Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. __________ Celovec, 15. vinotoka 1910. Štev. 42. Vabilo. Jatol.-politično in gospodarnim društvo zo Slovence no Koroškem" priredi = shod = o Šmihelu nad Pliberkom v nedeljo dne 23. vinotoka, ob 1/i!9. uri dopoldne pri „Šercarju“. Poročata g. poslanec Grafenauer in društveni predsednik g. dr. Brejc. - Posl. Graienauer proti najnouejšim kurzoocem. V enajsti seji tekočega zasedanja koroškega deželnega zbora, dne 6. t. m., je predložil finančni odsek znani Burgerjev predlog za najnovejše „kurzovce“. Ta predlog določa, da naj se napravi deželna ustanova letnih 2000 K, ki se porabi kot štipendije za nemške dijake, ki se hočejo učiti slovenski in položiti izpit učne sposobnosti za slovenščino in se zavežejo, da na poziv takoj pridejo na Koroško kot učitelji slovenščine. Poročevalec vitez Burger je priporočal, da se naj sprejme predlog neizpremenjen in povedal odkrito, da je namen te ustanove, vzgojiti po nemških učiteljih za slovenščino nemške uradniške in učiteljske moči, ki bi se jih nastavilo v jezikovnomešanih krajih. G. posl. Grafenauer se je najprej iz predloga ponorčeval, ker ni bil pravilno nemško spisan in je potem izvajal sledeče misli: Predloženemu predlogu prav nič ne zaupam, čeravno je sicer zelo zanimive vsebine. Zanimiv je ta predlog že zaradi tega, ker kaže, da so naši narodni nasprotniki vendar enkrat že spoznali, da je znanje slovenščine na Koroškem potrebno. Posebno tehtna se mi zdi v predlogu beseda „ho-čejo“ (ki si hočejo pridobiti spričevalo učne sposobnosti)! Kaj hočete s tem doseči ? Nemška mladina bo dobivala podpore iz blagajne, v ka--4ej^ prihajajo tudi slovenski krajcarji. Toda mladini vendar ne sme biti dano na razpolago, ali ka| hoče ali ne mara! Samo „hoteti", to bo pri marsikaterem dijaku, toda manjkalo bo resne volje. Vem, s kom bo tu opraviti — s „kurz-larji“. Ta predlog je zagledal beli dan pod varstveno znamko, da je slovenščina potrebna, pod varstveno znamko „avtonomije” in ker se pričakuje od vlade tiste ustrežljivosti, ki jo je v tem oziru v našo škodo vedno še pokazala. Izjaviti moram, da smo s takoimenovanimi „kurzlerji“ popolnoma nezadovoljni. („Kurzlerji“ so uradniki, ki se po kratkem učenju slovenščine, če znajo le nekaj za silo lomiti slovenski, smatrajo kot slovenščine zmožni. Op. ured.) Jaz kot Slovenec jih ne razumem. Slovjenski lomijo, da je groza! Nadalje moram vprašati: Ali menite, gospodje, da se bodo nemški visokošolci učili slovenščine iz ljubezni do sosedinega naroda?! Gotovo ne, ampak da dobijo spričevalo iz slovenščine, ki ga v sedanji eri (dobi) ni težko dobiti, in da bodo potem dobili službo kot zagrizeni nemški nacionalci — med našim, slovenskim narodom. Nemška mladina je v nacionalizmu že itak predaleč zapeljana. Le poglejte na Dunuj ali Gradec, kako ravnajo Nemci s slovenskimi dijaki. V najboljšem slučaju jih nemški tovariši trpijo le še kot goste, ne pa kot sošolce, ki so poklicani za delo v isti deželi. Čestokrat se je že dogajalo, da so slovenske in slovanske dijake sploh na Dunaju in v Gradcu tepli in pobijali s kamenjem. (Klic: Ljubljana!) Če se je morda zgodilo v Ljubljani kaj takega, je bilo to le plačilo za zaslužek! Predlog finančnega odseka, oziroma viteza Burgerja je znamenje časa, kakor sem kot slovenski poslanec dne 17. septembra 1910 tukaj sam izkusil. Jaz vendar nisem človek, ki bi Nemce rad kar tako ven metal ali ki bi znanje nemščine podcenjeval. Kdor kaj takega trdi, govori neresnico. Dne 17. septembra sem namreč sedel z nekim poročnikom in z nekim gospodom iz celovške okolice v hotelu Trabesinger. V sosedni sobi sem slišal vpiti. Mladina je gledala skoz malo okence, in ko je zagledala mojo sliko, je nemška kri že kar vzkipela. (Veselost.) Do-tični dijak je odprl vrata in zavpil v sobo: »Grafenauer je ropar, ven ž njim!” Ko jim je hotelir pokazal vrata, so psovali še zunaj dalje. Sedaj Vas pa vprašam: Povejte mi le en sam slučaj, da bi bili Slovenci ravnali tako z Nemci, povejte, kje in kdaj koroški Slovenci z Nemci nismo marali v miru in sporazumljenju živeti? In za take vrste ljudi, kojih nacionalizem je zašel na čisto zgrešene poti, naj bi se v celi dobi (10. dobi deželnega zbora) izdajali zneski 2000 K, in za take namene naj bi prispevali tudi slovenski davkoplačevalci?! V imenu svojih volilcev in v imenu koroških Slovencev protestiram najodločneje, da se meče ven denarna sredstva v take namene, in naznanjam vladi, da si Slovenci trajno kaj takega ne bomo dali dopasti! Poročevalec je govoril o nekem hujskanju iz Kranjskega. Ne varajte vendar samih sebe. Narodna zavest se je pri koroških Slovencih ravnotako vzbudila, kakor pri vseh drugrih narodih. Zaraditega pa ni treba, da bi si bili v laseh. Nastavi naj se uradnike, ki bodo zmožni obeh deželnih jezikov ! Seveda bo morda kdo rekel: To vendar hočemo doseči s tem predlogom ! Izjavljam, da za to predstoječ predlog ni potreben! Kdor ima res voljo, naučiti se slovenski, se lahko nauči! S puhlico o »hujskanju iz Kranjskega” napravite enkrat že konec! Jaz na pr. vendar nisem kak kranjski hujskač, reči pa moram, da se mi je narodna zavest vzbudila že kot učencu v šoli v Šmohorju. Moj učitelj Kreutzer še živi in lahko to spričuje. O Kranjski sem tedaj ravnotako malo vedel kakor o Češki. Naroden čut se mi je pojavil iz življenja ven, od nemških součencev sem se ga naučil! Z isto pravico ali z isto krivico bi očital lahko, da hoče vitez Burger s tem predlogom narodno hujskanje še pospeševati. Ravno njemu kot predsedniku trgovske in obrtne zbornice, ki Podlistek. Prvo slovensko romanje v Sveto deželo od 2. do 21. septembra 1910. (Konec.) Najsvetejši mesti, središče in srce Jeruzalema sta Božji grob in Kalvarija, nad katerima se vzdigujejo mogočne cerkve. Ta dva kraja vlečeta najbolj romarja k sebi. Ako so bili romarji le za kratek čas prosti od skupnega ogledovanja, so hiteli semkaj in goreče molili ter premišlje-' vali najpretresljivejše dogodke svetovne zgodovine. Sijon sledi njima po pomenu. Kalvarija — kraj smrti našega Odrešenika — Sijon, kraj smrti Njegove Matere. Na Sijonu je obhajal Gospod zadnjo večerjo, postavil zakramente sv. Rešnjega Telesa, sv. mašnikovega posvečenja in sv. pokore. Sijon je rojstni kraj katoliške Cerkve: binkoštni praznik je prišel na tem kraju sv. Duh nad apostole in prve vernike. Tu se je vršil prvi cerkveni zbor. Veličastno žaloigro Kristusovega trpljenj a smo premišljevali ondi, kjer se je v vsej življenjski resnici vršila — po Križevem potu. Od nekdanjega grada, imenovanega »Antonija” po jeruzalemskih ulicah do Kalvarije smo prehodili pe-vajoč premišljevanje štirinajsterih postaj. Kjer je stal nekdaj mogočni tempelj Salamonov, sta sedaj turški molilnici: v zlatu in marmorju se bliščeča Omarjeva mošeja, druga naj- večja na svetu in nekdanja Marijina cerkev, sedaj mošeja imenovana El Aksa. Zapustimo Jeruzalem pri vratih sv. Štefana! Pod nami se razteza dolina Jozafat in Hinom: Gremo navzdol in prekoračimo po mostu suho strugo potoka Cedron in že stojimo pod vznožjem Oljske gore. Najprvo svetišče, ko začnemo stopati po Oljski gori je grob Marijin ali kraj Marijinega vnebovzetja. Par korakov višje je votlina Jezusovega krvavega potu. Kakih sto korakov proti jugu vrt Getzemani. Na južnem vrhu Oljske gore je za nas najsvetejši kraj — nlesto Jezusovega vnebohoda. Cerkev, kjer je Učenik apostole učil »Oče naš”, stoji nekoliko proti severu itak vrhu gore. V 32 jezikih je na hodniku cerkve Očenaša udolbljena v marmornate plošče Gospodova molitev. Letos je prišla poleg 33. plošča — slovenski Očenaš. Ko so si romarji ogledali Jeruzalem z najbližjo okolico, vleče jih najbolj proti jugu do Betlehema. Hitri konjiči so nas popeljali v dobri uri tjakaj. Betlehem je za vernega kristjana najljubeznivejši kraj Sv. dežele. Že v otroških letih smo ga vzljubili po čarobnih svetonočnih spominih. Betlehem, — rojstni kraj našega Odrešenika, »Sv. Janez v gorovju”, isto tako daleč kot Betlehem od Jeruzalema oddaljen in sicer proti za-padu — rojstni kraj Njegovega predhodnika sv. Janeza Krstnika. Imenovane kraje so si ogledali vsi romarji — vsaka skupina (100 oseb) zase. Izven skupnega programa pa je bila pot v Jeriho, k Jordanu in Mrtvemu morju. Te kraje si je ogledalo le 170 oseb in sicer so se peljali tja v 44 vozovih. Mrtvo morje, najvzhodnejša točka našega potovanja, je 12 ur pešhoda oddaljeno od Jeruzalema. Vsled neznosne vročine, ki vlada tam doli, se je odsvetovala ta pot starejšim, slabotnim osebam in ženskemu spolu. S tem sem navedel vse znamenitejše kraje, katere so videli slovenski jeruzalemski romarji. Naši romarji so vzbujali z lepim vedenjem, pobožno molitvijo in krasnim petjem povsod pozornost in spoštovanje. Kako lepo se je razlegala po najsvetejših svetiščih zemlje in po jeruzalemskih ulicah mila slovenska pesem. Po eni strani se romar težko loči od svetih krajev, na drugi strani ga pa vleče zopet v domovino. Romar se vrača domov s poživljeno vero v Kristusa, jeklenotrdnim zaupanjem v Njegove obljube in v plamteči ljubezni do Njega in Njegovih naukov. Pusta, rjava, od solnca požgana zemlja Sv. dežele ga pa potrdi še bolj v ljubezni do domovine — bogate lepih, z gozdi pokritih gorav zelenih trat, čistih in mrzlih studencev. Še nekaj izrednega o našem romanju! Na Sijonu smo imeli na praznik Marijinega imena slovesno novo sv. mašo, katero je pel kranjski rojak č. g. Šmit. Povečana je bila slovesnost še s