■"rsssr uto U. fleu. !B.
u LfDDiiani, v neaeuo i. moja *m
7» fa. 2901 3
cena m r
Izhaja
vsak dan popoldne, Izvzem&l nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Dio. do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,
Popust po docovoru. InserataJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Dtn.
reklame,  preklici   beseda   2.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, 1. nadstropje, — Telefon 2034.
Nove volitve neizogibne
Vlada ne vidi drugega izhoda iz mučnega položaja. — Vse njeno delo v znamenju priprav za volitve, — Izpopolnitev vlade šele po razpustu Narodne skupščine.
Beograd, 30. aprila. V vseh politič-tiih krogih je danes že več ali manj jasno, da je usoda Narodne skupščine za-bečatena ter da je računati s skoraj-pjim razpisom novih volitev. V vladnih krogih se sicer zanika, da ima sedanja vlada volilni mandat, vendar pa se da po razpoloženju v obeh vladnih strankah sklepati, da današnja vlada ne bo našla drugega izhoda. Posamezni skupščinski odbori so bili izvoljeni še pod prejšnjim režimom in je zato popolnoma negotovo, ali bo imela vlada v vseh odborih potrebno veČino. Če pa hoče vlada izvesti pooblastila, ki jih vsebuje finančni zakon, ji ne preostaja drugega nego, da se reši kontrole parlamenta in skuša doseči razpis novih volitev. V vladnih krogih se celo doznava, da bo skupščina morda sklicana že sredi maja k formalni seji, na kateri bo prečitan ukaz o razpustu ter o razpisu volitev, ki bi se potem takem vršile sredi meseca avgusta.
V tem smislu se komentirajo tudi razni ukrepi vlade, zlasti pa dalekosežne spremembe v državi upravni službi. V notranjem ministrstvu je izdelan obširen ukaz o premestitvi velikih županov, ki bodo deloma vpokojeni, deloma pa premeščeni. Ministrski predsednik Vukičević se mudi večinoma v notranjem ministrstvu, kjer osebno sprejema stranke in izdaja razne naredbe. Tudi v ostalih ministrstvih se pripravljajo večje izpremembe. Vse to se spravlja v zvezo z razpisom novih volitev in smatra več ali manj za volilne priprave.
Kar se tiče izpopolnitve sedanje vlade, ni pričakovati, da bi katerakoli druga stranka stopila v koalicijo. Pogajanja, ki so jih posamezne vodilne
osebnosti obeh vladnih strank vodile v zadnjem času s poedinimi političnimi skupinami, so popolnoma prekinjena. Iz okolice ministrskega predsednika se doznava, da bo vlada izpopolnjena bržkone šele po razpustu skupščine. Nezasedena mesta bi se razdelila sorazmerno med radikali in davidovicevci, pri čemur se bo g. Vukičević oziral predvsem na to, da zadovolji zahtevam posameznih skupin in si tako zasigura njihovo podporo. Z ozirom na naraščajoče ne razpoloženje v radikalni stranki napram sedanji vladi, zlasti pa še z ozirom na nasprotujoče interese obeh vladnih strank, se nahaja g. Vukičevič v zelo težavnem položaju.
Na zunaj si vlada prizadeva, da bi ohranila značaj delavne vlade. Seje rni-nistrskega sveta, ki se v zadnjem času vrše dnevno, so posvečene raznim gospodarskim vprašanjem, zlasti izvedbi pooblastil finančnega zakona o gospodarski sanaciji. Na včerajšnji popoldanski seji je ministrski svet obširno razpravljal o tozadevnih ukrepih in v načelu sklenil več na to nanašajočih se uredb. Poseben komite ministrov gospodarskih resorov ima nalogo, izdelati tozadevne osnutke.
Danes dopoldne ni bilo nikakih važnejših dogodkov. V Narodni skupščini je zasedal anketni odbor, ki je razpravljal o bencinski aferi. Poročilo referenta Balkovića naglasa, da bi bila škoda za državo še večja, če bi se zadeva ne bila pravočasno likvidirala. Odbor ni sprejel nobenih sklepov, ker se bo poročilo razmnožilo in izročilo vsem članom, da ga preštudirajo. Prihodnja seja se bo vršila šele v prihodnjem tednu.
Rusija za zbližanje z Jugoslavijo
Zanimiva izjava sovjetskega funkcijonarja. — Rusija je pripravljena obnoviti z Jugoslavijo normalne politične in gospodarske
stike.
— Beograd, 29. aprila. Današnje «Novosti» prinašajo informacije iz sovjetskih krogov v Pragi o odnošajih med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. O tem vprašanju je izjavil visok sovjetski funkcijonar, da stopa vprašanje ureditve medsebojnih odnošaje* med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo vedno bolj v ospredje. Sovjetska unija je slej ko prej pripravljena vzpostaviti redne diplomatske in trgovske odnošaje z vsemi državami, s katerimi doslej še nima direktnih stikov. To se tiče zlasti Jugoslavije, ker so južni Slovani že od nekdaj tesno zvezani z velikim ruskim narodom.
Jugoslavija je doslej v tem pogledu zavzemala zelo omahljivo stališče. A to omahovanje je v veliki meri pripisovati napačnemu naziranju, da se bo sovjetska Rusija vmešavala v notranje zade-
ve Jugoslavije. Napram temu je treba ugotoviti in naglasiti, da se je sovjetska unija odkrito in svečano odrekla vseh imperijalističnih načrtov, zlasti pa na Balkanu, ter se ne bo nikjer in nikoli vmešavala v notranje zadeve drugih držav. V interesu miru bi bilo le želeti, da tudi vse druge velesile usvoje to stališče. To so zlasti dokazali najnovejši dogodki na Balkanu.
Treba pa je tudi priznati, da Jugo-slovenski gospodarski krogi vedno bolj uvidevajo velik pomen in neprecenljivo važnost, ki bi jo imela končna ureditev rednih medsebojnih odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo. Sovjetska javnost z velikim zanimanjem sledi razvoju dogodkov v Jugoslaviji in zlasfi pozdravlja pokret, ki stremi za čim prejšnjim zbližanjem med obema slovanskima državama.
PRVE ARETACIJE POVODOM MAJSKIH PROSLAV
— Zagreb, 30. aprila. Policija je danes aretirala oblastnega poslanca in voditelja komunistov Kamila Hrovatina, upravnika komunističnega lista «Borba», Gjuro Krasa, iu dva druga nameščenca uprave, ker so razpečavali prvomajsko številko lista, ki je bila od policije zaplenjena. Vsi aretiranci so bili izročeni sodišču in bodo kaznovani
po zakonu o zaščiti države.
Stanovanjski zakon bo
?
Vlada ne ve, kaj početi s stanovanjskim zakonom.
— Beograd, 30. aprila. Novinarji so se obrnili na ministra za socijalno politiko s prošnjo naj jim pojasni, kako si zamišlja vlada likvidacijo stanovanjske zaščite odnosno, kako razmerje bo nastopilo po 1. maju. Minister je podal daljšo izjavo, v kateri naglasa, da ostane razmerje v dobi od 1. maj a do 1. novembra popolnoma nespremenjeno. S stanovanji razpolagajo v smislu zakonskih določb še naprej stanovanjska sodišča. Kakšno razmerje bo nastopilo po 1. novembru, si vlada Se sama ni na jasnem, vendar pa bo temu vprašanju posvetila potrebno pažnjo in do takrat ukrenila vse potrebno, da prepreči večje zmede. Glede podaljšanja stanovanjskega zakona po 1. novembru minister ni hotel dali
striktne izjave vendar pa se doznava v dobro informiranih krogih, da se vlada resno bavi z mislilo, podaljšali stanovanjski zakon vsaj do prihodnje pomladi, da bi na ta način preprečila večje perturbacije na zimo.
Strahote poplave v Ameriki
New Orleans rešen.
— Neworleans, 30 .aprila. Včeraj popoldne je bil 24 km nižje mesta razstreljem glavni nasip v dolžini 1000 čevljev. Za raz-strelitev je bilo potrebno 1500 kg dinamita. Skozi nastala vrzel odteka v sekundi 250 tisoč kubičnih čevljev vode, vsled česar se je znižal vodostaj v Nevvorieartsu za tri čevlje Mesto Newarleans je zaenkrat rešeno, vendar pa je radi predora nasipa moralo 5000 družin zapustiti svoje domove, ki so sedaj popolnoma pod vodo. Med raz-streljevanjem so se odigrali pretresljivi prizori. Vojaštvo je moralo s silo odstra« niti prebivalstvo iz ogroženega ozemlja. Vlada je imenovala guvernerja Hobera za diktatorja ter mu izdala vsa pomomočja glede akcije v poplavljenem ozemlju. Ho-ber je prosil Rdeča križ za denarno pomoč.
KATOLIŠKA DRUŠTVA SE PRIKLJUČUJEJO FAŠISTOM
— Rim, 29. aprila. Uradni dopisni urad objavlja, da se je katoliška športna zveza v Italiji prostovoljno razšla in članstvo korporativno priključilo obstoječi fašistov-ski športni zvezi
Lfualjnnsbn oblastna skupščino
Sami predlogi in prošnje. — Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Vihar v zbornici. — Zasedanje odgođeno.
Današnja seja oblastne skupščine je bila zadnja v spomladnem zasedanju. Za eejo ni bilo večjega zanimanja, kar je pokazal tudi obisk na galeriji. Na dnevnem redu je bilo
poročilo odseka za javna dela, ki je obsegalo 160 točk, večinoma glede cest, napravo vodnjakov, vodovodov ter regulacije rek, potokov in hudournikov. Razprava je potekla mirno. V smislu sporazuma med klubskimi načelniki se je o poročilu tega odseka vodila splošna debata.
Predsednik dr. Marko Natlačen je radi posvetovanja klubovih načelnikov šele ob 10.40 dopoldne otvoril plenarno sejo. Po formalnostih je preČital došle nove predloge, med drugimi predlog oblastnega odbora glede ustanovitve Hipotekarne banke. Predlogi se po večini nanašajo na razna javna dela.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani.
Predsednik je nato {.recital njemu ravnokar vročeno prošnjo srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Občina prosi, da se ji prepusti brezplačno v last lemljišce vi. št. 211 kat. obč. Kapucinsko predmestje (pare. it. 194). Občina namerava namreč v Ljubljani zgraditi svojo lastno cerkev. Stavba bi bila zgrajena v bizantinskem slogu in bo lep okras za ta del mesla. Z zgradbo namerava občina pričeti Čim prej.
Prošnja je bila od kazana finančnemu odseku v proučevanje in poročilo.
Predsednik je nato pripomnil, da odreja lOminutni odmor, da ee sestane finančni odsek in razpravlja o predlogu oblastnega odbora o
ustanovitvi Hipotekarnega zavoda
Oblastni odbor je namreč predlagal, naj ga skupščina pooblasti ustanoviti lasten Hipotekami zavod, prevzeti v ta namen primeren denarni zavod in najeti potrebno posojilo.
Načelnik finančnega odseka posL Anton Skubic je po kratkem <Hsekovem posvetovanju predlagal, da zbornica sprejme ta predlog brez debate. Predlog je bil soglasno sprejet
Poročilo odseka za javna dela.
Skupščina je nato prešla k razpravi o poročilu in predlogih odseka za javna dela. Poročevalec Josip T r a t n i k je kratko omenjal, da je bilo odseku za javna dela predloženih v proučevanje 211 predlogov, od teh 60 za zgraditev novih cest, 26 za zgraditev mostov, 31 za gradnjo novih vodovodov, 4 za elektrifikacijo dežele, 3 za zgradbo novih železniških prog, 25 za regulacijo rek, potokov in hudournikov itd. Vložen je tudi predlog za uvedbo posebne doklade za avtomobile
v svrho poprave cest Predlog se je odstopil
oblastnemu odboru v proučevanje in poročilo.
Zanimiv je dalje predlog glede spremembe § 22 cestnega zakona z dne 21. feb. 1912, ki se odstopi oblastnemu  odboru, da
skliče anketo načelnikov cestnih odborov in
interesiranih javnih gospodarskih korporacij in da odsek napravi načrt za določitev visine in načina pobiranja izrednega prispevka.
Koncem poročila je posl. Tratnik preČital dve resoluciji glede investicijskega poso-
jila in prevzema gradbenega urada, pri katerem naj bi se takoj ustanovil cestni oddelek.
Debata.
O poročilu odseka za javna dela se je razvila stvarna in mirna splošna debala. Prijavilo se je 12 govornikov. Vsi govorniki so bili soglasni v tem, da je treba najprej izdelati programatičeu načrt za izboljšauje poprav in zgradenj novih cest. V debato so posegli ing. Zupančič, Jože Erjavec za SLS, dr. Albert Kramer, ki je naglašal med drugim potrebo izdelave malega programa za obnovitev in popravila najbolj poškodovanih cest. Dalje so govorili dr. Juro Adlešič, ki je zavračal predloge opozicije k resolucijam, Valentin Poljanšek in Ivan Pipan. Po zaključni besedi poročevalca odsekovega je zbornica soglasno v celoti sprejela poročilo odseka za javna dela in njega resolucije. VeČina pa je odklonila dr. Kramerjev predlog, ki je zahteval, da naj oblastni odbor skliče anketo strokovnjakov in zastopnikov gospodarskih korporacij ter na podlagi predlogov odseka sporazumno s finančnim odsekom pripravi za jesensko zasedanje veliki prometni investicijski program; v smislu svoječasnega sklepa oblastne kupšČine pa se naj glede lOmilijonskega investicijskega posojila takoj prestopi k izdelavi in izvedbi obnovitvenega programa za najnujnejše cestne zveze s posebnim ozirom na poplavljene kraje.
Odklonjen je bil dalje predlog ing. Zupančiča, da se osnuje pri gradbenem uradu oddelek za napravo načrtov glede vodovodov, kapnic in drugih melioracijskih del.
Predsednik je nato z izgovorom, da je danes eobota, ko morajo nekateri poslanci župani domov, da jutri vrše svoje posle, odstavil z dnevnega reda poročilo odseka za zdravstvene, humanitarne in druge zadeve.
Vihar v zbornici.
Posl. dr. 3recelj se je nato prijavil, da poda izjavo. To priliko je porabil, da je nastopil kot kritik opozicije ter zlasti da je skušal zabrisati mučen vtis včerajšnjega glasovanja klerikalcev proti takojšnjemu razpisu občinskih volitev v Ljubljani z napa i i na opozicijonalne poslance in posebno še na dr. Kramerja, češ da je on odgovoren za poročila naprednih listov (ki so včeraj bilo povsem stvarna!). Opozicija mu je krepko ugovarjala in predsednik sam se je Čutil pri-moranega, da ga pozove, >naj hiti h koncu c.
Posl. Mazovec se je nato razburjeno pritoževal, da »Slovenski Narod< o njegovem poročilu k službeni pragmatiki ni priobčil nekega popravka tako, kakor si je on želel. (Mi smo citirali stenografski protokol!) Tuda za to je delal odgovornega dr. Kramerja, ki ga je opozoril, naj 6i stvar s časopisi uredi s tem, da posije formalen popravek.
Končno je dobil besedo posl. Tavčar, ki je z žgočo ironijo konstatiral, da večina sicer ni imela časa razpravljati o važnih predlogih socijalnega odseka, med katerimi se nahaja tudi predlog radi ankete o razmerah rudarskega delavstva, pač pa je imela čas
na koneu zasedanja uprizoriti prazno politično debato.
Med protesti opozicije je predsednik odgodil zasedanje na nedoločen čas.
Francija edina naša opora
Angleško-italijanski pakt ogroža mir v Evropi. — Vsa francoska javnost na naši strani. — Alarmantne vesti o italijanskih vojnih
pripravah«
— London, 30. aprila. V političnih krosih se živahno komentirajo vesti o angleški intervenciji v Rimu. ki so se pa zadnje dni izkazale za neresnične ali vsaj pretirane. V diplomatskih krogih se namreč doznava, da sta Chamberlain in Mussolini o priliki sestanka v Livorrru lansko jesen sklenila dogovor, ki točno določa medsebojno razmerje Italije m Anglije v vseh vprašanjih,   ki tangnrajo interese   ene ali
druge države. Po tem dogovoru se je Italija obvezala, da bo podpirala angleške težnje na Daljnem vzhodu, Anglija pa izrecno priznava italijanske aspiracije na Balkanu. Pri tej priliki ie Chamberlain tudi pristal na tiransko pogodbo, ki je bila še poprej dogovorjena. Razen tega je bil na sestanku sklenjen dogovor glede postopanja v Sredozemskem morju za slučaj kakega konflikta na katerekoli strani. Za to pogodbo se je zvedelo še le sedai in se radi tega v političnih krogih sodi, da se Anglija sedaj ne more spuščati v kake intervencije, ki bi bile v nasprotju z omenjenim dogovorom. Anglija je v Rhnu pač nasvetovala diTektna pogajanja, ne more pa siliti Italije, da to pristane.
— Pariz, 30. aorila. Vsi današnji listi se bavijo z odkritjem dogovora med Chamber-laiflom in Mussolmijem in naglašajo. da bo morala Francija temu primemo prilagoditi svojo zunanjo politiko. Tako Francija, kakor Jugoslavija bosta morali iskati proti angleško - italijanskemu paktu primerne opore, da se ohrani ravnovesje Evrope, ki lahko postane spričo ekspanzivnih teženj
Italije podporo Anglije opasno ne le za prizadete države, marveč za vso Evropo.
— London, 30. aprila. Današnji MatLn»
prinaša daljše poročilo o oboroževanju I tanje in vojnih pripravah proti Jugoslaviji. List navaja podrobne podatke o utrdbah na jugoslovenski meji .zlasti v goriškem in tr-biškem odseku, kjer se z vso naglico kopljejo rovi in napravljajo betonirani podstavki za topovska oporišča. Vest je tudi v tukajšnjih krogih Izzvala veliko vznemirjenje, ker je začelo prevladovati prepričanje, da se Italija resno pripravlja na oborožen konflikt z Jugoslavijo Omenjeni list zahteva od merodajnih krogov, naj ukrenejo vse, da se italijanske avanture pravočasno preprečijo.
— Pariz. 30. aprila. Francoski diplomatski krogi demairtirajo vesti, o tajnem dogovoru med Angkjo in Italijo glede Balkana in Jadranskega morja, glasom katerega bi Anglija pustila Italiji popolnoma svobodne roke. Ta demanti potrjuje tudi italijanska dopisna agentura «Transalpina», ki naglasa, da je napetost med Beogradom in Rimom zadnje o*ni pojenjala ter da pride v najkrajšem času do popolnega sporazuma.
KONFERENCA OBLASTNIH SKUPŠČIN
— Beograd, 30. aprila. V prostorih industrijske zbornice se vrši jutri konferenca zastopnikov vseh oblastnih skupščin, ki je bila sklicana na inicijativo niške oblastne skupščine. Na konferenci se bo poleg samoupravnih zadev razpravljalo zlasti o gospodarski krizi /
Iz ljubljanske kronike
Preprečen vlom. — Radi bede v smrt. — Brezsrčnež. — Tatovi zopet na delu.
Upokojeni orožnik K. B., usluzben kot nočni čuvaj Strokovnega zavoda n stražam . je včeraj proti pol 2. uri zjutraj opa/il v ba» raki prodajalke Smukanec na GoapoavaUki
cesti, da je viseča ključavnica shrambe v ozadju b;trake odstraijena. Med tem pa, ko je čuvaj pregledoval položaj, je lopov sinu\-uil iz shrambe, preskočil ograjo ter pobegnil preko travnika proti Kolizeju in izginil v temi.
Vlomilec, ki se je z lahkoto »plazil v slabotno zaprto »»hrambo, se je ie pripravljal, da do?pe v glavno zalogo. Odtrgal je že par desk tako, da je ze lahko dosegel i>omanui-če, katerih si je nekaj privoščil in odnesel * seboj. Drugih predmetov, ki m> bili oddaljeni, pa ni mogel doseči.
To je že drugi vlom v isto barako. Pr-vič je namreč ]»o:»kuial i-rečo v noči Velike nedelje skoro ob isti uri. Takrat ga je prepodil čuvaj I. P. Isto jutro proti 4. uri je it-lezuiški čuvaj S. na Celovški cesti prepodil dva sumljiva zlikovca, ki sta skušala \lom;ti v trafiko.
Pri vseh teh poakufenih vlomih M bile poškodovane t-amo ključavnice in lu.-zjiatiu tudi baraka, a plen je bil vselej preprečen.
*
Marija Vajda, stara 31 let, rodom i/ Blagovice pri Kamniku, je pred 15 leti /a* pustila domovino in odšla v ltaltjo. V tu* jini je opravljala vsakovrstno delo, končno pa jo je usoda zopet pahnila na cesto in mladenka je segla v obupu po strupu. S težavo so jo zdravniki rešili življenje.
To se je zgodilo pred osmimi leti. Marija je bila kasneje sprejeta za statistko pri nekem filmskem podjetju v Neapolju. Yc» liko sicer ni zaslužila, toda za silo je zado* ščalo. Polnih osem le-t je ostala pri družbi, ko je pa začela bolehati na pljučih, jo jc družba odslovila. Marija je sicer povsod tikala na vrata, toda nihče se je ni usmilil. Končno so jo kot tujko in Jugoslovenko izgnali iz Italije.
Pred desetimi dnevi je prišla v Ljublja* no. Brez sredstev, telesno in duševno strta. Nastanila se je v nekem tukajšnjem hotelu. Včeraj popoldne je segla po steklenici z lizolom. Hotelski uslužbenci so jo našli v agoniji. Obveščena je bila takoj rešilna po. staja, toda pomoč je bila prepozna. Marija je podlegla zastrupljeiiju. Na ukaz policijske* ga zdravnika dr. Avramoviča je bilo truplo nesrečniee prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu, policija pa je obvestila mater pokojne, ki biva v Kamniku.
Pokojna Marija jc bila simpatična in stasita ženska. Njena tragedija jc vzbudila po mestu splošno sočutje.
*
Na Glincah biva prevoznih Josip Z. Mož ima deset konj, s katerimi opravlja vožnje po mestu. Zdi se pa, da Z. ne pozna nobene usmiljenosti in da ima kamenito srce. Njegovi konji so mršavi in onemogli, da se jim vidijo vsa rebra, opravljati pa morajo najtežja dela do onemoglo>ti. Kt'
kor izpoveduje jo prevoznikovi sosedje, pu»
šča Z. svoje konje stradati. Pred dnevi m ie en konj na cesti radi onemoglosti zgru* dil, včeraj ponoči je od lakote v hlevu poginil drugi konj. Moža so ovadili policiji, ki je preprečila nadaljnje trpinčenje živali. Zaslišani sosedje so v polni meri potrdili svoje izpovedi, pri Z.»ju uslužbeni hlapec pa je izpovedal, da da gospodar za vseh deset konj 50 kg ovsa na teden. Z., ki je bil za* slišan, se izgovarja, da mu nekdo zastrup* Ija konje in da zato hujšajo.
•
Zadnje čase smo imeli v Ljubljani pred vlomilci in tatovi precejšen mir, zdi so pa. da je te dni na poslu zopet tolpa vlomilcev. Tako je bilo v noči od 28. na 29. vlomljeno v mesnico Jerice Putrih ua Starem trgu. Vlomilec je v veži prerezal mrežo na oknu h se splazil v lokal. Odnesel je eno šunko. 3 kg teletine in 4 kg govejega mesa v vre 1-
nosti 320 Din. 0 storilcu ni nobenega <\e\u.
Smolo in srečo obenem pa ie ime! neki uzmovič, ki ga je v noči od 28. na 29. aprila zasačil v baraki Angele Smokovec na Gosposvetski cesti nočni čuvaj Karol Be-rič. Berič je tatu opazil in pozval v bližini službujočega stražnika na pomač. Ta čas pa je izkoristil vlomilec in je pritajeno ter neopaženo odkuril. V baraki je napravil 24 Din škode.
TRGOVCI Z DEKLETI V SUBOTICI
— Subotica, 30. aprila. Policija je priv;i na sled tajni družbi, ki se bavila s trgovino z deklet!. Družba je imela svoje dobavitelji po vsej Vojvodini. Dekleta so zbiralf v Subotici ter plačevali za nje po 250 Din. Lepša dekleta so prtdTŽall v javnih hišah
Borzna poročila
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.955. Parrz 223^0, London 276.70, Nevvvork 5n.S5. Milan 302, Praga 165.75, Berlin 13.51, Dl« naj 802.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.37, Praga 15.40, 25.25, Milan 27.55, Newyork 52U, Praga 15.40. Dima i 73.17. London JSJZ.
