LETO II.
LJUBLJANA, 15. MARCA 1924.
STEV. 12.
Vl^OČNBNA ZAJVCOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15-CELOLETNO-DEN-6o/ZA‘ INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN I SO,
OftlUNA
VREDNljTVO IN VPRAVA* VČITELISKI TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAIO/ANONIMNI DOPIS« SE NE PRIOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V-GOTOVINI
Proč s tulci!
V svrho intenzivne akcije, da osiguramo domačinom obstoj, se obračamo na nacionalno zavedno javnost, da nam pribavi podatke o tujih državljanih, ki so nameščeni pri domačih in tujih podjetjih. Zadostuje nam naslov tvrdke, ime, držav ran st v o, značaj in kvalifikacija uslužbenca ali delavca. Podjetnike pa s tem zadnjič opominjamo naj še pravočasno očistijo svoja podjetja tujcev, da ne bode nepotrebnih očitkov. Informacije naj se pošiljajo na: Oblastni odbor Orjune v Ljubljani.
Naša sedanja in bodoča industrija.
Prinašamo v celoti članek enega Izmed najboljših poznavalcev naše Industrije, g. Milivoje Saviča, načelnika ministrstva za trgovino in industrijo. Ta mož, ki ima železno energijo prave šumadijske rase. je obiskal, lahko rečemo, vse tovarne širom naše domovine in velja v industrijski stroki kot avtoriteta prve vrste. O11 sam nam s svojim člankom jasno potrjuje, kako prav smo imeli mi nacijonaini šovinisti, ko smo svarili pred tujo industrijo in ko smo tudi s fizično silo nastopali proti že utihotapljeni. Slabe posledice tujerodne industrije se bodo seveda pokazale v polni meri šele v slučaju vojne, toda tedaj bodo zahtevale te posledice premnoga življenja naših najboljših sinov. Kolika sreča za državo, da bi imela na odločujočih mestih več takih mož kakor je kremenjak Savič, toda danes, v času vseobče pokvarjenosti, korupcije in pohlepa za obogatenjetn, le njegov glas, glas vpijočega v puščavi. Tem večja pa mora biti skrb Orjune, da z vsemi sredstvi prepreči ogromno nevarnost. Nacijo-nalna država mora imeti za vsako ceno le nacijonalno industrijo. Zato mora biti naše geslo: »Smrt tuji industriji, proč s tujerodnimi pritepenci. Ko so si države kakor Anglija, Nemčija, Francija, Italija i. dr. Ustvarjale nacijonalne industrije, tudi niso klicale tujcev, ampak poslale so svoje najboljše sinove v tujino, da so se naučili, kako se ustvarja in vodi industrija. Nemci so šli k Angležem. Japonci k Nemcem, Italijani k Francozom itd. Niso bili nestrpni in danes, po dolgem trudapol-nem delu, imajo te države svojo nacijonalno industrijo, od katere imajo le one same koristi. Treba je, da jih Posnemamo, pri tem pa moramo vedeti, da se solidna nacijonalna industrija ne ustvari preko noči.
Če pa se naša država ne bode držala teh smernic, potem bo v kratkem podobna drevesu, ki polno življenjskih sokov bujno poganja svoje mladike, na čegar površini pa so se naselili različni mahovi in zajedavci, da mu prej ali slej izpijejo življenske sile. Preobilo zakladov hrani naša mati domovina, hrani pa jih za svoje sinove. Gorje pa deci, ko postane polnoletna, če ji bodo zločinski, brezvestni varuhi, v svoji neverjetni kratkovidnosti' prodali zaklade tujcu. Suženj postane teh tujcev in zakladov ne bode nikdar več nazaj, le prokletstvo se bode vleklo °d rodu do rodu.
»V zadnjem času so začele inozemske firme iz Nemške Avstrije in čehoslovaške ponujati prenos svojih instalacij v našo državo ter se tudi same seliti k nam s svojimi fa-hriškimi opremami. Pod carinsko zaščito Avstro-ogrske so vzdržavali v Cegki, Avstriji in Nemčiji v delu stroje, ki bi bili morali že davno med staro železo, poedini primeri pa tudi v muzej za industrijske starine. Z hlagom, ki ga izdelajo ti stroji, ni mogoče konkurirati doma, a še manj v inozemstvu in zato so sklenili, ali
da jih komu odstopijo, ali pa da se z njimi preselijo k nam, med tem pa nabavijo za delo v lastni državi nove stroje.
Oni prihajajo običajno v obliki kake delniške družbe pod krinko domače firme, pa tudi neprikrito pod svojo firmo. Veliko število inozemskih podjetij nudi svoje stroje naprodaj, ali pa z njimi stopi v družbo z našimi' državljani. Nekateri so že prišli in se instalirali. Inozemci, ki so prišli, so prinesli s seboj svoje stare stroje. Oni, ki ponujajo svoje stroje, da bi se instalirali, nudijo stare, zastarele, preživele, neekonomsko izdelane stroje. Običajno ponujajo te stroje po takih cenah, da bi se mogli zanje kupiti tudi novi, ki bi producirali prav toliko blaga. Vsem našim državljanom ne moremo dovolj priporočati, da so jako oprezni, ! da predvsem ne kupujejo starih, za-' starelih strojev, ki ne delajo eko-| nomsko in s katerimi ni mogoče de-I lati z uspehom, v drugi vrsti pa, da ! jih ne kupujejo po ceni, ki ne odgo-' varja niti polovici stvarne vrednosti.
: Vsakemu našemu državljanu zato
■	priporočamo, da v prvi vrsti z do-! uiačimi. a če teh ni, z inozemskimi ‘ strokovnjaki oceni ekonomsko po-rabnost teh strojev, kakor tudi njihovo pravo vredtiost.
Poleg zasebno-ekonomskega interesa je ta uvoz inozemskih strojev važen tudi iz državno-ekonomskih, socijalno - političnih in uržavno-ob-rambnih interesov.
Novoosnovana industrija s tujimi stroji ne more: 1. proizvajati ekonomsko; 2. delo zadostno plačevati delavcem ter v času vojne ne more dobavljati velike količine blaga in delati brez prenehanja noč in dan.
Taka industrija z inozemskimi stroji bo v ta namen, da vzdrži konkurenco proti inozemski proizvodnji, zahtevala veliko carinsko zaščito, ki bo obremenjevala konzumente, ali pa bo morala plačevati nižje mezde, s katerimi delavci ne bodo mogli živeti. Ona bo v slučaju nezadostne zaščite vegetirala in služila le za to, da še druge oplaši pred ustanavljanjem industrije v naši državi. V času vojne ne bo mogla zadostiti potrebi in bo zmanjševala odporno silo države.
Da nas nezaželeni inozemci ne bi osrečevali s svojimi zastarelimi stroji, bi bilo treba uzakoniti, da se dovoli uvoz le takih že rabljenih strojev, s katerimi se tudi v industrijskih zemljah da delati ekonomsko, zabrani pa uvoz strojev, ki niso za ekonomsko delo. Da bi se to izvedlo, je treba ustvariti pri ministrstvu trgovine in industrije tehnični svet, ki bi Izdajal mnenja za dovolitev ali prepoved uvoza. Vsi stroški ekspertize in potovanja strokovnjakov bi bili na breme uvoznikov. *,
Drugo vprašanje je prihod teh inozemcev s stališča naše nacijonalne politike.
Oni inozemci, ki želijo da postanejo naši industrijci, so z osobjem vred, ki ga pripeljejo s seboj, veči-
noma taki, da so nam tuji, s tujo mentaliteto, večinoma tudi neprija-teljsko odgojeni v veliki niržnji proti nam. Če se ve, kakšne mentalitete so in kako nas mrzijo oni ostanki avstro-ogrskih narodnosti, ki so ostali po mestih novoosvobojenih krajev, kakor tudi če se ve, da je naš največji interes, da jim vcepimo našo mentaliteto, da jih vsaj odtegnemo mržnji, če jih že ne moremo ogreti zase, je pač treba zajeziti vsak dotok novih inozemcev.
Buržuazija je nosilec nacijonalne in duševne kulture. Kakšen interes imamo na tem, da bodo nosilci in uživalci materijelne kulture inozemci ! Inozemci, ki stanujejo ali se gibljejo v inozemstvu, ki govorijo in mislijo s tujim jezikom, ki ljubijo vse tuje, a prezirajo naše. Kako moremo pripustiti, da razpolagajo ti inozemci z našimi sredstvi materijalne kulture. Kaj hočejo oni dati za našo državno kulturo. Kakšno duševno kulturo morejo širiti tujci med narodom, kakšne kulturne ustanove morejo pokazati tujci, ki nas sovražijo. Kakšen interes imamo, da se dosedanji ogromni zaslužki inozemcev pri nas povečajo in da se trošijo v inozemstvu ter s tem ruši naša valuta, materijalna in duševna kultura pa oškoduje in oslabi.
Kaj so dali za duševno kulturo našega naroda gospodje SteinbelB, Eisler, Ortlieb, Solvey, Bankverein, Korner, Drach in vsi dosedanji naši veliki in mali inozemci.
Kakšen interes imamo na tem, da so v državi posestniki denarnih sredstev, ki ta sredstva v slučaju krize in nesreče porabljajo proti nam, kupujejo tuje. devize ter pošiljajo denar v inozemstvo, s čimer nam pobijajo dinar ali naš prijateljski francoski frank na račun naših neprijateljev.
Inozemski industrijalci iščejo vedno take uradnike, ki znajo njihov jezik in poznajo njihove običaje. To znači, da se vedno protežirajo tuji uradniki, mojstri in delavci. Kak interes imamo na tem? Toda ti Inozemci nosijo zaslužek iz dežele, iti se ne udejstvujejo v naši kulturi. Kolika škoda je to za nas. V času vojne nam je potrebno veliko število administrativnih in tehničnih uradnikov in delavcev. Inozemcev ne moremo in ne smemo vzeti. Ali naj radi tega izgubimo vojno? Zato nimamo interesa, da bi imeli v miru v industriji tujce. Znano je, da imajo industrijci, uradniki in delovodje velik vpliv na delavce. Kakšen razlog imamo, da so nam prvi državljanski stik z nemirnim delavstvom indiferentni ali celo neprijateljsko razpoloženi tujci
Nacijonaini Industrijec in nacijo-nalno uradništvo bode blagodejno vplivalo tudi na delavstvo, da ne bo na račun naših držav in tujcev podleglo razdiralnim vplivom.
Pripuščanje inozemcev v industrije bi otežkočalo in onemogočalo tako povzdig prave naše narodne industrije, tvorjenje našega industrijskega kapitala, torej naših nosilcev nove materijelne kulture, kakor tudi važnih faktorjev duševne kulture. Zato inozemcev ne pripuščajmo drugače, kakor le izjemoma. Počakajmo, da pridejo naši, da povzdignejo te tovarne. A naši gredo in prihajajo, če sedaj morda Še polagoma, pa bodo vedno bolj brzo v bodočnosti. Ne pustimo, da nam inozemci delajo ovire in zmedo.
KAR JE RES, JE RES!
Testenine »PEKATETE« kakršne se Izdelujejo v zadnjem času, so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali.
Gospodinje zahtevajte jih pri trgovcih!
Pisalni stroj
z vidno pisavo se ceno proda. Ogleda se v upravi lista.
Orjuna proti brezposelnosti in kritičnim redukciiam!
Sijajen shod
V	polni zavesti dejstva, da je vsako izvajanje nacijonalističnega programa brez istočasnega uveljavljanja žalitev po socijalni enakopravnosti in gospodarski zaščiti vseh stanov nemogoče, sklicala je zveza ljubljanskih Orjun za minulo soboto javen manifestacijski shod v veliko dvorano »Mestnega doma«. Komaj so se pojavili lepaki na vogalih. se je pokazalo, da obstoje v Ljubljani ljudje, ki hočejo celo iz največje socijalne bede kovati strankarski kapital. Ponoči je bil namreč velik del naših lepakov strgan in preko njih nalepljeni letaki nekega odbora za podporo brezposelnih. Po glasovih političnih dnevnikov social-detnokratična inštitucija, po svojem ustroju pa skrajno ponesrečena stvar, ki hoče z beračenjem po ljubljanskih trgovinah rešiti nesrečo brezposelnosti.
Navzlic protiagitaciji je bila dvorana nabito polna že pred določenim časom. Prišli so vsi, ki se jim je hotelo odkritosrčne besede o pravili vzrokih naše socijalne bede, prišli so pa, kakor se je izkazalo tekom zborovanja, tudi oni, ki so navajeni, iz delavskega trpljenja kovati cekine in zidati vile. Ti zadnji na njih žalost niso prišli na svoj račun, ker so se morali uveriti, da je masa naroda za Orjuno in da je ta tudi dovolj močna, da si ne pusti razbijati svojih shodov.
Zborovanje je otvoril predsednik oblastnega odbora br. inž. Kranjec, ki je objasnil namen shoda in vzroke, zakaj se ravno Orjuna poteguje za ureditev socijalnih razmer. Že med njegovimi besedami so zagnali organizirani socijalisti in komunisti hrup in zahtevali volitev predsedstva. Z njemu lastnim temperamentom je pa pojasnil br. predsednik nezadovoljnežem, da je zborovanje sklicano od Orjune in da ga bo zato vodil on. Komur to ni všeč, lahko shod zapusti ali pa bo dobil lekcijo, da si bo zapomnil, kedaj je motil shod Orjune.
Nauk je pomagal in revolucionarji so več ali manj mirno poslušali izvajanja glavnega govornika, oblastnega tajnika br. Žlajpaha. V svojem govoru, ki ga prinašamo v izvlečku na drugem mestu, je govornik ožigosal naše obupne upravne razmere, ki so poglavitni vzrok slabih gospodarskih razmer in iz njih izhajajoče brezposelnosti in pomanjkanja. Poleg tega je pa podčrtaval dejstvo, da leži velik vzrok brezposelnosti v tem, da podjetja naše delavce odstavljajo, importirajo pa tu-jerodce. Poročilo, podprto s konkretnimi slučaji, so posamezniki ponovno motili z medklici, katere je pa zavrnil deloma govornik sam, še večkrat pa ogorčeno občinstvo. Da se nudi zabavljačem prilika, da javno povedo svoje pomisleke proti so-cijalnemu delovanju organizacije, je govornik izjavil, da bo vsakomur dana beseda, kdor bo hotel govoriti k predmetu današnjega zborovanja.
