PROSVETA
td dally excel* Saturdays. Sunday end Holidays
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Subecrtptloa 14.00 Yearly STEV.—NUMBER 244
Peticija rudarske unije pred sodiščem
Trumanova priporočila o delavski zakonodaji
odcepitev indue od britske-ga imperija
Nehru, vodilni minister , v vladi, podal vaino izjavo
VPRAŠANJE UDELE2BE MUSLIMANOV
Vrhovno poveljstvo par' tizanskih sil zavrnilo obdoliitve
Dogovori o poverje ništvu odobreni
ODPOKLIC BRIT SKIH VOJAKOV
Ruska opozicija proti gradnji baz
Beneree. Indija. 16. dec.—Ja-warharlal Nehru, vodilni minister v medčasnl indijski vladi, je po prihodu v to mesto iz Londona naznanil, da bo Indija razglasila odcepitev od britakega imperija v aredo. Odločitve in zaključki, katere bo aprejela Indijska ustavna skupščina, na bodo predloženi v odobritev brlt-skemu parlamentu. Skupščina se bo danes ponovno sestala v zasedanju.
"Ozirali ae ne bomo več na London," je rekel Nehru. "Vaa vprašanja in probleme bomo reševali sami. Vaelndljski kongrea bo korakal naprej po začrtani poti. Velika Britanija ne bo zavrla Indije v prizadevanjih, katerih cilj Je neodvisnost.
Britska vlada še vedno zavze-mu stališče, da zaključki uatav-ne skupščine niso obvezni zanjo. Njeno atallšče je zmotno. Val zaključki, aprejetl v skupščine, bodo veljavni. Bodoče odnoša-je med Indijo ln Veliko Britanijo bomo mi narekovali."
London. 10. dec. — Naznanilo pravi, da Velika Britanija ne bo odobrila naftrta gleda neodvisnosti Indijo, če ne bo Muslimanska liga dobila reprezentaelje v medčasni indijski vladi. Naznanilo je komentar deklaracljf, katero je podal Nehru, vodilna oaebnoat v vaeindijaki kongresni stranki.
"Velika Britanija bo vztrajala pri zahtevi, da morajo muslimani dobiti reprezontacijo v indijski vladi," je dejal beaednlk b r 11 s k e g a zunanjega urada. "Nehru lahko kriči o odcepitvi Indije od britakega Imperija, toda doaegel ne bo nlčeaar."
Blum ne more formirati vlade
Pariz, 16, dec.—Vladna kriza v Franciji še ni rešena. Leon Blum, novi premier ln vodja ao cialistične strsnke, še ni formi-rsl kabineta. Poavetovanja med njim in voditelji glavnih političnih strank niao prinesla rozulte ta. Komuniatična atranka hoče dobiti pozicijo vojnega ministra ln je naletela na opozicijo pri voditeljih drugih strank.
Izgredi na seji unije voznikov
PitUburgh, Pa., 10. dec.—Na seji kraljevne unija voznikov je prišlo do pretepa in izgredov. Pet članov unije je bilo renje-nih, V akcijo je bila pozvana pohctja. Unija je včlanjena v Ameriški delavski federscijl.
nja prof i to v. Truman bo v svoji poslanici kongresu orisal stanje v Ameriki.
"Amerika se nshsja na raz pot ju," je rekel Murray. "Bko ro vsi vodilni ekonomi trdijo, da bo dežele zabredla v depresijo. Vprašanje Je le časa. Nekateri trdijo, da bo deželo zajela de-presijs v /adnjem četrtletju pri-hodnjega leta. Cene so sa dvignile na visoko točko Znamenja pri ha Joče nevarnosti so se že pokazala. Kongres in Trumanova administracija morata atorlti odločne koraka, če hočeta rešiti deželo pred ekonomskim polomom."
Murtay ja sugcrtrsl raztegni-tev socialne zaščita, da bo knla tudi*poljedelske delavce in hišne uslužbence, ter strogo izvajanje protitrustnih zakonov.
WASHINGTON, D. C., 10 dec — Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organize cij. je pozval predsednika Tru mene, nej v avojl poslanici no vemu kongresu, ki ae bo aestel v zesedenju po novem letu, pri-poroča sprejetje zakonodaje gle de naložitve dodatnih davkov na profile korporacij.
Murrey negleše v pozivu, de je kupne eile ameriških delev cev pedle zeredl naraščajoče draginje. Ca ne bo kongres ni čeaer storil, de K ustevi rievja-nje cen, bo Amerike zabredla v inflacijo, depreetjo ln brezpoeel noet
Predsednik Truman naj ee Iz reče za ustenovttev svete oko nomskth svetovalcev Ti naj bi ne podlogi preglede ee« te vili po ročilo glede dodatnege obdevče
sploh ni," je rekel Long. "Od Trumanovih točk je bilo deset razveljevljenih in oetalo ni sko ro nlčeaar. Izgleda, de je bil sprejet vzorec ze špekulacije. Trgovci z zemljišči tn kontrak torji bodo izkoriatili priliko za grmedenje prof 1 tov."
Slično atališče je zevzal Rey Sawyer, načelnik orgenizecije veteranov iz druge svetovne vojne "Le oni vetersni, ki zeslu-žijo pet tisoč dolsrjev in več na leto. bodo lahko prišli do hiš," je dejal. "Ze ostsle ni nobene prilike"
Long je ne povedal, de novi Trumanov stanovaryski program ee ne bo mogel izvsjati. k«-r ao btlf kontrole odpravljene Pred noetm sistem glede doetevljsnjs materiala te Ml v bistvu zavr

ketero je vlade sdrobile sedalo etevko premo orgenlslrontQe delavstva, Delavstvo sa aelboll
TOREK, 17. DECEMrp a
PROSVETA
Jugoslavijo svoje prihranke in jih vlagati kot hranilne vloge, nas je ministrstvo financ obvestilo, da je dalo Poštni hrsnilnlci FLRJ nalogo, da zbira hranilne vloge tako v državi kakor v inozemstvu in da morejo torej tudi naši izseljenci vlagati svoj denar pri Poštni hranilnici FLRJ v Beogradu.
