jl/tBLJANA, SEPTEMBER 1975
dn
f
.rit
Izhodišča za stabilizacijski program
eJti Stanje v našem gospodarstvu terja hitre in učinko-ukrepe, za katere se moramo zavzeti vsi in podpreti Tjihižbeno akcijo za uresničitev gospodarske stabilizacije. °sledni in odločni moramo biti predvsem tam, kjer Pojavi morebitni odpor zoper izvajanje zastavljenih a^2 * 4log. Zaostriti moramo delovno disciplino.
6> Izhodišča stabilizacijskega programa je postavil Svet Žito na svoji razširjeni seji 16. julija 1975, in sicer:
'flF eči'
0c(,1- Nosilci nalog stabiliza-te#skega programa in vseh h<r-repov v zvezi z njim so: Po TOZD: sekretar Sfiovne organizacije ZK, ^dsednik delavskega sve-l’ predsednik sindikata, - 1(Ije delegacij, direktor
_Jjzd.
er(2a tehnično pripravo so err6t>no odgovorni direktoric TOZD s strokovnimi « ;Užbami na TOZD in
'Sss.
s*"" Za kombinat kot celo-J, Odgovarjajo za izvršitev
■t/^retar sveta ZK otredsednik sveta delegatov j^dsednik sindikalne konference
"C^sednik ZZB NOV edsednik mladine
s^Vni
direktor
namestnik glavnega direktorja
direktorji sektorjev vsi sekretarji OO ZK in aktivov ZK in ostali funkcionarji družbenopolitičnih organizacij po DE.
V vsaki TOZD, v DSSS in v vsaki delovni enoti moramo oceniti slabosti dosedanjega gospodarjenja in na podlagi teh analiz dopolniti program stabilizacijskih ukrepov.
— Za dosego skrajnega varčevanja si je prizadevati za povečanje ekonomičnosti poslovanja, ki ne sme biti le trenutna ampak stalna akcija.
— V zvezi s tem je potrebno razmejiti vpliv posameznikov na posamezne stroške v poslovnem proce-
su in iz tega izvesti odgo- — Za zmanjšanje anga- vsem konkreten program vornost vsakega posamez- žiranosti poslovnih sred- zmanjšanja zalog, skr a j Senika v neposredni proiz- štev, morajo TOZD sku-
vodnji kakor v službah. paj s službami izdelati po- Nadaljevanje na 2. strani
Hektarski pridelek pšenice je bistveno manjši od lanskega
ads
če
žl
Osnutek akcijskega programa za stabilizacijo
jjjPa se zagotovi uresničitev politike gospodarske sta-iklz^cije, so družbenopolitične organizacije delovne jj.rPnosti SS Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana Pravile osnutek akcijskega programa za stabilizacijo.
ijf^osilci nalog stabiliza-4 -•kr ega Pr°Srama in vseh _qrePov v zvezi z njim so: ^ Sekretar OOZK v Predsednik DS ^ Predsednik OOS v. ^°dja delegacije <. ^rektorji sektorjev v°clje oddelkov in služb :acv -*alci naloS stabili-ki iškega programa so y°lani DSSS.
DSSS moramo oce-dosedanje delo in na •Stn^Ki analiz pristopiti k 'ih ^iizacijskim ukrepom,
1 sicer:
2a dosego skrajnega ^anja sj moramo pri-I lo^vati za ekonomične j še
2.aostriti kontrolo pri-
ba nja na delo in odhaja-
z dela. Zadolženi di-
rektorji sektorjev in vodje oddelkov in služb priporočamo nabavo ure;
—	potrebno je izvesti odgovornost vsakega posameznika na trošenje in uporabo delovnih pripomočkov (stroji, reproma-terial, drobni inventar itd.). Nabavo drobnega materiala odobri le direktor sektorja;
—	za izredne izhode med delovnim časom je potrebna posebna dovolilnica, ki jo podpiše direktor sektorja oz. njegov namestnik;
—	skrajno varčevanje pri trošenju reprezentance;
—	prizadevati se moramo, da zmanjšamo uporabo privatnih avtomobilov v službene namene in s
tem zmanjšanje stroškov kilometrine in dnevnic.
2.	Oživiti delo samoupravne delavske kontrole.
3.	Zadolži se kadrovsko službo, da poda mesečno analizo bolniških dopustov. Prizadevati se moramo za zmanjšanje boleznin. Socialna delavka naj redno preverja opravičenost odsotnosti z dela zaradi bolezni in naj poda o tem redno mesečno poročilo.
4.	Posebno pozornost je treba posvetiti kadrovanju na novo zaposlenih. Pravilen odnos mentorjev do novozaposlenih, da jih v najkrajšem času uvedejo v delovni proces.
5.	Vse strokovne službe se zadolži, da izvajajo dogovorjene naloge in obveznosti do TOZD in obratno.
— Strokovne službe kot načrtovalci si morajo pri-
zadevati, da v načrtih in idejah skupno s TOZD koristijo maksimalno domače surovine in ambalažo.
— Za uspešnejše izpolnjevanje nalog med DSSS in TOZD je potrebno tesnejše sodelovanje med posameznimi strokovnimi službami.
— Glede na položaj na tržišču moramo natančno analizirati naše kupce in predvsem dolžnike. Glede na njihov saldo bomo selekcionirali kupce, ne sicer na račun zožitve tržišča, vendar pa za uspešnejše poslovanje. Potrebna je učinkovita služba za izterjavo dolžnikov.
6.	Povečati je naš vpliv na trošenje sredstev v SIS in krajevnih skupnostih.
Kadrovska služba mora pripraviti analizo vzrokov, zaradi katerih delavci, predvsem pa strokovnjaki
odhajajo iz kombinata. Strokovne službe v TOZD in DSSS se morajo ustrezno kadrovsko izpopolniti po postavljeni organizaciji.
Ena pomembnih nalog pri izvedbi stabilizacijskega programa je tudi poživitev dela delegatov in delegacij in okrepitev samoupravljanja. Vsak posameznik mora biti aktiven delavec na svojem delovnem mestu in kot samouprav-Ijalec.
