165. številka. Ljubljana, v soboto 19. julija XVII. leto, 1884. Icbaja vsak dan iveier, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a va t ri j sk o • oge rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole Iranku at i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravn ištv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Društvo v brambo ustavnih pravic. Nedavno smo brali v časnikih, da so Poljaki na Pruskem osnovali posebno društvo, katerega namen je, braniti in zagovarjati svoje poljske rojake, kjer bi se jim krotile narodne, po ustavi in postavi zagotovljene pravice. Znano je, da si nemška vlada na Pruskem na vse kriplje prizadeva, da bi Poljake kolikor mogoče ponemčila. Podoba je pa tudi, da so nekateri vladni organi — menda kakor pri nas — še hujši od vlade in da skušajo v svoji gorečnosti za nemštvo še več Btoriti, nego jim je po postavi dopuščeno. Tako so pred nekimi tedni časniki poročali, da je nek višji uradnik na Pozoanskem samovoljno uka/al, naj se poljski otroci v šoli krščanskega nauka, kateri se je do zdaj v materinem jeziku poučeval, za naprej uče po nemški. Poljski poslanci v pruskem deželnem zboru so se proti temu pritožili in ministerstvo je dalo samovoljni ukaz priklicali. Ta dogodba nas prav živo spominja naših razmer po slovenskih pokrajinah, zlasti po Koroškem, Štajerskem in po Istri. Tudi mi imamo znani in mnogo naglaševani člen 19. splošnih državljanskih pravic, ki razločno in z močjo državne osnovne postave zagotovlja ravnopravnost vseh narodnih jezikov. Tudi v tem so merodujni krogi jedne misli, da je omenj ni člen v polni veljavi in da mu ni treba k dopolnitvi nobenih novih zvršilnih postav. Saj nam je vsem znano, kolikokrat se je že mini-sterstvo na ta člen, kakor popolnem veljavni sklicevalo; in koliko sodba sta že državno in upravno sodišče na ta Čl« o oprli, zlasti v Šolskih zadevah In, ko je bila v zadnji sesiji državnega zbora gla-Bovita debata o nemškem državnem jeziku, sta mej drugimi dva najuplivnejša poslanca na desnici, grof Hobenwart in KI m-Martinic odločno izrekla svoje prepriianje, da je člen 19. popolnem v moči, da ne potrebuje nobenih zvršilnib postav, umpnk, da se ima vse državno življenje, t. j. postavodajstvo, kakor uprava, bodi si državna, deželna ali občinska po njem, kakor po osnovni državni postavi, ravnati. Da levičarji zdaj nekaj mešajo in da oni, kakor smo slišali pri omenjeni debati poslanca dra. Sturma, potrebo posebne zvršilne postave poudarjajo, to nas ne sme motiti. Zakaj oni takrat, ko se je ustava delala, neso bili te misli, drugače bi bili to potrebo gotovo izra/ili, kakor so storili pri drugih Členih, kjer je bilo zvrAilne postave potreba. Njim je zdaj le žal, da so člen 19 s tako nepogojno veljavo sklenili in bi ga radi zdaj z napačno interpretacijo v moči zavirali. Ali vender kljubu vsemu temu, da so vse najvišje državne^oblasti in večina državnega zbora te misft^-4«^^^menjeui člen 19. popolnem v moči in veljavi, vender smo Slovenci še daleč, daleč od tega, da bi bil on tudi dejansko uresničen. Več je uzrokov tej neprijetuej prikazni, ki ni ne državi ne narodom v čast. Zakaj, če se državne osnovne postave ne spolnujejo, to je gotovo za vlado pa tudi za dotične narode vselej — testimonium paupertatis. Ti uzroki so se tudi že mnogokrat očitno razpravljali, tako da neso nikomur neznani. Danes hočemo samo jedne reči omeniti, ki se nam Slovencem in Hploh Slovanom prav pogosto očita, namreč, da innmo premalo energije in da se sami za svoje pravice premalo poganjamo. Boj za naš narodni obstanek Se nikakor ni koučan Narodna ravnopravnost je za nas Slovence po večem še zmirom na papirji. In kdo more reči, da naša narodnost ni v resni nevarnosti, ko vidimo, s ki* kim ognjem, s kako n<*obzirno srditost|0 8e va-njo zaganjajo naši zoperniki od severa in od juga. Dokler se tem zigri/.enim potujčevalcem ne ustavi delo in z uresničenjem prave ravnopravnosti ne odvzame upanje njih alovanožrnim nakanom,-dotlej ne moremo in no smemo odložiti orožja. Pa tudi v materijalni ni oziru se ne moremo nadejati posebnega napredka, dokler nemarno za svojo narodnost miru. Inter arm* silent musae. Torej boj za narodnost še ni končan. On je neizogiben. Samo toliko smo zdaj na bolj« m, da so naše pravice po državni ustavi pripoznaue in du se opiramo na ustavo, ko jih branimo. Država sama nam mora dati potrebna sredstva za uarodno ravnopravnost, ker je to nje ustavna dolžnost. Na to stališče s« nam je odločno postaviti. Tu kaj nam je zbrati in združiti vse svoje moči in delati z vso vstrBjnostjo. Začasni neuspehi nas ne smejo plašiti, ne nam srca in trdne volje podirati. Mi sicer tudi do zdaj nesmo nikoli križem rok držali in imeli smo v najhujših stiskah rodoljubne može, ki so trdno stali za naše narodne pravice. Ali jedno nam je, vedno na potu, ki bistveno zavira naše napredovanje, to je da se nam ni še posrečilo, premagati nasledkov politične naše razdrobljenosti. Razdeljeni in raztreseni se vojskujemo za svoje narodne pravice, ter smo posamezni skoro povsod preslabi, da bi zmagali. Za primer vzemimo nade nesrečne rojake na Koroškem. Znano je, da jim je nemško nasilstvo i ljudsko šolo popolnem ponemčilo, ter materinem jeziku niti toliko prostora pustilo, da bi se ga slovenski otroci vsaj toliko naučili, da bi slovenski katekizem brati znali Občinam to ni po volji in se tudi pritožujejo, pa kakor je