/ leto LXXV., štu 256 7* novembra 1943-XXI So F UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, FDOCDfUMVA BKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In UNIONTC PUBBLICITA ITALIANA 8. MILANO ft —. TELEFON: 81-22, 31-23, 31-24, 31-25 te 31- Računi pri postno čekovnem j LJubljana Mer. 10-381 dan opoldne — Mešata a naročnina 11.— s*, za lnoaemetro 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSTVA por la pubblicita di provenienza itataana UNIONE PUBBLICITA ITAJLIANA S. A-, MILANO. i « ' 4 s* Violenti combattitnenti con Sormazioni blindate netnlche H Quart1rr Generale delle Forze Armate ©omu niča in data tli 6 novembre ll scguen-te bollettino n. 894: Repa rti italiani e germanici hanno ieri ten pernato in violenti combattimenti le formazioni blindate netnlche, nella zona* tra Kuka e Marsa Matruk. A sera la battaglia con t in u a va con im-mutata asprezza. Srditi spopadi s sovražnimi oklepnimi oddelki na egiptskem Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 6. novembra naslednje 894. vojno poročilo: Italijanski in nemški oddelki so se včeraj zapletli v silovite borbe s sovražnimi fcklopnimi oddelki na področju med Fuko in Marsa Matruhom. Zvečer se je bitka nadaljevala z neizpre-menipno srditostjo. Rim, 6. nov. s Bitka, ki se je začela 23. oktobra na postojankah pri Ei Ala-meinu, se je nadaljevala z nespremenjeno ostrostjo v naslednjih dneh. Nasproti rastoči številni premoči bojnih voz in sovražnega letalstva so italijanske in nemške čete postavile v občudovanja vrednem duhu tekmovanja in hrabrosti žilav in odločen odpor ter so često prehajale v protinapade in ponovno vzpostavile položaj. Britansko poveljništvo pa ni prenehalo podpirati podjetja z novimi množicami oklopnih sredstev in s svežimi enotami pehote. Proti tem in proti onim so se oddelki osi dolgo bojevali na fronti pri El Ala-meinu. Šele pretežna sovražna premoč jih je po borbah, ki predstavljajo skrajno junaštvo, prisilila umakniti se bolj proti zapadu po hud:h bojih v obrežnem pasu afriške puščave. Na drugi strani pa ta neizmerni napor, ki sta ga izvršili Anglija in Amerika, v sedanji ofenzivi še enkrat dokazuje važnost sredozemskega bojišča. Tnktičn-; položaj ostaja negotov, ker Je tudi sovražnik močno izčrpan in ga je na- predovanje stalo ogromnih izgub na ljudeh in bojnih sredstvih. Celonočni letalski napadi na Malto Področje vojnih operacij, 6. nov. s. Eska-drile italijanskih in nemških bombnikov so vso noč napadale letališča na Malti. V zaporednih valovih so prihajala, letala nad ti je v Halfarju, Luki ir. La Venezii. Velika škoda je bila prizadeta pripravam na letališčih, v skladiščih ter letalom ob vzletiščih. Skoro povsod so izbruhnili požari. Odpor protiletalske obrambe in žarometov je hi] zelo mečan ni ra mogel preprečiti neprestanih in cilovitih nastopov itaiijansko-nemških bombnikov. Princesa Piemontska v milanskih bolnicah Milan, 6. nov. s. Piemontska princesa je te dni nepričakovano prispela v Milan. Takoj se je podala v bolnico Rdečega križa in nato v glavno bolnico ter obiskala one, ki so bili ranjeni ob sovražnem letalskem napadu. Prineesa jih je tolažila in vzpodbujala. V bolnici Rdečega križa se je prisrčno pomudila ob posteljah nekaterih vojnih ranjencev, ki so se vrnili s fronte. Ro se je vračala v kraljevo palačo, si je princesa ogledala nekatere prizadete predele, kjer se je razgovarjala prijazno z družinami poškodovancev. Iz Benešhe palače: Delo za popolno gospodarsko neodvisnost Pozdrav Duceju z italijansko-nemškega avtarkičnega zborovanja — Sprejemi predstavnikov gospodarstva Rim. 6. nov. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: V Turinu ki ste ga Vi, Duee, pozvali, da naj bo vzpodbuda in zgled vsem na področju avtarhije, je bilo otvor j eno prvo italijansko-nemško avtarhično zborovanje in predvajan prvi film o avtar-hičnem gradivu, na pobudo zavoda za narodne avtarhične razstave in društva nemških inženjerjev v Berlinu. Vam, Duce, ki ste že pred časom pribili, da je brez gospodarske neodvisnosti tudi politična neodvisnost v največji nevarnosti, ponavljajo organizatorji ter italijanski in nemški udeleženci, da bodo tudi na področju avtarhije gotovo doseženi vsi čili i. — Amicucci, državni podtajnik v ministrstvu za korporacije. Balzarini, inspektor PNF. Mazzini in Giani, predsednik in podpredsednik zavoda za avtarhične narodne razstave, Ude in Stobel, direktorja društva nemških inženjer je v. Rim, 6. nov. s. Duce je sprejel grofa Vittoria Burattija. predsednika zavoda nacionalnih tekstilnih industrij. Predsednik je Dueeju poročal o delovanju zavoda, nakar mu je izročil 100.000 lir, katere je Duce namenil kot prvi fond za tehnični studij tekstilne avtarhije glede na zahteve tujih trgov. Rim, 6. nov. s. Duce je sprejel nacionalnega svctrrka Fanellia, sekvestra stcklarnic BondoTii. ki je poročni Duceju o delovanju njemu poverjenesja podjetja in mu izročili vsoto dveh milijonov lir. katere je Duce porazdelil takole: za ureditev bolnic v ob- činah pokrajine Enna, Piotra Persria, Troina. Valguarnera po 200.000 lir, za materinsko in otroško posvetovalnico v Scstu FioTen-tinu 100.000 lir, za ureditev bolnictv Asolu 300.000 lir, za ureditev bolnice v Spoletu 500.000 lir. za šolske kuhinje GILa v pokrajinah Po'la, Žara, Spalato. Cattaro, Gori zi a po 100.000 lir za vsako pokrajino. Gospodarska pogajanja z Rumunij o Bukarešta, 6. nov. s. Rumunska delegacija, ki odhaja v Italijo na nova gospodarska pogajanja, je danes odpotovala iz Bukarešte v Rim. Mednarodni kongres matematikov v Rimu RVm. 6. nov s. Od 8. do 12. t. m. bo v Kraljevem narodn3m zavodu za visoko matematiko mednarodni sestanek matematikov pod predsedstvom akademika Severija Razen okrog 100 Italijanov se bo sestanka udeležilo 30 inozemcev iz Belgije, Bolgarije, Vatikana, Hrvatske, Nemčije, Norveške. Rumunije, Španije, Švedske, Švice in Madžarske. S tem sestankom se bo potrdil ugled italijanske matematike v znanstvenem svetu ter se bo izpričala moška energija našega duha, ki opravlja miselna in miroljubna dela med hudo preizkušnjo. Poročali bodo štirje italijanski, trije nemški, en madžarski, en bolgarski in dva švicarska matematika. Otvoritvena svečanost bo v nedeljo ob 11. uri. Japonski protest v Ameriki in Kanadi Napoved represalij zaradi nečloveškega ravnanja z interniranimi japonskimi državljani Izmenjava blaga v okvirju Velike vzhodne Azije Tokio. 6. nov. s. Zunanje ministrstvo je objavilo besedilo protestov, ki jih je japonska vlada predložila ameriški in kanadski vladi zaradi nečloveškega ravnanja z interniranimi japonskimi državljani. Ko je bila obveščena, da nameravajo inglc&e oblasti izvajati represalije rudi na japonskih vojnih ujetnikih, jc japonska vlada izjavila, da se je natančno držala doslej načel mednarodnega prava o vojevanju in je vse storža za človeško ravnanje z angleškimi vojnimi ujetniki, ki so v japonskih rokah. Ako angleška vlada ne bo spremenila svojega zadržanja, bo japonska vlada prisiljena spremeniti svoje dosedanje zadržanje v skladu z reprtsalijskimi merami, ki jih je začela izvajati nemška vlada. Mogočna manifestacija > japonske ženske mladine Tokio, 6. nov. s. Na 7. športnem zborovanju japonskih žensk na stadionu cesarja Mejija je 50.000 šolskih deklic odlično izvedlo ritmične telovadne nastope ob igra-nju velikanskega orkestra pod vodstvom mladenk iz tokijskega konserva torija. Prireditev je bita pod visokim pokroviteljstvom japonske radijske korporacije in prefekture. Udeležili sta se je rudi princesi šigego Reru in Kazuko Taka, cesarjevi hčeri, ki ju je spremljalo 4f-0 plemenitaških šolskih tovari šic. Manilla, 6. nov. s. Javljajo, da je bil storjen prvi korak na poti k izmenjavi važnih proizvodov med državami Velike vzhodne Azije s podpiiom pogodbe med japonsko vojaško upravo rta Filipinih m japonsko upravo v Hongkongu. Na podlagi te pogodbe se bodo v Hongkong izvažale industrijske surovi/ne s Filipinov v zameno za živila m industrijske izdelke. Friipini bodo izvažali v Hongkong konopljo, tobak, olje, sladkor, Hongkong pa bo potiljil na Filipine cigarete, papir, čaj itd. Odvzem francoskega državljanstva Vichv, 6. nov. s. Uradni list objavlja seznam oseb, Ki jim je bilo odvzeto francosko državljanjstvo. Med drugimi so na tem seznamu bivši francoski poverjenik poslov v Bangkoku Garreau. bivši direktor agencije Havas v Bukarešti Jouve in poslanca Frances in Philipp; zadnji je bil profesor pravne fakultete na lvonski univerzi. Velika poplava na Kitajskem šangh&j, 6. nov. s. Velika poplava Je opustošila severno področje Šansija. Večji del žetve je bil un;čen. Bi^o ie mnogo žrtev. Napredovanje pri Tuapseju in ob Tereku Več sovražnih postojank zavzetih — Samo ob Tereku sestreljenih 35 sovjetskih letal — Madžarski vdor preko Dona Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. nov. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dar.es naslednje poročilo: V frontnem odseku pri Tuapseju je bilo v težkih napadalnih bojih, ki jih je uspešno podpiralo letalstvo, zavzetih več sovražnih bojnih postojank. Protinapadi so bili odbiti Na področju ob zgornjem Tereku nemške in rumnnskc čete v sodelovanju z letali za bližnje polete še vedno napadajo kljub sovražnikovemu odporu. Samo včeraj je bilo tu sestreljenih 35 sovražnih letal. Bojne operacije v Stalingradu so bde 5. novembra omejene na obojestransko živahno udejstvovanje napadalnih oddelkov in na odbijanje posameznih sovražnikovih prodorov, železniške zveze vzhodno od Volge so bojna letala ves dan napadala. Na fronti ob Donu so madžarski napadalni oddelki' prodrli preko reke in so na vzhodni obali uničili več sovražnikovih postojank ter zavzeli 34 podzemeljskih utrd-bic. Več topov ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega. Letalstvo je napadlo sovražne postojanke in prevozne kolone južno od Ostaškova. Kolodvor v Ostaškovu je bil podnevi in ponoči bombardiran. J už n ovzhodno od I Imenskega jezera je bilo v krajevnih napadih proti močnemu sovražnikovemu odporu v naskoku zavzetih 37 bojnih postojank. Pri tem je bilo zaplenjenih 9 topov in 68 strojnic ter metalcev granat. Na Ladoškem jezeru so letala poškodovala 1 parni vlačilec, 2 tovorna čolna, 1 topničarko, 1 protiletalsko ladjo in 6 pre-skrbovalnih ladij. Bojna in strmoglavim letala so z dobrim učinkom nadaljevala bombardiranje Mur-manska in murmanske železnice. Na Severnem morju je bila potopljena z bombami 6000 tonska trgovska ladja, iiru-ga večja ladja je hila hudo poškodovana. Nemški in italijanski oddelki so včeraj v silovitih borbah napadale oklopne oddelke sovražnika v ozemlju pri Fuki in Marsa Matruhu. Proti večeru so se boji proti nadaljnjemu pritisku sovražnika nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Bojna letala so podnevi napadla razne kraje v južnovzhodni Angliji. Junaška smrt nemškega generala v Afriki Berlin, 6. nov. s. Javljajo, da je 24. oktobra padci na polju časci na čelu svojih čet v Severni Afriki general ekicpn'h cet Gcorg Stump. Bil je odlikovan z železnim križem. Ofenzivne akcije na Kavkazu Berlin, 6. nov. s. Zadnjih 48 ur je izboljšanje vremenskih razmer omogočilo obnovitev živahnejše ofenzive. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so rumunske čete izvedle nekaj zmagovitih napadalnih sunkov ter tako izboljšale številne postojanke, ki so jih iztrgale boljševikom. Rumuni so v naskoku zavzeli še 12 drugih utrdb in zadali sovražniku težke izgube. Severno od Tuapseja so nemški planinski strelci nadaljevali napade na gorske postojanke. Letalstvo je krepko podpiralo kopenske boje in je neprestano bilo po nasprotnih postojankah in utrdbah. Nemški bombniki so napadali tudi pristaniške naprave v Tuapseju. Veliki požari so izbruhnili v petrolejskih skladiščih napravam samih, kjer je nastalo strašno razdejanje. Tri prevozne ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču, in so imele skupno okoli 15.000 ton, so bile potopljene. Na bojišču ob Tereku se je sovražni odpor znatno poostril. Kljub temu so nemške čete zasedle novo področje. V Stalingradu so Nemci z naskokom zavzeli močna sovražna odporna gnezda, narejena v po- drt inah industrijskih zgradb. Na Volgi je bil potopljen 300 tonski vlačilec. Slovaški uspeh na Kavkazu Bratislava 6. nov. s. Na kavkaski fronti so boljševiki koncentrirali čete v odseku, ki ga drže slovaške sile. Slovaške izvidni-ške edinice so takoj izsledile priprave sovražnika, ki je bil tako obstreljevan s topništvom, da je opustil svoje namere ter utrpel hude izgube. Z ognjem slovaških edinie, ki jim ie uspelo ujeti mnogo sovražnikov, je bil odbit tudi drugi poizkus napada. Letalske akcije v finskem območju Helsinki, 6. nov s. V zadnjih 24 urah ni ničesar pomembnega poročati z bojišč na kopnem in na morju. Finski lovci so v borbah v južnem predelu fronte v vzhodni Kareliji zbili 2 sovjetska lovca tipa »Lagg 3c. Finska letala so bombardirala železniška križišča za sovjetskimi črtami, zažgala en vlak in pognala v zrak neko postajo. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo mesti Liechsa in Muimes. Tri os^be sc bile ubite, tri pa ranjene. Sovjetske bombe so padle tud na kraju ob obrežju finskega zaliva, pa niso povzročile škode. V Helsinkih sta bila dva letalska alarma. Demoralizacija med sovjetskim delavstvom ženeva, 6. nov. s. Ruska proizvodnja doživlja hude trenutke in se nahaja v kritičnem položaju, kakor se doznava po samem moskovskem radiu. Ta je v neki nedavni oddaji sporočil da so Sovjeti izdali pre- teklo leto dekrete z kazenskimi sankcijami za delavce in nameščence, ki bi namerno opravljali svojo nalogo ali samovoljno opustili delo. S temi dekreti se vodje podjetij pozivajo, naj strogo izvajajo zakone in ne dopuščajo nobenega kršenja. Zdaj so ruske oblasti ugotovile, da vodje podjetij ne upo-števajo tega navodila in skušajo celo ščititi krivce. Zaradi tega je prišlo pred sodišče več voditeljev podjetij, ki so obtoženi, da so ščit'li saboterje v narodni proizvodnji in da so kršili veljavne zakone. Obtoženci so bili obsojeni na kazen ječe. Popolno edinstvo italijanskega naroda Bukarešta, 6. nov. s. Znani rumunski pisatelj John Marin Sadoveanu, ki se je udeležil potovanja rumunskih novinarjev v Italijo, je objavil v >Timpulu« članek z naslovom »Čudovit italijanski fenomene. Potnik, ki mu je danes omogočeno videti italijansko voljo in zaupanje v zmago, piše Sadoveanu opaž; dve značilnosti, ki sta osnova tega velikega naroda, to je kvaliteto in edinstvo. Sodobni Italijan jp srn-teza velike preteklosti. Edinstvo obstoja v enem Farnem narodnem čustvovanju, v eni socialni in politični doktrini in to je tisti čudoviti fenomen, ki se tako odraža prav v različnosti bogatega in velikodušnega italijanskega temperamenta. Fašizem je dal dokončno veličino narodu in je italijanskega duha odlično uravnovesH, tako kakor se ni zgodilo niti v antični imperialni dobi. Medsebojna nasprotstva med Washingtonont, Londonom in Moskvo Zanimiva razkritja ameriškega novinarja Rooseveltovega sorodnika Buenos Aires, 6. nov. s. V listu »Wa-shington Post« objavlja novinar E>revve Pearson, ki je Rooseveltov sorolnik m dobiva zaradi tega obvestila naravnost iz Bele hiše zanimiva odkritja o medsebojnem nezadovoljstvu v Londonu, Washingtonu in Moskvi zaradi vojne strategije. Najbolj sporna točka je, kakor je znano, druga fronta. Zadoščalo je, da se je načelo vprašanje preotvoritve druge fronte, pa je nastal najhujši nesporazum med tremi zavezniki. To izredno kočljivo vprašanje je še povečalo že obstoječa nasprotstva med angleško, ameriško in sovjetsko vlalo. Person piše, da smatra Anglija Ameriko za odgovorno. Sovjetska zveza pa smatra za odgovorno Ameriko in Anglijo, kateri obtožuje, da ne izvajata pog\>.iD. Prvi znak disharmonije se je pokazal ob obisku Mo-lotova v Washingtonu, kjer ni bilo mogoče doseči sporazuma, ravno nasprotno od tega, kar je trdil zavezniški tisk. Res je, da so od Roosevelta zahtevali^ naj se izjavi za takojšnjo otvoritev druge fronte, ko je pa potem zbral na konferenci v Beli hiši vojaške šefe, je moral slišati iz ust šefa glavnega stana Marshalla in iz ust šefa mornarice Kinga, da bi bila taka pustolovščina nadvse nevarna in da bi bile v primeru izjalovljenja posledice nepopravljive. Ob tej priliki se ni moglo ničesar skleniti. Churchill je bil o teh razgovorih iz Bele hiše obveščen in po predsedniku osebno. Podvizal se je in poklical po telefonu Roosevelta, kateremu je dejal, da se je morda preveč kompromitiral z Molotovom. Posvaril ga je pred tolikimi razpravami o drugi fronti, češ da bi to lahko vzbudilo napačno in škodljivo upanje pri Sovjetih. Kako se je Roosevelt razjezil zarali tega telefonskega razgovora kaže to, da je takoj sklical drugo konferenco vojaških šefov, katere se je udeležil to pot tudi šef proiz- Vsi Indijci so složni proti Bangkok, 6. nov. s. Vodja indijskih mo-hamedancev Jinnah je v svojem govoru zavzel jasno stališče do stareda kompromisnega predloga Crippsovega in je izjavil, da je nesprejemljiv tudi načrt prejšnjega ministrskega predsednika v Madrasu radže Gopalacarija. Rekel je, da mohamedanci nikakor ne zaupajo Angležem in se zaradi tega ne nameravajo postaviti na angleško strn proti kongresni stranki. Jinnah je obžaloval tudi navade nekaterih vodij, da se obračajo do Američanov, Kitajcev in Rusov za pomoč in posredovanje, namesto da bi dali muhamedancem roko, kajti mohamedanci so pravi narod in se ne morejo smatrati za manjšino v indijskem mozaiku. šanghaj, 6. nov. s. Z velikanskim zborovanjem na dirkališču je bila svečano ustanovljena liga za neodvisnost Indije na Kitajskem. Svečanosti so se udeležili kitajski odličniki in zastopniki sil Trojnega pakta. Govorniki so govorili o angleškem zatiranju in podčrtali potrebo, da se Indija pridruži državam trojnega pakta v borbi proti Anglosasom. V ligi so se združile vse indijske narodne organizacije, ki so prej obstojale na Kitajskem. Ustanovitev lige je imela velik odmev in pomeni pričetek aktivnejše dobe sodelovanja indijske skupnosti na Kitajskem v odprti borbi z Anglosasi. Bangkok, 6. nov. s. Demonstracije, spopadi in sabotažna dejanja se množijo v v odporu britanskim zatiralcem vsej Indiji navzlic ukrepom angleških oblasti, ki le z velikim trudom obvladujejo uporniško gibanje. V Rubliju so agenti streljali na skupino dijakov, ki je korakala po cestah, vzklikala svobodni Indiji ter po cestah razdeljevala protiangleške letake. V Peša varu so čete streljale na množico demonstrantov, ki je naskočila jetnišnico. S kamenjem je bilo ranjenih pet vojakov. En demonstrant je bil ubit, ko je skuSal razorožiti stražnika, ki je streljal na množico. V upanju, da bo preprečila nadaljnja sabotažna dejanja v elektrarnah Lahorea je vlada v Punjabu prevzela vodstvo elektrarne. Indijski delavci so v znak protesta zapustili delo. Skupina Indijcev, pripadajoča združenju bengalskih patriotov, je naskočila in zažgala majhno železniško postajo v Gauripuru. V Kalkuti je bilo med zadnjimi preiskavami policije aretiranih 132 oseb ker so pripadale protiangleskim organizacijam. Med aretiranci sta dva vseučiliška profesorja, 32 dijakov in 14 dijakinj. V Durpht-ju v Assamu so Indijca naskočili in uničvli hišo glavnega železniškega inženjerja, ki je nekaj dni pred tem v neki mestni kavarni rekel, da je edino sredstvo za obvladanje revolte požig živih Indijcev v njli hišah. Inženjer se je rešil s t°m. da je skočil skozi okno in zbežal. vodnje Nelson. Predsednik je tuch v tem primeru glede druge fronte naletel na opozicijo svojih vojaških sodelajvcev. Baje ja Roosevelt ob tej priliki rekel Nelsonu: Nehajte že vendar s trditvami, da je vse nemogoče, kar vas prosim. Bilo je poletje in tedaj so motortzirane kolone osi zmagovito napredovale v južni Rusiji s povprečno 30 km na dan. Vse vojne potrebščine Amerike so bile bolj ko kdaj prej potrebne njenima zaveznikoma. Veliki zavezniški konvoj, usmerjen proti Mur-mansku, je bil razpršen in po veČini uničen od nemških podmornic. Churchill je še naprej pripovedoval, da je potrebna 50».» ameriška udeležba m ustvaritev druge fronte in da se morajo razen tega ameriške sile izkrcati v Angliji in braniti otokt če bi se invazija v Francijo ponesrečila.' Churchill se je sam pol al v Moskvo, da bi razjasnil to vprašanje. Prvi dan srečanja med Churchillom in Stalinom je potekel še precej dobro ob splošnem dobrem razpoloženju, kakor so pisali zavezniški listi. Nevšečnosti so se pa pojavile drugi dan, ko sta Churchill in Stalin vedno globlje proučevala to zadevo, in tretji dan je izbruhnila nevihta, ko ao strokovnjaki z obeh strani predložili svojim šefom rezultate svojih proučevanj o možnosti druge fronte. Churchill in Stalin sta si govorila zelo odkrito in celo kot dva sovražnika. Ko se je vrnil v London, se je Churchill kazal zadovoljnega ne zaradi sklenjenega sporazuma^ ki je popolnoma izostal, temveč zaradi tega, ker se je prepričal, da Rusi ne bodo zahtevali separatnega miru z Nemčijo. Od te^a trenutka Stalin in njegovi sodelavci s tiskom vred niso prikrivali sovražnosti, ki eo se pričele razširjati v sovjetskih krogih do zaveznikov, in tako je problem ostal nerešen. Korupcija v angleškem novinarstvo Berlin, 6. nov. s. Listi objavljajo z velikim poudarkom dokument, ki so ga naali v arhivih bivšega češkoslovaškega zunanjega ministrstva v Pragi in katerega zdaj objavlja nemško zunanje ministrstvo. Iz dokumenta izhaja, da je angleški novinar 3teed, bivši glavni -urednik londonskega »Timesa« in današnji pospeševalec nekega tako zvanega mednarodnega združenja novinarjev, sprejel od češkoslovaškega zunanjega ministrstva v letih 1923 do 1936 znatne vsote za organizacijo propagande sovraštva proti Nemčiji 9 članki, kj so bili večinoma objavljeni v >Rewicw<. Celotna vsota, ki jo je ta novinar dobil, znaša več tisoč šterlir.gov in več sto tisoč češkoslovaških kron, ki mu je bila izplačana za njegovo sodelovanje v isti namen pri češkoslovaški agenciji Central-Presse. Berlinski listi objavljajo tudi reprodukcijo dokumenta, ki priča o podlem delovanju tega novinarja in o nesramnih sredstvih plutokratskih vlad za podžiganje sovraštva Evrope proti Nemčiji, pa poudarjajo tudi korupcijo v angleškem novinarstvu, ki se tako lahko prodajo za nedostojne namene. Danes trdi Steed, pifte »An-griff«, da so novinarji, ki so združeni ▼ njegovi mednarodni združbi, najbolj poštene osebe na svetu. Objavljeni dokument pa razkrinkava tega glumaca |s ksdfce, kakšen je v resnici. Obnovite / 8tran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 7. novembra 1942-XXI Ste*. 255 Zadnji tržni dnevi pred zimo Trg najbrž ne bo več dolgo tako dobro založe« z zelenjavo, ker moramo pričakovati, da bo fcmahi zapadel sneg Ljubljana. 