tem, ker je tudi prevzv. knezoškof ljubljanski obhajal baš ta dan ISletnico svojega škofovega posvečenja, rektor avstrijskega hospica, prelat dr. M. Ehrlich pa 171etnico mašništva. Hitro so minili dnevi v Jeruzalemu, dnevi, kateri so zapustili v srcih slovenskih romarjev najglobokejše spomine. Ni čuda, da so sé pred odhodom pri zadnjem pogledu na veličastno sveto jo morajo Nemci in Slovenci vzdrževati, to pač najslabše pristoja. Nemci naj delajo postave, kakršne hočejo, zakon narave se za nje ne briga, in noben ukrep nemških nacionalcev ne bo ustavil narodnega stremljenja koroških Slovencev. Saj se tudi še zanaprej vozijo kljub svoječasnemu predlogu posl. Pierla skoz Celovec železniški vozovi s slovenskimi napisi. In če sloni celovško nemštvo na tistih tablicah, potem mu itak ni nobene pomoči več. S takimi predlogi se trati samo čas. G. poročevalec je menil, da imamo Slovenci za javne službe premalo akademične mladine. To ni res ! Pod sedanjo vlado se jele zgodilo, da se je domačinom vzelo kruh, da se je moglo potem reči: Saj jih ni! Jaz Vam naštejem lahko cele litanije odličnih slovenskih mož, ki ne dobijo kruha doma in ga morajo iskati po tujem. Dejstvo je, da se koroških Slovencev ne trpi v deželi; samo eno izjemo poznam. Koroški Slovenci smo se trudili, da bi vzgojili zadosti akademikov iz naše srede, toda pribiti moram, da razven enega slučaja noben teh mož ni dobil kruha v domači deželi. Na pr. dr. Kušej je sodnik v Gradcu, dr. Ilavnik pri Št.Lenartu v Slovenskih goricah, dr.Schaubach v Črnomlju na Kranjskem, C vi ter v Novem mestu, Sitar, Kraut, Einspieler, dr. Eller, profesor Grafenauer (Pinterič: To je nemško ime. Veselost) vsi na Kranjskem. (Obrnivši se proti Pinteriču:) Visoki zbornici moram poročati, daje Pinterič slovensko ime. (Bučna veselost.) Nadalje so profesorji dr. Ar n ej c v Mariboru, dr. Mišic v Kranju, dr. Sušnik v Mariboru, dr. Jošt na Češkeim Gregorin v Celju, dr. Ra-kež zdravnik na Štajerskem, dr. Pečnik zdravnik v Aleksandriji, dr. Ferjančič pri ministrstvu na Dunaju. Ali to ni lepo število Slovencev, ki ne dobijo kruha v domači deželi? Zakaj potem ta predlog? Saj vidite, da lahko pokrijemo vse potrebe slovenskih uradnikov iz svojega naroda! Ne potrebujemo ne importa, pa tudi ne maramo eksporta. (Ne potrebujemo tujih uradnikov, pa tudi ne maramo, da se naše pošilja na tuje.) — Zakaj ne dobijo ti naši sinovi doma kruha? Na to bo lahko odgovoril deželni predsednik; toda vem že vnaprej, kaj bo rekel: „Nekateri se ne potegujejo za službe v deželi." Toda dejstvo je, da noben koroški Slovenec, ki je nastavljen izven dežele, ne pride več nazaj, ker bi sicer bilo v nevarnosti nemštvo. To je pravi vzrok! Naši dijaki se hočejo in se tudi morejo naučiti nemški brez ustanov, če bodo Nemci hoteli, se bodo tudi naučili slovenski brez ustanov. Glasoval bom proti temu predlogu, ne morda iz sovraštva do Nemcev, ampak ker vem, da se ta predlog ni rodil iz dobrohotnosti ali ljubezni do Slovencev, ampak le narobe! IKlohorjani ! Spominjajte se pri sprejemu letošnjih družbenih hnjig ..Sloo. Straže" o Ljubljani ! mesto zasolzile oči romarjev. Vsak je govoril s psalmistom: „Ako pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desna roka! Jezik naj mi obtiči v grlu, ako se tebe ne spominjam." Mogočno je zadonela pri vrnitvi zahvalna pesem v ljubljanski stolnici v zahvalo, da so se vsi romarji živi in zdravi, srečni in veseli povrnili v svojo domovino. Prvo slovensko romanje v daljni izhodni Jeruzalem se je torej prav lepo dovršilo. Prvokrat je plapolala na ladji slovenska trobojnica po sinji Adriji v Sredozemsko morje. Prvič je donela po jeruzalemskih ulicah slovenska govorica, prvič razlegala po gori Kalvariji, Sijonu in Oljski gori mila slovenska pesem. Sveto navdušenje za svete kraje, katero so prinesli slovenski romarji med svojce, hode gotovo privedlo naše rojake v desetletju do drugega takega romanja. Franjo Šenk, jeruzalemski romar. Smešniee. Sitno vprašanje. Uradnik (pri ljudskem štetju): „Kdaj ste rojeni?" — Starikava gospodična: „30. septembra šestinšestdesega leta." — Uradnik: „In stoletje?" Hlapec (gostilničarju): ,.Gospod gostilničar, pivo je poteklo; ali naj nov sodček nabijem ali ona dva zadnja gosta ven vržem?" Zdravnik: „Vi imate popolnoma izprijen želodec; ali ste tako neredno živeli?" — Bolnik : „To ne, a moja mlada žena se je v mestu kuhati učila." Za našo mladino! Ravnokar prihajajo knjige družbe sv. Mohorja med ljudstvo. Vse se veseli krasnega daru, ki ga je družba podarila slovenskemu ljudstvo. Staro in mlado se zbira okoli knjig, da takoj prelista vsako knjigo in si ogleda veliko število lepih slik. Večeri že postajajo daljši; nedelja že dolgo-časnejša, ker so hruške in jabolke že obrane in družina se je že spipala za posamezne knjige, da ima vsak eno, da jo cita. Tudi mladina neče zaostati, tudi sin in hčerka hočeta brati s stariši vred. Kmalu se zakopljeta v lepo povest, da sta slepa in gluha za vse drugo. Povest ima je edino veselje. A en del slovenske mladine ne uživa tega veselja, to je koroška mladina. Zna gledati slike, a čitati knjige ne. Najlepše povesti so ji mrtvo blago. Smili se mi ta idealna mladina, ki bi svoje peruti rada vzdignila visoko, visoko, a ne more. Izročena je izza zgodnje mladosti koroškim šolam, kjer se ne nauči ne svojega materinega jezika, ne nemškega. Ko zapusti šolo, ne zna ceniti knjige, ki bi mu lahko bila prijateljica v celem življenju, ne zna najti zabave pri knjigah. Edino po gostilnah, in po nočeh si je išče. Da smiliti se mora vsakemu ta koroška slovenska mladina, ki je izročena svetovnoznanim koroškim šolam in njihovim nemčurskim učiteljem. Ali naj naše usmiljenje ostane zaprto v naših srcih? Ne, na dan mora, na dan z dejanji. Vsa ostala slovenska mladina se veseli lepih povesti, ki se najdejo v Mohorjevih knjigah, zakaj bi koroški mladini za jesen in zimo ne napravili nobenega veselja?! Dajmo tudi koroški mladini knjig na razpolago, knjig, ki jih bo znala brati, dajmo ji mladinskih knjižnic! Ponekod že delujejo take knjižnice — reči se mora — z naravnost velikim uspehom. Pravi užitek je poslušati knjižničarje poročati o izvanrednem veselju mladine do čitanja knjig mladinskih knjižnic. Dal Bog, da bi se po slovenskem Koroškem našlo še mnogo požrtvovalnih mladinoljubov, ki bi prevzeli knjižničarski posel in žrtvovali nekaj časa na teden ukaželjni mladini! Hvaležna jim bo mladina, rada bo prihajala po knjige in z veseljem čitala. Z veseljem in polnim zaupanjem v njeno bodočnost sme vsak mladinoljub, posebno še duhovnik, zreti na mladino, ki porabi svoj prosti čas za čitanje in tako nima prilike priučiti si vsemogočih neumnosti. Da še v poznem življenju bo hvaležna vsem onim, ki so ji pripomogli, da se je naučila lepe slovenščine. Izginila bo še ena čudna prikazen na slovenskem Koroškem. Izginila bo znana strašno polomljena nemščina na razglednicah, da more že vsakega biti sram, da so na koroških šolah mogoči taki sadovi. Da nemška gospoda pri deželnem šolskem svetu pusti tako pačiti svojo ljubljeno nemščino, do jo njen ljubljenci, šolarji, smejo tako mrcvariti!? Naši mladini se vedno in vedno trobi v šolah na uho blaženi nemščini, o slovenščini se ne sliši nobene lepe besede in, mladina gre učiteljem na lim ter zares misli, da se je naučila nemščine, „jezika, s katerim se pride po celem svetu". Bog se usmili uboge pameti koroških nemčurskih učiteljev! Slovenska mladina bo pisala v svojem materinem jezika, kakor hitro ho spoznala lepoto slovenščine. In lepoto bo spoznala, ko bo čitala. Zato v vsako župnijo mladinsko knjižnico! Brezumna prodaja posesten. Zadnji čas opažamo, da mnogi gospodarji prav lahkomišljeno, brez posebnega uzroka prodajajo svoja posestva. Pride tujec, brez denarja, s par mešetarji, obljubi posestniku na videz visoko ceno, ta ne premišlja dolgo, ne vpraša nikogar drugega za svet in proda posestvo, lepo zastavljeno, z živino, opravo, z živežem vred, toliko da nag ne odide z doma, na katerem so prej srečno prebivali dedje in pradedje! Ali za gostilniško mizo, ko je um po nesrečnem alkoholu že omračen, se sklene kupna pogodba, se proda dom z vsem, kar je na njem. Kaj pomaga, da potem stoka žena, jočejo otroci, ko morajo z ljubljene domačije, ko je vse prepozno! Ali ni to brezumno? In kakšna škoda za občni blagor, za občine posebno! V goratih krajih posebno nakupujejo kmečke hiše bogataši, da jih nasadijo z lesom, da dobijo lepe love. Kjer je prej delal kmet in pridelal živeža tolikim ljudem, se pase zdaj divjačina. Domača gruda nam gre s tem v izgubo, domači ljudje morajo s trebuhom za kruhom v tujino, občinam našim pa naraščajo vedno višji in višji stroški za občinske uboge! Odgovorno za vse to delamo po pravici pa tudi vlado, ki dovoljuje, da so veljavne take brez premisleka prenagljene kupčije. Naj bi se barantačem s kmetskimi posestvi vendar bolj natančno gledalo na nečedne prste! Tu ne gre kakor pri kaki kravji kupčiji za par goldinarjev, tu se gre za vso bodočnost kmetskega stanu, za blagor mnogih družin in občin. Kdor živi med ljudstvom in vidi to novodobno barantijo s kmetskimi posestvi, mora skoro reči, da dandanes težje kupiš dobro kravo, kakor kako posestvo! Zadnji čas je zato, da se raznim barantačem — oderuhom omeji pogubo-nosno njihovo početje! Na to naj dela pouk med ljudstvom, a tudi poklicane oblasti naj vrše svojo dolžnost! Družba su. mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 85.789 udov, to je 275 več, kakor 1. 