Stran Z
«SEO VENSKI  NAROD« dne 1. maja 1927.
Sle*. 93
Povratek naših letalcev iz Indije
Pomen poleta za razvoj našegaletalstva, — Potreba propagande za podpiranje letalstva od strani države« — Priprave za
svečan sprejem«
Naša letalca letita na povratku v isti srn en kakor sta poletela iz Novega Sada v
stva, vsakovrstna podeželska Bombay. V popotoem pričakovanju, da j U ma bo tud-i na povratku sreča mala, pri* pravi j j. novosadski Aeroplub vrlima juna« koma svečan sprejem na novosadskem leta« lišču. Sodelovala bo vsa novosadska šolska mladina, vsa garnizija, društva iz Novega Sada in Petrov a rad. in a ter gotovo številno občinstvo z udeleženci iz Beograda in biiž* njih mest Po sprejemu se bodo vršile ve* like si a vn osti s propagando za naše letal* stvo.
Ničesar ne potrebuje naše letalstvo bolj kakor propagando, interes vseh slojev na* šega naroda, uspeli polet v Indijo je k temu pripomogel v veliki meri Okupiral je in* teres vse države in povzročil, da je široka množica prebivalstva začela pojmovati po* men letalstva s tem, da je ocenila vzdrž* nost naših dveh letalcev in našega letala na več tisoč km dolgem poletu za ob čudo* vanj vreden uspeh. Letalo našega tipa, ki je v enem samem dnevu pTemeriio zračno progo od Novega Sada do Bejruta, bo vzdržalo tudi v enakih drugih smereh. Do* kaz. da so naši avioni sposobni, da po po* trebi zmagajo zračno pot iz Ljubljane do Trsta in nazaj do Zagreba, Osijeka, No* vega Sada, Beograda, Kragujevca, Sarajeva, Pod gorice in Skopi j a — in da se preko Ni« ša, Beograda in Zagreba vrnejo nazaj do Ljubljane. Izračunaj na prste, kako daleč bi segla smer preko naše zapadne meje. Ničesar nam ni moglo jasneje dokazati to* like moči naše sedanje avijatike, kakor sam polet preko enodnevne etape od Novega Sada do Bejruta. Istotako je ta polet do* kazal, kako velika vloga bo lahko pri nas dodeljena civilnemu letalstvu, ako iz Beo* grada lahko z letalom dosežeš najbolj zavržene kraje naše države v največ treh urah.
Naši piloti v ničemer ne zaostajajo za svetovnoznannni letalci. Dajte nam Musso* linjeve lire, francoske franke, angleške fun* te ali ameriške dolarje, pa boste videli, da bodo naši letalci brez razlike dosegli iste uspehe kakor Pelletier d' Oisv in d« Pmedo. Slednji, ki zdaj obletava Ameriko, je dobil za svojo pot 7 milijonov lir. Naša dva le* talca po uživata kredit 500 tisoč Din, s ka* terma morata plačevati bencin ter v slučaju nezgode transport z letalom vred do No* vega Sada. Ako jima vise pojde po sreči, bosta potrosila res le 50 tisoč Din, ostanek pa vrnila___
Uspeh obeh »indijskih* letalcev je se« veda predvsem vse vojaške letalce navdu* šil k velikim podvigom. Številni letalski častniki so podali raporte, v katerih izra* žajo željo, da izvedejo slične polete. Neka« teri hočejo celo poleteti v Južno Ameriko, čeprav je doslej vodila zračna pot tja samo s hidroavijoni.
Žal je bil naš proračun za letalstvo obrušen od 200 na 100 milijonov Din. Kdo izmed narodnih očetov se je zavedal besed znanega pokojnega polkovnika Svabiča, ki je na velikem občnem zboru jugoslovenske* ga Aerokluba dejal:
— Treba je vedeti, da vsak prikrajšani dinar v proračunu našega letalstva znači eno mrtvo glavo našega prebivalstva!...
«
— Beograd, 30. aprila. Glasom brzojav* nega obvestila sta dospela naša letalca v če* raj v Karač. Ker ju je nad perzijsko pušča* vo zalotil vihar, sta morala v Karaču na« stopiti daljši odmor, da očistita motor, v katerega je zanesel vihar pesek. Polet je bil radi viharja zelo težaven, vendar pa je letalo funkcijoniral'* brezhibno. Iz Karača poletita bržkone jutri zgodaj zjutraj. Njun prihod v Beograd se je radi tega zakasnil in se pričakujeta šele v torek ali sredo. — V Beogradu se vrše velike nriprave za sve« čan sprejem.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Poštena izjema med beogradskimi lopovi. — Vlomilska tolpa vaškega župana« — Skrivnosten roparski napad« — Senzacionalna aretacija v Zagrebu*
Mala sremska vas Krušedol je te dni vsa razburjena radi skrivnostnega roparskega napada, ki se je nedavno noč izvršil nad 67 letno trgovsko Heleno Ujekičevo.
Djekičeva ima ob koncu vasi malo trgovinico s špecerijo. Ko so predvčerajšnjim zarana šli prvi delavci na delo, go videli mimogrede, da je v trgovinici Djekičeve prižgana luč. Ker se jim je to zdelo nenavadno, so si trgovino podrobneje ogledali in našli lastnico v sobi t>oleg prodajalne v nezavesti. Začeli so io močiti z vodo in jo toliko okrepili, da ie začela zopet govoriti. Vendar stara žena ni marala izpovedati nikakih podrobnosti, kaj se je zgodilo v minuli noči. Očividno je bila ornotena z opijem ali kloroformom. V grozi nad roparskim napadom so se stari ženi nekoliko zmešali čuti in možgani.
V njeni sobici so vaščani in orožniki uvideli, da so zločinci vlomili v omaro, iz katere so odnesli blagajnico s samimi zlatimi dukati v skupni vrednosti preko 50.000 Din. Za razbojniki ni nikakih sledov. Orožništvo se navzlic temu nadeja, da jih bo kmalu vlovilo v svojo mrežo. Zanimivo je, da je bil pred par dnevi ubit velik in hud pes, ki ga je trgovka imela že dolga leta za svojega najzve-stejšega varuha. To dokazuje, da so se razbojniki že pred dnevi pripravili na vlom in rop.
*
Dičnega župana ima malošiška občina v bližini Niša. Mož se piše za Avra-ma Staniča in je takoj po svoji izvolitvi v 1. 1926. začel razmišljati, kako bo najbolj izkoristil svoj novi položaj. Pridobil si je sedem tovarišev in osnoval te-lovajsko bando, s katero je tekom leta 1924x in 1925. izvršil celo vrsto vlomov in tatvin v niškem, dobričkem in lesko-vaškem srezu.
Vrlega župana Staniča in njegovo tolpo teži 36 zločinov. Tolpa je kradla denar, nakit, obveznice, obleko, platno in često tudi cele sode vina. Niso izbirali; jemali so, karkoli jim je prišlo pod roko. Večinoma so vdirali v kleti, kjer so pobrali, karkoli se je našlo kaj vred-
nega; ako ne, so pa avanzirali v I. nadstropje. Le vestnemu prizadevanju in dobri organizaciji poizvedovalne službe orožnikov se je končno posrečilo, da je skrajno opasno tolpo pred meseci izsledila in jo spravila pred sodišče v Nišu, kjer se te dni vrši velika razprava s številnimi pričami.
★
V stanovanje privatnice Juce Nova-kovičeve, ki stanuje v Skopljanski ulici v Beogradu, se je te dni prikradel neznan lopov, ki je sicer spretno vlomil v stanovanje, toda ni napravil posebne škode. Pobral je samo nekatere malenkosti, četudi je imel na razpolago precej dragocene stvari.
Odprl je vse omare, v katerih se nahaja nekaj nakita privatnice. Pošteni lopov je vse prebrskal, a ni vzel nakita in dragocenosti, marveč samo škat-Ijo s kolačem, par nogavic in star lor-njet z zlato verižico. Ko je opravil svojo tatvino ,se je zopet mirno odstranil iz stanovanja, ne da bi ga opazil kdorkoli izmed prebivalcev hiše.
Zanimivo je, da je pošteni lopov že v drugo obiskal stanovanje Juce Nova-kovičeve. Mož mora biti dobro znan z razmerami v hiši, ker je tudi pred dvema mesecema vlomil na isti način in tudi takrat ni pokradel dragocenosti, ki so mu bile na razpolago, marveč se zadovoljil z nekaterimi slaščicami in malenkostnimi predmeti. Vsekakor poštena ali morda tudi malo abnormalna
izjema med beograjskimi lopovi.
*
Kriminalni oddelek zagrebške policije je bil te dni obveščen iz Budimpešte, da v Zagrebu biva neki član mednarodne tolpe ponarejevalcev čekov, ki je že lani na škodo banke Santo Spirito v Rimu s ponarejenimi Čeki prisleparU 1 milijon lir. Po ugotovitvah budimpeštanske policije se je iskani lopov te dni v Zagrebu kril pod imenom Marchesi ali Fernando Cecilio ali Viljem Kuhn.
Zagrebška policija je začela moža takoj iskati in je ugotovila, da je zasledovani zločinec nastanjen v Grand-ho-telu pod imenom Bela Szentez. Detek-
tivi so v hotel vdrli opolnoči in se je ponarejevalec napram njim res legitimiral kot Cecilijo Fernando. Razgledovanje v sobi je dokazalo, da je Cecilio neposredno pred vstopom policije za^i! v peči razna pisma in dokumente, med katerimi so se našli rudi nekateri ostanki čekovnih formularjev.
S sleparjem je prišla pred dnevi v Zagreb tudi plesalka Marija Bodo-Iayeva, ki pa se je po enem dnevu bivanja v Zagrebu zopet vrnila v Budimpešto. Tudi ona je važna članica mednarodne ponarejalske družbe in jo je budimpeštanska policija vlovila istočasno kakor zagrebška Szentesa.
Poleg te afere vzbuja v Zagrebu zanimanje dejstvo, da se že dalje časa nahaja v zagrebških zaporih pet oseb, ki so osumljene špijonaže in veleizdaje. Osumljenci so: bivši kapetan Milan Priborič, bivši letalski poročnik Stjepo Sizgoreo, trgovski agent Ivo Moniga, upravitelj Ivo Prkut in bivši beograjski detektiv Dragomir Kukatela.
Pri prof. Pupinu
Mnogi tujci, ki posetijo prvič Ne\v york, si radi ogledajo slavno kolumbijsko univerzo in znameniti laboratorij njenega profesorja, našega rojaka Puoi-na. Ta laboratorij je videl že lebroj važnih Pupinovih izumov. Laboratorij in njegova oprema pričata, da učenjaka ni do slave in razkošja. Dve sobi, ki jih je določila univerza za njegove eksperimente, sta polni raznih električnih in radioelektričnih aparatov, stene in strop so pokrite z antenami, vsak kotiček je izrabljen v naučne svrhe. Posetniku se zdi, da je stopil v delavnico modernega fizikalnega alkimista, ki sicer ne išče zlata ali kamna modrosti, pač pa neore-stano kombinira in kaže znanosti nova pota.
Nedavno je prof. Pupin predaval v nekem ameriškem znanstvenem društvu o radiofoniji. Njegovo predavanje je vzbudilo med znanstveniki splošno presenečenje. Pupin je namreč izrazil drzno domnevo, da so tako zvana statična motenja v radiotelefoniji, ki jih ni težko ločiti od vremenskih motenj, morda signali z drugih obljudenih svetov. To izjavo je komentiral rudi tisk. Prof, Pupin doslej ni dal nobenega pojasnila o svoji trditvi.
Kot 16-letni deček je odpotoval Pupin v Ameriko, kjer je služil nekaj časa na farmi za pastirja, potem pa za hlapca. Izredna pridnost in nadarjenost sta mu pripomogli do sijajne karijere. Njegovo ime bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini znanosti. Kljub slavi, ki jo je dosegel kot učenjak svetovnega slovesa, je ostal Pupin skromen mož plemenit-ga srca. Njegova plemenitost ie prišla do veljave med svetovno vojno, ko se je sestradana, srbska armada umikala čez Albanijo proti Jadranskemu morju. Srbska vlada se je obrnila na Ameriko s prošnjo za denarno podporo. Avstrija in Nemčija sta bili na višku vojaške moči in bodočnost male srbske države je bila zelo dvomljiva. Zato ni bilo uonika, ki bi hotel posoditi srbski viadi toliko denarja, da bi lahko nudila svr,ji armadi vsaj najpotrebnejšo hrano, obleko in orožje. V največji stiski se ie spomnil pokojni Pašić Pupina in Pupin je rade volje storil svojo domovinsko dolžnost. Menice z njegovim podpisom so imele v Ameriki zlato vrednost. Njegovo potrdilo in prepričanje, da bo Srbija svoje dolgove pošteno plačala, je zadostovalo. In tako je srbska armada na Krfu pravočasno odbila vse. kar je potrebovala. _
Izpred sodišča
STRIČEK Z DEŽELE.
Delavec Tine se je lanske jeseni zelo dolgočasil po Ljubljani. Dela ni imel, pa tudi jela ne. Tinček se je sprehajal pod kostanji na Ambroževem trgu, se pretegoval in zeval ter študiral dolgočasno megleno vreme.
Hipoma 6e je pa zasramoval svoje lenobe in jo mahnil po Poljanski cesti in od tod proti kolodvoru. Prisopihal je vlak, Tine je stal poleg postreščka Poldeta in se mu ponujal, da mu bo pomagal. Izstopali so popotniki, Polde jih je nagovarjal in se ponujal za nosača, zraven njega je stal Tine in se ponižno klanjal. Vse skupaj ni nič pomagalo. Polde ni dobil nobnega kovčega in Tine je prazen odšel. Mahnil jo je v Tivoli, kjer je naenkrat obstal pred mladim fantom, ki je radovedno strmel v vrtiljak.
, — Kaj pa ti tu dela*, stric z dežele? — jo nagovoril Tine mladega kmetica.
—. Aine gumam, pa dolgčas prodajam, — ga je zavrnil mladenič in ga smehljaje
gledal.
Potem je kmetic pripomnil: — No, ja, sadje sem prodajal. Tam od Polhovega gradca sem doma!
— Ha, ha, striček, potem imaš pa denar, vidiš, jaz sem pa lačen in žejen, — je jel Tine napel ja vati vodo na svoj r"li*>-
— Ne rečem ja, ne rečem ne, — se je nasmehnil kmetic Janez. T ako-le za kak li-terček bi se že dobilo. Ampak mi smo popi a vijenci ; kaj misliš, kje bi se za škodo na poplavi dobila kaka odakodnina?
— 0, srečen si, fantič moj, da si naletel name, — je odgovoril Tinček zadovoljno. — Mene tam poznajo, s tistim ta velikim sva ga že toliko skupaj spila, da bi lahko v vinu vtonila, — je lagal Tinček in premišljeval, v katero hišo naj postavi v svoji domišljiji vlado. Potem je odpeljal na Tržaško cesto Janeza, sel v neko hiŠD in rekel Janezu, naj počaka. Janez je dolgo čakal. Naposled se je T inče vrnil, si obrisal raz lica znoj, se zadovoljno useknil in dejal: — Vidiš, saj sem ti pravil; vse je v redu, že >po-kajo kiste< z obleko, meni pa daj 200 Din, saj sem pošteno jezik sukal.
Janez mu je res dal 200 Din in čakal, kdaj bodo začeli prinašati zaboje.
— Pa so kaj počasui, nobenega ni, — je dejal naposled in stopil v hišo; kjer je pa izvedel, da tu vlade sploh ni in da je bil potegnjen.
Zdaj je pa tudi Tinček potegnjen, jedel bo 14 dni ričet. K razpravi ga sploh ni bilo.
Sport
Nedeljske prvenstvene tekme
V nedeljo se odigra v Ljubljani pred* zadnje kolo prvenstva. Nasproti si stojita Primorje in Slovan ter Ilirija in Hermes, Obe tekmi sta odločilne važnosti za stanje prvenstva. Tako Hermes kakor Slovan se bosta morala pošteno potruditi, da ne pade* ta v II. razred. Več izgledov ima Hermes, ker nastopi proti II. garnituri Ilirije, L igra namreč v Splitu proti Borcu. Slovanove šanse niso tako rožnate, ker je Primorje v
dobri formi, k&T je dokazala z zmago nad Ilirijo. Vsekakor pa tudi iznenađenja niso izključena.
Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije, prva ob 14.30, druga ob 16.
V Mariboru se vrši sernifinale za pokal LNP. Nasproti si stojita Rapid in Atletiki iz Celja. Rapid je siguren favorit.
Zagreb in Praga imata jutri svoj derby. V Zagrebu se odigra prvenstvena tekma Gradjanski—Hašk. Za Haška je povsem irelevantno če tekmo izgubi ali dobi, ker ga ne more nihče več dobiti. Nasprotno je za Gradjanskega tekma izredne važnosti. V slučaju, da mu ne uspe poraziti akademike, potem je tudi njegovo drugo mesto v pr* venstveni tabeli resno ogroženo in to bi bil za «purgerje» najhujši udarec, ker bi bili potem izločeni iz tekem za državno prvenstvo.
V Pragi se vrši prvenstvena tekma Spar« ta — Slavija, Za tekmo vlada v Pragi ogromno zanimanje, kajti verjetno je, da bo odloČila vprašanje prvenstva Češkoslo* vaške za sezono 1926/1927. Oba kluba imata
enako Število točk, a Sparta bol j So goldife« renco.   Zadnja   tekma Sparta—-Slavija je končala neodločeno v razmerju 2 : 2.
Do sedaj sta oba kluba odigrala 42 med* sebojnih tekem. Sparta je zmagala 20krat, Slavija 15krat, razmerje golov y /naša 83 : 81 v korist Sparte.
Hazena
Ilirija — Primorje.
Za jutrišnjo hazensko tekmo med druži* nama Ilirije in Primorja, ki se vrši na igri* šču Atene ob 10.30, vlada precejšnje zani* manje. Oružina Ilirije je homogenejša in ima večji plus v odločnem napadu ter trdni obrambi in zato ima več izgledov, da si pribori dve točki. Primorje nastopi ojačeno z Omanovo in bo po našem mnenju Iliriji trd oreh. Tekma obeta prav dober sport in je pričakovati velik obislc
— Nedejske prvenstvene tekme. Prven* stvene tekme se bližajo koncu. V nedeljo se odigra predzadnje kolo, ki bo odločilno vplivalo na stanje tabele. Kot prvi par na* stopiti Ilirija — Hermes. Ilirija je že sigu« ren zmagovalec, ker je ne more noben klub več doseči. Proti Hsnnesu ne nastopi v naj* močnejši postavi, ker gostuje istega dne v Splitu. Hermes je momentano na zadnjem mestu tabele in bo vsled tega napel vse sile, da ostane v prvem razredu. Ako se mti posreči premagati Ilirijo, mu je ob s t a* nek v gornjem razredu osiguran, vendar postavi Ilirija dovolj močno moštvo, tako da je izid popolnoma nesiguren. Po tej tek* mi ab olvira Slovan proti Primorju svojo zadnjo prvenstveno tekmo. Tudi ta igra je
odločilnega, pomena. Slovan se tudi nahaja v opasni coni in bo na vsak način skušal doseči pozitiven uspeh. Primorje »e nahaja roometano v izvrstni formi in velja kot favorit. Znano pa je, da so ravno tekm ker gre za obstoj v prvem razredu, Lzred: napeto in ogorčene, ter bo Primorje imel<< dosti dela, ako hoče odnesti obe točki. I>., poldne igrata rezervi Slovana in Primorja prvenstveno tekmo. Vse tekme se vrše i i igriicu Ilirije. Pričetek: dopoldne ob 10., popoidne ob 14.30.
mca
KOLEDAR. Danes: Sobota. 30. aprila 1927: katoli. čani: Katarina; pravoslavni: 17. aprila, Sim. Pers.
Jutri: Nedelja, 1. maja 1927; katoličan:: Filip, Jakob; pravoslavni: 18. aprila, Jovan
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: «Hlapci». — Opera: <tEroa in Psihe*. A.
Kino Matica; «Dirka v smrt*.
Predavanja: ob 20. v Mestnem domu: Poslovilno predavanje dr. Kucvia.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Gledališča: Drama: ob lo.: «*Lumpuv: Vagabund*. — Opera: »Grofica Marica«.
Kino Matica: «Dirka v smrt«.
Film ZKD: ob 930 in 11. v Matici: «£vi> ca -— raj Evrope*.
Športne prireditve: Ob 10.30 hazen-.a tekma Ilirija — Primorje na igrišču Atene,
— Ob 11.30 štafeta za Schwab o v pokal. Ob 14.30 Primorje — Slovan, ob 16. Ilirija — Hermes.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta, HočevaT, Spodnja Šiška,
Poštna tombola preložena.
Vsled   nepričakovanih   ovir   jc postna tombola preložena na nedeljo dne 8. mi t. I. — Zato segajte pridno po tablicah, da jih ne zmanjka. Vsaka stane samo Din 2; prodajajo jih vsi pismonoše in po trafikah.
— Odbor.
TAVANHE J WATCH <s
cvCYMA
svijetsko poznati
ivicarsk* orecizion satovi
Kralj sarajevskih apašev
Ivan Jerbič, 241etni lrgov>ki potnik, ki je te dni sedel na zatožni klopi Murajafikcga sodišča in odgovarjal za celo vrsto drznih vlomov in tatvin, res zasluži gornji naslov. Od leta 1924. do 1925. je namreč izvršil naslednje Eločine:
Ludoviku Bartonu je ukradel nakit dragocenosti v vrednosti 90.000 Din. Nato j« v stanovanju Antona Pivčnika pobral dra-gotine za 3000 Din. Kasiju Jeremiču je pobral razne predmete, vredne 10.000 Din. Pri vlomu v stanovanje Hugona Spitzerja jo o !-nesel plen v vrednosti 5000 Din. Ze BStlf !-
nji dan je pobral v stanovanju Pavla Vuir-čeca različen nakit   v vrednosti 10.000 Din.
Obsežen plen je nato imel v stanovanju Luna Musatija, kjer je pobral vrednosti za 50.000 Din.
V svoji izredno drzni podjetnosti ni pri-zanesel niti upravniku Narodnega gledališča, šaljivemu pisatelju Hrani slavu jfuSK i,
V njegovo stanovanje je vlomil ponoči 23. marca 1025. ter mu odnesel 15.000 Din gotovine, vrhu tega pa tudi dragoceno tabake-ro, ki jo je Nusicu za OOletnico poklonil kralj Aleksander in se ceni na 65.000 Din. Skupno se plen apaša Ivice Jerbića, ki je bil pravi 6trah vseh sarajevskih bogatašev, pa tuli manj premožnih meščanov, ceni na 300.000 Din.
Sarajevski senat je apaSa Jerbiča ob=--> iil na 7 let težke jece. Večji del pokradenih dragocenosti je policija nasla. JerbiČ jih je večinoma razpečaval v Rum i in je torej po-licija imela zanesljivo oporišče za izsledova-nje. Jerbić, ki je drzne vlome izvrševal, kakor da bi hruške obiral, je obsodbo poslušal mrtvaško bled.
Gripe, prehlaje, revme
nas najbolj sigurno obvaruje
«BRAZAY» francosko žganje.
zale. zaŠč. Dobiva se povsod.
Frank Heller: 7
Novi Napoleon
Roman.
»Francozi! Vaše stoletje suženjstva pod gobezdavimi advokati, političnimi šarlatani, republikanskimi mazači in monarhističnimi pustolovci — to vaše poniževalno suženjstvo se bliža koncu. Kaj je potrebno državi? Glava, roka in meč. Država potrebuje roko z mečem, ki bi prisilila vaše notranje in zunanje tlaćitelje, da umolknejo, in glavo, ki bi vas s pomočjo roke privedla na pot, katero ste zapustili pred sto leti — na pot poštenja, na pot zmage, na Napoleonovo pot. Moji orli nestrpno čakajo, kdaj bodo poklicani. Zopet polete po svoji stari poti od zvonika do zvonika, dokler ne dosežejo Notre Dame!
