'#• * m i BiHiCiH «iim vu v- ®E3mES3l flj •©massi ^ l ELi^Ji-uiTm HEVi t. jfrn DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Kolpa bo še naprej združevala Kot so na posvetu v Vinici zatrdili predstavniki slovenske in hrvaške vlade, se prebivalci ob mejni reki Kolpi po osamosvojitvi nimajo ničesar bati VINICA — Pretekli petek so se v Vinici zbrali predstavniki slovenskih in hrvaških obkolpskih občin, ki so tik pred osamosvojitvijo republik želeli seznaniti predstavnike obeh vlad z življenjem ob mejni reki. Poudarili so, daje življenje ob 127 km dolgi meji na Kolpi in Čabranki, ob kateri živi okrog 100.000 ljudi, stkalo skozi stoletja številne vezi v gospodarskem in družbenem življenju. Kolpa je vedno združevala prebivalce ob njej, osamosvajanje pa je, kljub temu da ga ljudje podpirajo, vneslo mednje nemir tudi zato, ker so nekoliko manj imformirani, kaj se pravzaprav dogaja. DOLENJSKI LI Mkšen bo v bodoče »STUDIO D«? V,--'OMELI — Tukajšnji izvršni kjje lrnel zadržke ob pobudi regio-pJrJ^dijske Poseje Studio D, da bi se W '*ovala v delniško družbo. V Čr-^PrftH0 Poutiar'b, daje potrebno ob 0r2P®vsem upoštevati programski in D Hi gajski vidik, saj namen Studia *4**olJ komercialni. Sicer pa so v iz-tlisvetu predlagali, naj bi z drugi-^vni) ,n?m' ustanovili komisijo ali de-tlttn, . *°. ki bi izdelalo študijo z i«Vn; IVami: ali bo Studio D postal V Vi?4* a'‘ podjetje-delniška družine i^tatu bi opredelili prednosti ?ruge možnosti in dosedanje 'Vnii, V|klje oz. bodoče delničarje sezuti in k aynimi določbami o upravlja-P'ivu na delo radia. '•‘osekali bodo K OVESTO LIP C„EVJF- - v okolici Novega tad 200 r ^^''skem bodo posekali Xa, '>p. Gozdaiji pravijo, da gre za ?^li tal? nai-r'no sečnjo. Sekati bodo \ naKrat' ko bodo lipe cvetele. Tako Nilja ialcem lipovega cvetja omo-Hi L je pridejo do njega in da ne ,Crno sekali lip, ki še niso pred-Nt .Posek. Seveda lahko ob sečnji na obiranje lipovega cvetja. (JAMARJI OB KOLPI člani jamarskega Iz metliške občine je bilo slišati, da imajo pri njih že povsem konkretne znake osamosvajanja — asfaltiran plato nedaleč od Kolpe — ki naj bi bil • Podpresednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk je dejal, da morajo biti meje določene, če formiramo suvereno državo. »S Hrvaško se dogovarjamo o meji, s tem pa ni rečeno, da bo ovirala ljudi. Meja ne bo zaprta, toliko manj, če hočemo v Evropo. Posebno pa se o obmejnih zadevah ne bo težko dogovoriti, če je pripravljenost za pogovor v občinah na obeh straneh Kolpe. Strah med ljudmi ob meji je očitno nastal zaradi preslabe obveščenosti in je neosnovan,« je zagotovil dr. Ocvirk ter dodal, daje novozgrajeni plato v Metliki eden od osmih na meji s Hrvaško, namenjen pa je carinski postaji za nadzor ljudi in blaga pri vhodu in izhodu, vendar ne za prebivalce obmejnih občin. mejni prehod s Hrvaško, kar pa je mnoge vznemirilo. Pri tem pa sami ne najdejo pravega odgovora, za kaj pravzaprav gre. V občini je zaposlenih 3.200 ljudi, od tega četrtina iz Hrvaške. Bodo odslej potrebovali delovne vize? Kaj bo s pretokom kmetijskih pridelkov, bližnjim kopališčem? Iz Kočevja so poudarili, da je njihovo območje ekološko najbolj ohranjeno v Evropi, zato vidijo velike razvojne možnosti v turizmu; seveda bo mejni režim moral to dopuščati. Ljudje pa so najboljšejamstvo, da bo to ozemlje varovano. Črnomaljci so apelirali na predstavnike obeh republik, da načrti obkolpskih občin o razvoju gospodarstva, ekologije, še posebej pa turizma, ki so njihov skupen projekt, ne smejo propasti, ampak bi morali biti v republikah deležni še posebne pozornosti in pomoči. Predsednik skupščine občine iz Delnic je dejal, da so s Slovenci pripravili že veliko skupnih akcij, skupaj s čabarsko in kočevsko občino pa imajo sklenjen tudi sporazum, po katerem se v kolpski dolini ne sme zgoditi nič, ne da bi se vse tri občine s tem ne strinjale. Čabarsko občino povezuje s Slovenijo kar 40 prehodov, 230 občanov se vsak dan vozi na delo v Slovenijo, 40 pa iz Slovenije v čabarsko občino, zato bi bila kakršna koli čvrsta meja nemogoča in nesprejemljiva za življenje na tem področju. Iz dugoreške občine pa poleg 350 delav-(Nadaljevanje na 2. str.) Anketa in nagrade! Sodelujte — Izžrebali bomo lepe nagrade V tej številki Dolenjskega lista objavljamo anketni vprašalnik, s katerim želimo spoznati vaše mnenje o Dolenjskem listu. Vsi, ki bodo izpolnjeni anketni list poslali na uredništvo do 23. julija, bodo prišli v poštev pri žrebanju dobitnikov lepih nagrad: 310-litrske zamrzovalne skrinje Gorenje, denarne nagrade 5.000 dinarjev, več celoletih naročnin na Dolenjski list in lepih knjižnih nagrad. JUTRI KONCERT V NOVI ŠTIFTI NOVA ŠTIFTA — V cerkvi Nova Štifta v ribniški občini bo jutri, v petek, 28. junija, ob 20. uri koncert komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke. Koncert sodi med prireditve ob 350-letnici te cerkve, ki jo praznujejo letos. NOVA DELA NA POLJSKEM — Zadnjo soboto je bil v Krakovu slovesno odprt hotel Piast, že četni hotel, ki ga je za poljske investitorje in mešano družbo Wawel-Imos zgradil novomeški G/P Pionir, na tem gradbišču že zaščitni znak kvalitete v gradnji hotelov. Pred tem pa je bila podpisana svečana listina (na sliki jo podpisuje direktor Pionirja Slavko Guštin) in položen temeljni kamen za še en, prvi poljski privatni hotel, ki ga bo Pionir gradil za gospoda Mariana Demla (prvi z desne). Foto: Z. Lindič) TEHNOLOŠKI SISTEMI V TEŽAVAH SEVNICA - Direktor 80-član-skega kolektiva Tehnološki sistemi sevnica (TSS) Karel Platinovšek je na ponedeljkovi seji seznanil sev-niško vlado z resnimi težavami, s katerimi se ubada podjetje, ki se je komaj pred poltretjim letom, po izločitvi iz. STT, nekako izkobacal iz težav. Izjemno velika konkurenca na domačem trgu TSS prisiljujejo, da skušajo kos kruha zaslužiti na tujem, toda sodelovanje z nemškim partneijem, zaradi naših političnih razmer ni večtakšno kolje bilo. Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Kako do denarja za na 5. strani: • Prava katastrofa šele na 7. strani: • Kulturni dnevi s spominom na 8., 9 in 10. strani: • Pisma in odmevi na 11. strani: • Napovedi zmernega pesimista na 12. strani: • Spomeniki brez varstva na 15. strani: ši ^lezniča, ££££& * Samo krvavi punt poznajo. J^iskovalijame tudi v zgornji “ 1A , . ‘Pe in ob Čabranki. Med dru- ogledali jame pri Dolu, Žagi, . „0 ,J?re,T! Kotu in Podplanini pa ' krvJc5 Poti na Sveto goro, ki je že Kem hr»„„ čabranke. na 16. strani: • Fotografije hčere niso na 17. strani: • Gozdni zločin v Češnjevku £3* K3 n Pionir na poljskem tržišču kot zaščitni znak kakovosti V 11 mesecih je GIP Pionir iz Novega mesta zgradil hotel Piast — V soboto še en temeljni kamen evropskih normativih. Posebej vzbudi pozornost lepo urejena okolica hotela z že odraslimi drevesi tako rekoč ob hotelu, za kar ima nekaj zaslug tudi poljsko zeleno gibanje, ki se zna v sicer opazno zelenem Krakovu boriti za vsako drevo. Projekt je bil vreden 10 milijonov dolarjev. Slovesnega odprtja hotela Piast in polaganja temeljnega kamna za hotel Demel, ki ne bo zadnji v režiji Wewel-Imos in poljskih investitorjev, so se udeležile mnoge pomembne poljske oz. krakovske osebnosti z vojvodo krakovskega vojvodstva gospodom Tadeus-zom Piekarzom na čelu. Z. LINDIČ-DRAUAŠ PETRA JE »UJELA LISICO« — Ob koncu tedna so pripravili na Strugi odprti dan konjeništva, ki postaja izredno zanimiva in donosna veja turistične ponudbe. Ob tej priložnosti so na Otočcu pripravili »lov na lisico«, kjer so konjeniki poldrugo uro lovili »lisico«, ki jo je ujela Petra Ekart iz Pesnice pri Mariboru. Na slike Ob tej priložnosti so mladi z grmske osnovne šole, ki jih vodi Samo Nipič, ljubiteljem konj pokazali, česa so se naučili Vse, kar znajo, so pokazali na konjskem hrbtu. (Foto: S. Dokl) ZAČETEK POLETNE SEZONE NA OTOČCU OTOČEC Dolgo, vroče poletje je tu. V Motelski restavraciji na Otočcu se bo uradno začelo 29. junija ob 20. uri. Za dober začetek bosta poskrbela dva ansambla, in sicer Slapovi iz Ljubljane ter skupina Čarli, ki je obiskovalcem Otočca že dobro znana. Goste čaka zabavni program z nagradnimi igrami ter presenečenje — promocija kasete Moja dežela pevca Jožeta Skubica s pesmimi, kolje Božično dre-. vo, ki je postala že pravi hit. Od 2. julija dalje bo na terasi glasba vsak večer razen ponedeljka, in sicer od 20. do 24. ure Igral bo ansambel Čarli. KRAKOV —- Zadnjo soboto je bilo v Krakovu, lepem starodavnem milijonskem poljskem mestu, za novomeški GIP Pionir pomembno slavje, podobno kot natančno pred enajstimi meseci in enim dnevom. Takrat je bil v najožjem mestnem središču odprt prenovljeni hotel Grand. Tokrat je bil slovesno odprt hotel Piast in položen temeljni kamen za prvi privatni hotel na Poljskem, za Demel, ki ga bodo gradili za Mariana Demla. Marian Demel je eden tistih, ki mu je poljska država ob sedanjem širokem procesu reprivatizacije in vračanju nepravno odvzetega premoženja, vrhnila zemljišče. Deloma s svojim kapitalom, deloma pa s krediti bo postavil hotel kategorije treh do štirih zvezdic, s 180 posteljami in vsemi spremljajočimi prostori. Rok izgradnje je osem mesecev, gradila ga bo mešana družba Wawel-Imos, v kateri sta z jugoslovanske strani tudi ljubljanski Imos inženiring in novomeški GIP Pionir. To bo že peti hotel, ki ga družba gradi na Poljskem. Poljski investitorji ji zaupajo, Pionir pa je na tem tržišču zaščitni znak kvalitete. * Vice predsednik mesta Krakov Janusz Gradyszovski je ob polaganju temeljnega kamna za hotel Demel dejal, daje to, da so v Krakovu Slovenci, jamstvo, da bo hotel res narejen v tako kratkem roku in kvalitetno, kar so najlepše dokazali z najnovejšim hotelom Piast. Hotel Piast so pionirievci po projektih Jožeta Mlakarja in Jelice Kupec, ki sta se ji spet odlično posrečili notranja ureditev in oprema, torej naredili v 11 mesecih. Hotel ima 458 ležišč, okrog 280 gastronomskih mest, gril bar, trgovinico, svojo pralnico in vso drugo potrebno infrastrukturo. Je hotel po ^Samos/o/na SLOVENIJA 1991 13 predstavili rolkarji in beemiksari, potapljači in jamarji j helikopter in dirka avtomobilov. Najmlajši so uživali v ra je bil nadvse zanimi v prizor, koseje nad mesto dvignil ko so se predstavili ansambli pevci in plesne skupine, poletni noči ostali na Loki do zgodnjih jutranjih ur. Žurje bil velik tudi zaradi gostincev iz Opreme, ki so P^ič pokazali tudi s svojo gostinsko ponudbo na prostem. (Foto: J. Pavlin) V noči na petek nas bo dosegla hladna fronta, ki bo povzročila poslabšanje vremena in ohladitev. Možne so hude nevihte. V stoletjih le eden Ta teden je nekaj posebnega v slovenski zgodovini, vstoletjih morda le en sam tak. Te dni se Slovenci, manjši evropski narod, prepihan od zgodovinskih vetrov, odločno postavljamo na noge. Tu, med Triglavom in Kolpo, Jadranom in Goričkim, kjer bivamo že stoletja in stoletja in kljubujemo neprijaznim razmeram, gradimo samostojno in suvereno državo, hkrati ko tkemo povezovalne niti za po vsem svetu tako zelo razpršeno narodno telo. Ta teden sta se v zgodovino zapisala dva datuma: včerajšnji dan, 26. junij 1991, ko je bila slovesno proglašena slovenska državna samostojnost, indanašnji, 27. junij 1991, ko se je začel ustanovni kongres svetovnega slovenstva. Z obema dejanjema postajamo Slovenci povsem razpoznavni in določljivi kot eden od samostojnih in suverenih narodov sveta, hkrati ko se čvrsteje povezujemo tudi znotraj naše doslej prostorsko, nazorsko, politično in še kako drugače razklane, poslej pa bolj zaokrožene, pluralistično oblikovane skupnosti, v kateri bodo medsebojno spoštovanje, strpnost, sodelovanje in povezovanje krepili slovenstvo. Zanj namreč gre, za to edinstveno in z ničimer zamenljivo zgodovinsko in duhovno bivanje slovenskih ljudi, ki se z državotvornostjo in z vezmi, ki jih spletajo ta čas delegati Svetovnega slovenskega kongresa, dviga iz mednarodne anonimnosti, iz amerištva, avstralstva, argentinstva, italijan-stva, avstrijstva in tudi iz jugoslovanstva. Slovenci stojimo na svojih nogah in se ne držimo več za nikogaršnje krilo. Morda nam ta hip, nevajenim samostojnosti, ni prijetno, a zrelost tako zahteva. MILAN MARKEU Trije tovori čaja Ne ve se, s čim bo ameriški državni tajnik James Baker stopil v ameriško zgodovino in ali se bo to sploh zgodilo, slovenske se je dotaknil, ko je v Beogradu urbi et orbi oznanil, da Združene države Amerike niso naklonjene slovenski odcepitvi oziroma razdružitvi in da Slovenije ne bodo mednarodno in diplomatsko priznale. In ko smo že pri zgodovini, poglejmo malo ameriško. Meščani Bostona so leta 1773 v znak protesta proti angleškim davkom vrgli v morje tri ladijske tovore čaja. Leto dni kasneje so se v Philadelphiji sestali predstavniki trinajstih angleških kolonij v Ameriki in sklenili, da se bodo skupno uprli nadvladi britanske krone, ki je z najrazličnejšimi taksami, davščinami ter omejitvami v trgovanju in preseljevanju zavirala napredek cvetočih kolonij, ki so tudi zaradi tega težko prenašale, da jim vse zakone piše londonsk i parlament. S spopadi med angleškimi vojaki in ameriškimi kolonisti pri Lexingtonu in Concordu se leta 1775 začne osvobodilna vojna ame- riških kolonij. Znamenitega in revolucionarnega leta 1776 so čez lužo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti, George Washington je bil izbran za vrhovnega poveljnika vojske. Američani so Angleže odločujoče potolkli najprej pri Saratogi, nato pa še pri Yorktownu. Po osmih letih spopadov so leta 1783 sklenili mir v Versaillesu, kar med drugim pomeni, da se je Evropa še kako vmešavala v ameriške zadeve. Trinajst angleških kolonij v A meriki je dobilo neodvisnost, vendar je bila konfederacija tako šibka tvorba, da je iVashington rekel, da so države združene s »peščeno vrvjo«. Tudi to so hitro uredili, ustavotvomi kon-vent je v štirih mesecih napisal ustavo ZDA, na njenih temeljih so leta 1789 Georga Washingtona izbrali za prvega predsednika ZDA. Pred tremi leti so v mestu, ki ima ime po (Vashingtonu, praznovali 200-letnico ZDA in njihovega vzpona do prve med svetovnimi velesilami Toda leta 1789je na ozemlju tedanjih ZDA živelo le 4 milijone duš, od tega 800.000 črnih. Ameri- čani so se pohlevno ukvarjali s po-Ijedeljstvom, samo 5 odstotkov jih je živelo v mestih, samo šest mest je imelo več kot 8.000prebivalcev. In če je ameriški »ne« britanskemu imperiju (v bistvu je šlo za državni prevrat, za odcepitev dela države, ki so jo poseljevali večinoma Angleži od A nglije) poleg nasprotovanja žel tudi odobravanje, so se vsi po vrsti čudili ustavi Da je na tem svetu mogoča država, ki je republika (ne mestna) in ne monarhija, je bil svojevrsten čudež. Teh je bilo potem še veliko, kakor je bilo kar precej tudi zadev, ki ameriškim »črtam in zvezdam« niso bile v čast Ena od njih je tradicionalna ameriška navezanost na colt «mirotvorec« in vlogo svetovnega šerifa. Kako hitro in učinkovito so staro dobro Evropo prisilili, da se je poslušno obrnila proti samostojni Sloveniji Se Slovenci lahko kljub temu kaj naučimo od Američanov? Gotovo. Slovenija ne bo sicer nikoli država kot so ZDA, toda nekoč moraš vreči v morje svoje tri ladijske tovore čaja in se potem 10 let bojevati in truditi za mednarodno priznanje državnosti iz Versaillesa. Še posebej, ker nisi zavojevalec na tuji recimo indijanski zemlji Deset let? Ne, danes teče čas hitreje. MARJAN BAUER, Delo Pravniški zbor v Beli krajini Društvo pravnikov Novo mesto imelo zadnji dve leti enajst predavanj NOVO MESTO — Društvo pravnikov iz Novega mesta seje odločilo, da bo volilni občni zbor izvedlo med izletom po Beli krajini, in sicer jutri, 28. junija, popoldne v Bistrici pri Črnomlju. Onkraj Gorjancev se bodo odpeljali z avtobusom. Že v Novem mestu bodo k njim prisedli pravniki iz Trebnjega, v Črnomlju pa še belokranjski pravniki. Na občnem zboru bodo pregledali delo v zadnjih dveh letih, sprejeli programske smernice za naprej in izvolili organe, ki bodo skrbeli za izvajanje nalog. V minulih dveh letih seje društvo, ki ga je vodil Bojan Avbar, posvečalo predvsem izobraževanju pravnikov. Organiziralo je enajst predavanj o aktualnih vprašanjih z najrazličnejših področij, zanimivih za stroko, še posebej pa o novostih na področju zakonodaje in pravnih postopkov. Tako so imeli v gosteh kot predavatelje prof. dr. Jožeta Mencingeija s Pravne fakultete v Ljubljani, sodnika Vrhovnega sodišča dr. Borisa Strohsacka, prof. dr. Stojana pertnarja s pravne fakultete, z iste fakultete tudi prof. dr. Bojana Zabela, prof. dr. Matjaža M. Zupančiča in dr. Dragico Wedam —Lukič, finančnega ministra dr. Marka Kranjca in druge. Minister Rejc obljubil pomoč Republiški sekretar za industrijo in gradbeništvo naj>ogovoru v Krškem — Krška industrijska proizvodnja se zmanjšuje — Na cem naj temelji razvoj? * KRŠKO — Kriki gospodarstveniki, ki so skupaj z občinskim vodstvom prišli 18. junija zvečer v Delavski dom na pogovor s slovenskima ministroma, niso dočakali Dušana Šešoka, republiškega sekretarja za finance. Prispel je samo Izidor Rejc, ki je pred pogovorom obiskal tudi nekatera krška podjetja. Rejc je vsebino uvodnih nastopov mizem, ki gaje izražal malodane ves čas zbranih poslovnežev približal svojemu dojemanju letošnjih in posebej junijskih gospodarskih in tudi političnih razmer v Sloveniji, ki se uradno odceplja. Menhil je, da pomeni 26. junij prelomnico. Iščoč opore in argumentov za svoj opti- PET LET DOMA STAREJŠIH KOČEVJE — Jutri, 28. junija, ob 19. uri bo na ploščadi pred domom starejših občanov v Kočevju svečanost ob 5-letnici tega doma. V kulturnem programu se bo predstavilo Kulturno društvo Kostel s folklorno skupino in tamburaši, ki bo prikazala »Kostelsko svatbo« ter izvirne plese in pesmi; pevkama iz Fare, nastopila pa bo še plesna skupina »Hay«. pogovora z v negotovost pahnjenimi direktorji, pa je zatrjeval, da je njegovo ministrstvo kos razmeram. Z drugimi besedami je ponovil nekatere vladne napovedi, da bodo sporazumi Slovenije z nekaterimi drugimi deli Jugoslavije, npr. s Hrvaško, v dobršni meri omogočili normalne finančne tokove na tleh jugoslovanske skupnosti tudi po razglasitvi slovenske samostojnosti. Udeleženci so Izidorju Rejcu obširno poročali o svojih opažanjih in skrbeh s področja gospodarstva. »Gradbeništvo je odrinjeno na rob.« Industrijska proizvodnja se je »neveqetno zmanjšala«. Čez 60 odst. zaposlenih dela v »izgubaših«. Spričo zastoja v proizvodnji manjka denarja in po slabi akumaulaci-ji je nemogoče pričakovati vlaganja v industrijski in družbeni razvoj. Mnoge tovarne ne vedo, kam bodo prodajale, . J Mariborsko pismo Odpravljanje »privilegijev« udeležencev NOB V Evropi ni zgleda LJUBLJANA — Slovenija zaradi hude denarne suše v republiškem proračunu zateguje državljanom pasove na vseh koncih in krajih, če je le mogoče. Mogoče pa naj bi jih, —tako vsaj so sodili poslanci Demosa skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik — tudi udeležencem NOB. Predlagali so namreč spremembo oz. odpravo vseh veljavnih predpisov o varstvu borcev, vojaških invalidov, družinskih članov padlih in umrlih borcev ter financiranja borčevskih organizacij, češ da gre za privilegije, ki da je z njimi borce oskrbel «boljševistični režim«. Ali gre res za privilegije? Kaj pravijo o tem borci? ZZB NOV Slovenije vztraja v prepričanju, da pri udeležencih NOV, civilnih invalidih vojne, vojaških civilnih invalidih in žrtvah nacističnega nasilja ne moremo govoriti o privilegijih. V bistvu gre le za pravice iz nepredvidenih rizikov, ki jih teija patriotska nacionalna in državljanska obveznost, ter za uskladitev in uresničitev socialne politike, sprejete v skladu z veljavnimi mednarodnimi akti o socialnih pravicah posameznikov in vojnih veteranov. Pri uveljavljanju teh pravic gre torej za uporabo meril, ki so v veljavi tudi v drugih evropskih državah. Med predlogi za okrnitev zakonodajnega varstva borcev sodi tudi predvideno zmanjšanje pravic do ortopedskih in drugih pripomočkov. Ta ukrep neposredno materialno prizadeva invalide, zato ni utemeljen ne s finančnega, še manj pa s strokovno humanega vidika. Vojaški vojni invalidi in civilni invalidi vojne imajo pravico do ortopedskih pripomočkov zagotovljeno že z zvezno zakonodajo. Republika Slovenija, ki je s podpisom medrepubliškega sporazuma prevzela določene obveznosti, da bi jih uredila v podzakonskih aktih, ki jih brez utemeljenih razlogov zdaj ne smela ukinjati v škodo svojih državljanov. V skupščinskem zraku tako še vedno visi tudi predlog za ukinitev specifalistično-hospitalnega oddelka »Emona« v Bolnici dr. Petra Držaja. Za ukinjenje omenjenega oddelka iz predloga niso razvidni strokovni argumenti. Govorice o poskusih krnitve pravic borcev v Sloveniji so prišla na ušesa tudi Simonu VViesenthalu, kije o vsem tem kar naravnost pobaral slovensko vlado. Zanimalo ga je, ali res pripravlja spremembo predpisov, ki bi odpravili vse olajšave in ugodnosti za nekdanje borce... In še, da tega ne more verjeti, saj bi Slovenija s tem postala izjema v primerjavi z drugimi deželami, ki nekdanjim borcem za svobodo svoje domovine zagotavljajo materialno odškodnino. Naša vlada je v odgovoru Wie-senthalu v celoti zanikala vesti, da se pripravlja zakonodaja, ki bi oškodovala udeležence NOV, ki so na strani zavezniške koalicije sodelovali v boju proti nacifašizmu. Poudarila je še, da bo izvršni svet spoštoval ustavne in zakonske določbe o posebnem družbenem varstvu borcev, vojaških in civilnih invalidov ter drugih udeležencev vojne, hkrati pa dodala, vendar bo treba po osamosvojitvi države Slovenije ob pripravi nove zakonodaje proučiti vse pobude in predloge. VINKO BLATNIK kajti tujih partnerjev ne bodo mogle najti čez noč, čeprav bi jugoslovanski trg razpadel. Mnogi so pri tem pristali na odrešilno moč trga. Pri tem jih je podprl Rejc, ki je dejal, da bodimo še malo strpni, da bomo videli, kdo v gospodarstvu kaj velja. Toda gostitelji so se vseeno obrnili vase in na ministra. Kje je mesto krške občine v prihodnje in kako zaustaviti sedanje krško gospo- • Glede možnih državnih pomoči podjetjem je povedal Ivan Diaci, namestnik industrijskega ministra, da ima vlada v ta namen pripravljen denar. Med drugim bo šel za poravnavo dolgov proizvajalcem za Irak, za kritje stroškov po ukinitvi dela vojaške industrije in za sanacijo nekaterih večjih sistemov. Nastal je vtis, da Krčani Rejcu niso verjeli, da bo v omenjenem oziru vse v redu. darsko drsenje navzdol? Do neke mere si vsaka firma že lahko sama pomaga, a v ovkiru razvojnih faktorjev Slovenije. Kakšna pa je slovenska razvojna strategija, so spraševali. M. LUZAR • Komunizem je bil dejansko spreobrnjen klerikalizem. (Žakelj) • Največ zakonov imajo v najbolj pokvarjeni državi. (Tacit) IC Naša anketa Samostma SLOVENIJA 1991 Kolpa bo še_ (Nadaljevanje s 1. str.) cev prihaja vsak dan v Slovenijo še za razred učencev, zato so predstavniki poudarilil, da sicer so za suvereni državi, a za normalno življenje ljudi ob Kolpi in njihovo dobro sodelovanje, kakršno je bilo doslej. Ozeljsko občino veže na Slovenijo poleg Kolpe tudi meja po kopnem na Žumberku. Žumberčani so vezani na slovenske ceste, če hočejo priti v dolino, poleg tega pa je več kot tisoč Ozeljčanov zaposlenih v metliški, črnomaljski ali novomeški občini. Na Žumberku imajo telefon iz metliške občine, Metličani pa z Žumberaka dobivajo pitno vodo. V Ozlju pa so še posebej zainteresirani za zaščito Kolpe. Torej naj bi Kolpa kot meja med dvema suverenima državama dobila poseben status, je bilo slišati iz Vrbovškega, da bo ostala takšna kot doslej, torej združevalna, in ne razdiralna. Hrvaški minister za notranje zadeve Josip Boljkovac je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška že bili državi v veliko težjih časih, med vojno in sedaj le nadaljujeta prekinjeno kontinuiteto. Vse, kar se bo v prihodnje dogajalo ob meji, mora koristiti obema stranema. Zavezovali naj bi ju le čisti računi, brez ovir pri pretoku ljudi, blaga in kapitala. Boljkovac je prepričan, da tu problemov ne bo. M. BEZEK-JAKŠE NI RAZLOGOV ZA STRAH — Tako so vodstvom osmih obkolpskih občin tostran in onstran meje pretekli petek v Vinici zatrdili iz slovenske in hrvaške vlade. Po osamosvojitvi obeh republik naj bi življenje ljudi ob meji potekalo kot doslej. Na fotografiji z leve proti desni' podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, predsednik črnomaljske skupščine občine in gostitelj posveta Martin Janžekovič ter hrvaški minister za notranje zadeve Josip Boljkovac. (Foto: M. B. -J.) Obletnica spravne svečanosti 7. julija bo ob 11. uri pod Krenom v Rogu maša in kulturna prireditev — Peli bodo Sentjernejčani KOČEVJE— 18. junija je bil v Kočevju sestanek pripravljalnega odbora za svečanost ob obletnici spravne svečanosti v Rogu. Vodil ga je dr. Janez Gril (urednik Družine), na njem so sodelovali razen članov odbora še predstavniki organov za notranje zadeve, gasilstva, zdravstva pa tudi nekateri republiški funkcionarji. Na sestanku so se dogovarjali, kako zagotoviti varnost in prijetno počutje vseh, ki se bodo udeležili letošnje svečanosti pri grobišču pod Krenom, kjer je bila lanska spravna svečanost. Lani je ' bila to cerkveno-državna svečanost, letos pia bo cerkvetlo-kulturria.' ■" ' Kdaj prava samostojnost? Včeraj je bila razglašena osamosvojitev nove slovenske države. Dogodek za radost in za solze. Lepo je, da so si Slovenci končno izborili svojo državo, žalostno pa, da nas, samostojne, čakajo še hudičevo težki časi, četudi bo tujina manj neprizanesljiva, kot nakazuje in četudi ostala Jugoslavija ne bo zaradi slovenske osamosvojitve reagirala skrajno sovražno. Preveč zadevje namreč še in to predvsem gospodarskih (denar, zunanja trgovina, tržišč* itd.), ki so na začetku slovenske samostojne poti neurejene in za katere žal ni ravno videti, da bi jih-oblast znala urediti. V marsikateri zadevi lahko d® bomo startali celo manj kot od ničle. V pol leta, kolikor je imela oblast in politika po plebiscitu časa, da pripravi vse potrebno za stvar, za katero so v bistvu potrebna leta, je bila Slovenija sicer deležna vse mogočih notranjih iu zunanjih bolj ali manj očitnih pritiskov, ki naj bi vplivali na spremembo slovenske osamosvojitvene oz. od Jugoslavije razdružitvene odločitve. A vtis stoletne zatiranosti, neenakopravnosti, izkoriščanosti, različnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi, ki le razdružuje, je bil premočan. V imen ljudstva je vladajoča koalicija celo vzneseno razglašala, da bi bili za samostojnost pripravljeni jesti tudi travo. Vsako opozarjanje, daje treba izračunati, kaj s takim dejanjem pridobimo, kaj pa izgubimo, je bilo in je še oce njevano skoraj kot narodno izdajstvo. Le upamo lahko, da oblast stvari državi, ki prislovično slovi po pridnih ljudeh, ne bo pripeljana do trave. FRANC SMOLIČ, upokojenec iz N®- vega mesta: »Tako, kot se dogodka veseh ^ meje strah zapletov v zvezi z njim. Vsej* rokah politikov in oblasti in pričakujem-se bodo v Beogradu pametno dog°vorl}‘' j iz Jugoslavije ne bomo odšli goli in b°^ Včerajšnji datum osamosvojitve je bil tP. vo preuranjen, saj smo premalo pripravi) na vse, kar nas čaka. Izrabljena bo vsa naša napaka, trpel pa bo slovenski naf^ Življenjska raven bo padala, pritiski bod vseh strani. Upajmo, da bo le prišla pom iz tujine in nas rešila.« ANICA MARN, prodajalka v industrijski prodajalni Dane na Mirni: »Ves ta prepir okoli slovenskega denarja in zastave z zvezdo ali brez nje je le znamenje več, da s pravo samostojnostjo zaenkrat še ne bo nič. Samostojni in neodvisni bomo bolj na papirju kot zares vse dotlej, dokler ne bo naše gospodarstvo spet na konju. Vse pa kaže, da to še ne bo tako kmalu, torej tudi ne smemo preveč pričakovati od razglasitve samostojne države.« BORKO KARLOVŠEK, kmet s polja: »Šele tedaj, ko bomo močni, bomo v resnici samostojni. Mi* tudi, da bi bilo dobro, če bi nam uspe*® seči, da bi J(L)A takoj zapustila našo d vo. Vojska je pač zelo draga reč, to sev ^ velja tudi za našo teritorialno obrambo-leje preveč! Obeležje nove države je vse kor tudi njen denar, zatem simboli od za» ^ ve naprej, vendar se mi zdi, da to za sa stojno Slovenijo le niso najpomembnej stvari.« MILAN ŽALNIK, upokojenec iz Brežic: »Slovenci smo miroljubni, zato naj dajo samostojni Sloveniji kruh, ne pa vojsko. Pred osamosvojitvijo bi Slovenija morala imeti denar, zanjo je potrebna tudi meja, ampak bolj formalna. Nujna sta zastava in grb. Pokojnine bi morale biti večje. Delavci pa bi morali imeti delo, da ne bodo uličarji. Brez vsega tega ne gre, to je pogoj, ampak osamosvojiti bi se morali takoj.« MARIJA ŠKOF, poslovodkinja v liški trgovini Gala: »Sedaj živimo v v negotovosti in mnogi, tudi jaz, se sPJ^:(,r) mo, kaj bo iz vsega tega še nastalo. ‘V'*, so prav neznanke, povezane z osam05 -j, vijo, tudi krive, da se ljudje marsičesa kt„ _______t,„: u: u:i« nraVO> * jo. Ne vem pa, kaj bi bilo tisto Prav0^efe-nas bi zares pripeljalo v popolno su ^ nost. Mene kot trgovko pa zanima tu in na kakšen način bomo lahko še do Iiv/Jk. iTivuv rvv/i ngvirnu ---- in na kakšen način bomo lahko še blago s Hrvaške.« MARJAN CINDRIČ, tehnični vodja v črnomaljskem podjetju Obrt: »Za osamosvojitev je potrebnih veliko stvari, od trdnega gospodarstva, lastne valute, vojske, rešenega problema z mejami, do priznanja drugih držav in še kaj. Res pa je, da se vse to ne bo uredilo čez noč, še najmanj pa 26. junija. Veliko lažja je osamosvojitev na papirju, precej težje pa v življenju. Lahko bomo srečni, če bo šlo vse po mirni poti, in če bomo osamosvojeni do konca leta.« ROBI JORDAN, ključavničar iz ^ njevice: »Bojim se, da po osamosv°J ^ ^ bomo več mogli taboriti v weje b0*-*6 Začela se bo 7. julija qb 11. uri z mašo nadškofa dr. Alojzija Šuštaija, nadaljevala pa ob 12. uri s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili pevski zbor iz Šentjerneja in recitatoiji, vmes pa bodo tudi krajši nagovori Petra Urbanca (Kanada), Ivana Korošca (Argentina) in domačina Pavla Kogeja. Ža zaključek bo ogled grobišča in okolice. Letošnje prireditve se bo po nekaterih ocenah udeležilo pol manj ljudi, kot se jih je lanske, vendar bo obiskovalcev še vedno veliko. Upoštevati pa je treba, da bo pred to svečanostjo tudi vseslovenski (svetovni) kongres. J, J. P. ziveu. urzava seveaa poireuuj» —- 0 0‘ le, se pravi grb, zastavo. Potrebuj nar, ki pa mora imeti trdno podlaf!0^ niš*' stojna država mora imeti voj5*^’ lvo ie preveč pretiravati s tem. Gospodu, ^potreba urediti, pa zaposlitev mora bi •ar.< šanje je, če ima Slovenija za vse to ^ VESNA POŠTRAK, vodja knjižnice v Ribnici: »Slovenija se bo dejansko osamosvojila, če bomo gospodarsko uspešni in če bomo hkrati sprejeli vse ukrepe, da bomo o ustvarjenem dohodku odločali sami, ne pa drugi v našem imenu. Od gospodarske uspešnosti pa je odvisno vse ostalo, tudi potrebno pri osamosvojitvi, ne nazadnje je to povezano z izobraževanjem in kulturo. Upam, da bomo samostojni, a da hkrati ne bomo pretrgali stikov znotraj Jugoslavije in s svetom.