ujel ogleduha?” so možje
“No, zdaj pa le poidiva se yq&M,
“Božjepotnik, spotoma sva se
došla.”
“Dosti hvale smo mu dolžni, zakaj ga tajiš in skrivaš?” Šentvidci so ga seveda poznali, pa so molčali, češ,Trlep ga je nemiara poslal le, da bi skriv-ši zvedel, kaj se godi.
“Med nas je prišel le po moji volji,” se je Miklav izgovar-
vse smrkave.”
Vojvoda se je razgledal čez poslušavke in predse stegnil roke, kakor bi hotel pritegniti nji-hno srce, in je s kričečim glasom hudo pridigo o grehu in težavah življenja, o strašnih kaznih na dnu pekla in neskončnem veselju v večnih nebesih.
Ženske so se res že začele u-sekovati, vojvoda se je drl še bolj, kmalu je glasan jok šel po ženske mkrdelu. —
zdaj pa le pojdiva še drugam,- je MUHm za seboj po-	,
tegnil Janeza.
“V Štiški gospoščini takile rcasle ne bi spiel PO nemarnem s svetimi besedami plašiti 1 ju di,” je ta zmajeval z glavo.
“Saj tudi v kostanj eviški ne sme; klati se le po božjih potih drugod, kjer ni duhovhega gospoda, k; bi mu ustavil jezik.”
Šla sta proti planoti, kjer so se izlbirali možje. Trdna tema je bila že. Možaki so govorili prav tiho, da sta jih skoraj prej opazila kakor zaslišala. Prav blizu žborovališča je stala močno obrasla griva, za njo so Janezove oči ujele nekaj temnega.
“Kaj neki je tamle?” je Ja-rez stopil tja in brcnil, kvikšu je skočil človek.
“Kdo si?” ga je Janez popal.
“O, glumec je!” je Miklav spoznal. “Kaj počenjaš tu?" je glasno revsknil vanj.
Tudi iziborovavci so se strahoma obrnili in preteče obstopili vse tri, spoznali Miklava in se začudili.
“Ogleduh je!” je Miklav renčal skoz; zobe in mu vezal roke. “Janez, le dr(ži ga, precej ukrešem ogenj!”
Pa nekdo je že skočil po tleč ogorek k cerkvi, majhen ogenj je zaplapolal.
“Kdo »i? Glumec nisi!” so rohneli v ujetnika.
Glumec je molčal in jih pisano gledal.
“Kaj bi ga spraševali!” so se nekateri togotili. “Ogleduh je, gosposka ga je poslala, da bi nas jutri polovila in podavila!”
“Hitro povej, kdo te je poslal 1” so drugi hoteli vedeti več.
Ogleduh je trdovratno molčal in trgal trto, ki mu je vezala roke.
“Da je ogleduh, vemo,” je Miklav vpil. “Zdaj glejmo le, da je nam ne unese, sicer bo nam še prebito joj!”
“Obesimo ga! Tudi gospoda bi tako storila z nami, če bi ji na -ušesa prinesel, kar je slišal!”
V BUG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Jennie Mar
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 20. okt. 1944.
Že tri leta grob Te krije, odkar si v večnost se podala, lepše sonce zdaj Ti sije, vsem v spominu si ostala.
Truplo tam m božji njivi
v grobu hladnem zdaj počiva, spomin Tvoj pa nemmjivi
bo živel med nami do konca dni.
žalujoči ostali:
FRANK, soprog;
OLGA in JEANETTE, hčeri.
Cleveland, 0. 20. oktobra, 1947.
V BUB SPOMIN
Tretje obletnice smrti naših nepozabljenih milih in dragih otrok in sestric
Josephine Faye
v v« v
Kasic
Patricia Ann
Zigman
hčerka
Mary Rose
Zigman
roj. Kašič
ki sov cvetju mladosti izgubili svoje življenje v strašni katastrofi plinarne in nas zapustili dne 20. oktobra 1944.
V miru božjem sladko počivajte zdaj bivate vrh višave jasne, ki vam sonce ne stemni, tam sonce sreče vam ne vgasne.
Prosite večnega Boga za nas, ko pride nam poslednji čas, da se vsi skupaj snidemo in večno srečo vživamo.
žalujoči ostali:
ANTON KAŠIČ, oče;
FRANK, brat;
FRANCES, ANTOINETTE, ANNE, SOPHIE, sestre;
MARY ANN ZIGMAN, hčerka in sestri.
Cleveland, O., 20. okt 1947.
1890
1947
flaznanilo in Zahvala,
Vdani v božjo voljo naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odšla k Bogu po plačilo naša dobra žena in mati
Iflary Debevec
Umrla je v bolnišnici sv. Jožefa v Marshfieldu, Wis., dne 22. sept.
Za smrt se je bila lepo pripravila, čeprav je božja dekla prišla ponjo precej nanagloma. Nihče razen nje same ni vedel, da ji je rak ze tako dokonča razjedel korenine zemeljskega življenja.
Pokojna je bila rojena dne 6. marca 1890 v Nadlesku pri Ložu.
Na Willardu, Wis., je živela z svoje, ljubečo družinico 35 let.