Napoleon.«
Da, tako je bilo napisano na letakih! Včeraj sem videl, kako zre možic s Korzike v »Eclaireur de Niče« na ogromno steklenico; danes ie pošiljal potom časti vrednega lista »Le Mur-mure de Marseille« v svet nroklama-cijo. Je - li med obema KorziČanoma kaka zveza? Začel sem naoeto razmiš-
ljati o tem, zakaj, opazil sem tretjo notico, ki ie morala biti v zvezi z isto senco. Pisana je bila v običajni semitski francoščini tega lista:
»Ah, kako krasna dama!« je šepetal včeraj zjutrai kmalu po prihodu Modrega vlaka v Pariz neki gospod na la C&nnebiere. Ni se motil. Ta dama v temnorjavi baržunasti obleki, rjavem klobučku in pajčolanu je bila res očarljiva. Bila je očarljiva... in sama... Morda so nastale težave in bridkosti v zakonu, sklenjenem na tako dobrih nadah? Te£a ne moremo verieti. Mon-sieur D. 1. t...r mora sicer voditi veliko trgovino, saj je lastnik tvrdke, ki ima v zalogi mnogo najfinejšega šampanjca, toda kdo bi verjel, da bo to porušilo rodbinsko harmonijo in prisililo madame D. 1' t...r, da odpotuje — sama? Tega nikakor ne moremo verjeti.«
Človeku, ki se ie že dva dni uril v čitanju tega ljubkega marseillskega lističa, ni delal ta rebus večjih Dreglavic, kakor vsak križanka v običainih no-vinah. Ako se imenuje lastnik slovite
marke konjaka D. f. t___r. ali v nese-
mitski francoščini Delatour. ne more biti konjak nič drugega, nego Napoleonov konjak. Napoleon! Koliko napoleonskih notic sem videl v dveh dneh?
Gospod in gospa sta sta me zdramila iz zamišljenosti. Gospoda sem poznal. Bil je univerzitetni pisatelj doktor*
skih disertacij iz poljubne stroke, gospod Ouilinchini. Pač pa nisem poznal dame. Stara je morala biti kakih trideset let. Nosila je rjavo - buržunasto obleko in rjav klobuk z rjavim pajčola* nom čez obraz.
Ko me je gospod Ouilinchini zagledal, je spreletel njegovo suho postavo nemir in zašepetal je svoji spremljevalki na uho:
— Tu sedi!
Besede gospoda Ouilinchinija so me presenetile. Po naključju sem ga prejšnji dan razžalil. Pa vendar ne misli zahtevati zadoščenja?
Ni me pustil doljto razmišljati o tem, kaj mu teži srce. Stopil ie naravnost k moji mizi. Priklonil se ie in spregovoril s suhim glasom:
— Gospod, naključje je naiu seznanilo v posebnih, toda neprijetnih okol-nostih.
Prikimal sem.
— Najbrž niste pričakovali, da se dsnes zopet srečava.
Tudi na to mu nisem ugovarjal.
—Po naziranju. ki ste xa izvolili iz-
raziti o mojem delovanju na tem planetu, bi pač lahko sklepali, da so me silili v to važni razlogi.
Tudi tej trditvi nisem ugovarjal. A zdaj sledi menda poziv na dvoboj?
— Saj se ne motim, ako domnevam, da mi je čast govoriti z gospodom Ri* chartom Hejselom?
Četrtič sem prikimal njegovim besedam. Je-li bila dama v baržunasti obleki njegov sekundant? Mar so bile ženske že kdaj sekundanti pri dvoboju? _
— In potujete na Korziko, kaj ne? Začudeno sem ga pogledal. Kam
meri?
— Potujem na Korziko. Kako...
— Me more to zanimati? Zato, ker potujem tudi jaz na Korziko.
— Še vedno vas ne razumem.
— Toda to še ni vse. da potujeva oba na Korziko, — je nadaljeval go* spod Ouilinchini. tudi modarne potuje tja.
V zadregi sem se Doklonil. —Ah, tudi madame potuje —
— Da, z letalom, kakor vi in jaz, kajti parniki stavkak). Toda družba noče poslati hidroplana. ako se večina potnikov ne odloči za Dolet Izraz hidro-x>lan £>a ni xx)vsem točen. Dotično le-
talo je namreč dvoživka, ki se lahko spusti na suho in na vodo. Slednjič sem razumel.
— Ah, torej prihajate iz pisarne letalske družbe! Tam so vam povedali moje ime!
Dama v rjavi baržunasti obleki ie naju prekinila. Skozi Dajčolan sem videl njene črne oči, ki so se svetile od nestrpnosti. Njene rdeče ustnice so spregovorile osorno;
— Gospod, stvar ie skratka ta, da moram odpotovati na Korziko in ta-le gospod tudi. Ako se nama pridružite, poletimo že jutri. Ste mož? Storite to?
Sem - li mož?
— Toda madame, saj je moia iskrena želja rešiti se čim prej tesa brloga. 2e tri dni čepim tu...
Dalje nisem mogel govoriti. Dama v rjavi baržunasti obleki — bila ie zares zelo elegantna — ie opazila zakotni listič, ki je ležal razprostrt krai mojega svetlozelenega instaut sunreme. Obrnila se je k meni in me srdito pogledala:
— Take liste čitate? Fej. umazana cunja! Capini lahko čitajo kai takega, toda gentleman?
Bila je res ljubka In odkritosrčna. Najprej je dvomila, sem-li mož, a po-tem da-ii sem -^pn ti p Trn J
Sokol
Velike sokolske svečanosti
Do 3000 dijakov in dijakinj
ljubljanskih srednjih šol, učiteljišč in meščanskih šol bo sodelovalo pri veliki javni telovadbi, ki se bo vršila v nedeljo 8. maja ob 3. pop. na letnem ttlo-vadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. To bo doslej največja prireditev ljubljanskega dijaštva in prepričani smo, da bo njen uspeh vsestransko zadovoljil pred vsem dijaštvo samo, prireditelje in vodje javne telovadbe — nad vse požrtvovalne srednješolske telovadne učitelje, starše našega dijaštva in vso javnost.
Pokroviteljstvo javnega telovadnega nastopa ljubljanskega dijaštva je prevzel na prošnjo društva telovadnih učiteljev za Slovenijo bivši minister pro-svete In sedanji ministrski predsednik g. Velja Vukičević, a prosvetni inšpektor za ljubljansko oblast je raznoslal vsem ravnateljstvom zgoraj imenovanih šol okrožnico, da naj podpirajo hvalevredno prizadevanje prirediteljev.
Vse priprave za javno telovadbo so v polnem teku in dijaštvo se pripravlja z vso vnemo za svoj telovadni praznik. Sestavljen je spored, ki obsega — jako bogat in pester sledeče točke:
I l. Proste vaje dijakov nižjega od-1 delka.
2. Proste vaje dijakinj nižjega oddelka.
3. Orodna telovadba in igre vseh dijakov.
4. Štafetni tek dijakov.
5. Proste vaje dijakinj višjega oddelka.
6. Lepodržne vaje dijakinj.
7. Orodna telovadba in igre dijakinj.
8. Proste vaje dijakov višjega oddelka.
Pri skušnjah in pri javnem nastopu bo sodelovala vojaška godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom gosp. dr. Cerina. — Cene prostorom so sledeče: Sedeži I. vrste po 15 Din, sedeži II. vrste po 10 Din, stojišča po 5 Din.
Predprodajo vstopnic vrše dijaki in dijakinje in Matična knjigarna na Kongresnem trgu. Prosimo starše našega dijaštva in vso javnost, da si preskrbe vstopnice gotovo že v predprodaji. Na prireditev prihiti tudi dosti staršev, ki stanujejo zunaj Ljubljane.
Prosveta
Povlecite
trikot - svilo
v pravo obliko - ne likajte !
Repertoar Narodnega gledališča
Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 30.: ob 20. uri >Periferijam ab C. Kuponi.
Nedelja, 1. maja: ob 20. uri >Logarjeva Krista*. Kuponi. Navadne operne cene. Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 30.: »Eros in Psvche«. Red A. Nedelja, 1. maja ob pol 2u.: »Uroiica Marica*. Gostuje g. Vladi Skrbinšek. Izven.
Gledališki pregled
V Parizu se otvori pod vodstvom Firmin
Gemiera 15. maja mtei nacionalni gledališki kongres in razstava gledališko-zgodovinskiii iu problematičnih zanimivosti, kakor inscenacija, kobtuni, luč in dr. Na konferencah se bo med drugmi razpravljalo tudi o zaščiti pravice režiserja do njegove uprizoritve.
V paiibkem i'alace-llieatru uprizarjajo revijo >Zeuske v sporta,., kjer nastopa slav-ui Cliarpentier, ki poje, pleše in se končno tudi dvooojuje. ZensKemu e>vetu silno ugaja njegov glas, ctiarnie m ples, preboleti pa ne more, aa te mora končno pustiti ijnurpeu-
tier premagati od boksarja Jaquesa \Vai-kerja.
\  štocluiolmu podpisujejo prispevke za
ogromen kip A. buiuUOerga, ki ga bo izdelal K. Elciy.
V Aizzi jo mt'atui vujiu guverner general liman, Ki je izvrsten pianist, priredil javen koncert v prid invalidom, i/c koncertu mu je zastopiiiiv invalidov podal šop rdečin iia-geljev, kar je občinstvo frenetično odobravalo.
loscanini, dirigent milanske fecaie, bo dobil za 40 koncertov ne\vyorškega 1"iluaiino-nicnega orkestra bO tisoč dolarjev, honorar, ki ga doslej šc m dobil uoben dingeut na bvetu.
V rierlmu jc v Filharmoniji priredila znana češka pevka E, Destmova skupno s tenorjem Jadiovvkei-jeni koncert. Časopisje pravi, da naj ee ob tej priliki pozabi na protinemško propagando Uestinove med vojno in hvali njen oslabeli, a še vendar lepi
glas.
V Bavreuthu je hotelo dramsko gledališče igrati znano letošnjo privlačnost i Vrt Kden^. Toda mestni očetje so igro prepovedali, češ da je nenioraina. Dunoviti gledališki ravnatelj je nato igral Kotzebujevo igro »Nemški inaioineščaiuU.
V VViesbadnu so imeli na državnem gledališču premiero i Hudič v paragraiUu, ki jo je spisal dunovuik Philippi, ki je dušni pastir v kaznilnici v Diezu. igra živo osvetljuje dušo kaznjencev in se ostro obrača proti pomanjkljivosti in ničevosti slepih paragrafov.
V Leningradu so doživeli zopet seiizacijo-naino teatersko novotarijo. Igor Terentjev, ravnatelj *i rednega teatra,., je nanovo uprizoril Gogoljevega >Kevizorja<t. Uogoijev tekst, ki- spada med največje umetnine komedijske lneiature vseh časov, je neokusno popačil, črtal in razširil po svoji volji in okusu novejšega časa. Tudi inscenacijo in režijo je vodil tako, da si ljudje niso bili na jasnem, kaj pravzaprav gledajo. Tako n. pr. govori Hlestjakov vedno izza stene. Dobčin-skega in lioucinskega igrata ženski, kar naj naznačuje njinovo kiepetavost. (Kakor da bi med moškimi ne bilo klepetulj!) Poglavar govori rusko in ukrajinsko, Deržimorda pa je Armenec. Ostali govore rusko, ukrajinsko, vmes pa tudi nemško in francosko. Po odru letajo podgane in tako dalje. Lenin-gradska preša se opravičeno zgraža: »Kaj je bilo po Meverhodovi blamaži še tega treba in komu? Zakaj vse to?l< . . .
V Pragi bo maja meseca gostovala italijanska stagione pod maestrom Tangom. Peli bodo opere: >Brivec eeviljskic, s.Rigoletto< in »Trubadurja«.
V Pragi poje začetkom maja Cavadarossi-ja v >Tosci< naš rojak M. Adrian, ki žanje v Pragi velike uspehe.
Za sanacijo dunajske ? Volkspressec se zanima knežja hiša Dessau Prodati hoče 6 tisoč jutrov gozdov in z denarjem |x>maga!i operi. Znano je. da je mladi dessauški vojvoda velik gledališki intuziast in govore, da bo v ugodnem slučaju sam prevzel ravnateljstvo opere.
Na Dunaju bodo 7. maja igrali »Ugrabljene Sabinke<. V vseh moških vlogah bodo nastopili 6ami dunajski pledališki ravnatelji, kakor H. Thimig (Striesc), Jarno, Herterich, Marisrhka in drusi. Šolskega slugo bo baje igral M. Reinhardt.
M. Battistini, slavni italijanski pevec, ki je letos dopolnil 70. leto, se je odločil, da preživi 6tara leta v samostanu. 2. maja se poslovi od publike z zadnjim svojim koncertom v Stuttffartu, nakar gre v samostan.
Novo Kalmanovo opereto >Vojvodinja iz Chicaga* bodo novembra igrali na Dunaja v »Th. a. d. Wien«.
Proces proti Nelly Grosavescu, soprogi in morilki slavnega tenorja, se cacne maja me-
seca na Dunaju. Nesrečna žena se nahaja sesedaj še na opazovalnici.
V Zagrebu je bila 26. aprila, druga produkcija gojencev drž. glasbene akademije. Zagrebške novitete so baleti: >Urna< (Ca-salla), »Skatlja za igrače« (Debussv), »Bac-chanal« (Glazunov), Poljaka Kiedrzvn&kega komedija >Igra5kanje ljubezni*, na Tuškan-
cu pa Benatzkijeva opereta »Adieu Mirni l < Begovićeva >Pustolovščina pred vratic, ki je imela v Zagrebu, Pragi in Brnu velik uspeh in ki jo uprizori tudi newyorški The-atre Guild, je izšla v nemški prestavi, isto-tako tudi njegov »Božji Človek« Legende aus der Haidukenzeit«).
V Osijeku igrajo komedijo >Seigneur Po-lichinellei (Zamaoois), na kar bo dramski
ensembl gostoval ves maj v Vel. Bedkereku. Poslovilna predstava osijeSke operete je bila zadnjega oprila »Ples v srečo««. Ta žalostni simbolični konec oeijške operete spremlja odločitev osijeskili Nemcev, da pokličejo za prihodnje predstave iz Cehoslova-ške nemške operetne družine na gostovanje.
Tudi v Beogradu 6o bili berlinski igralci silno navdušeno sprejeti in je bil njihov prvi večer takoj razprodan. Nehote se pri tem spomnimo na gostovanje ljubljanske drame pred dvema letoma (I).
V Splitu gostujejo Zagrebčani Hafner-Gjermanović, Raič in Grkovie v Geraldijevi
i .Ljubezni«.
Beogradska noviteta je VVildejeva komedija 2>Bunbury«.
V Mariboru elavi maja meseca -oletnico kapelnik Andro Mitrovič.
V Ztuju je »Kat. izobr. društvo, igralo »Pasijon« pri šestih razprodanih hišah. Letošnje premiere v Ptuju bodo še: »Namišljeni bolnik«, Cerkvemkovo ^Očiščenje« in >Kralj Oidipi, ki ga namerava ravnatelj Bratina uprizoriti na trgu pred gledališčem. S tem bi imel Ptuj letos 15 premier, kar znači velik uspeh.
V Celju bodo igrali 10. maja F. Gradišnikovo dramo »Norec«.
Ljubljanska drama je JLeskovčevo igro >Ne čez most« (»Dva bregova«) preložila na prihodnjo sezono. Kot zadnja noviteta se pripravlja Shakespearjeva komedija >Mnogo hrupa za nič« v prevodu O. Župančiča in v režiti O. feesta.
Fr. L.
Shakespeare v slovenščini
Slovensko prevodno slovstvo je zelo nesistematično. Naši prevodi so nastali slučajno, kakor je nanesla ta ali ona prilika — pač radi tega, ker so bili izebrazeni Slovenci v starejši generaciji popolnoma vešči nemščine, s pomočjo katere so zajemali iz svetovne književnosti zaklade tujega duha. 6ele v zadnjem poldrugem desetletju so nastale pri nas v tem oziru nekoliko bolj urejene razmere. Z dobrimi prevajalci smo dobili tudi selekcijo v prevodništvu. Bili bi jo potrebovali že davno.
Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki je lani obhajala desetletnico svojega obstoja, se je pred kratkim odločila za važen čin v zgodovini naše prevodne literature; sklenila je izdati večje število Shakespearovih del ▼ prevodu uajvečjega našega živečega pesnika Otona Zupančiča. Shakespeare je vsaj po svojih glavnin tragedijah, komedijah in dra-man znan literarnemu in gledališkemu svetu; zato ne dvomimo, da bo naša javnost inicijativo Tiskovne zadruge pozdravila z največjim zadoščenjem ter segia po Zupančičevih prevodih z veseljem in vsestranskim pridom.
V zadnjih letih so izšli pri imenovanem založništvu štirje prevodi največjega dramatika vseh časov: Sen kresne noči, Mac-betn, Otheilo, Kar hočete. To so štirje biseri našega prevodnega slovstva, enako važni za tistega, ki se zanima za Shakespearea in za tistega, ki se hoče poglobiti v skrivnostni razvoj in silo naše drage domače govorice.
Zupančičev Shakespeare je tak, da bi pomenil kulturen dogodek iudi pri narodib, večjih od slovenskega, ki imajo v prevodnem slovstvu priznane tradicije. Ker ima Tiskovna zadruga v programu deset Zupančičevih prevodov, od katerih so nekateri ze dovršeni, pa je potrebno neko minimalno število kupcev za to serijo knjig, ki bo obsegala nastopna dela: Zimska pravljica, Hamlet, Komedija zmešnjav, Mnogo hrupa za nič, Tako jo je o krotil, Kakor vam drago, Kihard III-, Romeo in Julija, Vihar, Antonij in Kleopatra.
Založništvo bo v kratkem razpisalo sub-skripcijo in že sedaj apelira na sloveneko kulturno javnost, da jo pri tem stremljenju podpre, kajti usoda slovenske knjige ne zavisi od založništva, marveč od konsumenta. Knjige se ne bodo plačevale naprej, temveč sproti; dosedanje izdaje Shakespearea pa dobe subskribenti po znižani ceni. Velike sokolske svečanosti.
Nedelja ▼ mariborskem gledališču. V
nedeljo zvečer ob 20. uri se uprizori vele-uspela opereta »Logarjeva Krista« pri navadnih opernih cenah.
Lux je za pranje trikot svile in vseh finih tkaaiin najpripTavnejše sredstvo. Mehkoči-steča Luxo\*a pona Vaši svili ne škoduje, kakor ji ne škoduje čista voda. Treba Vaim je svilo samo nekolikokrat i^Iahniti v Lux-ovi peni. katera svilo očisti tako temeljito, da je vsako svili škodljivo ribanje nepotrebno. Perite predmete trikot svile takoj v Luxu. ker stari znoj isio kvari in uničuje.
Perite svilene predmete tako-le:
Pripravite v vroči vodi dobro Luxovo peno. Prilivajte k tej hladno vodo. da postane mlačno topi a ter krožite nato v njej
predmet, ki ga hočete očistiti. Ne ribajte nikdar! Potem izplaknite predmet v mlač-notopli vodi ter ga ne ožemajte. temveč iztisnite iz njega nalahko vodo. Povij te sa nato v čisto krpo in ko je že skoro suh. ovlecite ta predmet v oravo obliko ter za. zlikajte.
1'okrajinaki zlet in otvoritev ■oJutlafceg Tabora v Ljubljani v dne '27., S& m 2flL ju, ja t. L bo največja in najveličastnejša let«-:ija prireditev v Jugoslaviji.
Neumorni zletni odbor in njega odoe ki so pritegnili v >^oj delokrog mnogo od! nih sotrudnikov - sokoNkih  strokovnjaku . organizatorjev in umetnikov, že vev meseo skrbno pripravljajo in zamišljajo -lavju in : moren, obširen in originalen vsj>ored.
Krona prireditve bo otvoritev SokoWv ga Tabora, tega vira sokolske sile, — juj: slovenskega  Tvrševega    doma    z mo$jočr.' sreno, ki jo pripravlja br. prof. O. &est. V sokolskih kroaih naše in drugih slovo ^kih držav vlada za zlot izredno zanimanj-Pripravljajo  se v  velikem številu i;ostj>
CtentMlovaŠke, Poljske i. dr, — Teiovain*
delajo  s   podvojenimi  silami.   Pokažejo n:* kaj more sokolska  volja! Zdravo!
— Sokol I. naznanja svojemu Btaaeh M da je sestra Ki'stina Burja, poštna uradna-, v četrtek ob 20. nenadoma umrla. Pogreb
vrši danes popeldM ob 15.30 z Grajen pl i
note. Bratje in sestre, dolžnost naša je/ d našo sestro spremimo na zadnji jK>ti. /\< rališče na Grajski planoti. Zdravo!
— Uredništvo  »Soko  Dušana Silno«;
glasila beograjske sokol>ke župe >ta prew« la letos marljiva sokolska delavca       še i/ pred vojne dobe v  Srbiji     - brata dr. \ Kujundžić, zdravnik,  in dr. Mili. Gradej vič, docent beogr. univerze. Ze iz prvih le-Sošnjih številk je posneti, d t      oba imen vana  brata  trudita  dvigniti  lKt, ki iz.h;i mesečno, na dostojno višino. Nadease I bosta v tem tudi uspela. _ Pravkar iziš'■., 4. številka ajorajegi it-ia prineie to-ie v-.-
bino: Dr. Mih. (iradojović: Narastaj »^ok /u l>e  »Došan  Silnic.  V  tem elanku  \-t]»f»-)hii; .
brat G radojerič naraščaj beogr. iupe k dehi
za narašcajski župni zlet, ki se b<« \rši! ' m 'J4. maja v Beogradu. V narlr^tnjmi članku govori brat Voj:no\ič. /.ujmi na" nik, o tehnični strani lega /lela. \ ršile m bodo tudi tekme, in ifeer v prosCih vajah in vajah s kiji.  —  I-i-t  ima        -l.-cl.-č«. \«^rl»f-
no: M. Gr.: 0 našim sokolskim sedeieeea«. — K.: Redovna uadišuja  -kupština JSS Župski   plačnik:   Iz  starešinstva  župe. Slo-
vensko Sokolovo:   l. FohnoUmleti Sokol stvo. 2. Lnžičko SokoNtvo.       Letna Bananina lista zjuiša 3*5 Din. uprava je \: I\ne-fjinje Ljubice ul. 11.
— Siimadijska sekeleka mps priredi od
11. do  13. junija svoj  II. zupni zlet v Kra gujevcu. Na zletu te bodo vršile tudi tekme članov in članic sokolskih -Iruštev bi predvojne Srbije.
Suhi bajer
Poteka trinajsto leto od hipa. kti je bilo pahnjenih v strašno klavnico svetovne morije na milijone ljudi 7a to. da-so zadovoljili krviželjnosti onih, ki BO hoteli na truplih in kosteh milijonov padlih utrjevati narušene temelje svojih trhlih prestolov in s silo obdržati i nadalje v suženjskih vezeh narode k svobodi in ujedinjenju stremeče. Žrtve tega klanja narodov so bile milijonske in med njimi v največji meri slovanske, ki so utrle pot s potoki prelite krvi k svobodi dotlej zasužnjenih slovanskih narodov.
Hvaležnost, ki smo jo dolžni padlim borcem za osvobojenjc. zahteva vidnega znaka, ki bo pričal poznim rodovom, da smo mi. ki smo prvi začeli uživati sadove te borbe, pojmili £lobo-čino in veličino doprinešenih žrtev. Posebno hvaležnost pa še dolgujemo onim brezštevilnim in brezimenim tihim junakom, ki so ponosno dvignjenih Čel in s pogledi, polnimi preziranja smrti, hiteli zavestno pod svinčenke črnožol-tih cesarskih pandurjev in ki so za ceno svojih življenj dokazali, da SO bili v našem narodu tudi v urah obupa In najtežjih preizkušenj možje, ki so slepo verovali v izvršenje velike pravice ponižanih in razžaljenih.
