St 82. V Mariboru, vtorek 18. julija, IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na »lotn, za rolo leto 10 pold., za pol leta 5 ffold.. za četrt leto 2 gofcL 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne Satiri*topne vrste 6 kr. če ho o/.nanilo enkrat tiska, 5 kr. 08 no dvakrat in 4 kr. če, se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole iVankirat i. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roKlamaci je, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskamiei: P. Skaza in dr., v koroški ulici bisn. št. 229 t Čast. bralcem „Slov. Naroda". „Slovenski Narod'', kterega smo pred Štirimi leti ustanovili pod mnogo neujrodne-jiTiii okolnostimi nego obstoje denes, prehaja s tem brojem v lastništvo narodnega društva, ki je osnovalo svojo tiskarnieo v Mariboru. Da si ravno pa smo materijalno lastništvo izročili, hočemo vendar kot rodoljubi in narodnjaki s „Slovenskim Narodom" v zvezi ostati in ss vsem svojim vpljivom, svetom in dejanjem skrbeti za list, ki ostane kakor dozdaj svojemu narodnemu programu zvest in neustrašen branik našib narodnib pravic, in ^a torej vsem Slovencem priporočamo.. V Š m ar j i pri Celji 16. julija 1871. Dr. V o šnjak in drugi. P r o dom o. So po naših krajih, posebno V Ljubljani, Ljudje, ki spadajo med unjpriducjšc bralec slovenskih listov, poselmo našega, dasiravno jih kamorkoli rajie prištevamo kakor med prijatelje naših prizadevanj in slovenskega naroda. To so dopisniki dunajskih večjih listov. Z neko posebno hlastnostjo pričakajo naše novine in potem brž tclogratirnjo „stinnnungs-bericht", obseg člankov ali kako malo notieo. Proti temu ne moremo nič imeti. Zato pišemo in govorimo, da svet čuje kaj hočemo; torej nam mora Se drago biti, ako se naše besede ra/.Širijo tudi v kroge, kjer poleg vse habaste temeljitosti kraljuje strašna nevednost o nas in naših razmerah. Ne moremo nie imeti, tndi zarad tega, ker tem dopisnikom zabraniti ne moremo, da upotrcbljajo liste, ki leže pred javnostjo. A to bi lahko od teb ljudi zahtevali, da bi se resnice držali. Oni izhajajo iz trnih krogov, ki s strašno brezsranmostjo polna usta jemljo o »slovanski lažnjivosti" ; in kako se vladajo nam nasproti f Zadnjic smo pisali dva Članka 0 ministerstvu, in o tem, kaj od njega imamo in kaj hočemo od njega. Držali smo se tu stališča kakor ga imajo češki in vsi slovanski listi, poudarjajo, da dokler ne vidimo drugaeih dejanj nego so bila dozdaj videti, Slovenec nima uzroka, zaupanja imeti do vlado. In kaj smo potem brali v dunajskih listih? Da dajemo ministerstvu nezaupnico, — To ni istina. Mod nezaupanjem in zaupanjem je dolg pot in t"ga nismo prokoračili, mi tako malo kakor drugi avstrijski Slovani, ki niso bili slepi, hnnjoč iskuš-nje, ter so tako previdni postali. Z neko občudovanja vredno doslednostjo ti dopisniki imenujejo naš list „organ mladoslovenske stranke''. Ni v telegrami!] ni v dopisih ne pozabijo lega lepega titula prikrputi „Slov. Narodu". To veselje bi jim srčno radi pustili, ker naposled nam jo golo vso eno, kako nas ti ljudje in njih svojat. imenujejo. Vendar ker bi utegnil naposled tudi kak prijatelj naši stvari po tem trajnem goden ji misliti, bog ve kako smo Slovenci razeepkani, morda ni nepotrebno, da na tem mestu češkega akademičnega š t u d e n t o v s t v a na mi-izrečemo, da ,,Slov. Narod" ni organ stranke v stranki, tla „mludoslovcncev" niti ni. „Slnv. Narod" si tega pomlađuje zvenečega naslova sam ni nikdar dajal; nasproti, kdor ga je od početka čital, ali kdor njegove broje dve ali tri leta nazaj pregleduje, našel hode, o tej stvari članek, ki isto izgovarja, kakor se nam denes zdi potrebno ponoviti. Naš list je glasilo narodne stranke*,.-pa nobene druge. Pravdo Slovencev braniti, naspnat-,. jzjdc kasneje nike naše narodnosti pobijati — to je nalog, kterega se je, in „ako bog dade in sreča junačka" se bode držal. Mi, ki bijemo boj za narodno eksistenco, vemo da nam bi bil vsak globok razdvoj poguben. Ce torej računijo naši narodni protivniki, kteriin je proti nam vsako orožje priročno in dobro, da vsaka različnost misli, vsako grajanje te ali one stvari, donaša strankovanje za seboj, iu če se dozdaj niso še prepričali, da delajo račun brez krčmarja kadar svoje želje za resnico po sveti trose, — bodo se v bodoče prepričali. Domače in slovansko novosti. — Poroča se nam, da misli e. kr. deželni predsednik kranjski, g. W u r z h a e h , od svojega mesta odstopiti in sicer iz uzroka, ki mu je na čast akt* je resničen. Toži se namreč da ne more izhajati s Bvojeglavno zarjavelo kranjsko birokracijo. . — Iz Dunaja zvemo, tla namerava minister-stvo pravosodja ustanoviti v Cislajtaniji 160 novih notarijatov. — Ministerijalna