Pogreb blage rajnice je bil dne 26. septembra iz cerkve sv. Družine na Willardu na farno pokopališče. Pogrebne obrede je opravil * domači župnik Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M.
Ob tej priliki želimo izreči iskreno zahvalo vsem, ki so nam v tistih bridkih urah kakorkoli izkazali svojo naklonjenost, zlasti pa vsem, ki so molili za rajnico ob krsti, ob pogrebu in pri službi božji zanjo. Iskrena hvala za številne sv. maše, ki ste jih darovali za rajnico, enako tudi za vence in cvetlice, ki ste njeno truplo z njimi ovenčali.
Za sv. maše so darovali: Mr. in Mrs. Krainz, Mrs. Balbina Bayuk, Frank Merlak Family, Mr. in Mrs. Frank Pekol, Mr. in Mrs. Jod Rakovec, Mrs. Uršula Champa, Mr. in'Mrs. Lesar, Mr. in Mrs. Fr. Lunka Jr.,
Mrs. John Dolenc, Mr. in Mrs. Joe Volarich, Mr. in Mrs. Anton Mer-kun, Mr. in Mrs. John Herkert, Mr. in Mrs. Louis Krainz, Mr. in Mrs. .
Vaj. Krainz, Mr. in Mrs. John F. Trunkei, Mr. in-Mrs. John Brežic,-
Mr. in Mrs. Ed. Pekol, Frankj Petkovšek Family, Zupanc Family, John Petkovšek Jr., Mike Podobnik Family, Stamcar Family, Joe Lunka Family, Mr. in Mrs. Frank Zevnik, Mr. in-Mrs. John Rakovec, Lesar Girls, Mrs. Johana Horvat, John Kuznaric, Mr. in Mrs. Fr. Lamovec,
Mr. in Mrs. Mike Plautz, Mrs. Agnes Seliškar, William Bayuk, Frank Bojane, Frank Kokal Family, Mr. in Mrs. Math Ruzic, Mr. in Mrs. Fr. Francel, Mary Lesar, Joe Pekol Sr., Joe Perko, Mr. in Mrs. Macknick,
Mr. in Mrs. V. Ruzic, Mr. in Mrs. Jack Harrick, Mrs. J. Morgal, Mr. in Mrs. K. Selisnik, Bukovec Family, Frank Perovsek, Fr. Klanchar, Frank Volovsek Sr., Marg. Lukas, Mr. in Mrs. G, Buffington, Mr. in Mrs. Fr. Koschak, Mr. in Mrs. V. Staut, Jakob Petrich, Mr. in Mrs. Geo. Rauen, Ludvik Perushek, Mary Tolaney, Artac Family, Mrs. Fr. Morgal, Louis Arch, Gosar Family, Mrs. Aug. Podobnik, Mr. in Mrs. Ernest Arch,
Mr. in Mrs. A. Rakovec, Mr. in Mrs. Stanley Pekol, Mr. in Mrs. Joe Tolaney, Peter Zagar, Mrs. J. Koschak, Mrs. C. Djubenski, Mr. in Mrs. John Kaltinger, Math Derganc Sr., John Brayer, Mrs. Mary Snedic, Peter Rotar Family, Mrs. Fr. Prebil, Mr. in Mrs. Frank Lesar, Mr. in Mrs. Fr. Parkel Sr., Kotcon Family, Mr. in Mrs. Fr. Rotar, Mr. in Mrs. Anton Jeras, A. F. Zevnik Family, Madison, Wis., Mrs. John Gre-gorich, Mr. in Mrs. Fr. Krainz, Mr. in Mrs. Aug. Buboltz, Mrs. Jdhn Fale, Chicago, 111., Mr. in Mrs. Gethin, Lorain, O., Mrs. Fr. Zibert, Chicago, 111., Mr. in Mrs. Mil. Leonard Family, Chicago, 111., Mr. in Mrs.
Joe Ulesic, Chicago, III., Mr. in Mrs. Francel, Mr. in Mrs. A. Eisen-hart, Lorain, O., Mr. in Mrs. Wm. Dudas, Materno društvo av. Družine, društvo Marije Pomagaj, KSKJ., Mr. in Mrs. James Debevec, Cleveland, O., Mr. in Mrs. Frank Jakšič, Cleveland, O., Mr. Anton Grdina. Cleveland, O., Frank Lenček, Lorain, O., Mr. in Mrs. H. Sain, Mr. in Mrs. Ch. Krapf, Mr. in Mrs. J. Celesnik, Mr. in Mrs. Kotnik, Lorain, O. Kakor tudi našim dobrim sosedom za vso pomoč! Bog Vam povrnit
Draga žena in mati, ti pa počivaj v Bogu in uživaj pri Njem plačilo za vsa dobra dela, ki so šla za teboj a tega sveta. Mi se te bomo spominjali s hvaležnostjo v svojih molitvah in bomo darovali zate av. maše in sv. obhajila. Pa tudi ti ne pozabi na nas, dokler ne pridemo za teboj v nebeški pristan. Na svidenje!
Saj Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ANTON DEBEVEC, soprog	/
ANTON Jr., ROBERT, FRANK, CHARLES, RALPH, SILVESTER, sinovi
MICI RAKOVEC, EjLEANOR FALE, hčeri Willard, Wisconsin, 18. oktobra 1947.