Poštnina plačana m gotovini. izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Cena posamezni številki Din. —-50. LETO V. L.UJBMANA, dne 25. marca 1922. ŠTEV. 36. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO iN OBRT. Drvdnlltvo In upravnlStvo Je v Ljubljani, GradiSte štev. 17/1, — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Štev. telefona 552. ttarotnlna za ozemlje SHS: letno D 60-—, za pol leta D 30za Četrt leta D 15*—, mesečno D J--, za inozemstvo D 90*—. — Plača In toil se v Ljubljani List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Anketa za pravilnik k zakonu o pobijanju draginje. Novi protidraginjski zakon je bil objavljen v »Službenih Novinah« št. 5, izdanih dne 6. januarja 1922, toda pravilnika za izvrševanje tega zakona, do danes še nimamo. Glasom 51. 22. zakona, se pooblašča minister za so-cijalno politiko, da predpiše predmetni pravilnik, a žal se tega do danes ni še storilo. To je bil vzrok, da se je zakon sam, ki ima dokaj nejasnih in netočnih določil napačno tolmačil, da se ga je zlorabilo za šiknne proti trgovcem, proti kojim se je začela sistematična nečista gonja. Zahtevalo se je od trgovca, nemogočb stvari, vdrlo se je v trgovinske lokale, ne da bi bili podani utemeljeni povodi za tako postopanje, izpostavilo trgovca poniževanjem pred uslužbenci, ter ga diskreditiralo pred javnostjo, sploh se je osobito zadnje dni počelo ravnati napram trgovcu tako kakor da bi bil brezpraven, kakor da ne bi Jmel pravice do najprimitiv-uejše zaščite, ki mu je zasigurana temeljem ustavnih zakonov. — Na poziv ministrstva za socijalno politiko, da se predloži načrt pravilnika za izvrševanje protidraginjske-ga zakona, je povabila deželna vlada zastopnike interesiranih korporacij k anketi, koja se je vršila dne 23. t. m. pri oddelku za socijalno skrbstvo. Anketo je vodil načelnik oddelka g. A. Ribnikar sam. G. načelnik je po kratkem pozdravu navzočih, povedal kakšen namen ima anketa, ter objasnil mnenje vlade, glede »siromašnega fonda , ter glede ustanovitve posebne komisije, ki naj bi se, na vsakokratna konkretna vprašanja s strani sodnije izjavila o dopustnem in običajnem trgovskem čistem dobičku, ki ga predvideva čl. 8. zakona. Nato je g. načelnik otvoril o predmetu debato, ki je bila zelo živahna, in v katero so posegli skoro vsi zastopniki navzočih korporacij. trgovske in obrtniške zbor- i7Čmnom orm ie v stvarnem in izčrpnem govoru načrtal v glavnem “m®.1?’ *T.katenh ««1 bi se gibal pravilnik. Njegovo mnenje glede sestave pravilnika, ki je bilo v splošnem odobreno, bi bilo v splošnem sledeče: — Izda naj se za celo državo enoten pravilnik. V pravilniku se mora natančno pojasniti nekatera mesta zakona, ki niso dovolj jasna ali točna. To se tiče v prvi vrsti člena 1.. kjer so našteti predmeti življenskih potrebščin. Te predmete navaja zakon 3od kolektivnimi imeni, ki dopušča-o najširšo interpretacijo, ki vsebuje-o tudi takozvane luksusne predmete, gojeni, obleka ali obutev, je presplo-sen. Ravno tako dopušča stavek in drugi predmeti nujne potrebe« najširšo interpretacijo. Predmeti, ki so nujne potrebe na enem mestu, bi bili mogoče na drugem mestu že luksus-n'1 predmeti itd. Socijalne, kulturne m lokalne razmere igrajo tukaj tak- šno vlogo, da je treba jasnejših določil za pravilno uporabo tega člena. Zakon zaprečuje nakopičevanje potrebščin, toda nikjer ni povedano, kaj smatra zakon za nakopičevanje. Treba je absolutne jasnosti, da se ne bi tudi v bodočem ponovili slučaji, da se pod to pretvezo zaplenijo zaloge, ki nimajo niti sence tega, kar je hotel označiti zakonodajalec z izrazom nakopičevanja. Potrebno je, da se pojem nakopičevanja jasno določi, da se sodniku, ki bo presojal posamezne slučaje in ki nima potrebne prakse in zadostnega vpogleda v tehniko modeme veletrgovine, — dajo točne direktive, na koje bo zamogel opirati svojo sodbo. Sled življenskimi produkti nahajamo dokaj predmetov, ki imajo svoje mestne sezone in te predmete je mogoče dobaviti le v gotovih periodah. Naj bi tedaj bila ona sinotrena, ekonomsko tako važna naloga, katero izvršuje trgovec s tem, da začasno nabira blago za to, da bo mogel ob mrtvi sezoni zalagati in za-dovol-iri fcousuirienfe - prepovedano, kaznjivo nakopičevanje? Tz tega je razvidno, da se mora v pravilniku pojm nakopičevanja točno opredeliti. — Največjo pažnjo pri sestavi pravilnika je pa treba brezdvomno posvetiti členu 8, ki predvideva za prodajalce običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri pa nikoli ne sme hiti večji od 25 %. To določilo, ki je vzbudilo mogoče največ slabe krvi med konsumenti, prizadene občutno tudi trgovce. Pri sedanjih valutarnih razmerah je absolutno nedopustno, da se veže trgovca na taka določila. Trgovec je večkrat primoran, da vsled konkurence ali drugih okoliščin oddaja blago pod nabavno ceno, v lastno škodo in zato je naravno, da bo gledal, da poravna pretrpelo izgubo pri prodaji drugega predmeta, za katerega je konjunktura ugodnejša. Zahteva, da si sme trgovec vračunati pri vseh predmetih le gotov vnaprej določen maksimalen dobiček, bi danes, pri konstantnem variranju tečaja valut, spravila trgovca kmalu do gotovega konkurza. Nadalje je poudarjal g. Mohorič, da tvorijo tudi v tem zakonu kmeti izjemo, čeravno bi se moralo uporabiti proti njim iste mere kakor proti trgovcem. Glede postopanja vsebuje zakon zelo pomanjkljiva določila in potrebno bo, da se ga tudi v tem oziru temeljito izpopolni potom pravilnika. Po izvajanjih g. Mohoriča se je oglasil g. Ivan Jelačin ml., ki je v markantnih črtah orisal gonjo, ki se je zadnje čase začela napram trgovcem. Omenil je, kako se že izza prevrata sklicujejo ankete, posvetovanja, s kojimi se pa ni doseglo nobenih pozitivnih predlogov. Vlada izdaja naredbe, uredbe, zakone, toda najbrže si že pri njih izdaji sama ne obeta nobenih pozitivnih rezultatov, ker zakoni sami kažejo, da ni vlada pri njih kompilaciji žrtvovala mnogo truda. Vse, kar se dela v tem pogledu, je samo pesek v oči in princip, na katerem bazirajo te naredbe, sloni na znanem motu »drži lopova«. Govoreč o zakonu in pravilniku samem, je g. Jelačin poudarjal, da trgovstvo v principu odklanja potrebo zakona o pobijanje draginje, in da je potemtakem tudi vsaka debata o pravilniku brezpredmetna. Trgovstvo stoji na principu proste trgovine. Treba je, da se popravi v prvi vrsti promet' da se uvede zdrava valutna politika, in cene bodo same padle. Postopanje, ki se je začelo napram trgovcem, posebno v zadnjem času, se nikakor ne da kvalificirati. Govornik omenja, kako so oboroženi policijski organi hodili po trgovinah, ne da bi bili za to upravičeni. Komisije so prihajale v trgovine, natanko vpogledale v ves obrat, ter z zahtevo glede označenja cen na predmetih, izpostavljale trgovce neprestanim šikanam! Država nalaga trgovcu največja davčna bremena, zahteva od njega največje žrtve, s svoje strani pa mu ne prizna niti onih pravic, koje so mu garantirane potom zakonov. Kar se tiče komisije za določevanje dovoljenega dobička, o kateri je v začetku omenil g. načelnik, poudarja govornik, da bi bile lake komisije brezpredmetne. Trgovska in obrtniška zbornica je podajala do sedaj na posamezna konkretna vprašanja sodišč točne, strokovno utemeljene odgovore, in ni nobenega povoda dvomiti o tem, da bo znala zbornica tudi v bodočem varovati strogo objektivnost v vsakem oziru. Slednjič je g. Jelačin grajal razliko, kojo dela vedno naša zakonodaja med trgovcem in agrarcem, ki uživa pri nas posebno izjemno stališče. Vsled večine, katero imajo pri nas agrarci, so njih interesi nedotakljivi, in ni ga človeka, ki bi se upal izdati naredbo, ki bi, četudi samo mimogrede, neprijetno tangirala interese kmetov! Na izvajanja g. Jelačina, je vladni svetnik g. dr. Steska poudarjal, da je bilo postopanje varnostnih organov, ako oni sami vršili predhodno preiskovanje, — protizakonito, kajti predhodna preiskovanja sme tudi tukaj voditi samo sodnija. To je tudi mnenje, ki ga zastopa v tem oziru ministrstvo pravde! — Da bo vlada v stanu, se na s strani zastopnikov stavljene predloge čim bolj ozirati, odnosno, da se da zastopnikom čas, da konkretizirajo svoje predloge, je načelnik oddelka g. Ribnikar zaprosil navzoče, naj bi do prihodnjega pondeljka vposlali oddelku pismene predloge. Nato se je g. načelnik zahvalil navzočim za odziv ter zaključil anketo. V nedeljo, dne 26. t. m. oh 11. uri dopoldne se vrši v mestni sejni dvorani na magistratu važno preposve-rnni na magistratu važno predposve-ghoda v zadevi prometnega davka, davka na vojne dobičke za 1. 