čuti brez uspeha, najbrž za to, ker ne znajo svoje pravice dognati. Ko bi znali, gotovo bi dosegli, kar so češke občine na Nižje Avstrijskem, ki so po razsodbah upravnega sodišča dobile materini jezik kot učni jezik v svoje ljudske šole. Kakor koroškim, tako se nemara godi tudi le drugim Slovencem, ki si sami ne morejo pomupa in potrebujejo pomoči od drugih svojih srečneji slovenskih bratov. / Združimo se torej in napravimo^tudi mi, kakor Poljaki na Pruskem, vseslovensko društvo v brambo naših narod uib pravic Vsi skupaj imtmo dovolj razumnih in izobraženih močij vsacega stanu. Najdejo se ni"žje, ki bodo z uma svit-lim mečem potegovali se za pravico svojih bratov, mi drugi pa tudi lahko vsak kake krajcarje zložimo na leto, da jim nekoliko trud in stroške povrnemo. Potem na živo delo za uresničenje člena 19. državnih osnovnih postav. Pomozi Bi sam, >n Bog če ti pomoči. Preudarke dragi rojaki to misel, potem se nadalje domenimo. S Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. julija. Privrženci Cblumeckega ie prizadevajo, da bi se mej njimi in CuroniniJHVim klubom napravilo spo-razumljenje in tako istunovilu neka državni stranka. Chlumtc > se tedaj že hoče pridruži vladi, ker vidi, da tako itak liberalci ne pridejo r krmilo. To je pa silno razdražilo d^uge levici zlasti Herbstovce, in uj'h listi hudo obirajo Cblu- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XL. Poglavje. Poselstvo Jermaka. (Dalje.) — Veliki car, — odgovoril je Koljco in zbral ves svoj pogum, — tedaj še nesem bil zaslužil tvoje velike milosti; ko je knez Nikita RomanoviČ odpeljal k tebi tovariše, vrnil sem se jaz zopet na Volgo k J^rmaku Timofejeviču, če mi Bog ne da kake nove prilike služiti tebi." A do tedaj si plenil moje ladje in oropal moje Kizilbaške posle na potu v Moskvo. Ivan Vasiljevič se je bolj nasmešljivo, kakor pa jezno držal. Od predrznega poskusa Varijuhe Perstnja ali Ivana Koljca minulo je že bilo sedemnajst let, a carjeva jeza ni trajala tako dolgo, če ni bila vzbujena z okritim razžaljenjem njegovega osob-nega samoljubja. Koljco je bral na Ivanovem obrazu samo željo zabavati se z njegovo zadrego. Zato je pa tudi on nalašč povesil glavo, popraskal se za tilnikom in zdr-ževal prekanjen, jedv?. vidljiv smehljaj. — Vem, da sem kriv, pred tvojo milostjo! — spregovoril je poluglasno. — Dobro, — rekel je Ivan, — vidva z Jer-makom sta že poravnala svoje krivice, vse minulo je pozbbljeno; a ko bi bil prej prišel v moji roki, ne bilo hi ti dobro . . . Koljco ni nič odgovoril, samo mislil si je sam pri sebi: „zato pa nesem šel pokoriti se ti, veliki car!4 — Počakaj, — nadaljeval je Ivan, — tu mora biti tvoj prijatelj. — Ej, — za klical je in obrnil se k carskim dvornikom: — ali je tukaj oni razbojniški vojskovodja? kako mu je že ime? Mikita Serebrjani! Začelo se je šepetanje v tolpi in gibanje, pa nikdo ni nič odgovoril. — Slišite? — ponovil je Ivan z močnejšim glasom: — ali je tukaj Mikita, ki se je bil podal z razbojniki v Žizdro, vojevat se. Na ponovljeno vprašanje stopil je i/, vrste nek star bojar, ki je bil nekdaj poveljnik v Kalugi. — Car, — rekel je in nizko se priklonil, — tega, po katerem vprašaš, ni tukaj. Še tisto leto, ko je prišel v Žizdro, od tega bode že sedemnajst let, so ga ubili Tatarji, in ž njim je pala vsa četa. — Ali je res? — rekel je Ivan: — a jaz tega nesem vedel! Nu, — nadaljeval je, ko se je zopet obrnil h Koljcu: — če ga ni, pa ga ni, hotel sem vaji vkupe pripeljati in videti, kako bi se poljubila ! Na atamanovem obrazu se je prikazala žalost. — Ali ti je žal po tovariši? — vprašal ga je Ivan b smehljanjem. — Žal, car! — odgovoril je Koljco in ni se bal razžaliti carja s tem priznanjem. — Da, — rekel je zaničljivo Ivan, — tako je prav, vsak žuluje po svojem vrstniku. — Ali res ni Ivan vedel za smrt Serebrjanega, ali se je pa le delal, da \ e ve, da bi pokazal, kako malo se meni za one, ki :ie išče;o njegove milosti, Bog ve! Če je pa iss še le zdaj zvedel za njegovo osodo, je tudi težko uganiti, ali mu je lilo kaj žal meekega, zlasti pa ,N. Fr. Pr." in „Deutsche Ztg." Poslednja pravi, da bi zveza mej Cblumeckim iu Co-rouinij* m ne bila u kaka državna stranka, ampak strank.i najgrozovitejšega narodnega pritiskanja. Šolski odsek mora v »k«*fra deželoega zbora je sklenil prositi, da se v Igiavi ustanovi nemška državna obrtna dola. Zato so glasovali vsi nemški liberalci m srednja stranka; Čehi predlagajo, da bi ta šola bila utrakvist čna, pa njih predlog je bil zavržen. Nadalje je šolski odsek sklen.l predlagati deželnemu odboru, da na) preišče uzroke, slabega obiska Bruske visoke tehniške šole. Čehi so za to predlagali, da se uvene jezikovna jeduakopravnost na tej Soli. Njih predlog je pal. V ponedeljek pride zadeva o Iglavskei obrtni šoli pred zbornico in je tedaj pričakovati burne debato. Pri volitvah v mestih in trgih za šlezijakl deželni zbor, ki so bile predvčeraj, so povsod zmagali nemški hberalci. Čehi in Poljaki so samo v jed-nem kraji se udeležili volitve. V u a i ij c države. ■•>«•■»<•< -h 1»» .i■ i)U Ut s Kitajem se bode neki tako poravnal, da plača Kitaj 50 milijonov odškodnine in prizna vse točku TV tsiuske pogodbe. — Kakor se poroča v „Pol Corr" iz Skadra, se prepiri mej kristijani in mabomedanci v /Ubanlji še vedno nadaljujejo. Olo v Skadru ni nobenega dne, da ne bi se prigodil kak tak slučaj. 