Poftnm« placuna v gotovm. leto v) V Ljubljani, dne 23. oktobra 1933 Štev. 43 Posamezna štev ilku l Din Posamezna itevil* ka t Din, mesečno, te se sprejema list t uora vi, naročnina 4 Din. na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora POJV£©E£JSK/ VENEC UrcdniStvo. Kopitarjeva ul. št.b/lll Telefon št 2050 in 2996 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Nuncij Ciriaci zapusti Prago? Modu8 vivendi še ni k ončnoveljaven Praga, 22. okt. »Germania«, Papenovo glasilo, fe te dni priobčila članek o odnosih med Vatikanom in češkoslovaško republiko glede na incident, ki ga je povzročilo pismo nuncija Ciriacija o Hlinki v dnevih Pribinovih slovesnosti. Ni lahko dognati, kokoliko so informacije »Germanie« točne, vendar jih navajamo kot zanimivost. »Germania« je v omenjenem članku napovedala odhod nuncija Ciriacija iz Prage. List nadalje poroča, da ne bo prišel na Ciriaoijevo mesto nikak »charg6 slovaška vlada ni še povsem na jasnem, ker niso prizadeti ministri, prosvetni, zunanji in kmetijski, izdelali šc konkretnih predlogov. Kljub temu so bila pogajanja za modus vivendi že tako daleč, da so v političnih krogih pričakovali, da se bo uspešni zaključek razglasil šc pred Pribinovimi slovesnostmi. Pri sestavljanju modusa vivendi si je Ciriaci pridobil mnogo zaslug. Ciriaci je tudi začrtal glavne smernice te pogodbe še za časa tajnikovanja kardinala Gasparrija. V priznanje za to njegovo delo je bil tudi poslan za nuncija v Prago. tishovne Male zveze znava vsa Evropa. Zunanji minister g. Jevtič se je za te iskrene besede zastopnika Male zveze tiska v prisrčnih besedah zahvalil. V tej počastitvi vidi priznanje za delo, ki ga je dozdaj storil skupno z dr. Benešem in Titulescom. Mala zveza, je nadaljeval zunanji minister, ni kabinetna tvorba in ne počiva samo na papirju. Tu gre za veliko delo nedavne prošlosti, sedanjosti in tudi bodočnosti. Zasidrana je na globoki solidarnosti in prijateljskih čuvstvih med tremi narodi. Toda če bi slonela in če bi delovala samo za interese treh narodov, tedaj bi že to zadostovalo za njeno veliko vlogo. Vendar se pa Mala zveza ne more zadovoljiti samo s tem okvirjem. Mali zvezi gre za to, da se urede splošne politične razmere in ustvarijo ter organizirajo temelji splošnega in trajnega miru. V tem vidi svojo prvo misel in svojo glavno nalogo. V tem pravcu deluje z dr. Benešem in s Titulescom. Minister Jevtič se je nato zahvalil za dosedanje sodelovanje s strani časopisja treh držav, ki je s tem podpiralo miroljubno politiko Male zveze. Nadeja se, da bo časopisje tudi v bodoče izpolnjevalo to svojo vlogo. Zato pa lahko časopisje vedno računa na njegovo pomoč. — Nato je zunanji minister g. Jevtič ostal še nekaj časa v prijateljskem razgovoru z zastopniki Male zveze. Prijateljski pakt med Romunijo in Grčijo na obzorju Atene, 22. okt. AA. Atenska agencija poroča: onoči je v svečani dvorani atenskega vseučilišča v prisotnosti Tsaldarisa in vseh članov grške vlade ter uglednih osebnosti iz političnega znanstvenega in gospodarskega življenja rektor atenskega vseučilišča šeferiadis izročil romunskemu zunanjemu ministru Titulescu diplomo častnega doktorja atenskega vseučilišča. Titulescu so pri tej priliki priredili prisotni navdušene ovacije. Rektor Šeferiadis je pri tej priliki očrtal posamezne stopnje odlične kariere Titulesca, nakar je dekan pravne fakultete Maridikis prečital listino, s katero so profesorji avne fakultete imenovali Titulesca soglasno za stnega doktorja. £ Titulescu je nato med burnimi ovacijami prisotnih spregovoril nekoliko besed in dejal, da mu je to odlikovanje s strani atenskega vseučilišča v posebno čast. Zato bo tudi v bodoče nadaljeval svoje delo po dosedanji poti. Titulescu je nato govoril o potrebi medsebojnega razumevanja med narodi. Nezmiselno bi bilo, da bi človek bil svojemu sočloveku tuj samo zaradi tega. ker ju dele meje. Titulescu se je nato spomnil svojih grških učiteljev, ki so bili človeštvu zgled miru in plemenitih stremljenj. Na podlagi teh naukov bo Titulescu tudi v bodoče deloval. Pri odhodu so prisotni priredili Titulescu ponovne ovacije. Pariz, 22. okt. AA. Atenski poročevalec londonskega lista »Sunday Referee« javlja, da bo Titulescu iz Aten odpotoval v Belgrad, da tamkaj nadaljuje nedavno tega načeta pogajanja. Titulescovo bivanje v Atenah bo obrodilo zelo ugodne sadove. V dobro poučenih krogih trde namreč, da bo že v kratkem med Grčijo in Romunijo podpisan prijateljski pakt. Nemčija se poslavlja od Ženeve Ženeva, 22. okt. AA. Včeraj dopoldne je nem-fki konzul v Ženevi dr. Kraul izročil generalnemu tajniku Zveze narodov Avenolu noto nemške vlade te-le vsebine: Berlin, 19. oktobra 1933. Gospod generalni tajnik! V imenu nemške flade čast mi je obvestiti Vas, da objavlja nemška vlada s tem-le svoj izstop iz Zveze narodov v smislu čl. 1 § 3 pakta. Sprejmite, gospod generalni tajnik izraze mo-ega odličnega spoštovanja. Baron v. Neurath. V zvezi s tem je včeraj popoldne generalni ajnik Zveze narodov poslal nemški vladi odgovor jeneralnega tajništva, ki se glasi: Čast mi je potrditi Vam prejem pisma, ki ste ni ga poslali 19. t. m. in iz katerega izhaja, da je lemška vlada podala predhodno izjavo o izstopu z Zveze narodov v smislu čl. 1 § 3 pakta, ki se {lasi: Vsak član Zveze narodov sme na podlagi predhodne iejave dveh let izstopiti iz Zveze narodov, če je v tem trenutku izpolnil vse svoje med-»arodne obveznosti in pa tiste, ki izhajajo iz tega »akta. Jaz bom takoj obvestil člane Zveze narodov t Vašem pismu in o tem mojem odgovoru. Izvolite sprejeti izraze mojega odličnega spo-Nivanja. — Generalni tajnik Zveze narodov: Avenol. Ženeva, 22. oktobra. AA. V zvezi z ostavko, ki b je včeraj podal Trendelenburg kot podtajnik Dru-jtva narodov zaradi izstopa Nemčije iz tc organi; zarije, so podali ostavke tudi vsi drugi nemški uradniki Društva narodov. dela. Izstop Nemčije velja tudi za mednarodni urad 1. Da so bili govori sira Johna Simona, ki se protivi vsaki ponovni oborožitvi Nemčije, odobreni od vseh delegatov na seji. 2. Da je Norman Dawis popolnoma poznal tezo Nemčije in da se je večkrat udeleževal razgovorov s sirom Simonom. Smatra se, da ta bela knjiga angleške vlade ne prinaša nič novega, da pa na jasen način kaže vso osnovanost trditve angleškega zunanjega ministra, da je izstop Nemčije iz Zveze narodov popolnoma neutemeljen. Tn knjiga ne prinaša nobenih novih momentov v sporu med baronom Neu-rathoin in sirom Johnom Simonom in je splošno mnenje, da angleška vlada s to knjigo ne želi, tla bi dala nove pobude za ta spor. Diplomatski razgovori med Parizom in Rimom so v teku, ni pa še prišlo do nobenih rezultatov, kur se tiče raz- voja vprašanja razorožitve. Obe vladi se trudita, da se najde možnost, da se zopet obnovijo pregovori. Niti v Rimu niti v Parizu se danes ne čuje, da bi prišlo do novih težkoč v tem pogledu. Zanimivo je pripomniti, da je zbudil iiozornost list Manchester Guardian, ki pravi, da bi pakt štirih velesil vendarle mogel služiti kot sredstvo za spo razumevanje. SIMONOVO STALIŠČE PRAVILNO 2eneva, 22. oktobra. AA. V zvezi z objavo an gleške bele knjige trde tukajšnji politični krogi, da |e tudi ta dokument potrdil, kako pravilno in neizpodbitno je bilo stališče, ki ga je zavzel angleški zunanji minister Simon v svojih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Neuratliom. Spomin bazovshih žrtev Ljubljana, 22. oktobra. Snoči je emigrantsko društvo iSočat priredilo v salonu pri >l,evu< svečano komenioracijo našim narodnim žrtvam v Primorju. Prireditev, ki. je bila dobro zasnovana, je izvrstno uspela ter ji je prisostvovala številna množica, ki je obsežno dvorano do kraja napolnila. Na steni je bil dekor s simbolom Miloša, Marušica, Valenčiča io Gortana, čigar obletnico usmrtitve smo obhajali le dni, ter zemljepisna karUi z označbo krajev, tlo katerih iniuino kot narod vso etično in etnično pravico. Prireditev se je pričela z govorom župana dr. Puca. Govornik je orisal vso veliko zgodovinsko krivico, ki se je slovenskemu narodu dogajala v vprašanju Primorja od leta 1K19. dalje in prek vseh mirovnih konferenc mednarodnih zasedanj in tudi proti mednarodni vesti. Po govoru dr. Puca so vsi prisotni dve minuti v žalosti molčali ter s tem počastili spomin naših narodnih mučenikov v Primorju ter trpljenje vseh naših Honarodtijakov pod Italijo. Gdč. Klavora je nalo sijajno recitirala pesem Karla široka >V spomin bazovskim žrtvam*. Nastopil je za njo g. Dušan Blagajne s konienioracijo bazovskim žrtvam, ki jo je >Soči« posvetila ga. Mara Pahioova. Potem je nastopil znani Sočin deklamator in pevec, dečko »Ciciban«. Po tej lepi in dostojni