1920, deviznih naredb in zakona o pobijanju draginje. K temu predposvetovanju se vabijo vsi ljubljanski trgovci obrtniki in industrijci, ter delegati trgovskih gremijev iz cele Slovenije. Udeležba je moralna dožnost vsacega. SKLICATELj. Nekaj zgodovine o draginjskihnaredbah. (Konec.) V Franciji je imela monarhistična vlada pred revolucijo, reguliranje cen popolnoma v svoji moči. Po tedanjem naziranju se je smatralo, da je dolžnost viade kontrolirati cene vseh onih produktov, ki tangi-rajo interese splošnosti, in da mora legislativna in eksekutivna vlast držati pod najstfožjo desciplino pro- dukcijo, kakor tudi prodajo. Niti konsumenti niti producenti se niso seveda vedno strinjali s tem nazira-njem tedanjih vlad, ki so počasi razširjale svojo ingerenco čez celo gospodarsko življenje. Vlada se je končno vmešavala v stvari, kjer je bila njena intervencija popolnoma nepotrebna in odveč. Tako nahajamo iz vsega časa vladne naredbe, ki so določile način, kako se naj obdelujejo vinogradi, kedaj se sme prodajati perutnino, kako je peči kruh; tudi je vlada sama določila kedaj je dovoljeno trgati in prodajati grozdje, kedaj se sme prodajati slane ribe itd. Že tedaj je določila vlada tudi koliko dobička v odstotkih si smejo zaračunati prodajalci na drobno, določala je cene za vse življenske produkte, sploh se je vse, kar je imelo le kaj važnosti za dobrobit splošnosti, reguliralo potom podrobnih določil, koja so se večkrat menjala, ter povzročala brezmejno tržarenje. Ne-glede na velik aparat izvrševalnih organov, se je izvršitev takih naredb vendar zelo zavlačevala. Velike tež-koče je povzročilo fiksiranje cen. V Strasburgu se je do izbruha revolucije neprestano kregalo radi tarife cen za pivo, ker se nikakor ni mogel doseči sporazum med pivovarnarji in upravo glede kvantuma tekočine, ki se da doseči iz verče slada. Filip III. Španski je dne 19. septembra 1601 sankcijoniral postavo, glasom katere se je ustanovil poseben kolegij »tasadores«, čegar naloga je bila, da dolača vsakoletne dopustne iznose za najemnine. Posebno kar se tiče prodaje žita, ni bila ta že izza srednjega veka do najnovejših časov sploh nikdar svobodna, ampak se je gibala v ozkih, s strani vlade strikno določenih mejah. Vlade, kakor tudi mestne uprave so regulirale promet s žitom po principih, da se zagotovi ljudstvu zadostna kvantiteta dobrih in cenili življenskih potrebščin. Da bi se to doseglo, se je uravnalo odnošaje med prodajalci in kupovalci na tržišču potom strogih predpisov. Tu se je uvedla kontrola, ki se je razširjala na vsako posameznost prometa. Poznejše že dobro razvite teritori-jalne države so prevzele sistem drzne policije srednjega veka, ter ga še razširile. Poleg tržne policije, ki je določevala cene in kontrolirala produkcijo in konsum vobče, so se de-kretirale tudi izvozne prepovedi, ali druge izvozne omejitve, osobito izvozne carine za žito, ki so se upo-trebljale pri prometu med posameznimi provincijami, a pozneje tudi pri prometu provinc ali celih držav > inozemstvom. Mnogo naredb glede določanja cen imamo izza časa Friderika Velikega. Da bi zamogel zabraniti večje oscilacije cen, je ustanovil žitna skladišča. V žitna skladišča se je spravljalo žito kupljeno ob dobri žetvi in se je tako z nakupom zabra-nilo padanje cen. nasprotno se je ob slabi žetvi izdajalo žito iz teh skladišč, ter tako uplivalo, da niso cene preveč narasle. Poleg državnih skladišč so obstojala tudi zasebna skladišča in vlade so z naredbami nalagale producentom, da ima vsak na razpolago reserve žita. Taka skladišča so imeli v Rusiji še do zadnjega časa. — Francoski konvent je izdal leta 1793 zakona, ki je prisilil vse trgovce z žitom, kakor tudi poljedelce, da napovejo količine žita, kojega imajo še po shrambah in da ga prodajo po določeni ceni. Poleg tega so se tedaj posluževali tudi izvoznih prepovedi, ter izvoznih carin. Postopno se je pa prišlo tudi do drugih modernejših predsodkov za pobijanje draginje. Koncem osemnajstega veka nahajamo že zakone, glasom katerih se je izvrševanje luksuznih obrtov ukinilo, tako se je ukinilo obrti, ki so predelavah žito kot surovino, žganjekuho, pivovarenje, fabrikacijo pudre itd. Mestni magistrat tržaški je 1.1811 izdal tarifo cen za jestvine, ter določil kazni za one, ki se ne bi tega držali. Tarifo, ki je zelo obširna in ki ima cene za skoro vse potrebščine, je sestavil mestni »intendant« Ar-nault. V drugi polovici osemnajstega stoletja se je vedno bolj intenzivno razvilo naziranje, da je najsposobnejše sredstvo za pobijanje draginje — svobodna trgovina. V 19. stoletju je to naziranje z ozirom na tedanji ogromni razvoj trgovine in prometa splošno prodrla. Ko je pa okoli šestdesetega leta produkcija prekmorskega žita narasla, da je deželam zapadne Evrope pretila nevarna konkurenca, so streinile države, z izjemo Anglije, ki ni hotela žrtvovati interese industrije, interesom agrarcev, za tem, da se vzdržijo čim višje žitne cene. Nemčija je n. pr. leta 1879 oživela že odpravljeno carino za žito, moko in živino. Na sličen način so postopale tudi druge države. Po predlogu, kojega je stavil v nemškem državnem zboru Kanitz, bi se imel vršiti ves promet z žitom in moko izključno pod posredstvom države. Predlog določa natančen način, kako naj se normirajo cene, kako naj se podrobno izvršujejo transakcije itd. Kakor je postopala Nemčija, tako so postopale tudi druge države, kakor tudi posamezne mestn. občine. Med drugimi je n. pr. tržaški magistrat še prva leta tega stoletja imenoval posebno komisijo, ki naj bi vsak mesec določila »uradno ceno« kruha. 0 naredbah za pobijanje draginje ki so izšle med vojno, bilo bi odveč pisati, ker so te vsem dobro znane, kakor nam bode ostala še dolgo v spominu institucija naših občinskih središč za pobijanje draginje in nova naredba, ki ji je sledila. Gospodarski pregled čehoslov. republike. (Poročilo trg. agencije SHS. v Pragi.) Trgovina. Organizacija češkoslovaške trgovine in industrije spada v delokrog ministrstva trgovine čehoslovaške republike. Ker Čehoslovaška več izvaža ne go uvaža, je ustanovljen pri ministrstvu trgovine oddelek za inozemsko trgovino, ki se bo pozneje preustrojil v posebno ministrstvo. Ministrstvo trgovine rešuje vsa industrijska vprašanja, pripravlja zakonike načrte za industrijo in trgovino, sklepa trgovinsko in ekonomske pogodbe z inozemstvom, ter določa direktive za zakonodajno carinsko in trgovinko politiko; rešuje vprašanje o trgovskih zbornicah, o družbah in zvezah, koje so predmet trgovinskega prava, o plovitbi, tujskem prometu in kopališčih. Patentni oddelek spada v delokrog ministrstva trgovine in ravno tako: gospodarski parlament ali sosvet za gospodarska vprašanja; čeho-slovaški svet za obrt in carinski če-hoslovaški svet, obstoječi iz zastopnikov interesiranih krogov. Vprašanja trgovinske politike se rešujejo samo potem, ko se je zaslišala politično-tr-govinska komisija, kojo sestavljajo trgovinske in industrijske zbornice. Čehoslovaška republika ima svoje zastopnike v tujih državah (konzulate in poslanstva). Poleg tega bodo pozneje imenovani tudi častni konzuli, koje se izbere iz inozemcev, ki poznajo dobro trgovinsko situacijo okraja, kjer se nahajajo. Da se zago- tovi tržišče, predvideno je, da se u-stanovijo tovarniška skladišča na Balkanu in eventuelno tudi v Rusiji. Že sedaj se organizirajo vsakoletno dve razstavi vzorcev; prva razstava se je otvorila jeseni 1920 leta, imela je nepričakovano dober uspeh. Udeležba čehoslovaške industrije na inozemskih sejmih (Lyon, Leipzig, Trst itd.) je vedno večja. Glavna naloga in največja želja čehoslovaške vlade sta: da se izvaža čehoslovaške proizvode na svetovno tržišče pod lastno znamko, ker se je prej prodajalo te proizvode pod nemško in avstrijsko etiketo. Da se informira inozemstvo, ter, da se podpira izvozno trgovino, se je osnoval v Pragi odsek za zunanjo trgovino (Urad pro zahranični obchod, Praha III. Wolkensteinpalais) a poleg tega daje potrebna pojasnila tudi centralna zveza čehoslovaških industrijcev (Ustržedni svaz češkoslovaških pru-myšlnika). Tudi dajejo eksportni oddelki trgovskih zbornic vse potrebne informacije o izvozu. Promet. Glasom mirovnih dogovorov je zagotovljen čehoslovaški republiki svoboden izhod po Labi proti severu, a po Donavi na jug in vstok. Tudi služi proga Trst—-Dunaj—Zagreb— Trst prav dobro češkoslovaški trgovini. Celokupno železniško omrežje znaša 13.362 km, od tega eksploatira 11.572 km država, a 1.790 km privatne družbe. Električnih železnic je skupno za 470 km. Države in privatne železnice so v letu 1919 prevozile vkupno 135,357.000 oseb in 36,420.300 ton blaga. Vodne poti bodo postale velike važnosti. Glavna vodna pot Čehoslovaške je Laba z glavnim pristaniščem Usti nad Labem. Južno mejo tvori Donava od Bratislave do Ostri-gona. Republika se trudi, da te poti čim več izkoristi, ter gradi večno floto. Svoboda Donave ji je zagotovljena do Črnega morja, kar je zelo, zelo važno za bodočo trgovino z Balkanom in južno Rusijo. Vltava in dolnja Laba služita za prenos lesa s splavi v notranjosti države. Češka ima najbolj razvito mrežo suhozemskih poti, ki znašajo vkupno 32.543 km (53 km na 100 km2), Moravska ima 13.600 km (61 km na 100 kvadratnih kilometrov), Šlezija 4.100 km (84 km na 100 km2), a Slovaška ima relativno manj. Poleg tega je uvedla uprava pošt avtomobilni promet za prevoz pošte in potnikov. Promet z zrakoplovi se je začel organizirati. Personal poštne administracije znaša 45.000 oseb; a število poštnih uradov 5.000. Dolžina brzojavnih linij (po štatistiki iz 1. 