1909. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. „Slovenske legende". 2. „Sveta spoved", molitvenik. 3. „Zgodovina slovenskega naroda", 1. zvezek. 4. „Drobne povesti". 5. „Slovenske Večernice", 64. zvezek. 6. Koledar za leto 1911. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda : 7. „Zgodbe sv. pisma", 16. zvezek. 8. „Trije rodovi". Povest. Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči : 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Goriška nadškofija. 5. Tržaško - koprska škofija. 6. Lavantinska škofija. 7. Ljubljanska škofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo“, pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzro-čujejo družbi samo zamudo in nepotrebne, stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za od-poslatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Koroške novice. Slovenci, učite se slovenski! Dolgo so zatajevali naši nemški sodeželani bivanje Slovencev na Koroškem. Prikrivali so nas osrednji vladi skrbneje kot so skrivale izraelske matere svoje novorojene dečke egiptovskim oblastim. V listih, na shodih, v deželnem in državnem zboru so zatrjevali javnosti: Saj na Koroškem ni Slovencev. Sedaj pa pride Burger in zahteva naenkrat od deželnega zbora štipendije za take nemške študente, ki bi se naučili toliko slovenski, da se jih lahko nastavi med koroškimi Slovenci, „ki jih ni". In še lepši je, da je tudi „Sudmarka" razpisala 6 štipendij po 150 K na leto za tiste učiteljiščnike, ki se hočejo učiti slovenski, ki hočejo napraviti iz slovenskega jezika maturo ter se zavežejo tri leta delovati na slovenskih šolah med slovenskim ljudstvom. Ves ta čas bi uživali štipendije po 150 K na leto. Grše bi Nemci svoje neodkritosrčne politike ne mogli blamirati kot s takimi predlogi in štipendijami. Tedaj je laž, da se na Koroškem lahko izhaja brez slovenščine, laž, da ni Slovencev na Koroškem! Slovenci skrbite, da bodete sami znali slovenski, če ne, vas bodo nemški usiljenci izpodjedli! Vitez Burger je 6. t. m. zopet izpustil v deželnem zboru za Slovence dragoceno priznanje, za katero se mu bodo pa vsi „kurzovci“ zahvaljevali. Priznal je, da se „kurzovci“ ne naučijo pismene slovenščine, pač pa je trdil, da se naučijo dialekt. Sedaj vprašamo: Ali dobivajo kurzovci spričevala, da znajo pismeno slovenščino ali da so se naučili kak slovenski dialekt, ki se govori v tej ali oni dolini? Kurzovci torej ne znajo slovenski! Nova modrost viteza Burgerja. Ti nesrečni nemški vitezi v deželnem zboru nehote vsakokrat, ko zinejo, razkrijejo zanimivosti, nad katerimi se nacionalci potem jezijo. Tako modrost je zinil zopet v deželnem zboru dne 6. t. m. vitez Burger, ki je priznal, da se „kurzlerji" ne naučijo pismene slovenščine, ampak samo dialekt. Dialekt je pa v vsaki dolini drug; znano je, da ljudje dveh sosednih župnij že ne govorijo enako. Tako se na pr. na Koroškem zelo razločujejo zilski, rožan-ski in podjunski dialekt, tako da na pr. Rožan lažje razume pismeno slovenščino, ki jo sliši v cerkvi in prej pri krščanskem nauku v šoli, kakor podjunski dialekt okrog Pliberka. Pri Spod. Dravbergu zopet govorijo čisto štajerski dialekt. Vprašamo torej modrega viteza Burgerja:^ Katero izmed teh govoric se učijo ,,kurzlerji“ ? Če imajo spričevala, da znajo kateri teh dialektov, potem morajo imeti tudi označeno, katerega da so se naučili, ker po Burgerjevi logiki bi bili zmožni samo kot uradniki v tistih krajih, kojih dialekt so se naučili. Če znajo zilski dialekt, niso sposobni za Rož in Podjuno in narobe! Potemtakem bi bilo bolje, da bi se učili „kurzovci“ pismene slovenščine, ker bi bili sposobni za vse kraje! Sicer pa ni res, da bi znali „kurzovci“ kak slovenski dialekt! „Kurzovci“ ne znajo ne pismene slovenščine, ne kakega dialekta! Burger si je s tem hotel pomagati le iz zadrege, pa se je vsedel še bolj globoko. Da bi se kdo učil dialekta, ki je vendar v vsakem kraju drugačen in torej ni tako praktičen kakor pismen jezik!? To bi bila budalost in prismojenost, ki bi je ne pričakovali tudi od kakega viteza, ki ne pozna ne kakega slovenskega dialekta, ne pismene slovenščine, pa se vendar drzne o njih soditi! „Freie Stimmen“ proti Trabesinger. „Freie Stimmen“ že hujskajo proti hotelu Trabesinger, ki ga je kupil tržaški trgovec g. Milonik. Da bi svoj namen dosegle, se poslužujejo laži. Posl. Grafenauer je omenil v deželnem zboru, da so ga pri Trabesingerju v družbi dveh gospodov nemški smrkovci grdo opsovali. „Freie Stimmen“ pa so zavile, da so dotični nemški akademiki videli pri Trabesingerju na steni Grafenauerjevo sliko. S tem hočejo hujskati Nemce, češ hotelir Milonik je tako zagrizen Slovenec, da obeša že sliko posl. Grafenauerja na steno ! In temu so pristavile : „Upamo, da novi slovenski posestnik ne bo pozabil poleg Grafenauerja obesiti slike še drugih krasot kranjske narodnosti, Hribarja, Šušteršiča — žlindro in druge te sorte ter predvsem dr. Brejca, da bo vsak Nemec, ki bi slučajno stopil v to gostilno, vedel, da se nahaja na kranjskih tleh.“ Uvažujmo! Iz Gradca se piše: „Pri »Herbst-messe« sta imela tudi nemški Šulferajn in Siid-marka postavljene posebne šotore, kjer so prodajali razne stvari v korist teh nemškonacional-nih društev. Pred šulferajnskim kakor tudi pred sildmarkinim šotorom fehtajo na razne drzne načine z nabiralnimi puščicami. Pomoli ti nemški Mihel puščico pod nos, kakor da bi dal kdo komu cvetlico povohati. Tudi drugače delajo veliko reklamo, da bi veliko iztržili. Slovenci, mi vas pozi vijemo, da to tudi vi posnemate. Po sejmih in shodih tržite blago v korist »Slovenske Straže«! Tudi prispevke za njo marljivo nabirajte! Odprite oči in spreglejte, kako se trudijo naši narodni nasprotniki. Noč in dan delajo za Slovence pogubna društva. Vse žrtvujejo in nobeno delo jim ni prenaporno, kadar se gre za narodnost, zato se tudi Slovenci ne smemo ustrašiti narodnega boja in dela.“ Mi ne dostavimo drugega kakor: uvažujmo! Z goljufi nas Slovence kaj radi pitajo, — četudi zavsem neutemeljeno — vsi veliki zvonaiji pri nemškonacionalnem zvonu in okrog „Štajerca“. Medtem pa beremo mi v „Straži“ naslednje svarilo: Da bi si pridobili denarja za svoje narodno-na-padalne namene, se Nemci brez sramu poslužujejo tudi zelo dvomljivih sredstev. Tako na primer prodajajo vžigalice, ki imajo na škatljicah prilepljen napisni listič, na katerem se čita, da so vžigalice v namen veteranskih društev. Ako se pa malo natančneje ogleda škatljico, se opazi, da je označena etiketa samo prilepljena črez drugo, na kateri se bere, da gre dobiček od vžigalic v blagajne nemško-ofenzivnih društev à la Sudmark in Schulverein. Opozarjamo radi tega naše somišljenike, da se ne pustijo motiti pri nakupovanju vžigalic. Najboljše je, ako se ne da premotiti od nobenega fingiranega namena in se dosledno kupuje samo vžigalice v „korist obmejnim Slovencem41, ker meja zelo in nujno rabi. Profesor Grillitsch, ki je vsa svoja profesorska leta deloval na celovški gimnaziji, je v torek 11. t. m. po daljši bolezni na jetrah umrl. Rodom Korošec iz Volšperga v Labodski dolini, je po dokončanih študijah nastopil službo suplenta zgodovine na gimnaziji v Celovcu ter do letošnjega leta celih 27 let predaval zgodovino na tem zavodu. Bil je mirnega značaja ter pri Celovčanih kakor pri dijakih priljubljen. Svojega katoliškega prepričanja se ni nikdar sramoval. N. p. v m.! Koroškim mladinoljubom ! Več čč. gg. se je že obrnilo sem s prošnjo, da jim izpopolnimo mladeniške knjižnice s tem, da jim naj pošljemo novih knjig. Ker pa ima še najbrž marsikdo enake želje, se ga prosi, da hitro trka. Ustreglo se bo po možnosti vsem, onim, ki prosijo za cele knjižnice in onim, ki potrebujejo dopolnilne. Ob enem se prosi čč. gg. knjižničarje, naj poročajo o delovanju knjižnic. Hvaležno se sprejme vsak nasvet. Vse dopise tičeče se mladinskih knjižnic naj se odslej pošilja na naslov: „S. K. S. Z.“ (odsek za mladinske knjižnice) —■ Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Tatvina v cerkvi. Minoli pondeljek sta zmanjkala v župnijski cerkvi v Celovcu na enem stranskem oltarju dva medena svečnika. Cerkovnik je to takoj naznanil policiji, ki je že črez pol ure dobila dve znani tatici ravno v trenotku, ko sta prodajale svečnika pri nekem starinarju. „Slovenski kršč.