1. t. m. Brečaii so se trije kristtjani izuiej Kastratov z mabomedanci i/. Seral'ija Takoj se je začel boj in dva kristijana sta bila ubita. Oblasti se pa za to nič ne zmenijo. Iz Kumuiilj«' se je poslednji čas preselilo mnogo rodovin v Bolgarijo, Srbijo in Ameriko, ker se je prepovedalo krosnjirstvo. Izdelujejo se največ zidovi; poslednji čus se je neki 760 židovskih rodo-vin izselilo. V Egijjtu se povnod delajo velike vojaške priprave, kaže se, da se nameiava začeti energično postopati proti Sudanu. Angleško vojno poveljstvo bo pa zato porabilo le lastne čete, ker so Egipčani slabi in nezanesljivi. Misli se pa v angleških vojaških krogih, da je sedanja angleška okupacijska armadi i a to delo preslaba, zato se bodo kmalu poslali novi angleški in indijski vojni oddelki v Egipet. Dopisi. Iz Škocijaua na Dolenjskem 18.julija. [Izv. dop ] Naša občiua je v 15. dan t. m. sklenila in v isti odposlala naslednji protest: „Visoka c. kr. deželna vlada! Nameravauje slavne kranjske hranilo ee v Ljubljani, nepostavno postopati glede Uporabe reservnega zuklada za ne potrt bno čisto nemško šolo v Ljubljani in deloma krušenje tega zaklada v navidezno korist našej deželi b tem, da je blagovolila toli ogromno svoto darovati nekemu naŠM deželi nevarnemu društvu za zgradbo delavskih stanovanj, bol|ši rečeno, za izpeljavo njegov b, našej domovini pogubonosnih nakan, — razžaiilo je blagi čut domoljubov slovenskih na Kranjskem ter spr.ivilo našo deželo v zelo nevarni položaj. Opiraje .se na izjave naših voditeljev in bo-rilcev za nurodni obstanek, ki so se ponatisnile, v naših listih „Slovenski Narod", „Slovenec" in „Slo-van", da je postopanje kianj.-.ke hranilnice v Ljubljani z vi>rovaln m zakladom ne samo proti njenim društvenim pravilom, ampak tudi nezaslišano glede na to, ker se hoče od žuljev slovenskega kmeta pridobljeni denar uporabljati za našej deželi nevarne naprave, mesto da bi pomagalo ž njim celiti rane bednega stanu našega ratarja, in osobito glede na po njem ali ne; na njegovem obrazu ui bilo videti nikake žalosti. Ostal je na videz ravno tako ravnodušen, kakor je bil poprej, ko Še ni dobil tega odgovora. — Ostani tukaj! — rekel je Ivanu Koljcu: — a ko pride čas oditi Bolhovskemu, vrniti se v Ju-gorsko zemljo, pojdi ž njim . . . Da, pa sem že bil pozabil, da Bolhovski izvajp. svoj rod od Rurika. S takimi visokimi knezi je težava: lej še z menoj se hočejo šteti v jedne razrede! Vsi neso taki, kakor je bil Mikita, da bi si prosili k razbojnikom. Da bi ga pa ne bilo sram služiti pod kozaškim atamanom, imenujem Jermaka za kneza Sibirskega! Ščelkalov, — rekel je zraven stoječemu pisarju, — napravi za Jermaka pismo, da ga jaz imenujem poveljnikom vse Sibirije, a Mametkula naj pošlje z močno stražo semkaj v Moskvo. Pri tej priložnosti napiši tudi pismo Strogonovim, da njim podarim za njih zasluge in dela: Semenu — Večja in Manja Sol na Volgi Nikitu in Maksimu — pa dovolim brez davka kup-čevati po vseh tamošnjih mestih in krajih. Strogonovi so se mu nizko priklonili. — Kdo izmej vas, — vprašal je najedenkrat Ivan, — ozdravil je Borisa, ko sem ga jaz bil ra-■il s palico? to, da se je kranjska hranilnica celo predr/mla zlorabiti veličastveno ime nagega presvitlega cesarja in preblaženega deželnega o.vta Frana Josipa I, za katerega smo b li, amo in bodemo vedno pripravljeni žrtvovati zadnjo kapljo krvi, b tem, da boče njene, našo narodno svetinjo oskrunjevalne nakane spraviti v dotiko s presvitlega vladarja obiskom naše mile domovine in tako zakrivati svojo politično bi-navščino, kouečno resno v poštev jemaje nevarno socijalno vprašanje, katero se ne vede s takim nenaravnim in nezakonitim postopanjem politično okužene in zaslepljene stranke izziva in pospešuje, — prosimo koncem ponižno znamovani najuljudneje: Visoka c. kr. deželna vlada naj blagovoli vse navedene podatke in nasledke resno v poštev jemaje, izpeljavanje namer slavne kranjske hranilnice v Ljubljani preprečiti, s tem, da jej ne usliši neopravičene prošnje.44 V kratkem dopošlje se še več jedna-cih protestov z Dolenjskega. Iz Kamnika 17. julija. [Izv. dop.j V Vašem listu z dne 14. t. m. bilo je naznanjeno, da bode mesto Kamnik obhajalo obletnico bivanja Njega Veličastva v našem mestu. Predno popišem slavnost, opomnim, da je to slavnoBt obhajati, kakor se je razvidelo iz od županstva po mestu na bitih razglasov, sklenil občinski odbor v svoji seji dne 8. t. m. in je tukajšnji gospod župan, izvršujoč ta sklep, o tem znanje dal tudi farnemu uradu, c. kr. političnemu uradu, poveljništvu tovarne za smoduik, krajnemu šolskemu svetu in vsem tukaj obstoječim društvom. Zadnj i so potem v skupni seji sklenila se te slav-uosti udeležiti in dogovorila natančneje spored. Dne 15. t. m kot preddan prihoda Veličastva v Kamnik zbiralu so se ob 8. uri zvečer društva k bakljadi in serenadi. Ko je oh ■/« 0. uro pokuil na Malem gradu prvi strel, prižgale so se po oknih luči in v kratkem bilo je mesto čarobno razsvetljeno. Ob 9. uri pričel se je sjirevod po mestu. Na čelu veteranska godba, za njo veterani s lampijoni, za veteranci požarna hramba z bitk ljami in lampijoni in mej požarno brambo v vrsti polnoštevilni zbor društva ,.Lire.14 Korakali so po mestu do si ui »vanju c. kr. okrajnega glavarja dr. Fibpa Zaplotuik-a. Tukaj je igrala godba in za to je pelo pevsko društvo „Sliivnostnb kantato." (Fr. S. Vilhar.) Ta krasna peseu pela se je izvrstno, posebno odlikoval