« v: .. 7avafr POLDE LAVRIČ, zastopnik lali-valnice Tilia v Kočevju: »Slovemj ^ gos-ko samostojna le, če bo imela tn ^ por podarstvo. Za dosego tega cilja P, fleiev trebnega več in boljšega dela p°vs ’ „e h® gospodarstvu. Samo politiziranje ^ popeljalo naprej. Nekateri lju°JLijanjein zaslužijo komaj še za kruh. Prosia ^jS|g. zapravljanje torej nima nobeneg Kako do denarja za obnovo hleva Izjemna priložnost: pri gradnji novega hleva za krave molznice je mogoče dobiti po 7.500 din nevračljivega denarja na stojišče, pri obnovi pa 2.250 din Na tej strani smo že prejšnji teden na kratko pisali o širokih možnostih za dolgoročna kmetijska posojila in za pridobitev tako imenovanih nevračljivih sredstev. Rok za prijavo zahtevkov, ki se nanašajo na zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij, je sorazmerno kratek, sa^j se bo iztekel s 7. julijem, postopek pa je sorazmerno zahteven. Da ne bi zaradi nevednosti naši kmetje ostali brez možne denarne pomoči, opozarjamo, da so vse podrobnosti v zvezi s tem objavljene v posebnih prilogah, ki sta izšli prejšnji teden v Kmečkem glasu in Slovenskih brazdah. kmečki praznik v TRŽIŠČU — V nedeljo, 7. julija ob iz Tr»;xx -lta akt'v mladih zadružnikov "" • .Ir8 ln sevn'5ka kmečka zadruga tonalni kmečki praznik v Tr-yb že ustaljenem tekmovanju na traH- ■ 3CVI“SKa Kmecsa zac *išču rnalni kmečki praznik v Tr-koscev'° *e .'“taljenem tekmovanju kulinaJ? grabljic ter razstave in prodaje žena tS)!1 ‘^kov aktiva kmečkih Podelil- •’ bodo na prireditvi tudi ho|j*- 1 Poznanja kmečke zadruge naj-v oz- pridelovalcem hrane ografsko ogroženih območ-vod(yKi, ?fznamu so štiri naložbe v te „ ,“9, ter šest za lokalne ceste, ttiliion j- Ee naj bi veljale skoraj 101 80 načrwaPev’ Sf1 te8a P8 naJ bi, kot odst. n,ova.l.v Črnomlju, dobili 47 ^moe" VrrfčlJive8a denaria z naslova na 2« ogroženosti. Vendar sojih Ptednou °Poz°rih. naj opredelijo v°lj denan® nal°ge, ker za vse ne bo dolženo?.? 28 r1ešcva,nJe demografske Program* naJ.bl v Črnomlju za vse PTf l tudi za elektrifikacijske, le 12 obrtniške in druge, dobili Črnomi;JOnov dinarjev. Tako so bili v sta Dr JJU Pnmorani odločiti se, da bo-vezava ?0slna vodovoda Tribuče (po-Hadenr, ,rn0melJ'Ad|ešiči) in Dečina-lolta. ter lokalna cesta Žuniči-Pre- Sejmi. isca V BREŽICAH — Na Ž7Š ^ J® sejmu so imeli naprodaj starefeL “*»«* starih prašičev in 43 Jo VS: "vi, ki so jih prodali 137, Oruei , din kilogram žive teže. oika l o0® katerih jih je menjalo last-Sran, bili po 30 do 35 din kilo- Vsega na tem mestu ni mogoče razložiti, zato si oglejmo le, kako bo z denarjem za gradnjo in obnovo hlevov, kar tudi naše kmete gotovo najbolj zanima. Na »Grmu« še prosta učna mesta Tudi dom učencev še ni _________zaseden____________ V srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu izobražujemo učence v treh programih, v vseh pa imamo za šolsko ieto 1991/92 še prosta meta. Prav tako je še nekaj prostih mest v domu učencev, kije v okviru šole in v katerem lahko bivajo učenci iz oddaljenejših krajev. V programu kmetijski delavec (nekdanji skrajšani program) se učenci izobražujejo dve leti. Program, v katerem je še 15 prostih mest, ponuja več praktičnih spretnosti in strokovnega znanja ter manj splošnega. Program kmetovalec traja tri leta, poudarek pa je na strokovnem znanju in praktičnem pouku. Učenci si bodo po lastni izbiri pridobili znanje iz gospodinjskega ali kovinarskega programa (mehanik). V prvem polletju 1. letnika se lahko boljši učenci prepišejo iz tega programa v program kmetijski tehnik ali pa gredo po končanem šolanju v poseben diferencialni četrti letnik. Prostih je še 14 mest, medtem ko so v programu kmetijski tehnik na voljo še 4. V tem programu se bodo učenci izobraževali za delo (če bodo opravili zaključni izpit) ali za nadaljnji študij (s končano maturo). Zaradi zahtevnosti programa priporočamo vpis učencev vsaj z dobrim osnovnošolskim uspehom. TONE HROVAT Srednja kmetijska šola Grm POLOŽNICE ZA KMETE ŠELE PRIHODNJE LETO ČRNOMELJ — Tukajšnja Uprava za družbene prihodke obvešča davčne zavezance iz kmetijstva, da v letošnjem letu ne bo pošiljala položnic za plačilo akontacij za davek iz kmetijske dejavnosti, in sicer zaradi racionalizacije. Dogajalo seje namreč, da so bili pri nekaterih zavezancih zneski za plačilo nižji kot stroški izterjave. Obračun davka in položnice naj zavezanci iz kmetijstva, ki jih je v črnomaljski občini 4.300, pričakujejo v začetku prihodnjega leta, že sedaj pa lahko računajo na tovrstne izdatke, da ne bodo potem preveč presenečeni. Kmetijski nasveti Kaj zdaj godi sadovnjaku lrUda ^jnar.avno in človeško je prizadevanje, da bi naredili s kar najmanj ^«1! čimveč. Z obdelavo tal v vinogradu ali sadovnjaku je jjdi z zatr |Vebko težaškega dela in razumljivo je, da so si ga mnogi že olaj-bo|j Uv ,avljanjem, ki se predvsem v vinogradih tudi na Dolenjskem vse ^°VnjakuV^a' T°krat s' oglejmo, kako bi si olajšali oskrbo tal v ni.Nov^eJreba naJPrej ločiti, ali gre za ljubiteljski ali pridobitni, plantaž-Er' prvem trud in strošek nista tako pomembna, zato lahko d8?* tla'"0 °bdelavo okrog dreves v obliki drevesnih kolobaijev. Vsa > V,ri’ Pok*1* V na^‘E humidnih razmerah, ko imamo v glavnem dovolj pa-y0prj.Knva trava, ki jo redno kosimo in mulčimo. Mulčenje je nasploh £>ljiV|m nr.°^lj'v ukrep tudi v plantažnih nasadih, kjer pa nastanejo težave z i ^suv,eVe*0m okrog dreves, ki mu običajna kosilnica ni kos. V novej-^Inik ^ s® pojavili nekateri posebni stroji, kot so krožni drobilnik, podarile Slr lrtle nakazuje, gre za košnjo ali obdelavo ob drevesnem deblu pri-p>ih herh1*6’ k* nadomestijo zamudno ročno delo in uporabo vse manj že-a v ČasuC^°V’ ^eveda tudi te naprave niso popolne in jih je težje uporabita^ d °56 sa<^no drevje že obloži s plodovi in nižje ležeče veje sežejo .. ^levej,. I- lch) z razi^**! ^dnim drevjem se lahko postavimo po robu tudi s pokriva-^^“Cnimi organskimi snovmi, kot so listje, lubje, žaganje, slama ipd. SS^PROTI ČEMU ŠKROPITI — Strokovna služba Kmetijskega ' n*j bjJ, iana Priporoča ta čas nadaljnje škropljenje proti škrlupu, za wUP°rabljali le kontaktne fungicide, kot so kaptain, delan, dodine, \(v integralnem vrastvu le 3-krat). Če tako kaže ulov metuljevi^ k 'ne®a zavijača, je treba škropiti tudi proti temu škodljivcu s pri-"*PfbyeJ>' s*« dimilin in nomolt. Če grozi ameriški kapar, pride v poštev ^hljtv a z°lone, izjemoma pa tudi basudin, medtem ko se bolj strupenim list"' *e*la*ux' '"udan, lebayicid) raje odpovejmo. Učinkovito sredstvo n,,n ušem je pirimor pa tudi zokme. Nikar ne škropite tam, kjer ni Hi^ljivo le tedaj, če ni večje nevarnosti za invazijo voluhaijev. Ti nJ.enare-ra*n'ki sadjarjev se namreč idealno počutijo v taki zastirki, kot si? .ilen i"3 nala5č zanJe- V takem primeru bi bilo bolje uporabiti temno l ' si ppmsk° folijo, ki zelo ugodno učinkuje na kakovost tal. Šele v skrajni ^raln< ^a sa£ljar s herbicidi, pa še tedaj naj uporabi tiste, kijih dovoljuje ^djarstvo (roundup, cidokor, herbator, fusilad). Inž. M. L. Po zakonu o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane in s tem povezanimi republiškimi odloki so do denaija za novogradnjo in rekonstrukcijo hlevov upravičeni tisti, ki na ravninskem območju na novo gradijo ali preurejajo hlev z najmanj 25 in največ 50 stojišči za krave molznice (na ostalih območjih najmanj 10), hlev z najmanj 50 in največ 100 stojišči za pitance (na ostalih območjih 20) ali kombiniran hlev z najmanj 20 (10) in največ 70 stojišči za veliko živino. Pogoj za pridobitev nevračljivih sredstev je tudi ta, da ima kmetija dovolj zemlje za pridelavo osnovne krme in za neškodljivo porabo gnojevke. Iz Dresdna novi odporni sorti jablan Brez fungicidov? Ali smo končno res dobili sodobni sorti jablan, ki sta odporni proti škrlupu, jablanovi plesni in vse bolj približajoči se ognjevki? To se sadjarji lahko sprašujejo potem, ko so se v strokovnem tisku pojavili zapisi o uspehu dolgoletnega dela sadjarskega inštituta v Dresdnu. Ta je namreč s križanjem sorte james grieve z debeloplodnim hibridom Malus floribunde vzgojil novo sorto z namenom remo, s križanjem sorte james grieve s hibridom antonovke pa sorto reglindis. Obe novi vzgoji sta zelo obetajoči, predvsem glede varstva okolja, saj ne potrebujeta običajne kemične zaščite. Žal ju ta čas še ni mogoče kupiti pri nas, bosta pa morda dostopni že do prihodnje sadilne sezone. Remo in reglindis sta, kot poroča revija Sad, v proizvodnih poskusih dala izjemno dobre rezultate. Na petih lokacijah so sorti kar 11 let preizkušali tako, da sploh niso uporabljali fungicidov, vendar se na njiju niso pojavile niti glivične bolezni niti rak sadnega drevja. Pokazali sta še nekatere dobre lastnosti, kot na primer odpornost proti nizkim zimskim temperaturam, visoko vsebnost kisline, velik izplen soka, harmonično razmaje sladkorja in kisline, kar vse je izjemnega pomena za predelavo v sok. Plodovi obeh sort so vabljive rdečkaste barve, močno aromatični, primerni za svežo uporabo pa tudi za skladiščenje. In kar ni nepomembno: sorti sta se izkazali v intenzivnem in ekstenzivnem načinu pridelovanja, torej sta primerni za plantažno in ljubiteljsko sadjarstvo. SREČANJE KMEČKE ZVEZE TREBNJE — Trebanjska podružnica Slovenske kmečke zveze —LS bo organizirala v soboto, 29. junija, ob 14. uri pri lovski koči v Velikem Gabru družabno srečanje članov. Organizatorji so povabili na družabno srečanje Ivana Omana in Lojzeta Peterleta. Družabni shod trebanjske podružnice SKZ-LS bi bil po prvotnih napovedih na Lanš-prežu pri Mirni, vendar so ga naknadno prestavili k lovski koči v Velikem Gabru. In kakšni so predvideni denarni zneski? Za gradnjo novega hleva za krave molznice je mogoče dobiti 7.500 din nevračljivih sredstev na stojišče, za obnovo hleva pa 2.250 din na eno stojišče. Pri gradnji hleva za pitance je mogoče dobiti 1.500 din za eno stojišče, če pa hlev lastnik le obnavlja, pa 500 din za • REGRES ZA OBNOVO ČREDE —Po določilih republiških predpisov, ki smo jih natančneje navedli že prejšnji teden, je mogoče dobiti nadomestilo za pokrivanje razlike v ceni mleka in regres za zavarovanje plemenskih živali. Posebej je vredno opozoriti tudi na regres za obnovo črede plemenskih krav, kjer je predvideno 4.950 din regresa za žival, kije primerna za tako rejo. Zadostiti mora zahtevam glede hlevske knjige in kontrole mlečnosti. eno stojišče. Ti zneski veljajo za nižinska območja, medtem ko so na hribovskih še za petino večji. Za druge gospodarske objekte, kot so silosi, seniki, molzišča ipd., se da dobiti največ 20 odstotkov od proračunske vrednosti, vendar pod pogoji, kijih določa republiški odlok. M. L. SPET PRIMERI BRUCELOZE KOČEVJE, RIBNICA — V prvem krogu ugotavljanja bolezni ovac bruceloze so v občinah Kočevje in Ribnica odkrili 48 obolelih ovac in jih odstranili. V drugem krogu so odkrili še pet, največ, in sicer tri, v Gotenici, po eno pa v Knežji Lipi in Polomu. Bolezen se prenaša z okuženimi ovni, je povedal veterinarski inšpektor Bogomir Štefa-nič. Ovne si rejci ovac često posojajo, ni pa nobene evidence, komu so bili posojeni, zato je velika možnost, da niso bile odkrite vse okužbe. Bolezen je trdovratna in se je bo težko rešiti. Zato pa prihodnje leto pripravljajo posebno akcijo, ki bo zajela vso Slovenijo in v kateri bodo pregledali vse ovce. SREČANJE NA VINJEM VRHU CERKLJE OB KRKI — Podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske bo v nedeljo, 30. junija, ob 16. uri pri Alojzu Kodriču na Vinjem Vrhu priredila letošnje družabno srečanje. Ob tej priložnosti bodo podelili diplome in priznanja za dosedanje delo. Vabljeni! EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag Julij Nemanič Zaščita vina pred poletno vročino 2. nadaljevanje V prejšnjem članku sem napisal, katere laboratorijske podatke potrebujemo, da bi čimbolj strokovno izvedli tretji pretok vina in ga zavarovali pred prehitrim kvaijenjem v toplih in vročih poletnih dneh. Alkoholno lažja vina (s stopnjo od 8 do 10 vol %) so izpostavljena močnemu napadu kanovih glivic, ki se kvarijo z vinom in ga počasi redčijo. Proizvod kanovih glivic je tudi ocetna kislina. Priporočam pretok v manjšo posodo, po možnosti v več posod, tako da bodo vse dotočene, razen ene, iz katere točimo vino za vsakodnevno rabo. Zelo primerne za tako reševanje vina so pletenke. V stekleni posodi ohrani vino svežino in tako zadržimo kakovost vina tja do trgatve oziroma do pozne jeseni, ko je novi letnik že čist. Z malo truda smo si tako zagotovili zdravo vino in veliko užitka. Pri tem pa ne mislim samo na zdravje vina, ampak tudi naše. Vino, kije zelo prezračeno, seje v času zračenja obogatilo z aldehidi, ki nastajajo pri razpadanju alkohola. Ti aldehidi so 7-krat bolj etanola. i 7-krat bolj strupeni od Cikpjena vina oziroma vina s povišanimi hlapnimi kislinami (od 0,6 do 0,8 g/l in več) so v fazi kvarjenja. Tega procesa ne moremo preprečiti, lahko ga samo zelo po-časnimo. Cikanje vina, to je spreminjanje etanola preko acet-aldehi-da v ocetno kislino, je proces, ki ga povzroča ocetna bakterija. Ta bakterija potrebuje kisik. Ako odstranimo kontakt z zrakom, se cikanje ustavi. Dostopa zraka namreč v polni posodi ni, razen v neparafini-ranem lesenem sodu. Zato je cisterna iz plemenitega jekla s pomičnim pokrovom skoraj izdealna rešitev za te vrste nege vina. Ne svetujem, da bi si sploh še nabavljali lesene sode. Leseni sod je primeren samo za tiste vinogradnike, ki Idetarijo v polni posodi in želijo imeti čimprej zrelo vino za stekleničenje. Proces cikanja je možno zaustaviti tudi z žveplanjem vina, toda za zelo kratek čas, če vino ni v določenem sodu. Namen žveplanja je tudi izriniti kisik iz vina. Priporočam vinogradnikom, da zažveplajo vino, ki ima hlapne kisline pred tretjim pretokom nad 0,6 g/l, z eno žveplenico na hektoliter vina, ako so hlapne kisline do 0,6 g/l, zadostuje pol manjša doza žvepla. Normalno pa je, da imajo močnejša vina večjo količino hlapnih kislin. Dolenjski cviček z alkoholno stopnjo 8,5 vol % ne bi smel imeti hlapnih kislin nad 0,4 g/l. Pri vinu zli in več vol % alkohola pa hlapne kisline v količini 0,5 do 0,6 g/l ne pomenijo veliko nevarnost, zato lahko ob tretjem pretoku vina žveplamo samo s pol žveplenice. Spreminjanje barve vina. V teh poletnih dneh kaže slabo za lansko vino. Vino se pospešeno razkraja, zato moramo takoj ukrepati, da ga rešimo. Spreminjanje, temnjenje barve belega vina je lahko opazno. Pri rdečem vinu lahko ta pojav prepozno registriramo in zamudimo pravi trenutek. Zelo lepo se opazi rjavenje rdečega vina, če ga polijemo po beli podlagi, recimo po porcelanastem krožniku. Spreminjanje barve je oksidacija vina, ki poteka samo v stiku vina s kisikom. Zato takšnega vina ne smemo pretakati skozi zrak. Oksidirano vino potrebuje večjo dozo žvepla, najmanj eno žveplenico na hektoliter. Protizračne vehe, ki se pojavljajo na trgu, delno upočasnijo dostop zraka do vina v načetem sodu. Pogosto pa moramo v njih menjati žveplasto raztopino, ker se z zrakom nevtralizira. Prav tako ni rešitev v žveplanju praznega prostora nad vinom z žveplenimi trakovi. To je ukrep, ki trenutno izžene kisik, toda ne za dolgo. Večkratno dožve-plavanje praznega prostora nad vinom pomeni tudi bogatenje vina z žveplom, kar pomeni, da uživamo za naše zdravje nevarno vino. mag. JULIJ NEMANIČ Ob nekem ogorčenem pismu Sprijaznknose,davtržnemgospodarstvumoralnoogorčefye ________zaradi cen ne velja dosti več kot nič l NOVOMEŠKE TRŽNICE Vroč tržni ponedeljek je nekoliko zmanjšal obisk na novomeški tržnici. Kar veliko stojnic je bilo obloženih s prvimi breskvami, ki so jih ponujali od 30 dinaijev za kilogram. Češnje se še vedno drže cene 80 dinaijev, velika je tudi ponudba jagod po 60 din. Nov krompir ima že nekaj ponedeljkov ceno 15 din in po vsej veijetnosti bo to ceno tudi obdržal. V zaprtem kiosku »Sadja, zelenjave« so bile v ponedeljek takšne cene (cene v stojnici Deladinija so v oklepaju): šampioni 86 din, banane 55,90 (40) din, lubenice 40 (50) din, paprika 85 (70) din, pomaranče 37,90 (35) din, korenje 52,90 (50) din, kivi 169 (130) din, stara čebula 36 (30 din), novi česen 102 (100) din, breskve 40 (40) din, ananas 89 (80) din, kumare 24 (25) din, suhe slive 76 din, jabolka 55 (50) din, limone 48,70 (45) din. »Če bo Slo tako naprej, se bomo kmalu znašli tako kot Sovjetska zveza — brez hrane ali pa kot Slovenija — svet velikih gospodov in velikih revežev, kakor vam je pač prav. Prosim vas, da objavite te besede, naj ljudje vedo, kakšna je nova vlada in kje so vse tiste obljube...«, tako piše kmet v svojem pismu pod naslovom »Prevaran in ponižan« ter napoveduje, da bo zaradi vse slabše prodaje živine izpraznil hlev, ohranil pa eno samo kravo za potrebe svoje družine. Ogorčen kmetov protest naj bo povod za to, da si pobliže ogledamo, kaj se ta čas dogaja na tržišču. Pse kaže, da se inflacijski vrtinec spet začenja Kmetovi stroški se večajo hitreje kot odkupne cene živine in nič čudnega ni, če klavničatji že tarnajo, da je tržnih presežkov živine manj. Razumljivo, zato pa je gnev rejcev vse večji —in iz njihovega zornega kota tudi upravičeno. Odkar imamo na voljo modelne kalkulacije stroškov, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, ni treba več govoriti na pamet in po občutkih. Izračuni črno na belem pokažejo, da so se v maju stroški prirasta goveda povečali za 9 odst pri nespecializirani in za 11 odsL pri specializirani reji Močna krmila so se podražila kar za 24 odst. in to je vplivalo na večje stroške specializirane reje. Sicer pa je polna lastna cena v prvi obliki reje, ki predvideva, da vsa teleta privežejo in spitajo do teže 500 kg, znašala maja 52,07 din/kg, v drugi, specializirani obliki reje, ki teleta kupuje in jih redi v večjem številu, pa 43,14 din/kg. Stroški prireje telet so znašali 60 oz. 55 din/kg. Ko primerjamo pridelovalne stroške in stroške prireje na naših kmetijah, je treba upoštevati da so v večini primerov večji kol na modelnih kmetijah, ki jih kmetijski inštitut vzame kot osnovo za kalkulacije. V njih računa, da ima modelna kmetija, ki se nespe-na liži rano ukvarja s pitanjem goveda, 25 pitancev, , v specializirani reji pa celo 50. Razumljivo je, da je delovna storilnost na tako velikih obra- tih večja kot na povprečnih, kar pomeni, da so stroški prireje na večini naših kmetij večji, in to ne malo. Tržno gospodarstvo ne prizna stroškovnega načela, ki smo ga skušali uveljaviti v dogovorni ekonomiji, vemo, s kakšnimi posledicami Torej tudi ne prizna kalkulacij inštituta, pa naj bodo še tako strokovno neoporečno opravljene. Trg prizna le zakon ponudbe in povpraševanja, ta pa pravi na primer, da so šle na zadnjem šentjernejskem sejmu krave v promet po 25 din kilogram žive teže, teleta pa po 55 din — in nič več. Odkupne cene živine, ki gre v klavnice, pokrivajo (vključno z regresi) vse manj stroškov prireje in v rejcu se krepi občutek, da dela zastonj in da ga nekdo goljufa. Zanj ostane, če kaj ostane, šele po plačilu reprodukcijskega materiala in drugih stroškov, ki jih mora plačati, preden dobi izkupiček za živino. Tu moralno ogorčenje, kakršno veje iz uvodnih kmetovih besed, ne pomaga. Tudi očitanje predvolilne demagogije, s katero so si mnogi pomagali priti na oblast, ne. Se je treba pa že drugače lotiti stvari! M. LEGAN gospodinjski kotiček Do sokov s sokovnikom Za manjše količine sadnih, zelenjavnih ali zeliščnih sokov je zelo praktična priprava sokovnik. Z enim samim postopkom izločimo iz sadja s pomočjo pare sok in ga istočasno pasteriziramo. Vložna posoda ima dovolj veliko perforirano površino, da se sok izloča sorazmerno hitro. Sam sok se ne segreva preveč, zavarovanje pred zunanjim zrakom, kar vpliva na obstojnost vitamina C. Temperatura soka se giblje okoli 75 °C. Sok, ki se nabira pod vlažno posodo v loncu, je lepo čist in ga neposredno pretočimo v segrete steklenice. Pri tem se temperatura ne zniža niti ne pride sok v stik z zrakom. Proces sočenja se vrši v zaprti posodi, zato ohrani več di-šavnih snovi. Tudi sladkor pride bolj do izraza, ker se sok intenzivno izloči iz sadnih celic in s tem tudi ves sladkor. Delo s sokovnikom je čisto in zelo higienično. Posebno je priporočljiv takšen način sočenja za jagodičevje. Različne vrste jagod najprej dobro posladkamo in tako nekaj časa pustimo. Lupinastega sadja ne lupimo, ga le primemo razrežemo. Da narezano sadje ne potemni, ga pokapljamo z limoninim sokom ali s citronsko kislino. Breskvam in marelicam pa koščice odstranimo. Sokove lahko napravimo tudi dietne, brez dodanega sladkoija in kisline. Ponavadi ne dodajamo sladkoija kutinam, jabolkom, hruškam, grozdju in ribezu. Če uporabimo sladkor, ga dodamo nekaj ur pred sočenjem. Količina je 10 — 20 dag na 1 kg sadja. Iz sadja, ki ga ne izsočimo do kraja, lahko napravimo marmelado. Njena hranilna vrednost pa je precej nizka. Steklenice s sokom polnimo do roba, če jih zapiramo z gumijastim pokrovčkom. Postavimo jih pokonci v prazen zaboj, pokrijemo z odejo in počasi ohladimo. Če dno gumijastega pokrovčka potegne navznoter, je steklenica vakuumsko zaprta. Na ohlajene steklenice nalepimo oznako z vsebino. Po končanem delu aluminijasti del sokovnika prekuhamo v mešanici vode in mleka, ki nevtralizira morebitne ostanke kislin. In še navodilo za sočenje borovnic. Potrebujemo 5 kg borovnic in pol kilograma sladkorja. Borovnice moramo predelati takoj, ko so nabrane, sicer sok rad pogreni. Borovnice operemo, odcedimo in potresemo po plasteh s sladkoijem Pokrite pustimo na hladnem dve uri. Pri sočenju dobimo približno 31 soka. Na enak način pripravimo sok iz malin in robidnic. HELENA MRZLIKAR , , Kmetijski zavod Ljubljana s IZ NKŠIH OBČIN mi IZ NKŠIH OBČIN E »Socialna« posojila za ogrožene Brezobrestna posojila iz proračuna za nakup ozimnice, kurjave ■%%%%%%%%%%%%%%*%%%%« NOVO MESTO — V novomeškem občinskem proračunu je za letos predvidenih 10 milijonov dinaijev za dodatne socialne programe, ki jih je potrdila občinska skupščina s sprejetjem občinskega socialnega programa nuya letos. Od tega naj bi šlo 1,251 milijona dinaijev za posojila materialno ogroženim družinam in za sofinanciranje javnih del. Občinska vlada je nedavno sprejela kriterije, po katerih bo posebna komisija dodeljevala posojila materialno ogroženim družinam. Posojila na osnovi občinskega socialnega programa bodo dodeljevali za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev. Bolj ali manj obubožani jih bodo lahko dobili za nakup kurjave, ozimnice in šolskih potrebščin, za nakup nujne stanovanjske opreme in gospodinjskih aparatov, za nujna vzdrževalna dela v stanovanju pa za napeljavo vodovoda ali elektrike. Posojilo bo brezobrestno, maksimalni znesek bo zaenkrat 20 tisočakov (v primeru večje inflacije naj bi znesek sproti usklajevali), kijih bo treba vrniti praviloma v 10 mesecih. Prosilec mora izpolnjevati še tri pogoje, da je upravičen do takšnega posojila: imeti mora stalno bivališče v občini in stalni vir dohodka, mesečni dohodek na družinskega člana pa ne sme presegati dogovorjene ravni socialne varnosti v republiki. Posojenega denaija občani praviloma ne bodo dobili v roke, bodo pa z njim lahko kupili navedene stvari. Tisti, ki bi takšno posojilo potrebovali in mislijo, da so do njega upravičeni, bodo morali oddati prošnjo z vsemi potrebnimi podatki pri Centru za socialno delo Novo mesto. Ta ima namreč na skrbi tehnično izvedbo dodeljevanja »socialnih« posojil pa tudi za nadzor nad porabo sredstev in nad vračili. Za posojila bodo iz proračuna zdaj nakazali na njihov žiro račun 200 tisoč dinaijev. Z. L.-D. • Vsakdo ima toliko pravic, kolikor ima moči (Spinoza) • Kdor nima kje krasti, je prisiljen delati (J. Klemenčič) Lipov list tudi za turiste Zakaj bi spreminjali tudi dobro? £ V Dolenjskih Toplicah n končno cvetličarna - S DOLENJSKE TOPLICE —Ve- N £ like besede uporabljamo zadnje ča- ^ j se za podjetništvo. Pa niso potreb- % tne' 5 £ »Če imaš priložnost in dovolj mo- N 4 či, da prehitiš dogajanja, predno te Jj J pritisnejo ob zid in postavijo na ce- ^ £ sto, potem to izkoristi!« tako raz- ^ # mišlja danes marsikdo. Tudi Dani- J* J ca Senica, ki je prejšnji mesec v j ca aenica, ki je prejšnji mesec v y J Dolenjskih Toplicah odprla cvetli- N

va« komisija za poboje ni nakop*^ še dodatnega dela. DRAŽJE STANARIN^ NOVO MESTO — Po sklep" vomeškega izvršnega sveta se bodo narine v novomeški občini s L jujv u podražile za 15 odstotkov. R®f °L|i rast cen industrijskih izdelkov m • dejstvo, da bi bili z dosedanjimi stsj|^ nami vse dlje od usmeritev repubh’’^ izvršnega sveta, po katerih naj bi b • lež stanarine v revalorizirani vre~, y stanovanjskega sklada 3,4 po Novem mestu je zdaj ta delež 2,1 tej podražitvi pa bo 2,3 odstotka- ( vprečna stanarina za kvadratni j stanovanjske površine bo po n 24,7 din. Sprehod po Mgtljjri • Glavni direktor poslovnega sistema Žito Ljubljana, Rudi Kajtner, kije prerezal trak na novi metliški pekarni, je povedal, da se je ideja o pekarni v tem mestu porodila nedavno, ko so njegovi sodelavci med sprehodom po Metliki zašli v eno od prodajaln in videli, kako prodajajo kruh. Naprodaj je bil celo iz zamrzovalnika, trgovka pa je pojasnila, da morajo biti potroš niki srečni, da kruh sploh imajo. »Mi, ki imamo odnos do kruha, s tem nismo mogli biti zadovoljni,« je dejal Kajtner, »zato naj predstavlja nova pekarna tudi počastitev odnosa do kruha.« dernejših v Sloveniji in lahko enakovredno stopi ob bok ostalim evropskim. lv ” ' 1 A' ' M. BEZEK-JAKŠE METLIŠKA OBRTNA ZBORUJE POSLALA v imenu približno 0. I toprevoznikov Izvršnemu svet." £ & češ da avtoprevozniki protest* •llpj imajo premalo dela pri zložbah * -e Sl° površin. Razprava je pokazal®’ jot* pri teh delih za licitacijo, pri h®ter.'w)v111 pokazali metliški lastniki drugih strojev za zemeljska * . sSvflr dragi. Da bi sprali krivdo s sebe> -gj n*, velikih zahtev, so pričeli p°sa/n . gre f tolcevati za šanki po gostilnah, o® vsej zadevi za podkupovanje [eCiif^ smrdljive reči. Črnomaljski 0° > • 7(7* je ponudil svoje prevoze za najvadi®.*: ceneje kot metliški zasebniki-bo treba na tržno gospodaijen) ’ udarcem je odklenkalo. ZA OBNOVO KAPELICE »Je dr8 na Boldražu je metliški gič odobril sredstva v višini p®* (vta^ Predsednik izvršnega sveta Jo» )iLjpa^ vič je ob tem dejanju P"l*m° da se nam bo to štelo v dobro P® velr to štejejo.« Za obnovo kapeh^pn denarja prispevali krajani »o družili pa so se jim tudi lastn Med njimi ni manjkal Mil»n osrednji občinski uslužbenec* KOLIKOR BOLJ SE PR‘P ^Ij f MO LASTNI DRŽAVI, tollk"radi ^ staja Metlika iz mesta vas cAi°'l°\ manjkanja denarja ukinjajo ,fUg0. dislocirane ambulante drugo Črnomlju je stanje nekoliko bo^a dr£ Metličani potegujejo, da b. K8 tinica ostala tudi njim. Kaj se j^ah) i. ja izcimilo, ne ve nihče, še 'J gospoda v belem, ki vse to urej mDAMETL.ŠKAVLADA krajanom, kaže hitra spreme j je p parkiranju na Mestnem trg®- ^ ufe povedano parkirati od 20- anjŠ»h • traj. Čas prepovedi so tojejI... stan°v > dve uri, poleglega bodo dob^oy^# tega trga posebne nalepke iutfM da lahko puščajo svoje JeK"Žvedr. 4 DOLENJSKI UST [črnomaljski drobir Sati h V,KA ~'z krogov politikov je sli-sicern ■ ,telj’‘ še kar naPreJ stavkajo. Ne amnii!1 P0111411' saj so vendar že počitnice, nienH ?n ku,turn'h prireditvah. Da jih je PrireH , e redkokdaj videti na kulturnih hodil V*h’ Prav‘j° tisti politiki, ki očitno PreSti'!,na pnreditve bolj zaradi tega, da samih nj° navzofie kot zaradi prireditev spravil' Slccr znan°, zakaj so se politiki odsotn' prav na. učitelje, da pa jim očitajo Ijivo r°Sli na Pnretiitvah,je skoraj razum-odstm UJ' avtorica teh vrstic lahko s 100-ske kostjo trdi, da so čmomalj-Prnzne v VSC d"eve 'n nodl popolnoma fedkokdaj ®ostdno narnreč zaide le jj^^NARINA — Slišati je očitke, da Paibnt 'Je 28 stanarine ne pridejo vedno v ačeni ^ *)ra'fe. r°kc. Za podkrepitev po-kuDii.°me"jaj° “i0 primere- da si ljudje moreinPlir^e 28 kar PreceJ tisočakov, ne kritih. 8! nočej° P3 plačati stanarine, jo |. : 50 za' neutemeljene in lahko pride- |jenjsko“l£ldi: ki,ne zna-i° 8|edati živ-PomemhPu5ka Je danes namreč še kako nje Bno osnovno sredstvo za preživlja- hrvašU^i~^ Predstavniki slovenske in bivaki Kde ?° zagotovili, da bodo pre-bržavam i™6-*’ med °l>ema suverenima osebno Vahko Prestopali mejo zgolj z st j. “ fkazn,co' Sedaj pa kopalce, ki so kaltotvT' namakati v topli Kolpi, skrbi, Priliuhi;1)0 novem izgledalo kopanje v tej '"edtem6!;1 °bmeJni reki. Bo moral vsak, “^bno izkazndco?aVal’ ^ Z°bmi ^robneiz Kočevja vedn() ' MESTO — Po Kočevju se še tropih Prebajajo psi, včasih kar v celih “Pčišče '"i l° brez nadzorstva. V raznih 'zkorercvb" akcijah so to nadlogo že PRVa o 8 ne dol8° naTr„ BANKA — V nove stavbe lila Sta 2b<)ra odposlancev se bo prva vse-n°ve n<>vanjsko-k°munaina banka, ki lokale {0S!°re ze “Premija. Tu bodo imeli Hranjin; .riia- Zavarovalnica Triglav, T ln|ca m rVKftlllni.. Izn i..**;*..... --vi ■ . aa TUVIJVM nova„“"cni ne hitijo preveč, da bi t tfarD« - p« Prodji I ln stanovanjih pa tudi drugod Jo Vse 'c‘ razne robe ponujajo in prodaja-kočevch u°b 8^d 'n mesa d° knjig. V več ske in tudi v stavbi občin- J°, saj nvr!nc so. Prepovedali tako proda-hencc pnj fdC' mot'j° delavce in usluž- NE 80 -ZMAJČKA«? -Zadnji ^'“^'istične stranke je na veda| a.i 0“-inskega predsedstva napo-°bdirtske e^8tsko vprašanje, zakaj kljub Podarsi.*111! zavzernanju za drobno gos- bl^a»SSSoTbut«ovoljenja’da zobotrebci ^ MOTORISTI - Z lepim st'i ki ^sP®t oživeli ribniški motori-|egni|j Drv,a,J0’ ^ bi s hrupno vožnjo pripnejo ^ To jim tudi uspe, saj jih v{4sih k "mirJen‘ Prebivalci in pešci, ki v°zili. Vo 8j. pobegnejo pred njihovimi Pr°rnetniL2nik' "e upoštevajo nobenih Načine i Popisov. Se posebno pa do-n KIJa i ' f8^0 divjanje ponoči. R'bni5ko aAVt°-MOTO BAZA? lSko A ‘Ylvy 1 ^ Dntirt j — StefjSsSaSS.isa n^n° dela bazo 2 Mečno službo, meha-ki bi k ?1Co’ trg°vino in sploh servi-nllf^bnn' mo,or‘ziranim vedno pri ro-C'sla hližni *° Prtmembno zdaj, ko bo ta ntorja Jlca do hrvaške državne meje in j"* AMd'Mot° DIALIZA - Ribniš-t'br>e Ush.P^lj8 tudi nekatere človeko-'v Ljuhl-f6 Pred kratkim je začelo vozi- g bna dia[izf0maČe h01”'116' ki j'm ]e ^ (t knz^ ROPANJE — Na vpraša-Nars,v0 VSka banka ropa ribniško gos-r* ne. gd’Je bil odgovor kočevske banke, ^"ki, ki«°r ne verjatne, naj se oglasi pri r mu bodo vse razložili. M.G-č ^ - wthn „ J1-11, ua oi se njtnov gos- n«lll'edednP0^a8‘ ’ tb* bi počel očitane Jdajj ..^t. Ovčice so bile prepričanj' izktot. 0V ,zidor Precej starejši kot in'^dicinij?’tako resnoben je bil. Zdaj S p'"1« več ne mašuje - v poni-Okovanju božje in civilne k' Dj|tj^OKRVNOST — V miren-St.^rčiČ vn°Vi 8*avn* direktor Božidar 0 zar^n1em.'etu vladavine oklestil v. Ha« v^°s en'b za desetino. Nova nove^T’ * P°zna znotraj to-nfRovi c^Sa direktorja pa cenijo tudi thal^rS? naxPodobnih položajih Cj**0 thanf„ ^ čePrav Je Stajerc. V str? °hran Pnjetnem spominu Pemar-blr ^1 °roa „a tovarišic3, za katero pri-r,.1 Prevl. 