Zato si je poseben odbor nadel nalogo postaviti tem našim herojem-nuice-nikom dostojen spomenik na mestu, kjer so s svojo krvjo potrjevali veliko vero in upanje, da bo za ceno njihovih žrtev morala prej ali slej razpasti i krvosledna habsburška hidra. Da pa bo zamogel to zamisel primerno izvršiti, se obrača s tem na vso jugoslovensko javnost globoko uverjen. da bo prežeta patriotizma in ljubezni do najboljših svojih padlih sinov zbrala toliko materijalnih in finančnih sredstev, da bo omogočena postavitev spomenika
žrtvam na Suhem bajerju.
ki bodi skromen izraz zahvalnosti naroda, čigar svoboda je vznikla iz prelite krvi onih, ki so hiteli nepokolebljivo proti velikemu cilju v času, ko je ležalo nad našo zemljo malodušje, sa-moponižanje, robstvo in klečeplastvo.
Jugosloveni! Pokažimo svetu, da smo bili vredni predragocenih žrtev padlih za naše osvobojenje in postavimo na Kalvariji naših najboljših spomenik, ki bo viden dokument pijetete in večnega spomina na one, ki so umirali za to, da bo nam in naši deci dobro v oni Jugoslaviji, katero so Ie-ti gledali v viziji smrtne ure.
Pred kratkim se je konstituiral odbor društva za postavitev spomenika žrtvam, ustreljenim na Suhem bajerju. Izvoljeni so bili: predsednik g. Drago Kalin; tajnik g. Fran Murovec; blagajnik g. prof. F. Sič; odborniki: župnik g. Janko Barle, g. Peter Šterk, ga. Masa Gromova i zastopnik mestne občine ljubljanske.
Odbor ima nalogo skrbeti za ohranitev grobov, postavitev spomenika ter ustanovitev fonda za podporo sirotam usmrčenih ter političnih preganjencev.
V kratkem prične društvo z akcijo nabiranja. Naj ne bo Slovenca, ki bi odrekel podporo. Dobrodošel bo vsak dinar.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo ob 3. popoldne se ponovi v ljubljanski drami veseloigra tLumpacij vagabund>
ali <Zanikrna deteljica«. Predstava je po znižanih cenah. — V opernem gledališču pa nastopi zvečer gosp. Vladimir Skrbinšek, bivši član Narodnega gledališča v Splitu. Igral bo ulogo kneza Populescu v <;Grofici Marici*.
K jutrišnjemu gostovanju g. Vladi-mirja Skrbinška v >Grolici Marici«. Ob priliki poslovilnega večera v Splitu je »Jadranska pošta< pisala o g. Skrbinšku sledeče: Večeras se od našeg Narodnog poac-šta oprašta omiljeni g. Vladko Skrbinšek. Daje se francuska komedija > Rod jak iz Varšave z. Gosp. Skrbinšek ostavlja u splitskoj drami najljepše uspomene: glumio je u svim mogućim ulogama i uvijek izazivao opće simpatije naše publike, pak je prava šteta za Pazorište, da se je g. Skrbinšek odlučio, da kod kojeg drugog pozo ris ta u državi traži bolju sreću. I naša opereta — barem smo je do sada imali — gubi u g. Skrbinšeku nenadoknadivu silu, spremnu da sa uspjehom uskoči u svaku ulogu i da pobere priznanje i aplavz. Mi smo stalni, da će splitska publika brojnim posjetom večeras izkazati g. Skrbinšeku svoje stare simpatije, a našem Vladi želimo puno sreće u dalnjoj pozorišnoj karijeri.
Balokovićeva nagrada v znesku 25.000 Din. Jugosloveusko prosvetno kolo v New-yorku razpisuje nagrado v zgorajšnjem znesku za najboljšo koncertno skladbo za vijo-lino in orkester v 1—4 stavkov, poslano in datirano s poštnim žigom najkasneje do 15. novembra 1927. Kompozicija mora biti jugo-slovenekega nacijonalnega značaja bodisi na temelju jugoslovenskib narodnih motivov, bodisi individualna svobodna, toda v nobenem slučaju ne sme biti internacijonalnega eklektičnega značaja. Izvedba skladbe ne 6me trajati manj kot IS minut in ne dalje kot 23 minut. Tekmujoči skladatelj mora poslati 1 orkestralno partituro, vfjolinski pari in izvleček za gosli in klavir. Na premijeri in na svojih turnejah bo nagrajeno skladbo igral Zlatko Baloković sam. Natančnejše informacije daje pisarna Glasbene Matice v Ljubljani.
V spomin stoletnice smrti Beethovna izvaja »Slogam ua svojem koncertu dne 2. maja v Ljubljani dve odlični Beethovnovi skladbi: Ciklus pesmi (Ljubici tam daleč) in zborovsko skladbo »T is ina na morju in uspela vožnjac. V ciklusu pesmi poje ljubimec svoji ljubici venec pesmi. Vsaka pesmica zase je biser in vse skupaj tvorijo lepo zaokroženo celoto. Vse opeva njegovo srce, gleda veselje pomladi. Vse misli se osred> točujejo v kraju, kjer sameva njegova ljubica, le on sam njen dragi ne more k nji. — Stvar je polna najprisrčnejših instrumentalnih glasbenih zamislekov, polna veselja, hrepenenja in tuge.
Spored slavnostnega večera Akademije znanosti in umetnosti iu Narodne galerije, ki se bo vršil v ponedeljek dne 9. maja leta 1927 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. I. Slavnostni govor. G. dr. Dragotin Lončar, član Znanstvenega društva za humanistične vede. IL Jurij Mihe vc: Uvertura >Planeti<. Dirigent g. Emil Adamič. L. M. Skerjanc: Odlomki iz Žlahtnega meščanac. I* M. Skerjanc: Uvertura »Mlada Breda«. I. izvajanje. Dirigent g. L. M. Skerjanc. Izvaja Orkestralno druStvo Glasbene Matice. III. Ivan Cankar: (Odlomek iz >Nine<). Recitira g. Ivan Levar. IV. Oskar De v: Snegulčica (Oton Zupančič). L. M. Skerjanc: Primula veris (Lenau- P. Kar-lin). Anton Lajovic: O, da deklic je . . -(Burns-Zupančič). Poje ga. Pavla LovSetova — na klavirju spremlja g. A. Balatka. V. L. M. Skerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden). Emil Adamič: Noč je tožna kakor moji sni . . . (Bunin-PetruSka). Josip PavČiC: Priplula je pomlad (S. Gregorčič). Poje g. Julij Betetto, pri klavirju g. A. Balatka. VI. Oton Župančič: Duma. Recitira g. Ivan Le-
var. VII. Emil Adamič: Turkestanska Iju-I bavna pesem št. 3. Emil Adamič: Sclierzo — Potrkan ples.   Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice, dirigent g. Emil Adamič.
Vstopnice od 30 do 5 Din se dobivajo v Matični   knjigarni na  Kongresnem trgu.
G RAD O pri Trstu loi*
Prvorazredna lisa, ležeča ori morju, z vsemi udobnostmi. Izvrstna dunajka kuhinja.   Zmerne cene.   Prospekt\
Lastnik: Ljubljančan Benedetić
Teden svečanosti na Dunaju
Med vsemi nekdaj blestečimi prestoli-caroi ie nedvorriLO avstrijsko cesarsko mesto Dunaj vsled neugodnega izida svetovne vojne največ izgubilo. Milijonsko mesto so preplavili tujci, ki so z zdravo valuto bogate zbirke uroemLn In drugih znamenitosti naravnost oronah. Ko je doba inflacije minula, so izginili tudi tujci. Nekdaj živahno mesto je v tej dobi nudilo prav mrtvo lice. S pametno Dolitiko in jekleno voljo Da je dunajska mestnp opravo tekom zadnjih let premostila vse težkoče in danes vživa Dunaj zopet svot stari sloves, ki bi bil kot nekdaj popoln, če bi na dunajskem dvoru še danes sedel kak cesar ali vsaj kralj. Toda Dunaicani ga prav nič ne pogrevajo.
Dandanes zavzema Dunaj v mednarodnem cospodarskem življenju zopet svojo staro važno postojanko. Bogata zgodovina mesta, njegove historične zanimivosti pa *udi njegove povojne pridobitve imajo dandanes še večjo privlačnost kot nekdaj. Dunaj ie že od nekdaj črpal velik del svojih dohodkov iz tujskega prometa. Zato je razumljivo, da dunajska uprava tudi sedaj z vsemi sredstvi pospešuje njesa razvoj.
Intenzivn' tujsko-prometni propagandi bo posvečer- mesec i unij. V času od 5. do 19. junija se bodo na Dunaju vršile najrazličnejše prireditve, ki bodo nedvomno pritegnile mase tujega sveta. Otvoritev svečanosti se bo vršila na dunajskem ro-tovžu Pri tej priliki bo sodelovalo 4 tisoč pevcev, rotovž pa bo bajno ilurmniran. Dunajska gledališča p-iomavljajo za te dni slovesne predstave, tako da bodo imeli obiskovalci priliko seznaniti se s sodobnim razvojem dunajske umetnosti. V prostorih dunajskega velesejma se bodo v teh dneh vršile najrazličnejše razstave, nanašajoče se pred vsem na Dunaj in njegovo življenje v preteklosti ki sedanjosti. Zanimiva bo književna razstava ter razstava ruskega gledališča. Tudi dunajski upodabljajoči umetniki bodo ob tej priliki razstavili svo-ia najboljša dela.
Razumljivo ie, da bodo te prireditve resnega značaja spremljale tudi najrazličnejše veselice, pri katerih bo imel tujec priliko do dobra spoznati dunajsko življenje in znanj dunajski humor. Tudi na športnem polju se obetalo najzanimivejše prireditve. Napovedanih je cela vrsta mednarodnih tekem v nogometu, bazeni, v kolesarskem in avtomobilskem sportu itd. Veliko zanimanje v mednarodnem svetu vzbujajo že danes napovedane konjske dirke, pri katerih bodo nastopili najboljši svetovni dirkači.
Obisk Dunaja je ob tei priliki zelo priporočljiv. Udeleženci bodo imeli na podlagi posebnih legitimacij, ki se dobe pri »Putniku«, pravico do polovične vožnje na vseh jugoslovenskih in avstrijskih železnicah ter prosto vožnjo na dunajski cestni železnici, kakor tudi vstop na vse prireditve. Kakor čujemo, priredi iugoslovenski avtoklub ob tej priliki skupen izlet na Dunaj.
23
61
Stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD* dne L n^ja 192>
Stev 98
Dnevne vesti
KS Ljubljani, dne 30. aprila 1927.
— Zastopniki prosvetnega ministrstva pri maturi na srednjih šolah. Finančni minister je kot namestnik prosvetnega ministra določil za zastopnike pri maturi na srednjih šolaih vpokojenega prosvetnega inšpektorja g. Josipa Westra na državni gimnaziji v Kočevju, vpokojenega vseučinške-ga profesorja dr. Avgusta M u s i č a na državni gimnaziji v Novem mestu, vseuči-Irškega profesorja v Ljubljani dr. Nikola Rado j čiča na. državni gimnaziji v Celju, vseučiliškega profesorja v Ljubljani dr. Frana Kidriča na mestni ženski gimnaziji v Ljubljani, gimnazijskega ravnatelja Frana Novaka na Škofovih zavodih v Št. VMu, prosvetnega inšpektorja v Ljubljani dr. C e p u d r a na privatni frančiškanski gimnaziji v Kamniku.
— Takse za privatne zrelostne izpite. Prosvetno ministrstvo je določilo za privatne zrelostne izpite sledeče takse: za štiti pismene izpite po 100 Din, za 6 ustmenih izpitov po 60 Din, predsedniku in podpred-sednliku za vse ustmene izpite po 1O0 Din, fca predhodno sejo za 8 članov po 50 Din, ravnatelju 50, zastopnikom prosvetnega ministra pa po 60 Din, skupaj 1470 Din. Od itega honorarja dobe zastopniki prosvetnega ministra pri vsakem ustmenem izpitu po 25 Din, podpredsednik pri vsakem pismenem izpitu 25 Din, štirje predmetni učitelji po 50 Din, za 6 ustmenih izpitov izpraševalcem po 60 D, zastopnik prosvetnega ministra kot predsednik za vse ustmene Izpite 100 Dm, podpredsednik za vse ustmene izpite 100 Din, za predhodno sejo zastopnik prosvetnega ministra kot predsednik 50, ravnatelj 50 Din.
— Nov učni načrt za realne gimnazije.
V prosvetnem ministrstvu se je ustanovila komisija, ki bo izdelala nov učni program fca realne gimnazije po načrtu, ki je bil odobren na konferenci prosvetnih delavcev.
V komisiji so sami profesorji in sicer za vsak promet dva. Komisija posluje že več fini.
— Dijaške ekskurzije. Oddelek,za srednje šole v prosvetnem ministrstvu je razdelil kredit, določen za podporo srednjim Šolam v svrho dijaških ekskurzij. Podporo so dobile skoraj vse šole, ki so se doslej prijavile in sicer po 2000 do 3000 Din.
— Podpora zdravstvenim zadrugam. Ministrstvo narodnega zdravja Je odobrilo 300.000 Din kot podporo Savezu zdravstvenih zadrug. Ta denar bo savez razdelil me*! poedine zadruge.
— Podpora kopališčem. Ministrstvo narodnega zdravja bo v kratkem podelilo večjo podporo vsem pasivnim kopališčem, ki se vzdržujejo iz lastnih sredstev. V to svrho je določen kredit v znesku 2 milijona dinarjev.
— Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase Za mrtve sledeči pogrešanci: Ivan Noč, posestnik pri Sv. Križu, Fran Urbič, posestnik v lipsenju, Valentin Novak, posestnik v Mali Ligoini, Jernej Zavrl, posestnikov sin v Lahovčah, Ivan Murnik, kolar-ski pomočnik v Srednji vasi, Rupert Močnik, kočar na Jezerskem, Josip 2umer, posestnik v Polju, Jakob Zrimš©k, posestnik v Bizoviku, Ivan Bohinc, mizar in posestnik v Cešnjevku. Fran Somrak, posestnik v Mostah pri Ljubljani. Simon Sever, posestnik na Črnučah, Ivan Jesenovec, posest nikov sin na Vrhniki in Matija Sušnik, posestnik na Jami. Vsi razen Ivana Murnika so odšli začetkom svetovne vojne na bojišče Ln se niso vrnili.
— Izpit za sodnika je včeraj s prav dobrim uspehom položil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Albin J u h a r t, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju. — Nadalje je napravil izpit g. Fili-m o n o v, avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru. Novima sodnikoma iskreno čestitamo!
— Smrt priljubljene učiteljice. Včeraj ob pol 2. zarana je v Braslovcah nenadno preminila gdč. Anica Medvedova, nečakinja tamošnjega dekana, nameščena kot učiteljica v Št. Andražu pri Velenju. Bolehala je zadnje dni na angini in si je po nesrečnem naključju zastrupila kri. Njeno nenadno smrt obžaluje vsa Savinjska dolina, ki je splošno poznala živahno in nadvse prikupno učiteljico Anico. Pogreb se vrši jutri l. maja ob 15. v Braslovčah. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje!
— Dražba lova. 18. maja t. 1. s pričetkom ob 10. uri se potom javne dražbe odda v zakup pri sreskem poglavarju v Brežicah lovišče občine Globoko za dobo treh let. Pripominjamo, da v tej občini zajec ni lovska divjačina in ga mora zakupnik iztrebiti. Drugi dražbeni pogoji so strankam na vpogled pri imenovanem sreskem poglavarju.
— Gostilničarska razstava v Gradcu. Na mnogostransko željo se je Zveza gos dioničarskih zadrug v Ljubljani odločila po-.setiti gostilničarsko razstavo v Gradcu dne 5. maja, t j. v četrtek, tako, da se odpeljejo udeležmiki isti dan ob 12. uri z brzo-vlakom iz Ljubljane in dospejo že okrog 5. ure v Gradec. Udeležnfki postaj, k;er se brzovlak ne ustavi, naj se odpeljajo z osebnim vlakom tako, da bi se vsai v Zidanem mostu sestali. Preskrbi naj si vsakdo potni list, legitimacijo pri naši Zvezi aH Putniku v LjubHani in vizum pri avstrijskem konzulatu. Karto dobi pri kolodvor, blagajni, v slučaju, da dospe dovljenje — po znižani ceni.
_ Zavarujte se proti požarom! Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa dobiva v zadnjem času številne prošnje raznih po-gorelcev za podpore. Vse prošnje se pa seveda rešujejo negativno pred vsem za to, kei* organizacija Rdečega križa ni poklicana dajat! podpore pogorelcem m ker *i to svrho tudi nima na razpolago nikakih sredstev t>o<roore Pdečesra križa so deležni le
oni, ki so vsled elementarnih katastrof ali pa epidemičenih bolezni trpeli škodo. Škoda, nastala vsled požara, se pa da odvrniti, ker lahko vsakdo svoje imetje zavaruje proti požaru. Zavarovalne pristojbine so primeroma tako neznatne, da je zadevno vsak izgovor odveč. Zavarujte tedaj pravočasno svoje imetje. Od organizacije Rdečega križa pa naj pogorele! ne pričakujejo nikake r>o<ipore.
— Legitimacije za razne velesejme, razstave itd„ kakor tudi vozni listki se dobe pri oficijelni potovalni pisarni »Tourist Ofhce-a« v Ljublani, Dunajska cesta 1 b.
— Slov. planinsko društvo naznanja, da uktnjenje voznih olaišav s strani železniškega ministrstva ne velja za člane SPD. Ti uživajo za leto 1927. ugodnost trikratne polovične vožnje po državnih železnicah na podlagi posebnih potrdil, ki se dobe v društveni pisarni.
— Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa opozaTja, da je ukinil oskrbo brezplačnih transportov gradbenega materijala za poplavljence.
— Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobi v srcu, pomanjkanju sipania, težavah srca, pritiskanju na prsi poživlja prirodna grenčica ^Franz - Josefc obtok krvi v sp«;<I-njem delu telesa prav uspešno in s tem miri valovanje krvi. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se voda Franz-Josef pri pojavih, izvirajočih iz samozastri.iplje-nja želodčnega črevesa obnaša kot izborno čistilo. 4oL
— V Hercegovini jedo travo. Na seji oblastne skupščine v Mostar j u je predsednik oblastnega odbora dr. Bariša stavil zahtevo, da se Hercegovini, težko prizadeti po potresu in vremenskih nezgodah pomore s tem. da se sadilcem tobaka dovoli, da posadijo vsaj toliko strokov kakor lani. V Hercegoviind je namreč lani bilo dovoljenih 130 milijonov tobačnih strokov, letos pa je nasad reduciran na 80 milijonov. Namestnik velikega župana je nate izjavil, da bo oblastna uprava zahtevala naj energične je od vseh pristojnih čLniteljev, da se hercegovskemu prebivalstvu, ki strašno trpi radi elementarnih nezgod, pomore vsaj z dovolitvijo sajenja tobaka v večji ali vsaj isti meri kakor lam. Poslanci, ki so nato govorih v debati, so navedli strašne podatke o trpljenju in pomanjkanju hercegovskega ljudstva. Razodeh" so, da ljudje v mnogih vaseh ljubeškega in mostarskega sreza že dva meseca jedo samo travo. Vsa skupščina se ie zgražala Namestnk velikega župana se je branil, da nihče m prijavil teh strašnih dejstev gladovanja in vživanja trave. Predsednik oblastnega odbora pa ga je zavrnil, da do prijav ni prišlo radi birokratizma vseh uradov v mostarski oblasti.
— Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse. 24L
— Opozarjamo na današnji oglas rvrdke Brata Eberl nasl. Martine - Cerne 6: Ko., d. z o. z. 397n
«ITO» zobna pasta najboljša.
I? Ljiljane
—li Pozdravljeni, gostje iz Nemčije! Danes popoldne prispe v Ljubljano karavana 100 avtomobilov in 20 motociklov s 400 izletniki iz Nemčije. Gostje prispejo po Tržaški cesti in potujejo skozi Ljubljano na Bled. Prisrčno jih pozdravljamo z željo, da nabero v naši državi obilo lepih spominov, ki jih bodo v bodoče podvizali k rednim izletom v naše kraje!
—lj Predavanje dr. Kugyja. Tudi drugo predavanje alpinista dr. Kugyja v veliki dvorani limona so turisti in prijatelji narave posetili v lepem številu. Navzoči so bili mnogi predstavniki oblasti Ln kulturnih korporacij, tako veliki župan dr. Vodopi-vec, škof dr. Anton B. Jeglič, magistratni ravnatelj dr. Miljutin Zarnik, rektor univerze dr. Fran Lukman, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik ter dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva in mnogi drugi odličniki. Predsednik SPD dr. Fran Tominšek je otvoril predavanje s toplim pozdravom predavatelja. Dr. Kugy je v svojem nad dve uri trajajočem predavanju podal pregledno sliko veličastnega kraljestva Alp in v markantnih črtah karakterizira! naše tipe, tako vodnika Andreja Koma-ca, ki je bil uren kakor veverica, dalje strastnega divjega lovca Matijo Kravanjo, ki je presedel 9 let v koprski leči radi ponarejanja bankovcev, in končno tihega Pečarja iz Kranjske gore. S skioptičnimi slikami je predavatelj predočeval navzočim veličastno lepoto naših velikanov Triglava, Jalovca, Razora in drugih.
—lj Bivša telefonska centrala na ljubljanski glavni pošti je vsa prenovljena od vrha do tal. Nahaja se v drugem nadstropju na vogalu Prešernove in šelenburgove ulice. Določena je za uradni lokal poštnemu upravniku, ki bo že danes v njej uradoval. V dosedanjo uradno njegovo sobo (v pritličju) pride oddelek za sprejemanje priporočenih pisem in pa prodaja pismenih znamk. Ker se predali za pisemske pošiljke ne dajo prenesti iz sedanjega lokala, ki se bo začel prihodnji teden obnavljati, se bode vsa pisemska pošta dostavljala na dom tudi tistim strankam, ki knaio na pošti svoj pisemski predal. Z delom se bo, kar se da, pospešilo, da bodo najemniki predalov Čim prej mogli zopet sami dvigati došle pošiljke. Ko se bo renovira! zgoraj omenjeni lokal v pritličju v Prešernovi ulici, bo dana poštni upravi najlepša prilika, da se napravi tudi v Prešernovi ulici poštni nabiralnik, ki ga občinstvo, zlasti ono, ki se vozi s tramvajem, zelo pogreša. Upamo, da bo poštna uprava ugodila želji številnih ljubljanskih meščanov.
—Ij Tedensko dohajajo krasne pomladanske bluze: M. Krištofič-Bučar, Stari trs 9, LJubljana. 29L
lj—   Jurjevanje v ljubljanski gamiziji.
6. maja bo ljubljansko vojaštvo praznovalo «Jurjevo» in sicer ne samo* kot proslavo pomladi, temveč tudi kot dan, ko so se za časa borbe za osvoboditev in ujedinjenje najhrabrejši sinovi našega naroda po preminuli zimi na novo zbirali isi ponovno odšli v gorovje, da nadaljujejo borbo za svobodo. Ta dan proslavlja vojaštvo dan zbiranja uskokov in narodnih junakov. Ob 7. zjutraj se zbeTo vojaške eoinice na velikem vežbališču ob železnici pred Zalogom, kjer se bodo vršile viteške igre, petje in splošno veselje. Pozivamo vse telovadne, športne, kulturne in prosvetne organizacije, pevska društva, godbe, šole, udruženje rez. oficirjev, zvezo slovenskih vojakov ter ostalo prebivalstvo. da skarpno z vojaštvom proslavi to patrijotično prireditev. V slučaju slabega vremena se vrši proslava v vojašnicah.
—lj Promenadu i koncert inuzike Dravske divizijske oblasti v Zvezdi v nedeljo ob 11. uri. Dirigent višji kapelnik g. dr. Josip Cerin. Spored: 1.) Binički: ^Na Drini«. Koračnica. 2.) Chopin: Poloneza. 3.) Rend-la; »Veseli trenutci«. Srbski potpuri. 4.) Smareglia: Uvertura »Cornelius SchutU. o.) Smetana: »Prodana nevesta«. 6.) Mack: fcChariestons. 7.) Čerin: ^Slovenski fantje«. Koračnica.