1919) znaša 15.898 km; dolžina telefonskih linij pa 77.154 km. Javnih telefonskih govorilnic je na Češkem 1.500 a telefonskih naročnikov 60.000. Za lokalni promet služi mreža 12.451 km, dolgost žice znaša 140.449 km. Linija za interurbani promet znaša 6.109 km in ima 32.432 km žice. XXI. redni občni zbor Sl. trg. društva Merkur v Ljubljani. (Konec) Tretja največja napaka pri nas je, da se ne reši uradniško vprašanje tako kot bi bilo treba. Uradnik živi danes v takih prilikah, da mu splo11 ni mogoče živeti. Kreirali so se novi uradi. Štedenja se ni poznalo in uradniška mesta so se oddajala kar vprek. Ni se vprašalo ali obstoja potreba ali ne. Ustanavljali so se novi uradi z velikansko mašinerijo a malim uspehom, tako daleč je prišlo, da izkazuje državni proračun 41% skupnih izdatkov za uradništvo. Vprašajmo se kam to dovede. Na mestih, kjer je zadostovalo 100 uslužbencev, ki so z lahkoto vršili svojo nalogo, jih je danes več sto. Govorilo se je mnogo o čiščenju in reducivanju javnih nastavljencev, a storilo se ni do danes še ničesar. Mesto da bi državna uprava z energično roko pričela čistiti, ter na ta način dala gospo- darskim silam na razpolago moči, ki jih ima odveč, se državna uprava ne zgane. Če bi se to delo izvršilo, bi se bilo dosedaj mnogo prihranilo in iz teh prihrankov bi se lahko plače izdatno zvišale ostalemu državnemu osobju, ki bi ostalo v državni službi. Tako se pa vleče zavoženi voz naprej, in ni je železne pesti, ki bi napravila red. Nihče nima pred očmi, da je dobro državno uradništvo hrbtenica države in če uradništvo odpove, je država v nevarnosti. Hrbtenico države ste že nalomili in pazite da jo popolnoma ne zlomite. V državno službo je stopilo po prevratu mnogo idealnih in resnih mladeničev, ki so posvečali vse svoje sile v prid državi. Državna uprava pa za te svoje najzvestejše državljane ni storila ničesar, ter njih delo z isto mero ocenjevala kakor delo gotovih protekci-jonistov, ki so zelo slabo delali ali pa sploh nič. Posledica temu je bila, da je mnogo najbolje kvalificiranih moči zapustilo že državno službo ter si iskalo kruha pri privatnih podjetjih. Če gre to samo en čas naprej, bo izginil iz državne službe zadnji uradnik, ki ima smisel za delo in državo. Predno zaključujem svoje usodne besede in preidem v podrobno poročilo o delovanju odbora našega društva v preteklem letu, ne smem prezreti dejstva, da so se merod. faktorji, ki so gledali toliko časa naše gospodarsko propadanje, zbudili ob 12. uri iz spanja ter izdali, oziroma ponovili stare naredbe, ki naj rešijo našo valuto. Izdana je naredba, ki otežkočuje špekulacijo z valutami, dalje naredba, ki prepoveduje uvoz luksuznega blaga. Tudi je izdana stroga naredba, katere namen je, da dobi tujo valuto samo uvozničar, ki blago, katerega uvoz je dovoljen, v resnici uvozi. Te naredbe imajo gotovo dober namen. Vprašanje pa je, ako bo imel g. finančni minister energijo, da bodo te naredbe ostale toliko časa v veljavi, da dobimo v našem gospodarstvu trdno podlago in dobe vsi naši državljani tako zaupanje v našo valuto, da bi z razveljavljenjem teh odredb naše gospodarstvo ne trpelo. Te naredbe so ukorne, za izvrševanje teh naredb pa primanjkuje rutiniranega uradništva. Vsled tega trpi sedaj naše gospodarsko delo silno. Treba bo iia vsak način te naredbe revidirati, ne da bi pri tem zgubile naredbe svoj dober smoter. Posebno hitro bo treba revidirati naredbo glede nabave valut za uvoz blaga; skrbeti za to, da bo aparat hitro funkcijoniral. Ta naredba je posebno stroga in otežko-čuje normalno trgovsko poslovanje. Treba jo bo omiliti a že sedaj gledati na to, da se vse vloge isti dan in če treba tudi brzojavno rešujejo. Najboljšo kopijo v reševanju valute imamo pri Čehih. Če si vzamemo za vzgled češko gospodarsko upravo, se bodo v gospodarstvu naše države, ki ima po mnenju svetovnih strokovnjakov lepo bodočnost, pokazal v kratkem napredek, ki si ga danes še ne moremo predstavljati. Na času je, da se naše gospodarsko življenje konsolidira, dalje da se pokličejo v življenje gospodarske korporacije, ki naj pomagajo ustvariti našemu gospodarskemu razmahu trdno podlago. Če to storimo in če bi sklepe teh korporacij državni zbor uvaževal, zasijala bo naši državi lepa bodočnost. Takrat bo oživela v vsakem posamezniku tudi prava ljubezen do države. Postali bomo v vsakem pogledu tako močni, da nas bodo druge države morale uvaževati in respektirati. Še ena stvar, ki jo je treba pri nas čim prej urediti, to je odprava dvojne valute. Naši gospodarski krogi morajo skrbeti, da postane v državi ena valuta, kar bo gotovo v korist vsem državljanom. Glede naše gospodarske politike naj navajam še nekaj. Vse naše sosedne države gledajo, da u-važajo k nam za drag denar kolikor mogoče gotovih fabrikatov, med tem ko nam na drugi strani mečejo polena pod noge kjer le morejo. Mnogo se uvaža k nam še tujih fabrikatov, ki se jih pri nas izdeluje ceneje in v boljši kakovosti kot v inozemstvu. Stare zveze gotovih tvrdk z inozem stvoin pa še vzdržujejo vse eno, ker nam manjka gospodarsko pojmovanje in obstaja v gotovih krogih neutemeljeno nezaupanje v domačo produkcijo. Ko bo narod tako prepojen s čutom, da vsak posameznik koristi domovini s tem, da kupuje v prvi vrsti domače izdelke, bo to mnogo koristilo našemu državnemu gospodarstvu. Za vzgled naj nam bodo Madžari, ki so svojo industrijo pred vojno samo na ta način povzdignili, da so pričeli veliko gonjo proti vsemu, kar je bilo tujega. Voditelji naroda so nosili najpriprostejšo obleko, tako imenovano rašovno toliko časa, dokler ni bila domača industrija na površju. Posledica temu je bila, da se je pod režimom ministra Košuta ustanovilo na Madžarskem v desetih letih nad 700 velikih tovarn na Ogrskem, in Ogrska je postala popolnoma neodvisna od Avstrije. Ogrska je-zadnje desetletje pred vojno napredovala, Avstrija pa od leta do leta nazadovala in je bil njen gospodarski propad, tudi če bi ne bilo vojne, neizogiben. Še nekaj je, cesar ne smem prezreti. Naš sosed Italijan je pri izbiri novih virov dohodkov brezobziren. Poleg drugega je vpeljal velike ko-leke za fakture, ki jih imenuje Bollo fattura in tassa di lusso. Če je ta naš veliki prijatelj vpeljal koleke, ki znašajo 2 pro mile od fakturne vrednosti za fakture, ki se izstav ijo za lastne državljane, nas nič ne briga. — Ker je imel naš piijatelj drznost, zahtevati od trgovcev, da morajo te koleke plačati tudi za vnanjo trgovino, je že od sile in naravnost nesramno. Pri nas se ni našel do danes človek, ki bi na merodajnem mestu proti temu protestiral, saj meni o tem ni nič znanega. Pri nas je pač tako, da tega nikdo ne uvidi, kako se s takimi postopanji naša gospodarska sila uničuje. Odločno moramo protestirati proti tej nesramnosti, in ne smemo več prevaliti teh nepotrebnih stroškov na našega konsumenta. Država naj zahtevh od našega prijatelja, da nemudoma prekliče predmetne naredbe in ce tega ne bo hotel storiti, naj se enak kolek in sicer v dvojni meri tudi pri nas uvede za vse blago, ki se izvaža v Italijo. Po teh uvodnih besedah preidem k faktičnemu poročilu o delovanju odbora našega društva v preteklem letu. Odbor se je v letu 1921 sestal v sedmih sejah, v katerih so se reševale vse tekoče zadeve. Kakor vsako .leto, tako je bil tudi v preteklem letu članom na razpolago pravni svet. Dalo se je pismeno in ustmeno mnogo pojasnil. Med drugim smo dali pojasnilo glede obrtnih listov, odpovednega roka, oddaje trgovin, točenje žganja, glede podružnic, glede davčnih napovedi; prodaja špirita, usposob-ljenostnega dokaza, odpovednega roka uslužbencev in obveznosti glede plačila itd. Društvo je priredilo preteklo leto od 29. aprila do 9. maja večerni carinski tečaj, ki je bil tako od strani ; trgovcev kakor nastavljencev zelo | dobro obiskan. Ker so bili društveni ; prostori premajhni, se je predavanje \ vršilo na tukajšnji realni gimnaziji. Predaval je carinski nadzornik gosp. j Jakob Rupel. Obilna udeležba tega \ tečaja je pokazala, da se trgovci, kakor tudi trgovski nastavljenci zani- , majo za pereče carinsko vprašanje in ! se zavedajo važnosti takega preda- \ vanja. Društvo je izdalo kakor prejšnja ■; leta tudi letos svoje društveno gla- I silo »Narodno gospodarski Vestnik«, ki izhaja 20. dne vsakega meseca in ga dobivajo vsi člani brezplačno. NaŠ list je bil obenem glasilo > Zveze industrijcev« na Slovenskem ozemlju, 1 Slovenskega trgovskega društva v \ Celju in Slovenskega trgovskega in i obrtnega društva v Mariboru. Dne 9. in 10. julija je priredilo društvo poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru. Izleta so se udeležili člani in prijatelji društva iz Ljubljane, Kranja, Čelja, Maribora in drugod. Izletniki so si ogledali električno centralo na Fali, ter veliko in moderno tvomico za dušik v Rušah. Društvo je preskrebelo izletnikom ‘j polovično vožnjo na železnici. Pri 'n- letu je sodeloval tudi društveni pevski zbor. S tem izletom je dalo društvo svojim članom priliko, ogledati si ta svetovno znana podjetja. Da je ta izlet tako srečno uspel je zasluga Mariborskega trgovskega gremija, ki nam je sel v vsakem oziru na roko ter preskrbel tudi stanovanja. Dalje moram omeniti, da je društvo dalo letos slovenskemu trgovstvu zopet novo strokovno knjigo Kuder: Menično pravo.