7.	Sestanki vseh družbe-no-političnih in drugih organizacij naj bi bili samo izven rednega delovnega časa.
S tem predlogom štab. ukrepov pristopamo k realizaciji nalog in informacije predsedstva CK ZKJ in sklepov IK CK ZKS.
Komisija za sestavo
predloga stabilizacijskega programa
Nadaljevanje s 1. Istrani
Izhodišča
za stabilizacijski program
tobačne industrije SR venije.
3.	Prizadevali si boi da bomo vsi dosledno S. štovali in uveljavljali ustJK na določila in določila šega samoupravnega razuma o združitvi TCto v delovno organizacijo
to.	S
Informacijo o aktuai™ idejnopolitičnih vprašalno uresničevanja resoluciji! osnovah skupne politi' ekonomskega in socialni razvoja Jugoslavije v 1975 so obravnavali tMu na razširjenem sestati'
sa:
ra:
ke
družbenopolitičnih org^c zacij v DELOVNI NOSTI SKUPNIH SLW'
Zavzeli so se za takojš1*!?8
-■re
izdelavo stabilizacijski programa, poostreno dej1 no disciplino in oživila dela delavske kontrole, splošno varčevanje ter lj\ dosledno upoštevanje navodil in določil, kakr^t narekuje resolucija o nomskean in socialnem f voju Jugoslavije letos.
Tudi v vseh drugih tej^j ljnih organizacijah ženega dela in delov^j-enotah so ali pa še v kratkem obravnavali;V(
t
ju v zvezi z izvajanjem solucije o ekonomskem § socialnem razvoju SFfHg
predsedstva CK ZKS, sf’cj
jemali akcijske progruj
za stabilizacijo in var c® t.
nje.
DOPISUJTE
GLASNIK
vanja rentabilnosti poslovanja oskrbnih rokov, program optimalizacije zalog gotovih proizvodov in program zmanjševanja stroškov distribucije in vezave sredstev pri kupcih.
— Povečanje rentabilnosti poslovanja je treba doseči z boljšo izrabo obstoječih kapacitet in s pospešeno vključitvijo objektov v gradnji.
— Zato je potrebno temu cilju prioritetno nameniti potrebna investicijska sredstva. Za vsa vlaganja je potrebno izdelati detajlnejše investicijske programe in hkrati pripraviti metodologijo dogovarjanja med TOZD za izvedbo teh programov in združevanja sredstev.
— Pri stabilizacijskih prizadevanjih ne smemo prezreti položaj in delo posameznika, ki se odraža v produktivnosti dela. (Pri tem naj strokovne službe v TOZD in DSSS prvenstveno izdelajo analizo stanja organizacije dela in analizo izrabe delovnega časa kakor tudi analizo izostankov od dela.
2.	Vsaka TOZD mora temeljito proučiti možnosti za maksimalno zmanjšan uvoz surovin, izdelkov in strojev in pripraviti program morebitne usmeritve na izvoz.
3.	Glede na položaj na tržišču moramo natančno analizirati naše kupce in predvsem dolžnike. Glede na njihov saldo bomo selekcionirali kupce, ne sicer na račun zožitve tržišča, poslovanje. Potrebna je učinkovita služba za izterjavo dolžnikov.
4.	Povečati je naš vpliv na trošenje sredstev v SIS in krajevnih skupnostih.
TOZD Gorenjka Lesce
5.	Kadrovska služba mora pripraviti analizo vzrokov, zaradi katerih delavci, predvsem pa strokovnjaki odhajajo iz kombinata. Strokovne službe na TOZD in DSSS se morajo ustrezno kadrovsko izpopolniti po postavljeni organizaciji.
6.	Ena pomembnih nalog pri izvedbi stabilizacijskega programa je tudi poživitev dela delegatov in delegacij in okrepitev samoupravljanja. Vsak posameznik mora biti 'aktiven delavec na svojem delovnem mestu in kot saimou-pravljalec.
7.	Takoj se morajo sestati OO ZK in druge družbeno politične organizacije v TOZD in DSSS in obravnavati informacijo predsedstva CK ZKJ in sklepe IK predsedstva CK ZKS in dopolniti svoje, že sprejete stabilizacijske programe.
8.	Sestati se morajo vse delegacije v TOZD in DSSS in glede na stabilizacijske ukrepe sprejeti delovni program.
9.	Sekretarji OO ZK morajo pripraviti poročila o svojem delu in nadalnjih nalogah ter jih posredovati občinskim komitejem.
V TOZD GORENJKA
se je OO ZK sestala 28. julija, člani so predvsem razpravljali o gospodarskem položaju TOZD ter o informaciji predsedstva CK ZKJ o družbeno ekonomskem in političnem položaju v zvezi z izvajanjem resolucije o ekonomskem in socialnem razvoju SFRJ v letu 1975.
Po živahni razpravi so sklenili naslednje:
1.	Zaloge gotovih izdelkov bomo poskušali zmanj-
DE pekarne Kamnik
morejo uresničiti komunisti sami, ampak morajo sodelovati prav vsi zaposleni. Sporazumi in dogovori, ki jih sklepamo in podpisujemo, niso sami sebi namen, temveč se jih moramo držati in jih izvrševati.
Na pobudo OO ZK v TOZD PEKARNE LJUBLJANA so sklicali skupno sejo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Soglasno so pozdravili sprejeta stališča ZKJ in IK predsedstva CK ZKS ter se odločili, da si bodo prizadevali in skrbno nadaljevali delo po svojih najboljših močeh vsak na svojem delovnem mestu. Dolžni smo se skupno truditi za dvig storilnosti dela in rentabilnosti poslovanja, da prispevamo svoj delež k stabilizaciji gospodarstva.
Prisotni so sklenili tudi naslednje:
1.	Z vso odgovornostjo potrjujemo akcijski program stabilizacije in varčevanja v TOZD Pekarne Ljubljana, vztrajali bojmo pri uresničevanju le-tega.