1 * ugotavljajo, če ni more-Poiož„^°me^a*a delo na odgovor-1-*^), ti8Ju v Dani s svojo zasebno n..04! k„i',n° °na se namreč ni noslovi- vest! la svoje- rvaj ji do P51 n IZ NlkŠIH OBČIN 1 Uiti IZ NlkŠIH OBČIN IS NAJVEČ BO GIMNAZIJCEV RIBNICA — Ribniško osemletko je v pravkar minulem šolskem letu obiskovalo 106 učencev 8. razreda. Vsi, ki so končali osemletko, — in to je velika večina — nameravajo nadaljevati šolanje. Tako se odločajo učenci te šole že nekaj let, saj po osemletki le izjemoma kakšen ostane doma. Daleč največ, in sicer kar 33, jih bo nadaljevalo šolanje na gimnaziji v Kočevju, kjer niso potrebni sprejemni izpiti. Od ostalih šol, kjer ni izpitov, so se odločali še za ekonomsko komercialno šolo 5, za prodajalce 6, zdravstvene tehnike 4, lesno šolo 4, lesno tehnično 3, šiviljsko 5, kovinarsko 4 itd. Zanimivo je, da so se predvsem fantje odločali za take zaposlitve, kjer bodo lahko samostojno delali kot obrtniki. Odkar ne gre Riku več tako odlično, je precej manjše zanimanje za kovinarsko stroko, za katero seje do nedavna odločalo po 1S in več šolarjev, letos pa le štiije. Narašča tudi zanimanje za turizem in gostinstvo. Grozi kriza komaj izbrani občinski vladi? Proračun še ni sprejet KOČEVJE Minilo je že pol leta, občinski proračun za letos pa še vedno ni sprejet, čeprav je bil že večkrat na dnevnem redu skupščinskih sej. Tokrat, 20. junija, so se zbori občinske skupščine sestali ločeno. Rezultat je bil tak, da sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti proračun sprejela, družbenopolitični zbor pa ne. Politični zbor je glasoval o proračunu kar trikrat, a vedno je bilo glasov premalo. Delegati tega zbora niso pristali niti da bi izvolili dva člana v komisijo, ki bi skušala uskladiti stališča vseh treh zborov. Pomagalo ni prepričevanje članov izvršnega sveta in tudi ne samega predsednika IS Alojza Petka niti predstavnika šolstva Petra Šobarja, kije svoj amandma, zaradi katerega je spor nastal, umaknil. Člani zbora so po burni razpravi sklenili, naj bi o proračunu razpravljali vsi trije zbori skupaj, ker so menili, da so v ostalih dveh zborih delegati nekatere bistvene zadeve prezrli ali pa so jim bile napačno predstavljene. Proračun torej ni sprejet, kar ima za posledico, da porabniki proračuna lahko dobivajo vsak mesec le dvanajstino lani porabljenih proračunskih sredstev. Nekateri so opozarjali, da so z nesprejetjem prikrajšane predvsem komunalne dejavnosti in krajevne skupnosti, ki ne morejo dobiti vsega načrtovanega denarja, zato zamujajo z uresničevanjem svojih planov, vrednost »zamrznjenega« denarja pa načenja inflacija. Delegati so očitali predvsem, da predlagani proračun ni usklajen, kar bi po tolikem času že moral biti, in jih je motilo, da bi takoj po sprejemu proračuna že razpravljali tudi o njegovem rebalansu. Tudi zaradi proračuna ne kaže najbolje novi občinski vladi in njenemu predsedniku. Posebno velja to še zato, ker mu še vedno ni uspelo sestaviti popolnega izvršnega sveta, zaradi Cesarje padla prejšnja občinska vlada. J. PRIMC Vse več je prosilcev za subvencijo Prva letošnja podraži-tev stanarine ČRNOMELJ — Medtem ko so v 26 občinah v Sloveniji lanskega 1. novembra povišali stanarino, v letošnjem letu pa do aprila v več kot polovici slovenskih občin, v nekaterih celo dvakrat ali trikrat, so v črnomaljski občini od lanskega 1. oktobra ostale stanrine nespremenjene. Po devetih mesecih se bodo s 1. julijem povšale za 30 odst., s tem pa bodo dosegli 75 odst. ekonomske stanarine. Vendar bodo to povišanje komaj občutili socialno ogroženi, ki imajo subvencionirane stanarine. V zadnjem času seje sicer število tistih, ki prosijo za pomoč pri plačevanju stanarin, povečalo, saj so življenjski stroški vse večji, plače pa se ob slabem položaju gospodarstva zmanjšujejo. V aprilu in maju so v Črnomlju 184-im izplačali nadomestilo za plačilo stanarin, in sicer dobrih 216 tisočakov. Povprečna subvencija na upravičenca je bila 635 din, kar je precej, če vemo, da je bila doslej stanarina za povprečno stanovanje v občini 950 din. Prav zaradi tega so na občinskem izvršnem svetu poudarili, da bo potrebno ponovno pretresti subvencioniranje, predvsem pa naj o tem, kdo je zares upravičen, odločijo strokovne službe, ne pa zbori stanovalcev. V občini imajo sicer evidenco socialno ogroženih, obstaja pa tudi določba o prosti presoji za pomoč. Pri tej presoji naj bi sodelovala s svojim mnenjem tudi krajevna skupnost, vendar seje vse skupaj precej razvodenelo. Povrh vsega pa se, kot je bilo slišati v izvršnem svetu, ti problemi rešujejo preveč iz pisarn, dokaz za to trditev pa so primeri, kjer se dogaja, da veliko tistih, ki dobivajo subvencije, do njih sploh niso upravičeni, medtem ko tisti, ki imajo pravico in pogoje za pomoč, izpadejo. M. B.-J. Bogatejši za 20 delovnih mest Z izdelavo pločevinaste embalaže za živilsko industrijo, sicer programom Saturnusa, bodo v Obrti zapolnili vrzel, ki nastane ob pomanjkanju dela ČRNOMELJ — Že podatek, da je v črnomaljski občini okrog tisoč presežnih delavcev, je dovolj, da morgjo v občini manj govoriti in več narediti pri prezaposlovanju teh ljudi. Dragoceno je vsako novo, seveda produktivno delovno mesto in tega so se očitno začeli dobro zavedati. Eden od novih programov, namenjenih reševanju presežnih delavcev, bo čez nekgj mesecev stekel tudi v podjetju za zaključna obrtniška dela ali v Obrti, kakor mu pravijo na kratko. V Obrti je sedaj zaposlenih 68 delavcev, v najboljših časih pa jih je bilo okrog 85. Odhajati so začeli, ko so se začele zmanjševati naložbe v gradbeništvo, s tem pa je bilo tudi manj dela za Obrt, kije tesno povezana z gradbeništvom. Poleg tega je njihovo delo sezonsko. Medtem ko je poleti za vse dovolj dela, so pozimi skoraj brez njega. Glede na prihodnje izglede pa bi jih bilo kljub vsemu dovolj le okrog 40. Vendar problemov s presežnimi delavci ne želijo reševati na najbolj boleč način, s postav- ZAKUUČEK LETA RIBNICA — Ribniška Osnovna šola dr. Franceta Prešerna je imela 25. junija proslavo ob zaključku šolskega leta, in sicer v domu JLA. Že prej so odprli, tudi v domu JLA, razstavo svojih likovnih in tehničnih izdelkov. Razen tega so imeli po razredih razne kulturne prireditve in akcije. Tako so učenci šestih razredov pripravili igrice, učenci sedmih razredov so risali arhitekturne posebnosti Ribnice itd. KNJIŽNICA DOBILA DENAR RIBNICA — Iz republiških virov je ribniška knjižnica dobila denar za nakup opreme, ki sojo zdaj tudi že naročili. Če ne bo posebnih ovir, bodo opremo prejeli še pred koncem leta. To pomeni, da se bo ribniška knjižnica iz sedanjih prostorov v domu JLA lahko preselila v nove prostore v Miklovi hiši še pred koncem leta, predvidoma novembra. Knjižnica je v zadnjega pol leta pridobila 20 novih članov. Obisk je večji, ker je odprta tudi ob sobotah, na voljo pa so tudi časopisi, kijih prej ni bilo, in kasete. ljanjem na cesto, ampak bi radi za vsakega našli zaposlitev. Zato so se tudi odločili za Saturnusov program izdelave pločevinaste embalaže za živilsko industrijo, za katerega je bilo sicer precejšnje zanimanje, tudi med obrtniki. »Ta programje rešitev tako za podjetje kot za vsakega delavca posebej. Toliko bolj, ker smo odvisni od muhastih gibanj na gradbenem trgu in od sezonskega dela. Tako pa bomo lahko zapolnili vse tiste vrzeli, ki nastanejo, ko delavci ne morejo na gradbišča. S tem se bo pocenila proizvodnja pločevink pa tudi stroški podjetja bodo manjši,« je povedal direktor Obrti Jože Panjan. Sedaj so v podjetju začeli pripravljati prostore za proizvodnjo, ki jo bodo preselili iz Ljubljane. Večjih naložb v zidove ne bo, saj imajo prostorov dovolj, le da bodo več manjših delavnic preuredili v eno veliko. Julija bodo delavci odšli na izpopolnjevanje v Ljubljano, konec septembra pa naj bi stekla proizvodnja. V Črnomlju pričakujejo, da bodo za program, v katerem bo, ko bo proizvodnja v polnem teku, našlo zaposlitev 20 ljudi, dobili tudi pomoč z republiškega sekretariata za delo. Prav te dni pa naj bi tudi na Saturnusu potrdili pogodbo o sovlaganju. M. BEZEK-JAKŠE Zaporo odplačevali 3 mesece Odvoz smeti Črnomaljce veljal več kot 100 tisočakov ČRNOMELJ — Zaprtje občinskega odlagališča komunalnih odpadkov pri Vranovičih, ki so ga konec aprila zahtevali in tudi dosegli prebivalci bližnjih vasi Vranoviči in Zastava, je bila precej draga zadeva, ki pa jo bodo morali poravnati vsi tisti, ki jim Komunala odvaža smeti. Za 78 odvozov smeti, kolikor sojih Črnomaljci v dveh tednih, ko je bila deponija zaprta, opravili na metliško odlagališče odpadkov, so jim namreč sosedi zaračunali skupaj 35.490 din. Poleg tega so nastali še drugi stroški, kot so kilometrina, dodatne delovne ure delavcev, izredni dopust delavca na črnomaljski deponiji. Na Komunali so izračunali, da jih je vse skupaj veljalo dobrih 109 tisočakov. Ta strošek bi bilo moč poravnati na dva načina, bodisi da bi ga plačala občina, saj je Komunala javno podjetje, ali pa s povečanjem cene za odvoz smeti. V izvršnem svetu so se seveda odločili za drugo rešitev, kar pomeni, da bodo naslednje tri mesece morali seči globlje v žep vsi, ki jim Komunala odvaža smeti. Cena za te storitve bi se sicer povečala v vsakem primeru, vendar le za 28 Prava katastrofa šele prihaja Stanje gospodarstva in zaposlovanja pa je že zdaj v kočevski občini kritično KOČEVJE — V kočevski občini se zaradi stečajev in drugih ukrepov število zaposlenih zmanjšuje. V gospodarstvu seje število zaposlenih znižalo za skoraj 1.200 (zaopslenih je še okoli 6.800), po načrtih podjetij pa se bo število zaposlenih v gospodarstvu znižalo na okoli 5.300. Zanimivo pa je — tako so ugotovili tudi na zadnji seji občinskega izvršnega sveta —da se hkrati število zaposlenih v negospodarstvu skromno povečuje. Med razpravo o uresničevanju programa revitalizacije in težavah pri njenem uresničevanju so na zadnji seji po temeljiti razpravi med drugim ugotovili, da je treba zagotoviti brezposelnim nova delovna mesta. Na osnovi dosedanjih programov zasebnikov bi bilo možno v obrtništvu do sredine prihodnjega leta zagotoviti delo 350 ljudem. To pa pomeni, da je potrebno investitorjem pod ugodnimi pogoji priskrbeti zazidalna zemljišča, jim nuditi ugodnosti pri plačevanju prispevka za komunalno urejanje zemljišča in ustanoviti v občini razvojni sklad, ki bi pomagal obrtnikom pri investiranju. Razpravljavci so menili, da je treba izoblikovati privlačna merila za investiranje na Kočevskem, ki pa naj ne bi veljala le za zasebna podjetja, ampak tudi za družbena, za mešana podjetja itd. Glavni cilj namreč je vrniti ljudem zaposlitev, ki sojo izgubili, in hkrati omogočiti zaposlovanje mladim, ki prihajajo iz šol. Trenutno kaže, da bosta dobila zaposlitev le dva, ki bosta letos končala šolanje. Nekateri razpravljavci so menili, naj Zaupajo domačim strokovnjakom Tovarna elektromateriala (TEM), bivša Elma na Čatežu pri Trebnjem, izvozi že okrog 40 odstotkov izdelkov na zahod — Lastna razvojna služba se že izkazala ČATEŽ — Tovarna elektromateriala (TEM) Čatež, d.d., izdeluje kar okrog 300 izdelkov, čeprav je specializirana posebej za proizvodnjo izdelkov za svetilno industrijo. TEM je trenutno nvečji proizvajalec okovov v Jugoslaviji. Okrog 40 odstotkov proizvodnje izvozi na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča, največ v Avstrijo in Italijo. Letos bodo izvozili za okrog 2 milijona DEM izdelkov. Lani so podpisali kooperacijsko po- zasedene, tako da morajo delavci delati godbo z avstrijsko firmo Legrand iz Be- celo nadure, delo pa oddajamo tudi ko- ljaka, s pomočjo katere že pripravljajo proizvodnjo in prodajo butičnih stikal z visokim dizajnom. Vendar se TEM ne namerava odpovedati jugoslovanskemu tržišču, ker dobi s tega območja precej repromateriala (keramika, medenina), po drugi strani pa TEM slovi pri nas po zelo kakovostnih izdelkih, zatorej so ti v drugih republikah močno iskani, navkljub temu da spadajo tudi po cenah v najvišji razred. »Naši poslovni partneiji v Jugoslaviji niso dali nikakršnega znamenja, da bi se utegnili naši dobri poslovni stiki skrhati. Interes je pač obojestranski! Zdaj iščemo po vsej državi dobre trgovske hiše. Naš cilj je, da bi imeli v vsaki republiki eno ali dve taki solidni hiši, kjer bodo na voljo naši izdelki. Deloma smo v teh prizadevanjih že uspeli. Naše proizvodne zmogljivosti so zaenkrat še preveč operantom. Naš kolektiv je vajen pridno in dobro delati, a zavedamo se, da, čeprav stalno povečujemo storilnost, Jože Bregar tudi s tehnološko posodobitvijo proizvodnje, še vedno lahko precej storimo, da bi z lastno razvojno službo in inovativnostjo vzdržali vse hujšo konkurenco na tujih trgih. Tudi tam prodremo v viš- * 160-člansld kolektiv Tovarne elektromateriala (TEM) Čatež, d.d., spada po poslovnih rezultatih med najboljša podjetja v trebanjski občini. Precej pozornosti posvečajo domačim strokovnjakom, s^j delavcem omogočajo izobraževanje iz dela in ob delu, v kratkem pa se bodo tem priključili še štiije strojni inženirji, štipendisti TEM, ki prav tako prihajajo iz domačih logov. Ngj za primer navedemo, da so tudi nekateri novi izdelki, ki jih je trg lepo sprejel, denimo novi izolacijski okovi in grla, izdelani iz visoko temperaturno odpornih polimerov (namesto iz keramike), plod domačih strokovnjakov oz. razvojne službe TEM. ji cenovni razred in ustvarimo še več dobička,« je povedal glavni direktor TEM Čatež Jože Bregar. P. PERC odst., in ne za 50 za gospodinjstva in 43 odst. za ostale porabnike. Če so tokrat na Komunali hitro našli rešitev za povračilo stroškov, rešitev pa naj bi bila hkrati tudi kazen in poduk Komunale svojim strankam, pa je čudno, da ko-munalci nikakor ne morejo najti skupnega jezika s svojimi dolžniki. Na sodišču imajo namreč več kot 400 tožb proti zasebnikom, denar za odvoz smeti pa jim dolgujejo tudi številna pcxJjetja, med drugimi Iskra, IMV, Gorenje, No-voteks. Ampak tem, ki odvoza smeti že mesece niso plačali, je najbrž prav vseeno, za koliko se povečajo komunalne storitve. M. B.-J. ne bi vlagali zbranega denarja iz razvojnega sklada v gradnjo objektov, kijih je že preveč in njihove sedanje zmogljivosti niso polno izkoriščene; pri tem so omenili žage, informativne sisteme in prenočitvene turistične zmogljivosti. Spet drugi pa, dva vsak obrtnik lahko vloži svoj denar, kamor hoče, kdor pa zahteva denar pri banki in drugod, mu posojilodajalci temeljito pregledajo na- • Miro Ferlin, vodja projekta revitalizacije, je v odgovorih na nekatera vprašanja med drugim dejal, da v občini Kočevje ni posluha za razvoj drobnega gospodarstva, da iz družbenih podjetij še vedno prihajajo obvestila o presežkih delavcev, da reševanje težav pogosto ovira zakonodaja in da sedanje stanje v občini še ni najhujše, ker se obeta prava katastrofa. črte. Menili so tudi, da je treba najprej izkoristiti družbene prostore, ki so po stečajih in odpuščanju delavcev ostali nezasedeni in šele potem graditi druge objekte, če bo potrebno. J. PRIMC KAKO DO ZAPOSLITVE? RIBNICA, KOČEVJE - Organizacija Leila iz Ljubljane in ribniika knjižnica sta pred kratkim organizirali za območja občin Ribnica in Kočevje seminar »Kako iičem zaposlitev?« Za seminar so razposlali veliko vabil na razne naslove iz obeh občin in računali na precejšen obisk, posebno Se iz kočevske občine, kjer je brez dela vedno več ljudi Za seminar pa je prišla le ena prijava iz ribniške občine. Gotovo je glavni vzrok, da seminarja ni bilo, visoka cena, saj bi moral udeleženec odšteti kar 1.000 din. Očitno so se ljudje zbali, da si Leila bolj želi sebi zagotoviti zaslužek, kot koristiti njim pri iskanju zaposlitve. P-c NOVA ZVONOVA V FARI FARA — V Faro v kočevski občini bodo jutri pripeljali iz Avstrije nova zvonova za tamkajšnjo cerkev. V nedeljo bo svečanost in blagoslov zvonov, ki ga bo opravil nadškof. Zvonova je daroval cerkvi ameriški rojak Žane Feke-te, kije že prej tej cerkvi kupil tudi orgle in drugo. Na svečanosti bo nastopila še domača folklorna skupina. RAZŠIRITEV ODLAGALIŠČA ČRNOMEU — Včeraj, 26. junija so, tako vsaj je bilo načrtovano, začeli širiti odlagališče komunalnih odpadkov pri Vranovičih, ki naj bi ga dokončno zaprli do konca leta 1993. Dela naj bi bila končana v 26 delovnih dneh, opravil pa jih bo najugodnejši izvajalec, črnomaljski Begrad. Naložba bo veljala 3,1 milijona dinaijev, nepropustnost tal p naj bi dosegli s trikratnim nabijanjem in valjanjem gline. Ves čas bo pri delu navzoč tudi predstavnik Geološkega zavoda, ki bo na koncu ugotavljal nepropustnost tal in izdal A-test. Za naložbo je 1,3 milijona dinaijev zagotovljenih iz občinskega proračuna, za 1,6 milijona pa so poslali zahtevek na republiko, a so obeti za denar vedno slabši. Projekt, po katerem bodo razširili odlagališče, sicer ni predvideval, da bi za nepropustnost tal po tleh položili folijo, vendar so se na Komunali pozanimali tudi o tej možnosti. Toda folija in polaganje bi veljalo 7 milijonov dinaijev, kar je za Črnomaljce velik zalogaj. LE PODPORA, A BREZ DENARJA ČRNOMELJ — Novomeška enota Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane ima sedaj depoje v bivši osnovni šoli v Kar-teljevem, v bivši osnovni šoli v Drašičih pri Metliki in v osnovni šoli v Trebnjem. Razmere v teh prostorih niso najbolj primerne za občutljivo arhivsko gradivo, zato v Črnomlju podpirajo preselitev tega gradiva, zlasti pa belokranjskega, v Novo mesto. Ob tem pripominjajo, da nimajo denaija za stroške, ki bi ob tem nastali, zlasti pa ne za odkup stavbe, v kateri bi uredili arhiv. PRODALI ZA PETINO VEČ IZDELKOV MIRNA — V mirenski tovarni rastlinskih specialitet in destilaciji Dana 325-članski kolektiv povečuje storilnost in prodajo. Letos so v petih mesecih prodali kar za okrog 1600 ton izdelkov več kot lani v pol leta. Tretjino izdelajo likeijev, tretjino močnih žganih pijač in tretjino brezalkoholnih pijač. Pokrivajo celotno jugoslovansko tržišče, izvažajo pa predvsem v Avstrijo. VOLITVE IN IMENOVANJA KOČEVJE — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so ustanovili Srednjo tehniško in poklicno šolo Kočevje, za v.d. ravnateljice te šole pa imenovali Ksenijo Vidoševič. Ustanovili so Gimnazijo Kočevje, za v.d. ravnateljice pa imenovali Meto Kamšek. Za vršilca dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Kočevje so imenovali Ti-homira Odorčiča. Sprejeli pa so tudi sklep o izvolitvi Antona Pluta za predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani. PSI ti IZ NKŠIH OBČIN il:i I iti IZ NKŠIH OBČIN G Krajevna skupnost je kot podjetje KS Senovo bi imela po-klicnega tajnika SENOVO — V krajevni skupnosti Senovo bi radi polno zaposlili tajnika KS, ker imajo zdaj honorarnega. O tem je na eni od sej občinske skupščine Krško spraševal neodvisni poslanec Miha Senica, krajevna skupnost seje na občino obrnila tudi pisno in zdaj pobuda o senovškem poklicnem tajniku roma skozi upravne mline. Možnosti, da bi Senovčani prodrli s pobudo, so majhne. Izvršni svet bo sicer ponovno preveril merila, po katerih dobivajo krajevne skupnosti proračunski denar. Če bi se pri tem pokazalo, da je Senovo upravičeno do večjega deleža, kot ga lahko pričakuje po maja sprejetem proračunu, ga bo verjetno prejelo. Toda presoja meril ne pomaga, kadar ni denarja. Kaže, da v tem pogledu zdaj doživlja občinski proračun kaj slabe čase, česar Krčani ob nedavnem obisku ministra Rejca niso skrivali, ko so govorili o zalogah denatja. Upoštevajoč razmere, pa Miha Senica pravi, da bi za funkcioniranje krajevnih skupnosti moral biti denar, če se najde za stranke. Navsezadnje bi po Razmere v zakulisju »niso dobre« Potrč na srečanju SDP KARLČE — Ob novih volitvah bo zmagala levica, je napovedal Miran Potrč, vodja poslanskega kluba Stranke demokratične prenove Slovenije v soboto v Karlčah pri Kostanjevici na srečanju članov in simpatizeijev SDP. Potrč je dejal, da ni nobena stranka zadovoljna s programom osamosvajanja. Po njegovem je edino razvojni in socialni program pravi osamosvojitveni program. Povedal je, da razmere v zakulisju slovenskega političnega dogajanja »niso dobre«. Zavzel seje za vlado ekspertov. Na vprašanje enega od udeležencev, kako je ob očitno dobri slovenski oborožitvi armada lahko ukradla 10 letal, je dejal, da o oborožitvi kot poslanec ne ve dosti, češ da vlada te podatke skriva kot »vojaško skrivnost«. Ko ga je eden bivših slovenskih oficirjev JLA vprašal, zakaj sedanja slovenska oblast »negira strokovnost slovenskih oficirjev«, je Potrč ocenil, da se v Sloveniji ustvarja klima, da sta v Sloveniji dve nasprotujoči si smeri delovanja, od katerih je ena JLA. Od tod nerazumevanje do njenih častnikov. Napovedal je možnost, da bodo v prihodpje v Sloveniji lahko delali v TO tako slovenski kot drugi armadni častniki. Kako sodelovati v prihodnosti? Brežiški Agroservis ima veliko večino poslovnih vezi z drugimi republikami —Kaj bi se zgodilo z dolgom ob morebitni zaostritvi? — Delavcem delo BREŽICE — Agroservis Brežice, specializirani serviser za vozila Tam, Ive-co in Zastava, ima 80 odstotkov poslovnih stikov s Hrvaško, okrog 10 s Srbijo ter Bosno in Hercegovino in 10 odst. s slovenskimi in drugimi partnerji. Spričo take sestave trga, kamor prodaja storitve, z malce negotovosti pričakuje razplet na jugoslovanskem trgu po formalni osamosvojitvi Slovenije. Ob najslabšem razpletu dogodkov, tj. ob popolni blokadi Slovenije, bi Agroservis verjetno zelo težko dobil plačane zapadle terjatve, ki znašajo blizu 6 milijonov din. Prav tako je vprašanje, kaj bi bilo s sklepanjem novih po- PRIZNANJA — Na priložnostni svečanosti, kije pomenila sklepno slovesnost v počastitev občinskega praznika, so v Krškem nedavno podelili najvišja občinska priznanja. Labodova tovarna Libna iz Krškega je prejela priznanje za 25-letnico in nadpovprečne razvojne uspehe. Gasilskim društvom iz Krškega in Podbočja so podelili znak občine Krško. V imenu nagrajencev so priznanja sprejeli (na fotografiji z leve proti desni) direktor Libne Edo Komočar, Ivan Lubi kot podpredsednik GD Krško in Franc Černelič, predsednik podboškega gasilskega društva. Na fotografiji na desnije Vojko Omerzu, predsednik občinske skupščine, ki je pred podelitvijo priznanj nagovoril udeležence slovesnosti (Foto: M. Luzar) Pravilom pripisali večji pomen Seja krške občinske skupščine — Za strožje predpise in inšpektorje — Lojze Štih (še) ne bo ravnatelj — S čim naj se postavi pravobranilec? — Pripombe slov s stalnimi partnerji, ki Agroservi-sove storitve naročajo tudi zaradi kakovostnega brežiškega servisiranja vozil. V vsaj takih razmerah, kot so sedanje, bi omenjene skrbi odpadle, saj z dolgoletnimi strankami kljub njihovemu morebitnemu zapoznelemu plačevanju Agroservis na koncu najde rešitev za poravnavo dolga. Občutno slabše razmere, denimo popolna blokada Slovenije, po pričakovanju Miroslava Suše, direktorja Agroservisa, skoraj ne more nastopiti čez noč, čeprav ni izključen kak politični pripetljaj, ki bi gospodarsko sliko obrobil črno. Podjetja imajo kljub takim možnim različicam očitno premalo vladih informacij. Kaj pomaga, če v vladnih službah »preigravajo vse vrste variant«, kot je nedavno pojasnil minister Izidor Rejc, ko pa so na primer v Agroservisu prisiljeni spričo razmer izjaviti, da jim nihče ne pove nič konkretnega o bodočem medsebojnem prometu med republikami. Če bi tak promet zastal, bi se bil Agroservis prisiljen preusmeriti na domači trg. Uspeh bi bil odvisen od tega, koliko so se razmere do danes spremenile. Desetletje in več je Agroservis obstajal ob sedanji sestavi svojega prodajnega trga. »Toda nas so prisilili v to,« • Tudi ob najbolj črnem razpletu dogodkov bi se v Agroservisu, kot kaže, ravnali po sedanji, ne sicer pogosti, a dobri poslovni filozofiji. »Moje stališče je, da ne bomo ljudi odpuščali, ampak da bomo našli dodatne dejavnosti. Gre za to, da bomo sedanje delavce zaposlili. Najlažje je reči, vi ste pa odvečni, narediti pa ničesar,« jo pojasnjuje direktor Miroslav Suša. Miha Senica njegovem denar moral biti na voljo tudi zato, ker so krajevne skupnosti v upravnem smislu podaljšana roka občine. Dela za poklicnega tajnika Senovega, bivše občine, bi se ob 4.000 prebivalcih KS nabralo takoj za cel »šiht« in čez. »Velik problem predstavlja nedokončana kanalizacija,« kaže Senica na neodložljivo nalogo, kakršnih pa je menda še nekaj. Če je KS Senovo menda med prvimi zaprosila za več denarja, da bi si plačala poklicnega tajnika, je med prvimi opozorila na stranski učinek tržnega gospodarstva. Ta pa se morda najbolje odraža v vprašanju: Kdo bi poceni vodil podjetje, kakršno predstavlja prenekatera sedanja krajevna skupnost, ko pa vse dobiva tržno ceno? M. LUZAR KRŠKO — Zakaj bi človek pozival k dobremu delu inšpektorja, milico ali sodnika, če ne zaradi slutnje, da bo za te ustanove dovolj dela? Če drži ta logika, potem so na nedavni seji krške občinske skupščine posredno zatrjevali, da bo precej stvari v življenju domačinov spadalo med nerodnosti, napake in nezakonitosti. Na seji družbenopolitičnega in zbora krajevnih skupnosti, ker zbor združenega dela ni bil sklepčen, se jih je v skupščinski obravnavi inšpektorskega poročila naposluša! Miroslav Mikeln. Načelnika inšpektorata so delegati spraševali, kritizirali in opozarjali iz različnih nagibov. Na savskih bregovih, ki jih je že zdavnaj zapustila povodenj, je »izjemna svinjarija«, ki bi se jo morda dalo odstraniti zjavnimi deli. V KS Dolenja vas so iz ekološkega vidika vznemirjeni zaradi peskokopa in črnih deponij. Ekolje izjemno uničuje tudi Evald Vodopivec v Brestanici, ki skoraj ignorira kritično aGrariacveue proizvomja in TrGOVina cciTez po javnost in inšpektoije. Parlament je po razpravi o inšpektorskem delovnem področju priporočil občanom, naj zatožijo onesnaževalce okolja, če jih zalotijo pri dejanju. Zahteval je ostrejše kaznovanje kršilcev norm in bolj neizprosne inšpektoije. Na zasedanju skupščine so podobno, a za spoznanje manj ostro očitali Postaji milice, da ni kos vsemu, kar se od nje pričakuje. Že izvršni svet je predhodno pisno ugotovil, da milica neučinkovito odkriva in ukrepa glede romskih prestopkov in onesnaževanja okolja, in razpravljalci so se večinoma gibali v okviru te kritike. Da bi bila milica učinkovitejša, se je skupščina zavzela za uradno spremembo občinskega odloka o javnem redu in miru. Poleg tega bo iz istega razloga od republiških organov zahtevala čimprejšnjo ureditev republiške kazenske zakonodaje. Kot naj bi torej tnilici delali probleme Romi in onesnaževalci, so imeli delegati na seji težavo z imenovanjem za javni funkciji. Parlament je v posebni točki dnevnega reda zavrnil predlog, da bi edini kandidat za ravnatelja krške srednje elektrotehniške in kovinarske šole Lojze Štih kar tako postal ravnatelj. Menil je, da se lahko ravnateljski kandidati potegujejo za to funkcijo s programom, ki pa ga Štih ni naredil. Ker so v nadaljevanju seje nekateri poslanci zahtevali tak program tudi od kandidatke za javno pravobranilko Nado Fink, je parlament trčil na dilemo, kakšno osebno noto lahko vsebuje sodniška služba. M. LUZAR pravi direktor Miroslav Suša. Ob tem postane na primer dejstvo, da Agroservis vzdržuje mehanizacijo velikega dela zagrebških gradbenih firm, dvoplastno. Gre za to, da ima na ta način podjetje posel, po drugi strani pa gre za vprašanje, ali ni bilo primorano oditi-na ta trg spričo pretekle in v marsičem obstoječe družbene organizacije dela v Sloveniji. M. LUZAR Iskano blago sevniške klavnice Po 21 letih so se lotili temeljite obnove in posodobitve proizvodnje SEVNICA — »Tudi kmetje priznavajo, da bi pozimi težko prodali živino. Pri nas so čakali do mesec dni, drugje pa tudi po dva meseca. Tudi zato bi lahko rekel, da sevniška klavnica dobro dela,« pravi vodja klavnice KZ Sevnica Anton Šerbec. Sevniška klavnica ima zmogljivost I00 ton na mesec, povprečno pa v njej zakoljejo okrog 80 ton živine, to pa je že podatek, ki ovrže neutemeljene trditve, češ da tudi sevniška klavnica ni dobro izkoriščena. V klavnici naj bi letos zaklali 5000 do 6000 prašičev (tretjina tega števila bo iz domače prireje), govedi pa naj bi zaklali okrog 1.800, zvečine iz domače reje. In ravno v tem je pomen sevniške klavnice za tukajšnji kmečki živelj, ako seveda za hip prezremo koristi domačinov, ki se v sevniških mesnicah pojavljajo kot kupci. Tedaj se vsaj ne morejo zmrdovati nad kakovostjo mesa, česar pa ne bi mogli trditi za kupce v mesnicah številnih drugih krajev dežele na sončni strani Alp, ki imajo pač zgolj to smolo, da ne morejo do svežega, dobrega mesa, ker nimajo v bližini klavnice. To omenjamo zato, ker so, tako kot pač med različnimi podjetji, med sev-niško klavnico in konkurenco kar precejšnje razlike. Sevniška kmečka za- druga prodaja meso iz svoje klavnice Ljubljančanom, Grosupeljčanom, a tu- J Anton Šerbec di Litijani hočejo meso iz Sevnice, čeprav imajo klavnico pred nosom. Enako velja za Hrastničane, ki imajo klavnico v sosednjih Trbovljah. Naj povemo še to, da so tudi v nekaterih • Kot nam je povedala direktorica sevniške kmečke zadruge Jožica Mlakar so s SGD Posavje iz Sevnice podpisali pogodbo, da v enem mesecu opravijo zahtevna deta za obnovo klavnice. Čeprav so roki napeti, Mla-kaijeva sodi po začetni zagnanosti sevniških gradbincev, da bodo kos nalogi. V klavnici bodo tako po 21 letih 17 delavcem izboljšali delovne razmere, z zamenjavo transportnega traku in še bolj dosledno ločitvijo čistega od nečistega deta pa se bodo izboljšale higiensko-sanitarne razmere, čeravno že doslej ni bilo resnejših pripomb inšpektorjev. drugih krajih zelo iskani izdelki mesne predelave sevniške klavnice, zlasti so cenjene hrenovke. Scvniški mesarji naredijo na mesec 6 do 7 ton izdelkov, letno torej okrog 80 ton. P P. Prispevek po okusu večine Nedeljski referendum v sevniški krajevni skupnosti bo odločal, kakšen bo napredek SEVNICA — Da je napeljava plina za gospodinjstva največji zalogaj krajevnega samoprispevka v sevniški krajevni skupnosti, o katerem se bodo krajani odločali to nedeljo, smo poročali že v prejšnji številki. S pomočjo samoprispevka pa naj bi uredili javno razsvetljavo za prebivalce Florjanske, Drožanjske, Prvomajske, Ribnikov in še kje, denimo v drevoredu, ki počasi le dobiva pobodo urejenega parka. Za marsikoga z obrobja sevniške krajevne skupnosti se morebiti zdi ureditev pločnikov v mestu, poti na zelenicah, zbirnih mest za odpadke v Naselju heroja Maroka in nabava igral za otroke malone razkošje, medtem ko se oni na podeželju šele bojujejo, kako priti do boljših cest. Toda vedeti je treba, da stanuje v najožjem središču KS večina prebivalcev in da so standardi za mesto in podeželje nekoliko različni. Že bežen pogled na program letošnjega samoprispevka, ki naj bi ga Sevničani plačevali v višini 1,5 odstotka od plač, pokojnin in katastrskega dohodka d 1. avgusta letos do 30. julija 1996, brž pove, da so na zborih krajanov sestavili takšen program, ki je pisan na kožo tako krajanov iz mesta, kot tudi tistih s podeželja. Seveda bodo prej prišli na vrsto tisti gradbeni odbori, ki ne bodo zgolj čakali, da bo pomoč sama prišla. Tako je na primer predvideno, da bi s pomočjo samoprispevka asfaltirali poldrugi kilometer ceste na Škovc, 2 km ceste Dobrova — Ostrožno, 600 m ceste na Ostrešje, kilometer asfalta naj bi položili na novo traso ceste od Griča do Sv. Roka, preplastili naj bi 1100 m2 Savske ceste itd. Pogovarjali smo se tudi s predsednikoma dveh gradbenih odborov za posodobitev cest, in sicer s Stanetom Možičem z Ledine in Marjanom Brečkom s Prešne Loke. »Telefon in vodo smo si že sami napeljali. Pri nas je približno 180 volivcev in povedati moram, da so ljudje pripravljeni ne le pomagati s samoprispevkom, da bi posodobili cesto, se pravi, da bi gramozirali in % Stane Možič Matjan Brečko uredili odvodnjavanje na 3800 metrih ceste Zajčja Gora — Zletečc, ampak še delati, kolikor bo potrebno. Vsi upamo tudi na 2000 metrov asfalta, kot je zapisano v programu samoprispevka. Razpoloženje med ljudmi je navkljub težkim časom dosti dobro, saj okrog 100 din, kolikor bi mesečno dajali od povprečne plače za samoprispevek, ni tako velik izdatek. Veliko se nas vozi, okrog 50 delavcev in 10 učencev v dolino s svojim prevozom, uničujejo se avtomobili, traktorji, mopedi, navsezadnje pa vožnja po slabi cesti tudi ni najbolj varna. Pohvaliti pa moram zimsko službo KS Sevnica in doslednost pri uresničevanju nalog iz dosedanjega samoprispevka. KS nam pomaga pri vzdrževanju s peskom in grederjem,« pravi Možič. »Za nas je cesta dejansko okno v svet. 2100 m ceste Zurkov dol -Prešna Loka je edina kategorizirana cesta, ki ima vpeljane avtobusne proge v sevniški krajevni skupnosti, a še ni asfaltirana. Gre nam za to, da popravimo, kar je bilo leta 1984 ob raširitvi ceste pomanjkljivo napravljeno, a se je pokazalo zdaj, ko je cesto poškodovala meteorna voda. Pri ljudeh ni čutiti nobenega odpora, marveč le izjemno pripravljenost, da bi referendum za samoprispevek uspel, s tem pa tudi naša akcija za gramoziranje, odvodnjavanje in asfaltiranje že omenjene ceste,'« pojasnjuje razpoloženje ljudi Marjan Brečko, predsednik vaškega in gradbenega odbora s Prešne Loke. p. p. GRAD — Na brežiški grad so vrgli v teh dneh oko med drugimi tudi predstav niki kulturniških krogov, ki radi prepeva' jo in igrajo in to znajo početi in ki se 1 omenjeno dobrino radi posladkajo. Vse t» govori o gradu kot kulturniškem eldora; du. Toda starodavni objekt je zanimiv tudi z druge plati, in sicer po kupu nedaleč o® obzidja. Kup je črn in komu bi se zazdelo« da od katrana, ki bi ga grajski zlivali na turčina. Bržčas je resnica drugačna. Ke graščaki vsaj prejšnji teden za mogočni®1 obzidjem niso prebivali in ker menda dandanašnji ni osvajalcev na lestvah, Je črn kup morda ostal od priložnostnega a*' žiganja smetja. SEKANJE — Kot kažejo dogodki 1»-do ljubitelji golfa menda sčasoma le lahko zaigrali tudi pri mokriškem gradu, čepnjv se govori, da ljubitelji tega športa ne b°®. dobili naenkrat v obdelavo vseh lukenf Pred nastankom igrišča je prišlo že do ve® prepirov o tem, ali se ga sme ali ne sme delati. Neizbežno je sekanje dreves. Vprtj*' nje pa je, kdo jih seka. Morda brež»» gozdarji, katerih stanuje Oman zagol°v' pomanjkanje dela, pa bi jim vsak p prišel prav. Po nepotijenih vesteh P*r vsaj nekaj sekačev, ki jim je materin je21 štajerščina iz okolice Maribora. RUŠENJE — »Pod obzorjem« SO n* cesti nedavno opazili opeko. Pred lem J zanesljivo bila na bližnji strehi. Zakaj J padla, sta možna vsaj dva odgovora. Skl til jo je previsok tovornjak ali pa je zlete na tla zaradi tektonskih premikov v b,e žiški politični gmoti, ki jih bo izzvala n davna obglavitev občine. Novo v Brežicah Krške novice RAČUN1CA — V krškem so me«^ zabeležili tale primer. Kmetje za en°sV jih parcel sporočil na uradno mesto, da mu Romi 100-odstotno uničili prideRj Potem je menda ugotovil, da mu je P0?