7. novembra Gospodinjo bi zdaj res ne smele zamuditi nobenega tržnega dne. dokler je se tako toplo in naprodaj toliko zelenjave na prostem. Zdaj se pač lahko še zalagamo z nenavadno lopo zelenjavo, ki jo bomo v zimskih mesecih pogrešali. Izbira je posebno lepa ob sobotah, ko je navadno precej več blaga kakor druge dni. Ob sobotah je pa skoraj dolžnost gospodinje, da prihaja na trg. ker si mora ogledati blago, četudi marsičesa ne kupi. da ve. kaj je sploh naprodaj ter da po tem vedi svojo, gospodinjsko * politiko Poročevalec, ki skuša skromno prikazovati tržne razmere, seveda ne more videti vsrera in no utegne proučevati trga v vseh tržnih urah. zato pa dobra gospodinja in poznavalka trga lahko vidi mnogo več. Sama tu*Ji najbolje presodi, kakšno je v resnici blago ki je napredaj in če ji gospodinjski proračun dopušča, da ga kupi. Vendar bi tudi skrbna gospodinja, ki hoče dobro proučiti trg. morala prihajati med stojnice branjevcev in zelenjadaric na vse zgodaj, kajti v prvih tržnih urah je včasih naprodaj marsikaj, kar pozneje že poide. Razen tega si gospodinje zjutraj laže ogledajo blago, ko še ni tako hudega navala. Samo po sebi se razume, da zjutraj tudi bi.igo s* ni prebrano. Sicer mnogi prodajalci ne puste prebirati blaga in če le morejo, zaleže trg z najboljšim. Predvsem je treba pohvaliti tiste branjevce, ki res skrbe za svoje stalne odjemalce, da bi jim lahko čim bolje postregli 7. vsem. s čimer se lahko zaleže pri trgovcih s povrtnlno na debelo. Posebno si prizadevajo, da bi svoje stojnice dobro založili z najlepšim blagom ob sobotah, ko je naj-Živahnejši promet in ko prihajajo na trg mnoge gospodinje, ki jih med tednom ni. Tako so tudi davi pripravili precej lepega blaga že na vse zgodaj, nekoliko prej kakor ob drugih dneh. kaiti ob sobotah je več dela in je treba prej začeti. Prejšnji tržnj dan so imeli naprodaj največ res lepe čebule. Tudi zdaj je čebule še precej, vendar Je ni več toliko kakor v sredo. Zato je pa bilo danes naprodaj tudi precej drugega blaga, ki ga gospodinje prav tako rade kupujejo. Tako je bila naprodaj tu in tam celo cvetača. Pomisliti moramo, da se cve-tača precej hitro pokvari in je prava umetnost, da jo prodajalec nudi delj časa lepo belo. Se vedno cenimo sladko papriko; nismo se Je preobjedli, čeprav je menda nismo pospravili še nikdar toliko kakor letos. Trg" je založen vselej z enako lepo pariko. slabega blaga še ni bilo. Danes smo lahko opazili pri branjevcih še marsikaj drugega, kar je budilo pozornost gospodinj. Tako je bil naprodaj celo paradižnik, a ne zelen, temveč rdeč. Med sadjem je bilo nekaj grozdja, ki je zdaj tudi že prava redkost. Sadja ni mnogo, vendar ga tudi ne primanjkuje. Prodajajo precej lepe. zdrave hruške in jabolk je tudi vselej več ali manj. Zdaj so se pojavile v malo večjih količinah tudi lepe oranže, ki bodo lahko začele nadomestovati drugo sadje. Med južnim sadjem je treba omeniti še smokve, ki jih je naprodaj precej tudi v trgovinah. Zelenjave je balo danes precej več kakor v sredo. Gospodinje so tudi danes najbolj posegale po lepih zeljnatih glavah. Tega blaga je pa bilo sorazmerno precej. Nenavadno mnogo je zdaj špinače, ki jo pridelovalke tudi želijo prodati čim več. preden zapade sneg. Vedno dobro zalagajo trg z zeleno. Precej imajo že motovilca in vselej je dovolj zelenega radiča. Naprodaj je še vedno tudi zelena koleraba. Največ je seveda endivije in priznati je treba, da je vsa lepa. Danes je bilo naprodaj mnogo gob. Gobarji so bili včeraj >na terenu«, ker je bilo še dovolj lepo vreme. Nabrali so že precej štorovk. premalo so pa še trg založili s »sivkami«, ki so izrazite mrazov-nice ter rastejo bolj šele, ko je hladneje. Mnogo so prinesli čebularjev. a drugih ko-lobarnic. n. pr. zelenkaste in klobčičaste še očitno ne raste mnogo. Naprodaj je bilo tudi nekaj še dovolj zdravih maslenk. Gospodinje so danes zelo posegale po gobah, med tem ko so se prejšnje tržne dni zanimale predvsem za »jurčke«. Izpred okrožnega sodišča Dvignila je tuje živilske nakaznice, da M se z njimi okoristila — Baje so ji bile ukradene Ljubljana, 7. novembra Pred sodnikom poedincem dr. Rantom Se je v četrtek zagovarjala tudi 31-letna v št. Vidu pri Stični rojer.a delavka Alojzija M., ki je zadnjo leta stalno bivala v Ljubljani. Državno tožilstvo jo je pozvalo na odgovor zaradi treh prestopkov, katerih ed:'n pa je bil amnestiran. V drugem primeru je šlo za prestopek po § 256. v tretjem pa za protipravno razpolaganje s tuj-mi Živilskimi nakaznicami, za katere je obtožnica trdila, da jih je Alojzija dvignila in potem prodala naprej. Obtoženka je do nedavna ž-vela v skupnem gospodinjstvu z nekim delavcem, ki je sedaj odsoten iz Ljubljane. Poznala sta se že dalj časa; pred tremi kti in pol se jima je rodila nezakonska hči, ki jo sedaj vzgajajo v zavodu. Kakor je Alojzija zatrjevala, sta se nameravala poročiti, vendar so Jima vedno razmere preprečile njuno načrte. Obtoženka se je doma bavila z gospodinjstvom, vse dokler jo je njen >mož . ki je bil stalno zaposlen, vzdrževal. Ko je odšel iz Ljubljane, pa si je sama iskala zaslužka in je med drugim tudi prala perilo. Tako je prišlo, da se je. kakor je zatrj vala obtožnica v treh primerih pregrešila po ? 256. Obtoženka pa je priznala krivdo samo v enem primeru, med tem ko je za drugega trdila, da je bila prav za prav ona tista, ki je bila žrtev brez-vestnosti. Ker n-; bilo drugih dokazov, ji Je sodnik poklon.1 vero in smatral, da se je pregrešila samo v enem primeru. Zarad; prestopka po § 256 je bila obtoženka dalj £asa v preiskovalnem zaporu Ko so jo izpustili, jo je prilika premamila, da je na prehranj *valnem uradu dvignila razen svoje še dve tuji živilski nakaznici. Obtož ica jo je dolžila. da je obe prodala, kar pa j? obtoženka tajila in trdila, da sta ji bili ukradeni. Tudi za to njeno trditev ni bilo nobenega protidokaza, ki bi bil podprl ti d t ve obtožnice. Ker je obtoženka prepričljivo izpovedala, je tudi v tem primeru obveljala njena izpovrd kot podlaga za sodbo. Tudi za ta prestopek je bila kaznovana, ker ni kaznivo samo. če nekdo tuje živilske nakaznice proda, temveč tudi če j h dvigne z namenom, da bi s? okoristil. Sodnik jo je za oba prestopka obsodil na 2 meseca strogega zapora in 200 lir denarne kazni. Pl?.čati mora tudi 100 lir povprečnine. Obtoženka je kazen, ki je razmeroma mila, sprejela. Sodišče jo bo sedaj ponovno izročilo policiji, ki jo bo verjetno izgnala z Ljubljane. Sestro je okredel 421etni zasebni uradnik Viljem š. je bil že večkrat pred sodnikom pa tudi v zaporu. Zadnjič se je pregrešil 1. 1937. ko je bil obsojen na S mesecev strogega zapora. Odtlej je kazalo, da se bo poboljšal. Letos ga je zopet premamilo in je bila tokrat njegova žrtev c.io njegova duševno močno zaostala in gluha sestra. Vzel ji je več kosov raznega perila. Sestra ga je prijavila pol:ciji in tako je moral zopet pred sodnika. Mož je povedal, da je zadnja leta precej bolehen in da se je zdravil tudi že na sedmem oddelku splošne bolnice v LjurJjani. Živci mu nagajajo. Prej je bil vdovec, sedaj pa se ponovno poročil in zagotavljal je, da se bo poboljšal. Isto je zatrjevala njegova žena, ki je prosla sodnika, naj ga milo kaznuje, če mogoče pogojno. Vsa ško-ga je bila povrnjena, s:stra je dobila nazaj vse perilo. Zanimivo je bilo pričevanje okradenke, ki se je zadeva sprožila prav za prav s?.mo na njeno iniciativo. Ženska ni popolnoma duševno zdrava. Ko je stopila pred sodnika, je jokaje prosila, naj ji ne kaznujejo brata, da mu je že vse odpustila. »To je moj brat, nikar ga re zaprite, vse sem nazaj dobila,« je moledovala. Ko pa ji je sodnik skušal najprej sam, nato pa s pomočjo obtoženca dopovedati, da se lahko posluži dobrote § 169 kp in se odpove pričanju, če bo pa pričala, pa mora povedati vse po resnici, je naletel na nepremagljivo oviro. Kljub večkratnim poskusom. ji pravne dobrote niso mogli razložiti tako, da bi to razumela. Končno so z zapisniško ugotovitvijo, da je zaradi njenega duševnega stanja ni mogoče zasiišati. prekinili zasliševanje in jo poslali nazaj na klop za priče. Dobrotnica — Ali ste videli parček, ki je prav kar šel mirno? — je vprašala Klara, priletna gospodična, svojo sosedo Matildo, s katero je sedela pri kavarniškem oknu. — Kateri ? — je vprašala Matilda radovedno in iztegnila vrat proti oknu. Klara ji je pokazala mladega elegantnega gospoda in vitko mlado damo, ki jo je držal pod roko. — Jaz sem napravila iz tega fanta človeka. — je jela pripovedovati Klara, — Zdaj pa gre mimo, ne da bi me sploh pogledal. Dela se. kakor da bi me ne videl. Nesramen je! Vedite, da bi zdaj ne bil zaročen s tem dekletom, ki ima 300.000 letne rente, če bi ne bilo mene ... — Zares? _ Da. da. prav zares. Jaz sem mu pomagala na noge. Prej je bil to nemogoč dečko. Vse na svetu mu je bila deveta briga, samo za koncerte se je zanimal. Ostrici se sploh ni dal nikoli, lasje so mu bili toliko predolgi, kolikor so mu bile hlače prekratke, in . . . ah. sploh .. . — Izpremenil se je temeljito ... vsaj na zunaj... Človek bi ne verjeli — ji je posegla v besedo Matilda. — Da, vem, — je brž pripomnila Klara, lu se ni hotela dati motiti, — vse to sem storila jaz. Prevzela sem nalogo vzgojiti ga, poučevala sem ga ... a zdaj ... ^— Da, da ... rada bi samo vedela, kako se je vam posrečilo pripraviti takega po-vrSneža do tega, da se je začel striči in lepo oblačiti, skratka, da je postal človek v najboljšem pomenu besede. Vsak večer je prihajal k meni. Učila sem ga plesati, vzela sem mu njegove gosli, ki Jin ^fe ves božji dan vlačil s seboj, in razbila sem jih. Prizadevala sem si spraviti ga tako daleč, da bi si pridobil vsaj nekaj šarma in to se mi je končno tudi posrečilo. — Ne razumem, kakšne razloge je imel, da se je izpremenil. Gotovo mu je bilo prijetno nositi dolge lase, sicer bi si jih bil dal ostrici. In kako je mogel ostati brez vijoline, ko je pa tako rad igral na njo?! — Vse to sem jaz zahtevala od njega! — je pojasnila Klara svoji sosedi. — Kaj so vaše besede tako sugestivno vplivale nanj? Kako to? — Jasno! Ker me je ljubil! — A tako! Ljubil? Glej. glej! — Da. ljubil me je. Zdaj me pa ne ljubi več! Sploh me ne more trpeti. Veste, napačno je razumel razloge, ki so me bili napotili, da sem se zavzela zanj, — je pripovedovala Klara svoji sosedi. — Mislil je, da imam z njim gotove namene, saj me razumete ... — Ne povsem. — No, mislil je. da sem si ga izbrala za prijatelja, veste. Toda o tem ni bilo niti govora. — Seveda, seveda ... — Da. da. In veste, ko se je ostrigel in oblekel novo obleko, je bil kar čeden fant. Oči ima krasne. Ali ste opazili? In priznati vam moram, da sem ga imela zelo rada, veste, sicer bi se ne zavzemala tako zanj. Bolj sem skrbela zanj kakor lastna mati... Toda po vsem tem mi je pisal tako strasno pismo ... — Kako to — po vsem tem? Po čem? — je vprašala Matilda radovedno. — No. ko sem mu pokazala vrata.... Kaj vam tega nisem pravila? Ah, to je bil strašen prizor! Rohnel Je, besnel in me obsul z najgrsimi psovkami.. . — Ali si je pulil lase? — Nikar se ne šalite. Bilo Je z^nes Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je rz Ducejevega sklada podelil zakoncema Rudolfu in Ani K ovac iz Hotedršice št 43 ob pn-iJilki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Sodnik je Viljema S. obsodil zaradi prestopka po I 314 na 15 dni strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Pogojna sodba zaradi njegovih predkazni ni bila mogoča. Iz Srbije — Obnova Narodne knjižnice. Obnova srbske Narodne knjižnice, ki je utrpela lani med vojno znatno škodo, hitro napreduje. Pri nakupu knjig se ravna uprava po Darilo Banče di Roma za 20-letnic3 Ravnatelj ljubljanska podružnice Banco di Roma je poslal Zveznemu tajniku darilo v znesku 5000 Lir v imenu upravnika delegata iste banke. Gr. C. Josipa Vercija. Zvezni tajnik se je za darilo zahvilil in je odredi! razdelitev vsote takole: 1000 Lir za zvezno glasilo vPrima linea-, 4000 Lir za Fašistični Dopolavoro. bibliografiji, ki jo je sestavilo Društvo srbskih učenjakov, predhodnik sedanje Akademije znanosti in ki obsega vsa srbska dela iz leta. 1741 do 1S67. Zasebni knjLžni darovi so pokazali, da bibliografija ni popolna. Zato je uprava knjižnice sklenila sestaviti novo po možnosti popolno bibliografijo. — IzsuSevanje močvirja. V okolici Srbske Mitrovice so začeli izsuševati močvirje in graditi nasipe, da se preprečijo poplave, ki so bile tod zelo pogoste. SPORT Po enem letu zopet Ljubljana Tekma bo jutri na Stadionu z začetkom ob so izgledi obeh moštev - Mars 15. — Kakšni Ljubljana, 7. novembra Po odločitvi Nogometne zveze bosta finalno tekmo za prvo in drugo mesto igrali jutri moštvi Ljubljane in Marsa. Tekma bo na Stadionu in se bo začela ob 15. Sodil jo bo g. Vrhovnik s sodelovanjem gg. Pu-šenjaka in Kosa. Tako bo tudi v drugem jesenskem turnirju, ki je za silo nadomestil običajno jesensko prvenstveno sezono, padla odločitev, komu pripada zmagovalna lavorika in obenem tudi najboljša nagrada. Ljubljana in Mars nista merila svojih moči že eno leto. V prveristveni tekmi sta se zadnjič spopadla lani 12. oktobra. Tedaj je Ljubljana premagala Marsa s tesnim rezultatom 2-1 (0:0). Kasneje sta se enajstorici obeh klubov še enkrat srečali. Bilo je to decembra, ko se je Ljubljana pripravljala na kasneje opuščeno gostovanje po severni Italiji. Tedaj je bilo moštvo Ljubljane celo »ojačeno« z nekaterimi igralci iz drugih klubov, med tem ko je Man* kot trening partner nastopil s svojo enaj-storico. Mars je odpravil Ljubljano 5:3. Sedaj se Mars in Ljubljana sestajata ponovno v dokaj spremenjenih okoliščinah. Prvič sta navezana vsak na svoje moči. Kakor smo videli v drugih tekmah prejšnjih nedelj, nima noben klub več na razpolago svojih starih enajstorc. Oba si pomagata z igralci, ki so poprej igrali bodisi v juniorskih (kar bi še ne bilo najslabše) moštvih, bodisi