Svoje prihranke morejo izseljenci pošiljati z minimalnimi stroški po pošti z mednarodno nakaznico, ki jo izpolni vlagatelj in med drugim v tekstu napiše tudi sledeče: "Poslanska Siedio-nica FNRJ Beograd — ulog na štednju". Denar je mogoče pošiljati tudi po banki s čekom.
Za vse vloge pri Poštni hranilnici jamči država. Prejeto tujo valuto Poštna hranilnica preračunava v dinarje FLRJ po uradnem kurzu (sedanji kurz za dolarje je 50 dinarjev — 1 dolar) in jo vpiše v račun prihrankov vlagatelja. Istočasno Poštna hranilnica pošlje vlagatelju vložno knjižico, ali pa jo obdrži na čuvanje, da bi jo kasneje izročila vlagatelju na njegovo zahtevo, ko se vrne v državo, ali pa kakor hitro on to zahteva.
Na hranilne knjižice pri Poštni hranilnici se morejo vlagati neomejene vsote. Obrestna mera na hranilne vloge je letno:
2% na vloge, ki se plačujejo na vid
3% na redne hranilne vloge
4% na vloge z odpovednim rokom enega leta.
Z vlogami, ki se obrestujejo z 2% letno, razpolaga ^vlagatelj brez vsake omejitve, a obresti na te vloge se dajejo na vsoto vloge do 100,000 dinarjev.
Z rednimi hranilnimi vlogami se more razpolagati do 10,000 dinarjev mešalno brez odpovednega roka. Vsote od 10,000 do 20,-000 dinarjev' se izplačujejo po preteku odpovednega roka enega meseca; ^d 20,000 do 50,000 dinarjev na odpovedni rok dveh mesecev, a preko 50,000 dinarjev na odpovedni rok 3 mesecev. V opravičenih primerih more Poštna hranilnici Izplačati tudi pred potekom odf$6vednega roka, a v takem primeru se odbijejo eks-komptne obresti 1% letno od odpovedane vsote za čas, dokler bi trajal odpovedni rok.
Pri vlaganju prve vloge mora vlagatelj označiti v pristopni izjavi, katero vrsto vloge želi.
Vlagatelj izseljenec more razpolagati z vlogo po svoji knjižici tako, da ' izda nalog Poštni hranilnici, da se določena vsota imovine njegove hranilne knji* žice pošlje bodisi njemu v inozemstvo ali pa kaki drugi osebi v državi. Z ozirom na devizne predpise je potrebno, da se v
r«r ,7 DECEMBRA 1946
llovensko zadružništvo čeraj in danes
Dr. Lemoš MIlan
DR. LEMEŽ MILAN, rojen S. septembre 1891 v Mariboru. Študiral univerio v Pragi in Dunaju, kj.r Ja promoviral u dok' torja prav* 1* M*. P« »apadu Avstrije ja bil komisar pri po-verjemitvu ta socialno skrb v Ljubljani, leta 1930 Ja bil odpu-icen is driavna službo in so posvetil odvetniškemu poklicu.
Kot itudont Jo sodoloval pri socialni reviji "Naši sapiski". ki jih j* urejoval dt. Hontik Turna. Proti koncu prve svetovne vojna j* sodaloval pri organitaciji mlajše socialistične generacija in ustanovil mesečnik "Demokracijo". Ta mlajša sociali-stična generacija se Je aavaemala v svojem listu in s članki v "Naprej u" se demokratično ureditev Jugoslavije in ta ideja ruske revolucij*. Kot delegat je sodeloval na ustanovnem sbo-ru stranke v Vukovaru. nato je bil itvoljen v oblastni isvrini odbor stranke v Sloveniji. Bil Je ponovno aretiran in proga njan.
Poleti 1942 J* odšel v partisane. Bil Je član študijske komisija pri predsedstvu sveta narodnega osvobojenja Slovenije, po osvoboditvi je bil imenovan ta predsednike komisije ta upravo ljudskega imetja in od meseca februarja 1946 vodi oddelek sa »drusništvo pri predsedstvu ljudske vlade Slovenije.
P R O R V F.T A
I.
Zamisel vzajemne pomoči in noobrambe širokih ljudskih jjožic v zadružni organizaciji p je pojavila že v prvih pričet-kapitalističnega gospodar-Oprijeli so se je tako oni, d jim je kapitalistično gospostvo izpodnašalo tla gosposkega obstoja, kakor tudi oni, i so postali žrtev kapitalistične-i izkoriščanja.
Dr. Milan Lemei •
Zgodnji kapitalizem je pričel inicati na slovensko ozemlje v prvi polovici 19. stoletja. Na njegov razvoj so odločilno vpli-gradnja južne železnice ij-Trst, ki je stekla do Celja ikta 1846, do Ljubljane 1849 in ' Trsta 1857; kmečka odveza a 1&48 in obrtni zakon iz leta 858, ki je uveljavil načelo obrt-svobode ter oprostil rokodel-spon srednjeveških cehov, oječasnih prisilnih obrtnih j- Vsi ti dogodki so iz Aia spremenili osnove našega podarskega in družbenega Ijenja. S tem pa so bili se-a prizadeti bistveni življen-pogoji najširših ljudskih ožic slovenskega naroda.