naredba, po kteri bi slovenski jezik na ljubljanski realki ne bil obligaten, pač pa bi bil laški, dala je poslancu dr. ('osti povod, da je šel k ministru Jirečku in ga interpeliral, kako se to dej a ti j e ministerstva sklada z njegovimi obljubami glede uresničenja ravnopravnosti na naših šolah. A glej! Dobričina minister Jirečck — ni o tem nič vedel. Skazalo se je potem , tla je to naredbo vodja dotičnoga odseka dvorni svetovalec Fidlcr na svojo roko napravil in izdal. Ztlaj bodo naredba ovržena in se bodi Ustanovilo, da bode tudi slovenski jezik obligaten Ta dogodek je zopet dokaz, kako strašno je pre rasla in korenine zasadila birokracija, in kako je trelut prej tej kači na glavo Btopiti, pretlno bo onim možem, ki morda imajo nekaj dobro volje Avstrijo uravnati, mogoče to doseči. — Na ljubljanski viši realki je su-plent ilr. Aleksander Snppan potrjen za pravega učitelja. — Snppan je sicer marljiv mlad mož, a slovenskega — ne zna. Je-li med prosilci ni bilo Slovencev? Kje je razloček med imenovanji, med dejanji tega ministerstva in prejšnjih vlad? — Dr. B. Costa in grof Arz z drugovi bo dobni od OgerskcgO ministerstva za javna tlela in komunikacijo dovoljenje pričeti tehnična drla za železnico, ki bode šla od K ari ovc a in Ogulina do mejo, in vezala Ljubljano s Karlovcem in (Ogulinom. — Šaljivi list ,, l> r e n e e 1 j", je bil IT), t. m. na p.iošnjo g. Cucka zarad članka ,.pes in sodnik" konfisciran. Pri uredniku Alešovcu je sodnija iskala rokopisa, a ga ni našla. — Slavni jugoslovanski mecen, škof Stross-lnajcr je 15. dan t. m. prišel v Slatino, v kopel. — Zloglasni dr. Kluu je otl svojega mesta. kot miuisterijnlni svetovalec in sekcijski šef v trgovinskem ministerstvu, vendar odpuščen, in stopi na njegovo mesto Moravče dr. Migerka. — Profesor Jesenko v Trstu je spisal „o lično Zgodovino za src ti nje šole." I. oddelek se že tiska v Trstu pri Kupniku in so . dotiskane že 4 pole. Celo delo (I.) (okolo 10 pol) izide do K), avgiista in se bode torej mogla knjiga s pri-hodjtjiin šolskim letom upotrebljavati. — II. in JII. — Slavjanski komitet v Moskvi razglaša v ruskih novinah „Sovreincnija Izvcstija'' to-le: „V avgustu tega leta je naznačen v Zagrebu s h t) d učiteljev narodnih nčilišč, moških in ženskih trojedne kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, t. j. srbsko-hrvatskih narodnih in srednjih nčilišč. Tega shoda bodo udeleževali se tudi učitelji drugih slovanskih narodnosti. Namen tega shoda je obče podučeujc 0 pO-loženji slovanskih šol, dalje preudariti vse pripomočke učenja in narediti za bodočnost program učiteljnega delovanja. Zato se pri tem shodit snuje tudi razstava slovanskih učiluih knjig, učil-nega orodja, kart, itd. ki se upotrcbljajo v omenjenih šolah. Odboru tega učiteljskega shoda bi bilo jako po želji, da bi tudi Bosi udeležili se. Zato prosi ta odbor: 1. poslati mu vse knjige in druge bančne pripomočke, ki se rabijo v naših (ruskih) šolah; 2) popisati, koliko obstoji v Kusiji podngogičnih žurnalov, iu druzih napredkov v pedagogiji ; ,')) naj sc ruski učitelji obilo tega jugoslavenskoga učiteljskega shoda udeleže. — More se upati, pravi vscslovanski ntovskovski odbor dalje, tla naše rusko ministerstvo narodnega izobraževanja ne odreče svoje pomoči v pošiljanji naših učilnih sredstev na hrvatski učit.djski shod." Komitet dalje prigovarja ruskim pisateljem iu učiteljem naj svoje dotično reči pošiljajo ali na ravnost ali posredovanjem sekretarja slavjanskega komiteta, Nila Aleksautlroviča Popova, ter tla naj se shodti udeleže. Mi, ki to novost posebno mišim učiteljskim krogom nasvetujemo, upamo, tla se hude tudi slovensko učiteljstvo udeleževalo častno in dostojno. Za to pak je že zadnji čas, tla se delajo priprave in sicer vsak rodoljubni napredni učitelj sam, in združeni vsi, kjer je združenje mogoče. Treba tu učiteljstvu samemu tem bolj delati, ker tal našega ministerstva narodnega (?) izobraževanja nimam.• nobene pripomoči pričakovati kakor Rusi od svojega. Naši vladni krogi se baš Zagreba neumno boje. — Hrvatski učiteljski zbor z razstavo bode i>. avgusta poče] in bode trajal m dni. Girihski kanton iz Svojce bode poslal vse šolske potrebe, ki se rabe na nemških Švaj-carskih Šolah. Srbski minister Matic je taki- stvari poslal iz Srbije, od koder tudi nekoliko učiteljev pride. Vojno ministerstvo je obljubilo nekterim učiteljem iz vojaško granice denarno podporo tlati, da mogd na shod iti. — Nekov nemški zbor v nemško-štajerskem Stras-uje protostoval proti zedinjenju Slovencev, resp. proti ..trganju Štajerske", ob enem pa i/rekel, daje potrebno ustanoviti izključivo nemško društvo. — Ljubeznjivi Nemci tirjajo veselo dalje prusko politiko, ti nam hočejo