-soc. Zvezi“ za Koroško je pristopilo (št. 33) društvo „Sloga“ v Podravljah. Oskrbovanje vojaške bolnišnice (Truppen-Spital) v Celovcu se odda 28. t. m., ob 10. uri dopoldne, za dobo treh let. Pogoji se izvedo vsak dan med 10. in 11. uro v računski pisarni vojaške bolnišnice. Beležke o nemškem šulferajnu. Šulferajn ustanavlja z zadnjo Roseggerjevo dvamilijonsko ustanovo nove^ nemške šole: v Kolomeji v Galiciji, v Mačivasi v Šleziji, v Novem mestu v Severnem Češkem, v Peklu, Vuzenici, Ciršaku in Polzeli na Štajerskem. S pomočjo Roseggerjevega fonda se bode še tekom letošnjega leta ustanovila nova nemška šola v nekem kraju na Koroškem ter več otroških vrtcev. — Nemški listi poročajo, da je 14 kočevskih občin prispevalo za Roseggerjev fond skupno 1335 K. Kaj pa naše slovenske občine? Darujte za „Slovensko Stražo11. O „Sudmarki“ beleži mariborska „Straža“ od 3. t. m. sledečo zanimivost: „»Kenntnis der windischen Mundart«, pa poleg tega „zanesljivo nemško prepričanje11 je potrebno onemu, ki hoče, da mu dovoli tetka Siidmarka zobati iz njenih jasli. Zadnja „Marburgerca“ prinaša oglas, v katerem se išče kupca za neko gostilno, mesarijo in trgovino na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe sprejema Siidmarka. Gostilno sme kupiti le oni, ki ima v posesti gornje lastnosti.11 — Kdo ne sprevidi volčjega namena z ovčjim zatrjevanjem ? Občni zbor nemškega Volksvereina za Koroško. Na letošnjem občnem zboru nemškega Volksvereina za Koroško pri Sandwirtu v sredo, dne 5. t. m., so si nemški svobodomiselci hudo segali v lase. Med sabo so razprti, da je gorje. Predsednik dr. Hdnlinger se je naveličal, pa so ga pregovorili, da je sprejel predsedstvo še za eno leto. Posl. Dob er n ig se je hudo pritoževal črez sudetske (češke Nemce), da gledajo na alpske Nemce od zgoraj navzdol in je tarnal, da politični načrti sudetskih Nemcev nasprotujejo onim alpskih Germanov. Sudetski Nemci bi radi razdelili Češko v nemški in češki del, a posledica tega bi bila razdelitev južnih dežel, kjer prebivajo Slovenci, v nemški in slovenski del; alpski Nemci pa da ne morejo pripustiti, da bi se kdaj odtrgale Spod. Štajerska in Spod. Koroška od nemškega dela. Napadel je tudi dr. Steinwenderja, pa ta je Doberniga in dr. Ang er er j a pošteno oklestil. Steinwender je postavil tudi v pravo luč ministrsko lakoto nekaterih nemških nacionalcev, ki bi radi črez hrbte drugih zlezli na ministrske sedeže; zato se je odločno izrazil proti parlamentarni vladi. Dobernig se je tudi opravičeval, češ da on ni kriv, če se ni vršil že napovedani strankin shod vseh nemških svobodomiselnih poslancev v Celovcu. Dr. Anger er se je zopet razburjal, češ da so nemški nacionalci premalo nestrpni, na pr. da so se povodom marijanskega shoda premalo skazali. Dolgo je bilo poročilo urednika losvonromovca Lacknerja, ki je stopical za Dobernigom in govoril o jugoslovanski nevarnosti ; priporočal je Siidmarko in nemški Schulverein, češ da sta najboljši bojni sredstvi proti Slovencem. Priznal je tudi, da je bil za vsako najmanjšo zadevo nemški minister krajan dr. Schreiner na mestu in je tako potrdil, kar smo mi že davno vedeli in poročali. V odbor so bili nato izvoljeni: Posl. Dobernik, krojač J. Kainba-cher, dr. Oton Knapič, dr. Jožef Lemež, dr. vitez pl. Metnic, Franc Narath, velikovški župan Janez Pinterič, knjigotržec Strache, učitelj Viljem Weiss, torej povečini pristni Germani slovenske krvi. Sicer druge nesreče ni bilo. Slovenca niso nobenega požrli, ker bi jim najbrž vsak Slovenec obtičal v želodcu ! Umrl. Dne 4. vinotoka je umrl v deželni bolnišnici v Celovcu po dolgi in mučni bolezni gospod Ivan Hoja, vpokojeni orožniški stražmojster in posestnik na Jezerskem. Pri blagoslovljenju njegovih zemeljskih ostankov so položili tovariši krasen venec ob krsto v zadnji pozdrav in slovo. Truplo dragega pokojnika se je prepeljalo dne 7. okt. na Jezersko. Kako je bil priljubljen, pričal je v petek zvečer slovesen pogreb, kojega se je udeležilo mnogo tovarišev, prijateljev in znancev od blizo in daleč. Spremili so ga med drugimi tudi gospod okrajni stražmojster iz Velikovca, in tovariši in prijatelji iz Železne Kaple, Dobrlevasi in Jezerskega, ter položili krasne vence ob krsto dragega jim pokojnika. Pod spretnim vodstvom g. Krča zapeli so pevci iz Št. Jurija pri Kranju in Jezer- skega krasne žalostinke, skazaje svojemu nekdanjemu, navdušenemu pevcu - tovarišu zadnjo čast. Sladko spavaj, dragi pokojnik, bodi Ti zemljica lahka ! Gospa Sveta. (Slovo.) Izgubili smo zopet v celi župniji priljubljenega, vzornega dušnega pastirja, č. g. kanonika Laserja, ki so bili poklicani v Celovec kot kn. šk. dvorni kaplan. Bog jim plati za vzorno delovanje v cerkvi, v šoli in v društvenem življenju. Prijaznega gospoda bomo vsi brez izjeme ohranili v najboljšem spominu ! Grabštanj. (Poslanec Lukas) nas je v nedeljo, dne 9. t. m., posetil s svojim obiskom. Radovedni, kaj jim bo poročal o velikanskih uspehih rdečkarije v državnem zboru, so njegovi pri Lahu zbrani prijatelji in neprijatelji čakali na njegove besede. A zaman; naš državni poslanec se je vzdignil in je — obmolknil. S to blamažo se je hotel rešiti še večje, dobro vedoč, da naši kmetje ž njim nikakor ne morejo biti zadovoljni, in sluteč, da bi se mu povedalo par prav krepkih v brk, ako bi jih zopet začel far-bati s svojimi zastarelimi socialdemokraškimi frazami, na pr. da so agrarci, to je kmetje krivi draginje! Oh, ubogi Lukas, ali je res, da ste bili celo izžvižgani? Toliko vemo, da ste svojo klavrno ulogo končali s svojim begom v Št. Peter ; a tam zopet poslušalcev niste našli! Kakšna smola! Od naših slovenskih kmetov ne dobite nobenega glasu več ! Št. Peter pri Grabštanju. (Slovo.) S težkim srcem smo dne 7. t. m. jemali slovo od vrlega in navdušenega narodnega mladeniča Jakoba Kul-tererja, p. d. Štefanovega v Št. Petru. Zapustil nas je za dolga tri leta in šel v Gradcu služit cesarja. Našemu izobraževalnemu društvu in pevskemu zboru je s tem zadana izguba, ki se ne bo dala zlahka nadomestiti z drugo močjo. Zato pa tem težji čakamo, da se zopet povrne v našo sredo ! Mohljiče. (Smrtna kosa.) Komaj je poteklo poldrugo leto, kar je iztrgala nemila smrt iz kmečke hiše Pravdiževe družine na Beli 20-letno hčer Frančiško, smo zopet 2. t. m. pokopali ob obilni udeležbi ljudstva 241etno hčer Lenko ravno iz te hiše; polnoštevilno so se udeležile pogreba tudi domače in sosedne mladenke. Vzrok smrti obeh je bila neozdravljiva bolezen. Usmiljeni Bog potolaži žalujoče stariše, brate in sestre! Ponesrečil se je pri delu v nekem predoru na tujem 22letni, pridni mladenič Jože Hribar, doma iz Mohljič. Šel je iskat sreče po svetu, mesto te pa je našel le prezgodnjo nesrečno smrt. Bodi mu zemljica lahka! Mladeniči, mladenke, ne silite na tuje, boljša je domača gruda, nego na tujem zlata ruda! Podklošter. (Občinske volitve.) Dne 6. t. m. so se pri nas vršile volitve v občinski za-stop. Udeležba je bila precejšna. Nad 600/0 vo-lilcev je prišlo. V III. razredu je zmagala lista okoliških Slovencev po hudem boju. V tem razredu so izvoljeni: Janez Mihor, Janez Wucherer, Alojzij Bergman, Jožef Bank, Jernej Cviter in Jurij Fertala. V II. razredu je tudi par naših. V I. razredu so seveda le purgarji in unionarji. Razmerje bo najbrže polovica purgarji proti polovici okoličanov. Uspeh okoliških Slovencev obstoji v tem, da se je prvikrat cela od njih sestavljena lista v III. razredu izvolila. Le krepko naprej ! Rožek. (Pogreb.) Dne 4. t. m. smo izročili materi zemlji truplo rajnega Fuggerja na Ravnah v 47. letu svoje starosti; bil je veleposestnik, lesni trgovec, gostilničar, občinski odbornik in načelnik šolskega svata v Rožeku, narodna duša od nog do glave. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb; iz vseh krajev so prihiteli ljudje skazat mu zadnjo čast. — Iz Št. Jakoba so se udeležili po-graba g. župnik Ražun in kaplan Mente, požarna bramba z zastavo, lovska družba, pogrešali smo samo učitelje in rožeške purgarje! — Za njim ne žaljuje samo žena z nedoraslimi otroki, ampak tudi občina, ker takšni značajni možje se težko dajo nadomestiti. Rajni je bil tudi velik dobrotnik ubogim. Slaven mu spomin! N. p. v m.! Marija na Žili. (Zopet ogenj.) V ponedeljek 11. t. m., ob (/410. uri je pričelo goreti Tem-ferjeva bajta. Sreča je bila, da ni bilo vetra. Tedaj bi bile v nevarnosti še sosedne hiše, dasi stoji bajta nekoliko strani od vasi. Malo neprijetno že postaja, to, da tolikokrat zbudi ljudi plat zvona! Kako je ogenj nastal, se ne ve. Iz spodnjega Roža. (Pretep.) Od ponočevanja se je vračal dne 9. t. m. neki fant iz Bistrice v Podsinjovas. Na potu proti domu ga je napadlo nekaj fantalinov, s katerimi, se je poprej v gostilni skregal, in so mu z nožem zadali več ran. Tega fanta ne zagovarjamo, toda obsojamo surovo dejanje fantalinov. Sicer se po njih podivjanosti ne čudimo, ker v njihovih družinah velja „Štajerc“ kot evangelij, cerkev jim je pa deveta briga. Onim pa, ki razširjajo „Štajerca“ med našim ljudstvom, kličemo: „Ako že na vsak način hočete ponemčiti naše ljudstvo, bodite vsaj toliko dostojni in naročite ljudem kak pošten nemški list, ne pa lista bedakov, „Štajerca“, ki ljudstvo duševno zastruplja in mladino podivja. Saj gotovo ni nobena čast za občino, v kateri se nahaja podivjana mladina !