železnica je prinesla v deželo ustrijske proizvode s severa J* s tem izpodkopala razšivje-domačo obrt na podeželju in odavno fužinarstvo. Pričelo propadati prevozništvo, ob terem je živelo prebivalstvo našem cestnem omrežju. Po znici so prišli v našo deželo prodni obrtniki, trgovci, urad-•n tudi delavci. Avstrijski ldl je služila nova železnica * sredstvo za načrtno germa-c>j<>. zlasti slovenskih mest trgov in ozemlja ob železni-Pr<>gi Kmečka odveza je esla slovenskemu .kmetu rto kretanja in mu omogo-pnseljevanje v naša mesta trge, kakor tudi izseljevanje u8e kraje. Istočasno pa je «1 slovenski kmet lastnik |lje. s katero je svobodno raz-Kapitalistični gospo-**> sistem pa je prinesel v ,lldi denarno gospodar-»» z njem denarno in bla-F*> 'Kieruštvo.
temi prelomnimi gospo-m družbenimi spre-p>bami ae je pričela borba cinikov /a gospodarski obstoj ■pričelo se je bohotiti najbrez-•^irnejše izkoriščanje, zlasti ■J^kih kmetskih množic, ki
*	v "m dobi predstavljale slo-
narod.
Spr to tega gospodarskega in razvoja ni prav nič eno ^ je me(J Slovenci že as /l'r,daj pojavila zadružna Mrl vzajemno samopomoči ■ *"><*,brarnbe. Samoniklo so k "'»»h zadružne organizaci ljubljanski obrtniki te leta
*	*<> SO radi konkurence ve '"Jih ndustnjskih m pro
*'edišč zabredli v težak ^"^rsk. položaj m so Jim ^JJkaU potrebna denarna jT^v* v njihovih obratih «-.novjh so at obrtno kreditno r ''ijo koti ■
Urr
m k
v obliki /gospodarskega društva, ker to na-drug način takrat še ni bilo mogoče; Avstrija namreč v oni dobi še ni imela svojega zadružnega zakona. Ta prvi pojav slovenskega zadružništva pa je ostal dolga leta osamljen. Zadružna organizacija—-aredatvo gospodarske samoobrambe in osamoevojitve alo-venakega naroda , Revolucionarno leto 1848 je jsicer prineslo kmečko odvezo m s tem končno osvoboditev slovenskega kmeta iz spon srednjeveškega tlačanstva, vendar do-igodki tega prelomnega leta še jniso bili v stanu politično in gospodarsko razgibati slovenske kmečke množice. Šele v 60-ih v dobi "narodnih taborov" je u-spelo sprožiti razgibano ljudsko gibanje med Slovenci pod vodstvom maloštevilnih intelektualcev in deloma malomeščanov. V to dobo pade obsežnejše pri-oeljevanje slovenskega kmetske-ga prebivalstva v naša, takrat še tujerodna mesta in trge, nastajanje slovenskega meščanstva in obenem prva zamisel zadružne organizacije kot sredstva za gospodarsko samoobrambo in narodno samoosvojitev slovenskega naroda.
To idejo je prinesel iz Češke dr. Josip Vošnjak, eden izmed »političnih voditeljev iz dobe taborov. V slovenskem tisku je pričel propagirati ustanavljanje zadružnih posojilnic po češkem vzorcu, ki bi naj ustvarile ma-terijelno neodvisnost slovenske ga naroda. V zvezi s takratnim političnim gibanjem je zlasti po-vdarjal, da ne zadostuje ljudstvo samo buditi po veselicah, čitalnicah, razgovorih na taborih itd., ker navdušenost za vsako novo idejo trpi samo nek čas, na kar sledi treznost. Dr. Vošnjak je stremel za tem, da postavi takratno politično gibanje na gospodarsko osnovo in je radi tega zastopal stališče, da je obstoječe samo to, kar matenjelno stanje naroda boljša in kar pomaga vsakdanjim praktičnim potrebam ljudstva. Po njegovi zamisli bi naj posojilnice prihranile slovenskemu ljudstvu pridelan denar in bi v sili nudile vsakemu potreben kapital kot posojilo.
Wilaon Wyait. sveeni atano-vanjakl ekapeditor. Je vsled sabo taše a strani Trumanove adnal-nlstractje podal ostavko. V kon flikt. ki ae J* rasvtl med Wyal-torn in rasnimi vladnimi načel nI ki v sveti a fabriškim iadelo ve nJem atenovenj ta veterane In druge, le Truman potegnil s slednjimi, nakar )e WTatt pueHl slušbo. Njegova reeignenja ae
|Deloma pod vplivom Vošnja kovih idej, deloma pod silo go spodarskih razmer so se v letih 70-ih in 80-ih nato pojavile prve slovenske posojilnice pod vodstvom slovenskih intelektualcev in premožnih meščanov ter kmetov. Sistematične organizacije teh posojilnic pa se je lotil Miha Vošnjak, znan kot "oče slovenskih posojilnic", o katerem pravi njegov sin dr/ Bogumil Vošrijak, da je s pomočjo slo venskih posojilnic ustvaril osnove slovenskega kapitala. Te Vošnjakove posojilnice, usta novljene po naših mestih in trgih so služile prvenstveno slo venskemu meščanstvu in njegovemu nastajanju in razvoju. Z njihovo pomočjo so se osamo svoj ill slovenski obrtniki in trgovci, z njihovo pomočjo si je slovensko meščanstvo utrdilo svoje gospodarske položaje.
