glasilo delavcev sozd rudarski elektroenergetski kombinat edvarda kardelja Celje - skladišče D-Per 539/1987 1119870985,2 l februar 1987 eto XXIII COBISS e št.2 srečno VSEM DELAVKAM NAŠEGA KOMBINATA ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA Samoupravni, poslovodni organi, družbenopolitične organizacije SOZD REK EK ter uredništvo glasila Srečno Ob 8. marcu Ženske se vključujejo tudi v rudarske poklice. Študentki rudarstva na srečanju s štipendisti kombinata pred ogledom jame na rudniku Trbovlje. Foto: Bojan Škrlep V nekem smislu je bila naša zgodovina tudi zgodovina boja za osvoboditev in enakopravnost žena. Ta boj pa ni bi! niti malo lahak. Njegove kali zasledimo že v upornosti grobo eksploatiranih žena v stari Jugoslaviji. Poceni so prodajale svojo delovno silo, veliko breme jih je čakalo doma pri številnih družinah. Svoja revolucionarna čustva so izražale ob mnogih podporah stavkajočim delavcem. V revirjih imamo bogate izkušnje upornih žena, ki so aktivno podpirale rudarje, ko so ti s stavkami razgalili svoj nevzdržen družbenoekonomski položaj. To je bila velika šola za še večja bremena, ki so naše žene čakala v narodnoosvobodilni vojni. Hrabro in pogumno so jih prenesle in s tem veliko prispevale k zmagi nad okupatorjem. Današnji čas pred žene prinaša nove in nove naloge ter zahteve, kajti vse bolj se uveljavljajo na različnih področjih. Naša družba jim mora nuditi vse pogoje za to, saj s tem uveljavlja tudi sebe. Osmi marec je še vedno predvsem dan rož, poklonov in čestitk. Njegovo sporočilo, ki je dosti globlje, bi moralo postati naš vsakdanjik, naše življenje, ne enodnevni dogodek, ovit s cvetjem. UVODNIK V zadnjih mesecih v kombinatu Edvarda Kardelja namenjamo veliko pozornosti analizam in razpravam o poslovanju vsake OZD pa tudi celotne SOZD. Vzroka sta najmanj dva: — že leta ponavljajoča se izguba ob zaključku poslovnega leta in — sklepi skupščine SRS, ki je ob sprejemu Zakona o pokrivanju izgube zavezala vse OZD elektrogospodarstva in premogovništva, da izdelajo programe ukrepov za učinkovitejše in uspešnejše poslovanje. O tej problematiki smo pisali v decembrski in januarski številki glasila Srečno. Na to temo smo imeli mnogo sestankov v okviru strokovno-poslovodnih struktur, delavskih svetov. Zveze komunistov. Zveze sindikatov in mladinske organizacije ter nenazadnje tudi na zborih delavcev. Prepričan sem, da je večina zaposlenih seznanjena s problematiko izgube in njenimi osnovnimi vzroki. Med zunanje vzroke večkrat omenjamo zaostajanje prodajnih cen premoga in električne energije za lastno proizvodno ceno, izpad planiranega prihodka, nerešeno vprašanje obratnih sredstev, pomanjkanje investicijskih sredstev in problematiko plasmaja energetskega premoga. Naši bistveni notranji vzroki za težave pa so: premajhna materialna in moralna motiviranost zaposlenih za čim večjo proizvodnjo, zmanjševanje stroškov in dvig produktivnosti, slaba izkoriščenost opreme in delovnega časa, neučinkovito in premalo strokovno delo organizatorjev proizvodnje, vodstvenih in vodilnih delavcev, slaba kadrovska struktura zaposlenih, premajhna odločenost v delavskih svetih in posameznih družbenopolitičnih organizacijah za konkretno ukrepanje in sankcioniranje in prisotna mezdna miselnost pri delu zaposlenih. Med delavci v kombinatu kot med ljudmi v občinah in širše je pogosto prisotna polemika o tem, kateri vzroki (zunanji ali notranji) pretežno in v kakšnem deležu vplivajo na izgubo. Za vse odgovorne je značilno, da so premalo samokritični in ne izhajajo iz celovitih strokovnih analiz. Razne enostranske razlage in kazanja s prstom na druge le še bolj zaostrujejo medsebojne odnose in povzročajo slabo voljo. Skupščina SR Slovenije je sprejela pravilno odločitev, da morajo vse organizacije elektrogospodarstva in premogovništva ter vsi ostali subjekti, ki so povezani s poslovanjem tega energetskega sistema, izdelati do 31. januarja 1987 svoje programe ukrepov za učinkovitejše poslovanje. Sanacijski ukrepi v SOZD REK EK Ti programi, ki vsebujejo analizo stanja ter sanacijske ukrepe, z nosilci in roki, so narejeni za vse DO in SOZD s tega področja, obe interesni skupnosti (ISEP in RES) ter Republiški komite za energetiko. Prva ocena je, da precej enotno opredeljujemo osnovne probleme in skupne naloge za izboljšanje gospodarjenja. Razprava v Skupščini SR Slovenije pa bo dala skupen imenovalec za naše prihodnje delo in opredelila konkretno odgovornost za spreminjanje razmer. V nadaljevanju članka želim opozoriti na osnovno vsebino sanacijskih ukrepov, ki smo jih sprejeli v SOZD REK EK. Naš program za učinkovitejše poslovanje temelji na analizi poslovanja vsake TOZD. Na tej podlagi smo izdelali programe za DO RRPS, TET in RGD ter celotni kombinat. Programi so medsebojno usklajeni tako glede analize stanja kot sprejetih sanacijskih ukrepov. Pri njihovi izdelavi so sodelovali vsi poslovodni delavci. Če ostanemo pri notranjih problemih, izhaja iz analize, da v zadnjih letih ne dosegamo planirane proizvodnje premoga in električne energije, da materialni stroški rastejo hitreje, kot je rast skupnega prihodka, da povečujemo število zaposlenih in pri tem padajo storitve ter da so izplačani -osebni dohodki odvisni od rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu SRS, ne pa od rezultatov gospodarjenja v posameznih OZD kombinata. To so skupne ugotovitve za celoten SOZD REK EK. Od ene temeljne sredine do druge so rezultati različni, kar potrjuje, da le ti niso odvisni samo od splošnih pogojev gospodarjenja, ampak tudi od prizadevanj in sposobnosti samih delavcev. Sprejeti sanacijski ukrepi so torej namenjeni povečanju proizvodnje, zmanjševanju vseh stroškov, dvigu produktivnosti in večji motivaciji vseh delavcev za boljše rezultate poslovanja. Pri proizvodnji imanta samo dve možnosti. Prva je ta, da povečujemo proizvodnjo skladno s sprejetimi razvojnimi načrti in na ta način tudi fizično produktivnost ter s tem opravičimo vložena investicijska sredstva. Druga možnost pa je, da ob takšni proizvodnji zmanjšujemo celotno število zaposlenih v kombinatu. Razumljivo je, da predstavlja pravo perspektivo le prva alternativa. Pogoji za to so ukrepi v proizvodnji kot tudi primerna poraba premoga. Za komercialnega ni vprašljiva prodaja, pri energetskem pa nam perspektivo zagotavlja le izgradnja TE-TO Trbovlje. S tem bomo povečali proizvodnjo električne energije, ki se v letu 1987 zmanjšuje zaradi trajne ustavitve kotla Pauker. V DO RGD je potrebno večje angažiranje za prevzem kom- pleksnejših investicijskih poslov na področju rudarsko gradbenih dejavnosti, z večjim vključevanjem tudi elektrostrojne dejavnosti. Pri stroških smo zapisali, da bomo v dveh letih za 8 % zmanjšali relativno ceno premoga glede na izhodišče v letu 1386. Zahtevna naloga, vendar analize kažejo, da jo je možno uresničiti zlasti z dodatnimi ukrepi, kot je vezanja OD na rezultate poslovanja in ob večji motiviranosti zaposlenih dvigniti produktivnost za 5 % ter zmanjšati stroške za 3 %. Možnosti za zniževanje stroškov vidimo v organiziranju in vzpodbujanju množične in usmerjene inovacijske dejavnosti. V tako velikem kombinatu lahko z gospodarnejšim odnosom vseh zaposlenih do družbene lastnine, s tehničnimi izumi in raznimi koristnimi predlogi prihranimo pomemben del dohodka, ki ga lahko usmerimo za boljši materialni položaj zaposlenih in razvoj. Na področju investicijske dejavnosti moramo povečati kvaliteto v vseh fazah priprave in izgradnje investicijskih objektov. Predvsem, da imajo prednost tisti programi, ki dajo hitrejše in večje učinke v proizvodnji, zmanjševanju stroškov in povečanju produktivnosti. Vse to je pretežno odvisno od strokovnosti in sposobnosti kadrov, ki delajo ‘na razvoju in investicijah. Zato moramo doseči spremembe v organiziranju in večjem motiviranju teh kadrov za doseganje optimalnih rezultatov. Eden izmed pogojev je stimulativno nagrajevanje. Analiza finančnega poslovanja kaže, da je v strukturi proizvodne cene velik strošek cena za obresti, ki jih plačujemo za različne kredite. Ta znaša že preko 10 % v lastni proizvodni ceni premoga oziroma električne energije. Zato je potrebno optimizirati zaloge repromateriala in rezervnih delov, zagotoviti spretnejše prilive vseh prihodkov in pridobiti trajne vire obratnih sredstev. Odgovornejše moramo vse finančne stroške vezati na razpoložljive lastne finančne vire. Tako znotraj kombinata kot v celotnem sistemu moramo dograditi dohodkovne odnose. Še posebno v fazi izdelave takšnih normativov in kriterijev za soudeležbo v skupnem prihodku, ki bodo motivirali udeležence k boljšemu gospodarjenju in onemogočili v cenah dviganje stroškov. Samoupravna organiziranost kombinata je formalno usklajena z energetskim zakonom in družbenim dogovorom. Premajhni so ekonomski efekti takšne organiziranosti in tudi v energetskem gospodarstvu sama organiziranost ni še optimalna. Zato je v okviru IS Skupščine SRS imenovana posebna delovna skupina, ki bo pripravila predloge za samoupravno reorganizacijo celotnega sistema. UVODNIK Vrsto nalog smo si zastavili na področju kadrovskih zadev, kot npr., da bomo v proizvodnji zaposlovali le produktivno s ciljem, da povečamo fizično produktivnost za 5 %. V skupnih službah in delovnih enotah skupnega pomena bomo zmanjšali število zaposlenih za 5 %. V kombinatu moramo zagotoviti enotno kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala izboljšanje kadrovske strukture, pokrivanje dejanskih kadrovskih potreb in načrtneje izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. V ta namen bomo dodatno stimulirali izobraževanje ob delu. Posebno pozornost smo namenili problematiki nagrajevanja po delu in rezultatih. Z mesecem marcem 1987 bomo pričeli s stimulativnim nagrajevanjem po obstoječih pravilnikih. Vzporedno s tem pa moramo končno priti do novih aktov, ki bodo usklajeni z družbenim dogovorom in panožnim sporazumom. Vseh ukrepov, ki smo jih določili v programu SOZD REK EK, je 53. Vsak ukrep ima točno določene nosilce na nivoju posamezne DO in samega SOZD z rokom izvedbe naloge. Uskladili smo vse aktivnosti od razprav v strokovnih, samoupravnih in političnih sredinah do samega sprejema programov na delavskih svetih TOZD, DO in SOZD. Dogovorjeno je, da bo vsak zaposlen v kombinatu dobil pismeno sanacijske ukrepe (v glasilu Srečno številka 2/87 bo izšla posebna priloga). Vse te aktivnosti bomo opravili februarja 1987, potem nas čaka odgovorno uresničevanje sprejetih sklepov. Kakšni bodo rezultati je odvisno od nas samih, od naše pripravljenosti, sposobnosti in odgovornosti za izvajanje ukrepov. Skupščina SRS in njen izvršni svet sta jasno povedala ob razpravi zakona za pokritje izgube, kaj moramo narediti v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Junija 1987 zahtevata prvo poročilo z rezultati, če ne, bodo posebni družbeni ukrepi. Mislim, da se vsi Zaposleni dovolj zavedamo odgovornosti in bomo vse naredili, da pride do pozitivnih premikov. Po mojem mnenju bi morali pri nadaljnjem delu in ocenjevanju doseženega upoštevati nekatera pravila skupnega dela kot so: — merilo uspešnosti so samo konkretno doseženi rezultati, ki jasno izhajajo iz delokroga posameznega delavca. Vse je podrejeno proizvodnji, zniževanju stroškov, dvigu produktivnosti in razporejanju dohodka na osnovi dejansko ustvarjenih rezultatov; — vsako neuresničevanje sprejetih sanacijskih ukrepov ali celo delovanje proti njegovim ciljem moramo takoj samoupravno in politično sankcionirati; — v medsebojnih odnosih in raznih odločitvah je potrebno upoštevati dosledneje obstoječo zakonodajo in vsebino samoupravnih aktov; — ustvarjalno in kreativno vzdušje ter uspešnost v delu se lahko doseže tudi z večjo delovno disciplino in doslednim izvajanjem sklepov, ki jih sprejmejo organi samoupravljanja in vodilni oziroma predpostavljeni delavci ; — potrebna je večja strokovna, samoupravna in politična kontrola izvajanja sprejetih dogovorov. Pri tem je prav, da smo samokritični do svojega dela in šele na tej podlagi kritični do drugih. Vodilni delavci lahko zaostrujemo odgovornosti do dela drugih delavcev le, če sami dajemo osebne zglede; — prave rezultate lahko dosežemo s hitrejšimi kadrovskimi spremembami na način, da odstranimo nesposobne in omogočimo zaposlovanje tistih, ki so sposobnejši. Dogovorili smo se, da bomo sprotno spremljali uresničevanje sanacijskih ukrepov. Celovito bodo nosilci posameznih nalog poročali ob vsakem periodičnem oziroma zaključnem računu. Takrat bomo vodilni delavci predlagali delavskim svetom dodatne ukrepe za odpravo slabosti in doseganje večje učinkovitosti. Karel Vukovič PROIZVODNJA IN STORITVE Uresničevanje delovnega načrta v letu 1987 Proizvodni plan v letu 1987 je 120.000 ton, kar je usklajeno z vsemi srednjeročnimi in dolgoročnimi plani. To proizvodnjo je možno ustvariti tudi v rednem delovnem času. Pripravljalna dela se bodo vršila v II., III. in IV. sloju bloka "A" Južnega polja kadunje v glavnem ročno, investicijska dela pri prehodu skozi blok "B" pa s stro- jem F6-A. Tudi odkopavanje bo potekalo v vseh treh slojih v bloku "A" Južnega polja in en del ob vodnem vdoru. Pretežni del bo odkopan v bloku "A" Južnega polja. Ta predel jame je močno tektonsko porušen, kjer so zamiki slojev tudi do 20 m, sam premog pa je močno drobeč. Odkopna polja so majhna, nepravilnih oblik in debelin, tako da ni mož- Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 31.1.1987 1. PROIZVODNJA PREMOGA PO TOZD Rudnik načrt doseženo razlika do % ton ton plana (ton) Hrastnik 42.000 44.127 + 2.127 105,1 Trbovlje 49.350 57.025 + 7.675 115,6 Zagorje 25.110 19.800 - 5.310 78,9 Senovo 9.960 8.690 - 1.270 87,3 Kanižarica 10.040 11.300 + 1.260 112,6 Laško 3.170 2.300 - 870 72,6 GZL H 5.150 1.050 - 4.100 20,4 GZL Z PK Bukova gora DO RRPS 144.780 144.292 - 488 99,7 na uporaba odkopne mehanizacije. V letu 1987 bomo odkopavali s klasično široko-čelno odkopno metodo. V letošnjem letu planiramo vgraditev avtomatizacije transporta, tako da bomo s tem pridobili na jamski storilnosti. V letu 1987 pričakujemo naslednje težave: — pojave ogrevanj premoga, — večkratne selitve odkopov zaradi kratkih odkopnih polj, — oteženo nabavo rezervnih delov in opreme, posebej elektroopreme, — velike pritiske v II. premoškem sloju, kjer se pojavlja česta obnova tako zračne kot transportne proge, — še naprej bo slab kadrovski sestav delavcev v jami in fluktuacija, — zelo bo razvejana dostava reprodukcijskega materiala v jamo in zelo razvejan transport zaradi dekoncentracije delovišč. Vse te težave bodo vplivale na stroške proizvodnje. Z ozirom na situacijo gospodarjenja v premogovništvu so predvideni naslednji ukrepi: — povečanje storilnosti: odkopna od 7,5 na 7,6 ton/dnino (doseženo januar 8,2 t/d), jamska od 2,05 na 2,2 t/d, rudniška od 1,45 na 1,5 t/d. — Pri zaposlovanju bomo dosledno upoštevali predvideni plan, zmanjšan za 3 % zaradi povečane storilnosti. — Nadurno delo bomo v vseh enotah zmanjšali na minimum ter planirano proizvodnjo dosegli po možnosti v rednem delu. — Zmanjšali stroške proizvodnje. 2. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (MWh) TOZD načrt doseženo - PEE-PP 7.000 - 475 - PEE-N 55.000 70.012 - KE - 356 DO TET 62.000 69.893 3, OSTALI PROIZVODI TOZD — DE letni načrt doseženo GRAMAT: — kamnolom (m3) 50.000 790 Avtoprevoz "Zasavje" (t/km) — 510.852 RRPZ: — kamnolom (m3) 75.000 503 RRPH: — toplarna (MWh) 35.000 3.109,6 Za pridobitev debelih komercialnih % vrst premoga bomo uredili naslednje: Prilagodili način odstreljevanja, poost-^27 o rili režim prekladanja premoga iz bunker-jev na transporterje, uredili prešipna mesta, v zbirnih bunkerjih vgradili spirale. 112,7 — Kvaliteto premoga bomo izboljšali s selektivnim odkopavanjem in boljšim izbiranjem na separaciji, kjer so organizirane tri izmene. — Avtomatizirali bomo transport premoga iz jame (projekt je že v izdelavi). — Izboljšali bomo tudi dostavo repro-0//° dukcijskega materiala s poletizacijo, visečimi tiri in s čim manjšim prekladanjem. 1,6 — Uvedli bomo pravilnik za individu- — alno nagrajevanje organizatorjev proizvodnje. Vsi ti ukrepi in še ostali, ki jih bomo sprejeli, bodo povečali produktivnost dela a g in izpolnitev plana proizvodnje v letu ' 1987. PROIZVODNJA IN STORITVE Proizvodni rezultati v DO RRP Slovenije v letu 1986 Rudniki rjavega premoga Slovenije so planirali po letnem planu izkoriščanja premoga za leto 1986 osnovno proizvodnjo v višini 1,815.000 ton oziroma izraženo v toplotni vrednosti 21.312,58 TJ. Od tega je bilo planirano jamske proizvodnje 1.680.000 ton oziroma 19.715,49 TJ, proizvodnja s površinskega kopa Lakonca pa v višini 135.000 ton oziroma 1.597,09 TJ. Po srednjeročnem programu je bila planirana proizvodnja v letu 1986 1.910.000 ton. Ker razlike 95.000 ton zaradi pomanjkanja ljudi ni bilo mogoče planirati, je bilo s predstavniki GZ Ljubljana dogovorjeno, da poizkuša GZL s svojimi ljudmi proizvesti (prevzeti) manjkajočo proizvodnjo v višini 66.000 ton na področju Hrastnika in 29.000 ton na področju Zagorja. Ta razlika do predvidene po srednjeročnem programu predstavlja v kurilni vrednosti 1.200,54 TJ. dnjo presegli premogovniki Hrastnik, Kanižarica in Senovo, dočim je ostali niso dosegli v glavnem zaradi objektivnih razlogov. Preseganje proizvodnje na premogovniku Hrastnik gre na račun popolnoma mehaniziranih širokočelnih jamskih odkopov, saj so na treh od štirih širokih čel, kjer smo v glavnem obratovali, vgrajeni odkopni stroji, gre pa tudi na račun proizvodnje premoga s površinskih kopov Ojstro in Blate. Premogovnik Senovo je presegel planirano proizvodnjo za 17 ton, kljub temu, da je imel v vzhodnem predelu težave z vdori vode in blata, ki so imeli za posledico zmanjšanje skupne višine etaže od 10 na 5 m. Letna planirana proizvodnja je v glavnem dosežena zaradi dela ob prostih sobotah kakor tudi uvajanja hidravličnega podporja v zahodnem krilu jame. moga v deponijo TET zaradi večkratne prestavitve izlagalnega traku zaradi polne deponije, zaradi tridnevne ustavitve obratovanja zvračališča za kotlovni premog sredi novembra kot posledica ustavitve TET) so nastopale tudi težave v jami (o-pustitev dveh čel, slabši odkopni pogoji, ki so povzročili tudi slabše pridobivanje premoga iz stropa, nastopanje vode in zablatenosti premoga, jamski ognji). Občasno pa so nastopale tudi težave z dostavo praznih vozičkov, čiščenjem vozičkov ter poplavo tirovja na Savskem obzorju, kjer pa se je stanje koncem leta občutno popravilo. Težave pri plasmanu kotlovnega premoga so zahtevale forsirano odkopavanje na širokih čelih z več komercialnega pre: moga. To je tudi delno vplivalo na znižanje količinske proizvodnje (ne pa kurilne vrednosti) ker ima separiran komercialni premog bistveno nižji izplen kakor drobljen kotlovni premog. Premogovnik Zagorje ni dosegel planirane proizvodnje zaradi zaključevanja odkopavanja v jami Loke, v jami Kotredež pa so odkopali le na podlagi provizorno odprtih etaž. Zaradi težav pri plasmanu suhosejanega — energetskega premoga so koncem leta več premoga na separaciji Zagorje usmerili na mokromehanski postopek. Na ta način se je pridobilo več komercialnega premoga, vendar pa se je s tem znižala količinska proizvodnja. V premogovniku Laško zaradi občasnih vdorov vode kakor tudi zaradi pomanjkanja produktivnih delovišč ni bilo mogoče doseči planirane proizvodnje. Planirana in dosežena proizvodnja v posameznih premogovnikih v tonah v letu 1986 Tabela: 1 Premogovnik Plan Doseženo Razlika Indeks (ton) (ton) (ton) Hrastnik 510.000 543.544 + 33.544 106,6 Trbovlje + RŠC 600.000 594.472 - 5.528 99,1 Zagorje + RŠC 290.000 275.900 - 14.100 95,1 Kanižarica 120.000 127.500 + 7.500 106,2 Senovo 120.000 120.017 + 17 100,0 Laško 40.000 25.000 - 15.000 62,5 PK Lakonca 135.000 100.261 - 34.739 74,3 GZL — Hrastnik 66.000 3.306 - 62.694 5,0 GZL — Zagorje 29.000 - - 29.000 Skupaj: 1,910.000 1,790.000 -120.000 93,7 Navedena proizvodnja je bila dosežena v 266 rednih delovnih dneh in naslednjim številom prostih sobot: Hrastnik 8 1/3, Trbovlje 8 1/3, Zagorje 9 1/3, Kanižarica 18, Senovo 9 in Laško 9 2/3. V proizvodnji premogovnika Hrastnik je upoštevan premog s površinskega kopa Blate 14.158 ton, na PK Ojstro pa 31.358 ton. V proizvodnji premogovnika Trbovlje pa je upoštevana proizvodnja s PK Retje v višini 40.262 ton. Dnevna proizvodnja iz jam, preračunana na redne delavnike (brez obratovalnih sicer prostih sobot), je znašala 6.352 ton. Skupno s površinskim kopom Lakonca pa 6.729 ton/dan. Kakor je iz tabele razvidno, so proizvo- Proizvodnja premoga v premogovniku Kanižarica je presežena zaradi nekoliko ugodnejših pogojev pridobivanja premoga na enem širokem čelu, dviga vseh storitev ter obratovanja ob prostih sobotah. Premogovnik Trbovlje kakor tudi PK Lakonca nista dosegla planirane količinske proizvodnje predvsem zaradi težav, katere so nastopale v letu 1986 pri plasmanu energetskega premoga. Poleg težav, ki so nastopale v zvezi z oddajo kotlovnega oziroma energetskega premoga (remont TET II, začasna prepoved prevoza premoga v TOL v drugi polovici julija in začasna omejitev oddaje premoga v TOL zaradi nizkih temperatur v decembru, težave in zastoji pri deponiranju pre- Geološki zavod Ljubljana je v jami Hrastnik proizvedel 3306 ton pri odpiranju etaže v Kotnem polju. Z dodatnim planom planirane letne proizvodnje niso dosegli zaradi kasnitve pripravljalnih del za široko čelo (vdori vode na enem delovišču, povečani pritiski) kakor tudi zaradi velike odsotnosti z dela v poletnih mesecih. Na premogovniku Zagorje v jami Loke odpiranje polja 62, kjer je bila predvidena dodatna proizvodnja, ni potekalo po programu, predvsem zaradi nerešenih finančnih zadev. Dela v tem polju so se pričela šele koncem leta, tako da se bo proizvodnja premoga pričela v letu 1987. PROIZVODNJA IN STORITVE Primerjava količinske proizvodnje z letom 1985 Premogovnik I—XI1/85 I—XI1/86 Razlika ton ton/dan ton ton/dan ton ton/dan Hrastnik 474.192 1.789 543.544 2.043 + 69.352 + 254 Trbovlje RŠC 599.326 2.262 594.472 2.235 — 4.854 - 27 Zagorje + RŠC 275.354 1.039 275.900 1.037 + 546 2 Kanižarica 126.600 478 127.500 479 + 900 + 1 Senovo 110.100 415 120.017 451 + 9.917 + 36 Laško 25.500 96 25.000 94 — 500 2 PK Lakonca 128.928 487 100.261 377 — 28.667 - 120 GZL - ■ - 3.306 12 + 3.306 + 12 Skupaj 1.740.000 6.566 1.790.000 6.728 + 50.000 + 162 Doseganje kvalitete oziroma kurilne vrednosti po posameznih premogovnikih in za PK Lakonco Tabela: 3 Premogovnik Plan Doseženo Razlika Plan Doseženo Razlika TJ TJ TJ GJ/t GJ/t GJ/t Hrastnik 6.431,06 6.582,750 + 151,69 12,61 12,10 - 0,51 Trbovlje + RŠC 5.820,00 6.193,363 .+ 373,363 9,70 10,42 + 0,72 Zagorje + RŠC 3.454,20 3.554,096 + 99,896 11,91 12,88 + 0,97 Senovo 1.748,59 1.872,459 + 123,869 14,57 15,60 + 1,03 Kanižarica 1.548,24 1.519,017 — 29,223 12,90 11,91 - 0,99 Laško 713,40 395,804 — 317,596 17,84 15,83 - 2,01 PK Lakonca 1.597,09 1.146,662 — 450,428 11,83 11,44 - 0,39 RRPS 21.312 21.264,151 — 47,849 11,74 11,90 + 0,16 GZL Hrastnik 852,72 40,00 - 812,72 12,92 12,10 - 0,51 GZL Zagorje 347,78 — - 347,78 11,99 — — SKUPAJ 22.513,08 21.304,151 - 1.208,929 11,79 11,90 + 0,11 Pri izračunu proizvodnje t/dan so v tabeli upoštevani samo redni delavniki, in sicer 265 v letu 1985 in 266 v letu 1986. Proizvodnja, dosežena v letu 1986, je za 50.000 t višja kakor je bila v prejšnjem letu, kar predstavlja v povprečku povečanje za 162 ton/dan. Povečana skupna proizvodnja glede na leto 1985 je v Hrastniku, Zagorju, Kanižarici in Senovem večja, dnevna proizvodnja pa v Hrastniku, Senovem in Kanižarici. Premogovnika Trbovlje in Laško sta dosegla proizvodnjo v približno enaki višini kakor leta 1985, dočim se je na PK Lakonca zmanjšala proizvodnja premoga glede na leto poprej, predvsem zaradi omejene možnosti plasmana energetskega premoga, kar je povzročila občasne ustavitve dela na površinskih kopih. Iz podatkov v tabeli je razvidno, da so skupno kurilno vrednost presegli premogovniki Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Senovo, nista je pa dosegla premogovnika Laško in Kanižarica ter površinski kop Lakonca. Premogovnik Hrastnik kljub preseženi skupni kurilni vrednosti ni dosegel planiranih GJ/t, to pa iz razloga, ker se vrši odkopavanje v predelih, kjer je premogov sloj tektonsko površen in so zato prevladovale drobnejše vrste premoga. Premogovniki Trbovlje, Zagorje in Senovo so presegli planirano kurilno vred- nost GJ/t. V Trbovljah so dajali prednost proizvodnji komercialnega premoga, v Zagorju so v jami Dole odkopavali talni del glavnega sloja, ne pa NKP, kakor je bilo s planom predvideno, v Senovem pa ni upoštevan prah iz usedalnih bazenov, tako da je zaradi tega kurilna vrednost na tono nekoliko višja. Premogovnik Laško zaradi izpada proizvodnje ni dosegel planirane skupne kurilne vrednosti, zaradi slabšega premoga pa tudi ni dosegel GJ/t. V premogovniku Kanižarica niso dosegli skupne planirane kurilne vrednosti, kljub preseženi proizvodnji, zaradi odkopavanja slabšega in nekompaktnega premoga. PROIZVODNJA IN STORITVE DOSEŽENE STORITVE V T/DEL. I-XII/1986 Tabela: 4 Od kopna Jamska Rudniška Plan Doseženo Indeks Plan Doseženo Indeks Plan Doseženo Indeks Plan Doseženo Indeks Hrastnik 14,0 17,71 127 2,55 2,78 109 2,03 2,33 115 1,77 2,01 114 Trbovlje 15,0 12,26 82 4,20 3,29 78 3,54 3,01 85 3,20 2,55 80 Zagorje 7,32 8,14 111 2,06 2,22 108 1,74 1,67 96 1,38 1,33 96 Senovo 7,1 6,80 96 2,21 2,17 98 1,41 1,41 100 1,05 1,12 107 Kanižarica 7,5 7,61 101 2,05 2,23 109 1,45 1,49 103 1,25 1,26 101 Laško 5,2 5,15 99 1,40 1,07 76 1,00 0,77 77 0,85 0,59 69 DO-RRPS: 10,9 11,04 101 2,69 2,63 98 2,11 2,11 100 1,78 1,75 98 Iz tabele je razvidno, da je od kopna storitev v RRPS nekoliko nad planirano, rudniška storitev je na planirani višini, jamska storitev in storitev TOZD pa dosegata planirano v višini 98%. Na premogovniku Hrastnik je najvišji porast vseh storitev predvsem zaradi visoko dosežene odkopne storitve, ki je bila dosežena na mehaniziranih širokih čelih. Od kopna in jamska storitev je bila presežena tudi na premogovniku Zagorje in v Kanižarici, rudniška v Kanižarici ter storitev TOZD v Senovem in Kanižarici. Največje nedoseganje vseh storitev je na premogovniku Trbovlje in v Laškem. Odkopno in jamsko storitev pa ni dosegel premogovnik Senovo. Vzrok za nizke storitve v Trbovljah je v manjši opremljenosti širokočelnih odkopov s hidravličnim podporjem in odko-pnimi stroji, kakor je bilo predvideno z letnim planom, proizvodnji več komercialnega premoga, v Laškem pa zaradi izredno ozkih slojev. V Senovem se je zaradi varnosti proti vdorom vode in blata znižala skupna višina etaže v vzhodnem predelu jame iz 10 na 5 m, kar je imelo za posledico znižanje storitev. Uvajanje hidravličnega podporja v zahodnem predelu jame v zadnjem kvartalu leta je dalo sicer dobre rezultate, vendar pa zaradi kratkega časovnega obdobja odkopavanje ni bistveno vplivalo na celoten dvig storitev. Storitve (jamska, rudniška, TOZD) v letu 1985 in 1986 niso med seboj popolnoma primerljive zaradi obračunavanja delavnikov RGD in GZL pri delih na proizvodnji premoga. Omenjeni delavniki so se pričeli obračunavati v storitve šele v drugi polovici leta 1985. Iz tabele je razvidno, da je odkopna storitev glede na leto 1985 narastla na premogovnikih Hrastnik, Zagorje, Senovo, v Laškem, jamska v Hrastniku, Zagorju, Senovem in Kanižarici, rudniška v Hrastniku, Zagorju in Kanižarici ter storitev TOZD v Hrastniku in Kanižarici. Iz omenjene tabele je razvidno, da razen v Kanižarici doseženi indeksi pri jamski, rudniški in storitvi TOZD ne dosegajo indeksa odkopne storitve, kar je posledica preveč izvršenih neproduktivnih delavnikov po premogovnikih. Dosežene storitve v GJ/delavnik Premogovni k Odkopna Jamska Tabela: 5 Rudniška Hrastnik 214,3 33,6 28,2 T rbovlje + RŠC 127,7 34,3 31,4 Zagorje + RŠC 104,8 28,6 21,5 Senovo 106,1 33,9 22,0 Kanižarica 90,6 26,6 17,7 Laško 81,5 16,9 12,2 RRPS: 131,4 31,3 25,1 Primerjava doseženih storitev v GJ/delavnik z letom 1985 Premogovnik Odkopna 1985 Indeks 86/85 Hrastnik 176 122 T rbovlje + RŠC 134 95 Zagorje + RŠC 92 114 Senovo 89 119 Kanižarica 98 92 Laško 67 122 RRPS: 118 111 Tabela: 6 Jamska Rudniška 1985 Indeks 1985 Indeks 86/85 86/85 30 112 26 108 36 95 38 83 26 110 22 98 30 113 25 85 27 99 19 93 22 77 14 87 30 104 27 93 Primerjava doseženih storitev t/delavnik z letom 1985 Tabela: 7 TOZD Odkopna Jamska Rudniška TOZD 1985 indeks 86/85 1985 indeks 86/85 1985 indeks 86/85 1985 indeks 86/85 'Hrastnik 14,45 122 2,47 113 2,13 109 1,83 110 T rbovlje 12,99 94 3,47 95 3,64 83 3,12 82 Zagorje 7,52 108 2,15 103 1,62 103 1,35 99 Senovo 5,79 117 1,96 111 1,67 84 Kanižarica 7,78 98 2,12 105 1,48 101 1,25 101 Laško 4,00 129 1,34 80 0,85 91 0,64 92 RRPS: 10,01 110 2,56 103 2,25 94 — — Rešitev je v povečanju celokupne proizvodnje na posameznih premogovnikih pri enakem staležu zaposlenih oziroma v spremenitvi razmerja med produktivnimi in neproduktivnimi delavniki v korist produktivnih delavnikov. Prav tako je v vseh poljih, kjer obstoja možnost uvedbe hidravličnega podporja, potrebno odkopavati z uporabo le-tega. Franc Selan PROIZVODNJA IN STORITVE Predlog plana proizvodnje za leto 1987 v DO TET V letu 1987 so v SRS potrebe po 10.088 GWh električne energije, proizvodnja pa je planirana na 10.590. GWh. Torej je razlika med proizvodnjo in porabo le 502 GWh v primerjavi z letom 1986, ko je bila ta razlika 1.156 GVVh. Neposredni odjemalci: Železarna Štore, Železarna Jesenice, TGA Kidričevo in TD Ruše bodo predvidoma porabili 2.540 GVVh ali cca 24 % skupne porabe. Njihova poraba v letu 1987 pa bo višja za 4,4 % napram letu 1986. Distribucija bo predvidoma porabila 7.252 GVVh ali cca 68,5 % skupne porabe. Poraba v letu 1987 pa bo višja za 3,3 % napram letu 1986. Izgube prenosa so ocenjene na 271 GVVh, kar je za 3,4 % več kot v letu 1986. Proizvodnja hidroelektrarn je planirana v višini 3.152 GVVh, kar znaša za 63 GVVh več kot v letu 1986 oziroma 2 % več (HE Mavčiče in HE Solkan 3. agregat). To znaša cca 30 % skupno proizvedene energije v SRS. Termoelektrarne planirajo proizvodnjo 6.204 GVVh, kar je 231 GWh manj kot v letu 1986 oziroma manj za 3,6 %. Delež proizvodnje termoelektrarn je v skupni proizvodnji cca 59 %. Ostalo energijo v višini 1234 GVVh pa bomo dobili iz BiH (Tuzla 5, Aneks, Ugljevik) in iz ZEP-a (izmenjava). V proizvodnji termoelektrarn je upoštevana tudi NE Krško. Razlogi za manjšo proizvodnjo v TE so različni, npr.: — v TEŠ — proizvodnja je nižja od plana 1986 zaradi predvidoma manjših dobav premoga, nižje zaloge konec leta 1986 in povečane specifične porabe na bi. 5 — prejem iz BiH — zmanjšanje na Tuzli 5 (staranje enote, ni dovolj premoga) — zmanjševanje na Ugljeviku (zmanjšanje maksimalne moči — žlindranje). TE Trbovlje predvideva v letu 1987 proizvodnjo 570 GVVh električne energije, kar je cca 6 % od planirane proizvodnje v SRS oziroma cca 5,6 % od potreb v SRS. Ker je že v lanskem letu prišla odločba republiškega sanitarnega inšpektorja glede prepovedi obratovanja kotla Pauker (blok 1—3), je seveda ta proizvodnja v višini 25 GVVh vprašljiva. Skušali jo bomo nadomestiti s proizvodnjo na bloku 4. Proizvodnja na KPE ni planirana, ker je enota čista havarijska elektrarna in je njena proizvodnja majhna (npr. v letu 1986 je bila 2,7 GVVh). Po usposobitvi pretakanja kurilnega olja iz rezervoarjev 2 x 10.000 m3 v dnevne rezervoarje 2 x 100 m3 in pa po popravilu plinske turbine št. 2, pa bo tudi proizvodnja iz te enote lahko bistveno večja. Dinamika proizvodnje po mesecih je sledeča: MESEC 1. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Skupaj Blok 1-3 7 5 5 8 25 Blok 4 55 50 50 50 - 30 55 55 50 55 40 55 545 Plin 62 55 50 50 - 30 55 55 50 55 45 63 570 Dinamika: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 v 1000 ton 12 Skupaj Dobava 60 60 60 50 40 50 60 60 60 70 60 70 700 Poraba 82 72 61 (40) (30) 61 - (40) 37 (40) 67 (50)(50) 67 61 67 59 84 (630) 718 Zaloga 78 66 65 54 94 107 100 93 92 95 96 82 konec mese- 100 ca (183) (161)149 148 127 157 160 133 116 105 108 109 95 Remont bloka 4 je planiran v času od 1.5. do 15.6.1987, zato je tudi v teh mesecih planirana proizvodnja le 30 GVVh. Manjša proizvodnja od normalne mesečne je planirana tudi v novembru in to zaradi krajšega pregleda nekaterih vitalnih naprav. Za planirano proizvodnjo v TET bomo predvidoma porabili 718.000 ton premoga. Planirana kurilnost premoga je 9.134 kJ/kg in je manjša od dosežene v letu 1986 za cca 600 kJ/kg oziroma za 6,5%. Dobava premoga pa je po bilanci planirana v višini 700.000 ton oziroma 630.000 (kar pa še ni v bilanci zajeto) z upoštevanjem: —za 100% večje zaloge premoga na začetku leta 1987, —racionalnejše porabe premoga na bloku 4 kot na bloku 1—3, — nasploh racionalnejše porabe premoga po rekonstrukciji kotla bloka 4, Iz tabele je razvidno, da je bila zaloga premoga v začetku leta 1987 v TET 183.000 ton namesto predvidenih 100.000 ton. Zaloga premoga se je povečala zaradi neobratovanja bloka 4 v mesecih september, oktober in november leta 1986. Od skupne zaloge 183.000 ton je 92.000 ton premoga na začasni deponiji Lakonca, 91.000 ton pa na deponiji TET. Zato bo potrebno v letu 1987 premog iz začasne deponije Lakonca prepeljati v deponijo TET. Premog na začasni deponiji Lakonca je tudi na lokaciji nove deponije Lakonca, zato bo treba tudi že iz tega razloga premog odstraniti. Planirana proizvodnja električne energije v TET za leto 1987 je realna ob pogoju, da bo dinamično stanje turboagregata bloka 4 zadovoljivo. To je tudi glavni omejevalni faktor, kr lahko povzroči odstopanje od proizvodnje. Leopold Jamšek PROIZVODNJA IN STORITVE Delavci TOZD RRP Zagorje so opravili dva udarniška delavnika Pri razpravah o poslovnih rezultatih in izpolnjevanju planskih obveznosti naše temeljne organizacije je bilo na samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ugotovljeno, da smo v obdobju januar - oktober 1986 nakopali le 228.400 ton premoga in da znaša izpad proizvodnje okoli 13.200 ton, tako da verjetno ne bomo mogli izpolniti osnovnega plana proizvodnje, ki je znašal v letu 1986 290.000 ton premoga. Na podlagi teh ugotovitev se je delavski svet na pobudo družbenopolitičnih organizacij naše TOZD v novembru odločil, da opravi celoten kolektiv 22. novembra in 20. decembra tega leta dve udarniški soboti. Da pa bi udarniško delo potekalo čim bolj organizirano ter da bi bili doseženi predvsem čimboljši proizvodni rezultati oziroma čimvečji izkop premoga, se je bilo potrebno še posebej pripraviti. Vsi delavci, ki niso direktno v proizvodnji, so bili ta dva šihta razporejeni v neposredno proizvodnjo v jamo, ali pa so opravljali druga dela v stranski dejavnosti, katera morajo biti prav tako pripravljena za ne-, moteno proizvodnjo. Da so se samoupravni organi in DPO pravilno odločili, kaže velika udeležba vseh delavcev na udarniških sobotah. Udeležba je bila prvo soboto 72 %, drugo pa 56 % in če pri tem upoštevamo običajno povprečno odsotnost (bolniška, dopusti ipd. izostali ...) okoli 22 %, lahko ugotovimo, da je bila prisotnost zelo dobra. Proizvodni rezultati, ki so bili doseženi na ta dva dneva, pa so se tudi gibali v povprečju ostalih dni v letu, saj smo naložili 2.897 vozičkov ali 1.880 t premoga. Vrednost zaslužka, ki smo se ga odpovedali v teh dveh sobotah, pa je znašala 16.564.710,00 dinarjev. Če sedaj primerjamo ta sredstva s pričakovano izgubo v naši temeljni organizaciji, vidimo, da le te ne bi odpravili, tudi če bi se odpovedali celotnemu dohodku. To je še en dokaz več, ki potrjuje neurejene dohodkovne odnose v elektrogospodarstvu in naši družbi. Kljub temu, da ima na izpad proizvodnje v znatni meri vpliv tudi zaostajanje investicij, je naš kolektiv z izvedbo te akcije dokazal sebi in širši družbenopolitičnih skupnosti, da se je in da se bo tudi v bodoče boril z vsemi težavami ter s tem tudi v praksi izvedel politiko opiranja na lastne sile. Slovenski družbi pa smo tudi dokazali, da cenimo njene napore, ki jih izkazuje z naložbami v naš premogovnik, s proizvedenimi 1.880 tonami premoga z udarniških šihtov pa smo deloma tudi omilili primanjkljaj premoga na trgu. Svato Zupančič Sprožil se je plaz na Ruardiju One 18.2.1987 se je sprožil zemeljski plaz iz Ruardija v Zagorju Dne 18.2.1987 se je iz pobočja Ruardija nad Zagorjem sprožil rušilni plaz. Ogromna gmota zemlje, mulja in jalovine je porušila devet stanovanjskih hiš, nekaj delavnic in tovarno Lisca v naselju krajevne skupnosti Franc Farčnik. Brez strehe nad glavo je ostalo dvainpetdeset občanov. Plaz je popolnoma uničil rudniški kompresor in ogrozil ventilacijsko postajo rudnika Potoška vas. Plaz se je po nekaj dnevih zaustavil. Za prizadete občane in organizacije združenega dela se zbira pomoč v Zasavju kot celotni republiki. Da bi omogočili nemoteno proizvodnjo so delavci postavili tri nove kompresorje in provizorično ventilacijsko postajo. Delavski svet kombinata je na svoji seji dne 23.2.1987 obravnaval informacijo o plazu in dal pobudo, da se opravi solidarnostni delavnik kot pomoč pri odpravi posledic te velike nesreče, ki pa na srečo ni terjala človeških življenj. Strokovnjaki ugotavljajo vzroke nesreče in pripravljajo celovito sanacijo. POSLOVANJE, PLANIRANJE, NAGRAJEVANJE Skupščina sprejela zakon o sanaciji izgub elektrogospodarstva in premogovništva Skupščina SRS je 18. februarja obravnavala in sprejela predlog zakona o prispevku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za sanacijo izgjjb v elektrogospodarstvu in premogovništvu v letu 1986. Gre za 18,8 odstotni prispevek od porabljene električne energije v letu 1986. S tem zakonom naj bi poravnali le 19,3 milijarde dinarjev izgube, preostalo izgubo, ki bo natančno znana ob zaključnem računu, pa bo elektrogospodarstvo poravnalo z notranjimi ukrepi. Skupščina je tudi zahtevala, da morajo zaposleni v elektrogospodarstvu in premogovništvu izpolniti vse naloge, ki jim jih je dala glede reorganizacije in izvajanja sanacijskih programov, in jo o tem sproti obveščati. Ocena poslovanja za leto 1986 pred sprejemom bilanc PLANIRANA IN DOSEŽENA PROIZVODNJA PREMOGA V LETU 1986 PLAN DOSEŽENO (ton) INDEKS TOZD 1986 1986 3:2 1 2 3 4 RRPH 576.000 546.850 95 RRPT 600.000 594.472 99 RRPZ 319.000 275.900 86 RRPS 120.000 120.017 100 RRPK 120.000 127.500 106 RRPL 40.000 25.000 63 Lakonca 135.000 100.261 74 SKUPAJ: 1.910.000 1.790.000 94 od tega — komercialni premog 664.200 863.259 130 — energetski premog 1.245.800 926.741 75 Proizvodnja v G J 22.500.000 21.304.151 95 Vsaj v zadnjih desetih letih poslovanje ni bilo tako razburljivo in polno ovir in nepričakovanih dogodkov kot v letu 1986. Pojavile so se izredne težave pri plasmaju energetskega premoga, razkorak med lastno ceno in odobreno ceno je bil največji. Stopnja inflacije je prekoračila trimestno število. Že v juniju smo opozorili izvršni svet SRS na izredno negativno delovanje zunanjih dejavnikov, predvsem zaradi administrativnega zadrževanja cen. Skupščina SRS je o energetiki razpravljala dvakrat, in to julija in decembra, kar pa ni imelo nobenega učinka na poslovanje v letu 1986. Ta se bo pojavil šele, ko se bo delno pokrivala izguba v letu 1987. PROIZVODNJA: Planirana proizvodnja premoga za leto 1986 je bila 1.910.000 ton in po toplotni vrednosti 22.500.000 GJ. Dosežena proizvodnja 1.790.000 ton oziroma po toplotni vrednosti 21.304.151 GJ. Proizvodnja je v primerjavi s planom manjša po tonaži 120.000 ton ali 6 %, po toplotni vrednosti pa 5 %. V primerjavi z letom 1985 pa je proizvodnja v toplotni vrednosti večja za 3,9 %, po tonaži pa za 3 %. Planirana in dosežena proizvodnja premoga po posameznih rudnikih je prikazana v tabeli 1. Proizvodnja električne energije je dosežena v letu 1986 v višini 463.373 MWh, kar je v primerjavi s planom 570.000 MWh, to je 81 %, vendar je proizvodnja za 2 % večja od leta 1985. DO RGD je dosegla v letu 1986 8.639,9 mio din celotnega prihodka, kar je v primerjavi z doseženim prihodkom v letu 1985 3.961 mio din, na indeksu 218. V primerjavi z indeksom porasta cen 220 je DO RGD po celotnem prihodku dosegla nivo iz leta 1985. Finančni plani DO RRPS in DO TET izhajajo iz sprejete ovrednotene in reba-lansirane energetske bilance za leto 1986. Bilanca je bila izdelana na osnovi defak-torja 80 %. Finančni plan DO RGD je bil izdelan na osnovi izvrševanja planiranih del in na osnovi defaktorja 80 %. Med letom je prišlo v poslovanju do bistvenih sprememb pogojev gospodarjenja. Cene električne energije in premoga niso bile uveljavljene na osnovi ovrednotene energetske bilance, temveč so bile oblikovane za električno energijo in premog po skupnih elementih, sprejetih na zveznem nivoju. Povečanje cen je kasnilo časovno, po zvezni resoluciji v letu 1986 so odpravili tretjino disparitete med zatečeno ceno 31.12.1985 in do cene po skupnih elementih. To je razlog, da smo dosegli v I. polletju le 50 % planiranega prihodka, do konca leta pa je stopnja pokritja realiziranih stroškov in dohodka le 67 %. Stroškovna cena rjavega premoga za leto 1986 je 1.739 din/GJ, dosežena pa 1.130 din/GJ. V letu 1986 niso bila sfinansirana trajna obratna sredstva. Ustvarjanje izgube in primanjkljaj poslovnega sklada sta povzročila kratkoročno zadolževanje, ki je iz meseca v mesec naraščalo in doseglo v de- cembru 19.200 mio din. To je povečalo stroške na proizvodnji premoga za obresti v višini 3.862 mfo din, kar pa predstavlja 10,3 % stroškov v lastni ceni. V DO TET pa so povečani stroški za obresti 1.223,7 mio din oziroma 18 % prihodka DO TET. DO TET je morala plačati poleg tega še obresti za inozemne kredite za osnovna sredstva (reprogramirani krediti v višini 1.420,5 mio din). Stvarni inflacijski učinek na poslovanje v letu 1986 je bil približno na indeksu 220, kar je v primerjavi z indeksom 180 po rebalansu bistveno več. Pri Interesni skupnosti in Skupščini SRS je bil zastavljen cilj, da se z vsemi možnimi ukrepi pri vseh delovnih organizacijah elektrogospodarstva in premogovništva doseže oddaja zaključnih računov s pozitivno ničlo. Ovrednotena elektrogospodarska bilanca predvideva stroške in dohodek v višini 205,7 milijarde din. Zaradi povečanih obresti in spremenjenih pogojev gospodarjenja glede na resolu-cijsko predviden deflator ter upoštevajoč POSLOVANJE, PLANIRANJE, NAGRAJEVANJE še izpad prihodka na komercialnih vrstah premoga in lignita pa se povečujejo stroški iz dohodka za 20,7 milijarde din. Vključno z zadnjo podražitvijo cen električne energije in premoga s 1.10.1986 za 26 % je ocenjen skupni prihodek na 1 55,5 milijarde din. Za zbilanciranje prihodkov in odhodkov je predviden program ukrepov: mio din — znižanje stroškov za nabav. el. energ. za 10 % ali 2.331,6 — z notranjimi ukrepi za zmanjšanje materialnih stroškov za 1 % ali 95,5 — sprememba amortizacije od skupinskega na posamični odpis po minimalnih stopnjah za DO elektrogospodarstva 7.766,8 — s prenosom 50 % stroškov RUŽV 3.213,1 in 50 % na ZEOH 3.213,1 — iz sredstev ISEP se poravnajo stroški reprogram. glavnic NEK 8.397,0 — z izločitvijo predvidenega oblikovanja trajnih obratnih sred. iz čist. dohodka za 1.005,0 — z zmanjšanjem stroškov energ. goriva v RLV in RRPS za (zmanj. za vkalk. posl. sklad) 4.625,4 — rezervni sklad 395,4 Skupaj 31.100,0 Skupen učinek bi bil v višini 31,1 mi- lijarde din. Dodatno k tem ukrepom pa je dogovorjeno med DO elektrogospodarstva in premogovništva, da uporabijo vse možnosti veljavne zakonodaje, da se izguba postopno krije do 28. februarja 1987. To bi se izvedlo na tak način, da se po knjigovodsko izkazani izgubi pred 28. februarjem 1987 izguba postopno pokriva, zaradi česar ni treba oblikovati rezervnih skladov, skladi skupne porabe pa bi se oblikovali v delovnih skupnostih. Ta program ukrepov zajema: — uporabo 112. d/člena Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter ugotavljanju in razporejanju prihodka (s kompenzacijo obresti za obratna sredstva z učinkom revalorizacije zalog), — neoblikovan je poslovnega sklada za obveznosti fonda federacije za financiranje nerazvitih republik in AP Kosovo, — uporabo neangažiranega dela rezervnih skladov preteklih let, — ter po 38. členu Zakona o sanaciji in prenehanju OZD z razmejitvijo do največ 50 % Am, ugotovljene v končnem letnem obračunu za leto 1986, s tem da se za znesek izgube krije iz dohodka v naslednjem letu. Ob realizaciji vseh navedenih ukrepov pa bi še vedno ostala po 28. februarju 1987 nekrita izguba v višini 19,1 milijar- de din. Za ta del naj bi se zbrala sredstva po posebnem zakonu. Izkazana izguba v DO RRPS v višini 11.158,1 mio din, v DO TET 1.019,1 mio gospodarstva in premogovništva po zaključnem računu 1986. Z najavljenimi ukrepi dosegamo sledeče učinke (v primerjavi z rebalansirano ovrednoteno bi lanco): DO RRPS DO TET SKUPAJ mio mio mio — neoblikovani rezervni skladi 900 187 1.087 — neoblikovani drugi skladi 2,107 472 2.579 — revalorizacija zalog 798 680,7 1.478,7 — 50 % amortizacija 1.202 476,3 1.678,3 SKUPAJ 5.008,6 1.816,0 6.824,6 din, DO RGD pa izkazuje motnje v poslovanju, saj ne bo mogla oblikovati sklada skupne porabe, zato tudi ne drugih skladov. Kritje izgube moramo izvršiti postopno do 28. februarja 1987 z uporabo z zakonom dovoljenih ukrepov in z ukrepi, ki so najavljeni Skupščini SRS. Izvedba lastnih ukrepov je pogoj za sprejetje zakona o zajemanju dohodka iz gospodarstva v letu 1987 za kritje izgube elektro- Lastni učinki kritja izgube znižajo izgubo, tako da bi ostala 28. februarja nekrita izguba pri DO RRPS 9.955,6 mio din, DO TET 542,8 mio din, v DO RGD pa izgube ne bi bilo. Izguba v DO TET bo s prerazporejanjem med udeleženci skupnega prihodka. Izguba DO RRPS pa naj bi bila krita po 28. februarju na osnovi zakona (enako tudi RLV). Na poslovodnem odboru udeležencev POSLOVANJE, PLANIRANJE, NAGRAJEVANJE skupnega prihodka je bilo ugotovljeno, da lahko vse delovne organizacije proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije odpravijo izgubo z razmejevanjem amortizacije in s kritjem iz rezervnih skladov. Nekrita izguba bo ostala tako le pri RLV Velenje v višini 9.558 mio din in pri DO RRPS 9.955,6 mio din, kar bi se pokrilo do maja z interventnim zakonom. Izvršnemu svetu, skupščini SRS (dopis 21.11.1986) ter samoupravnim organom energetike je bilo najavljeno, "da se bo razporejanje skupnega prihodka na udeležence skupnega prihodka izvršilo v odvisnosti od možnosti uresničitve lastnih ukrepov". Ugotovitve na zadnjem zasedanju poslovnega odbora za spremljanje sporazuma o delitvi skupnega prihodka pa so pokazale, da nekateri udeleženci skupnega prihodka niso izvršili najavljenih ukrepov, ker je bil pridobljen del skupnega prihodka dovolj velik, da so lahko pokrili izgubo že z delno izvedbo najavljenih ukrepov. Drugi udeleženci, zlasti pa oba rudnika, so v celoti izvedli najavljene ukrepe. Skupen rezultat je ta, da je nekrita izguba znižana na 19,3 milijarde din, kolikor naj bi bilo pokrito s sredstvi po zakonu. Ostaja nevarnost, da bo kljub sprejetemu zakonu in kritju iz pridobljenih sredstev na osnovi zakona še vedno ostala nekrita izguba v rudnikih, pri tem pa ne bodo v celoti realizirani najavljeni ukrepi pri vseh udeležencih skupnega prihodka elektrogospodarstva in premogovništva. V letu 1986 je porasel osebni dohodek iz ur dela v primerjavi z letom 1985 za 132 %, v primerjavi z izhodiščnimi osebnimi dohodki pa 115%. Razlika je nastala zato, ker je bila v letu 1985 izplačana masa za osebne dohodke za 6,3 % manjša od dovoljene. Normalen postopek izdelave zaključnega računa ne omogoča oblikovanja SSP, če se ugotovi poslovanje z izgubo, zato se bodo skladi skupne porabe oblikovali le na delovnih skupnostih preko povečane svobodne menjave dela, za enak znesek pa se povečuje izguba v TOZD. Tak način oblikovanja skladov je dogovorjen in smo ga najavili Skupščini SRS 21. novembra 1986. V predlogu bilance uspeha bodo oblikovani skladi za DO RRPS in DO TET v celoti v delovnih skupnostih, DO in SOZD za namene po sporazumu ČD in OD REK EK v višini, ki je dogovorjena po družbenem dogovoru. Iz bilance uspeha, ki je predlagana v DO RGD, je razvidno, da niso oblikovani skladi skupne porabe za stanovanjski in splošni del. Računovodsko izkazano izgubo bomo torej krili deloma z lastnimi ukrepi, kot so: razmejevanja amortizacije, izločitev vplivov revalorizacije obratnih sredstev ter zmanjšanje vkalkuliranih pris- pevkov. Vsi ti ukrepi pa pomenijo le prenašanje problemov v naslednje leto. Preostanek nekrite izgube bo pokrit po in- terventnem zakonu do 25. maja 1987, ko zapade zadnji obrok obveznega združevanja porabnikov električne energije. Janko Koritnik O delu stanovanjske zadruge v letu 1987 Delavci v SOZD REK EK smo se odločili, da bo stanovanjska zadruga "Rudar" v letu 1987 organizirano delovala preko svoje strokovne službe v sklopu delovne skupnosti kot samostojna pravna oseba. O začetku delovanja stanovanjske zadruge "Rudar", o njenem delu, smo delavci našega kombinata že obveščeni iz lanskih številk glasila "Srečno", vendar pa je pomembno, da dobiva zadruga v svojem delovanju v prihodnje vse večji pomen. Eden od osnovnih razlogov za ustanovitev zadruge je bil ta, da je med zaposlenimi delavci v SOZD REK EK še precejšnje število takih, ki v času svojega dela v naši sestavljeni organizaciji niso uspeli ustrezno rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. Stanovanjsko problematiko kljub intenzivnejšemu in načrtnejšemu reševanju v zadnjih letih še vedno prepočasi rešujemo in ne zadošča vsem potrebam zaposlenih. Zato so se mnogi odločili, da si bodo svoje stanovanjsko vprašanje rešili sami z individualno gradnjo lastnih stanovanjskih hiš, pa tudi z rekonstrukcijo, obnovo, adaptacijo, vzdrževanjem že obstoje- čih objektov — preko stanovanjske zadruge. Na ustanovni skupščini je bilo dogovorjeno, da je zadruga odprtega tipa za občane, katerih dejavnost premogovništva je vključena v SOZD REK EK. Po ZR za leto 1986 je stanovanjska zadruga "Rudar" svoje poslovanje zaključila uspešno. Kljub organizacijskim in kadrovskim težkočam je svoje delo opravila, tako da ni bilo preprek v zvezi interesov včlanjevanja v zadrugo. Odprto je še ostalo vprašanje nadzora pri vgraditvi materialov v stanovanjske hiše, za kar pa smo že sklenili delovno razmerje z gradbenim tehnikom, ki kontrolira in postavlja evidence v zvezi nabavljenega in porabljenega materiala. Zadružni svet je za to že imenoval na decembrski seji komisije, ki si bodo ogledale posamezne objekte članov zadruge skupno z gradbenim nadzorom. Menimo, da bomo to delo opravili takoj, ko bodo izpostavljene evidence, a najkasneje do konca maja 1987. Na zadružnem svetu v začetku februarja 1987 smo si postavili temeljne cilje poslovanja zadruge, ki temeljijo na uresniče- Rudarji prihajajo iz jame Dol. Foto: B.KIančar POSLOVANJE, PLANIRANJE, NAGRAJEVANJE vanju resolucijskih usmeritev družbenoekonomskega razvoja DPS v letu 1987, na nalogah, opredeljenih na SaS med DS SOZD in stanovanjsko zadrugo, in nalogah, ki izvirajo iz celotne poslovne politike v SOZD REK EK. Da bo sprejeta organizacijska oblika delovanja stanovanjske zadruge zadoščala svojemu namenu, predvidevamo v letu 1987: — urejati vse zadeve v zvezi z dokumentacijo zemljišča, pridobivanjem kreditov za člane, ureditvijo zemljišča, spremljajočih objektov; — organizirati način in metode v zvezi pridobivanja kreditov preko LB TBZ in organizirati različne oblike stanovanjskega varčevanja; — ker je zadruga pravna oseba in je registrirana za organizacijo graditve in nakupa stanovanj, bodo člani še naprej kupovali gradbeni material brez prometnega davka, kar pomeni nabavo materiala po znatno nižji ceni. Vse druge planirane, obvezne naloge so opredeljene po posameznih nosilcih v programu dela za leto 1987, ki bo vključen kot del planiranih nalog v DS SOZD REK EK in bo tudi predstavljen v odločanje delavskemu svetu SOZD REK. O nadaljnjih novostih, delovanju in drugih strokovnih vprašanjih s področja zadružništva v našem kombinatu bomo člane kombinata še obveščali. Ana Klenovšek Aktivnosti pri pripravi razvida del in nalog v SOZD REK EK Na podlagi sprejetega sklepa KO OZS z dne 15,1.1987 se pripravi predlog razvida del in nalog v skladu s sprejeto metodologijo in pospešijo aktivnosti, ki so v zvezi z izdelavo samoupravnih sporazumov DO in pravilnikov TOZD in DS. Po omenjenem sklepu naj bodo vsi navedeni samoupravni splošni akti v skladu z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije, kakor tudi s samoupravnim sporazumom dejavnosti Rudnikov Slovenije in samoupravnim sporazumom SOZD REK EK. Da bi se pospešile vse aktivnosti za realizacijo tega sklepa, je poslovodni odbor SOZD REK EK za pomoč pri delu skupini na ravni SOZD angažiral zunanjega sodelavca dr. Bogdana Lipičnika — svetovalca iz Zavoda za organizacijo poslovanja. Dr. Lipičnik bo občasno sodeloval v skupini pri razreševanju posameznih strokovnih dilem enkrat do dvakrat na mesec, če bo potrebno. S tem bo zagotovljena strokovnost pri izdelavi vseh navedenih samoupravnih splošnih aktov v SOZD REK EK. Dr. Lipičnik je skupini svetoval, da naj bi za razvid del in nalog pripravili enoten obrazec, ki bo v skladu s sprejeto metodologijo. S tem obrazcem bi odpadlo dve tretjini pisanja razvida del in nalog. Posamezne skupine za ocenjevanje del in nalog v TOZD in DS in v SOZD REK EK so dobile ustna navodila za izpolnjevanje tega obrazca. Pravilno izpolnjen obrazec ne potrebuje usklajevanja. Na ravni SOZD se bo opravila samo preveritev. Obrazec razvida del in nalog ne bo služil samo kot kadrovski organizacijski akt, temveč bo služil tudi kot osnova za računalniško obdelavo. Rezultat računalniške obdelave pa bo že količnik zahtevnosti za posamezna dela in naloge. S tem opisanim sistemom se bo bistveno pospešila izdelava in sprejemanje razvida del in nalog, kakor tudi samoupravni sporazumi DO in pravilniki TOZD in DS. Člani delovne skupine na ravni SOZD sedaj skupaj s člani komisij na TOZD in DS izpolnjujejo obrazce razvida del in nalog. Za izpolnjevanje obrazca jim služi kot osnova prvi osnutek razvida del in nalog, vključeno s pripombami, če so bile v zvezi do 6. točke. Novi obrazec se ne razlikuje^ v ničemer od osnutka od 1. do 6. točke. Člani, ki izpolnjujejo obrazce, morajo paziti pri izpolnjevanju 4. točke (to je opis del in nalog), da so naloge opisane v glagolski obliki (kdaj kdo dela in ne zakaj kdo skrbi) npr. organiziranje, vodenje izdelovanje itd. Ko so vse te točke od 1, do 6. defini- rane, pa je potrebno ugotavljati stopnjo zahtevnosti. Ta se določa na podlagi evidentiranih del in nalog, iz katerih se da ugotoviti, katera stopnja izobrazbe in smer daje tak profil oziroma zahtevnost poklica, da se bodo dela in naloge lahko opravljale kvalitetno. Skupina meni, da se bodo vsa dela v zvezi z razvidom del in nalog končala v mesecu marcu, po preveritvi na računalniku pa bi takoj lahko dali razvid del in nalog v javno razpravo in sprejem. Ivan Kukovič RAZVOJ Pregled izvajanja investicij v Rudnikih rjavega premoga Slovenije v letu 1986 Področje HRASTNIKA Po aneksu 1 k investicijskemu programu "Odpiranje novih predelov slojišča na področju Hrastnika in Trbovelj ter za modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje premoga" so potekala dela na izgradnji objektov in nabavi opreme: TOZD RRP HRASTNIK - jama Hrastnik Izvršene so bile naslednje količine na objektih: — glavni zračilno oskrbovalni vpadnik GZV-252/85 med 7. in zveznim obzorjem, 115 m vpadnika v izkopu s TH pod-gradnjo 293 m defin. tira iz tračnic 22 kg/m; — oskrbovalno zračiIni prekop OZP-4040-85 na 7. obz., izdelano je bilo 132 m prekopa v permanizaciji z betonskimi oblikovanci; — oskrbovalno zračilni hodnik OZH-252 na zveznem obzorju — Dol 222 m hodnika v TH podgradnji 0 3,0 m, 240 m defin. tira iz tračnic 22 kg/m. — transportni prekop TP-5400 na 7. obzorju, 46 m prekopa v izkopu s TH podgradnjo, 93 m prekopa v permanizaciji z betonskimi oblikovanci, 93 m vodnega kanala v beton, izvedbi, 120 m defin. tira iz tračnic 22 kg/m. — drenažno transportni hodnik DTH-48 zahod na koti 48 izkop hodnika s 3. člen. TH podgradnjo 193 m, vodni kanal iz betonskih elementov 350 m; — oskrbovalno zračilni prekop OZP-209 z vpadnikom kota 209/176 Kotno polje izkop prekopa s TH podgradnjo 0 3,0 m 140 m, izkop vpadnika s TH podgradnjo 0 3,0 m 34 m; — zračilni vpadnik TV-85/0-vzhod izkop vpadnika s TH podgradnjo 0 3,20 m 140 m, permanizacija vpadnika z beton, oblikovanci 35 m; — drenažno transportni hodnik DTH-48 vzhod na koti 48 izkop s TH podgradnjo 0 3,20 m 220 m, vodni kanal z beton, elementi 270 m; — preši pni jašek med koto 138 in 245 Kotno polje, izdelano 20 m jaška v leseni podgradnji. TOZD RRP HRASTNIK - jama Ojstro Po aneksu št. 1 k IP so bile izvršene sledeče količine na objektih: — zračilni nadkop iz 5. na zvezno obzorje profila (3,20 x 2,80) m2, vodni kanal v beton, izvedbi 110 m, definitivni tir z varnostno napravo 360 m. Objekt je zaključen in pripravljen za tehnični prevzem od strani investitorja. — transportni vpadnik med koto 120 in 20 profila (3,40 x 2,80) m2, izdelana vodna zbiralnika s komoro za črpalki Flygt, izvrtane so bile drenažne vrtine skozi kontaktno cono apnenec -dolomit, vodni pritok iz vrtin s tlakom 8 barov. — priključna proga na zveznem obzorju kota 238 k zrač. nadkopu 5. — zvezno obzorje, permanizacija proge z beton, oblikovanci 14,60 m, razširitev obstoječe proge v dvotirni profil 44,0 m; — transportni prekop TP-90 na koti 90, izkop prekopa v TH podporju 0 3,20 m 282,60 m permanizacija beton, oblikovanci 24,00 m, definitivni tir iz tračnic 22 kg/m 120. Elektrostrojna oprema Dobavljena je bila sledeča oprema: — gumi transporterji L = 380 m, L = 250 m, L = 325 m, L = 445 m, B = 800 mm, Q = 250 t/h; — 2 verižna transporterja LOT-22, — 2 enoverižna transporterja ZET-32 S, — 4 planetni vitli PV-15/22, — 3 težki odkopni transporterji TOT-1 s priključki za Eickhoff, — 12 kompresorjev tip TH-4 PAK sistem, — 1 visokotlačna črpalka Hauhinco, — 100 vsipnih jaškov z litoželezno za-vojnico, — 1800 m tlačnega cevovoda 0 244 mm, — 1 cestna tehtnica 20 t proizvod Li-bela, — 14 VN in NN omar za RTP, — 5154 m el. kabla EPN-53, — 5 transformatorjev, tip IP 21 EKO Velenje, — 2 elektromotorja 15 kW. Od predvidene uvozne opreme je bilo dobavljeno: — 2 pridobi valna od kopna stroja Eickhoff, — 1 kompl. vrtalna garnitura Dia-mec, — 1 stroj za izdelavo prog F6 — A, Zunanja gradbena dela Delavnica s pripadajočimi objekti, dela po pogodbenem obsegu so praktično zaključena, tako da so objekti pripravljeni za tehnični pregled oziroma prevzem. Porabljena sredstva v letu 1986 za navedeni obseg po vrstah dela: jama Hrastnik in Ojstro — rudarsko gradbena dela 986.205.000,-din — zunanja gradbena dela 700.163.000,-din — domača oprema z montažo 1.009.045.000,—din '— uvozna oprema 236.892.000,—din — ostalo v din 142.550.000,—din Skupaj: 