koinemoraciji je sledil živahen družabni večer, pri katerem so se vsi prisotni v razgovoru spominjali vsega trpljenja, ki ga naš narod doživlja v Primorju pod tujini jarmom. Drobne ljubljanske Delna iupna gasilska vaja v Šiški V Šiški se je popoldne vršila delna župna gasilska vaja za severni del ljubljanske župe. Vajo je vodil župni odbornik g. Peršiu Franc, načelnik gasilnega društva na Ježici. Alarm z.a požar so istočasno trobili v Šiški, na Ježici ,v Stožicah in na Črnučah. Najprej so bili seveda na »pogorišču« šiškarji, ki so napeljali vodo iz znanega šišenskega bajerja ter že v nekaj minutah »gasili«. Že po 15 minutah so prihiteli najprej gasilci z Ježire, takoj za njim pa gasilci iz Stožic, oboji z motornimi brizgalnami. S tovornim avtomobilom so prihiteli nu »pogorišče« tudi gasilci s Črnuč. V 20 minutah so bili zbrani vsi gasilci, ki so se imeli udeležiti te delne žujine vaje. Vse motorke so takoj stopile v delovanje ter brez pogreška črpale in potiskale vodo jjo ceveh na »jiogorišče«. Po končani prvi vaji je slediln še druga vaja, pri kateri so posamezna gasilna društva drugo drugemu podajale j>o ceveh vodo. S tem so hoteli ugotoviti, koliko daleč morejo vsa društva skupaj potiskati vodo na oddaljenejša pogorišča. Obe vaji sta potekli vzorno ter sta pokazali odlično izvcžbauo6t ter požrlvo valno hitrost naših vrlih gasilcev. Poiar na Barja Ponoči okrog pol 1 so bili poklicani na Ižansko cesto ljubljanski poklicni gasilci, ki so takoj odhiteli z motorno brizgalno ter vsem orodjem iu z devetimi možmi. Ob Ižanski cesti, kakih 500 korakov od mestne mitnice, je na nekem travniku gorela lesena baraka, ki je |iač ni bilo mogoče več rešiti. Zgorela je do tal. Na jiogorišče so |>rišli tudi burjunski gasilci, ki jia so se tudi omejili zgolj ua razkopavanje pogorišče. Mestni poklicni gasilci so se mudili na Barju dobro uro, nato j>u so se vrnili domov. Senzacija oh Ljubljanici Popoldne ob 5 je nenadoma prihitela neka ženska k stražniku ua Uesljevo cesto, češ, du je pravkar padel v Ljubljanico majhen otrok. Stražnik je takoj poklical moštvo reševalne posUije, ki so prihiteli na Sv. Petra nasip z avtomobilom, z vrvmi iu lestvami. Toda kljub temu, da so z drogovi prebrskali dno Ljubljanice daleč naokrog, niso našli ničesar. Voda je zdaj v strugi skoraj meler visoka, zato je bilo iskanje preccj nerodno in naporno. Kljub temu so se fantje z reševalne postaje potrudili na vso moč, tla doženejo resnico žal brez uspeha. Sodijo, da je bila vest o jmdci najbrž pretirana. Nemara je kdo izmed otrok vrgel v Ljubljanico večji kamen, da je voda močno pljusknila, otrok sam |ia je najbrž zbežal proč. Sporazum proli Nemčiji Pariz, 22. okt. AA. Po poročilu londonskega »Observerja« so se vlade Velike Britanije, USA in Francije v teku j»gajanj, ki so jih imele ta teden, sporazumele, da bodo nadaljevale razorožitvena jx>-gajanja z Nemčijo le v okvirju in na podlagi načel Društva narodov in da zaradi tega ne bodo izvajale glede tega vprašanja pakta štirih. List pristavlja, da se bo temu stališču jx> vsej priliki pridružila tudi Italija. List zaključuje, da bo mogla Nemčija, če bo to želela, nadaljevati pogajanja o razorožitvi samo na tej podlagi. Angleška bela knjiga Ženeva, 22. okt. b. V tukajšnjih političnih krogih govorijo še vedno mnogo o političnem položaju, ki je nastal po izstopu Nemčije iz Zveze narodov. Ta korak Nemčije v splošnem smatrajo kot prenagljen in izzivalen. Francija najbrže ne bo hotela direktnih razgovorov, ker hoče ostati zvesta paktu Zveze narodov, ki tvori podlago vse njene zunanje politike. Francija se ne da oddvajati od svojih zaveznic na vzhodu Evrope. Njihova varnost je njena varnost. Kar se tiče bele knjige angleške vlade, smatrajo v tukajšnjih političnih krogih, da nudi precej jasno sliko o položaju, ki je nastal zadnje dni predvsem na razorožitveni konferenci. Knjiga vsebuje tri dele: 1. Kratek potek vseh dogodkov od pomladi tega leta. 2. Točni potek seje predsedništva razorožitve-ne konferenco z dne 14. oklobra 1933. 3. Besedilo brzojavk, ki sta jih poslalu nemški zunanji minister Neurath in predsednik konference Henderson dne 14. in 16 oktobra. Istočasno smatra ta knjiga, da prispeva koristna pojasnila javnemu mnenju Evrope v sledečih točkah: Zveza jugoslov. mesl Novi Sad, 22. okt. m. Ze včeraj popoldne jc bila tukaj seja glavnega odbora Zveze jugoslovanskih mest, na kateri ko obravnavali vsa novejša komunalna vprašanja. Sprejet je bil sklep, tla ostane sedež zveze še nadalje v Zagrebu in du se ne prenese v Belgrad, kakor so nekateri predlagali. Govorilo sc je o glasilu zveze in jc bilo sklenjeno, tla st: še nadalje subvencionira list »Sitvremena opčina«. Po novem letu jni bo začel izhajati nov list. /. majhnimi spremembami jc bil sprejet proračun za tekoče leto. Delegatje so nadalje razmotrivuli vprašanje ustanovitve urbanistično-socialnegu biroja zveze mest, ki nuj bi imel svoi sedež v Belgradu. Toda radi težkega materialnega stanja vseh mestnih občin je bila rešitev tega vprašanju odložena. Razpravljalo se je o predlogu bjelo-varske ol>čine o uvedbi socialnega tlav.ka, o predlogu zagrebške občine glede davčnih jio-trdil. Dalje je poslovni odbor sprejel nu znanje izstop Kosovske Mitrovicc iz članstvu Zveze mest. Dalje so razpravljali o zakonskem osnutku o mestnih občinah ter je bilo sklenjeno, seibna jirošnja vladi, naj se zasliši mnenje jjoslovncga odbora Zveze mest, preden bi se sprejel novi zakon. Današnji otvoritvi ! kongresa je prisostvoval poleg drugih tudi kra-| 1 je vi odposlanec divizijski general Belič, nada-I Ije odposlanci notranjega in zunanjega ministra in zastopnik banu donavske banovine. Poslana ie bila pozdravna brzojavka kralju Aleksandru. Na prošnjo Zveze mest je zunanje ministrstvo že tudi izjavilo, da nima ničesar proti ustanovitvi Zveze mest Male zveze ter sc bo to vprašanje razmotrivalo na prihodnjem kongresu zveze slovanskih mest, ki bo v začetku 19T4. Prihodnja konferenca poslovnegn odbora bo v Belgradu. ^ Zagreb, 22. okt. c. Danes dopoldne so imeli svoj občni zbor nemški študenti zagrebškega vseučilišča. Njihovo društvo šteje 70 članov, po večini iz Vojvodine. Izvoljen je bil nov odbor. Peklenski stroj v Vatikanu Rimska policija jc aretirala tri antifašiste, o katerih zatrjuje, tla so postavili ob vhodu v baziliko Sv. Petru v Vatikanu jieklenski stroj, ki jc tudi eksplodiral. Imenujejo sc Renato Cianca, Aloloži ncklen-ski stroj na kako važno mesto v Rimu. Rekonstrukcija belgijske vlade Pariz, 22. oktobra. AA. Po najnovejših vesteh iz Bruslja m izključeno, da bo v kratkem rekonstrukcija belgijske vlade. Iz vlade bi izpadli notranji minister 1'oullet, zunanji minister llymans, finančni minister Jaspar pa bi prevzel drug resor. Za ministra Poullela pravijo, tla bo zapustil vlado iz zdravstvenih razlogov, glede Hymansa pa njegovi razlogi niso znani. Poroka hčerke vojnega ministra Belgrad, 22. ost. m. V tukajšnji pravoslavni stolni cerkvi je bila danes jiotoka gdč. Ančice Stojanovičeve, hčerke vojnega ministra ar-mijskegu generala Dragoinira Stojanoviča, z art. kapetanoni Vladimirjem Peričem. Poroki je med drugim prisostvoval kraljev odposlanec, prvi kra-lejvi adjutant, jiredsednik vlade dr. Srskič, finančni minister dr. Gjorgjevič, poveljnik kraljeve garde armijski general Peter Živkovič in ves ge-neralitetni zbor ter veliko število uglednih povab ljenih gostov. Perutninska razstava Valjcvo, 22. okt. m. Danes je bila tukaj nn slovesen način odprta 4. perutninska razstava. Po otvoritvi je pričel zasedati prvi jugoslovanski živinorejski kongres. Zborovanje izvoznikov Belgrad, 22. okt. m. Danes je bil tukaj občni zbor zveze izvoznikov, kateremu je prisostvovalo večje število delegatov iz vse države. Na zborovanju so se bavili s težkim gospodarskim stanjem našega izvozuištva. Izvozniki zahtevajo, naj se z vsemi državami, ki pridejo v poštev za izvoz našega blaga, sklenejo trgovinske pogodbe. Umberto si želi potomstva Pariz, 22. okt. Listi {»oročajo iz Bruslja, da bi se italijanski prestolonaslednik Humbert rad ločil od svoje žene, belgijske princezinje Marije Josfc. Splošno je bilo znano, da ni razmerje med itali-jan-sJiim princem in Marijo bogvekako idealno. V zadnjem času poročajo, da je princa posebno po-! trla okolnost, da ne more imeti mnogo upanja n' svoje potomstvo. Letalska zveza Varšava—Moskva Varšava. 22. okt. A A. Major Makovski, ravnatelj poljske letalske družbe in polkovnik Filipo-viez sta z letalom odpotovala v Moskvo. Tamkaj se bosta jiogajala s sovjetskimi oblastmi o letalski konvenciji med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Gre za to. da vzpostavijo med Varšavo in Moskvo red-I nc letalske zvez« Spcct BSK si je svo jo pozic ijo v vodstvu še bolj utrdil. Hajduk je odpravil sarajevsko Slavijo s 4:1 in stoji trdno na drugem mestu. llašk in Coneordia sta realizirala. llazenašiee Concordije so v drž. prvenstveni tekmi odpravile naše Ilirijanke /. 