s takimi, ki so že opustili igranje nogometa. Drug:č pa moštvi nimata za seboj nit; primernega ostrega treninga, ki so ga igralci druga leta dobili zlasti med tekmami s težjimi nasprotniki. Dosedanji partnerji v jesenskem turnirju niti za Marsa niti za Ljubljano niso pomenia tekmecev, proti katerim je bilo treba napeti vse s:le. Rezultata Dopolavora tobačne tovarne proti Marsu in Mlad ke proti Ljubljani, kakor sta častna za obe prvoimeno-vani moštvi, se nam zdita bolj uspeha trenutnih okoliščin kakor izraz resnične vrednosti -n dejanskega razmerja moč'. Kdo bo v nedeljo zmagal? Kdo je favorit? Tradicionalno prepričanje ,da zmagovalec ne more biti nihče drugi kot Ljubljana, je po našem mišljenju za jutrišnjo tekmo neupeštevno. Kolikor je Ljubljana — sodeč po zadnjih tekmah — kombl-natorno boljša in igralsko bolj izenačena, toliko je Mars pokazal prednosti v startu, požrtvovalnosti in prodornosti. Moči so tako izenačene, da lahko mirno rečemo, da favorita ni, da bo zmaga tega ali drugega moštva zelo tesna. V teh okoliščinah smo prepričani, da bo tekma zanimiva, borbena in napeta. Zmaga naj tisto moštvo, ki bo na terenu dejansko boljše. Od obeh pa pričakujemo fair igre in športno brezhbne borbe. Ker bo tudi za to tekmo vstopnina le 2 liri. je obisk omogočen vsem, ki se pri nas zanimajo za nogomet. Opozarjamo jih tudi na to, da bo tekma na stadionu in da se jo že zato splača ogledati. Češko-moravsko nogometno prvenstvo O športnem življenju v Češko-morav-skem protektoratu zvemo le redko kaj. Sedaj smo dobili v roke podatke o letošnjem lahkoatletskem prvenstvu, ki so zanimivi. Razen Saleja. Otahala. Knoteka in Eliaša ni več starih imen v listi sodelujočih. Nastopili so sami novinci, ki pa starih še niso dosegli, razen v primeru strašno. In tako krivično, bože moj! A na. slednjega dne — veste, mislila sem, da je že vsega konec — se je vrnil in me prosil odpuščanja.. . Tedaj je pa sebe obkladal z vsemi tistimi psovkami, ki je bil z njimi obsul mene. In verjemite mi, to me je bolelo še bolj. — Kaj ga je pa naenkrat prijelo ? — je vpraSala Matilda z nedolžno začudenim glasom. — Ah, tarnal je, da je izgubil vero v žensko in — veste, da sem ga jaz vodila za nos in da sem jaz — ah, bolje, da tega ne ponovim. Potem je pa odšel io vse leto mi je pisal taka pisma. To me je bolelo, to me je spravilo na rob groba. In veste, pozabil je na vse. kar sem bila storila zanj. pisal mi je. da je njegovo srce mrtvo in da vse svoje življenje ne bo mogel nikogar več ljubiti. — Zdaj se pa namerava poročiti z gospodično, s katero je šel prav kar mimo, kajne? — je posegla Matilda v ganljivo Kla-rino pripovedovanje. — Ah, on tega sploh ne dela zaradi nj-e! — je odgovorila nekam razburjeno in nervozno Klara. — Denar, denar je vsega kriv. On nima niti beliča — zanj je njena renta sijajen cilj. Toda zdaj je za vse življenje izgubil svobodo. Nihče več ga ne bo izvlekel izpod njenih copat... — In za vse to se mora zahvaliti ram, — je pripomnila Matilda zlobno. — Sicer se mi pa zdi, da dekle ni tako hudobno. Ko je Sla mimo. nisem opazila na njenem obrazu ničesar takega, česar bi se moral vas bivši varovanec bati... In prav nič grda ni, nasprotno... — Toda, draga soseda, — se je razjezila Klara, — kako morete trditi, da je to dekle lepo? Prava furija. In kako bi mu mogla biti ona všeč, če mu jaz nisem bila dovolj lepa ... Behma. ki je presenečenje tako češke kakor evropske lahkoa ti etike. V skoku s palico je preskočil 4.05 m in se tako urstil kot peti v listo evropskih skakalcev s palico. Ker je mlad. smemo od njega pričakovati še lepših uspehov. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili na nrvenstvu naslednji lahkoatlcti: 100 ni: Paracek 11 — 200 m: Taracek 22.8 — 400 m: Ogoun 50.3 — 800 m: Sale 1:58.6 — 1500 m: dr. Hazula 4:03.0 — 5000 m: Husek 15:38.8 — 10.000 m: Polesnv 32:45.2 — 110 m zapreke: Schneider 16 — 400 m zapreke: Hrstka 58 6 — hoja na 10 km: Balsan 45:25.8 — skok v višino: Fied-ler 138 — skok v daljno: Behm 6.97 — skok s palico: Behm 4.05 — troskok: Mo-ravec 13 80 — krogla: Knotek 13.94 — disk: Knotek 41.98 — kopje: dr. Ries 59.28 — kladivo: Knotek 49.90. Prvenstvo je bilo v Pragi in je sijajno uspelo. Nastopilo je 420 lahkoatletov. 50 atletinj, navzočih pa je bilo 17.000 gledalcev. K vsem trem številkam bi upravičeno pristavili po tri klicaje. Na prvenstvu so bHi postavljeni štirje rekordi: v skoku s palico, v hoji na 10 km, v hoji na 3 km in v skoku v višino za ženske. Prenos zadolžnic bivše Jugoslavije med področja naslediš tveni h držav Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino javlja: Na temelju čl. 7 sporazuma, podpisanega v B?rlinu 22. julija lanskega leta, se zadolžnice javnega dolga bivše Jugoslavije, ki se nahajajo bodisi r.a prvotnem ali anektiranem ozemlju ere izmed nasledstvenih držav bivše Jugoslavije in ki so last fizičnih ali pravnih oseb. ki imajo svoje bivališče ali svoj sedež na prvotnem ali anektiranem ozemlju druge na~ sledstvene države, lahko transferirajo z do, voljenjem merodajnih organov aasledstve-ne države, kjer so zadolžnice položene. Za zadolžnice, ki so bile javljene v smir slu Kr. dekreta z dne 2. junija 1941. štev. 492 in položene pri Banci d'Italia v Ljubljani, bo izdal dovoljenje Pokrajinski zakladni urad v Ljubljani, Pucciinjeva ul. 9. V ta namen bodo morali interesenti predložiti prošnjo na enolistnem papirju ter s potrdilom dokazati svoje bivališče ali svoj sedež na prvotnem ali anektiranem ozemlju druge nasledstvene države. Prav tako bo Pokrajinski zakladni urad v Ljubljani skrbel za pospešeno rrsševa-nje prošenj za prenos, ki jih bodo fizur.e ali pravne osebe, spadajoče v to pokrajino, predložile za prenos zadolžnic v njihovi lasti, ki so predložene v anektiranom, ozemlju v drugih nasledstvenih državah. Tudi take prošnje morajo biti spisane na enolistnem papirju in opremljene a spričevalom, dokazujočim bivališče ali sedež prosilca. Radio Ljubljana NEDELJA, 8. NOVEMBRA 1942-\Xl 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista G:ovannija Guzzinija. 11.: Prcnoo pete maše iz bazilike Prcsv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slc\ en-čini (o. Sekovanič). 12.30: Po>ročila v slovenščini. 12.45: Kc/morna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut goipoda X. 13.15: Poročilo Vrho-vnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Koncert operne glasbe, izvajajo mladi umetniki. 13.50: Voja:ke pestmi. 14.00: Poročita v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D M. Sijancc. Slovenska gla-ba. 14.15: Porodila v s-lovetiš-čini. 17.15: Dr. L. Puš: Prakt'ćna navodila za kmetovalce. Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvinteta harmon k. 19.30: Po-očila v slovenje -ni. 19.45: Pisana g!ae»ba. 2: Napoved časa; poročna v italijanščini. 20.2<>: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmsko glasbo izvaja orkester Cetra, vedi dirigent Barztzza. 21.15: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Koncert čelista A. Bonuc-cija. prti klavirju Piero Guarttii. 22.45: Poročila v ittalij&nščini. PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA 1942-XXI* 7.30 Operetna glasba. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Pesmi in na pevi. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut gospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20 V kraljestvu plesa. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert tria Slajs-Burger-Lipovšek. 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Simfonično-vokalni koncert, vodi dirigent Baroni 21.45 Predavanje v sloven- ščini. 21.55 Koncert vodi dirigent VagnozzL 22.15 Koncert pianista Herberta Scui lni-Ji*. 22.45 Poročila v italijanščini KOLEDAR PANES: Sobota. 7. novembra: Engelbert JUTRI: Nedelja. S. novembra: Bogomir DANAŠNJE P K I K E DITV E KINO MATICA: Bogastvo ni sreča KINO SLOGA: Sola za bojazljivee KINO UNION: Medeni tedni v troje KINO MOSTE: Tosca in Mali plnninoc PRIREDITVE V X E I> E L -I O KINE MATOG RAF I NES PREM EN.T ENO OTVORITEV UMETNIŠKE RAZSTAVE četverice naših umetnikov: Putrfha, Omerse. Kregarja in Zdenka Kalina ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JITTRI: Dr. Kmet. Blei\veIsova cesta 43. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7 NEDELJSKO DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni viijj zdravnik dr. A h čin Marjan, Korit-kova. ulica št. IS. Kmet in komunizem V zvezi z borbo proti komunističnim teroristom je v naših razmerah še posebno zanimivo vprašanje odnosa kmečkega prebivalstva do komunizma. To vprašanje je načel in v kratkih, poljudnh besedah pojasnil današnji Slovenec«, ki piše: Znano je, da se kmet v nobeni deželi ni posebno navduševal za uvedbo komunističnega družabnega reda in to iz zelo razumljivih razlogov. Kmet poseduje zemljo kot zasebno last, komunizem pa zasebno last odpravlja. Kmet je torej naravni nasprotnik komunizma. Kaj hoče prav za prav komunizem a kmetom? Na to nam lahko odgovorita nauk komunizma in pa skušnja iz nekaterih dežel, kjer se je komunistični način družabnega ustroja s silo uveljavil. Nauk komunizma o zemlji in torej tudi o kmetu Je ta. da se mora vsa zemlja podružabiti. lastnikom odvzeti, da je edini upravičeni lastnik zemlje država, njeni prejšnji lastniki pa postanejo le delavci tam. kjer so prej svobodno gospodarili v okviru sploS-nih državnih zakonov. Skušnje iz dežel, kjer se je ta nauk kdaj uresničil, nam povedo, da komunisti niso ostali zgolj pri besedah, da so torej zemljo res razlastili. .1« vzeli njenim lastnikom. Prejšnji lastniki zemlje so postali le poljedelski delavei. kol-hozniki. nesvobodnl brez premoženja, nr-znatni, suženjski členi v ogromnem stroju komunističnega družabnega aparata. Morda se bo zdelo neverjetno, da Je kmet, ki .io vendar predstavljal recimo v nekdanji cars'cj Rusiji ogromno večino naroda, pristal na tako gledanje družabnega ustroja, ki njemu očitno v bistvu nasprotuje. Toda tu je treba vedno računati na pretkanost komunistične propagande, ki stvari nikoli ne predstavlja v tisti luč«, kot jo gleda komunizem sam. Ruskega kmeta je pridobil komunizem s čisto drugimi propagandnimi gesli. Sele ko si j- zagotovil svojo premoč, je razodel svojo prave namene in kmetu zemljo odvzel. Tudi slovenskemu kmetu se Je komunizem predstavil v čisto drugi, patvoren) luči. Slovenski kmet n:koli ne bi pristal na to, da hi mu bila zemlja razlaščena in da bi postal hlapce brez vcakih pravic tam. kjer je bil prej svoboden gospodar, tudi če Je posedoval še tako majhen kn^.-ek zemlje. Zato pa je komunizem skril svoje namene in svoj značaj in se oblekel v plašč, narodnosti, da bi pridobil zase široke kmečke množice. Nadel si je krinko narodnega osvobodilnega boja in se proglasil za edino upravičenega, da odloča o stvareh, ki se tičejo naroda. Toda kakor drugod, je tudi tu obveljalo pravilo, da se drevo spozna po svojih sadovih. Laž o »osvobajanju« je bjla kmalu razkrinkana, kmet je že od prej poznal komunizem, njegov nauk in njegove oi!J*», ki so s kmečkimi koristmi v bistvenem nasprotju, in tako ni bilo t^/.ko zavzeti odklonilnega stališča nasproti namenom komunistične revolucije. Tako je bil kmet tisti, ki Je najbolj prepoznal pogubnost komunističnih namenov in se ni dal zapeljati od slepilne propagande, ki mu je obljubljala eno, pripravljala Pa drugo. Danes ve vsak slovenski kmet, da mu je komunizem pripravljal razlastitev zemlje, ve tudi vsak. da se mora tet zaradi tega zoperstaviti mu z vsemi silami in z vsemi sredstvu Narodno gledališče DRAMA Sobota. 7. novembra: ob 16.: Hamlet. Izven Nedelja, 8 novembra: ob 10.30: SneirulJeiea. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 16 30: Deseti brat. Izven Ponedeljek, 9. novembra- Zaprto. W. Shakespeare: »IlamM«. Trn medija v petih dejnnjh. Prevod: O. Zupanč č. Osebe: kralj — Levar, Hamlet — Jan, Polonij — Cesar. Horatfo — Nakrst. Laert — Blaž, l. igralec — VI. Skrbinšek, 1. igralka — Boltar-Ukmarjeva, dva grobarja — Lipah, Plut. Fortinbras — Crcsorin, Gertrudn, kraljica — Danilova. Ofelija — Juvanova, duh Hamletovega očeta — VI. SkrbinSek. Režiser: dr. B. Kreft, inscenator: ing, arh. E. Franz. scenska glasba: D 2cbre, dirigent: F. Šturm. O P E B A Sobota. 