se je tenor-solo, katerega je pel pevovodja društva, g. Stefančič. Po dokončanem petji šel je sprevod spretnijavan od brezštevilne množice do konca predmestja Šutna in od tukaj nazaj do stanovanja župana gospoda dr. Samca, kjer je pevski zbor pel zbor „Svoji k svojim", za tem pa je igrala godba veterancev. Sprevod je šel potem v istem redu nazaj v mesto do mosta čez Bistrico, od tod v predmestje Graben, od koder se je vrnil in šel potem do gostilne g. Fišer-ja. Tukaj se je začelo živahno g banje, seveda piostora je manjkalo, bilo je na vrtu okoli 150 ljudij iu ker je ta vrt za to število premajhen, se razume, da je mogel imenovani g. gostilničar prav strategično operirati, da je spravil toliko množico po društvih razvrščeno| na vrt, in da je poleg tega bilo tudi nekaj miz za druge goste, mej katerimi so bili g. župan, več c. k. uradnikov, častniki tovarne za smodnik itd. — To bil je moj starši brat Gregor Anikin, odgovoril je Semen Strogonov. On je lansko leto po volji božji umrl. — Ne Anikin, ampak Anikijević, — rekel je car in posebno naglasil poslednji zlog : — jaz sem že tedaj njemu ukazal biti več kakor gost in imenovati se s polnim imenom po očetu. Iq vam vsem ukažem pisati ae z „vičem" in zvati se ne za goste, a za plemenitoike! Car je začel ogledovati mehko kožuhoviuo in druge darove, poslaae od Jermaka in odpustil je Koljco, ko je še poprej ž njim spregovoril nekaj prav prijaznih besed. Za njim so se vsi razšli. Ta dan so Koljco in Strogonovi bili pri Borisu Teodoroviču na bogatem kosilu. Po navadnem napijanji carju, carjeviču, vsej hiši in visokoprosveščenemu metropolitu, uzdignil je Godunov kupo in napil na zdravje Jermaka Timo-fejeviča in vseh njegovih tovarišev. — Bog jih ohrani dolgo v slavo ruske zemlje! — vskliknili so gosti, ustali so s svojih mest in priklonili se Ivanu Koljcu. Na vrtu je prav dobro 8>irala godba veterancev in pevsko društvo pelo je prav precizno več pesnij. Da je bilo pri tem vse veselo, ae razume, ako se premisli, da je bila večina skupaj do pozne noči. Opomniti moramo, da se je me/ sprevodom po mestu, in pri serenadi zažgalo brezštevilno bengaličnih ogenj. Dne 16. t. m. zjutraj svirala je po mestu veteranska godba in strel r Malega greda uazuanjal je prebivalcem mesta, da je mpo.il dan jedooletnice. Po mestu razobesile so se zastave. Ob 9. uri zjutraj bila je napovedano slovesna sv. maša. Vsled tega zbirale so se društva že ob 8. uri zjutraj in so okoli 3/* ";l deveto odrinila zopet z godbo do farne cerkve, kjer j« naš gospod dekan bral slovesno sv. mašo. Po maši zapela se je cesarska pesen in po dokončanem ce:kvenem opravilu, katerega se je tazun v Slov. Narodu že napovedanih, udeležilo tudi mnogobrojno občinstvo, vrnila bo se društvi v iat-.m redu zopet nazaj do kraja, kjer bo se zbirala. Popoludi.e igrala je veteranska godba v tukajšnjih toplicah, zvečer pa je bil v vrtu g. Fišerja koncert, pri katerem je čitalnični orkester tako izvrstno 8viral, da je moral posamične točke pouav-ijati. Ti gospodje, kateri zgolj iz narodnega nagiba igrajo in pod vodstvom g. Fdc-a neverojetno hitro Dapredujejo, Bvirali so ta večer še celo opereto, katero slišati nas je kaj iznenadilo. Svirali so jo tako precizno, da so jo na obče zahtevauje ponavljati morali. Bog jih živi! Še le po 12 uri v noč so pričeli gostje odhajati in s tem bila je slavuost končana. Ker ravno dopisujem iz Kamnika, naj šu nekoliko omenim tukajšnjega narodnega društva, — požarne hrambe. To je imelo dne 29 p. m. svoj tretji redni občni zbor. Na dnevueni redu bilo je prvič poročilo tajnikove. Iz tega razvideli smo delovanje društva v preteklem letu, število častnih, podpornih in izvršujočih udov. Iz tega kakor tudi iz na drugi točki dnevnega veda stoječega poročila blagajnika, smo razvidih,da društvo prav marljivo dela in vsako leto očividno napreduje. Odbor deia za p ros peli društvu, in občni zbor je pokazal pri tretji točki dnevnega reda t. j. pri volitvi no ve.a odbo a, da >o zasluga bivšega odbora take, da si boljših želeti ne more, in volil je jednoglasno prejšnje odbornike in le namesto v Ljubljano prese'ivšega se gosp. Josipu* Bernarda, volil je odbornikom g. Ivana Knez-a c. kr. davkarskega pristava. Vsega priznanja vredno delujeta gosp. poveljnik (Josip Močnik) in njegov namestnik (Franjo Fišer). Ta dva gospoda se ne ustrašita nobenih žrtev za prospeh društva, bodi si v tem ni; drugem oziru. Pod vodstvom takih poveljnikov in pri posnemanja vredni disciplini moštva preverjeni Bmo, da bode to društvo, kakor je že v jed-nem slučaji pokazalo, tudi v bodoče storilo vse za varstvo imetja prebivalcev našega mesta, kedar ga bo pozval njegov poklic. Domače stvari. — (Tržaški škof dr. Glavina) posvetil je danes zjutraj od 7. do V« 10. uro v stolni cerkvi šestnajst gospodov bogoslovcev v duhovnike. Po dovršenem blagoslovljenji, govoril je g. škof dr. Glavina, novoposvečenim gospodom duhovnikom, jedrnat — Priklanjamo se v imenu vsega pravoslavnega sveta tebi, — rekel je Godunov z nizkim priklonom, — in v tvojej osebi tudi Jermaka Timofe-jeviču, v imenu vseh knezov in bojarjev, vseh trgovcev in vsega ruskega naroda! Vsprejmi od vse ruske zemlje prisrčno zahvalo, da ste zanjo toliko storili 1 — Da preidejo vaša imena, — zaklicali so gosti, — k sinovom, unukom in poznim potomcem v večno slavo, ljubezen, molitev, vzgled in pouk! Ataman je ustal, da bi se zahvalil za