“ Grebinj. („Nedotakljive“ deželne naprave.) Deželni poslanec Waldner je trdil v deželnem zboru dne 27. septembra 1910, da so koroške deželne naprave „unantastbar“. Mi pa vemo sledeče: V našem »Narodnem domu“ je deželni inšpektorat lani tirjal najemnika, da plača naklado na pivo za dva meseca in sicer za septembra in oktobra 1909, češ da še ni plačana. Dotični znesek se je moral plačati eksekutivnim potom. Najemnik, g. Hofmeister, pa je imel tozadevne poštne položnice, na kojih podlagi je naklado že davno plačal, še v rokah. Napravil je rekurz na „unantastbar“ inšpektorat, in je takoj v treh dneh nato dobil povrnjen denar s stroški vred. To je eden slučaj. Koliko je morebiti še drugih, pa se ljudje ne spoznajo! Priče tega so na razpolago. Kaj poreče nato gospod dr. Waldner? Velikovec. (Nemškutarska slika.) Na našem »Narodnem domu“ je neki surovež že tre-tjokrat po noči z enega in istega okna snel ve-ternice in potem popolnoma zdrobil. Kaj ima dotični nemškutarski barbar od tega ? V katero šolo je hodil? Teh vprašanj nihče drug ne more odgovoriti kakor vsevedni in neskončno modri „Štajerc“. Velikovec. (Naš krajni šolski svet v franžah.) Pred nekaj časom so se pri seji našega štajercijanskega krajnega šolskega sveta tako zbili, da so vsi odložili svoja častna mesta. G. ravnatelj Bohrer bi bil rad tajnik — s plačo seveda — delal pa bi naj kdo drug. Zato je baje ravnatelju ponemčevalne meščanske šole načelnik krajnega šolskega sveta, bivši „Triglavan“ Kapun, sedaj Gallinger, zabrusil v obraz : »Sedaj sem tudi jaz prišel do prepričanja, da s teboj ni mogoče izhajati". Le lasajte se ! Št. Štefan pri Velikovcu. Ali naš Mežnarjev Žepi še naročuje in bere lutrovsko »Bauern-zeitung"? Zraven tega je pa menda še zmiraj dober katoličan ! Velikovec. Deželni poslanec, c. kr. vseuči-liščni profesor iz Inomosta, g. dr. Waldner, je v deželnem zboru koroškem dne 27.septembra 1910 povodom denarnega poloma pri nemški centralni kaši po poročilu »Freie Stimmen" imenoval deželne naprave »unantastbar" (nedotakljive). Torej so pa njegovih besedah koroške deželne naprave „unantastbar“ — nedotakljive —. Podpisani pa ve o tej nedotakljivosti deželnih naprav sledeče: Dne 15. marca 1.1. je dobil iz železniške postaje Sinčavas 125 litra vina. Dne 17. marca mu je poslal inšpektorat za deželne naklade plačilni nalog, da mora plačati tozadevni čudni davek. Ker je bil plačilni nalog nemški, zato podpisani niti odgovoril ni. Ko je potem dobila mestna občina povelje, da mora dotični znesek potom eksekucije iztirjati, je podpisani poslal dne 30. aprila 1.1. 15 K po poštni položnici naravnost v Celovec. Toda glej »nedotakljivost" deželnih naprav! Dne 3. junija 1.1. dobi drugi »Zahlungs-Auftrag", da naj plača. Seveda se to ni zgodilo, in podpisani se ni ganil. Nato pride dne 25.julija 1.1. od tukajšnje občine zopet poziv za plačilo. Nato šele je podpisani občini v slovenskem jeziku naznanil, da je ta znesek že davno poravnan. In sedaj ima pred »unantastbar" inšpektoratom pokoj. Ako nemškonacionalni poslanec dr. Waldner tega ne verjame, naj poprosi g. Grafenauerja, da mu pokaže dotične dopise. Jožef Dobrovc. Možica. (Pogreb.) Dne 4. t. m. je bil tukaj pokopan blagi 20 letni mladenič Leopold Kunc. Jetika ga je položila v prerani grob. Možiški mešani zbor mu je zapel v slovo krasno žalostinko, Rajni Polde je bil vzor pravega slovenskega fanta; v družbi je bil vesel in šaljiv, vendar tudi zelo dostojen in resen, zato tako priljubljen povsod. V izobraževalnih društvih v Pliberku, Prevaljah in Možici je sodeloval kot navdušen in zelo spreten igralec. Zlasti pliberško izobraževalno društvo izgubi ž njim veliko. V svoji dolgi, mučni bolezni je bil potrpežljiv. Po poklicu je bil čevljar in je moral zadnjo službo v Pliberku vsled svojega rodoljubja zapustiti. Bog potolaži žalujoče stariše! Bodi ti lahko slovenska zemljica, katero si tako prisrčno ljubil ! Vidimo se nad zvezdami ! N. p. v m ! Šolske kazni. (Iz velikovškega okraja.) Znana stvar je, da razna oblastva, razni uradi našim županom naprtijo vsa mogoča, zlasti sitna dela. Tako morajo v našem okraju župani pobirati tudi šolske kazni, ki kakor znano v našem okraju niso majhne. 0. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu se namreč prav nič ne ozira na izjave naših krajnih šolskih svetov glede šolskih zamud, in naj so te še tako podprte in utemeljene. Kar učitelj, dostikrat napačno informiran, zapiše, to obvelja, naj krajni šolski svet dožene stokrat, da je bil vzrok zamude upravičen, — na to se gospoda pri zeleni mizi prav nič ne ozira ; po njenem mnenju naj kmet pač vedno molči in trpi! Vzrok, da so razmere pri našem c. kr. okr. šol. svetu še vedno take, pa so tisti nemčurski župani, ki kakor prevaljski Pristov raje volijo pristaša liberalnih učiteljev, kakor pa odločnega zagovornika kmetov! — Občutne šolske kazni morajo torej za c. kr. šol. svet pobirati župani! Očividno je, kako mora ta biriška služba prostoizvoljenih županov uplivati med ljudstvom, posebno še, ko le — to ni dosti poučeno in misli ali govori vsaj, da je župan sam ali načelnik krajnega šolskega sveta kriv kazni! Da se našim županstvom odvzame vendar enkrat ta sitni posel, o tem se je govorilo že na zadnji županski konferenci v Velikovcu. Občina Tolstivrh je s posebno okrožnico vzela dotično akcijo v roke, a ne vemo, kje je obtičala. Poživljamo zato tem potom vsa županstva, da vendar storijo svojo dolžnost in krepko zahtevajo, da se jim odvzame sitni posel pobiranja šolskih kazni, ki prinaša samo zamero in nepotrebna opravila. Omenimo še, da c.kr.okrajno glavarstvo tistim županom,ki ne morejo ob pravem času spraviti kazni vkup, grozi z občutnimi denarnimi globami. Ta je še lepša! Potemtakem naj župan, če ne more na veselje in hvalo tega urada pravočasno opraviti zoper njegovo voljo mu naloženega biriškega posla, mirno seže v svoj žep in plača iz svojega! Pač znamenje, da živimo v koroški — »Turčiji". Da se temu pa vendar odpomore, v to so poklicani naši župani, ki naj s skupnim odločnim nastopom dosežejo, da se oni biriški posli izročijo v to poklicanim organom ! Sveče. (Veteranska slavnost.) Vete-ranci so imeli pri nas 9. t. m. svoj »Griindungs-fest". Primarširali so jo precej korajžno pred gostilno, kjer so čakali, da se je pripeljal Košičev Pepček. Ta je malo popridigalin nato so zahaj-lali, in šli pit! Veteranska društva so sicer nekaj lepega in hvalevrednega ; toda za veterance, ki po pruski maniri »hajlajo", bi se naš presvitli cesar lepo zahvalil ! Opazovalec. Velikovec. (Neumna šala.) Zadnji pon-deljek, dne 10. t. m., se je oglasil tukajšnji pekarski mojster Pfliigl v gostilni »pri Lipniku" (Lindenwirtu) in je svojega konja, z vozom privezal zunaj. V gostilni šobili tudi nekateri njegovi prijatelji, med njimi tudi sedlarski mojster Aleman, ki se je vozil ž njim. Naenkrat pravi eden izmed teh prijateljev: »Ti, Pflugl, tvoj konj ti je z vozom ušel." Ta v skrbi za konja leti proti Velikovcu, kar je le mogel, toda konja in voza ne najde doma. Ker ima omenjeni pekarski mojster srčno bolezen, mu je ta naglica toliko škodovala, da je vsled tega obolel in moral v posteljo. Njegovi prijatelji pa so mu konja le skrili in ga še le na večer pripeljali domov. Take^so posledice nepremišljenih in neumnih šal! Šmarjeta pri Velikovcu. (Požar.) Pogorel je v četrtek 6. t. m. lep, še skoro nov skedenj posestnika pd. Fikeja. Zažgal je 17leten fant. Domači gasilci in drugi iz Blata in St. Jurija so zabranili, da ni požar zajel tudi blizu stoječih sosednih poslopij. Prejšnji dan, v sredo, je dotični fant hotel zažgati hišo, vendar so pravočasno zapazili. Ker se pa ni vedelo, kdo požiga, se ni pazilo nanj. — To je bil letos že drugi požar v naši vasi. Bog nas varuj in pa sv. Florijan! Velikovški okraj. (Letina) je bolj slaba. Posebno krompirja je zelo malo, pa tudi turščice. Ajda je še lepa, rž in drugo žito je pa dalo malo zrnja. Sena in krme je pa sploh veliko. Kakor je bilo prejšnje dve leti malo krme za živino, tako bo letos slabše za živež za ljudi. Ker je malo krompirja, je tudi pomanjkanje svinjske krme. Prevaije. (Zborovanje našega kat. izobr. društva) dne 9. t. m. je uspelo jako dobro. Zborovalna dvorana pri Šteklu je bila natlačeno polna poslušalcev. Otvoril je zborovanje g. Abraham, ki je v toplih besedah pozdravil zborovalce, posebno č. g. govornika iz Črne. In ko so zasvirali^še tamburaši par komadov, govoril je č. g. Fr. Šenk o svojem potovanju v Sveto deželo. V zelo poljudni obliki nam je govornik naslikal vse prijetnosti in neprijetnosti tako daljnega potovanja, vodil nas je po raznih krajih v Sveti deželi in nam razkazal znamenitosti, ki so vsakemu kristjanu svete. Napravili smo takorekoč tudi mi v duhu romanje v Palestino in zelo hvaležni smo č. g. Fr. Šenku za njegov trud, kajti zopet smo se naučili veliko lepega. — Domači kaplan g. Vastel nas je v svojem govoru vzpodbujal, naj se vendar vsi oklenemo izobraževalnega društva, kajti društvo nam mora nadomestiti šole, ki ne ustrezajo svojemu namenu. Nasprotnikov je sicer več po številu, toda mi jih lahko prekosimo z^ duševno svojo silo. Poglejmo na Kranjsko in Štajersko, kako je postalo ljudstvo tam zavedno — potom društev ; zakaj naj bi morali mi zaostati! Hočemo imeti tudi svoje pravice, ne samo dolžnosti ! Tamburaši so skrbeli za zabavo in tako je bilo prijetno združeno s koristnim. Živela gg. govornika, posebno č. g. Šenk, ki je s svojim zanimivim govorom privabil tako ogromno število poslušalcev ! Prevalje. (Nemčurska posojilnica.) Veliko ogorčenje vlada med kmeti, ker namerava menda Pristov ustanoviti novo in sicer občinsko posojilnico. Ta bi bila lepa ! Pristov in drugi škrici njegove sorte bi radi imeli svojo posojilnico — mi kmetje pa bi naj dobro stali zanjo ! Govori se že marsikaj o gospodarstvu z občinskim denarjem; saj so sami med seboj Pristov in njegovi prijatelji in delajo kakor se jim zdi; računa o občinskem gospodarstvu pa še sploh nismo videli ... Bi bilo zelo zanimivo, ga pogledati ! Zakaj ga skrivajo? In če bo šlo Pristovovi občinski posojilnici slabo, pa naj plačujemo mi kmetje ! G. Pristova opozarjamo, naj se ne igra z ognjem! Kmetje, pomislimo malo — mi naj bi dobro stali za Pristova in druge take »gospode", ti pa bojo delali z denarjem, kar bojo sami hoteli. Ali se tako dela za kmečki blagor? Ali bomo to kar mirno gledali? Društveno gibanje. Št. Tomaž. Kat. slov. izobraževalno društvo »Edinost" v Št. Tomažu pri Celovcu priredi v nedeljo, dne 16. oktobra 1910, popoldne po blagoslovu ob 2. uri v društvenih prostorih: a) mesečno zborovanje, b) lepo igro »Najdena hči" s petjem! Igra se bo še ponavljala dne 23. oktobra. Vstopnina za ude 20 vinarjev, za neude 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. Djekše. Slovensko izobraž. kršč. soc. kmečko društvo za Djekše priredi v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po blagoslovu v župnišču letni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Ruda. V nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po blagoslovu, bo na Rudi v župnišču društveno zborovanje in sicer ob ugodnem vremenu na prostem. Uprizori se tudi igra: »Jeza nad petelinom in kes". Govori bodo zanimivi, zato pridite polnoštevilno. Odbor. V Pliberku se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., po popoldanski božji službi, v »Narodnem domu" poučen sestanek »Kat. slov. izobraževalnega društva". Na sporedu sta dva govora. — Vse člane in somišljenike, posebno vse, ki jih miče, malo kaj izvedeti, kaj je doživel jeruzalemski romar, prisrčno vabi odbor. Dobrlavas. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po blagoslovu, redno mesečno zborovanje z govori in igro: »Zamorec". Govor bo imel č. g. F. Šenk, kaplan v Črni, in sicer o svojem potovanju v Jeruzalem. — Udje in udinje, kakor tudi vse prijatelje društva k temu zborovanju prav vljudno vabi odbor. Prevalje. Naše slov. delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po blagoslovu, »pri Steklu" svoje mesečno zborovanje. Na sporedu je kot navadno; Pobiranje mesečnih doneskov, poučen govor in tamburanje. Pridite, delavci in vsi prijatelji društva v prav obilnem številu! Politične vesti. Deželni zbor koroški. 11. sej a, 6. vinotoka. Burgerjev predlog. Finančni odsek priporoča, da se viteza Burgerja predlog za dovoljenje štipendij v znesku 2000 K za nemške dijake, ki se hočejo učiti slovenski, sprejme neizpremenjen. Predlog pobija zelo srečno posl. Graf en au er (gl. uvodni članek.) Debata, ki se je razvila po govoru poslanca Grafenauerja, ni bila več taka, kakor smo je bili vajeni prejšnje čase ; nobenega napada nismo slišali, čeravno navadno brez teh nemškonacionalni poslanci sploh ne morejo govoriti, ako se gre za pravice Slovencev. Debata je bila pravo um ikanj e nemško-nacionalne večine; ta debata sama je bila najboljša priča, da nemški nacionalci ne morejo Burgerjevega predloga resno zagovarjati, in da so s tem predlogom zadeli sebe in dosedanjo nemško-nacionalno politiko, v kolikor se tiče Slovencev, postavili na laž. Za Grafenauerjem se je oglasil k besedi posl. Franc baron pl. Aichelburg Labia, vodja nemškonacionalne večine v deželnem zboru, brez katerega bi bili po odhodu bivšega deželnega poslanca Doberniga smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o r.;e K 8'60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko govem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Stubiei, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, „Elsa-fluid“. Sami dve dvanajsterici nemški nacionalci v deželnem zboru, stranka brez duševnega voditelja. Posl. pl. Aichelburg Labia je skušal stvarno ovreči trditve posl. Grafenauerja, kar se mu seveda sploh ni moglo posrečiti; kajti najboljši zagovornik ne more uspešno zagovarjati zadeve, ki je sploh ni mogoče zagovarjati. Zatrjeval je, da svoječasni predlog posl. Pierla glede slovenskih napisov na železničnih vozovih ni bil brezuspešen, češ da je železniča uprava dala narediti tablice, ki se lahko obrnejo^in kažejo na drugi strani samonemške napise. Če se torej še vedno nahajajo na železničnih vozovih v Celovcu slovenski napisi, so vzrok sprevodniki, ki da tablic ne obrnejo pravočasno, kadar stopi vlak — na nemško ozemlje. Govornik obžaluje in obsoja, da se je poslanca Grafenauerja na tako grd način napadlo; pravi, da se je govorniku tudi nekaj enakega zgodilo pri nekih demonstracijah v Pragi. (V Celovcu pa se ni vršila nobena demonstracija! Ured.) Govornik, zanikuje, da bi bil predlog strankarsk, obžaluje, da morajo tako odlični možje, kakor jih je naštel posl. Grafenauer, iskati službo izven deželnih mej, opravičuje pa to s tem, da se jih nastavlja pač tam, kjer se jih potrebuje, tukaj se jih pač ni potrebovalo. (Grafenauer: In s tem predlogom se zatrjuje, da se jih potrebuje!) Govornik ne najde v predlogu nenaklonjenosti nasproti Slovencem. Posl. vitez Burger je trdil, da se „kurz-lerji“ res ne naučijo „novoslovenščine“, pač pa dialekt, ki ga Burger imenuje „das Windische“. In to da je čisto dovolj. Slovencem, poudarja govornik, je cel svet odprt, ker znajo slovenski in nemški, Nemcem pa ne, ker znajo samo nemški! Zanikuje, da bi hotel s predlogom škodovati Slovencem, ampak da hoče le varovati koristi Nemcev. Prosi tudi, da se sprejme v predlog še beseda ,,vsakoletnih" 2000 K. Predlog se sprejme z vsemi proti glasovoma poslancev Ellersdorferj a in Grafenauerja. Posl. Grafenauer je hotel odgovarjati na izvajanja posl. pl. Aichelburga in Burgerja, pa je posl. Burger izjavil, da je govoril že sklepne besede (in je vsled tega nadaljna debata po poslovniku zabranjena. Op. ured.). 12. seja, dne 7. vinotoka. Predlog poslanca Waldnerja in tovarišev, da se deželnemu odboru naroči, udejstviti občinske posredovalnice služb, se odkaže pravnemu odseku. Narodnogospodarskemu odseku je bil odkazan sledeč predlog: Deželni odbor naj stopi v dogovor z zavarovalnico za nezgode za delavce v Gradcu, s kakimi pogoji bi bila ista voljna sprejeti pavšaliranje (povprečno svoto) zavarovalnih premij za kmečke delavce, ki imajo opraviti pri strojih na gepelj. V prihodnjem zasedanju naj deželni odbor poroča o uspehih. 13. seja, dne 11. vinotoka. Dovolijo oziroma odklonijo se razne podpore za regulacije hudournikov in cest po nemških krajih. Stavbnemu odseku se odkaže sledeč predlog posl. barona Aichelburga: Deželnemu odboru se naroča, da skrbi, da se zanaprej med zasedanjem deželnega zbora v vojvodini koroški razobesi na deželnem dvoru zastava v deželnih barvah. Dr. Waldnerjev predlog za podelitev državne podpore za občine v šmohorskem okraju, poškodovane po toči se odkaže narodnogospodarskemu odseku. Tak predlog ne spada v deželni, ampak v državni zbor in je stavljen le — za volilce. Če hoče doseči dr. Waldner kako podporo naj vloži nujni predlog v državnem zboru, ko bo sklican; saj deželni zbor vendar ne more deliti državnih podpor! 14. seja, 12. vinotoka. Predlogi deželnega odbora se sprejmejo, med drugim tudi predlog, da prispeva dežela za izsuševanje Grebinjskega blata 25 odstotkov k stroškom, proračunjenim na 35.250 K v treh letnih obrokih s pogojem, da ostalo pokrijejo država ter interesenti. Poslanec Grafenauer utemeljuje svoj sledeči predlog: „1. Za prebivalce v Kortah pri Železni Kapli naj se napravi cesta iz Obirskega. 2. Deželni zbor izrazi svojo voljo, to podjetje kar najbolj podpirati. 3. Deželnemu odboru se naroča, da poizve pri vladi, kako stoji začasno ta zadeva, da se po svojem preudarku udeleži te akcije in o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju poroča, oziroma stavi predlog." Ta predlog utemeljuje govornik sledeče: Če hočemo ohraniti prebivalstvu blaginjo, se moramo posebno ozirati na prebivalstvo, ki je od prometa oddaljeno. Koroška je za kmetijstvo zelo ugodna dežela. Deželni zbor se je kolikortoliko potrudil, da izpolni voljo ljudstva, četudi ne v taki meri, kakor bi si bil govornik marsikdaj želel. Od prometa oddaljeni kraji ne stojijo v gospodarskem oziru ravno slabo, toda kaj hočejo, ker vsled pomanjkanja cest ne morejo svojega blaga spraviti v denar po vrednosti. Med take kraje spadajo tudi Korte, ki so kake tri ure od Železne Kaple od- daljene. V Korte vodi strašansko slab pot. Posestniki tam so vsi kmetje, imajo obširne gozdove, precej živine, toda kaj jim to pomaga, ko ne morejo vsega tega spraviti v denar. Če hočejo kaj prodati, morajo voziti črez klanec na Jezersko in odtam še-le v Železno Kaplo. Jezerske ovce so priznano dobre pasme. Neki nižjeavstrijski deželni odbornik se je nasproti govorniku zelo pohvalno izrazil o pasmi jezerskih ovc, izrazil se je pa tudi, da je že skrajni čas, da dobijo tamošnji kraji boljše prometne zveze. Iz Kort še do dandanes v dež. zboru ni bilo nobene prošnje. Tamošnji posestniki sami pa niso v stanu cesto sami narediti in vzdrževati. Prvo dolžnost tukaj ima država, toda tudi dežela se ne sme popolnoma odtegniti, in poročevalca v deželnem zboru bom prosil, da bo precej globoko segel v blagajno. Ker je predlog zgolj gospodarskega značaja, zato upam, da ga bo zbornica sprejela. Predlog se soglasno sprejeme in odkaže stavbnemu odseku. Posl. grof Lo dr on poroča o predlogu narodnogospodarskega odseka glede zavarovanja konjev. Predlog naroča deželnemu odboru, da oživotvori zavarovanje konjev do 1. aprila 1911. V to svrho naj finančni odsek vstavi v deželni proračun 3000 K. Poročevalec omenja, da se ne bo uvedlo splošno zavarovanje za konje, ampak samo za plemene kobile, da ne bo preveč izgube, ako se zavarovanje ne bo obneslo. Sprva se bo zavarovanje konjev združilo z zavarovanjem goveje živine. Deželni odbornik Honlinger navaja, da se na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem zavarovanje konjev rentira, dočim imate ti deželi pri zavarovanju živine izgubo. Strokovni poročevalec pri deželni zavarovalnici za živino meni, da bi bilo bolje uvesti splošno zavarovanje konjev. Dr. Waldner nasprotuje temu, češ da je na Koroškem premalo živinozdravnikov in se vsledtega Koroška ne more primerjati z Zgornjo in Nižjo Avstrijsko. Splošno zavarovanje konjev ob pomanjkanju živinozdravnikov bi bil skok v temo. Posl. Krampi je mnenja, da ne bodo kmetje zlahka priglasili 1000 konjev za zavarovanje, kar se tudi minolo leto ni zgodilo. Kot vzrok navaja, da se za breje kobile zahteva višje vplačilo. Grof Lo dr o n se znižanju oziroma kaki spremembi pri zavarovalnini sploh upira, nakar se sprejme predlog narodnogospodarskega odseka. Cerkvene vesti. Imenovan je za kanonika v Gospi Sveti č. g. Peter Serajnik, dosedaj provizor v Blačah. Č. g. dr. Lambert Ehrlich je imenovan za profesorja fundamentalke, modroslovja in sociologije na celovški bogoslovnici. Suplenturo za moralko na celovški bogoslovnici je prejel č. g. dr. Franc Cukala. Župnijski izpiti. Letošnje župnijske izpite so delali sledeči gospodje: Anton Ben e tek, provizor v Št. Juriju na Vinogradih; Jožef Klein-lercher, kaplan v Kotarčah; Friderik Malgaj, provizor v Kapli na Dravi; Ignac Mi Ilo ni g, veroučitelj v Čelovcu; Avgust Ogertschnig, kaplan mestne župnije v Celovcu; Janez Safran, kaplan v Zgornji Beli; Janez Sekol, deficient v Vogrčah, in Tomaž Ulbing, kaplan v Dobrlivasi. Najuečja trgovina z oblačilnim blagom - v Celovcu. ■ -.......