3.074.855,000,-din Področje TRBOVELJ Po aneksu št. 1 k IP "Odpiranje novih predelov slojišča na področju Hrastnika in Trbovelj" so potekala dela na naslednjih objektih in nabavi opreme: TOZD RRP TRBOVLJE — transportna zveza Frančiška polje -Separacija Trbovlje, 659 m proge v izkopu po dolomitu, 168 m permanizacije z litim betonom, 110 m permanizacije z brizganim betonom; — dostavna proga na koti 280 Frančiška polje, 106 m proge v izkopu s TH podgradnjo; — razširitev transportne proge na koti 227 v Frančiška polju, izdelano je bilo 34 m proge v permanizaciji z litim betonom; — pomožno črpališče razstreliva v Frančiška polju, 7 m izkopa z začasno Fe podgradnjo, 45 m permanizacije objekta z litim betonom; — nadkop med koto 260/270 in 280 s križiščem v Frančiška polju, 59 m nad-kopa v izkopu s TH podgradnjo, 12 m križišča s Fe podgradnjo; — transportna proga s križišči na koti 270 v Frančiška polju, 137 m v izkopu s TH podgradnjo 0 3,30 m, 2 normalna križišča s Fe podgradnjo; — priključna proga transportne zveze južni del jame - Separacija Trbovlje, 50 m priključne proge na transportno zvezo, 48 m dvotirne proge s priključkom na zvezo, 30 m proge v permanizaciji z brizganim betonom, 60 m dvotirne proge v permanizaciji z litim betonom, 60 m vodnega kanala v betonski izvedbi; — nadkop s kote 255 na koto 275 v AB polju, 79 m nadkopa v izkopu s TH podporjem in 13 m sipke med koto 255/ 262; — transportni nadkop s kote 260 na koto 270, 36 m nadkopa v izkopu s TH podporjem, 36 m vodnega kanala v betonski izvedbi; — transportna proga na koti 270 v Frančiška polju, izdelano je bilo 35 m proge v izkopu s TH podporjem; — transportno zračiIna proga na koti 280 v Frančiška polju, 52 m proge v permanizaciji z brizganim betonom, 7 m presipne postaje, permanizacija brizgani RAZVOJ beton, 52 m vodnega kanala v betonski izvedbi; — dostopna proga na koti 230 k vznožju nad kopa kote 230/275, 50 m proge, permanizirane z brizganim betonom, 13 m križišča, permanizacija brizgani beton; — proga na koti 245 v AB polju, 90 m proge v izkopu s TH podporjem, 27 m proge po dolomitu brez podgradnje; — zračiIni jašek v Frančiška polju do ventilatorske postaje kota 320, 38 m jaška v leseni podgradnji, 25 m jaška v per-manizaciji z litim betonom, 128 m3 izkopa razširitve ustja jaška; — dostavni vpadnik med koto 263 in 260 v Frančiška polju, izdelano je bilo 20 m vpadnika; — transportni nad kop med koto 250 in 260 v Frančiška polju 48 m nad kopa v izkopu s TFI podporjem, 48 m vodnega kanala; Jama Dol — raziskovalno odvodnjevalna proga na koti 270 v Frančiška polju, izdelano je bilo 20 m proge v izkopu s TFI podporjem; — nad kop med koto 232 in 275 s križiščem v Frančiška polju, 126 m nad kopa v permanizaciji z brizganim betonom, 5 m križišča, permanizacija brizgani beton; Dobavljena je bila sledeča elektrostroj-na oprema: — gumi transporter L = 792, B = 1000 mm; — gumi transporter L = 644 m, B = 1000 mm; — 2 gumi transporterja L = 100 m, B = 800 mm; — 2 verižna transporterja LOT-21, — 1 verižni transporter DVT-430, — 2 enoverižna transporterja ZET-31 S, — 3 planetni vitli PV-11/15 in PV-15/ 22, — mostno dvigalo EMD 8 x 13,5 — 350 stojk Valent STT, — 250 stropnic PPS 111 STT, — 8 sekcij SHP podporja Becorit — mehanski del, — 1 težki od kopni transporter TOT-1 s priključki za Eickhoff, — 800 m tirnic iz profila I 14, — 7 gondol, nosilnosti 3 tone; — 1200 m tlačni cevovod (p 219 mm in 157 mm, — 2 dozatorja s trikotnimi tulci, — strojna in elektro oprema ventilatorske postaje Frančiška. Foto: B.Klančar Od uvozne opreme je bilo dobavljeno: — stroj za izdelavo prog F6 — A, — pridobivalni stroj Eickhoff, — 8 kompletov hidravlike za SFIP pod po rje Becorit. Zunanja gradbena dela — Delavnice s pripadajočimi objekti, vsi objekti, predvideni v investicijskem programu so bili zaključeni in predani investitorju v uporabo. — Objekt žagalnica z linijo Meles, dela na objektu in montaži opreme so bila zaključena, tako da je bil objekt pripravljen za tehnični pregled in poskusno obratovanje. Porabljena sredstva v letu 1986 za navedeni obseg po vrstah del: — rudarsko gradbena dela 791.403.000,-din — zunanja gradbena dela 361.595.000-din — domača oprema z montažo 867.898.000,—din — uvozna oprema 532.515.000,— din — ostalo v din 41.652.000,—din Skupaj: 2.595.063.000,—din SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Po investicijskem programu so bila izvršena sledeča dela: — tehnična dokumentacija: obseg geodetskih del, obseg zasnovanih projektov za strojno-tehnološki projekt rekonstrukcije obstoječega postopka separiranja, drobljenja in odpreme ravnega premoga ter obseg rekonstrukcije ogrevanja separacijskih prostorov. Izvedbena tehnična dokumentacija za rekonstrukcijo obstoječega postopka separiranja, drobljenja in odpreme premoga pa je v zaključni fazi izdelave; — rekonstrukcija ogrevanja separacij- skih prostorov, — prenosnica za železniške vagone, — rekonstrukcija jamskih tirov na savskem obzorju v dolžini 700 m. Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah del: — rudarsko gradbena dela 40.350.000,-din — domača oprema z montažo 75.674.000,—din — uvozna oprema — — ostalo v din 195.900.000,—din Skupaj: 311.924.000,-din Področje ZAGORJA Odpiranje jame Kotredež med 6. in 9. obzorjem. Po investicijskem programu so bili izvršene sledeče količine na objektih: — transportni vpadnik TV-85/1, izkop v TFI podgradnji 3,30 m in Fe opaž, 182 m; — prekop P-74-S, izkop v TFI podgradnji (p 2,80 m, 56 m; — preši pni jašek S-80-J/3, izkop v TFI podgradnji 0 3,0 m, 26 m; — transportni hodnik TFI-83/1, izkop v TH podgradnji 0 3,50 in Fe opaž, 197 m; — transportni prekop P-73/3, izkop v TH podgradnji 0 3,50 m in hrastov opaž, 119 m; — križišče iz vpadnika V-73/3 na P-73/3, izkop v TH podgradnji in Fe opaž, 4,50 m; — priključna proga na prekop P-80-J, izkop v TH podgradnji in hrastov opaž, 15 m; RAZVOJ — prekop P-80J, permanizacija liti beton, 12,5 m; — vodni zbiralniki črpališča na 8. obzorju, permanizacija liti beton, 151 m; — prekop P-80-J/1, izkop v TH pod-gradnji 03,30 m, 24 m; — komora A v prekopu P-80-J/1, izkop in permanizacija svetli profil 3,60 m, 10 m; — drenažni prekop B na 8. obzorju, izkop v TH podgradnji 0 3,30 m in opaž s paranci, 48 m; — drenažni prekop C na 8. obzorju, izkop v TH podgradnji 0 3,30 m in opaž s paranci, 47 m; — križišča v objektu V-85/1 in V-73/83 s prekopi podgradnja TH podpor-je in Fe opaž, 10 m; — pretesarba transportnega hodnika TH-83/1, podgradnja TH podporje 0 3,50 m in hrastov opaž, 32 m. Dobavljena je bila sledeča elektro-strojna oprema: — 1 težki od ko pni transporter TOT-1 s priključki za Eickhoff, — 1 črpalni agregat KV-37, 5-17, 5/5, — 1 visokotlačna črpalka Hauhinco, — 3 enoverižni transporterji ZET-31 S, — 2 transformatorski postaji RK 315 kV A, — 2 transformatorski postaji RK 400 kVA, — 37 stikal TSL in TSV, — 3000 m el. kabel EPN-53, — 800 m tlačni cevovod 0 200 mm, — 750 m tlačni cevovod 0 100 mm. Od uvozne opreme je bilo dobavljeno: — 1 komplet vrtalne garniture Dia-mec, — 1 stroj za izdelavo prog F6 — A. — izvrtano je bilo 310 m drenažnih vrtin, — izdelano je bilo križišče na P-80-J/1 za drenažni prekop B in križišče na TH-83/1 -J za drenažni prekop C. Elektrostrojna oprema Dobavljena je bila sledeča oprema: — 5 kos elek. motor 37 kW, — 474 m el. kabel EPN-53. Elektrostrojna oprema Dobavljena je bila sledeča oprema: — 4 verižni transporterji LOT-11, — 4 enoverižni transporterji ZET-2, — 18 kompl. hidravlično podporje Salzgitter. Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah dela: — gradbena dela 76.981.000,— din Klasirnica La konca. Foto: B. Klančar Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah dela: — rudarsko gradbena dela 1.266.091.000 ,-din — zunanja gradbena dela — — domača oprema z montažo 253.865.000,—din — uvozna oprema 92.685.000,—din — ostalo v din 100.599.000,— din Skupaj: 1.713.240.000-din Obratna sredstva 159.601.000,— din Sanacija vdora vode in mulja v jami Ko-tredež V poročilnem obdobju so se izvajala sanacijska dela na 8. obzorju, in sicer dreniranje vodonosnih hribin. — izvrtana je bila pilotska vrtina globine 140 m, — izdelana je bila komora za postavitev vrtalne garniture. Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah dela: rudarsko gradbena dela domača oprema z montažo uvozna oprema ostalo v din Skupaj: 122.940.000,-din 6.343.000, - din 20.957.000-din 1.449.000, -din 151.689.000 ,-din Pridobivanje premoga manjše kurilne vrednosti jame Kotredež Po investicijskemu programu so bile izvršene sledeče količine na objektih: — oskrbovalno zrači Ini nad kop OZN med koto 330/280, izkop in podgraje-vanje s TH podporjem, 60 m; — križišče za prekop P-260 v Fe izvedbi, 5 m; —■ prekop P-260, izkop v TH podgradnji 0 3,50 m, 27 m. — domača oprema z montažo 342.402.000,—din — uvozna oprema — — ostalo v din 7.026.000,—din Skupaj: 426.409.000,-din Obratna sredstva 31.000.000,— din Separacija Zagorje Po investicijskemu programu so bila izvršena sledeča dela: — izvedbena dokumentacija gradbenih del, — elektro strojni tehnološki del, — dokumentacija transportne opreme in Fe konstrukcije. Izvajali smo dograjevanje objektov za montažo predvidene opreme in konstrukcij. Vsa predvidena oprema je v fazi izdelave in postopne dobave. RAZVOJ Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah dela: — gradbena dela 129.943.000,—din — domača oprema z montažo 67.094.000,—din — uvozna oprema 14.277.000,—din — ostalo v din 6.097.000,—din Skupaj: 217.411.000,—din Odpiranje zalog premoga med koto 102 in 52 II. faza RRP SENOVO Po investicijskemu programu so bile izvršene sledeče količine na objektih: — v strojnici za GT-1 na koti 281, izkop pogonske postaje 270 m3 in vgrajeno 24 m3 betona ter 1900 kg nosilne konstrukcije NPI-20; — v bunkerju med koto 281/272, izkop bunkerja 175 m3 z zavarovanjem ostenja z mrežo in sidri, vgrajeno 34 m betona in 1300 kg armature ter 2250 kg nosilcev iz NPI-20; — v obvozni progi na koti 272, izkop proge 295 m3, namestitev 55 TH okvirjev, vgrajeno 56 m3 betona, zavarovanje 226 m2 ostenja z brizganim betonom in namestitev 280 m2 mrež z 250 komadi sider; — v vpadniku med koto 281 in 132, razširitev profila z 257 m3 izkopa, zavarovanje ostenja s 45 m3 litega betona, 620 m2 ostenja z mrežo, sidri in brizganim betonom in položeno 85 m definitivnega tira s kretnico na koti 272. — za pogonsko in povratno postajo gumi transporterjev GT-1 in GT-2 so bili izdelani temelji v armirani betonski izvedbi; — v sipki I med koto 52 in 102, zavarovanje ostenja s 360 m2 mrež in 360 kosi sider; — v postaji za enotirno visečo progo (EVP), razširitev postaje s 60 m3 izkopa, zavarovanje ostenja s 7 m3 litega betona ter z 250 m2 mrež in sidri; — v vpadniku med koto 281/132, izkop 135 m3 dodatne razširitve za enotirno progo EVP; — prečnica na koti 102 za EVP traso, izkop prečnice 350 m3; — križišče na dnu vpadnika kota 272/ 132, izkop 70 m3 razširitve profila. Elektrostrojna oprema z montažo Dobavljena je bila sledeča oprema: — 4 verižni transporterji TŠ-74, — traktor goseničar GT-110 za deponijo premoga, — 1 planetno vitlo PV-11/15, — 1 visokotlačna črpalka Jugoturbina KV-30-12, 5/8, — 305 m gumi traku B = 800 mm, — 2100 m signalni kabel EPN-53, — 1000 m telefonski kabel TP-34-CV, — 1300 m stropnih tirnic za EVP, — 190 obešal za EVP sistem, — 35 sekcij mehanski del SHP pod-porje tip Stephanoise. Montaža elektrostrojne opreme: — monorail tirnice v dolžini 75 m z dvema kretnicama, — 3 visokotlačne črpalke Jugoturbina z vso pripadajočo opremo črpališča na koti 52, — gumi transporterja GT-1 in GT-2, — energetsko napajanje, krmiljenje, signaliziranje opreme in naprav v črpališču in sistema gumi transporterjev in RTP k. 60, — visokonapetostni kabel PHP-85 dolžine 850 m iz RTP k. 272 do RTP kota 60 in rezervni kabel PHP-85, dolžine 1400 m; — 161 m nosilne konstrukcije za vozno žico v obvozu kota 272, — 168 m definitivnega tira v obvozni progi kota 272. Zunanja gradbena dela V začetni fazi je izgradnja pralnice za delovne obleke delavcev. Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah dela: — rudarsko gradbena dela — zunanja gradbena dela — domača oprema z montažo — uvozna oprema — ostalo v din — obratna sredstva Skupaj: 161.603.000, - din 19.889.000, - din 201.736.000, -din 179.440.000, - din 1.251.000,-din 36.831.000, -din 600.750.000, - din Izvedba rudarskih raziskav in odpiranje Južnega polja RRP KANIŽARICA Po investicijskemu programu so bile izvršene sledeče količine na objektih: — zaključna rudarska dela v pomožnem črpališču kota —132, — sanacijska dela na koti —32, — prekop na koti —132, izkop prekopa s TH podgradnjo iz bloka A v C skozf vodonosno cono, 81 m. Elektrostrojna oprema z montažo Dobavljena je bila sledeča oprema: — buldožer za deponijo premoga, — 2 transformatorja 315 kV A, — 2000 m el. kabel PHP-84, — kamion prekucni k TAM-260, — oprema črpališča k. —132 (cevovodi, ventili, zasuni itd.), — NN in VN razvodne doze, — 4 avtomatski telefoni AT-2. Zunanja gradbena dela Kopalnica z garderobo za rudarje in objekt za diesel elektro agregat sta bila po izvršenem tehničnem pregledu predana investitorju v uporabo. Deponija za rovni in energetski premog je v zaključni fazi. Porabljena sredstva v letu 1986 po vrstah dela: — rudarsko gradbena dela 186.656.000-din — zunanja gradbena dela 81.192.000-din — domača oprema z montažo 103.933.000,) din — uvozna oprema — — ostalo v din 1.471.000 — din Skupaj: 373.252.000,-din Splošna problematika Pri izvajanju rudarsko odpiralnih del, so se pojavljale poslabšane geološke in hidrološke razmere v taki meri, da so zahtevale dodatna dela pri podgrajevanju objekta, spremembo tehnologije izvajanja del in dopolnila k projektni dokumentaciji. Zaostajanje rudarsko odpiralnih del za planiranimi roki izgradnje objektov je poleg aktivnosti subjektov pripomogla še prekomerna odsotnost delavcev iz dela kakor tudi pomanjkanje usposobljenih delavcev za zahtevnejša dela. Prekoračitve dobavnih rokov elektrostrojne opreme, posebno opreme v plinovarni izvedbi, so vplivale na kasnitve montažnih del in na planirano funkcionalnost objektov ter vzporedno na dodatne podražitve montažnih storitev. Za planirano nabavo uvozne opreme so nastopale težave pri pridobitvi ustreznih uvoznih soglasij in deviznih sredstev. Zamiki dinamike uvoza so posledica podražitve, ki so se odražale v tečajnih razlikah. Cene storitev izvajalcev investicijskih del in proizvajalcev opreme so bistveno prekoračile povprečno inflacijsko stopnjo od predvidene v programih oziroma aneksih k IP, tako da sredstva, ki so bila predvidena na račun podražitev ne zadoščajo za izvedbo fizičnega obsega, zaradi česar bo zahtevek po dodatnih sredstvih za realizacijo programa v celoti. RAZVOJ PREGLED ANGAŽIRANIH IN PORABLJENIH SREDSTEV V OKVIRU ODOBRENE TRANŠE V LETU 1986 S STANJEM 31.12.1986 Zap. št. Tranša 1986 Angažirano 1986 Porabljeno 1986 % porabe 3 : 1 1. RRP Hrastnik 3.279.221 3.294.421 3.074.855 93,77 2. RRP Trbovlje + PJL 2.571.847 2.635.619 2.595.062 100,90 3. Separacija Trbovlje 300.324 319.680 311.924 103,86 4. Kotredež 6—8 obz. 1.891.630 1.985.071 1.872.841 99,01 5. Sanacija Kotredež 154.950 153.163 151.689 97,90 6. RRP Senovo 601.757 698.572 600.750 99,83 7. R RP Kanižarica 431.000 430.349 373.252 86,60 8. RRP Laško 22.100 22.100 22.100 100,00 9. Nižje kalorični — Kotredež 460.175 459.229 457.409 99,40 10. Družbeni standard 109.000 109.000 109.000 100,00 11. Separacija Zagorje 219.968 219.411 217.411 98,84 Skupaj 10.041.972 10.326.615 9.786.293 97,45 Novosti v zvezi s projektiranjem in izvajanjem del na separacijah PREGLED IZDELANE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE V LETU 1986 za RRP SLOVENIJE 1. Investicijski program za uvajanje nove tehnologije suhega sejanja premoga in zmanjšanje odplak v Separaciji Rudnika Zagorje. 2. Investicijski program za pridobivanje premoga manjše kurilne vrednosti med površino in I. obzorom jame Ko-tredež. 3. Aneks II. k investicijskemu programu "Odpiranje jame Kotredež med 6. in 9. obzorom." 4. Investicijski program. Izgradnja samskih stanovanj za RRP Zagorje. 5. Investicijski program "Površinski odkop premoga Bukova gora Trbovlje." 6. Investicijski program "Modernizacija transporta v jami rudnika Trbovlje." 7. Investicijski program "Izgradnja samskih stanovanj za RRP Trbovlje." 8. Aneks št. 1 k IP "Izvedba rudarskih raziskav in odpiranje Južnega polja Rudnika Kanižarica." 9. Aneks št. 2 k IP "Odpiranje zalog premoga med koto 102 in 52 v RRP Senovo." 10. Investicijski program "Izgradnja samskih stanovanj za rudnik Hrastnik." 11. Program vlaganj za pridobivanje dodatnih količin premoga s Kotnega polja jame Hrastnik." 12. Program "Odkopavanje polja 62 v jami Loke" v RRP Zagorje. Dušan Avbelj Naslednji opis je nadaljevanje že naš-tevanih rekonstrukcij iz področja separacijske tehnike. Že v prvih zapisih smo ugotavljali, da so zasnove rekonstrukcije na naših separacijah (Zagorje in Senovo) podobne. Razlika med posameznimi objekti je v stopnji dodelanosti, pri tem mislimo na to, kako daleč je s projektno dokumentacijo in izgradnjo na terenu. Najbolj je na področju suhega sejanja napredovala separacija Zagorje, kjer so gradbena dela v zaključni fazi, takoj za njo je trboveljska, kjer so izvedeni projekti končani in se na kraju leta predvideva začetek gradbenih del ter separacija Senovo, kjer se zaključujejo idejni projekti in se hkrati pripravljamo na izvedbene projekte. Našteta dela se nanašajo na suho sejanje, deloma tudi rekonstrukcijo pranja (Senovo), medtem ko so projektantska dela s področja čiščenja odpadnih vod v fazi idejnih projektov. Tako je n. pr. projektantska zasnova čiščenja o. v. (ideji projekt) v Zagorju in Trbovljah gotova, medtem ko bodo ista dela v Senovem zaključena šele na sredini leta. Ker smo se o suhem sejanju v predvidenih zapisih obsežno razpisali, zdaj nekaj več le o čiščenju odpadne vode. Delovna organizacija je imela na pričetku lanskega leta izdelanih vrsto študij o čiščenju vode, medtem ko je bilo idejnih manj, izvedbenih projektov pa nismo imeli. Dejansko izdeluje REK projektno dokumentacijo, hkrati pa so na voljo številke o obsežnosti tovrstne investicije. Vse zasnove so na vseh separacijah podobne, temeljijo pa predvsem na izkušnjah podobnih mokro mehanskih postop- kov doma in inozemstvu. Nekaj desetletij nazaj so bile te naloge izredno težko izvedljive, kajti odpadne vode na premogovnikih ne vsebujejo samo opaznih delcev, ki se relativno lahko usedejo, marveč tudi koloidno snov, ki ima delce manjše od tisočinke milimetra. Žal takšen proces vsebuje poleg usedanja tudi vrsto zelo težkih postopkov, kot n. pr. filtracija, transport gošče in podobno. Ni čudno, da so zato nekaj desetletij nazaj čistilne naprave ostajale po izgradnji neuporabne. Zadnjih dvajset let smo priča velikim spremembam v tehnologiji čiščenja. Na voljo so novi čistilni stroji, predvsem s področja filtracije. S to novo opremo so nekatere jugoslovanske separacije dokazale, da je čiščenje odpadne vode postalo učinkovito, v nekaterih primerih pa celo ekonomično. Žal ostaja še kup nerešenih vprašanj, zlasti specifičnih, ki se nanašajo na posebnosti posameznih separacij ali premogov. Zaradi tega se odločamo za posebno poskusno čistilno napravo. Poskusni postopek bo imel priključek za različne stroje, ki so na voljo v separacijski tehniki. Poseben poudarek bo na preizkušanju in porabnosti pridobljenega mulja. Takoj za preizkusi bo odločena dokončna oprema ter za tem tudi začasna tehnologija. Če upoštevamo, da imamo v REK štiri mokro mehanske separacije in eno suho, so zgoraj naštete naloge obširne, strokovno zahtevne, predvsem pa zelo odgovorne. Franc Cimerman RAZVOJ Kaj smo videli na obisku v premogovniku Borken - ZRN /nadaljevanje in konec/ Način pridobivanja v jami Stolzen-bach, pri relativno slabo stabilni premogovni steni, ne ustreza običajnemu redosle-du, ki je značilen za sistem podpiranja, ki ga poznamo pod imenom "Korak nazaj" in ki predpostavlja najprej rezanje zgornje polovice in pri povratku še rezanje spodnje polovice ter nakladanje. Ta način bi namreč zahteval sprotni umik oporne plošče povlečenje stropnice ter premik podporja po prehodu stroja, izvlečenje stropnice ter ponovno namestitev oporne plošče. V dolžini približno petih sekcij bi tako ostala premogovna stena nepodprta, kar bi lahko povzročalo pri drobečem premogu nevšečnosti. Po končanem zgornjem rezu se mora pridobivalni stroj ESA-60 ob meji odkopa zarezati v spodnjo polovico stene odkopa, pri povratni vožnji pa istočasno reže spodnji del odkopa in naklada. Temu mora slediti premik transporterja po posameznih odsekih čela. Zaradi drobečega premoga bi nepodprta premogovna stena pričela plaziti na odkop, temu pa bi verjetno sledila tudi krovnina. Zaradi tega so si v jami Stolzen-bach zamislili nekoliko modificiran redos-led operacij. Pridobivalni stroj ESA-60 reže pri vožnji "navzgor" najprej spodnji del odkop-ne stene, pri tem pa ostane podporje vpeto ter zgornji del premogovne stene oprt (položaj a). Pri povratni vožnji ("navzdol") se premog nakladaš strojem, temu pa sledi pomik transporterja k premogovni steni, vse še pri nespremenjenem položaju podporja (položaj b in c). Nato sledi pomik posameznih sekcij podporja k premogovni steni, tako da se uvlečejo raztegljive stropnice in se začasno odpusti tudi opora odkopne stene (položaj d). Po ponovnem vpetju sekcij podporja se z izvlečenjem drsne stropnice "odreže" premogovna stena v stropu odkopa ob istočasnem ponovnem nameščanju oporne plošče ob premogovno steno (položaj e). Operacija pomika posameznih sekcij podporja (iz položaja d v položaj E) je izredno kratka, "rezanje" premoga pri že vpetih sekcijah s posebno oblikovanim robom izvlečjive stropnice je posebnost tega tipa podporja. Na ta način obvladajo nevšečnosti tudi pri krušljivi premogovni steni in tako dosegajo izredne dnevne napredke, v povprečju med 6 do 9 m/dan (dvotretjinsko obratovanje) oziroma maksimalno 7 m/izmeno. Z varovanjem stropa (n. pr. zalaganje ali lovljenje) nimajo nobenega dela. Na čelu dela običajno le pet rudarjev upravljalec — voznik pridobivalnega stroja, dva za premik sekcij ter dva za delo na križišču odkop — odvozna proga. Običajno sta na čelu še elektrikar in vzdrževalec strojnih naprav — kovinar, po potrebi pa tudi rudarji v pristopni progi, ki po potrebi posnemajo tla, umikajo progovno podporje ter skrajšujejo transporter. Tak način dela omogoča dnevno proizvodnjo enega odkopa od 1300 do 1700 t/dan (maksimalno 1400 t/izmeno). V severnem krilu, kjer so bila čela krajša (25 — 30 m) in kjer so odkopavali v času med avgustom 1982 in februarjem 1985 so na 14 odkopnih čelih dosegli v povprečju okrog 900 t/dan, na daljših čelih v istem polju (40 — 50 m) pa med 1200 in 1300 t/dan. Če upoštevamo samo delavnike rudarjev, so bile odkopne storitve od 130 do 150 t/del„ računajoč še tzv. "profe-sioniste" tako za vzdrževanje in selitve (brez zunanjih profesionistov), pa so odkopne storitve še vedno med 80 do 100 t na delavnik. Če pa upoštevamo še delavnike za izdelavo tzv. visoke proge (Auf-hauen) ter komore za demontažo podporja, so odkopne storitve še vedno med 50 in 60 t/delavnik. Navedeno velja za odkopavanje v južnem polju, kjer se odkopavajo čela, dolžine po 50 m s smernimi MVDFCIRANI CIKLUS ODKOPAMUA PR! SLABO NOSLNEM PREMOOO a Transporter EKF-2 ob premogovni steni ESA v pristopnem hodnikpodporje ob premogovni steni, izvlecipva sttopnca ob premogovni steni. b. ESA-60 refe spodnji del premogovne stene začenši od pristopne proge. Pogrezanju da meje odkopaj povratna vožnja BSA in nakladanje(cscenjel c. Po prehodu ESA -00 premik transporterja EKF -2 d. Pomik,, podporja -satov in istočasno izvlečenje drsnih stropnic. e. Rezqfije premogovne stene ob izvlečenju vlečne (drspe) stropnice. RAZVOJ dolžinami okrog 400 m. V tem predelu se odkopava od marca 1985 in je v odkopavanju 5. ali 6. širokočelni odkop. Seveda pa vse le ne poteka brez motenj. Tako smo morali predvideni obisk jame v juniju 1986 odložiti zaradi vdora tekočega peska na širokočelni odkop. Čiščenje zalitega čela (okrog 3000 m3 drobnozrnatega materiala) je trajalo blizu tri mesece. Zanimivo je, da je pod po rje takoj po očiščenju ostalo uporabno, do-čim je bilo potrebno pridobivalni stroj detajlno očistiti in obnoviti. V čem je torej skrivnost uspeha, če smo kompetentni podajati tako oceno le na osnovi kratkega obiska oziroma ogleda, razgovorov, ki smo jih imeli z odgovornimi osebami in podatkov iz literature. Splošno bi lahko rekli: posebne razmere v jami, kar pa nikakor ne pomeni tudi posebno ugodnih razmer. Reči moramo, da je tisto, kar razumemo pod pojmom montan—geološke razmere, le delno ugodno. Ugodno je relativno plitva in nemetanonosna jama, premog se lepo reže, v sloju premoga ni vložkov, ki bi ovirali rezanje. Neugodnost pa predstavljajo leče ali medslojne plasti tekočega peska, mehka in k nabrekanju nagnjena talnina, drobeč premog in morda še kaj. Med prednosti lahko prištevamo tudi precej možnosti izbiranja glavnih dimenzij in oblik od kopni h polj oziroma čel, n. pr. — smerna dolžina napredovanja, širina širo kočelnega odkopa, višina odkopa, ker gre v bistvu za odkopavanje ostankov prerpogovega sloja v vnaprej določenem časovnem obdobju, (leta 1993 bo prenehala eksploatacija). Vse nevedeno pa v ničemer ne zmanjšuje močnega deleža tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki so, ob smotrnih vlaganjih in izboru ustrezne opreme, bistveno pripomogli k navedenim rezultatom odkopavanja, posebno še, ker take rezultate dosegajo že od leta 1982 na skupno najmanj 16 odkopih ter pri celokupni proizvodnji okrog 1.000.000 t v tem obdobju. (Zato je bilo potrebno 610 produktivnih dni ter približno 390 del. dni za premontažo podporja, izdelavo visokih prog in komor). Upoštevajoč vse delovne dni znaša proizvodnja širokočel-nega odkopa — povprečno še vedno okrog 1000 t/dan, kar je občudovanja vredna koncentracija odkopavanja. Od spremljevalcev smo zvedeli, ves čas obiska sta nas namreč spremljala direktor rudnika dipl. ing. Lohr ter teh. vodja jame ing. Brueckmann, da je delež osebnih dohodkov v proizvodnih stroških blizu 70 %, okrog 24 % predstavljajo materialni stroški in le okrog 6 % naj bi znašala amortizacija (kupili so in uporabljajo le 33 sekcij podporja). Ti podatki se nam niso zdeli najbolj prepričljivi, čeprav je podobne podatke o strukturi lastne cene zaslediti tudi v strokovni literaturi (n. pr. Bergbau 6/1981), ki obravnava to premogišče. Dejstvo, da v jami nismo srečali praktično nobenih zaposlenih pri vzdrževalnih delih, tudi čuvajev pri presipih ne (tudi valjčki nekaj km dolgega transportnega sistema z gum. transporterji niso "klicali" vzdrževalcev), ne govori ravno v prid gornjim podatkom, čeprav smo izvedeli, da imajo tudi na tem rudniku kar zaznavno odsotnost z dela (dopusti, bolani, nezgode in pod.). Za zaključek pa ostane še odgovor na vprašanje, če je možno prenesti izkušnje tega premogovnika na naše razmere. Obisk jame ter ogled praktično vseh delovišč v jami, čeprav razmeroma hitro, nam je pokazal precej sicer manj pomembnih ukrepov oziroma rešitev, ki jih lahko s pridom uporabimo tudi v naših razmerah brez posebnih omejitev ali pogojev. Način odkopavanja, ki ga prakticirajo v jami Stolzenbach, razumljivo ni mogoče prenesti na naše, precej drugačne razmere. To pa ne pomeni, da določene teh. rešitve niso uporabne v naših jamah, n. pr. podpiranje v progah, transporter s krivino, če bi bili izpolnjeni določeni predpogoji, med drugim n. pr. delo le z enim transporterjem na odkopu. Za naše razmere, posebno še pri odkopavanju v jami Hrastnik pod K. 50, je prav gotovo interesantna sama tehnologija podpiranja na širokočelnem odkopu seveda, če bi pričeli z odkopavanjem brez pridobivanja nad kopnega premoga, pri tem pa pustili event. tanjšo ploščo premoga v stropu kot varovanje. V tem predelu slojišča pričakujemo namreč razmere, ki bodo dopuščale odkopavanje na znatnih smernih dolžinah, tako da bi odpadla potreba pogostega premeščanja podporja. Takih storitev, kot jih dosegajo v jami Stolzenbach, sicer ni pričakovati, vendar bi se takim storitvam in taki koncentraciji lahko precej približali, če bi uredili še nekaj na videz vzporednih zadev, kot je med drugim n. pr. nemoten odvoz premoga, oskrba z materialom ter podobno, in sicer na enostaven in učinkovit način brez velikega angažiranja ljudi in sredstev. Kratek obisk premogovnika Stolzenbach je bil zanimiv in koristen. Večino navedenih podatkov nam je v razgovoru povedal direktor rudnika dipl. ing. Lohr, (mimogrede, v letu 1958 je bil kot praktikant na rudniku Trbovlje, kar je z velikim zadovoljstvom večkrat omenil), delno pa so posneti, enako tudi skice, po strokovni literaturi (Glueckauf, Bergbau i. dr.). Rudarji pred vhodom v jamo Dol. Foto: B.Klančar Program aktivnosti za učinkovito in uspešno poslovanje v SOZD REK EK / sanacijski ukrepi/ ' V . . . m ^ ^ ^ 5 ■ » -j M3P ^irv-V1 - :v0-:. - : j . n ' Program aktivnosti za učinkovito in uspešno poslovanje v SOZD REK EK POVZETEK Proizvodni program in kapacitete proizvodnje rjavega premoga Višina proizvodnje je odvisna od odvzema energetskega premoga. Poraba energetskega premoga pa je omejena s proizvodnimi kapacitetami TET in TOL. Izpad porabe energetskega premoga se nadomešča z večjim izkopom komercialnega premoga, ki ga primanjkuje na tržišču. Ta premog