2.	Zahtevamo, da se analitična ocena delovnih mest uskladi z merili in metodologijo skupne komisije živilske in tobačne industrije SR Slovenije ter s samoupravnim (sporazumom o razporeditvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke živilske in
Sevati z obiski po posameznih prodajnih področjih, predvsem na Štajerskem in Primorskem, kjer je prodaja najbolj padla.
Prodajni sektor mora do
1.	septembra izdelati program prodaje in izračun optimalnih zalog. Če zaloge gotovih izdelkov presežejo optimalno količino, se tudi v prodajnem sektorju ustrezno znižajo osebni dohodki.
2.	Zaradi nujnosti uvoza kakaovca in hkrati zastarelosti obrata, je potrebna toliko večja delovna disciplina in varčnost.
3.	Izkoristiti moramo še precejšnje rezerve na področju izobraževanja.
4.	Prisotni so ugotovili premajhno povezanost delegatov TOZD s krajevnimi in občinskimi družbeno političnimi organizacijami in preskromno obveščanje.
TOZD PEKARNE DOLENJ SKA
je stabilizacijski program obravnavala na seji delavskega sveta. Člani DS so si bili enotni, da moramo poostriti disciplino. Zlasti je preveč nekajdnevnih odsotnosti zaradi bolezni, kar zelo bremeni delovno organizacijo.
O	izvajanju resolucije o ekonomskem in socialnem razvoju SFRJ v letu 1975 so razpravljali v
TOZD MLINI, LJUBLJANSKO PODROČJE na razširjeni seji OO ZK.
Bili so mnenja, da se moramo zavedati resnosti položaja in zato dosledno izpolnjevati zadolžitve in bolj napredovati v disciplini, produktivnosti dela, čuvanju in varčevanju z materialom in drugo.
Vsa slovenska in jugoslovanska mlinska industrija
je v zaskrbljujoči situaciji. Hektarski pridelek pšenice in prav tako kakovost je bistveno slabša od lanske. Torej bo problematična tudi proizvodnja, če je surovina slaba.
Naša produktivnost ne sme rasti samo zaradi povečanja števila zaposlenih, temveč zaradi intezivnej šega dela.
Vseh teh obveznosti bi se morali zavedati predvsem komunisti in jih še bolj disciplinirano izpolnjevati. Dejstvo pa je, da nikakršnega programa ne
irfcrro«
3
Naš načrt — uresničitev gospodarskega napredka
TOZD Pekarne Ljubljana
)0'
' W*a osnovi nove ustave, sklepov kongresov ZKJ in isl KS, 7. kongresa ZSS, v skladu z resolucijo o družbe-a le« *t°nomskem in socialnem razvoju Jugoslavije za leto 4. in 10. seje predsedstva CK ZKJ, sklepi 4. seje rOj-K ZKS so delavci TOZD Pekarne Ljubljana na sestan-0 .,a OO ZK, IO osnovne sindikalne organizacije in mla-i,lllske organizacije, DS TOZD ter na zborih delovnih aljJUdi razčlenili družbenoekonomske odnose, samoupravah.0 ^vljenJe in gospodarjenje v TOZD in celem kombi-Uv?iu. Dogovorili so se za ustrezne zaključke v obliki iit Kcijsfcega programa za stabilizacijo in varčevanje, to* Prvi del obravnava sedanje učinke našega dela, pri-t,li ■ Vlui'ia, uspehe in spodrsljaje, drugi del pa oprede-T?Je bodoča stremljenja in naloge za uresničitev go-al>11'ibarskega napredka TOZD Pekarne Ljubljana.
f Ocena dosedanjih re-Zjltatov dela
ri Uveljavljanje ustavnih
Počil
Nenehno moramo utrje-L.'i samoupravno sociali-l^čno zavest delovnih lju-• uveljavljati samouprav-1 socialistične družbeno-ffl^-onomske odnose v TOZD i °snovni celici v gospostvu v skladu z novo S v o in sprejetim samo-,'Pravnim sporazumom o i^Užitvi TOZD. Odločno S'ajamo pri spoštovanju ^hioupravnega sporazuma Združitvi TOZD v delov-1 organizacijo žito in hr . sprejetih aktov. Čim-sji treba izdelati nov K^oupravni sporazum o s^Poreditvi dohodka in l 6dstev za osebne dohod-z novimi analitičnimi Cenami delovnih mest, C^aje se na merila in Eba -’ndologijo živilske in to-- ene industrije SR Slo-
r
genije.
i*vatij Stabilizacija in varče-
’ L8-1 z^,or^ delovnih mPr ■ sm° obravnavali in ■fek^ejnli novo organizacij-shemo TOZD in siste-tOrp^0 delovnih mest.
gahizacijska shema slo-: yn^ funkcionalnem prin-Poslovanja z razčle-
ni 0e2° notranjo organizaci-mi Po	------3—
fe?
Jev b° enotah: proizvodnja, ibr>„?ehit, pakirnica, trans-
z » delavci in uprava. i!1e tevh° zaposlenih se ni k^rjb0 številu ne po štruklja,,: sPremenilo v primer-V. 2 lanskim letom.
I	^družitev pekarne na (Sa,!~r*;inski in pekarne v -int,n°vi na-m je omogočila ■ Ciai:rno. delitev dela in spe-< bo,^0 skladno z raz-z jivimi tehničnimi in tovnch°škimi dosežki obra-tihslr- Ppharni na Šmar-V g/'1 Pečemo vse pecivo, Pih - 0v' Pa razen osnov-cia] .®e pretežni del spe-čv^kruhov. Uspeli smo visoP * storilnost dela na nGw° stopnjo, razen na v iterih delovnih mestih tra^sPeditu, pakirnici in ttia sP°J"tu, kjer je večino-delo r2cno uh polstrojno $tvi Z minimalnimi sred-°hlaiZa ureditev sistema kruha^nju in embaliran j a Pakir nabavo nekaterih kruh.11 strojev za rezanje bo »v, - storilnost še znat-Povečali.