U— Tatovi na šolskem vrtu. IVlesma občina ljubljanska vzdržuje z velikimi troski Mestni šolski centralni vrt ob Zeleni poti. Na tem vrtu se poučuje mladina vseh šol v zelenjadarstvu, drevesnišrvu in cvetličarstvu. Toda vrt je neprestano žrtev pod lih tatov, ki kradejo vrtnice, cvetlice, čebulo, drevesa, zelenjado, celo orodje in stekla. Vdirajo v lopo ter odnašajo vse, kar najdejo. Saj ni več verjetno, kako brezvestni so nekateri ljudje. Vrt bi potreboval dobro ograjo, ki pa bd zaradi dolgosti in širine zemljišča danes veljala veliko vsoto, ki je občina doslej ne dovoli. Tako je delovanje na tem šolskem vrtu pravo Sisifo-vo delo, dokler vrt ne bo ograjen ter zastražen s stalnim vrtnarjem in čredo psov.
Ij— Prostori Atene v Tivoliju. Atena je zopet odprla svoje gostoljubne prostore pod Tivolijem, kjer se prosto giblje in krepi svoje mišice vse od najmlajšega do dorastlega. Letos se je igrišče povečalo Za dečke je urejen poseben oddelek, kjer se bodo posebno naši dijaki po dovršenem popoldanskem učenju lahko zabavala na ruskem kegljišču. Dekleta pa bodo na povečanem in preurejenem prostoru gojile švedsko telovadbo pod vodstvom strokovne učiteljice. Igrišča za tenis so se letos pomnožila od dveh na štiri. Igra se pridno. Informacije o tenisu daje oskrbnik na igrišču. — Prijetno iznenađenje pripravlja Atena našim najmlajšim. To bo higijenično urejen prostor, kjer se bodo malčki po svoji volji zabaval: z žogo. punčkami in s peskom, ki jim je vendar najljubši. Te svoje najmlajše znance in prijatelje izza zimskih pravljičnih popoldne vov vabi Atena na novo igrišče. Prijave za otroško igrišče se bode sprejemale v ponedeljek od 166. do pol 18. in v torek od 11 do 13 ter od 16. do pol 18. na igrišču.
1]— Javnosti v vednost in pojasnilo! V Ljubljani imamo dvoje društev, ki delujeta v blaginjo slepcev. Starejše ^Podporno društvo slepih» ima namen zbirati prispevke, s katerimi podpi-ra svoje revne slepe člane, d.ruštvo «Kuratorij slepcev* pa si je nadelo nalogo zbirali sklad za zgradbo Doma slepih v Sloveniji. Obe društvi pa imata namen povzdigovati duševno in telesno blaginjo slepili, poviševati njihovo zmožnost do dela in službe in udejiivovati se pri urejevanju oskrbe slepih, vzbujati zanimanje za slepe m podpirati njihove težnje po izobrazbi. Zato bosta delali cb prireditvi «Dtievih slepih» dne 7. in 8. maja obe društvi skupaj v prid skladu za zgradbo «Doma slepih* v Sloveniji.
U— Jugoslov.-češkoslovaška Lisa v Ljubljani ima v ponedeljek 2. maja ob pol 21. v restavraciji «Zvezdi» svoj občni zbor z običajnim sporedom. Vse društvecuke, kakor tudi prijatelje jugosiov.-češkoslovaške vzajemnosti vabimo, da se udeleže tega zborovanja!
—lj Najdena ura in škarje. V Prešernovi ulici izgubljena žepna ura in škarie se dobe pri najditelju g. Nučiču m realki I. 25 proti povrnitvi objavnih izdaj
—lj Električna zadruga v Spodnji Šiški opozarja vse svoje člane, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 15. maia 1927 v ljudski šoli v Spodnji Šiški. 3°Sn
—lj Koncert s plesom priredi vrtnarsko in sadjarsko društvo v Rožni dolini dne 1. maja 1927 na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 15 (3) uri- Vstopnina prosta. Ker je spored lep in bogat, se vsi prijatelji narave in zabave k mnogobrojnemu obisku najvljudneje vabijo. 387n
—lj Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. G o r š e. Stari trg 15. 67L
—lj Jurjevanje na Gradu. Podružnice CMD prirede 8. maja na ljubljanskem Gradu običajno Jurjevanje. Društva naj se blagovolijo ozirati na to prireditev. 396
—lj Savez trezvene mladeži. Danes ob 17. se vrše izpiti iz alkoholnega vprašanja za nižjo stopnjo, ob 18. se pa vrši kurz za višješolce. Po kurzu seja ožjega in pripravljalnega odbora.
—lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nas obvešča: Ker so se v letu 1926. pobirale od ugotovljene najemnine občinske davščine, kakor vodarina. gostašči-na In kanalska pristojbina po taktičnem predpisu tega leta, so hišni gospodarji opravičeni te davščine v letu 1927. pobirati v oni višini, kakor so bile odmerjene z novimi piačilrdirrri nalogi za leto 1927. Razlike na tej davščini ni smatrati za povišanje najemnine od strani hišnega gospodarja, ker je ta le dolžan io pobirati in izročiti mestni blagajni. 399n
—Ij Električna cestna železnica jutri radi praznovanja l. maja ne bo obratovala, kar naj slavno občinstvo upošteva. Ob 18. pa bo promet zopet vzpostavljen. — Obratno vodstvo električne cestne železnice v Ljubljani
—lj 1. maj na Taboru. Mladinsko popoldne z raznovrstnim sporedom začne ob 3. uri popoldne, za odrasle zabavni večer ob 20. uri s plesom itd. Popoldne sedeža po Din 6.—, stojišče Din 3.—. Spored se vrši v dvorani, vhod z Vrhovčeve ceste. 395
—lj Opozarjamo na novo pekarno Starič v Slomškovi ulici 14.
—lj Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. 2argi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64L
—Ij Brat nad brata s kolom. Posestnikov sin Josip V. na Ilovici je včeraj popoldne čistil in razkuževal hlev, ker se ie pojavila nalezljiva živinska bolezen. Njegov brat je prišel s polja domov ter ie hotel konja spraviti v hlev. Jože mu je to zabranil, nakar je nastal prepir. Brat je v jezi pograbi* kol in udaril brata Jožeta po glavu Prizadejal mu je težko rano, ki so mu jo na policijski stražnici na Doleniski cesti za silo obvezali. Jože se je nato napotil v javno bolnico, kjer so mu rano izprali in zašili.
Ravnokar so dosDCla: Pravi kraški teran a liter Din 36. Mardešičev vičan — črnina a liter Din 14. Viški opolo a liter Din 12,
Ta in druga pristna vina toči restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«.
Abonente na hrano po zelo nizkih cenah.
Iz Celja
—c Narodno strokovna zveza v Celju
priredi v proslavo. 1. maja jutri v nedeljo ob pol 2. uri popoklne zborovanje v mali dvorani Narodnega doma. Narodno zavedni delavci in prijatelji, udeležite se tega zborovanja.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna «Pri Križu*   na Cankarjevi cesti.
—c Stanovanjsko sodišče opozarja lastnike hiš, da morajo tudi še po 1. maju prijavljati prosta stanovanja kakor doslej, ker se bodo po tem času ta stanovanja dodeljevala po zakonu še zaščitenim sem premeščeni m u ra dni kom.
—c Dijaški izlet. V petek so posetili Celje dijak; gimnazije v Murski Soboti. Vodil jih je direktor g. Vagaja. Ogledali so si Celje in njega industrijska podjetja.
—c Prijatelji narave in planin! Posetite jutri 1. maja v opilnem številu planinsko veselico na Celjski koči
—c Kolesarska dirka Maribor-Celje se bo vršila jutri v nedeljo. Odhod iz Maribora opoldne. Na cilju pri Sokolskem domu bo igrala železničarska godba.
—c Koncert Celjskega godbenega društva v mestnem vrtu se vrši jutri v nedeljo od po' 11. do 12 ure dopoldne. — V mestnem domu se bodo odslej vršili koncerti vsak četrtek in vsako nedeljo.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 2. maja predava g. prof. Orožen o politični strukturi Cehoslovaške. S tem predavanjem se zaključi šolsko leto 1926-27.
—c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priredi v nedeljo, 8. maja ob 2. uri popoldne v kinu Gaberje veliko tom bolo z lepimi dobitki.
—c Poučen izlet v Ljubljano priredi jutri v nedeljo 1. maja celjska obrtno-nada-ljevalna šola.
laznanilo.
Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj» fiOdernejšo slikarijo, aaj naroči le pri
m
tvrdk:
Ivan Martine,
sobni slikar in pleskar, LJUBLJANA, Po Ijanska cesta 20
Konkurenčne solidne cene! :
iz Maribora
—m Gostovanje Reinhardt - Theatra v Mariboru. Kakor poročajo mariborski listi, bo sloviti Reinhardtov ansambl, ki je te dni gostoval z velikim uspehom v Beogradu in ki gostuje sedaj v Rumuniji m Bolgariji, na povratku gostoval tri dni tudi v Mariboru. Za to gostovanje vlada v Mariboru že danes veliko zanimanje in ni dvoma, da bo gledališče vse tri dni razprodano. Gostovanje bo tem pomembnejše, ker se bo prvič po prevratu slišala z mariborskega odra zopet nemška beseda.
—m Seja občinskega sveta. Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta se vrši dne 12. maja ob 17. uri v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom.
—m Oddaja stavbnih del. Mestni svet je v svoji včerajšnji seji v smislu sklepa občinskega sveta oddal stavbena dela pri novih stanovaniskih hišah v Smetanovi ulici onim stavbenikom, ki so izvršili temeljna dela. Na stavbiščih vlada pravi vrvež. Več sto liudi skoraj noč in dan hiti. da dovrši glavna dela, tako da bodo vse štiri hiše do jeseni že izgotovljene.
—m Kulturni filmi Zveze kulturnih društev v Mariboru. Po vzorcu ljubljanske Zveze bo sedaj tudi mariborska Zveza kulturnih društev predvajala kulturne filme. Predstave se bodo vršile redno vsako soboto popoldne in v nedeljo dopoldne v Grajskem kinu. Zveza pri tem ne išče nikakega dobička in je zato vstopnina, ki služi le v kritje efektivnih izdatkov, tako nizka, da je poset teh filmov vsakomur omogočen. Eventuelni čisti dobiček predstav ie namenjen predvsem v kulturne svrhe, zlasti za obmejne knjižnice v mariborski oblasti.
—m Koncert *e. Zaludove. V okrilju Ljudske univerze se vrši v ponedeljek dne 2. maja v kazinski dvorani koncert nadarjene koncertne pevke ge. 2aludove, ene naših najboljših odrskih pevk. Za koncert vlada med mariborskim občinstvom veliko zanimanje in ie zato nabava vstopnic v predprodajl zelo priporočljiva Koncert prične točne ob 20. Občinstvo opozarjamo, naj z zakasnelim prihajanjem ne moti fz-vaianf.
Ameriške zanimivosti
Veličasten pogreb tihotapca. — Drzen vlom v tovarno.  —   Sreča v nesreči. — Razne senzacije.
Poročali smo že, da je povodom ž.:;>au-skih volitev v Chicagi detektiv ubil p: lega tihotapca Vinc. Drucciia. ker |e sku-šai z orož;e>m v roki vdreti v volilni Io! Pogreb je bil veličasten. Njegovi tov j: večinoma tihotapci in slična sodrga, n zbrali 10.000 dolarjev za krsto, vozu i krsto je sledilo 12 avtornobilov z vene , v. -jih vrednost je znašala okoli 30.000 dolarjev, t. j. okoli 1,700.000 Din. Ker je bil Drucci veteran iz svetovne vojne, je bil pu-kopan z vsemi vojaškirni častmi, krsta sama je bila ovita z ameriško zastavo. V žalnem sprevodu ie bilo tudi na tisoče tihotapcev in raznih sumljivih elementov iz Chicaga.
O smelosti ameriških bandi tov priča izredno drzen napad, ki je bil izvršen v kra._ Elgin, država Illinois. 15 maskiranih ban-ditov je neke sobote v zgodnjih jutranjih urah vdrlo v tamošnfo tovarno ur. Biii so oboroženi s strojmeami in bombami, lir -diti so zvezali vseh 5 nočnih čuvajev, tekom nadaljnjih treh ur pa so naložili za 40.000 dolarje^ plena, k sreči pa so prezrli zalogo briljantov, ki so ležali na dnu . gajne.
O izrednem slučaju poročajo amer.sk: listi. Elektrotehnik Evgen Grace iz New-fielda je prišel po naključju v stik z 10.000 volti močnim električnim tokom. Elektr tok ga je vrgel več metrov daleč, tako da je prišel na 33.000 voltov močno žico. Gra-ceju se je sicer vnela obleka, drugače je pa ostal popolnoma nepoškodovan.
O nenavadni moralni ookvarienosti a: riške dece pričajo tudi naslednji dogodki: V kraju Chambersburg se ie 41etni Tommy Ruby igral z vžigalicami. Ker rnu jih je mati vzela, je segel v očetovo miznico. potegnil samokres in sprožil na mater. Sirci \c del mater v trebuh in je bila takoj mrtva« Ko so dečka vprašali, če je on ustrelil mater, je mirno pritrdil.
V kraju VVheeling je posestnik VViMiam Cheeks zjutraj oštel svojega 41etnega čka, ker je prišel k zajtrku v nočni obleki. Ukazal mu je, da se mora takoj obleči. Deček je odšel v svojo sobo. Ukor pa si je vzel menda tako k srcu, da je segel po samokresu in si pognal kroglo v glavo. Domači so čuli strel, našli pa so otroka že mrtve s a.
Ginljiv pa je drug slučaj, ki zopet dokazuje junaštvo ameriških otrok. V kraju Elkins ie padla neka žena v vodo. S!i:ćajno mimoidoči luletni deček se je pognal za njo v vodo, da bi jo rešil. Svoje junaštvo je plačal s smrtjo. Dočim še je ženska rešila, je deček utonil.
Kuriozna, a značilna za ameriške razmere sta tudi nastopna dogodka. MLss Eva Henry iz Lincolna je vložila tožbo proti tamošnji tvornici čevljev. Henrvjeva je namreč padla po stopnicah in se občutno poškodovala. Vzrok nesreče je bil v tem, da se ji je odtrgala peta na čevliu. Henrvjeva zatrjuje, da je bila peta samo prilepljena in ne pribita in zato sedaj zahteva od tovarne 25.000 dolarjev odškodnine. Javnost je prepričana, da bo lepa Eva tožbo dobila.
V San Franciscu je John Muldreadv tožil svojo ženo na ločitev zakona, ker ga je — tepla. Sodišče se je uverilo, da je žena: moža res pretepala. Re.šilo ga je divje Ama-conke, obenem pa je bUa l.:uhezniiva >enica obsojena na 750 dolarjev globe. Odškodnino mora plačati možu za prestane bolečine.
-n
pri Dubrovn ku
Ceneno b vanje na morju Kompktna pensiona,   vštevši   vse   pr stojtlne od Di.i 86 do Din 102 50.
Prvovrstna Kuhinja. -   Idealnj kopanje Igre m zabave. - Koncerti
Informacije 5a;e uprava kopališča.
06
J
Prireditve Zveze vojnih žrtev
8. maja: Odkritje spomenika v Borovnici.
26. maja: Veliko zborovanje mož, vojnih trpinov iz bivše Štajerske in odkritje zah\ .1-ne spominske plošče preostalih v priljubljenih Petrovčah (1. postaja od Celja).
6. junija: Pokrajinsko zborovanje na Milostni gori (Preserje) za vse tovariše iz ok<> lu nje ležečih krajev.
12. junija: Odkritje veličastnega spomenika 329 padlim šentpeterčanom v Ljubljani.
Tovariši 1 Pojdite vsak v tisti kraj, kamor vsakega vleče srce, posebno pa vam priporočamo Petrovce in Št. Peter (Ljubljana).
Vge naše podružnice naj zanesljivo pošljejo vsaj zastopnike v ta dva kraja, ki naj 6e javijo pri predsedniku g. Colariču.
Če reflektirajo na prenočišča, naj to <5r°-roče krajevnemu slavnostnemu odboru Glavno skupno zborovanje bo pa 21. avgusta na Brezjah. Povsod naj grmi naš glas: za na-le v vojni pohabljene tovariše prispevaj Slovenija ln sama tudi upravljaj ta davek in skrbi za nje v svoji ljudski zbornici.
Tovariši! Vsi med seboj zvesto se ljubimo, S krvjo zapisanih besed ne pozabimo!
Glavni odbor Z. H. V. v Ljubljani
- - - Moda - -
Praktična eleganca pariških oblek
Veliko pariško pomladansko modo v komplejih in kostumih tvorijo letos izredno lepa črtasta, gladka in vzorčasta blaga, med katerimi sta najbolj priljubljena: koverkot in kasba. Ti dve kvaliteti sta zares najsposobnejši za ljubke kombinacije, ki se prilagodijo figuri in temperamentu mladih dam.
Pričujoči trije vzorci so posnetki letošnjih pariških pomladanskih mode-
lov, ki pa bodo spričo menjajocega se hladnega vremena vzdržali veljavo tudi tekom poletja in jeseni. Razodevajo vse značilnosti letošnjega pariškega kroja in svedočijo, da se je polagoma tudi pariška moda začela uklanjati načelom praktičnosti ter skuša čimbolj združiti v posameznih oblekah: eleganco, prikladnost in vsakdanjo uporabnost.
Doba ženitovanj
Post je minil in mladi parčki se zopet pripravljajo stopiti pred oltar. Vsa izkušenost, vse satire in dovtipi na račun zakonskega jarma nič ne pomagajo. Navada je železna srajca, ljudje se ženijo, kakor so se ženili v času, ko je bil zakon priznan kot nekaj svetega. Vidimo celo, da se ženijo tudi ločeni možje in vdovci, ki so se komaj iznebili svojih boljših polovic. Isto velja za ločene žene in vdove. Ne preostaja nam torej drugega, nego verjeti, da ima zakonsko življenje kljub vsemu zabavljanju tudi svoje dobre strani.
Vsa mlada dekleta fantazirajo o srečnem dnevu, ko stopijo pred oltar v beli obleki, pajčolanu in poročnem vencu na glavi. Po poroki se te fantazije kmaiu razprše. Zadnje čase so v modi tihe, skromne svatbe, brez pompa in razkošnih oblek. Ženin in nevesta stopita pred oltar v navadnih promenad-nih oblekah. Tudi lepo ozaljšanih svatovskih kočij in preprog v cerkvi ne vidimo več toliko, kakor prejšnje čase. To je pametno, kajti mlada se že pri poroki vadita štediti.
V gotovih primerih je skromnost na svatbi celo predpisana. To velja osobito za ločene žene, ki morajo biti pri drugi poroki skromne. Isto se prino-roča vdovam. Razkošna, svečana svatba je umestna samo tedaj, ako sklepata ženin in nevesta prvi zakon ali ako se omoži dekle z vdovcem. Če je ženin ločen mož, svatba ne sme biti bučna. Samo dekle stopi kot nevesta pred oltar v tradicijonelni beli obleki s paj-čolanom odnosno vlečko. Pri tem je docela vse eno, da-li se vrši poroka v cerkvi ali v uradu. V obeh primerih je lahko poroka svečana.
Bela poročna obleka zahteva po zadnji modi mnogo Čipk. V starih patricijskih rodbinah služijo za poroke dragocene   rodbinske čipke. Nevesta
mora nositi pri poroki rokavice in sicer bele-glaze. Družice morajo imeti svilene obleke z dolgimi rokavi in klobučkom. Poleti so lahko obleke družic tudi brez rokavov. Zelo lep vtis napravijo družice, če so v enakih oblekah. K poletnim svatovskim oblekam spada širok, z rožami okrašen klobuk.
Ženin se obleče za poroko tako, kakor za oficijelne posete. Crn žaket, si-vočrne progaste hlače, črn telovnik, belo srajco s trdim naprsnikom, visok upognjen ovratnik, temnosivo kravato, cilinder, nizke lakaste čevlje, črne nogavice, sive ali rjave glaze rokavice. V modi je pa še vedno svečan frak z belo kravato. Smokinge moda ženinom odločno odsvetuje.
Ostali gospodje se glede oblek posvetujejo z ženinom. Namesto žaketa lahko oblečejo redingoto. Preden kupi drug svoji družici šopek, se mora informirati, kakšne barve bo njena obleka, da izbere rože, ki harmonirajo z obleko. Vsi svatje si zataknejo v gumb-nice mirto, ki jo preskrbi nevesta. Prva družica je sestra, sestrična aH nevestina ožja prijateljica, druga pa ženinova sestra. Prvi drug je brat, bratranec ali ženinov prijatelj, drugi pa nevestin brat ali bratranec. Drugov sme biti največ šest.
Kočij mora biti toliko, da sedita v njih po dva in dva. Spredaj se vozijo starejši svatje, za njimi pa družice s spremljevalci. Potem sledi kočija z že-ninovim očetom in nevestino materjo. Njima sledi ženin s svojo materjo (ako je nima, se pelje z nevestino materjo), kot zadnja se pelje nevesta s svojim očetom (ako ga nima, jo spremlja najbližji moški sorodnik). Pred cerkvijo ali uradom napravijo svatje Špalir in čakajo, da srre nevesta mimo, nakar se razvrste tako, da jrredo oni. ki so se pripeljali prvi, v zadnjem paru. Na povratku vodi ženin nevesto. Njima slede nevestini roditelji, dalje ženino vi roditelji in ostali svatje.
0 harmoniji barv, obleke in polti
Nekatere dame se pritožujejo, da ta ali ona barva ne pristoja njihovi polti. To je razumljivo, ker gre za harmonijo naravne barve polti in umetne barve obleke. Kakor ne moremo spraviti v harmonijo dveh poljubnih barv, tako tudi ne moremo zahtevati, da bi vse barve oblek harmonirale z vsako poltjo. Tu pride v pošte v razmerje obeh barv.
Pri polti odnosno koži razlikujemo tri karakteristične barve in sicer: žolto, h kateri spada tudi od solnea zagorela polt, dalje rožnato in nežno rdečo, podobno barvi breskve.   Z žolto barvo harmonira svetlooranžna, svetlordeče-vijoličasta, svetlomodrovijoličasta, svet lo modra, svetlozelena, svetlozeleno-i žolta in svetložoltozelena obleka. Vse ' te barve obleke tvorijo z barvo polti ! fino barvno celoto. Pri temnejših barvali moramo paziti na dvojni učinek. ; Ako je obleka žoltordečkasta ali zlato-i žolta, se zdi žolta polt finejša. Pri mo-| drovijoličasti modri, modrozeleni in ze-lenomodri obleki doseže dama slede polti nasprotni efekt.
Z rdečkasto barvo polti harmonira svetložoltordeča, svetlordečežolta, svet-lordečevijoličasta, svetlomodrozelena, I svetlozelena modra in svetložolta barva obleke. Izmed temnejših barv, ki harmonirajo z rdečkasto barvo polti, prideta v poštev rdečkastožolta in rdeča. Pri teh dvah barvah se zdi polt finejša. Zelo lepo se ujemajo z rdečkasto barvo polti tudi zlatožolte, žoltorjave in rjavkastordeče obleke.
Z rožnato barvo lica harmonira svetlordeča, svetlordečevijoličasta, svet lozelenomodra. svetlozelena svetloze-lenožolta in svetložolto zelena obleka. Ako hočemo, da napravi polt finejši vtis, oblečemo rdečevijoličasto obleko. Dama, ki ima že itak fino polt, pa bi rada napravila resnejši vtis, obleče zelenomodro, zeleno ali zelenkastožol-to obleko. Izmed temnejših barv harmonira z rožnato poltjo zlatožolta, rdečkastorjava, temnordeča. temnorde-čevijoličasta, temnozelena in temnoze-lenožolta barva.
Vpliv barve obleke na barvo kože priča, da lahko tam, kjer nam gre za finejšo barvno celoto, z uspehom nosimo obleke svetlih barv. Razmerja med barvo kože in barvo obleke ne smemo podcenjevati, ker je važen činitelj celotnega vtisa, ki ga napravi dama v družbi.
„Figaro" proti ženskam
Pariški «Figaro» je ostro napadel sedanjo žensko emancipacijo. 171etna deklica Sume Ćeng je nosila v svojem kovčegu dinamit za bombe: Ko ji je bilo 27 let, je postala^ doktorica in predsednica sodišča v Šanghaju, piše *Figaro».