10:3. Ljubljana, 22. oktobra. Današnje litino tekmovanje je tako izpadlo, kakor je bilo pričakovati. Borba se je vršila na tren krajih: v Belgradu, Zagrebu in Splitu. BSK je od-pravil svojega lokalnega rivala belgrajsko Jugoslavijo z 2:0 ter ji odvzel dve dragoceni točki, ki tnu bosta gotovo mnogo pripomogli za uajvisji naslov drž. prvaka. Sarajevska Slavija jc podlegla Hajduku in o je še precej srečno izvozila, saj jc dosegla en častni gol. llašk iu Coneordia sta si j>a delila točke. Tabela se jvo današnjih tekmah ni s|>remenila in izgleda tako-le: BSK Hajduk BASK Gradjanski Coneordia Jugoslavija Primorje Slavija (Sarajevo) llašk Vojvodina Slavija (Osijek) BSK : Jugoslavija 2:0 (t : 0) Belgrad, 22. okt. ./.a današnjo prvenstveno nogometno tekmo med BSKom in Jugoslavijo je vladalo ogromno zanimanje. Prisostvovalo ji je okoli 10.000 gledalcev. BSK je liil v najboljši formi, Jugoslavija jia mu je hil vsekakor enakopraven nasprotnik, ki pa ni imel sreče zlasti pred vrati. Glavno krivdo za njegov poraz nosi vratar, ki bi bil lahko ubranil oba gola. Nasprotno je imel BSK svojega najboljšega igralca v vratarju tilaserju, ki je branil vse. kar so je zdelo tudi neubranljivo. Sicer je bila tekma tipično prvenstvena. Igralo se je ostro in večinoma v sredini igrišča. Precej je oviralo igro blato. Z današnjo zmago je postal BSK tako rekoč državni prvak za leto 1033. kar je tudi zaslužil. 18 12 3 3 61:20 27 18 U 2 5 37:17 24 10 10 2 7 40:35 22 18 (» 1 8 26:28 10 Ib 7 4 5 35:27 18 14 8 1 5 25:21 17 Ki 0 3 7 16:38 15 18 6 2 10 33:45 14 14 5 2 7 25:20 12 17 3 5 10 20:40 10 18 3 2 13 20:52 8 Nedelja v znamenju volitev Hajduk : Slavija (S.) 4:1 (3: 1) Split 22 okt. Prvenstvena lekma Hajduk - Slavija (Sarajevo) 4:1 (3:1). Zanimanje za lo tekmo m bilo veliko. V drugi |»lovici so igrali mnogo slabše kakor v prvi. V moštvu Slavije je bila |x>sebno dobra ožja obramba, krilska vrsla pa je bila slaba. V napadu je bil dober samo Filipovič. V polju jc bil Hajduk močnejši, vendar njegov napad m znal izkoristili mnogo zrelih situacij. V llajdukovcin moštvu se je obnesel novi branilec, i-odnik Popovič ie bil dober. llašk : Coneordia 3:3 (2:3) /agreb, 22 okt. Prvenstvena tekma llašk - Coneordia je končala z rezultatom 3:3 (2:3). V prisotnosti 15C0 gledalcev. Oba nasprotnika sta si bila enakovredna. Tekmo je sodil sodnik Viler. I lažena Coneordia : Ilirija 10:3 (6:2) Zagreb, 22. okt. ž. Semifinalna tekma za drž. prvenstvo v bazeni med Concordio in ljubljansko Ilirijo je privabila danes dopoldne na igrišče Con-cordic precejšnjo število geldalcev. Končala jc z rezultatom 10 : 3 (6 : 2) v korist Concordic. Igralke Concordie so bile pod svojo običajno formo. Igrale so sicer dobro, vendar ne dovolj efektivno, v odločilnih trenutkih so izostali udarci za gol. Ilirija je ugodno iznenadila. V nekaterih trenutkih jc bila prccej odločna. Najboljše igralke jc imela Ilirija v ožja obrambi. Vratarica jc kakor rojena za to mesto. Branilka je bila zelo dobra, vendar se ima Ilirija predvsem zahvaliti vratarici, da ni doživela še hujšega j>oraza. Desna krilka jc bila tudi dobra. Za Ilirijo je sLreljala vse tri gole Nada Papeževa. Tekmo je sodil g. Besrcbič v glavnem dobro, vendar ni priznal Ljubljančankam regularnega gola. Ilirija : Hermes 6:1 (3: t) Ljubljana, 22. oktobra. Današnja prvenstvena tekma med- belo-ze-lenimi in šiškarji je privabila zelo malo gledalcev — par stotin in to je bilo vse. Ker je bila tudi tekma precej klavernu. je bil današnji nogomet v Ljubljani vse preje kot zadovoljiv. Da udeležba ni taka. kakršne, si želimo, je razumljivo. Kajti, če bomo serviroli našemu občinstvu tak nogomet, potem moramo jiili kur pripravljeni na to, ko mod« in ki je s svojimi, dostikrat nerazumljivimi odločitvami razburil ne samo igralce, ampak t ti <11 občlicivo. ločno ob 15.15 se predstavita sodniku gosp. Višnjiču iz Zagreba moštvi v naslednjih postavali : „. , ,, , ., ,, Ilirija: Božič—Vinko, Unterreiter—Miro, Varšek. Luctf-Belak, Sandi. Svetic Vili, Sve-tic Rafl, Pfeifer. _ » . , Hermes: Oblak—Klončnik. Pepček — Kretie, Košenina. Cebohin—Kos. Škrajnar, Za-lokar, Mohorek, Kariš. Ilirjanska enajstoricu ni zadovoljila. Moštvu manjka onega elana, borbenosti in skupnosti, ki smo jo svoječasno videli pri njem. Saj je nekaj dobrih zasedb, loda nc gre iwi ne gre tako kot bi moralo iti. Saj se vodstvo trudi in skrbi, da bi dvignilo nogometno sekcijo, toda stvar se no premakne z. mrtve točke. Mogoče je pri igralcih premalo idealizmu in volje. Kur veseli smo bili včasih belo-zelenih. ko so se pojav ili na igrišču. Takoj jim je bilo videti, du hočejo zmagati in so bili a dobro čuval svoje svetišče. Unterreiter preveč rad naprej uhaja. Najboljši v lialfliniji je bil Varšek, v katerem je imela obramba in napad veliko oporo. Ako Iii bil lieliik nekoliko boljši tekač, l>i bil | j rji v dober na krilu, nasprotno ji« peša od tekme do tekme njegov vigrU-vis kolegu. Notranji trio je ugajal, /lasti uspešen je bil Sandi s svojimi krasnimi bombami. Hermes ni bi! kos današnjemu nasprotnik u. kur se jo zlasti proti koncu drugega |)olčasn ojmzilo. ko ni mogel več vzdržati teni|ia. Igra tupatani tudi preostro in je sodnik po|)olnouiu upravičeno izključil enega igruleu zn njegovo nes|)ortsko ponašanje. Ilennesu inanjku koui-binacijske igre in je bil taktično in tehnično slabši od belo-zelenih. Vratar ni kriv golov. Bile so puč tuke bombe, d^i bi jih tiuli drugačen« vratar spustil. V obrambi sta imela klančnik in Pepček vedno polne roke dela, ki ,-ta gu v splošnem dobro opravila. Ilalli so bili preveč defenzivni. Zelo dober je bil čebohin. V napadu ui bilo prave povezanosti. Tudi streljati bi moral nuiiud vselej, kadar je bil blizu vrat nasprotniku, kjer mu je vsled |iočasnosti navadno odvzela žogo nasprotna ohruuiba. Zelo nevaren je bil |ired golom Mokorel. najslabša točka v na|iu. minuti zabije Mokorel častni gol za šiškarje, ki ga pa sodnik radi oflside pozicijo ne bi smel priznati. Nalo nastane velika gnječa |ired llirjnn-skini golom, ki je bila za belo-zelene zelo ne-vuriiii, a .-e kmalu razčisti. Ker je sodnikova tiru drugače kazala, kot naša, smo prvi polčas neprostovoljno za 3 minut podaljšali. In baS v tem podaljšku je Pfeifer v 40. minuti še enkrat potresel mrežo I lerinežnnov in tako zaključil prvi |iolčas s 3 : I za belo-zelene. Drugi polčas so otvorili šiškarji. Ilirija prevzume vodstvo in prvih deset minut smo videli tekmo sunio na en gol. Nato se tudi llerinežani znajdejo. V 13. minuti |tošlje Sandi iz prostega strela krasno iu neubranljivo bombo v gol. Stanje 4:1 za belo-zelene. llerinežani pridejo redkokdaj |>red i I i rjan.sk i gol, kadar so pa l>rišli, so bili ojuisni. V 20. minuti sledi korner p roti Ilennesu. ki ne spremeni stanja. Isto se zgodi s kornerjem v 31. minuti proti llerinesu in v 35. minuti proli Iliriji. V 40. minuti pošlje zopet Sandi krasno bombo v mrežo nasprotnika iu postavi 5 : I. Sandi ne miruje, temveč obtiči njegova bomba v 5-'. minuti zopet v niesovi mreži in tekma se zaključi z. 6 Ilirijo. Nato izključi sodnik enega igralca od lleriiie.su, v zadnji minuti pa diktira še en korner proli Ilennesu. Tekmo jo sodil g. Višnjič iz. Zagreba slabo in si takih sodnikov ne želimo več v Ljubljano. ILIRIJA (rez.) : IIERMES (rez.) 5:1 (1:1). V predtekmi je ilirjanska rezervo zasluženo premagala rezervo šišknrjcv. Tekmo je sodil g. ing. Medic. Sparta (Ženinu) : Gradjanski (Niš) 3 : 2 (t : 1) Zemiin. 