7. novembra: ob 16. Don rasqua!e. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 8. novembra: ob 16. Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek. 9. novembra: Zaprto. G. Verdi »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violeta-Vidalijeva. Flora-Poličeva, Anina-Polajnarjeva, Alfred-Cu-den, Germont-Janko, Gaston-B. Sancln, Douphol-Anžlovar. Obignv-Dolničar, Gren-vil-Petrovčič k. g. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Štev. 255 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 7. novembra 1942-XXI Strnu 3 cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 9. f. m. zjutraj do objave norega cenika Ljubljana. 7. novernbra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumcntov, pridelovalcev in prodajalcev je mcsmi tr/ni urud \'i^kcmu komiseratu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobri Z odtokom VIII 2. ;t.4191/34, Visokega komiKiriata za Ljubilansiko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od portcdcljkij 9. novembra 1942-XKl zjutraj dal ie do obja\'e novega cenika. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno bkit»o in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave pod 10 kil po 1*50 L, zelj-ivate glave nud 10 kp p*> 1 L. rx.lcee zelje 2 L, kislo zelje 4 L. o-hrovt 2 L. repu nn drobno 1 L. repa na debelo 0.75 L. kisla repi 2.50 L, cndiv;a 4 L. mofmiilcc 6 L. nsdK 4 L. mehka Spanca 4 L. trda čpinsča 3 L, karfrjola brez Kstov 5 L. rdeča pesa 3 L. rdeči korenček brez zelenja 3 L, rumeno korenic 1.20 L. pctcr^ilj 4 L. zelena 4 L, šopek zelenjave za juho 025 L. rumena koleraba 1.50 L. ko'er:'b:ee 3 L. črna Tiedkcv 130 L. čebula 2 L, šalora 4 L. češenj 5 L. zelena papr;ka 5.30 L. osnaženi hren 4 L, jabolka I. vrste, namizna, izbrana. 4.25, II. vrste 3.60 L. III. vrste 3.— L, hruške I. vrste 4.45. II. vrste 3.85, kilogram »lihega lipovega cvetja 18 L, jajca po 2 L, žlahtne gobe 12 L, sivke za vlaganje 10 L. vse druge užitne gobe 6 L, kosrtanj 4 L. Kjer ni posebej naveden Kter, veljajo cene za kiilojjnam. Opozarjamo pa, da vse te cene veljaj«* samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih krajev, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo orrebljeno in v takem sitanju. kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana vendar pa ne več mokra pač pa sveža- Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Poga carjev ero, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Sifki. enako pa Sfplch pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. DNEVNE VESTI — Počastitev v vojni padlih italijanskih pravnikov in sodnikov. V Rimu sta počastila minister Grandi in podtajnik v ministrstvu pravde Putzolu v navzočnosti so-diščnih predstojnikov, predstavnikov sodnikov ter odvetnikov spomin v vojni padlih državnih pravdnikov, sodnikov ter odvetnikov. Položila sta spominska venca na spominski kamen v palači pravde v Rimu. ki obuja, spomin na vse one predstavnike pravne stroke, ki so žrtvovali svoje življenje na bojišču. Po končani počastitvi sta se podala pečatni minister Grandi in podtajnik Putzola na sedež vrhovnega sodnega dvora, kjer sta si ogledala pisarniške prostore. Tukaj ju je sprejel prvi predsednik dr. Hektor Casati. — Zlata svetinja junaško padlima. Višjemu naredniku Alceju Sanpaoliju je bila podeljena v spomin zlata svetinja, ker je še, smrtno zadet, izpodbujal svoje vojake k borbi izražajoč do zadnjega živlienjske-ga diha vero v zmago. Poročnik Peter Chiampo pa je bil odlikovan z zlato svetinjo, ker je. prenesen v bolnišnico, pokazal stoično mirnost in junaško zaupanje v zmago. Prvi je padel na koti 423 pri Bolen:, drugi pa na hribu Chirrista-Frata-ris. — Na polju slave je padel na ruskem bojišču višji kaporal Herminij Sangiovanni iz Castelleona pri Cremoni. Pokojni se je boril tudi na drugih bojiščih. — Nov sedež družbe E. I. A. R. v Torinu. Predvčerajšnjim je bila otvorjena v Torinu v navzočnosti predstavnikov oblasti in stranke novi sedež družbe E. I. A. R., ki je med najbolj sodobnimi ter v tehničnem oziru najbolje ter najbolj popolno opremljenimi poslopji svoje vrste. Odlič-niki. ki so bili sprejeti po predsedniku akademiku Vallauriju ter glavnem direktorju nac. svetniku Chiodelliju in ostalih krajevnih družbinih dirigentov so si na-vzočni odličniki z zan"manjem ogledali posamezne naprave ter se delj časa pomu-dili v posameznih poslušalnicah. kjer so prisluhnili spevom in vojni godbi. — Smrt italijanskega novinarja, v mestu Celle Ligure je umrl Edgar Gavani, k: je bil dol.no vrsto let član uredništva dnevnika »Corriere della Sera«. Bil je tudi milanski dopisnik dnevnika »G:omale di Sicii:a«. Bil je več let odbornik Združenja lombardsk'h novinarjev ter je vneto m požrtvovalno sodeloval pri ustvaritvi tet razvoju novinarskega podpornega sklada. — Rumunskj novinarji so se vrnili v Bukarešto. Skupma nimunskfh novinarjev, ki se je delj časa mudila v Italiji ter si ogledala posamezna tiskarska in časopisna podjet.ia. pn tud: druge znamenitosti, je sedaj končala svoje poučno potovanje ter se je preko Milana vrnila v Bukarešto. Predstavnki rumunskega tiska so posetill Italijo na povabilo italijanskega ministra za ljudsko kulturo. — Umrl .'"o neč^k kardinala MagGona. V včerajšnji >:ev. smo poročali o težki nesreč", ki io doletela v Neaplju odvetnika Alojzija Magliona. nečaka vatikanskega državnega tajnika kardinala Magliona. ki se je nemudoma odpeljal iz Rima v Nea-pelj. Toda poškodbe, ki jih je dobil odvetnik A. Maglione, so bile smrtne in je ponesrečenec kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil navzlic najskrbr.ejšim prizadevanjem zdravnikov. Še umirajočemu je poslal papež Pij XII. svoj poseben blagoslov. Ob vesti o nećakovi srn.t: jc izrazil papež drž. tajniku .^voje sož.j'je. — Prava Petrareova Laura. V splošnem so doslej domnevali, da je bila Laura, kl ji je slavni Petrarca posvetil svoje pesmi. identična z Lauro De Novcs, omož^no Dc Sade. Toda pri zadnjih raziskovanjih pro-vencalskega notarja Hilarija Enjonberta se je pokazalo, da je bila Laura, oboževana po Petrarcu. identična z Lauro dc Sabran, ki je stanovala s svojimi starši v gradu Caumont, ki ni daleč od mesta Avignona in kraja Valchesc. kjer se je Petrarca večkrat mudil. Hilarij Enjorbert je dognal na podlagi arhivalnega gradiva, da je živela Laura de Sabran do 1. aprila 1348. Petrarca jo je videl prvič v Avignonu v cerkvi sv. Klare in sicer dne 6. aprila 1327. Notar Enjobert navaja v potrdilo svojih dognanj številne dokumente, med drugim omenja tudi številne pesmi Petrarce samega v prevodu znanega raziskovalca italijanskih pesnikov Langloisa. Nove ugotovitve vzbujajo živahno zanimanje vseh učenjakov, ki se pečajo z raziskovanjem italijanske književnosti ter življenja in dela znamenitih italijanskih pisateljev. (Stampa Sera). _ \ov dar vojnemu muzeju. Gospa Amalija Bellini je darovala italijanskemu vojnemu muzeju plaSč in druge dragotine svojega soproga generala Uga de Carolis. ki je dne 12. decembra 1941 junaško padel na ruskem bojišču. _ Pomembne izkopanine iz gotske dobe v Romagni. Iz Forlija poročajo: G?tman-sk: arheološki zavod v Rimu ie pričel v okviru italijansko nemškega kulturnega so-delovanja v kraju »Saetta« pn Galeati z izkopavanjem ter iskanjem zgodovinskih predmetov. Ta dela so bila započeta z do- voljenjem ministrstva za ljudsko vzgojo ter ob sodelovanju z varstvenim oblastvom za zgodovinske predmete v Bologni Omenjeni zavod je hotel s svoj'mi izkopavanji ugotoviti resničnost ustnega izročila, ki se nanaša na kraj Teodorikove oalače ki jo omenjajo nekateri zgodovinarji. V primeru, če bi se ta preizkus posrečil, pa naj bi se palača obnovila v prvotnem obsegu ter zgodovinsko starinski obliki. Posrečilo se je izkopati preostanke vel:'ke romanske naselbine iz davne dobe. Izkopan'ne pripisujejo bivanju gotskega kralja v navedenem kraju. Z gotovostjo se lahko prisodijo Teodorikovi palači nekateri stebri s kapitli. katerih oblikovanje je značilno za početke VI. stoletja. Izkopani pa so bili tudi stebrski kapitli drugačnih PDlk. Poseben dokaz za sodbo, da je bila izkopana naselbina zares zgrajena po gotskem kralju v dolini Budente, so predvsem keia-mične najdbe, ki so zelo redke v Italiji in ki so značilne za tisto dobo, ko so Gotje zasedli Romagno. — Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu sta se morali zagovarjati Edgera Cagnotto ter Matilda Gatti, ker sta odtegnili redni potrebi 350 živilskih nakaznic ter osem oblačilnih nakaznic S lami nakaznicami sta kupili zvila, ki stu jih prodajali po pretirani ceni. Posebno sdišče za zaščito države je obsodilo Edoro Gagnotto in Matildo Gatti vsako na 13 let ječe in 15.000 lir globe. — Prodaja mandljeve sladice do 31. Januarja. Minister za poljedelstvo in gozdove je upoštevajoč potrebe in želje tvrdk, ki proizvajajo mandljeve sladice ln medenjake dovolil, da se proizvodnja omenjenih predmetov podaljša do 31. decembra. Prodaja mandljevih sladic in medenjakov pa se bo lahko vršila do 31. januarja 1943-XXI. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Izžrebane so bile sledeče štev. zakladnih bonov: V seriji M za obe nagradi po 100.000 lir 125.116 ter 1,090.589. Za štiri nagrace po 50.000 lir 440.132, 1,268.934, 1,617 415 ter 1.682.528. V seriji N: za dve nagradi po 100.000 lir 259.079 in 1.889.481. Za štiri nagrade po 50.000 lir pa štev. 362 J51, 447.730, 965.303 in 1,812.277. — Loterijska sreča. I? Genove poročajo: Zgodilo se je ob priliki sovražnega letalskega napada na Genovo, da i« priletel projektil v sobo neke Cijelije Durazzo in prodrl v njeno postelj, ne da bi eksplodiral. V tem hipu je začut..a Durazzova neko sugestijo, privid loterijskih številk, ki si jih je zabeležila in za katere je naslednji dan šla stavit v loterijsko poslovalnico. Imela je srečo, vse tri štev. so j; prinesle čedne tisočake. — Elektrotehniški vestnik. Med našimi dobrimi strokovnimi glasili, ki nadaljujejo svoje pomembno ter potrebno delo, je treba omeniti tudi to; izdaja ga odsek za obrtništvo Združ?nja irdustrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino. Zdaj je izšla skupna 5. in 6. številka. Objavljeni so naslednji tehtni prispevki naših strokovnjakov: Aluminijasti prosti vodi (ing. R. SvajgerV, Kompleksni upori (ing. Ri-hard Sever); še nekaj osnovnega iz radio-tehnike (ing. R. Pon'ž). Razen tega časopis š^ vsebuje zanimive vesti iz električnega gospodarstva in iz organizacije. — Nesreče. V ljubljanski bolnici se zdravijo naslednji ponesrečenci, ki so jih sprejeli včeraj. Marija Grabnar, 6-letna hči posestnika iz Vel. Gabra se je% pri padcu močno pobila na glavi. — Fr. Rupar, 31-letni delavec iz Ljubljane, si je na krožni žagi obrezal prste desnice. — Marija Vidic, 63-letna užitkarica iz Gabrovke pri ZagTad-cu. si je pri padcu nalomila desno nogo. — Ana Koprivnikar. 35-letna poljska delavka iz Stične, jc pri napadu božjasti padla in se potolkla po glavi in vratu tako močno, da ji zdravniki kljub vsem prizadevanju niso mogli rešiti življenja. Umrla je v bolnici. IZ LJUBLJANE —lj Violinist Albert Demnelj, ki si je pridobil v naši glasbeni publiki že jako lep umetniški sloves bo izvajal v ponedeljek, dne 9. t. m. na prvem letošnjem sinfo- ničnem.koncertu. Cajkovskega Koncert za violino in orkester. To delo. ki spada med najlepša in najpomembnejša dela svetovnih literatur, bo dalo mlademu umetniku vso pr'liko, da pokaže evo jo virtuozno igro in čustvenost, kajti delo ima najlepšo kantileno. pa tudi mesta, ki zahtevajo oc izvajalca vso tehnično spretnost. Dermelja poznamo kot izredno nadarjenega, visoko ! sposobnega umetnika, ki ima izredno lep. mehak ton na svojem instrumentu. Izhaja iz Slaisove in Humlove violinske šole ter je bil vedno ponos obeh svojih mojstrov, ki sta ga peljala po poti glasbene izobrazbe in ga z največjo ljubeznijo vodila proti njenemu vrhuncu. Ponedeljkova izvedba Cajkovskega violinskega Koncerta bo posebno zanimiva še vsled tega, ker se bo to delo prvič v celoti, kakor je napisano izvajalo na javnem koncertu. Doslej smo slišali le odlomke, ali pa koncert s sprem- LJUBLJANSKI kINEMAT Predstave ob delavnikih v kinu Matici ln Unlonu: ob \2IG. In ',18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah ln praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., »214., 1,16. In 1/218. uri! KINO MATICA TELEF. 