Vsako delo na delovnem mestu je normirano. Imamo posamezne in skupinske normative, katere pogosto kontroliramo in korigiramo.
c)	Vprašanju ekonomičnosti poslovanja, čim manjšim stroškom in splošnemu varčevanju posvečamo veliko pozornosti. Stroške, na katere lahko neposredno vplivamo, smo uspeli zmanjšati, toda še vedno imamo prevelik raz-sip mok, kalo, izmet, preveč odpadnega kruha, peciva, prepečenca, toasta in prest. Srečujemo se s slabim tekočim vzdrževanjem in nego avtomobilov, s slabo kontrolo porabe goriva in maziva, prihoda na delo in odhoda z dela itd. Nujno bo treba zaostriti osebno odgovornost voznikov in šefov ekspeditov.
Prav tako ni evidentirana poraba pisarniškega materiala. Kilometrina in dnevnice nam predstavljajo majhen strošek, dokaj visoke pa so boleznine in nadure.
Redke so kršitve delovne dolžnosti in discipline, pri čemer sproti odloča odbor za zaščito delovnih ljudi TOZD.
Na stroške, na katere nimamo neposrednega vpliva, tudi nimamo vpogleda. Rešitev vidimo v tem, da prenesemo stroškovno knjigovodstvo v TOZD.
Blagovno denarna reprezentanca v naši temeljni organizaciji je minimalna.
Reklamno propagandni stroški so še vedno v kompetenci DSSS, prav tako družbenopolitične propagandne akcije, odločitve gredo mimo nas. Tudi vprašanje kritja stroškov DSSS ni rešeno, morali bi že sprejeti sporazum med TOZD in DSSS.
d)	Pozitiven poslovni uspeh je rezultat dobrega dela, kar pa je odvisno od racionalne organizacije dela, storilnosti, ekonomičnosti in drugih dejavnikov.
Nismo zadovoljni z delom finančno-gospodarske-ga sektorja, ker nam posreduje pomanjkljive podatke. Neznanka so nam krediti za osnovna sredstva. Še vedno skoraj vse fakture, ki pomenijo finančni dokument in ki
bremene TOZD, likvidirajo in izplačajo brez predhodnega zakonitega podpisa pooblaščene osebe iz TOZD. Interno banko bi morali organizirati tako, kakor je zapisano v samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo Žito.
3.	Planiranje investicij
Investicijski program TOZD Pekarne Ljubljana za leto 1975 je usmerjen v glavnem na potrebe enostavne reprodukcije, to je na zamenjavo dotrajanih strojev in dostavnih avtomobilov. Razen tega smo planirali nakup pakirnega stroja za drobtine in minimalna sredstva za izdelavo projekta nadzidave pakirnice.
zvišanja cen predvsem pecivu in specialnim kruhom.
5.	Zunanjetrgovinsko [poslovanje
Priznati si moramo, da bomo postopoma zamenjali uvožene dodatke za proizvodnjo kruha in peciva z domačimi.
6.	Združevanje dela in sredstev
Naša nenehna težnja je najti nove samoupravne oblike povezovanja in združevanja, še posebno zaradi bremena, ki so posledica nepovezanosti družbenega pekarstva v Ljubljani. Zato pozdravljamo pobudo sedmih OZD za združitev v SOZD, ki naj bi povezala delo od proizvodnje, predelave, trgovine in po-
organov TOZD Pekarne Ljubljana ugotavljamo, da z vso vestnostjo in odgovornostjo uresničujemo smotre resolucije o družbenoekonomskem in socialnem razvoju Jugoslavije v letu 1975, ustavna določila in sklepe predsedstva CK ZKJ ter IK predsedstva CK ZKS in sklepe naših sestankov. Zavedamo se, da je pred najmi še vrsta nerešenih zadev, katere bomo poskusili z vso resnostjo odpraviti.
Za boljše družbenoekonomske odnose, za utrditev in ustalitev gospodarstva, za varčevanje, so se v TOZD Pekarne Ljubljana vključili prav vsi delovni ljudje.
TOZD Pekarna Ljubljana — delovna na družbenopolitičnem področju
Nedokončana je še investicija za proizvodnjo zmrznjenega peciva, imamo za to planirana sredstva in še ne uporabljena sredstva iz leta 1974. TOZD Pekarna Ljubljana pa že čuti težo bremena kreditov in njihovega odplačevanja. Nekateri podatki nam še zdaj niso znani in razjasnjeni.
4.	Politika cen
Zavedamo se dejavnosti naše TOZD in se ob visoki storilnosti dela borimo le za minimalno akumulacijo, za opravljanje redne reprodukcije in občasno s pomočjo kreditnih sredstev moramo preiti tudi v razširitev proizvodnih zmogljivosti. Samo v sili razmer (dvig cen surovinami, embalaži, raznim dodatkom, električni in pogonski energiji, porastu OD skladno s storilnostjo in življenjskimi stroški) snujemo upravičen predlog
trošnje v reprodukcijski kompleks. Vsekakor pa želimo najprimernejšo organizacijsko obliko. Z združitvijo družbenega pekarstva v Ljubljani bi odpravili številne neprilike v vsestransko korist delavcev v združenem delu, potrošnikov in družbe kot celote.
Zavedamo se prednosti povezovanja v racionalnejši organizaciji dela, racionalnejšem srednjeročnem in dolgoročnem planiranju, smiselne j ših investicijskih naložbah, ekonomičnejšem poslovanju, delitvi dela, skupni uporabi sodobne tehnologije in tehnike, ukinitvi nočnega dela in drugo.
II. Prizadevanja za uresničitev akcijskega programa stabilizacije in varčevanja v TOZD Pekarne Ljubljana
Družbenopolitični delavci in člani samoupravnih
Za uresničitev stabilizacijskega programa v naši temeljni organizaciji združenega dela smo določili odgovorne družbenopolitične organizacije v TOZD, samoupravne organe, individualni poslovodni organ, vse vodilne in vodstvene delavce TOZD ter posameznike.