Prvi se je priglasil g. Mekinda iz Zagreba, ki je v obširnih, a docela stvarnih izvajanjih risal razmere v Zagrebu in povdarjal, da leži velika krivda slabih socijalnih razmer v naši »čifutariji«, ki si je že skoro osvojila vso trgovino in industrijo. S svojim denarjem si je pridobila tudi že vpliv na državo upravo in skoro bo izgledala naša država kot pašalik Izakov, Mozesov ln Abrahamov, ne pa kot svobodna Jugoslavija.
G. Pfeifer je imenom zasebnih nameščencev pozival vse navzoče k solidarnosti in skupnemu nastopu, da bodemo lahko z uspehom nastopili za obrambo svojih socijalnih pravic. Za njim je nastopil neki de-lavec-socijalist, ki je Izjavil, da nima na izvajanjih predgovornikov ničesar grajati, da so pa po njegO"
v Ljubljani.
vem mnenju ti premalo omenjali ročno delavstvo, katerega izkorišča velekapital. Dasi je mestoma njegov govor, v kolikor se je dotaknil in-ternacijonale in vzrokov neenotnosti v strokovnih organizacijah, izzval burne medklice med občinstvom, je svoja izvajanja, ki so vsaj bila v skladu z namenom shoda, mirno lahko dokončal. Navzoči socijalisti so se lahko uverili, da vlada na shodih Orjune večja svoboda govora, kot pa na njihovih.
Da pa si ne pusti Orjuna pljuvati na najsvetejše, to je pa moral občutiti naslednji govornik g. Kobler, ki je nastopil z govorom, spisanim na stroju in v hrvatskem jeziku začel proslavljati raj sovjetov in moč komunizma. Ko ni upošteval ponovnih opominov, da govori k stvari in se konečno spustil celo do blatenja domovine, ga je par krepkih rok postavilo pred prag. Izglodalo je trenutno. da bo zborovanje postalo burno, a vzorno disciplinirane akcijske čete so trenutno napravile red.
Neokusni nastop sovjetskega apostola je ljudi toliko razburil, da noben nadaljnih socijalističnih in komunističnih govornikov ni imel sreče, tem manj, ko se je eden njih povzpel do priznanja, da je njim vseeno Nemec ali Jugoslovan, in da zato ne morejo podpisati akcije za izgon tujerodnih delavcev. Dušku ogorčenja večine navzočih je dal jedrnat, a navdušujoč govor nekega primorskega Jugoslovana, ki je povdarjal, da se pri nas socijalno vprašanje ne da ločiti od nacijonalnega* kakor ga nikjer na svetu ne ločijo
—	tudi ne veliki narodi. Samo mi smo toliko velikodušni, da pitamo tujca, ko sami nimamo suhe skorje.
Še večje odobravanje pa je izzval govor br. Radivoja Peterlina-Petruške, ki je povdarjal, da ne pripada nobeni stranki in da govori nepristransko kot človek, ki s svojimi rokami služi kruh. Pripovedoval je, da je bil v Rusiji med prvimi, ko je izbruhnila revolucija in kako navdušenje je vladalo sprva za sovjete. Buržuji so padli, a na njih mestu so zrasli komunistični buržuji. In komaj par mesecev po uspeli revoluciji je on kot uradnik sovjetske banke z vrečo v roki beračil kruha po vaseh.
»Umri, če ne moreš živeti, samo, da gre nam dobro!« To je bilo geslo komunističnih odrešenikov in danes so oni bolj osovraženi, kot pa so bili kedaj prejšnji vlastodržci. Na podlagi svojih izkušenj, ki jih lahko povsod podpre z dokazi, kliče on v obraz vsakemu: »Le Orjuna lahko reši vse, ker ona se bori za pravice vsakogar in vseh! Za pravice naroda v narodni državi!«
Govor br. Petruške je ostavil globok utis med poslušalci, ki so odločno odklanjali vsak nadaljni poizkus propagande internacijonale. Z ponesrečenim nastopom je skušal g. Boltauzer, predsednik odbora za brezposelne zakriti dejstvo, da so njegovi pristaši trgali naše lepake in poživljal Orjuno, naj pristopi k njihovi akciji.
V	zaključnih besedah je predsednik shoda repliciral na vsa izvajanja in povdarjal predvsem, da je popolnoma pogrešeno naziranje, da bi se mi izpostavljali za tujce, zlasti pa za Nemce. Ce nemški narod danes trpi pomanjkanje, si je to trpljenje zaslužil s svojimi hudodelstvi med vojno in v naših očeh ne bo našel usmiljenja. Enako je popolnoma napačno, skušati odpraviti brezposelnost in pomanjkanje z beračenjem. Orjuna ima drugo taktiko in ta je edino pravilna.
POZOR!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250*—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Stran 2.
»O R J U N A«
Stev. 12.
s SiSj futssH ‘«Nvnsnn aiAoivNaia 'o i mmmm
O redukcijah šn brezposelnosti.
(Govor na sobotnem shodit ljubljanskih Orjun.)
Ce res sloni vse naše javno življenje na prevari in laži, ni nobena laž tako velika, kot trditev, da se je svetovna vojna vodila za interese slabejših in za socijalno pravico.
Če so bili nezadovoljni mali narodi z uspehi mirovnih pogajanj, so še mnogo bolj lahko nezadovoljni gospodarsko šibkejši sloji s posledicami svetovne vojne. Dasi so zrušena stara cesarstva, dasi je baje padla nezmožna birokracija, so razmere za vse pridobitne sloje znatno slabše, kot so bile pred vojno. Gotovo nosi velik del krivde razdiralna moč vojne, ki je uničila toliko gospodarskih vrednot. Nič manjša krivda pa ne leži na razmerah, ki so med časom, ko so najboljši sinovi narodov krvaveli v žičnih ovirah in umirali v blatnih zakopih, spravile do veljave, ugleda in moči moralne propalfce, verižnike ih vojne dobičkarje.
V	tem tiči tudi glavni vzrok, da je ,v .prvi povojni dobi naletelo v vseh državah, slasti v nasledstvenih, na najugodnejša tla ekstremno komunistično seme, ki pa razočaranim narodom ravno tako ni prineslo zaželjene utehe. V Rusiji -se danes vozijo boljševiški komisarji v še bolj luksuznih avtomobilih, kot so se prej veliki knezi in siromaštvo je v sovjdtški republiki še večje, kot je bilo v carski Rusiji. Pri nas pa deni agoški voditelji še ravno tako izkoriščajo delavstvo, kot so ga pred vojno, ali pa še bolj.
Netoraj svetovni vojni kot taki, ampak nmogo bolj brezvestnosti ljudi moramo pripisovati, da odme-1 va danes od vseh koncev Mic: draginja, da se iz vseh kotov kažejo vrste brezposelnih m da se jim zlasti v naši državi pridružuje množica krivično reduciranih.
To so ,trije svarilni stebri, ki ovirajo vsak napredek. To je krvaveča rana.‘ki jo treba izlečiti, predno pristopamo k reševanju drugih vprašanj. Prazne besede in obljube ne morejo nasititi lačnih Ust in v oblake stavljeni gradovi ne morejo zaposliti brezdelnih rok.
Vse, kar hočemo imeti in kar bodemo imeli, si moramo priboriti sami. Zato tudi ne bodemo pisali papirnatih protestov in pošiljali resolucij, ampak z železno roko je treba pokazati in odstraniti zapreke, ki ovirajo jugoslovanskega državljana, da ne more z nekaljenim veseljem uživati s krvjo priborene svobode. Pabodi to od. veLekapitala podpiran korupten plemenski režim, ali pa ekstremistična komunistična inter-nacijonala.
Povest o prirodnein bogastvu Jugoslavije pozna že vsak otrok, berete jo pa lahko vsak dan tudi v političnih listih. Dejstvo pa, da postaja
v	tej prirodnu bogati državi življenje od dne do dne težje, občuti na svoji lastni koži vsak, kdor ni med vojno eprodajal kopriv za blago, lepenke.za podpLate ali pa kdor v sedanjih razmerah ne prodaja svojega poštenja in .prepričanja, ki je zavzelo mesto medvojnih kopriv, podplatov in dratverhaua.
Koncentracija produktivnih sredstev v rokah velekapitala, bančnih sindikatov in trustov je gotovo največja krivda teh slabih gospodarskih razmer. Da so se pa te slabe soci-jalne razmere v naši državi stopnjevale do nevzdržnih, temu je vzrok poleg navedenega predvsem slaba državna uprava, ki že šesto leto požira ogromne vsote iiarodnega premoženja, da uničuje in ovira vsak gospodarski napredek. V vseh nasledstvenih državah opazujemo po vojni več ali manj uspele poizkuse izboljšanja gospodarskega stanja, edino.pri nas vodi vsaka sprememba k slabšemu. Po objektivnem presojanju, položaja se uverimo, da ni požrešna, .temveč mogoče edino pravilna trditev, da tiči pri nas glavni vzrok slabega stanja v tem, da so ob.prevratu vzeli v roke \Mado mlade Jdežave 'ljudje, ki so vzrasii in okosteneli v avstro-ogrskem ozračju, Ni čuda, Če si je birokratski ši-inel. navajen Dunajskih 'Ringov in Budimpeštarakih kujov, polomil na kaldfini jugoslovanskega Beograda svetle stare kosti, četudi so bile plavo - ‘helo - .Ttidečc prepleškan*e. Tem manj, ko tudi v Beogradu mso
sedeli ljudje, ki bi izruvali kamne spodtike in začeli na goli zemlji zidati stavbo edinstva in blagostanja mlade Jugoslovanske države. Mesto da bi mladi ljudje ustvarili v Beogradu ognjišče novega gospodarskega in poli^nega življenja, so stari avstrijski politiki zanesli tja intrigantstvo habsburškega dvora, sami so se pa navzeli koruptnosti in balkanske podkupljivosti.
V	tem ozračju so se ustvarjali zakoni in kovale reforme, nasprotujoče dnevnim potrebam in vsem modernim naziranjem. Carina za svilene ženske nogavice se je zniževala, za grobo raševino delavskih oblek pa zviševala. Uvažale so se pomaranče in datelji, mast in moka se je pa izvažala po celih vlakih iz države za slab denar. In kot da bi to še ne povzročalo dovolj draginje, igrali so se naši odločujoči finančniki z našo valuto, kot smo se ml kot mali otroci s soldi. Če je prvi rekel mož, je drugi vrgel cifro. In naša uboga valuta je frčala sem in tja, z njo vred so pa frčale cene vsem živ-ljenskim potrebščinam — navzgor. Da so posamezni trgovci, predvsem grosisti zlorabljali to nestalnost naše valute, je jasno. Vendar ne smemo danes, ko je dinar za trenutek obtičal, na višini, dolžiti malih trgovcev, če cene ne padejo preko noči. Ker nihče ne ve, če ne bo jutri valuta padla še trikrat bolj. Ustaliti se pa ne bo mogla vse dotlej, dokler se ne popravi državno gospodarstvo. Za to je pa malo upanja, dokler se bodo iz milijonskih državnih posestev ustvarjala korita za politične voditelje in dokler bodo pravni čuti naših pravosodnih ministrov tako razviti, da bodo celo mleko državnih krav prodajali za svoj lastni žep. O drugih elegantnih lumparijah in aferah, ki se dnevno pojavljajo v naši javnosti, niti ne govorimo.
Krasti — se pravi danes zaraditi.
Goljufati — se pravi špekulirati!
In ker kazenski zakon za ta dva pojma ne pozna kazni, upravlja se naša država še vedno od Istih ljudi. Od ministra doli do raznih velikih županov, ki sprejemajo kot skromne nagrade za svoje poslovanje luksuzne avtomobile.
In kar porabijo državnega denarja ti ljudje, ga skušajo prihraniti pri državnih nastavljencih. Bilo bi skoro zasmfihovalno, če bi danes klicali v spomin predvojni socijalnl položaj državnih nameščencev. Izraz njihovega ugleda In veljave se zrcali v nasvetu skrbnih mamic možitve godnim hčeram: »Samo uradnika vzemi! On ima pokojnino.« Danes pa tega ubogega uradnika z njegovim penzijonom vred še pes ne povoha. Socijalnl položaj našega državnega nameščenca je danes tako obupen, da ga skoro Pl mogoče naslikati z besedami. Prišli smo tako daleč, da tu v Ljubljani nek višji državni uradnik igra ponoči v zabavnem lokalu, v katerega prihajajo ljudje dvomljive vrednosti, glasovir, da more preživljati svojo rodbino. Zgodil se je dalje slučaj, da je na železnici dobil izplačano 1. marca nek starejši uradnik Teci in piši 91 Din, vse ostalo «o mu odtegnili za aprovizacijo. In še ■za teh 91 Din se je čez par dni izkazalo, da mu je bilo IDO Din preveč nakazanih, tako da je mož v mesecu februarju, ki je najkrajši, porabil samo za prehrano svoje rodbine 7 Din več, kot je pa cel mesec zaslužil. Če se potem dogajajo stvari, -kot smo jih brali pred par dnevi, ko je star železniški uslužbenec, doslej vedno pošten, kradel jajca in povedal v svojem zagovoru, da> je moral dvomesečno plačo pustiti za pogreb svojega sina,
—	potem se ne moremo vzdržati vprašanja— ali ne spadajo prej pred sodnijo ljudje, ki v svoji brezvestnosti delajo Iz poštenjakov tatove.