22-41 Tenorist Giuseppe Lugo poje arije in popevke v sijajni glasbeni komediji Bogastvo ni sreča PKVI SLAGER-FILM SEZONE! KINO UNION TELEF. 22-21 Odlična družabna komedija iz ameriških bogataških krogov Medeni tedni v troje Igrajo: Annie Nagel, \Varren Hull, Henry Mollison I »ANO SLOliA TELEF. 27-30 Izbrani pevci in glasbeniki radija v filmu Sola za bojazlfivce V glavni vlogi: Alberto Iiabagliati, Carla Del Poggio ljevanjem klavirja. Poleg Cajkovskega je na sporedu še Schubertova Nedovršena sinfonija. Smetanova Libuša in Verdrjeve Siciljske večernke. Sinfonični orkester, ki ga sestavljajo člani ljubljanskega radj-skega in opernega orkestra, bo vodil dirigent Drago Mario Šijanec. Začetek koncerta bo točno ob 18 uri. k'..nec pa tuci; točno ob pol 20. uri. Posebno opozarjamo občinstvo, da bo po Cajkovskega Koncertu kratka kavza in prosimo, da v tej kratki pavzi občinstvo ne zapušča dvorane Le tako je mogoč tudi pravočasen konec. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Včeraj 20.6"! Kako nenavadno toplo vreme je bilo včeraj, sprevidimo šele po toplomeru, ki je kazal sredi mesta maksimalno temperaturo 20.6°. Pomisliti je treba, da se je tako ogrelo skoraj brez solnca. Prava poplava toplega zraka se je razlila čez nsLŠ3 kraje, da je postule toplo kakor je navadno le septembra ali maja. čez noč je pa prišlo zato do tem večje toplotne spremembe, kajti ozračje se je po močnem dežju precej ohladilo; današnja minimalna temperatura je znašala 8.1°, kar je sicer še mnogo, vendar je bil skok od 20'* prevelik. Zračni tlak je začel naraščati, vendar ni mogoče napovedati, ali se bo vreme res izboljšalo. —lj Nakazila za petrolej za razsvetljavo bo mestni preskrbovalni urad začel deTti današnjo soboto 7 t. m. ob 15. uri v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Posebno opozarjemo, da bo urad deli] ta nakazila samo ob popoldanskih uradnih urah :n samo onim strankam, ki nimajo električne razsvetljave. Stranke naj prinesejo s seboj nabavno knjižico za meso in pa potrdilo hišnega gospodarja. Iz tega potrdila mora biti razvidno število družinskih članov stranke, ki prosi za petrolej, prav tako pa tudi. da ta stranka v svojem stanovaniu nrma električne razsvetljave. Opominjamo pa, da bo urad v potrdilih navedene podatke preizkusil, ker morajo biti resnični. KINO MOSTE Najnižje cene, najboljši spored: Michel Simon, poznan iz filma Rigo-letto in Kossana Brazzi v filmu Tesca in Mali planinec Pozor! Predprodaja v nedeljo od 10. Nedelja: 14.30, 16.30; delavnik: 16.30 Konec zadnje predstave ob IS.15 —lj Sneg se kuha. Tako divje ni pri nas že dolgo plesal veter kakor zadnje dni. Letos je bilo sicer večkrat vetrovno, a veter se ;e vselej kmalu unesel, v zadnjih dneh je pa jug pihal, ponoči in podnevi vedno bolj silovito. Med mestnim zidevjem ga meščani niso tako zelo čutili, bolj nad-Kžen je pa bil v predmestjih, kjer je celo razkrival strehe in lomil vejevje. V gozdovih je šumelo kakor razburkano merje. Odpadlo je tudi mnogo listja, ki še ni dozorelo, tako da so drevesa zdaj ±n skoraj vsa gola. Tako se je narava pripravila na sneg, ki nam ga menda ne bo treba dolgo čakati. Veliko in naglo mešanje zračnih plasti jeseni prinese pogosto sneg, ki zapade večkrat čez noč. Tako bi se tudi davi ne smeli čuditi, če bi bilo zunaj pobe_ ljer.o. V resnici je dišalo po snegu in bilo je precej hladneje kakor včeraj. Ponoči je močno lilo in ozračje je ohlajeno. Vetrovi se že mešajo in če se bo uveljavila burja, se bc skuhala dobra merica prvega snega te zime. —lj Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču je p. viš. dež. sod. svetnik v p. dr. Adolf Kaiser podaril 1000 l*r v spomin svoje pokojne soproge gospe Tekle. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpira-nih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Poroka. Danes popoldne ob 3. se poročita v farni cerkvi v Sp. Šški gosp Marjan Kremžar in gdč. Božena Burniko-va, nhn iz S:ške Ob:lo sreče! —li Da ne bo pomote ali nesporazumlje-nja. Prvi letošnji sinfonični koncert, ki je določen za ponedeljek, dne 9. t. m. ob lb. uri v veliki unionski dvorani, se bo definitivno vršil in ni odpovedan. Vstopnict se dobe v Knj;garni Glasbene Matice. —lj Glasbena akademija. Letos se je vpisalo na Glasbeno akademijo 205 gojencev, in sicer 35 na Glasbeno akademijo. 170 na Srednjo glasbeno šolo. Ker je dosedanjemu rektorju rednemu profesorju Antonu Tro-stu potekla dvoletna rektorska doba. je :zvolil profesorski svet rednega profesorja Julija Betetta, kj je bil že potrjen od Visokega komisariata in prevzel rektorske posle. V začetku decembra bo priredila Glasbena akademija svoj prvi javni nastop. —lj Teran v steklenicah, originalni val-poličello toči gostilna Lovšin. —lj Gospodinjski koledar za leto 1943- XXI-XXII lahko naročite v Knjigarni Tiskovno zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica 3. —lj Poljanski nasip je zaprt za ves vozni cromet od stare cukrarne do 2ivinozdrav-ske ulice zarad del na cesti, ki bodo najbrž trajala 6 dni, _______,._ —lj Umrli so v Ljubljani od 30. oktobra do 5. novembra; ing. Pehani. 56 let, univerzitetni profesor Vegova ul. 2-1; Križ-nar Alojzija, roj. Brezar. 72 let, zasebnica, Glinška ul. 15; Lavrič Franc ška, 81 let, trgovka, Vidovdanska c. 9; Jeršln Mihael, S6 let. kmetovalec, Lahov straden 67; Praznik Ježe. 30 let, čevljar, bivališče neznano; Folanček Marija, S6 let. naetonicm, Japljeva ulica 2; M.koč Marija, rojena Planinšek, SI let, v lova delavca^ Cesta na Brdo 12, Kotnik Marija, roj. Jurjavčič. 81 let, vdova uslužb. fin. straže. Poljanska c. 16. Koželj Jerica, roj. Ogiinc. 78 let. vdova izvoščka. Kolodvorska ul. 12. V ljubljanski bolnici so umrli: Ban Vera, 11 mesecev. Karlovška c. 24, Jakl.č Jo-1 žef, 9 let. siri posestnika, Karlovica 3 pri j Vel;kih Laščah. Uranit Jože. 20 let. delavec. Radomlje 3 pri Kamniku, Žagar J ž\ 55 let, delavec, Vič 72; Trkaj Franc, 8 let, sin pestrežnice. Zalcška certa 107; Praznik Ježe. 30 let. čevljar. Tržišče; Zakraj-šok Marijan, 1 leto. sin orožnika, Trebnje 23 pri Novem mestu, Terdan Ana, 7 let, delavec, Ralcitnica 77; Mehle Marija, roj. Zakrajšek. 86 lett vdova ž?Iezn. sprevodnika, Jenkova ul. 14; Ljuba Franc, 55 let, snažilec čevljev, Gcsp^elska e. Delavski dom; Brence Herta, SI let. Šivilja. VVolfova ul. ŠL, Rugelj Anten, 9 mesecu.. Slla 6, 6marje-Sap; Krašovec Franc, 32 let, delavec, bivališče neznano; Jagodic Franc, 1 mesec, sin kuharkv. Dečji dom; Jelen Scnja, 8 mesecev, hči zidarskega pomočnika. Zg. Zadcbrova 85. cbč. Pelje; Pir h Ifatej, 61 let. mizar, Tiž^ška cesta 4; Jelene Luka, S6 let, ravnatelj mete, šru? v p., Cesta 29. oktobra 20; Ma.kič Ivan. SO let, bolniški strežn k v p.. ProdOViOBVa r.l. .'2; Vrščaj Klementina, roj. Bcž č, 60 '-t, na profesorja v p.. Stankova tli. -it. Ko-zlevcar Franc, M let, oo \ ubofeac, >'t:.?n.cka v us pri Grosupljem; l\ *rtv It'tv .\na r?S let. cbč. uboga, Stična; R bič Ivan 82 let, skladiščnik drž. že!, v pek.. Ob Zeleni jami 1. Križanka Besede pomenijo Vodoravn«*: i; evropska država, 10 ne-soglasen, nedogran. nerešen, 15. doba. 16. francoski revolucionar. 17. ime za Grčijo, 19. tibetanski svečenik. 20. trata, travnik. 21. okrajšano mo^ko ime. 22. sr:di lova, 23. osebni zaimek (žen. sp.). 21. valutna enota, 25. nagovarjati se z besedo, k: pomeni zaupnejši, prijateljski odnos. 27 primeren za uporabo, dorasel, dovolj izkušen. 28. oblika pomožnega glagola, 30. pesem. 32. nedoločna množina celote. 34. začetak šale. 35. mesto na Bavarskem, 38. okrajšano žensko ime, 40. slovensko žensko ime. 43. žensko ime 44 okrajšava za evangelist, 45. vprašalna členica, 47. zvezda ju-trnega neba, 49. muza zgodovine, 50. del oč sa. 51. zelenjava. 52. ribja jajca. Navpično: 1, del balkanskega polotoka. 2. mesto in pristanišče v Afriki. 3. tur-škj post, 4. razum, pamet, 5. slovit italijanski fiz^k, 6. svetopisemska oseba. 7. strežnik, sluga, 8. zadružni, patriarhalni poglavar, 9. dragocen kamen (množina), 10. fotografirana, upodobljena, 11. veznik, 12. zagrnjen, 13. egiptsk; solnči br>g. 14. je ni br z ženina, 18. rimski javni urnd-n;ki, 22 del voza, 21 snnuinik. 26, m hovalec. 29. povzročitelj in nosilec n ta-terih bolezni. 31. Rimske Igralke, 33. posebno stanje vode, 36. nevelik, 37. kinalu, precej (v dialektu), 39, vpi 1 n ca, veznik. 41. del glave. 42. srbsko moško hna, 46. Bredi lica. 4S. turški ko j Rešitev zadnje križanke Vodoravno. 1. Y rrc dude, 7. stoj. 8, IČ, 9. indeks. 12 ep, H San Marino, in Oer. 17. tek. 18, et. 20, nun. 22. trg. 21. ta, 25. up. 26. nart, 28 Mura, 30. ideja. 32. Mal. 33 kalati. 35 di. 36. ica. 37. amo. 39. kmetic, 41. por. 42. anode, 43 on. 44. zna, 45. Gandi, 46. nož, 48. rl, 40. šota, 50. enote, 53. borilnice. Navpično: i. Vsi svetniki, 2. Etna. 3. rodno. 4. Njemen. 5. u\ 6. £>če e. 10. karat. 11 sr, 13. pokopali č\ 15. llo, 19. tra-dic onalno, 21. tam, 23. greda, 25. urad, 27. tja. 29. um. 31 atamanl, 31 imena, 38 Oto. 40. idiot, 41. pogreb, 44. zi ti. 46. novi, 47. Zale. 51 or, 52. el. Iz pokrajine Gerlzie — Pričetek dramske sezone v Verdijevem gledališču. Dne 11. novembra se prične v Verdijevem gledališču v Goriziji nova dramska sezona. Nastopijo igralci znane odrske skupine Hanibala Ninchlja, ki sodeluje te dni na odru Verdijevega gledali- j šča v Triestu. Otvoritvena predstava nove gledališke sezone v Goriziji bo Sardouova drama »Proces strupov«. Dne 12. rovem-bra pa bo nastopilo umetniško osebje omenjene skupine z G'accomettij^vim odrskim delom 5 Civilna smrt«. — Lep uspeh slikarske rnzstave A. Fur-lana. Gorizijsko kulturno občinstvo je pokazalo živahno zanimanje za razstavo ve-netske-ga slikarja Antona Furlana.. Med razstavljenimi umetninami v umetnostni prodajalni na korzu V. E. III. prevladujejo pokrajinski motivi. Razstava ostane odprta še nekaj dni. — Vsak dan nezgode. Po lovem kolenu se je potolkel med delom 191?tni Lionelo Fontanin iz ulice Cotonifici 3. Z lestve je omahnil po nesrečnem naključju 51 letni delavec Andrej Bisiak iz Vipacca in obležal s polomljenimi rebri na Ivi strani ter s potolčenim kolenom. Poškodbe na vratu je dobil med delom 451etni delavec Mario Bfrsa iz ulica F. Corridoni 26. Levico si jo zlomil pri padcu čez stopnice devetl:tni Duilij Bresan iz Lucinica. 63-letna Ama.Uja Kruanovech je padlo, po stopnicah in si zlomJa levo nogo. V ulici De Amicis v Goriziji si je zlomil levo nogo pri padcu 3 kolesa Silvij Glordan. Vsi ponesrečenci* se zdravijo v gorizijski bol-rišnici Brigata Pavia — Utopljenec v kanalu. 341etni Silvij Adamucci je po nesrečnem naključji; padel v kanal de Dottori. Spodtaknil se je ob cestnem robu in omahnil v karal. Ami-ducei je kl cal na pomoč. Pr:dno je prispela pomoč, pa je nesrečnež utonil. Njo-govo truplo je bilo pokopano na pokopališču v Ronlvih. . Iz pokrajine Trieste — »Grof MVrabeau« v Verdijevem gjeđa-ršču. Odrska skupina Hanibala N':nchij« uprizarja te dni v triestinskem Verdijevem gledališču trode-ansko komedijo pod naslovom »Grcf Mirabcau . ki jo je nap sal vodja skupine Hanibal N r.chi. — Svečan otvoritev akademskega leta. Predvčerajšnjim je bilo na slovesen način otvorjeno nevo akademsko leto na triesti-ski univerzi. Ob enajstih je bila svečana maša. ki jo je cb asistenci mons. Marussi- ' ja daroval triestinski škof mons. \. San- j tin. Okoli oltarja so se zbrali odlični hi, ' med drugim prefekt, Zvezni tajnik, nemški kenzul dr. Pausch in rektor Viora. Po otvertvenem nagovoru, ki ga je imel rektor prof. Mario Viora, je bila izročitev sn-j-minskin doktorskih diplom navzočnim svoj- cem onih gojencev triestinske univerze, ki so padli nr. polju slave. Spominsko doktorsko diplomo »ad honorern? so prejeli sledeči paciii gojenci triestinske univen e; G"i-do Caatagna Karol Treea in Aldo Zapula, promovirani : ad honorcniv; za pravo, Anton Rjsmondo za politično vedo. Aldo Air,-brosio. Aladino Cioni. Silvij Coletti, Anton De rar.aro, Aldo Dobrila Gualtiero Lance France Sinci. Sante Patussi. Ricciotti Ran-zatto in Umberto Sobrero za gospodarsko in trgovsko vedo. — Skupina »Exeelsior« nastopa V dvorani P»!iteama Rosettl. Te dtt| nastopa v Politeama Rossotti znana odrska skupina »Excels!or :. Pri .