Nadaljevanje na 5. strani
Izdaja Živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenc — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154	—
Tisk: Tiskarna Ljubljana
»2IT^
------------------------------------------------------)
Drugo mesto na slovenskem prvenstvu
Ekipa vrvašev iz Žita se je udeležila tekmovanja za slovensko prvenstvo v Izoli na ribiškem prazniku 23. avgusta. Boljši od naših so bili samo vrvaši iz Delamarisa, torej smo osvojili v zelo močni konkurenci odlično drugo mesto.
Vlečenje vrvi je bila včasih ena izmed panog na olimpijskih igrah, in sicer
ležili prvenstva Slovenije v vlečenju vrvi v Izoli. Ekipo sestavljajo samo tek-
Gorica, Luka Koper, Stavbenik Koper, Delamaris Izola (ribiči), Tomos Koper, Petrol Ljubljana, Pe-derobba (prvak iz Italije) in Žito Ljubljana.
V naši skupini nam je žreb določil za nasprotnike vrvašc iz Nove Gorice,
, “ 1
Prihod naše ekipe na tekmovalno mesto
in dva lepa pokala, prejeli smo srebrne medalje.
Povem naj še to, da je naša ekipa od 28 tekem izgubila le tri, pa še od teh sta bila dva poraza malce sumljiva.
Tekmovanje je bilo končano, ni pa bilo konec komentarjev o spoštovanju pravil in slabem sojenju.
V poznih večernih urah smo se vračali utrujeni domov, za.rdno odločeni, da ne bomo več dovolili
takih spodrsljajev, sploh je spodrsljaj drU mesto v tako močni k< kurenci kot je bilo to publiško prvenstvo. Vsa šola pač nekaj stane.
Povedati želim še to, je vrvaška ekipa lahko zgled in častno in uspeš zastopa Žito. Složni sn enotni in borbeni, to: ekioa s katero bodo n rali računati še naprej vasi po Sloveniji.
G. B
ZA NAJAKTIVNEJŠO 00 ZSMS V OBČINI
Na rednem sestanku predsednikov osnovnih organizacij ZSMS v Žitu smo sklenili, da bomo sodelovali v tekmovanju za najboljšo, najdelav-nejšo osnovno mladinsko organizacijo v občini Moste-Polje. Doslej še nismo imeli delavnih programov, zato morajo vse komisije do 10. septembra izdelati programe akcij in dela za vsak mesec posebej do konca leta 1975.
Vse OO ZSMS se morajo sestati takoj žara dl dokončnega konstituiranja organizacije.
V mesecu septembru bo skupni sestanek mladih iz Žita. Posamezne OO ZSMS bodo predlagale po pet najprizadevnejših mladincev na to delovno srečanje.
Predsedstvo mladih v Žitu zahteva dosledno izvrševanje sklepa, da bodo vsi sestanki družbeno političnih organizacij izven delovnega časa.
zadnjič na olimpijskih igrah v Anversu v Belgiji leta 1920. Prvič pa so vlekli vrv pred 71. leti na olimpijskih igrah v Saint Louisu v ZDA leta 1904.
Športni delavci v naši državi želijo ponovno afirmirati to športno zvrst pri nas. V večjih mestih v Sloveniji so bile ustanovljene ekipe vrvašev, večinoma v podjetjih in tako tudi v ŽITU. Športna sekcija vrvašev je v okviru rekreacijskega aktiva od leta 1974.
Prva tekmovanja so za nami in s tem tudi naši rvi uspehi. Osvojitev prvega mesta na II. živilskih <>h Slovenije nam je dal nove naloge, da se lotimo dela z vso odgovornostjo in se za prihodnja tekmovanja pripravljamo bolj sistematično.
Veliko tekmovanj smo odpovedali iz objektivnih razlogov. Bili smo vabljeni za letošnji 1. maj na prvenstvo Italije v Pederob-bi in na številna tekmovanja v Sloveniji. Razlog za neudeležbo so neurejene razmere v rekreacijskem aktivu in menim, da bo treba v bodoče posvetiti veliko več pozornosti športnemu življenju v kombinatu.
Glede na naše dobre prejšnje rezultate smo se v soboto 23. avgusta ude-
movalci iz TOZD Mlini, TOZD Pekarne, TOZD Šumi in iz DSSS. Organizirali smo prevoz s posebnim avtobusom za tekmovalce in navijače.
Bilo je lepo sončno jutro in obetal se je topel dan in vroč za tekmovalce. Odhod je bil napovedan ob pol sedmih zjutraj in v zadovoljstvo vseh smo bili vsi točni. Velik Viator-jev avtobus je s 50 tekmovalci in navijači hitro požiral kilometre. Skozi prelepo kraško naravo smo se bližali morju. Prihod v Izolo nam je dal takoj čutiti, da to ne bo navadna sobota, saj se je ravno začel ribiški praznik. Vse mesto je bilo svečano okrašeno, po ulicah so donele koračnice pihalnih godb, vsa obala je bila kot mravljišče. Ob 10. uri so priplule vojne in ribiške ladje z vključenimi sirenami v pristanišče, kjer so razglasili najboljšo ribiško posadko in najboljšega ribiča v tej sezoni. Res enkratno doživetje!
Dobro razpoloženi smo čakali popoldneva, ko je bilo napovedano tekmovanje v vlečenju vrvi. Ob treh popoldne smo v hotelu Riviera izžrebali tekmovalne pare. V zaključni del tega prvenstva so se uvrstile naslednje ekipe: Nova
Stavbenika iz Kopra, ki je dosedanji prvak sindikalnih iger, italijanskega prvaka Pederobbo in vse te smo premagali z 2:0, to se pravi dva potega — dve točki. V drugi skupini se je na prvo mesto uvrstil Delamaris, torej so se v finalu srečali vrvaši iz Žita in Delamarisa.
Povem naj, da je bilo zbranih kar več tisoč gledalcev, ki iso na presenečenje in jezo domačinov navijali za nas.