čast, pa njegov živi obraz se je nepričakovano spremenil od notranje razburjenosti, ustna so se mu zagioala in v njegovih očeh so se prikazale solze, morda prvokrat v življenji. — Živi ruska zemlja! — rekel je tiho in poklonil se na vse strani, UBel se je zopet na svojo mesto in niti besede ni pristavil. Godunov je poprosil atamana, da bi kaj povedal o svojem bivanji v Sibirji, in Koljco, je molče o sebi, začel navdušeno pripovedovati o nenavadnej sili in hrabrosti Jermaka Timofejeviča, o njegovej pravic noti in kristjanskej dobrotljivosti, kako je on vselej ravnal s premaganimi. (Konec prih.) latinak govor, v katerem jih je opominjal, naj vsik dar izpolnujejo dolžnosti svojega stanu in o »j bodo avoiim vernikom uzorni učitelji. V slovesnem spre vodu spremenili so potem novoposvečeui gospodje mašuiki g. vladiko v njegovo stanovanje v bogoslov-akem poslopji. Stolna cerkev je bila polna pobužoih vernikov. — (Pri besedi), katero priredi jutri Čitalnica Ljubljanska povodom obletnice bivanja Nj. Ve-lečastva v Kraajskej sodelovalo bode tudi društvo „Sokola in predstavljalo naslednje 4 sku pine: Železui krog Križ. Orosloni. Angeli. — (Iz Šaleške doline) piše nam več rodoljubov: Da si smo daleč od Ljubljane, so nas vender neopravičeni napadi na „Sokola" zelo užalili, ker nam je „Sokol*1 vedno bil in nam je posebuo od zadnje svečanosti v Mozirji zelo priljubljen, drugič pa tudi zaradi tega, ker seje najnovejši dnevnik predrznil izrtči, „da se naš narodni čut najrajše razodeva v škandalih-4. Mi odločno protestujemo proti taeemu sumničenju in globoko obžalujemo, da piše glasilo vlade kaj tacega, kar bi niti od dra. Glautschnigga v Celji ne bili pričakovali. — (Slovenski deželni poslanci go riški) si z interpelacijo zaradi prepovedi slavnosti ne upajo na dan. Iuter|telacija bila je že gotova, a zmagalo je naposled „cincarenje" v veliko in splošno nevoljo vseb narodnih krogov v mestu in po deželi. — (Slovenski jezik) je vsled zadnj h do godkov v Gorici mnogo pridobil. Štacuuarii, kavar-narji, pomočniki, kupci, katerim prej slovenščina ni tekla, se zdaj jako pridno urijo v nji. Neki Nemec, upokojeni vojak, ukazal je svojim hčeram, naj se učijo jezik in pesni tistega naroda, ki se t a. o krepko in lojalno poganja za svoje pravice. „Soča". — (Nadvojvoda Albrecht) pride v ponedeljek v Ljubljano nadzorovat tukajšnje vojaške oddelke. — (Umrl) je vČer..j zjutraj na svojem gradu Vrhu pri Škoeiianu g. graščak Anton Tršiuar po kratkej bolezni, 68 let star. Pokojnik bil je vedno zanesljiv m odločen narodnjak in kot veleposestuik vol! je vedno z uai uduo-konservativno stranko. Šentko-cijanski občini je dlje časa župauoval in bil po svo-jej odpovedi prv.m svetnikom izbran. Lahka mu z^mijici, t — (Botri in botre, pozor!) Jutri bo sv. birma v n tšem mestu. Ker imamo pa že več dnij veliko vročino, katera tudi v nedeljo ne bo od jenjala, prosimo vas, peljite po sprejetji sv. birme svoje birmaoce precej iz stolne cerkve v hladuo senco in varujte jih pred premrzlo pijačo. V cerkvi bo zaradi preobilega občinstva vladala huda vroiina in slab vzdub. Bati se je toraj, da bi slabosti ne napadale malih otrok. Prevzeli ste skrb za nji dušni blagor, varujte jih vsaj jutri tudi telesnih nadlog in boleznij. — (Postoj i uska jama) bode jutri počeuši od 4. ure popoludne električno in s svečami raz-svitljena, ker bode v jami posebna veselica, katere se udeleže 61. iu 62. pešpolk, topničarji in komiki okolu Postojine nastanjeni in pa udeleženci nekega Dunajskega zabavnega vlaka. Ustopnioa 1 gl. 50 kr. za osobo. — (Ukral je) hlapec g. Avija na Dunajskej cesti svojemu sodružniku, hlapcu Lesjaku, iz žepa suknje, ki je visela v hlevu, 40 gold. gotovega denarja. A kmalu je ukradeni v obleki sohlapca Kos-mač-a našel ukradeno vsoto, in ko je Kosmač to zaznal, izginil je kakor „kafrau. — (Tatvino v kopeli) izvršil je neznan tat, ki je deželne blagajnice uradniku g. pl. L. v Koleziji ukral iz žepa mošnicek s 13 gld. — (Vročina) povsodi hudo pripeka in oi več stranij čujejo se nezgode. Tako se poroča iz Šent Petra na Krasu, da je ondukaj pri vojaških vajah jeden vojak umrl vsled solnčarice, 7 pa leži bolnih. V Zagrebu imeli so v četrtek 38 stopinj po Celziji, na Duuaji na Ringstrasse 40 stopinj Reaumur-jevih v Ljubljani pa je včeraj toplomer v Krisperjevi hiši pri Hradtckega mosta kazal 36° R. ali 45° C. — Vsled te izredne vročine trpe hudd delavci na polji, zategadelj podražila se je mezda in žanjice služijo dan danes po 80 kr. do 1 gld. na dan pri prostej hrani. la še pod temi izrednimi pogoji jih ni dobiti. — Posestnik z Ljubljanskega polja nam je danes pravil, da plačuje žaujicam po 80 kr. na dan in daje vsakej poleg hrane še pol litra vina. A kljubu temu nema dovolj delavnih močij. In pri tolikej plač. >.ito baš na Ljubljanskem polji ni nič kaj prida obrodilo. — (Iz Gerkljan) bo nam piše v 17. t. m. Danes in včeraj so vsled prehude vročine pri žetvi tri ženske nenadoma umrle in sicer: jedna na Visokem, druga v Prapotni Polici in tretja na Zgornjem Brneku. Kakor ae sliši, jih je tudi več obolelo. Ljudje se trudijo, da bi hitreje spravili poljske pridelke, boječi se hude ure, zato toliko nesreč. Bog pomagaj! — (Iz Olševka)se nam piše v 18. dan t. m. Vročina na Gorenjskem pritiska tako hudo, da ljudje kar padajo iu mrjo. 16. t. m. je Peterčeva iz Ve-lesovega pala na njivi na Visokem in umrla. 