Vošnjakove posojilnice so postale odskočna deska za gospodarsko in politično zavojevanje tujerodnih mest m trgov na slovenskem ozemlju. Le podrejeno so te posojilnice služile množicam malih in srednjih kmetov, ker so bili krediti prvenstveno na razpolago trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in premožnejšim kmetom. Radi tega je bilo tudi vodstvo teh posojilnic v rokah teh slojev. Vošnjakove posojilnice, naše prve zadružne organizacije so služile tedaj prvenstveno kot gospodarski instrument za nastanek in razvoj slovenskega meščanstva. '
Samoniklo pa so se pojavile v Ljubljani v letih tO-ih obrtno-proizvajalne zadruge posebno med krojači. Zgodaj so pričeli hoditi v tujino naši obrtni pomočniki. Tu so se navzeli idej zadrugarja Schulze Delitscha in nemškega delavskega voditelja Ferdinanda Lasalla, Gesla teh dveh mož, ki sta v oni dobi vodilno posegala v življenje nemškega naroda, so prinesli k nam, vračajoči se slovenski obrtni pomočniki, med katerimi je bil posebno vodilen krojaški pomočnik Matija Kune. Vse te obrtno-proizvajalne zadruge pa so imele le kratko življensko dobo in so se kmalu razšle. Njihovi člani pa so si ustvarili samostojna obrtna podjetja. Tako so te obrtno-proizvajalne zadruge rokodelskih pomočnikov dejansko služile istemu namenu kot Vošnjakove posojilnice. Ustvarile so nam kadre slovenskega meščanstva.
Zemljiška odveza slovenskemu kmetu ni prinesla gospodarskega napredka. Gospodarstvo zgodnjega kapitalizma je izpod rinilo srednjeveški način izme njavanja blaga v naravi. V slovensko vas jo pričelo pronicati denarno gospodarstvo in kapitalistični kreditni sistem, ki je go-spodarsko slabejšemu prebivalstvu nudil potreben denar po posredovanju posameznikov proti visokim oderuškim obrestim. Težke gospodarske priliko, v katerih so živelo ilovenrke kmet-ske množice v prvih desetletjih po kmečki odvezi, so spravile slovenskega kmeta kmalu pod vpliv domačih in tujih denarnih oderuhov. Ti so grozili v drugi polovici 19 stoletja popolnoma uničiti slovenokega kmeta in s tem seveda tudi slovenski narod, ki so ga takrat v pretežni večini tvorili moli in srednji kmetje.
Slovenski krnetski domovi so šli drug za drugim na boben in slovenski kmeUki človek je mo ral iti po svetu s trebuhom za kruhom. Pričelo ne je množično izseljevanje slovenskega kmet skega prebivalstva v Ameriko, v Nemčijo In razne induafrijak« kraje v Avstriji.« Nekdanja dobro uspevajoča domača obrt je propadala ali pa je postala plen trgovcev ipdkulontov. V letih 00 ih to te obupne gospodarske razmere na našem podeželju u gtvarile zamisel zadružne samopomoči in tamoobrane. ki naj iztrga slovenskega kmeta iz obje ma denarnega oderuštva, dvigne kmetako proizvodnjo, jo osvobo d> blagovnega oderuštva pre kupčevalee* in ustvari domači obrti pogoje za napredek Noti lec te zadružne mioll je postal dr Janez Evonreliet Krek In njegovi sodelevrl.
(Dalje prihodnjič)
Dr. Beneš odhaja na daljši dopust
LONDON'.-ONA-1z visokih čehoslovaških krogov prihaja vest, da utegne oditi predsednik dr. Beneš na daljši dopust, ker je njeHovo zdravje močno trpelo v dolgih letih neprestanega napornega dela.
*
Do pred kratkim se je dr. Beneš uporno protivil nasvetom svojih zdravnikov, toda v zadnjih tednih je njegovo zdravje toliko opešalo, da je postalo že predmet razgovorov v javnosti,
Kaj bo pomenila odsotnost dr. Beneša, ako bi se raztezala pre ko'nekoliko mesecev, je po mnenju nekaterih tukajšnjih opazo valcev težko oceniti. Njegova vloga je danes čisto stična oni, katero je po prvi svetovni vojni igral njegov predhodnik Massa-ryk. Tukaj prevladuje v čeho slovaških krogih prepričanje, da je le njegov vpliv omogočil glad ko sodelovanje vseh protinaci* stičnih strank na Čehoslova-škem.
Ravno to tesno sodelovanje pa je pomagalo deŠeli, da si je tako hitro opomogla. Predsed nik Beneš je tudi najbolj nepo sredna in tesna vez med Čeho slovaško in Sovjetsko unijo. Zavezništvo obeh dežel je radi te ga bolj prijateljstvo kot kaj dru gega, trde ti opazovalci.
Glasovi ic naselbin
(Nadaljevanje s S. strani.)
bodo čitatelji Prosvete čitali, da je "Big" Teny še med živimi, in da sem se za vse prejete do brote, katerih sem bil deležen v letu 1940, na Zahvalni dan le po zahvalil.
H koncu želimo vsem čitate-ljem in prijateljem po vsej Ame riki vesele božične praznike in srečno novo leto,
Anion Tomšič.
Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije
Tedenski pregled iz Slovenije
(Od našega stalnega dopisnika.)
P. A. — LJUBI JANA, 21. nov.
Prvo zasedanje ustavodajne skupščine ljud-ske republike Slovenije
Dne 18. novembra se je prvič sestala slovenska ljudska skup ščina, ki je bila izvoljena 27. oktobra letos. Prisostvovali so ji tudi zastopniki pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Primorje in Trst, več poslancev jugoslovanske narodne skupščine ter angleški In francoski konzul, zastopnik češkega konzula« ter drugi predstavniki ljudskih organizacij. Na zasedanju se je občutila prisotna miselnost naših ve likanov od Trubarja do Vodniku, Prešerna, Levstika in Can mu ja do Župančiča, ki so sanjali o neodvisnem slovenstvu, ki v;u je prinesla narodno oavobo-iilna borba.