— Zaradi poznejše oddajetrgovineredka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajani od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Anton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Kaj je novega po svetu. Punt na Portugalskem. Na svečnico leta 1908. so republikanci umorili na Portugalskem kralja Karola I. in prestolonaslednika princa Louis Filipa. Hoteli so nato proglasiti republiko, pa se jim ni posrečilo. Ko je zasedel portugalski prestol mlajši kraljev sin Manuel IL, se je kazal naklonjenega svobodomiselcem. Ogenj je menda hotel gasiti z ognjem. Zato je čisto naravno, da je svobodomiselni, pfotikatoliški in republikanski duh prešinil ljudstvo, zlasti merodajne višje kroge in je prišlo zopet do punta, v katerem je vojaštvo prelomilo prisego zvestobe do kralja in stopilo na stran puntarjev; zlasti mornarica se je izka- zala kralju nasprotna. Razim pomorščakov na eni ladji so se vsi pridružili vstašem. Kralju zveste vojake na ladji „Dom Karlos I." so postrelili, ko so obstreljevali ladjo s kanoni. Kralju zveste vojaške čete so trčile z vstaškimi skupaj, ker pa niso imele pravih poveljnikov, so bile premagane. Kraljeva družina je pobegnila na kraljevi ladji „Amelija“ na Špansko. Naskok na samostane. Takoj po prvih zmagovitih bojih vstašev, ki so proglasili Portugalsko za republiko, se je pokazalo, kdo da so puntarji. Najprej so nastavili kanone na kraljevo palačo in na kralju zveste vojake, in ko so tam dosegli svoje namene, so nastavili topove proti samostanom. Delali so prav po francoskem zgledu. Roparje, tatove, morilce in druge zločince so oprostili, velike tatove so izpuščali, obrnili so se pa proti samostanom in cerkvam, ropali tam in morili. Kar so nabrali dobri verniki v čast božjo dragocenosti tekom stoletij, so uropali in cerkve opustošili svobodomiselni vstaši. Ugrabili so vse denarje, ustanove za ubožce, bolnike itd. Vse to je bilo dovoljeno. Še več! Nova vlada je takoj izdala odlok, da se morajo izgnati vsi redovniki in redovnice, proglasila je cerkveno premoženje kot last države in zaukazalo zapreti katoliške šole. Samo redovniki, ki slečejo redovniško obleko in se povrnejo na svoje domove, smejo ostati v domovini, vsi drugi, zvesti Bogu, pa morajo zapustiti deželo. Jezuitje so dobili ukaz, da morajo nemudoma zapustiti državo. Vse samostane in redove bo republikanska vlada odpravila. Ker jezuitje samostana Quaelhaes v Lizboni niso marali zapustiti, ker je vendar njihova last, je poulična druhal napadla samostan. Da bi vlada svojo grdobijo zunanjemu svetu prikrila in olepšala, si je izmislila, da so jezuitje začeli na vstaše metati — bombe. Jezuitje vendar niso puntarji, ki bi se spečali z bombami ; bombe so le bojno orodje vstašev, pa ne mirnih redovnikov, ki so se posvetili znanstvu in molitvi. In res v samostanu niso našli nobenih bomb ! Trije streli iz topov so dali v Lizboni znamenje, da morajo redovniki in redovnice zapustiti samostane. Ko so na to znamenje redovniki in redovnice ostali še v samostanih, se je začel najprej po ulicah — lov na duhovnike. Brez povoda so duhovnike aretirali, jih zasramovali in pretepali. Na jezuitski samostan je poulična druhal navalila in pobila s kamenjem okna. Prišlo je še vojaštvo in zapa-lilo samostan. Enega patra so umorili in dva hudo ranili. Drugi jezuiti so ubežali v kleti. Vojaštvo je skušalo jezuite zadušiti z dimom. Tudi v ženske samostane so vdrli. V samostan Trenas, v katerem so usmiljene sestre, so udrle ponoči oborožene tolpe. Ranili so dvanajst sester, ki so se hranile pred suroveži. Nadrobnejši podatki o tem še niso znani, ker republikanci prikrivajo na zunaj svoje grdobije. Izgnali so 400 redovnic, vse objokane so jih z vozovi peljali črez mejo. Portugalski bo sledila morda že v kratkem Španska, ako se tam razmere ne spremenijo. Španski kralj Alfonz je čisto zaslepljen. Vdal se je popolnoma liberalcem in vsemu pritrjuje, kar dela protikatoliška španska vlada. Slepec ! Prvi bo kralj sam, ki ho postal žrtev svobodomiselstva. Kakor na Portugalskem se tudi v Španiji kažejo liberalci kralju vdane; ko pa bo dozorel čas za punt, bodo kakor na Francoskem in v Portugalskem vsi ti liberalni patriotje kolovodje puntarjev. Za bolne na živcih in slabotne bolnike, ki ne prenesejo kave, ni boljšega zajtrka nego „Kufeke“ skuhan v mleku. Operacija na srcu. Zdravnik dr. Karol Giitig na Moravskem je pred nekaj dnevi na zborovanju zdravnikov v Moravski Ostrovi poročal o zanimivem slučaju iz svoje zdravniške prakse. Dne 30. aprila t. 1. je bil pri tepežu zaboden neki mož v srce in so ga umirajočega prepeljali v bolnišnico, dr. Giitig mu je tam zašil zevajočo srčno rano. Za šest tednov je bil ranjenec ozdravljen in opravlja ž%dva meseca težka dela. Za cenjene konzumente žitnih kavnih vrst je gotovo razveseljiva istinitost, da je najboljša žitna kava, Franckova Perl-ržena kava,, z znamko „Perlro“, od splošne draginje ostala nezadeta. — Franckova Perl-rž, z znamko „Perlro‘:, se dobiva v vsaki prodajalni po poprejšnjih cenah v 'j.'h in '/s kg. zavojih. — V interesu dobrega okusa njene kavine pijače se častitim gospodinjam nujno priporoča, da vedno le originalne zavoje .,Franckove PerlroK s tovarniško znamko „kavni mlinček1' sprejemajo. — Drugače prirejeni zavoji, kakor nezavite odvagane žitne vrste, ne vsebujejo nikdar te fine kakovosti. Umrl je na Dunaju 9. t. m. nemškoliberalni poslanec dr. Pergelt, eden izmed radikalnih voditeljev nemške svobodomiselne stranke. Sodrugi ob bogato obloženih mizah. Da se radi rdeči voditelji socialnodemokraškega delavstva rede od žuljev tega delavstva, je stara stvar. Da pa ti ljudje, ki radi toliko govore o tujih trebuhih, ne jedo samega kruha in pijejo čiste vode, nam dokazuje naslednji slučaj. Pred kratkim je priredila zveza danskih transportnih delavcev na čast zastopnikom na kodanjskem socialnodemokraškem kongresu obed, ki se more imenovati naravnost knežji. Zastopniki delavskega ljudstva so se mastili z delavskimi groši. Jedilni list te pojedine je bil tako-le sestavljen: Sherry vieux. Potage à la jardiniére. Saumon. Sauterne. Sauce holandaise. Langue de boeuff. Légumes. Frousse. Jambon fumé. Poulet rdti. Champagner. Compiote, Salade. Beurre, Fromage, Eadis. Madeira. Giace panachée. Liquers. Café. Šampanjec, burgundec, likerji, razne pečenke, sladoled so stvari, ki pač ne pridejo na mizo transportnega delavca. Toda voditelji si kaj takega že lahko privoščijo na — delavske stroške. Obsojen „Štajercijanec££. Pred mariborskim okrajnim sodiščem je bil dne 3. vinotoka obsojen zaradi razžaljenja časti na 14 dni ječe viničar Robar. Mož je močno vdan pijači, še bolj pa „Štajercu“. Po strupenih naukih „Štajerca“ ježe večkrat blatil framskega gospoda župnika, ki mu pa je vedno odpustil. Toda vsaka sila do vremena. Dne 29. avgusta je zopet čutil potrebo izliti svoj strupeni žolč nad gospodom župnikom. Toda ljudstvo se je pa zgrozilo, javilo takoj gospodu župniku in dobil je zasluženo plačilo. „Štajerc“, ki si kriv pokvarjenosti naših ljudi, kaj porečeš k temu? Sploh pa. ljubi „Štajerc“, ti iskreno privoščimo tvoje pristaše, izmed katerih so nekateri skoro celo slekli človeško naravo. Silna škoda našega ljudstva, da tako slepo sledi pogubnemu „Štajercui‘. Kaj pomenijo črke „S. D. D.“? Ali ste že odposlali položnico za ,,S. D. D.“? Darovi. Kot „ustanovnik“ z zneskom 200 K je pristopila „Slov. Straži'1 duhovščina dekanije Dobrlavas. Zastopnik je vsakokratni prošt v Dobrlivasi ali od njega pooblaščen gospod. III. izkaz darov za ,,S. D. D.“ Neimenovan duhovni svetovalec, Celovec 150 K ; S. g. M. Ulčnik, Dolič na Štajerskem 10; č. g. D. Agrež, Koprivnica, Staj. 1; č. g. J. Boštjančič, Kamen 5; mil. g. M. Kovač, Celovec 10; č. g. Schreiner, Žalec, Staj. 2; č. g. prof. Kardinar, Celje, Staj. 5; č. g. Ksaver Meško, Marija na Žili 3'50; č. g. Franc Sinko, Šmarije, Št. 3; Neimenovan, Celovec 2; č. g. F. Šegula, Sv. Rok ob Sotli 2 ; č. g. F. Dekorti, Ljubno, Št. 5 ; Sl. posojilnica Št. Jakob v Rožu 100; č. g. Kassl, Hodiše 10; č. g. Iv. Jelšnik, Oplotnica, Št. 1 ; čč. gg. prvoletniki v bogoslovju v Celovcu 5 ; č. g. župnik Šelih, Sv. Kunigunda, Štajersko 10. Hvaležno prosimo še one. čč. gg., ki se še niso poslužili do-poslanih položnic, da to čimprej storijo. Tržne cene v Celovcu 6. vinotoka 1910 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 801 itrov ren) od do (bi K V K V K V Pšenica .... 