biti varuhi in mi ne bi smeli narodno politiko imeti? — Ceske novine prinašajo spomcuico nistra uka Jirečka. Študentje na rstaroslavni univerzi Karlovi" v Prag] dokažejo, da je ustanovitelj vseučilišča praškega ustanovil ga za duševno izobraževanje vsem prebivalcem č »kega kraljestva. A potem, ko se je namesto latinskega uvel domači jezik, uveden je bil samo nemški, jezik manjine, večina češka pak se je prezirala. Zdaj pak je na useučilišči dve tretjini Čehov (1787) a samo ena tretjina Nemcev: pri toj razmeri je pa glede učenja ravno narobe: zdaj 157 prednašanj nemških, a samo 2^ čeških. Da se te krivice odpravijo, je predmet prošnje čeških študentov. — Češki ..Kvetv" so prinesli zaporedom slike in životopise treh Jugoslovanov: Hrvata Perkovea, Slovenca Tomšiča in Srba Miletiča. — Hrvatje ima jo v vojski več odličnih mož, ki se ni' sramujejo svojega roda in svoje slovanske krvi. Eden teh najodličnejih rodoljubov je bil general Crivičič, ki sramote, ktero so Magjari Hrvatom naložili, in nezaslužene osode svoje ožje domovine, hrvatske granice, ni hotel preživeti, temni je potem, ko so bili vsi njegovi sveti in prošnje na višem mestu zastonj govorjene — sam svoje življenje končal. Njegov najbolji prijatelj, obrist Murgi e, se je ravno tako neustrašeno potegoval za svoje rojake. A za kazen tega ga je vojni minister, kakor uradna ,.\Vion. Ztg." priča, odstavil od generalštaba, kteremu je bil načelnik pri graški gcneralkomandi, ter ga prestavil za reserve-komandanta k regimentu princ "NVilhelm. — Obrist Trnski, eden boljših hrvatskih pesnikov in novelistov, v zadnjem času tudi sodelavec beletrističnega lista „Vienae", je imenovan za velikega župana v Bclovaru, t. j. za ravno ruz-vojničen del granice. — Dasiravno se bode moral kot vel. župan magjarski vladi pokoriti, vendar je bolje, da je to mesto dobil narodno misleč mož. nego magjaron. To imenovanje pa tudi kaže, da si magjarska vlada niti ne upa granični jem dati magjarona za glavarja. — V Slavoniji je v neki vasi blizo Pakraca unel se prepir med kmeti in financarji zarad sajenja tabaka. Prišlo je do krvavega boja. Mrtva sta ostala dva kmeta in več je ranjenih. — Star Poljak piše v ruske ,,Birž. Vied." pismo, ktero prinašajo odobrOvaje njegov obseg tudi druge ruske novine. To pismo govori o meju-sobni razmeri Poljakov in Rusov. Pisatelj Poljak svetuje svojim rojakom proč vreči sanjar-st\o o poljski državi in ne motiti Rusijo v ujedi-njenji slovanskih narodnosti. Bil je enkrat čas, pravi, ko je tudi Poljska dajala si to nalogo , no ona ni razumela pogoditi se z njo. A Rusija jo bode uresničila. Zakaj bi se mi Poljaki, govori on, ne zedinili z brati Rusi, z najmogočnejimi med Slovani? Ali jih morda zarad tega ne bi za brate pripoznali,ker je med našimi narečji ne veča različnost, nego da se oni B tremi a mi s petimi prsti prekrižujemo." Poljak tu misli razliko vero). Na dalje konstatira, kako Rusija ure z ..hi>trimi" koraki po pota napredka, da bode kmalu došla sosedne narode. Kader svoj cilj doseže, bi med 120 milijoni svobodnih Slovanov tndi Poljaki Imeli stališče kakor jim pravno pripada zarad njih slavne prošlosti. — Od srbske vlade podpiran novosadski ..Srbski narod- brani regenta Blaznavea in dokazuje, da Blaznavac ne sovraži Rusov nego Magjare, kakor jim je 1848. leta z delom pokazal: da niso Knsi tisti, ki v Belemgradn konspirirajo, nego poštanska gospoda, tla „Vidovdan" ki Srbiji škodi, ni organ regenta Blaznavea, nego generalnega konzula Magjara Kalaja, da torej magjarske simpatije tega lista niso simpatije srbske vlade. — V Srbiji so ls. avgusta volitve za narodno skupščino, ki bode od zdaj prvič tri leta zborovala. Volitve bodo obavljene vse na eden dan. — Ruski ca r bode kum (boter) novorojenemu sinu črnogorskega knjeza. Že je na potu v Ce-tiiije knjez Dolgoruki. spremljan po dveh ruskih oticirih, tla bode pri kršeenji carja namestoval. komu krivice, sešli smo se na taborih, ampak da prijateljsko pogovorimo in dogovorimo se o svojih zadevah in pravicah: mirno smo se sošli, mirno in pohlevno sp.t se razšli. Zato — po stari lepi Šegi naših preddedov — — zbrati hočemo se v tretje, ravno tako mirno in pošteno. Pravico k temu že imamo; s pismom, ddo. 7. .julija t. I. št. 6378, dovolilo nam je slavno c. k. okrajno poglavarstvo v Celovcu napraviti tabor: 1<>. nedeljo po binkoitib, t. j. (i. av-gu sta t. 1. ob pol štirih popoldne pri g. Štefanu Primož- u, po domače Riznarju na zgornjih Rahljali (četert ure komaj otl božjo poti pri Devici Mariji v Dolini in ravno takt) blizo železno-eestue postaje „< irafenstein"); dovolilo nam je pri taboru pretresovati sledeče stvari: 1. Ktere p r a v i c e smo Slovenci že dosegli V kterib nam je še treba in kako jih mogoče postavno doseči? 