Francozinje ne napredujejo tako hitro, vendar ne zaostajajo mnogo za svojimi azijskimi sestrami. Novi zakon o ustrojstvu vojske določa, da smejo vojaške oblasti po potrebi mobilizirati tudi ženske. Splošna volilna pravica jim bo kmalu zasigurana. Francozinje nosijo frizure kakor moški, kade več ko moški in prav dobro manevrirajo s samokresi.
Dnevno umore ženske po več mo* ških, ki jih preveč ali premalo ljubijo. V vseh zločinih velja: Cherchez la femme!
Ljubosumneži, tatovi, zločinci in vsi, ki ječe v zaporih, so hoteli zado* stiti le kaki ženski kaprici. Državniki zataje svoje principe na ljubo ženski. Kmetski fantje zapuščajo deželo, ker njihovim ljubicam ne diši naporno delo. Kmetska dekleta se selijo v me* sta, kjer vdihavajo zastrupljeno atmo* sfero velikih mest, kavarn, plesišč itd. Vojna je preobrazila človeštvo; naj* večjo nesrečo pa je povzročila, ker je dala ženskam preveč svobode.
Nasprotnikov ženske emancipacije je na svetu še vedno več kot preveč. Čudno, da ti dlakocepci ne vidijo bm* na v svojem očesu.
Daruimo za spomenik
Naši jahači in jahačice
Naše dame in gospodje na konjih. — Kako se uče jahati. Razvoj konjskega sporta v Ljubljani.
Parabola o ženskem napredku
In tako se je zgodilo, da sem jaz, Safed Modri, stopil v svojo hišo in dejal svoji ženi Keturah:
— Cital sem v knjigi Job besede: »Ti moraš stopiti v svojo hišo in ne smeš grešiti«. Zato hočem biti miren in ne maram s svojim jezikom izzvati jeze.
A Keturah me je gledala in vprašala: »Kaj vznemirja mojega moža v tem času?«
In jaz sem odgovoril:
— Ženski napredek.
A Keturah pravi: »Poznala sem te v tvoji mladosti, pa nisem našla, da bi ti vobče imel kake predsodke o ženskah.«
In jaz sem odvrnil: — Odtlej sem doma in zunaj marsikaj preizkusil.
A ona pravi: »Ako ti ravno prihajaš od zunaj, smatram, da tokrat ni bila ženska, ki je povzročila jezo.«
In jaz sem rekel: — 0 Keturah, ti si najbolj blagoslovljena in potrpežljiva izmed vseh Evinih hčera. Ti me nikoli ne jeziš. In če bi vse ženske bile kakor si ti. tedaj bi si niti eden sin proroka Mohameda ne želel paradiža, kjer bi črnooke htiriske ustrezale željam pravovernih. Toda nekatere izmed današnjih modernih dam bi celo
ukradle kozo enemu izmed onih, ki stanujejo pod šatori Kedronskimi.
Tedaj sem pričel s svojo parabolo in dejal:
— Doslej je bilo malo mest, kamor se je mož lahko umaknil Tako je n. pr. na parnikih. ki potujejo preko oceana, bil salon za pušenje. Toda ženske so vdrle v salon za pušenje in tam pušijo in plešejo in uganjajo stvari, ki so v njihovo sramoto.
A Keturah vpraša: »Mar one počenjajo nekaj, česar možje prej niso delali?«
Jaz pa ji nisem odgovoril, marveč sem rekel: Ne prekinjaj me, jaz ne prihajam s poti preko oceana, marveč pridem iz brivnice. Tudi takšna brivnica je bila prej zatočišče demokracije, ker v njej niti eden moški doslej ni imel drugega naslova kakor: »Naslednji gospod«, pa bil to bogat ali siromašen, berač ali tat. In to je bilo po priliki poslednje mesto, kjer je moški lahko bil varen pred žensko. Toda danes sedijo tam gospe v vrsti na stolih in te ženske čakajo, da jim bodo lasje pristriženi, vrat pa obrit.
In sem nadaljeval: — Istotako je tudi pri volitvah. Volilni seznami so dolgi in človek potrebuje mnogo časa. da jih lahko prouči. A volitve so vedno češče in možem postaja vedno težje za-
puščati svoje delo in odhajati h glasovanju. In danes, danes šele! Dandanes se morajo moški nameščati za celo čredo žensk, ki so si zastavile nalogo, da eno samo žensko izvolijo v šolski svet, drugo v parlament aH pa, da izvolijo lepega moža z najbolj dražestno kravato v katerikoli urad, in sicer v urad, ki ga slučajno ne more zasesti kaka ženska.
A~ Keturah reče: »Ne dvomim niti malo. da imajo te ženske pri volitvah ravno toliko pojma o volitvah kakor moški.«
In jaz sem odvrnil: — Tudi jaz ne dvomim in bržčas ženske ne bodo nikoli vedele več kakor moški. Toda jaz sem moral marsikaj slišati o ženskem vprašanju in bi sedaj prav rad slišal nekoga, ki bi tudi moškemu vprašanju posvetil malo več pozornosti.
In Keturah reče: »Jaz poznam moško vprašanje in vem odgovor nanj.
Tedaj ji pravim: — Zaupaj mi svojo skrivnost, prosim te!
In ona mi reče: »Moško vprašanje je naslednje: Kdaj bomo jedli? A odgovor se glasi: Kosilo je gotovo in ti moraš okusiti ali je tudi izvrstno.<
Tako je bilo. Našel sem tudi jaz odgovor na žensko vprašanje in se glasi:
— Keturah!
Safed Modri.
Kolo jahačev m vozačev v Ljubljani je zbralo v svojem okrilju lepo Število ljubiteljev in ljubiteljic konjskega sporta in jih že od "začetka leia uči, kako ;e treba splezati na konja, prijeti v roke uzdo, držati noge v stremenih in prigovarjati nebogljenim vrancem, naj hodijo po jahalni šoli lepo v redu, kakor se spodobi najinte-l;geranejš:m četveronolcem. Tako je dobila Ljubljana poleg raznih drugih akrobatov še jahače in jahačice, ki so zdaj ob toplih pomladnih dncv.h nj.Uk mornoin prilezli na dan, da se mirijo v terenskem jahanju. Oni dan so plezali eelo Da Rožnik in raz-jahali vrance, češ da se morajo odpočili. Ni izključeno, da jih zajeda radovedno oko začudenega Ljubljančana prihodnjič na Šmarni gori, na Sv. Joštu ali celo na Golici. Naši jahači in jahačice sc namreč ne strašijo naravnih zaprek, samo če so vranci pri volji. Pravijo, da bodo poleti celo dirkali in da jih bo la-hko vsa Ljubljana ob-e u dov ala.
S to branio ljubljanske družbe je pa križ. Kam naj jo kronika uvrsti? Med to in ono jahačev in jahačic ne kaže vtakniti, ker so z malimi izjemami naše gore liM, med prosveto tudi ne, ker bi konji protestirali, med dogodke širom Jugoslavije še manj, ker sc vrši jahanje pri belem dnevu in so dogodki takorekoč izkliučeni, med dnevne vesti pa še manj, ker doslej še noben konj ni bti ouhkovan ali reduciran, pa tudi jahači in jahačice ne pijo lizola. Da ne bo zamere, jim odmerimo kotiček za modo, Kamor po svojem viteškem prizadevanju in prikupljivi zunanjosti nekako spadajo.
Vsako popoldne, razun ob nedeljah, se zbero prijatelji in prijateljice viteškega športa v jahalnici topniške vojašnice ob Dunajski cesti. Spočetka so bili oblečeni po navodi»iih gospodarske krize tako, kakor je pač naneslo. Šele zadnje čase se je večina oškomila. Jahačice seveda bolj drže iia pnkupljivo zunanjost in zato prihajajo v jahalnico po predpisih v škornjih in junaških hlačah. Tako oblečene dame so od sile fletne. — Čevljarski vajenci so spočetka pozabljali na kopita in drveli za njimi v hudi jezi, da se drugi stanovi ne škan-dalizirajo. Zdaj so se privadili in jahačice imajo mir. Sicer pa moškim ne smemo za-. er:i:, če jih spravijo oš kor njene, lepo' zaokrožene damske meče iz ravnotežja. Ta reč je nevarna zlasti zdaj, ko letajo po zraku majski hrošči in ko se vsa narava ženi. Še vranci si ne morejo kaj, da ne bi hrzali, kadar jih božajo mehke damske nožice. Kaj hočem :. vsi smo pod kožo rdeči.
Pa ne da bi kdo mislil, da se godi v ja-' halni šoli kaj pregrešnega. Kaj še! Tam vlada najstrožja disciplina. Točno ob določeni uri se odpro vrata, v jahalnico prikorakajo vranci, takoj za njimi pa učitelj jahanja g. podpolkovnik Zaje z bičem kot simbolom dostojanstva v roki. Konje postavijo vojaki v vrsto in šola se prične. Jahačice imajo seveda prednost in splezajo prve na osedlane vrance. Slede jim jahači in ko so vsi konji zasedeni, zapove učitelj s primerno resnim glasom:
Jahanje, poedinci na desno roko — marš!
Jahač; in iahačJcc moiujo paziti, ta jo vranec ne maline na levo roko. ker je učitelj strog. Jaha se sicer v rokaA ic:'h, za učitelja pa rokavice niso predpisane, ker v jahaJnici pravila o družabni etiket: ne veljajo. Dokler se ne začuje povelje »kas« ali »galop, že še gre. Vranci hodijo lepo v redu ob steni in nihče bi ne verjel, da je ta al; ona jahačica pravkar vrtala od klavirju, tako junaško se drži v sedJu. Ko pa zapo\e učitelj »kas«, postane zadeva resna. Vranei izgube pravo razdaljo, v jahalnici nastane zmešnjava in če kaki jahačici počilo še hlače na kolenu, je direndaj popoln. Najhujše je pri galopu. Konji so spočiti in muhasti. Ker nimajo vsi enako dolgih nog, drve n z večjo, drugi pa z manjšo brzino. J a.; ači jih morajo v diru krotiti. K sreči so vrata zaprta, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi konj odnesel jahača med svoje tovariše, ki ta čas mirno zcbljejo oves.
Galopu sledi pove4je» voljno«, ko je treba uzdo popustiti, konja pa potrepljati po vratu, da odpusti jahaču vse grehe, ki jih je zakrivil med galopom na njegovem potrpežljivem hrbtu. S tem pa zaloga učiteljevih povelj še ni izčrpana. Razlegajo se še druga povelja, kakor »na desno krug«, »na desno ali na levo nazad«, »promena«, »na S X J. odelenje* itd. Vse to morajo jaliae; in jahačice vedeti, drugače je joj. Učitelj jahanja ne sme nikomur prizanašati. K se hoče prištevati med nosilce viteškega športa in rožljati po Ljubljani z ostrogami, se mora pač sprijazniti z običaji v jahalni šoli.
No, da pa ne bo kdo mislil, da je jahanje tortura, naj omenimo, da prenašajo jahači in jahačice vse nadloge z neverjetno potrpežljivostjo in navdušenjem za konj. sport. V starih časih je bilo jahanje dostopno samo aristokraciji in finančnim magnatom. Zdaj se utrjujejo na konjih pred'stavniki vseh stanov. Proti minimalnenru prispevku za kolo jahačev ie jahalna šola vsakomur odprta. Zato je umljivo, da število ljubiteljev viteškega sporta celo v Ljubljani, ki je drugače precej mrtva in konservativna, od dne do dne narašča. Jeseni bodo otvor-jeni novi tečaji jahanja in upajmo, da tudi dame v škornjih in iahaških hlačah v do-glednem času na ljubljanskih ulicah ne bodo več bele vrane. S hvalevredno naklonjenostjo vojaških krogov se da konjski sport gojiti brez večjih izdatkov, ki so mnogim edina ovira, da se ne vpišejo v kolo jahačev.
Konjski sport v Ljubljani še daleč ni tako razvit, kakor v drugih mestih, zlasti v Srbiji, kjer tvorijo stalne konjske dirke naj-priljubljenejše družabne prireditve. Z ustanovitvijo Kola jahačev je storila. Ljubljana prvi korak, da zapolni tudi to vrzel. 2e letošnje leto bo pokazalo, da je vprašanju razvoja tega lepega sporta v pravih rokah in da bo Ljubljana kmalu lahko stopila pred zunanji svet in dokazala, d-u tudi v tem pogledu ne zaostaja za drugimi mesti. In to je glavni namen Kola jahačev. Ono drugo zastran zaokroženih damskih meč in terenskega jahanja z zaprekami ali dogodivščinami med majskimi hrošči naj bo Pa za nameček.
z zn amko in žiaom
MJIIC
na/bol fs e, na/irp <zžn ejse. zato najcenejše
lin
Pri nas in drugod
Sezona Za kino je v glavnem minula, in zato tudi zadnji teden v Ljubljani nismo imeli osobitih filmov na repertoarju. Pač pa je vzbudil mnogo pozornosti Matični film »Kokain« s slovitima igraleema Aiiredom Ablom in Asto Nielsen v glavni vlogi. Asta Nielsen je neverjetno točno pogodila tip strastne kokainistke in je bila morda poleg »Hamleta« ta vloga njena najboljša. Drugi film, ki ga je predvajala. Matica, je bila repriza uspele burke z Biscotom. famoznim francoskim komikom. Dvor je v začetku tedna predvaial film »Cigan-baron« z Lyo Maro v glavni vlogi. Vsebinsko ie bil film šibek, režija precej boljša Privabil pa je dosti gledalcev. Sedaj igra »Dvor« film »Favorit«. Ideal pa ameriški film »Kakršen oče. taka hči.«
V Mariboru so igrali: »Sadizem« (Ljubav, ki ubija). »Beethoven« »Fedora«. »Pat in Patachon« kot policista«. »Derbv ljubavi«, »Grofica Marica«, »Nočna straža«. »Ri-naklo Rinaidini«. »Jarov sin« itd.
V Zagrebu: »Strela ga naj . . .« (Buster Keaton). »Divji jahač Ken«. »V ognju karnevala^. ^Dolores. zračna zaročnica«, »Pat in Patachon kot milijonarja«, »Plameni vranec«. »Tragedija liubavi«. »30 dni zapora« itd.
V Zagrebu: »Pariške sence«, »Izza fronte«. »Človek iz pustinje«, »Mehikan-ski bandit«. »Charlijeva tetka«. ^Parisetta«, »Sirote«. Ljubav ognjevitega Španca, »Jeh-leva pot«. »V carstvu duhov« Itd.
Na Dunaju: »Nezakonski«, »Potovanje diplomata«, »Sadizem« »Zigotto in plesalka«. »Orjak Dolomitov« »Sanirana devica«, -»Logarjeva Krista« »Brez doma«. »Jackie-jev prvi start«. »Volja prisili k smrti« itd.
Naši rojaki v Ameriki
Y Jolietu, država Illinois, je 30. marca umrla Marija Fkulj v starosti 23 let. I "mrla je na porodu. V istem kraju se je vnela hiša Lovrenea KoŠaka. Ogenj se je naglo razširil in je skoraj popolnoma vpepelil poslopje. Skoda znaša okoli 250u000 Din.
Rojaku F, J. Turku je bil na eni naj* prometnejših ulie v Jolietu ukraden, oziro* ma odpeljan avtomobil. V Virginiji, država Minnesotta je bil prijet Slovence Jana Adlešič, ki je baje kot bančni blagajnik zagrešil večje nepravilnosti. — V Virginiji je umrla Ivana Tckavc. Pred nekaj meseci ji je umrl mož Jane/. Pokojna sta bila pionirja slovenske naselbine v Towerju pri Virginiji in najstarejša tamošnja naseljen« ca.
V Jolietu se je ponesrečil Anton Go* vednik. Na Brod\vay street se je s svojim avtomobilom zaletel v telefonski drog. Drobci stekla so mu obtičali v glavi in m o* i al se je podvreči operaciji. Kljub težki po* škodbi zdravniki upajo, da bo Govednik okreval.
V Salidi, Colorado so umrli Fran Gae» nik, doma iz vasi Cesta pri Dobrem polju, dalje Josip Drobnič iz Roba na Dolenj« skem, Anton Barbarič in rojakinja Ivana Kocman, doma iz Malih Lašč pri Turjaku. Zapustila je 9 nedoraslih otrok.
V Collinvvoodu je umrl Josip Pcrušek v starosti 12 let. Deček se je zbodel z /eb* I jem, nakar je sledilo zastrupi jenje.
V kraju Forest Citv je dne 11. aprila požar uničil posestvo rojaka Geremana. Škoda je velika.
V \Villardu je zgorela hiša Jo.-,. Trosta. V Clevclandu so našli v četrtek 9. aprila mrtvega 40Ietnega Alojzija KavŠka. Imel je razbito lobanjo, truplo pa je le/alo nedaleč od železniške proge. Sprva je prevladovalo mnenje, da se je Kavšek ponesrečil, poli« cijski agenti pa so v bližini našli okrvav* ljeno desko. Zato je nastal sum. da je po* stal Kavšek žrtev zločina. Policija je uvedla obsežno preiskavo.
???????????????????????		
?		?
?		• ?
?	Beračeva	?
?		?
?	skrivnost	T
?		?
T		7
?		? i
???????????????????????		
[
Stran Tć^
JCCFSr&frgKi  NAROD» dne 1. maja 1927.
So
t   To in ono Drama na morju
Junaštvo francoskih mornarjev. — Grozni trenutki v podmornici. — Tragična smrt neustrašenega poveljnika.
Žaloigra madridskega toreadorja
Poročilo o letošnjih bikoborbah in nesrečnem nastopu raata-
dorja Frega.
Pariška »Revne de France« priob-čuje spominski članek o katastrofi, ki lje zadela v zadnjih mesecih svetovne vojne francosko podmornico »Le Mon-ge«. Podmornica je stražila prevoz zavezniških čet v južnoevropskih vodah. Podrobnosti drame so prišle na dan še-ie nedavno, ko je bila potopljena podmornica najdena. Avtor popisa strašne katastrofe je pisatelj Ouido Melanesi. Po njegovem opisu je posnet članek v »Revue de France«.
Podmornica »Le Monge« je kriza-rila pod poveljstvom mornariškega poročnika Rollanda Morillota pred Boko Kotorsko. Ko je zvečer 28. decembra 1917 splavala na površje, se je vsa posadka oddahnila. Najbolj se je pa veselil svežega zraka psiček Tango, ki ga je prinesel neki mornar v Bizerti na krov in ki je postal kmalu ljubljenec vseh mornarjev. Bil je dober mornar in izboren čuvaj, kadar je imela podmornica mir pred sovražnikom. Moštvo je imelo psička zelo rado. Najbolj ga je ljubil poveljnik, kateremu je Tango ljubezen v zvrhani meri vračal.
A prišla je katastrofa, ki je napravila idili na krovu francoske podmornice konec. Omenjenega večera je bila podmornica kakih 15 angleških milj 'južno od pomola Ostro. Morje je bilo mirno, pihal je le slab sever. Opolnoči le straža opazila na Ostro luč, ki je pa takoj zopet ugasnila. Bil je najbrž kak signal. Poveljnik Morillot je podvojil stražo. Ob dveh ponoči je opazila straža dim, ki je pričal, da se bliža nevarnost. Morillot je takoj alarmiral posadko, podmornica se je nekoliko poglobila, da bi mogli mornarji skozi periskope opazovati sovražnika. Kmalu se je pojavila iz teme črna masa, ki je naglo naraščala. Poveljnik podmornice je odredil vse potrebno za torpediranje sovražne vojne ladje. Moštvo se je rnolče pokorilo poveljem. Na krovu je zavladala mučna napetost. Naenkrat se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V tistem hipu je namreč privo-zila z veliko brzino druga ladja, ki je moštvo francoske podmornice ni opazilo. Zaletela se je v podmornico in jo potopila. Poveljnikov mostiček se je porušil in skozi odprto zaklopnico je začela pritiskati voda. Podmornica se je nagnila z zadnjim koncem navzdol, kajti udarec je bil tako močan, da so odleteli vsi mornarji k nasprotni steni. Nevarnost je bila tem večja, ker je nastal kratek stik. Posadka je čutila, da se bliža neizogibna smrt.
Poveljnik in krmar sta se rešila samo s tem, da sta padla pri sunku v zadnji del podmornice. Zlezla sta nazaj in zaprla varnostni zaklop. Nato je dal poveljnik izprazniti vse posode, ki so jih mornarji pred katastrofo napolnili z vodo. Toda kondenzirani zrak ni več učinkoval in podmornica se je vedno bolj pogrezala v morsko globočino. Nastal je strašen pritisk. Podmornica je morala biti 60 do 70 metrov pod morsko gladino. Pri parnem kotlu je ležal psiček Tango in žalostno cvilil. V tem strašnem trenutku je naenKrat zade-
nela PO podmornici marseljeza. Zapeli so jo pred smrtjo hrabri francoski mornarji. To je bil zadnji pozdrav domovini. ,
Toda podmornici še ni odbila zadnja ura. Bila je kakor težko ranjeni kit, ki *e v predsmrtnih krčih komaj še drži na površju. Ko se je mornarjem končno posrečilo prižgati električno luč, so zagledali poveljnika Morillota. kako stoji pri zvodu in se pripravlja odpreti rešilne plombe. Treba bi bilo samo pritisniti na zvod, toda Morillot je okleval. Podmornica bi se morda dvignila na površje, toda tam bi jo čakala smrt. kajti avstrijska križarka bi jo takoj potopila. Sreča je hotela, da so mehaniki popravili turbine in jih pustili v obrat. Strašno bobnenje je ponehalo in praporščak Apeli, sedaj šef oddelka v vojnem ministrstvu, je pogledal na manometer, rekoč: »Pogum, tovariši, zopet se dvigamo!«
Rene Ros:
Dogodivščina v vlaku
Jovo Žikič se je poročil pred do* brim letom. V discipliniranem zakon* skem življenju se je Jovo le težko od* vadil nočnega življenja, polnega zani« mivih doživljajev in avantur. A vendar je skušal zapopasti resnost svoje bo* dočnosti in se je vsaj navidezno udal in prilagodil novim razmeram.
Ko se mu je pa prvič nudila prilika nastopiti daljše službeno potovanje, sam brez žene in drugih takih kontro* lorjev, je bil v njegovem srcu že davno dozorel sklep, da to priliko temeljito izkoristi. Potovati je moral daleč, v inozemstvo, v divno Nico. Kakor nalaščl
— Hvala Bogu, da se lahko vsaj za tiekaj časa otresem nič kaj prijetnega zakonskega jarma in zopet prosto za* diham, — je dejal sam pri sebi, ko je šel na kolodvor.
Bil je pripravljen na vsako avan* turo.
Od Beograda do Milana je bilo po* tovanje zelo dolgočasno, brez vsakih posebnih dogodkov in doživljajev, ki si jih je tako vroče želel. V Milanu je pa vstopila y njegov kupe lepa, mlada
Te besede so vrnile mornarjem pogum. Takoj so pozabili na vse in vsak je zavzel svoje mesto. V notranjosti podmornica ni bila poškodovana. Pač pa so bili uničeni periskopi, ki igrajo pri podmornici isto vlogo kakor pri človeku oči. En periskop je bil popolnoma razdejan, drugi je pa odpovedal službo. Podmornica je bila torej slepa.
Vojna ladja, ki se je zaletela v podmornico, je po sunku spoznala, kaj se je zgodilo. Zato je kapitan brž signaliziral na vse strani Avstrijski reflektorji so zažareli po morski gladini. Podmornico so začeli obstreljevati s topovi. Treba se je bilo zopet potopiti. Komaj je pa Morillot oddal povelje, je zadela granata podmornico v levi bok in prebila oklep tako, da je bruhnila voda v notranjost. Še le takrat se je Morillot odločil odpreti rešilne plombe. Podmornica se je zagugala in poveljnik je zapovedal odpreti sprednji zaklop, edini, ki še ni bil pod vodo. Podmornica se je začela hitro potapljati. V zadnjem hipu je moštvo poskakalo v morje in začelo prepevati marseljezo. Avstrijske vojne ladje so potegnile iz valov junaške francoske mornarje. Samo trije so odšli za podmornico na morsko dno, med njimi tudi poveljnik Morillot. On je ostal s svojim psičkom zadnji na krovu. Ko so vsi mornarji poskakali v morje, je poskrbel, da podmornica ne pride v sovražne roke. Posrečilo se mu je podmornico potopiti prej, predno so jo dohitele avstrijske vojne ladje. Svojo hrabrost je plačal z življenjem.