In kot bi ne bilo dovolj gorja in pomanjkanja, prišla je nad državne nameščence še redukcija. Smo toliko pošteni, da uvidevamo, da mora država spraviti v sklad svoje izdatke s prejemki. Veliko vprašanje pa je, ee bi se to ne dalo doseči veliko hitreje in ;lažje v ministrstvih pti raznih sekretarjih in tipkaricah, ki nikoli ne vidijo urada in pri raznih
komisijah, ki romajo po svetu študirat, in kupovat gnoj za tobak. Šte-diti bi se dalo tudi pri izdatkih za parlament, ki absolutno nič ne dela, vzdržuje pa 48 avtomobilov, ki vozijo zaspane poslance vladne večine k glasovanju. Pol milijona dinarjev se je izplačalo v februarju za popravo teh avtomobilov, a v Ljubljani ni bilo denarja, da bi se državnim železničarjem izplačala plača.
Če pa je bila redukcija na vsak način potrebna, naj bi se izvedla pravično in v smislu resničnih potreb države. Ker resnica je, da so prevratne razmere nagromadile v raznih uradih preveč ljudi, ki dostikrat niso imeli niti potrebnih zmožnosti. Tako je znano, da je tu v Ljubljani tobačna delavka nadzirala konjske sile motorjev in da je bivša guvernanta pomagala organizirati poštno-čekovni urad. Redukcija se pa zdaleka ni izvajala po principu pravičnosti in potrebe. Nemoralnost nastavljanja uradnikov po strankarskem ključu, izvirajoča iz dobe ra-dikalno-demokratske koalicije, se je pod samo radikalnim režimom razvila do skrajnosti. Kdor ni prodal svoje duše, kdor ni klonil svojega hrbta pred zlatimi Hribarjevimi hlačami in Lukanovo prepotenco, je bil zaznamovan in v interesu državnega proračuna je letel pri prvi priliki z rodbino vred na cesto — izročen pomanjkanju, gladu in bo-Lezni. Ne samo mladi, provizomi nameščenci, — stari, v državni službi osiveli uradniki so postali žrtve blaznega strankarstva, ki ga pri nas vzdržujejo ljudje, ki so vse svoje uradno poslovanje izkoriščali za kopičenje osebnega bogastva.
Dokazov in gorostasnih slučajev redukcijske prakse ni mogoče navajati, ker človek se ne more odločiti, kateri je hujši. Da je pa pri nas mogoče vse, vidimo lahko iz tega, da so se reducirali najboljši politični uradniki, istočasno smo pa brali v listih, da je vlada nastavila v iužnl Srbiji dva bivša krojaška pomočnika. Enega kot policijskega uradnika, drugega celo kot srezkega načelnika. Službe, na katerih so bili danes reducirani, se jutri zopet razpisujejo. Dokaz reducirani upravniki bolnic v Sloveniji. Poleg tega je režim pri redukcijah izkazal vrednega zaveznika italijanskih fašistov. Vsi vemo, da je bilo med primorskimi rojaki nebroj tihih junakov, ki se niso umaknili prej, dokler jih niso pognali s silo. Tako je tudi par profesorjev vztrajalo do konca. Ko so morali zapustiti svojo domovino, so po dolgem trudu dobili skromna mesta pri nas. A komaj par mesecev in jugoslovanska vlada jih je vrgla z isto gesto na cesto, kot njeni Rimski prijatelji. V zahvalo za svoje idealno delovanje naj gredo tl ljudje sedaj živi v zemljo, če nočejo v svobodni domovini umreti gladu. Da se je pri redukcijah postopalo z ljudmi slabše kot s psom, nam pa zadostno priča slučaj, ko je učitelj 29. februarja dobil obvestilo, da ga 1. marea ni treba več v šolo. Zadnjega delavca ščiti zakon in mu pripozna odpovedno dobo, edino državni uradnik SHS Je para brez pravLc.
Vse te razmere so tako grozne, da jih ne more spremeniti in popraviti noben Radičevski blok. Tu je potrebna železna roka, ki bo temeljito reducirala med takimi državnimi gospodarji, korumpiranci in pod-kupljenci, ki zastrupljajo naše javno življenje.
Ne mnogo boljše, kot v državni npravi, so razmere v zasebnem življenju. MI imamo, vsaj v Sloveniji, precej razvito industrijo. A naša ni in še mnogo manj jo moremo naži-vati jugoslovansko. Ne le. da je po veliki večini zainteresiran tuji kapital, tudi po svojih vodilnih osebah je ta Industrija v rokah tujcev, pred-, vsem Židov. In v kolikor so ti ljudje bili s početka Iz strahu lojalni, kažejo danes pod utisom Nemško^tur-ške vladne večine temeljito svoje roge. Eden za drugim se odpuščajo iz služb naši domači ljudje, pjih mesta pa zavzemajo tujci. Vprašanje brezposelnosti bi bilo v Jugoslaviji že zdavnaj rešeno, če bi v .naših industrijskih podjetjih tblli nastavljeni samo naši ljudje. Ugovori o pomanjkanju kvalificiranih moči ne morejo držati, ker če pregledamo register teh tujih nastavljeneev, vidimo, da
je danes neobhodno potrebna tipkarica g. ravnatelja, korespondent, ki ne zna našega jezika, knjigovodja in tako naprej. Vsa boljša mesta so danes zasedena od tujcev in kot v stari Avstriji je naš človek dober samo za težaka.
Ne da bi na tem mestu povdar-jali nevarnost, ki stalno preti državi od teh ljudi, ki imajo v rokah vse produktivne sile, ugotavljamo predvsem, da je škoda reševati vprašanje brezposelnosti, če ne rešimo prej vprašanja odstranitve tujerodcev. Statistika nam kaže n. pr. da je v Zagrebu 10.000 brezposelnih. A druga, nič manj točna statistika nam pove, da je istotam 15.000 tujerodnih nameščencev. Zato prednjači Zagreb po svojih separatističnih avanturah in zahtevah. Ne Hrvaiski živelj, ampak od Židov plačani tujci reprezentirajo danes zahteve »hr-vatskega naroda«.
Če je ureditev državnih razmer vprašanje poštenja, je ureditev teh razmer vprašanje — nacijonalne časti in interesov.
Danes so tisoči in tisoči državnih nameščencev brez služb. Iz zasebnih podjetij se odpuščajo trumoma naši ljudje, a pri tem pa sedi pri nas na stotisoče tujcev, ki odjedajo domačinom kruh, sejejo nezadovoljstvo in škodujejo državi.
Prepričana, da vsaj v naši drža-
vi	tiči glavni in mogoče edini vzrok brezposelnosti v tem žalostnem dejstvu, prevzema Orjuna nalogo rešitve te zadeve. Ne s socijalnimi
akcijami in ne z beračenjem podpor bodemo rešili vprašanja brezposelnosti v naši državi. Brezobziren izgon tujcev, ki nam niso potrebni, bo dal vsem našim ljudem dovolj kruha v lastni domovini. '
Ne sme pa ostati ta zahteva samo predmet shodov in člankov. Ker ona je integralni del našega programa! Če se mi nazivamo organizacija nacijonalistov, naj se ne misli, da smo zadovoljni, če vihra nad nami modro-belo-rudeoa zastava. Mi hočemo urejeno državo, v kateri bo dana možnost poštenega zaslužka in obstoja vsakemu državljanu. To zahtevo bodemo uveljavljali povsod, in če naše besede ne bodo našle posluha, poiskala bo naša pest pravega krivca.
Interesi naroda in države so nam najsvetejši in zato zahtevamo, da veljajo zakoni in naredbe tudi za one, ki jih delajo in da romajo v zapore vsi oni, ki to zaslužijo. Ureditev razmer v državi je naš nacijo-nalen program, ki bo pa ostal nepo-polen, če bi ne dosegli izpolnitve na-1 šega socijalnega programa.
Ker pa ne poznamo polovičarstva, bodemo tudi ta vprašanja rešili. Če ne drugače — pa -s silo.
Mi živimo na svoji zemlji in v svoji državi!
Tu ne bodemo beračili miloščine in prosili za svoje pravice. Mi jih bodemo zahtevali in če zahtevam ne bo ugodsno, bodemo našli sredstva, da svoje pravice uveljavimo na drug način!
Vrnitev westfalskih Sloveneev v
domovino.
Ob strašni bedi, ki vlada na Westfalskem, trpijo največ naši ubogi rojaki. Do konca svetovne vojne so Nemci naše rojake vsaj zato upoštevali, ker so bili najboljši delavci in ker so jih rabili za svoje politične in narodno - gospodarske cilje. Ko je pa Izginila Avstrija In ž njo vsaj začasno nemški njihovi cilji, radi katerih so naše slovenske rudarje upoštevali, in ko je začela njihova industrija pešati in se je jela širiti brezposelnost, so postali Nemcem naši slovenski rojaki nadležni tujci. Danes hočejo zaposliti le svojce in posebno za naše slovenske rudarje ni dela; za Slovence, ki so pustili svoja mlada leta in svojo moč v nemških rudnikih, so pa nemška vlada in podporna in invalidska društva odrekla penzije in vse podpore. Za hrano poznajo le umetno moko in različne surogate in k večjemu krompir. Ker je voda nezdrava in nepitna, je njihova pijača In prehrana slaba ječmenova kava. 90% otrok je bolnih. Najboljši delavci, ki imajo službe, ker se jih nemška industrija boji izgubiti, zaslužijo komaj toliko, da se morejo s tako hrano prehraniti. Njihovi prihranki so jim pošli; obleko imajo, kolikor jim jo je iz predvojnih časov ostalo, od-prodajajo kos za kosom svojega edinega bogastva, svojega pohištva. Ko je letošnjo zimo prikipevala njih beda do viška, jim je postala misel na domovino edino upanje:	Vsak
čas vidijo, kako imajo domačini v rudnikih, pri oblastih in povsod prednost, — in oni imajo sedaj tudi svojo domovino in svojo državo! Začeli so se prirejati shodi, na katerih je trpeče ljudstvo vzklikalo po pomoči, da pridejo v domovino. V mislih in upanju na njo so preživeli sedaj revolucijo, kakor smo jo mi preživeli ob prevratu. Poslali so resolucije svojih shodov naši vladi in našemu konzulatu V Diisseldorf, da se jim pomaga, da pridejo v svojo drago domovino kakor izgubljeni otroci k svoji materi.
Sredi preteklega meseca so dobili veselo poročilo, da Jim pojde vlada naše kraljevine na roko pri njihovi preselitvi v domovino, da jim je poslala 260.000 Din na konzulat v Diisseldorf za prvo pomoč pri stroških preselitve ter da hoče 40 tisočem naših delavcev pripraviti delo v jugoslovanskih rudnikih. Tudi v nemških časopisih se je ponavljalo v različnih verzijah, da rabi jugoslovanska vlada zapove rudnike, ki se nameravajo otvorlti 40.000 delavcev;. -Vseh slovenskih delavcev na 'Nemškem je pa m družinami vred le kakih 2B.G00.
»Zveza Slovencev v Hambornu in okolici«, v kateri je včlanjenih okolu 4000 slovenskih delavcev, je dobila od »Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo« obvestilo, da je dvomljivo, da bi mogla jugoslovanska vlada pripraviti \vestfalskim -Slovencem toliko služb in zlasti toliko stanovanj, ko je v deželi mnogo brezposelnih delavcev in ko je pri vseh rudnikih veliko pomanjkanje stanovanj. Radi tega je postal odbor »Zveze Slovencev v Hambornu in okolici« oprezen. Večji optimisti so bili pri »Zvezi jugoslovanskih delavskih in podpornih društev« v Nemčiji s sedežem v Buer-Erle, ki so hoteli, da se prične takoj s preseljevanjem v domovino. Med narodom samim sta se pojavili tudi obe struji, od katerih je bila ena za takojšnjo preselitev v domovino, druga pa. da se odpošljejo delegati v domovino, ki se naj prepričajo, ako morejo dobiti take množice v resnici v domo-vini primerno plačano delo in stanovanje. Med obema strujama se je pojavila tretja, ki obstoji iz onih naših nesrečnih rojakov, ki so se izjavili ob prevratu za nemško državljanstvo. Ti branijo preselitev nekaj iz zavisti, ker sami ne morejo v domovino, nekaj pa iz strahu, kaj bo z njimi, ko ostanejo sami v tujini.
Na shodu, ki ga je sklicala »Zve* za Slovencev v Hambornu in okoli« ci«, je zmagala druga struja ter se je sklenilo, da se odpošijeta v domo* vino delegata Dolinšek in Šalamon, ki se naj prepričata o resničnih raz-* merah v domovini ter da se počaka z izseljevanjem, dokler se delegata ne povrneta iz domovine. Med tem je pa že poslala »Zveza jugoslovanskih delavskih in podpornih društev ■v Nemčiji« okolu sto delavcev v domovino in jih najbrže še odpošilja* ker je brzojavil pred nekaj dnevi naš konzulat v Diisseldoriu naši po-t krajinski upravi, da se nahaja preseljevanje naših rojakov v domovino v polnem toku.
Delegata Dolinšek in Šalamon sta prišla koncem preteklega meseca v domovino in sta mogla doslej obiskati le nekaj industrijskih poti jeti j, od katerih sta dobila večinoma ne-povoljne odgovore, da ali ne rabijo navadnih delavcev ali pa da nimajo za nje stanovanj; pač pa se jima je zagotovilo delo za kakih 30 kvalifi** ci ranih .delavcev, katerih imajo vestfalski Slovenci med seboj cele množice. V Ljubljani sta izvedela od velikega župana g. Sporna in predstojnika oddelka za socijalno politiko, g. dr. Goršiča. da se je napravilo že mnogo v .korist našim \vest-« falskim rojakom, da se je vršila posebna anketa glede organizacije nji-
hovega preseljevanja v domovino, da se je ustanovil tozadevno tudi poseben odbor in da je vlada v Beogradu nakazala pokrajinski upravi
50.000	Din, da se pomore ž njimi Prvim westfalskim Slovencem, ki Prihajajo preko Jesenic v domovino. Glede služb in stanovanj pa nista mogla ničesar povoljnega izvedeti; Prav tako ne pri Trgovski in obrtnj zbornici in na borzi dela. Povsod sta slišala, da se bodo morali naši ''vestfalski rojaki večinoma naseliti v domovinske občine.