2. Pretresuje se ..spomenica" ki jo je slov. polit, društvo T, Trdnjava" predlagala visokemu c. k. ministarstvu in se potem izreče, ali se ta peticija sprejme in potrdi po vsem in posa- — Rusko m i n i s t o r s t v o uka je razpisalo | utežnem njenem zapopadku, ali n"? darilo 1500 rabljev za najbolji životopis Lomon-1 .'». Kako gre obnašati se volilcem pri razuih sova, osnovatelja novoruske literature, roj* 1* 1711, J vol it v ah, na primer v deželni zbor, šolski umrl 1. 17 < J s. svet? i. t. d. — V Moskvi se po sklepu mestnega sve-tovalstva (..duma") zida velikansko poslopje za osrednji muzej, v kterem se bodo zbirale vse sta-rinoslovske, prirodoslovne, tebnologične itd. zbirke, ki se nahajajo v ogromni Rusiji. Mesto j.' odstopilo prpstor za zidanje ..na Lubjanski ploščadi" brez odškodnine, in država daje v pripomoć nič men/) nego pol milijona rublje V. KoroŠko-slovenski tabor v Buhljah, S 1 o v e n c i ! mili b r a t je ! Star pa resničen pregovor pravi: „l)o tretjega rado grč." — Dvakrat že smo se lani zbrali koroški Slovenci, zbrali pod milim nebom na taborih na Bistrici in v Ž op racah, zbrali bomo potrošili: pri taboru so ve da beliča ni treba Komu poljubi se, za polovico boljši kup pO železnici lahko pripelje se tlo (Jrabštajna se od vseh vetrov; bilo nas je gotovo nad 16.000 rodoljubov skupaj na obeh taborih. V lepem spominu sta tfl tabora nam vsem, ostaneta pa tudi res pomenljiva, neprecenljiva za nas vse Slovence. Zakaj prvikrat smo skupno injavnovtako ogromnem številu stopili pred svet, stopili ,,v kolo k bratom Slavjanom", navdušeni smo sprejeli misel, da v ono politično celoto združimo se z narodom, ki poldrugi miljou duš šteje po Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Tržaškem in Isterskcm; odkritosrčno smo izrekli svoje želje, svoje potrebo in svoje težave, pokazali, kje in kako nam se slabo gotli, pa tudi dokazali, kako mogoče zlajšati si svoje stanje ter pripontugati si k boljši, veselejši prihodnosti. Ne tedaj, da bi delali poloma, delali 4. Alt in kako napravijo se tudi na kmetih samosvoje zavarovalnice, in posojilnice! Na noge tedaj Slovenci! Hajtlimo na tabor vsi, kar nas je rodoljubov po dragi domovini, bodisi gospodje ali ne, kmetje ali rokodelci, gospodarji ali posli, stari ali mladi, hajdimo vsi kterim je količko le mogoče, za tO nedeljo za-pustiti svoj dom, zlasti mi, ki nimamo daleč k taboru; kakor iz Celovškega, Veliknvške-ga, Pli berškei;-a okraja, Iz Doberlevasi in vse njene okolice, iz spodnjega in zgornjega Rož ji, i. t. ti. Slavnoznaui gg. govorniki obljubili nam so pri taboru govoriti o zgoraj omenjenih točkah. Zato na noge, Slovenci! Nikar ne glejmo na krajcarje, ki jih o tej priliki mogoče na potu in ravno tako potem spet nazaj. V ta namen naj se le vsak na železnoeestni postaji, kjer plača voznino, s posebnim lističem spriča, tla hoče, k taboru. Lističe hode taborski odbor rodoljubom razposlal na vse strani : pri njih ali pa v Celovcu pri tamošnjih slovenskih gospodih, naj se vsak t.u-borit v pravem času oglasi. Slovenci! ne udajmo se! h ajdi m o na tabor! Prijazno vas vabimo tukaj podpisani. Na zgornjih Buhljah blizo železnocestne postaje Grabštajn 14. julija 1871. Janez Krasnik, predsednik taborskega odbora in drugi. Listek. Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine. (Koline.) Obrnimo se zdaj v dolnjo Panonije, kjer sc je bila pod Pribino posebna slovenska knežijn ustanovila. Imenovani knez je bil jako unet za krščanstvo in je solnogradske škofe marljivo podpiral v njihovem prizadevanji. V Blatnem gradu, na novo sezidanem mostu oh reki Sali, je bil nadškof Luitpram 22. jan. 1. sf><) cerkev posvetil devici Mariji v čast, ko je ravno po svojih opravilih v tistih krajih bival: cerkev pa in tamošnje dušno pastirstvo je izročil Pribinovemu mašniku Dominiku po imenu. Tedaj in pozneje pri drugih priložnostih je Luitpram še mnogo drugih crkva tod posvetil. Posebno pa je pozneje enkrat na Pribi-nove prošnje iz Solnograda mojstre zidarje in ma-larje, kovače in tesarje tje poslal, tla so sredi Blatnega grada veličastno cerkev postavili, kteri je Luitpram sam temeljni kamen položil. V tej cerkvi so bili spravljeni ostanki mučenika Hadri- jana. Tako so še v Dudlebi, V Ušetinu, v Vazenici, in v mnogih drugih krajih, kdor je Pribino ali narod njegov hotel, cerkve stavili. V plačilo za veliki trud je Pribina BolnogradškJ cerkvi mnogo posestev podaril, ktere podaritve j.' kralj I. 849 potrdil. Naslednik prej imenovanega Dominika je bil Svarnagel, kterega je Luitpram z drugimi duhovniki in dijakom v Blatni grad poslal; po njem pa je prišel Altfrid mašnik in mojster vsake umetnosti, kterega je pozneje