pa zaradi iztrošenih ležišč le stežka pridobimo in še to z večjimi stroški. DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE Leto Plan Realizacija 1984 1.755 1.785 1985 1.740 1.740 1986 1.922 1.790 x x — fizično nedoseganje plana je posledica manjšega odvzema TET in TE-TO L zaradi nepredvidenih zastojev. Planirana proizvodnja premoga je bila dosežena v letih 1984 in 1985. Leta 1986 pa je zaradi otežene oddaje premoga TET in TOL zaostala za planom za 6,3% v tonah oziroma 5% v kurilni vrednosti. Leta 1986 pa sta TET in TOL imeli precej nepredvidenih okvar in zaradi tega zmanjšano porabo goriva. Iz teh razlogov je proizvodnja zaostala za planom za 6,3% v tonah oziroma 5% v kurilni vrednosti. V obravnavanem obdobju se je proizvodnja premoga za široko potrošnjo povečala od 303.661 ton v letu 1984 na 347 673 v letu 1986. Termoelektrarna ima 244 MW instalirane moči. Pri tem je le proizvodna enota 2 /125MW/ normalno uporabna. Ostali trije turboagregati /Pauker/ so odpisani in s strani sanitarnega inšpektorja prepovedani za obratovanje. Tako lahko proizvajamo v TET ob 6000 obratovalnih urah 630 GWh. Tehnološki proces SOZD REK EK predstavlja z vsemi tremi delovnimi organizacijami vertikalno zaključeno tehnološko celoto, in sicer: — v DO RRPS proizvodnjo rjavega premoga, — v DO TET proizvodnjo električne energije in — v DO RGD izvajanje rudarsko investicijskih del. Kombinat REK EK je proizvajalec električne in toplotne energije na osnovi rjavega premoga in premoga za industrijo in široko potrošnjo. V energetiki se porabi 70 % proizvodnje rjavega premoga, 30% pa gre na trg za industrijo in široko potrošnjo. Iz tehnoloških viškov delovne sile v preteklosti ob zmanjševanju proizvodnje rjavega premoga in ukinjanju premogovnikov je nastala organizacija rudarskega gradbeništva, ki opravlja dela pri odpiranju rudnikov in montaži elektrostrojne opreme doma in po svetu. DO RRPS pridobiva rjavi premog v šestih premogovnikih z osmimi jamami in enim površinskim kopom (stanje 31.12.1986). V premogovnikih Hrastnik,Trbovlje, Zagorje, Senovo in Laško odkopavamo strm pregovni sloj s povprečno debelino 25 m, ki je zaradi tektonike močno naguban in prelomljen. Premogovni sloj spremljajo v premogovnikih DO RRPS v višji krovnini oziroma nižji talnini vodonosne prihribine, ki predstavljajo permanenten problem v vseh jamah DO RRPS. Dotoki vode v posamezne jame so od 1 m3/min do 10 m3 /min. Razen rudnika Trbovlje so vsi ostali rudniki globinskega tipa. V Kotredežu odkopavamo že na globini 420 m. V zasavskih premogovnikih in premogovniku Senovo pridobivamo premog s širokočelno odkopno metodo s povečano višino etaže in rušenjem, medtem ko se v jamah rudnika Laško in Kanižarice pridobiva premog širokočelno oziroma s prečnimi izkopi z normalno višino etaže in rušenjem. V letu 1986 je bilo v DO RRPS 44% širokočelne od-kopne fronte mehanizirane s samohodnim hidravličnim podporjem in delno tudi z nakladalno pridobivalnimi stroji. Relativno kratke smerne dolžine odkopnih polj, ki so na razpolago za kontinuirano odkopavanje, pomenijo pomembno oviro za boljšo izrabo razpoložljivega hidravličnega podporja in tudi rentabilnost uporabe, ker se dosežene odkopne storitve očutno zmanjšajo, ko upoštevamo potrebne delavnike za pogoste premontaže in čas, ko opreme ne uporabljamo. Druga značilnost rudnikov je zelo razvejan in dolg transport premoga, ljudi in materiala. Le-ta je v fazi rekonstrukcije in modernizacije. Isto velja za predelavo premoga, ki prehaja od mokrosepariranega postopka na suh postopek odsejavanja. Z uvedbo tega postopka bo pridobljen še premog v izplakah, kar istočasno pomeni očiščenje sedanjih separacijskih odplak in voda. DO TET je locirana ob reki Savi v neposredni bližini premogovnika in Separacije. Izbrana lokacija zagotavlja najmanjše transportne stroške premoga, potrebne količine tehnološke vode in zadovoljive možnosti deponiranja premoga in pepela. S svojo lokacijo je praktično v sredini Slovenije in so zaradi tega manjše izgube pri transportu električne energije. TET ima agregate za trojno namembnost. Le PE 2/125 MW normalno obratuje v pasu. Agregat I (Pauker) je bil rezerva za PE 2, vendar je sedaj trajno izven obratovanja. Tako da premoška industrija v Trbovljah nima rezerve. Blok 125 MW je v obratovanju že 18 let in že v začetku ni bil najbolj kvaliteten (dobava iz Poljske). Ker je na izteku življenjske dobe, so se začele težave na kotlu, ki je bil leta 1985 generalno obnovljen. V letu 1986 pa smo imeli okvare na turbini, zaradi tega je nujno potrebno generalno popravilo turbine, ki je predvideno za leto 1988. Blok 125 MW ni obratovalno zanesljiv in poraba premoga nima zanesljivega uporabnika tembolj, ker ni primerne deponije, niti ni možen transport do drugega uporabnika energetskega premoga v Ljubljani. Plinsko parni agregat je izključna konična rezerva za primer največje potrebe v elektroenergetskem sistemu. Stroški produkcije Stroški proizvodnje rjavega premoga v Sloveniji so z rudarskega stališča odvisni od zelo težkih pogojev prido- bivanja premoga. Zaradi neizvedenih programov sanacije, obnove in razvoja teh premogovnikov še vedno prevladuje zastarela oprema kot tudi zastareli jamski prostori, prevozne komunikacije in tehnologija separiranja. S programi modernizacije in odpiranja novih slojišč se je že bistveno izboljšalo stanje tehnologije odkopavanja, medtem ko transport in plemenitenje premoga še zaostajata ter izničujeta dosežke na odkopih. Primerjalni podatki porabe surovin, materiala, časa za opravljeno delo pri proizvodnji rjavega premoga v SFRJ in Evropi za leto 1985 jamski les TH. podporje razstrelivo el. energija m3 tono kg/t g/t KVVh/t DO RRPS H 1,53 157 45 Kakanj 4,8 ni podatka 295 14,1 Raspotočje 6,6 ni podatka 114 34 Breza 6,9 ni podatka 450 28,4 Moravsko res. bazen 19,7 ni podatka 416 31,3 Aleksinac 47 ni podatka 349 78,8 So ko 5,6 ni podatka 386 14,0 Enotni standard 36,0 2,00 450 35,0 Vir: Godišnjak o radu rudnika uglja u 1985. godini. Iz podatkov o specifični porabi izdelavnih materialov izhaja, da specifična poraba jamskega lesa, TH podporja in razstreliva upada; v obdobju 1984—1986 pa je porasla poraba električne energije za 9,7%. Poraba časa za proizvedeno tono (storilnost) je od leta 1984 na 1986 v rahlem porastu, glede na kurilnost pa v upadanju. Iz primerjalnih podatkov z enotnimi standardi porabe surovin v SFRJ za proizvodnjo premoga s podzemno eksploatacijo sledi, da je specifična poraba glavnih potrošnih materialov pod porabo v enotnih standardih, razen za električno energijo. Dosežena jamska, posebno pa rudniška storilnost/ ton/del/ v DO RRPS je bistveno večja od storilnosti v drugih premogovnikih s podobnimi montangeološkimi pogoji v SFRJ. DOSEŽENE STORITVE V DO RRPS v letu 1985 V PRIMERJAVI S PREMOGOVNIKI V SFRJ S PODOBNIMI POGOJI Premogovnik jamska rudniška DO RRPS 2,56 2,25 Raspotočje 1,26 1,10 Breza 1,23 1,23 Moravsko resavski bazen 1,63 0,95 Aleksinac 0,50 0,30 So ko 2,82 1,76 Kakanjx 2,57 1,28 x Podatki za leto 1984 (v letu 1985 združitev z jamo Ha-Ijiniči) VIR — Godišnjak o radu rudnika uglja u 1985 godini. Iz tabele je razvidno, da rudniki s podobnimi pogoji dela ne dosegajo storitev, ki jih dosegajo v slovenskih rudnikih rjavega premoga. To se kaže tudi v strukturi cene, saj je delež OD pri proizvodnji rjavega premoga v Jugoslaviji 33%, v Sloveniji pa 26% v zadnjih petih letih od celotne lastne cene. V strukturi lastne cene zavzemajo porabljena sredstva 51%, dohodek pa 49%, kar se v obdobju 1981—1986 ni spremenilo. V strukturi stroškov kaže izrazit porast le strošek obresti za kratkoročne kredite, ki zavzema v letu 1986 že 10,3% lastne cene oziroma 6 mlrd. din. Primerjava stroškov z Jugoslavijo kaže, da stroški proizvodnje niso najdražji, so pa med najvišjimi. Glede na različno namembnost posameznih agregatov v TET je potrebno proizvodno ceno električne energije določiti po posameznih agregatih. V letu 1986 je npr. lastna cena električne energije dosegla: — na Pauker agregatu 111,33 din/KWh — na 125 MW agregatu 30,75 din/KWh — na plinskem agregatu 1.461,24 din/KWh — povprečno vsi agregati 41,99 din/KWh Pri 125 MW agregatu je zadnja tri leta specifična poraba toplote na KWh skoraj enaka kot v agregatu 4 v TE Šoštanj. Struktura potrošnje in cene (Priloga) — T — 1) Od proizvodnje rjavega premoga okrog 1.850.000 ton letno porabijo veliki porabniki v energetiki (TOL in TET) nekaj manj kot 70%, ostalo pa industrija in široka potrošnja. Premoga na slovenskem trgu za široko potrošnjo od 303.000 ton na 347.000 ton ali za 15%. Učinek oblikovanja cen po skupnih elementih se v povprečju v letu 1986 še ni odrazil. Povprečje porasta cen 1986/1985 je na indeksu 207 in na zaostajanju cen v preteklih letih, saj je bila rast cene rjavega premoga 1985/1984 na indeksu 152/povišanje cen v gospodarstvu pa 200/. PROIZVODNE KAPACITETE - RJAVI PREMOG V DO RRPS Leto Dosežena ton proizvodnja GJ/t TJ Ocena proizv. kapacitet ton TJ Indeks (TJ) 6 : 4 Indeks gibanja proizvodnih kapacitet v TJ glede na leto 1984 1 2 3 4 5 6 7 8 1984 1.785.353 '11,52 20.566 1.719.000 + 185.000 x 1.904.000 20.077 + 2.135 x 22.212 108 100 1985 1.740.000 11,78 20.501 1.706.000 + 190.000 x 1.896.000 20.258 + 2.141 x 22.399 109 101 1986 1.790.000 11,90 21.304 1.796.000 + 135.000 x 1.931.000 21.229 + 1.550 x 22.779 x — površinski kop La konca Opomba: Z investicijskimi vlaganji v obdobju 1981—1986 bodo dodatne kapacitete odprte v letu 1987. Primerjava cen po IEA $/tono Nemčija Belgija Švica Anglija za industrijo 101,18 28,95 57,45 66,13 za proizv. el. en. 81,80 53,47 — 56,98 za metalurgijo 65,73 58,57 99,69 - za široko potrošnjo 230,82 134,66 232,39 118,16 Iz tabele je razvidno, da so cene premoga zelo različne po državah in namenih porabe, kar dokazuje, da je premog tržno blago, ki se prodaja po tržnih principih. Ugotovimo le, da je premog za široko potrošnjo po toni praviloma dražji od energetskega in da je premog iz domače proizvodnje v deželah Zapadne Evrope (Nemčija, Belgija, Švica, Anglija dražji od uvoznega v Nemčiji celo za 71%). Prodajna cena rjavega premoga v Sloveniji je bila 23. januarja 56,9 $/tono. Rjavi premog v Sloveniji tako po toni kot po kurilni vrednosti zaostaja za cenami v tabeli navedenih držav. Cene premoga v Jugoslaviji lahko primerjamo samo s podobnimi rudniki, ker se pogoji pridobivanja zelo razlikujejo od rudnika do rudnika mimo bistvene delitve — črni premog, rjavi premog in lignit in načinu proizvodnje (dnevni kopi in rudniki s podzemno eksploatacijo). Največja razlika je med premogovniki, ki so obratovali že pred vojno ter so bili po vojni investicijsko in razvojno zapostavljeni in novimi rudniki, odprtimi povojni s stalno podporo države. Ugotovimo lahko, da v primerjavi z rudniki istih tehnoloških in poslovnih možnosti v osnovnih pokazateljih poslovanja s specifično porabo materiala, produktivnosti lastna cena ne zaostaja. Zaradi premoga je tudi lastna cena električne energije iz TET višja kot v ostalih agregatih. V primerjalnih podatkih za energetsko bilanco leta 1987 izhaja planska cena 49,24 din/KWh, od tega 33,86 din/KWh samo za gorivo. Razdelitev na vse tri proizvodne enote (FE I /Pau-ker/, PE II in PPE) pa znižuje lastno ceno v edinem agre- gatu, ki normalno dela, to je v PE II, 125 KW na 37,89 din/KWh, od tega 28,49 din/KVVh za gorivo. To pa je enaka lastna cena kot jo dosega enaka elektrarna v Srbiji Morava 125, ki ima lastno ceno 37,16 din/KVVh, od tega 26,66 din/KVVh za gorivo. To pa je tudi edina realna primerjava. Obveznosti in likvidnost Dolgoročne obveznosti za najete kredite niso zaskrbljujoče. Odplačevanje kreditov bremeni 4% amortizacijo za odplačevanje glavnice in 0,15% dohodek za plačilo obresti. Dolgoročne obveznosti TET predstavljajo krediti, najeti za izgradnjo plinske elektrarne in izredno bremenijo stroške proizvodnje. Odplačevanje glavnice bremeni amortizacijo s 34%, za plačilo obresti pa gre 35% dohodka. Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev pri rudnikih po cenah januar 1987 je ocenjen na 7.300 mio. din, pri DO TET pa 2.400 mio. din, za vzdrževanje likvidnosti pa je potrebno to nadomestiti s kratkoročnimi krediti, ki so dodatno povečani še za izpad prihodka zaradi prenizkih cen. Tako so imeli rudniki rjavega premoga 15. januarja 1987 15.600 mio. din DO TET pa 3.600 mio. din kratkoročnih kreditov ali skupaj 19.200 mio. din, od tega je bilo za zaloge premoga najetih 2.668 mio. din kratkoročnih kreditov. Finančni kazalci in način kritja izpadlega dohodka Kazalci rezultatov poslovanja zaradi specifičnega položaja niso primerljivi z gospodarstvom. Primerjava s pokazatelji v energetskem gospodarstvu pa pokaže na to, da je položaj bistveno slabši v premogovnikih. Izpad prihodka v primerjavi z lastno proizvodno ceno je bil v letih 1981 15%, 1982 6,3%, 1983 21,6%, 1984 7%, 1985 24,8% in leta 1986 36,7%. Navidezno kritje izgube s popolnim izčrpanjem rezerv skladov in z uporabo možnosti razmejitve amortizacije ima za posledico vse večji likvidnostni problem. Analiza dohodkovnih odnosov Oblikovanje meril in normativov na osnovi povprečnega doseganja zadnjih treh let ter njihova primerjava z normativi, ki se uporabljajo, ter normativi in merili, ki so oblikovani na jugoslovanskem nivoju, najbolj objektivizira oblikovanje internih cen kot osnove za planiranje in obračun pridobivanja in delitve skupnega prihodka. V sedanjem sporazumu je še vedno dvojen pristop delitve, to je delitev za premog na osnovi internih cen in količin, za ostale pa po dvanajstinah letnih planov. Različen učinek inflacije na posamezne udeležence zaradi različne strukture stroškov je treba nevtralizirati z opredelitvami v sporazumu. Različna struktura amortizacije v lastni ceni in način združevanja amortizacije tudi bistveno vplivata na različnost likvidnostnega položaja posameznih udeležencev. Menimo, da bi bilo potrebno amortizacijo v celoti združevati pred delitvijo prihodka. Potrebno je uskladiti metodologijo ovrednotenja v interesni skupnosti s pravilnikom samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku. Ovrednotena elektroenergetska bilanca 1987 Metodologija ovrednotene bilance mora sloneti na podatkih, ki bi izhajali iz dograjenega enotnega informacijskega sistema. Ovrednotenje bilance je potrebno presojati tudi preko interesa porabnikov, zato predlagamo, da se pri ISEP organizira strokovna skupina za presojo družbenoekonomskih odnosov med izvajalci in porabniki ali pa naj ISEP to poveri ustrezni strokovni instituciji. Organiziranost SOZD REK EK je organiziran v skladu z družbenim dogovorom in predstavlja z osnovnimi dejavnostmi (premog, el. energija, in investicije) zaključeno vertikalno reprodukcijsko celoto. Delovne organizacije združujejo po samoupravnem sporazumu na nivoju SOZD-a naloge planiranja, razvoja, kadrovske politike, posebne finančne službe, komerciale, SLO in DSZ. Kot smo omenili že za delovno organizacijo, velja enako tudi za SOZD, da se dogovorjena delitev ne izvaja dosledno. Prevladuje usklajevanje in dogovarjanje, katerega rezultat je bolj odvisen od trenutne pripravljenosti za skupno izvajanje nalog, kot pa dejanskega upoštevanja sprejetih samoupravnih sporazumov in planskih dokumentov. Na področju elektrogospodarstva in premogovništva smo ustanovili od skupno sprejetih organizacij le DO Informatiko in Interno banko. Nismo še realizirali sklepa o ustanovitvi DO Inženiring in Delovne skupnosti za izvajanje skupnih nalog vseh treh SOZD. Zaradi tega smo morali znotraj kombinata začasno organizirati investicijske skupine na nivoju DO RRPS in DO JET z opredelitvijo, da se kasneje vključijo v delovno organizacijo Inženiring. Kljub naši pobudi in določilom družbenega dogovora se Toplarna Ljubljana ne strinja, da bi uredili medsebojne dohodkovne odnose in na tej podlagi samoupravno organi zi ranost. Samoupravno organiziranost je po družbenem dogovoru potrebno dosledno zaključiti, predno se predlagajo nove spremembe. Pri kakršnem koli dograjevanju samoupravne organiziranosti pa moramo upoštevati tehniško tehnološki princip, na katerem tudi temelji urejanje dohodkovnih odnosov: V Sloveniji so: — proizvajalci električne energije hidroelektrarne, termoelektrarne na rjavi premog, termoelektrarne na lignit, nuklearna elektrarna z Živrovskim vrhom, — enoten prenos, ki povezuje slovenske proizvajalce električne energije z jugoslovanskim prenosnim omrežjem in inozemskimi ter velikimi odjemalci in distribucijo, — distribucijo, ki posreduje električno energijo porabnikom v industriji in gospodinjstvih. Kadri in OD V obravnavanih treh letih se je število zaposlenih v SOZD REK EK povečalo od 6.404 delavcev na dan 31.11.1984 na 6.646 ob koncu leta 1986. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v premogovništvu za 262 delavcev, v Termoelektrarni za 16 delavcev, v skupnih službah SOZD pa za 5 delavcev. Tako je stalež v DO RRPS 4.785, v DO TET 500, v DO RGD 1.310 in DSSS SOZD 51 delavcev. Povečuje se delež zaposlenih v proizvodnji, in sicer v organizaciji in vzdrževanju jamskih prostorov, strojev in naprav, ki jih zahteva modernizacija delovnega procesa. V skupnih službah pa se veča število izvajalcev na tehnično strokovnem in ekonomskem področju — kreativnih delavcev, katerih pomanjkanje je poznano, potreba po inovacijah pa tudi. SOZD REK EK - stanje 31.12.1986 -6.646 zaposleni zaposleni razlika po kvalifikaciji po kvalifikaciji (dela in naloge) (po strok, izob.) VIS 123 95 28 VIŠ 219 86 133 S 788 780 8 NIŽ 21 76 55 VK 1.499 296 1.203 KV 1.979 2.745 766 PK 1.426 811 615 NK 591 1.757 1.166 SKUPAJ: 6.646 6.646 3.974 Poseben problem predstavljajo invalidi, ki jih je v kombinatu 542. Posebno težko je, ker niso zainteresirani za prekvalifikacijo zaradi sedanjega načina odmere nadome-stil^primernih delovnih mest za invalide pa ni. Se vedno primanjkuje rudarjev kot nadomestilo za upokojene in zaradi izredno visoke fluktuacije. Letno se menja preko 500 ljudi. Osebni dohodki Osebni dohodki v organizacijah združenega dela se delijo po sporazumih o pridobivanju in delitvi dohodka, ki pa so zaradi organizacijskih sprememb (združitev rudnikov) različni. V skupnem pa se izplačila osebnih dohodkov gibljejo v skladu z doslednim upoštevanjem dogovorov elektrogospodarstva in premogovništva. Po dokončni ukinitvi obratovanja stare elektrarne Termoelektrarne Trbovlje bo potrebno razvrstiti višek delovne sile po programu v okviru REK-a. Informacijski sistem Še nadalje moramo razvijati informacijski sistem znotraj REK-a, pri tem pa podpreti enoten informacijski sistem znotraj elektrogospodarstva in premogovništva. Teža naj bo na enotnih programih, enotnih osnovah za informacije ter možnost pridobivanja informacij na posameznih ključnih točkah za ves sistem. Značilnost finansiranja razvoja v obdobju 1976—1985 Z naložbami v raziskave 5.244.992.600 din, preračunane na cene 31.12.1986 so bile v obdobju 1981 — 1986 prekategorizirane oziroma povečane bilančne zaloge v aktivnih premogovnikih DO RRPS in predčasno opuščenih rudnikih Globoko, Krmelj in Ilirska Bistrica sledi: — A + B kategorije za 17,9% — Ci kategorije pa za 16% — C2 kategorije pašo se zmanjšale za 17%. Bilančne zaloge (A + B + Ci kategorije) rjavega premoga in lignita v REK EK so po stanju 31.12.1986 v višini 108.325.000 t, skupno z izvenbilančnimi (A + B + C,) in potencialnimi (C2) zalogami rjavega premoga in lignita pa znašajo 205.236.000 t, kar po dolgoročnem planu proizvodnje premoga v SOZD REK EK — DO RRPS zadošča za cca 40—50 let. Investicijska vlaganja so bila v obdobju 1976—1980 do vključno leta 1986 po ocenah 31.12.1986 v obdobju 76—1980 minimalna in so 16.828.433 x 103 din (cene 31.12.1986), kar predstavlja le 45,3% vlaganj v obdobju 1981 — 1986. Od leta 1984 dalje so vlaganja zadovoljiva glede na srednje in dolgoročni plan kontinuitete in povečanje proizvodnje premoga v DO RRPS ter tudi modernizacije tehnološkega procesa. Z investicijskimi naložbami v obdobju 1981—1986 v višini 37.174.920 x 103 din - cene 31.12.1986 bodo do konca leta 1987 odprte za eksploatacijo zaloge 24.586.291 ton rjavega premoga v REK EK. Do zaključka investicijskih vlaganj po že sprejetih investicijskih programih, ki so v teku, bodo še odprte dodatne zaloge 8.665.524 ton premoga v ležišču. Z naložbami v obdobju 1981 — 1986 in doseženo proizvodnjo 11.913.824 ton v tem obdobju so bila na proizvedeno tono povprečna specifična vlaganja 3.120 din/ tono, na odprte zaloge v ležišču po IP, ki so se izvajali v obdobju 1981-1986 pa 1.512 din/t. Navedena specifična vlaganja na proizvedeno tono so 11% lastne cene koncem leta 1986, kar predstavlja normalno višino vlaganj v strukturi lastne cene proizvodnje rjavega premoga s podzemeljsko eksploatacijo. Z dodatnimi naložbami, ki so v teku, ter z naslednjimi naložbami, za katere se pripravlja dokumentacija, bo omogočeno odkopavanje v premogovnikih, združenih v REK EK do leta 2020 in tudi naprej. Pri tem bo pridobljeno do leta 2020 skupaj po dolgoročnem planu 97.321.000 ton premoga. Z investicijskimi vlaganji v DO RRPS po sprejetih IP so dosežene sledeče fizične stopnje izgotovitve: Naslov IP 1. Odpiranje novih predelov slojišč na področju Hrastnika in Trbovelj 2. Odpiranje jame Kotredež med 6. — 8. obzorom — 1. faza — aneks IM 3. Sanacija vdora vode in mulja jame Kotredež — aneks I 4. Pridobivanje premoga nižje kurilne vrednosti jame Kotredež 5. Odpiranje zalog premoga med koto 102 in 52 RRP Senovo 6. Izvedba rudarskih raziskav in odpiranje južnega polja RRP Kanižarica 7. Separacija Zagorje (nova tehnologija suhega sejanja premoga in zmanjšanje odplak) Datum sprejema zadnjega anaksa Stopnja izgotovitve 7.8.1985 53% december 1986 84% december 1983 100% september 1985 8% julij 1986 87% oktober 1984 76% december 1985 25% V srednjeročnem obdobju 1981—1985, vključno 1986, so bila investicijska vlaganja pretežno namenjena v odpiranje zalog premoga na nižje ležečih odkopnih poljih oziroma horizontih, kakor tudi saniranju jam po vdorih vode in mulja ter delnemu posodabljanju tehnološkega procesa. Z investicijskimi vlaganji v obdobju 1981—1986 je doseženo 44% opremljenost odkopov s SHP in odkopno mehanizacijo, medtem ko je bilo v letu 1986 strojno izdelanih 19% hodnikov. Z investicijskimi vlaganji, ki smo jih izvajali v obdobju 1981 — 1986, bomo v letu 1987 zaključili vlaganja v posodabljanje transportnih sistemov za kontinuiran prevoz premoga z gumijastimi trakovi in sicer: v jami Senovo do nivoja izvoznega rova pri eksploataciji nižje kaloričnega premoga v jami Kotredež direktno do normalno tirne železnice, za eksploatacijo v jami Kotredež med 6. in 8. obzorom neposredno do vznožja izvoznega jaška. Z investicijskimi vlaganji, ki smo jih izvajali v obdobju 1981 — 1986, bo v letu 1987 dokončan sistem odvodnja-vanja in tudi dreniranja iz najnižjih horizontov v jamah Kotredež, Senovo in Kanižarica, kar bo mogočilo znižanje nivoja vode v vodonosnih prihribinah in s tem v teh jamah varnejše odkopavanje. Po IP oziroma sprejetih aneksih so načrtovane proizvodne kapacitete v obdobju 1984—do 1990 optimalne glede na razpoložljiva stojišča v posameznih jamah in tudi obstoječe kapacitete transportnih naprav za odvoz premoga na površino in do separacij. Pri dobavah kapacitet smo stremeli za tolikšno količinsko proizvodnjo, ki ob danih cenah omogoča maksimalno možno ekonomičnost eksploatacije. Razdeljena proizvodnja na 8 jam in 1 površinski kop omogoča tudi v primeru začasnih izpadov proizvodnje v posamezni jami (v primerih vdora vode in mulja oziroma požarov) relativno stabilno proizvodnjo DO RRPS z začasnim prevzemom izpadle proizvodnje v drugih jamah. Iz tabelaričnega pregleda je razvidna realizirana proizvodnja v obdobju 1984—1986 kot tudi predvidena proizvodnja v tem obdobju po veljavni investicijsko tehnični dokumentaciji. Glede na zmanjšanje potreb po energetskem premogu zaradi defektov v TET in TOL je bilo potrebno v tem obdobju pospešiti pridobivanje premoga za široko potrošnjo, ki ima višjo kurilno vrednost. Zato v priloženi tabeli navajamo tudi primerjavo toplotne vrednosti po investicijskem programu in dejansko doseženi proizvodnji. Leto proizvodnja po IP dosežena proizvodnja indeks ton / v 000/ TJ ton /v 000/ TJ ton TJ 4 : 2 5 : 3 1 2 3 4 5 6 7 1984 1.757 21.803 1.785 20.566 100,5 94,2 1985 1.740 21.522 1.740 20.501 100,0 95,2 1986 1.922 23.311 1.790 21.304 93,0 91,4 1987 2.131 26.194 1.841 x 21.442 x 86,2 x 81,8 x x — planirana Iz prikazanih podatkov sledi, da je bila proizvodnja, izražena v tonah, v letih 1984 in 1985 usklajena s sprejetimi investicijskimi programi, neusklajena pa v vrednosti. V letu 1986 je proizvodnja nižja od planirane v IP, v tonah in tudi v toplotni vrednosti, ker smo odkopavali maksimalno možne količine premoga za široko potrošnjo in industrijo, ko ni bilo zadovoljivega odvzema energetskega premoga ter je zato količinska proizvodnja in tudi toplotna vrednost pridobljenega premoga pod planirano po IP. V obdobju 1976—1985 so v DO TET financirali do-končavanja plinsko parne elektrarne, kakor tudi kontinuirano obnavaljanje naprav PEE 2(125 MW). Izvedena je bila tudi izgradnja 360 m visokega dimnika pri PEE 2. Že v srednjeročnem obdobju 1976—1980 je bila načrtovana izgradnja TE—TO. Do pričetka izgradnje še ni prišlo ker še do konca leta 1986 ni bil sprejet definitivni sklep'o pričetku izgradnje. UKREPI Iz programa za učinkovitejše gospodarjenje v DO RRPS, DO TET in kombinatu navajamo v povzetku sledeče glavne ukrepe po tematskih sklopih z zadolžitvami: PROIZVODNJA IN STROŠKI Z lastnimi ukrepi bomo znižali proizvodno ceno premoga v dveh letih za 8% glede na izhodiščno ceno iz leta 1986. To bomo dosegli z ukrepi, ki bodo za 3% zmanjšali porabljena sredstva brez upoštevanja amortizacije in obresti za kratkoročne kredite ter z ukrepi za povečanje produktivnosti za 5%. Za znižanje stroškov bomo razdelali ukrepe v sledečih smereh: — z organiziranjem in vzpodbujanjem množične in usmerjene inovacijske dejavnosti. Nosilci: SOZD : Karel Vukovič R RPS : Jože Herman RGD : Franc Mlinar TET : Janez Perger TOZD : IPO, tehnični vodje Rok: stalna naloga — z racionaliziranjem materialnih tokov od nabave, skladiščenja in porabe. Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Anton Zupančič TET : Janez Perger RGD : Dragi Pavlič, Milan Perper TOZD : IPO, vodje nabavnih služb Rok: leto 1987 — z racionaliziranjem porabe rezervnih delov od strokovnega naročanja, skladiščenja, vpeljave interaktivnega informacijskega sistema do porabe Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Anton Zupančič TET : Janez Perger RGD : Dragi Pavlič, Milan Perper TOZD : IPO, operativni in tehnični vodje Rok: leto 1987 - 1988 — z boljšo organizacijo vzdrževanja v smeri preventivnega in planiranega vzdrževanja Nosilci: RRPS : Marjan Brinar, Sebastjan Malovašič TET : Franc Vaukan RGD : Jože Juvan, Mihael Eržen TOZD : IPO, vodje el. st. in gradb. dejavnosti Rok: stalna naloga — z optimalnejšo uporabo jeklenega podporja Nosilci: R RPS : Franc Selan Rok: stalna naloga — z racionalnejšo porabo energije v proizvodnem procesu Nosilci: RRPS : Marjan Brinar TET : Janez Perger RGD : Adolf Kovač TOZD : vodje elektro strojnih služb Rok: stalna naloga — z ukrepi za čimmanjšo vezavo obratnih sredstev zalog Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar TET : Edvard Lavtar RGD : Dragi Pavlič TOZD : vodje finančnih služb Rok: stalna naloga — z boljšo pripravo in organizacijo dela bomo povečali izrabo opreme in delovnega časa Nosilci: RRPS : Peter Schneider TET : Janez Perger RGD : Franc Mlinar TOZD : operativni in tehnični vodje Rok: stalna naloga — in drugih ukrepov, ki so konkretneje razdeljeni v sanacijskem programu DO. b/Za povečanje produktivnosti bomo razdelali ukrepe v smeri: — povezave kazalcev produktivnosti na osebne dohodke Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko St rad ar TET : Leopold Jamšek RGD : Stane Poplas TOZD : predstavniki komisij za OD Rok: marec 1987 — vodenje take kadrovske politike, da se na neposredni proizvodnji novo zaposlovanje veže na povečano produktivnost, izven neposredne proizvodnje pa bomo število zaposlenih zmanjšali Nosilci: SOZD : Franc Vozel RRPS : Andrej Železnik TET : vodja DS SS RGD : Ivo Pajič TOZD : vodje kadrovskih služb Rok: stalna naloga — zmanjšanja števila nadur in povečevanja efekta dela v rednem delovnem času Nosilci: SOZD : Franc Vozel RRPS : Peter Schneider TET : Janez Perger RGD : Franc Mlinar TOZD : IPO in vodje služb Rok: stalna naloga — podaljšanje efektivnega delovnega časa zaposlenih na deloviščih v jami Nosilci: RRPS : Peter Schneider RGD : Franc Mlinar ■ TOZD : IPO, tehnični vodje Rok: stalna naloga — zmanjševanje odsotnosti z dela vseh vrst Nosilci: SOZD : Franc Vozel RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO, vodje služb in izmen Rok: stalna naloga — takega vzdrževanja opreme, da bo izkoriščenost povečana do tehnično ugotovljenih možnih kapacitet Nosilci: RRPS : Marjan Brinar, Sebastjan Malovašič TET : Franc Vaukan RGD : Jože Juvan, Mihael Eržen TOZD : tehnični vodje TOZD, vodje elektro strojnih služb Rok: stalna naloga — in drugih ukrepov, ki so detaljneje razdelani v sanacijskem programu DO. Nujno je potrebno pridobiti iz energetskih sredstev ISEP trajni vir trajnih obratnih sredstev. Postopek je v teku že nekaj let. Učinek bi bil zmanjšanje stroškov obresti, lastna cena pa bi se v letu 1986 znižala za 5% (1.830 mi. din), pri OEB 87 pa 5,2% (2.620 mio. din). Voditi je potrebno tako politiko cen, da pokrijemo ekonomsko upravičene, v ISEP dogovorjene stroške. Pogoji gospodarjenja morajo biti dogovorjeni in sprejeti v začetku leta. Oba ukrepa bi skupno učinkovala na zmanjšanje stroškov za obresti v letu 1986 3.862 mio. din ali 10,3% cene toplotne enote v premogu, v letu 1987 pa samo za ob- resti zaradi primanjkljaja TOS za 2.620 mio. din ali 5,2% planirane cene toplotne enote, obresti zaradi izpada planiranega prihodka pa v OEEB 87 niso upoštevali. Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac Interna banka ISEP Rok: leto 1987 - 1988 V postopku bogatenja rjavega premoga v DO RRPS omejiti mokromehanski postopek pri frakciji pod 20 mm ter s tem zmanjšati izgube substance v separacijskem postopku (Premogovniki Hrastnik, Zagorje, Senovo, Laško) Nosilci: SOZD : Metod Malovrh RRPS : Peter Schneider TET : -RGD : - TOZD : IPO separacije, Franc Cimerman Rok: leto 1987 - 1990 Zaradi oteženega plasmana energetskega premoga pa dati prednost pridobivanju višje kvalitetnega komercialnega premoga Nosilci: SOZD : Metod Malovrh RRPS : Peter Schneider TOZD : tehnični vodje TOZD Rok: stalna naloga Povečati kvaliteto vseh investicijskih programov in pri izvajanju investicij dati prednost tistim programom, ki dajo hitrejše in večje učinke proizvodnje, produktivnosti ali zmanjšanje stroškov. Po izvedenih investicijah bomo obvezno strokovno ocenili dejanske učinke izvedenih investicij in ugotovitve obravnavali na samoupravnih organih Nosilci: TOZD : Metod Malovrh, Karel Vukovič RRPS : Ivan Berger, Dušan Avbelj TET : Hinko Kus, Janez Perger RGD : Matjaž Cerovac TOZD : področni vodje investicij in tehnični vodje TOZD Rok: stalna naloga V vseh DE je treba pregledati izkoriščenost strojev in opreme ter ukrepati v smeri povečanja izkoriščenosti, sicer pa opremo ali stroj dati v najem drugim ali odprodati Nosilci: R RPS : Franc Selan TET : Janez Perger RGD : Franc Mlinar TOZD : vodje delovnih enot ESD, vodje delavnic Rok: stalna naloga Ukrepi za izboljšanje organizacije dela: — maksimalno angažiranje tehnično strokovnega kadra in izvajanje sprejetih nalog po tekočih kakor tudi mesečnih, letnih planih Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO Rok: stalna naloga — stalna kontrola izvajanja sprejetih nalog s sprotnim ugotavljanjem objektivnih in subjektivnih vzrokov v primeru odstopanj Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD ; IPO Rok: stalna naloga — pospešeno in vztrajno uveljavljanje sodobne tehnologije v proizvodnjo rjavega premoga in izdelavo rudarskih gradbenih del s ciljem izboljšanja storilnosti in ekonomskih efektov Nosilci: SOZD : Metod Malovrh RRPS : Peter Schnaider TET : -RGD : - TOZD : IPO, tehnični vodje Rok: stalna naloga — pospešitev izdelave in ažuriranje potrebne tehnične dokumentacije za izvedbo rudarsko gradbenih del in za uvedbo tehnologije z izboljšanjem organizacije dela pri projektantskih in razvojnih delih, kakor tudi z angažiranjem vseh razpoložljivih strokovnih sil v kombinatu in izven kombinata za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije ter inovacijskih predlogov večjega in manjšega obsega Nosilci: SOZD : Metod Malovrh, Karel Vukovič RRPS : Peter Schneider RGD : Adolf Kovač TOZD : tehnični vodje, področni vodje in projektanti Rok: stalna naloga — pospešitev izvajanja investicijskih del z izboljšanjem organizacije dela DO RGD in ustrezno kontrolo vseh zunanjih izvajalcev investicijskih del, ki izvajajo dela za DO RRPS. Nosilci: SOZD : Metod Malovrh RRPS : Dušan Avbelj RGD : Franc Mlinar TET : - TOZD : področni vodje investicij Rok: stalna naloga — s preprečitvijo podvajanj sklepanja o tehnično strokovni problematiki na več nivojih in sprejemanjem obvezujočih sklepov za vse delavce v delovnem procesu Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO Rok: stalna naloga — z dosledno realizacijo tehnično strokovno in samoupravno sprejetih projektov in investicijskih programov Nosilci: SOZD : Metod Malovrh, Karel Vukovič RRPS : Ivan Berger TET : Hinko Kus RGD : Franc Mlinar TOZD : IPO, tehnični vodje Rok: stalna naloga — z maksimalnim angažiranjem pri izdelavi aneksov k IP in novih IP v skladu s srednje in dolgoročnimi plani kontinuitete in povečevanja proizvodnje premoga v DO RRPS upoštevajoč povečane potrebe po transformaciji premoga v električno energijo in toploto v TET in TOL, kakor tudi potrebe široke potrošnje, po kvalitetnem rjavem premogu z relativno nizkim odstotkom gorljivega žvepla. Nosilci: SOZD : Metod Malovrh RRPS : Dušan Avbelj RGD : Milan Perpar TOZD : področni vodje investicij Rok: stalna naloga - V Termoelektrarni bomo z odgovornejšim delom in drugimi ukrepi izboljšali kakovost vzdrževanja in s tem zmanjšali število in obseg defektov. Na ta način in s prerazporeditvijo delavcev bomo povečali produktivnost za 5%. Nosilci: SOZD : Karel Vukovič TET : Miro Florjane TOZD : tehnični vodje DO, tehnični vodja TOZD VN Rok: stalna naloga Definitivno se je potrebno odločiti o kotlu Pauker. V primeru, da ne bo več obratoval, bomo izdelali program zmanjšanja števila zaposlenih in prerazporeditve delavcev znotraj delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela Nosilci: SOZD : Karel Vukovič TET : Miro Florjane TOZD : IPO, komisije za delovna razmerja Rok: leto 1987 Zagotovitev obratnih sredstev za zaloge premoga pa bi znižala stroške DO TET za 10% glede na leto 1986 Nosilci: SOZD : Janko Koritnik TET : Edi Lavtar Delegati DS SOZD Delegati ISEP Rok: leto 1987—1988 Analiza razmer v DO TET potrjuje, da je zaradi zastarelosti proizvodnih enot in nezanesljivosti v obratovanju stanje kritično in zahteva učinkovito ukrepanje na podlagi celovitega sanacijsko-razvojnega programa. Takšno stanje onemogoča normalno poslovanje elektrarne ob dejstvu, da imamo praktično le en nezanesljiv 125 MW turboagregat, zato imamo tudi vprašljivo porabo energetskega premoga. Posledice se bodo odražale v rudnikih, ki bodo lahko prišli v situacijo, da bomo morali ustaviti izkop premoga. Razmere so težke in zahtevajo tudi ukrepanje s strani SOZD REK EK in SOZD EGS. Nosilci: SOZD : Karel Vukovič TET : Miro Florjane EGS : Janez Sterniša Rok: leto 1987 Na podlagi sprejete odločitve o izgradnji deponije La-konca (v temeljih plana ISEP in srednjeročnem planu EGS), je potrebno pospešiti vse priprave in samo izvedbo te investicije in sicer tako, da se sama izgradnja začne v tem letu in dokonča v letu 1990 Nosilci: SOZD : Karel Vukovič TET : Hinko Kus Tehnični vodja DO Rok: leto 1987 - 1990 Izvajali bomo program revitalizacije bloka PE in v letu 1988 bomo izvedli rekonstrukcijo turboagregata, s katerim bodo odpravili slabo dinamično stanje, kjer je osnovni vzrok, da ne dosegamo planirane proizvodnje Nosilci: DO TET: Janez Perger Rok: Leto 1988 Po sprejemu aneksa za dokončanje plinske elektrarne moramo pospešiti ta investicijska dela. Ci !j je, da bo drugi generator v obratovanju še v letu 1987. Nosilci: SOZD : Karel Vukovič TET : vodja tima del za KPF vodja razvojno investicijskega sektorja Rok: leto 1987 - 1988 Pri PE 2 se bodo vršile priprave in sama izvedba čistilne naprave za 30% zmanjšane onesnaženja s S02 in prašnimi delci, po terminih, ki so sprejeti v okviru EGS. Nosilci: TET : Janez Perger vodja projekta za ekologijo Rok: leto 1987 - 1989 Dejstvo je, da je edina rešitev, ki omogoča perspektivo termoelektrarni in rudnikom, izgradnja nove TE-TO 200 MW. Zato pričakujemo, da se bodo v sistemu in SRS še v tem letu dokončno odločili o izgradnji tega pomembnega energetskega objekta za našo republiko. Investitor je dolžan, da opravi vse potrebne priprave. Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac vodja razvojno investicijskega sektorja DO TET Rok: leto 1987 Vsa planirana dela zahtevajo veliko strokovnega dela. Zato se je investitor pravilno odločil za ustanovitev razvojno investicijskega sektorja, ki ga je potrebno takoj kadrovsko zasesti in izvajati dela v planiranih rokih Nosilci: SOZD : Karel Vukovič TET : Miro Florjane vodja razvojno investicijskega sektorja Rok: marec 1987 FINANČNO POSLOVANJE Primerna politika cen se lahko vodi le v interesni skupnosti. Zato pa je treba stremeti, da se doseže neodvisnost dogovarjanja cen od administrativnega urejanja na področju cen. V Interesni skupnosti pa je treba organizacijsko in sistemsko spremeniti način oblikovanja ovrednotene bilance in urejanja družbenoekonomskih odnosov med izvajalci in porabniki (glej predlog pod ovrednotenje OEEB — metodologija). Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek ISEP in delegacije skupščine ISEP RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac Rok: stalna naloga Nujno je potrebno pridobiti trajen vir obratnih sredstev za DO RRPS, kar bo zmanjšalo stroške za obresti v višini 5% na lastno proizvodno ceno Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar Rok: stalna naloga Za DO TET je potrebno pridobiti trajen vir za manjkajoči del trajnih obratnih sredstev. Za financiranje sezonskih zalog premoga nad povprečnimi zalogami je potrebno skozi spremembo samoupravnega sporazuma doseči tako delitev skupnega prihodka, da se zagotovijo obratna sredstva za te zaloge Nosilci: SOZD : Janko Koritnik TET : Edi Lavtar Rok: leto 1987 Razdelati in sprejeti bo potrebno ukrepe: — za skrbno skladiščenje in specializacijo skladišč, — za ažurno evidenco, — za dostop podatkov o zalogah, — za načrtno strokovno naročanje, — za izbor dobaviteljev s kratkimi dobavnimi roki in sigurno dobavo, — vpeljavo informativnega sistema v materialnem poslovanju z avtomatsko interaktivno obdelavo podatkov, — za organiziranje optimalnega vzdrževanja strojev, opreme in gradbenih objektov (preventivno vzdrževanje, planirano vzdrževanje). Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Anton Zupančič TET : Janez Perger, Edi Lavtar RGD : Dragi Pavlič, Milan Perpar TOZD : tehnični vodje, vodje delovnih enot skupnega pomena TOZD, vodje komercialnih služb tam kjer so organizirane, vodje elektro strojnih služb Rok: leto 1987 V posebno finančno službo vključiti kreditni in plačilni promet za DO TET zaradi dodatne racionalizacije Nosilci: SOZD : Janko Koritnik TET : Edi Lavtar Rok: leto 1987 DOHODKOVNI ODNOSI Različna struktura stroškov postavlja udeležencev v neenakopraven položaj zaradi različne udeležbe amortizacije v strukturi stroškov. Menimo, da bi se enakopravnost dosegla s tem, da se amortizacija združuje pred delitvijo prihodka in se torej s tem ločijo finančni tokovi od dohodkovnih Nosilci.' SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar RGD : Stane Poplas TET : Edi Lavtar TOZD : vodje finančnih služb Rok: stalna naloga Sporazum je treba spremeniti v tej smeri, da se skozi začasno delitev med letom po dvanajstinah tudi za oba REK-a doseže večji priliv v naraščanju zalog Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar RGD : Stane Poplas TET : Edi Lavtar Rok: stalna naloga Zaradi različne strukture stroškov v interni ceni je potrebno nevtralizirati različen učinek delovanja inflacije na posamezne udeležence, kar bi dosegli z dogovorjenim spreminjanjem internih cen glede na stopnjo inflacije ali pa z izločitvijo amortizacije iz interne cene Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar TET : Edi Lavtar RGD : Stane Poplas, Dragi Pavlič, Milan Perpar TOZD : vodje finančnih služb Rok: stalna naloga Potrebno je ponovno preveriti in določiti normative in merila za oblikovanje interne cene, v drugostopenjskem samoupravnem sporazumu in normative in merila za planiranje in delitev prihodka v prvostopenjskem samoupravnem sporazumu Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar RGD : Stane Poplas, Dragi Pavlič, Milan Perpar TET : Edi Lavtar TOZD : tehnični vodje TOZD Rok: stalna naloga Uskladiti je potrebno metodologijo za ovrednotenje elementov stroškov in dohodka, ki je pri prvostopenjskem samoupravnem sporazumu podana v pravilniku Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar RGD : Stane Poplas, Dragi Pavlič, Milan Perpar TET : Edi Lavtar Rok: stalna naloga Delegatski sestav pri vseh oblikah odločanja o planiranju, ustvarjanju, ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka od električne energije moramo spremeniti tako, da se bo tudi v njem odražal enakopraven položaj in odvisnost od prispevka živega in minulega dela posameznega udeleženca k skupno ustvarjenemu dohodku Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac Rok: stalna naloga Pri ovrednotenju OEEB je treba doseči večjo objektivnost in boljše informiranje organom porabnikom, ki so organizirani v interesni skupnosti, izvršnemu svetu, skupščini SRS, drugim zainteresiranim in javnosti je treba omogočiti dostop do objektivnih informacij. Ovrednotenje bilance je treba strokovno presojati tudi preko interesa porabnikov. Predlagamo, da se pri ISEP organizira strokovna skupina za presojo družbenoekonomskih odnosov med izvajalci in porabniki, ali pa naj ISEP to poveri ustrezni instituciji Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac delegati in delegacije za ISEP Rok: stalna naloga ORGANIZIRANOST Dosledneje moramo izvajati sprejeto samoupravno organiziranost in delitev dela na vseh nivojih. Pozitivne premike pričakujemo z ureditvijo družbeno-ekonomskih odnosov, delovanjem ekonomskih zakonitosti in pričakovanimi spremembami zakona o združenem delu, še posebno na področju uveljavljanja delovne organizacije, oziroma vertikalnega poslovanja vseh OZD v integrirani asociaciji združenega dela Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO Rok: stalna naloga Pri delovnih enotah bomo takoj začeli opravljati sledeče naloge: — ugotavljati stroške poslovanja po delovnih enotah — izvedli dogovorjeno delitev dela, predvsem na elek-trostrojnem področju in izločili iz kombinata delovne enote, ki niso sestavni del reprodukcijske celote (Toplarna Hrastnik, kamnolomi Zagorje, Trbovlje in Laško ter gradbena dejavnost v Gramatu) Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar TET : Edvard Lavtar RGD : Dragi Pavlič TOZD : IPO Rok: leto 19ti7 V cilju racionalnejšega poslovanja in odpravljanja podvajanja del ter uveljavljanjem vloge DO se bodo delovne enote skupnega pomena organizacijsko vključile v DS SS na nivoju DO. Nosilci: SOZD : - RRPS : Andrej Železnik RGD : Ivo Pajič TET : vodja DSSS Rok: po spremembi Zakona o združenem delu Družbenoekonomske odnose in poslovanje TOZD je potrebno tako urediti, da se dosledneje uveljavi proizvodna funkcija vsake temeljne organizacije in na tej podlagi ovrednoti njihov delež v skupnem rezultatu delovne organizacije. Nosilci: SOZD : Janko Koritnik RRPS : Zdravko Stradar RGD : Stane Poplas TET : Leopold Jamšek TOZD : IPO Rok: marec 19ti7 S konkretnimi ukrepi bomo zagotovili potrebne vsebinske in druge spremembe, da se doseže dejansko izvajanje skupnih poslovnih funkcij na nivoju delovnih organizacij (finančno komercialne, tehnično-proizvodne, investicijske in splošno kadrovske) Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO, vodje posameznih organizac. enot Rok: stalna naloga Enako kot za DO je potrebno tudi na nivoju SOZD doseči vsebinske in druge spremembe, da se v celoti in z vso odgovornostjo opravljajo poslovne funkcije, ki so jasno opredeljene v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD (Posebna finančna služba, razvoj, kadrovska politika, plan in komerciala) Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac Rok: stalna naloga Ponovno moramo preanalizirati in ustrezno organizirati skupne poslovne funkcije na nivoju elektrogospodarstva in premogovništva ter po dogovorjenih spremembah zagotoviti dosledno izvajanje nove organizacije. Po našem mnenju je pri samoupravni organiziranosti potrebno upoštevati naslednje: — osnova za samoupravno organiziranost so tehnič-no-tehnološka povezanost in dohodkovni odnosi, ki temeljijo na skupnem prihodku, kar se izraža v ceni enot proizvedene električne energije (KWh). Takšna izhodišča opredeljujejo štiri zaključene reprodukcijske celote v proizvodnji in po vertikali še prenos, distribucija ter opravljanje skupnih poslov. Torej imamo v sistemu sledeče organizacijske sklope: — REK EK za proizvodnjo električne energije iz rjavih premogov, — REK FLL za proizvodnjo električne energije iz lignitov, — Nuklearno elektrarno z rudnikom urana Žirovski vrh, — združene hidroelektrarne, — sistem prenosa, ki opravlja kot veleodjem tudi naloge uvoza oziroma izvoza električne energije, — distribucija in — OZD skupnega pomena in sicer: Informatika, Interna banka, Inženiring in DS SS. V DS SS skupnega pomena se združujejo vsi posli skupnega pomena za celotni sistem, tudi nekateri iz sedanjega EGS (razvoj, dispečer itd). S tem tudi dosežemo, da se termoelektrarne po tehnično-tehnološki plati in DE vključujejo le v eno reprodukcijsko celoto, in to v REK. Opredeliti se mora tudi povezava ljubljanske Toplarne s REK EK. Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO Rok: stalna naloga KADRI IN OSEBNI DOHODKI Pri zaposlovanju je potrebno dosledno upoštevati vodenje selektivne politike zaposlovanja s poudarkom na produktivnem zaposlovanju. Opredeljeno 5% povečano fizično produktivnost v letu 1987 bomo realizirali tudi s tem, da se v proizvodnih TOZD povečuje zaposlenost le, če bo porasla produktivnost v dogovorjeni višini. V posameznih skupnih službah in DE skupnega pomena v TOZD bomo zmanjšali dejansko število zaposlenih pred- vidoma za 5% in s tem v zvezi morajo TOZD, DS in DE skupnega pomena izdelati program racionalizacije,prerazporeditev določenega števila delavcev. Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO, vodje kadrovskih služb DO in TOZD Rok: stalna naloga Pri zaposlovanju novih delavcev bomo dajali izredni poudarek zaposlovanju kadrov z zahtevano stopnjo strokovnosti in izobrazbe, zlasti če gre za odgovornejša dela in naloge. Izjeme so lahko pri zaposlovanju v neposredni proizvodnji v jami, kjer je kader deficitaren, vendar se moramo zavzemati za dodatno izobraževanje teh delavcev. Nosilci: SOZD : Anton Hančič RRPS : Andrej Železnik TET : vodja DSSS RGD : Ivo Pajič TOZD : vodje kadrovskih služb DO in TOZD Rok: stalna naloga V sistemu nagrajevanja je potrebno proučiti možnost vključitve kriterijev, ki zmanjšujejo OD tistih, ki imajo dejansko izobrazbo manjšo od zahtevane. Tak ukrep bi povečal tudi interes delavcev za dodatno izpopolnjevanje in izobraževanje Nosilci: SOZD : Anton Hančič, Ivan Kukovič, Marinka Pavlič DO RRPS : -DO TET : -DO RGD : -Rok: marec 1987 Pospešiti je potrebno prenos kadrovskih podatkov za računalniško obdelavo Nosilci: SOZD : Anton Hančič, vodja enote DO Informatiko Alojz Bizjak^ DO RRPS : Andrej Železnik DO TET : vodja DSSS DO RGD : Ivo Pajič TOZD : vodje kadrovskih služb DO in TOZD Rok: leto 1987 V kombinatu se mora upoštevati enotna kadrovska politika z že sprejetimi smernicami, ki med drugim opredeljuje kadrovske plane, štipendiranje, pripravništvo, izobraževanje in usposabljanje ob delu in z dela. V okviru dogovorjene kadrovske politike moramo načrtnejše spremljati in usposabljati potencialne kandidate za odgovorna strokovna in vodilna opravila Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO, vodje kadrovskih služb Rok: stalna naloga Učne načrte oziroma teoretični in praktični pouk v rudarski šoli je treba dopolniti tako, da bo izobraževanje zagotavljalo izboljšanje znanja učencev, ki dokončajo posamezne stopnje izobraževanja v tej šoli oziroma čim hitrejšo vključitev v proizvodni proces. Nosilci: SOZD : Pavel Kovač RRPS : Jože Omahne V drugih sredinah referenti za izobraževanje Rok: stalna naloga Z ukinitvijo premogovne tehnologije v PE-1 v DO TET bodo nastali ekonomski in tehnološki viški kadrov. Zato je potrebno izdelati program potrebnih prerazporeditev, ki naj upoštevajo optimalno zaposlitvene možnosti v DO in SOZD Nosilci: SOZD : Anton Hančič TET : Alojz Zalokar TOZD : IPO Rok: 1987 Dosledno moramo izvajati politiko upokojevanja delavcev, ki imajo pogoje za upokojitev, z izjemo delavcev na neposredni proizvodnji Nosilci: SOZD : Anton Hančič RRPS : Andrej Železnik TET : Alojz Zalokar RGD : Jelo Murn, Ivo Pajič TOZD : vodje kadrovskih služb Rok: stalna naloga Za zmanjševanje neopravičenih izostankov iz dela moramo doseči še tesnejše sodelovanje kadrovskih služb, socialnih služb, zdravstvenih služb ter medicine dela in ob poostrenem samoupravnem in družbenem nadzoru posegati doslednejše tudi po ukrepih sankcioniranja neopravičenih izostankov Nosilci: SOZD : Franc Vozel RRPS : Andrej Železnik TET : vodja DSSS RGD : Ivo Pajič, Jelo Mum TOZD: vodje kadrovskih in splošnih služb s socialnimi delavci Rok: stalna naloga Pri zmanjševanju izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč moramo zagotoviti dvig ravni preventivnih ukrepov in nenehno izboljševati delovne pogoje in življenjske pogoje zaposlenih. Nosilci: SOZD : Franc Vozel RRPS : Andrej Železnik TET : vodja DSSS RGD : Ivo Pajič, Jelo Murn TOZD : SVD, kadrovske službe s socialnimi delavci Rok: stalna naloga Na vseh TOZD in DS SS, ki imajo v okviru dogovorjenih del in nalog, ki se opravljajo pod zemljo, tudi izvajalce del, ki tako delo opravljajo, morajo le-te takoj pričeti z umo evidenco dejanske prisotnosti v jami. Ta evidenca bo služila tudi kot osnova za priznavanje benificirane delovne dobe, kakor tudi ostalih pravic (dodatni dopust, jamskih dodatek itd) iz tega naslova Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : - RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO Rok: marec 1987 Nenehno moramo izboljševati delovno in življenjsko okolje zaposlenih, povečevati preventivno dejavnost in s sistemom stimulativnega nagrajevanja povečati motiviranost invalidov za prekvalifikacijo in za prevzem zahtevnejših del, ki so primerna njihovi preostali delazmožnos-ti Nosilci: SOZD : Franc Vozel RRPS : Andrej Železnik TET : vodja DSSS RGD : Ivo Pajič, Jelo Murn TOZD : vodje kadrovskih služb s socialnimi delavci Rok: stalna naloga Takoj bomo začeli v vseh OZD kombinata dosledneje izvajati sistem stimulativnega nagrajevanja po veljavnih samoupravnih aktih. Pomembno je, da je dejansko izplačani OD odvisen tudi od proizvodnje, stroškov in produktivnosti v celotni OZD in ne le od ocenjene zahtevnosti del in nalog, vrednosti EED in prisotnosti pri delu. Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO Rok: Marec 1987 Zmanjšati moramo vse dopolnilne oblike dela (pogodbe o delu in nadure) ter jih izvajati le v najnujnejšem obsegu Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO, tehnični vodje Rok: stalna naloga Pri odgovarjanju sistema za nagrajevanje moramo pospešeno opraviti naloge: — uskladitev razvida del in nalog in oceno zahtevnosti z določili družbenega dogovora in panožnega sporazuma, — vpeljati sistem nagrajevanja osebnega prispevka in gospodarjenja v OZD-ih, — določevanje OD od inovacijskega dohodka Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek R RPS : Ivan Berger TET : Miro Florjane RGD : Matjaž Cerovac TOZD : IPO, predstavnik Zavoda za organizacijo in proizvodnjo — dr. Bogdan Lipičnik Rok: 1987 Dejo pri oblikovanju samoupravnega sporazuma o delitvi ČD in OD v DO in pravilnikov v TOŽD je treba pospešiti. Večji poudarek bomo dali stimulativnim oblikam nagrajevanja. Pred sprejetjem novih sporazumov bomo uvedli že v prvem kvartalu 1987 odvisnost osebnih dohodkov od količinskega izvajanja plana in normativov, tako da bomo sprejeli ustrezno razlago sedanjih sporazumov Nosilci: SOZD : Srečko Klenovšek RRPS : Ivan Berger TET : Miro Florjanr RGD : Matjaž Cerc.ac TOZD : IPO Rok: 1987 INFORMACIJSKI SISTEM V energetiki je potrebno oblikovati enoten informacijski sistem z možnostjo pretoka informacij preko računalniško podprtega sistema. Za dosego enotnosti je potrebno delati po enotni metodologiji pri zajemanju podatkov ter prikazovanju informacij. Treba je uvajati tudi enake programe zaradi manjših stroškov kot tudi zaradi neposrednega dostopa do informacij. Informacijski sistem v REK bomo v celoti uskladili z energetiko. Nosilci: SOZD : Pavel Kovač RRPS : I van Božja k TET : Peter Jamnik RGD : Stane Poplas TOZD : IPO, tehnični vodje Rok: stalna naloga Predsednik K PO DO RRPS Ivan Berger, dipl. inž. rud., I.r. Direktor DO TET Miro Florjane, ing. str., I.r. J Direktor DO RGD Matjaž Cerovac, dipl. inž. rud., I.r. V programu ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje SOZD, DO, TOZD so bili imenovani in zadolženi za spremljanje in izvajanje ukrepov posamezniki s strani samoupravnih organov. V TOZD in DS SS bodo izdelali še dodatne interne ukrepe s poimenskimi zadolžitvami za racionalno poslovanje. Delavski svet SOZD REK EK je na svojem 8. zasedanju dne 23.2.1987 sprejel "Program aktivnosti za učinkovito in uspešno poslovanje v SOZD REK EK z opredeljenimi ukrepi, nosilci in roki. Ob obravnavi periodičnih rezultatov za prve tri mesece bo delavski svet SOZD obravnaval prvo poročilo o izvajanju ukrepov. Podpisani so dne 30. januarja 1987 pregledali celotno vsebino programa. Z vsebino so se strinjali. Predsednik KPO SOZD REK EK mgr. Srečko Klenovšek, I.r. Član PO za ERP Karel Vukovič, dipl. el. ing., I.r. Član PO za RTP Metod Malovrh, dipl. ing. rud., I.r. Član PO za GFZ Janko Koritnik, dipl. ek., I.r. Vodja DS SS SOZD REK EK Franc Vozel, org. dela., I.r. IZOBRAŽEVANJE, KADRI, DRUŽBENI STANDARD Kadrovska problematika in potrebni ukrepi na nivoju SOZD Učinkovitost delovnega kolektiva kot tvorca dohodka je poleg ostalega odvisna predvsem od njegove sposobnosti in pripravljenosti, da smotrno koristi materialne faktorje proizvodnje. Zavedati se je potrebno, da je ravno človekovo delo pravzaprav edini izvirni faktor pridobivanja dohod ka. Oblikovanje kakor tudi operativno izvajanje kadrovske politike je strokovno zelo zahteven proces, v katerem sodelujejo številni subjekti. Glavna naloga kadrovske funkcije je torej oblikovanje lastnih metod dela, ki služijo za uspešno realizacijo kadrovske politike. V kolikor pa pogledamo dosedanjo kadrovsko politiko v kombinatu, pa nam analize pokažejo, da planiranje, organiziranje, koordiniranje in usklajevanje operativnih kadrovskih rešitev ni povsem uspelo. To nam potrjujejo podatki, ki so dosegljivi predvsem pri dejanski in normativni klasifikacijski strukturi in zaposlovanju v posameznih DO, ki se je gibalo zelo različno, spremembe pa so nastale predvsem zaradi organizacijskih sprememb in novih zaposlitev. Iz podatkov je razvidno, da je bilo na dan 31.11.1984 v SOZD REK EK zaposlenih skupno 6.404 delavcev, v letu 1985 je bilo zaposlenih 6.594 delavcev, ob koncu leta 1986 pa se je to število povečalo na 6.646 zaposlenih. V primerjavi z letom 1984 se je do konca leta 1986 število zaposlenih zvišalo na skupno 242 delavcev oziroma 3,8 %. V DO RRPS se je v obravnavanem obdobju povečalo število zaposlenih za 262 delavcev, v DO TET za 16, v DS SS SOZD za pet delavcev, dočim se je v DO RGD število zaposlenih zmanjšalo za 41. Primerjava podatkov ob koncu leta 1986 po tipičnih skupinah oziroma vrstah del z letom 1984 kaže na to, da se je v SOZD REK EK (brez RGD) v obravnavanem obdobju kljub skupnemu povečanju staleža zaposlenih zmanjšalo število zaposlenih na odkopu (—48) delavcev, kovinarjev — zunaj (—5), na področju finančno računovodskega dela (—4), kadrovsko socialna dela (—3) ter število vodilnih delavcev (—5). Zvišalo pa se je število jamskih kovinarjev (+38), jamskih elektrikarjev (+16), delavcev na vzdržbi (+21), na investicijah (+2) ter ostalih delavcev v proizvodnem procesu (+72). Prav tako se je povečalo nadzornikov in poslovodij (+30). Na pretežno zunanjih delih se je povečalo število delavcev pri bogatenju in sepa-riranju premoga (+24), bistven dvig zaposlenih pa beležimo pri razvojno tehničnih delavcih (+25), na administrativnem področju dela pa še zlasti pri izvajalcih nalog s splošnega področja dela (+28) in plansko analitskega dela (+8). Splošna ugotovitev je, da je do največjih sprememb prišlo v DO RRPS, da se v proizvodnem procesu zmanjšuje število zaposlenih na odkopu, da pa se zvišuje število zaposlenih pri vzdrževanju, montaži in transportu ter ostalih delavcev v proizvodnem procesu, kar je logično glede na povečano stopnjo mehanizacije. Res pa je tudi to, da se temu odgovarjajoče ni vzporedno povečevala proizvodnja premoga in električne energije. Primerjava strokovne izobrazbe posameznega delavca v kombinatu z zahtevano strokovno izobrazbo po katalogu del in opravil kaže na precejšnjo neusklajenost zahtevane izobrazbe in dejansko izobrazbo. Ugotavljamo, da je v SOZD REK EK zaposlenih kar 1.166 nekvalifi-ranih delavcev več, kot pa jih zahtevajo dela in naloge. Pri kvalificiranih delavcih je takšnih primerov 766 več, pri delavcih z nižjo strokovno izobrazbo pa 55 več, kot jih zahtevajo dela in naloge. Tudi pri visoko kvalificiranih delavcih je 1203 del in nalog zasedenih z delavci z neustrezno strokovno izobrazbo. Nadalje je pri višji strokovni izobrazbi 133 takih primerov, pri visoki pa 28. Navedeni podatki kažejo na neusklajenost zasedenosti določenih del in nalog, ki so čestokrat odraz neopravičenega pridobivanja OD za opravljanje nalog, ki pa ne zahtevajo takšne izobrazbe, ki jo namišljeno zahtevamo. Iz tega kratkega pregleda lahko zaključimo, da je potrebno dosledno voditi selektivno politiko zaposlovanja s poudarkom na produktivnem zaposlovanju, za kar morajo skrbeti neposredni vodje temeljnih sredin. Pri