-teUlnih predstavah, ki io vse dobro zasedene, sodelujejo komik Nino Camala. plesalca Vinei in Dina, igralec Cesare Carera, pevka Dna Bruni, fantast-ka Nuccia Anea ter razen tega baletni zbor »Excelsior\ ki je im:nitno Izvezban. KLOBUCARNA »PAJK« vam strokovnja^ko očIsM. preoblikuje In prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica — Se priporoča RUDOLF PAJK. Sv. Petra c. 38. Abonente sprejmemo na okusno hrano, izborna naravna vina v GOSTILNI ,PRI LOVCU' LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 HIJACINTE, tulipane in krokuze — originalne holandske — smo dobili. Sever & Komp., Ljubljana. Mali oglasi DIATONICNO HARMONIKO dobro, prodam za lir 1500.--Prodam tudi lepa JABOLKA. — Ljubljana, Ameriška ulica St. 12. KUPIM STROJ za izdelovanje palic za metle. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slo-vens.\ega Naroda« pod »Metla r. Inserirajtc v tSlov. Naroči AMARO "1918 GRENAK 1918 VERMUT BIANCtf ; BELI VERMUJ Stran 4 »SX(TV^irSnTT lf JCITOT**, sobota, 7. novembra 1942-XXI Naše njive so preplitvo preorane Nespoštljiva nemarnost je, če si dandanes kmetje ne nakupijo ki je v primeri s ceno pšenice desetkrat cenejše kakor včasih Ljubljana, 4. novembra Splošno stremljenje dandanes je, da bi pridelali čim več ter tem bolje izkoristili zemljo. Tudi kmet sam želi pridelati čim več, saj se dobro zaveda, da so zdaj sadovi njegovega truda primerneje poplačani kakor so bili včasih. Za nekatere pridelke prejemajo še posebne nagrade. Vse pridelke kmet zdaj lahko proda. Prejšnje čase pridelovalec nikdar ni mogel računati vnaprej, ali bo pridelek lahko vnovčil in koliko bo zanj prejel. Pogosto se je moral celo bati, da izkupiček ne bo kril stroškov pridelovanja. Večina kmetijskih obratov je bilo pasivnih, saj dohodki niso bili primerni s stroški in družine so živele v zelo primitivnih razmerah. Kmet ni mogel primerno obleči družine in celo primerno hraniti je ni mcgel vedno kljub tolikšnemu presežku pridelkov. Gospodarstva niso mogla napredovati, saj marsikateri kmet ni mogel niti obnavljati primitivnega orodja. Jtaj šele, da bi kupoval novejše stroje. Kmetijstvo je v resnici preživljalo hudo krizo, tako hudo. da nekateri kmetje niso mogli več kupovati niti vžigalic in soli. Med cenami pridelkov in industrijskega blaga je bilo v resnici veliko nesorazmerje. Stari izgovori ne drže več Zdaj bi se pa kmetje ne smeli več izgovarjati, kakor so se prejšnje čase. da ne morejo kupovati industrijskega blaga, češ da je predrago. Zdaj se ne smejo izmikati, ko jim priporočajo, da bi bilo treba izboljšati gospodarstvo, se oprijeti primernejših načinov obdelovanja, boljšega gnojenja in uporabe dobrega orodja, kajti sorazmerje med pridelki in industrijskim blagom je zdaj bistveno drugačno. Kmet ne sme več upravičevati svoje starokopitnosti s pomanjkanjem glavnice in da ne more prodati niti tega, kar pridela s primitivnim' sredstvi. Nobena njiva zdaj ni prevelika, nobenega pridelka ni nikdar preveč, noben pridelek pa tudi ni tako poceni, da bi delo ne bilo primerno poplačano. Seveda si kmet želi še izboljšanja ter ni z vsem zadovoljen. Toda glavni vzrok nezadovoljnosti bi moral iskati predvsem v svojem Bastarelem gospodarstvu. Ali zemlja res lahko da več Ali zemlja res lahko da še več? se bodo morda vprašali nekateri, ki mislijo, da dela ni mogoče več izboljšati ter da so naši kmetijski obrati, vsaj večji, že napredni. Zemlje ni mogoče prisiliti, da bi dala še več, pravijo. Ne moremo se sklicevati na razmere v nekaterih naprednih kmetijskih državah, češ, tam zna-Ža pridelek toliko in toliko na hektar ter je mnogo večji kakor pri nas. Upoštevati moramo, da je pri nas drugačno podnebje. Pripominjajo tudi, da je v drugih deželah mnogo večja poraba umetnih gnojil, tako velika, kakršne pri nas najbrž ne bo mogoče doseči še v desetletjih. — Vce to je res treba upoštevati. Merila za uspehe drugih kmetijskih držav ne moremo kratkomalo uporabiti tudi za naše razmere. Naša dolžnost je pa vsekakor, da vsaj preiščemo vse vzroke, zakaj naša kmetijska produkcija ni večja. Nedvomno podnebje ni edini vzrok, da naša zemlja daje toliko manj kakor v naprednih kmetijskih deželah. Vprašati se moramo, ali tudi naš kmet obdeluje zemljo tako kakor n. pr. nizozemski, italijanski in nemški. Poglejmo samo, kakšno orodje uporablja in kako so preorane naše njive! Ogoni ali p:stati To vprašanje so zopet načeli v zadnji številki »Kmetovalca«. Mnogi naši kmetje se še vedno drže krčevito starega načina oranja na ogone s številnimi razori. Ogone v ljubljanski okolici imenujejo tudi »kraje«, nimajo pa menda imena za postati ali za »široko oranje«, brez razorov. Oranje na ogone ima pri nas precej zagovornikov tudi med kmeti, ki slovijo kot napredni. Pravijo, da je široko oranje primerno le v suhih letih, češ da se ob deževnem vremenu odteče po razorih prebitek vode, ki sicer zastaja na njivi. Premokra zemlja je zla?t-; škodljiva za okopavine. ker rade gnijejo. To velja predvsem za krompir. Delno to vsekakor drži. Pri nas so mnoga polja v nižinah in. ker tudi pogosto dežuje, vlaga večkrat škoduje kakor suša. Zato se je uveljavil rek, da suša pobere le četrtino pridelka, medtem ko ga mokrota vzame tri četrtine. V »»Kmetovalcu« pa kljub temu pobijajo stare predsodke proti širokemu oranju. Zakaj zastaja voda na njivah? se vprašujejo. Ali je krivda res le v širokem oranju? Nikakor ne! Voda bi ne zastajala na njivah, če bi bila zemlja dovolj globoko preorana, tako da bi voda lahko pronicala. Previsoka talna voda eli preplitvo oranje? Talna voda ni vselej tako visoka, da bi voda zaradi tega zastajala na njivah ob deževju. Glavni vzrok, da voda zastaja na njivah, je navadno, da voda ne pronica dovolj dobro, ker spodnje plasti zemlje niso primerno zrahljane. Naš kmet orje mnogo preplitvo. Skozi težko ilovnato zemljo, če ni dovolj zrahljana, voda ne pronica dovolj dobro. Če preiščemo zemeljske plasti na njivi, lahko doženemo, da je pod preorano zemljo marsikje precej visoko otrdela plast, ki po nji pri oranju drsi lemež. V »Kmetovalcu« na-glašajo, da je skoraj v vseh primerih prav ta plast zemlje kriva, da voda dovolj dobro ne pronica na njivah, kjer pridelujejo okopavine. Talna voda navadno ni tako visoka nikjer, da bi zaradi tega voda, ki se nabira od dežja na površju, ne mogla pronicati. Talna voda se le redko dvigne do samega površja. Izjeme so seveda pri povodnjih. Ta pomanjkljivost bi odpravili z globljim oranjem. Toda način obdelovanja zemlje je pri kmetu tudi tradicija, ki se je krčevito drži. Težko je dopovedati kmetu, da orje preplitvo, če cela vrsta njegovih prednikov ni nikdar orala globlje, »pa so vendar dobro živeli«, kakor kmet navadno zavrača vse, ki mu priporočajo kaj »novega«. Sicer pa globlje oranje pri nas tudi ni mogoče. Neprimerni plugi našega kmeta Naš kmet orje z neprimernim plugom; kako naj tudi zahtevamo, naj orje globlje, ko ima pa najmanjši, najlažji plug? Napredni kmetje drugih dežel ne morejo razumeti, kako se more naš kmet zadovoljiti le z eno vrsto pluga in še celo z najlažjim plugom! Orač se trudi zaman, če nima primernega orodja, najsi se še tako obeša na plug. Nekateri mislijo, da zavisi mnogo od samega orača, kako zna ravnati oralo. Mnogo je pa odvisno tudi od živine. Slaba živina ne more vlačiti težkega pluga, ki se zajeda globoko v trdo zemljo. Toda resnica je. da ie glavno orodje našega kmeta, plug, pomanjkljivo. Ce to trdi »Kmetovalec«, moramo pač verjeti, saj kmetijski strokovnjaki in kmetje, ki jih druži Kmetijska družba, pač najbolje poznajo naše kmetijske razmere. Težji plugi niso pretežki za našo zemljo V »Kmetovalcu« pravijo, da se moramo otresti predsodka, da so plugi številk 8, primernega orodja« 9 in 10 za zemljo pri nas pretežki, kakor mislijo mnogi kmetje, ki se otepajo težjih plugov. Z enim samim plugom krnet ne more primerno obdelati zemlje, kajti spomladno oranje se razlikuje od jesenskega, kakor se razlikuje, odnosno bi se vsaj moralo razlikovati, oranje za okopavine od oranja za druge posevke. Spomladi globoko oranje ni priporočljivo, ker bi zemlja izgubila preveč vlage. Razen tega je treba spomladi navadno hiteti z delom, tako da se ne utegnemo dolgo muditi z oranjem. Globoko bi pa morali orati jeseni, v drugi polovici septembra in v oktobru, zlasti, ko je tedaj lepo vreme ter zemlja za oranje najprimernejša. To velja zlasti za zemljo, ki smo jo plitvo preorali takoj po žetvi. Jeseni, ko je že opravljeno drugo glavno delo, bo kmet tudi utegnil orati delj časa in bo tudi živina primerno spočita, da bo zmagovala težje delo, ne da bi jo bilo treba preveč priganjati. Jeseni pa orje-mo globoko le za okopavine, a ne za ozi-mino. Ali si tudi lahko kupimo težji plug? Kmetje pa se bodo vprašali: Ali si pa tudi lahko kupimo težji plug? In prav zdaj? Da, prav zdaj si kmet najlaže preskrbi orodje, ki ga ni mogel kupiti v prejšnjih časih. Seveda je zdaj orodje dražje kakor je bilo včasih, a zato so tudi mnogo dražji pridelki. Kmečki pridelki so se mnogo bolj podražili kakor industrijsko blago. »Kmetovalec« navaja dovolj zgovoren primer in pravi, da orodje ni bilo še nikdar tako poceni kakor zdaj. Tako je zdaj naprodaj Sacko plug št. 8 po 870 lir in št. 9 po 920 lir. kar znaša 30 do 40 kg pšenice ali desetkrat manj kakor včasih! Ali se torej kmet dandanes še sme izgovarjati, da ne more kupiti orodja? Vsaj za glavno orodje, plug, velja zdaj, da ni več nesorazmerja med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskega blaga. Kmetje naj bi zdaj ne zamudili prilike. Težko je reči. ali bo razmerje med cenami pridelkov in blaga, ki ga morajo kmetje kupovati, ostalo vedno tako ugodno. Ce bodo zdaj zamudil: lepo priliko, se bodo pozneje zelo kesali. 2e nekajkrat smo opozarjali, naj bi kmetje zdaj izboljšali čim bolj svoje gospodarstvo in si preskrbeli potrebščine, predvsem rodje. ki je pač zdaj naprodaj in ki je v sorazmerju s cenami pridelkov zelo poceni. To je v interesu posameznih kmetov kakor vsega kmetijstva, a tudi gospodarstva. Od kmeta zavisi zdaj največ, da se kmetijska produkcija poveča č; mbolj, zato bi naj besede, naslovljene na kmeta, ne izzvenele prazno. 25 letnica celulozne volne Celulozna volna polnovredno nadomešča bambaž in ovčjo volno in so jo že pred vojno potrosili 200 milijonov kilogramov po vsem svetu Proti koncu prve svetovne vojne leta 1917 je takratno pomanjkanje surovin rodilo za potrebe nemške tekstilne industrije novo surovino, ki je prišla v promet pod imenom »sestavljeno vlakno« (Stapel-faser) in je bila mišljena kot nadomestek za bombaž in ovčjo volno. Nova surovina je seveda v začetku imela še znatne pomanjkljivosti. Sestavljeno vlakno je bilo takrat še preblizu iz enakega prapro-izvoda — lesa — izdelanemu papirju, da bi mogli biti potrošniki z njim vsaj kolikor toliko zadovoljni. Deset let po končani prvi svetovni vojni je nemška kemična industrija znova začela razmišljati o iznajdbi iz leta 1917. Posrečilo se ji je to iznajdbo napraviti za predmet tekstilnega gospodarstva vsega sveta in doseči naravnost revolucionarni razvoj. V tekstilno-kemičnih laboratorijih se je delalo neutrudno na izboljšanju sestavljenega vlakna. Uspeh je bil, da je bilo leta 1932 izdelanih ne samo 2 milijona kg novega umetnega tekstilnega vlakna, temveč da je bil ta pridelek tudi v tekstilni industriji v celoti porabljen. Vsekakor je imelo sestavljeno vlakno iz leta 1932 z izdelkom iz leta 1917 skupno le ime. Toda tudi to so kmalu odložili. Od leta 1925 naprej je novo tekstilno vlakno, izdelano na celulozni bazi. dobilo ime »celulozna volna« (Zell-vvolle). Celulozna volna je postala v tekstilni industriji v Nemčiji in po vsem svetu trdno opredeljen pojem. Ze leta 1939 so jo v Evropi, Ameriki in Aziji iz- delali in predelali okoli 200 milijonov kg. Okolnost, da so se lotile izdelovanja celulozne volne v večjih količinah tudi države, ki niso trpele na pomanjkanju naravnih surovin, dokazuje, da ne gre pri tem za nadomestno snov. ki je koristna samo v vojni, temveč za polnovredno novo surovino. Izreden napredek, ki ga