« v drugi predelani in povečani izdaji. Prvo izdajo je društvo založilo leta 1901 in je že zdavnaj razprodana. Društvo je uvidilo živo potrebo nove izdaje te knjige in se je odločilo kljub sedanjim razmeram izdati novo povečano izdajo. Knjiga je že popolnoma gotovo ni aprobirana za šolski pouk. Naše društvo je izdalo že mnogo strokovnih knjig in je stem veliko koristilo slovenski trgovini. Da je ta knjiga, ki smo jo že dolgo in nujno pogrešali zopet izšla, je zasluga našega društvenega podpredsednika gospoda Fr. Windischer-ja, ki iina za izdajo trgovskih strokovnih knjig in za naše društvo sploh nevenljive zasluge in mu gre za njegovo požrtvovalnost najtoplejša zahvala. Omenjati moram tudi še sklad za Trgovski dom«, ki se je posebno pretečeno leto znatno povečal. Tako je znašalo stanje tega zaklada z 31. decembrom 114.121.38 kron. Pripominjati moram, da je odbor v svoji seji dne 6. aprila pretečenega leta sklenil, ustanoviti za upravo tega zaklada poseben odbor, namreč odbor za zgradbo Trgovskega doma v Ljubljani. V ta odbor so volile trgovske korporacije svoje zastopnike. Odbor sestoji iz 12 članov in sicer so izvoljeni od društva »Merkur« gg. Pavel Fabiani, Franc Golob, Ivan Jelačin star., Fran Kovač, Josip Sekula in Fran Zebal. Od gremija trgovcev v Ljubljani: gg. Tomaž Mencinger in Viktor Meden; od Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo g. Ivan Jelačin ml. in Fran Stupica ter od Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani gg Ladislav Pečanka in Andrej Šarabon, j redsednik tega odbora je sprožitelj e ideje g. Ivan Jelačin star., njegov namestnik je g. Fran Stupica, tajnik ie g. Iran Tivoli« veliko vrtno veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen za zgradbo prepotrebnega »Trgovskega 'doma«. Predpriprave za to veo >lico, ki se je nameravala vršiti na zelo široki podlagi so bila v polnem tiru. Veselica se je pa pozneje vsled smrti Nj. Vel. kralja Petra odgodila. ri tej priliki so se razposlale tudi okrožnice na vse večje tvrdke Slovenije s prošnjo za prispevke. Došlo je skupno 59 238 kron, in sicer so naklonile sledeče tvrdke večje denarne prispevke: Slovenska trgov- ska delniška družba v Liubliani 15.000 K; A. Volk, Ljubljana 10.000 kron; Kranjska industrijska družba Jesenice 4000 K; Franc Pogifnik' Ljubljana 2000 K; Trgovska zadruga, Laško 2000 K; Franc Kovač, Ljubljana preostamek venca po pokojnem članu g. Josp. Miheliču 1684 kron; Kolinska tovarna kavinih primesi, Ljubljana 1500 K; Franc Čuček & Komp., Ptuj; Glanzmann Edo & And. Gassner, Tržič; Jadranska montanska družba, Ljubljana; Odon Koutny, Ljubljana; Rosmann & Tschurn, Ljubljana; H. Suttner, Ljubljana; in Trgovska zadruga, Sevnica po 100 K. Dalje so poslali po 500 K ga. Marica dr. Hacinova, Ljubljana; Kranjska tvomica žel jezne i bravarske robe, Kamnik; Antonija Kadivc, Ljubljana; Landstšitter & sinovi, Domžale; R. Miklauc, Ljubljana; Matej Orehek, Ljubljana; Schwab & Bizjak, Ljubljana; Zveza slovenskih trgovcev, Celje. Po 400 K so prispevali: Freund Viljem, Maribor; Vekoslav Fiirst, Maribor; Josip Je-bačin, Rudnik pri Ljubljani; Jax & sin, Ljubljana; Franc Kalmus, Ljubljana; Rajko Luckman, Ljubljana; Antonija Mally, Ljubljana; Alojzij Persche, Ljubljana; Janko Popovič, Ljubljana; Franc Pengov, Šmarje-Sap; Snoj & Modic, Ljubljana; Ivan Sandrin, Ljubljana in 1. N. Šoštarič, Maribor. Vsem darovalcem bodi izrečena na tem mestu topla zahvala. Izmed dobrotvornih naprav našega društva moram omenjati še podporni zaklad, iz katerega dobivajo v prvi vrsti podpore brezposelni člani, dalje onemogli člani, ter vdove in sirote po naših rednih članih. Skozi cel čas vojne so se podpirale z rednimi mesečnimi denarnimi podporami žene in otroci takih rednih članov, ki so pri vstopu v voiaško službovanje prišli v stiko in potrebo. Podporni zaklad, ki ga upravlja posebni kuratorij, je imel koncem lanskega leta 26.768.16 K premoženja. Prteklo leto se je obrnila na društvo s prošnjo za podporo edino ga. Viktorija Lavrič, udova po pokojnem članu gosp. Josipu Lavriču, kateri se je nakazalo 1200 K kot vzgojevalni prispevek za otroka. To je razveseljivo dejstvo ki kaže, da je brezposelnost, ki-je vladala med trg. osob-jem osobito po prevratu, minula, in da so vsi trg. nastavljenci danes že v službah. Kakor skrbi društvo na eni strani v gospodarskem oziru za svoje člane tako skrbi na drugi strani tudi v socijalnem oziru. Tako namerava društvo ustanoviti trgovsko menzo kjer naj bi se imeli pripadniki trgovskega stanu zdravo, tečno in ceno hrano. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki vodi vsa potrebna preddela. Stvar je v polnem tiru. Gre se samo še za pridobitev primernega prostora kar upamo, da se bo v najkrajšem času posrečilo. Trgovska menza naj bi bila hkratu nekako shajališče trgovskega osobja in nekaka družabno vez. Posebno sedaj po vojni se opaža, da nimajo trgovski nastav-Ijenci nikakega pravega stika med seboj, kar gotovo ni v korist trgovskemu naraščaju in trgovstvu sploh. Žal, da tudi naše društvo ne more v sedanjih prostorih nuditi trgovskemu naraščaju to, kar bi rado in kar uvidi za potrebno. Tu zopet lahko vidimo kako velikega pomena je Trgovski dom za trgovski naraščaj. Moje poročilo bi bilo nepopolno, ako bi ne omenil, da je naše društvo skupno z Trgovskim bolniškim in podpornim društvom v Ljubljani povzelo korake, da so se pravila tega društva, ki obstoja že od 1. 1835 odobrila, ter tako pripomoglo, da imajo pripadniki trg. stanu tudi še nadalje svojo lastno bolniško blagajno. Trgovsko bolniško in podporno društvo je z 1. januarjem letos razširilo svoj delokrog v toliko, da postane sedaj lahko član vsak trgovski nameščenec moškega in ženskega spola, praktikant, učenec in učenka, brez razlike starosti in zdravstvenega stanja. Ob enem je uvedlo tudi družinsko zavarovanje. Na ta način nudi sedaj to društvo v slučaju bolezni svojim članom in njih družinam vse iste ugodnosti, ki jih predpisuje zakon. Vsled tega a'peliram na gg. člane, da širijo zanimanje za svojo lastno bolniško blagajno, in delajo na to, da bo vsak trgovski nameščenec, moški ali ženska, vajenec ali vajenka zavarovan Z(>per bolezen pri svoji stanovski bolniški blagajni, to je pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani. Tako je društvo »Merkur« pripomoglo, da se je pereče bolniško zavarovanje trgovskih nameščencev rešilo v vsestransko zadovoljnost. Posredovalnica je imela v pretečenem letu 913 poslovnih številk. Izkazov prostih služb se je razposla- lo 3.889. Prostih mest je bilo prijavljenih od strani trgovcev 392. Za službo je prosilo 648 interesentov. Uspešno se je posredovalo v 264 slučajih; toliko uspehov nam je bilo prijavljeiih. Kosmatih dohodkov je imela posredovalnica 2189.20 kron. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti odškodnini. Gospode trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam najnatančneje ustreči. — Društvo je prejelo razen že preje navedenih prispevkov še od Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Ljubljana K 10.000.—, in od Gremija trgovcev v Ljubljani K 2000 podpore. Za Josip Drčarjevo ustanovo je prejelo društvo na fantovskem večeru člana, g. Josipa Rusa nabranih K 1600 in od člana g. A. Volka v Ljubljani darovanih K 1500. Razen posredovalnice se je v pretekli poslovni dobi rešilo še 734 raznih dopisov. Društvo je štelo koncem leta: 1 častnega člana, 6 ustanovnih članov, 587 rednih članov, 79 podpornih članov in 152 naročnikov na »Narodnogospodarski Vestnike Z Slovenskim trgovskim društvom v Celju in Slovenskim trgovskim in obrtnim društvom v Mariboru smo v tesni zvezi in je naše glasilo tudi njih glasilo. S tem je moje poročilo za poslovno leto 1921 končano in prosim, da blagovoli slavni občni zbor moje poročilo vzeti na znanje in ga odobriti. (Dalje prih.) Naše napake. Pred več časom smo slišali, da je sklenjena z Nemčijo trgov, pogodba in je tudi od skupščine odobrena. Vseeno pa nimamo od tega nobene koristi, ker cariname še vedno carinijo blago iz Nemčije po maksimalni tarifi, češ, da še nimajo nobenih navodil. K čemu taka počasnost, zakaj se ne potrudi naša država, da bi hitreje uredila naše zveze z Nemčijo, ki lahko postane najboljši odjemalec naših pridelkov. Dovolj časa smo plačevali Avstriji visoko posre-dovalnino, ki nam je prodajala mnogo nemškega blaga. Potrebna je tudi direktna zveza. Dobil sem iz Nemčije dva 9 kg težka poštna zavoja v vrednosti Din. 688.19. Pri teh dveh zavojih so zaslužili trije špediterji 262 D. Vrhutega je blago potovalo skoraj tri mesece. Že zdavnaj bi se dalo to vprašanje urediti. Samo radi naše komod-nosti plačujemo tujcem ogromne vsote nepotrebnih stroškov. Kako pa naj spravimo svoje narodno gospodarstvo v red, če smo tako počasni in neokretni! Izšla je naredba, da merosodniki ne smejo več žigosati posode s starimi avstrijskimi žigi. To je popolnoma v redu, ni pa v redu, da so merosodni uradi dobili samo nared-bo, ne pa obenem tudi novih žigov. Z naredbo samo ne morejo žigosati. Posestniki posode so vozili naprej na merosodne postaje posodo, da so se iste nagrmadili celi hribi in marsikateri merosodni organ je bil v nevarnosti, da se ga kmetje' dejansko lotijo, misleč, da jim nagaja. Ne-odpustno je tudi, da ima uslužbenec merosodnega urada samo po 720 kron mesečne plače. Ta znesek zadostuje samo za par dni za hrano. Te dni je izšla naredba, da se mora semenje kulturnih rastlin kontrolirati glede pristnosti, čistote, ka-livosti in izvora. Dopušča se uvoz samo onega semenja, o katerem se ugotovi z analizo, da je izpravno. Semenje je zavezano kontroli tudi v notranjem prometu. Neizpravno semenje se uniči. Kdor je delal te predpise, ta pač ni imel niti pojma o prometu s semenjem. Potrebna je kontrola semenja in se je vedno vršila, toda predpisi niso smatrali proizvajalca in prodajalca za goljufa, kot izgleda to v naredbi gospoda poljedelskega ministra. O stvari bomo še obširnejše razpravljali. Trošarine prosto kuhanje žganja. (Konec.) 