22. okt. Sparta (Zetnun : Gradjanski (Niš) 3:2 (1:1). Finalna tekma za vstop v nacionalno ligo je bila danes odigrana med zastopni-koni Zemuna in Niša ter je končala z zmago S|>ar-te. V nedeljo bo v Nišu še ena tekma, ki bo kon-noveljavno določila, kateri klub vstopi v ligo. LJubljana, 22. oktobra. Kakor smo morali že nekaj zadnjih nedelj ugotoviti, da je v Ljubljani bilo prazno in pusto, tako moramo danes ugotovili prav nasprotno: danes jo bilo v Ljubljani živahno in razgibano, kakor že dolgo ne. Poznalo sc je koj zjutraj nn ulicah in cestah: ljudje so hodili v skupinah, živahno razgovarjajoč in ugibajoč. Volitve v Delavsko zbornico, ki so se danes vršile v mestu na raznih voliščih, so močno razgibale ljubljansko prebivalstvo. Pri teli volitvah so namreč udeleženi pu večini vsi Ljubljančani. Skoraj v vsaki družini so imeli po enega ali več volivcev, če ne izmed rodbinskih članov, pn vsaj služkinjo ali poslrežnico. Volili so dalje vsi trgovski nameščenci ter sploh vsi nastav-Ijonci posameznih podjetij v Ljubljani. Ti ljudje sicer večinoma stanujejo zunaj v predmestjih ali v okoliških občinah, danes pa so morali priti v Ljubljano volit. Zato v Ljubljani po ulicah lil bilo danes prav nič manj živahno iti manj prometa kakor vsak drug delavni dan. Z okolice so prišli v mesto tudi delavci, ki so zaposleni pri raznih ljubljanskih podjetnikih. Kolesarjev je bilo zlasti zjutraj po vseh cestah vse gosto. Zborovanje železničarjev v Unionu Popoldne ob 2 so se v veliki unionski dvorani zbrali delegati Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. Zborovanji. je vodil g. Škerjanec, ki je povedal, da jo bil današnji izredni občni zbor sklican na zahtevo 1930 članov. Zborovanje je potekalo zelo živahno, sem in tja celo močno burno. V glavnem gre pri društvu za povišanje posinrlniiiakih pod|ior, ki jih^ zahtevajo starejši člani, večinoma že upokojeni železničarji. Ta skupina tvori v društvu opozicijo, ki je današnji občni zbor ludi zahtevala. Odbor društva pa stoji na stališču, da posmrtninskih podpor članom ni mogoče povišati brez istočasnega povišanja članskih pris|ievkov, kar pa danes zaradi splošne krize sploh ni mogoče. Ta skupina, ki predstavlja jedro, t. j. oficijelni del društva, hoče premoženje društva nalagati v nepremičninah, kar zopet ni prav opoziciji. Pred kratkim je društvo kupilo ludi hotel Tratnik nu Sv. Petra cesli v Ljubljani. To kupčijo Je danes opozicija viharno kritizirala, odbor društva pa jo je seveda zagovarjal. Odbor navaja, da je bil hotel Tratnik sodno ocenjen na 2,'200.000 Din, po Mestni hranilnici ljubljanski pa celo na 2,1100.000 Din. Kupnina je bila izplačana v hranilnih knjižicah, ki po mnenju odbora |ired-slavljajo samo 7.3% dejanske vrednosti. Kapitul se bo torej dobro obrestoval, vsaj po 7—8%, medlem ko so naložbe v denarnih zavodih prinašale samo 4—5% obresti. Stališče odbora je skušal v daljšem govoril braniti g. Deržič. Ves čas njegovega govora jo opozicija, ki je bila ločena od delegatov po praznem prostoru sredi dvorane, burno protestirala in ugovarjala. Delegati pa so g. Deržiču večkrat viharno |doskalk Cislo jasno sla se v dvorani videla dva tabora, ki ju nihče ne bi mogel združiti za isto koristno misel. G. Deržič je v svojem govoru opoziciji grozil, da se bo pnč morala pokorili večini, če ne zlepa, jia zgrdak Skliceval se je pri leni na stari avstrijski društveni zakon, na katerega podlagi je bilo društvo ustanovljeno. Za opozicijo so je |iotem oglasil k besedi g. Urbič, ki je ugotovil, da razpolaga društvo z več-milijonskim premoženjem. Smatra zato, dn je čislo nepotrebno, dn bi društvo še naprej zbiralo in kopičilo kapital. Čemu in za kogu? Posnirtninske podpore bi so |>rav lahko zvišale od 400(1 na 5000 dinarjev in bi so povišek kril iz tekočih dohodkov. 6 : 1 za Smrt pod avtom Novo meslo, 22. oktobra. Danes dopoldne se je zgodila v Novem mestu huda nesreča, katere žrtev je bil neki doslej še neznani tnoški srednjih let. Ko se je okoli 0 peljal šoler Dolmovič na svojem avtotaksiju s postajo Novo mesto proti mestu, je na križišču, kjer se cepi cesta na kolodvor, nenadoma zašel omenjeni moški jxxl avto. Šofer je vozilo hitro ustavil, vendar je bilo že prepozno. Ko je namreč ponesrečenca s pomočjo orožnikov spravil v avlo in ga j^repelja 1 v bolnišnico Usmiljenih bratov, so tam ugotovili, da je že mrtev. Šofer je nalo mrtveca, katerega identiteto še niso mogli ugotoviti, odpeljal v mrtvašnico. O prometu na Ajdovščini Ljubljana, 22. oktobra. Po vsestranskih posvetovanjih, ugibanjih in ugotovitvah so končno na Ajdovščini — kakor so zdaj krstili prostor med Figovcem, kavarno Evropo in Kmetsko posojilnic — vendarle uredili vse tako, du se bo promet v vse smeri vršil brez težav iu nesreč. Kako se bo ta nova ureditev prometa na tem kočljivem križišču v resnici obnesla, bomo seveda šele videli. Zamisel s prometnim otokom je brez dvoma dobra. Tudi ni napačno, da bosta Tavčarjeva in Dalmatinova ulica služili le [iroinetu vsaka v eno smer. Na ta načini bo prometni stražnik lažje pregledal ves promet ter gn bo po potrebi usmerjal v določeni smeri. Toda na dvoje stvari pa so gospodje, ki o takih stvareh odločajo, vendarle pozabili. Na jiro-lnetnem otoku se bo zdaj, ko bo tramvajski pro-met izboljšan, razvila |irava tramvajska postaja. Že zdaj je časih pred Figovcem stalo po 20 do 90 ljudi obenem in čakalo na tramvaj. Zlasti pozimi .■n - deževnih dneh pa je bilo to čakanje močno nerodno. Najhujše jo seveda ob nalivih. Ob takih ioi.ih.aii so se ljudje že zdaj jezili, ko so morali čakati na tramvaj sredi ceste. Ta jeza je bila najbolj izrazila takrat, kadar je ob takih prilikah mimo pridrvel kak avtomobil ter obrizgal z blatom vsakogar, kdor se ni pravočasno umaknil. Res, cesta je zdaj tlakovana in možnost takih neprilik je močno zmanjšana. Toda tramvajska uprava bi vendarle storila prav, ko bi na Ajdovščini sredi promotnegtt otoka postavila primerno lopo, ki naj bi zaščitila potnike pred dežjem in snegom, laka lopa bi bila koristna ludi tramvajski upravi, če bi jo zgradila lako, da bi obenem bila v njej tudi prodajalnica voznih listkov. Druga stvar, na katero bi bilo treba pomisliti, je zadeva javnega stranišča. Leta in leta se že vleče zadeva javnega stranišča na Ajdovščini. Pravili so celo, dn so vsi načrti žo pripravljeni, da bo zgrajeno podzemsko stranišče prav na sredini trgu. Mislimo, da jiotrebe takega stranišča, če ne na tem prostoru, vsaj v bližini, nihče ne zanika. Znameniti raziskovalec jnragozdnih pritlikavcev (Pigmejcev) p. Pavel Šebesta bo predaval zvečer ob 8 v unionski verandski dvorani o najstarejših predstavnikih človeške rase. Predavanje, ki je včeraj zvečer vzbudilo velikansko zanimanje, je za nocoj bolj znanstveno zamišljeno in velja v prvi vrsti razumnikom in tistim, ki se pečajo z etnologijo. Znameniti raziskovalec nam lx> ob skioptičnih slikah predočil življenje Pigmejcev ob Kongu in na Malaki v Zadnji Indiji. — Vstopnina: Sedeži 6 Din, stojišča 3 Din. Vstopnice se dobe ludi v predpro-daji v Misijonski pisarni v Ljubljani, Semeniška ulica 2, II. nadstr. Predavanje s skioptičnlmi slikami o važnosli oblačila in zgodovini mode, priredi v ponedeljek dne 23. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornico (Miklošičeva cesta) Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOl. Predavala bosta o prvi temi ga. Šarčeva, lastnica modnega ateljeja in oblastveno dovoljenega učilišča za damsko kroja-štvo, o drugi temi pa g. A. Paulin, lastnik damske konfekcijo. Predavanje bo brezplačno dostopno vsakomur. Carnera je pobil Paolina Rim, 22. okt. AA. Carnera je potolkel Paolina po točkah. Rim, 22. okt. Tik pred začetkom tekme Pap-lino : Carnera so Paoliuovi manažerji slavili pro-gnozo v prid Paolina. Prav tako poročajo iz Španije, da jo bila vsa Španija prepričana o zmagi Paolina. i'o splošnem mnenju v španskih športnih krogih bi bil moral zmagali Paolino celo k. o. V tem smislu so se tudi vršile vse stave, nasprotno so bili v Rimu prepričani na zmago Carnera. Na- val na igrišče je bil izreden. Poleg glavne tekme Carnera : Paolino, v kateri so sodili Nicod (Švira) kot arbiter in Casanovas (Španija) in Macia (Italija), so bile na dnevnem redu še druge tekme kakor Locatelli : Sybille za evropsko |>rvenstvo v lahki teži. Arbiter Chavanne (Francoz), nadalje Venturi, : Palermo za prvenstvo v Italiji, Rogera proti Tamignini, Mays : Bianchi ter Utick prot i Decarolis. Trboveljski pevci so snoči priredili Ljubljani krasen in prisrčen užitek. Mali trboveljski slavčki, prof. Ciril Ličar, pianist, kakor ga Ljubljana že ni zlepa videla in dru -Ivo >Trboveljski zvon so nastopili na snočiieni koncertu v unionski dvorani. Dvorana je bila nabito polna ter so morali prireditelji celo uvesti dve vrsti zasilnih sedežev, da so vsaj za silo ustregli preštevilnini poslušalcem. Uvodno besedo je toplo in lepo govoril pisatelj, trboveljski rojak g. L. Mrzel, za njim je deček iz zbora trboveljskih slavč-kov deklatniral pesnitev zagorskega rojaka g. Mi-leta Klopčiča, nakar je nnstopilo društvo .Trboveljski zvon«. Pianist prof. Ciril Ličar, ki je tudi suni trboveljski rojak, je odigral svoje točke v velik in resničen užitek vseh številnih poslušalcev. Vse številno občinstvo pn je bilo do solz ganjeno, ko jc zbor trboveljskih slavčkov pod vodstvom svojega dirigenta g. Avgusta Štillgoja nastopil s svojim obširnim repertoarjem. Solze so se blestele v očeh skoraj slehernega, ko so trboveljski slavčki zapeli svojo novo himno, ki jo jo zložil Sloven-čevr mladinski jie-snik Mirko Kitnčič in jo uglashil