Na borzi rada sta prišla skupaj s tovariši, katere je odposlala »Zveza jugoslovanskih delavskih in podporah društev v Nemčiji«, ki so tudi že ‘zvedeli, da bi morali iti v svoje domovinske občine, dokler se ne najdejo za nje — prve delavce! — S-užbe. Delegata sta radi tega brzojavila »Zvezi Slovencev v Hambor-nu in okolici«, da naj se zadižuje ljudstvo, da ne bo odpotovalo v domovino in da se naj čaka s preselit-VlJO, dokler se ne vrneta in ne poročata o resničnem stanju v domovini.
, Dne 1. marca sta se odpeljala Qelegata s tajnikom delavske zborne, g. dr. Likarjem v Beograd, da Poizvesta pri ministrstvu, kje bi 1110-fje dobiti službe in stanovanja mno-z,ee naših rojakov, katere sc hoče reinpatriirati.
Delegata sta se podučila o tem, ^ako slabo plačuje delavce Trbov. Prem. družba kljub svojim ogromnim milijonskim dobičkom, kako jih trpinči in izkorišča s svojim akordom sistemom. Toda naši rudarji imajo v domovini vsaj naravno zdravo hrano! Proti strašnim razmeram na Westfalskem se zde delegatom celo razmere pri Trboveljski prem. družbi — dobre!!
Delegata sta izvedela tudi o tem. da so se od Trbov. prem. družbe odpuščeni delavci preselili na Francosko ter da pišejo ti domov, kako ?elo so na Francoskem zadovoljni ln da tudi padanje franka prav nič ne poslabšuje njihovega položaja, ker so ostale cene vsem potrebščinam prav iste. Westfalski Slovenci dosedaj niso hoteli, da bi se izselili kam drugam, kakor v domovino, ker v tujini nočejo več živeti in hrepenijo le po domovini. V Francijo do-tudi niso mogli priti, ker pustijo francoske oblasti preko granice iz Nemčije le delavce poljske narodnosti. Ker sta pa delegata uvidela, da m bila velika nesreča za \vestfalske ..lovence, ako bi se naenkrat v ve-"kih množicah preselili v domovino, Kjer vsaj po dosedanjih izkušnjah ni dovolj služb in stanovanj, sta šla na rancoski konzulat v Ljubljani, kjer ta Priporočena od g. dr. Ravnihar-t?in'ka odbora za pomoč rojakom a Westfalskem, prosila, da bi franka vlada nudila našim državlja-en-^’ bivai°čim sedaj v Nemčiji, nake ugodnosti, kakor jih nudi polj-da bodo mogli iti z Westfal-jKega Preko granice na Francosko n tam dobiti delo kot državljani prijateljske države v mnogoštevilnih ^udnikih, ki že obratujejo ali se šele a novo otvarjajo. Na francoskem . nžulatu sta bila delegata zelo pri-linKp Sprejeta ter jima je bilo obujeno, da bo konzulat pri franco-j 1 yladi podpiral takšno prošnjo, ki k vloži za westfalske Slovence od-v,.r za pomoč našim rojakom na estfalskem v Ljubljani.
^Kako se bo vršilo izseljevanje asih rojakov iz Westfalskega, je tedaj odvisno Ou naše vlade v Beogradu, ako more nuditi v resnici tisočem naših slovenskih delavcev Primerno plačane službe in stanovanja in od tega, koliko služb in mest Posta dobila zasiguranih delegata Vestfalskih Slovcncev sama in potom borz dela v različnih mestih nase države. Za kolikor delavcev bo-dobila službe in stanovanja, se bodo ti in njihove družine takoj po Prihodu delegatov na Westfalsko, Vselili v domovino. Ostali rojaki, ki morejo ostati na Westfalskem, »odo počakali, da se razmere v domovini polagoma izboljšajo, da se
dobi sčasoma tudi za nje v domovini službe in stanovanja. Oni pa, ki na Westfalskem ne morejo več živeti, se bodo pa preselili nekaj v Belgijo, večinoma pa na Francosko, ako bo dovolila francoska vlada, da smejo naši rojaki iz Nemčije priti naravnost čez francoskonemško mejo na Francosko. Delegata se bosta vrnila na Westfalsko preko Francije in Belgije, da se bosta sama prepričala o položaju naših slovenskih delavcev, ki se nahajajo v Franciji in Belgiji, če bosta potem mogla priporočati našim rojakom na Westfal-skem, da bi se preselili v Francijo ali Belgijo začasno oni, ki sedaj še ne morejo dobiti v domovini služb in stanovanj in ki na Westfalskem ne morejo več živeti.
V domovino pa se morajo preseliti takoj vsi, ki vsled starosti ali onemoglosti ne morejo več delati ter nimajo tedaj na Westfalskem nika-kega zaslužka in ne dobivajo od vlade ter podpornih in invalidskih društev nikake podpore in jim tedaj preii smrt od gladu, ako se jih ne reši. V domovino morajo priti tudi vsi možje, ki imajo nad 45 let in ki so brezposelni oziroma katerim grozi brezposelnost, in ki na Francoskem in Belgiji radi tega ne dobijo dela, ker se tam ne sprejema delavcev, ki so nad 45 let stari.
Naša narodna čast in čast naše države zahteva, da ne pustimo poginiti naših ljudi v tujini in da naše rojake rešimo!
Ena najsrčnejših prošenj, ki jo imajo naši \vestfalski rojaki do domovine, je ta. da bi se jim pomagalo, da morejo spraviti v domovino seboj vsaj svoje najpotrebnejše pohištvo. Na konzulatu v Diisseldorfu so slišali, da tej njihovi prošnji ni mogoče ustreči. Vse, kar imajo, je njihovo pohištvo. V njem so utelešeni spomini in trud njihovega življenja.
V	domovini si novega pohištva, ko so popolnoma obubožani, ne bodo mogli pripraviti. Kako in kje naj stanujejo, ako nimajo 'svojega pohištva, nimajo svojili postelj, v katerih bi spali? Nasvet našega konzulata v Diisseldorfu, da naj bi se pohištvo spravilo v praznih hišah, ni dober, brez ozira na to, da se naši rojaki od svojega pohištva težko ločijo, ker je neobhodno rabijo. Na West-falskem danes lastnina ni varna, po-| sebno pa ne bo varna lastnina na-
■	ših rojakov, »nadležnih tujcev«. Ta-1 ko shranjeno pohištvo bi se poro-! palo, ne da bi kdo kdaj iskal kriv-! cev. Ker je gotovo, da se bo izselilo v domovino pri sedanjih razme-: rah mesto 40.000 delavcev vsaj zaenkrat le nekaj stotin oseb in bodo tedaj stroški za osebni prevoz manjši, kakor se je računalo, menda ne bo pretežko odločujoče faktorje pri vladi pregovoriti, da določijo potrebne vsote tudi za to, da si morejo pripeljati naši rojaki z West-falskega v domovino svoje najpotrebnejše pohištvo.
Prlvcročamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
Dora Sokola L na Taboru v Ljubljani bo tekom pomladi dograjen in pod streho. O binkoštnih praznikih posveti jSfkol 1. svoj dom z vzida-njem spominskih kamnov, ki jih priti eso Sokoli iz vseh delov naše očetnjave. V zvezi s slavnostjo bo večja prireditev na Taboru na binkoštno soboto, nedeljo in ponedeljek. Vzidava spominskih kamnov bo na ponedeljek dopoldne. Binkoštna nedelja bo posvečena dobrotnikom in prijateljem Sokola, ki so z delom ali denarnimi in rnaterijalnimi prispevki podprli gradbo doma. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Sokol iz Zagreba je že javil svojo udeležbo; prinesel bo kamen s Petrove gore. Namerava se /Tidi razstava načrtov, slik sokolskih domov itd., ki bo zelo zanimiva in poučna. Kakor nam poroča Sokol I., bo v kratkem objavljen načrt cele prireditve.
Ilustracija k naši brezposelnosti.
(V album visoki gospodi.)
Maribor, 12. marca 1924.
V	naši državi narašča zadnje čase brezposelnost tako, da zavzema že resen obseg. Po mnenju strokovnjakov imamo že danes okrog
200.000 ljudi, ki ne morejo najti zaslužka in kruha. Tisoči obupujejo in stradajo, drugi tisoči se selijo v tujino; s trebuhom za kruhom gredo v Ameriko, Francijo in drugam. Tudi v Sloveniji je brezposelnost občutna. Pri nas v Mariboru, kakor se je konstatiralo na tozadevni anketi, z družinskimi člani do 5000 brezposelnih. Med tem pa, ko 5000 jugoslovenskih sinov in hčera, med katerimi je tudi nedolžna deca. bodočnost našega naroda, strada in zaman išče posla, sede na najboljših mestih inozemci, sovražniki našega naroda in države in se smejejo barbarskim Balkancem, ker oni ne poznajo brezposelnosti, ne poznajo gladu, ne poznajo bede. Zanje je jugoslovenska država, ki za svoje ljudi nima kruha, prava Indija-Koro-mandija. Tako kakor v Mariboru je tudi po drugih naših mestih, saj smo ravno te dni čitali, da je v »glavnem gradu mirotvorne čovečanske lir-vatske republike« istočasno, ko je
10.000 Hrvatov brez posla, zaposlenih 15.000 inozemcev.
Veliki »proletarec«, župan Viktor Grčar je sklical nedavno anketo o brezposelnosti in govoril na njej
o	vseh mogočih vzrokih, niti z besedico pa ni omenil prvega in najlažje odstranljivega vzroka — tujsko poplavo naših obratov. Priti je moral komaj jugoslovenski Nemec, ki je naglasil, da ni socijalist. ter konstatirati, da bi v Jugoslaviji ne bilo brezposelnosti, če bi se pometali že enkrat z raznih najboljših mest tujci. »Jugoslovenskim socija-listom to ni po godu in tista »Volks-stimme«, ki pravi, da je pobijanje draginje po bankah podkupljena akcija, tista »Volksstimme« se tudi toplo zavzema za pritepene Švabe.
—	Naj stradajo naši ljudje-volilci. si misli, da bodo tembolj nezadovoljni in socijalistični, ker čim več bo trpečih, tem bolje bo cvetcla naša demagogija. Živela taka skrb za , proletarijat! Živeli taki voditelji delavstva! Živeli taki socijalisti!
Tujezemcev pa ne ščitijo samo privatna nemška in žalibog tudi nekatera slovenska podjetja, ampak jih ščiti tudi — jugoslovenska država. Med tem, ko naši državljani zaman iščejo dela! ko morajo celo naši inženerji stradati in iskati zaslužka v inozemstvu, se šopirijo v naši mariborski delavnici podržavljene bivše Južne železnice stotine inozemskih »strokovnjakov«. In ko morajo naši ljudje, ki so izučeni strojevodje, premetavati premog kot kurjači, vozijo naše lokomotive za dobre plače — inozemci. Toda škoda bi bilo izgubljati preveč besedi; naj govore raje imena sama, naj po njih spoznajo naši trpeči brezposelni bratje, njihove sestradane žene in nagi otroci, kdo so tisti, ki jim pod visokim protektoratom vladnih ljudi režejo trpko usodo. Prinašamo seznam 63 inozemskih uslužbencev v delavnicah državne železnice v Mariboru. Niso to vsi. kajti vseh inozemcev je še mnogo, mno-
go več, so pa to najbolj zagrizeni Nemci in neprijatelji naroda in zemlje, ki jim za plačilo reže beli kruh naših bogatih žitnih polj.
Evo jih: inž. Josef Felber, nadzornik, Avstrijec; Alois Sonne, višji revident, Avstrijec; Karl Hartinger, višji revident, Avstrijec; Franz Ka-spar, višji revident, ČSR (hud Nemec); inž. Korbler Johann, Avstrijec; Schonherr Max, revident, Avstrijec; liudovvernigg Johann, ad-junkt, Avstrijec; inž. Leo Dolkow-sky, višji nadzornik, < Poljska (Nemec); Bauer Franz, revident, Avstrija; Brunner Franz, ognjar, Avstrija; Citzvvarek Alois, sedlar, ČSR (Nemec); Derrant Ludwik, kovač, Avstrija; Fabniger Franz, ključavničar, ČSR (Nemec); Forst Jakob, kovač, CSR (Nemec); Forster Josef. ključavničar, ČSR (Nemec); Fund-ner, Josef, ključavničar, Avstrija; Gallik Martin, ključavničar, Madžarska; Gruber Franz, mizar, ČSR (Nemec); Hackl Karl, kotlar, Italija (Nemec); Hadrboletz Ferdinad, ključavničar, ČSR (Nemec); Harzl Wil-helm, ključavničar; Avstrija; Hein Edvard, ključavničar, ČSR (Nemec); Kager Josef, pomožni delavec, Avstrija; Kneup Wilhelm, lesni strugar, Nemčija; Kosiak Andreas, ključavničar, Avstrija; Lackner August, pasar, Avstrija; Lang Franz, ključavničar, Madžarska; Mattausch Konstantin, pleskar, ČSR (Nemec); Mautner Franz, pleskar, Avstrija; Moscha Leo, kotlar, ČSR; Nagele Florian, ključavničar, Avstrija; Neu-gebauer Ferdinand, mizar, ČSR; Patz Karl, mizar, Avstrija; Patar Michael, pomožni delavec, Avstrija; Pflanzl Mathias, ključavničar, Avstrija; Plisek Johann, kotlar, ČSR (Nemec); Poschanko Johann, ključavničar, Avstrija; Pšeničnik Johann, pomožni delavec, Avstrija; Resch Alois, ključavničar. Avstrija; Sekanina Ferdinand, ključavničar. ČSR; Strohmayer Johann, pomožni cicktvec, Avstrija; Schafer Rudolf, pomožni delavec, ČSR (Nemec); Wolf Rudolf, pomožni delavec, ČSR (Nemec); Kaspar Jaroslav, kovač, ČSR (hud Nemec); Janik Karl, strugar, Avstrija; Plischek Maria, pomožna delavka, ČSR (Nemka).