V Port-Louisu je ribiška ladja z napisom ^Poveljnik Morillot<. Lastnik te ladje Rio je preživel strašno noč na Jadranskem morju. Spomin junaškega poveljnika potopljene podmornice je počastil Rio s tem. da je dal svoji ladji njegovo ime.
Društvo narodov - neodvisna država
Te dni se vrši v Londonu konferenca mednarodne korporacije za zrakoplovstvo (Cinv), katere se udeležujeta tudi dva člana tajništva Društva narodov. Udeležba Društva narodov na tej konferenci je dala »Morning Postu« povod za trd'tev, da namerava Društvo narodov zgraditi lastno zračno flotiljo. Mednarodna korporacija za zrakoplovstvo je izjavila, da temu načrtu Društva narodov ne bo ugovarjala. Omejeni list trdi, da bi pomenil ta korak Društva narodov proglasitev za nekako neodvisno državo. Kakšne namene ima Društvo narodov z aeroplani in zrakoplovi, še ni znano. Ni pa izključeno, da jih hoče vporabiti v skrajnem slučaju kot sredstvo, da prisili neposlušne države k pokorščini.
Za prvo silo bi si Društvo narodov izposodilo zrakoplove od včlanjenih držav. Ti zrakoplovi bi prešli začasno v njegovo last in bi bili označeni s črno barvo preko dosedanjih državnih barv.
Po drugi verziji bo vporabilo Društvo narodov zrakoplove samo  za prevoz
članov na konferenci v Ženevi. V ta namen namerava zgraditi v Ženevi lastno letališče.
Strašen čin jugosiovenskega rudarja v Franciji
V kraju Bruay-Artois se je odigrala te dni drama, ki prekaša po grozoti vse dosedanje rodbinske tragedije. V torek je neki rudar pred odhodom na delo opazil, da so vezna vrata hiše. kjer je stanoval, okrvavljena. Tudi na pragu so se poznali sledovi krvi. Sledil je krvavim lisam, ki so vodile v stanovanje soseda, rudarja Mihaela Kalafatiča, rodom Srba.
V pritličju je našel Kalafatičevo ženo s strašno rano na vratu. V strašnih predsmrtnih mukah je skušala ne-
dama, zelo privlačne zunanjosti.
Vlak je drvel po lepi pokrajini. Jo* vo je napenjal možgane in si v duhu že predstavljal eno svojih najlepših avantur.
Ker se ni nudila nobena druga pri* lika, da bi začel razgovor, se je čez nekaj časa navidezno ravnodušno obr* nil k lepi neznanki, rekoč:
— Oprostite milostiva gospodična.
— Da, sem gospodična...
— Hvala, dovolite odpreti okno?
— Prosim, izvolite.
Odprl je okno in nadaljeval;
— Ta pokrajina je res divna... Prvič potujem po teh krajih...
— Vsaka pokrajina je lepa, kadar jo človek prvič vidi...
^- Gospodična potuje v Pariz?«
— Ne.
— V Toulkm?
—» Ne, ne, gospod.
— Potem pa sigurno tudi v Nico? Torej mi bo naklonjena sreča, da osta* nem do konca potovanja v vaši družbi.
—- To pa ne, gospod. Potujem nam* reč v Avignon.
— Škoda, zelo mi je žal...
— Zakaj neki...
— Tako kratko potovanje skozi divne pokrajine .o In vrhu tega izgu*
srečna žena nekaj napisati na košček papirja, ker pa je bila zato preslaba, je pokazala rudarju z roko v prvo nadstropje. Rudar je hitel po stopnicah v Kalafatičevo sobo, ki je bila vsa okrvavljena. Na tleh je ležalo troje grozno razmesarjenih trupel: 28 letni rudar Ka-lafatič in njegova dva otroka v starosti 9 in 4 let, vsi s prerezanimi žilami. Poleg mrtvega očeta je ležal ostro na-brušen kuhinjski nož. Rudar Kalafatić je hotel odpotovati v Avstralijo. Bil je priden in vesten delavec. Ker mu žena ni hotela slediti, se je razjezil in v hipni duševni zmedenosti izvršil grozen čin. Spal je usodne noči skupaj na zimnici z ženo in otroci, ker je dan poprej prodal pohištvo. Ponoči je prerezal vrat najprvo ženi, potem otrokoma, končno pa še sebi. Žena je imela še toliko moči, da se je zavlekla v pritličje in klicala brez uspeha na pomoč. Odpeljali so jo v težkem stanju v bolnico. Tragedija, o kateri smo kratko že poročali, je zbudila med rudarji splošno sočutje.
Grozni trenutki v New Orieansu
Ameriški veletok Mississippi je preplavil prostrana zemljišča in vali po njih ogromne mase blatne vode. Katastrofa, ki je zadela kraje ob tej reki, je ena največjih, kar jih pozna zgodovina ZeoUnjenih držav. Državni tajnik Hoo-wer, ki ga je poslal prezident Coolidge v poplavljene kraje, je v četrtek sporočil vladi, da je že 200 mrtvih in 150.000 ljudi brez strehe. Valovi rušijo nasip za nasipom in katastrofa je od dne do dne večja. V četrtek zvečer je Hoower poročal, da je narastlo število mrtvih že na 450, ljudi brez krova pa na 200 tisoč. Mesta ob doljnjem toku reke Mississippi preživljajo grozne trenutke.
Največja groza se je polastila prebivalcev velikega trgovsko-industrij-skega mesta New Orleansa, ob izlivu reke na severni obali mehiškega zaliva. Včeraj opoldne so z dinamitom porušili enega največjih nasipov, da preprečijo naval vode na mesto. Očividci pripovedujejo o nepopisnih prizorih groze in gbupa v Ne\v Orieansu. Mesto leži v ravnini in zato se je bati, da bodo valovi večino hiš porušili in odnesli v morje. Prebivalstvo že več noči ni za-tisnilo oči. Od groze in strahu pred strašnim razdejanjem so mnogi ljudje zblazneli.
Vlada je napela vse sile, da reši, kar se še da rešiti. V poplavljenih krajih so se pojavile nalezljive bolezni in zato je vlada poslala prebivalstvu na pomoč sanitetne oddelke in zdravnike, da preprečijo Širjenje malarije in drugih nalezljivih bolezni. Mobilizirana je vsa milica. Nad poplavljenimi kraji kroži stalno 50 letalcev, ki informirajo oblasti o stanju vode in pomožne akcije.
Moški za časa Abrahama
Sloviti angleški raziskovalec babilonske kulture Mr. WolIey se je te dni vrnil iz mesta Ur v Babiloniji, kjer je raziskoval spomenike babilonske kulture. Iz tega mesta je baje Abraham potoval v obljubljeno deželo Kanaan. WooIley je prinesel s seboj 39 zabojev, polnih raznih zgodovinskih pre^—etov neprecenljive vrednosti.
Kakor zatrjuje sloviti učenjak, je potek raziskovanja pokazal, da so se pred 6000 leti moški prebivalci mesta Ura šminkali. Uporabljali so rdečila za ustnice ter nosili tudi uhane. Da pa kljub temu niso bili popolnoma pomehkuženi, je razvidno iz tega, da so nosili samo en uhan, ženske pa dva. Na pokopališču v Uru je Woolley nabral
19.000 komadov raznih dragocenih predmetov, med njimi zlate žeblje, ši-vanke. dleta, krasno izdelane prstane, zapestnice, ogrlice, diademe, verižice, šatulje za manikiranje, glavnike iz slonove kosti, sulice z zlatimi konicami itd., ki pričajo, da je bila v Babilonu tri tisoč ali štiri tisoč let pred Kr. kultura na izredno visoki stopnji.
Angleški učenjak je tudi mnenja, da te najdbe in odkritja dokazujejo, da izvora kulture ni iskati v Egiptu, marveč, da je bila civilizacija v Mezopotamiji že razvita, ko so bili Egipčani še barbari.
bim kmalu tako prijetno družbo...
— Gospod, zdi se mi, da imate ne* koliko predrzne pretenzije.
— Nikakor ne, gospodična, Bojim se, da ste me napačno razumeli. Hotel sem samo reči, da si človek ne more misliti večje sreče, kakor potovati ob tako lepem vremenu skozi tako krasne pokrajine v družbi tako božanstvene žene, kakor ste vi. gospodična.
— Vi se pretirano laskate, gospod, — ga je zavrnila mlada dama in se koketno nasmehnila.
— Prav nič se ne laskam, gospodič* na, samo resnico govorim.
— Molčite! Iskrenost je samo čednost, o kateri se govori, a nihče se ne sme in ne more ž njo bahati. Dovo* lite mi dvomiti, da bi bili vi taka iz* jema.
— Gospodična, jamčim vam s svo* jim življenjem. Skoraj  bi dejal, da trpim na odkritosrčnosti.
— Predobro poznam moške, gospod. Moški smatrajo ženske za rože ob potu. Trgajo jih, ko pa ovenejo in izgube prijetni vonj, jih vržejo v cest« ni prah in iščejo druge. Vsak oženjeni moški dvori sto drugim ženskam, le svojo pozablja!
— Zal mi je, gospodična, da nisem
Nedavno je v madridski areni ponesrečil  slavni  matador Luis Freg, Mehikance. Njegovo tragedijo, ki se je ob skrajno napetih prizorih  odigrala   JU prizorišču nečloveških   španskih bikoborb. opisuje  spretno  pero novinarja Izduarda Foertscha v naslednjem dramatičnem poročilu: Vročina. Žgoče sije solnce z vedrega neba. Prav.   popoldan  bikoborb  v   areni. Iz osrčja mesta se valijo ogromne ^r;iče ljudi ipo  široki   cesti;   naglo,   nezadržno, kakor močna  valujoča   reka.  Po  >tran>kih ulicah pritekajo dotoki. Na koncu mesta, kjer se pričenjajo goli rjavi grički,   stoji okrogla stavba iz rdečkastega kamenja. Korida. Izredno nasprotje k modernim belim hišam v mestnih ulicah.
Peljal se je proti areni v hitTem, belem vozu. Zlato se blešči njegova obleka, blesteče zlato na solncu.
— Lujs Freng, Mehikanec!
Glasno šumenje, brenčeč nemir v Lada v Koridi, tem velikem cirkusu. PregLbajo se tisoči pestrih pahljač. Z visokih balkonov visijo barvarne preproge. Ograje so okrašene s krasnimi manilskimi ogrinjali, ki so prej ogrinjala me lika ramena lepih -žensk. Rdeče-rmeno-rdeče se blesti tu in tam. To so barve somčne dežele.
Široki prostor je kakor ogromna odprta skodela, ki zajema sveUobo in barve. Visoko zgoraj sloni težko temnomodro nebo.
Prideta kralj in kraljica. Lepa kraljica s črno mantiljo okrog glave, z rdečimi rožami v svetlih laseh in na grudih.
Glasovi trobent premagajo nemir. Dva jezdeca v črni opravi jezdita preko peska. Glasba. i>iroka vrata se odpro — sobice pade na blestečo svilo, na zlato in srebrno vezenino. To je prihod torkadorjev s tremi ura, ta dar j i na čelu. Ltris Freng, Mehikanec, je v sredi.
Rdeče rjuhe za borbo imajo v rokah. Zamah z belim robjkom. Bobni zajgTTndjo, trobente zapojo. Vrata ob ograji se odpro. Temna dupljina. — Zdaj zadoni vzklikanje in ropot vsenaokrog:
— Bik!... Bik, najlepši, najmočnejši, najsilnejši stvor na svetu.
V bleščečem solncu prska mogočna črna žival. Tam se pojavi rdeč plašč. Bik se požene rohneče, da se zapraši pesek, in v skoku sune z rogovi v plašč, ki se je v loku umaknil. Ves razdražen se bik obrne in se v srditem naskoku zažene proti tore-adorju, ki se v naglih skokih spretno postavi na visoko leseno ograio, ob katero treščijo bikovi rogovi, da se deske drobijo v treske.
Dolgi in koničasti so rogovi, najstrašnejše orožje v živalskem kraljestvu. Bik rjove, skeli ga vbod s sulico v hrbtišču. Pene mu kapljajo Iz gobca. Bobneče odleti konj ob leseno steno. Rogovi črnega nasprotnika razmrcvarijo njegovo revno truplo. Toda možje se ne boje rogov, ki so se namočili v krvi. Nadaljujejo drzno igro. Nova pravila bikoborbe večajo nevarnost, ki jo brezumna drznost stopnjuje do neverjetnosti. In konjski kadavri se kopičijo v areni — kadavri z dolgim, grdim zobovjem in skrivnostnim steklenim pogledom v umrlih očeh.
Kmalu štrlijo jeklene sulice iz razmesarjenega bikovega hrbtišča. Bik prha, rjove in s opi ha Visoko se drobi pesek. V širokih progah teče temna kri po črnem truplu.
S Škrlatnim robcem in tankim mečem se ponosni matador približa svojemu nasprotniku. Cisto blizu ob prsih se obregnejo rogovi in vedno rišejo strahoten krog okrog moža. Toda človek, ki je premagal boja-zen,
se samo smehlja.
Tanki, svetli meč se dvigne naperjen in išče  mestece  globoko za rogovi, kjer bo
prodrl v truplo. Sunek. V enotno skupino se z/doržita človek in žival. Zdaj se loči strašni objem: do ročaja tiči meč v hrbtišču. Bik se opoteka, se strese, obupan vzdih prešine njegovo truplo Nato se zgrudi: mrtev. Kriče" proslavlja množica zmagovalca in s ploskanjem izraža priznanje mrtvi junaški živali.
Mehikanec Luis Freng mora umoriu" drugega bika, opasno žival, žoltorjave barve, zavratoo in malo pogumno. Ta bik le obotavljale napada Jezdece. Zdaj mu začnejo zabadati žareče pšice v truplo. Hripavo rjoveč se bik vzpenja med prasketanjem raket, v dimu ožgane dlake in v ognju šumeče krvi: prizor peklenske strahote!
oženjen, da bi vam mogel dokazati na* sprotno. A če bi vedel, da dobim tako božanstveno ženo, kakor ste vi, bi se pri tej priči poročil in umrl ob njenih nogah.
— Molčite, laskavce, odvrne ne* znanka in ga osreči z zapeljivim po* gledom.
Razgovor se je nadaljeval v tem tonu in še pred Nico sta se našla v tesnem cbjemu.
V Niči je Jovo izstopil, dama je pa nadaljevala potovanje. Pri slovesu ga je prosila za ime in naslov, da bi Lhko nadaljevala začete stike.
— Jovo 2ikič, — je odgovoril brez pomisleka.
— Jovo Žikič? je vzkliknila mlada dama začudeno. — Iz Beograda?
— Da, gospodična, je pritrdil Jovo boječe, ker je že slutil, da je zagrešil veliko neumnost.
— Sram vas  i *xli, lopov!  Vi ste mož moje sestre. Doslej vas še nisem osebno poznala. Cim sem vas pa spo* znala, sem uvidela, da ste ničvrednež Tudi sestra bo debelo gledala, ko izve.
Vlak je začel pomikati in kmalu jc izginil v daljavi Jovo je kakor oka* menel obstal na peronu in premišljal, ali za zakonskega moža res ni bolje, da se odreče vsem avanturam...
Podžgai i mimiirani W *a -c ->Li ^:vl' matador, se Lu.s Freng loteva skra.c in je še brezumneje drzeoi kakor njegov prednik. Park:-: kleCe pričaka naskcfc divjfl besnečega bika. Lu.s Freng hoče biti z .r.a-sovalec v tekmovanju z OStltifld inaiudorjl. Biti hoče prvi junak dneva. Za vzor ifl ponos, ne za denar! Pozabil je praska, ki krasijo njegovo telo: spomini na globoke sanke rogov, ki m često ogrožali njegovo življenje, ta se tudi ne spo:ninja svojega b ta, ki je tu. v i^ti madr.d^k areni izdihnil s pretrganim vratom ...
Meri. RoOa meča se dotika lica. Mrmranje in vzklikanje množice uafone. Nenaden •moEk. Razburjenje poslednjega trenutka u-moritve zapi;a vsa usta.
In vseh usta /adortijo v donečem kr;ku. Rogovi so r*r ji. ;! Visoko zleti matador. Pj-de naravnost med rogove. Omahuje --en? tja. Te'.ebne moćno na tla. Tu Je bik Mkd njim. Trikrat. š;irikrat sklone glavo, preden uspe drugim, da se vržejo vmes in odstranijo bika.
— Kaj se je zgodilo?!
Gledalci so se dvignili, stras:io v/nem.;-jenje prešinja vrste.
Matador se je dvignil, podprt od drugih. Malo ga briga, kaj se je zgodilo. Njegov prvi pogled velja biku. Bridek smehljaj zadovoljstva mu zaigra na licu: meč tiči na pravem mestu, zasajen do ročaja.
Nevoljno odklanja vse, ki ga hočejo podpreti. Pobere rdečo ruto in stopi pred Mu Glasno vzklikati je odobrava dobri v K hI in proslavlja srečni  slučaj, ki je rešil niai.i-dorja.
Toda matador jeva obleka je preluknjana, raztrgana na več mestih: ob nogah, mečih, na prsih. Na levi meči je videti nafc krvi. Ampak bik je zadet do smrti. Z negotovim korakom se opl-eta žival ob lese . ograji in išče mesto za svojo smrt. P: arene pihlja dih smrti.
Matador je vedno tik pred rogovj, katerih strašno ljubeznivost je okusil. Zelo je obledel, z roko večkrat seže k srcu. Preiskati ga hočejo, a odkloni. Najprej nora pasti bik.
Valovanje preiinaa inočne ude umirajočega bika. Sunek z bodalom v teme podn rogato glavo v pesek.
Zopet zagrmd odobravanje z divjim od-čudo van jem. Klobuki frčijo v areno. In zopet se zahvaljuje matador, sicer smehljaje, a vedno bledejši. Močneje se je potemn.,. svetlo rožnata ieva nogavica. Kri curlja po telesu, toda nobene bolesti ni v obrazu, k je temno ožgan od sokica kakor da jc \1 it iz brona. Neprestano pozdravljajoč in sc zahvaljujoč stopa ranjeni matador počasi preko arene: zdaj je na poti v lazaret.
Ko je prekoračil vrata ograje, omahne v roke spremljevalcev. Nosiljke stoje po vrs.i v polmračnem hodniku. Vzduh po boliva.
Svetla in bela je velika soba s Šieviln.-ini posteljami. Zdravniki prihitijo in žurno oblačijo bele halje. Položen na operacijsko mizo se matador onesvešča. Preurežejo in razparajo mu obleko. Tu so zdaj odkrite njegove rane: globok sunek rogov v \. bedro, drugi v prsi, kjer je meso razkU:.. in se vidijo drobci reber. Ia na vsem icW-s u poleg starih brazd: kri, ogTebotine. btmke.
Zdravniki preiskujejo naglo in resno. Nepremično leži matador s slabim utripom srca. Nenadno ječe odpre oči in boječe strmi v obraze, sklonjene nad seboj. Zdravni\ trdo zapove usmiljenki: »Klorofarra!«...
Skozi vrata, ki \x*lijo v kapelico Koride, pride duhovnik, ki tam vedno čaka k.i-
kor zdravniki. Vprašujoč pogled. Zdravnik pritrdi z glavo. Duhovnik sc vrne v kapel" in prižge sveče na oltarju, da bo podobi Matere Božje osvetljena, ako bodo \Tata morala ostati odprta za poslednje tolažilo.
Medtem ko om moU, je matador v dušečem kloToformu izgubil zavest. Mehko omesve-ščenje daje bolečemu telesu in trepetajoči duši blažeč mir.
Zunaj v areni pa se slavnost nadađjuje. Nihče ne sluti zlega. In Če tri se vedelo, — kdo bi se dirznil zapovedan" konec?
Končno je borba pri kraju, šest bikov je izgubilo življenje, trinajst konj le molče končalo v pesku.
Skozi velika vrata proti mestu ceso na ramenih junaka dneva in ga slavilo z \?.\-jem. Neki drugi matador, ki danes ni mogel obvladati bojazni, — bojazni, ki Jo čutijo in morajo čutiti vsi, — se hoče molče in neopazeno urnakriiti. Toda uzrli so ga in ga zmerjajo: »Strahopetec!«... Na cesti ga ls-žvižgajo. Najsrditejši, ki se smatrajo ogoljufani za vstopnino, silijo vanj, dokler ga ne zaščitijo policisti na konjih.
In tretji, Mehikanec?
Še leži v narkozi. Skoro poldrugo u.«> je trajala opasna operacija. Dve zlomljeni rebri sta predrli prsno mrežo. Drobci so se vbodli v pljuča. Sunek z rogom v bedro je bil 12 cm glebok.
To je usoda toreadorja: iz najvišjega življenskega užkka, po zmagi, v opoju ve, ožarjen z junaštvom in lepoto, je kru;-zavržen in brez pomoči izročen ostr n, zdravniškim nožem — žalostna, smrtno r..-nje-na kreatura pod operacijsko žago
Po končani predsta\i so gledalci do.mJ . da se je zgodilo nekaj hudega Mnogi se iz. sočutja drugi iz gole hladne radovednosti drenjajo pred zaklenjenimi vrati dvor Oddelek policistov na konjih stoji pred vra^i nepremično na stratži. Vpitja ni več. V skupinah se ljudje pogovarjajo polglasno:
— Morda ie le lahko ranjen! prav : - m
— Morda ie že mrtev! reko drug*.
In trenji so nektko doznali, da je dob poslednje olje... Nekateri so bledi in potrti: razjeda jih zavest sokrivde in kesania.* ' Pred širokimi vrati se ustavi kočija. Trije možje, zdravniki, stopijo vanj, nekdo pa nese culo, grdo zmečkano, bvcs^mo, rev n.j in žajosrno: j>ono>_no o bJ a čil o rjjnjadojia.
V mraku se odtod premika žalosten sprevod: štirje možje s počasnimi koraki neso pokrko nosiljko z ranjenim mata dor jem. Mnogi ljudje stopajo za njimi molče, odkritih glav, kakor za pogrebom. Česrto odložijo nosiljko: zdravniki preiskujejo, aH je še pri •življenju, ali mu še utripa srce.
Sprevod krene proti kliniki znanega zdravnika. Tam že dolgo vedo, kdo prihaja. Vsa okna so svetla in odprta. Bele usmili en k e čakajo na balkonih in gledajo navzdol — ampak drugače kakor nališpane dame v Koridi.
Do polnoči postajajo ljudje pred poslopjem in hočejo vedeti, kako je z matadorjem. Končno dozna jo, da diha skozi odprto rano r.a prsih, vendaT da obstoja možnost rešitve.
— Ozdravel bo!
Mnoga vznemirjena srca so tisto noč molila za matadorja.
Tiha in zapuščena je ponoči arena. Mesec sije vanjo in riše ostre sence. Kakor da sedijo desettisoči nevidnih duhov na golih kamnih in strmijo v čarobni krog pod seboj, sočustvujoči s skelečimi bolečinami in .potrebnim trpljenjem.
Vse z Vatikanom.
— Vrag vzemi vse skupaj! Prokleta politika! Sedaj se je tudi že rdeča in-teniaci jemala združila z Vatikanom.
— Kje si pa to slišal?
— Nič slišal. Kaj ne vidiš, da so letos že združili nedeljo in 1. maj.
Gospodarstvo
Ljubljana in njeni velesejmi
V eni državi živimo trije bratje. Dosti razlik plemenskih, kulturnih in verskih nas loči, združujejo nas pa politični in gospo* darski momenti in interesi in sicer tako močno, da moramo na zunaj nastopati kot nacijonalna enota.
Vse naše prireditve, ki naj informirajo svet o stanju naše kulture in gospodarstva, morajo biti zato izrazito jugoslovenskega značaja. Tudi ljubljanski velesejem je bil zasnovan na tej Široki podlagi. Uspeh ni izostal. Število razstavi j alcev iz vseh po* krajin naše države se množi leto za letom. Z reprezentativno izložbo sadov svojeg-a dela ter svoje organizacijske sposobnosti smo dokazali inozemstvu, da smo stopili v krog gospodarsko razvitih narodov Evrope kot enakovreden član ne več kot njih varovanec. Inozemstvo naj spozna, da naša notranja konsolidacija napreduje, da je tu* di pri nas lepo razvit čut za delo in red, okus in lepoto.