^, pobrala 100 odstotkov pridelka, torej ^ letino. Skupno daje zbral pet »storil®ev ■ ki so mu 100-odstotno uničili Pr'^e te Poljedelec mogoče seje hitro rastoče so ' ki se povzpnejo od zrna do klasa y • kem času. Počakati velja na morebt Omanovo reakcijo. ,■ GLASBA — Krčani so se na močtru^ li, da bi nedavno ministra Izidorja Rej prepričali, da imajo gospodarske težav . strah, da 1» še težje. Rejc, kije očitno “ bro spremljal celotno dogajanje, Pa J nasmehu dejal: »Mislim, da vi nimate s bi. Med našim pogovorom seje ves čas šala glasba.« Glasba je res bila, kot Je kel, a so vadili nekaj pogrebnega. LABODA — Sobotnemu srečanju » ške stranke demokratične prenove sta P sostvovala tudi dva laboda, plavajoča P" Krki. V nekem trenutku sta se globoko p£ topila v vodo, menda takrat, ko se je P ._ novitelj Miran Potrč zavzel za svobod1' ska. Domneva sc, da sta laboda hotela ^ hip priti do dna neki zgodovinski resni zvezi komunistov in informacijski s bodi. Sevniški paberki LIPA — Sevniški podžupan in sednik tukajšnjega gasilskega dr® , Tone Koren je kot star Sevnič® opazil, da seje posušila ena ‘zrne reditve proti večeru, če seveda 'V^giil' se bodo godbeniki na trgu bolje p# in ker jih bo poslušalo več lj®d' {ecC)' gasilci operativci zato pritegn*11 * po® šnjo pozornost, celo gostov iz s® ^fli, krošnjami kostanjev pri ko so v nedeljo pred revijo uprl( ujpk/ šenje Krulejevine ob namišljen ie)i® ziji plina. Gasilcem so lahko vejiH tudi stanovalci, ker so jim mat domove. rfjS NAJVEČ ŠTIPENE>lJ TEKSTIL vjseji SEVNICA - Na ponedeljk»v' pftr sevniške vlade so ob ?kra|L#j|ne??! gramske zasnove Srednje te .cjjsK» v Sevnici ugotovili, da so k° let podjetja v Posavju » jjvilje3' 1991/92 razpisala za P«kllL'vn8te|Jlf štipendij. Kolje poudarilaira> ^m STŠ Alenka Žuraj največ štip® ^šal pisuje Lisca, zaman P® J1:,1*0! jevni^ navezati stik s predsednikom I ga obrtnega združenja. Tone Kralj iz Jakčeve zbirke Kraljeve zgodnje grafike na ogled v Lamutovem likovnem salonu Kostanjevica — Božidar Jakac in Tone Kralj, oba Dolenjca, sta med študijem likovnih umetnosti v Pragi nekaj časa preživela sku-Paj> sodelovala in se spoprijateljila. Jakac je zbiral Kraljeve grafične li-ste in jih shranjeval. Tako se je v "jegovi zapuščini ohranila najpo-P°lnješa zbirka akademskih prven-cev Toneta Kralja iz obdobja 1921 • 922. Nekaj grafičnih listov pa If V zaj.e,n' mapi tudi iz Kraljevih kasnejših, zrelejših let, tako da šteje t^lotna zbirka kar 94 jedkanic, le- S°r2)V ‘n *‘t08ralu- Od minulega petka, 21 .junija, je "Joo ta dela videti v kviru razstave :or Kra,j — Zgodnja grafika j t — 1932 iz zbirke Božidaija akca«, ki so jo odprli v Lamuto-salonu. Zanimivo razstavo, ki Jja ogled do 31 .julija, so posveti-'80-letnici Jakčeve soproge Tat-J*ne. in sicer iz hvaležnosti, ker je 01 ^dajšnja lastnica ljubeznivo od-s opila zbirko za to predstavitev. .-~ePrav so v Jakčevi zbirki, kot Meno, tudi Kraljeve poznejše gra-•' P3 je dr. Andrej Smrekar v 2bor 28 postavitev uvrstil le tiste, ki Jakčeva portretna skica Toneta Kralja iz praškega obdobja so nastale do vključno 1932. leta. Jedro seveda tvori praško obdobje, o katerem je dr. Smrekar napisal izčrpno študijo v za to priložnost izdani katalog. Študija, v kateri avtor prikazuje, kako in zakaj seje Tone Kralj razvil v pristnega slovenskega ekspresionista, je prevedena v angleščino. V katalogu, ki gaje izdala Galerija Božidar Jakac z denarno pomočjo republiškega kulturnega ministrstva, je objavljenih še 23 reprodukcij in na koncu seznam vseh Kraljevih del, ki tvorijo zbirko Božidaija Jakca. Ob otvoritvi je bil koncertni večer, na katerem sta sopranistka Irena Baar in kitarist Andrej Varl izvedla deset pesmi Franza Schuberta. Jfamouk, ki je osvojil vrh Prvi!r Stanislav Rapotec iz Sydneya, 80-letnik, se —^Predstavlja s samostojno razstavo v Sloveniji vesJll^ANA — V okviru prireditvi v v m°j‘ dežel' so odprli vče-slik ,ir,Janski galeriji Equma razstavo pote- .veJskega slikarja Stanislava Ra-VmnH2 Avs‘ralije. Čeprav je na ogled Posodj.^et slik, ki sojih za to priložnost Koma' zasebni lastniki iz avstrijske GaCae’^rije iz TinJ v ^ ter je t0 v “??|dar Jakac iz Kostanjevice, stojna endar|e prva Rapotčeva samo-°beler,raZStava v Sloveniji. Z njo tudi del teo JeJ° slikaijevo 80-letnico. Nekaj Dolenict 'karja je bil° lani na ogled v Pinske™1' ®a*erlji. in sicer v okviru sku-jalci^zsfave Slovenski likovni ustvar-^Prin^v Amerik in Avstralije, ki so p avib kot posebno prireditev Sre- Pov&tn deželi. Že takrat je bilo na- ŠirSo nr„?’ da bodo poskusili pripraviti PVnial taV'tev te8a PO nas vsekakor zgodil,, zaanega umetnika. To naj bi se Pektivo V CtU Rapotčevo retros-galerija ^ naj bl pripravila Moderna Stanio'1 L-iublJan' ?tu, ob k *V ^aP°lec je bil rojen v Trie druj.„°ncu Prve svetovne vojne pa se viral ie i * preselila v Ljubljano. Absol-bu ko 'TVsko akademijo in v Zagre-'®40 J • ekonomsko fakulteto. Leta karnj l Je zaposlil Pr* Državni hipote-Naviin-1 v ^Pl'tu- P° napadu na Ju-'n *e Brin'** padelv ujetništvo, pobegnil ieinbra 1odporniški skupini. Sep-'**1 je že bil v Kairu. Kotbri- lekarn izgine svetloba? ^tocirh6 sPra®uje Jože Stražar, slovenski umetnik iz 'O*no,nia, katerega razstavo bodo odprli jutri Viizejo J^^STO — V Dolenjskem °b 19 uv*d'o jutri, v petek, 28. junija, U(j' °dprli razstavo del na Švedska, kin0rn'ienega slovenskega umet-slikarja, in grafika Jožeta ?u*eji(M ,Z Stockholma. Dolenjski • yensk ° razstavo Pripravi* skupaj s nic° [jQ° jiseljensko matico in Knjiž-skuna'71*e’ navedene ustanove pa ^taloj j.Pripravile, založile in izdale ni8ov()’.‘rawtavo spremlja. Slavnost-J° bo s s 'k na otvoritveni slovenosti, ki 'bi Vo^^dom ljudskih pesmi popes-a'1ll'dniL-n° lnstrumentalni ansambel ?Jinister 1 J?P°d Kamniških planin, bo kilar ^ Slovence po svetu dr. Janez H^illfd^m ko bo Stražarjevo a0nzžalsk° Predstavil ravnatelj Iittt; 6 knj'^nlce Pavle Pevec, f' Stražarja na Slovenskem l 'n se ?’ ,Prav je umetniško pot zalo' živi ?1Ud' uveUavil na Švedskem, sg • f dobrega četrt stoletja. Leta Peti niVseverno deželo odpravil l'°čitri|C(, ''ajserletnik, in to samo na '^nih nl,)C v njej ostal. Študiral je na Nivo etniških šolah- obenem Pa i 'annUs.tvarja’ 'n veliko razstavljal. :? Hlan y'U*'Va umetnikov v Sddertalju n"1 del()meze^vedskih kiparjev. S svo-h Suhost 56 je velikokrat predstavil .Pinih in skupinskih razstavah ^VS10V ern.’ drugod po svetu in seve-J>°savsi,eniJ'’ med drugim že leta 1977 >l0v../m muzeju v Brežicah. Lani je n ■ nske na prv' likovni koloniji za "'Pravil: Unietnike po svetu, ki sojo d V'r" S x Dolenjskih Toplicah v « ra?si! i "j" v m°j' deželi, in svoja Jve v i, V jal v okviru skupinske raz-U' ‘"nkajšnjem zdraviliškem ho- Čeprav je Stražar že celih petindvajset let trdno udomljen na Švedskem, pravi, da se mu zdi, kot da je tam še vedno samo na počitnicah in da se še vedno vrača v domovino, v svoj rojstni Škocjan pri Domžalah. Saj ga tudi Švedska ni mogla tako trdno navezati nase, da bi ga lahko za stalno posinovila. Bila pa mu je in mu je še dobra krušna mati, ki mu omogoča, da lahko nemoteno ustvatja in potuje. Pomagala mu je tudi, daje izostril svoja občutja do nje, do njenih naravnih lepot, zimskega mraka in mraza ter poletne svetlobe, in to do tiste mere, ko jih je lahko »izoblikoval« v glini ali ulil v bron. »Lotevam se različnih tem in moje dela postajajo vedno bolj dramatična. Veliko jih obravnava nemir, strah in hlad, ki so morda eno in isto... Bojim se hladu, ki pomeni samoto,« je pred dobrim letom zaupal Aurelu Schillerju. Taje zapisal, daje Stražarjeva umetnost nenehno iskanje in odkrivanje, ki zahteva veliko napora na poti proti cilju. Ko sta sedela v Stražarjevi umetniški delavnici blizu Stockholma in govorila o neraziskanih svetovih, je umetnik nenadoma rekel obiskovalcu: »Predstavljaj si prostor, zaprt, brez oken in izhoda, s stenami, popolnoma nepropustnimi za svetlobo in zvok. V njem sveti luč, potem pa luč ugasimo. In kam izgine svetloba7 Skoz okna in stene ni mogla, le kam je odšla?« Tako raziskuje in razmišlja Jože Stražar. Nekaj tega, kar se mu je odlilo v kipe, zapisalo v risbe in odtisnilo v grafike, a dovolj, da ga spoznamo, bo od jutri in potem vse do i. septembra razstavljeno v Dolenjskem muzeju. 1. ZORAN Kulturni dnevi s spominom na Barago Bogat kulturni del prireditve Iz trebanjskega koša — Vsak dan nastopi kulturnih skupin — Razstava, okrogla miza in recital o rojaku Frideriku Baragi, škofu, misi-____jonarju in jezikoslovcu — V nedeljo: Tabor likovnih samorastnikov TREBNJE — Kot pišemo na drugem mestu, so uvrstili Trebanjci v letošnjo prireditev Iz trebanjskega koša, ki se začenja danes, tudi obilo kulturnih dogajanj. Z njimi bodo zapolnjeni vsi popoldnevi in večeri te tradicionalne prireditve, ki se bo iztekla v nedeljo, 30. junija. Nastopi kulturnih skupin bodo vsak medtem ko bo prof. dr. Zmago Šmitek dan, tako bosta že otvoritveno sloves- obravnaval Baragova znanstvena dela, tanski častnik je uspešno opravil več nalog na okupiranem ozemlju. V vojski je ostal do leta 1948, ko je bil demobiliziran, tedaj pa se je odločil za odhod v Avstralijo. Naselil se je v mestu Adelajde, se zaposlil, obenem študiral in diplomiral iz ekonomije. V Avstraliji pa je Rapotec tudi začel slikati — kot samouk. Preselil se je v Sydney. Že na samem začetku umetniške poti je zbudil izjemno pozornost kritike. Potem je opravil številna potovanja po svetu in veliko razstavljal. Zastopan je v mnogih zbirkah. Od leta 1976 redno obiskuje avstrijsko Koroško, kjer ima v Svečah atelje. Bilje velik prijatelj kiparja Franceta Goršeta. Stanislav Rapotec je samouk, ki je osvojil vrh umetnosti. I. Z. PRVIKRESNIK LOJZETU KOVAČIČU Na pobudo prekmurskih pisateljev ustanovljeno nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman so nedavno kot prvemu dobitniku podelili Lojzetu Kovačiču za roman Kristalni čas. Ob Muri seje ob tem dogajalo še marsikaj drugega, kaže pa, da sc se prireditelji bolj posvetili vsebinskim kot organizacijskim vprašanjem. Spodrsljaj je bil ie v tem, da je Kovačič dobil nagrado v odsotnosti nost danes ob 18. uri vsak s svojim programom obogatila Občinski pihalni orkester iz Trebnjega pod vodstvom dirigenta Igorja Teršarja in mažoretna skupina iz Grosupljega. Jutri ob 17. uri bo pel Ženski nonet Rog iz Željn na Kočevskem, v soboto ob 18. uri pa se bosta predstavili folklorna skupina Račna iz Grosupljega in skupina Zago-riški fantje. Zadnji dan bo nekaj pesmi zapel tudi cerkveni pevski zbor Friderika Barage iz Trebnjega pod vodstvom zborovodje Toneta Strmoleta. V okviru prireditve bo kar nekaj dogajanj posvečenih spominu na slavnega rojaka, škofa in misijonarja Friderika Barago. Jutri ob 18. uri bodo v Galeriji likovnih samorastnikov odprli razstavo o Frideriku Baragi, kateri bo ob 19. uri sledila okrogla miza o tem znamenitem možu. O Baragovem življenju in delu bodo govorili štirje poznavalci in znanstveniki. Prof. dr. Metod Benedik bo osvetlil duhovniški lik Friderika Barage ter se pri tem še posebej ozrl na značilnosti Baragove duhovnosti v času njegovega delovanja na Slovenskem. O Baragovem literarnem prispevku k slovenski vernosti, jeziku in kulturi bo beseda v prispevku prof. dr. Matjana Smolika. Naslednji predavatelj dr. France M. Dolinar bo govoril o posebnostih Baragovega misijonskega dela med Indijanci v Severni Ameriki, POMPEJI V METLIKI METLIKA — Pesnica Marjanca Kočevar bo doživela predstavitev svoje pesniške zbirke Pompeji tudi v rojstni Metliki. Prireditev bo jutri, 28. junija, ob 20.30 na dvorišču metliškega gradu. Založbo Opus, ki je zbirko izdala, bo zastopal njen lastnik in urednik Silvo Mavsar, medtem ko bodo pesmi iz Pompejev predstavili člani krškega literarnega kluba: Vidka in Jožko Kuselj ter (pevka) Stanka Macur. Kulturne nastala med njegovim misijonskim delom pri Indijancih. Ta okrogla miza je vključena tudi v program kulturnih prireditev Svetovnega slovenskega kongresa in v program proslav ob Baragovem dnevu. Baragov spominski dan bo v nedeljo, 30. junija, ob 17. uri pred Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, nekako združen z otvoritvijo Tabora likovnih samorastnikov, ki so ga tradiciji zvesti organizatoiji spet pripravili. Otvoritveni program bo sestavljal recital o Frideriku Baragi, in sicer bodo recitatorji predstavili nekaj Baragovih besedil. L ZORAN NEKAJ O F. BARAGI-Friderik Ire-nej Baraga je bil rojen 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču. Po študiju prava na dunajski univerzi (1816 — 1821) je stopi! v ljubljansko semenišče in bil posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Šmartnem pri Kranju in Metliki (1828— 1830). Leta 1831 seje odpravil v Ameriko in bil potem vse do leta 1868, ko je umrl, misijonar med tamkajšnjimi Indijanci, predvsem pri plemenih Otava in Očipva. Indijancev pa ni samo pokristjanjeval ampak je skrbel tudi za njihovo kulturo in pismenost. Naučil seje očipvejščine ter sestavil slovar in slovnico za ta jezik. Napisalje tudi več del o Indijancih. Baraga je bil v Ameriki posvečen za škofa, in sicer deset let pred smrtjo. Umrl je 19. januarja 1868 v mestu Man/uetle v ameriški zvezni driavi Michigan. Štirinajsterica na taboru Ustvarjali bodo v Galeriji samorastnikov v Trebnjem TREBNJE — Tabor likovnih samorastnikov prirejajo Trebanjci tudi letos. Na 24. Taboru, ki ga odpirajo ob koncu tega tedna in bo trajal do sobote, 6. julija, bo ustvaijalo štirinajst slikaijev in kipaijev, prvič celo kak udeleženec iz daljne Avstralije. Letošnji udeleženci so: Boro Ar-sovski iz Kumanovega, Jerko Biško iz Zagreba, Josip Boltižar iz Nove Kapele, Mirko Horvat iz Kloštra Podravskega, Tivodar Košut iz Novega Bečeja, Daija Lobnikar-Lovak iz Zagreba, Miljana Matiša iz Ko- Pečnik iz Pirana, Petar Petrovič iz Džurdževca, Pero Topljak iz Džur-dževca in Ante Vukič iz Splita. Likovniki bodo tudi tokrat ustvarjali v Galeriji samorastnikov v Trebnjem in, kakor vselej, bodo obiski in pogovori z njimi tudi tokrat dobrodošli. privnice, Janoš Mesaroš iz Novega Bečeja, Stane Novak iz Trebnjega, Avstralije, Greta leja, Stane Novak Philpa Webb iz JARM RAZSTAVLJA V KRŠKEM KRŠKO — Iniciativni odbor za obnovo cerkve sv. Križa v Krškem je pripravil v petek, 21. junija, zvečer v tej cerkvi (gre za pokopališko cerkev v krškem parku) otvoritev razstave plastik in akvarelov akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja in koncert zagorskega okteta. PREDSTAVITEV ZBIRKE TREBNJE — V Ljudski knjižnici Pavla Golie v Trebnjem bodo jutri, v petek, 28. junija, ob 20. uri predstavili pesniško zbirko Sama Dražumeriča. BOJAN GORENEC V MIKLOVI HIŠI RIBNICA — V Galeriji Miklova hiša v Ribnici bodo odprli danes, v četrtek, ob 20. uri slikarsko razstavo akademskega slikarja Bojana Gorenca iz Ljubljane. Predstavil se bo z osmimi deli, ustvaijenimi v olju in pastelu na lesu. NOCOJ V BREŽICAH: Akademija, Slovenski oktet, impresionisti Slavnostni govornik bo član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec BREŽICE — Proglasitvi slovenske samostojnosti in Svetovnemu slovenskemu kongresu na čast bo danes, v četrtek, 27. junija, ob 20.30 v slavnostni dvorani Posavskega muzeja slavnostna akademija s koncertom Slovenskega okteta. Slavnostni govornik bo član Predsedstva Republike Slovenije akademik in pesnik Ciril Zlobec. Slovenski oktet, ki slavi 40-letnico delovanja, pa bo na celovečernem koncertu zapel dvajset pesmi šestnajstih slovenskih skladateljev, od tega štiri Gallusove. Že ob 19. uri bo Ciril Zlobec v galeriji Posavskega muzeja odprl razstavo Slovenski ekspresionisti iz dolenjskih zbirk. Razstavljena bodo dela Lojzeta Dolinarja, Jožeta Goijupa, Franceta Goršeta, Božidaija Jakca, Franceta Kralja, Toneta Kralja, Ivana Napotnika in Franja Stiplovška. Razstavo je pripravil dr. Andrej Smrekar, ravnatelj Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici, dela pa so iz zbirk te galerije ter Dolenjskega in Posavskega muzeja. Razstavo in koncert so omogočile Terme Čatež in Skupščina občine Brežice. iz Ribnice Peli so za neodvisno Slovenijo AID a i/"v irnn n •« - jo svetu. Pridelovalce so opr0*" plačila davka pri tisti količim. kleničenega vina, kije opremljen promocijskimi nalepkami. y. t. omenjenimi osamosvojitvenim' jj nakami bo na voljo v prosti Pr°^, kupcem, poleg tega pa bodo on> njeno akcijsko prodajo vina p® zali tudi z dogajanjem okrog tovnega slovenskega kongresa- v koncertu simfonikov RTV, ki tm . čast kongresa 28. junija v Ljubi) ’ bodo med odmorom pripravil' P^ kušnjo vin. O CERKVI IN POLICIJI — V četrtek je novinarka in publicistka 4/f?rKr v novomeški Študijski knjižnici predstavila svojo knjigo »Cerkev vP° \,a(j/ arhivih«. Kar številno občinstvo je avtorici zastavilo mnoga, tudi Proil° nr(i(d' vprašanja, kar pomeni, da je njena knjiga, ki doživlja ponatis, prišla o P času na pravo mesto. (Foto: F. Koncilija) Poniževalno, ni kaj Gospod predsednik so se še pred nekaj meseci nasmihali po televiziji, spodbujajoč ljudstvo, naj kupuje devize in naj jih ne drži v nogavicah, ampak naj jih raje zaupa banki, ki bo pomagala izmozganemu gospodarstvu. Naivneži in drugi prismuknjenci smo storili enako. Danes dežuramo pred bankami, se prerivamo in kregamo drug z drugim, da bi prišli do petsto mark. Svojih in ne morda do mark gospoda Markoviča. Srečo imam, da je žena brezposelna in da hodi moledovat in se borit ona. Sicer bi si moral kar človeku pripada, kar j- '^o siiffl govega. Ob vsem tem si u£je-čvekati o vstopu v Evropo- ^ dati bi bilo treba vase in st P .^n ti, da smo globoko na hrW°jn0S* Balkanu, pa ne samo po #■ do deviznih varčevalcev. u Jgff sjačenju za svoje marke, n ledene in težko kupljene, se tim ponižanega, raz vredno ^ in še tako zveneče besede ^ bodi, samostojnosti, ^em°ja rri' me ne morejo prepričati’ p nično živim v takšni dew ajt popolnejšo podobo, kaj se ^ ob četrtkih na mef^eujaiisM in se Doni ona. sicer ni si morai oo ceinum nu uiatis’'. vzeti dopust, in če bi imel na ban- svobode, kjer posluje Mu°/0ie: N' ki, predpostavimo, pet tisoč mark, banka, naj zapišem sam jt,st’ bi gladko zapravil zaradi čakanja na svoj denar več kot polovico dopusta. Uslužbenke v banki »prijaznih ljudi« skomigajo z rameni, nerodno jim je, rdijo in vse, kar lahko povedo, je: »Me nismo krive.« 6.1991 je bilo na trgu sede** ljudi, od katerih so nekoW $fo pred vrati že od treh zjuf J ^\o petsto markami v žepu J1 J domov sedemnajst, drug- ig n»' bilo sporočeno, naj P1*! ^ Krive.« slednji četrtek. M°r^„.°posloV^ Nekdo pa je in predposta vljam, srečo, kot da je banen rj^eni*u da to ni človek, ki bi zaupal svoje nje tombola ali srečelo 'trp*' devize domači banki Njegov cvenk da je to višek cinizma. J ^ je verjetno kje v Švici, skratka, na nja in norčevanja. rt$pi varnem, pač tam, kjer ni vrst za to, T. 8 DOLENJSKI LIST r Petinštirideset let društva upokojencev _ Piknik 6. julija N.0V0 MESTO - Društvo Pokojencev Novo mesto, ki šteje s devetimi poverjeništvi 3.080 lo l'°Vde na *etn‘ konferenci sklenili .tos organizirati dostojno pro-^avitev 45-letnice delovanja druš-a in 35-letnico društvenega meša-u ka pevskega zbora. V ta namen je den L'' °d^)r društva pripravil te-ski program in imenoval pri-ravljalni odbor, ki ga vodi Viktor VfHk!! ’ Predsednik društva, za iz-njeabo Programa. Ta obsega nasled- julija bodo povabljeni na po-"o slavnost člani društva, ki so m 80 let, in tisti, ki so nad 25 ort ^• ?j'en' v društvo; 4. julija bo ganiziran enodnevni izlet po po-5 "e"> Programu; 5. julija bodo kc nale'tmovanJa (šah, streljanje, v»n njc’ balinanje) in po tekmo-ječanje športnikov; 6. julija »test Un v Šmihelu pri Novem u.,u organizirano srečanje vseh *aba°J*nCev društva s kulturno-Vomv!'fm programom in srečelo-vom L a srečanJu bo slavnostni go-unnr Predsednik Zveze društva nuhl?Jencev slovenije. V tem ted-sljkj - °,r£anizirana tudi razstava v nih H0 besed‘ o delovanju društveno v ej,a jnost' v 45 letih. Razstava Glav,Z^°*bah trgovine Dolenjka na šani nem lrku v Novem mestu. Me-rsdil • z^°r društva pa bo prijeti 'zven tega tedna samosto-svq,-0nc*rt. s katerim bo počastil v ln društveno obletnico. Sod-. t^aniKijskih pripravah bosta §itiiK°iVa a tud‘ Gasilsko društvo iz v Šmihelu" D°m stare->ših občanov teljj ^Ijeni vsi upokojenci in ljubi-vaJni„P°nnih dejavnosti k sodelo-ln na piknik v Šmihel. R. H. Pozabljeni in zavrženi od sveta Ugovor na nekatere misli pisca pisma s tem naslovom in poziv za sodelovanje K pisanju me je spodbudil članek v aprilski številki upokojenskega lista Vzajemnost, kjer se pisec članka sprašuje: Ali je to mogoče? Pozneje sem prebral tudi članek v Dolenjskem listu pod zgornjim naslovom, ki ga je napisal Ivan Hegler, zato sem se odločil, da napišem nekaj svojih misli. S piscem navedenega članka se strinjam, da so bili pogoji za delo in življenje rudarjev v času, ki jih opisuje gospod Hegler, zelo težki, polni trpljenja in muk, ponižanja in strahu, saj rudar ni imel skoraj nobenih pravic, higiensko-tehnične varnostne naprave in razmere so bile zelo slabe, delo je bilo ročno, težko in nevarno. Soglašam tudi, da bi bila drugačna odločitev in rešitev zapiranja rudnika Kočevje in združitev z DO ITAS Kočevje v letu 1972 ugodnejša za preostale delavce-rudaije, ko DO ITAS danes preživlja hudo krizo in je v stečaju. Mislim, da DO ITAS Kočevje ni samo po lastni krivdi v situaciji, karkšnaje, saj vemo, daje v podobnem položaju vsa kovinskopredelovalna industrija v Sloveniji in širše v Jugoslaviji. Mislim, da rudarji takrat niso bili usposobljeni za delo v kovinski industriji, zato so doživljali težke trenutke in bili prepuščeni sami sebi. Menim, da tudi stališče takratnih organov občine Kočevje in stališče republiških organov, zbornice SRS in sekretariata za industrijo in rudarstvo, niso imeli dovolj posluha za boljšo rešitev prestrukturiranja rudnika Kočevje, ki bi bila za takratne rudarje manj boleča, ko je rudnik Kočevje leta 1972 prenehal obratovati. Res žalostno je, da nas, še živečih rudarjev, nihče ne povabi vsaj enkrat letno na naš stanovski praznik dan rudarjev na skupno srečanje, kjer bi se vsi dobili, obudili spomine, se pogovorili in malo poveselili. Čas tako hitro teče in zdaj zdaj nas ne bo več. In kdo naj organizira tako srečanje? Morda DO ITAS Kofevje ali pa krajevna skupnost Rudnik-Salka vas, na območju katere je rudnik živel in delal. Lepo bi bilo. Potrošniki, združimo se! (7PvfZa Potrošnikov Slovenije svol PraznuJe v juniju 1. obletnico ska ' 3 ^e*ovanja kot nadstankar-va 'n "eodvisna organizacija za janietrf,ntereSOVPotrošnikov. U valj;,:! trzne8a gospodarstva, ki teme-Pri nS()r®m'nja položaj potrošnika ki * "e spremlja zakonodaja. Prav! polovila ustrezno varstvo ga Im Plošnikov. Potrošnik dol-faenk n' P°Jreboval znanj, ki so kai i V?* preživetvenega pomena: ti svnbls( vo Pogodbe, komu zaupa-gil, j!® Pr>hranke in še mnogo dru- nih snoveh, s katerimi se srečujemo vsak dan, pregledate izposojeni test o videorekorderjih in video kasetah, kijih lahko kupite tudi pri nas, glavna tema pa je »turistična« seb; 'em' ^a so prepuščeni sami SJ0 na svoji k<' *-.»"Pci« Trendovih n? svoji koži že občutili Var*-", Trendovih avtomobilov, toiemi c' Les banke, pa tudi kredi-nalni k Pr' Stanovanjsko komu-JJ' hanki. marraVetovni da" potrošnikov, 15. tro«n;»iSmo **&!