Prva naša skupščina pripravlja ustroj in temelje svoje državnosti na podlagi demokratičnosti v okviru Zvezne ljudske republike Jugoslavije za dolgo vrsto let. Na drugi seji je skup ščina izvolila svoje predsedstvo in sprejela prvi zakon o preži diju ustavodajne skupščine. Za predaodnika je bil isvoljen minister prosvete dr. Perdo Kozak, za pod predsednika Doiinšok Tone in Krmelj Maks, za tajnike Mira Tomšičeva, Jurau Joše ter Ledi ne k Miloš.
V svojem načelnem govoru je podpredsednik Zvezne vlade Kardelj Edvard povdaril zlasti
sledeče naloge slovenskega par lament*. Naša ljudaka skupščina ne ame postati podobna par lamentom drugih, inozemakih dršav. Naša skupščina ne sme biti administrativna mašma za sprejemanje zakonov, ker bi tako ne mogla biti ljudska skup ščina. Ljudaki parlament mora biti zakonodajno in ustavodajno telo, ali tudi vzgojitelj naših ljudskih množic. Delovno ljud stvo mora dobiti iz svoje skup ščine ne samo utemeljitev naših zakonov, ampak mora tudi razumeti vse te zakone, da jih bo lahko tudi izvajalo s vso zavestjo, da bi tako lahko sodelovalo aktivno na vseh področjih naše državne in gospodarske Izgrad nje. V ljudskem parlamentu mora biti tribuna, kjer se bodo brezobzirno bičale vae napake in slabosti in razkrinkavala vsa kršna sovražna dejavnost v na šem državnem uparatu kakor tudi Izven njega. Naš parlament mora obenem postati tudi šolu za vzgojo naših novih aKtlvistov, ki bodo gradili našo domovino in čuvati moramo svetlo ime te skupščine ter nikoli pozubiti, da so ugasnila številna življenja naših najboljših ljudi zato, da je to skupščins mogla poststi stvar-nosi
O gospodarskih vprašanjih zlasti o induatrijalizaciji in elek trifikaciji državo je govoril pred s e d n i k gospodarskega sveta PLKJ »oris Kidrič, ki jo dejal, da smo otvorili potrebne mate rijalne in denarne rezerve za našo industrijslizseijo in elektrifikacijo. Morali pa bomo še
marsikaj prihraniti, da bomo lahko plncali začetne stroje, kijih nabavljamo v inozemstvu.' Ali ko bomo v prihodnjem letu začeli graditi,^bo gradila naša' država v korist naše domovine* in našega delovnega ljudstva.! Naši načrti imajo namen preob-; raalti našo domovino, ali ne pre-; obraziti samo v tem smislu, da> bodo stale električne centrale in, tovarne, kjer jih danes ni, da; bodo odprti rudniki, kjer Je danes zemeljsko bogaatvo neizkoriščeno, da bodo stekle želesni-; ce, kjer jih danes ni, da bomo utrli pot modernim tehničnim metodam v poljedelstvu, kjer se danes kmet trudi samo z žulja vo roko, s*n pa k predvsem tudi v tem smislu, da se bodo do kraja spremenili odnosi med ljudmi, da bo clelo postalo do kraja življenjsks radost, da naš Človek ne bo več Izkoriščan, da bo postal resničen gospodar svoje prlrode.
Predsednik slovensko vUde Miha Marinko pa je tolmsčil v svojem govuru odnos ljudske ro-publike Slovenije do Zvezne države Jugoslavije. Prav radi posebnosti in lege slovenskega o zemlja v PLRJ, na katerem smo še vedno izpostavljeni sovražnim vplivom in oavajalnini po. hlepom, smo se v dobrem letu prepričali, koliko več imamo jamstvu za zaščito naših narod« nih interesov, sko so določeno kompetence-^na primer skupno »b r a m b a, predata vi Janjo n*<\ aram Inozemstvu—prenešena no ikupno svežo vrhovno Jugoalo-vanako upravo, Uaodni potok Hivobodilne borbe zlaati po povojni skupni napori za našo go» •podarako obnovo nas prepričujejo Še boli o koristnosti tesno »vezanosti vseh jugoslovanskih wodov, brez katere bi bili Slovenci nacionalno ogroženi.
Ob prvem zasedanju slovenskega parlamenta je bila Ljubljana praznično razpoložena In več tisočglava množica Je od bli* zu spremljala to zgodovinsko ko-sedanje.

jjftwll
I'M A MANUFACTURE**
IN NORTHttN IUIM0IS
Ze 60 let naia druiha izdeluje komercijalne pekar* »ke m roje t> nevernem lllinoieu. Produkt, ki ga mi tukaj narejamo, je poznan in rabljen v vneh delih »veta, Jaz verujem, da je neverni /Kinota idealni prošlor »kuro za vee induetrije, Mi Imamo fino t rane-jHtrtaeijeko ugodnott, ki nam daje vhod do turovega materijala in uttoorja enottavno priliko do$ege na-rodno-Mroko In si'tfoimo-itroko trge « tiošimi izdelki. En važnih vzrokov je, da jaz ljubim trgovati v never-nem lllinvieu, ker mnogo ljudi tukaj lantuje zvuje dttmove. Nekateri naših delavcev mo t nami ie nad 40 let. Moja druiina irt jaz mislimo, da je eeverM lllinoiu velifatten kraj za iiveti in h vrtim prottor za trgovanje

rt
Ji
I a tovarnar Je tipičen mnogim trgovcem v Ckicagu in aevevnens lllineiau. Ne le de U kraj vsebuje dobre i rane porine priprave ki dokeo delavsko sgodevlne. UedJe tukaj ae progreelvnl In delovni.