Adalvin za višega duhovnika (nad ž upnika * povišal. P<> njegovi smrti pa je bil Rihbabl na njegovo mesto poslan. Ta je tam dolgo časa BluŽbo božjo opravljal dokler je v te kraje prišel Metod slovanski apostol in je s svojimi slovanskimi obredi spodrinil latinščino in latinske duhovnike. Zavoljo tega se je Rihbald vrnil v Solnograd. Ko sta Ciril in Metod proti koncu 1. St37 v Rim potovaje na potu obiskala Koeelja, sina Pri-binovega, jih je častno sprejel in srčno veselje kazal, ko je videl, da imajo vse svote bukve v njegovem materinskem jeziku spisane. Zato jim je izročil 60 učencev, da bi se pri njih slovansko pisati naučili. Ciril je, potem v Rimu umrl. Med tem ko še Metod v Rimu bival, je poslal Kocelj poslance papeža prosit, naj bi mu poslal Metoda kot učenika slovenskemu ljudstvu. Nato ga je tudi res papež Hadrijan II. za škofa Moravije in Panonije posvetil. Pozneje je Kocelj še. izprosil od papeža ponovitev stare panonske uadškolije, kteri je bil prestol v Sremu, in ktera se je zdaj Metodu izročila. L. «71 je začel Metod po njemu od papeža dodeljeni pravici božjo službo v slovenskem jeziku vpeljavati. Rihbabl je izgubil svojo veljavo, in se, kakor je že bilo omenjeno, vrnil V Solnograd. Nadškof Adalvin se je obrnil do kralja Ludvika na pomoč, in dal po nekem duhovniku nismo sestaviti, v kterem se dokazuje da je od 1. 7'.»»; Solnograd vse dežele do Donave in Drave imel v svoji cerkveni oblasti. Ali v Rimu so odgovorili, tla so njihove pravice še starejše, in da se ne morejo po naredbah svetnih vladarjev odpraviti. Bavarski skoti so zadnjič vendar primorali Metoda, ki je tudi čez neki tlel Korotanijc svojo oblast razprostiral, daje prišel 1.871 na cerkveni 07 Dopisi. Iz It umniku. 16. julija. I I/v. dop.] Kako daleč sega neniškutarska nesramnost in prav-zetnost od ene, in nevednost od druge strani, naj pričata sledeča dva dokumenta : Št. zaveze LJ01 863. Spričovanje. Da je Kozala Ilorštner, ljubljanska najdonka v oskrbovanji in reji pri Ani Kesuik na Žobejevem, hišna št. (i, res bolna in torej zdravniške pomoči potrebna, s t mu farno pred-stojništvo na znanje da. Frane Pustovrb, predat, tare sv. Neže na Selili. Tod tem župnijskim naznanilom je napisal tukajšnji okrajni lečnik, kteri je od vlade name-steu sledeče: Jest na sastopem te spraobe, prosem u tak spraeh pisat, de bom sastopou. — Smo na Kranjskem, jest sem terd Kranz — satu se pa ni treba spakvvat dergazh — kakor je nas mat uzbila — bo kransk — po kransk. Prosem — pa ne nezh lamert. H. Ubožni list. S kterim podpisano srenjsko in farno predstojništvo jiotrdi. da Janez Dobevee, kajžar v Božičnem St. H, razun svoje kajže nima druzega premoženja. Zavoljo tega ne more m zdravnika ni zdravil plačevati, kterih v svoji budi bolezni potrebuje. Srenjsko predstojništvo v Podhruški, 25. scpt. 18TO. Matevž Interšek, župan. Podpisal Frane Pustovrh. Pri sv. Neži na Selili, 26, sept. 1*70. Frane Pustovrh. lokalist. Der das gesolirieben, soli sich erkliiren, was das heissen soli, ich bin noeh nieht so vveit vor-gesehritten — oder ist eben so mit einem leoren Bogen gedient. Stein, am 2. za nižjo gimnazijo. Višjih ginmazijstov seje udeležilo proskušnje "J'J; nazoča sta bila gg. profesorja Karel Robida in Engelhert Pasler, oba tukajšna benediktina in mirna slovenska poštenjaka. Nižjih gimnazijalcev je bilo 'J~, nekoliko nerodnežev se ni udeležilo. Odlikovala sta se zlasti Ernst AiTnftsTdu Jieljačan in od doma Nemec, ki je kot odličen vso Slovenec prekosil; petem Ivan Satter, Nemec iz Maribora . Popoldne so imeli učiteljski pripravniki veselico v Žrebu ono uro od Celovca. Tukajšnji Nemci in neniškutarji so hoteli, da bi se bila pri tej priložnosti nemška pesem „I)as deutsche I Jed* pela, a ker so se slovenski pripravnik] temu krepko ustavili in ker jim je tukajšnji pripravnik Juri Vilčnik razložil koliko da se „deutsch.is Ijedna nas nanaša, so jo pustili. Godba jim je godba mariborskega polka. Zvečer, ko so domu šli vrstile so se mnoge popotnice, prišla je tudi ..Naprej zastava slave." (1 lasni živioklici so se čuli že med tem, ko je še glasim svirala, ali kakor hitro je popotnica končala, nastal je tak krik in vrisk, da je kapela popotnico koj ponovila. Neki možieelj si je prizadeval žolč s tem ohladiti da je proti občni pohvali ,.pereat" kričal; ravno jo bil na novo zinil, ko mu on nilail narodnjak tako na moč ..slava" v ml prte usta zagrmi, da je v omedlcvieo padel. Iz $r*ttl 14. julija. [Izv. dop.j (Tretja obletnica 13. julija 1868.) Kdo se še ne Spominja krvavega rovanja, ki se je žali bog! godilo prod leti po našem mestu. Navihani Italijani so pretekli leti zmeraj obhajali žalostni dogodek, pri kterem se je njihova strast prav očitno poka zala. Tudi letos ga niso spozabili, pa kaj, spozabili bi ga oni, ki so tačas s silo dobili v roke vso moč po mestu in črez okolico! Za ta važni R;iTs.