* izdajati prvo po-vzgoin ° .rev'J° Pri nas: Revijo za V|PJ '“formiranje potrošnikov Vil(ta v t J6V Protfaj‘že druga šte-• kateri lahko berete o nevar- 'otrošniško gibanje, katerega gibalo je Zveza, je lahko vplivno le, če je dovolj množično. Zato vas vabimo, da se nam pridružite (članarina je 50 din mesečno), oz. da naročite revijo VIP (cena 40 din mesečno). Dijaki, študentje in upokojenci imajo 10% popusta. Zveza potrošnikov Slovenije sije zadala nalogo, da razširi svoje delovanje in zajame tudi lokalne probleme ljudi izven večjih mest. Če ste kot potrošnik kakorkoli prizadeti in menite, da gre za problem, ki bi zanimal širši krog ljudi, nam pišite oz. se oglasite. Informacije dobite v pisarni Zveze potrošnikov Slovenije, Linhartova 13, tel.: (061) 329-041 int. 316. Zveza potrošnikov Slovenije ^ ^ Sli ^ ORKESTRO V — Toliko sejih je zbralo preteklo nedeljo na že falskih pihalnih orkestrov Slovenije. Kot gostje so spet sodelovali p^dni v "rva^^e Kostajnice, prišli pa so še Kapelčani Novomeščani, Vu-t^etn- tn‘čani pobratena godba iz Spodnje Polskave, Lotani so prijetno °:p n 1 se z mažoretkami (na sliki), zaigrali pa so seveda tudi domačini (Fo- Sedaj pa k namenu mojega pisanja. Menim, daje očitek, da rudarja, ko umre, pokopljejo kot poginulo žival, nekulturen in žaljiv. Resje, daje včasih za pogrebom umrlega rudarja malo ljudi, ni rudarjev v uniformah, ni godbe in ne poslovilnega govora. Kdo je kriv, da ni tako, kot bi bilo lepo in prav? Morda DO ITAS, morda krajevna skupnost Rudnik-Šalka vas ali Kočevje-mesto ali Rudnik rjavega premoga Kočevje, ki ga ni več? Morda pa tudi mi, še živeči upokojeni rudaiji? Vprašajmo se, kaj smo storili, ali smo družini umrlega rudarja priskočili na pomoč in ji v težkih in žalostnih trenutkih pomagali? Rudarske uniforme je imelo preko 50 rudaijev, pogrebov pa se jih udeležuje le nekaj v uniformah in stalno eni in isti. Ali pisec članka ne pomisli, da marsikomu, čeprav ima uniformo, ta ni več prav? Prej je bil vsak mlad in vitek, sedaj pa marsikdo ni več. Vendar mislim, da se da z nekoliko dobre volje marsikaj le popraviti. Drug velik problem je poslovilni govor. Zelo težko je namreč dobiti govornika, kajti ta dolžnost je zahtevna in odgovorna. Ni vsak primeren, čeprav bi bil pripravljen to storiti. Meni se je že dogodilo, da so se mi utrnile solze, ko sem se poslavljal od dolgoletnega tovariša in prijatelja, da potem skoro nisem mogel govora nadaljevati. In takih je še in še in vedno starejši smo. Ker menim, daje pisec članka g. Hegler sposoben napisati in opraviti poslovilni govor, ga pozivam, naj nam pomaga, saj bi s takim dejanjem veliko prispeval k bolj človeškemu poteku pogrebnih slovesnosti. Stati ob strani in samo kritizirati ni dovolj. To se nam dogaja vsa leta pri civilnih pogrebih, kjer ni organiziranega obreda. Do neke mere je bila to nekoč prostovoljna skrb SZDL ali KS, sedaj pa, ko teh organizacij ni večjo bodo morali prevzeti sosedi, prijatelji in stanovski tovariši, dokler ne bo uspelo pri pogrebni službi doseči, da bo v primeru civilnega pogreba poskrbela tudi za govor in govornika. Pripomnim pa naj, da je do danes pri vsakem pogrebu umrlega rudarja sodelovala godba na pihala m zaigrala primerne žalostinke, torej pogreb le ni bil tak kot pokop poginule živali! S tem pisanjem nimam namena nikogar kritizirati ali žaliti, tudi g. Hegler-ja ne. Moja želja je, da bi pogrebne slovesnosti za umrlimi rudaiji potekale bolj slovesno, z več človeške topline in več spoštovanja do umrlega. In zakaj ravno za umrlimi rudarji? Ztito, ker sem bil sam rudar, ker je bil to poseben poklic, težak in nevaren, in ker je vsa leta od osvoboditve naprej prav Rudnik Kočevje s svojimi delavci ogromno prispeval naši družbi z denarjem in delom. Rudaiji so bili med prvimi pri obnovi porušenega Kočevja, pri vzpostavljanju kočevske industrije, pri gradnji stanovanj, pri dajanju pečata Kočevju na kulturnem, športnem in drugih področjih, FRANC OBERČ Kočevje, Rudnik Kristina in Alojz Klemenčič z Uršnih sel. Zlata vez kresne noči Klemenčičeva sta se poročila o kresu pred 50 leti Lastnino hočejo dobiti nazaj Premoženje odvzeto čez noč, vračanje pa bo trajalo več let — Opozorilo o pospešeni sečnji URŠNA SELA — Alojz Klemenčič in njegova žena Kristina, rojena Celič, oba domačina z Uršnih sel, sta prejšnjo soboto praznovala zlato poroko. Poročila sta se namreč ravno na kresni večer, 23. junija leta 1941. Kristina je še edini preživeli član številne Celičeve družine, v kateri je bilo petnajst otrok. Dva mlajša brata sta padla v partizanih. Alojzov oče je bil kretničar pri železnici; kar trikrat je bil v Ameriki. Tudi Alojz je delal na železnici. Med vojno je bil po kapitulaciji Italije v železniški brigadi, potem pa je zbolel in ostal doma. Tudi po vojni je nekaj časa delal pri železnici, pozneje pa vse do upokojitve pri gozdnem gospodarstvu kot cestar. Kristina in Alojz imata tri hčerke in šest vnukov. Alojz pravi, da mu je v največje veselje vinograd v bližini domače vasi. Tam se ob delu zares sprosti. S Kristino pa rada obujata spomine na čase pred tisto kresno nočjo in po njej, ko seje njuna življenjska pot združila. Se zlasti se rada spomnita Johna Blatnika, ameriškega letalca, ki se je med vojno nekaj časa skrival pod njihovo streho, predno je odšel naprej k partizanom. Z ničemer pa Američan ni izdal svoje identitete in Alojz je šele pozneje zvedel, daje to pravzaprav njegov ameriški bratranec. Po vojni pa se je John večkrat oglasil pri Alojzu in z veseljem sta si stisnila roke. T. J. VARILO NAŠIM SMUČARKAM - Prizadevni Viničan Jože jvQpr.,Je ^venskim smučarkam že pripravil nekaj izletov v Belo krajino, je fifaopH iei}otiL V navezi s hrvaško vlado, predvsem pa z notranjim ministrom 2!3»Uli*?,0,OVcem’ kije doma z Vukove Gorice, nedaleč od Vinice, jepriskr-b j^karn avtomobil suzuki vitara, vreden blizu 500.000 din. Vozilo je Sm evlodtaJla Bokal’ of> tej priložnosti pa so ji čestitali nekateri ministri hr-fjrf' Predvidevajo tudi krst vozila, ki ga naj bi ha Vinici opravila'pred-*- ,lan Kučan in Franjo Tudman. (Foto: M. Vesel) KOČEVJE— 19. junija so v Kočevju ustanovili podružnico združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Ustanovnega zbora se je udeležilo okoli 60 od skoraj 200 občanov, ki so vložili zahtevke za vrnitev po vojni odvzetega premoženja. Na Kočevskem je bilo sorazmerno z ostalo Slovenijo občutno več odvzemov. Prisotni na zboru so pripovedovali, kaj vse so doživljali ob razlastitvi. Lastnino so odvzemali tudi tistim, ki so sodelovali s partizani. Družine so ostajale brez zemlje, trgovin, obrtnih delavnic in drugega. Odvzemali so tudi tisto, česar po takrat veljavnih zakonih ne bi smeli. Tatvine, kot so prisotni imenovali take odvzeme, pa se še vedno nadaljuje- KOMUNALA TREBNJE NIMA NIČ S TEM V zadnji številki Dolenjskega lista, katerega naročniki in redni bralci smo tudi v Komunali Trebnje, ste v rubriki «Halo, tukaj bralec Dolenjca« objavili klic vaše bralke Pavle Bergant z Igleni-ka pri Veliki Loki, ki pa v temelju ni resničen, zato nanj podajamo ugovor. Cesta Trebnje — Velika Loka je v upravljanju Cestnega podjetja, ki na njej izvaja vsa potrebna vzdrževalna dela, kar je bilo tudi kritičnega dne, ko se je g. Pavla Bergant po tej cesti peljala. Delavci Komunale Trebnje s predmetno zadevo nimajo ničesar, zato vas prosimo, da objavite ustrezen popravek in s tem ekskulpirate Komunalo Trebnje. Direktor: PAVEL JARC, inž. str. Iz Podturna KDO UNIČUJE IZVIR — Podturn-čani so jezni, saj so v Slovenskih novicah 14. junija videli sliko izvira Radešce, zraven pa podpis, da ga domačini zasipavajo z odpadki. Podpis k sliki, ki ga je napisal Janez Zrnec, je daleč od resnice in domačine žali. Nemarnosti počne novi lastnik Zupančičevega mlina, ki okoli stavbe, katero že več kot eno leto obnavlja, pušča razkopani material in stare avtomobile, da je res neprijetno videti. Vse skupaj je tako rekoč na cesti in na izviru, ki je bil doma činom nekoč v ponos in je v kraju igral pomembno funkcijo. Novi lastnik ni domačin in ni v kraju še nikoli živel. Povzročil pa je že precej zadrege krajanom, ki so tako po krivem obdolženi za nemarščine drugih. DOKLEJ SE TAKO? — Tako sc z grozo sprašujejo v Podturnu ob koncih tedna. »Partizanka«, ki pelje skozi vas, je zlasti ob petkih, ko se Ljubljančani zapodijo po njej do svojih parcel v Beli krajini, in ob nedeljah popoldne, ko se vračajo, zelo prometna, na omejitve hitrosti pa ne pazi nihče. Treba bi bilo ukrepati, saj je samo še vprašanje česa, kdaj se bo zgodila hujša nesreča. Vaščani so občini že pred leti predlagali omejitev hitrosti skozi vas na 40 km/h, a jih tudi tam očitno ignorirajo. ZANEMARJENA »PARTIZANKA« — »Partiznako« od Podturna do Črmoš-njic bi po mnenju domačinov z malo mu-je, pol kamiona asfalta in pol kamiona peska zakrpali, če bi le bila volja za to, saj lukenj ni veliko, so pa te zaradi ravne ceste, ki dovoljuje večje hitrosti, toliko bolj nevarne. Hkrati, plenijo, bi Jahko poravnali tudi varnostne ograje ob cesti, ki že pravmemarno visijo. jo. Komaj je namreč prenehal veljati odlok o prepovedi sečnje, gozdarji že sekajo tudi v gozdovih, kijih zahtevajo nekdanji lastniki nazaj. Udeleženci zbora so zahtevali, da se njihova nekdanja lastnina zavaruje do sprejema zakona o denacionalizaciji. Na zboru je bilo tudi pojasnjeno, da kočevski Nemci, ki so se prostovoljno izselili, ne bodo imeli pravice do vrnitve lastnine. Več vprašanj je bilo tudi, kaj bo z lastnino tistih Kočevarjev, ki sojih po vojni nasilno izselili, in z lastnino iz mešanih zakonov. Nadalje je bilo pojasnjeno, daje bila nacionalizacija opravljena tako rekoč čez noč, vračanje pa se bo zavleklo in bo lahko trajalo več let. Potrebnih bo veliko opravil, zato tudi cenilci, odvetniki, dokumenti, vloge itd. Sklenili so, da bodo v pomoč članom združenja organizirali posebno službo, ki bo dajala nasvete, opravljala administrativna dela, iskala cenilce in po pooblastilu zastopala člane pred državnimi organi. Na ustanovni skupščini Podružnice združenja lastnikov razlaščenega premoženja Kočevje so izvolili tudi petčlanski odbor, ki bo skrbel za varstvo pravic oškodovancev, za predsednika odbora pa Matijo Cetinskega. M. C. PRIZNANJA INRAZSTA V A OB DNEVU CZ- V soboto. 22. junija, dopoldan so imeli na dvorišču poklicne gasilske enote v Novem mestu krajšo slovesnost, ki so jo skupaj pripravili občinski štab za civilno zaščito in poklicni gasilci Prvi so podelili priznanja svojim najzasluženjšim članom, drugi pa so obiskovalcem predstavili novo opremo za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi in v cestnoprometnih nesrečah. Gasilci so ponosni tudi na dve novi garnituri Škarij za reševanje iz ukleščenih vozil, kar je bilo še pred meseci predmet spora med novomeško reševalno službo in gasilci Nova oprema je vredna skoraj 6 milijo-no v din. Polovico denarja je prispevala republika, ostalo pa je prispevek dolenjskih podjetij in občine. (Foto: J. Pavlin) Zdravnik za človeka na razpotju § Sedanji razrvani čas kot izziv za dr. Cveta Gradišarja, ki bo s posvetovalni- § s co Vito prvi zasebni psihiater v Novem mestu in na Dolenjskem 1 N človekove duše sramotno, nekak- Prihajamo v čase, ko nas bo življenje vodilo po negotovih, še neiz-hojenih poteh. Kar naenkrat se človek lahko znajde na razpotju in ne ve več kam in kaj s seboj. Misli so vse mračnejše in notranje stiske tako silovite, da preidejo v telesne bolečine. Edino odrešenje je pot k psihiatru. Daje bilo — za prenekatere to velja še dandanes — zdravljenje ! šen poslednji izhod, potrdi tudi dr. Cveto Gradišar, ki že šest let vodi Dispanzer za mentalno higieno Krkinega zdravstvenega doma v Ločni. Kakšni so ljudje, ki prihajajo k njemu in kaj iščejo? Dr. Gradišar pravi: »Kakršna je družba in življenje samo, tako je tudi odvijanje usod, ki so vsakodnevno pred menoj. Zadnje čase zaznavam, da se tudi mlajši vse pogosteje zatekajo po pomoč v stiski. To je dobro, korak naprej. Nekdanji občutek, daje že sama misel na obisk pri psihiatru bolezen, ki te bo kot sramota spremljala skozi vse življenje, je omajana. Dokopali smo se do spoznanja, da v še tako zdravem telesu lahko preži uničujoča notranja bolečina. Najpogosteje se človek ne zaveda, da v nobeni svoji stiski ni zavarovan. Velikokrat ne ve, da se mu je začelo življenje zapletati. Samozadosten vztraja pri zafiksaciji vase in sploh ne išče tako nujne spremembe v okolici. Tuje mu je, da je samoustvarjanje človeku nujno potrebno.« In kje, kako naj bi se zanetil ta čut za nekakšno samooblikovanje? Kje naj začne človek iskati tisto, kar bo obogatilo njegovo življenje? »Žal se mora preživetvena filozofija vsebolj podrejati na škodo med-sebojnegaTazumevanja. Človekova brezbrižnost do bližnjega nas vodi v vse globlje prepade. Vodilo iz tega naj bi bilo: Nič, kar je človeškega, mi ni tuje. Pri nas se, ne preveč zavidljivo, mešata Vzhod in Zahod. To mešanje nujno pripelje do nesporazumov s samim seboj, kot tudi poglablja razdaljo med ljudmi. Prav v zadnjem času nista uspeh in neuspeh edino življenjsko gibalo, ampak postajata resničen smisel bivanja. Pri tem je storilna usmeijenost močna zavora.« I V kaj pa naj bi lahko ali celo moral verjeti vsak človek? »V edino resnico, da sta telo in duša celota sobivanja. Samo če človek resnično pozna sebe, daje lahko nekaj tudi drugemu, okolju in družbi. Tisti, ki se sam počuti bogat in srečen, je v resnici strašansko reven in nesrečen.« In kaj misli dr. Gradišar o »novopečenem« Slovencu? »Stari Slovenec se še ni zrušil, novi pa še ni zgrajen. Prihaja oz. je že prisoten čas, ko bomo, kot neplavalci, pahnjeni v valove oceana. Trn se s trnom veže v vse bolj boleče krone.« Na mladih je svet, pravimo. Kako vidi ta svet dr. Gradišar? _ »Prav žalostno je in še bolj bo, kakšen svet prepuščamo mladim. V To je svet negotovosti, neštetih v praznin, neotipljivosti. Delo naj bi N; bilo smisel življenja, ki vodi k ci- v ! Ijem. Kjer dela ni, je prostor za ^ kaos.« In pravtakaosjeizzivzadr.Cve- ^ ta Gradišarja. S svojo posvetovalni- V co Vita bo prvi zasebni psihiater v V Novem mestu in na Dolenjskem. V Šestindvajset let prakse in prirojen V posluh za človeka naj bi bila žago- V tovilo za uspeh. ^ »Predvsem želim človeku s svojo ^ posvetovalnico skrajšati pot do X; pomoči. Prednost bo tudi čimbolj N; človeški odnos do pacienta, ki mi ga iv zdaj omejuje odmerjenosl časa. v Prav človeški odnos in neomejen v čas sta dragocenost uspešnega zdrav- v ljenja, ki ga bom vsekakor skušal V Za marsikoga je prav presenetljivo, kako hitro smo vrnili veri, kar ji pripada, ali celo več. Kaj meni o prisotnosti vere v človeku dr. Gradišar? »Za vernike je vera nekakšna zvezda stalnica pri iskanju samega sebe in družbe. Vodilo je in nekakšen smisel življenja. Nesmisel je torej bežati pred vero, če ti je že dana, kot je tudi brezupno iskanje vere v ’1 brdžverju.« 1 JANJA KASTELIC ^ zagotoviti.« Temu pravimo zabiti žebelj na glavo v pravem času. »Artiški večer« za zaključek kulturne sezone V soboto skupni nastop ARTIČE — Prosvetno društvo »Oton Župančič« iz Artič bo letošnjo sezono zaključilo s celovečernim koncertom, ki bo to soboto ob 19. uri v domačem prosvetnem domu. V programu se bodo predstavili: pevski zbor, tamburaški orkester, folklorna skupina, gledališčniki in dekliški nonet. Kot se spodobi za vsako ljubiteljsko društvo, bodo tudi Artičani po kulturnem programu po- 1D0- skrbeli še za zabavo z ansamblom 1 bri prijatelji, ker brez denaija nobena dejavnost ne more živeti. Artiško društvo praznuje v tem letu 60-letnico obstoja, ki jo bodo počastili jeseni. Čeprav so se razmere za delovanje v tolikih desetletjih močno spreminjale, kulturnega mrtvila v tem kraju nikoli ni bilo, saj je kulturna dejavnost vedno znala privabiti lepo število domačinov, ki so in še vedno vztrajno nadaljujejo tradicijo. Trenutno v društvu delujeta moški in mešani pevski zbor, ki se, sodeč po uspehih na pevskih revijah, uvrščata med kakovostnejše zbore v občini. Odraslim pevcem občasno priskoči na pomoč tudi dekliški nonet, ki sicer deluje na osnovni šoli. Artiški tamburaši se že nekaj let držijo v slovenskem vrhu, zato so že večkrat zapored predstavljali republiko na jugoslovanskem festivalu v Osijeku. Pogosto nastopajo v domači občini in širše, predstavljajo se s samostojnimi koncerti ob pomoči dueta Križanič, ki je tudi duša orkestra. Večkrat spremljajo tudi nastope domače folklorne sku- pine, kije v zadnjem desetletju zrasla v kulturno st kulturno stalnico v občini, se številčno okrepila in obenem napredovala tudi po kakovosti. Jeseni so se ponovno zbrali tudi mladi igralci in postavili na oder veseloigro »Zadrega nad zadrego«, s katero so v zadnjih mesecih razveseljevali občinstvo v domači in sosednji krški občini. B D -G (Še) ni za objavo Zrušil se je cerkveni zvonik Cerkvi v Polomu so pred 40 leti zaminirali zvonik, potem so imeli v njej seno, * pred dnevi pa se je razmajani zvonik podrl — Ohraniti vsaj freske na steni POLOM NA KOČEVSKEM — »Zgodilo seje v ponedeljek, 17. junija, ob 11. uri in 10 minut, ko je najprej nekaj zaropotalo, potem pa je začel prav počasi padati cerkveni stolp. Bilo je, kot da bi gledala upočasnjeni film. Z nožem v roki (zunaj sem ta hip trebila solato) sem stekla proti cerkvi in jokala. Dogodek me je zelo pretresel in prevzel,« je povedala Anica Papež iz Poloma. Njihova hiša je prav biizu cerkve. Marija in Lojze Hočevar pa imata hiše še bliže cerkvi. Sama nista videla, kako seje zvonik podrl. Marija je povedala, daje stekla ven, ko je zaropotalo in naletala na sosedo Anico, s katero sta potem skupaj jokali, ker jima je bilo hudo. Njen mož Lojze je povedal, daje tisto noč prej močno pihalo, pa se je morda kaj razmajalo. V razgovor je posegel še Jože Papež in potem so skupaj ugotovili, da je bila njihova cerkev ena najstarejših in najlepših na Kočevskem. Kdaj je bila zgrajena, ni vedel nihče. T rdili pa so, daje bila obnovljena in do- CERKVENI ZVONIK JE OMAGAL — Tokaje videti porušena cerkev v Polomu. Podrl se je zvonik, del strehe, strop in na eni strani še stena. Ohraniti bi kazalo vsaj freske in kamne z napisi in letnicami, ki so bili vzidani v cerkev, seveda pa tudi del pločevinastega zvonika (Foto: Primc) KOČEVJE, RIBNICA: PROFITA NI — Medobčinski računalniški center (MORC) je profitna organizacija kipa posluje brez profita Poberejo mu ga usUinoviteljL KOČEVJE: KREDITI NA PARE — Občinski delegati so sklenili, da je potreben za vsak dinar in celo vsako paro, ki gre iz občinskega proračuna sklep občinske skupščine. Med razpravo o revitalizaciji občine so zato ugoto vili, da bo ob taki zahtevi potrebno včasih neprekinjeno zasedanje občinske skupščine (kot nedavno hrvaškega sabo rajali pa bo zahteva po skupščinski odobritvi za vsako izdano paro, spravila »na pare« program revitalizacije občine. RIBNICA: KOT JAPONCI - Ribniška knjižnica vedno tarna, da nima denarja, da je najbolj revna, se pravi, podobno kot Japonci, da so najbolj revna država, itd. Kljub temu pa le Ribni-čanje in tudi Japonci izvrtajo denar za nakup kakšne knjige in še česa KOČEVJE: POPRA VNI LE ZA RDEČE — V kočevski šoli Zbora odposlancev so to šolsko leto izdelali vsi učenci 8. razreda ki so obiskovali pouk v »modrem« turnusu, popravne izpite pa imajo le učenci »rdečega« turnusa Tudi v šoli ukrepi proti »rdečim«? RIBNICA: DVOJNO MERILO — Učenci osnovne šole v Ribnici imajo prepoved šole, da ne smejo na prireditve v kasarno in voščiti novim vojakom. Hkrati učenci iste šole v okviru rednega pouka telesne vzgoje uporabljajo kasamiško igrišče. RIBNICA: VOJAKI EKOLOGI — Na kritiko, da vojska premalo skrbi za ekologijo, je bil odgovor, da to ni res. Pra v ekologiji posvečajo posebno pozornost, sej vojaki v okviru vzgoje in izobraževanja vsak dan vestno čistijo »krug«, se pravi vse območje kasarne. KOČEVJE: OBRA TNA DESNO — Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so vsi prisotni posedli po stolih na desni strani mize, gledano od predsedujočega. Torej se tudi kočevski izvršni svet obrača v desno, čeprav je predsednik levičar. p< (R M G_č - - : PRIJAZNA USODA — Ne zgodi se kar tako, da človek podpiše premoženjsko za varo vanje, kije zastonj. Naročnica »Dolenjca« I vana Plaveč gaje. Za podpis jo je pripravil zavarovalniški agent Tilie Marjan Parkelj (levo), podpis pa je budno spremljal predstavnik zavarovalnice Franc Plantan (desno), ki je naročnico izžrebal (Foto: T. Jakše) »Simbol prijazne usode« Obiskala je dom Ivane Plaveč v Mirni Peči — Mati treh otrok in partizanska vdova od leta 1943 MIRNA PEČ — Bolje kot ob prvem žrebanju naročnika Dolenjskega lista, ki naj bi postal lastnik premoženjskega zavarovanja zavarovalnice Tilia, vrednega 2.500 din, se sreča res skoraj ne bi mogla obrniti. Geslo zavarovalnice »Simbol prijazne usode« seje udejanil, ko je predstavnik zavarovalnice Franc Plantan izvlekel listek z imenom naročnice Ivane Plaveč. Dan pozneje, ko je »Dolenjec« že prišel na dom naše naročnice, smo se k njej odpravili tudi Franc Plantan, predstavnik Tilie, Matjan Parkelj, zavvarovalniški zastopnik za širše območje Mirne Peči, in novinar Dolenjskega lista. 86-letna Ivana Plaveč, ki sije dala opravka v zelenjavnem vrtu pred hišo, sprva kar ni mogla razumeti, kaj hočemo od nje, saj v časopisu še ni prebrala, da je bila izžrebana. Poznala pa je domačega zavarovalniškega agenta, zato je postala bolj zaupljiva tudi do njegovih spremljevalcev. Povabila nas je v hišo, ki stoji na obronku gozda nad postajo Mirna Peč, od koder je lep razgled po vsej mirno-peški dolini. Formalnosti so bile hitro opravljene. Lastnica zavarovanja je postala Ivanina hčerka Štefka, s katero živi Ivana v skupnem gospodinj- stvu. Kot nalašč je zavarovanje ravnokar poteklo, tako da ga je agent Matjan Parkelj lahko le obnovil. Potem pa je dala beseda besedo in še sorazmerno čila 86-letnica nam je povedala, da je dolgoletna naročnica našega časopisa, v katerem kljub starosti rada prebere vse od kraja. Prime ga v roke, kadar ima čas in ga počasi prebira ves teden. Ivani usoda ni bila najbolj naklonjena. Doma je iz Suhe krajine, iz Zagradca. Tam je tudi spoznala moža, Plavčevega Janeza z Glo-binjka, kije oglaril po Brezovi rebri in suhokranjskih gozdovih. Poročila sta se in si iz oglarskih prihrani-kov postavila hišico. Štiije otroci so že privekali na svet, ko je Ivana ovdovela. Bilo je to 5. oktobra 1943. Tega datuma ne bo nikoli pozabila. Janez je bil pri partizanih, ko je pljusknila čez Brezovo reber nemška ofenziva. Padel je pod oku-patoijevimi kroglami. Tako je morala Ivana otroke sama spraviti h kruhu. Res je, da je takrata delila usodo z mnogimi slovenskimi ženami, toda to je bila kaj slaba tolažba. Sedaj preživlja starost ob delu in skromni pokojnini. Čas ji krajša Dolenjski list, premoženje pa ji varuje Tilija. Človek bi lahko rekel, da ji je usoda za malenkost prijaznejša. I Ekološki kotičekl Na križiščih preveč monoksida Kaj so pokazale meritve onesnaženosti zraka na 15 mestih v Novem mestu Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora pri SO Novo mesto je letos spomladi naročil raziskavo o vplivu prometa na onesnaženost zraka v Novem mestu pri Zavodu za socialno medicino in higieno dela Novo mesto. Namen raziskave je bil ugotovili koncentracijo škodljivih snovi v zraku zaradi prometa in spremljati onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in dimom v kurilni sezoni 1990—1991. Meritve onesnaženosti zraka so opravljali na 15 merilnih mestih v mestu. Analize rezultatov kažejo, da kon- centracija ogljikovega monoksida v poprečju presega priporočene meje na Glavnem trgu, na križišču Ceste herojev in Ljubljanske ceste in na križišču v Br-šljinu. Najvišje 24-urne poprečne koncentracije dima so bile februaija na križišču v Kandiji in na Glavnem trgu. Industrija v Novem mestu najbolj onesnažuje zrak z žveplovim dioksidom, ostali onesnaževalci so še kotlovnice, drobna kurišča in promet. Največje 24-urne koncentracije žveplovega dioksida so bile februarja v centru mesta. zidana pred kakim 350 leti in daje bila od takrat v Polomu Fara s stalnim župnikom, medtem ko je prej sodila pod faro Dolenja vas. Vojna je cerkvi prizanesla, saj je bilo ob letalskih napadih razbitih le nekaj opek na strehi. Zatije-vali so celo, daje bila še leta 1945 tako lepa, da na Kočevskem ni bilo take. Po vojni pa seje začelo. Neznanci so zaminirali zvonik in odpeljali zvonove. Skrili sojih za bližnji hrib, domačini pa sojih našli in obvestili miličnike. Kako seje potem vse skupaj zasukalo, ni nobeden natančno vedel, ker so starejši pomrli, v zameno za zvonova pa so po-lomski gasilci menda dobili gasilske cevi. Iz cerkve so izginile slike in kipi pa tudi lestenec. Cerkvene tlake so porabili za ureditev hleva. Nasploh domačini priznavajo, da je bil takratni upravnik hlevov KGP v Polomu zelo dober gospodar, prepričani pa so, da je vero in cerkev mrzil. Takrat sta se podrli ali pa so podrli dve cerkvi v okolici (Vrbovec, Kukovo), cerkve je bilo prepovedano vzdrževati in maševati v njih. Samo med Polomom in Sečem so »padle« tri kapelice, dva križa in celo dve cipresi sta morali pasti. Tudi direktor KGP Kočevje je nasprotoval popravilu cerkve, češ da hlev in cerkev ne gresta skupaj, hkrati pa je bil prav upravnik hlevov imenovan od kočevskega okraja tudi za oskrbnika cerkve v Polomu in še treh cerkva v okolici (o čemer smo že pisali). Kaj ukreniti zdaj? Domačini imajo predlog, kije vreden premisleka. Pravijo, naj bi na neki način zavarovali in ohranili, kar je vredno ohraniti. To so gotovo nekatere še dobro ohranjene freske na eni izmed sten, ki še stoji. Pravijo, da je med ruševinami nekje tudi plošča, na kateri je napisano, kdaj je bila cerkev prenovljena. Pri zdaj zaruše-nem glavnem vhodu je še vedno vzidana plošča, na kateri se da prebrati »Georg Petsche 1785 do 1864«, pa tudi ostalo besedilo bi se po obnovi gotovo dalo prebrati. Kdo je bil ta Peče, nobeden v Polomu ne ve. Vse to bi lahko pokrili ali zgradili nekaj podobnega kot kapelico, da bi bilo na ogled izletnikom, ki prihajajo v to samotno in nekdaj zelo veliko vas. H kapelici bi se morda dalo vklopiti tudi padli zvonik ali vsaj del njega, saj ni nepopravljivo poškodovan, ker je iz pločevine, pribite na les. Včasih so cerkve na Kočevskem rušili, zdaj se rušijo same. Ta cerkev namreč ni edini cerkveni objekt, ki se je kljub miniranju še kar dolgo držal in prosil popravila. Splošno nerazumevanje in pomanjkanje denarja pa je končno naredilo svoje in prave rešitve za cerkev v Polomu ni več. Poleg nje pa propada še župnišče, ki je sploh največja stavba v tem delu občine poleg cerkve v Seču, ki se je ohranila. J. PRIMC ŠOLSKt ČASOPISI 30 let glasbe Učenci kočevske glasbene šole uspešni doma in po svetu KOČEVJE — Glasbena šola v Kočevju praznuje letos 30-letnico dela. Ustanovljena je bila februaija 1961. Že naslednje leto se je pred- stavila publiki s prvim koncertom v leškovem domu, kjer je bil pred kratkim tudi jubilejni koncert ob Adi Škorjanc med dirigiranjem na jubilejnem koncertu glasbene šole Kočevje, katere ravnatelj je. (Foto: Primc) 30-letnici šole. Ravnatelj šole Adi »koijanc je šolo, njeno delo, težave in uspehe opisal tako: Že | prvo leto je bilo na šolo vpisanih 82 učencev, poučevalo pa je 7 pedagogov, od tega trije stalni. Število učencev je iz leta v leto naraščalo. Brez šole in njenih učencev pa si kulturnega življenja v Kočevju ni dalo več zamišljati. Nekateri učenci kočevske šole so dosegli v republiškem, zveznem in svetovnem merilu prav vrhunske uspehe. Z njihovimi dosežki pa seje širil sloves šole tudi izven domovine. Uspešnejši učenci so zaključevali šolanje s samostojnimi koncerti. Šola pa je vedno sodelovala tudi z umetniki iz Ljubljane in drugih krajev ter bila organizator številnih koncertov. V letu 1985je bil pri šoli ustanovljen še oddelek male glasbene šole, ki omogoča predšolskim otrokom, da pokukajo v čudoviti svet glasbe. Majhna zmogljivost šole in pomanjkanje učiteljev je prisililo šolo, daje odklonila marsikaterega učenca. Občinska skupščina je zato omogočila, daje šola odprla dodatni oddelek za 60 učencev. Dobila je nove prostore, kupili soji pianino in ji denarno pomagali. »Z nedavnim koncertom sedanjih in nekdanjih učencev, kije tako napolnil dvorano Šeškovega doma, da je bila pretesna, smo pokazali, da glasba živi in bo živela v našem mestu, dokler se bomo zavedali, da je tudi glasba del zgodovine in del vsakega posameznika«, je ob zaključku poudaril Adi Škorjanc. SiMEG DNEVI KULTURE Od 27. maja do 1 .junija so v Straži ikali dnevi kulture. T udi učenci OS ta vas smo pripravili prijeten kulturni v* čer, saj so se naši pridni učenci predsta' z zanimivo enourno igrico Modra vrtnica Pred igro in po njej so si obiskovalci lana ogledali zanimivo šolsko razstavo, kjer učenci pokazali svoje izdelke. Želimo, bi se tak način kulturnega sodelovanj med šolo in krajem še poglabljal, kulturno-novinarski krofe* OŠ Jožice Venturini, Vavta v NARAVOSLOVNI DAN Šestošolci smo imeli kar naporen nar* * voslovni dan. Šli smo na polje in travn' Naša naloga je bila, da ugotovimo, k°j^j je deževnikov na travniku in polju. “p!". avljali, kJ*j* smo šli v gozd. Tam smo ugotavv_.-. kisli in kje pravi humus. V šolismoS!^. tem uredili naravoslovne mape. Po * čanem dnevu smo bili utrujeni, vendar seli, ker vemo veliko več o sestavi t p„6ihh,v,o*».,hRjA CE KATJA KRNC NA LETOVA PIONIRJEV NOVINARJEV -narsko delo brez naše Katje bi r, osiromašeno. Vsak trenutek je žrtvo in nikoli ji ni bilo težko. Ponosni in1 , srečni smo, da je bila naša Katjo najboljšimi novinarji izbrana en0.-er Odpotovala je v Moravske Toplk'e’ C bo uživala med sebi enakimi PrePnC smo, da bo častno zastopala vse nat našo šolo. Dejstvo, da je naš krožek r bil takšno priznanje, pomeni n01’1 Katji Krnc veliko priznanje in novo P" hudo za delo. Želimo ji vse lepo. Katja, ponosni smo nate! . j Tvoji sošolci no vinci_ 1 VUJl SUSUU.I na OŠ Sava Kladnika Sev « in mentorica JANA UVOV‘ Ob koncu šolskega leta je kljub veliki radovednosti učiteljev, ki nenehno sprašujejo in potem vpisujejo v redovalnice, in kljub zaključnim izletom ostalo še toliko časa, da so mladi pisci po šolah naredili še zadnjo letošnjo številko časopisov. V OŠ Žužemberk so zbrali dovolj sestavkov za Tik-tak, posebno številko glasila »Z bregov Krke«. V Tik-taku boste prebrali veliko spisov, naleteli na matematično gosenico in se pozabavali tudi s križanko. Na OŠ dr. Ivana Prijatelja v Sodražici so napisali in narisali za zajetno številko »Odmevov iz naše doline«. V njej je poleg spisov prostora še za avtobus, grad, žrebička, seveda na risbah. Kaj doživljajo, vidijo, razmišljajo in svetujejo šentjemejski šolarji, piše v njihovem glasilu »Naša pot«. Posvečamo jo gozdovom, Krki in potočkom, Gorjancem in vinorodnim gričkom, sporoča v uvodu uredništvo. se vzgojiteljice Magde Jazbec obiskujejo vrtec, ter tisti, za katere v osn°Lra(& skrbi učiteljica Boža Antončič, za prebivalce svojega naselja in gost*P'A, #. prisrčen zabavno-kulturni program. Zapeli so tudi več pesmi v roznJc' ^ Iti venščini ter tako dokazali, da projekt» Vpliv glasbe na socializacijo nntSkč ga že dve leti vodi prof. Janez Tome iz Ljubljane, lepo uspeva. Jasa v r°0stivj naselju, ki sicer služi športni dejavnosti, je bila tokrat kulturni poligon P~^ romskih otrok, ki so imeli svojim sovaščanom kaj pokazati Ponosn,fieiosSpe' ko tudi vzgojiteljici ki se z njimi ukvarjata, saj sta lahkoves program g^sP I Ijali v vrtcu in v šoli kamor so otroci radi prifutjali Za tiste, ki poznaj razmere, je to velik napredek. (Foto: T. Jakše) V BIRČNI VASI USPEŠNI Zadnji mesec v šolskem letu je bil na podružnični šoli Birčna vas, ki je letos praznovala 80-letnic» obstoja, še posebno deloven in uspešen. Še posebej seje izkazala recitatorska skupina, ki je pripravila program za starostnike, svet staršev je organiziral delovno akcijo okrog šole, kjer so postavili dve betonski mizi za tenis in zabetonirali stebre za odbojko. Vrtnar Tine Zupančič je s pomočjo staršev uredil zelenice in daroval sadike Za cvetlične gredice. Ob zaključku šolskega leta so učenci pripravili kulturno-zabavno prireditev, popestreno z bogatim srečelovom. Učenci in učiteljice se vsem članom sveta staršev, predsednici Faniki Mikolič in vsem ostalim zahvaljujejo za delo in pomoč. Učenci in učiteljice Iz rezultatov meritev dnevnih koncentracij svinca v zraku je razvidno, da so bile v večini pod dovoljenim 1 /L/g/m3. Nekaj povečane koncentracije so izmerili le na križišču v Kandiji. Kar se tiče prašnih usedlin, so rezultati meritev pokazali, daje bil v bolnišničnem kompleksu zrak preobremenjen s prašnimi delci v marcu mesecu. • Socializem nas je spremenil bolj, kot si upamo priznati (Šmidovnik) • 26. junij smo pričakali skregani kot se za Slovence spodobi (Stres) SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE t ■ v . PROSTORA OBČINE NOVO MESTO • Vprašanje lastnine je v zadnjih sto letih povzročalo naj hujše ideološke boje. (Stres) • Končni smoter znanosti je resnica, končni smoter umetnosti zabava. (Lessing) JA SA JE OŽIVELA — Tudi romski otroci iz naselja Žabjek pri veselijo počitnic. V pozdrav brezskrbnemu poletju so tisti ki pod v . m SLOVO OD VRTCA — Metliška vzgojno-varstvena organizacij^ sVo]T bolj trudi, da bi svojo ustanovo in delo v njej čim bolj približala sto varovancev, je pretekli teden prvič pripravila zaključek redne maje ■ .unurfter s starši 35 otrok. Na Veselici nad Metliko so otroci naprej nastopih v /0iogj[jL programu, sledil pa je piknik in družabne igre. Brez teka v vrečah (m* J ji na startu) seveda ni šlo, največ spretnosti pa so pokazali prav otr ko se je vzgojiteljicam in staršem precej zatikalo. (Foto: M. B.