Zorko Prelovec: 5 Očka moj je delavec«. S|ilošno navdušenju je spremljalo sleherno točko koncerta. Davi so trboveljski slavčki peli pri sv. maši v frančiškanski cerkvi in zojiot |e bila velika množica občinstva deležna užitka poslušati njihove izšolane srebrne glasove. C'ez dan je bil v Ljubljani nabiralni dan za trboveljske otroke. Fantje in dekleta z rudarskimi znamenji so pobirali prostovoljne prispevke. Uspeh je bil, kakor čujemo, prav zadovoljiv. Ljubljana je dala Trbovljam to, kar jim je bila dolžna, Trbovlje pa Ljubljani lo, kar je lepega in dobrega zmoglo. Športni drobiž Zimski spori se pri nas lepo razvija. Letos bomo dobili več novih gorskih zavetišč in drugih športnih naprav. Najsijajnejši bo vsekakor dom ali bolje rečeno hotel smučarskega kluba Ljubljana na Pokljuki, ki bo šc letos otvorjen. —- Ilirija bo pa pri svcijem smučarskem domu napravila drsališče. Poleti se bo na tem prostoru igral tenis. Nasproti doma se pa gradi po načrtih ing. Bloudc-ka moderna skakalnica, ki bo dopuščala skoke do 75 m. Na tej skakalnici sc bodo vršili mednarodni skoki leta 1935, ki jih priredi FISA. — Smučarski klub Dovje-Mojslrana pa gradi na Možaklji lepo smučarsko hišo. — Tudi v Prevaljah se gradi smučarska skakalnica ,inanjšo skakalnico gradijo ludi na Rakeku; vrli fantje iz Dravelj pa gradijo manjšo skakalnico v Podutiku, nedaleč od znane Vodnikove gostilne. Smučarskih tekem bo tudi letos kljub krizi zelo mnogo. Najvažnejše so sledeče: 7. januarja 1934 klubski dan, 21. januarja podzvezne tekme, od 2.-4. februarja državno prvenstvo JZSZ. Istočasno bodo najbrže tudi balkanske zimske igre. Od 10. do 12. februarja se vrše slovanska prvenstva v Zakopanih na Poljskem. Od 22. do 26. februarja bo na Norveškem tekmovanje FISE. Dne 24. februarja bo zvezino tekmovanje v vztrajnostnem teku v Mariboru, 19. marca pa bodo zvezne tekme v smuku s Triglava. Zagrebške vodilne osebnosti v športu so na vprašanje belgrajskega »Vremena« glede profesi-jonalizma in liginega tekmovanja podale zelo značilne izjave. G. Perška, naš stari internacijonalec, je n. pr. rekel, da profesijonalizem že imamo, pri liginih tekmah pa imajo klubi izgubo, železnice pa delajo. G. Dubravčič, poznani sporlnik in sotrudnik »Novosti«, je proli profesijonalizmu in za kup-sistem v liginih tekmah. G. P. Kauders, športni sotrudnik »Jutarnjega lista«, pa pravi, da je profesijonalizem utopija, državno prvenstvo pa je postalo smešno itd. V Palestini gradijo olimpijsko vas za drugo Makkabiado, ki se vrši spomladi 1. 1935. Vas se imenuje Klar Hammakkabi (Makkabijeva vas), in leži v kraju Tel Avvivv. Notri bo prostora za več st ožidovskih športnikov nc samo za prenočevanje, tem več tudi za trening. Dela se tudi na tem, da bi sodelujoči športniki lalrko ostali v Palestini, če bodo želeli. Niels Bukhova šola je nastopila te dni na Dunaju z velikim uspehom. Fantje kot dekleta so pokazali dunajskemu svetu, med katerimi jc bilo mnogo sporlnih strokovnjakov, prvovrstne stvari. V Amsterdamu so otvorili športno palačo, ki je slala ogromno denarja. Prostora ima za 18.000 gledalcev, namenjena pa je predvsem za tekme bokserjev in rokoborccv in kolesarske dirke. Ima ludi umetno drsališče. Prejemki finskih amaterjev so prccej lepi. Nurmi je za nastop v Viborgu prejel 55.000 finskih mark, Isohollo prejema za vsak start približno 2000 mark, Lehtinen od 500—15C0, Michelson 1000 do 1500, l.arva 6C0 do 700, Malti Jarvinen, znani me-lalec kopja, prejema mesečno 3000 finskih mark. Tako namreč poročajo švedski listi. Lepa reči Vse «amu za denarl Čedalje hujši pritisk v Kra'ini Zopet aretacije aa vseh koncih in krajih Arnaldovodrevesce poškodovano Zadnje dni septembra so našli v Rihembcrku poškodovano spominsko drevesce Arnalda Mussolinija. Kdo je položil roko nanj? Tega tudi la-šistične oblasti ne vedo; vendar so še tisti dan aretirali osem mož in tanlov, ki jih doslej šc ni bilo na svobodo. Organi javne varnosti so torej budno na straži in ob vsakem takem in podobnem dogodku brezobzirno polovijo naše može in iante po vaseh kar na slepo srečo, četudi nimajo najmanjšega povoda za sum. Kljub vsemu temu slovenska kri, zlasti v mladih srcih, še ne miruje, čeprav imajo ljudje še toliko in toliko bridkih izkušenj. Nasprotno! Ta neznosni pritisk podžiga tu in lam mlado kri, a še bolj češče žene v obup, ki ga nekateri končajo z begom čez mejo, drugi z maščevanjem nad kakim Arnaldovim drevescem, tretji si pa drznejo kdaj zabrenkali žalostne strune v slovenski besedi, da ne pozabijo njenega milega zvoka. Svilena zastava za bazovske junake Bazoviških žrtev slovensko ljudstvo nc more pozabili. Ne teror ne zapori ne morejo iztrgati ljudem iz srca narodne zavesti in zato tudi nc spomina onih, ki so padli pred tremi leti na kraški grudi pd svincem iz fašističnih pušk. To je dokazala tudi letošnja obletnica bazoviških strelov. Na predvečer 6. septembra sla jeknila v gozdu nad vasjo Cvctrož pri Rihemberku dva močna strela v pokojno noč. Orožniki so še tisto noč aretirali nekaj moških. Pač niso mogli dobiti med njimi pravih krivccv; zato so že nekaj dni vse izpustili. — V Dornbcrgu so se isto noč spomnili žalostne obletnice s črno zastavo, ki sc je neopazno čez noč pojavila sredi vasi na brzojavnem drogu. Oblastva so jo dala drugi dan brž odstraniti. Orožniki so dobili v roke drago črno svilo na kovinastem drogu iz medi. Aretirali so več ljudi Nekaj teh moških so kmalu spet izpustili, ostali pa še danes sedijo v zaporih. Aretacije v Postojni Pretekli četrtek so liili aretirani v Postojni Raj ko Tavčar, zlatarski pomočnik, in njegov brat Karel Tavčar, stavec v šeherjevi tiskarni, nadalje Mirko Bizjak, čevljar, knjigovez l.ojze Cestnik, slavec Franc Likun ter pekovski |k>-močnik Gorjančič. Nadalje poročajo še o aretaciji trgovca Silvestru Zupana, F.lvirc Gorjun-čjčeve, sestre omenjenega aretirunen, ter bančnega uradnika llugona Simčiča. Vsi so olnlol-ženi rovarjenja proti državi. Tudi nagrobniea prepovedana Za vse tiste tukajšnje rojake, ki včasih zaidejo na Primorsko in se vračajo z očitki,, da prečrno rišemo razmere na zasedenem ozemlju, češ, da se n. pr. še poje slovensko tam doli, navajamo še naslednji dogodek: V vasi Bizjaki pri Rihemberku je v začetku tega meseca umrl gospodar v ugledni Vidmarjevi družini. Cerkveni pevski zbor sc jc pripravil da ga spremi na zadnjo pot s primerno nagrobnico. Ko so pa prišli pevci h pogrebu, so dobili v roke prepoved, da ne smejo peti niti pred hišo žalosti niti na pokopališču. ★ Takšne so vesti iz življenja našega nesrečnega ljudstva pod Italijo. Takšne in podobne prihajajo od vsepovsod teden za tednom: prepovedi in aretacije, brezposelnost in obup Jugoslovanov pod tujim jarmom. Ustavimo se še za hip ob tem poročilu; Z vsakim fantom, z vsakim možem, ki mora takoj naravnost v zapor, če se |e le drznil lahno izdati svojo pekočo bolečino, svojo nezadovoljnost pod okrutnim jarmom suženjstva, z vsakim takim dogodkom gre iz hiše, iz družin šc zadnja mrvica miru in sreče, po vsakem takem primeru se začne, točneje, poveča gorje v slovenski hiši. In komu je mar v solzah prečutih noči naših mater, ki jim preganjajo sinove, in naših žena, ki morajo s povešeno glavo ponižane in razžaljene prosjačili okrog odurnih tujih oblastnikov, da jim puste nesti od ust pritrgano hrano svojim možem t zapor? Doklej še, o Bog, doklej? Ker so zapeli slovensko pesem Prvo oktobersko nedeljo jc lepa zvezdnata noč privabila trem rihemberškim lantom iz grl »Hci Slovani«. Tisto noč so vsi trije še srečno prišli domov in tudi drugi dan jih ni nihče nadlegoval, lekom ledna pa so bili vsi trije aretirani, in sicer drug za drugim po vrsti, vsako noč eden. Zdi se, da italijanske oblasti nimajo več poguma hoditi med naše ljudstvo podnevi. Mariborske nedeljske vesti V GLEDALIŠČU Maribor, 22. oktobra. Krizantema na grob dr. A. Požarju V torek je umrl v Koprivi na Krasu eden brez dvoma najbolj učenih duhovnikov na Primorskem. 