«7r_ mala ~pesr~.(Ti lrarr jinr>rr *** manjka pri nas tem Italijanom. Laski so vsi uradi, vse občne naprave in društva, vso lole in po mestu tudi po večeni cerkve. V narodnem ožim se njim gotovo ne godi najma niša sila in krivi' a. In kako je po Primorskem za Slovane priskrbljeno. Prav nič. Tu v Trstu le nočejo nastavljati pripravnih ljudi, ki l»i se s Slovenci tnali pora/.omd:. Pri mestnih — ali občinskih napravah — uradih m šolah — pa sedaj o narodni ravnopravnosti ni duha ne sluha. IZ RMlIlUJU 15. jal. (IZV, dop.' - Videti je, da z novim pogajanjem in pomnjenjem med narodi vendar le pojde nekoliko naprej. Zdaj še le, ko je državni zbor odpravljen, so počno prav za prav ministersko delo trebljonja gnoja, ki ga je nanese! centralizem in nemšk psevdolibernlizom. Kakor iz gotovega vira vem, ministri Kdaj le 8 dni, kakor rimski kardinali v konklavi, sode skupaj in se po svetujejo o planu svojega delovanja, v Hetzendorfu, v gradu nadvojvoda Karel Lndovika, Vsa ugibanja o črteži. kterega se misli ministarstvo držati, so torej prerano izmišljene in Izkombinlrane stvari, kajti najbrž ministri sami še nimajo svojega plana do zadnje črti« izdelanega. To ravno kaže tridnevno posvetovanje zunaj Dunaja, ktero želimo, da bi bog blagoslovil. ..Slov. Narod" je že večkrat omenjal kako smo Slovenci mnogo tudi sami krivi, da je narodna ravnopravnost pri nas še zmerom deklica iz tujine, ki se Id redko prikaže pa zopet izgine. Mi bi morali ne samo od druzih tirjati, nego tudi IDU iii'"- I Jo lil', eni lil VA Ull i * l% w i 11 i r » / , , i i , i » omi i - ------------ --- ----- v *- njihov praznik je ljudi pripravljal tukajšni list sami delati. A t-ga malo storimo. Pri tuka/š ijih zbor vpričo kralja se zagovarjat. Ker se ni nikakor ndal in je trdno branil pravice panonske nadškohje, so ga dali neki v ječo zapreti, v kteri je bil poltretje leto, dokler ga je papež rešil iz zapora. L. 874 je prišel zopet v Kooeljevo deželo; od tod pa je po smrti Koceljevi se na Moravsko podal in tam marljivo delal. Nemški kralj pa je moral priznati panonsko nadškolijo. (Dunnnler p. 4J3 in si.) Pozneje so dali Metodu za polnočnega škofa v Nitri nekega Nemca, Vikinga po imenu, ki je pa bil bolj njegov sovražnik kot pomočnik. Po njegovi smrti je kot najviši duhovni oblastnik v nadškoiiji začel vse duhovnike, ki so se slovenskega obreda držali, preganjati iu le frankov ske duhovnike in latinski obred trpeti. Ko je pa na zadnje vendar moral iti, je prosil moravski knjez. Mojmir, za drugega škofa, kterega so mu tudi poslali, toda njegovo ime ni znano. Dolnja Panonija pa je v cerkvenem obziru (pozneje tudi v političnem z Moravsko deželo v zvezi ostala, dokler so Ogri prišli razsajat po teh krajinah iu so jih na zadnje pod svojo oblast spravili. „CittadinoH, ki ga prekanjen jugoslovanski odpadnik Antonne ureduje. Dalje časa je prinašal razžnljive in razdražljive članke, ki so tukajšme delavske razmere obravnavali. Tožil je črez razne gospodarje, čez razne družbe, zlasti pa črez vodstvo tukajšne železnične postaje in eolskega urada, češ, da oni le slovenske delavce najemajo, domačine pa zanemarjajo in stradati pustć. ReS tako je tožil, kakor da hi tukajšna lakonska drhal za lakoto po ulicah eepala. Čuditi se moramo laškemu listu, ki drugod! pri vsaki priliui poudarja občno konkurencijo. Kaj mislite, da je takrat tako pisal iz golega, iz gorečega ljudoijuhja. Kratko in malo ne. Pripravljati je le hotel ljudi za I.j. julija 1871. skrivne in neskrivno lakonske svote imajo na kupe lahkomiselnih ljudi, ki jih pri takih prilikah pošiljajo v boj. Tako se je tudi letos godilo. Demonstrativno se je na večer velik kup rn-potačev valil po glavni ulici rcorsou pred Chioz-zov0 kavarno, da hi če mogoče ponovili leto 1868 ali pa vsaj primerno praznovali takrat prelito kri. Vendar goljufali so se; kajti letos je policija razgrnila zblrajočo BO druhal in močna straža vojakov in policajev je obsedla glavna stajališča in vse vhode na rečeni kraj. Sum se jo naglo izgubil, ker je policija precej nekaj najbolj nevarnih ljudi prijela in v zapor odgnala. Pripravili so bili tudi ropotae (petard): eno so predrzneži celo policijskemu uradu pred nos postavili. Ob desetih zvečer so jo dobili na oknu pri tleh hiše, kjer se poli caji zbirajo in so vsi njihovi uradi. Prižigalnica je že gorela; za nastavljalce še presvetlo, ker so jo policaji prezgodaj zagledali. Drugikrat jo m smete v petrolej pomočiti, ker vsaj toliko hi morali vedeti, da potem z lučjo gori. Vlada se je ta dan ša posebno lehko prepričala, kani da