Commonwealth Ediaon druška hnt njen inteeee (stake) v Ckkagu in aovernoin Illlnetsu. ter saupenje v njegove bndafraeal. Podlaga lega eglasa Je enaka onim eeeije naOtk eglaaov, de neredno široko pokaže, mo mnoge Induetrialne ugodnoatl. ki ae defee tukaj.
Ako vam )e snana katera koli trgovina, ki Išče nov proeier, proelmo, obveatite naa. da lak ko kooperiramo S drugimi agencijami aeinlerooiranimi v napredku ae esrnaga Ililaeiee. mi lahke podamo kompletna pojasnila tega kraja.
e
i	* Nem* »n rrquett
tra kot velik udarec
program« sa gradnjo
pomožno blagajno stanovanj.
V ne in Htafte
evetov
I u*
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
I TtaaiToaiAi imoamation dipastmiht
tet	ym> CUsp «, IMm—eUm ZAHUfk Ml
ca

'••••»O., "•f. aee
BUY	i
CHRISTMAS h SEALS .
OUT OF EVERY ^deaths
U. S. Army
TOREK, 17. DECEMBRA iqic
Razni mali ogU«; housekeeper
WOMAN TO DO GENERAL
housework
Own room - Stay 5558 Diversey Avenue Telephone AVENUE 6540
PROS VITA
Prvo šolsko leto je prešlo. Prebili smo ga dobro in polni optimizma gledamo v novo'. Uspehi so kljub vsem oviram in motnjam dobri, tako da se bo slovenska šola v bodočnosti prav dobro razvijala, posebno če ne bodo ovirali vpliva zdravih sil našega naroda na naše šolstvo. Vmešavanje ZVU v razvoj slovenskega šolstva, ki bi nasprotovalo temu načelu, bo naš narod ocenil kot sovražno dejanje nasproti interesom slovenske kulture.
Miniature Replica of X-Ray Unit
IVAN CANKAR mm......................
in ni odgovoril, slišal je kakor od daleč, tuje besede tujim ljudem. "Ne zmeni se!"
"Zakrknjen je, njegova kri je okužena!" "Bog nas varuj!" "Poškropimo ga!"
Vstali sta obedve in ga škropili z blagoslovljeno vodo, kakor da bi škropili na mrtvaški oder.	✓ .
"Sleci se, tam je tvoja postelja!" Jure se je slekel in je legel na plahto in se je zavil vanjo. Njegov angel pa je bil usmiljen, takoj mu je zatisnil oči in mu je dodelil spanje brez hudih sanj.
shopping days left
(Nadaljevanje)
"Mati, lačen sem!" Ni odprla oči, tudi ni zajokala. Takrat pa je spreletelo Jureta kakor spoznanje od onkraj sveta. Planil je, odprl je duri, kričal po veži, po stopnjicah; ne jok ni bil, ne beseda ni bila; kričal je in iskal, kam bi pobegnil, zakaj ugledal je smrt...
V molitvi, v pol span ju je bil vzkriknil, vzdra-mil se je od krika in groze.
"Kaj kričiš v molitvi, negodnik?"
"Greh se je oglasil v njem!"
Jure ni več zadremal; molil je češčenamari-jo, svojih besed pa ni slišal; ne s solzami ni jokaj, ne z ustnicami, telo pa se je stresalo od mraza; daleč so bile njegove misli, kakor v težkih in hudih sanjah.
Dolgo je romal, pa nikjer ni okusil veselega počitka; mnogo ljudi je videl, pa se nobeden obraz ni prijazno nagnil k njemu in nobeno oči ga niso smehljaje pozdravile, Zvečer je vprašal: kam zvečer? In od strahu ni več jokal in ne več prosil. Ugledal je človeka, pa je sklonil glavo in stisnil ustnice ter strmel z velikimi, prestrašenimi očmi: glej sovražnika! Hud in močan Je, ne reci besede, ne jokaj, ne gani se z roko, ne žali ga! Jure nikoli ni govoril in nikoli prosil, zato so bile njegove oči suhe, ko je trepetal.
Tako je romal: od ceste na cesto, iz hiše v hišo. Z voza na voz. Od tistega trenotka je romal, ko ga je prijela tuja žena za roko in je šla z nJim iz izbe, kjer je ležala njegova mati. Ne kam ni vedel in ne kod; brezkončno je bilo pie-sto, tuja lica, tuji kraji, visoke hiše. Kakor vrečo so ga nakladali in odkladali, rezali so mu kruh nejevoljno, kakor nadležnemu beraču, gledali so nanj, da je bral v njih očeh: "Poberi se, nadloga, ne prikaži se več!" In naposled so ga naložili na voz, med zaboje in vreče in so ga vozili po samotni cesti, kakor je še nikoli prej ni videl: na obeh straneh prostrana ravna, visoka trava, ki se je zibala in priklanjala v vetru, bele cerkve na holmih, ob cesti nizke, siromašne hiše z mahovitimi strehami. Gledal je in se je čudil in pri srcu mu je bilo tako samotno in hudo, kakor nikoli poprej. Dolgo ni jokal, od tiste ure, ko je kričal po stopnjicah; a pogledal je preko samotne ravni, na daljne holme s cerkvami, in nenadoma so bila mokra njegova lica ...