V prvi finalni tekmi so se Žitovci dobro držali in vse je kazalo, da bomo tudi to srečanje odločili v svojo korist. Nekaj centimetrov pred mejo, ki označuje zmago, pa se je ustavilo. Na nesrečo si je tedaj poškodoval roko eden od naših tekmovalcev in zmaga Delamarisa je bila veliko lažja. Po tekmi smo tudi zvedeli, da so ribičem priskočili na pomoč tekmovalci iz Luke Koper. Sodniki tega niso hoteli upoštevati, prav tako tudi ne prestopa v drugem potegu, ko bi morala biti nasprotnikova ekipa diskvalificirana. Pristransko sojenje najbrž lahko pripišemo dejstvu, da je bil glavni sodnik direktor Delamarisove TOZD Riba. Res škoda, da smo bili na tak način ob prvo mesto
Fantje, še malo, je vspodbujal kapetan ekipe Grega
J

O^ITO«
5
Odšla sta
v zasluženi pokoj
Leopold Mesec	Zmago Novak
LEOPOLD MESEC je bil rojen 29. 9. 1914 v Zaplani pri Vrhniki. Za peka se je izučil leta 1930 v Čermošnjicah, kot pomočnik pa se je zaposlil na Vrhniki in ostal tam do vojaščine. Po odsluženju vojaškega roka je delal na Jesenicah, leta 1939 pa se je zaposlil v Kranju pri Kernu. Tu je delal ves čas do nacionalizacije leta 1948, ko je nastalo iz vseh nacionaliziranih pekarn podjetje Pecivo Kranj, kasneje pa Žito. Delal je na odgovornih delovnih mestih kot vodja grupe in vodja izmene. Za svoje vestno delo je prejel leta 1973 tudi priznanje — red dela. Upokojil se je 8. 2. 1975 in še po upokojitvi rad pride v pekarno in pomaga, kadar je potrebno.
ZMAGO NOVAK se je rodil v Trstu 20. 4. 1915. leta. V družini je bilo pet otrok in je moral kmalu od doma. V Križah pri Tržiču je bil pri stari materi, tam je hodil v šolo, v prostem času pa je moral pri kmetih pasti krave. Leta 1929 se je šel učit na Javornik. Ponoči je delal v pekarni, podnevi pa je bilo treba s košem raznositi kruh po hišah.
Iz Javornika je šel kot pomočnik v Ljubljano, delal na Kodeljevem in v Rožni dolini do odhoda k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka je bil dalj časa brez dela in ker se ni mogel zaposUti v svoji stroki, je delal skoraj osem let pri gradbenih podjetjih. Leta 1953 pa se je zaposlil v pekarni Kranj in ostal tu do upokojitve 15. 4. 1975.
Zmago je bil priden in vesten delavec. Nikdar ni zamudil na delo, zelo malo je govoril in pridno delal. Na Kokrici si je zgradil prijeten dom.
Želimo obema, da bi zasluženi pokoj zdrava in zadovoljna še dolgo uživala.

Slaščice iz kamniške Vesne bodo okusne
Nadaljevanje s 3. strani
TOZD Pekarne Kranj
V TOZD Pekarna Kranj smo imeli zbor delovnih ljudi 21. avgusta. Odločali so se o stabilizacijskem programu, ki so ga tudi potrdili v naslednjih točkah:
1. Ponovno bomo proučili organizacijo dela v vseh dejavnostih TOZD in uskladili proizvodnjo z ek-speditom in razvozom tako, da ne bo nepotrebnih zastojev in neracionalno izkoriščenega delovnega časa.
2.	Za znižanje proizvodnih stroškov bomo zaostrili kontrolo nad uporabo surovin in drugega materiala.
Izboljšati je treba izkoristek surovin in vsaj za 1 odstotek povečati donosnost. V prvem polletju doseženi odstotek 39,66 je treba zvišati na 40,66 in s tem prihranimo najmanj 14.700 kg moke ali 54.760 dinarjev.
Posebno pozornost je treba posvetiti tehtanju testa, posipu. Dosledno moramo spremljati kakovost proizvodov in za morebitna odstopanja krivce bremeniti za povzročeno škodo, porabo papirja, košaram za kruh.
3.	Pazili bomo na racionalno izkoriščen delovni čas in ukinili nepotrebne nadure. Ponovno moramo proučiti potrebni delovni čas za posamezna dela in nadzorovati izvajanje tega. Z znižanjem števila nadur za 30 odstotkov, kar je stvarno in dosegljivo, s tem lahko prihranimo 95.500 dinarjev.
4.	Varčevali bomo z elektriko in gorivom. Stroj naj bo vključen le tedaj, ko je to potrebno, prav tako žarnice v prostorih, peči naj ne grejejo brez potrebe.
5.	Poostriti moramo nadzor nad bolniškimi staleži, nesrečami pri delu ter drugimi izostanki.
6.	Delovna disciplina se mora izboljšati. Vsak član delovne skupnosti se mora zavedati svojih dolžnosti in odgovornosti na delovnem mestu in po svojih močeh prispevati k
uresničevanju tega programa.
7. Vsi samoupravni organi in odbor delavske kontrole so dolžni spremljati izvajanje sprejetega programa ter o tem poročati zboru delovnih ljudi in po potrebi ukrepati proti tistim, ki bi delovali proti skupno zastavljenim ciljem.
USTANOVITEV OO ZK V NOVEM MESTU
Komunisti v TOZD Pekarne Dolenjska so bili povezani z osnovno organizacijo na terenu, vendar so si bili enotni, da je potrebno ustanoviti osnovno organizacijo v TOZD. Za sekretarja OO ZK so soglasno izvolili Ivana Ravnikarja, za evidentičarja Toneta Remsa, člana Sveta ZK Žito pa sta Ivan Ravnikar in Alojz Žitnik.
KOMU PLAČUJEMO PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE
Vsako leto osnovne sindikalne organizacije predlagajo po nekaj članov kolektiva, ki bi bili potrebni počitka na morju ali v hribih, bodisi zaradi slabega zdravstvenega stanja bodisi zaradi težkih socialnih razmer. Takšnim omogočimo letovanje v naših počitniških domovih brezplačno.