merijo. In vendar njihove naklepi in sklepe neprestano podpira. Ali res misli, da bode policija ljudi strahovala ali jih na pravo pot pripeljala. Nikakor ne, zlasti pa, če so pri njej taki voditelji, kot so sedaj. In kaj vse to pomaga, ker jih vse misli in želje vlečejo prek jadranskega morja. Pri zadnji slovesnosti v Kimu (ob prihodu kralja Viktorja Emanuela) se je prišla mu prikla njati tudi tržaška deputacija; se ve da gaje pr pozdravu spominjala njegovih glasovitih besed, v Benetkah govorjenih, in kazala na lepo laško Pri morsko, kot da bi po tem ne bilo drugih ljudi šib obla tinjah, posebno pri ministerstvihj prihajajo vloge, prošnje, pritožbe v češkem, poljskem, hrvaikem jezika. V slovenskem jeziku pa so vloge, kakor iz prvih virov znam, — bele vrane. Primite se torej sami svojih pravic Včasi se je res marsikdo bal slovenski pisati, kor mislil je, iu to z vso pravico, da če v svojem jeziku viogo da, nihče je še bral ne bod1., a njemu je naposled največ za stvar, da tO dobi. To je bilo tako. A zdaj ni več, ne sme več biti. Zagotovila se mi, da bode vsaka slov. vloga slovenski rešena, in ministri VSi reka jo: pritožite se pri nas, ako se kje krivica godi! Brez dvombe se mnogo krivic godi. Torej pa na dan ž njimi. Zdaj je Čas, da govorimo. Enkrat zamujen čas se ne vrne več. Politični razgled. Nemški liberalci, kot zastopniki me-tnega -kapitala" so imeli za delavce in delavska prizadevanju dozdaj samo zasmehovanja. Zdaj pa, ko so začeli neniško-narodno politiko odkritijc tirati, vabijo delavce in že so jih v Gradci in na Dunaj! pridobili. Poslednjo BObotO so delavci v imenu prusko-nemške stranke na Dunaj! razbrali surovostjo tako imenovan avstrijski ,.patrioten-tagK, Govoril je na tem shodu tudi dr. C os ta proti prusonianoni in za avstrijsko politiko. Nemški listi, ki govore, kako so delavci nepoklicani v zbor vsilili se in s surovini kričanjem in tnsulti govornike motili in naposled zborovanje nemogoče storili, nimajo ni ene besede, ki bi grajala to surovost. A kako so na slovenske Janjčane i u Vel ča ne upili v dolgih člankih in dopisih, kako tačas slovensko ime sramotili po vsej Kv-ropi, ker je bilo nekoliko prevzetnih nemškutarskih fantaliuov v beg- zanodenih. Torej surovost in posilstvo, kader od ncmškn-liberalne strani pride, ni grohotno, nego črno je samo pri nas Slovanih. Poljski prog na ne i so izdali posebno spomenico v kteri dokazujejo, da Poljaki niso zaslužili izgubiti simpatije francoskega naroda; da sc večina njih ni udeleževala bojev, požarov in ubijstev patižke komune; da so nasproti poljski emigrantni zaslužni storili se za vojevanje francoskega naroda; da so poznauski in gališki Poljaki svoje simpatije javno pokazali. — Znano je, da so se dali Francozi od Poljakov vselej za nos voditi, da so od njih pričakovali novoosnovanje .Z poljske državo in pobitje IJusov. Francozi so se menda v zadnji nesreči toliko spametovali, da se za tujo sanje ne liodo dali rabiti, in v tem menda tudi ta lirošura Cartoriskega in drugih ..žlalitičev" ue bo pomagala. Med italijansko in francosko vlado soje neko prijateljstvo sklenilo. Julos Favre je v posebnem pismu na francoskega poročnika pri italijanskem dvoru izrekel, da Francoska nikakor noče Italijo zarad Kima v zadrego spravljati. Vse kar hočejo to, da se« osobna samostojnost in neodvisnost papeževa obrani. — Načelnik francoske vlade Tliiors očituje, da ni pisal uecega pisma na papeža, ki so ga novine prinesle. Koda j pridejo ujeti voditelji parižke komune pred sodbo, ni še določeno. Travi so, da je francoska vlada zavoljo prevelieega števila teh, ki v ječah obsodbo čakajo v zadregi. 10 „ - „ Za Tomšičev spominek. Prenesek . 1228 gld. 70 kr. (J. dr. France Munda, odvetnik v Ljubljani...... „ Jan. Nep. Cerv, duhovnik v liit'cnborku na Goriškem . . 2 v — „ „ Janez Knez, posestnik v Šiški pri Ljubljani...... 1 — „ Josip Kastelec, svečenik pri sv. Lovrencu v Istri ... 2 „ — ., O. Janez Planinšek, knrat na Golen, okraj Podgrad (Castol-nuovo)...... n Jože (irabler, trgto.ee na Pon-kvi......... „ Neimenovan narodnjak v Fravhajmu...... „ Janko Fras voj. duhovnik v erdeljskeui Helemgradu . 1 gld. — kr. 1 . — . Skup . . 1249 gld 70 kr. V t i s k a r n i c i „S1 o v. N a r o d au najde več izurjenih slovenskih stavcev mesto. Oni, ki bi hoteli priti, naj se oglasijo pri vodju tiskarnico gosp. L Wosotzky-u, v koroški ulici (Karntncr-gasse) hiš. št 220 v Mariboru. Dramatičnega društva odbor daje na znanje, da bode letošnji redni Občni zbor dramatičnega društvu v četrtek dne 8 avgusta ob polti 8, uri zvečer v čitalnični dvorani Dnevni red bode: 1. Prvosednikov govor. 2. Tajnikove sporočilo. 8. Blagajnikovo sporočilo. 4. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov. 5. Odborov! predlogi o prenaredbi društvenih pravil. G. Posamezni predlogi družabnikov. Načrt prenarejonih pravil BO hode razposlal družabnikom ob enem s knjiirami za četrto društveno leto (1S70.) in letnim sporočilom. Po končanem občnem zboru bode pevska zabava v čitalnični gostilnici "V I vjvit>lj«iii9 1"). julija 1871. Odbor dram. društva. R'3 5 3. ■ rs 3 2 sT t1- Hiša na prodaj. Hiša v Spodnji Šiški št. »>J nasproti cerkve, za vsako kupčijo uli obrtni jo pripravna, se bode o sv. Milu'H v najem dala ali pa proti sposobnemu plačilu prodala. Kaj več o toj prodaji se zve pri hišnemu gospolarjn v Spodnji Šiški J'rancit Strnkeljnu. Izurjen koncipient, slovenskemu jeziku popolnem zmožen, prejemlje se ped dobrimi pogoji } službo. Tražitelji naj se oglasijo do. 81. ni srpana t. 1. pri notaru Knez-u Slavol jubu v Št. Lenartu na slov. Goricah, bodi si ustmeuo ali pismeno. tUavni dobitek «100000 frankov v zlatu. Cesarsko turške Najniži dobitek -joo frankov V zlatu. 3"o državne premijske srečke. Sr slečejo rsakn leto šestkrat. 120.000 dobitkov po bOO.OtM) frankov, l'.»4 po 400.000 frank., 120 po 300.000 frankov, 195 po 200.000 fir., in dobitki po 60.000, 30.000, 25.000, 20.000, 10.000 fraukov do najnižjega za 400 frankov, vse sc v zlatu izplačajo. — Prihodnje veliko srečkanje bo že 1. sivfi-u^tsi 1^71 pri kterem edhm so morajo zadeti dobitki po 000.000, G0.00O, 20.000, 6000, 8000, 1000 i. t. d., i. t. d. Za to, kakor za prihodnja srečkanja, dokler se vleče kteri omenjenih dobitkov, priporočam veljavne dVaretne deleže brez dal-nega doplačevanja: 1 delež golil. 85 0 za gold. 45: 14 deležev za gld. L00 a. v. — Ker mora vsaka srečka nepogojno zadeti dobitek od najvišjega za 600.000 frankov, do najnižega za 40») Irk., najmenjši dobitek pa že več nego vlogo vrne, je pri teh srečkah le dobiček mogoS, ne pa zguba. Enogratna vloga Eagotovlja za vsa srečkanjavaakojaki dobiček, ponuja todaj predneati, Ecakorinih nima nobeno drugo srečkanje. Vsaki uaročbi jo priiljan načert, ra/.ka/.ila po vsaeeni sreč kanj i zartonj iti franko. Dobitka se Izplačajo bftl odtegnene davšžine v zlatu. Naročbe s priloženim zneskom v liankoveib .se uajskrbnoje i/.poboijejo po A. H. IlillgOVi državni efektni kupčiji Frankfurt a. M. Rothschild & ComP- Oporitrtisip 2£l< Oiuiuj. Nove nuj u^oil iii*<* Igralne tlrnžbe z dobitki od gold. tOO.OOO. SOO.OOO. 150.000. 140.(N»0. IOO.OOO. 70.0O0. »O.OOO. £5.000 itd. na 20 o. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kolekovan svotin list velja gold. 8 kot prva svota; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list velja gold. 6 kot prva svota; na 20 ces. turških srečk, Kolekovan svotin list velja golti. 6 kot prva svota; na 40 vojvod. Braunschvveig - skih srečk, Kolekovan svotin list velja gold. 5 kot prva svota. DqpE» Za vse srečkanje veljaven 20ti delež na državne srečke od I. 1864 po 8 gld. eden — 9 po gld. 70 — 20 pro gld. 150. — 20ti delež na kraljevske ogerske srečke po 7 gld. eden — 6 po gld. 40 — 20 po gld 130. — 20ti delež na petne srečk od leta 1839 po gld. 10 eden — 10 po gld. 95 — 20 po gld. 185. Promesso xn, vNako *m*oolcf*i\je. Naročila za c. k. borso se proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar bolje izvršujejo. Kupovanje in prodaja državnih papirov, srečk, bankinih, železniških in obrtnijs-kih delnic. — Načrti, pregledi in listino srečkanja zastonj. JRothschild & Comp. na Dunaji, Opernring 21. Preselitev S tac u ne. Zaloga umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz slavnoznane umotvornice kteremu so pri lanski mednarodni razstavi cerkvenih oprav v Kimu papež ■■i.i IX. prvo zlato svetinjo in tudi vitežki križ reda sv. »Silvestra podelili je v I.Jiilil Jiiiii od sv. Jurja, zvezdnemu drevoredu nasproti, Nt. .'I«, |>r<'O 11 u 11*. U o 4-4ki*kviJo. (H> enem se čestitim kupovalcem, posebno visokočestiti duhovščini srčno zahvaljujem za dosedaj skazovano zaupanje, ter se priporočam proseč, da bi mi tudi v prihodnje svoje zaupanje skazovati blagovolili. Imenovane reči se pri meni dobivajo po fabriški ceni. Z veličini spoštovanjem Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. l'rva st.'ijarsk.'t e. kr. priv. tovarna (fabrika) Ognja in vloma varnih Magajnic M za flenar in pisma, liz zapisanje Vinceiicij-a Kandiith-a vGradci, priporoča svoje \% najlioljšega štajarskega blaga, s ključavnieanii po posebnih patentih. In najsoUdneJe dovršene iadelke, aa ktorejo porok, po jako znižani oeni, Proti priiiierneum vplačilu na olujSanje p, n. občinstva tndi plačila na svote. lzključljiva prodaja jni lalezninar, Griesgasse Nr. 10, v Gradoi. Izdati'lj in odgovorni urednik .Martin Jelovšek. Tiskar: l\ S k a za iu drugi.