-J-) i DOLENJSKI LIST tmmm 200$ Pozdravljena, samostojna Slovenija! soff ^an tisoč kt- ? Slovenska pot v l„?st°Jo°st je kratka in obenem *?ti° dolga. Je to dan, ko je slo-sa*1 Parlament sprejel deklaracijo o sl0v0s*°jnosti Slovenije? Je to dan Mnl^ne razglositve? Torek ali sreda? slov a bo ta dan šele napočil, ko bo ntos/1- nar°d dobil svojo prvo sa-L°{no ustavo, vabilo, vojsko, ko l P°bral na svojih mejah carino, ki jo i iefrnar P°t k slovenski osamosvojit-r°d n’ *• ^ateremJe dobil slovenski nagi ^strankarski sistem po dru- ^etnoL°Vn' voJn‘> Prve svobodne in sfc,- Jetične volitve in večstrankar-co, r'anient, kije izglasoval množi-tov? ?Sam°svojitev prepotrebnih ak-t(iliQ e morebiti to dan, ko je narod Phbi>n!t0^no ,n Jasno izrazil svojo 1'ensLC,larno vo(i°’ Qti dan, ko je slo-prv: '\,n°8a v Beogradu napravila in P„°č?n korak iz brezizhodnosti oprtal na lastna %tenk a' l° za to potrebne številne r°dov lz*u$nje v vrenju pomladi na-uPoro *** trških vpadov in kmečkih /° klir’i^a!e v narodovi zavesti priče-staviirstV0 spremenili v tržno; čimprejšnja ^ >nej0 vgospodarskega sistema kakršen je fUteii Slnahodno °d ooS' gospodarska osamos-medtem ko se o politični takrat p govorilo. Zakaj gospodarska osamos-Jl #josno, da v Jugosla viji kot celoti e vzpostaviti normalnega gospodar-f Š i* S ^ar se gospodarske politike, Homem(o), da stabilizacije gospodar- stva v Jugoslaviji sploh ni mogoče nikoli izvesti ker se neha tisti hip, ko bi bilo treba karkoli žrtvovati Poleg tega je zelo težko imeti gospodarsko politiko, ki bi ustrezala vsem, če so razlike na primer med Slovenijo in Kosovim 1:8 v družbenem proizvodu na prebivalca Tretji razlog je bilo politično dogajanje f Jugoslaviji Ker ni kazalo, da bi se stvari lahko hitro umirile, je najpametneje, da nismo pretirano blizu oz. da gremo čim dlje stran, pri čemer pa je pametno poskušati obdržati gospodarske vezi Gospodarski del vlade je imel načrt in je skušal delati tako, da bi ljudi preveč ne razburjali in da bi se v to čim manj mešalo politiko ter da se vsaka stvar naredi, ko je za to na-ugodnejša priložnost ne da bi o tem zelo veliko govorili Slovenska vlada pa je imela lani razmeroma malo orodij za gospodarsko politiko, le deloma je bila samostojna pri davkih in kontroli plač, običajno pa govorimo o štirih vejah gospodarske politike: denarni fiskalni odnosov s tujino in politike dohodka,«je rekel dr. Mencinger. LASTEN DENAR BI MORALI UVESTI V kratkem preseku lanskih dogodkov je dr. Mencinger potrdil da je slovenska vlada do sredine leta podpirala Markovičev program, čeprav je bilo že ob sprejetju vidnih več napak: fiksiranje tečaja vsaj za 15 odst prenizko, nikakršno zmanjšanje državnih izdatkov in desetdnevna zamuda pri uveljavitvi ukrepov. »Še danes sem prepričan, da bi se sredi leta lani dalo rešiti Markovičev program, če bi Markovič uvidel napake in stvari brez škode popravil A ta je ob podpori mednarodnih ustanov, kot je mednarodni denarni sklad, kljub našim opozorilom vztrajal pri narejenem, zato smo mi septembra začeli delati nekoliko po svoje. Že junija pa smo se odločili da bomo skušali preprečevati stečaje podjetij z odlogom plačila davkov, ker nam v skupščini ni uspelo izsiliti zmanjšanja stopenj davkov. Stečaji so v normalnem gospodarstvu sicer normalna stvar, a pri nas ni bilo normalnih razmer. Septembra je začela Jugoslavija ekonomsko razpadati: prva je nehala plačevati davke v zvezno blagajno Srbija, mi pa po dobrem mesecu in pol ko zvezna vlada •ni reagirala na srbsko dejanje. Nato so nehali r\!Y? V- <*' V/0 'A <’ * >. V . plačevati še drugi V carinsko vojno Srbije se nismo hoteli vplesti da bipi')'r > • v,.y,'r -.V; ?, !M O'. (,’A 5 rinskega sistema Na ukrepe Markovičeve politike smo včasih reagirali nerodno ali malo z zamudo, vse pa smo delali tako, da Markovič ne bi mogel prizadeti slovenskega bančnega sistema recimo s prepovedjo poslovanja v tujini Tudi devizne pravice, ki so se zdaj zelo izpridile, so bile uvedene tako, da ni bilo mogoče uvajati sankcij proti bankam. V gospodarskem sistemu smo prav tako začeli s tistim, kjer nam drugi ne morejo nič narediti To je bil sistem direktnih da vko v, s katerim so sicer vsi nezadovoljni a tak v Evropi velja tudi davčne stopnje so podobne. Sistem indirektnih davkov pa smo imeli namen narediti v maju, in sicer smo hoteli uvesti le tri stopnje (5, 15, 25 odst); do konca leta bi s tem poenostavljenim sistemom prišli na davek na dodano vrednost Njegova prednost je, da ima zelo široko davčno osnovo, kar je temeljno pri vseh davkih, poleg tega pa še nizke davčne stopnje in nič ali čim manj izjem. Tak sistem naj bi vpeljali do konca leta. Pri denarju je stvar bolj zapletena, podobno pri zunanjetrgovinskih odnosih. Slovenija na žalost nima nobene druge možnosti kot da je zelo odprto gospodarstvo, mnogi pa so zelo proti temu, ker ne bi mogli konkurirati npr. kmetje.« V smeri odprtega gospodarstva je šla tudi gospodarska politika za leto I99L Prvič naj bi zniževali vse stroške. Pri stroških dela naj bi še veljalo, da je treba plače kontrolirati, dokler je družbena lastnina Stroški kapitala obresti bodo visoki dokler ne bo narejena sanacija bančnega sistema ko bo država prenesla »slabe«, nevračljive kredite v javni dolg. Trošenje države je realno že za 15 odst. manjše, kot je bilo, ker pač ni prilivov, ne pa zaradi kakšne p<>sebne varčnosti vlade. »Bili smo tudi za kejnezijansko davčno politiko: država naj bi načrtno imela proračunski primanjkljaj. To bi res povzročilo inflacijo, a ta je včasih boljša od popolne nelikvidnosti in gospodarske depresije. Inflacijo pa naj bi držali v določenih okvirih Kakšnih posebnih protiinflacijskih programov ne bi delali Odločiti se je bilo treba tudi glede tečaja Načrtovali smo fiksiranje tečaja nove slovenske valute, a to zahteva devizne rezerve. Slovenija jih nima in jih očitno tudi ne bo imela, zato je edino smiseln fleksibilni tečaj, in kot rečeno, odprto gospodarstvo. Na vsak način je treba tudi dobiti denar za infrastrukturo, za ceste, s pomočjo koncesij, predvsem za dve cesti: Ljubljana—Zagreb in Maribor—-Koper.« DOLOČENA INFLACIJA ZDAJ KORISTNA Kakšne bodo razmere v bodoče? »Vprepiru, kako se iti gospodarsko politiko, osamosvajanje, kako izvesti privatizacijo, sta bili radikalna in postopna struja, v kateri sem jaz. Politiki zanjo nikoli niso biti ker ne daje veliko vidnih rezultatov, to velja tudi pri osamosvajanju Zmagala je radikalna struja, ki pravi da je treba narediti stabilizacijski program,, istočasno uvesti denar, pre- strukturirati gospodarstvo, bančni sistem in izvesti veliko centralizirano privatizacijo. Prednost tega modela je, daje lahko zelo celovito narejen in je politično privlačen; uvedeš lahko tudi kakšne ukrepe, ki niso priljubljeni Sistem pa mora biti narejen zelo precizno, brez napak, ker ni možnosti umika ali popravkov, slovenska država pa, kolikor jo jaz poznam, nima ravno veliko administrativnih moči Drugi je postopen način, ko narediš nekaj v najbolj primernem trenutku Veš samo končni cilj, vse drugo prilagajaš, vse gospodarske spremembe pa so politično neodvisne. Prepričan sem, da radikalni model ne bo šel skozi in pričakujem, da se bo v prihodnjem letu fiskalni sistem spreminjal tako, kot smo predvideti in da bomo imeli velik proračunski deficit Tega lahko pokrivaš z zadolževanjem v tujini z zmanjšanjem deviznih rezerv, z zadolževanjem doma ali s tiskanjem denarju Rezerv ni v tujini nam verjetno nihče ne bo posodil dokler se ne razrešijo problemi če se država preveč zadolžuje pri bankah denar v bistvu odvzema nekomu drugemu ljudem ali gospodarstvu Ostalo bo le tiskanje denarju inflacija Ideja da bomo imeli po 26. juniju stabilen denar in hitro gospodarsko rast, je zgrešena Koristneje se je sprijazniti z neko inflacijo in jo postopno omejevati Mislim, da se bo na to šlo.« BOUE V POLDRUGEM LETU? Stanje po mnenju dr. Mencingerja v Sloveniji zdaj niti ni tragično. Slovenija je bistveno na boljšem kot druge republike ali države Vzhodru’ Evrope, ker je industrija razpršena ker je veliko polkmetov, kar je r socialno dobro; enako siva ekonomija ki sicer nič ne prinaša državi umirja pa socialne probleme. Vse to naj bi pripeljalo do tega da se bo stanje do druge polovice leta 1992 še poslabševalo, potem pa naj bi se obmib, ob predpostavki da se bo politični položaj umiril Obrnil se bo predvsem, če bomo dobili infrastrukturne investicije in če bomo pritegnili v Slovenijo nekaj znanih tujih firm, ki bi jim sledile še druge. Še nekaj misli dr. Jožeta Mencingerja slovenska povprečna plača trenutno ne bi mogla biti večja od 600 mark; tujega kapitala se Slovenija ne bi smela bati, problematično paje povezovanje naših znanih firm, na primer Krke, Adrie ipd, s tujimi; ne ve se, zakaj so zastoji pri plačilih za naše firme v tujino, saj evidenčne devizne pravice ne nastanejo brez priliva; kam ta gre, ima prste vmes država? 26. junij nič ne pomeni pri mnogih stvareh na primer pri ureditvi odnoso v z Jugoslavijo, saj niso razdeljeni dolgovi in premoženje, ni urejeno izvajanje nekaterih zelo praktičnih mednarodnih pogodb itd, to bo šlo tudi zelo počasi ker marsikje ne bo volje, da se uredi Kdaj torej bo zares 26.junij? »Jaz tu ne bi postavljal datu-mo v, v ekonomiji za to ni razloga brez gospodarske pa ni prave samostojnosti« je rekel dr. Mencinger. ' , . °ga dolenjskega lista (311 Spomeniki in znamenitosti brez varstva N. a eni zadnjih sej zborov novomeške občinske skupščine je delegat družbenopolitičnega zbora in novomeški župan Marjan Dvornik dal»pobudo za pripravo odloka o razglasitvi objektov Žaga Rog Sance, Kapitelj ipd za kulturnozgodovinske spomenike, kar bi poleg zaščite teh spomenikov pomenilo podlago za pridobivanje republiških sredstev pri obnovi le—teh v letu 1992«. Po besedah Jova Grobovška, direktorja novomeške Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in prav tako delegata družbenopolitičnega zbora novomeške občinske skupščine, kaže la županova pobuda njegovo neseznanje-nost s stanjem na tem področju. Tako rekoč sprejeti občinski odlok o varstvu naravne in kulturne dediščine se namreč že pet let valja po predalih novomeške občine. Pred 10 leti je bil sprejet republiški zakon o naravni in kulturni dediščini in to je temeljni akt za službo, ki se ukvarja z varstvom naravne in kulturne dediščine, in za spomenike, vključuje pa tudi muzeje in arhive. Po sprejetju tega zakona so majali pripraviti občinske odloke o razglasitvi vseh tistih objektov in območij naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno vrednost Posamezni objekti so bili kot taki razglašeni že takoj po vojni največ pa v letih 1946 — 1949. Leta 1965 se pojavijo regionalni zavodi za spomeniško varstvo, od 1980 v Novem mestu deluje enota za varstvo naravne in kulturne dediščine, kot zavod pa od 1983, ki deluje na območju občin Novo mesto, Brežice, Črnomelj, Metlika in Trebnje Sprva se je pojavljala dilema, ali naj vsak objekt razglasijo s posebnim odlokom ali naj v ok viru občin pripravijo celovit odlok. V Sloveniji je okoli 6000 spomeniških enot na območju petih občin, kijih pokriva novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa kakih 950, in to od posameznih dreves in kraških jam do gradov, največ pa je stavb. V slovenskih zavodih so se odločili, da bodo pripravili celovite odloke v okviru posameznih občin, v teh odlokih pa naj bi zajeli vse zvrsti in vse objekte, ki so vredni posebne zaščite. Tak odlok so za občino Novo mesto pripravili leta 1985, ko je bil tudi v javni razpravi, aprila 1986 pa so ga sprejeli na seji zborov občinske skupščine. Ta odlok našteva 528 objektov in območij v novomeški občini za katere naj bi veljala posebna zaščita Za vsak tak objekt oziroma območje posebej je bilo treba izdelati strokovno osnovo, ki vsebuje osnovne podatke, parcelno številko, podatke o imetniku oziroma lastniku, lego v prostoru, strokovno ovrednotenje z osnovno razvojno usmeritvijo in način varovanja Skratka dela več ko preveč. Ko je bil odlok na seji zborov občinske skupščine sprejet bi moralo biti celotno gradivo po ustaljeni proceduri objavljeno v Skupščinskem Dolenjskem listu in, kot je v navadi biodlok osmi dan po tej objavi začel veljati A objava 528 strani obsežnega odloka bi bila hudo draga zadeva in do objave ni prišlo. Tako sprejeti odlok ni pravzaprav nikoli stopil v veljavo. »Naš zavodje vse podatke zbiral sam, od katastrskih do zemljiškoknjižnih in vseh drugih, in tu se je že zapletlo, kajti ugotovili smo, da je veliko stvari na teh področjih neurejenih, in če ena stvar ne drži se lahko podrejo vse druge,« pravi direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto dipl inž. arh. Jovo Grobovšek. Ker odlok ni bil javno objavljen, v pravnem smislu sploh nikoli ni bil veljaven in uporaben. Kljub temu pa je treba dati priznanje zlasti novomeški davčni upravi kije, kljub temu da odlok formalnopravno ni veljaven, y nekaterih primerih upoštevala strokovno mnenje Zavoda, da je objekt kulturnozgodovinski spomenik, in oprostila lastnika vsaj plačila temeljnega davka na posest takega spomenika ter tako vsaj delno prispevala k lepšemu odnosu do teh spomenikov. Nasploh je pri nas za razliko od tujine odnos lastniko v objektov, ki naj bi bili deležni posebne družbene skrbi in varovanja, zelo odklonilen in že tu prihaja do raznih blokad in neprijetnosti zato se ta strokovna ustanova zavzema, da bi družba vzpostavila čimveč spodbujevalnih ukrepov, da se lastniki ne bi bali spomeniškega varstva, ampak bi si tako kot marsikje v tujini prizadevali da bi bili njihovi objekti razglašeni za kulturnozgodovinske ali druge spomenike in znamenitosti »Morda je ta odlok hotel biti tudi pretirano 'močan ’ in je hotel urejati in razreševati vse, v prvi vrsti pa naj bi šlo pri takem odloku za obvestilo javnosti o tem, kaj vseje občini take vrednosti da je proglašeno za kulturni spomenik ali naravno znamenitost,« pravi Grobovšek. »Vsekakor pa moramo v naši družbi pri varstvu naravne in kulturne dediščine doseči da bo objekt, ki bo razglašen za kulturni spomenik ali naravno znamenitost, vreden več, ne pa manj, da bo za njegovo obnovo lažje dobiti kredite, da ga ho lažje obnavljati in vzdrževati kot druge. Že sedaj pa v vsakem posameznem primeru možne zaplete rešujemo sproti in učinkovito.« Kakorkoli že, od 1986 na pol sprejeti občinski odlok o varstvu naravne in kulturne dediščine mrtev leži na novomeški občini Dokaz za to je očitno tudi županovo delegatsko vprašanje. Zalo, ker vlada na tem občutljivem in za kulturno podobo občine izredno pomembnem področju nekakšno brezvladje, propadanje in uničevanje naravne in kulturne dediščine pa se nezadržno nadaljuje in kerje tako stanje postalo nevzdržno, je novomeški Žavod za varstvo naravne in kulturne dediščine januarja postavil v občinski skupščini vprašanje, kdaj bo novomeška občina končno dobila odlok, ki bo pravno nesporno opredeljeval posebne vrednosti naravne in kulturne dediščine Izvršni svet je na to »odgovoril« z oblikovanjem 7-članske projektne skupine, ki je imela konec maja prvo sejo. Na njej so se dogovorili, da ho Za vod za varstvo nara vne in kulturne dediščine v mesecu dni, se pravi do konca junija, prečistil strokovne osnove v na pol sprejetem odloku in izločil morebitne objekte in območja, ki nimajo več spomeniških lastnosti, ter dodal nove, če so se medtem pojavili Nato naj bi tako prečiščeno in dopolnjeno gradivo predali geodetski upravi, ki bo poskrbela za katastrske in zemljiškoknjižne podatke. Potem naj bi občina obvestila vse lastnike oziroma imetnike teh objektov in območij, vsak pa naj bi tudi dobil izvod teh strokovnih osnov, kar bi jim bilo gotovo v pomoč pri nadaljnjem urejanju. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako čim bolj učinkovito spodbujati ohranitev in vzdrževanje teh spomenikov in znamenitosti Prav zato, ker ljudje skorajda načeloma ne upoštevajo navodil strokovne službe, je bilo na tem področju do sedaj tako težko kaj narediti »Da se bodo stvari obrnile na boljše, je treba v prvi vrsti lastnike oziroma imetnike spodbuditi z davčnimi olajšavami in s primernimi posojili za vzdrževanje in obnovo spomeniških objektov,«je prepričan Grobovšek. »Ker do sedaj vsega tega tudi zaradi pravne neurejenosti na tem področju ni bilo, je ostala samo zapoved našega zavoda, ki pa je v prvi fazi nujno omejevalna. Ker pa sedaj nimamo niti minimalnega pravnega varstva, smo skorajda nemočni in ostane samo bolj ali manj nemočna ihta našega zavoda. Od odloka pričakujemo, dahov prvi vrsti obvestilo in ne prisila« Še 5 takim odlokom pa ne bo moč v vsem ustreči novomeškemu županu, ki je dal pobudo, da bi tudi Žago Rog z odlokom proglasili za kulturno- zgodovinski spomenik. Žaga Rog namreč ne leži v novomeški občini marveč v kočevski No. vsaj kar se občinskih mej tiče, stvari niso sporne. A. BARTEU Zagovorniki socialne države s kJ lo lovenska družba je na razpotju. Ali bo krenila v demokratični in v svet odprti postin-dustrializem, ki se zaveda ekonomske in razvojne nujnosti družbene pravičnosti, pravne in socialne države socialnega partnerstva in ustvarjanja zares enakih možnosti za svoboden razvoj individualnosti, ali pa bo zakrknila v socialni krivičnosti nedemokratičnega in nacionalističnega samozadostnega ter ekonomsko neuspešnega provincializima. To je le ena izmed iztočnic alternativne socialne politike SDP Slovenije, kot so jo opredelili za problemsko konferenco o socialdemokratski socialni politiki SDP za Slovenijo devetdesetih let, ki je bila v Celju pretekli teden. Gradivu za konferenco, ki so ga številni razpravljavci zvečine pohvaliti, a tudi vsebinsko dopolnili, so priložili tudi evropsko socialno listino, postregli pa so še z zgovorno govorico številk o gospodarskem kolapsu in krizi socialne drža ve v Šlo veniji 1990—1991. Tako je bila denimo industrijska proizvodnja v letošnjem aprilu na naj nižji ravni v prvih štirih mesecih po letu 1978, izvoz in uvoz sta bila marca letos za dobro petino pod svojo lansko marčno ravnilo, slovenski primanjkljaj v blagovni zunanjetrgovinski menjavi je znašal 14 milijonov dolarjev, medtem ko smo še lani imeli 85, predlani pa celo 122 milijonov dolarjev presežka. Dobro pripravljeno gradivo, ki so ga pripravili Franci Križanič, Sonja Lokar in Željko Ciglerje omogočilo tvorno, trezno razpravo, brez pretirane čustvenosti in poceni demagogije, če- prav se redki posamezniki tudi temu niso mogli povsem izogniti Sicer je pa težko ostati zmeraj hladnokrven, ako se srečuješ pri svojem stroko vnem delu, kot smo lahko slišali, z vse večjim številom brezposelnih ljudi Centri za socialno delo so lani izplačali 220.000 različnih socialnovarstvenih pomoči, predvsem družbene denarne pomoči otrokom, računajo pa, da je maja število upravičencev zraslo že na 250.000. V hudi revščini živi okrog 56.000 upokojencev, zakon pa je za nameček tako nedorečen, da si nihče ne zna izračunati niti povprečne starostne pokojnine niti povprečne plače! Iz poročil o delu sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja v letu 1990je razvidno, da je pravno-sistemsko negolo v položaj obeh ustano v, ki hitro izgubljata svoje strokovnjake, zahtevnost sporov in število udeležencev v njih pa strmo naraščata To podaljšuje in draži reševanje sporov, ki so življenjskega pomena za delavce. Beležijo inovacije pri odpuščanju in šikaniranju delavcev. Delavce pošiljajo na čakanje na delo na domu brez kakršnihkoli kriterijev z nižjo plačo, kot jim gre po kolektivni pogodbi, vse bolj se uveljavlja metoda usmerjenega stečaja, ko vsi delavci izgubijo delo in potem stečajni upravitelj sam odloča, koga bo vzel nazaj na delo itd. I Mnogi obrtniki delavca sploh ne prijavijo v ob-\ vezno zavarovanje, delavec pa to pogosto izve tedaj, ko prvič potrebuje zdravnika. Iz poročila Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo pa izhaja, da največji problem postaja sindrom kronične utrujenosti, ki ženske srednjih tel, zaposlene na neergonomskih, repetitivnih delovnih mestih, v strahu za delovno mesto potiska v dolge bolniške staleže, invalidnost zaradi poklicnih bolezni in depresije. Slovenski prenovitelji menijo, da bi morali po sodobnih merilih ugotoviti prag revščine, z zakoni predvideti ukrepe in nosilce, v proračunih pa zagotoviti denar, s katerim bi varovali tiste, ki so brez lastne krivde padli pod ta prag. Z zakonOm naj bi zagotovili iztožljivost eksistenčnega minimuma za vsakega polnoletnega odraslega državljana, ki je brez lastne krivde ostal brez sredstev za preživljanje. Pot iz revščine in nasilnosti, iz socialne nepravičnostije silno dolga, mnogo daljša kot pol vanjo, zato je prav, da branimo socialno državo, če se nam zožuje socialna varnost, je menil Franci Pivec in dodal, naj delovno mesto postane merilo vrednotenja uspešnosti države. Prenovitelji so za konkurenčnost in raznolikost ustanov, za zavarovanje vsaj dosežene odprtosti vrtcev in šol in da bi ostal za otroško varstvo, šolstvo, kulturo, zdravstvo in znanost vsaj enak odstotek družbenega proiz voda, kot smo ga dosegli v Sloveniji leta 1984. V Celju smo slišali, kakšna naj bi bila stanovanjska reforma, da ji ne bi mogli prilepiti etikete, da gre za veliko tatvino. Predstavnica italijanske manjšine je menila, da bi država morala pomagati manjšini pri ustvarjanju potrebnega gospodarskega ustroja. Ne gre za graditev političnih tovarn, je poudarila, ampak za to, da se narodnostnim skupinam omogoči, da postanejo protagonisti, ne pa statisti. Opozorila je, da bi bila dobrodošla študija o pojavi asimilacije, h kateri so v veliki meri pripomogli mešani zakoni. Značilno pa je, da nihče v Jugoslaviji ne sklepa tako pogosto (kar 60 odst!) mešanih zakonov kot prav Italijani Dolenjska poslanka Sonja Lokar je, ko je strnila* razpravo na problemski konferenci, med drugim povzela, da je SDP zoper neokon-servativno, klerikalno politiko, za uvedbo cerkvenega davka in da bo državi treba gledati pod prste, zlasti glede trošenja sredstev integralnega proračuna. P PERC DOBRO JE VEDETI Poudarite lepo in prikrijte nelepo! K o človek gleda ženske, ga lahko nemalokrat kar srce zaboli kaj vse znajo storiti iz sebe, da bi z barvami pudrom in šminko prekrile slabo voljo, utrujenost, zdolgočasenost in še kaj ali se enostavno polepšale, naredile opaznejše, zanimivejše. Kajti tudi ta reč je umetnost neveščost lahko obrazu in celotnemu vtisu hudo škoduje. Smisel make—upa ali po naše, šminke ni v barvanju oči in obraza nasploh, pravi zdaj že naša stara znanka Patricia Gerbec, v tujini izšolana visa-žistka in lastnica novomeškega Beauty free centra. Na vsakem obrazu je nekaj lepega in nekaj takega, kar je potrebno prikriti in pri šminki gre za prikrivanje nelepega in poudarjanje lepega. Za šminkanje obraza velja nekaj splošnih pravil Prvič, na dobro očiščen in s kremo namazan obraz enakomerno in v tankem sloju nanesemo tekoči puder, ki na koži prikrije tisto, kar ni lepo, da se vidi madeže, bledico, morebitne podočnjake, mozoljčke itd Zelo pomembno je, da barva pudra ustreza naravni barvi naše kože. Zatem na obraz z velikim čopičem nanesemo tanko plast pudra v prahu, ki ima za nalogo preprečiti da bi se koža svetila. Zdaj je podlaga za nadaljnji make—up nared Zatem s svinčnikom za obrvi začrtamo obrvi vedno v nasprotni smeri rasti Črt ne delamo in ne vsiljujemo oblike. Obrvi morajo delovati naravno in ne narisano, zato jih oblikujemo s posebno kr-tačko za obrvi Pri šminkanju vek se velja držati osno vnega pra vila, dasenepripra vljamo za indijanski lxijni pohod Zato nikar ne uporabljajmo divjih barv, barve senčila izbirajmo na podlagi barve oči in ne obleke, senčilo nanašamo v zelo tanki plasti saj že ime pove, da oči senčimo, in ne barvamo. Kljub različnim oblikam in se velja držati tudi pravila senčenja od svetiti!? temnemu, proti zunanjemu robu vek. lneP®,^ večkrat na tanko premažite z maškaro, kise. packa in ni parfumiram. Takšna lahko poit . razne alergije ali očesna vnetja. Na vrsti so jd ce. Obrobimo jih s črtalom, ki naj bo pol1 temnejše od rdečila za ustnice, vendar enake bj' ve. Ličnice pa poudarimo z rdečilom v Prf^ Nanesemo zelo tanko plast prahu, ki naj se no ujema z rdečilom za ustnice. Če so us ste imele priložnost nabirati v mleko za son\M kanite nekaj kapljic jodove tinkture. PreP^ kaj? _ Jj • Kaj storiti z utrujenimi očmi, ki.PrZs niso imele dovofj spanca? Oči našmim<%, svetlimi barvami in jih črno obrobite leFjfCifr! strani neposredno nad trepalnicami j.Mi rdečica y očeh manj vidna in očem bomo o lesk, ki ga sicer nimajo. . Jj Z-L Tudi slovenski vojaki v nemški vojski so naši 2 dokaj mešanimi občutki sem odšel s prvega volilnega zbora društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 — 1945, kije bil sredi junija v Celju. Verjetno še marsikomu ni bilo jasno, zakaj neki morajo mnogi izmed teh, v tujo vojsko prisilno mobiliziranih Slovencev, še po toliko letih delali pokoro, kijim jo je naložila naša in njihova oblast v domovini. So ti Slovenci po nekaterih podatkih jih je okrog 35.000, po drugih, nemških virih pa je bilo slovenskih mobilizirancev kar okrog 80.000 — zaznamovani zgolj zaradi pravovernih oblastnikov ali pa je vmes nerazumevanje tedanjih razmer. Obdobja, ko so se te reči dogajale, namreč ne kaže presojati le iz časovne razdalje, temveč bi laže dobili pravo podobo, ako bi se sami sebe vprašali kako hi se obnašali mi, če bi nam bilo dano, da bi se znašli v koži mobilizirancev nemške vojske. Vsa čast partizanom in njihovim herojem, toda življenje je polno povprečnežev in redkih izjemnežev, bodisi da gre za znanje, sposobnosti ali vse to ozaljšano s pogumom. Če gledamo tako (in mobiliziranci so za približno tak pogled) potem lako razumemo, zakaj mobiliziranci ne dovolijo, da bi jih kot naj-večjo skupino slovenskih vojakov med 2. svetovno vojno še kar naprej uvrščali v rubriko »ostali«. Alojz Žibert iz Kranja, kije kot nemški vojak 11 mesecev prebil na fronti, je povedal, da so se po vojni Slovenci vračali domov ne zato, ker ne bi imeli kam, ampak ker so ljubili svojo domovino. Črno-belo zgodovinopisje iz tega obdobja je precej pripomoglo k temu, da so jih zmagovalci v domovini obravnavali vse prej kot naklonjeno, pač po načelu, da mora biti nemški vojak kaznovan. Žibertje bil eden prvih mobilizirancev, ki so si v povojnih letih sploh upali zahtevati pravice in enakopraven položaj z drugimi državljani, zaradi česar je imel pogosto na grbi udbo, trikrat pa je bi! tudi zaprt. Pri gorenjskem Glasu bo Žibert julija letos izdal o prisilno mobiliziranih Slovencih knjigo Pod Marijinim varstvom, ki je nastala na osnovi dnevniških zapisov. Žibert je mobilizirancem prenesel tudi pozdrave ljubljanskega metropolita A lojzija Šuštarja, kise mu je opra- vičil, ker doslej ob spravnih slovesnostih sebej imenoval mobilizirancev. . Mobiliziranci — v celjsko društvo je P ^ zanih okrog 6000, v kranjsko zdridenj ^ okrog 4000 — se zavedajo, da čas ni].<(Snt. nje. Pravijo, da zgubiti ne morejo več ni ^ lahko le še pridobijo. Eden desetih ustan J Ijev in pobudnik društva, Dušan Franc M1 j iz Slovenskih Konjic, je prizadeto spreg ,0j. ■ tudi o diskriminatorskem 163. ninsko-in validskega zakona, kije mobiH 1 ». cem vrsto let odrekal pra vico do u veljaj ^ lovne dobe za čas služenja vojske, in valit11 ^ celo do invalidnosti. Mobiliziranci so s(’m lahko upravičeno počutili kot drugoN državljani. Mačehovska oblast tudi ni ''ječala uveljavljanja zdravstvenih pravic, kap ( da bi kaj naredila, da bi mobiliziran^ .(f nemških oblasteh pomagala priskrbeli > kratno odškodnino ali celo penzijo. kar ■ J, rili denimo Francozi, ki nimajo poseb .fr Nemcev, in še svojčas dosti bolj pravovt ^ hoslovaki. Seveda se Nemci spreneveaJ ^ dar bi morali razvezati mošnjiček, m ^jf varjajo, da bi pomenilo vmešavanje vfl,-posIP zadeve druge države, ako bi oni sPr0PdZt2 pek za izplačilo tistega, kar mobih-'p nedvomno pripada. Ti zdaj tudi posam ^ majo v Fuldo na tamkajšnji nekakšen urad za preskrbo mobilizir0' J It tam praviloma bolj malo opravijo 1 iei(' omenjenega. Res, čudna je država, f. Td?' narja, s katerim bi nekoliko obogatil1 P ^ f ne njenih davkoplačevalcev! O m°ra radi takšne brezbriženosti številni .ju* ranči, posebej težki in validi, pristaja]0 preživetja, raje nebi govorili. Gotovo se je mobilizirancem v P dogajala še vrsta drugih krivic, tudi mJ j-j! ska blokada. 7.a to pa ne bi bilo Panl!aiji? &, no vinarje, saj so se temu začeli iz0^,i,eeti ;. svinčenih časih. Kolegom z maribC.gm., čera, 7 D in gorenjskega Glasa so na »litij prej nekateri izrekli nekajpoh valz°' nagf tančice skrivnosti nad tem obdobjem pretekle zgodovine, potem pa so, zal■ rušili komaj zgrajeno premirje in 1 ^jlitH* njenost do zatiranih in ponižanih m , cev. Res škoda! p P$. Dušan Franc Medved Alojz Žibert 72(2) priloga dolenjskega lisi11 ŠINIGOJEV PRVENEC Knjižni prvenec mladega pisatelja iz Novega mesta Damijana Šinigoja »Vojake ubijajo, ntar ne«, ki je izšel prejšnji mesec pri založbi Amalietti, je napeto branje in bi ga po bral-nosti zlahka uvrstili med tista nela, ki jih pišejo izkušeni pisatelji za širok krog bralstva. Vendar bralnost Sinigojeve Knjige ne izvira iz avtorjeve Pisateljske rutine, končno gre le za prvenec, marveč iz njegove osebne angažiranosti in močne želje po ubesedovanju lastne izkušenjske podobe sveta. Ta je v nekaterih svo-)m elementih ta čas še posebej aktualna, saj gre za izkušnjo s ?i8temom (JLA), ki zaradi svo-)e nedotakljivosti in rigidnosti omogoča, da se v njem razrašča tudi slabo. Zgradba in zgodba romana sta domiselni, pisatelj pripoved o vojaku, ki pobegne iz vojske in ga med lovom ubije-1°, počasi gradi in izpopolnjuje z razkrivanjem zapletenih sil-ni?