V	kurilnici so: inž. Kotik Franz, višji nadzornik, Avstrija; Omelko Anton, strojevodja, Avstrija; Mayer Max, strojevodja. Avstrija; Edel-hauser Alois, instr. strojev, Avstrija; Soukup Anton, strojevodja, ČSR (Nemec); Kolbl Franz, strojevodja, Avstrija; Bodendorfer Peter, strojevodja, Avstrija; T/lar Friedrich, strojevodja, Avstrija; Witschansky Alfred, ključavničar, ČSR (Nemec); Schvvagerl Hubert, pomožni delavec, Avstrija; Schneider Franz, ključavničar, Avstrija; Heler Peter, ključavničar, Avstrija; Kotol Johann, kurjač, Avstrija; Griin Philipp, voz. mojster, Avstrija; Ranthl Fr., pomožni delavec, Avstrija; Schneider Ferdinand, pomožni kurjač, Avstrija; Zelenko Franz, kotlar, ČSR (Nemec); Niegell Heirich, premogar, Avstrija.
Toliko za danes! Ta imena naj si zapiše naša visoka gosppda v album in naj jih pokaže onim našim brezposelnim revežem, ki bodo prosili zaslužka in kruha.
Kronika.
no h® m K *eh mn.
Zadnje čase se je pojavila v Ljubljani peščica prepotentnih mladeničev, ki očividno nimajo drugega posla, kakor da nam za denar radikalne stranke vsiljujejo nekako »Veliko Srbijo« in izzivajo z znakom »Srnao«. Vsled njihovega izzivalnega nastopanja je prišlo že do par nam zelo neljubih, njim pa zelo občutljivih izgredov. Pri teh izgredih se posebno odlikuje neki nadebudni carinik Jovanovič. Y	zado-
fiim te, da njegovo ravnanje
obsojajo enodušno ravno njegovi stanovski kolegi, Srbi.
Druga taka korifeja je akademik Vukmanovič. Siromak ni bil niti civilno oblečen, ko je prišel v Ljubljano. Sedaj pa se je z denarjem radikalne partije našopiril in mesto da bi študiral, hujska brate na brate.
Mi za take prenapeteže nimamo papirja, naše brate Srbe pa prosimo, naj jih opozore, da Ljubljana ni megdnr,, kjčr bi se nastopalo za »Veliko Srbijo« in proti »Orjuni«. Naši bratje Srbi, ki nas poznajo, dobro
vedo, kako visoko mi spoštujemo veličino dio Srbije, oni vedo tud.i da mi gojimo do njih iskreno bratsko ljubav in jim hočemo življenje med nami čim prijetnejše napraviti. Mi smo tisti, ki vedno, ob vsaki priliki preprečujemo izbruhe sovražnosti s strani zapeljanih mas klerikalcev in socijalistov. Sedaj pa pridejo ti mlečnozobi »Velikosrbi«. ki imajo za Srbijo in Jugoslavijo edine zasluge, da so uživali in še uživajo njih dobrote in štipendije in hočejo voditi proti nam borbo, dasi dobro vedo, kako ravno mi bijemo na vseh frontah boj, da izgladimo sovraštvo, ki so ga proti njim v našem delu naroda vzgojili različni demagogi.
Upamo, da bo to zadostovalo, sicer bodo pele batine.
O	p. u r e d.: Kakor čujemo, so naši vrli bratje Srbi že izposlovali premestitev carinika Jovanoviča na Jezersko. V gorski samoti se mu bode ohladila burna kri, tam pa bode tudi lahko razmišljal, kako velika in veličastna je Jugoslavija! Srečno pot!
Mariborska policija na pustni torek ni imela prazniške noči, kakor vsi drugi stanovi, ampak je morala biti za spremembo zopet enkrat celo noč v »perajtčaft«, da očuva maške-rado nemških športnikov Rapidov-cev. Čisto brez potrebe so morali zastražiti Gotzovo dvorano s celo armado stražnikov, ki jih je komandiral zlasti Orjunašem dobro znani nadkomisar Pestevšek. Njemu samemu sicer ni bilo treba zmrzovati zunaj v mokrem snegu, kjer so morali stati do ranega jutra stražniki za 62 par na uro. Gospod komandir si je službo olajšal na ta način, da je za 20 Din na uro prav pridno plesal po dvorani. Nemčurjem pa ni nihče niti najmanje kalil veselja in je toraj bila zopet enkrat brez potrebe legija stražnikov in detektivov pškodovana za prepotrebni počitek na ljubo Nemcem.
Socijalistom v premislek. Onim socialističnim govornikom, ki so na sobotnem shodu Orjune v Ljubljani nastopali proti izgonu tujerodnih delavcev iz naše države, priporočamo, da vestno prečitajo naš današnji članek o razmerah na Westfalskem. Potem se bodo menda prepričali, kako slabo podlago ima njihovo ogrevanje za Nemce in bodo tudi oni prišli do prepričanja, da je edino prava zahteva Orjune: Ven s tujci iz naše domovine, ki nima kruha niti za lastne otroke. Naši ljudje naj bi se potepali po Franciji in drugod, mi bi pa redili doma Nemce, da nas bodo ob prvi priliki zopet lahko tlačili in preganjali, kot so nas stoletja.
Nemški stavbenik Julius Glasser v Mariboru je začel že zopet renčati, sedaj pa zavoljo tega, ker ni bil imenovan v cenilno komisijo za mesto Maribor. Gospod Glasser, mi Vam enkrat za vselej tem potom javljamo, da je prošlo vreme, ko ste nam Vi hlače krojili in kruh rezali v našo škodo in Nemcem v korist, sedaj smo mi na lastni zemlji gospodarji in nam bodo naši ljudje davke predpisovali. Vi pa jih predpisujte in den Kulturstaaten.
Mariborčaui.
Gospa dr. M ki ob svečanih
prilikah koraka med narodnimi damami, je tako narodna, da čuti potrebo govoriti javno na ulici v blaženi nemščini. Ako tega švabčarje-nja ne opusti, jo postavimo s polnim imenom na sramotni oder. Da je gospa iz poznane ljubljanske družine, nas ne bo nič oviralo.
Člfutski »Morgen« trosi zopet neresnične vesti o gospodarskem položaju Slovenije in to samo zato, da oškoduje interese naših trgovcev in iudustrijalcev. Naš odgovor mora biti — dosleden bojkot te cuifle. ki je plačana s tujim židovskim kapitalom. Ne dajte mu inseratov — odstranite ga iz kavaren j» y„-v7nri ki--kalpv!
Kodirni strc',i A!exi
T Si E REX CO., LfuhHsna.
HI	m	mm	
	mi	fcJi	sEaztaSSL'.:
Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
@=
Se priporoča za vsa v bančno stroko spadajočo pcsle.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice! Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Uaribor, Sarajevo, Črnomelj, MctkovSč, Spili, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka irjubijann.
Telefon štev.: 261, 413, 502, SOS In 504.
VELIKA PR0T1DRAGINJSKA MANIFESTACIJA V MARIBORU.
V	nedeljo, dne 9. marca dopoldne se je vršila v Mariboru velika pro-tidraginjska manifestacija, pri kateri so bili zastopani vsi sloji, in ki je napolnila dvorano in galerijo v »Narodnem domu« do zadnjega kotička. Shod je otvoril in vodil brat dr. Stefančič, komite pa je bil sestavljen iz zastopnikov raznih stanovskih organizacij in zadrug.
Brat dr. Štefančič je uvodoma podal sliko današnjih koruptnih političnih razmer, kjer se v boju za korita trošijo vse sile. na dobrobit ljudstva se pa pozablja. Treba je vsem važnim dnevnim vprašanjem posvečati več pažnje ter jih obravnavati predvsem pred prizadetimi. Da so enaki shodi potrebni, kaže dober obisk, ker vlada za to važno vprašanje vsesplošno zanimanje. Iz tega razloga pa tudi treba ogorčeno zavrniti neosnovan napad tukajšnjega lističa »Volksstimme«, češ, da je shod politični manever Orjune. Dokaz. kako socialisti rešujejo važna dnevna vprašanja, je dejstvo, da na eni strani sklicujejo ankete o pobijanju brezposelnosti v državi, na drugi pa podpisujejo pozive za podpiranje brezposelnih v — nam sovražni tujini Nemčiji. — Shod bodi glasen protest proti današnjim brezupnim razmeram, klic na boj brezvestnemu špekulantstvu in korupciji. Ta klic morajo slišati tudi vsa merodajna mesta, ki se morajo končno zganiti. Dokler se razmere ne ure-de. ne smemo odnehati!
Kot drugi je govoril voditelj na-cijonalnili železničarjev br. Š k e r-
i	a n c ter v stvarnem govoru pojasnjeval vzroke draginje. S pazljivostjo in zanimanjem so zbrani sledili njegovim izvajanjem, katere je podprl s statističnimi podatki. Med tem, ko se je naš dinar na Zuriški borzi dvigal, je zgubival v državi na kupni moči, draginja je naraščala od dne do dne, plače državnih in drugih nameščencev pa so ostale iste. Merodajni faktorji, v prvi vrsti vlada, policija, državna pravdništva, županstva itd., pa se ne zganejo in mirno trpe neutemeljeno navijanje cen najnujnejšim življenskim potrebščinam. Treba je zasledovati delo proizvajalcev, ker visoke dnevne cene niso upravičene. Malim trgovcem se mora omogočiti direktna dobava, da ne bodo navezani na visoke cene raznih veleposredovalcev, predvsem čifutov v Banatu in Bački, ki kopičijo ogromna skladišča blaga ter ga prodajo šele tedaj, ko je doseglo primerno in njim konve-nirajočo ceno. V teh krajih pa se je tudi najbolj razpasla korupcija podkupovanja, kar kaže statistika kazni proti navljalcem cen, v kateri je število kaznovanih najmanjše ravno v Vojvodini in na Hrvaškem. Železničarjem in uradnikom se morajo izplačati že davno obljubljene povišane plače, slovenski poslanci pa, Id so imeli o priliki volitev polna usta obljub, se brigajo sedaj le za svoje dnevnice, za dobrobit pokrajin jim ni briga. Vlada in vsi morajo slišati naš klic: Dol s korupcijo, dol s špe-kulantstvom, smrt draginji!
G. sodni svetnik dr. Vidovič je navajal sredstva, kako priti draginji v okom, kot vzroke navaja visoke obrestne mere bank, ki zahtevajo do 30%, katere producent in trgovec odvali na konzumenta. Priporoča, da se pridobitni krogi oklenejo lastnih nabavljalnih zadrug, katere mora vlada podpirati z zadostnimi in cenimi krediti in podporami. Svoja izvajanja je podprl s statističnimi podatki iz minule dobe.
K besedi se je oglasil še delavec Po l še v.ki je slikal bedo delavstva in nameščencev, katerim se razveti drugih neznosnih bremen še povrhu a tudi ~ kuluk.
a' Z ft u d e r i ir C«?i5.al na5e notranje državno gospodarstvo, onič-njal zlasti, da vlada izmetava denar za nove vojne dobave, med tem ko vojni plen rjavi in propada vsled neveščega gospodarstva. — Zaščititi se mora malega človeka in država mu mora nuditi vse pogoje človeka vrednega življenja.
G. R o g 1 i č je pojasnjeval visoke davke, katere plačuje Slovenija, ki druge dele države ne zadenejo v tako občutni meri. Poziva navzoče, naj ne bodo apatični v političnem življenju, ker je vprašanje politike za vsakega državljana potrebno v njegovem lastnem interesu, tein več naj 'se z njo intenzivneje bavijo. Le tako jim bo mogoče izbrati in voliti zastopnike, ki bodo res zastopali koristi svojih volilccv. Samo pri vo-
litvah se odloča usoda nas vseh in tedaj je treba resnega pomisleka koga se voli.
CJosp. prof. Pečovnik je nato prečital resolucijo, ki se je odposlala vladi, narodni skupščini vsem poslanskim klubom, mestnemu avtonomnemu zastopstvu in drugim. Resolucija se glasi:
Zborovalci iz mesta Maribora in okolice, zbrani na javnem inanife-stacijskem shodu 9. marca 1924 v Narodnem domu v Mariboru, sprejeli smo enoglasno sledečo resolucijo, ki se ima po sklicateljih shoda predložiti vladi, narodni skupščini, vsem poslanskim klubom in avtonomnemu zastopstvu mesta Maribor.
1.	Ugotavljamo ob splošnem nezadovoljstvu, da se draginja ni zaustavila vzlic stalnemu dviganju dinarja. nasprotno, da cene nekaterim najpotrebnejšim življenskim produktom celo rastejo in so že visoko prekoračile zlato pariteto.
2.	Vzroke tega zla vidimo predvsem: 1. v nestalni in zagrešeni gospodarski in carinski politiki vlade, ki do danes ni regulirala uvoza in izvoza in s tem združene carine v taki meri, da bi zaščitila domače konzuinente, zlasti one, katerih družine se preživljajo od stalne dnevne ali mesečne plače, ki daleč ne dosega življenskega minimuma; 2. v previsokem monopolu in trošarini, v previsokih taksah in posebno pa v previsokih železniških in poštnih ta-rifih, ki tiščijo v prvi vrsti vse nižje in srednje delavne sloje; 3. v neurejenih in nesorazmerno razdeljenih davkih; 4. v visokih obrestnih merah bank, ki ovirajo vsak reden in normalen kredit; 5. v brezvestni špekulaciji izvoznikov in veletržcev, ki brez vladne kontrole nakopiču-jejo ogromne množine blaga v špe-kulacijske svrhe;
3.	Poživljamo z vso odločnostjo narodno skupščino, odnosno vlado:
1. da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatre korupcijo in odpravi vzroke draginje in z njo združene bede;
2. da prepreči nepoklicno prekupčevanje, da z vsemi sredstvi podpira vseh vrst konsumne zadruge z zadostnimi krediti in z dobavo cemh življenskih potrebščin; 3. da podpira vse akcije za zgradbo stanovanjskih hiš, posebno v krajih stanovanjske bede, zlasti pa v Mariboru, kjer naj se med drugim prosti lokali v kasarnah preuredijo v stanovanja za sloje, pripadajoče vojaškemu stanu;
4.	da zaščiti stanovanjske najemnike s tem, da se obdrži v veljavi stanovanjski zakon tudi po preteku leta 1924. in da se isti razširi tudi na podnajemnike.