zaposlovanju moramo dosledno upoštevati kadrovsko politiko, ki je že vseskozi začrtana, a je ne upoštevamo. Prav tako moramo začeti vzpodbujati izobraževanje ob delu in z dela, to pa vezati na možnost vključitve kriterijev v OD, ki bodo zmanjševali OD tistih, ki imajo dejansko izobrazbo manjšo od zahtevane. V kombinatu se mora upoštevati enotna kadrovska politika z že sprejetimi smernicami, ki med drugim opredeljuje kadrovske plane, štipendiranje, pripravništvo, izobraževanje in usposabljanje ob delu in z dela. Opažamo tudi, da dogovorjena kadrovska politika o usposabljanju potencialnih kandidatov za odgovorna strokovna in vodilna mesta še vedno ne najde svojega me- sta, dobesedno, to področje zanemarjamo. Skrajni čas je, da začnemo v vsaki temeljni sredini dosledno izvajati začrtano politiko upokojevanja delavcev, ki imajo pogoje za upokojitev, s posebnim poudarkom na področju režije in administracije. Poseben problem v nekaterih sredinah so dopolnilne oblike dela (pogodbe ob delu in nadure), ki jih bomo morali spraviti v najnujnejši obseg. Ta problem spada v okvir kadrovske politike, poseben problem pa nastane, če proučimo predpise in zakone. To omenjam zaradi tega, ker obveze po sanacijskih programih predvidevajo posameznike, ki bodo zadolženi za posamezna področja, ki jih je potrebno urediti, to pa tudi za dopolnilne oblike dela. Zavedati se moramo, da ceno električne energije in premoga bremenijo tudi neurejene razmere na kadrovskem področju, zato bomo morali v sleherni temeljni sredini ugotoviti vzroke odstopanja od začrtane kadrovske politike in tako čimprej uskladiti obseg proizvodnje s številom zaposlenih na enoto proizvodnje. Franc Vozel IZOBRAŽEVANJE, KADRI, DRUŽBENI STANDARD Kadrovske vesti od 1.1. do 31.1.1987 PRIHOD: DO RRPS TOZD RRP Hrastnik Damjan Škoberne — učni k, Rudolf Rot — strežnik vzdržev.. Ramo Nasup — kop. pom., Franc Ojstršek — učnik, Milan Zelič — učnik, Jože Železnik II — učnik, Šalim Avdič — rud. tehnik, Julius Razpotnik — učnik, Milan Oprešnik — učnik, Alijaga Blekovič - kopač, Tatjana Borov-šak — čistilka v poč. domu na Kalu. TOZD RRP Trbovlje Andrej Grah — čuvaj-venti I. Miloš Pišek — čuvaj-ventil., Mehmed Domlagič — kop. pom., Šahza Salkič — čistilka, Ivan Prašnikar — vozač, Otmar Centrih — razna del. zunaj, Josip Ciglenjak — čuvaj, Marjan Čebin — vozač, Fuad Botonjič — kop. pom. TOZD RŠC Trbovlje Stipo Ostojič — kopač, Rudolf Baro-vič — kopač, Jasmin Hodžič — kopač, Ramzija Velič — kopač, Džavid Mečevič — kopač, Karel Tancer — sodel. pri izvaj. enost. el. del. TOZD Separacija Trbovlje Edvard Klenovšek — strežaj transp. mehan., Anton Tominšek — vratar-čuvaj. TOZD RRP Zagorje Zoran Markovič — delavec na sep., Roman Prelogar — delavec na sep., Andrija Glavaš — učnik, Ejup Duratovič — delavec na sep., Bahrija Ferjzič — učnik, Milan Škara — učnik, Jože Jeretina — mizar. Jure Petek — ključavničar, Suad Bečirovič — del. na sep., Miladin Dragič — del. na sep., Irena Hribar — strež. pri razdel. hrane, Damir Glavica — učnik, Andrej Strmljan — učnik, Marjan Zupanc — del. na sep., Uroš Ržišnik — elektrikar. DS SS DO RRPS Andrej Lugarič — dipl. rud. ing., Samo Podmenik — dipl. stroj, ing., Marjan Štr-tak — dipl. pravnik, Mateja Mlinar — orga-niz. in izvaj. opravil za DPO in sam. organe DS SS in DO. DO TET TOZD PEE Tomaž Dolar — delavec, Jurij Žgajnar — el. teh. - energetik, Fehrija Palavrič — delavka. DS SS DO TET Samo Oprešnik — delavec DO RGD TOZD RIG Miran Škrbec — ključavničar, Aleksander Rems — ključavničar, Stipo Radovac — kopač, Šefik Smajič — vozač, Ivo Bu-deš — kopač, Ibrahim Čurič — kop. pom., Mevludin Salkanovič — kopač, Vehdija Kovačevič — kopač, Ljuban Andrič — kopač, Branko Pišek — ključarničar, TOZDIMD Jože Miklavčič — ključavničar. DS SS SOZD REK Borut Slanšek — ref. za gradb. nadzor, Vesna Škrinjar — izv. zahtev, admin. opravil. ODHOD DO RRPS TOZD RRP Hrastnik Jože Podkoritnik — učnik, invalid, upokoj.; Roman Vodep — učnik, discipl. odp.; Anton Ojstršek II — učnik, discipl. odp.; Anton Guček — učnik, discipl. odp.; Alojz Cepuš — jam. kovinar, v JLA; Boris_ Laznik — učnik, discipl. odp.; Jasmin Šarič — kop. pom. v JLA; TOZD RRP Trbovlje Mitja Traunšek — elektrikar, za dol. čas; Ivo Radič — vozač, spor. prek.; Andrej Grah — čuvaj-ventil., prem. v SP; Miloš Pišek — čuvaj-ventil., prem. v SP; Andrej Dolar — kovinar, spor. prek.; Safet Mušič — kop. pom., v JLA; Alija Zukanovič — kop. pom., v JLA; Anto Bagarič — vozač, v JLA; Mijo Vidovič — kop. pom., v JLA; Stipo Jakovljevič — kopač, v JLA; Mehmed Rizvanovič — kop. pom., v JLA; Josip Ciglenjak — vozač, prem. v SP; Otmar Centrih — kopač, prem. v SP; Musta-fa Turanovič — kop. pom., v JLA. TOZD RŠC Trbovlje Ramo Nasup — kop. pom., prem. v RRPH; Sead Osmič — kop. pom., prem. v posk. dobi s str. DO. TOZD Separacija Trbovlje Franc Zupanc — strež. jam. mehanizacije, spor. prek. TOZD RRP Zagorje Ratko Banovič - kopač, spor. prek.; Husnija Mujič — kop. pom., v JLA; Sve-tislav Radovac — del. na sep., v JLA; Milan Strnišnik — učnik, samov. prek.; Ha-ki Dibrani — del. na sep., samov. prek.; Zikrija Blekovič — kopač, v JLA; Spomenko Pejčič — del. na sep., v JLA; Zijad Junuzovič — del. na sep., v JLA; Miloš Alešnik — del. na sep., v JLA; Zoran Kofol - kopač, v JLA; Rajko Rajner - učnik, discipl. odp. DS SS DO RRPS Ivan Tomšič — samostojno izvaj. nalog za SLO in DSZ, spor. prek. DO TET TOZD PEE Franc Starina — delavec, v JLA. DS SS DO TET Marjan Štrtak — dipl. pravnik, spor. prek.; Fehrija Palavrič — delavka, prem. na PEE. DO RGD TOZD RIG Milomir Velojič — kopač, inval. upok.; Sead Salkič — vozač, v JLA; Sejdo Vukovič — kopač, v JLA; Senaid Mehmedovič — vozač, v JLA. TOZD GRAMAT Rasim Munimovič — zlag. opeke, v JLA. DS SS DO RGD Samo Podmenik - samost, projekt., spor. prek. PRIHOD - ODHOD PO KVALIFIKACIJSKI STRUKTURI V SOZD REK EK VK KV PK NK VIS VIŠ S NIŽ SKUPAJ PRIHOD 20 15 24 3 1 3 1 67 ODHOD - 11 16 15 2 — 1 — 45 RAZLIKA - +9 -1 +9 +1 + 1 +2 + 1 +22 Sonja Božič SV D, ZDRAVSTVO, POKOJ. INVAL. ZAVAROVANJE Preventivno zdravljenje v letu 1986 Pretežna večina delavcev v SOZD REK EK opravlja svoje delo v specifično težkih in zdravju škodljivih delovnih pogojih, zato tudi ni čudno, da je med zaposlenimi mnogo takih delavcev, ki zbolijo in jim njihovo zdravstveno stanje ne dovoljuje več opravljati svojega dela. Mnogi med njimi se morejo zaradi bolezni tudi predčasno invalidsko upokojiti. Z namenom, da bi pravočasno preprečevali resnejša obolenja, ki bi zaposlene predčasno onesposobila za pridobitno delo, se v kombinatu že več let nazaj odločamo za izvajanje preventivnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Tudi v letu 1986 je bilo v SOZD REK EK izvedeno preventivno zdravljenje zaposlenih v skladu s sprejetimi plani. V naravnih zdraviliščih se je zdravilo skupno 298 delavcev, in sicer v Termah Čatež (137 delavcev). Rogaški Slatini (35 delavcev), Zdravilišču Dobrna (14 delavcev). Zdravilišču Radenci (66 delavcev), Zdravilišču Laško (9 delavcev). Zdravilišču Dolenjske Toplice (15 delavcev), Crik-venici—Thalassotherapia (19 delavcev), Vrsarju (2 delavca). Zdravilišču Šmarješke Toplice (1 delavec). (TABELA) Skupno število delavcev, ki so se preventivno zdravili sicer kaže na to, da smo minimalno presegli število preventive v predhodnem letu (+ 8 delavcev), da pa vseeno nismo dosegli planiranega števila za leto 1986 (plan 1986 — 315 delavcev). Pri tem je potrebno poudariti, da smo zaradi omejenih sredstev sklada skupne porabe tudi to število uspeli doseči predvsem na račun cenejših variant bivanja in zdravstvenih uslug v zdraviliščih. To potrjujejo tudi pripombe koristnikov preventivnega zdravljenja, ki so bile zlasti na račun premajhnega obsega zdravstvenih storitev v nekaterih zdraviliščih, premajhne informiranosti zdravstvenega osebja v zdraviliščih z določili pogodbe o zdravljenju ter še zlasti na bivalne pogoje v zdravilišču Radenci (slabe sobe pri vat, ki so oddaljene od terapevtskih prostorov in imajo skupne sanitarije). Pregled podatkov o koristnikih preventivnega zdravljenja še vedno kaže na to, da se v DO RRPŠ v primerjavi s predhodnim letom preventiva zmanjšuje (15 delavcev manj kot v letu 1985), da pa beležimo porast preventive še zlasti v DO TET. Povečanje preventivnega zdravlje- nja je seveda potrebno šteti kot pozitiven ukrep za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo zaposlenih, nikakor pa se nebi smelo nadaljevati upadanje preventive, še predvsem v sredinah, kjer so pri delu prisotni posebni težki in zdravju škodljivi vplivi. Tudi v letu 1986 je bilo preventivno zdravljenje odvisno od finančnih sredstev, ki smo jih v ta namen uspeli namensko združiti v okviru sklada skupne porabe. Od teh sredstev je bila odvisna tako kvaliteta zdravljenja kot tudi število koristnikov preventivnega zdravljenja. Po doslej razpoložljivih podatkih bodo cene v naravnih zdraviliščih v letu 1987 precej porasle (konkretni pogovori o dvigu cen so v teku). Ob upoštevanju tega dejstva, kakor tudi ob upoštevanju pripomb koristnikov preventive, bomo morali v letu 1987 zagotoviti znatno višja namenska sredstva za izvedbo preventivnega zdravljenja ob upoštevanju izboljšanja nastanitvenih kapacitet v posameznih zdraviliščih in optimalizaciji zdravstvenih uslug. PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE V SOZD REK EK V LETU 1986 TOZD Terme Radenci Rogaška Dobrna Dolenjske Crikvenica Laško Vrsar Šmarješke Skupaj Čatež Slatina Toplice Toplice RRP Trbovlje 19 8 1 1 — 1 — — — 30 Separ. Trbovlje 8 8 — 1 — 1 - — — 18 RŠC 6 1 1 — — 2 — — — 10 DSSS 4 — — — — 1 — — — 5 RRP Hrastnik 21 11 6 — _ 1 — — — 39 RRP Zagorje 13 9 9 3 — 5 — - — 39 RRP Senovo 3 1 3 — — — 4 2 — 13 RRP Laško 7 2 — — — — — — — 9 RRP Kanižarica - 3 1 - 15 - - - - 19 DO RRPS 81 43 21 5 15 11 4 2 - 182 RIG 26 7 4 — — 2 — — — 39 IMD 2 1 3 1 — — — — — 7 Avtoprevoz 1 3 — — - 1 - - — 5 GRAMAT 1 — — — — 2 — — — 3 DO RGD 30 11 7 1 - 5 — — — 54 PEE 15 6 3 — — 2 — — 1 27 VN 7 3 4 2 — 1 4 — — 21 DSSS 3 3 — 5 — — 1 — — 12 DO TET 25 12 7 7 — 3 5 — 1 60 DSSS SOZD 1 — — 1 — — — — — 2 SOZD REK EK 137 66 35 14 15 19 9 2 1 298 SV D, ZDRAVSTVO, POKOJ. INVAL. ZAVAROVANJE Rešitev problema se še vedno kaže v pospešenih aktivnostih, ki bi pripeljale do možnosti pokrivanja izdatkov preventivnega zdravljenja iz naslova materialnih stroškov, še zlasti če gre pri tem za utrjevanje zdravja in sposobnosti delavcev, ki opravljajo določena zdravju škodljiva dela. Na osnovi pripravljene analize preventivnega zdravljenja v letu 1986 in ugotovljenih pomanjkljivosti s tem v zvezi je komisija za družbeni standard in kadrovsko socialno politiko dne 6.2.1987 sprejela sklep, da je takoj potrebno pričeti s pripravo ustreznih pogodb s posameznimi zdravilišči, kakor tudi s pravočasno zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev za izvedbo preventivnega zdravljenja v letu 1987. Zaradi pravočasnih priprav za izvedbo preventivnega zdravljenja v letošnjem letu so bili delavci kombinata že obveščeni o možnostih in pogojih za vpis in koriščenje Zdravljenja v naravnih zdraviliščih (okrožnica štev. 12/87), potekajo pa tudi že prvi razgovori s predstavniki zdravilišč o kasnejšem sklepanju ustreznih pogodb. Anton Hančič Ekskurzija aktiva invalidov DO TET v DO IPOZ V januarju 1987 smo izvedli strokovno ekskurzijo in obenem tudi tovariško srečanje aktivov delovnih invalidov DO TET in DO IPOZ. Naš izvršilni odbor aktiva je'povabil na to ekskurzijo oziroma srečanje dva predstavnika izvršilnega odbora društva invalidov Trbovlje, ki sta se srečanja tudi udeležila. Skupaj s predstavnico aktiva invalidov IPOZ in strokovno delavko, ki nas je vodila po obratu proizvodnje smo si ogledali povsem nove prostore kolektiva IPOZ, kakor tudi njihovo proizvodnjo. Kolektiv, ki nam ga je prav tako predstavila, uspešno prodaja svoje''proizvode doma in na tujem. Po ogledu proizvodnih prostorov smo šli še v njihov obrat družbene prehrane, kjer so nas postregli. Ob kavici in soku smo se pogovarjali o njihovem aktivu, njihovem delovanju, reševanju problemov in zaposlovanju, prekvalifikacijah oziroma premestitvah na druga, lažja delovna mesta, primerna za invalida. Ob zaključku je bila izražena želja, da bi se še naprej odvijala taka ali podobna srečanja med aktivi invalidov. Le na tak način se spoznavamo med seboj in izmenjavamo izkušnje med aktivi invalidov. Izvršilni odbor aktiva invalidov DO TET Delovanje društva invalidov Hrastnik v letu 1986-1987 Naše društvo organizira zaradi stabilizacijskih ukrepov in zaradi finančnih težav letne konference vsako drugo leto. Ker so delovni invalidi kakor tudi TOZD rudnika Hrastnik zaradi tega slabše seznanjeni z delovanjem društva, želim v tem članku to prikazati v kratkem obsegu. Moramo povedati, da smo v omenjenem obdobju zelo dobro delali, saj smo izvedli tri izlete s športnimi tekmovanji, katerih se je udeležilo 149 delovnih invalidov. Na letovanje oziroma na zdravljenje v Čatežke Toplice smo poslali osem delovnih invalidov, nekaterim pa smo sofinancirali zdravljenje v drugih zdraviliščih. Za novo leto 1986 in 1987 smo obdarili osemdeset invalidov, predvsem tistih, ki so socialno ogroženi in težje invalide, ki so vezani na invalidski voziček, ali pa so drugače nepokretni. Za to humano akcijo smo namenili 200.000,— dinarjev, večje število invalidov smo tudi poslali na rekreativno — zdraviliščno kopanje v zdravilišče Laško. Prikazal sem najbolj pomembne akcije, bilo pa je še več manjših, katerih pa v tem kratkem članku ne moremo objaviti. Ob tej priliki se želimo najlepše zahvaliti tozdu rudnika Hrastnik oziroma delavskemu svetu za denarno pomoč, ki nam jo je dodelil v lanskem letu, saj brez pomoči delovnih organizacij Hrastnika ne bi bilo mogoče izvajati takšnega obsežnega programa. To nam daje tudi pobudo za nadaljnje delo in prijeten občutek, da še nismo popolnoma pozabljeni od sredin, kjer smo tudi mi nekoč ustvarjali, nekateri pa ustvarjajo še danes. Hvala! SAMOUPRAVNI ORGANI, DPO, DELEGACIJE Pobuda družbenega pravobranilca Trbovlje Družbeni pravobranilec samoupravljanja Trbovlje (v nadaljevanju besedila DPS) je pri spremljanju izvajanja samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij v SOZD REK Edvarda Kardelja ugotovil določene nepravilnosti in nedoslednosti. Te se nanašajo zlasti na določbe, s katerimi se določajo pravice delavcev do odmere izrabe in obračunavanja nadomestila za čas koriščenja letnega dopusta (gre za izplačana nadomestila za čas koriščenja letnega dopusta na prosto soboto) in na uveljavljanje in priznavanje pravic delavcev, ki občasno delajo pri delih in nalogah, na katerih se priznava zavarovalna doba s povečanjem. V zvezi s temi nepravilnostmi je družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteval od strokovnih služb SOZD celovito informacijo, iz katere je bilo razvidno, da se po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v SOZD koriščenje in obračunavanje letnega dopusta na prosto soboto različno izvaja, in to nezakonito, in da obstajajo določene pomanjkljivosti pri vodenju evidence opravljenih jamskih delavnikov za tiste delavce TOZD in DS, ki niso stalno razporejeni na dela in naloge v jami. Po ugotovitvah dejanskega stanja je DPS dne 23.11.1986 posredoval na delavski svet SOZD REK EK pobudo za obravnavanje ter odpravo teh nedoslednosti in nepravilnosti s tem, da delavski svet SOZD sprejme obvezna stališča za samoupravne organe TOZD in delovnih skupnosti ter za njihove poslovodne organe, ki so na tej podlagi v okviru svojih pristojnosti dolžni sprejeti vse potrebne ukrepe za zakonito uveljavljanje samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij ter s tem v zvezi tudi pričeti postopke za njihovo dopolnitev. Pobuda, kot je omenjeno že zgoraj, in ki je utemeljena, se nanaša na več zadev, in sicer: — na dodatni dopust za opravljeno delo v jami za delavce, ki niso stalno razporejeni na dela v jami, — na delitev letnega dopusta na dva ali več delov, — na koriščenje in obračunavanje dopusta na proste sobote, — na koriščenje dopusta nad 12 delovnih dni do konca februarja naslednjega leta, — na nadomestilo OD za čas koriščenja letnega dopusta, — na evidenco delovnih in opravljenih ur v jami za delavce, ki niso stalno razporejeni na dela v jami. Pobudo je v celoti že obravnavala skupina pravilnikov SOZD in poslovodni odbor SOZD v razširjeni sestavi in posameznih navedenih točkah že zavzela določena stališča, ki so: Pobuda glede obravnavane točke je u-temeljena. Medtem ko imajo po dosedanjih določilih pravilnika o delovnih razmerjih pravico do dodatnih štirih dni dopusta le delavci, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih, se predlaga, da se število dni dodatnega dopusta sorazmerno poveča glede na dejansko opravljeni delovni čas v jami, in sicer od 10 do 20 % opravljenega dela v jami 1 dan, od 21 do 30 % opravljenega dela v jami 2 dni, od 31 do 50 % opravljenega dela v jami 3 dni, nad 50 % opravljenega dela v jami 4 dni. V tem smislu se dopolnijo pravilniki o delovnih razmerjih TOZD in DS, uvede pa se tudi natančna evidenca opravljenih jamskih delavnikov. Pobuda glede opredelitve primerov, v katerih se letni dopust lahko deli na dva ali več delov naj se po stališču skupine ne bi osvojila. Dosedanja opredelitev v pravilnikih, ko se dopust praviloma koristi v nepretrganem trajanju na željo delavcev in v skladu z delovnimi in proizvodnimi nalogami, pa v dveh ali več delih ustreza specifičnosti proizvodnega procesa v rud- nikih in TET in ker je treba vztrajati pri namenu dopusta, t. j. obnovitev delovnih in psihofizičnih sposobnosti, kar pase z drobljenjem dopusta ne doseže. Temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti v SOZD določilo zakona o delovnih razmerjih kakor tudi svojih pravilnikov, da se pri uvedenem 5-dnevnem delovnem tednu proste sobote glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela (letni dopust ipd) štejejo kot delovni dan, izvajajo različno. Nekatere od planiranega števila dni LD odbijejo odgovarjajoče število sobot in jih plačajo, druge pri vsakokratnem koriščenju LD na petek vštejejo in obračunajo tudi proste sobote, tretji prostih sobot sploh ne vštevajo v letni dopust. Nobeden od naštetih načinov pa ni pravilen, oziroma zakonit in predstavlja prekoračitev določenega 42-urnega tednika, na kar so strokovne službe že večkrat opozarjale in poskušale vzpostaviti zakonito stanje, kar pa do sedaj še niso uspele. Izhajajoč iz zakonske določbe, da se dopust praviloma koristi v nepretrganem času, in da traja delovni teden 42 ur oziroma 7 ur na dan, se dopust praviloma koristi 7 ur na dan oziroma 6 dni po 7 ur na teden. Glede na uvedeni 5-dnevni delovni teden oziroma 8-urni delovni dan, kjer se proste sobote pri LD štejejo kot delovni dan, se predlaga, da se planirani SAMOUPRAVNI ORGANI, DPO, DELEGACIJE letni dopust, računan 7 ur dnevno, preračuna na 8-urni delovnik. Tako preračunano število dni LD se dejansko koristi. Predlaga se, da se planirani LD po 7 ur dnevno preračuna na 8 ur dnevno po naslednjem računu: število planiranih dni LD po 7 ur po osnovah iz pravilnika o delovnih razmerjih pomnoženo s sedem in deljeno z osem, pri čemer se ostanek od vključno 4 in nad zaokroži navzgor, manj od 4 pa navzdol, tako da znaša: planirani LD po 7 ur dnevno 18 dni 16 19 dni 17 20 dni 18 21 dni 18 22 dni 19 23 dni ' 20 24 dni ' 21 25 dni 22 26 dni 23 27 dni 24 28 dni 25 29 dni 25 30 dni 26 31 dni 27 preračunano za koriščenje na 8 ur 32 dni 28 33 dni 29 34 dni 30 35 dni 31 36 dni 32 37 dni 32 38 dni 33 39 dni 34 40 dni 35 41 dni 36 42 dni 37 43 dni 38 44 dni 39 45 dni 39 Možno je obračunvanje LD po 7 ur dnevno, pri čemer pa zaradi drobljenja dopusta na več delov prihaja do viškov in manjkov ur, oziroma bi se v dopust lahko vštelo na leto le odgovarjajoče število sobot, tak način je dosti kompliciran in zahteva stroge oziroma natančne evidence ter dopušča možnost koriščenja dopusta po urah, kar pa je zopet nezakonito. Iz tega razloga smatramo, da je predlagani način koriščenja LD, v katerega so vštete tudi proste sobote, najenostavnejši in v skladu s predpisi. Pobuda se v tem delu nanaša na razširitev primerov, opredeljenih v pravilnikih o delovnih razmerjih, ko je možno dopust nad 12 delovnih dni koristiti do konca februarja naslednjega leta. Pri izdelavi zadnjega osnutka sprememb in dopolnitev navedenega pravilnika so bili opredeljeni novi primeri, ko naj bi bilo možno tako koriščenje dopusta in ki jih je nare- kovala praksa. V času javne obravnave pa so TOZD posredovale pripombo, da je širitev takih primerov neprimerna v smislu stabilizacijskih prizadevanj, kar bi povzročilo množično koriščenje dopusta na tak način. Iz teh razlogov se predlaga, da se pobuda v tem delu ne osvoji. Ta del pobude je utemeljen in je posledica naraščajoče inflacije, ki ima za posledico precej nižji OD v času koriščenja LD. Predlaga se, da se pravilniki o delitvi OD in ČD dopolnijo v tem smislu, da v primeru, ko povpreček zadnjih treh mesecev, ki je osnova za izračun nadomestila v času koriščenja LD, ne dosega normalnega OD. Tedaj naj se dopust obračuna po akontacijski vrednosti OD za mesec, v katerem se dopust koristi. Ta del pobude se nanaša na dela in naloge, ki so po zapisniku komisije iz 165. člena Statuta Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ugotovljena kot dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. DPS opozarja, da zgolj seznam teh del in nalog, ki jih je ugotovila komisija, še ni zakonita podlaga za priznavanje te pravice, in sicer za delavce, ki opravljajo dela in naloge, katerih narava in značaj zahtevata delo v jami in izven jame. Iz tega razloga DPS opozarja pristojne organe in pristojne službe na njihove obveznosti za vodenje ustreznih evidenc. Pobuda je v tem delu utemeljena. Nujna je uvedba evidence dejansko opravljenih ur v jami, kar zahteva tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. Komisija SPIZ-a, ki je v SOZD REK EK ugotavljala beneficirana dela in naloge, je zapisniško postavila zahtevo, da posamezni TOZD oziroma DO v delovnih knjigah vzpostavijo evidenco o urni prisotnosti delavcev na delih in nalogah v jami in na delih in nalogah izven jame. Na osnovi te evidence bo DO za posamezne delavce ugotavljala, ali izpolnjujejo pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, to je, ali so prisotni na delih v jami nad polovico delovnega časa v posameznem koledarskem letu. V ta namen je potrebno zadolžiti delavce, ki bodo skrbeli za točnost takih evidenc, in ki bodo s tem v zvezi tudi disciplinsko odgovorni. Da bi se to izvajalo, se predlaga, da se za delavce, ki niso stalno razporejeni na dela v jami, uvedejo posebni nalogi za odhod v jamo, iz katerih bo razviden tudi datum in ura odhoda v jamo ter ura izhoda iz jame, kar na mestu samem kontrolira in vpiše za to odgovorni oziroma pooblaščeni delavec — lampist. Na podlagi takih potrjenih pisnih nalogov se opravi tekoče evidentiranje opravljenih jamskih delavnikov oziroma ur v "šihtni knjigi", ki bo služila kot osnova za priznavanje vseh dodatnih pravic iz naslova dela v jami (jamski dodatek, benefikacija, dopust). Pobudo DPS in zgoraj navedene predloge rešitev po posameznih točkah je po predhodnih razpravah v temeljnih sredinah že obravnaval delavski svet sestavljene organizacije na seji dne 29.1.1987, na kateri je bil navzoč tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Trbovlje. Le ta je delegatom še podrobneje obrazložil posamezne dele pobude in razloge, zaradi katerih je do pobude prišlo. Po precej živahni razpravi je delavski svet sprejel naslednji sklep. Delavski svet SOZD REK EK sprejema pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Trbovlje in predloge za odpravo nekaterih nepravilnosti in nedoslednosti pri izvajanju samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij s tem, da morajo individualni poslovodni organi TOZD in DS SS poskrbeti za zakonito izvajanje določb, ki se nanašajo na koriščenje in obračunavanje letnega dopusta s posebnim ozirom na proste sobote in vodenje evidence dejansko opravljenih jamskih delavnikov za delavce, ki niso stalno razporejeni na dela in naloge v jami in to od sprejetja teh sklepov dalje. Strokovne službe SOZD predložijo v roku 1 meseca delovnim organizacijam strokovne predloge rešitev za odpravo nepravilnosti in nedoslednosti, ki jih v svoji pobudi zahteva družbeni pravobranilec samoupravljanja Trbovlje. Na podlagi sprejetega sklepa bodo strokovne službe delovnim organizacijam posredovale predloge rešitev, ki pa v svojem bistvu ne bodo odstopale od predlogov, ki jih je obravnaval delavski svet SOZD. Predlagana stališča, navedena po posameznih točkah, pobude, pomenijo odpravo nepravilnosti in nedoslednosti in istočasno vzpostavitev zakonitega stanja na področju izvajanja določil pravilnikov o delovnih razmerjih. Pri pripravi stališč so bila upoštevana zakonska določila, specifičnost proizvodnega procesa in medsebojnih razmerij v SOZD REK Edvarda Kardelja, kakor tudi prizadevanja za čimvečje proizvodne rezultate oziroma stabilizacijo. Marinka Pavlič SAMOUPRAVNI ORGANI, DPO, DELEGACIJE Štafeta mladosti nekoliko drugače O letošnjem praznovanju Štafete mladosti je bilo že veliko zapisanega in povedanega. V Sloveniji je predvideno, da bi ta manifestacija letos potekala nekoliko drugače. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo na razgovor povabili Zorana Tomšeta, sekretarja medobčinskega sveta ZSMS revirskih občin. KAKO BOMO MLADI PRAZNOVALI ŠTAFETO MLADOSTI V SLOVENIJI, OD KODER JE NJEN ODHOD? Kot je že znano, bo krenila štafeta mladosti letos iz Slovenije, in sicer s Triglava 21. marca 1987 in jo bodo prinesli v Bohinj. Tu bo do 27. marca 1987. V tem času bodo potekale manifestacije mladih širom Slovenije pod nazivom "Teden štafete", s tem da bodo v posameznih regijah pripravili festivalne dneve. SIMBOL ŠTAFETE MLADOSTI TOREJ NE BO POTOVAL IZ KRAJA V KRAJ? Simbol štafete mladosti ne potuje. Predvajali ga bodo na vido projekcijah v okviru festivalnih dni po posameznih regijah. BODO MLADI V ZASAVJU TUDI PRIPRAVILI FESTIVALNI DAN? Da, v Trbovljah bo 24. marca potekal festivalni dan za mladince Zasavja, Posavja in Dolenjske. Udeležili se ga bodo tudi mladinci iz pobratenih mest. Organizator festivalnega dne je medobčinski svet ZSMS revirskih občin ob sodelovanju mladincev posavske in dolenjske regije. Posebna delovna skupina za pripravo festivalnega dne je sestavila program manifestacij, ki bo potekal pod delovnim naslovom "Odprta vrata delavskega doma". IN KAKŠNA BO NJEGOVA VSEBINA? Glede na to, da sodi Zasavje med najbolj onesnaženo področje v Sloveniji, bo vsebina festivalnega dne ekološko obarvana. Praktično bodo cel dan potekale različne prireditve, v katere se bodo vključevali mladi iz vseh področij. Najprej se bo zvrstila igra SLG Celje "Prilika o doktorju Josefu Mengeleju", katere sporočilo je, da nihče nima pravice nikomur vzeti življenja. Gre za alternativno igro na osnovi punka. Odprli bomo foto razstavo na temo ekologija v Zasavju. Predstavili se bodo mladi ansambli iz Zasavja, nastopili člani srednješolskega kulturnega društva. Organizirana bo okrogla miza na temo "Ekologija v Zasavju". Na njej bodo sodelovali znanstveniki, katerih delo je tako ali drugače povezano tudi s problematiko ekologije, predstavniki OZD, ki onesnažujejo okolje, in drugi. V avli delavskega doma bo na festivalni dan tudi mladinski ples. V predverju delavskega doma bomo predvajali video filme na temo ekologija ob disko glasbi. Osnovnošolci bodo risali risbe na temo ekologija, s katerimi bo okrašeno mestno jedro. Objavili bodo raziskavo ekološke skupine osnovne šole o onesnaževanju Tr-boveljščice. Mladi bodo izvedli več očiščevalnih akcij. Podobne aktivnosti bodo imeli tudi osnovnošolci v Hrastniku in Zagorju. Organiziran bo tudi ekološki pohod osnovnošolcev. ■ii TAKŠNA ŠIRINA IN PESTROST PRIREDITEV BO ZAHTEVALA NAJBRŽ TUDI VEČJA SREDSTVA? KAKO JE Z NJIMI? Po prvih ocenah bo potrebnih približno 2,3 milijona dinarjev, kar za številne manifestacije ni veliko. Največji del sredstev bo zagotovila republiška konferenca, nekaj pa občinska konferenca ZSMS Trbovlje iz sredstev servisa za zaposlovanje študentov, učencev in dijakov. ZAKAJ SO SE MLADI IZ SLOVENIJE LETOS ODLOČILI ZA DRUGAČEN NAČIN PRAZNOVANJA ŠTAFETE MLADOSTI? Dosedanja oblika, ko štafeta potuje, se nam je zdela neustrezna, poleg tega bomo na ta način tudi pocenili praznovanje. Žal v drugih republikah ostajajo mladi še pri že ukoreninjeni obliki praznovanja. Hvala za pogovor in čimveč uspeha pri pripravi in izvedbi festivalnega dne ob praznovanju dneva mladosti. SAMOUPRAVNI ORGANI, DPO, DELEGACIJE Zagorska mladina Kako uresničujemo sklepe akcijske si želi svojo konference ZK SOZD brigado Prepočasno uveljavljanje sprejetih sklepov in stališč akcijske konference ZK SOZD in DO v praksi ne kaže zadovoljive akcijske učinkovitosti komunistov v minulem obdobju. Seveda pa to velja za nekatere člane Z K, ki delajo pod vplivom vodilnih delavcev, katerim očitno trenutno stanje organiziranosti ustreza in nimajo interesa za boljšo in učinkovito organiziranost. Trenutno v DO RGD poteka akcija za sklic sestankov 00 ZK, za tiste osnovne organizacije, ki sestankov še niso imele. Vse OOZK bodo na sestankih obravnavale in sprejele lastne programe dela za leto 1987, obravnavale bodo sanacijske programe za pokrivanje izgube v letu 1986, odpravo motenj pri poslovanju ter realizacijo sklepov AK ZK SOZD v letu 1987. Zveza komunistov se mora zavzemati za skupno politiko doseganja začrtanih nalog, kot so: boljša samoupravna organiziranost TOZD v DO in SOZD, prizadevanja komunistov za izboljšanje produktivnosti dela, maksimalno izkoriščenost delovnega časa in zniževanje materialnih stroškov v proizvodnji ter sprotno posodabljanje proizvodnih kapacitet. V DO RGD je izdelan program aktivnosti za učinkovito in uspešno poslovanje DO RGD, ki je izdelan na osnovi sprejetih stališč in sklepov AK ZK SOZD REK EK. Na osnovi skupno izdelanega programa morajo TOZD izdelati lastne programe in za izvedbo teh določiti roke in nosilce nalog. V tako široko zastavljeno akcijo se morajo aktivno vključiti vse družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vsi vodilni in vodstveni delavci. Delo Zveze komunistov mora z novo organiziranostjo potekati bolj učinkovito kot v minulem obdobju in je treba prenehati s takšno prakso, da sprejeta stališča in sklepi ostanejo le na papirju. Nujno potrebno bo zaostriti disciplinsko odgovornost zoper neaktivne člane ZK, še posebej sekretarjev OOZK, ki s svojo neaktivnostjo zavirajo oziroma slabijo moč Z K in njeno vlogo pri uveljavljanju samoupravnega socialističnega sistema. Le ob splošni angažiranosti slehernega komunista in zaposlenega delavca bi bilo možno realizirati začrtane naloge v določenem obdobju. Jurij Gotal Kljub krizi mladinskega prostovoljnega dela (seveda ne le mladinskega) smo se zagorski mladinci odločili za ustanovitev svoje brigade. Izhajali smo iz spoznanja, da je interes mladih za takšno preživljanje počitnic vendarle velik. Na akciji, ki smo jo lani pripravili v Borjah, se je namreč zbralo kar 63 brigadirjev. Zbralo in delalo. Slednje navkljub predlogu vodstva akcije, da se zaradi nemogočega vremena akcija prestavi. Letos bomo torej spet imeli brigado Franc Farčnik, ki je bila ustanovljena pred desetimi leti. Ognjeni krst je prestala na republiški akciji Goričko 77. Najvišja priznanja akcij je nato prejemala v Kožba-ni, Skopju, Deliblatski peščari. Na zvezni akciji Titograd'81 pa je bila kandidat tudi za najvišje zvezno priznanje Veljko Vlahovič. Naslednje leto je bila brigada še popolna, a manj uspešna. Na akcijo Plitvi-ce'83 pa je brigada že odšla nepopolna in je imela zaradi tega kup problemov z vodstvom akcije. Naslednje leto na akciji Posočje je bila brigada vendarle zopet popolna. Istra'85 pa pomeni konec brigade Franc Farčnik. Lani smo se vključili v skupno brigado Miha Marinko in odšli na akcijo Trebče. Brigada je bila slabo sestavljena, vodstvo brigade kot tudi vodstvo akcije pa slabo usposobljeno. Tudi zato bomo poskusili še enkrat. Največjo pozornost bomo namenili propagandi. Začeli bomo tudi z evidentiranjem brigadirjev. Praksa prejšnjih let, ko smo maja iskali julijske brigadirje, je bila nujno neuspešna. Brigada bo sodelovala na akciji Slovenske Gorice. Naselje brigadirjev bo v dijaškem domu sredi Ptuja. Akcija je, poleg Istre, med najbolj priljubljenimi. Delo je le dopoldansko, za popoldanske aktivnosti pa je veliko možnosti. Ob dijaškem domu je namreč velik športni center, možno je kopanje v Ptujskih Toplicah, izleti na Pohorje, ogledi Maribora. Delovalo bo veliko krožkov — od računalniškega do tečaja cestno prometnih predpisov. V vsaki izmeni bo tudi organizirano srečanje vseh slovenskih akcij. Poleg brigade Franca Farčnika se lahko vključite tudi v brigado Miha Marinko, ki bo šla na republiško akcijo Rogla '87. Pionirska brigada Rdeči revirji pa dodelala v Brkinih. Da ne bomo ponavljali starih napak, predprijavnico objavljamo že tokrat. To nam bo omogočilo kakovostno predpripravo brigade in možnost, da vam ob morebitnih težavah (v delovni organizaciji, šoli, doma ...) omogočimo udeležbo na akciji. Center za mladinsko prostovoljno delo Letošnja zima je bila huda, pa kratka. Foto: Anton Bregant INOVACIJE, INOVATORJI Izboljšujem, da bi olajšal delo Pogovor z inovatorjem MIHOM ZELI-ČEM iz TOZD RRP Senovo Miha Zelič dela kot strugar in rezkar v remontni delavnici rudnika rjavega premoga Senovo sedem let. Je avtor nekaj tehničnih izboljšav'. Kje ste delali, preden ste prišli k rudniku? Pri rudniku Senovo sem se leta 1960 izučil za strugarja in delal še dve leti. Potem sem se zaposlil kot strugar na TSŠ Krško. V tem času sem bil poslan na izpopolnjevanje v Iskro Ljubljana, kjer sem pridobil precej znanja o orodjarstvu. Izpopolnjeval sem se tudi v IMV Novo mesto, in sicer v smeri toplotne obdelave materialov. Ko sem bil zaposlen na TSŠ Krško, sem poučeval tudi prekvalifikacijo in pri-učitev rudarjev za kovinsko stroko. Po osemnajstih letih sem se vrnil k rudniku Senovo. Katere so vaše najpomembnejše tehnične izboljšave? Kar nekaj jih je. Najprej bi omenil hidravlično stiskalnico, ki služi za potrebe v remontni delavnici. Na obratu se je pokazala potreba po njej in izdelal sem jo. Pnevmatski ventil za krmiljenje mehanizma pri odpiranju ustnikov za preši p premoga iz šipk in bunkerjev je naslednji. Njegove prednosti so predvsem v tem, da je glede na kapaciteto, ki jo ima, precej miniaturen in je enostaven za rokovanje. Omenil bi še priključek za rezkalni stroj, ki omogoča izdelavo daljših zobatih letev. Kakšna je po vašem mnenju klima za inovatorje? Predvsem preveč časa preteče od ideje do uporabe tehnične izboljšave v delovnem procesu. Strokovne komisije predolgo ocenjujejo posamezne prispevke in dostikrat se še srečaš z mnenjem "češ kaj bi delali drugače, ko pa smo dvajset let delali tako in je bilo vse v redu". Več posluha bi morali za ustvarjanje imeti vodilni delavci. Na žalost je ustvarjalnost še precej anonimna stvar posameznikov, o katerih širši krog ljudi ve le malo. In kako jo izboljšati? Predvsem bi moral vsak delavec na delovnem mestu stalno razmišljati o problemih, ki se pojavljajo v delovnem procesu. Razmišljati pa tudi, kako jih razrešiti. Seveda so sestavni del tega tudi strokovni in vodilni delavci. Največ je vredno, da delo steče, kot je treba. Potem so tu moralna priznanja in nazadnje nagrade. Večkrat se pogovarjam z znancem inovator- l«iiha Zelič, inovator iz TOZD rudnika Senovo jem iz Železarne Ravne na Koroškem, kjer imajo zelo razvito inovacijsko dejavnost in del osebnega dohodka izhaja tudi iz inovacijskega dohodka. Glede na to, da je idej med sodelavci polno, bi kazalo tudi pri nas podobno urediti. Več bi morali narediti za popularizacijo inovacijske dejavnosti in lahko bi npr. v naše glasilo SREČNO objavili posamezne izboljšave. Zakaj razrešujete tehnične in tehnološke probleme? S tem izboljšujete delovni proces? Izboljšujem, da bi olajšal delo sebi in sodelavcem. Ste prejeli za svoje ustvarjalno delo kakšno priznanje, materialno nadomestilo? Leta 1985 sem prejel plaketo s srebrnim znakom SOZD REK EK, materialnih nadomestil pa nisem nikoli uveljavljal. Imate v glavi kakšno novo tehnično rešitev? Imam. Delam na rezkarju, ki naj bi o-mogočil hitrejšo izdelavo zobnika kot pri normalnem postopku. In vaš prosti čas? Preživim ga v glavnem ob stružnici, ki jo imam doma v Senovem. Dosti idej, ki se mi porodijo, preizkusim najprej doma. Hodim tudi na skupščino raziskovalne skupnosti. Včasih sem se ukvarjal s športom, predvsem namiznim tenisom in bil v dramski sekciji, sedaj ne več. Po pogovoru z Mihom Zeličem sem spoznal, da ga sodelavci dobro poznajo, saj popolnoma drži obrazložitev, ki so jo dali k predlogu, da se mu podeli plaketa s srebrnim znakom SOZD REK EK za doseganje nadpovprečnih rezultatov. Zapisali so: "Odlikujeta ga visoka strokovna raven in delovna disciplina, na osnovi katerih je razvil mnoge tehnične in tehnološke probleme pri vzdrževanju rudarske mehanizacije in opreme. Za svoje predloge in izboljšave, zaradi svoje skromnosti ni nikoli uveljavljal materialnih nadomestil." Ugotovila sva, da to najino prvo srečanje ne bo tudi zadnje, saj je Miha Zelič tudi predsednik komisije za inovacije v našem kombinatu. V sklepe akcijske konference ZK pa smo zapisali, da bomo v letu 1987 vzpostavili učinkovitejši sistem inovacijske dejavnosti. Božo Marot ENERGETIKA Rudarstvo in energetika doma in po svetu Energija in ekologija Decembra 1986 je Jugoslovanski komite Svetovne konference za energijo na tridnevnem posvetovanju o energetiki in ekologiji ugotovil, da je treba v gospodarski sistem, ekonomsko in energetsko politiko vgraditi ustrezne rešitve, katerih izvedba bi v praksi pomenila korak k ohranitvi človekovega okolja in preprečitvi nadaljnjega poslabšanja situacije. Udeleženci so ugotovili, da je treba začeti resno razpravo o tem, t. j. na temo — energija in ekologija. Predstavniki "čiste" ekologije terjajo največjo možno zaščito zraka, vode in zemlje. Skupno so sprejeli stališče, da je treba v najkrajšem možnem roku konkretno izvesti ukrepe, ki jih predvideva Družbeni dogovor o elementih skupne politike in temeljih kriterijev za zaščito in izboljšanje človekovega okolja v Jugoslaviji. Pričakujejo, da bo to delo kmalu končano v Skupščini Jugoslavije. Nujno je, tako so sklenili udeleženci posvetovanja, da se vsi razvojni načrti, predvsem tudi energetike, podvržejo kritični analizi s stališča njenega vpliva na kakovost življenja in da temu ustrezno pride do nujnih sprememb. Vse predpise o zaščiti človekovega okolja, ki se nanašajo na vodo, zrak itd. je treba uskladiti med republikami in pokrajinama. Tako bi izpolnili obveznosti naše države do podpisanih mednarodnih konvencij. Prodaja obveznic za elektrogospodarstvo Po novoletnih praznikih 1987 je začela beograjska Invest—banka skupno z beograjskim elektrogospodarstvom prodajati obveznice. To je ena najstarejših oblik vrednostnih papirjev, pa tudi preprosta. Te oblike doslej pri nas nismo dovolj poznali. V prodaji je za 10 milijard dinarjev obveznic. S temi sredstvi nameravajo graditi elektrogospodarske objekte v Srbiji, za katere primanjkuje denarja. Banka daje za kupljene obveznice za naše prilike izredno dobre obresti, saj so skoraj dvakrat višje od tistih, ki jih trenutno obračunavajo banke za dinarske depozite. Tako imenovana diskontna obrestna mera, po kateri banke izplačujejo obresti na trimesečno vezavo oziroma trimesečne depozite, je trenutno 39,69 %, elektrogospodarstvo Beograda pa je ponudilo 68 %. Ali tudi drugače; letna obrestna mera z trimesečno vezavo v bankah znaša 46 %, beograjsko elektrogospodarstvo pa daje kupcem teh obveznic 86 %. Če bo inflacija večja, kot znaša ponujena obrestna mera, bo kupec nekaj "izgubil", če pa bo inflacija manjša, pa bo kupec "dobil". V tem primeru gre za določeno novost, da si nek investitor zagotovi sredstva z izdajo denarnih obveznic in s tem likvidnostnih sredstev. Tudi Madžari in Kitajci so nekaj podobnega že izvedli, zato tak promet z vrednostnimi papirji ni le kaka kapitalistična posebnost. Racionalna poraba energije Institut Jožef Štefan iz Ljubljane je ustanovil novo delovno organizacijo "Industrijska energetika". Temeljna naloga te nove organizacije je, da izdela sistem za racionalno porabo električne in toplotne energije. Gre za hitrejše prenašanje znanja iz raziskovalnih ustanov v prakso, racionalno porabo energije in hitrejše prestrukturiranje gospodarstva. Predvidevajo, da bo kolektiv pet let deloval kot delovna organizacija v ustanavljanju. Več kot polovico sredstev bo prispeval ustanovitelj, t. j. institut. Ostala sredstva bo prispevala Ljubljanska banka, manjši del pa občina Domžale, kjer bo sedež nove delovne organizacije. Z letošnjim novim letom je nova organizacija zaposlila tri delavce, čez pet let jih bo štela že 40. Pričakujejo, da bo nova delovna organizacija v celoti izpolnila pričakovanja in da bodo doseženi cilji v pogledu zmanjševanja porabe električne in toplotne energije. Računajo, da bi lahko ponekod prihranili tudi do 25% enegije. Energije v letu 1987 bo dovolj Po sprejeti energetski bilanci za letošnje leto naj bi bilo za potrebe naše države vse leto dovolj energije vseh vrst. Po besedah predsednika Zveznega komiteja za energetiko in industrijo dr. Andreja Ocvirka naj bi se tudi v bodoče v prvi vrsti naslanjali na domače vire energije. Poseben poudarek je bil dan proizvodnji oziroma porabi premoga. V letu 1987 bo znašala brutto poraba električne energije 82 milijard kWh, t. j. za 4,9 % več kot lani. Proizvodnja premoga bo znašala 76,2 milijona ton, kar bo za 8,8 % več kot lani. Ocenjeno je, da naj bi 15,445 milijona ton naftnih derivatov pokrilo vse potrebe. Kupcem bo dobavljeno 9,9 % več tekočih goriv kot lani. Porabljenih bo tudi 7,9 milijarde m3 plina, kar znaša kar 13,3 % več kot lani. Zagotovljenih bo tudi tri milijone ton premoga za koksanje, kar je za 0,6 % več kot leta 1986. Predsednik Zveznega komiteja za energetiko in industrijo pa je ob tej priliki povedal tudi to, da bo težišče njihovega prizadevanja v letošnjem letu na racionalni porabi energije. Kot je znano, je Jugoslavija na enem zadnjih mest po proizvodnji energije v Evropi, naša industrija pa na enoto proizvoda porabi znatno več premoga, tekočih goriv, plina in električnega toka kakor razvite države. Mnogo večjo pozornost bodo namenili tudi zalogam energetskih virov — premogu, vodi. Za primer je navedel lansko leto, ko smo poleg izjemno ugodnega hidrološkega leta (bilo je mnogo padavin od januarja do julija), pričakali jesen z razmeroma izpraznjenimi akumulacijskimi jezeri. V Sovjetski zvezi prva sončna elektrarna Pred kratkim so v Sovjetski zvezi spustili v redno obratovanje prvo električno centralo, ki jo poganja sončna energija. Postavili so jo na Krimu, kjer je letno povprečno 2320 ur sonca. Ima pet megavatov instalirane moči. Zgradili so jo z namenom, da bi si pridobili izkušnje za gradnjo bodočih sončnih elektrarn. Elektrarna ima en generator pare in 1600 baterij, ki "zbirajo" sončno energijo, da jo zatem pretvorijo v električno. V ZSSR so se odločili za izkoriščanje sončne energije, kljub temu, da imajo velike zaloge premoga, velik hidroenergetski potencial, mnogo naravnega plina, skratka energije v raznih klasičnih oblikah za vse, tudi naslednje stoletje. Sončna energija pa ima to prednost, da je "čista" in ne povzroča ekoloških problemov. Proizvodnja elektrike pod planom Po podatkih jugoslovanskega elektrogospodarstva — JUGEL, so hidro in termoelektrarne v Jugoslaviji izpolnile svoj proizvodni načrt v januarju letos le 96%. Proizvedli in kupcem oziroma porabnikom so dobavili 6,9 milijarde kWh električne energije. Letošnja januarska proizvodnja je bila manjša za 1,1% napram januarski lanskega leta. Hidroelektrarne so proizvedle le 1,8 milijarde kWh elektrike. Vzroki lanskoletne skoraj štiri-mesečne suše so se odražali tudi pri januarskih dotokih vode. Proizvodnja je bila manjša v letošnjem januarju napram načrtu za ta mesec za 23,2%, napram lanskemu januarju pa za 29,4%. Akumulacijska jezera so večinoma prazna, vode so imeli le za proizvodnjo 1,5 milijarde kWh. V zimskem času se pogosto dogaja, da takšno energetsko situacijo večinoma rešujejo termoelektrarne. Tako se je dogodilo tudi letos. V januarju so namreč proizvedle 4,1 milijarde kWh elektrike. Načrt so presegli za 4%, napram lanskemu januarju pa so proizvedli za 8,7% več elektrike. Jedrska elektrarna Krško jfe proizvedla 400 milijonov kWh ali 8,6% več elektrike, kot so predvideli z letošnjim načrtom, vendar pa za 4,7% manj kot v lanskem januarju. Omeniti je treba, da je bilo januarja uvoženo 400 milijonov kWh, izvožene pa le manjše količine električne energije. Situacija v pogledu oskrbe z električno energijo pa se je februarja izboljšala, potem ko je prišlo zaradi višjih temperatur do topljenja velikih količin snega, ki je zapadel januarja. T.L. KULTURA, JUBILEJI, PRIZNANJA Magda Hribernik IMa kratko nam predstavite svoje delo. Pri rudniku Hrastnik združujem delo 24 let. Zadnjih devet let sem razporejena na vodenje splošnega oddelka in izvajanje tajniških opravil. Ste zadovoljni z delom? Svoje delo opravljam z zadovoljstvom, čeprav je večkrat tudi naporno. Zato me še toliko bolj boli dejstvo, da nas, administrativne delavce, večina ljudi vidi le skozi skodelico kave. Kje je mesto ženske v našem kombina- I tu? Imeti bi morale čelado, jamsko svetilko in gumijaste škornje. Pa bi se še našel kdo, ki bi trdil "baba je baba, najboljša je slaba". Magda Hribernik Je po vašem mnenju še vedno ženska zgolj le delavka, mati in gospodinja, ali še kaj več? Osnovno poslanstvo ženske naj bi bilo materinstvo. Mati in gospodinja — to bi bilo dovolj, da bi bili obe nalogi opravljeni temeljito. Toda živeti v današnjem času, pomeni živeti hitro in dinamično. Če si na eni strani popoln, moraš na drugi popustiti in prav tu je osnovni problem, da si preveč obremenjen. Vaš prosti čas? Ni ga veliko, vendar dovolj za kakšna drobna "ženska opravila" za sprostitev in lepo knjigo. Kaj vam pomeni dan žena, kako gleda- te na praznovanje tega dneva, pa vaše tihe želje ob tem dnevu? Dan žena mi pomeni prav toliko kot vsak dan v letu. Mislim, da bi tu morali nekaj spremeniti, saj se že leta in leta ponavlja v isti obliki. Vse tiste, ki imajo na skrbi organizacijo praznovanja (to pašo v večini moški), pa bi bilo treba spomniti, da ima leto 365 dni. Anica Moškon, hči rudarja. Začela je delati stara 17 let v jalovišču na Reštanju in nato v Za kovu pri pridobivanju zapiho-valnega materiala. Nato se je zaposlila na separaciji, kjer je zbirala kocke in kose. Naslednje leto se bo upokojila. Sedaj opravlja lažje delo pri razdeljevanju malice. Zunaj je bilo naporno. Bile smo izpostavljene naravnim vremenskim razmeram brez zaščitnih sredstev, razen gumi škornjev. Pozimi so se zaradi mraza roke oprijemale jeklenih vozičkov. Kruh, ki smo ga prinesle za malico, je zmrznil. Sedaj je mnogo bolje, pašo ljudje manj zadovoljni. Imam pet otrok in se nisem mogla vključiti v samoupravo. V sedanjem času se laže boj doseže kot včasih, ko so imeli glavno besedo samo nadrejeni. Vsi sklepi in podobne stvari so razobešene na deskah. Mislim, da danes ženska lahko deluje v vseh organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Plačane smo po izobrazbi. Delo, ki sem ga opravljala v začetku zaposlitve, je po moji sodbi neprimerno za žensko. Prosti čas porabim za razna opravila, ostalo pa za vnuke in gledanje televizije. Lepo je, da imamo svoj praznik. Vesela sem darila, ki ga podari sindikat. Želim, da bi še vnaprej praznovale vse skupaj, ne glede na to, kje katera dela in kaj dela. Pogovor z delavko Blažič Marijo, čistilko v samskem domu rudnika Kanižarica ob 8. marcu, dnevu žena. Marija Blažič je prijazna ženska. Takoj je bila pripravljena za razgovor, ki sva ga opravila kar v sobi samskega doma, saj je Marija že 15 let čistilka v tem objektu. Da sem za razgovor izbral prav njo, ni naključje, saj bo letos odšla v zasluženi pokoj. Čistilka v samskem domu sem že od prvega dneva, kar sem prišla na Rudnik Kanižarica. Čistim in pospravljam sobe stanovalcev ter ostale skupne prostore v samskem domu. Z delom sem zadovoljna, tudi s stanovalci nimam posebnih težav, saj me kot starejšo žensko spoštujejo. No, včasih že pride do kakšne grde besede, vendar se zaradi tega ne razburjam. Ob dnevu žena Delovni pogoji so se zadnja leta precej izboljšali, saj je samski dom adaptiran in ni potrebno več ribati tal kot sem jih včasih. To je bilo najtežje delo. Pa je bilo delo vedno opravljeno. Menim, da smo ženske v času po vojni le dobile tisto mesto, ki nam pripada. Ženske so v vseh samoupravnih organih. Tudi delovna mesta, ki so bila včasih "moška" sedaj uspešno opravljajo ženske. Rudnik je pretežno moški kolektiv, vendar kot ženska se počutim enakopravno, saj svoje delo opravim vestno in pošteno. Na vprašanje, kaj dela v prostem času, se Blažičeva nasmeje in pravi: Prostega časa kot nekateri drugi pa sploh nimam. Doma je treba opraviti obilico gospodinjskih del. No zdaj pozimi je malo bolje, ko ni treba delati na njivi, spomladi pa bo treba pridno poprijeti. Osmi marec ponavadi prebijem na delu. Posebno ga ne praznujem, udeležim se le proslave, ki jo pripravijo na rudniku za vse ženske. Posebnih želja ob dnevu žena nimam, želim si le, da bi bili v družini zdravi. Če bo zdravje, ostalo pride samo, se prisrčno nasmeje in nadaljuje z delom. Ljudmila Horvat, rojena 16.8.1941 v Trbovljah, zaposlena v TOZD Separacija premoga Trbovlje na delovnih opravilih in nalogah — tehtanje deputatnega premoga. Skupna delovna doba je 29 let. Ljudmila Horvat je od samega začetka zaposlena v TOZD Separacija premoga Trbovlje in je opravljala vrsto najrazličnejših del in nalog od zbiralke premoga, strežaja transportne mehanizacije, pralke premoga v usedlinskih strojih in je zadnjih deset let na odgovornih nalogah — tehtanje deputatnega premoga. To delovno opravilo je sestavljeno iz več zahtevnih in odgovornih nalog, kot so vodenje točne evidence oddanega premoga, tehtanje in nakladanje deputatnega premoga ter tehtanje vsega premoga, ki je pripeljan z dnevnih kopov. S samim delom je zadovoljna, največ težav pa predstavljajo stranke, ki bi želele vse naenkrat dobiti premog, kar pa ni mo- KULTURA, JUBILEJI, PRIZNANJA žno. Zato bi morale biti bolj razumne m skladno z možnostmi počakati na vrstni red za prejem premoga. Njena želja je, da bi lahko zadovoljila vsem potrebam, kar pa glede na proizvodni proces ni mogoče. Ljudmila Horvat Pravi, da je še vedno glavno breme skrbi in dela na ramenih matere in gospodinje, čeprav pa mora reči, da so se nekatere stvari glede enakopravnosti spremenile in izboljšale v korist žena. Kot delavke imajo večji vpliv pri odločanju in so bolj enakopravno vključene v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, tako da se tudi njihovi predlogi in mišljenja upoštevajo. To pa je v precejšnji meri odvisno tudi od žena samih, v kolikšni meri se vključujejo oziroma koliko jim dopušča čas ob vseh delovnih in družinskih obveznostih za takšno aktivno delo. —Prostega časa imam zelo malo. V pretežni večini ga namenim svoji družini, saj sem z njo zelo malo, ker se na delo vozim iz Zaloga, zato kmalu odhajam na delo in se pozno vračam. Ta dan, 8. marec, je zame enak kot vsak drug delovni dan, le občutiti je nekoliko večjo pozornost od sodelavcev in družine. Kaj si na tiho želim tega dne? Da bi bil mir na svetu, da bi bila uspešna pri delu, razumevanje ter tovariške odnose na delu in doma, zdravja, pravi tovarišica Ljudmila. Hedvika Omerzu Hedvika Omerzu je sedem let servirka v obratu družbene prahrane. Doma je iz Stolovnika pri Brestanici. S svojim delom je zadovoljna. Prav je, da praznujemo dan žena, pravi Hedvika. Sindikat nam pripravi vsako leto program, večerjo, krajšo zabavo in darila. Prostega časa skoraj nimam, preživim ga v krogu svoje družine. Imam dva sinova. Delam pa tudi na kmetiji. Nevenka Vaukan Delam v kadrovskem oddelku. Delo je precej raznovrstno in še kar zanimivo. Ljudje, ki prihajajo v kadrovski oddelek, so zelo različni in če hočeš, da stopiš z njimi v pristen kontakt, moraš kar precej dobro poznati značaje ljudi in trenutna razpoloženja. Tako delo terja, da si zbran in da znaš prisluhniti vsem željam in zahtevam. Z delom bi bila bolj zadovoljna, če bi bilo bolj umirjeno in večkrat manj monotono zaradi zbiranja podatkov, ki se ponavljajo. Stalno delam pod pritiskom nekakšne naglice, ker vsak, ki pride, pričakuje, da bo njegov problem takoj rešen. Razen tega so skoraj za vsa dela postavljeni kratki roki, ker zahteva po delu ni pravočasna. Čeprav sem navajena delati v takih okoliščinah (prej sem bila administratorka v tehničnem sektorju), me ta naglica in večkrat živčne zahteve vedno bolj utrujajo. Pri svojem SZ-le^nem delu imam smolo v tem, da sem vedno morala delati veliko in v naglici v primerjavi z drugimi delavci, ki so opravljali bolj lagodna dela in so povrhu tega še bolje ocenjena. Vsa dela, ki sem jih opravljala in, jih še opravljam, so kot administrativna opravila v zadnjem času vedno bolj nekakšno nujno zlo, zato so tudi najnižje ovrednotena. Administrativnih opravil je v podjetju še veliko, zahtevajo manj napora in manj dela, pa so kljub temu ocenjena višje. Zaradi vsega tega se mi ta nepotrebna opravila upirajo, ker pa vem, da mora tudi to delo nekdo opraviti, bi bila s tem de- Nevenka Vaukan lom popolnoma zadovoljna, če bi bilo v primerjavi z drugimi pošteno ovrednoteno po kvaliteti, količini in zahtevnosti dela. Na vprašanje, koliko imam prostega časa, bi odgovorila tako: Žena je lahko vse, delavka, mati, gospodinja ali še kaj več, če si to želi in če vse to zmore. Seveda je to čisto individualno za vsako ženo, ki hoče kaj storiti za družbo in zase. Ne morem govoriti, kakšno mesto ima ženska v kombinatu, ker razmer drugje ne poznam. Tu, kjer delam, smo ženske nap-ram moškim zapostavljene. Opravljamo najbolj zoprna administrativna dela, do-čim moški opravljajo bolj prijetna enako zahtevna dela z manjšim tempom, so pa kljub temu bolje ocenjena. Te razmere je verjetno možno popraviti le na ta način, da se v organe odločanja vključi več žensk, ker so na vodstvenih in vodilnih položajih praviloma moški. Moj prosti čas je zelo skopo odmerjen. Kolikor mi ostane tega samo mojega prostega časa, ga temeljito izrabim za branje, rekreacijo, za oddih in sprostitev. Dan žena mi ne pomeni veliko, ker je le nekakšno polovično priznanje, saj niti ni priznan za uradni praznik. Počutim se nekako ponižana, ko nam sindikat na naš predhodni namig dobrohotno organizira proslavo in določi boniteto. Želim, da bi bil ta dan priznan za uradni praznik samo za ženske in da bi ga proslavile res delovno in primerno za današnji čas, ko že po svetu vladata lakota in vojna in je na tisoče ljudi ogroženih, saj nimajo niti najnujnejšega za svoj obstoj. Od nasprotne strani pa pričakujem, da bi vsaj na ta dan po tihem priznala našo realno vrednost v službi, družbi in doma. Še nekaj aforizmov na temo DAN ŽENA. Na kratko nam predstavite svoje delo — kafu mi draga ispeci ... Ste zadovoljni z njim? — za praznike spet bom doma ... Je po vašem mnenju še vedno ženska zgolj le delavka, mati in gospodinja, ali še kaj več? — hladilnik je moja mama, televizor je moj ata ... Vaš prosti čas? — vrtec ogradila bodem ... Kje je mesto ženske v našem kombinatu? — ja nišam kockar, ali gubim ... Kaj vam pomeni dan žena, kako gledate rta praznovanje tega dneva, pa vaše tihe želje ob tem dnevu? — tri dni pa pol, ne gremo še domov ... Magda Hribernik KULTURA, JUBILEJI, PRIZNANJA Osma obletnica smrti Edvarda Kardelja 10. februarja je minilo osem let od dneva smrti Edvarda Kardelja, velikega revolucionarja in misleca. Ob tej priliki je bila žalna komemoracija pri njegovem spomeniku pred upravno zgradbo kombinata. Zbranim je spregovoril predsednik mladinske organizacije sestavljene organizacije Lucu Dušan. Na kratko je orisal revolucionarno delo Speransa, katerega osrednje vprašanje je bilo osvoboditev človeka, narodov in celotnega človeštva. Poudaril je tudi, da je bil Kardelj človek, ki je vedno našel oporo med delavci. Prihajal je tudi v rdeče revirje med rudarje, se vključeval v razreševanje odprtih problemov in odnesel s seboj dragocene izkušnje za svoje bogato politično delo. Naš kombinat iz teh razlogov nosi njegovo ime. Mladinska delegacija je nato položila venec pred njegov spomenik, zbrani pa so počastili spomin Speransove smrti z minuto molka. Božo Marot Mladinska delegacija polaga venec pred spomenik Edvarda Kardelja ob osmi obletnici njegove smrti. Foto: Anton Bregant Ob kulturnem 8. februar - slovenski kulturni prazniku so praznik podelili priznanja 8. februarja smo praznovali kulturni praznik v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Za Slovence je opravil veliko zgodovinsko dejanje: s svojo poezijo je ustvaril pravo umetniško poezijo, prebil je meje provincialne poučne literature, slovenski jezik je dvignil na najvišjo umetniško raven. Spomnimo se samo ene njegovim pesmi iz Poezij, in sicer STRUNAM. POEZIJE Doktorja Franceta Prešerna Z DODATKOM Strunam Strune, milo se glasite, milo, pesmica, žaluj; srca bolečine skrite trdosrčni oznanjuj; kak' bledi mi moje lice, kak' umira luč oči, kak' teko iz njih solzice, ki ljubezen jih rodi; od želja kako zdihuje, po nji hrepeni srce, kak' mu je veselje tuje, kak' od sreče nič ne ve; kak, s seboj me vedno vleče, koder hodi, njen obraz, kak' obličje nje cvete če v srcu nosim vsaki čas; in kak' ve, ki bi nje hvalo rade pele zanaprej; ak' se ne usmili kmalo, mor'te utihnit' ve ko mej! Te in take ve nosite tožbe, strune, tje do nje, a ko mor'te, omečite neusmiljeno srce! Slovenci praznujemo vsako leto 8. februarja svoj kulturni praznik v spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Sklep o vsakoletnem praznovanju je leta 1945 sprejel Slovenski narodnoosvobodilni svet — SNOS in od takrat dalje praznujemo ta dan domala povsod in na vseh ravneh. Slavnostni govorniki iz vrst kulturnih, političnih in javnih delavcev ponavadi orišejo kulturno dejavnost, dosežene uspehe, omenijo tudi možne neuspehe, predlagajo pa tudi izboljšanje dela v številnih amaterskih, t. j. ljubiteljskih, pa tudi poklicnih kulturnih sredinah. Znani so podatki, da so v treh revirskih občinah pripravili v dneh pred letošnjim praznikom širša praznovanja. V Hrastniku in Trbovljah 6. februarja, v Zagorju pa dan kasneje. Tudi letos so podelili najzaslužnejšim kulturnim delavcem razna priznanja, ki jih dajejo kulturne skupnosti ali pa zveze kulturnih organizacij. V Hrastniku doslej ne podeljujejo kakega posebnega priznanja kulturne skupnosti za najprizadevnejše kulturne delavce, ustvarjalce in poustvarjalce ter organizatorje, pač pa se že nekaj časa ukvarjajo z mislijo, da bi tudi v tem kraju uvedli podobna priznanja, kot jih imajo v ostalih dveh revirskih občinah. Znanih in priznanih kulturnikov, ki so pognali korenine v Hrastniku, je kar precej Stran 34____________________________________"SREČNO"______________________________________11.2-1987 KULTURA, JUBILEJI, PRIZNANJA in zato izbira o poimenovanju tega priznanja ne bi bila težka. Zveza kulturnih organizacij Hrastnik pa je podelila priznanja Z KO Slovenije, naslednjim kulturnikom in kulturnim delavcem: — Gallusova značka — zlata: Ivanka Medved — Šerbak (zborovodkinja); srebrne: Vili Alt, Gizela Habjan, Žalika Jerman, Vida Hul, Silva Obermajer, Dragica Kocman, Slavi Podlunšek; bronaste značke pa je prejelo 19 kulturnikov-pevcev, godbenikov, igralcev itd. V Trbovljah so pred začetkom osrednje proslave ob 17.30 odprli (brez programa in uvodnega govora oziroma obrazložitve) razstavo v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu na temo: Didaktična razstava grafik v visoki tehniki, ki jo je pripravil DSLU Ljubljana ob sodelovanju Z KO Trbovlje. Ob 18. uri pa je bila osrednja proslava v gledališki dvorani. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Trbovlje Slavko Stošicki je pohvalno, deloma pa tudi kritično spregovoril o kulturnem trenutku in utripu v Trbovljah. Po sklepu posebne komisije je nato ob poprejšnji obrazložitvi podelil letošnje plakete in priznanja Kulturne skupnosti Trbovlje, imenovane po Tončki Čeč, naslednjim dobitnikom: — plakete Tončke Čeč: Stojan Batič, akademski kipar, prof. Janko Orožen, zgodovinar, in Janez Ocepek, dolgoletni kulturni delavec, posmrtno pa tudi Leopoldu Hočevarju — Hočiju, ak. slikar, — priznanja Ton če Čeč: Avgust Krajše k, godbenik Delavske godbe, Silvo Glas, pevec pri MePZ Slavček in Rezi Potrpi n, kulturna delavka z Dobovca. Po podelitvi plaket je pripravil koncert ansambel L' ARTE MUSICALE - trombon kvartet iz Ljubljane. V Zagorju so pred proslavo odprli tradicionalno razstavo del slikarjev — udeležencev Izlaške likovne kolonije 1986, na proslavi pa so prejeli priznanja naslednji kulturni delavci: — plakete dr. Slavka Gruma: Zagorski oktet (ob 10-letnem jubileju), Jožica Beuerman (zborovodkinja), Elza Pokorn (igralka), — priznanja dr. Slavka Gruma: Rudi Bantan, Alojz Sajovic, Milica Kavšek in Danilo Božič. Vsem dobitnikom priznanj veljajo tople čestitke! T. Lenarčič Srečanje z Milo Kačičevo v Hrastniku Izredno zanimiv in umetniško bogat kulturni večer sta pripravili Zveza kulturnih organizacij in knjižnica Kulturno rekreacijskega centra "14. oktober" Hrast- nik v četrtek, 22. januarja. V goste sta namreč povabili gledališko, filmsko in televizijsko igralko ter pesnico Milo Kačičevo. Kljub neprijetnostim z vremenom se je srečanja udeležilo kar precej tistih, ki Milinim besedam radi prisluhnejo. Prijetno je bilo spremljati pripovedovanje o življenju in delu Mile Kačič, saj je bila njena iskrena izpoved pretkana z Milinim značilnim smislom za humor in dobrodušnost. Panorama Hrastnika V drugem delu večera smo ob spoznavanju Miline poetične ustvarjalnosti podoživeli še drugačno podobo naše gostje, ki je povedala, da so jo prav njene pesmi o ljubezni, materinstvu in bivanju nasploh v najtežjih trenutkih življenja reševale in ji na nek način omogočale preživetje kriz in bolečin. V programu, ki je trajal kar dobri dve uri, so nastopile tudi mlade hrastniške glasbenice in s svojimi glasbenimi izpovedmi dopolnile premišljevanja Mile Kačiče ve. Navdušeni obiskovalci so si ob koncu zaželeli še kakšno podobno srečanje! Sonja Juvan Srečanje pevskih zborov»Svoboda« Da bi popestrili kulturno dejavnost v Hrastniku oziroma na Dolu in polepšali petkov zimski večer, sta Zveza kulturnih organizacij Hrastnik in ŽPZ DPD Svoboda Dol organizirali srečanje štirih pevskih zborov "Svoboda" v petek, 23. januarja. Tako so na prireditvi "101 PEVEC ZA VAS" nastopili člani MoPZ DPD Svoboda II Hrastnik, ŽPZ DPD Svoboda I Hrastnik, MePZ DPD Svoboda II Trbovlje kot gostje in ŽPZ DPD Svoboda Dol kot gostitelj. Vsak zbor je izvedel program petih pesmi, izvajanje pa je bilo organizirano tako, da so lahko pevski zbori prisluhnili drug drugemu. Po nastopu smo z veseljem ugotavljali, da dobra ura kvalitetnega pevskega programa ni le prijetna poživitev kulturne ponudbe — omogoča namreč predvsem utrjevanje vezi med pevci, izmenjavo izkušenj med zborovodji, publiki pa je ponujena možnost, da preceni kvaliteto in napredovanje petja vsakega od nastopajočih zborov. Prepričana sem, da bo prav ta prireditev spodbudila boljše sodelovanje med hrastniškimi in trboveljskimi zbori. Kljub prijetnemu večeru s pevci mi je kanila v srce grenka kaplja razočaranja. Čeprav je bilo obveščanje izredno dobro; mnenje, da je kulturnih prireditev premalo, pa splošno veljavno, so bili obiskovalci v dvorani tako redko sejani, da je pesem prvega zbora otožno izzvenela v praznino med sedeži. Šele proti koncu, ko so sedeže zasedli pevci, ki so svoj nastop že opravili, je bilo slišati pravi aplavz in kar čutila sem, kako se pesem preliva iz srca v srce. No, za pevca tudi to pomeni veliko srečo! Sonja Juvan kultura, jubileji, priznanja Janezova odločitev Z Matijem sva bila dobra prijatelja in "komarata" v jami. Oba sva delala na istem delovišču kot "bajerja". Več let sva bila "obleza". On je poleg rudarjenja delal še doma na majhni kmetiji. Imel je tudi precej smrekovega gozda. Jaz pa sem stanoval v rudniški koloniji s svojo ženo Marijo in hčerko Malči. Precej gori nad kolonijo pod "štircem", smo imeli nekaj gredic za peteršilj, korenček, solato in morda še kakšno čebulo. To pa je bilo tudi vse. Matija je vsako leto zaklal po tri do štiri prašiče. Ker sem mu večkrat priskočil na pomoč pri delu, mi je zato vedno dal lepo kolino. Poleg Janeza je imel še tri hčerke, ki so že kar pridno brskale po njivah. Janez pa ni kazal veselja do zemlje in kmetovanja, zato je postal mladi vozač in naposled že učni kopač. Zelo lepo se je "štimal". Ob nedeljah je bil tak kot bi ga vzel iz škatlice. Imel je tudi lepe, valovite lase, da, bil je lep fant in dekleta so se kar brez sramu ozirale vanj. Dolgo nisem vedel, da je vanj zaljubljena prav moja ljubljena in edina hčerka Malči. Nekega večera sem prvič opazil, da je na večer odšla neznano kam. Kasneje sem to opazil še večkrat, nakar sem jo pobaral, kam zahaja, pa mi z lepa ni povedala. Ko je sprevidela, da tega ne jemljem za "špas", mi je povedala, da se shaja z Matijevim Janezom in da je škoda, da bi se zaradi tega kaj hudoval. Janez je njen in pika! Dekle se mi je zasmililo, ker ni pomislilo, da je on le pravzaprav kmečki fant in se bo le poigral z njo, za res pa si bo poiskal kakšno kmečko dekle. Malči je bila tudi zelo lepo in prav čedno dekle, pa sem ji dejal, naj si poišče "kna-pa", ne kmečkega fanta, ki se zna le ponorčevali iz nje. Svaril sem jo, a ni zaleglo. Nekega večera, ko sem se odpravljal na nočni "šiht", sem iz male izbe zaslišal ihtenje in pridušen jok. Hrupno sem odprl vrata in prižgal luč. Zagledal sem na trebuhu ležečo in jokajočo Malči, ki sem jo imel tako neizmerno rad. Kaj je?, sem hripavo vprašal. Oklenila se me je okoli vratu in še bolj zajokala. Uboga moja mala Malči, kaj se je vendar zgodilo?, sem nestrpno vprašal. Jecljala je, da ima Janez Urhovo Lenčko, hčerko tistega bogatega kmeta. — Očka, očka, je ihtela moja drobna Malči. Res nisem vedel, kaj naj počnem, a v tolažbo sem ji dejal: — Bodi pogumna, če prav nimamo ničesar, boš ženina prav lahko dobila. — Čakala bom samo na Janeza, je trdovratno pribila in zajokala. Strt in poklapan sem odšel na "šiht". Janez je na skrivaj zmešal srce moji hčerki. Nič ni bil pri meni in nič me ni vprašal zanjo, je trpko vrtalo v mojih mislih vso pot. Bilo je svetlo kot pri belem dnevu, čeprav je bila že pozna ura, tako nekako pol enajstih zvečer. Potna luna na nebu brez oblakov se je prijazno smehljala. Ob tej uri se je Janez vrnil iz jame, se navečerjal in lepo uredil ter se veselo odpravil v sosednjo vas, kjer je Lenčka morda čakala nanj, saj je bil sobotni večer. Prišel je na vrh grička, kjer je stala ob poti kapelica sv. Janeza. Tu je trikrat zaporedoma glasno zavriskal, tako da je srebrni vrisk odmeval daleč prek dolin in morda prav do njenega okna. Dvignil je z glave klobuk in razigrano spregovoril: — En vrisk za tebe sv. Janez, ki si moj pat-ron, en vrisk za dekle, ki me čaka in en vrisk za jezne, vaške fante. Tedaj mu je nekaj zašepetalo: — Skrij se za moj hrbet! In podzavestno je stopil za kapelo, se privil ob veliko cipreso, ki je dajala senco na kapelo in tako tudi nanj. Kmalu za tem so z vasi pritekli fantje, zavihanih rokavov in s koli v rokah. Ustavili so se prav pred kapelico in zadihano je eden spregovoril: prekleti knapovski revež, le kam se je dal, zginil je kot kafra. Saj smoga pravkar slišali, ko nas je tu nekje klical na "koraž". Pa se je eden od njih oglasil: — Veš, Miha, zaradi Lenčke se ne splača ubiti človeka! Le kaj bi z našo vestjo? Župnik ne učijo tako! — Tiho, mevža, je zakričal glavni. Ti bi nas še izdal, ti ga enkrat ne bi kresnil po "buči", kaj ne? Še mu je korajžno ugovarjal: Tudi jaz bi že lahko spančkal pri njej, če bi le hotel, lahko dekle je to, lahko. Marsikdo si pri njej poteši hrepenenje. " — Fajn" punca je, bogata, edinka, pa takle grunt, je jedko kriknil glavni. Kmalu se je prepir prevesil v obdelavanje s koli, nakar so se kričaje razšli za hrib nad dolino. — Zdaj lahko greš domov, je osuplemu Janezu nekaj prišepnilo. Stopil je izza kapele in razmišljal, kdo neki mi nocoj tako dobrohotno prišepetava? Ni si prišel na jasno, le pospešil je korak proti domu. Sproti je mislil na vse, kar je slišal in videl. Torej, koli so bili namenjeni moji glavi in da je Lenčka taka? Zdaj me njena lepota ne bo več slepila. Le naj jo imajo na razpolago kmečki fantje, jaz pa sem rudar in bom ostal rudar, si je jedko ponavljal. Priznal si je, da je nekoliko razočaran in nekje globoko v srcu se je oglasila trenutna bolečina. Doma mi bodo pomagali z lesom, saj ga je dovolj in postavil si bom lično hišico in vanjo bo stopila samo Malči, da, zdaj vem, samo Malči, se je polglasno in prepričljivo odločal Janez. Samo Malči mi mora prej še veliko spregledati. Ali mi bo oprostila "kiks"? Kar nocoj se oglasim pri njej ... Marica Grešak — Jakopič Nova delavnica rudnika Trbovlje Foto: B. Klančar KULTURA, JUBILEJI, PRIZNANJA Rudar in rudarstvo danes Pisalo se je leto 1923. V tistih časih so bile zime hude. "Da, da, mrzlo je danes," je pomislil Martin Kocen in suho za-kašljal, ko je stopil pod kamnite stebre rudniške separacije. Pod njegovimi težkimi škornji se je vrtinčil siv prah in segal na svež prosojen sneg. Stresel se je. Na sebi je imel le siv dežni plašč, ki je bil star in ves zakrpan. Štrleči lasje so sedali na razbrazdano čelo in blodne, sive oči, goreče od notranjega nemira, poguma in brezglave zaletavosti. Velike, lopataste roke, iz katerih se ni več dalo sprati težkih, črnih saj, so se stiskale v veliko, zmagovito pest. Okrog razvejanih hrastov je zaplesal veter, Martin se je zavil v plašč in stopil skozi grčava lesena vrata v delavsko krčmo. Prijatelji so ga burno pozdravili. Radi so imeli zaletavega mladeniča. Martin je stisnil svoja široka ramena pod nizek lesen obok, ki se je tod nepričakovano zožil in zažiral v skalno steno in od ognjenih zubljev zlizan kamin. Drzne oči so ošinile prijatelje rudarje. Temne so bile od srda, kot je temno morje po poletni nevihti. "Tovariši," je dejal, "napočil je čas, ko bomo mi, prebivalci kolonij, pošteni delavci, rudarji, vzdignili svoje pesti proti despotu, ki nam meče pesek v oči, pije našo kri in živi naše življenje. Vzdignimo naše brate, oplemenitimo naša polja in gozdove, ceste in reke. Po naših žilah teče slovanska kri, kri velikega in zmagovitega balkanskega bratstva. Tovariši, ne dajte, da bo slovensko ime za vedno izginilo in potonilo v meglicah časa. Združimo se, osvobodimo se !!!" je končal Martin in dvignil pesti. V sobi je završalo, zagrmelo in zabučalo. Dvignili so se rudarji in se osvobodili. Danes živijo na lepi zemlji svojih dedov in razvijajo svojo neodvisno politiko, socializem in bratstvo. Dobili so nove, moderne stroje, ki jim lajšajo težavno rudarsko delo. Rudniki so podprti z železnimi oporniki ne z lesenimi. Rudarji so družbeno zaščiteni, zdravstveno in pokojninsko zavarovani. Imajo svoja zborovanja in prireditve. Na počitnice hodijo v rudarske domove. Vsem ugodnostim navkljub pa se še vedno zgodijo nesreče — eksplozije, vdori vode in zastrupitve s plini. To je nevarno za posameznike,- izgube pa ima tudi širša in ožja družbena skupnost. Zato bi morala naša socialistična družba še bolj skrbeti za rudarje, saj so vendar nosilci prvih revolucionarno-delavskih gibanj v Zasavju. Nina Drstvenšek, 7. b OŠ Ivan Skvarča, Zagorje Marica Grešak — Jakopič Dedkova pripoved Veš mali, nekoč je dejal, kadar ti rudar boš postal, verjemi, da vse bo drugače, ne bo se vam treba boriti za plače. Ne bo se potrebno boriti za kruh, moj bil je koruzen in črn in suh, še tega zadosti na mizi ni b'lo, oj, fant moj, bilo je hudo in težko. Za mizo pet tvojih stricev in teta je sedla in da b'se še jaz in stara najedla, na mizi je zeljnata čorba čakala, ja, moja stara je vedno jokala. Med rudarji je besno zavrelo in štrajkati se je začelo, sestradani v jami smo ždeli in internacionalo smo peli. Ta prekleta gospoda se je težko uklonila, da nam je nekaj dobrot obljubila, neke boljše drobtinice kruha in da bolj mastna prežgana bo juha. Ja, za knapa bilo je slabo, da ti ne morem povedat kako, prekleto so nas zaničevali in krvave žulje sramotno plačali. Da b'nam kakšno mašino dali v jamo, to se lahko le nam je sanjalo, a končno le učakal te lepe sem dni, ko sinu — rudarju se boljše godi. Moj očka z veseljem v jamo zahaja in belega kruha na mizo vam daja, večkrat na mizi pečenka diši, da se do sit'ga najemo jo vsi. Zadnja misel še moja bo to, preden bom legel v slovensko zemljo, da naš'ga rudarja, obs'jala je zarja, saj nova oblast mu pravice podarja. Nove knjige Španski borci iz revirjev Ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda je izšla brošura z naslovom: Španski borci iz revirjev. Pripravila jo je Nevenka Troha, izdal in založil. Revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje v nakladi 2.000 izvodov. Tiskala jo je tiskarna KTL — tozd TIKA Trbovlje. K njenemu izidu so pripomogli nekateri delovni kolektivi in družbeno politične skupnosti. Brošura obsega 46 strani in poleg pisnega dela vsebuje številne fotografije. K njeni pripravi in izidu je mnogo pripomogel Karel F o rte — Marko. Že kar na prvih dveh straneh so objavljeni foto posnetki odločitve predsednika SFRJ Josipa Broza Tita o podelitvi medalje narodnega heroja Združenju španskih borcev Jugoslavije in pa sklep revirskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje o podelitvi domicila bivšim španskim borcem iz Slovenije kot priznanje revirjev za junaški boj proti fašizmu. Domicil so vse tri občine podelile 31.5.1974 ob praznovanju 50-letnice zloma Orjune. Avtorica brošure je v začetku orisala stanje Španije pred začetkom državljanske vojne, vzroke državnega udara, usmerjenega proti Ljudski fronti, ki se je pričel 18. julija 1936, udeležbo nemških in italijanskih vojakov na strani bele falange in oblikovanje mednarodnih brigad na strani rdeče republikanske Ljudske fronte. V te brigade se je vključilo 35 000 prostovoljcev iz štiriinpetdesetih držav, ki so bili razporejeni v šestih brigadah. Ljudska fronta je doživela poraz in spričo tega se je precej članov mednarodnih brigad, pa tudi domačih borcev, umaknilo v sosednjo Francijo, kjer so bili zaprti v posebnih begunskih taboriščih. Opisan je tudi delež 31 udeležencev tega boja na strani mednarodnih brigad iz revirjev. V Španiji jih je padlo 14, večina ostalih pa je izgubila življenje v času NOB oziroma v času druge svetovne vojne. Prispevek revirjev v tem solidarnem boju je bil velik in časten. Knjižica pa vsebuje kratko napisane spomine udeležencev te vojne. Tako so objavljeni prispevki Nandeta Dornika, Staneta Bobnarja, Aleša Beblerja, Ivana Dolinška, objavljeni so podatki o španskem borcu Jožetu Kralju, na koncu pa je objavljen seznam revirskih španskih borcev s fotografijami le-teh ter njihovo kratko biografijo. Knjižica je izšla ob 50-letnici začetka španske državljanske vojne in v spomin revirskih prostovoljcev v tem boju. (tl) ŠPORT, REKREACIJA V petek, 6.2.1987, so bile na Mareli izbirne tekme RRPS v veleslalomu. Prijavljeno je bilo osemindevetdeset tekmovalcev, nastopilo pa jih je petinsedemdeset. Tekmovalci so tekmovali po starostnih kategorijah. Rezultati veleslaloma so naslednji: Skupni zmagovalec je bila ekipa Zagorja, ki je prejela prehodni pokal. Prvi trije tekmovalci v svojih kategorijah so prejeli medalje in diplome, četrti in peti pa priznanje. Po končanem tekmovanju je bila pripravljena skupna večerja za vse tekmovalce. Prvi trije tekmovalci iz vsake skupine so se uvrstili v EGS. To tekmovanje je bilo 21.2.1987 v Trbovljah, vendar rezultatov v času, ko to poročamo, še nimamo. DO RRPS bodo zastopali naslednji: Stane Brleč, Slavko Planinc, Ivan Berger, Miro Golob, Anton Grabnar, Franc Belak, Nande Forte, Edi Jere, Matjaž La-nišnik, Jure Koritnik, Zvone Pograjc in Anton Kurež. Boris Jerman V petek, 6. februarja 1987, je Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Trbovlje pripravila v kupoli hotela Rudar tudi letos tradicionalno razglasitev najboljših športnikov za področje Trbovelj v letu 1986. Celoten program so izpeljali po zasnovi Janeza Kužnika ob spremni besedi Bogdana Baroviča in ansambla Jantar. Prireditev je potekala sproščeno; med zabavnimi oziroma glasbenimi točkami so objavljali dosežene uspehe v preteklem letu, na koncu pa so objavili tudi najboljša športnika Trbovelj za leto 1986. Na podlagi zbranih podatkov in podanih predlogov je odbor za vrhunski šport pri SITKS Trbovlje izbral najboljše športnike in športno ekipo v preteklem letu. Že drugič zapored je bila proglašena za najboljšo športnico Barbara Kus, članica Plavalnega kluba Rudis—Rudar, Trbovlje, za najboljšega športnika pa Matevž Lenarčič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. Za najboljšo športno ekipo v preteklem letu je proglašen Plavalni klub Rudis—Rudar. V obrazložitvi so predstavniki SITKS navedli, da je Barbara Kus že tri leta članica jugoslovanske A reprezentance in da je doslej osvojila že trinajstkrat naslov državne prvakinje, še večkrat pa dosegala prva mesta v slovenskem plavalnem športu. Znani so njeni rezultati tudi na balkanskem in evropskem plavalnem tekmovanju. Matevž Lenarčič pa je lani dosegel Poročilo o izbirni tekmi veleslaloma 1. mesto Stane Brleč, ESD Trbovlje 37,41 1. mesto Nande Forte, ESD Trbovlje 24,70 2. mesto Edi Jere, Zagorje 26,00 3. mesto Matjaž Lanišnik, Zagorje 29,46 4. mesto Rado Volaj, Separacija Trbovlje 30,28 5. mesto Stane Veternih, Zagorje 30,29 Skupina C — 1. mesto Miro Golob, RRPS Trbovlje 29,20 2. mesto Anton Grabnar, Zagorje 30,99 3. mesto Franc Belak, RRP Trbovlje 35,50 4. mesto Franc Mežnar, Zagorje 44,61 Skupina A — 1. mesto Jure Koritnik, ESD Trbovlje 24,10 2. mesto Zvone Pograj, Zagorje 25,20 3. mesto Anton Kurež, Zagorje 25,70 4. mesto Mitja Hacin, Roman Borovšak 26,11 V Trbovljah so izbrali športnika leta najpomembnejše dosežke z alpinističnimi uspehi v Patagoniji, t. j. na skrajnem jugu Južne Amerike, z novo smerjo v Fitz Rovu poimenovano po Borisu Simončiču, pristopom na ta vrh in pa preplezano Maestrijevo smerjo v Cerro Torre. V okviru slovenske alpinistične odprave v Kara-korum pa je 4.8.1986 stopil kot prvi Trboveljčan oziroma revirčan na Broad Peak, visok 8047 m. Sicer pa se je kot uspešen alpinist udeležil že sesti h odprav v različna gorstva sveta, na Grenlandijo, Himalajo, Karakorum in Patagonijo ter povsod v teh odpravah dosegel dobre rezultate. Najboljša športna ekipa PK Rudis—Rudar, je lani v jugoslovanskem merilu zopet dosegla s svojimi plavalci in plavalkami izvrstne rezultate. Doslej največji uspeh je 7. mesto na ekipnem državnem prvenstvu, kljub zelo pomlajeni plavalni ekipi. Podoben rezultat je dosegel Kegljaški klub Rudar z osvojitvijo naslova državnega prvaka v borbenih igrah. Vsekakor je tudi ta ekipa zaslužila priznanje. Na tem večeru pa so objavili rezultate in podelili priznanja za razne tekmovalne in rekreacijske športne zvrsti. Zlato priznanje SITKS je prejelo pet, srebrno 14 in bronasto 22 športnih in planinskih delavcev. Bloudkove značke pa so prejeli a) zlate — Alojz Kos in Ivan Zalaznik, b) srebrne — Ivo Je koš, Drago Nučič, Franjo Glavica, c) bronaste — Jože Knez, Leopold Od-lazek, Štefan Možgon. Petnajst športnikov — rekreativcev pa je prejelo pla- keto za dosežene rezultate v znani akciji Kampeljc in mravljica. Kot po navadi se je po končanem "uradnem" delu večera srečanje nadaljevalo s plesom in dobro voljo. T. L. ZANIMIVOSTI Izposojeni trenutki resnice Ženske solze so molčeči govorniki. BEAUMONT - FLETCHER Ženska vidi globoko, moški vidi daleč. Moškemu je svet srce, ženski je srce svet. GRABBE Ustvarjalna žena je prišla na svet samo zaradi dveh stvari, ki moreta edini razviti njene resnične, velike in odlične vrednosti, to sta ljubezen in otrok. MAUPASSANT Življenje ženske je prazno, če ga ne polni ljubezen. Irving STONE Ne recite ženski, da je lepa. Povejte ji, da je drugačna kot druge in odprla vam bo vse dohode. Jules RENARD Ženska, ki se ne lepša, je bodisi genialna ali pa nemogoča. In ker je genialnih oziroma nemogočih žensk malo, se skoraj vse lepotičijo. Vicki BAUM Vsa dekleta so čudovita! Od kod, za vraga, se jemlje toliko nemogočih soprog? angleška modrost Komur je dano, da lahko izbira med pametjo in lepoto, naj si za damo izbere lepo, a za soprogo pametno ženo. CALDERON Žena lahko postane moškemu prijatelj samo po tem vrstnem redu: najprej znanka, potem ljubica, a šele nato prijatelj. ČEHOV Mož kraljuje, žena vlada. Peire TERRAIL Moški so ljubosumni na svoje predhodnike, ženske na svoje naslednice. Marcel ASHAR Mož brez žene — konj brez sedla. vietnamski pregovor Test o vzgojenosti moža in žene je njuno obnašanje med prepirom. SHAW S slabo ženo moški hitreje stari. baškirski pregovor Idealen mož je človek, o kakršnem vse ženske sanjajo, da ga imajo, v resnici pa ga nobena nima. Ana MAGNANI Na deset tisoče moških jih je sedem ali osem tisoč, ki ljubijo ženske, pet ali šest sto, ki ljubijo žensko, eden, ki ljubi eno samo žensko. DUMAS, ml. Vzrok, da moški pri ženski bolj cenijo lepoto kot inteligenco je, da je na svetu več neumnih kot slepih. Luis de VILMORIN Idealen mož je tisti, ki ne pije, ne kvar-ta, se ne ozira za drugimi ženskami, se ne prepira in — ga ni. Marlene DIETRICH Presojajoč ženske, nikdar ne pomislimo, kako težko je biti ženska. GERALDV Večina moških zahteva od svojih žena vrline, ki se jih sami ne drže. TOLSTOJ Tilka Tomaž Zahvala Vsem delavcem TOZD PEE—T, posebno iz enote TG, se najiskreneje zahvaljujem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj ter prejeto darilo. Jože Vidmar Foto: B. Klančar ZA KRATEK ČAS KRIŽAN K A 1 X 5 H 5 6 4 8 9 10 11 12. 13 19 15 16 17 98 « - 2,0 11 u □ 13 □ 29 15 n 16 ti n M n Uš 3o L 31 3!L | | 33 □ 39 35 U 36 IT u 38 □ 39 U 90 99 M, M U A □ 9S % □ h □ 98 99 SO 51 U Si U 53 □ 59 55 5fc U S? 58 □ S9 □ GO 61 63U □ 63 □ 69 □ 65 b(o 6.7 □ 68 | | 69 □ To TA U 73 75 % IT n VODORAVNO: 1. zloglasni celjski zapor med NOB (Stari), 7. mestno naselje v podnožju Tabora (rojstni kraj Srečka Kosovela), 13. slovenski pesnik in prevajalec (Lojze, r. 1926), 19. plot, ograja, 20. čez tisoč km dolga reka na sovjetskem daljnem vzhodu, 21,. japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom, 22. del prebavnega trakta, 23. škodoželjnost, 24. kratica za avtonomno pokrajino, 26. manjša tekoča voda, 27. plazilec iztegnjenega telesa brez okončin, 28. tvar, materija, 29. povezana žitna stebla, 31. naslov Ibsenove drame, 32. krilo rimske konjenice, 33. navdušenje, strast, 34. pripomoček za peko na prostem, 36. beograjsko sindikalno glasilo, 37. oznaka za jedrsko elektrarno, 38. poljsko orodje, 39. ime jugoslovanskega nogometaša Sušiča, 40. nauk o nravnosti, 42. način priprave mesa, pomočenega v testo, 44. bramanski asket in čarovnik, 45. kožna bolezen, 46. oksid, 47. žveplu podoben kemijski element, katerega spojine so nevarni živčni strupi, 48. največji slovenski pripovednik in dramatik (Ivan), 50. hotelsko območje v zdravilišču Radenci, 52. naj večja nestrupena kača, u-dav, 53. gojenec častniške šole, 54. kratica za osnovno šolo, 56. delno plovna reka v Bosanski krajini, 57. mesto v Bački z ladjedelnico za rečne ladje, 59. perzijski vladar, ki ga je leta 333 p. n. š. v bitki pri Issu premagal Aleksander Ve- liki, 60. sodobna švedska glasbena skupina, 61. pristanišče v južni Italiji, kjer je bila leta 1943 baza NOV in POJ za oskrbo ranjencev, 63. stoti del avstrijskega šilinga, 64. kuhana mesna jed, narejena iz bočnika, plečke ali vratu, 65. ovalna posoda, 66. ime francoskega naturalističnega pisatelja Zolaja, 68. oznaka za kilovolt, 69. velika gorska planota v srednji Aziji, 70. prejemek za opravljeno delo, 71. starodavna 'asirska prestolnica ob gornjem toku Tigrisa, 73. žensko ime, 75. telo, ki ga obdaja magnetno polje, 76. planšar, 77. pomol, 78. površinska rana na koži NAVPIČNO: 1. že umrla slovenska gledališka in filmska igralka (Duša), 2. gledališki umetnik, 3. idealno počutje, 4. pijača iz mletih zrn rastline afriškega porekla, 5. ime TV napovedovalca Mohorka, 6. znak za kemijski element radij, 7. judovska princesa, Hero-diadina hči (tudi opera R. Straussa), 8. osnovna mera, 9. brezrepa dvoživka v ribnikih in mlakah, 10. ime pesnice Škerlo-ve, 11. kemijski simbol za nikelj, 12. poklicni urejevalec ali oblikovalec, 13. kratica za košarkarski klub, 14. ime detektiva Ki-rbyja, junaka risanih zgodb, 15. staroegip-tovski bog plodnosti, kasneje bog sonca, 16. kraj v Medjimurju na desnem bregu Mure, 17. nepremočljiva športna vetrovka, 18. posebna poteza pri šahu, 23. nev-rednež, 25. pesnik, 28. pri nas zelo razširjena kamnina, kristalasti skrilavec, 29. prozoren drag kamen, največkrat sinje barve, 30. kratica za pleno nomine, 33. s svedri izvrtana luknja v zemljo za iskanje premoga ali nafte, 34. psu podobna severnoameriška žival z dragocenim krznom, 35. ime glavnega junaka Cankarjeve povesti, 38. poraslost nad zgornjo ustnico, 39. bogato urejen prostor za sprejem gostov, 41. najmanjša metrično določena skupina v glasbeni skladbi, 43. pristojbina za porabo vode, 44. predmet nadnaravne moči pri primitivnih ljudstvih, 45. plod sadnega drevesa, 47. pokrivalo pripadnikov JLA, 48. gozdni ptič iz družine drozgov, dres-kač, 49. slovenski gledališki igralec (Janez), 50. flamski baročni slikar iz 16.— 17. stol. (Peter Paul), 51. prebivalec vietnamske pokrajine Anam, 52. urejeno travnato sprehajališče s klopmi in drevjem, 53. jugoslovanski rokometaš (tudi državni reprezentant), ki igra v italijanski ligi, 55. predel in športna dvorana v Zagrebu, 58. začetnici imena in priimka priljubljenega francoskega igralca (1922-1959, Vrag v telesu. Parmska kartuzija), 59. naslovni junak Jurčičeve povesti, 60. predplačilo, 62. nekdanji jugoslovanski teniški reprezentant, 64. tretja črka grške abecede, 65. ime TV napovedovalke Remsove, 67. ime slovenske modne kreatorke (Paulin), 69. pregrinjalo, 70. dvojica, 72. kemijski simbol za erbij, 74. kemijski simbol za aluminij, 75. kratica ameriške vojaške policije. ZA KRATEK CAS Humor in anekdote Jabolko ne pade daleč od drevesa — toda skotali se lahko še daleč. Sabina (4) spoznava umetnost oblačenja: "Mami", vzklikne razočarana , "gumbi so vsi zunaj, jaz pa sem notri!" "Zaljubljen sem vate do ušes, Elvira." — "Tako pravi tudi Jože." — "Toda moja ušesa so vendar mnogo večja!" "Iščem parkirni prostor" pravi Francozinja avstrijskemu miličniku. — "In zato prihajate naravnost iz Francije k nam?" "Kako je s pacientom iz sobe 112?" "Mnogo bolje, sedaj že zopet govori." "In kaj pravi?" "Da mu je zelo zelo slabo." "Tak reci že vendar, draga, kaj naj danes skuham?" Glasilo Srečno izdaja sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Žgalin (predsednik), Jože Kirič, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Alojz Pavlič, Vladimir Breznik, IvSn Kenda, Dragica Bregant, Božo Marot (urednik), Pavel Kovač (odgovorni urednik). Naklada 3.400 izvodov. Tisk KTL — tozd TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva sozd REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb, itd. ne vračamo. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije, št. 421-1/74 z dne 9.1. 1984, spada glasilo Srečno med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. "Ali veš, zakaj se želve med zimskim spanjem kdajpakdaj prebudijo?" — "Jasno, ker morajo videti, če so še žive!" "Vam smem pomagati obleči plašč, mlada dama?" — "Da, prosim, toda tipam, da ne boste imeli potem kakih neprijetnosti." "Čemu?" — "Ker krzneni plašč ni moj!" "Njen mož ima vedno briljantne idej-je." "Nič čudnega, saj je tudi draguljar!" Tilka Tomaž Čelada V Nogometni trener pravi: "Moji mladeniči postajajo vedno bolj fer. Sedaj gredo svoje nasprotnike takoj po igri (tekmi) "Imate pri požiranju tekočin težave?" obiskat v bolnišnico." — "Samo, če pijem vodo, gospod dok- tor!" Perorisba: J. Ovnik