1'olcg teologije je naredil tudi rigoroze iz prava in na filozofski fakulteti iz zgodovine. Nekaj dni pred smrtjo je še potožil, da v življenju ni našel intimnih prijateljev ne razumevanja; nato je resignirano zaspal za vselej. Cisto gotovo je bil dr. Požar izredno močna, samorasla, originalna osebnost, Slovan z dušo in telesom. Prepričan je bil, da so edino v slovanstvu tiste sile, ki bodo mogle na podlagi evangelija preobraziti ves svet. Nekaj let pred smrtjo mi je pravil, da je zapad žc dosegel svojo kulturo in da čaka edinole Slovane ona velika misija, ki jo jc slovanstvu pripisoval Dostojevski. Slulil je, da bo val uia-terializma pljusknil čez svet. Mnenja je bil, da bi se moglo uspešno upreti temu valu združeno krščanstvo, v katerem bi bila spojena vzhod in zapad, in kalero bi vzhod — slovanstvo — prepojilo z novi dijske žitve vzhoda in zapada je v služju, tradicionalne relikvije, ki jo ima slovanstvo od velikih bratov. Pri tem bi posebno nam Slovencem pripadla velika naloga. Kakor pa je bila njegova osebnost močna, samonikla, neugnana in slovanska v najboljšem po-•nenu te besede, je bila najlragičnejša poteza njego- iiovimi, mladimi silami. Bil jc apostol cirilmeto-.lijskc ideje v najširšem smislu. Prvo stopnjo združitve vzhoda in zapada je videl v slovanskem bogo- vega mešanje realnosti z iluzijami. Ta črta njegovega značaja je izvirala iz prepolnosli njegove osebnosti, iz prevelike odločnosti, samozavesti ler aktivnosti: V svojem moškem eutuziazmu in trdno prepričan, da sc bodo njegovi ideali uresničili, ni vedel, da se morajo za vsako idejo tla dolgo časa pripravljati, in da je treba zanie mnogo žrtev. To je bila največja tragika tega neustrašenega borca, velikega Slovana. Odtod tisla velika resignacija, ki jo je izrazil nekaj dni pred smrtjo: nobene prisrčnosti, razumevanja. Borec se je v zrelih moških letih umiril, prebolel tisto veliko bolečino, ki gloda vsako mlado, idealno, hrepeneče srce, ko vidi, kako daleč jc do uresničenja njegovega Idela, vdal se jc objektivnosti, vedoč, da je le v trdem, ncopaženem, vztrajnem delu skrivnost uspeha. -V mlajših loti Ii sem mislil, dn grom ubija, sedaj pa vidim, da strela,« mi je dejal nekoč proti koncu življenja. Umirjen je poslal vztrajen kopač v Gospodovem vinogradu iu bil Kraševccm nesebičen duhovnik, učenik, moder svetovalec, tolažitelj. — In ko se je utrudil, je mirno zaspal, da ui nihče vedel, kdaj. Pripravljal se je, da bo v nedeljo še maševal, toda ni učakal nedelje, temveč mirno zaspal, svest si, da je trdo delal, in zaslužil miren sen, svesl si, da bo učaknl ono nedeljo in daroval mašo, za katero sc je pripravljal in delal vse življenje, ouo veliko mašo. vc. na oknu Mrkulinove hiše (čc je ni on sam). Naslednjega dne so seveda vso stvar imeli karabi-njerji na zapisniku. Mrkulin je železniški upokojenec, doma nekje iz Račic. Žc pred leti pa sc jc stalno naselil v 'Trnovem. V gornjem koncu vasi, nazvanem Ga-berje, ima svojo hišo; Tu niso pčtrcbni ne kara-binjerji nc drugi organi javne varnosti, kajti Mrkulin prenese vsako stvar lakorekoč še gorko na zapisnik v karabinersko postajo. Pra/.nik sadja Odpeljal jo je z avtomobilom Odpeljal jo je z avtomobilom. Pri Kodričih pri Rihemberku na Vipavskem so doživeli 29. septembra pravo velemestno senzacijo — rop dekleta. To se je zgodilo v družini proslulega Ferdinanda Kodriča, ki je znan po vsem Vipavskem kot zaupnik fašističnih oblasti. Ljudstvo ga opravičeno 6iimi hudih grehov. Ta mož je še do nedavna smel neovirano kuhati žganje brez vsakih stroškov, dasi je žganjekuha na drobno že dolga leta sploh zabra-njena. Toda on si je znal najti med samimi finančnimi organi intimnih prijateljev, ki so ga vprav ščitili, ko je izvrševal svojo zelo donosno obrt. hden teh informiranih zaščitnikov se je bliže seznanil z domačo hčerjo Olgo. Domačim je bilo to lju-bavno razmerje kar dobrodošlo. Toda pred nedavnim je izredna naklonjenost finančne kontrole baje prenehala, zakaj Kodričevi ne smejo več na tak nedovoljen način kuhati žganja. Od tedaj so si začeli prizadevati, da odbijejo laškega snubca. Ta jc bil pred nekaj meseci sicer premeščen na Južno Tirolsko, toda simpatije med njim in dekletom je nadaljevala pogosta korespondenca. 29. sept. pa je nenadoma pripeljal pred Kodričevo hišo tuj osebni avto z dvema gospodoma. Očividno se jc vršilo vse po tajnem dogovoru. Dekle jc namreč v trenutku, ko se je avto ustavil, steklo iz hiše s skromno prtljago v roki. Domačim, ki so brez vsakršne zle slutn.e pogledali iz hiše zaradi avtomobila, jc smehljaje zamahnila v pozdiav in skočila v avto. Preden se jc družina zavedla od prvega osupnic-nja, jc ta že odpeljal z vso naglico — bogvc kam. Le toliko sc jc pozneje dognalo, da jc v tistem času čakal pred vasjo neki finančni stražnik. — 1 a žalostna senzacija je zbudila po vsej rihenber-ški fari in dalje naokoli nešteto komentarjev; vendar ljudje ne kažejo posebnega sočutja do Ko-dričevih, ki so si vsa povojna leta z neštetimi podlimi ovadbami nakopali pravo sovraštvo soseske. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. 8 deklet aretiranih radi slov. nabožne pesmi O dogodku v Šmarju pri Kopru smo dobili nekaj novih podrobnosti. Dne 1. oktobra (rožen-vwiska nedelja) je bilo v Šmarju cerkveno pro-ščenje s procesijo. Slovensko petje v cerkvi jc sedanji župni upravitelj Širca (danes Shirza) svoječasno prepovedal in dovoljeval samo laško in latinsko petje. Pri procesiji so pa dekleta kar same od sebe začele peti slovenske svete pesmi. Upravitelj se je razsrdil, češ da ravnajo proli njegovim odredbam in je v znamenje svoje nejevolje in oblasti zaprl cerkev, tako da popoldanskega blagoslova ni bilo. Civilno oblaslvo se je s tem žtipnikovim nastopom ojunačilo in dalo zaipreli 7 deklet in t ženo. Zaprte so bile do drugega jutra v orožniški postaji, potem so jih izpustili na svobodo; seveda so jih mnogo izpraševali, kdo da jih je nagovarjal, naj slovensko pojo. Da je g. Širca svoječasno prepovedal slovensko petje, je bilo deloma krivo nesporazumljcnjc, nepoznanje razmer in ljudske duše. Ko je nastopil svoje mesto, so prišli k njemu pevci mešanega zbora in izjavili, da nc bodo več peli slovensko, ker so vedno izpostavljeni grožnjam in tudi dejanskim napadom, saj jc bil nekoč en pevec cclo ustreljen (Kosičev primer). Pa tudi k ti izjavi so bili po vsi priliki siljeni od domačih tiranov. Res, da niso možato nastopili, pa duhovnik domačin bi bil lahko razumel, da iščejo zaslombe in hrambe; g. Širca, vzgojen v tujem duhu, ni razumel, ampak si uinil roke in ukinil slovensko petje. Izjava pevcev pa ni bila resnično mišljenje ljudstva, ki bridko obžaluje nemodro ravnanje dušnega pastirja, Ta pa se jc dal s svojim avtoritativnim stališčem izmanevrirati v nasprotju z izročeno mu | čredo. V hrvaški župniji ilalifanshi ;cz:h Župnijo Pregaro pri Buzetu, ki je čisto hrvaška, upravlja ekskurendo iz Zrenja duhovnik Pn-renlin. Lc-ta govori in moti vse samo po laško in latinsko, lako da je kar na lepem odpravil hrvaščino. Hotel je ljudem celo hrvaško pelje prepovedati, pa zaenkrat tega še ni dosegel. Ob vse je prišel Veselih novic iz Vipavske doline že dolgo nismo čuli. Vesele tudi današnje ne bodo. V tej neznosni revščini je pač precej bridek udarec kakršen je zadel družino Mrevlje pri Furlanih v rihemberški občini. V začetku septembra so jim nekega večera, medtem ko je družina v kuhinji molila rožni venec, ukradli iz zgornje sobe tisoč osemsto lir in vso zlatnino, kar so je imeli pri hiši. To vsoto jc gospodar prejel komaj nekaj dni poprej za vino od lanske letine ter za kravo, ki jo je prodal. Lahko si mislimo, kako hudo je zadela ta tatvina ubogo hišo, ki ji je bil to edini dohodek za vse leto. Premoženje za 5 lir Pred dnevi je dobil nek invalid iz Knežaka, star okrog 50 let in po-polnonia nesposoben za delo, poziv od davčne izterjevalnice. Kot samec je po4vržen samskemu davku, za katerega so menda tudi z zaostalimi vsotami terjali skupaj Lir 1.100. Vložil je sicer priziv in kljub temu, da je dokazal, da ne zmore niti za dnevno prehrano in da se preživlja pri dobrih družinah, so mu zarubili, kar je imel. Na draibi jc kupil vse njegovo imetje domačin g. Urbančič za celih 5 Lir in mu kupljeno daroval oz. vrnil. enske pesmi ne prenese Miha Mrkulin, vaški načelnik v Trnovem pri II. Bistrici, je s svojo mlačnostjo prišel tako daleč, da ne more več poslušali slovenske pesmi. Na vesti pa ima ludi žc veliko drugih grehov. Ne dolgo tega so na vasi ii. slučajno prav za njegovo hišo zapeli trnovski fanije nekaj slovenskih. Med prepevanjem pa odpre Mrkulin okno nad njimi in zlije fantom na glave nekaj tekočega. Pn Mrku-linovi izjavi jc naio eden izmed fantov raibil šipo Znano jc že, da jc fašizem raznim fašističnim ceremonijam in paradam posvetil največjo pozornost; raznovrstnim »campagnam«, »hattagliam«, »lestam« in stičnemu. Med dolgo vrsto takih državnih praznikov spada tudi — menda na novo upe-lian — praznik sadja. Fašist, federacija — oddelek za hotelski in turistični promet v Opatiji je pozvala s posebno okrožnico vse hotele in restavracije v letoviščih ob Kvarneru, da si za ta praznik nabavijo posebno dosti raznovrstnega sadja. Dalje zahteva ta okrožnica, da dajo restavraterji svojim goslom na razpolago sadja, kolikor ga li žele. Radovedni smo, kako so sprejeli liburnski restavraterji ta simpatični poziv, kajti