8. Viničarji. Viničarji smejo, kakor že v začetku omenjeno, pokuhati vinske tropine, ki so jih dobili od svojih gospodarjev kot del zaslužka, čim stanujejo na vinogradnikovem posestvu, trošarine prosto, vendar se ne odmori viničarju čas kuhe po številu njegove družine, temveč je določeno, da skupno število ur za kuhanje žganja, ki se dovoli vinogradniku in viničarju, ne sme presezati onega števila ur, ki pripada vinogradniku po številu njegove družine. Ker ni obenem dovoljeno, da se smejo prišteti vinogradnikovi druživa tudi člani viničarjeve družine, čeprav niso pri vinogradniku na hrani in stanovanju temveč le na stanovanju, obstoji viničarjem dovoljena u-godnost edinole v tem, da smejo porabiti za pokuhanje vinskih tropin oni čas, ki je morda preostal vinogradniku, ali pa ga jim je ta prostovoljno odstopil. Da ta ugodnost ni posebna pridobitev za viničarje, je jasno. Kako naj n. pr. razdeli vinogradnik, ki je samec ali vsaj brez večjega števila družinskih članov, pa ima več viničarskih družin, pritikajočih mu 114 ur med vse te družine? In kaj naj ostane njemu samemu? Ako se hoče viničarjem res pomagati, je treba, da se jemljejo njih družine vsaka zase in da se odmeri viničarju čas kuhe po številu te družine kot samostojnim posestnikom. C. Kraj kuhanja. Trošarine prosto žganje se sme kuhati edinole v zgradbi, kjer proizvajalec žganja stanuje ali pa na zemljišču (vinogradu, sadonosniku, vrtu itd.), ki ga obdeluje dotičnik sam. Kuhanje žganja na tujem svetu je prepovedano. V tem oziru velja izjema le za tekočo proizvodno dobo, t. j. za čas do 31. avgusta 1922. Do tega dne se sme namreč tam, kjer se rabijo samo vzidane žgalne priprave in tam, kjer ni na razpolago dovolj žgalnih priprav, ki se dajo prenašati, kuhati žganje trošarine prosto tudi na tujem posestvu, vendar mora finančna kontrola: a) še preden se prične kuhati žganje, na posestvu vsakega posame-ga posestnika ugotoviti količino pripravljene drozge in ali je ta količina v pravem razmerju s količino snovi, ki jih je pridelal dotični posestnik sam in b) ob kuhanju ali vsaj takoj po končanem kuhanju doznati, ali je lastnik drozge pokuhal ravno to količino drozge, kolikor jo je bilo popisane, da jo ima. Ker mora finančna kontrola ugotoviti količino drozge 'na posestvu samem, še preden odobri prijavo, je treba, da se pravočasno (vsaj kakih 14 dni poprej) naprosi, naj ugotovi količino drozge, ker se namerava kuhati žganje trošarine prosto na tujem posestvu. Prepoved kuhanja žganja na tujem posestvu je tako stroga, da je celo zadružnikom prepovedano kuhati žganje na zadružnem posestvu, ker se zadružniki kot fizične osebe ne smejo zamenjati z zadrugo samo kot juridično osebo. C. Prijavljanje kuhanja. Po starih predpisih je moral vsakdo, ki je želel kuhati žganje trošarine prosto, prijaviti svojo zahtevo na to ugodnost do gotovega dne (na Kranjskem d ol5. avgusta vsakega leta) pri županstvu svoje občine, odnosno za časa vojne pri oddelku finančne kontrole, potem, ko je nameraval kuhati, pa je moral zopet prijaviti oddelku finančne kontrole, kdaj bo kuhal. Sedaj je samo ena prijava, ker je prva prijava odpadla. Kdor želi kuhati žganje trošarine prosto, si mora nabaviti dva izvoda (eno polo) tiskovine za »prijavni in pregledni list« in vnje sam vpisati (v stolpcih 1 do 7) te-le podatke: 1. dan prijave pri občinsk. pred-stojništvu (županstvu); 2. svoje ime in bivališče; 3. število družinskih članov (s služabništvom vred), ki so stari nad 12 let in so pri njem na hrani in stanovanju; 4. kraj in številka zgradbe, kjer se bo kuhalo in 5. iz katerih snovi bo kuhal žganje in koliko drozge ima pripravljene iz lastnih proizvodov. Ako želi kdo kuhati žganje iz več vrst snovi toda iz vsake snovi ločeno (druga za drugo), mora v prijavi navesti tudi, koliko hektolitrov drozge je iz vsake posamezne snovi. Svoje navedbe mora posestnik potrditi v stolpcu 8 z lastnoročnim podpisom. Tiskovine za prijavni in pregledni list se dobivajo pri oddelku finančne kontrole proti plačilu 50 par za polo. Ena pola ima dva prijavna lista, zadostuje torej ravno za eno prijavo. Prijavni in pregledni list se sme pisati ali s črnilom ali s lintnim svinčnikom, ne sme se pa v njem nič črtati, brisati ali radirati. Napisani prijavni list mora posestnik predložiti predstojniku domače občine, da mu v obeh izvodili potrdi: 1. da so njegove navedbe v stolpcih 1 do 8 resnične; 2. da so snovi, iz katerih želi ku hati žganje, njegov lastni proizvod; 3. da ne prekuhava žganja za druge in 4. da ne izdeluje rozalije, likerjev in drugih začinjenih alkoholnih tekočin. Občinsko predstojnistvo sme seveda potrditi le to, kar mu je uradno že znano, in ono, o čemur se na popolnoma zanesljiv način prepriča, da je resnično. Če se izkaže, da je občinsko predstojnistvo potrdilo nekaj, kar ni res, se kaznuje krivec po določilih kazenskega zakona radi goljufije. Ko je dobil posestnik pri županstvu potrdilo na prijavnem listu, se mora zglasiti pri oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu hoče kuhati žganje, da mu ta vpiše v stolpcih 10 do 20 v prijavnem listu, koliko časa, kdaj in na čegavi žgalni pripravi se bo kuhalo. En izvod potrjenega prijavnega in preglednega lista obdrži oddelek finančne kontrole zase, drugega pa vrne prijavitelju, kot dokaz, da je prijavo v redu opravil. Ta izvod prijavnega in preglednega lista mora posestnik skozi celo proizvodno dobo (do 31. avgusta) skrbno hraniti in na zahtevo finančnim organom pokazati. Kdor bi izgubil prijavni in pregledni list, se kaznuje z 20 do 50 dinarji, dokler kuha žganje pa ima tudi sicer lahko velike sitnosti, ker se ne more nadzirajočemu organu finančne kontrole izkazati, da je kuhanje pravilno prijavil in je organ torej upravičen, dotično kuho ustaviti, dokler se ne prepriča, ali je bila kuha res pravilno prijavljena ali ne. Ako ni posestnik že pri prvi kuhi izrabil vsega časa, ki mu pristoja po številnosti njegove družine, in ni kuhal žganja iz več vrst snovi nepome-šano, sme še enkrat v isti proizvodni dobi prijaviti trošarine prosto kuhanje žganja. Za to (drugo) prijavo posestniku ni treba pisati novega prijavnega lista in iskati potrdila pri županstvu, temveč predložiti mora oddelku finančne kontrole zopet oni izvod prijavnega lista, ki se mu je vrnil ob prijavljenju prve kuhe. Prijavo druge kuhe vpiše v predloženi izvod prijavnega lista oddelek finančne kontrole sam, nakar se vrne ta list prijavitelju, da ga hrani do konca do-tične proizvodne dobe (do 31. avgusta). Prijavljanje trošarine prostega kuhanja žganja je torej v novih predpisih znatno poenostavljeno. Predvsem je za posestnika ugodno to, da je odpadlo prvo (poletno) prijavljanje, ker so mnogi na prijavo zahteve pozabili, pa so zato pravico na trošarine prosto kuhanje žganja za dotično proizvodno dobo sploh izgubili. D. Oddaja trošarine preste skuhanega žganja. Trošarine prosto skuhano žganje so sme porabiti le za domačo potrebo. Vsaka oddaja tega žganja osebam, ki niso člani rodbine ali služa-bništva, pa niso pri posestniku na hrani in stanovanju, je prepovedana, razen če posestnik to žganje, še preden ga je oddal, naknadno zatroša-rini. Iz besedila točke 75. člena 116. trošarinskega pravilnika (Uradni list št. 104 iz leta 1921) bi se moglo sicer sklepati, da se mora naknadno za-trošariniti le ono žganje, ki se proda, ne pa tudi žganje, ki se odda brezplačno, vendar je generalna direkcija posrednih davkov s posebno naredbo izrečno pojasnila, da je tudi brezplačna oddaja trošarine prosto skuhanega žganja osebam, ki niso pri posestniku na hrani in stanovanju nahajajoči se člani rodbine ali služabniki, prepovedana in da se mora taka neupravičena oddaja žganja smatrati za prodajo. Enako se mora seveda naknadno zatrošariniti tudi ono žganje, ki ga da proizvajalec lastniku žgalne priprave zato, ker mu je posodil kotel. Kdor hoče prodati ali brezplačno oddati nekaj ali vse trošarine prosto skuhano žganje, mora to predhodno prijaviti pri pristojnem oddelku fin. kontrole, ki ugotovi količino in jakost žganja, izračuna odpadajočo trošarino in odredi, ali naj se plača trošarina neposredno pri davčnem uradu ali pa pošlje tja s poštno položnico. Ko je trošarina plačana, vpiše oddelek finančne kontrole na potrdilu davčnega urada, odnosno, ako se je trošarina plačala po poštni hranilnici, na odrezku poštne položnice: 1. ime, priimek in bivališče kupca in 2. vrsto, količino in jakost žganja. Potrdilo (položnico) pridrži prodajalec zase kot dokaz, da je trošarino v redu plačal. Kupcu pa mora dati prodajalec drugo potrdilo, iz katerega mora biti razvidno: 1. ime, priimek in bivališče prodajalca in 2. vrsta, količina in jakost prodanega žganja. V to potrdilo vpiše oddelek finč. kontrole še, katerega dne, pri katerem uradu in pod katero številko je bila trošarina za oddano količino žganja plačana. Za prodano in brezplačno oddano žganje se plačuje trošarina do konca meseca maja 1922 izjemoma po 15 dinarjev, izza dne 1. junija 1922 pa po 20 dinarjev za vsako v oddanem žganju ugotovljeno hektolitersko stopnjo alkohola. Drugaeč je pri žganju, ki se mora dati lastniku kotla kot odškodnina za posoditev kotla. V tem primeru se še ne ve, koliko stopenj alkohola bo imelo žganje, ki se bo oddalo, zato se vzame za pogojeno količino žgainja povprečna alkoholnost s 25%. Za vsak liter žganja, ki se da lastniku žgalne priprave kot plačilo za iz-posoditev kotla se plača torej ne glede na dejansko alkoholnost oddanega žganja po 5 dinarjev (do 31. maja 1922 le 3 Din 75 p) trošarine. Če kdo proda trošarine prosto skuhano žganje ali če ga da lastniku žgalne priprave kot plačilo za izpo-soditev kotla ali če sploh odda tako žganje osebi, ki ni član njegove rodbine ali služabnik, ki je pri njemu na hrani in stanovanju, ne