Končno izjavljamo, da bomo nadaljevali najskrajnejšo borbo vse dotlej, dolder se razmere ne uredijo tako, da bo vsem stanovom zasigu-rano stanu primerno življenje in zadovoljstvo.
Resolucijo so zborovalci eno-
flasno sprejeli, nakar je brat dr. tefančič zborovanje zaključil. Navzoči pa so se podali po obhodu pred mestni magistrat. Tam je brat Kenda spregovoril nekaj bodrilnih besed in pozval navzoče, naj se ne zavedajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti do svoje lepe domovine Jugoslavije, nakar so se zbrani mirno razšli.
NAŠ ODGOVOR »VOLKSSTIM-
Ml« KLIKARSKEMU GLASILU
MARIBORSKEGA ŽUPANA GRČARJA & KOMP.
Glasilo skrahirane internaciona-listične »delavske« stranke v Mariboru, ki se tiska v Ljudski tiskarni, je v zadnji nedeljski številki spustilo ostuden članek proti Orjuni in to radi sklicanja protidraginjskega shoda. Ne zdi se nam vredno odgovarjati na ta neresen ostuden napad, ker vsakdo, ki pozna količkaj našo organizacijo ve, da nismo plačanci ! J;^ke banke ali stranke, temveč da je naša orgam£SCr;~ popolnoma^ samostojen pokret, ki stremi za zouij-šanjem razmer v državi, v korist celokupnemu našemu narodu, ki trpi danes pod raznimi izkoriščevalci, naj si bo kapitalističnih ali de-magoških političnih struj. Da nas je nadalje zlasti združila potreba zbuditi v narodu nacijonalno in državno zavest, ki ravno vsled teh razmer gineva. Zakaj torej nas je ta listič vzel na tarčo? Bojijo se naši internacijonalci, ki pod to frazo zvabljajo ponemčene naše delavske sloje pod streho svoje volilne skrinjice. Bojijo se, da še ono malo število pristašev ne spregleda njihovo nedelavnost in jih ne pusti na ccdiiu. In ker vedo, da pri priuod-
njih volitvah ne dobe niti četrtino glasov zadnjih volitev, so iz osebnega koristolovstva proti vsakemu zdravemu pokretu, tako seveda tudi proti našemu. Kje so kaki vaši uspehi v občinskem gospodarstvu. Sedite na magistratu in niti tržnega nadzorstva niste uredili. Prepirate in trgate se med seboj za osebne koristi in to vse vaši volilci vidijo. Zakaj niste Vi, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da ublažite vsaj deloma lokalno to velikansko bedo, naredili potrebne korake proti draginji? Za tujce, ki so nam vedno dajali le batine, nabirate s proglasi prispevke, za svoje ljudi, ki so Vam poverili vodilna mesta, se ne zganete. Lepo so donele Vaše demagoške fraze ob volitvah, dol z velekapitalom, korupcijo itd., sedaj Vas pa vprašamo, povejte nam gospodje Grčar & Komp., kaj pa ste že dobrega storili Vi takozvani delavski voditelji za proletarijat. Ali je stalo' delavstvo kedaj še pod kakim političnim vodstvom tako slabo kod danes pod Vašim, ali ni ravno iz Vaših vodilnih mest zaznamovati največ Uskokov h koritom, ali niso ravno Vaši voditelji, ki so potom delavstva prišli na površje, prvi izrabili isto, da so prišli nemoteno do korit, iz katerih danes žrebajo. Koliko brezposelnih je že v mestu Mariboru in število vedno bolj narašča. Tem ljudem niso namenjeni Vaši proglasi. Mislimo pač, da je v prvi vrsti Vaša dolžnost, da gledate, da se podpre domačega trpina, ako so Vam pa tujci bolj pri srcu, potem si pa iščite še tam volilne krogljice in ostale dobrote tega sveta. Mi Vam pa rečemo: Smo nacionalisti in tudi idealisti, delamo in delali bomo do končne zmage reda in ustvarjanja v državi. To delo bo prineslo vsem, ki danes trpijo in so zatirani, boljšo bodočnost, in ker je to naš namen, se nas bojite. Namen pa je tudi, da iztrebimo iz našega ozemlja one, ki so nas vedno tlačili. Slovanskemu proletarijatu bomo vselej v njihovih opravičenih težnjah stali na strani. Vam, g. Grčar in drugovi pa naznanjamo, da so ure Vašega županovanja že štete in, da to delo. ki ga danes pred volitvami vršite, ne bo več izbrisalo koruptnih afer Vaših voditeljev. Delavstvu se hvala Bogu odpirajo oči!
Za danes dovolj. Omenjamo le še. da bodo imeli omenjeni gospodje priliko pri sodniji dokazati o čemer nas dolže.
Organizacija Jugoslovanskih nacionalistov za Maribor.
„ITO“
rob na zobeh.
zobna pasta sigurno odstranjuje zeleni
Klobuke, čepice, nahrbtnike 1.1. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH. Maribor, Glavni trg 2.
Dopisi.
Tržič. V času. ko se mala trgovina, zlasti po deželi, bori z raznimi težkočami in komaj krije razna bremena. nastajajo z dovoljenjem naših oblasti -še tuja podjetja, ki odjedajo domačinom borni zaslužek, l o-zadevno smo doživeli v Tržiču značilen pojav. Dasi imamo tu dovolj domačih trgovin z manufakturnim blagom, se je pojavila pred meseci naenkrat nova trgovina z manufakturo Stransky. Kdo je to? Zagrizen Nemec, po naših informacijah še danes Čehoslovaški državljan. Ker pa je že dolgo let predilni mojster pri tukajšnji velegermanskl firmi Glanzmann, mu je ta šla na roko in mu izposlovala koncesijo. Da mu je konkurenca lahka, je jasno. Na eni strani uživa ugodnosti predilnice, na drugi strani je pa siguren tudi kupcev-delavcev, ki se boje zameriti svojemu mojstru v tovarni. On jim tudi lahko daje na obroke, ko ima sigurno jamstvo v plačah v ^.v^rni.
Tako izpoujeds	domačo
trgovino, ki nosi samo bremena iti razne davke, uživa pa od oblasti tako malo zaščite, da skoro ne vemo, ali se Tržič nahaja res v Jugoslaviji ali že v Avstrijski republiki. Nemški kapital je pri nas vsegamogočen in če ne bo posegla Orjuna krepko vmes, bo Tržič skoro to, kar je bil pred vojno — gnezdo nemčurstva.
Iz Mirne na Dolenjskem nam pišejo. Na tukajšnje županstvo so prišle v svrho razprodaje slike kraljice s kraljevičem Petrom v naročju. Pri občinski seji dne 27. januarja jo je župan pokazal občinskim svetovalcem, če bi jo hotel kdo kupiti.
Pri tej priliki se je izrazil svetovalec Anton Mostar; »Ko se je vozil dr. Tavčar po Dolenjskem ter videl cerkve po hribih, je rekel, to je znak naše sužnosti. in ta je giih taka!«
Dopisnik se ogorčeno vprašuje, kaj bo Novomeško okrajno glavarstvo ukrenilo v zaščito ugleda vladarske rodovine. Temu vprašanju se pridružujemo tudi mi in zahtevamo, da se taki slučaji eksemplarično kaznujejo, da si bodo razni hujskači zapomnili, da je v naši državi slika kralja in kraijice ravno tako sveta, kot je njim še danes pokojni Korei.
Konjice. Naši Nemci in nemčurji so se v zadnjem predpusiu prav zagrizeno obnesli. Posebno pa še na svoji prireditvi dne 1. t. m., kjer so brez vsakega vzroka brahijalno napadli naše člane in članice. Mi tem nadutežem povemo, da se sedaj bliža spomlad in jih kmalu obiščejo naši četaši, da jim malo napolnijo hlače. »Ciiierci« pa svetujemo, naj se malo manj zavzema za svoje prepotentne bratce, sicer bomo pri njej saldirali njihov račun. Nečuveno se nam zdi pri celi aferi postopanje šolske oblasti, ki je z veliko naglico takoj uvedlo preiskavo proti našim članicam, dasi je njih nedolžnost očividna. Pride dan obračuna!
Predrznost celjskih nemškutarjev. Pred tednom je prišla uradnica celjskega narodnega odvetnika v pisarno nemškutarja dr. Zanggerja in nagovorila imenovanega v slovenskem jeziku, kar je samo ob sebi umevno. Gospod doktor so se čutili užaljenega in jo vprašali: »Kennen Sie deutsch«? Vsak Celjan ve. da dr. Zangger sijajno obvlada slovenščino in se je napram svojim klijen-tom tudi poslužuje. Človek res ne najde primernega izraza za tako izzivanje. Pri današnjih razmerah se ni čuditi, da raste tem ljudem greben. Prve mesece po preobratu so bili krotki in plazili so se od urada
i	do urada, se delali lojalne državlja-! ne ter nastopali povsod v našem ! državnem jeziku. V šestem letu po | osvobojenju je pa nemški Mihel zopet pokazal svoje rogove. Gledali bodemo, da se jim rogovi primerno odpilijo. Orjuna, na stražo!
Ob nemški granici ob Muri. Kakor. pri nas, tako tudi tam preko v republiki se je vršilo vse polno pustnih zabav. Na naše prireditve je do-šlo tudi nekaj Nemcev iz Radgone ali bolje rečeno potujčenih Slovencev. To so bili nekateri trgovci in obrtniki, ljudje, ki imajo pred vseffl interes pa tudi možnost, da se na-vžijejo naše dobre in za njih cene kapljice. Zal je pa bilo z naše strani z obiskom v Radgoni ravno obratno. Na veliki nemški ples je drvelo po-leg nemčurjev in Madžarov vse polno naših javnih nameščencev. To pa ni bilo sedaj v prvo, vsaj se znajo radgončani celo pohvaliti, da je ou naše strani vedno popolen obisk, č® pride tja tudi najmanjši cirkus. Nekateri se izgovarjajo, da so ti obiski nam v korist. Kje in kako? Mar mislijo taki naivneži, da spreobrnejo zagrizene Nemce in nemčuje, ki uporabijo vsako priliko za rohnenje proti naši državi. Naj jih mogoče podpiramo v trgovini, ki vidno propada, ali naj vzdržujemo tistih o bank in menjalnic, ki so jih napravili z namenom, da jih bomo M* vzdrževali. Ne in nikakor ne smenio nasedati tem mahinacijam, sami so odločali o usodi Radgone. Komaj j® odšel poznani trgovec z žitom. Skr-lec, v Maribor, že ima na njegovem mestu v naši Gornji Radgoni dva pristna Nemca, nekje od Cmureka iz Avstrije, da v njegovem imenu vodita podobno trgovino. Kaj rečejo k temu naše oblasti? Mar nimamo pri nas toliko dobrih trgovskih moči brez dela. Naj izkoriščajo našega kmeta še najeti tujci.
Službena oblat©.
PREDPISI
0 nošnjah znakov, distinkcij in priznanj na nacijonalističnem kroju.
I. Kalpak (pokrivalo). Za vse uniformirane člane je predpisan enoten, črn kalpak. S tem se odpravlja bel kalpak.
II. Znaki političnega vodstva. Znaki političnega vodstva se nosijo na ramenih in so sledeči:
1. Predsednik direktorija ima na obeh ramenih zlato pleteno vrpco v obsegu 3.5 cm.
2. Člani direktorija, prestolničke sekcije, predsedniki oblastnih odborov in delegat pri »Narodni Odbrani«: istotako zlato vrpco, samo na levi rami.
3. Člani oblastnih odborov: Srebrno pleteno vrpco v obsegu 3.5 cm na levi rami.
4. Predsedniki mestnih organizacij. Trobojna pletena vrpca na obeh ramah.
5. Člani mestnih odborov:	ista vrpca, samo na levi rami.
III. Znaki četniškega vodstva.
Znaki četniškega vodstva se nosijo na rokavu in so sledeči:
1. Veliki čelnik: na levem rokavu, 5 cm iznad roba, 5 cm široka in 14 cm dolga zlata proga; vrhu te pa še v razdalji 1 cm druga 1.5 cm široka in 14 cm dolga.
2. Oblastni čelnikl:	isto,	samo
srebrno.
3. Mestni glavarji: na levem rokavu, 5 cm nad robom, 1.5 cm široka in 14 cm dolga srebrna proga, vrhu te pa še druga v razdalji 1 cm.
0.5 cm široka in 14 cm dolga.
4. Namestniki glavarjev:	tri,
0.5 cm široke, 14 cm dolge, srebrne proge, v razdalji 1 cm, 5 cm od ro-b "i rokživ3
5. PraporSčakl: kakor namestniki, samo 2 proge.
6. Vodniki: kakor točka 6. in 5., samo ena proga.
IV. Priznanja. Priznanja za zasluge se nosijo na levi mišici ln jih smejo podeljevati:
1. Oblastni odbori na predlog mestnih.
2. Direktorij,
3. Glavni odbor.
1.	Priznanje oblastnega odbora:
1 cm široka srebrna proga v obliki prama roki odprtega kota. Višina kota je 6.5 cm, dolžina osnovnice 6 cm. Vrh kota je 10 cm oddaljen od šiva na rami.
Vsako priznanje oblastnega odbora se mora z utemeljenjem 14 dni pred podelitvijo predložiti direkto-riju. Ono je pravotnočno, če tekom tega roka ni prigovora s strani direktorija.
2. Priznanje direktorija: isti kot z istimi merami, samo v zlatu.
3. Priznane glavnega odbora: a) Zeleni zmaj; b) Rdeči zmaj.
V.	Splošni predpisi:
1. Nošnja višjega znaka izključuje nižjega.
2. Nošnja četniškega znaka izključuje nošnjo političnega.
3. Zraven višjih priznanj se lahko nosi tudi nižja, in sicer tako, da nižja pridejo pod višjim.
Te predpise je sprejel Glavni odbor na svoji seji v Beogradu dne 24. februarja 1924 in stopajo takoj v veljavo.