Ljubljana, čeprav najmanjša in naj* skromnejša izmed treh jugoslovenskih pres stolic, ima smisel za enotnost, veličino, ugled in procvit naše države, in sicer ne v najmanjši meri.
Ta širokopoteznost stremljenja in hote* nja našega od treh tujih držav obkoljenega slovenskega naroda odseva tudi v delova* rju in v uspehih Ljubljanskih velesejmov. Ti sejmi so tako smotreno in solidno orga* mzirani, da se napram njim vse priredit*
vc lokalnega in provincijalnega značaja ni* so mogle trajno vzdržati.
Ne da se namreč tajiti, da je Ljubljana ravno vsled svoje zapadne lege v vsej kra* ljevini najbližja ostali centralni in zapadni Evropi in da je najvažnejše in največje križišče svetovnih prog v Jugoslaviji: tu so križajo v resnici svetovne proge Pariz*Mi* lan*Trst*Beograd*Sofija*Carigrao, odnosno Beograo*Bukarešta, s svetovno progo Pra* ga*OunajsGradec*Trst*Rirn ter s sporedno progo Frankfurt*Monakovo*Beograd.
Ljubljana je torej v pravem pomenu besede ključ do Jugoslavije in s tem do balkanskega polotoka. Da pa tudi življenje v Ljubljani sami pridobiva na velikomest* nem značaju, nam pričajo snažni hoteli, udobno in lepo urejene restavracije, raz* košno opremljene kavarne in zabavišča, priznano dobro operno gledališče itd. Po* sebno privlačno silo pa ima Ljubljana iz* med vseh jugosloveoskih mest po svoji krasni legi na pragu divnih slovenskih pla* r.in m jezer, kamor dospejo naši dragi gost* je v par urah železniške vožnje.
Ljubljana je zavestna nositeljica in pred* staviteljica jugoslovanski misli proti zapa* du, njeni velesejmi razgrinjajo naravne za* klade njenih prebivalcev pred očmi tujega sveta, pričajo pa tudi o poštenosti, točno« sti in vestnosti slovenskih delavcev, obrt* nikov, trgovcev in industrijcev, ki so si pri* dobili po teh svojstvih dober sloves v n ednarodnem trgovskem stanu. Zato so ljubljanski velesejmi ne samo provincijalna izložba male Slovenije, ampak v resnici splošna prireditev združene in vedno moč* ne j še Kraljevine SHS.
—g Izvoz turškega tobaka na ČeŠLoslo vaško. Te dni se je vrnil iz Angore generalni ravnatelj češkoslovaške tobačne režije dr. PospišiL ki je merodajnim turškim krogom pojasnil, da upošteva eeškoelovaSka tobačna režija pri nakupu tobaka samo kakovost in cene. Češkoslovaška uvaža iz Turčije mnogo cigaretnega tobaka, ki gre preko Trsta in'Hamburga.
—g Dobave. Dne 23. maja se bo vršila pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani licitacija glede dobave 50.000 kg bukovega oglja ter glede dobave 10.000 kg pisanega bombaža za čiščenje 1j-komotiv. Predmetni oglas z nataenejšmii podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Švica - raj Evrope
Prihodnji program ZKD Ljubljana.
Po vsej pravici zamoremo imenovati divno Švico s svojimi neizmernimi in ne-prekosljivinri naravnimi lepotami raj Evrope. Brezkončno število tujcev iz vseh delov sveta se divi vsakoletno njenim krasotam in uživa z naslado lepote narave, s katero je ta dežela tako bogato obdarovana. Tudi nas vseh skromna želja je, ogledati si te kraje, o katerih čujemo in čitamo dan za dnem toliko lepega. Zato si je nabavila ZKD za svoj prihodnji program izredno krasen in poučen fihn o Švici. Ravno na dan 1. maja, ko se vsi veselimo zopetnega oživljenja narave, ko z veseljem gledamo
prvo zelenje in cvetje in praznujemo vstajenje narave, vodi ZKD j>vojo publiko v kraljestvo lepote, v prelepo Švico, da mu pokaže vso čudovito naravno krasoto teh krajev. Ves fthn je nekaka veieptseui p:.-rodi in človeškemu umu, nekak spreboc cvetnem raju Evrope. Izredno zanimrv je tu firm zi stu.ro m miado. osobito pa DO navdušil naše športnike, planince in vele-tuiiste. Oglejte si razstavljene slike v izložbenem oknu ZKD pri kavarni »Zvezda in nabavite si pravočasno v predproda : vstopnice.
Predstave se vrše v kinu Marica v soboto 30. t. m. ob 14.30 in v nedeljo 1. maja ob 9.30 in 11. dopoldne. Cena običajna po 2 in 4 Din za sedež. Sobotna predstava je odslej vsled nedeljskih izletnikov nam en je-
znižam cen
Ovokolesa, motorji, vsakovisi ;>troški vozički, namestni del- \ pneumatika Poseben oddelek zp
popolno popravo, emajliranje ir poniKlanje dvokoies, otroških vozčkov, šivalnih stroje Prodna na obroke   — Ceniki franko.
,Jribnna!       tovarna fJvoKoles in otroških
UUBUANA, K?rlovska cesta št 1
VOZIČKOV
54 L
Pohištvo
prvovrstne masivne spalne oprave, javorjeve, češnjeve, hrastove in vsakovrstne kuhinjske oprave po izredno nizkih cenah se dobe v stalni zalegi pri
I S
Kyhdf| splošno mžzarstv Št. y«d resd Ljubljano. ">
OIvcDB^šev nove pekarne.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem
oivoril ir Slomškovi ulici št. 14
novo   gisvsem   hagijenićno   in moderno urejeno pekarno
Izgotavljal bom vsakovrstno pecivo od navadnega do najfinejštga. Moja dolgoletna praksa jamči, da bodem zadovoljil vsem željam strank, zato se priporočam najvljudneje za cenjeni obisk.
Z odličnim spoštovanjem      30SJp StariČ
(preje v Flor anski u!ici.)
067
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje itd najbolj priporočljiv je le
STQEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja entJa (obšiva), veze (stika), krpa pe» rilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je ^trojr v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za» vzema šivalni stroj STOENVER. je tudi najcenejši.
Ne zamudite ugodne prilike in
oglejte si to izrednost pri      u      . » ,
f   j   U      ^ Brezplačen pouk v vezenju, ra#
LfUd, Uaraga, bi aparatov itd. — Ugodni pla*
Ljubljana,    Šelenburgova   611. čilni pogoji. — 151etno jamstvo.
Zahvala,
Vsem, ki ste me tolažili in izražali sožalia v najtežji bolesti, ki me je zadela vsled izgube mojega predobrega in nad vse ljubljenega soproga, gospoda
PETER REPIČA
nadučitelja v pokoju
izrekam prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa sem dolžna prečastitemu gospodu župniku p. Gvidu za tolažila v času bolezni, učiteljstvu in prijateljem iz Unca in Rakeka, dalje cenjenim gospodom pevcem za ganljive žalostinke ter vsem njegovim tovarišem in prijateljem iz Ljubljane, ki so blagopokojnika spremili k večnemu počitku. Srčna Vam hvala. Ohranite ga v blagem spominu!
Ljubljana.  30. aprila 1927.
Vilma Repič
L. Miku!
tjubliana,
Mestni trs 15
:nporoča sw.o a-iojjB dežnikov m
solnEnikov ter spre-najalnih palic.
Popravila se izvrSejejo točno in solidno.
Brivski lokal
oddam v najem. — Naslov v upravi «Slov. Naroda». 1051
Pletilni stroj
št. 5/36 naprodaj. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 1066
Dve skladišči
(magacina), event.  za pisarno
— oddam s 1. avgustom. — Natančneje se po iz ve pri kam* noseku Vodniku, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 1054
Iščemo zastopnike
po vseh večjih krajih. Lahek pos^lj^ :>Iužek dober. — Pisati na: «TRIUMP11», Beograd, Ja* vorska 3/a. 1044
Posest"
Realitetna pisarna družba z o. z
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
• prejema prijave Id posreduje
pri oddaji  stanovanj, sob, tr* govskih tu obrtnih lokalov, za oddajalce popolnoma brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih Lokalih po nizkih pristojbinah
Za oddajalce najboljša pri« lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov 43'L
Kolesa poniklja
in emajlira ter popravlja naj* ceneje — Nar din in drug, Po* Ijanska cesta 31. — Oglejte si zalogo koles in šivalnih stro* jev. 1055
Katera dama
bi posodila uradniku s stalno službo Din 2000. Vrnem tekom enega leta Din 2500. — Ponud> be pod «Blaga/1014-» na upravo
oSlov. Naroda*. Krojaške pomočnike
samo za boljše delo — sprej* mem takoj. — Presker, Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 14. 1050
Enodružinsko vilo
na Bledu, vodovod, električna razsvetljava, velik vrt — rad^ odpotovanja    poceni prodam
— Ponudbe pod «Vila/1027» na upravo «Slov. Naroda«.
Dobroidočo gostilno
v mestu ali na prometnem kra* ju na deželi iščem takoj v na« jem. — Ponudbe pod «J?rome« ten  kraj/1013» na upravo «S1.
Naroda*.
Svilena obleka
za srednje vitko damo, popolnoma nova, naprodaj. — Po* nudbe pod «Svila/1040* na upr. ccSlov. Naroda.
Trgovska pomočnica
izurjena v manufakturni stro« ki  — išče  stalno službo. Ponudbe .d iViaiša rnoč/1039 na upravo eSlov. Naroda«.
Učenec
močan in priden, se želi izučiti ključavničarske obrti; najraje da bi mel stanovanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod «Uče»
nec/1015» na upravo »Slovenskega Naroda*.
Trgovski pomočnik
izurjen v mešani trgovini, želi premeniti sedanje mesto. Gre ^udi na deželo — Ponudbe na •jpravo «S!ov. Naroda* pod «Juni/1028*.
„Posest"
Realitetna pisarna, družba z o. z.
LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št* 4
proda: HIŠO, enodružinsko, 1000 m8
vrta, Trnovo, Din 80.000. HISO,   enonadstropno, večje
število stanovanj, veliko dva>
rišče, pri Sv. Petru, 180 tisoč
dinarjev. VILO,   enonadstropao, najso*
lidneje novozidano, komiort*
no, 6 sob, pritikline, lep vrt,
blizu Kongresnega trga, 300
tisoč dinarjev. VILO, enonadstropno, novozi*
dano, 3 stanovanja po 2 so*
bi,  pritikline,  vrt, Trnovo,
Din 175.000. VILO,  visokopritlično,  4 par*
ketirane sobe, kuhinja, priti*
kline, velik vrt, pri klavnici,
Din 1 3.000. VILO,  enonadstropno, trista* novanjsko,  preko  1000 m2
vrta.   Rožna   dolina, 150.000
dr nar jev. HISO,     dvonadstropno, več
stanovan'.  eno takoj prosto,
prostorno   zemljišče, Šiška,
Din 180.000. HISO, pritlično, 3 sobe, priti*
kline, velika delavnica, 600 kvadr. metrov vrta, v Ijubljan*
ski okolici, Din 100.000. MALA HIŠICA z dvema sta*
novanjema,   nekaj dvorišča,
vrt, K rak ovo. Din 30.000. Poleg tega večje število sta* novanjskih, trgovskih, gostilni* ških in obrtnih hiš v Ljubljani in predmestjih, kmetska pose*
stva, vsakovrstna podeželska posestva, industrije itd. v naj* več i i izberi, stavbne parcele, v poljubnih izmera^ in naj* ugodne'^ih cenah. 1065
Lepa zračna soba
v Rožni dolini, z električno razsvetl javo — se odda gospo* du ali gospodični. — Ponudbe pod «Miren/1029T> na upravo »Slov Naroda«.
Ekonom
z večletno prakso, starejša moč, vajen vsakršnega dela, zmožen slovenskega in nemškega jezi* ka — išče službo pri večjem posestvu ali graščini. — Po* nudbe pod «Ekonom,103S» na upravo aSIov. Naroda*.
Družabnika
za razširjenje že obstoječe večje dobro idoče trgovine z manufakturo in dr., z zelo le* pimi lokali na najlepšem in najprometnejšem prostoru, ter brezplačnim stanovanjem — iščem. — Ponudbe z visokostjo kapitala pod «Kapital 1008» na upravo »Slov. Naroda*.
V najem se odda
eno stanovanje pri gorenjskem kolodvoru, obstoječe iz 6, ev. 3 prostorov, velikim dvoriščem in vrtom, ter stanovanje v Sto* žicah 86, visokopritlično, obsto* eče iz ene sobe, kuhinje, shrambe in drvarnice. — Na* slov pove uprava «Slovenske* ga Narod a». 1034
Iščem družabnika
za staro, na najboljšem glasu nahajajočo se, sodno protoko* lirano trgovino v Ljubljani. — Sodelovanje v trgovini pogoj.
Ista se nahaja na najprornet* nejsem kraju središča Ljublja* ne. Lep, svetel, zelo cenen lo* kal z več izložbami.
Vsled bolezni so ista tudi pod zelo ugodnimi pogoji pro* da. — Ponudbe pod «M. G. 1023» na upravo «Sl. Naroda*.
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
kOlOSa in Hi M
PETEUNCB
znamke GRITZNER, Adler in Phdnix. -  Najlepše opreme,
posamezni deli, pneumatika, igle za vse sisteme — samo v
Lfnbljani
S7L
blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. —
Najnižje cene. — Tudi na mesečna odplačila
Popolnoma novo!       Višek senzacij!       Prvič v Ljubljani!
Dirka v smrt
• c •
Senzacijonalni Ijubavno*pustolovni velefilm. — Tajna družba. — Ele* gantni velikomestni pustolovci. — Boj za dolarsko princeso. — Med nebom in zemljo. — Velika avto* mobilska dirka za prvenstvo sveta. Dirjajoči avto v ognju. — Katastrom
fa. — Lažna ljubezen. — Nova bor* ba za ljubavno bitje. — Predrzno* brneli podvig. — Katastrofa v pre; doru. — Tajni kanal. — Poroka po* glavarja elegantnih pustolovcev z dolarsko princeso. — Zmaga pravi* ee. — Nova poroka, nova sreča. — Do skrajnosti napeto. — Satanski tempo. — Izvrstna igra. — Lepi igralci. — Velezanimivo. — FOX= FILM.
Danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Jutri, v nedeljo, ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Drugi del in konec filma GINETA* BISCOT se vsled tehničnih ovir predvaja v pondeljek 2. maja.
is
S APARATI
SE
£3 £3
DELCVI
a
a
a
a a a
najslovitejsifc nemških Prodaja na
ir zalogi. in malo.
Cene aparatom: z eno svetiljko Din 800.—, z dvema svetiljkama Din 1200.—, s 3 svetiljkami slavni aparat «MARCONlVOX», ki dela bolje od vsakega drugega in sprejema vso Evropo Din 2200.—, s 4 svetiljkami «TESLAPHON» Din 2b00.—, s 4 svetiljkami aNORA NEUTRODIN* s skalo stanic Din 4500.—. Aparati:  «TROPADIN»,  «SUPERHETI;RODIN» od 5 — 6 — 7 in 8 svetiijk
Din 3000.—, 4500.— 5000.— in 6500.—. Aparati se prodajajo z dolgoletnim jamstvom za odlično delo. — Zahtevajte bogato ilustriran cenovnik (cena 3 Din za 72 strani).
Pridite na brezplačni koncert (ob torkih, četrtkih in sobotah od Y* 9. do 10. zve» čer) ali zahtevajte, da se Vam potom Vašega telefona na št. 41—85 priredi koncert. Pptniki in preprodajalci strokovnjaki naj se javijo. Dober zaslužek. Ako aparate sestavite sami, je cena polovična. Za uspeh se daje jamstvo. — Vsak brez razlike lahko po mojem navodilu sestavi aparat sam brez kakršne* Igfj gakoli strokovnega znanja.
H   Radio industrija ING, DJ0RDJE BLAtEK
g    Topllčln ?eaao 4     BEOGRAD     Telefon it. 41-85
a a a a a a a a a a a a
s
a a a a a a a a a a a
D-B
Stran 8.
.STTOVETrSTCI  rTAHO~D» dne 1. maja 1927.
Sfcv rs
Premog, drva, koks,
oglje — «IL1RIJA», Kralja Petra trg 8. TeL 220. 52/L
irstiepnsin
— Slsaft—
preporuče sjboijfl tamburi, tlet aartltura ikolt ostal« potreb-iikm u sva
kotao 08 99"
fej-T    rtskol tztožbl — Cjtnld franke
Najnovejši epohalni Hum petrolejska plinska svetilka,
,fllDA* zjnroim žarnico
200-500
sveč moči Krasna bala luL Neznatna poraba petroleja
Sveti kakor elektrika«
„AIDA"
se rabi za razsvetljavo prodaja lnlc, uradov, gosttlnic, sol, cerkev, dvo-rBč, vrtov itd. ,,AIDA1' je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte 1 Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firm? ^
SVARC i drug
ZAGREB,   Preradovičeve ulica 1
^ Iščemo zaupne zastopnike —-— Zahtevajte takoi prospekte' *
Kegljanje na dobitke 1 |
Od L do 15. maja, — Dobitki 700, 500, 300, 200, 100 Din. — Kroglje poljubne. Damska da« rila. — !BfTriglav»p Bohoričeva uk 9._1069
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/L — Stro« kovna posredovalnica boljših služb — išče nujno: plačilno in restavracijsko kuharico za tu, prvovrstno kuharico za Do* berno (sezona) in za Maribor restavracijsko šefVkuharico in drugo; več kuharic za Rogaško Slatino, blagajničarko za točil« nico večjega podjetja, blagaj* ničarko za kavarno, več pri* vatnih kuharic itd — Priporo* ča priprosta delavna dekleta; tudi začetnice, za vsako delo in plačo. 1049
Najstarejša slovenska pleskar* ska in tičarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gr> sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «£vropa*).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T
CTftMPIlOE
L
BILA
dobro ohranjena, fabrikat Badenia, premičen cevni kotel, 6 atmosfer, 14*83 m2 kurilne ploščine, ugodno naprodaj. — Vprašajte pri
A. Ebenwaldner, Gosting bel Graz.
io •>
Prostovoljna jauna dražba.
dobro ohranjene sobne oprave, kuhinjske oprave in posode, več starinskih stvari ter ženske obleke
se bo vršila
dne 3. In 4. mala 1.1. ob 9. url dopoldne na Sv. Petra cesti £t. 38, pritličje desno.
Kupci se vabijo"
Kral. ang. parobrod. Unija
HDVflL MfllL LlHEznJUžMO flMEHIHO
6razilijo-Urasuay-Arsentinio ta Kubo-Chile-Peru.
informacije brezplačno pri podzastopniku:
L3UBL3ANA, Kolodvorska ulica štev. 26.
Tvornica šumeče limonade no Dunniu
znana prvovrstna kakovost i? znamka, želi v JUGOSLAVIJI oddati kapitalno jakim trgovcem razpečavo na lastni račun, event tudi GENERALNO ZASTOPSTVO ali pravico izdelovanja. — Cenj. dopisi samo resnih, serioznih reflektantov na A. FANTA, Wien II..   Wehlistr. 141.
Otvoritev vinotoča
Kavarna in gostilna „Leon*' v Kolodvorski ulici vljudno naznanja
otvoritev posebnega vinotoča
z vhodom na Miklošičevi cesti pri okrožnem uradu.
Točila se bodo pristna domača in dalmatinska vina in postrezalo z mrzlimi in gorklmi jedili po zmernih cenah. io&s Se priporočata za obisk Fani In Leon Pogačnik.
Zastore, posteljna pregrinjala, perilo, monograme, obleke I. dr.
veze najfinejše In najcenejše
mehanično umetno vezenje
Matek & Mlkeš
Ljubljana, Dalmatinova ulica 13.
Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
i*!
TRGOVI NaI DEŽNIKOV LJUElijANA
popravila, preobleke
HHHHHHKHHH
Zaščitna znamka
KRUNA
podkovski žeblji
so iz na.boljšega železa za pod kova nje. S svojo dovršeno izvedbo nadkriliujejo vse os'a-le znamke podkovskih žebljev.
Kupujte samo
„RRUNfl" podhoushe žeblje.
Mustad SMSR Karlovac
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjamo, da se je pleskarska in črkoslikarska delavnica tvrdke BRATA EBERL nasl.
Martine, Černe & Co., d. z o. z.
preselila
v lastne prostore VošnJakova ulica 8 (preje Cesta na gorenjsko železnico). l05J
Živela sreča!
Dobitki V.
Premije Din
2 po 1.200.000 2 po 500.000
Dobitki:
2	po   . ,	.   . 400.000
2		.   . 300.000
2		.   . 200.000
2		.   . 100.000
2	»	.   . 80.000
4	»       * J	.  . 50.000
16		.   . 40.000
30	*       » >	.   . 30.000
40		.   . 20.000
100		.   . 10.000
300		.  . 4.000
4.500		.   . 2.000
110.000	»	.   . 500
115.000		
razreda
Oln
2.400.000 1,000.000
3,400.000
, * 800.000
. . 600.000
s . 400.000
B . 200.000
k . 160.000
, . 200.000
. s 640.000
. , 900.000
. . 800.000
. 1,000.000
. u 1,200.000
. . 9,000.000
. . 55.000.000
74,300.000
Srečke državne razredne loterije
za V. razred 13. kolo so godne za zameno.
Žrebanje V. razreda traja 20 dni, od 7. do 31. maja vsak delav* nik dopoldne in popoldne. Vsak dan se izžreba po 6000 celih srečk.
Srečk z doplačilom za glavno žrebanje V. razreda imam vseh vrst največjo izbiro.
Cena srečkam z doplačilom je: dvojna cela srečka Din 1000.—, cela srečka Din 500.—, polovica Din 250.— in Četrtinka Din 125.—. Naročila izvršujem takoj po prejemu denarja, vse srečne slučaje čuvam tajno; denar se lahko pošlje po vsaki pošti na moj čekovni račun št. 52.100.
Poštnina in vsa obveščenja brezplačno. GLAVNA POOBLAŠČENA KOLEKTORA SREČK
Drag. R. Kolaković
Beograd, Knieginje Liubice 15.   Te'efon 26-80
SVETUJEMO VAM
da si naročite
..PUCH" KOLO
ki ie najboljše:
Oob te po sol dnt (ini tn tudi na obroka lo pri tvrdk'
1GN. VOK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ultca štev. 7.
HaKuloturni papir
kg a Din 5"-prodafa oprava ,Slov. Naroda"
JOBLER
lovita svetovna tvornica čokolade, )onbono« In kakao prodaja že v JCCO prodajalnJcah v kraljevini. Konsu-nentora je podar la samo v letu dni preko 1200 lepih poklonil-premij. Gener-zastopstvo in zaloga v BEOGRADL jrot", Trgovačka — Telefon 31-89.
Pomlad!
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, sifoni. Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. — Razna dišeča mila — samo Dri
Josip Peteline
blizu Prešernovega tpomenlka. ob vod* Natalije cene1 Uubllana Totna postrežba
O ■ O ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CDl| O ■ O ■ CD ■ CD ■ CD a O
sprejema v delo in popravilo po konkurenčnih cenah
mehonlCnn izdelovalntco prelitih odej
iMi(Liidiiffl.HiMj
CD »CD MOD mCD «CD ■ CD »CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD I CD ■ O ■ ■
Prometni zavod za premog d. o
Ljubljana
nodaja po najugodnejših cenah m samo na debelo i
domač* m inozemski za domačo kurjave in Industrijske svrhe
vseh vrsi
Premog
Kovaški premog
KOlCS   ivarnlški, plavžarski in plinsk
Brikete
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 15/1
specijalna mehanična delavnici)
za popravo vseh pisalnih,
računskih, kopirnih, razmnoževalnih strojev =====    in blagajn po konkurenčni coni.
Lud. Baraga
CJUBL2«S Šelenborgova utica 11
Taief
M L
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanla vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v tu- ln inozemstvo, safe-deposlts Itd. itd
Brzojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon št 40, 457, 54S, 803 in 806.
Uircjoje; Joejp Zupangfi, •« Zs aMjUodno oofauooa; Prao OmOfilE. va 2» burotoi do p>tas Otoo OimtoL — Vsi t Ij ubijat
68
0963
35
8566