kljub »zoni franehi« propada letoviščarski promet dan za dnem. In ravno s to »zono frnncho« jc Italija zelo dosti žrtvovala, pa vse zaman. Mlada žrtev krivične meje Krivična meja med Jugoslavijo in Italijo je zahtevala novo žrtev. V sredo se je 10 letni France Bajl iz Zclš pri Cerknici, jugoslovanski državljan, vračal iz Postojne. Pri »Ravberkomandi« so ga za hrbtom opazili miličnik. Eden ga je pozval, naj sc ustavi. Bajt se je prestrašil in pričel Ive/ali. Miličnik je slreljal za njim iu ga zadel v hrbet. Bajl je bil na mestu mrtev. V |vetck so nesrečno žrtev |iokopali v Postojni. Pogreba so se lahko udeležili starši in sorodniki, ki so prejeli za to potrebne »prelaznice«. Policija se je zbala, da ne bi pogreb zadobil demonstrativnega značaja in ga je zaradi tega strogo nadzirala. Miličnik se baje zagovarja s trditvijo, da ni bolel streljati na Bajta, temveč da je samo nameril puško proti njemu in tla se je la sama sprožila. Bolj je verjetno, da jc miličnik streljal iz stra hojietnosli. Izredno slaba vinska letina /. Goriškega nam poroča jo, da je letošnja vinska letina zelo pičla. V Brdili so pridelali splošno okoli polovico lanskega pridelka; nu Vipavskem je letina prav tako slaba. \ krajih, ki jih je obiskala toča, pu niso pridelali niti tretjine lunskega pridelka. Toča je napravila mnogo škode v .srednji Vipavski dolini, ves pridelek pa je uničila v Svetem pri Komnu. Celin \iiiu je nekoliko poskočila. Briško se prodaja po ceni od 90 do 100 lir za hektoliter, vipavsko okoli 70, staro vino namreč. Na Preserjch je proli koncu meseca zadela smrtna nesreča nekega vaščana, ko je nakladal drva na voz. Niti ene slovenske šole je bila danes premijera iskreno zabavne pravljične igre »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Vse to dogajanje na planincah in v svetu čarovnice Huda-more je mladini bito v veliko veselje in razvedrilo, zlasti pa tretje dejanje z mnoštvom coprniških veščin. Vsi so sc dobro ivostavili: režiser Hinko To-mašič, ki se je v izvedbi pokazal pravega mojstra in zdrav smisel za izbor v poštev prihajajočih mladinskih del. Potem nastopajoči igralci Dragutino vičeva kot Manča, Gorinskova (liudamora), Savi nova (Cipcop), Barbičeva (Lizika), Oorinšek (Ga šper), Blaž (Peter), Tovornik (Mrvar) in mali Mo lior kot kralj Briljantin. Gledališče sc je s to prve letošnjo mladinsko igro dostojno in uspešno uvedlo Mladina bo rada posečala prisrčno mladinsko igro OGORČENI MESARJI Pogostne so pritožbe lastnikov mesarskih stojnic nn Glavnem irgu proti brezobzirnim avtoino-bilislom, ki jim ob deževnih dnevih obrizgavajo meso na stojnicah. Posebno razburjeni so bili včeraj nad nekim lastnikom tovornega avtomobila, ki jim je zmetal na meso cele kepe blala. Prijavili sc ga zaradi lega stražniku, ki je brezobzirnega vo zača ustavil ter ga prijavil. KRATKOTRAJNA RIBIŠKA SRF.CA Na splavu v Pristanu se je včeraj popoldne mudil ribič, ki je imel neverjetno srečo. Eno belico za drugo jc vlačil na trnku iz Drave ter jih metal v mrežo. Cela množica se je ustavila na mostu ter gledala srečnega ribiča. Pa je bil med gledalci tud' stražnik, ki je šel ter v svoji službeni radovednosti pobaral ribiča za izkaznico. Izkazalo sc je, da je nima Stražnik mu je zaplenil zaradi tega ribiško orodje, ujele belice pa je izpustil nazaj v Dravo PREPREČEN KARAMBOL Srečo sta imela včeraj popoldne dva avtomobil« na vogalu Kopališke in Aleksandrove. S precejšnjo naglico sta drvela na nevarnem vogalu nasproti: zdelo se je že, da je neizbežen nevaren karambol, ko sta v zadnjem trenutku z vsemi močmi zavrla da se je kar zaiskrilo pod zavorami. Avtomobil; sta sicer trčila skupaj, vendar ne prehudo. Le ns hladilnikih sta odnesla nekaj havarij. PENDREK POMAGA V Velrinjski ulici je prišlo v minuli noči, ki je bila sploh burna glede raznih pmočnjakarskih podvigov, do hudega spopada med četvorico vinjenih možancev. I rije so pestili četrtega, nekega I ranca V., ki je imel s seboj tudi ženo. Ta je pokleknila pred napadalce ter jih s povzdignjeninia rokama prosila, naj prizanesejo možu. Kar pa niso opravile prošnje in klečantc, je napravil pendrek, ki ga je zavihtela krepka roka policisla. Napadalce jc stražnik aretiral ter po legitimiranju zopet izpustil NEMIRNA NOC je bila nocoj. Na I r/aški cesti je skupina mo/aucev, kakih 20 jvo številu, junaško planila po dvojici delavcev ter ju hudo obdelala. Oba |»oškodovana, Knausa Franca in Laupreta Ivana, je reševalni oddelek prepeljal na rešilno postajo, kjer so ju obvezali. Napadalce so obveščeni policisti ustavili ter jih popisali. Prebivalce Kamniške ulice so vzbu dili iz sna šlirje zaporedni streli, ki so odjeknili v noč-. Streli so privabili ludi stražnike, ki m> nor nega strelca našli ler mu orožje odvzeli. Izkazal« se je, da je bil vinjen ter ni imel orožnega lista Strelca tapetniškega pomočnika Jožefa P. so spra vili na varno — v keho. SAMARITANSKI JUBILEJ V pretekli noči je izvršil član tukajšnjega reševalnega oddelka Franc Cerče svojo 1000 reševalno vožnjo z avtomobilom. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna • Franz,-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo prt drazljivosti črevesa. POROKA MED UMETNIKI. Vanda Toscanini, hčerka znanega glasbenika se je poročila s pianistom Vladimirjem lloroviccui ki jc Rus. Druga Toscaninijeva hčerka sc jc |»ro čila z nekim italijanskim aristokratom in živi v Budimpešti. I Popoh ni vec i Triesfe«, glasilo fašistične proslnvlja desetletnico »II stranke na I ržaškem, dnevu, odkar je fašistični minister Gcntile izdal šolsko reformo, s katero je odpravil slovenščino tudi i/, osnovne šole. l ist našteva, da je pred vojno šolsko vprašanje v Trstu postajalo čedalje bolj kočljivo, ker se je število tujih šol neprimerno pomnožilo. Tržaška občina je vzdrževala 6 italijanskih srednjih šol, 20 italijanskih osnovnih šol in 10 slovenskih osnovnih šol v predmestju; avstrijska vlada je vzdrževala tri italijanske srednje šole. nadalje tri .ili Stjri nemške srednje šole. 4 nemške osnovne šole in dve slovanski osnovni šoli. Poleg tega je bilo mnogo zasebnih Sol, slovanskih, nemških, grških ild. Kakor danes, tako je bilo tudi takrat okoli 28.000 do 30.000 šoloobveznih otrok. Todn ž" dejstvo., piše list, da je moglo toliko tujih šol uspevali v Trstu, ki se je izdajal za italijanskega. je bil nevaren simptom, /uiiian je mesto i vpilo o svojem itnlijanstvu. ko so pn tujci lahko ! Človeka, ttevilkami pokazali, da ena četrtina prebival- ki sta mogoče za več desetletij odločila s številkami pokazali, dn ena četrtina prebival- usodo Daljnega vzhoda. Na levi japonski vojni mi stvii (gotovo mnogo več!) pošilja svoje otroki j nisler, general Araki, na desni japonski finanČn nn italijanske šole.« /. zadovoljstvom lisi ugo- minister Korokivo 'lakahaši v slari japonski noši tuvlju. da danes te nevarnosti ni \oč. \ | 1 Pravkar sla se razgovarjala o vojaškem proračunu, Julijski Krajini ni niti ene slovanske šole. \-i ki vsebuje postavke za podporo vse japonske pobotnici se učijo, i ,-< ii" in molijo .vi no \ it.i'■- 1 like in japonske ofenzive proti Kitajski. Ta |>olilika jiin-kem ježku. Zasluga laši/mu je. d.i je n<- nosi geslo: Vzhodna Azija pod zastavo vzhaja io- nilti iz Julij-kc Krajine zadnja slovanska šola. zija pod čega sobica Na fašistični razstavi v Rimu Reklama za fašizem in vojno Ko smo bili letos romarji v Rimu, sem se eno popoldne odtegnil skupini in si ogledal fašistično razstavo. Iz gole radovednosti sem vstopil in nisem niti slutil, kakšnega pomena je ta razstava predvsem za nas Jugoslovane. Saj tu je pokazan ves italijanski imperializem, vsa ekspanzivnost in militarizem fašizma. In vse to je usmerjeno proti naši zemlji, predvsem proti Dalmaciji. 