> Ki poganjajo tok dogajanj, Pn tem pa uporablja analitično tehniko pisanja, se pravi, ra se vrača v preteklost svojih Rtnakov in osvetljuje dogajanje iz zornih kotov drugih oseb romana. Vse to spominja na napeto kriminalko in daje romanu ob skoraj filmsko opisanih akcijah močan žanrski poudarek. Po teh značilnostih se Šinigojev roman ne bi kaj dosti razlikoval od mnogih podobnih del, vendar ima še nekaj posebnega: v okvire žanra je pisatelj ujel tudi podobo življenja mladih v tem delu Slovenije. Šinigoj se ne trudi 8 kakšnimi jezikovnimi novostmi, ne gre se visoke literature, bi lahko rekli, in morda prav zaradi tega njegova pripoved deluje tekoče, samoumevno. Realistično pisanje je v skladu z zasnovo knjige. M. MARKELJ »NAJVIŠJA URA« POEZIJE Poezija Jaše L. Zlobca se je povzpela do »najvišje ure« in pod takšnim naslovom, Ob najvišji uri, nam jo pesnik predstavlja v svoji najnovejši zbirki, ki mu jo je pred kratkim izdala Državna založba Slovenije. Knjiga je sicer naslovljena po enem od devetih pomenljivo naslovljenih ciklov od katerih vsak razkriva del Zlobčevega doživljajskega sveta. Jedro tega sveta so"dokaj tragična občutja neprijaznega, celo zastrupljenega sveta, v katerem ni več ne prostora ne možnosti za sanje. Iz pesmi veje nekaj elegičnega in otožnega, takšni toni pa zazvenijo predvsem ob spoznanju nemoči, bolečine, trpkosti, nesporazumov in dvomov, tako značilnih za današnji svet, in so se tudi pesnika dotaknili. Stalnice tega sveta so sicer večne pesniške teme: svet, dom sanje, žena, ljubezen, otrok, strah, smrt. Pomensko in doživljajsko je svet Zlobčeve poezije nekako sklenjen v krog in zaključen v uglašeni celoti. Elegičnost presega pesnik s spoznanjem, da je življenje najbolj varno za domačimi vrati, »s tihim ljubečim bobnanjem v peči / z dobrim ognjem prisluškovalcem / in z orehi«. Presega pa jo tudi z zavestjo, da človek na tem svetu vendarle ni sam; treba je le »oči odpreti / ovoj predreti / si upati smeti / v pomlad odleteti«. Navsezadnje »za vsakim drevesom stoji nova cesta / za vsako hišo preži nov .pes / za vsako ograjo zeleni nova trata«. Za tisto, »in vdano dvignem roki / ju sklenem v smrtno molitev / zbogom«, je še vedno čas. Kot rečeno, poezija Jaše L. Zlobca je s pričujočo zbirko dosegla svojo »najvišjo uro« —zrelost, dovršenost. Kar je dozorelo, pa se samo ponuja v branje, uživanje. I. ZORAN POT NA TUJE Slovensko narodno telo nosi hudo rano, rano, ki še boli in ki bo, četudi zaceljena, za vedno pustila močno brazgotino. Ta rana je izseljenstvo. Slovenski narod je med vsemi evropskimi narodi izgubil sorazmerno največ svoje krvi, ko so naši ljudje na veliko odhajali z rodne grude v druge dežele, najprej na velikem izseljenskem valu, ki se je konec prejšnjega stoletja in v začetku tega zlil iz Evrope v Ameriko, in nato v naslednjih valovih, ki so odnašali naše ljudi na vse konce sveta. Domovino je zapustil skoraj vsak četrti Slovenec. O tej slovenski rani govori monografija Pot slovenskih izseljencev na tuje, ki jo je teden dni pred Svetovnim slovenskim kongresom, ki spleta nove vezi med Slovenci po svetu, izdala založba Mladika. Avtor, zgodovinar Marjan Drnovšek, v knjigi uvodoma pove nekaj o izseljevanju na splošno in podaja kratek zgodovinski oris prejšnjih izseljevanj, poglavitni poudarek pa daje izseljevanju v Ameriko v obdobju 1880 — 1924, se pravi prvemu velikemu valu, ki je temeljito spraznil dolenjske, belokranjske in druge slovenske vasi. Delo je oprl na izsledke svojih dosedanjih raziskovanj na Inštitutu za slovensko izseljenstvo, zasnoval pa ga je poljudnoznanstveno, da bi tako problematiko približal kar najširšemu krogu ljudi. Vanj je poleg svojih in drugih dognanj ter premislekov vpletel pričevanja izseljencev, najrazličnejše dokumente tistega časa, zapise in pisma, skratka, poskrbel, da se skoz vso knjigo sliši tudi neposredni glas tistih, ki so se odpravili na dolgo pot, največkrat brez vrnitve. Besedilo spremlja bogato slikovno gradivo, marsikaj od vsega pa je v tej knjigi prvikrat predstavljeno javnosti. M. MARKELJ »KONDORJEVA« JATA VEČJA Jata »kondorjev« Mladinske knjige se je s štirffni knjižnimi novostmi namnožila že na 260 knjig, ki nam sporočajo, kaj je vrednega v svetovnih in domačih književnih višavah. Dvoje novih knjig prinaša dela iz svetovne književnosti, dvoje pa odpira vrata v domače literarne loge. Jelka Ovaska Novak se je lotila zahtevnega dela, da Slovencem predstavi sloviti finski narodni ep Kalevala, eno temeljnih del svetovne književnosti. Izbrala je sedem najbolj značilnih in za predstavitev junakov epa najpomembnejših spevov ter jih prepesnila zvesto po meri izvirnika, vsebino preostalih 43 spevov pa na kratko povzela. Pripravila je tudi spremno besedo in vse potrebne opombe, tako da je mojstrovina finskega ljudskega genija dostopna tudi našim bralcem. Doslej smo Ka- levalo poznali le po mladinski priredbi in posredno prek Zajčeve poetične drame. Naši severni sosedje Avstrijci imajo bogato sodobno kratko prozo, med avtorji, ki jo pišejo, pa svetovno znana imena, od Musila do Handkeja. Antologija Prekoračite obzorje, ki jo je pripravila Silvija Borovnik, prinaša reprezentativen izbor kratke avstrijske proze, natisnjene po letu 1945. Izbrala je 20 avtorjev kratkih proznih del, v izbor pa vključila še odlomka iz dveh romanov. Prevajalka je napisala tudi spremno besedo in pripravila potrebne opombe. V Kondorjevi jati leti tudi nekaj »zamolčanih« in po krivici pozabljenih literatov iz domačih logov. Tem se je na novo pridružil Ludvik Mrzel s ponatisom predvojne prozne zbirke Luči ob cesti. Veliki stilist, o katerem se je po vojni tako dolgo in vztrajno molčalo, se s to knjigo vrača v slovensko kulturno zavest. O Mrzelu, njegovem literarnem, miselnem in življenjskem profilu piše Taras Kermauner v obsežni spremni besedi. Aleksander Zorn je v knjigi Vidčevo sporočilo pripravil antološki izbor iz slovenske kratke proze osmih pisateljev (M.Švabiča, B.Gradišnika, V. Kovačiča, U. Kalčiča, E. Filipčiča, B. Jukiča, T. Perčiča in M. Kleča), ki so se pojavili v slovenski literaturi v začetku sedemdesetih let ter se izpričali z izredno formalno, slogovno in jezikovno izdelanostjo. Literarna kritika je to zadnje dejanje slovenskega modernizma pred nastopom postmodernizma nazvala »nova proza«. Zorn je zajaredsta-vitev izbral le prvo generacijo novoprozaistov ter temu ustrezno posamezne avtorje predstavil z obsežnejšim izborom tekstov, kot je sicer v Kondorjevih antologijah navada. M. MARKELJ ZAKLJUČEN VELIKI PROJEKT šestinšestdeset let po izidu prvega je izšel še zadnji zvezek Slovenskega biografskega leksikona, pomembnega enci- klopedičnega projekta, s katerim slovenski narod potrjujejo svojo kulturno zrelost. Leksikon v 15 zvezkih, združenih v štiri knjige, v abecednem zaporedju predstavlja doma in na tujem delujoče Slovence, ki so pomembno sooblikovali slovenska in svetovna dejanja in misli, ter tujce, ki so s svojo ustvarjalnostjo pomembneje povezani s slovenskim narodom. Izbor je v prvih zvezkih zajemal bolj humanistično usmerjene osebnosti, po vojni pa se je razširil na ustvarjalce v znanosti, umetnosti, kulturi, prosveti, gospodastvu, politiki itd., torej je zajel vse osebnosti, ki so kakor koli pomembne za narodni razvoj in njegovo samobitnost. Osebnosti so predstavljene z biografskimi in bibliografskimi podatki ter so tudi ovrednotene. Celotni leksikon vsebuje 4997 biografskih gesel, število predstavljenih in omenjenih oseb pa je precej večje, saj obsega Osebno kazalo, ki je izšlo hkrati z zadnjim zvezkom leksikona, kar 20.000 imen. KNJIŽNI TELEGRAMI — ČZP Kmečki glas je natisnil novi izdaji dveh svojih knjižnih uspešnic: velike knjige šal SMEH NI GREH Slavka Krušnika in jezikovno dodelano zbirko novel ŠAVRINKE Marjana Tomšiča. — Ponoven natis z novimi ilustracijami Franceta Miheliča je doživela tudi knjiga Mire Mihelič PRIDI, MILI MOJ ARI-EL. Knjigo je izdala Mladinska knjiga v zbirki Biseri. — Pri založbi Mladika so izdali svetovno otroško uspešnico kostariškega pisatelja Joaquina Gutierreza COCORI z ilustracijami Marjance Jemec—Božič. — Mladinska knjiga je zvesto po izvirniku ponatisnila ZGODBO O GOSKICI, KI NI BILA DOVOLJ HITRA Hanne Jo-hansen. Knjiga je prejela najvišjo nagrado za grafično oblikovanja na mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni. — Tehniška založba Slovenije je izdala ekološko poučno knjigo 50 PREPROSTIH STVA RI, KI JIH OTROCI LAHKO NAREDIJO ZA REŠITEV ZEMLJE. VINJEVRŠKA GROBIŠČA Vrsto del o arheologiji Dolenjske, ki so izšla v zadnjem ?asu, je dopolnila nova, 26. številka Katalogov in mono- -~viii8K.a grobišča v okolici vmjega Vrha nad Belo cerkvi-j°- Avtorica Anja Dular je v tem delu združila zgodovino •“Ziskav tega velikega arheološkega območja, njegovo topografijo in obsežen katalog j*aldb, ki jih hranita Naravos-ovni muzej in Inštitut za pra-n Predzgodovino na Dunaju. »„vire za eno najobsežnejših geoloških kompleksnih naj-vn* Pr* nas- Območje obsega ,nase'ij, gomilnih in planih = °bišč okoli njih pa tudi rim-bpv.*n zgodnjesrednjeveške » obove. Prvi topografski obi-*ti tega terena segajo v leto p 'R, ko je Kranjsko obiskala n Zgodovinska komisija du-gl®•ske Akademije znanosti, odile so obsežne raziskave krstnega preparatorja Deželaka muzeja v Ljubljani Fer-. nanda Schulza, starinokopov Snaca Kušljana, Jerneja Peč-ka in vojvodinje Mecklen-ler 'Koncu prejšnjega sto-, lia, k0 je vinograde napadla Pj uničila trtna uš, so bila pri Šolanju prekopana obsežna h!«Ta Atenska in rimska gro-®ča na Strmcu nad Belo Cerk-fjo. Poleg doslej objavljenih 'ia)db, ki jih hranijo v Narod-ohniu Z1126)11 v Ljubljani in R°en institucijah na Dunaju, bile tiste, ki jih je 1905 in k, 8 izkopala vojvodinja Mec-enburg, skupaj z ostalimi n^bitni najdbami iz Slovenije, P odane na dražbi v Zilrichu >a°sedaj vPeabody museum n a Vern mestu. Poleg tega čaka a objavo še antično gradivo, i f 1 e v Narodnem muzeju v .'{Poljani, in gradivo iz Mec-ttenburške zbirke. Orožno in skrbno izdelano giavje o topografiji in virih sta napisala Anja in Janez Dular. Zbrane podatke iz literature sta na terenu ponovno preverila in vrisala v aktualne geografske karte. Tako pred nami zaživi celotno prazgodovinsko naselitveno območje, ki ga je obvladovalo utrjeno naselje na Vinjem Vrhu ter okoliška gomilna in plana grobišča. Velike skupine gomil so, na Kopinovem posestvu v Ivancu pri Družinski vasi, v Gradenjski hosti nad Grade-njem, pri Mladih Vinih, posamezne gomile pa so raztresene od Zalovič na zahodu do Radulje na vzhodu in od Kle-vevža na severu do Krke na jugu. Omenjeno območje je bilo v zadnjih desetletjih, ko se je na Dolenjskem razmahnilo ljubiteljsko vinogradništvo in ko je iskanje cenejših gradbenih parcel usmerjeno na podeželje, žal močno ogroženo. Tako je kljub prepovedim poseganja na gomilno grobišče v Ivancu pri Družinski vasi in kljub prijavam na inšpekcijske službe prišlo do uničenja nekaj manjših, delno sicer že prekopanih gomil in gradnje hiš na njih. V neposredni soseščini je bila ena od gomil na Kopinovem posestvu ogrožena zaradi erozije in oranja in je bila leta 1990 sistematično raziskana, na tak poseg pa čaka tudi močno poškodovana gomila na križišču pri Zgornji Družinski vasi. Na eni od gomil pri Gradenju stoji zidanica, pol druge gomile so leta 1981 prekopali na severnem pobočju Vinjega Vrha v smeri proti Orešju. Z zavarovalnim izkopavanjem je bilo nekaj najdb rešenih. Do poškodb pogosto prihaja nezavedno, v nekaterih primerih pa gre za povsem zavestno uničevanje. Obsežnejši del knjige obsega katalog z osnovnimi naj-diščnimi podatki, opisi predmetov in njihovimi inventarnimi številkami ter 82 tabel z risbami in 4 s fotografijami. DANILO BREŠČAK ZE V VODAH DOBREGA PEVSTVA? Z nedavnima medobčinskima pevskima revijama otroških in mladinskih zborov ob koncu maja ter odraslih zborov sredi junija, ki ju je Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine priredila v Novem mestu, kjer je od letošnje pomladi tudi njen sedež, se je iztekla še ena tradicionalno bogata in zanimiva pevska sezona na Dolenjskem. Obe reviji je iz prve vrste balkona v Domu kulture, kajpak z vednostjo zborov, ki so se vrstili na odru, s svojim kritiškim očesom in ušesom spremljal strokovnjak za zborovodsko umetnost mag. Mirko Slosar, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Mag. Slosar je v pevskih krogih znan kot eden najboljši zborovodij na Slovenskem in je z mešanim pevskim zborom Obala iz Kopra, ki ga je sam ustanovil in do nedavnega tudi ves čas vodil, na republiškem tekmovanju najboljših v Mariboru, na tako imenovani Naši pesmi, redno dosegal ali prva mesta ali mesta tik pod vrhom. Dolenjske in še posebej novomeške zbore dobro pozna, saj jim je rad in zadnja leta kar večkrat prisluhnil, pri čemer ga je vedno najprej zanimalo, ali zborovodje delajo tako, kakor jih je učil na več zaporednih zimskih seminarjih, s katerimi so v Novem mestu začeli pred sedmimi, osmimi leti in ki jih je tudi sam vodil, ali pa gre še kar naprej po starem. Med potekom medobčinskih revij si je napisal obilo zabeležk ter s klicaji in vprašaji opremljenih opazk ter se na koncu pogovoril z zborovodji o tem, kaj je bilo pri posameznem zboru dobrega in kaj slabega. Po reviji odraslih zborov je svoja kritiška opažanja strnil posebej za Dolenjski list. Z njim se je pogovarjal novinar Ivan Zoran. »Odkar spremljam zborovsko petje na Dolenjskem oziroma v novomeški občini, lahko glede na to, kar smo slišali na obeh medobčinskih revijah, ugotovim, da se je kvaliteta petja precej dvignila. Nekateri zbori so pokazali visoko kvaliteto in zrelost, drugi pa, čeprav delajo že več let, ostajajo na začetniški poti in niso niti približno dosegli tistega, kar bi po toliko letih delovanja lahko pričakovali od njih,« je na začetku dejal mag. Slosar in poudaril, da pri tem noče imenovati nobenega zbora, ne dobrega in ne slabega. Da nekateri zbori ne morejo naprej, je po njegovem krivo to, ker se premalo posvečajo oblikovanju pevskih glasov. »Ni neke stalnosti v skrbi za oblikovanje vokalov, čeprav je to nujno za čisto intonacijo, za zvok zbora, obenem pa za jasnost izgovarjave besedila,« je nadaljeval. »Ker zbori tega ne delajo vedno, zvenijo nečisto in interpretacija ni tako živa, kot bi lahko bila. Je pa res tudi to, da so nekateri dirigenti prehi- tro zadovoljni, kar seveda ni prav, saj se kvaliteta dosega le z mnogo vloženega dela in truda ob vsem potrebnem sa-moodrekanju. Potrebno je mnogo ponavljanja, mnogo vsega, česar mi, kadar smo kot poslušalci v dvorani, sploh ne opazimo.« Na namigovanja, češ da so dolenjski zbori slabši, kot so zbori drugje, ker imajo pač slabe pevce, je mag. Slosar kategorično odvrnil, da to ni res. »Da pevci na Dolenjskem so, in to dobri, sem sam opazil že na seminarjih, ko sem z njimi delal. Kakršnikoli izgovori in namigovanja, da se z Dolenjci ne da, niso upravičeni. Je pa res nekaj drugega, namreč to, in to je rekel že Pavel Mihelčič, da je kar 75 odstotkov uspeha vsakega zbora odvisno od dirigenta in le 25 odstotkov od pevcev. Naj ne bo pri tem nihče užaljen, če pravim, da pevci so in da jih je treba samo oblikovati. Seveda pa dirigent lega ne more narediti, če pevci ne hodijo redno na vaje, kakor je tudi res, da bodo pevci raje obiskovali vaje takrat, ko bo delo zanimivo, ko bodo od vsake vaje kaj dobili. Pomeni, da pevci morajo vedeti, zakaj hodijo na vaje, gotovo pa ne hodijo zaradi ponavljanja ene in iste pesmi po stokrat, ker potem to pesem stokrat tudi enako zapojo. Tako, bi rekel, je s tem.« Mag. Mirko Slosar ne skriva, da je še posebej zadovoljen ob napredku v novomeški občini in samem Novem mestu. »Tu sem opazil precej velik premik v zborovstvu in v kvaliteti petja. Torej je tisto, kar sem govoril na seminarjih in v individualnih pogovorih, le padlo ha plodna tla, se pravi, da so zborovodje prenesli v svoje zbore in da ustrezno delajo. Sicer pa je uspeh že to, če pri določenem številu zborovodij napreduje vsaj majhen odstotek njih « Še posebej, ugotavlja mag. Slosar, ker je naporno, izčrpavajoče delo zborovodij tako plačano, kot je, se pravi piškavo. Moralo pa bi biti znatno bolje financirano — pri tem navaja mag. Slosar tudi lastne izkušnje — saj je to delo takšno, da mora zborovdja najprej sam izbrati program, ga sam proučiti, ugotoviti, ali bo ustrezal pevcem in občinstvu ali ne, skratka, ali ima dovolj visoko umetniško raven. Seveda mora zborovdja pevce še naučiti, da bodo lepo in kvalitetno peli pred poslušalci, kjer ga potem tudi vsi ocenjujejo. Ocenjujejo seveda tudi pevce, vendar zborovodje bolj in strožje. »Lahko je vse dobro pripravljeno, pa se v trenutku vse zruši, ves trud, ki si ga vložil gre lahko po zlu. Zborovodja mora biti pripravljen na vse, ne samo, da nekaj uspe in je potem izredno vesel « Mag Mirko Slosar o vsem zelo kritično razmišlja, a je v sodbah pošten in pravičen. Zato mu radi prisluhnejo, pa ne samo to, njegovo mnenje cenijo in ga upoštevajo. O dolenjskem zborovstvu je povedal: »Mislim, da bo tudi Dolenjska zajadrala v tiste vode slovenskega lepega petja, kamor si tako želi. Za letošnji mednarodni mladinski pevski festival v Celju sta bila od tukaj izbrana kar dva zbora in je res velika škoda, da je festival odpadel. Bojim se, da ga v nadaljevanju ne bo več. Organizatorji bi po mojem lahko pripravili vsaj tekmovanje slovenskih zborov, če so že tuji zbori odpovedali sodelovanje. Dobili bi prireditev, ki bi bila nekaj podobnega, kot je Naša pesem v Mariboru za odrasle zbore. Upajmo, da peripetije okoli celjskega festivala ne bodo kvarno vplivale na zbore in da bo šlo to naše petje kljub takšnim in drugačnim težavam naprej.« Mag. Slosar pozna odgovor na vprašanje, kako to doseči, in pravi takole: »če bodo zborovodje znali poiskati še druge oblike dela, pripraviti drugačen program in drugačne postavitve, kar bo pevce pritegnilo, potem za zbo-rovodstvo ne bo ugank. Lahko se bo še bolj razmahnilo, kvalitetno še bolj napredovalo in tudi publike bo vedno dovolj. To velja tudi za Dolenjsko.« Priloga dolenjskega lista (2113 NAŠA ANKETA SPRAŠUJE BRALCE POVEJTE SVOJE MNENJE O DOLENJSKEM LISTU! Ponovno želimo preveriti, ali Dolenjski list ubira tista pota, ki so po volji najširšega kroga njegovih bralcev in naročnikov. Zato smo se odločili, da opravimo anketiranje bralcev, da bi tako zvedeli, kakšno je vaše mnenje o Dolenjcu, kaj bi radi, da bi se morda v njem spremenilo, popravilo, izboljšalo. Želimo delati tak časopis, ki bo v vaše in naše zadovoljstvo. Pri tem nam lahko pomagate tako, da odkrito odgovorite na zastavljena vprašanja v anketnem vprašalniku. Da bi bilo izpolnjevanje vprašalnika bolj vabljivo, smo se odločili, da bomo izmed vseh, ki bodo poslali izpolnjeni vprašalnik, izžrebali 11 nagrajencev. Podelili bomo tele nagrade: 1. nagrada: 310-litrska zamrzovalna skrinja Gorenje (podeljuje jo trgovina ELBA iz Novega mesta) oB iPaZ* k Jože, zaloški 2. nagrada: 5.000 din 3 celoletne naročnine na Dolenjski list 5 knjižnih nagrad Torej, pisalo v roke in zaokrožite številke pred odgovorom, ki se vam zdi primeren! Kdor želi ostati anonimen, pa bi bil vseeno rad vključen v žrebanje za nagrade, naj namesto svojega imena in naslova vpiše evidenčno naročniško številko (nalepljena je na naslovni strani Dolenjskega lista). Žrebanje bo 23. julija 1991. V poštev bodo prišli vsi, ki bodo do takrat poslali * anketni vprašalnik na naslov: DOLENJSKI LIST, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom ANKETA. VPRAŠALNIK zvonar M, Ime in priimek (ali evidenčna št). Naslov....................... Občina: 1) Brežice, 2) Črnomelj, 3) Kočevje, 4) Krško, 5) Metlika, 6) Novo mesto, 7) Ribnica, 8) Sevnica, 9) Trebnje, 10) druga občina.................................... 11) inozemstvo Starost: 0) do 25 let 1) 25- 50 let 2) nad 50 let Izobrazba: 0) osnovna 1) poklicna, srednja 2) višja, visoka Glavni vir obveščanja mi je 0) Dolenjski list 1) Studio D 2) Delo 3) RTV Slovenija 4) Nedeljski dnevnik 5) drugo Dolenjski list ocenjujem kot 0) slab 1) dober 2) odličen Priloao ocenjujem kot 0) slabo 1) dobro 2) 0'dlično Priloga naj bi izhajala 0) vsak teden 1) vsak drugi teden (kot zdaj) 2) vsak mesec 0) premajhen 1) pravšen 2) prevelik 0) taka kot doslej 1) črke naj bodo večje 2) vseeno mi je Fotografije naj bodo v povpr. 0) velike kot doslej 1) večje 2) vseeno mi je ehko se vije večerna pesem zaloških zvonov. Iz zvonika cerkvice svetega Martina sredi pokopališča na vzpetinici se zlije preko zaloških polj in mirne gladine sanjave Krke ter se splazi skozi polmračno skri vnost srebmiških gozdov. Na drugi strani, ko se spet vzpne proti nebu na meglicah škrjanških dobrav, jo je včasih slišati samo še kot daljnjo slutnjo, včasih pa, kadar je veter ugoden, se ulije kot mogočen, ušesom prijeten tok. Ob avemariji so ljudje ponavadi za trenutek postali, preizkušali jakost in zven tega toka in po njem ugotavljali, kakšno bo vreme. Jože Derganc, zaloški zvonar, ima oseminosemdeset let. Približno pol njegovega življenja se že poznava. Lahko bi rekel, da od prvega zavedanja tistega skrivnostnega srebrnega toka, ki je blagodoneče pritekal preko temnega gozda. »Zaloškega je dobro slišati,« so rekli stari ljudje, »dež bo.« Takrat sem si zapomnil glasove tistih zvonov, letos sem spoznal roko, ki jih je iz vabljala. In ko sva se z Jožetom srečala, mi je pokazal tudi zvonove c lini zaloške cerkve. Takale je na kratko zgodba zaloškega zvonarja. »Od malega sem že zvonil Toda ne na teh zvonovih. Na starih, ki so bili še bronasti. Pa sem se ravno dobro navadil nanje, že je prišla vojna. Najprej je vzela očeta Nekje na srbski fronti ga je doletela smrt. Levstikov iz Podgore, kije bil skupaj z njim, nam je povedal, da je bilo pri Zabrežu ali nekaj podobnega S starimi zvonovi smo še zvonili zadušnico za njim Potem je tudi le vzela vojna. Tako kot mnoge druge so tudi naše pretopili za topovske cevi,« pripoveduje stari zvonar. Cerkvene line v Zalogu so za nekaj časa onemele. Potem je ne vede gospod Schiebel, tredanji lastnik bližnjega gradu Breitenau, naredil domačinom medvedjo uslugo. Podaril jim je petdesetkilogramski zvon iz grajske kapele. Tako je cerkev že imela zvon in ni prišla v poštev za dodelitev tistih pravih zvonov, ki so od vojne še ostali Ta zvon je muzej po drugi vojni hotel odvzeti, češ da je ostanek bivše graščine, pa so potem vaščani le izbrskali nekje podatke, ki so pričali o tem, da je bil zvon njihovi cerkvi podarjen. Danes visi v zvoniku kar imenitna postava zvonov. Jože Derganc pravi dase glasi bolje, kot marsikje hkrati ulita bronasta skupina. Sestavljajo jo bronasti zvon, ki so ga cerkvi podarili novomeškifrančiškani ter dva železna zvonova iz porušene kočevarske Komame vasi Skupaj zvenijo prav lepo, zato ni čudno, da so se nanje kaj radi navadili klenkati vsi štirje Jožetovi sinovi To z Jožetovimi otroki je tudi zgodba zase. Dva sina ima s prvo ženo Frančiško, doma s Sel pri Dolenjskih Toplicah. Ko pa je ta nenadoma umrla, se je poročil z njeno sestri Ano, s katero ima štiri otroke, dva sina in dve hčerki Pred štirimi leti so imeli pri hiši veliko slavje, kajti Ana in Jože sta prosla vljala zlato poroko, hkrati pa še Anino osemdesetletnico. Danes ima Jože poleg šestih otrok iz prvega zakona še trinajst vnukov in tri pravnuke. Na nekdanji Dergančevi kmetiji pa živita stara Derganca kar sama. Otroci so si zgradili lepe nove hiše, toda onadva ne marata zanje. Delata, kolikor moreta, na polju in k hlevu pri živini, kolikor pa ne moreta sama, jima pomagajo otroci in vnuki Da bi pa odnehala? Nak, to pa ne! Jožetov oče je bil včasih volovski mešetar. Jožetu pa so bili voli prepočasni Že kmalu po prvi vojni je nabavil konje in do pred nekaj leti je bil vedno en par pri hiši Z njimije fural zase in za zasebnike, potem, ko je zrasla zaloška opekama, pa se je tam udinjal za raznovrstne prevoze. Konje na stara leta Jože precej pogreša, še bolj pa bo zvonove. Na Trški gori je na srečanju dolenjskih klenkarjev še zlezel v zvonik in zaklenkaL Na jesenskem srečanju, ki bo v Dolenjskih Toplicah, pa pravi ga v zvonik ne bodo več spravili »Saj mi bo kmalu tale pel* pokaže na zvonik bližnje cerkvice sv. Martm0 Potem pa me povabi na sprehod po pokopa11*, ču okoli cerkvice, kjer ležijo njegovi anatr »Tale tukaj je Šmalčev oče.« pokaže na nagrobnik svojega soseda » Veliko je vedel P°J<: dati o brajtenavskem gradu in zgodovine oko njega Včasih je bilo tu lepo, potem pa jo D grad med vojno požgan in po vojni zravnan zemljo. Debeli in starodavni zidovi so bili pa-ljudje vse raznesli Nazadnje, pred vojno, j*’/’. lastnik Langer, ki je imel še Pogance, /Veite* bršljinski grad Ravno se je pripravljal, da obnovil grajsko grobnico na pokopališču, k korje bil kot lastnik gradu zavezan, pa je pod vojna in vse je zastalo in propadlo.« ■ Jože me popelje še do grobnice bivših ^ kov Breitenava Jelovškov. Komaj vstopiva.ji liko navlake in odpadlega ometa je notri ip. radi prahu in nesnage so napisi na vzida/1 ploščah komaj še vidni. Jože pravi, da so k ^ jani hoteli vse skupaj urediti tako, da bi im# kapeli še oni mrliško vežico, pa s pomeniš _ varstvo menda ne pusti. Ko odhajava, je J0* tov korak še bolj počasen in obotavljajoč. * da bi hotel ostati med svojimi ^ Cigani uničujejo simbol slovenstva T Obseg časopisa je Velikost črk naj bo Pritegujejo in zanimajo me prispevki s sledečih področij: Gospodarstvo: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Kmetijstvo: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Kriminal: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Kultura: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Nagradna križanka, nagradne akcije, igre: 3) zelo 0) nič 1) malo 2) srednje Podlistki, povesti, vaša zgodba, potopisi: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Politika: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Prispevki in novice iz ožjega okolja: 3) zelo 0) nič 1) malo 2) srednje šport: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo Zanimivosti iz sveta: 0) nič 1) malo 2) srednje 3) zelo e dni bo lipovo cvetje primemo za nabiranje in gozdarji ter vsi ostali, ki jim je lipa ljuba kot drevo in kot simbol slovenstva, z grozo čakajo, kako bodo nabiralci spet na veliko uničevali lipova drevesa. Po končani »akciji« so lake lipe le še okleščena debla, niti od daleč podobna prelepemu slovenskemu drevesu s tako košato krošnjo in značilno podobo. Znano je, da je med nabiralci lipovega cvetja na Dolenjskem in y Beli krajini, ki cvetje nabirajo za \ prodajo, velika večina Romov. In prav ti neus-| miljeno uničujejo lipo, ki je po ugotovitvah j gozdarjev pri nas zaradi tega že ogrožena dre-! vesna vrsta. Da bi lipo zaščitili pred brezvestnimi nabi- • ralnimi uničevalci, so pred leti v več občinah v • Sloveniji sprejeli odlok o omejitvi nabiranja lipovega svetja in pridobivanja lubja lipe. Novomeška občina je tak odlok sprejela spomladi 1987, podpisal pa ga je takratni novomeški župan in današnji predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič. Po tem odloku je lipovo cvetje " dovoljeno nabirati samo z dovolilnico pristojne gozdarske organizacije, na vsakem drevesu morajo nabiralci pustiti najmanj tretjino lipo- Želite objavljanje radijskih programov? 0) ne 1) da 2) vseeno mi je Dolenjskemu listu bi se odpovedali zaradi: 0) premajhnega obsega 1 j slabe vsebine 2) previsoke cene 3) neredne dostave 4) drugega časopisa 5) se sploh ne bi Pripombe in predlogi: •■••■•••■■■■•■■a« vega cvetja, kar omogoča minimalno reprodukcijo lipe ter zagotavlja prehrano čebelam oziroma daje druge koristi lipe. Pra i’ tako je izrecno prepovedano lomljenje in obse kovanje vej in podiranje dreves. Dovolilnico z vsemi vpisanimi podatki, od imena in priimka nabiralca do dovoljene količine nabranega cvetja, hi moraI nabiralec predložiti pri odkupu, sicer mu organizacija, ki se s tem ukvarja, cvetja ne bi smela odkupiti Za kršitve tega odloka so seveda zagrožene tudi denarne kazni Vendar vsi, ki se vsako leto zno va srečujejo z grozljivim uničevanjem lip, ugotavljajo, da se stanje prav nič ne popravlja, kvečjemu iz leta v leto slabša. Na novomeškem Gozdnem gospodarstvu v teh letih, kar velja ta odlok, niso izdali niti ene same dovolilnice za nabiranje lipovega cvetja. Cigani pa lipe še naprej na »na golo« obsekavajo in celo podirajo, odkupovalci, med katerimi so na našem območju največja Krkina Zelišča, pa cvetje tega obsekanega, podrtega in obranega simbola slovenstva mirno odkupujejo. »Cigani nam vsako leto s tem naredijo ogromno škode,«pravijo v novomeškem Gozdarstvu. Gozdarji lipo pospešujejo, saj ima lipov les na trgu dobro ceno, a pri tem prav zaradi teh uničevalnih nabiralcev nimajo pravega uspeha, saj si obsekana lipa zlepa ne opomof več. Obsekajo tiste lipe, ki rastejo bolj na samem in imajo veje nizko. Po taki splezajo, J največkrat najprej odsekajo vrh in potem omastijo veje do taL Lipe, ki rastejo v gozdu in nl' majo vej nizko, zlasti tanjše, pa posekajo. Gozdarji za ohranitev lipe ne vidijo druge rešita kot popolno prepoved nabiranja in odkupa lipovega cvetja. Za tako prepoved se zavzema tudi medobčinski gozdarski inšpektor Jože Kruljac. »f odlok je bil sprejet zaradi Romo v, a pra v oni s nanj, tako kot na številne druge zakona. Če bo šlo tako naprej, bodo lipo iztrebili> Kljub preganjanju in prijavam kršilcev — je Kruljac iz novomeške in črnomaljske °min, sodniku za prekrške prijavil 32 kršilcev, meo njimi so vsi Romi — se uničevanje lip nabazd no nadaljuje. Znan je primer, ko je Cigansrao belega dne obsekaval lipo y grajskem parku n Otočcu in se smejal policaju, ki ga je skus spraviti z drevesa. V Krkinih Zeliščih bodo začeli te dni °~jjg povati lipovo cvetje. Odkupna cena bo od od 100 dinarjev za kilogram. Miloš Munih, v°a) nabave v Zeliščih, pravi, da njih ne zantnm* kako in kjeje bilo cvetje nabrano, ampak k° šno je in da naj nadzor nad nabiranjem aPjcj, Ijajo gozdarji Sicer pa se po njegovih odkup doma v zadnjih letih zmanjšuje in vel več lipovega cvetja odkupijo y drugih delih goslavije. Včasih je Krka v Sloveniji ^ tudi po 20 in več ton lipovega cvetja, tudi portoroška Droga, lani pa naj bi K/k Zelišča f Sloveniji odkupila le 2 toni. Vec lipovega cvetja Krka izvozi gjj Kdo zna peči janjce in kdo ne v. metliški in črnomaljski občini so se potem, ko so dobili z republike navodila za praznovanje dneva D, spraševali koliko je v scenariju resnosti saj je med drugim omenjeno tudi naj bi kurili kresove, da bi jih videli vesoljci Prav tako pa so se najbrž o resnosti spraševali delegati zborov obeh belokranjskih skupščin občin, ko so dobili v roke gradivo o oblikovanju Bele krajine kot regije. Kako navdušeni so nad njim oz. kakšne pomisleke imajo, bo sicer slišati na današnjem zasedanju črnomaljske in jutrišnjem metliške skupščine občine, že vnaprej pa je moč slutiti, da pripomb gotovo ne bo malo. Nihče sicer ne oporeka ideji črnomaljskih socialistov, naj bi postala Bela krajina ena regija. Nasprotno, zamisel je zelo sprejemljiva, zlasti še, ker so socialisti z mislimi že v času, ko bo slo venski parlament gotovo oblikovan drugače, kot je sedaj, Belokranjci pa želijo imeti tudi y njem svojega predsta vnika, za kar pa bo, če bo deželica ob Kolpi regija zase, veliko več možnosti kot sicer. Žal pa je način utemeljevanja za Belo krajino — regijo, kakršen je v gradivu za sejo zborov belokranjskih občinskih skupščin — za katerega pa upamo, daje še zelo v povojih ■*-[- nesprejemljiv in : , ■ . ■ V I ( , ' | j ! v številnih primerih ne vzdrži strokovne presoje. A vtorji gradi va — gre za posebno projektno skupino iz obeh občin — so očitno v želji, da pokažejo na vse razlike z dolenjsko regijo, y katero so sedaj vključeni, tako pretiravali podobnost s Hrvaško, da ima bralec občutek, kot da se želi Bela krajina priključiti sosednji republiki A vtorji so y poveličevanju svoje belokranjske regije očitno pozabiti kaj in kam pravzaprav hočejo. Naloge so se torej lotili z napačne strani saj bi morali iskati argumente za regijo, ki naj bi bila v Republiki Sloveniji ob tem pa ne bi smeli pozabiti dodati tudi poglavja o natančnih ciljih za ustanovitev regije ter kaj bi Belokranjci s tem pridobili in morda tudi izgubili Predvsem pa bi morali dati poudarek ekonomski po vezanosti obeh občin, manj pa naravnim danostim, za katere imajo ljudje kaj malo zaslug. Resje, da so prav te naravne danosti Beb krajino nekoliko odrezale od Slovenije, razvoj, ki je bolj počasi pronical čez Gorjance, paje v tej deželici ohranil številne danes dragocene značilnosti nekdanjega življenja, ki bi jih prav sedaj Belokranjci z dobršno mero domiselnosti lahko obrnili sebi v prid Vendar Utko, da bi pritegnili pozornost Slovenije, ne pa, da želijo prikazati svojo samobitnost kot podobnost s sosedi onkraj Kolpe. In tisti Belokranjci, ki se zavedajo svojega sloven-, . , , > obrtmi .ife skega porekb — teh pa ni malo — najbrž t>e do oprostili sbvistom (nekaterise ceh ^eza\Zje jo, kateri sbvisti so to) trditve, da je osre7ji belokranjsko narečje sicer slovensko, l'erU\Ln močnim hrvaškim naglasom, kot je moč pre ^ v gradivu Vprašanje je tudi, ali so zares membni argumenti da Beb krajina postane n* ja to, da v Beli krajini rastejo bele lenjskem pa ne, da se belokranjsko razlikuje od dolenjskega, da Dolenjci ne p**p kol, v Beli krajini pa je kolo med ljudstvom običajen ples. Tudi trditev, da »BelokranjcjPr^. jo janjce in prašičke na ražnju kar na D° . ^ skem ni za misliti, razen sevecb v kolikor SO^ že prisvojili od Belokranjcev,«trezno tazmi*rž^ čega Bebkranjca ne bi prepričab o Beli krat kot samostojni regiji .