je doživela v zadnjih letih predelava celulozne volne predvsem v Nemčiji in Italiji, je vodil vsekakor do posebno visokih zahtev glede dobave lesa, ki je za pridobivanje celuloze potreben kot surovina. Gozdovi pa seveda niso neizčrpni. Les. zlasti v današnjih razmerah, raste prepočasi, da bi mogel zadovoljiti vse potrebe brez nevarnosti za popolno izrabo. Les ne raste tako naglo, kakor ga v celuloznih tovarnah, v papirnicah in tovarnah za celulozno volno predelujejo. Kmalu se je uvidelo, da je treba s surovino štediti. Zopet je bila mobilizirana kemična znanost s smotrom, da poišče nove surovine, iz katerih bi mogli proizvajati polnovredno celulozo. Kemiki so najprej ugotovili, da nista za izdelovanje celuloze primerna samo smreka in bor, ki sta bila dotlej glavna surovinska vira za proizvodnjo celulozne volne, temveč tudi bukov les. S tem je bila baza surovin za celulozo znatno razširjena. Kasneje so iznašli, da so primerne za izdelovanje celulozne volne tudi razne vrste vrb in topolov. Začeli so jih v novejšem času v službi proizvodnje surovin za izdelo- >~a krovu italijanske podmornice, ki se vrača v svoje oporišče po akciji v .Atlantiku vanje celulozne volne sistematično gojiti. V zadnjem času je izšla tudi pobuda, da se preišče doslej zametavana krom-pirjevka, ali bi bila po svojih svoj-stvih primerna za izdelovanje celuloze. Iz te pobude je celulozna kemija dosegla nov uspeh. Poprej posušeno krompirjev-ko oblikujejo v neko vrsto briketov in iz teh pridobivajo tako imenovano »sola-num« celulozo. Ob sistematični izrabi krompirjevke in izgradnji za to potrebnih predelovalnih obratov bo mogoče iz te surovine pridelovati letno samo v Nemčiji okoli 500.000 ton celuloze. Tudi Italija, ki ne razpolaga z velikimi površinami gozdov, je dosegla na polju raziskovanja celulozne volne pomemben napredek. Njena surovinska baza je bila z gojitvijo posebne vrste plemenite trstike — Arundo donax — tako razširjena, da italijanska tekstilna industrija nima več skrbi, kje si bo v bodočih letih preskrbela potrebne surovine. V medsebojni izmenjavi postopkov je Itnlija svoje ugotovitve na polju predelave trstike stavila na razpolago tudi Nemčiji. Sedaj se tudi v Nemčiji goji načrtno plemenita trstika kot surovina za tekstilno industrijo. Kolikšen pomen ima ta produkcijska panoga, izhaja iz dejstva, da je mogoče pridelati na 1 ha zemlje okoli 9000 kg vlaken. Ogromne količine trstike, ki pokrivajo več kilometrov daleč donavsko delto v Rumuniji in tvorijo tamkaj prave gozdove, so navedle na misel, da se tudi ta trstika izkoristi za evropsko celulozno in tekstilno industrijo. Posebna nemška študijska komisija se že podrobno bavi s praktično rešitvijo vprašanj, ki so zvezane s predelovanjem donavske trstike. Medtem ko išče celulozna kemija vedno nove surovine, ki bi mogle biti koristne industriji celulozne volne, se ta neumorno trudi, da svojo proizvodnjo izboljša in izpopolni. Industrija celulozne volne more danes po 25 letih iznajdbe sestavljenega vlakna izdelati vrste, ki niso bombažu in ovčji volni samo enakovredne, temveč ju po svojih lastnostih pogosto še prekašajo in se izkazujejo za proizvodnjo blaga in tekstilii vseh vrst kot dragocenejši izhodni proizvod. 110 parov čevljev za vse življenje Ljudje, ki se radi ukvarjajo z raznimi računi, so izračunali, koliko časa porabi človek za jed in pijačo, za umivanje in spanje, za delo in razvedrilo. Človek, ki živi 70 let, raztrga približno 110 parov čevljev, nogavic raztrga okrog 200 parov, če pazi nanje. Brije se 1500 do 2000krat. Oblek porabi približno 100. Kulturen človek, ki se redno umiva in koplje, porabi v svojem življenju 20 do 30 tisoč hI vode. Računana je seveda tudi voda, ki jo popije. Klobukov ponosi približno 50, sukenj odnosno svršnikov pa 20. Še mnogo manjše so številke pri trpež-nejših predmetih. To velja recimo za uro, ki spremlja človeka v žepu ali na roki skozi vse življenje. Človek porabi v vsem življenju kvečjemu dve do tri ure. Isto velja za žepni nož, ki jih porabi človek največ šest. seveda če jih sproti ne izgublja. Srajc ponosi 3 do 4 ducate. Kako je pa s svinčniki? Na to vprašanje nj lahko odgovoriti. En človek jih porabi v vsem življenju 20. drugi pa petkrat aH šestkrat toliko. Mila porabi okrog 300 komadov. Ženske v izrekih Ljubezen je v življenju ženske povest v življenju moškega pa epizoda. Nič ni tako dvoumnega, kakor trditi o oženjenem moškem, da se je retil muk. Človek v takem primeru ne ve, je-tt umri on ali njegova žena. Dobra žena je podobna zdravju. Kol ko je vredna, spozna mož šele potem, ko jo izgubi. Poročeni ljudje imnio navadno dva značaja. Prvi, preprostejši, je za zakonsko i;t* bo. drugi, finejši. pa za ostali svet. Ce si v ljubezni srečen, se spomni, da so na svetu še drugi moški, če si pa ne-* srečen ne pozabi, da livt na svetu S« druse ženske. 2enske imajo rade majhne nožice, še ra-« je pa žive na veliko nogo. 2enske, ki se o njih mnogo govori, s** navadno malo vredne. V ljubezni je človek slep in gluh — edino s tem moremo pojasniti mnogo zak^n^ ske zveze. Biti zaljubljen in ne poročiti se. je rk« zveste, namreč nezvestoba. Ženska nezvestoba ne napravi na mosk.> ga nobenega vtisa — če se ne tiče nje^a. Moškega, ki mu laska, smatra ženska gotovo za tepca. Za žensko je zakon raj samo tedaj, če je v njem tudi kača, ki se imenuje v tem, primeru — domači prijatelj. Moški navadno žensko najprej ljubi, potem poroči in ko je že oženjen, se šele seznani z njo. Skoraj vedno je pa posledica vsega tega ločitev ali nesrečen zakon. Odpor ženske nj znak njene sramežljiv vosti, temveč rezultat njene izkušenosti. Druga ljubezn ženske je navadno sama osveta za prvo. Taktičen more biti do ljudi samo tisti, ki je na sebi izkusil netaktičnost drugih* Zamorci vidijo tudi v temi Z napredkom kulture pešajo človeški čuti. Nekatere v živalskem svetu še viso^ ko razvite lastnosti, recimo čut za prostor, smer ali kraj. so pri človeku skoraj že izginile. Vid, sluh in vonj so pri pri-* mitivnih narodih neprimerno i.-trejši ka^ Kor pri kulturno visoko razvitih. Nov dokaz za to so doprinesli poskusi, ki so jih! delali v Italiji. V temnem prostoru je stnl zdravnik 40 m od ljudi, s katerimi so de-* lali poskuse. V roki je držal pal>co, ki je bila rip. erem koncu ovitn 7 be'im papirnatim trakom. Palico je držal proti lju-» dem zdaj z ovitim koncem, zdaj z gladkim, zdaj navpično, zdaj vodoravno. Izkazalo se je, da «o zamor.-i v povsem temnem prostoru opazili bel papir, dočim so ga opazili med belokožci le redki, celo če se jim je približal zdravnik na 15 m. Inserirajte v „Slov. Narodu44! D. Dd Maurier: 138 Prva žena Roman »Ali, dragica, to je nesmiselno! Le zakaj bi si bila Rebeka vzela življenje? Bila je zadnja, ki bi ji človek prisodil takšno dejanje! Očitno se je pravica močno zmotila.« »Ne vem ...« sem rekla. »A Maksim, kaj pravi: Kje je ta mah?« »Tik do prejle sva imela ljudi. Polkovnika Julya-na in druge . . . Maksim je zelo utrujen. Jutri zjutraj se pel jeva v London.« »Čemu pa?« »Zaradi pravoreka... Ne morem ti zdaj razložiti.« »Morala bi ga dati ovreči. To je smešno, docela smešno. In to, da prihaja vsa stvar v javnost, mora biti za Maksima strahovito mučno, škodilo mu bo.« »Da...« »Toda polkovnik Julvan bi vendar lahko kaj napravil, mar ne? Sodnik je. Kaj neki delajo sodniki? Horridge, ta ubogi starec, je menda ob pamet, la s kalešnimi nagibi utemeljuje samomor? V slojem življenju nisem slišala večje budalosti! S tistim Tab-bom bi bilo tudi treba govoriti! Kako more reci, ali so bile tiste luknje v dnu nalašč napravljene ah ne? Giles pravi, da morajo biti od skal. Stvar je vendar tako jasna!« »Zdi se, da ni bilo tako.« »Ko bi bila vsaj mogla priti na obravnavo! Vztrajala bi bila pri tem, da povem svoje razloge___ Kakor je videti, si ni izmed vas nihče prenategnil domišljije. Kaj pa Maksim, ali je hudo pretresen?« »Truden je. Bolj od vsega drugega je truden.« »Tako rada bi vaju spremila v London! Pa ne vem, ali bo mogoče. Roger ima hudo vročino, ubogi fant, in strežnica, ki jo imamo, je teslo, siromak je ne more videti. Ne morem ga pustiti tako!« »Ne, ne. Na to ni misliti.« »Kje se ustavita v Londonu?« 3>Ne vem. Nisva se še odločila.« »Reci Maksimu, naj se nekoliko ogleda in poskusi doseči izpremembo pravoreka. Za rodbino je stvar zelo mučna! Jaz pravim vsakomur, da je povsem nesmiselno. Rebeka ni bila ženska, ki bi bila zmožna takega dejanja; ni ji podobno. Kar mika me, da bi sama pisala preiskovalnemu sodniku.« »Zdaj je prepozno. Bolje je pustiti stvari pri miru. Saj ne bi nič pomagalo.« »Takšne budalosti! To presega vse meje. Midva z Gilesom misliva, da so bile tiste luknje, če že ne izvirajo od skalovja, najbrže s hudobnim namenom napravljene od kakega potepuha ali drugačnega nepridiprava. Denimo, od kakega boljševika. Toliko se jih klati okrog... Baš boljševiku bi to prisodila.« Maks me je klical iz knjižnice. »Ali se ne moreš otresti? Kaj vraga ji je, da toliko čenča?« »eBatrice,« sem rekla v obupu, »če bo mogoče, ti bom iz Londona telefonirala ...« »Misliš, da bi bilo koristno, če bi jaz govorila z Dickom Godolphinom?« je silila Beatrice. »Naš pokrajinski svetnik je. Poznam ga zelo dobro, mnogo bolje kakor Maksim. Z Gilesom sta bila skupaj v Oxfordu. Vprašaj Maksima, ali hoče, da telefoniram Dicku in po tipam, če bi mogel kaj storiti, da se pra-vorek razveljavi? In slišiš, vprašaj ga tudi, kaj misli o možnosti, da bi bil kak boljševik...« »Oh ne, bilo bi zaman!« sem odgovorila. »Saj ti pravim, da ne bi nič pomagalo. Prosim te, Beatrice, nikar za zdaj nič ne ukrepaj. Samo poslabšala bi stvar, hudo bi jo poslabšala! Rebeka je utegnila imeti vzrok, ki ga mi ne poznamo. In v boljševike, ki bi hodili okrog in navrtavali jadrnice, takisto ne verjamem. S kakšnim namenom le? Bodi tako dobra, Beatrice, pusti vso reč pri miru.« še Boga je bilo treba zahvaliti, da je vsaj nisva imela pri sebi. Bog bodi zahvaljen... V telefonu je zabrnelo, vmes pa je zaklical Rebekin glas: »Halo, halo, gospodična, nikar ne prekinjajte zveze...« Nato je vresnilo, in vse je bilo tiho. Izmučena in strta sem se vrnila v knjižnico. Nekaj minut je prešlo, nato je telefon znova zazvonil. To pot sem ga pustila, naj zvoni. Pokleknila sem k Maksimovim nogam in se nisem več ganila. Zvonilo je kar naprej, a jaz se nisem ganila. Nazadnje je mahoma utihnilo, kakor bi bila srdita roka prekinila zvezo. Ura na kaminu je odbila deset. Maksim me je ovil z rokami in me vzdignil k sebi. Jela sva se poljubljati, vročično in obupno, kakor dva grešna zaljubljenca, ki prvikrat padeta drug drugemu v objem. XXVI Ko sem se drugi dan zbudila — ura je bila pravkar šest — sem vstala in planila k oknu. Na travi je ležala belkasta rosa. Mrzla sapa je pihala, in zrak je bil prežet s hladnim, pokojnim vonjem jeseni. Pokleknila sem na sedež v oknjaku ter pogledala dol na rožni vrt; glavice so se obešale na steblih, cvetni listi so se bili na snočnjem dežju razprostrli in porumeneli. Dogodki včerajšnjega dne so se mi zdeli silno daljni, skoraj že neresnični. Tu v Man-derleyu je bil napočil nov dan, življenje vrta se je nadaljevalo brez ozira na najine muke in skrbi. Cm kos se je z naglimi skoki poganjal čez vrt proti trati in se spotoma tu pa tam ustavil ter kljuval Z rumenim kljunom po tleh. Tudi rjav drozg jo švigal po svojih opravkih, dve pastirički sta se preganjali, in majhna jata vrabcev je ščebetala. Galeb se je vzvil visoko pod nebo, mirno in samotno je zaplaval, nato pa razprostrl krila in izginil tja preko travnikov, proti gozdom in Srečni dolini. Življenje je vrelo in kipelo, najine stiske in tesnobe pa niso imele moči, da bi ga prekinile. Kmalu bodo prišli vrtnarji, da pometejo prvo listje, ki se je osulo na trate in steze, ter vzravnajo pesek v drevoredu. Z dvorišča za hišo se bo slišalo ropotanje z vedri, kuhinjska dekla se bo pokazala na pragu odprtih vrat, da pokramlja z delavci, ki odhajajo na delo. Kmalu se bo razširil vroči, krepki vonj po slanini, ki se cvre. Hišne bodo hitele pospravljat po hiši, odgrinjati zavese in na stežaj odpirati okna... Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaerstni del lista: Ljnbomir Volčič — Vsi * LJubljani