da bi pa prej to prijavil in plačal trošarino, zakrivi trošarinsko tihotapstvo. To tihotapstvo se kaznuje najmanj s petkratnim zneskom trošarine, odpadajoče na prodano ali neupravičeno oddano žganje, in z zaplembo tega žganja. — Poleg tega se mora plačati tudi še redna trošarina na oddano količino žganja. Posebno je treba opozoriti na to, da ne plača v takih slučajih kazni radi tihotapljenja le prodajalec žganja, temveč tudi prevzemnik, ako je vedel, da je bilo dotično žganje trošarine prosto skuhano, ker ni zahteval potrdila, da je trošarina naknadno plačana. Oglašujte o .Trtorckem Lista'! Izvoz in uvoz. Ruinunski izvoz v letu 1921. V prvih 11 mesecih preteklega leta je dosegel izvoz iz Rumunske sledeče kvantitete: Pšenice 69.810 ton (v istem času 1920. leta 238 ton), pšenične moke 16.364 ton (1827 ton), rži 54.758 ton (29.410 ton), ječmena 363.943 ton (341.442 ton), ovsa 140.964 ton (22.464 ton), koruze 742.908 ton (340.775 ton), oljnih sirovin 15.511 ton (3500 ton), petrolejskih ostatkov 14.314 ton (23.794), rafiniranega petroleja 145.258 ton (133.467 ton), bencina 114.275 ton (53.179 ton), rudnega olja 13.013 ton (15.401 ton), desk iz mehkega lesa 102.302 ton (34.795 ton), drugega stavbenega lesa 16.761 ton (19.641 ton), jelkinih hlodov 19.964 kubičnih metrov (3251 kubičnih metrov). Uvoz Anglije. Anglija je uvozila tekom leta 1921 za 567,247.000 funtov šterlingov živil, pijač in tobaka, izvozila je v istem času, istega blaga za 37 milijonov 458.000 funtov šterlingov; surovin se je uvozilo za 271,176.000, izvozilo pa za 63,559.000 funtov šterlingov; fabrikatov se je uvozilo za 245,045.000, izvozilo pa za 26,655.000; žive živine, ne namenjene za klanje in poštnih paketov se je uvozilo za 3,219.000, a izvozilo za 13,514.000 funtov šterlingov. Celokupen uvoz znaša tedaj 1.086,687.000 funtov šterlingov, a celokupen izvoz 703,196.000 funtov šterlingov. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Madžarski trgovski stiki 'i Jugoslavijo, Poljsko in Rusijo. Pester Lloyd poroča: Društvo železniških in strojnih tovarn je imelo sejo, pri kateri se je podrobno razpravljajo na podlagi danih informacij o trgovskih stikih med Jugoslavijo, Poljsko in Rusijo. Pri tej seji je imel ravnatelj urada za zunanjo trgovino in trgovinskega muzeja dr. Berthold Ehrenfeld, predavanje o izgle-dih madžarske industrije v Jugoslaviji. Madžarska industrija se bori že izza konca vojne z neznosnimi težkočami, visokimi avtonomn. tarifi in ponovnimi prepovedi uvoza, toda kljub temu je dobila iz Jugoslavije za več milijard na-ročb. Proračun za 1. 1922 je pasiven za 2 milijardi dinarjev, ki se bo odpravil le s forsirano omejitvijo razhodov, in drugih izdatkov. Iz tega vzroka, kakor tudi z ozirom na reparacijske dobave ni pričakovati iz Jugoslavije velikih naročil, toda te okolnosti so le mimogrede in pričakovati je z gotovostjo, da zadobi v kratkem, osobito ako se vzpostavi redni promet med tema državama, madžarska industrija v Jugoslaviji zelo veliko tržišče. Po tem poročilu je predlagal inžener K. Somogyi, da se ustanovi madžaro-jugoslovanska trgovska zbornica v Pešti. Lesna kriza na Madžarskem. Iz Pešte javljajo, da vlada na tamkajšnjem lesnem tržišču zelo velika kriza. Krizo so povzročile težkoče lesnega transporta iz Rumunije. Prometne razmere v Rumu-niji niso uravnane, a razen tega je izvoz v Madžarsko z ozirom na visoko izvozno carino popolnoma nemogoč. Trgovina s Čehoslovaško se je radi porasta češke krone tudi popolnoma ustavila. Večja tvrdka, ki se bavi s prodajo lesa za kurjavo, je napovedala konukrz s 7 milijoni deficita. Pričakuje se, da bodo sledili še drugi konkurzi. Trgovinska borca v Turkestanu. Iz Moskve poročajo, da se bo osnovala v Taškentu centralna kooperativna borza za Turkestan. Industrija. Nemška tekstilna industrija na Madžarskem. Nemško-madžarska trgovinska zbornica v Budapešti razglaša: Madžarska je vsled pomanjkanja lastne industrije primorana, da krije vse svoje potrebe na produktih tekstilne industrije v inozemstvu. Radi porasta češke krone so trgovski stiki med madžarskimi tvrdkami in čehoslovaškimi tvornicami v zadnjih mesecih popolnoma ponehali. To priliko je znala nemška industrija dobro uporabiti, ter je stopila v najožje trgovske odnošaje z Madžarsko. S teni si misli nemška industrija tudi odpreti svoboden vhod na Balkan. Angleški interesi v Galieiji. Petro-lejni konzorcij >Maisel< v Londonu in »Credit general de petrol< v Parizu, so dobili nekoliko močnih izvirkov nafte v Galiciji. Ta transakcija izterjuje kapital v znesku 25 milijonov frankov. Novi trust za petrolej. Times juvlju, da se organizira v Filadelfiji društvo s kapitalom od 200 milijard dolarjev, ki bo Imelo smoter, da absorbira vse družbe celega sveta, koje se bavijo z izkoriščanjem nafte. V to novo društvo bo vstopila tudi Standard Oil Companiy, med tem ko ne bo Meksikan Petroleum Company sodelovala. Dvanajst največjih društev se je izjavilo, da vstopijo v ta trust pod skupnim imenom VVo-red Commerce Company. Generalni ravnatelj tega društva bo minister financ g. Mellon. Po poročilih objavljenih v > United States Geological Survey« se je v Zedinjenih državah v mesecu septembru izdalo za 36,469.000 sodov nafte več nego v mesecu avgustu. Platin v Brazaliji. > Agencija Američana« poroča, da se je odkrilo v Braziliji, v državi Parakuba bogato ležišče platina. Eksploatacija bo znatno lažja kot ona v Rusiji. Denarstvo. Francosko narodno premoženje. V letu 1913 je imela Francija 30 milijard dolga, nje kapitali so pa znašali 300 milijard. Danes se ceni francoski dolg najmanj na 300 milijard, a francoski kapital nad 1000 milijard. Dne 30. aprila 1921 je znašala vrednost kapitala vloženega v državne rente 134 milijard, boni blagajne in narodne obrane 72 milijard. Drugi vrednostni papirji, kakor delnice raznih domačih in tujih industrijskih podjetij in tovarn, obligacije železniških družb, rente in obligacije tujih držav znašajo okoli 150 milijard. — V letu 1908 je bilo 1 milijon 700.000 raznih trgovskih in industrijskih podjetij, njih kapital se je cenil na 28 milijard frankov. V letu 1921 bo je število podjetij povečalo na 2,300.000, a njih današnja vrednost se ceni po mnenju g Lafarge, znanega francoskega ekonomista na približno 50 milijard. — Denar shranjen pri raznih zavodih znaša 20 milijard. Pohištvo, nakit in perilo predstavlja približno vrednost 45 milijard frankov. Različne zavarovalnice, dosmrtne rente, avtomobili, konji in luksuzni vozovi se cenijo na okroglih 800 milijard. Ako zberemo vse premoženje, dobili bodemo približno svoto 800 milijard frankov. V tej svoti pa ne bi bile še všete umetnine, kakor slike, galerije, spomeniki in muzeji, kakor tudi ne arzenali, državni monopoli, vozni in prometni materijal, brzojavne in telefonske naprave, katerih vrednost bi znašala najinanje 200 milijard frankov. Ako vzamemo vse to skupaj znaša francosko narodno gospodarstvo približni kapital 1000 milijard frankov. Carina. Maggi-jeve kocke niso luksus. Ministrstvo financ je na osnovi čl. 127 točka d) začasnega fin. zakona za 1. 1920/21 in na osnovi § 3 prememb in dopolnil zakona o splošni carinski tarifi rešilo: da se Maggi-jev ekstrakt in Maggi-jeve kocke za pripravljanje jedil, koje se imajo ocariniti po tarf. št. 134 splošne carinske tarife, ne smatrajo kot luksuzni predmet, ter potem ni treba za nje doplačati 10 odstotkov takse od ugotovljene vrednosti soglasno listi luksusnih predmetov natisnjeni v štev. 7 Službenih Novin z dne 11. januarja 1921. Promet. Brezplačno prevažanje trt po drž. železnici. V smislu ministrske odredbe se brezplačno prevažajo kot brz. roba po drž. železnicah vinske trte, ki so namenjene povzdigi in izboljšanju vinogradov in trtnic. Pošiljke morajo biti opremljene z uverenjem pristojne trtnice ali drevesnice, po kateri se potrjuje da se trte prevažajo edino le v svrho obnove ali izboljšanje vinogradov, a ne v špekulacijske svrhe. Po južni železnici se plačajo tarifa-rične pristojbine. Popravljanje voznega parka v Pešti. Ker je našemu dogovoru z Madžarsko glede popravljanja vagonov in železniških strojev iztekel rok, namerava ministrstvo prometa, da dogovor za sedaj podaljša. Nov dogovor je že gotov ter bo predložen ministrstvu prome- ta na odobritev. Ko ministrstvo prometa ta dogovor odobri, bodo takoj odposlani naši defektni vagoni ter stroji v Pešto, tla jih tam popravijo. Nove pristojbine za poštne zavoje. Ministrstvo pošt in brzojavov je z odlokom št. 12826, z dne 4. marca t. 1. povijalo takse za poštne pakete v notranjem prometu, koje stopijo v veljavo z dne 1. aprila t. 1. — Soglasno temu se 10 najnovejše poštne tarife z dne 5. aprila 1921 št. 9101 spremeni in se •nora glasiti: Za pakete in denarne — vrednostne pošiljke (zvezki novcev in vrednostnih papirjev), ako so vpaltova-ne v obliki paketa se vplačuje taksa po težini in po vrednosti: a) po težini: do 5 kg 8 Din; od 5 do 10 kg 20 Din; od 10 do 15 kg 30 Din; od 15 do 20 kg 40 Din. b) po vrednosti: do 100 Din 1 Din; od 100 do 500 Din 2 Din; od 500 do 1000 Din 5 Din; od 1000 do 5000 Din 10 Din; od 5000 Din in več, za vsaki tisoč ali tisočni del še po 1 Din. — Kot maksimalno težo pošiljk se določa 20 kg, vrednost pa je neomejena. Za pakete večjega obsega se plača dvojna taksa po težini. Za pakete, ki so naslovljeni na mesta, kjer se dvignejo na domu, je treba plačati poleg takse po te-žini in vrednosti, ako bi bila tu naznačena