22 36 22 50 13 90 Rž — — 18 50 11 2 Ječmen .... Ajda — — — — — — Oves 16 — 16 50 5 54 Proso — Pšeno .... — 28 57 18 Turščica .... — — — — — Leča Fižola rdeča . . 13 Repica (krompir) . 6 66 — — 3 — Deteljno seme . . Seno, sladko . . 6 — 7 — — — „ kislo . . . 3 80 6 — — — Slama .... 3 50 5 — — Zelnate glave po 100 ko SOV 8 — 10 — — — Repa, ena vreča . Mleko, 1 liter . — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) • 1 kp 3 — 3 20 Surovo maslo (putar), 1 3 — 3 60 Slanina (Špeh), povoj., 1 » 2 40 2 60 „ ., surova, 1 2 — 2 10 Svinjska mast . 1 v 2 10 2 20 Jajca, 1 par . . — 20 — 24 Piščeta, 1 „ . . 2 — » 40 Race 4 — — Kopuni, 1 „ . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 W i‘. 3 20 3 60 30 „ „ mehka, 1 , • 2 80 3 — Počrez 100 kilo gramov Živina živevage zaklana od do od | do od do 5) CtJ TJ O v k r n a h p-l Konji Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . — — 82 84 — — 8 8 „ za vožnjo 400 564 — — — — 9 5 Junci 382 2 1 Krave .... 184 320 72 — — — 42 18 Telice. . . Svinje, pitane . . — — — — 160 164 16 16 Praseta, plemena 16 64 — — — — 276 184 Ovce rniaòo in cuetoče, zòrauo m ueselo nemore ostati nobeno òekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gos-podinjstuu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi Sedici1':: se uaruje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. Zahirala. Povodom smrti nepozabnega soproga luana Hoja c. kr. žandarmerijskega stražmojstra v pokoju in posestnika, mi je došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sožalja, da mi je nemogoče, da bi se mogla vsakemu posamezniku posebej zahvaliti. Izrekam tem potom vsem in vsakemu posamezniku, ki se me je spominjal s sočutstvom v moji veliki boli, svojo iskreno in globoko občuteno zahvalo. Posebno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku, zlasti c. kr. orožnikom iz Celovca, Velikovca, Dobrlevasi, Železne Kaple in Jezerskega, ki so položili ob krsto krasne vence, visokočastiti duhovščini, pred vsem pa našemu vrlemu pevovodji in organistu g. Jerneju Krču za njegov obilen trud, sploh vsem, ki so nepozabnemu rajnemu soprogu izkazali zadnjo čast. Jezersko, dne 10. vinotoka 1910. Žalujoči ostali. flojahi, spominjajte so podljubeljshega »Delavskega doma". t^Kdor potrebuje^ dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, platnene in volnene kanafase, cefire, prte, obrisače, sifon, žepne robce, manšete itd. naj piše naravnost izdelovalcu Jaroslauu Marek, ročna tkalnica v Bystrém št. 39 pri Novem Mestu nad Metuji, Češko, da se mu brezplačno in franko pošlje zbirka vzorcev. Prepričajte se o nizkih cenah in solidnem blagu te slovanske tvrdke. Dopisuje se slovensko. Tiskoma Družbe sv. Mohorja v Celovcu ima sledeče tiskovine na prodaj : Za župnijske urade: Stolni red, slovenski, v velikosti 53Xt2 cm, iztis po.................................. . Besi dušo! Spomin na sveti misijon, 16 strani. 1 iztis............................. . . . 100 iztisov ................................... 500 iztisov ................................... 1000 iztisov................................... Angelska služba ali ponk, kako se pri sv. maši streže. 1 iztis ............................... 12 iztisov............................... Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu. 25 iztisov..................................... 50 iztisov..................................... 100 iztisov.................................... K n n n » —•10 —•10 3-— 12'— 20'— —'10 1-— n --90 „ 1-60 „ 2.80 hranilno in posojilno društvo v Golovcu obrestuje »loge po u v »z T /Z /0 kreditni zavod za kmečko ljudstvo - -- okoisee ;^ v ■••e ——: Pavličeva ulica štev. 7 obrestuje vloge po KI Uradovanje se zdaj tako razširi, da bodo odslej uradne ure v četrtek od 9. do 12. ure dop. in od Va 2. do 3. ure pop. v soboto ,, 10. „ 12. ,, „ v nedeljo „ 10. „ 12. „ „ Odbor. Loterijske številke 8. oktobra 1910: Trst 12 44 4 32 38 Line 28 12 29 59 40 Kupujte vžigalice v Korist obmejnih Slovencev! Naslov: „Gospodarska zveza11 v Ljubljani, ses^easžsžs^s^sisisisas^^ V Harodni šoli v Št. Motni v Rožu no Koroškem imajo čč. šolske sestre internat za dekleta. Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih, kakor tudi v kuhinji in perilnici. Tudi se sprejemajo na stanovanje in hrano šolarice za ondotno trirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Usi Sueti! Stare nagrobne križe poceni in trpežno lakira in pozlati slikar za pismenke lu. Podzeit Celovec, Neue Weltgasse štev. 8. Priložnosten nakup. Prevzel sem naravnost od neke tovarne vsled elementarne katastrofe mnogo tisoč težkih flanelnih odej po krasnih najnovejših vzorcih, trajne barve, s svilo obrobljenih, svežih, le nekoliko od vode poškodovanih. Te odeje se lahko rabijo v vsaki fini hiši za postelje in pokrivanje oseb. Zlasti so topli, mehki in močni. Dolgi 195, široki pa 135 cm. Po povzetju požiljam: 4 ilanelne odeje za gospodarstvo za 10 K. 3 lepe flanelne odeje za 9 K. ^ 2 jako lepi flanelni odeji za 9 K. Na skladišču imam tudi veliko množino ostankov od kanafasa, oksforda, cefirja, modro tiskanega platna, flanela, pepita za obleke in razpošiljam v paketih po 5 kgr. 40 do 50 m za 17 K. — Odrezki so po 4 do 12 metrov dolgi in dobro porabni v gospodarstvu. Rudolf Dušek, tovarniško skladišče odej Nachod ua Češkem. I Line 1909 : Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje. | R. WOLF “ Filialha Dunaj, Premakljivi in nepremakljivi polnoparni počeparni lohomoiÉ 'z 10 Najbolj gospodarsk, tr] za vsb vrste delovanja Vseh izdelkov nad 650.000 PS. slo Heiman. Zagreb. Kralj. hrv.-slav.-dal. dežel.-vlad. ukaz 31. jul. 1900; St. 3767. Cenjenim gospodinjam priporočamo najtopleje pravi : Frančkov: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov v Zagrebu. Varstvena znamka. X 7371 061. W. Kdor pospešuje ..Mir", delo zo narod! Približoo 3500 runkšl platnih ostankov je naprodaj zelo pod ceno blaga. Vsi ostanki so najfinejše vrste in so zelo rabljivi za izdelovanje najfinejšega perila za telo in postelj. Ostanki so 8—14 metrov dolgi. Gena 1 meter po 55 vin. Najmanjša oddaja en 5 kilo-zavoj to je 40 metrov po povzetju. Imam tudi naprodaj približno 150 tuca-tov zajamčeno platnenih, iz najimenitnejše lanene preje iztkanih rjuh brez šiva 150 cm širokih, 225 cm dolgih, rabljivih za najfinejše bale, že obrobljenih, zajamčeno brezpogrešnih, za ceno 2 kroni 80 vinarjev vsak kos. Najmanjša oddaja 6 kosov po povzetju. Slabega blaga ne odpošiljam, ampak samo najboljše in se za neugajajoče denar takoj vrne. Za solidnost jamči moj dober glas. Pozor! C Ctpiu tkalnica u, ululii, platna, Češko. Namesto 40 K, samo G K. Vos divjega kozla podoben jelenovemu vosu, nov, zelo lep, 16 centimetrov dolge, fine, tanke dlake v lepem starosrebrnem tulcu z lovskim križem, vse skupaj samo K 6‘—; ivjasti lasci zajamčeno pristni (prigodni kup) razpošilja po povzetju vezavec vosov Fenichel, Dunaj IX., Altmiittergasse 3/VII. •MOHOHOHBOnOMOBBOMOBn* \ Kzgojišče za deklice \ V rifluì n s nerilom in v ženskih ročnih delih. 0 1 (Internat) čč. šolskih sester o Narodni šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; sprejemajo _ se deklice, ki želijo obiskovati našo šolo, potem že | Pla- _ nanju s perilom in v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. a čila 24 kron mesečno. W Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim I sestram v Velikovcu ua Koroškem. Pet vinarjev stane dopisnica, na katero zapišete ime občno znane razpošiljateljske trgovine R. Miklauc, Ljubljana, da Vani pošlje poštnine prosto vzorce najnovejšega snkne-nega in modnega blaga za ženske obleke. Strogo preizkušnjo je gotovo prestalo sredstvo, ki si je že zagotovilo splošno uporabo polnih 50 let. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. O VARILO! Vsi deli embalaže --------1 imajo postavno de- ponevano varstveno znamlta GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja. ciiXesa ,,Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K VSO se pošlje mala steklenica, za K 2’SO velika steklenica, za K 4’70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenike, za K 22’—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Kupujte narodni boleh! Edina slovenska kisla voda Tolstovršba slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdraoilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla unda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri ©skrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Zahtevajte .Jir" pa vseh gestilnah ! Nakup lesa. Smrekov in mecesnov les, podrt ali nepodrt, najmanj od 500 festmetrov naprej, ravnotako večje partije stesanega stavbnega lesa se kupijo naravnost od posestnikov gozdov proti plači v gotovini. Oglase z naznanilom cene in količine na naslov: ,,Postfach 56“, Celovec. Vplivno posredovanje se želi. Spominjajte se umrlih! LASTNI IZDELEK CRKVENiH RARAHENTOV/, ZASTAV CR- KVENiH iN DRUŠTVENIH rESS: V5E CRKVENE POTREBŠČINE FRANC SlAOMK VOUOTUCKSSK« VZORCI IN PRORAČUNI ZASTONJ IN FRKO-GOTOVO BLAGO POŠiLjAri NA ZBiRO Z OBRATNO POSTO- NOBENA PRODAjAt NA.TOREj HALA REZijA IN NIZKE CENE Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celoucu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorsha cesta šfeu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. .... Sskompt in inkasso menic. — jBorzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K lO’— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.