1'a naj pre-iidem k opisu te zanimive razstave! Pred izbruhom vojne Nameščena je na >Via Nazionale« v moderni palači v pompu, katerega smo sicer navajeni od fašizma, ki pa kljub temu vpliva na obiskovalca se iz severnejših krajev, kaj šele na južnaškega Italijana. Na širokem stopnišču straži skupina fašistov in mimo njih prideš v notranjost palače. Vsa razstava je razdeljena na devetnajst prostorov v pritličju in na šest v prvem nadstropju. V prvi dvorani je prikazan izbruh svetovne vojne. Sarajevski atentat — Gavrilo Princip — konflikt med Srbijo in Avstrijo. Kot vzroki temu dogodku so naznačeni berlinski kongres, aneksija Besne in Hercegovine, balkanske vojne in avstrijsko-srbski konflikti. Tu imamo avstrijski ultimatum Srbiji, odgovor Srbije, mobilizacija obeh držav in vojna med državama. Pripomnim naj, da Italijani tu sočuvstvujejo s tragično usodo Habsburžanov. „Vojna ie poezija" Pokazan je nato ves strašen ritem, v katerem so se vrstili nadaljnji dogodki do svetovne vojne. Po stenah visijo izrezki i/, časopisov, slike vodilnih državnikov ni vse to je pokažimo v tonu, ki človeka požene v to klanje iu ga samega napravi divjega. Z vso •simpaiičnostjo so pokazane borbe določenih skupin ljudi v posameznih državah za vojno, tako da se duce, ki ga vidimo na koncu dvorane, kako z vsemi sredstvi agitira za vojsko, gledavcu, ki je nekako hipnotiziran, tukoj priljubi. Socialisti, ki so ga izključili iz svojih vrst, ga sicer vprašujejo odkod je prejel denar, da je lahko začel izdajali II Popolo d'ltalia<, pa on se ue zmeni za to in z vso svojo veliko govorniško sposobnostjo agitira za vojno: La guerra e la poesia e la reli-gione della gioventu« (Vojna je poezija in vera mladine)! Tako govori množicam in slavi junaštvo italijanskega naroda. Priprosto ljudstvo mu rado verjame. Leto nalo slopi Italija v vojno. V naslednji dvorani se slavi italijanska zmaga. Omenjeni so sicer Kobarid, Piava in Soča, a vse je obdano z neko svetostjo tako, da se ne upaš preveč izpraševati, kako se je vse to zgodilo. Po vojni je v Italiji velik kaos. Fašisti 7. arditi in futuristi si z nasiljem skušajo pridobili moč. kar se jim končno po slavni »Marcia su Roma' tudi posreči. Vse to je prikazano z naravnost božanskim češčenjem duceja. Medtem pa so se vršili poboji in nasilstva fašistov. V Mussolinijevem >Popolo dTtalia« se vrstijo članki za članki, ki 7. vsem poznavanjem italijanske duše agitirajo za fašistično stranko. Najbrž danes italijanska žurna-listika ne zaosbija nič za takratnim pisanjem fašističnih listov. Ko so neodgovorni ljudje poškodovali leve v Trogiru. so bile po vsej Italiji demonstracije. In ti ljudje, ki so posebno v južni Italiji nevedni in primitivni, pa po navadi ludi dobri, ti ljudje so se takrat strašno razjezili na ljudi,' katerih do sedaj sploh poznali niso, radi poškodovanja levov, o katerih tudi še niso vedeli, za kaj so in kje so! Nahujskani so bili po fašističnem časopisju. Ko pa govoriš lem ljudem o 000.000 Slovanih pod Italijo, katerim so vzeli čisto vse pravice, malomarno skomizgnejo z rameni, češ. da je lo čisto naravno, da pripadajo ti kraji Italiji in če so drugorodci enkrat pod Italijo, morajo postati Italijani. To je vendar samo po sebi razumljivo. Da, vse to jim je čisto naravno. Trogirskih levov niti nočejo primerjati z oskrunjenimi nagrobnimi spomeniki po primorskih pokopališčih, odkoder so 7. dleti izbili slovenska in hrvatska imena. V reklami so Lahi veliki in dobro znajo delati propagando za svoje imperialistične namene. Nevedno ljudstvo mu slepo sledi In takrat, ko so se tudi v Italiji poznale posledice vojne," ko je bilo vse obubožano, vse moralno deprimirano, takrat je italijanskemu ljudstvu prijala mogočno zveneča Mussolinijeva beseda. Takrat je ubogo ljudstvo verjelo duceju in je v blaznem upanju šlo za njim. On pa je zmožen ves ta narod tirati še enkrat v obupen boj! »Meglio vivere un giorno da leone come cento anni da pecora« (Bolje je živeli en dan kot lev kakor sto let kot ovca) ima zapisano na dvolirskih novcih. S takšnimi gesli pridobiva mase. Na tej ra7.stavi se proslavlja le sila, surova moč posameznika in domovinska ljubezen se izrablja kot gonilna sila, ki nič ne stane. Vidimo članke v (Popolo dTtalia« o krvavih pokoljih v Milanu, v Lodi itd. — na našem Primorskem pa se je že takrat prakticiral ricinus in pa palica. Požig Balkana s1avirtom. Na programu je bila lahka atletika, šport na vodi, streljanje iz revolverjev, basketball, volley-ball ter tenis. Za glavnega sodnika je bil komisar vojske g. Kamenjev. Kdor ne pozdravi „po nemško", zleti skozi vra a Glavni ravnatelj književnega podjetja Ullslein, ki je bilo nekdaj v demokratskih rokah, ki so ga morali izročiti Židje hitlerjcvcein, je izdal ukaz, da morajo vsi nameščenci odslej pozdravljati samo z nemškim |x)zdravom. Svojih pisem ne smejo več zaključiti z znanim izrazom »z odličnim spoštovanjem«, temveč z »z nemškim pozdravom«. Načelnik hitlerjevske celice v tem podjetju je izjavil, da kdor jiozdravi s starim pozdravom »Dober dan« zasluži, da ga z obvezano glavo vržejo na cesto. Preveč ali premalo plače Ko je bil nekoč imenovan za upravitelja podružnice nek mlad trgovec, je šlo za njegovo plačo. (Pa je dejal. Raje imam, da mi plačate nekaj manj, kot drugim v enaki poziciji pri firmi. Zakaj? Raje bi videl, da veste vi, da dobivam premalo kot pa da bi mislili, da dobivam za moje delo in storitev preveč. Gimnastika se je v povojnih letih silno hitro razvila; nastala je dolga vrsta sistemov, katerih pola in nameni se odražajo v obsežni literaturi. Skoraj vsak sistem nosi pečat enostranosti. Tako so nastali zdravstveni sistemi, katerih smoter je le nega telesa, dalje ritmični sistemi, ki predstavljajo neko nižjo šolo plesne umetnosti, 5-minutni sistemi in razni pripravljalni sistemi. Kljub temu, da so nekateri »apostoli« gimnastike zapeljali svoj voz daleč od resničnih dejstev in možnosti, so vendar mladi športni znanosti veliko koristili. Dr. Rudolf Bode je bil med prvimi, ki je sprejel Kla-gesove psihološke ugotovitve o vlogi zavestnosti in podzavestnosti, dalje ugotovitve zakonov izraznosti, ritmike in metrike. Oplojen po idejah L. Klagesa, je postal dr. Bode novodobni Rousseau, ki je izumetničeni in neprirodni telesni vzgoji povojne dobo zaklical: »Nazaj k naravi!« Kakor je Rudolf Laban — sicer kot plesni filozof — doprinesel k športni tehniki s postavitvijo zakonov protigibanja in zaporednosti, tako je obdaril tudi dr. Bode športne in telovadne kroge s temeljito kritiko in z nekaterimi novimi zakoni kretanja. Zasluge raznih gimnastičnih sistemov so sicer na dlani, vendar je gotovo, da se bodo mogli ti razviti samo v dve smeri. Ritmična gimnastika se mi zdi še vedno v povojih in v krizi, zdi se mi to le umetnostno prizadevanje osebnosti, ki imajo v sebi več pedagoškega kakor umetniškega daru. Z drugo besedo: Prevladovale bodo umetniške nature in na mesto ritmične gimnastike bo postavil čas plesno umetnost in plesni zbor. Ne-gre seveda za poskusne plese, temveč za ritmični sistem. To bi veljalo za >onostranske« sisteme. In kako bo s »tostranskimi«, ki opravičujejo svoj obstoj z obljubami zdravja, telesne lepote in moči? V vse to nimam zaupanja in mirno lahko trdim, da ima človek od teka na dva ali tri kilometre, ali od hoje na Šmarno goro mnogo več koristi kakor od gimnastične ure tega ali onega sistema. Ako suneš s pestmi deset krat od prs do predročenja, tedaj si brez dvoma storil nekaj koristnega; vendar imaš več koristi, če se samo enkrat potegneš na drogu do brade ali če pobereš kamenček in ga vržeš preko Save. Res je, da postane človeško telo po gimnastiki močnejše, lepše oblikovano in tudi notranji organi se do neke meje okrepijo. Toda če imaš močne mišice in lepo telo, tedaj še ni rečeno, da si tudi zmožen del! Kakor negujemo sadno drevje le za to, da rodi dober sad, tako je tudi smisel telesne vzgoje — ne v lepi postavi — temveč v delazmož-nosti. Le te ne moremo doseči posredno, temveč neposredno: če hočeš biti vztrajen v hoji, tedaj moraš mnogo hoditi; če hočeš biti siguren v borbi, tedaj se moraš mnogo boriti; če hočeš prenašati napore, tedaj moraš biti utrjen; če hočeš premagovati nevarnosti, tedaj moraš imeti preizkušene moči in sposobnosti. Samo z gimnastiko tega ne boš dosegel. Da ohranimo delazmožnost in povoljno obliko lastnega telesa je potrebno, da se vadimo v telesnih vajah dan za dnem, leto za letom. Ali se ti ne zdi duhamorno, da bi se skozi desetletja polagal v svoji sobi na hrbet in dvigal nogi, da bi suval z rokami v prostor krog sebe in delal globoke po-klone praznim stenam? Se ti ne zdi pametnejše, da bi skrbel za svojo delazmožnost na drug način? Na pr. tako, da bi poleti plaval, pozimi smučal, da bi hodil na hribe, ali da bi igral odbojko, tenis, nogomet? Človek je vendar družabno bitje, ki je potreben razvedrila in veselja! Poleg tega dosežemo s športom in s telovadbo svoj cilj hitreje in v popolnejši meri. Kako je torej z gimnastiko? Razvidno je, da je ne moremo postaviti na mesto športa, da ne more služiti kot nadomestilo 7,a telesno vzgojo, temveč le kot priprava za posamezne športne vaje. Kot takšna je gimnastika v enakem razmerju do športa kakor slovnica do jezika. Samo s temeljitim 7.nanjem slovnice se še nikdo ni povzpel do jezikovnega mojstra, — samo z gimnastiko še nikdo ni prišel do telesne popolnosti. Kot pripomoček pa je gimnastika odlično sredstvo. Odraslemu človeku, čigar sklepi so trdi, čigar mišice so okorne, bo dobro služila kot priprava za šport, tekmovalec pa bo našel v posebnih vajah dragoceno dopolnilo za s