PREDPISI
o	nošnji znakov in nacijonalističnaga kroja.
.	I.	Z	n a k.
1. Znak organizacije (mali znak’ za gumbnico) je enoten in je vsak član dolžan istega nositi, obenem pa mora imeti pri sebi člansko legitimacijo.
2. V izjemnih slučajih se lahko člani odvežejo dolžnosti o nošenju znaka, to pa samo po pristojnem mestnem predsedniku.
3. Predsednik Glavnega, odnosno Oblastnega odbora, izda lahko posameznim članom odbora Isto dovoljenje.
11.	Nacijonalistični kroj.
1. Nacijonalistični kroj je dolžan nabaviti si vsak član, ȧ mu to dopuščajo njegova gmotna sredstva.
Dolžnost posameznih mestnih od-borov je, skrbeti, da bodo štele njihove organizacije čim več uniformiranih članov.
2. Kroj, boja, dodatki in znaki morajo biti enotni, kakor so predpisani, da je vse to v redu, odgovarja za vsako mestno organizacijo njen predsednik osebno.
3. Nacionalistična uniforma se mora nositi z dostojanstvom; vsak izgred, pijanost itd. uniformiranega člana mora se najstrožje kaznovati, ker blati čast nacijonalistični uniformi.
4. Nacijonalistična uniforma se Uh k o nosi:
a) O priliki državnih in narodnih praznikov, kakor tudi za »P r a z -n i k ž r t v e« — po rtaredbi mestnih odborov.
b) O priliki kulturnih in drugih proslav, zletov itd., če se iste vrše v posameznih mestih z dovoljenjem pristojnega mestnega predsednika sporazumno z Oblastnim odborom-
Podrobna navodila glede proslav in praznikov, ob katerih smejo Orjune nastopati v kroju bo izdajal
/ zlmnikt, 1 roglanl.to.
Izdelava oblek v tastoem modernem ealonul
z znamko
na deželi s v vsaki večji trsovtai s čevlji.
iSreg Stev. 20,
Aleksandrova cesta t, Prešernova ulica, Seljak. Na veliko razpošilja tovarna PEtSR KOZINA A Ko., Tržič, Gorenjsko. Ceniki na zahtevo brezplačno.
vsak' Oblastni odbor posebej za svoje področje.
c) O priliki zastopstev in odposlanstev.
d) O priliki kongresa v mestu, ‘kjer se isti vrši.
Izvzemši točki c) in d) sinejo ■člani nastopati v kroju le v strnjenih vrstah, najmanj enega voda.
Skrb mestnega predsednika je, da dobi Orjuna, ako nastopa skupno z drugimi organizacijami, odlično mesto. Ako ni to dosegel in zavaroval, mora odstopiti od javnega uniformiranega nastopa.
Cim je dejanje, na katerem je uniformirani oddelek nastopil, končano, se mora kroj takoj odložiti, izvzemši slučaje, da je uniformiranec izven svojega bivališča.
5. O r o ž j a se z n a c i j o n a-
1	> s t i č n i m krojem ne nosi.
6. Uniformiranim članom je stro-ffo prepovedano streljanje kot izraz veselja, v pozdrav itd.
7. Ti predpisi so bili sprejeti na seji Glavnega odbora dne 24. februarja 1924 in stopijo takoj v veljavo.
Vsem blagajnikom mestnih od-berov! Več organizacij si še ni oskrbelo članskih markic, kar je znamenje skrajne malomarnosti. Da se iv tem oziru organizacijam olajša poslovanje, ter da se izognemo občutnim povzetnim pristojbinam, bomo razposlali organizacijam naročilih dopisnice, katere naj organizacije v vseh kolonah za gotovo dobo vnaprej (mesec ali 3 mesece) izpolnijo ter obenem pošljejo po položnici 50% nabavne vrednosti Oblastnemu odboru. Opozarjamo, da imamo v zalogi Članarinske markice po 2, 3, 5 iti ID Din. Organizacije naj vplivajo na vse imovitejše člane, da si Izberejo čim višjo članarino.
Organizacije, ki bi redno ne vršile svojih finančnih dolžnosti, se bodo, pozvale imensko, javno v našem glasilu! Blagajnik O. o.
OBČNI ZBORI.
'Organizacije, ki še niso izvedle občnih zborov, poživlja tem potom Oblastni odbor, da to nemudoma store, ali pa javijo odboru vzrok odlašanja. Mestne odbore, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, bo oblastni odbor razpustil in sam izvedel občne zbore.
Iz mariborske ekspoziture Oblastnega odbora v Liubilani.
Razveljavljenje članske legitimacije. Članska izkaznica št. 521 iz 1- 1924. Orjune Studenci, glaseča se na inte Zdravko Deloja, se radi iz-giibe razveljavlja. Da se preprečijo eyeiit. zlorabe, se opozarjajo na to vse organizacije. Imenovanemu se le izstavila nova legitimacija.
Plenarni sestanek članstva Or-lune Studenci se vrši v soboto, dne 15.-marca ob 20. uri v Č i t a 1 n i c i v »Narodnem domu«, in ne kot je bilo pomotoma javljeno v restavracijskih prostorih. Istotam sc vrši v torek, dne 18. t. m. ob 20. uri sestanek ženske sekcije. Zdravo!
Nsi pokret.
ZNAKI. Ponovno opozarjamo, da imamo v zalogi večje število krasno izdelanih organizacijskih znakov, tnalih in velikih za kalpak. Ker nas ta zaloga denarno obremenjuje in ker je nošnja znakov obvezna, pozivamo organizacije, da pospešijo razpečavanje.
Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo prosi vse one člane, ki so spremenili svoje stanovanje, da javijo svoj natančni naslov tajništvu Mestnega odbora, Opekarska cesta 31. Uradne ure vsak dan od 18.—20. ure zvečer.
— Obenem naznanjamo članstvu, da bo obiskal člane, ki še niso poravnali članarino, v to pooblaščeni in-kasant. — Odbor.
Mestni odbor Orjuna Krakovo-Trnovo je na svoji .zadnji odborov! seji sklenil, da vzame v svojo zaščito in varstvo mesto Pazin v ne-odrešenem ozemlju.
Prireditveni odsek mestne Orjune Krakovo-Trnovo vabi člane in članice, ki bi bili voljni sodelovati k pripravam za razvitje prapora, na sestanek, ki se vrši dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenem lokalu Opekarska c. 31. — Predsednik.
Mestna Orjuna v Šiški poživlja članstvo, da se udeleži predavanja, katero se vrši v nedeljo dne 16. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih gospoda štepica v Spodnji Šiški. Udeležba obvezna. — Odbor.
Kranj. Dne 18. t. m. ob 20. uri se vrši v prostorih čitalnice redni ob--čni zbor mestne Orjune Kranj z običajnim dnevnim redom. Udeležba članov obvezna. Zdravo! — Odbor.
Škofja Loka. Povodom stave Calcari H. — Čeh smo prejeli 100 Din., za kar izrekamo darovalcem svojo zahvalo z željo, da bi našli obilo naslednikov. — Mestna Orjuna Škofja Loka.
Žužemberk. Tukajšnji Orjuni so darovali: br. Carli Anton 50 Din; s. Carli Marija 30 Din; neimenovani
2	Din; br. Fr. Turk in br. Al. Medved vsak po 1 fr. frank. Bratska hvala! — Poverjenik.
Orjuna Laško. Vsi oddaljeni člani mestne Orjune Laško se lahko v svrho plačila članarine in drugih informacij zglase pri br. blagajniku Cilenšeku, kleparskemu mojstru v Laškem, kateri stoji tudi bližnjim članom vsak čas na razpolago. — Odbor.
Občni zbor Orjuna Mirna. Kakor smo že poročali, se je svoječasna skupna organizacija za celo Mirensko dolino razdelila v samostojni organizaciji v Mokronogu in na Mirni. Slednja je izvedla minulo nedeljo svoj ustanovni občni zbor. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu
— snežilo je, kot v najhujši zimi — odzvalo se je povabilu tudi lepo število somišljenikov iz okolice. Tajnik oblastnega odbora br. Žlajpah je v daljšem govoru obrazložil namen organizacije, kakor tudi pota in sredstva, s katerimi hočemo doseči svoje cilje. Povdarjal je predvsem veliki pomen sedanjih političnih razmer za naš razvoj in dal podrobnejša navodila za agitacijo. Po govoru delegata je občni zbor izvolil novi odbor, v katerem zavzema mesto predsednika br. Bulc Franc,
podpredsednika br. Saje Lojze, tajnika br. Ponikvar Stanko, blagajnika br. Kolenc Janko, glavarja (čelnika) pa br. Strah Franc. V odbor so bili izvoljeni poleg tega bbr. Benedičič in Cimerman iz Mirne, Majcen in Rugelj iz Št. Janža in Butalo, Vidmar ter Frelih iz Št. Ruperta, izvoljena sta bila tudi preglednika računov in 3-člansko razsodišče. Delegat oblastnega odbora je priporočal skrajno delavnost in pazljivost s posebnim ozirom na nejasno politično situacijo, ustvarjeno z nastopom opozicijonalnega bloka. V svrho propagande je bilo tudi sklenjeno, prirediti spomladi javen shod, nakar je novoizvoljeni predsednik zaključil občni zbor, ki bodi začetek novega energičnega širjenja nacijo-nalistične misli v Mirenski dolini.
Popravek. V zadnji številki smo objavili poziv, naj organizacije ne izplačujejo nikakih podpor potujočim članom, ker so se dogodili ponovno slučaji zlorabe. V predmetni notici je pa tiskarski škrat spremenil besedo individuom v invalidom, na kar opozarjamo odbore, da ne bo nespo-razumljenja.
Sramotni oder.
SMRT IZDAJALCEM NARODA.
»Judas je pa vrgel srebrnike pred noge farizejem, šel in se obesil.«
Pri vsem heroizmu, s katerim prenaša naš narod na Primorskem muke in trpljenje, so se našli tudi v njegovih vrstah izdajalci, ki so se polakomnili Judeževih srebrnikov, izdali svoj jezik in svoj narod.
Mnogi izmed njih so znani, a v večno sramoto njih imen in v pro-kletstvo njih potomcev navajamo v naslednjem seznam Efijaltov, ki smo ga povzeli iz nekega uradnega akta.
Predsednik »Slovenske fašistov-ske stranke« v Julijski Benečiji je znani profesor Vinko Bandelj, izdajatelj slovenskega fašistovskega lista »Nova Doba« v Gorici.
Njegov oproda je Josip Peternelj, računovodja pri bivšem deželnem odboru goriškem, sedaj občinski »komisar« za kanalski okraj. Z njima v zvezi deluje Josip Sokoj, podžupan v Št. Petru pri Gorici, ki je obenem tudi odgovorni urednik »Nove Dobe«. Vsi trije so člani iz-vrševalnega odbora »Slov. fašistov-ske stranke«. V tem odboru so še sledeči slovenski fašisti:
Josip Petrovčič, župan v Vipavi, bivši avstrijski orožnik.
Josip Žnžek, župan v Mavhinju na Krasu.
Josip Lutman, posestnik v Štan-drežu pri Gorici.
Josip Goleusig, trgovec z deželnimi pridelki v Št. Petru pri Gorici.
Francesko Bekar, deželni uradnik in posestnik v Št. Petru pri Gorici.
Viktor pl. Garzarolli, posestnik v Razdrtem (Prav/aldo) pri Senožečah.
Francesko cavaliere Krainer, trgovec v Postojni.
Giuseppe cavalieri Dovgan, podžupan v Postojni.
Člani slov. fašistovske stranke in nevarni agitatorji fašizma so še sledeči Slovenci:
Josip Toroš, šolski vodja v Senožečah, eden najstrupenejših sovražnikov našega naroda, bivši Sokol.
Franc Perišič, uslužbenec pivovarne Lidman v'Senožečah.
Miha Zobln in Cica Kuret, oba
aktivna fašista iz Ricmanj pri Trstu, ki sta vdrla v slovensko društvo »Slavec« v Ricmanjih in tudi vse razbila.
Vincenc Cigoj, bivši avstrijski orožnik in konfident, potem Sokol, sedaj nevaren fašist v Rihenberku v Vipavski dolini.
Franc Česnik v Ajdovščini, Miha Marinič v Podsabotinu, Valentin Jevščik, tesar v Godoviču pri Idriji, podprefekt Alačevič (Dalmatinec) v Idriji, rudarski uradnik Vlahovič v Idriji, Kovič, profesor na realki v Idriji. Tudi ta dva sta rodom Dalmatinca, a sedaj vneta fašista. Župan Obljubck na Kojskem, Cotič, vrtnarjev sin v Podgori pri Gorici., bivši komunist. Pripadniki fašizma so nadalje:	Alojzij	Tinta, župan v
Anhovem, Franc Muznik, občinski uradnik v Kanalu, Josip Jerkič, učitelj v Sv. Križu, Andrej Vodopivec, predsednik kmetijske zadruge v Dornbergu, Ivan Kralj, obrtnik v Kanalu, Josip Lulič, občinski komisar v Sv. Križu in Anton Sirk, podžupan v Kojskem.
Končno so znani v Istri sledeči jugoslovanski fašisti: Iz sela Mcdu-lin pri Pulju: 1. Mihaljevlč Grgo, pl domače Galešičev, zidar, nahaja se v Zagrebu, 2. Klrac Mate, delavec, po domače Boci, nahaja se v Novem Sadu ati okolici, 3. Radoševlč Ivan, delavec, po domače Triestin, nahaja se v Boki Kotorski.
Iz sela Ližnjan, okrug Pulj: Rav-nič Josip, učenec trgovske šole na Sušaku, njegov oče in brat sta največja sovražnika našega naroda in ni izključeno, da predimenovani Ravnič vodi špijonažo v zvezi s svojim očetom in bratom v korist Italije.
A
Opozarjamo vse naše organizacije, da si vtisnejo« v spomin gornja imena, ker ni izključeno, da eden ali drug Izmed teh zahaja tudi v našo državo.