Njegovo srce Je zorelo v bridkosti tako hitro, kakor pod prevročim solncem; in je venelo v spoznanje. Gledal je in je mislil.
"Kam?"
Vsi ljudje so doma, tudi on je bil doma nekje. Pa so ga prijeli in so ga peljali vse križem; kam? Oče, pravijo drugi, in mati in brat in sestra! Kje njemu oče, brat, sestra? Tuji obrazi, neprijazni, tuje besede, hud pogled! Ne očeta ni med njimi, ne sestre ne brata ... Vsi so drugačni od njega, čisto sam je med njimi, še v obraz ni podoben nikomur . . .
Prestrašil se Je, zakaj nenadoma je bilo tiho v izbi, molitev je bila pri kraju.
"Kaj si zadremal?"
"Spal je; boji se molitve!"
Jure Je bil tako truden in tako žalosten, da Je naklonil glavo na sklenjene roke; rti se ozrl
Lamp Shade Makers
EXPERIENCED INSIDE OR HOME WORK
Garfield Lamp Shop
7926 S. Ashland
(G I Photo
This model Is a small-scale reproduction of a mobile X-ray unit o the type uaed by tuberculoala associations In mass case-finding programs These fully equipped units can be driven from place to place for apeed: chest X-rays of large groups of people. Christmas Seal funda auppor mass case-finding work of tuberculoala associations.
Prelepo jutro je bilo, iz rosne mesečine porojeno, od veselega solnca pozdravljeno.
Jure se je vzdramil tako nanagloma, da je vzkriknil od strahu. Zakaj ugledal je tik nad seboj siv, koščen obraz in trda roka ga je držala za ramo.
"Vstani!"
. Urno je vstal Jure in vse, kar je videl, se mu je zdelo čudno. Izba črna in mrka; še solnčna luč, ki je sijala skozi omreženo okno v širokem pramenu, je bledela ob zidu; in ženski, krivo-gledi, skopousti—vse kakor da je bil zašel človek med strahove.
"Kam zdaj?" je pomislil Jure.
Kos kruha mu je dala Meta, nato mu je dala s vitek in vrv.
"V gozd;" je rekla; in Jure je šel z njo.
Ko sta stopila na cesto, je rekla Meta:
"Naprej hodi, tri klafrte pred menoj, da mi ne boš delal sramote!"
In je šel pred njo, ona pa ga je ravnala s hudo besedo, kakor z vajeti in bičem.
Tako sta šla; ampak kakor tudi je hodil Jure tri klafrte naprej fn kakor tudi sta hodila po bližnjicah in kolovozih: prišel jima je nasproti kmet, prišla je kmetica, prišli so razposajeni paglavci.
"A, to je tisti!. Lepa procesija!"
In kmet'je pljunil predse in je šel po svoji poti.
Ko je to videla Meta ter slišala take besede, je stopila k Juretu in ga stresla za uho.
"Lepo sramoto mi delaš, negodnik, kdo te je klical sem?"
Jure ni rekel nič, tudi zajokal ni in je šel tri klafrte pred njo, kakor je ukazala in ravnala.
Prišla je kmetica mimo, pa je.pogledala po strani.
"Pravična družba—greh in malha!"
Meta pa je stopila k Juretu in ga je prijela za lase, da ga je zabolelo.
"Tebi očitanje, meni sramoto; greh gosposki!"
Jure je molčal, ničesar ni razumel, pa se nič ni čudil. Zakaj doma ni imel ne brata, ne sestre; drugi pa so imeli vsega zadosti in^zato je bila njih pravica, da so uhali in lasali. Tako je premislil in ni jokal.
Prišli so paglavci, opazili so nenadoma greh in malho na stranskih potih, na bližnjici in kolovozu, pa so vzkliknili in zmerom več jih je bilo. In najprvo, kar so opazili, so bile Juretove hlače, ki so segale samo do kolen.
"Petelin! Petelin! Petelin!"
«Dalj« prihodnjič.)
Njegova udobna Ifl^UU gorkota odpomore trpljenju
For Cabinet Division
pouk izmenično, to se pravi, da se v enem prostoru razredi vrstijo. Da pa kljub temu pouk
ne bi trpel, je naše u&teljstVo skozi celo lansko leto imelo dodatni pouk, to še pTavi, da so učik v izven šolskem Času. Utrjevali 60 predelano učfto snov, in učence, katerim je bil poseb no slovenski prayopis težek, Še posebej učili. Ta dodatni pouk pa se je vršil tudi na šolali, kjer je bil šolski čas popoln, da so tako pomagali otrokom preko začetnih ovir.
Da je naše učiteljstvo resno delalo, je priznal tudi višji zavezniški častnik za šolstvo v Italiji polk. Washburn. Obiskal je naše šole in izjavil, da je ugotovil, da slovensko učiteljstvo resno dela.
Na slovenskih šolah v Trstu je z uspehom dovršilo razred 87% otrok, ponavlja razrede pa 13% otrok. Najboljši uspeh zaznamujejo sledeče šole: Barkovlje in Skedenj, kjer je izdelalo razrede 96% vpisanih otrok. Na drugem mestu je Rojan s 93%, na tretjem mestu Prosek z 91% in Sv. Jakob z 90%.
Letos se je iz osnovnih šol prijavilo mnogo otrok na gimnazijo, kier so morali napraviti sprejemni izpit. Od vseh prijavljenih otrok jih samo 5% ni napravilo sprejemnega izpita.
trapi m s samomorom! Kako div-no je vendar življenje! Marja, skoči doli, golobičica, prinesi mi ocetno kislino! Prinesi mi pa tudi klobasico! Ne vem, kaj me tako ulačnilo" . . .