17. t. m. Babohova iz Praprotne Police na njivi in Šlepetova iz Predvora v gozdu. Drugo so že mrtvo dobili, a prva jim je po potu umrla, ko so jo domov peljali V Kranji je tudi 17. t. m. jedna v gostilni pri Vrbenu, ko jej je šel po pivo, pad!a in umrla. Pripoveduje se tudi, da sti na Brniku včeraj tako dve umrli. Ne vem, j ti li res vročina uzrok, ali bode kaka druga bolezen na vstala. Ljudstvo je zelo vznemirjeno. Dobro bi bilo, da bi zdravniki uzrok teh nenavadnih slučajev smrti preiskali Včeraj sti tudi še dve drugI ženski v nezavest pali, toda, ker so jima dali hitro vode in ker je k jednej na Trati pri Velesovem hitro zdavnik prišel, sti vender obe bolji. — Ako se bode še kaj jednacega prigodilo, Vam hočem precej sporočiti, ako Vam drago. (Prav ljubo! Uredn.) — (Pomoč zoper solnčarico.) Stari ljudje, kateri se še spominejo hude vročine v preteklih letib, pripovedujejo, da je tudi njega dni tako silno pripekalo sobice, da je gosposka vsem gospodarjem in posestnikom strogo prepovedala posle in delavce od 11. ure dopoludne do 4. ure popoludne na polji puščat. Ko bi 36 stopinjska vročina šo dalje t raj Li ali se še celo povekšala, opozorujerno že zdaj dotične politične oblasti, da bi po vzgledu svojih urednikov izdale potrebne ukaze, ki bi za branjevali delo na solnci o najhuji vročini opoludne. Ženjice na polji se v pravem pomenu besede pečejo, bolehajo in morajo jih v bolnišnico prepeljevafi. Včernj je umrla zopet druga ženska vsled solnčarice. Še mi v me-itu po hišah in v i enci komaj prena- | šamo strašansko vročino, kaj pa še ubogi kmet j in delavci na polji. Bodite tako dobri in usmilite j se jih! Saj delo lahko zjutraj maturi ob štirih ; prlčub, Vo je hladneje in uaj pozueje počivajo do j časa, kadar zopet lahko gredo na njivo. Tudi se j je bati vsled pregostega holehanja po vročini, da 1 ne bi navstale kake kužne in nalezljive bolezni, katerih se hoino, če bo že prepozno, težko odkrižili. Skrbimo prej za svoje in zdravje ubozih kmečkih delavcev. Si vis pace, para bellum! — — ( P 1 o d o v i ta trta.) V Ivnnovempolji pri Daruvaru je ob gostilni tamošnje tovarne za steklo napeljana velika trta, ki ima letos nad 200 dobro razvitih giozdov. Mnogo ljudij dohaja gledat to fe-uomenaluo trto. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu": Dunaj 19. julija. „Wiener Zeitung" objavlja zakone o uporabi mladostnih delavcev v rudnikih, o pospeševanji deželne kulture po vodnih zgradbah in po brezškodnem odvajanji gorskih voda. Srno 19. julija. Verifikacijski odsek ukrenil je po daljšej obravnavi, da se zavrže volitev Noseka in grofa Schonborna. Vladni zastopnik pa je konstatoval, da ni bilo nikjer pritiska na volilce, kakor s e trdi, in da se na državne služnike ni uplivalo, da bi za ali proti glasovali. Marseille 19. julija. Včeraj čez dan tukaj 24, v Toulonu 16 za kolero umrlo. * (Pred sodnijo.) Sodnik: „Žandar, pripe• Ijite drugo pričo!** (Žandar odide in pokaže usto-pivšemu mlademu možu proti sodniku, na kar se ta pred sodnika ustopi.) Sodnik: „Kako vam je ime?" — „Jakob, Jakob, Jakob Kukovee." — Soduik: „Koliao ste stari'/-' — Jakob: .Menim, to ne Hpada trem." — Sodnik: „Precej mi povejte svojo starost!-1 — Jakob: „33 let." — Sidnk: nSte luteran ali katoličan?" — Jakob: „Prosim, gospod sodnik." — Sodnik- „Ako se mi boste še iedenkrat ustavljali na vprašanji odgovarjati, Vas dam zapreti v ječo ob kruhu in vodi." — Jakob: nJaz sem luteran.u — aSte s temi zatoženci v sorodu ali v kaki drugi zvezi?" — Jakob: „Ja%, in s temi? Še ne sanja se mi, kaj tacega, gospod sodnik. (Mej občinstvom silen smeh.) — Sodnik: „Ne govorite nepotrebaih rečij!" Povzdignite svojo desnico in prisezite I — Jakob : »Menim da ni treba gospod sodnik." (Občen smeh) — Sodnik (ustane in z^upije:) "Precej Vas bom zaprl, če se le še jedenkrat drznete mi ugovarjati. Prisezite!4 (Jakob vzdigne roko. Sodnik bere prisego in priča ponavlja za sodnikom prisego.) Sodnik : „Prisegam kakor gotovo je Bog v uebe-uh.*' Jakob: „Prisegam kakor gotovo je B»g v nebesih — Sodmk: „Vae izpovedati, kar vem." — Jakob: „Vse izpovedati kar vem." Sodnik: „N»č /amolčati, kar bi pripomoglo obelodaniti zlodejstvo." — Jakob: „Nič /.smol-ati, kar bi pripomoglo obelodaniti zlodejstvo." — Sodnik: „In nič ne govorit', nego resnico," — Jakob: „In nič ne govoriti, nego res-n;co." — Sodnik: „Amen." —Jakob: BAmen." — Sodnik: „Kaj imate toraj povedati?" — Jakob: „Gospod polkovnik se Vam lepo priporočajo in Vas vabijo za danes zvečer ob osmi uri na obed. Srno, katero so saini včeraj ustrelili, so danes domov dobili (Strašansk smeh.) Sodn:.k: „Ka-a-a-j? Ali n^sttt Vi priča." — Jakob: „Ne, gospod sodnik. Jaz sem sluga pri gospodu polkovniku; Vas moram v M>ste vabiti in ker Vas nesem doma našel, sem prišel semkaj Ko sem po Vas povpraševal, mi pride žaudar naproti in me k Vam pripelje. (Spiošen iu občen smeh mej poslušalci.) * (Antiteza.) „Gosjiod! ko bi bil jaz tako neumen, kakor ste vi pametni, potem bi bil jaz pameten; ko bi bil pa jaz tako pameten, kakor Bte vi neumni, potem bi bil jaz najpametnejši človek na celem svetu. — Javne ilražfoe. 21 julija. 3. eks. držb. pOB. Andreja in Antona Le-naršiča iz Nadejnega sel«, 70 gld., v Poscojini 1. eks, držb. travnika Ane Gosar iz Hiško 350 gld. pri dež. soduiji v LJubljani. 1. eks. držb. pos, Franca Kovačiča iz Pozniko-vega, 420 gld., v Velikih Lašičah. 