Da naše ljudstvo v zasedenem ozemlju vedno hujše trpi, ni nemala zasluga ravno gornjih izdajalcev, ki ne zaslužijo druge usode, kot njih patron Judež Iškarijot.
IZZIVANJE TVRDKE ZLATOROG.
Germanska tvornica »C. Bros« v Mariboru, ki se sedaj skriva pod slovenskim imenom »Zlatorog«, je v minulih dneh širila veliko reklamo po vsej Sloveniji. Obžalovanja je vredno, da so celo v Ljubljani jugo-slovenski dnevniki prali njenega zamorca. Upamo, da v bodoče ne nasedajo več!
Da svojo reklamo poveča, pošilja omenjena firma našim trgovcem reklamne lepake v izzivalnih franlc-furtarskih barvah. Nekateri trgovci, ki so smatrali to za nacijonalno žalitev, so vrgli frankfurtarsko cunjo v koš, drugi pa, ki so dokumentirali svojo nacijonalno nezavednost, so izvesili izzivalen lepak v svojih izložbah, oziroma lokalih.
Svojo germansko dušo je pokazala firma »Zlatorog« najbolj v tem, da prilaga kosom mila poleg črno-rumenega reklamnega lističa še — čujte in strmite — bankovec falirane Nemčije eno mMijardo mark (v naši vrednosti 50 para). Ta ničvredni papir je nakupila firma v faliranem raj-hu in ga razpošilja sedaj našim kon-sumentom, ki ga seveda z milom vred drago plačajo in tako nevede in nehote podpirajo naše krvne sovražnike.
Ker nam je tega izzivanja in beračenja v naši lastni domovini že preveč, poživljamo vse trgovce, da očistijo svoje lokale frankfurtarskih cunj, isto priporočamo upravi cestne železnice in kino podjetjem, ker sicer bomo mi pomedli s to nesnago.
Na naš poziv glede izzivajočih prosojnih lepakov »Zlatorog« se ie odzvala velika večina trgovcev s tem, da jih je odstranila iz svojih lokalov. Policijski predpis je tudi. da se plakati v barvah nam sovražnih držav ne smejo nalepljati, vsled česar morajo isti zginiti tudi iz tramvajev.
„ »Kriegsfiirsorgefond«. Vposlana nam je bila dopisnica z gornjim napisom, predstavljajoča Ljubljano in v ospredju postavljen avstrijski top. Karte je izdal svoječasno ljubljanski havbični polk, po petem letu osvo-bojenja jih pa prodaj papirnica Gi-ontini na Mestnem trgu, kjer je bila karta kupljena dne 6. marca. Opozarjamo gornjo tvrdko, da take stvari ne spadajo niti v antikvarijat in upamo, da bo ta opomin zalegel. Drugače bodemo tudi mi uporabili kanon.
Znani Diirschmled, avstrijski državljan, je bil z obsodbo okrajnega sodišča z dne 6. marca 1924 U. V. 899/23., § 431. obsojen. Ne dvomimo, da bode policijska oblast zavzela v tem slučaju pravo stališče in imenovanemu pomagala v svojo domovino. Je to njena dolžnost z ozirom na neprimerno število nadležnih tujcev v Celju, ki uživajo naš kruh zgolj radi tega, ker so po Izjavah svojih nemčurskih gospodarjev »nenadomestljivi.
Lesce. Pri nas imamo postajena-čelnika, ki v narodnem oziru dela naravnost škandal. Ko prideš v bližino postaje izgleda od strani njega in njegove družine, da smo najmanj v Kočevju. Pri nas, kjer je vedno polno tujcev iz vseh delov države, si pač mislijo, narodni ponos kje si?
Danes samo beležimo, upamo da bolj krepko ne bo treba.
Dve prireditvi: Kmet popravlja v zimi stroje in orodje, društva v mestih pa urejajo svoje finance. Vsako društvo si namreč posebno v pustnem času s koncerti, predstavami, veselicami in plesi skuša zaceliti finančne rane, ki jih je dobilo v borbi tekom leta. Od takih prireditev je večkrat odvisno nadalino življenje dotičnega društva. Iz obiska prireditev pa je tudi razvidno, koliko in kake simpatije uživa do-tično društvo med občinstvom. Obisk je potemtakem neke vrste barometer za presojo ljudske simpatije in narodne zavednosti, zlasti še za slednjo. Narod In njega zastopniki, ki po tujerodnih, nam sovražnih prireditvah križarijo in nemškim visa-žam na ljubo prodajajo zijala, ne
mir v mri
Prva slov. zidarska zadruga \
v Ljubljani.
Registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2. ; Tehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženjerju.
Projektira in izvršuje vaa v stavbeno in inienjersko stroko spadajoča dela.
Delo solidno.	Cene	konkurenčne. |
„J UGOiEKSI M"
Eksport Trgovska družba.	Import
Vekoslav Pelc & dr. JLJUBLJANA, Vegova ulica št. 8.
davno zastopstvo za Slovenijo In zaloga milna „UfllOM" Osijek.
TRGOVINA
• sppcetliaidtn kolonijiilnini, nmterijulnim blagom, deželnimi, pol,..;!dmi pridelki, lesom in lesnimi izdelki na debelo in drobno.
..—-
y\r
IVAN ZAKOTNIK
«ff.«talimnki mojster
Ljubljana, Dunajska c. 48. Tal. 378
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, oerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.4. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
anua fagra.	Tovarna	furnirja-
Alfonz Breznik
blvSl učitelj Glasbene Matlee
LJUBLJANA, Mestni trg št. 8 poleg magistrata v lastni hiši.
Najboljši klavirji, pinninl in harmoniji! Steinway, BŠsendorfer, H61ze, Fft. ster itd. (tudi na obroke in posodo.) Najbogatejša izbira VIOLIN vseh glasbil muzikali] in strun engros detail.
najstarejša in najsposobnejša tvrdka v
JUGOSLAVIJI.
Cepilno smolo
prvovrstne kakovosti in
ARBORIN
sredstvo za zatiranje sadnih Škodljivcev priporoča
Chemotedma, Ljubljana Mestni trg 10.
nicahl
ca), Anton Tavčar z ženo. Sokoli: Prebil Ljudevit Sokol 1. Ljubljana, Fras Anica in Pavla (učit. Sv. Jakob v Slov. gor.) Klima, Perko Karol, Ljubljana 1., Kosi, (tv. Ellinger) Ar-min Ellinger. Visokošolec Cvirn, cariniki: Milon Tosič, Crni Tosič, Da-binivič, Rup. Jovanovič, magistrami uradnik, Žnuderl, žel. uradniki: Končan Friedrich (tudi Sokol) in Stein-biicher.
Še nekaj o tovarni Kovina d. d., Tezno pri Mariboru. Ravnateljstvo tovarne vabi na sledeči način ino-zcmce »strokovnjake« z inserira-njem v listu »lllustrierte Zeitung fiir Elechindustrie und Instalation Nr. 5« Leipzig:	Erfahrener	Werkmeister
fiir Blechemballagenerzeugung mit langjahriger Praksis v/ird fiir ein Industrieunternehmen in deutscher Gegend Jugoslawiens gesucht.« Ta tovarna išče, kot smo že zadnjič omenjali za svoj obrat ljudi vedno iz nam sovražne tujine. Prišel bo pa čas, ko bo tem gospodom'pošlo veselje do tega, da bi odjedali našim na lastni zemlji kruh, kajti znašli se bodo sami tam, odkoder so prišli.
Iz Judoslavije. Wir beehren uns Ihnen hoflichst anzuzeigen, dass unser Reisebeamter Herr Ivan Be-lovič sich in den nachsten Tagen das Vergniigen machen wird, bei Ihnen vorzusprechen und bitten Sie, ihm Ilire geschatzton Auftrage giitigst reservieren zu \vollen. — Hoch-achtungsvoll Jugoslavische Kreme-nezky Werke Gluhlampen- und Ele-ktrizitiits A. O.
Gornje karte razpošilja tvrdka »I<remenezkyžar« v Zagrebu, Pal-motičeva ul. 18 trgovcem v Ljub-
še hočejo zagrebški judki norčevati iz naših trgovcev. Poživljamo vse zavedne trgovce z električnimi potrebščinami, da gospoda Beloviča sprejmejo tako, da tudi s svojo priznano žarnico »Metallum« ne bo našel nobenega naročila v Sloveniji. Mi imamo tudi domača elektrotehnična podjetja.
Železninarji pozor! Jeklarna v Ravneh pošilja po Hrvatskem in najbrže tudi drugod svojega zastopnika. ki se predstavlja tvrdkam s sledečo vizitko:	Georg Graf v.
Tliurn-sches Stalilwerk; Streiteben, Guštanj-Ravne, Slovenien, S. H. S. Griindungsjahr 1774. Bevolhnachtig-ter Vertreter Herr Ivan Kavcc. Opozarjamo naše trgovce, da tega Ver-treterja postavijo pred prag, dokler se jeklarna v Guštajnu ne spomni, da živijo »in Slovenien« Slovenci, pa ne švabski čifuti. Kdor hoče naš denar, bo govoril naš jezik.
suknjo dobro pitanih carinikov, ali pa rožljajo z oficirsko sabljo. Naš ni tak obiskovalec in naj je že trgovec, bančnik ali sluga. Epolete na ramah ne kažejo tudi narodne zavednosti, večkrat so celo lažnice. Mnogo je bilo te dni reduciranih, med njimi prav gotovo tudi dokai dobrih, naših. Bolje pa bi bilo. da se porežg epolete nezavednim in nezanesljivim. Upravičen je namreč dvom. če ima ta človek sploh še kako zinisel za naš narod in za narodno državo sploh.
Na pust sta bili v Mariboru dve reduti dveh športnih društev. Ena je bila slovenska, druga pa nemška, ena pri Gotzu, druga pa v »Narodnem domu«. In zopet se je prigodilo, kakor vselej, Nemci so ostali zvesti sami sebi, svojim idealom, društvu in jeziku. Še na misel jim ni prišlo, da se pokažejo med nami in da žrtvujejo le eno paro za slovensko prireditev. Ne moremo pa tega trditi o našem občinstvu. »Narodni dom« je prazen, Gotz pa dubkoma napolnjen. In kdo se je spet klanjal Nemcem? Ne bo menda odveč, če širšemu občinstvu naznanimo imena posetnikov nemških prireditev, vseh ne, ker jih je preveč, pa vsaj nekatere, in to radi tega, da jiii ocenimo po njih notranji vrednosti. Pri Ra-pidu so bili zdravniki: Dr. Dernov-šek s soprogo in dr. Černič; advokati: dr. Novak, dr. Komavli in dr. Rapoc (bolj internacional), učitelj risanja Ravnikar, fotograf Vlašič (ker v »Narodnem domu« ni našel zabave), profesor glasbe Druzovič z ženo (Nemko); trgovci:	Anica
Traun s sestro (čevlji), Antončič s
Ven s polentarsko navlako. Po
naših trgovinah visi nešteto laških reklam za čokolado, kakao, testenine itd. Pozivamo vse zavedne trgovce, da jih zmečejo na cesto. Kjer bomo opazili laške napise, reklame in podobno, bomo smatrali dotičnega, da je vreden naših izdajic tam preko, ki pljujejo na rod, v katerem so se rodili.
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna. Centralna kurjava.
Izreden užitek boš Imel
če si privoščiš rimsko čašo
(letnik 1921)
Teror,
Na toaletni mizi
vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in najstarejša originalna kolinska voda z zaščitno znamko
Jurist Lekan, rodom iz Vipave, o katerem smo zadnjič poročali, da je v Vipavi tako nesramno blatil našo državo in Srbe, da so ga celo italijanski vojaki vrgli na cesto, se nahaja sedaj baje v Ljubljani. Pred par dnevi je menjal v neki tukajšnji menjalnici denar. Ker junak niti ni menda policijsko prijavljen, prosimo vsakogar, kdor ga izsledi, da prijavi njegovo bivališče oblastnemu odboru, ki bo preskrbel, da ga ne bodo več nadlegovali »ušivi Srbi«. Apeliramo tozadevno tudi na našo poli-
ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves.
Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. Zc-stopstvo sa Slovenijo
v drogeriji „ADRžA“ IJublJana, Šeienburgova 5,
SLOGRAD
Tel. Enter. 133,
fearwe, mastila, Inke
Frankopanaka ulica 151.
kit, kiei, emaiie, co
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, nsilo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
pi£e in
čisti firnež
Gradbeno podjetje
Rsjfecilše vrsta n&sdi tovariša
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
d. z o. g.
Maribor Ljubljana Novisad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
LJUBUA&1A-MEDVODE
POZOR!	Na drobno in dtbelo t POZOR/
Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijala
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije.
Elektrotehnično potjetje
LEOP. TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25.
je najmodernejšo urejena In izvršuje vsa tiskarniSka dela od nnjpriproBteJScga do najmodernejšega*
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjice. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije tn mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica Šolskih zvezkov.
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa ,,EVftNS“.
Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
»TRIBUNA" F. B L.
tovarne dvokoles in otroških
vožiCkov
Ljubljana, Karlovška 4.
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
Šolski zvezki za Osnovne Sole in arednje Sole. Risanke, dnevniki In beležnice.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4
Ekspoziture
Konjice
Meža-Dravograd
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Bf* (V LASTNI STAVBI)	Telefoni!	ISO,
Kapital in rezerve P1»JI.500,000,~,	14e’458
Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje.
Brzojavi;
-\ TRGOVSKA
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja«
(Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Lastnik inž. Ferdo Kranjec,
morejo trdili o sebi, da so zavedni, da so naši, in naj že nosijo na sebi
soprogo (trdo in hudo Nemko), (gu-mi-Moravec), Kavčič, Kopič (Žitari-
ljani. Ker je firma na naslovni strani tiskana v hrvaščini, je očividno, da
cijo in naredbo o vsiljivih tujcih, ki blatijo našo državo.
Nacijonalisti, zahtevajte »Orjuno« v vseh kavarnah, gostilnah, čitaU