"No, prav' In po tem prigrizku hočeip zadevo še enkrat pre-udariti!" A mu ni več uspelo. Nenadoma je zastokal: "Kaj neki mi kruli po trebuhu? In kaj se mi temni pred očmi? Oh, klo-basica, ta klobasica! Premagan sem bil v boju s kakovostjo, tovariši! In življenje je postajalo tako lepo!"	•
Po teh besedah se je zgrudil mrtev na tla.
In to se je ujemalo z njegovo prvotno namero.
EXCELLENT PAY
O Pridružite se milijonom, ki prisegajo na Johnson's BACK PLASTER— da odpomore hitro hrbtnim bolečinam. Pnpkuften po zdravnikih • stotinami hudi. da defcje! ™ O Uporabljati ta plaster, ie kot bi Jemali ftorkotnl "pad" qa delo s seboj. To milo zdravljenje premeta It roženi«, GREJE val hrbet, olajta bolečine ln okorelosti. Je čisto. NJč*a moč 0*ta-ne za več dnL« , < • O Johnson's BACK PLASTER varuje proti hladu, zveie mlAce. da pomoč ravno na boleč prostor. Narejen pri Johnson St Johnson—ime, ki pomeni kakovost te petdeset l«t. V vseh lekarnah.
(Plenty of over-time)
Good Working Conditions
MOTOROLA
GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd.
"PROLETAREC"
—Socialisiično-dalavskl Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane S3 aa celo, $1.75 aa pol. SI aa četrt lota. NAROČITE SI GA! Naslov:
PROLETAREC
CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lawndalo Avenue.
ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST?
Telefon kompanija ima nekaj takih prilik
(JAMXTRESSES)
Takoj od aačetka plača ttttc aa uro. po treh mesecih 77Vic aa uro in po šestih mesecih po tttt aa
ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE 1
se vri društveni tajniki la tajnico 1» člani, ki Jih društva iavolijo v fc svrho. i
Naši nastavljeni lokalni In poto valnl sastopnUd aa določeno okraj« sot
Louis BarborleH. sa Milwaukee Wis. In okolioo.
Anten Jankovteh. n Cleveland Ohio In okolioo.
Prank Khin Is Chlaholnu. Mian, sa Chlahohn In okolioo.
PZank Cveten la Tiro Mil. K m vso srednje-vmhodao Penno.
Anten Zomlk la Hormlnio. Pau, ss vso sapodno Pennsylvania
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponočL
Oglasite se pri
v upoalovalnem uradu sa ieoske ▼ pritličju
309 W. WASHINGTON ST.
V Proevetl so dnevno svatov-ne In delavske vestL Ali Itk čltato vsak da nT
vsem
PROSVETA
2«ST So. Lawndalo Avo-T Chicago. HI
Po sklopu 12. rodna konvencijo aa lahko naroči na llat Prosvelo la p™J**d«< dva. tri. štiri ali pa| iUnov la ono dsuiine k eni »aro* "teL Llat Proavote steno m vso enako, aa člane ali nečlana M.00 sa MjaMno naročnino. Nor p« iUnl še plačajo pri aaoamontu $1 JO ta toSWk. so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka. reči, da Jo llat predrag aa člane SNPJ. Llat Proavote Jo vaša lastnina la gotovo Jo v vsaki drušini nekdo. Id bi rad čitel llat vsak dan. eJ£i**allo,~VB€lel kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če ae preseli pipč od družine in bo zahteval sam svoj liit tednik, bode moral tis* Član la dotične družine, ki Je tako tkupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem.doplačati dotično'vsoto listu Prosveta. Ako teft ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vaoto naročniku.
Cone liatu Proavote Jot
Za Zdrui. drla ve In Kanado St.00 Za Chicago in okolico Je.......r.W
1	tednik In ___ 4J0 1 tednik in______I*
2	tednika In -3 SO 2 tednika in----*
3	tednika In...........tAO 3 tednike In ______3.W
4	tednike In---4_ 1.20 4 tednika te-----2.JI
» tednikov In___nič S tednikov in____l-*4
Za Evropo fs_______________SM9
Iapolnlta spodnji kupon, priloiite potrebno vaoto denar)« aH Money Order v plamu In d naročite Proavote, llat, ki Jo vaša lastnina-
prekomorsko predeue
izrecno Japonska in Korea
Vi se vedno lahko izpolnite te listke v Redni Armadi
PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndalo Ave. Chicago 22. 111.
Prilašano pošiljam naročnino aa llat Proavote vsote I
L Imo----------- ,,,	, fti društva ŠL~.
Meslev-----------
Ustavit« tednik In ga pripišite k moji naročnini od članov mojo dmiiao.
Ako aa vpiteto v rodno armado aa tri lota, imate te vodno dve vedno prednootit
Izberete si Uhko katero koli vrsto službovanja, katero aluftbo.
iS^S ,udl M*** " »luibovanj. v gotovih predelih preko morja, ki Imaio ie odprta zadevo, kvoto.
Nov. vtšla plača, isobrazba. veibanja. Ukuinje. ^oru vaa to Jo dol modernega vojoftke-	1 potov««)..
»o iivlj.nja. OakrbUo al pode tke ^■■■■■■■■■M pri votem U S. Army Recruiting ■HAjUi^pKQjjjQH
VAŠA REDNA ARMADA	BMuSSSODHfl
ti ljudstvu in človeštvu ee^^tfftoffwb v vojni m v miru	^^^m^mmmmm
1SS W. Van Buren St. 2001 Irving Park Blvd. SS00 So. Racine Ave.