Do tu vse lepo in prav. Dogaja pa se, da ti takoimenovani preventive! oddajo svoje pravice drugim ali jim bone za hrano in stanovanje celo prodajo, sami pa gredo kdo ve kam, ugodnosti, ki jim jo nudi podjetje pač ne izkoristijo.
Ni potrebna kakšna posebna pamet, da se vprašamo:	Kakšen namen ima preventivno
zdravljenje in zakaj ga nekaterim delavcem omogočimo? S kakšno moralno pravico oni oddajo ali prodajo možnost bivanja v Žitovem počitniškem domu?
Vsekakor pa je resnica, da je to zloraba zaupanja sodelavcev in grdo goljufanje kombinata in samega sebe. Da o zavesti in pripadnosti kolektivu niti ne govorimo.
ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠ |
NEZGODE NAS OPOZARJAJO
Do julija meseca 1975 se je v naših obratih ponesrečilo 50 delavcev. Pregled po TOZD je naslednji:
TOZD Šumi:
1.	Zadravec Anka — na mokrih in mastnih tleh ji je spodrsnilo in je dobila težje poškodbe.
2.	Boškovič Koviljka — pri zlivanju karamelne mase se je polila po prstancu desne roke —- nesposobna za delo 1 teden.
3.	Turk Marija — na mokrih in mastnih tleh ji je spodrsnilo in si je zvila kazalec leve roke — nesposobna za delo 12 dni.
4.	Cuhulovič Aleksander — ko je vlekel paleto z
bobni, mu je spodrsnilo in je padel na hrbet in si presekal desno uho; nesposoben za delo 8 dni.
5.	Mčaka Milosava — čistila stroj, ne da bi ga ustavila in jo je zagrabilo za palec leve roke. Dobila je težko poškodbo — nesposobna za delo 6 mesecev.
6.	Končar Slavka — ko je zlivala vročo karamelno maso po žlebu, se je premaknil in jo je vroča masa opekla po treh prstih. Za delo je bila nesposobna 14 dni.
7.	Dimitrij evič Nikoli j a — s sodelavko je vlagala model v stroj. Ko je sodelavka stroj vključila, se ni odmaknila od stroja, ki jo je zagrabil za sredinec leve roke. Zaradi neoprez-nosti nesposobna za delo 1 mesec.
8.	Žumer Emilija — ko ji je iz stroja padel bonbon, ga je hotela pobrati, nato pa je prehitro vključila stroj nazaj v pogon in ji je stroj zagrabil kazalec leve roke. Nesposobna za delo 1 teden.
9.	Soldat Gavro — pri zlaganju banjic z bonboni
mu je paleta padla na levo nogo in je prišlo do zvina. Nesposoben za delo
1	mesec.
10.	Kolenc Pavla — pri čiščenju stroja je stopila iz podstavka, pri čemer ji je spodrsnilo in se je udarila ob železen rob stroja na desno stran reber. Nesposobna za delo približno 6 tednov.
TOZD Pekarna Ljubljana
1.	štuhlek Drago — zbodel se je v prst, ko je zlagal kruh v košare. Ni uporabljal zaščitnih rokavic — nesposoben za delo približno 3 tedne.
2.	Grm Danica — pri zlaganju vročega kruha je dobila opekline na obeh rokah. Nesposobna za delo
2	tedna.
3.	češnovar Franc — šofer, zaradi večjega kamna na cesti je odpovedal volan. Prišlo je do poškodbe — nesposoben za delo 10 dni.
4.	Erčulj Jože — na poti domov je na Tržaški cesti izstopil iz kolesa na rob pločnika tako, da si je zvil nogo v kolenu. Nesposoben za delo približno 10 dni.
5.	Jurčevič Mile — pri vsajanju kruha je z desno roko zadel v nož sodelavca, ki je narezoval kruh. Nesposoben za delo 14 dni.
6.	Anžlin Franc — ko je vozil s pony ekspresom domov, je kolesar pred njim nenadoma zavil na levo, ne da bi nakazal smer. Pri zaviranju je Anžlin padel in se poškodoval. Nesposoben za delo 10 dni.
7.	Hada Umi — pri prenosu stolice za odlaganje desk je z nogo udaril v kovinski podstavek in si pri tem poškodoval nogo. Nesposoben za delo 2 do 3 tedne.
8.	Tu rman Pavel — ko so se zamašile sejalne naprave in je jermen drsel, ga je zagrabil in ga hotel potegniti v smer vrtenja,
pri tem pa ga je zagrabilo za prstanec. Nesposoben za delo 3 do 4 tedne.
TOZD Mlini
1.	Škrbič Pavla (Pekatete) — pri čiščenju klešč pakimega stroja so jo klešče zagrabile za levo roko in jo poškodovale ter jo je opeklo. Nesposobna za delo 1 mesec.
2.	Zaplata Anton (Mlin Ljubljana) — pri popravilu stroja mu je spodrsnilo in si je poškodoval nogo na desnem gležnju. Nesposoben za delo 4 tedne.
3.	Štrajnar Rada (Centralno skladišče) — pri čiščenju prostorov so ji padla vrata na prst leve noge. Nesposobna za delo 13 dni.
4.	Mihevc Ivana (Mlin Vrhnika) — pri rezanju starega kruha ji je nož spodrsnil tako, da se je urezala v levo roko. Nesposobna za delo 10 do 14
po- dni.
5.	Bratun Martin (Mlin Vir) — ko se je povzpel na kason kamiona, mu je pri tem spodrsnilo. Padel je nazaj in si poškodoval levo stran prsnega koša.
6.	Borštnar Milica (Centralno skladišče) — pri zapiranju zvitkov z zdrobom ji je postalo slabo in si je priprla kazalec desne roke. Nesposobna za delo 14 dni.
7.	Posavec Milan (Pekarna Kamnik — pek, pri odstranjevanju prevelike količine testa ni ustavil stroja in ga je stisnilo za prst. Nesposoben za delo kakih 12 dni.
8.	Kovač Draga (Mlin Ljubljana) — snažilka, pri čiščenju se je spotaknila ob pokrov celice. Ko je padala, se je ujela z desno roko in si jo zvila v zapestju. Nesposobna za delo 10 dni.