8. eks. držb. pos. Petra LUarja iz Goluika, v Tržiči. Umrli so v LJubljani: 16. julija: Jožef Ogrič, delavčev sin, 5 ines., Kurja vas it. 8, za drisko. 17. julija: Avgust Brunčič, sodarjev sin, 2 mes., Poljanski nasip št. 48, za božjastjo. — Pavla Majer, kupče-valćeva hči 41/, leta, Ključavničarsko ulice St. 1, za davico. — Marija Stravs, delavka, 60 let, umrla jo za kapom na Zeleni poti pri žetvi. — Jurij Jazbec, železniški delavec, 62 let, Kolodvorske ulice St. 28, za udotrpom v možganih. 18. julija: Pavlina Železnikar, urednikova žena, 28 let, Marijo Terezije cesta št. 8, za jetiko. — Jožefa Polau-šek, branjevvčeva hči, 5 me i., Tržaška cesta St. 39, za jetiko. — Anton Štrekelj, črevljarjev sin, 3 mes., Krakovski nasip St. 10, za božjastjo. V deželnej bolnici: 15. julija: Katra Pagliaruzzi, gostija, 72 let, za oslab-1 j en j i'iu v starosti. 16. julija: Janez Pokorn, kolar, 43 let, za vnetjem reber. 17. julija: Marija Omejec, gostija, 73 let, za prsno vodenico. Meteorologično poročilo. Razne vesti. * (Svoji k svojim.) Hišni posestnik Fos-stinger v Lincu zapustil je 50.000 gld. za ustanove dijakom srednjih šol v Liucu in KremsmUnstru. Na izrečeno željo dobrotnikovo pa se ustanova sme podeliti jzklučljivo le dijakom nemške narodnosti. Slovenci, kadar imate kaj tacega denarja na razpolaganje, ravnajte se po tem Nemcu in skrbite le za domače slovenske sinove. * (Prijateljicam kave) povemo, da so v Braziliji našli novo sadiko kave, kateri pravijo „ma-ragadit". Zrnje nove rastline ima izvrsten okus in je boljše od navadne kave. Po mnogih krajih so že stare sadike z novimi nadomestili. Zuabiti se bo cena kavi vsled nove izuajdbe kaj zuižula. 9 Q Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moki -ina v mm. 18. julija 7. /.jutra) 2. pop. 9. zvečer 736 25 mm. 73541 mm. 735-53 mm. 4.99*8*0 + 33 0'(J + 250'C Sl. BVZ. sl. v zli. sl. vzk. jas. jao. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura -f- 27-3°, za 8-0° nad normalom. .c^rslsia, borza dne 19 julija t. 1. (IsViniC telegratično poročil«.; Papirna ren a Zlata ren ... .... . • 5° u marčna ri-nta......... Akcije narodno banke ...... Kreditne akcijo...... • • London . ..... . . . Srebro .... ...... Napol............. C. kr. cekini . ...... • • Nemške marke ..... 4«' državne »rečke i* 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6%...... _ papirna renta 57© .''..••« 5°/0 štajerske zemljiSč. od ✓ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/i°/0 »lati *»8t- U8t.1 ■ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauiuiway-drufit. volj. 170 gld. a. v. . 80 (tld. 55 ar. 81 55 h 103 30 855 - — B 3U1 ■ 70 n 121 • 85 a ■ 67 V, ■ • .1 77 • 59 n 55 a 125 26 n 168 _ 75 » 103 v 30 a 122 05 m 40 i» 88 m 50 it 104 50 115 a 60 * 121 „ 20 • 108 — a 105 ■ 75 n 175 a 75 19 n — a 108 ■ 50 n 215 • 50 m V nedeljo tsSO. julij«, VOJAŠKI KONCERT v švicarski hiši pod Turnom. t-.i Začetek ob Vi5. ari. Ustopnina 15 kr. Otroci prosti. - JOSIP RAUNICHAR, v- IjJnl>l jtinl* Židovsko ulico &t. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—lb) za gospode, dame in otroke, dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. na Mestnem trgu št. 8 v Ljubljani, čisto novo prenarejena in olepšana s podobami in zrcali itd., se priporoča Blavnetnu p. n. občinstvu. Dobiva se tu zjutraj, kakor ves dan, najboljša bela kara, popoludne in zvečer najbolj duliteča črna kava, «uj in razne druge p 11 •»«'■«'■. likerji . td. Postavljena Bta dva nova, lična biljarda« za bralce dve posebni mizi in veliko Število raznovrstnih Časnikov. Posti ežbo obeta najurnejo. TLTlritL Stupan, (447—2) kavjirnar. y- AoitF tBiii, { a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec k 1 slikanih napisov. Lakirnik. ^ ^ JL> ii m t n ti fabrlkacija ^ < oljnatih barv, lakoy in firnežev. ^ ^ Prodaja na debelo in drobno. ^ 4 I^jial>l|»Ilft,, (301-12) ► 4 Marijin trg, tik frančiškana k o ga mosta. ^ 4 Cenilniki se pošiljajo ua vse strani, kdor jih zeli. ^ Is Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z na,boljšo postrežbo. Y NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „E3ast -^rs-grlla.", 3400 ton, v 3<». dan julija. „ „Britannia", 4200 „ — — — — — Kajuta za potniki; 200 uol«l. — Vmesni krov 60 gold. V BRAZILIJO SANT0S itd. Parnik „Teutonia", 8400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov ho Potniki naj se obrnejo ua T- TEBKTJILE, generalnega paHažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Coinunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na r.iuilinio d* Ant. i'ouin.ti-ii, generanI agent (444—7) I.ek, pripravljen po Komunu \ lahov-u v Nlbi-niku (v Dalmaciji. Pod <* r u / ■■ iisnta, ki sodoMa I izumitelju. Ta lek gotovo pomaga pri slabim prebav-ljenji, koliki, /.lanj žili, pomanjkanju apetita prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih bolesnih na jetrab in vranici in pri morskej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje. Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo valut- paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri Ime Ko man o Vlahov zaznamovano in ravno tako UŽg&no na zamašku. (340 — 9) Zaloge imajo: v Ljubljani: II. L. VVenzel, M Kirbiscli, Ant. Stupao, Fran Erielt, G. Gncsda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar Q. P coolli, Ivan Galeari, M. Voltmann, Rud. KOnig, restavrater južne železnice; t Laških Toplicah: Teodor Gun kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hotel Flosser; v Celji Tom. Scbucli, hotel Kleiant, A. Kareck, lekarnar Bamnbacli, Karol Potricek; v Mariboru: M. Herdajs, Vi.hehnina Irstitsch, Ivan Pobeschin, Jos. Se.hibert, s'adčicnr A. Heichman; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Meri in. Marija Tur novsky; r Tržiču: A. Fiebinger, hotel de la Gar. Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos pa 2« kr. k«.* kdor je već vzame, še cenej i. Za zanesljivo kalj ivost se garantira. J. R. Paulin v Ljubljani, 4 6~3> zaloga špecerijskega blaga, „pri voglu". Po najvišjih cenah kupuje se (kufer), tis, cink in staro železo pri (44'i—2) Ivanu l>olliar-ji v Hrenovih ulicah it. 4 v LJubljani. Kavno tam se dobivajo tudi stedilna oKu}l*fta (Spar-herde), ki se uzidavajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje. Jordan-ovo zdravilo za kurja očesa priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako Še tako ukorenineno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plača le vspeh. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova iliomi,>i-ij;i v Chrudimu. Po pošti 10 kr. več za poštno marko. Zaloga v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. pl Trnkoozy-Ji. (439-4^^ Iv ■ r i ► Za one, ki bolehajo v želodci, vojake, potnike, gozdarje, ekonome in za vsako hišo, priporočamo izvrstno grenčico češkega gozda CBe>li.ira.er-wa,ld."bitter) iz lekarne pri (rnem orlu (Schvvarzen Adlcr) v IMiui-ii. To je izvrstno sredstvo proti slabemu prebavljenju in pomanjkanju teka, slabemu želodcu, ■gnusenju, napenjanju, z^agi, podiranju itd. po užitku mastnih ah naperijajočih jedij, na potovanji, lovu, marših, in bi tedaj ne smelo manjkati pri nobene j hiši, ker je jako pogosto rabljivo in dragoceno domače zdravilo. Dobiva se v steklenicah po 50 kr. pri izdelovntelji S teka na Fran Ullinauii-ove udove v Plau-u na Češkem. Zalogo v Ljubljani ima lekar ,1. pl. Trnko«iy. (452—1) V četrtek 17. t. m. je prva in prihodnji ponedeljek 31. t. m. druga dražba vin, ki se nahajajo v kleti krčme „zum Sudbahnhof" v Kolodvorskih ulicah. Začetek dražbe jo o b 9 uri d o p o 1 u d n e na licu lin' i t Pri prvi dražbi se bodo prodajala vina le za izrečeno ceno ali nad ceno, pri dragi pa tudi pod ceno. Najuljudneje vabi kupce k dražbama (448—3) F. Koflrič-eva lontaa-masa. J. ANDEL-a novolznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preilčke, ptične crviće, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkinc zalege ne ostane nobenega sleda. Pravi prašek se dobiva v prodajatnici pri •i. A\i>i;irii. „j>iTi <*r"i»c*iii ptsitt" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu. Zaloge ua deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—G) Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic: Adelaidin studenec, Bilinska kisla voda, Carinthia-stndenec, Krnski Viktoria-studenee, Krnski hrenčeki, Frane Josipov grenki vir, Friedriclis-hallna grenka voda, Gleichcnbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Kinin vir, Klatisenski jekleni vir, Giesshnblerska kisla voda, Hallska jodna voda, Htinyadi-jcvu grenka voda, Knrlsbadska mlinšica, Gradska voda in vrelec, MurieiihiidMka križna voda, Preblavska kisla vodu, Krou-dorfska kisla vodn, itiliinskn in Naidsi hiidskn /grenka voda, Rodanjska kisla voda, Kakoczy grenka voda, Ilogatska kisla voda, Rimski studenec, Ofenski Viktoria-studenee, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlsbadska vrelaka sol. Marienbadska in Hallska jodna sol, Kioske pastile, Bilinske pastile itd. Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sani-tetueum uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirno fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenicu napolncne s pravimi friš-nimi imenovanimi vodami. S spoštovanjem Peter Lassnik v Ljubljani. (317-n) (Popise o -vočLali. in "torožvir© zsistonj.) Trgovska akademija v Začetkom novega šolskega leta (15. septembra 1884) odpre se v Chrudimu tretji tečaj trgovske akademije. Chrudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdrževana po Ghrudimskej mestnej občini s podporo visokega državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, deluje kot višja komercijalna šola na to, da pripravlja učence na podlagi občne znanstvene, moralične ter strokovne izomike za trgovski stan in sorodna mu stališča. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se uvrščuje zaradi širnega delokroga mej srednje šole. V prvi razred vsprejemajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim vspehom dovršili IV. razred gimnazija, realke ali realnega gimnazija, ter so pri vsprejemnem izpitu dokazali svojo zrelost. Izrednim učencem je na prosto voljo dano, poslušati posamezne predmete. Šolnina znaša v trgovskej akademiji za vsak tečaj 50 gld. na leto. Oni abiturijenti, ki so pred ustopom v trgovsko akademijo z vspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realke ali realnega gimnazija, imajo vsled naredbe s 13. junija 1884, št. 10.476, pravico za ugodnost jednoletnega prostovoljca. Oglasila vsprejemajo se od 12. dO 15. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero je radovoljno pripravljeno takoj odgovoriti na vsa zahtevana vprašanja. V CHRUDIMU, v 1. dan julija 1884. Za kuratorij trgovske akademije: JOi*. JVIaclieli, žup ;in. (413—2) Izdat nI j i it odgovorni urednik: Ivau Železnikar. Lastnina in tisk „Naroone Tis-kftr YQ 592353 2599