še taksa za dostavitev po 3 dinarje, a za pakete, ki so naslovljeni na mesta kjer se dvignejo na pošti, se doplačuje 30 para za poročilo o prihodu (avizo). Niti taksa za dostavitev, niti taksa za poročilo se ne plača pri paketih, ki so naslovljeni na državne urade ali ustanove, ki so analogi plačanju poštnih taks. Za pakete, koji se dostavljajo vojakom ali so naslovljeni na »poste-restantec, se plača samo takso za poročilo (avizo). Vse omenjene takse se morajo plačati vnaprej pri predaji po Šiljke za odpravo. Svetovni kongres za plovbo. V angleških listih se poroča, da se sestane drugo leto v Londonu svetovni kongres za plovbo. Zastopane l>odo paroplovne družbe, družbe za ribolov, za doke, za pristanišča in za notranjo plovbo. Kongres bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s plovbo, posebno pa o zboljšanju pomorskega prometa. Pomorski promet v Solunu. V letu 1920 je priplulo v solunsko pristanišče 1127 parnikov, od kojih je bilo 644 parnikov s 228.050 tonami pod grško zastavo. Grčija zavzema prvo mesto. Za Grčijo sledi Anglija s 123 parniki s 256.746 tonami. Na tretjem mestu stoji Italija s 92 parniki, ki vsebujejo 141.731 Ion, na četrtem stoji Francija s 150 parniki, ki vozijo 64.719 ton, potem Amerika s 34 parniki s 81.000 tonami in končno Nemčija s 10 parniki s 9453 tonami. Celokupna tonaža znaša 1,039.181 ton, napram 839.195 tonami v letu 1912 in 1,102.070 tonami v letu 1910. Čeho - bolgarska parobrodarska družba: Meseca decembra 1921 se je ustanovila v Pragi donavska parobrodarska družba in nje statut se bo v najkrajšem času s strani ministrskega Bveta in parlamenta odobril, ker se gre fca pogodbo sklenjeno med državo in petimi češkimi bankami. Osnovni kapital te družbe znaša 125 milijonov čeških kron. Bolgarija bo pri tem partici-pirala z 25 odstotki. Naznanila trgovske In obrtniško zbornice v Ljubljani. a ?‘jl*stoP8tVo *a Slovenijo išče neka . “transporte po morju in želez- intArft«pnt arSeille’ NatanCnejŠi naslov je in nhrtnifihT h** raZpola8° pri trgovski m obrtniški zbornici v Ljubljani Večjo množino pletenih košar iz protja ima na prodaj neki mestni sejjmski svet iz Medjimurja. Natančen naslov je interesentom na razpolago pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Dobava cigaretnega papirja, kartona in papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 21. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni Upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave cigaretnega papirja, kartona za škatlje in raznega papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava drv. Komanda Savske divizijske oblasti v Zagrebu razpisuje on dan 31. marca t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 22.000 m’ drv za zagreb- ško garnizijo v pisarni načelnika inten-danture Savske divizijske oblasti v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja pločevine od konzervnih škatljic in krp iz vreč. Uprava inten-dantskega slagališta Savske divizijske oblasti v Zagrebu bo prodala 22. aprila tega leta ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni (Zagreb, Savska cesta!) večjo množino pločevine od konzervnih škatljic in krp iz vreč. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled._________________________________ Dobava, prodaja. Prodaja starega kovanega železa. Dne 24. aprila t. 1. prodale se bodo na javni ustmeni licitaciji in sicer v Ljubljani pri Artilerijskem odelenju Dravske divizijske oblasti, v Celju pri Komandi Celjskog vojnog okruga, v Mari-boru pri Komandi mesta in v Ptuju pri Komandi 4. pijonirskog bataljona sledeče količine starega kovanega železa. V Ljubljani: 1. iz Ubojnog slagališta (Ljubljansko polje) približno 20.000 kg, topovski materijal in stari okovi. 2. iz Artilerijske radionice približno 10.000 kg, topovski odpadki, železni obroči avtomobilskih koles, železna pločevina od automobilov. 3. iz intendantskega slagališta (na Kodeljevem) približno 2.400 kg kovanega železa in 3.000 kg železne pločevine. V Celju: 1. iz obmundirovne-ga slagališta 39. pešad. polka približno 380 kg železne pločevine od kotlov itd. 2. iz poslopja Celjskog vojnog okruga približno 1.000 kg železne pločevine. 3. iz Barak v Spodnji Hudinji približno 300 kg kovanega železa (traverze) in nekaj pločevine. V Mariboru: 1. iz Komande mesta približno 300 kg pločevine starih železnih peči: 2. iz skladišča 45. pešad. polka približno 1046 kg železne pločevine od kotlov itd. 3. iz skladišča 4. polka teške artilerije približno 800 kg kovanega železa in 430 kg železne pločevine. 4. iz intendantskog slagališta približno 2525 kg stare žice. — V Ptuju: iz slagališta 4. pijonirskog bataljona približno 3500 kg starega železa in 2000 kg železne pločevine. Imenovanega dne ob 10. predpoldne sprejmejo se ustmene in pismene ponudbe. Pismene ponudbe morajo biti kolekovane z 2 din. kolki. Ponudbe se sprejemajo na vsako količino. Z interesentom, ki ponudi najboljo ceno, zaključi se pismena direktna pogodba. Kavcija, 5% od ponujene cene, se mora položiti v gotovini ali 7% državnem posojilu. Uslovi (pogoji) leže na vpogled pri označenih komandah, pri katerih se vrši licitacija. Interesenti se poživljajo, da stavijo ponudbe. — Komanda Dravske divizijske oblasti, A. br. 778.. Razno. Biblioteka za industrijo in obrt. Ministrstvo za trgovino in industrijo se peča s planom osnovanja posebne strokovne knjižnice v Beogradu, ki bi imela naše strokovne knjige iz polja industrije in obrti. Ministrstvu že prihajajo knjige. Nove iznajdbe na Čehoslovaškem. V teku treh let je bilo na Čehoslovaškem javljenih 15.736 patentov. Dobilo je patent 9% iznajditeljev, 12% je bilo odklonjenih, 78 % je ostalo nerešenih. Od cele svote iznajdb odpade 870 na elektrotehniko. Nemška razstava v Moskvi. Glasom poročila »Deutsche Allgemeine Zeitungc je vrhovni gospodarski svet dovolil, da se priredi v Moskvi nemška industrijska razstava tekom poletja tekočega leta, in je naročil ruski trgovinski misiji, ki se nahaja \ Berlinu, da dovoli največje lahkote vsem nemškim tvrdkam, koje Selijo razstaviti svoje proizvode. Mislimo, da zasluži to poročilo največjo pozornost. V Rusiji ge nahaja sedaj cela vrsta nemških gospodarjev-strokovnjakov, da se prepričajo o tamkajšnjih gospodarskih razmerah. Zastopnik enega izmed največjih industrijcev Nemčije se sedaj dogovarja^ s sovjetsko vlado v Moskvi o zelo važnih podjetjih. Njegova tvrdka je že nakupila v Moskvi in Petrogradu zgradbe, kjer se bodo za sedaj prirejale razstave. Predno se bodo druge države o tem zavedale, bo Rusija že v popolni oblasti Nemčije Dragiujske številke m Švico. Statistično poročilo švicarske zveze konsum-nih zadrug, h koji spada 25 glavnih mest Švice, nolira dne 1. januarja 1922 malo znižanje indeksne šetvilke, ki padejo od 2045.60 frankov dne 1. decembra 1921 na 2021.09, dne 1. januarja 1922, kar pomenja tedaj znižanje za 24.51 frankov ali 1.2 odstotka. Cene se niso mnogo znižale, samo cene telečjega mesa je znatno padla. Telečje meso, ki je stalo še 1. novembra 1921 5.41 frankov kilogram, je stalo dne 1. januarja 1922 samo 3.37 frankov, tako da je bilo telečje meso ceneje nego goveje, ki je dne 1. januarja stalo 3.43 frankov. V teku dveh mesecev se je telečje meso znižalo za 2.07 frankov ali 38 odstotkov pri kilogramu. Nasprotno se je krompir, kakor običajno pozimi, podražil. Predvideva se precejšnje padanje indeksne številke za mesec februar, ki naj bo posledica padca cen mleka iu mlečnih izdelkov. Izza dne 1. oktobra 1920, v ko-jem Času je dosegla indeksna številka svojo kulminantno točko, znaša padanje 769.44 frankov ali 28 odstotkov. Iz tega se pa nikakor ne sme izvajati, da bi tudi draginja v splošnem padla, ker so se cene kurjavi zvišale in v indeksnih številkah sploh ni ceh za obleko in za na jemnino. Železnice kot reklamno sredstvo. Da se pokrije deficit železnic, se bavijo v Nemčiji z načrti, ki ne predvidevajo samo povišanje tarifa, ampak tudi, da se železnice in ves obratni materijal uporabi v reklamne svrlie. Na ta način bi se dobili izvanredni dohodki. Za pri-lepljanje reklamnih plakatov se bo upo-trebljalo mostove, ograde in zidove. Posebno pažnjo se posveča reklamnim tablicam, koje bi se obešale v notranjost vagonov. Strokovnjaki in umetniki so so pokazali, kako naj se obešajo reklamne tablice v vagonih, da ne bi utrujale in ubijale interes med publiko. Konkurzi v Zedinjenih državah. Narodno-gospodarski položaj Zedinjenih držav nam dokazuje, da preživljajo bogati narodi iste težke gospodarske krize, kakor revni narodi, kajti krize so le posledica sedanjega socijalnega sistema. Število konkurzov, proglašenih od različnih sodišč Zedinjenih držav tekom drugega tedna meseca februarja v zadnjih petih letih je bilo: 1918 248 konkurzov; 1919 106 konkurzov; 1920 104 konkurzi; 1921 389 konkurzov: 1922 481 konkurzov in tekom tretjega tedna meseca februarja t 1. se je število konkurzov povzdignilo na 580. Posredovalnica xa delo. Izkaz posredovalnice slovenskega društva »Merkurc v Ljubljani. Sprejme se: 7 knjigovodij, 4 kontoristi, 2 potnika, 4 skladiščniki, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 6 kontori-stinj, 4 blagajničark, 15 prodajalk 12 učencev in 1 učenka. — Službe išče: 5 knjigovodij, 2 kontorista, 2 poslovodja, 2 potnika, 5 skladiščnikov, 38 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 33 kontoristinj, 8 blagajničark, 29 prodajlk, 12 učencev in 14 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno prislužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči. Tržno poroditi. loko 3335, Superior Sommer Arriba, iztovor marc—april 3508 cif, Epoca Arriba, izt. marc—april 3105, loko 3278, Machala, loko 3220, Plant. Trinidad, loko 3738, naravni Venezuela 2800—3000, barvani Venezuela 2880—3000, Mara-caibo i Porto Cabello 3200—6500, Java 2970—5560. — Kakao prah: nemški ab tvornica 2800—2900, ameriški 3000 do 3100, holandski 3200—3200. Kovine. — Newyork: baker elek-trolitičui, loko 13 (13), svinec 4.72 (4.75), cink 4.67 (4.67), železo North Foundry 18.25 (18.75), beli Um 4.75 (4.75). -London; baker, izplačilo 60.62, ček 61,62, baker elektrolitični 68—69, baker bestseeeted 64—66, baker Strong-sheets 90, svinec 21, cink 25.2, aluminij za izvoz 125, antimon regulus 34, beU lim 18.10, živo srebro 10.87—11, nikelj 175, wol-fram 9.3, zlato 96.9, platina 390. Volna. — Newyork: loko 18.46 (18.45), marc 18.14 (18.11), april 17.90 (17.85), maj 17.19 (17.84), junij 17.45 (17.44), julij 16.75 (16.75). - Liverpool: loko 10.94, marc 10.47, april 10.39, maj 10.35, junij 10.25, julij 10.21, Egiptovska volna: marc 17.06, maj 17.40, juUj 17.65. — Aleksandrija: marc 36.90, maj 37.95, april 25, junij 25.60. — Bremen: 118.10 po kg. Borza. Zagreb, devize: Berlin 118—126, Bukarešt 235 -240, Milan 1615-1635, London 1385—1390, Newyork 300, ček 300-304. Pariz 2875—3000, Praga 592—603, Švica 5950—6050, Dunaj 4.70 —4.85, Budimpešta 42.50—44, Varšava 9.50; valute: dolar 298—300, češke krone 592, funti 1350, napoleoni 900, leji 245, lire 1600-1645. Trgovska obrtna banka 280 -295. Eskomtna banka 795. Jadranska banka 1000—1080. Ljub. kreditna banka 920—930. Solv. eskomtna banka 635. Ljub. strojne tovarne in livarne 845. Trbov, premogokopna družba 1050. Beograd, devize: Dunaj 1.25, Berlin 29.50, Bukarešta 62, Rim 410, London 365, Pariz 675, Praga 149.50. Curih: Berlinl.55, Newyork 5.14, London 22.55, Pariz 46.55, Milan 26.22, Praga 8.90, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.52, Varšava 0.13, Dunaj 0.06%, avstrijske žigosane krone 0.07%. Dunaj, devize: Zagreb 22.09y2— 22.151/0, Beograd 88.08-88,32, Berlin 22.95-23.05, London 327.75-328.25, Milan 378.20-378.80, Newyork 74.69-74.81, Pariz 674.50—675.50, Praga 129.90-130.10, Sofija 48.45-48.55, Varšava 173—177, Curih 1453.75-1456.25; valute: dolarji 74.19—47.31, levi 47.45—47.55, nemške marke 23.20 -23.30, funU 324.75-325.25, francoski franki 669.50-670.50, lire 375.70-376.30, dinarji 88.38—88.62, poljske marke 1.73—1.77, leji 53.44-53.56. švic. franki 1438.75-1441.25, češke krone 129.65—12985, madžarske krone 8.62-8.68. Berlin, deviez: Italija 1668.30— 1671.70, London 1446.05-1448.95, New-york 326.67-327.83, Pariz 2972-2978, Švica 0378.60 -6391.40, Dunaj 4.18-4.22, Praga 569.40—570.60, Budimpešta 37.41-37.49, Sofija 219,75-220.25. iz ia usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri Ivan Kravos, Maribor. iii Trg. Maribor: svinjski sejem. Mladi prašiči 6 do 8 tednov stari komad 600 do 800 krod; od 3 do 4 mesece stari komad 1000 do 1100 kron; 5 do 6 mesecev stari 1600 do 1800 kron. Kolonijalno blago. Kakao. — Hamburg: kakao zrnje, 50 kg netto ab Hamburg: Accera fina ferm. iztovor marc—april 2590 Mk, loko 2705. Accera ferm. iztovor marc—april 2530, loko 2510, Courant Accera, loko 1950—2340, fini Thome, iztovor marc— april 3105, loko 3165, Kamerun, loko 3220, Šamana, loko 2820, Fair Bahia, iztovor marc—april 2818, loko 2990, Superior Bahia, iztovor marc—april 3163, kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo itd dobavlja ANTON RA VH EKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK. Sava Sekulič afleniurno - komis- zavod v Sarajeva sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo SEMENA za vrt in polje, zajamčeno pristna VIKTOB KORSIKI. Ljubljana. Mn« ffl- T 8 O O V S K ! LIS1 Pozor, gostilničarji! m- otvorll trgevino :M somoprwiine$a prišteta iKlet; In fmeta dalutimkessNiu ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz svoje mr:— kteSi v S»odn)l Šiški, KavSkcva cesta šte«. 235==: ali pa franko brod Šibenik aii Bakar po konkurenčno nizki ceni. Pisarna Je v Ljubljani, Gosposka už.3, restavracija,.Zlatorog". Za obilna naročila se priporoča >. odiičnitn spoštovanjem IVAN HOČEVAR. f 9 Učna knj'ga dvostavnega in ameriškega knjigovodstva v slovenskem jeziku. Izdal Zasebni učni zavod Legat v Mariboru. Dobiva se v vseh knjigarnah. Neobhodno po trebno za trgovca, obrtnika, tovarnarja in knjigovodja Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca - sipsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindber«, Sem-rr.ering, Schottw!en, Puchberg, Ausm'!*s?ii »rte,, nudi po najnižji fen s Kostn Novakovič veletrgovina mavca m\\m, Hikloiiievo cesta 13. Na drobno! | ^N^abelol Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodajat, trg-ovina. usnjti J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 30. ioffa pisalni stroi R' . je najtrpežnejši, najstabilnejši in najcenejši stroj brez barvnega traka in brez vzdrževalnih stroškov. Stroj je izgotovljen za slovensko, hrvaško in nemško pisavo. Dobri zastopniki se iščejo proti dobri proviziji. — Jugoslovansko importno in eksportno podjetje; Infenir Rudolf PeČllsi, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 4. Telefon št. 8?. II r' a *V*i «*•#» *tt t; v» «* a n * t «Aa«tfaaa v^«**'*ae*«€v,*'»**' * * k*-** 5 fi a« ift V* n •* ti & m it »« «• »* •l a «* a najbolj!) mu\imi\ stre! »Hanini! razmnoževalni ttputui, razmnožuje strojno Ir ročno pisavo potom ne Izrabljlve steki. ploSSe 4« «• It Glavno zastopstvo za Jugoslavijo II The Rex Co. Ljubljana, Gradi«« to. J Moderno vrojeno poproviinico vseh plsulnllt strojev. • 9 ff 9!!! Erjatrec I Turi PR! „ZLAT1 LOPATI** trgovma z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg preje Hammerschmidt (Mflhleiaen) nasproti Krlžanake cerkve *96 SB ti Ve? vagonov jj \\ prvovrstnega II i! » H i . . i: :: aa ■■ ■■ :: :: 88 88 I« 88 88 88 I um aa mm •• 88 aa aa aa mm mm mm 88 ca krompirja za jed in setev, zdrava in izbrana roba, dobavi ceno in promptno tvrdka Fr. IM & Co. Rede pri Horihoru. (Brzojavi: Bacho, Račje.) 88 •a aa aa 88 aa aa aa aa aa 88 aa aa 88 aa aa ca aa *aaaaaaaaaaaBeaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaat* iaaaaaaaNaaattaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaa* Razglas. V smislu člena 36 IV 11 začasnega zakona o proračunskili dvainajsti-nah (Uradni list št. 90 z dne 2. 8. 1921) je za davčne okraje Kranj, Hkofjaloka in Tržič odmera hišne nnj-marine lit. b, § 1, zak. z dne 9. 2. 1882, drž. zak. št. 17 za davčno leto 1322 končana. Davčni zavezanci se opozarjajo, da v času od 1. 9. 1922 do vštetega 15. 4. 1922 lahko vpogledajo odmerili izkaz pri pristojnem davčnem uradu* odnosno pri pritojnem župamstvu. Davkoplačevalec ima pravico vpogle-dati le svojo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davkoplačevalce pa le ce se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah.' V nadaljnem roku od 16. 4. 1922 do vštetega 30. 4. 1922 davkoplačevalci lahko vlože pri davčnem okrajnem oblastvu v Kranju pritožbo proti objavljeni odmeri hišne najmarine. Predpis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za upo-gled odmere, to je v času od 16. 4. 1922 do vštetega 30. 4. 1922 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem okr. oblastvu v Kranlju postane pravnove-ljaven, četudi se davčnim zavezancem ne vroče posebni plačilni nalogi. Davčno okrajno oblasfvo v Kranju dne 20. marca 1922. Mednarodni transporti Antonio B&ancheri & Corrsp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predai 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. Oprema vsako vrsle blaga. Specijalna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj* Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. atec-^=:-. ra *» C 0 6 0 e 5 6 3 L0KOMOBILE vseli jakosti, zajamčeno obrata sposobne, se takoj oddajo franko vagon Ms rifcor. Stacionarna 10 13/18 HP Lanzovs jak’ tlak /. nasičeno paro; «tacionarv* 26. HP z nasičeno psro. s stopniato rešetko, bvtečnnn ce«• ?:>) kotlom, izdelek Bader.ia; skoro nova prevozna Woifova vroceparua »Vetbund« !65/2G0/22> HP, tipe NCFKG, zgrajena 1917, z izvlečnim cevnim Kotlom, z ravno rešetko 13 atm., 1 zaroašnj.-k levo 2100X350, 1 zamašnjak desno 2500X550. Jug . slovansko impertno in eksportno podjetje Ing, Rudolf Pečlin, Maribor, Trn barjev« u!>ca 4. Tel. interurb. 82. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. SHABEBHE LJUBLJANA Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. <&>*acac;aaaasaaaaaaaaaaaaaaiMU>*BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaa*aasa«a«iaaa3aaa»a»9i«a»*a<^>' *aasaaaaacaaaaaaaaaasaa4aMaaaaaaaaaaai>«MawB«aaaaaaaaaacxi.aaa«aacaswaaaaaaiaa**aK*** Delniška glavnica: K 20,000.000- Podružnice: novo mesto. Rakek, Slovenjgradec. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA rnmtmmBBarnmMmsaimammmmmmmmasmmamHmmmmmmmMmjmmMmvmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmaKmmmmmm LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Izvriuja vse bantna posle najtočneje In najkulantneje. Rezervni zakladi: K 6,500.000* Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna Listnlk : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Llata.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik : Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin * Ljubljani