9.	Veladžid Mustafa (Centralno skladišče) — pri igranju nogometa na živilskih tekmah si je poškodoval nogo v sklepu. Nesposoben za delo 3 tedne.
10.	Petrovič Nedo (Pekarna Rakek) — pek, pri skladanju kruha v peč mu je spodrsnilo in si je poškodoval levo nogo. Nesposoben za delo 10 dni.
11.	Kočar Janez (Mlin Homec) — elevator se je ustavil (zabil) in ne da bi izklopil, je šel čistit z levo roko, katero si je nato poškodoval. Nesposoben za delo 1 teden.
12.	Mlinarič Jože (Mlin Ljubljana) — pri prevzemu pšenice v Murski Soboti ga je pri premikanju vagonov stisnilo med odbijače vagona. Poškodoval si je levo stran prsnega koša in levo zapestje. Nesposoben za delo približno 6 tednov.
13.	Pleško Jože (Mlin Vrhnika) — pri nastavljanju jermena na j er menico mu je spodletelo in si je poškodoval desno roko. Nesposoben za delo 14 dni.
14.	Elarc Janez (Mlin Logatec) — pri razkladanju
vagona se je odpela rin-fuza deska in mu padla na desno nogo. Nesposoben za delo je bil 3 tedne.
15. Sterniša Elica (Pekarna Kočevje) — pri pripravi malice se je urezala v kazalec leve roke. Nesposobna za delo 10 dni.
TOZD Pekama Kranj
1.	Bitenc Stanislava, snažilka — ko je hotela pobrati iz peči košarice, je padla z lestve. Verjetno jo je obšla trenutna slabost. V bolniškem staležu je bila 10 dni.
2.	Hvasti Franc — pri zavijanju v desno ga je na spolzki cesti zaneslo in je padel.
3.	Strniša Viktor — pri vstopu v avtobus so ga zadela vrata avtobusa, ker je avtobus prehitro speljal z mesta. Nesposoben za delo 7 dni.
TOZD Triglav Lesce
1.	Tancar Marija — ko je nesla vedro vode, ji je na mokrih tleh spodrsnilo in je padla. Poškodovala si je desni gleženj in dobila podpludbe. Nesposobna za delo 2 do 3 tedne.
2.	Lužovec Mimi — pri čiščenju okna ji je na mokri polici zdrsnilo. Padla je na tla in si poškodovala koleno leve noge. Nesposobna za delo 1 mesec.
3.	Žalik Marija — prodajalka, urezala se je na podstavku za selotejp v levo roko. Prišlo je do zastrupitve.
4.	Stolnik Marko (pek) — pri izdelovanju žemelj mu je prišel prst med valje, to pa zato, ker ni ustavil stroja, ko je vlekel testo iz stroja. Zaradi nepazljivosti približno 1 mesec bolniškega staleža.
5.	Skočir Danilo (pek) — pri vzdigovanju kotla s prekucnikom se je podstavek izmaknil in mu poškodoval roko ob ograji. Nesposoben za delo 3 tedne.
TOZD Maloprodaja
1.	Potočnik Ana —■ na poti v službo je tekla na
avtobus in nerodno ste 5 na rob pločnika. Spodi s lo ji je in si je zvila f ; v gležnju. V bolniškem 5 ležu je bila 14 dni. e
2.	Repar Fani — pri viranju se je spotaknil! , rob toplega poda in si škodovala levo noge gležnju. Nesposobna za lo 8 dni.
TOZD Pekarna Dolenjsl
1.	Novina Stanko (Pe na Črnomelj) — sodelč ga je priprl z vrati. Ne: soben za delo 14 dni.
2.	Bojane Jože (Pekč Ločna) — na poti v sit ga je na kamenju spd slo in je padel z me
jem.	Poškodoval si je no koleno in desno r Nesposoben za delo 4 ne.
DSSS
1.	Frol Milan (meht) ne delavnice) — pri montaži menjalnika na zilu TAM-2000 se je me! nik snel in Frola udai glavo. Nesposoben za c 14 dni.
2.	Vodnjav Alojz (Id delavnica) — pri popra' G-komore v pekarni štj tinska, ga je za desno f prijela veriga in je bi bolniškem staležu 3 tet
3.	Ilar Bojan (meh. lavnica) — pri popra' zavor na tovornem a' mobilu mu je pri mod zavornih čeljusti čel) stisnila prst: Nesposo1 za delo 2 tedna.
4.	Habjan Andreja izstopu iz avtobusa ji na stopnici spodrsnile si je zvila nogo v gleŽf V bolniškem staležu 3 1 ne.
5.	Levičnik Emil —■ : skar, pri prestavljanj v leznega prekucnika mt stisnilo desni sredine^ bolniškem staležu je bi* dni.
TOZD Imperial Krško ** TOZD Gorenjka
nista imela nesreč (ali niso poslali prijav).
Iz tega pregleda in ot nesreč po posame? obratih TOZD je videt1; lahko že z majhno p9; vostjo dosežemo zb^ zmanjšanje resnosti ib gostosti telesnih pošK^ Vidimo, da je večina sreč posledica »človešK1 faktorja«, ki zajema 61' ške slabosti, neupoštev'5 navodil, neskladje 11 človekom, strojem in 0 ljem, alkoholizem.
Prizadevajmo si, da j mo pri delu bolj p azil da bomo upoštevali bodila za varno delo, ne 8 cenjevali svojih zmogli sti, da bomo umsko telesno zmožni za svoje c‘
ipd.	Saj vemo, da je 8 večji dobrobit družbe, lavca in družine, da pe, nemo z dela zdravi ib . poškodovani. Geslo , vseh naj bo: Delaj
— vrni se zdrav dom0
UGOTOVLJENO JE
da je od vseh primerov nesreč pri delu največ
Zato:
uporabljaj ustrezna osebna varovalna sredstvi ki so ti dana na razpolago!
Vsa osebna varovalna sredstva so namenjena za zaščito tvojega zdravja.