^i Pač pa bi se gotovo zamislil, če bi pripraV^jnii gradiva predstavili Beb krajino, ki sicer le 3 odst slovenskega ozemlja, ter i kot tiste, ki ne želijo ostati nerazviti jug v fiesto venij L Da pa sejim bo uspelo it kobacati0 f ga nehvaležnega položaja, se mora njihov K^ f sicer suvereni državi bolj slišati To pa bo skupnem nastopu Bebkranjcev, ki so s številnimi vidnimi ali nevidnimi nitmi, z zahtevami, ki izvirajo iz skupnega hivanJa2otreb vesti o skupni pripadnosti Argumentov inr\vje za tesno prihodnje sodelovanje Betokranj toliko, da ob utemeljevanju Beb hcajinc^fob najbrž ne gre preveč izgubljati časa in nostalgičnem oziranju v preteklost Toliko ker bodo Belokranjci še kako potrebovati moči r prihodnosti r iaK$ M. BLZEK-r 74(2) • s : 1 >T' ■ < / * i /T priloga dolenjskega hs‘u nagrada v ŠENTJERTNEJ nJ'r®bje izmed reševalcev 22. nagrad-C)OMnke izbral MIRANA MACE-Dr • i .. ‘z Šentjerneja. Za nagrado bo eJd knjigo »Stiska bogov« slovenske-*Va ^ormana Nagrajencu Rešite današnjo križanko in pošljite najkasneje do 8. julija na naslov: lrk 24 l5tV° Dolen-is* brano po vodoravnih vrstah, 0mLF ba. strok, zev, pleva, ŠA»L?r.A’ V,R’ ATENE, TANA, KO-Tn 8, ’ ET’ SRP- ROANOKE, TO- sŠSSr«* 0I3SL3 NAGRADNA KRIŽANKA živiio^8 Ie velikanska stvar za Pom* k vsakega od nas, še bolj etnbna pa za obstoj narodov. J. VIDMAR like‘n8 ma,eša naroda je za ve-užitek0(le veclno samo estetski B. PODRECCA Pon/|tu ie treba v skromnosti in tijIZpr“,sa- F. BUČAR DL ZVRST VIŠNJE P VRSTA RASTLINE PODOBA PRIMERA NEZNANKA V MATEMATIKI r AVTOR J UDIR P OPRAVLJENO DELO P VESLAČ V KAJAKU 1 IN TAKO NAPREJ PLESALKA MLAKAR- JEVA MESTO V PIEMONTU IVINO'1 AM KNJIŽEVNIK TWAIN RUDNIŠKA NAPRAVA FR. KOMIK (JACOUES) KEM SIMBOL za Žveplo > SVILENA TKANINA NASILNA TATVINA REPUBL. ARMADA VETRNICA DL PRASKA PLANOTA V SRED > USUWtUUI NEKDANJI ZAPISNIKAR 1 MEDN 0KR V FR VOZNIK FORMULE 1 VRSTA ETIOPSKO JEZERO IRANSKI NOMADI RANOCELNIK RS GOZDNI P0L2 RASTLIN- SKEGA PLODA J AM DRŽAVA OPICA NA MADAGAS- OBRAZEC PLOD KAKAVOVCA KARJU MIT0 TREFALT EG BOG SONCA DEL TENIŠKE IGRE PRVA ŽENSKA OKROŽJE STAR FRANC KOVANEC TRDINA JANEZ DOHODEK IZ OBRESTI IGRALKA GARDNER- JEVA GL ŠTEVNIK ZDRUŽENJE U CIRILSKA ČRKA HIMALAJSKA KOZA Prijazneje do jedrske? Strah pred jedrsko energijo se ie zmanjšal Vprašljiva študija o černobilski katastrofi Samo krvavi punt poznajo... 'e*ia trajajoča tragedija svobodoljubnega in uporniškega naroda — Kurdi so .J^netje na šahovnici tujih interesov — Usoda Kurdov podobna naši? lahk °S sm° P° končani zalivski vojni in v, sPfernljali na televizijskih ekranih jajjvc. *°P'sju novo dejanje stoletja tra-KUrcjj ra8cdije, katere glavni junaki so i nek način so podobni SIo-jejo n ’!e da sc naše nesreče lahko skri-staroH- ,nesre^anti, ki spremljajo ta kroji avn‘ nar°d' Tujci jim že dolgo Ok' U?od?> kot jo hočejo tudi nam. j°čih iPn/or'*1 množice beguncev, tava-Prerivai!!?irajočih P° gorskih prelazih, se za kruh, bivajočih v ne-rnali i oporiščih, smo le stežka dojelo i n ,sPl°h smo, kaj je te ljudi pogna-bed0 JI|?ovih domov v takšno strašno itinoji uJe nam je bilo videti, kako °stane 6 pro.s'j° ameriško vojsko, naj tako nanjihovih tleh. Toda narod s stolen. . n*mi izkušnjami, kot jih že k°tdaVm?J0 Kurdi- ne more drugače, di neL„ “Itlene zadnje slamice, kjer vi-V '"ji vJ UPanja' *n Rurdi ga vidijo tudi 9v,ono°JS' ’ & naj bi jim ta zagotovila vimj „I.miJ0 ter jih obvarovala pred no-di iraa°?otam' in maščevalnimi poho-sicer .J"?4. težima. Prejšnji teden je bil l'0n'iji°k*)ISan sP°razum 0 delni avto-kuj|,ja g Urd'slana’ a zgodovinska iz-Pir, resi,>rdom govori, daje papir pa-^ 1(-nost pa resničnost. da So°?° Kurdi? Zgodovinarji pravijo, ora '»edno staro ljudstvo, saj jih 'ti asjjL j*° *e dokumenti iz sumerskega *8odov- °hdobja. A kot je njihova tgod0v-na slara> je tudi tragična, to je "e borj^a stalnih podjarmljenj in stal-di. obstoj pred nasilnimi sose- M0 «01- sojih pokorili Arabci, vil. Perij j *’ P° razpada otomanskega im-SVe,Ovn° 8osPodarili Turki. Po 2. °bljuha1 V°in'50 mednarodne sile kljub stan k,.”!,° samostojni državi Kurdi-^edpp.jO etnično ozemlje razdelili J'>Turf"PI?av 'n Kurdi so postali v Sirili narrJa1’ ranu> Iraku in Sovjetski zve-°kr*niU na ,manj5ina. Kljub temu so kultUrJvOj° identiteto in globok čut ^arart'n jez'hovne enotnosti. držaVa. 1 razpršenosti Kurdov v petih ^etiiui nRb°vo točno število ni znano, sarnj rJel°’ da jih je kakih 6 milijonov, Jtilijo^* kujejo, da jih je več kot 10 Hnj ■''. tovorijo tri narečja, za knji-%*** velja narečje kermandži. "j» jeTarska osnova kurdskega življe-letovanje, v težko dostopnih _______________________________________ gorah pa žive tudi kot polnomadi in kot nomadi. Lastniki zemlje so age ali begi, njihova je tudi politična moč. Po veri so muslimani. Za samostojnost in združitev v eni domovini se Kurdi borijo že od 12. stol. naprej. V tem stoletju se je rodilo avtonomistično gibanje in še posebej po razdelitvi so sledili številni upori, vendar so bili vsi v krvi zadušeni. S Kurdi so se igrale velike sile in jih izigravale. Leta 1975 sojih prek CIA naščuvali k uporu zoper Huseina, da bi tako zaščitili takrat še ameriški Iran. Zviti Husein je mejni spor začasno poravnal, potem pa seje obrnil proti Kurdom in se neusmiljeno maščeval za upor, ščuvalci pa so Kurde pustili na cedilu. V osemdesetih letih je iraški režim sklenil dokončno »urediti« kurdsko vprašanje. Začel se je pravi genocid. Z obličja zemlje so zbrisali na tisoče kurdskih vasi. Begunci so letos pripovedovali novinarjem, da so Iračani sistematično uničevali vasi, razstreljevali so hiše, z rineži odstranjevali ostanke, po poljih nastavljali mine, da jih kmetje ne bi več obdelovali, po sadovnjakih so pršili de-foliante,ki so uničili sadno drevje. 120.000 vojakov je pretaknilo vse odmaknjene predele, naseljene s Kurdi, in uničilo vsako vas, na katero so naleteli. »V osrčju kurdskega ozemlja ni ostala cela niti ena sama vas,« zatijuje Hos-hyar Zebari, predstavnik Kurdske fronte v Londonu. Uničenju niso bile zapisane samo vasi, polja in sadovnjaki. Pri napadih so bili žrtve tudi številni prebivalci. V 16 vaseh v Balisanski dolini, ki so bile pod prvim udarom, je kemično orožje pomorilo vse živo. V naselju Šejk Wasa-nan je po bombardiranju s kemičnimi bombami umrlo več sto prebivalcev, tisti v bližini eksplozij hitro, drugi v velikih mukah čez nekaj ur ali čez nekaj dni. Smrtna žetev v Balisanski dolini šteje najmanj 2000 mrtvih. Najhuje pa je bilo v Halabji, kjer je med kemičnim napadom umrlo 5.000 Kurdov. Preživele in prebivalce drugih vasi so Iračani nasilno selili v posebna taborišča pod nadzorstvom vojske. Ob marčevskem uporu so ljudje množično bežali iz njih in prišlo je do velikega eksodusa in tragedije, ki jo je spremljal ves svet. Po Kurdistanu ne leže samo porušene vasi, številni so tudi množični grobovi, ki pa se jih ta čas nihče še ne upa odkopavati, da ne bi zavrli pogajanj o ureditvi avtonomnega položaja. Lahko si samo predstavljamo, kakšna strašna pričevanja skriva zemlja. Morda v katerem od grobišč leži denimo tudi tistih 8.000 moških, starih od 12 do 50 let, ki sojih lepega dne odvlekli iz Barzanske doline, vrnili pa se niso nikoli. Stotisoči Kurdov, ki so pobegnili prek meje, se zdaj vračajo, vendar nočejo nazaj v državna taborišča, marveč na svoje stare domove. Porušene hiše in vasi znova postavljajo. »Vrnitev je edini način, da premagamo Sadama,« pravijo vrnjeni Kurdi. A premagati morajo še kaj drugega, ne samo osovraženega iraškega samodržca, tudi mednarodne spletkarje, ki so za svoje interese pripravljeni žrtvovati cele narode. To ta čas čutimo na svoji koži tudi Slovenci. MiM Nad TV svet v številkah VOJSKA IN UČITELJI Odstotek vojakov glede na učitelje 428.08 ■ ■ m ■š M 154.00 62.06 17.00 IM PAKISTAN U.BRITANIJA JAPONSKA MEHIKA KOPIJA n#y*d?r v Posameznih državah preštevajo izdatke za vojsko, pogosto prijati0 le zneske, kar pa ni najboljši kazalec. Precej bolj zgovorni so v"ia«eJ^a*.n' Poduki’ denimo, v kakšnem razmeiju so izdatki za socialo z gl^^imi izdatki. Današnji graf kaže, koliko je vojakov v odstotkih IjtVL 1,8 **ev'l° učiteljev v nekaj izbranih državah. Podatki so presenetiva ‘ revne države se v tem pogledu obnašajo, kot bi bile najbogatejše. ■^^VVVVVVVV \xvvwyvvvvv\vv\VVVVVVVV5 v* v Neškodljivo streljanje v domači ekran Sedenje ob televiziji bo poslej bolj zabavno. Gledalec ne bo več nemočno strmel v ekran, marveč bo imel možnost, da svojo jezo in upravičen bes nad grdimi liki iz filmov ali nad nepriljubljenimi politiki, nadležnimi komenta-toiji in neprijetnimi govorniki okroglih miz in podobnega sprosti, in to ne sebi v škodo, se pravi z razbijanjem televizorja- Majhna črna škatla, ki seji pravi Video Vigilante in sojo izumili v deželi televizije, ZDA, omogoča gledalcem, da se polotijo streljanja osovraženih likov ali metanja tort v njihov obraz. Vse to se seveda dogaja le na ekranu, videti pa je kar v redu in človek si na neškodljiv način sprosti napetost, kije konec koncev ni kriv on, ampak presneta televizija. Škatla je elektronska naprava, povezana s televizorjem ter z igralno palico, s pomočjo katere gledalec izbira svoje žrtve med junaki filmov ali med sodelujočimi v rednih telvizijskih oddajah. Kadar se odloči za streljanje, se na ekranu izriše ostrostrelni križ, vanj ujame svojo žrtev in pritisne na sprožilo, zasliši se pok, na ekranu se pokaže luknja in ekran se sesipa, vse seveda samo na sliki. Za bolj prijazne ljudi je na voljo metanje torte, ki se po pritisku na gumb razmaže po obrazu žrtve. Mišljenje ne pozna meja in nedotakljivih tem. F. BUČAR Celo najbolj surove vojne je mogoče ovenčati s kulturnimi gesli. C. ZLOBEC Šola, ki samo uči, ne pa vzgaja, je kakor suho drevo, na katerem ne bo več listja ne sadu. ' P. MOHAR ' Resnično mladosten človek živi obrnjen v prihodnost. A. TRSTENJAK Jajce — zgodovinska ura Ugotavljanje starosti iz ________nojevih jajc________ Kadar znanstveniki ugotavljajo starost arheoloških ali drugih zelo starih predmetov, se za potrditev natančnih številk pogosto zatečejo k sodobnim metodam ugotavljanja starosti organskih snovi s pomočjo radioaktivnega ogljika. Metoda seje uveljavila in velja za natančno. Vendar ima neko pomanjkljivost; z njo je mogoče ugotavljati le starost predmetov, ki so mlajši od 40.000 let, za predmete iz starejših obdobij ogljikova metoda ni primerna. Za zelo stare stvari imajo znanstveniki sicer na voljo kalijevo—argonsko metodo, ki pa je uporabna za ugotavljanje nad 200.000 let starih stvari. Za vmesno starost znanstveniki nimajo nič zanesljivega in jim v natančnem datiranju zeva kar lepo časovno brezno. Zdaj bo zapolnjeno. Na pomoč namreč prihaja najnovejša metoda, in sicer ugotavljanje starosti z lupinami nojevih jajc. Alison Brooks in še nekaj raziskovalcev z univerze George Washington v ZDA je ugotovilo, da nekatere aminske kisline v lupinah nojevih jajc razpadajo po določljivem redu, kije zelo počasen in časovno lepo razdeljen. Iz stanja propada teh aminskih kislin je mogoče ugotoviti natančno starost lupin tudi za obdobja starejša od 40.000 let. Odkritje je pomembno, saj so arheologi našli lupine nojevih jajc na številnih arheoloških najdiščih. Zdaj bodo lahko ugotovili natančno starost najdenin. Jedrska energija in z njo jedrske elektrarne doživljajo spremenljivo usodo. Enkrat jih hvalijo in v njih vidijo sijajno prihodnost, drugič jim zbujajo strah in najraje bi se jih znebili kar čez noč. Tudi naša edina jedrska elektrarna ima v svoji zgodovini zapisano oboje: bila nam je v ponos, zdaj jo gledamo postrani in bi ji radi čimprej zaprli vrata. V obeh primerih smo se zgledovali po svetovnem mnenju, nekaj pa tudi po spoznanjih stroke, čeprav slednja ni imela prav odločilne besede pri oblikovanju odnosa javnosti do nuklearke. Zdaj smo odločeni, da krški jedrski elektrarni zapremo vrata. Toda lahko se izkaže, da se v razvitem svetu drugi ne bodo tako obnašali. Ta trenutek se namreč odnos do jedrskih elektrarn in jedrske energije sploh ponovno počasi spreminja; vrača se izgubljeno zanimanje, hkrati ko strah pred njimi izginja. Na najnižji točki je bil odnos svetovne in še posebej evropske javnosti do nukleark in jedrske energije po černobilski katastrofi. Toda čas teče dalje, na odru zgodovine so se zvrstila nova dejanja, ki so začela spreminjati odnos javnosti do jedrske energije. V prvi vrsti je tu vojna v Zalivu, kije, kakor koli že vojaško uspešna za Zahod, vendarle opozorila razviti svet, da je energetsko preveč vezan na nafto in zaradi tega prepuščen nepredvidljivim Arabcem. V iskanju lastnih energetskih virov se oči strokovnjakov vse pogosteje ozirajo nazaj k jedrski energiji. Zakaj noge? Našli okostja zadnjih nog ____________prakita______________ Večina sesalcev živi na kopnem in ima noge. Kiti in delfini pa žive v morju in nimajo nog. So tudi te morske živali nekdaj bivale na kopnem in se kasneje preselile v morje ter se povsem prilagodile vodnemu okolju? V šoli se tako učijo, učitelji pa ne povedo, da prav trdnih dokazov za take trditve znanost nima. Kit ima sicer zakrnele ostanke zadnjih nog, iz njih pa ni mogoče sklepati, da so mu zadnji udi kdaj resnično služili za hojo. Vprašanja ni rešila tudi najnovejša najdba okamenelih okostij prakitov, kvečjemu ga je še bolj zapletla. Skupina raziskovalcev pod vodstvom Philipa Gingericha z michiganske univerze je v »paleontološkem raju«, kot pravijo območju jugozahodno od Kaira, našla okamenela okostja 243 velikih prednikov današnjih kitov, med njimi tudi fosilna okostja zadnjih udov in stopal. Prakiti, katerih okostja so našli, so bivali pred kakimi 40 milijoni let, plavali pa so v morju, kije valovilo na mestu sedanje Egiptovske puščave. Najdba je presenetila, saj seje izkazalo, daje imel prakit zelo šibko okostje zadnjih udov. »Noge so bile preveč šibke in stopalo premajhno za hojo ali plavanje ali za kakšno drugo podpiranje kitovega telesa,« pravi Gingerich. Meni, da so zadnji udje veijetno imeli vlogo samo pri parjenju, ker so nekakšen podaljšek medenice. Kaj je s kitom in njegovimi nogami, bodo torej morali znanstveniki še premisliti. Starejših prakitov, kot sojih odkrili, namreč ni. Morda so ti strateški premiki v glavah poglavitnih krojačev svetovnega dogajanja pripomogli, da so se pojavile strokovne študije, katerih namen je jasen: pokazati, da jedrske elektrarne in radioaktivno sevanje niso takšen hud bav—bav, kot jih kažejo zeleni in drugi borci proti jedrski energiji. Lep primer je najnovejša študija, ki jo je pripravila OZN za vlado v Kremlju. V nji strokovna skupina zaključuje, da černobilska nesreča ni naredila toliko škode prebivalstvu, kot so strokovnjaki sprva ocenjevali. Preiskave in zdravstveni pregledi prebivalstva, ki je bilo med nesrečo obsevano, niso odkrili ne povečane obolevnosti za rakom in ne defektov pri novorojenčkih. Naravovarstveniki so študijo takoj napadli in jo označili kot znanstveno nekompetentno, saj vanjo niso zajeli prebivalstva, kije bilo v ožjem območju (do 30 km) jedrske elektrarne, niti pol milijona vojakov in drugih delavcev, ki so bili vključeni v reševalne in gradbene enote, ki so poškodovani blok černobilske elektrarne zalili v betonski sarkofag in čistili radioaktivno onesnaženo okolje. Menijo tudi, da je še prezgodaj za ugotavljanje vpliva černobilske katastrofe na obolevnost za rakom. Ta se bo pokazal šele čez nekaj let. Toda v prid jedrskim elektrarnam govorijo druge stvari: zaradi fosilnih goriv se pregreva ozračje in učinek tople grede je vse bolj realna nevarnost globalnemu okolju, kisli dež kot posledica istega vzroka pomeni prav tako nevarnost za okolje, in to stalno ter dolgoročno. Ob teh strahovih, ki so že tu, je strah pred radioaktivnostjo manjši. MiM Človek živi v sedanjosti iz preteklosti za prihodnost. A. TRSTENJAK Od kod nemir? Hiperaktivnost korenini v presnovi možganov Nekateri otroci ne morejo sedeti pri miru, težko se zberejo in ne zdržijo dolgo pri enem opravilu, ves čas morajo nekaj početi. Zaradi velike nemirnosti stežka sledijo pouku v šoli in kljub običajni bistrosti ne zdelujejo, težave pa imajo lahko tudi v odnosih do drugih otrok in do staršev. Strokovnjaki pravijo, da gre za hiperaktivne otroke. Strokovnjaki, ki na hiperaktivnosti ne gledajo kot na nekaj povsem normalnega za nekatere otroke, so iskali vzroke zanjo v duševnosti in v telesu, izkazalo pa se je, da gre za fiziološko osnovo. Poročila raziskav, objavljena v sloviti medicinski reviji New England Journal of Medicine, potrjujejo, da je hiperaktivnost najverjetneje posledica nepravilnega presnavljanja v možganih. Psihiater Alan Zametkin je opravil analizo presnovne možganske aktivnosti s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki omogoča sprotno spremljanje procesov v možganih. Gre za pozitronsko tomo-grafsko skeniranje. Ugotovil je, da je možganska presnova pri hiperaktivnih ljudeh slabša kot pri normalnih. Raziskovalce zdaj čaka naloga, da ta odkritja praktično uporabijo za izdelavo dobrega zdravila. Hiperaktivnost je namreč treba zdraviti. vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba -r- vaša zgodba Jadranka Belavič: Poletni sprehod Nekaj mi ni dalo miru, vleklo me je ven, iz hišne samote, onkraj štirih pustih sten, ki jim je prekrasen poletni dan dajal neprijeten in puščoben videz. Počasi sem odšla po asfaltni cesti, nato mimo žitnih in ajdovih polj, pokošenih travnikov, prečkala železniško progo in že sem bila v sadovnjaku. Slive so že dozorele. Odtrgala sem si eno in, počasi grizoč sladki sadež, dospela do velike domačije. Hiša je bila srednje velikosti, z visoko rdečo streho. Bela fasada ji je dajala videz novozgrajene, čeprav ni bila. Okna in vrata pa so bila nova, rolete čiste in na novo prebarvane. Levo od hiše je bil hlev in prostor, kjer je bilo seno. Malo niže, med hišo in hlevom, je stal skedenj s prostorom za voz, traktor in priključke. Nekje v kotičku je bila pasja hišica, pred njo pa je ležal velik pes. »Kaj neki delajo ljudje? Kaj počnejo v tej pasji vročini? Morda počivajo,« sem pomislila in že zagledala fanta temne polti in gostih črnih las, kako vleče pražeh voz izpod skednja. V roke je vzel vile in začel na voz nalagati seno, ki je ležalo raztreseno po tleh. Delo mu je šlo izredno hitro od rok in bilo ga je užitek opazovati, kako je pograbil z vilami velik kup sena in ga zanesel proti vozu, pri tem pa so se mu mišice napele in se je koža, zarjavela od sonca, svetila v poletnem soncu. Kaplje potu so se mu pretakale po hrbtu. Občudovala sem njegovo zdravo, lepo razvito telo in njegovo moč. Kar nekaj časa se nisem mogla odtrgati od domačije, tako lep se mi je zdel prizor. Ko sem se vračala domov, sem razmišljala o fantu, o njegovem delu in kmečkem poklicu. Kar sram me je postalo, ko sem uvidela, da se ne morem primerjati z njim. Doma nismo nikoli imeli prave kmetije, le njivico, ki nam je služila za krompir in povrtnino. Mi, ki živimo v mestu, ne vemo več, kaj je pravo delo na prostem, kaj je prijetna utrujenost in zavest opravljenega dela. Daleč od nas je že vse to. Škoda. POTA m smt* 'it Ukradla sta 700 kg bronce Darko Brajdič-Resan obsojen na leto dni zapora zaradi tatvine v šentjernejski Iskri ODNESEL AVTORADIO — 22. junija med 1. uro in 2.45 je nekdo v Črnomlju vlomil v osebni avto Damjana Ilca in odnesel avtoradio, vreden 2.200 din. TATVINA S TRAKTORJA — Neznan storilec je med 15. in 17. junijem odnesel s traktorja Ivice Djotla iz Planine štiri verige in dva krampa. Vozilo je bilo parkirano v gozdu. Lastnik je oškodovan za 4.000 din. OBISK — Beno Kop iz Občic pri Novem mestu je imel v petek, 21. junija, med IL uro in 11.30 v svoji hiši nepovabljenega obiskovalca. Neznanec je vstopil skozi odklenjena vrata, pobral v hiši 3.120 din in z njimi v žepu odšel po isti poti. BREZ REZERVNEGA KOLESA — Med 14. in 16. junijem je nekdo s parkirnega prostora v Črnomlju odnesel rezervno kolo, ki je pripadalo tam parkiranemu osebnemu avtomobilu Viktoija Štruklja iz Doblič. Možakarje oškodovan vsaj za 2 tisočaka. ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM — 15. junija med 22. uro in 23.30 je neznan predrznež Nikolaju Mušiču iz Podzemlja odnesel kolo z motorjem, med brati vredno 7.000 din. ŠENTJERNEJ — Nočni obisk šent-jernejske Iskre Hipot, kije delovno organizacijo lanskega septembra stal takrat velikih 16.800 din, je te dni dobil še sodni epilog. Na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča je moral sesti 23-letni Darko Brajdič-Resan iz Šentjerneja. Kot govori obtožnica, je Brajdič v noči na 8. september skupaj z mladoletnim D. B.-B. vdrl v ograjeno zunanje skladišče Iskre. Mladeničasta preplezala 1,8 metra visoko ograjo in se nato polotila lesenih zabojev z bronco iz berilija. Odnesla sta je kar 700 kg, njena vrednost je bila takrat 16.800 din. Brajdič je preiskovalcem in sodnikom vsakič natvezel drugo zgodbo. Enkrat je trdil, kako mu je pri dejanju pomagal eden od Iskrinih delavcev, ki da je bronco pripeljal do ograje, sam pa jo je ZNOVA IZGINJAJO MOTORNE ŽAGE ČRNOMELJ, STRAŽA — Zadnja policijska poročila kažejo, da so motorne žage znova postale priljubljene tarče tatov. Tako je bilo med 18. in 20. junijem v gozdu, imenovanem Ponikve, kjer sta izginili dve husquarni, last Peja Petroviča in Stipe Vuka, ki sta vsak ob 13 tisočakov. 21. junija pa je bilo v Gornjem Polju pri Straži vlomljeno v klet Mihaela Markoviča, od koder sta izginili dve motorni žagi ter vrtalni in brusilni stroj. Tuje bilo škode za 50.000 din. * v TAT V SKLADIŠČU — Neznan vlomilec je med 15. in 17. junijem obiskal notranjost skladišča črnomaljskih železničarjev. Vanjje prišel skozi dvokrilno okno, ki gaje odprl na silo, in odnesel nekaj pijače in cigaret, tako da je skupne škode za 2 tisočaka. nato naložil v samokolnico in odpeljal do v koruzi skritega osebnega avtomobila Škoda. Plen da je nato odpeljal v Zaprešič in ga tam tudi prodal. Še tega ni pozabil dodati, daje delavcu za uslugo odštel 200 starih milijonov. Ko se mu ta zgodba ni zdela več dobra, je jel pripovedovati drugo. V njej je zatrjeval, da sta dejanje storila sama z mladoletnikom, da sta bronco odpeljala skozi vrata, prodala pa jo nekam dlje od Zagreba. Sodišče je na podlagi zbranih podatkov ugotovilo, da je res tisto, kar je pisalo v obtožnici. O tem so navsezadnje pričali sledovi najdene bronce tako v samokolnici, ki sta si jo z mladoletnikom sposodila pri bližnjemu kmetu, kot ob ograji, na njivi koruze in v prtljažniku avtomobila. Tudi to so ugotovili, da sta bronco prodala zbiralcu odpadnih surovin Stjepanu Runtasu, oddala pa sta jo v dveh pošiljkah: enkrat 350 in drugi 370 kilogramov. Sodišče je ob izreku kazni upoštevalo, daje Darko Brajdič-Resan specialni povratnik, saj je bil tako kot mladoletnik, kot polnoletna oseba že večkrat kaznovan. Senat ga je zato obsodil na leto dni zapora, sodba pa še ni pravnomočna. PADLI Z VOZA SENA ŽUŽEMBERK — V soboto, 22. junija, ob 17.45 je 21-letni Silvo Primc iz Mačkovca peljal traktor IMT, h kateremu je imel pripet vprežni voz, naložen s senom, po cesti iz Mačkovca proti Žužemberku. Ko je s stranske ceste pripeljal na križišče z glavno cesto proti Žužemberku, je počil nosilni drog in voz s senom, na katerem so sedeli 51-letni Anton Primc iz Mačkovca, njegova 4 leta mlajša žena Pavla ter otroka Anton in Darja, se je prevrnil. Vsi štirje so se poškodovali in se zdravijo v novomeški bolnišnici. Gostinci prehiteti sodnike Kaj je pokazala razprava o (ne)odvisnosti sodstva na Bavconovem svetu za _______varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin? LJUBLJANA — Imamo odvisno ali neodvisno sodstvo? Je bilo našim sodnikom bolje v starem ali novem režimu? Ali sodniki bežijo iz svojega poklica zavoljo ogroženosti ali zato, ker se jim je tako pač zahotelo? Na takšna in podobna vprašanja je prejšnji teden zaman skušal odgovoriti Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga vodi prof. dr. Ljubo Bavcon. Povod za take vrste razpravo je bil Bavconov osnutek pisanja, s katerim naj bi svet republiško vlado, ministre in javnost opozoril na dogajanje v našem sodstvu. Bavcon namreč pravi, da obstajajo napetosti v razmerjih med zakonodajno in izvršno oblastjo na eni ter pravosodjem na drugi strani To trditev je ilustriral z begom sodnikov v druge oklice, z neargumentirano zavrnitvijo nekaterih predlogov Sodnega sveta za izvolitve sodnikov, ne nazadnje tudi s protestnim odstopom predsednika Sodnega sveta. Vse. kar je prof. Bavcon pričakoval od članov sveta, je bilo, naj bi obudili svojo nekdanjo pobudo o u vedbi stalnosti sodniške funkcije, zagotovili ekonomsko neodvisnost sodnikov, uveljavili strokovne kriterije za izvolitve oziroma imenovanja sodnikov in takšen postopek za razrešitve, ki bo izključeval možnosti neargumentirane samovolje nosilcev politične oblasti in moči Skratka, sodniki naj bi odločali nepristransko, zgolj in edinole na podlagi dejstev in zakona1 Moti se, kdor misli, da je svet tak Bavconov predlog tudi sprejel Nijih bilo malo v svetu, ki so takšno izjavo razumeli kot nož v hrbet sedanjemu režima Češ če danes govorimo o potrebi po neodvisnosnem sodstva to ne pomeni nič drugega kot da so sodniki sedaj pod novo oblastjo odvisni. AIL sodniki nikoli niso bili tako neodvisni saj lahko hodijo v cerkev, kadar se jim zljubi ni več nujno, da so člani Zveze komunistov itd Spet tretji je trdil, kako nič ne ve o begu sodnikov v druge poklice, saj ta stan po njegovem v današnjih časih doživlja razcvet in preporod In druga stran? Oni in dejstva pravijo, da sodniki odhajajo, ker nimajo prav nobenega jamstva da jih potem, ko jih bo Sodni svet predlagal na funkcijo, v skupščini ne bodo neutemeljeno zavrnili Znan je primer iz Nove Gorice, kjer so predsedniku Temeljnega sodišča privlekli na dan dve desetletji staro zadevo z namenom, da ga odžagajo. »Nikdar še nisem videl toliko strahu in negotovosti pri sodnikih kot sedaj. Tak sodnik ne more imeti pokončne drže,«je odločno zatrjeval eden od članov sveta. Sodniški stan je tako ostal brez pričakovane in pripravljene pod- pore, dobil jo bo, ko bo primemo »predelana« ob upoštevanju vseh zgoraj opisanih pripomb. Drugo je vprašanje, ali je to ob tako nasprotnih mnenjih sploh mogoče, vse bolj se zdi, da tudi Bavconov svet postaja ustanova, katere delo ne bo slonelo na konsenzu, pa naj si to njegov predsednik še tako želi In še nečesa ne gre prezreti prav ob razpravi o (nejodvisnosti sodstva se je pokazalo, kako so tudi v Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin nekateri zavoljo domnevne ogroženosti strani, ki ji pripadajo, pripravljeni razpravo od bistvenih speljati k za nadaljnjo usodo slovenskega sodstva manj bistvenim stvarem. Nič ali premalo se je prejšnji teden govorilo o ravnovesju med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo, o tem, ali je za reformo sodstva bolje, ali sodnike imenujemo ali volimo, o ugotovitvi da je status sodniko v danes izenačen s statusom upravnih delavcev, o tem, kdaj bomo dobili nov zakon o sodstvu, in še čem. Sicer pa svoje o tem, koliko danes na skupščinski borzi velja sodniški stan, kaže ugotovitev, da so republiški poslanci pred dnevi ie sprejeli zakon o gostinstvu. B. BUDJA VLOM V HIŠO KRŠKO — Se neznani storilec je 20. junija med 9.30 in 15. uro vlomil v stanovanjsko hišo Jožeta Habinca iz Krškega. Slednji je bil ob dva avtomatska fotoaparata Conica, kovček in vžigalnik, tako daje škode za vsaj 15.000 din. f Fotografije hčera niso omehčale morilca i i 1 1 i f 1 26-letne ga Adela Obalija in 25-letneaa Roberta Zriliča so prijeli dobre tri ure po zverinskem uboju 6-letnega črpalkarja Franca Spilka iz Trebnjega — Rdeči jugo napeljal na prvo sled TREBNJE — Na mizi sta ostali fotografiji hčera: ena hodi v osnovno in druga v srednjo šolo. Pod njima je na tleh še vedno napol klečeč v mlaki krvi mrtev slonel njun oče, 46-letni Franc Špilek iz Trebnjega. S slikama deklet, za kateri je moral skrbeti, sije klečeč zaman skušal izprositi golo življenje. Morilec mu je hladnokrvno naslonil na obraz cev pištole kalibra 9 mm in sprožil. Za 6 tisočakov, kolikor je bilo v četrtek zjutraj nočnega izkupička na Petrolovi črpalki v Trebnjem! Domala na las podobni dogodki, ki so se v dneh od 11. do 20. junija zvrstili na treh črplakah, dveh Petrolovih in eni Inini, so na noge spravili domala vso Slovenijo. Že v torek, 11. junija, zvečer je neznani ropar zverinsko ustrelil v glavo 31-letnega Igorja Pražnikarja iz Žalca, 46-letni Franc Špilek, ki je hčerama in ženi pred kratkim postavil hišo, je postal žrtev zverinskega morilca. delavca na Petrolovem bencinskem servisu v Šentrupertu. Možakar je bil na mestu mrtev. Zvrhan koš sreče je imel 41-letni Anton Raspor z Inine bencinske črpalke v Rupi, kraju blizu Ilirske Bistrice. Tudi njemu je nočni ropar izstrelil v glavo kroglo enakega kalibra. Po čudežnem naključju pa je Raspor ostal živ. Zavoljo prestreljene čeljusti ni mogel govoriti, zato pa je miličnikom in krinimalistom napisal, kakšnega videza je bil napadalec. Po tem opisu narejeni fotorobot roparja, ki ni spraševal za življenja, ko mu je šlo za denar, je bil, kot se je izkazalo kasneje, domala stoodstotna kopija obraza morilca. In s tem v barvah narejenim fotorobotom so miličniki in kriminalisti obiskali prav vse črpalke v Sloveniji, uslužbence opozorili na nevarnost, ki jim preži, jim seveda pustili slike domnevnega storilca in jih hkrati prosili za pomoč in sodelovanje. Vse to se je dogajalo pred krvavim četrtkovim jutrom na bencinskem servisu v Trebnjem. Prever- jenih je bilo več oseb, zabeleženih v policijskih kartotekah, pa četudi je bila njihova podobnost s sliko fotorobota le neznatna. Tudi z Vinice je med drugim prišel klic črpalkaija, ki seje spomnil, daje oseba podobnega videza obiskala njihov bencinski servis, možje postave so seveda preveijali tudi to prijavo. Črpalkar je bil pripravljen v četrtek odtiti v Ljubljano, kjer bi ga podrobneje izprašali s pomočjo hipnoze, toda pot mu je bila prihranjena. Pek Martin Kašič iz Migolice pri Mirni je v četrtek zjutraj ob 3.40 zavil v Trebnjem na bencinsko črpalko Petrola. Črpalka je bila osvetljena, le žive duše nikjer. V vratih so bili ključi, zato je Kašič stopil v notranjost. ^istega, kar je hip zatem videl, zagotovo vse življenje ne bo pozabil: v mlaki krvi je mrtev slonel 46-letni Franc Špilek. Le nekaj minut kasneje je dežurni postaje milice v Trebnjem sprejel razburjen poziv, o grozljivem odkritju sta bila nemudoma obveščena tudi zdravnica trebnajskega zdravstvenega doma in najbližji Špilekov sodelavec Vinko Barle. Takoj je stekla obsežna akcija, Zdenko Prizmič, načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete novomeške UNZ, jo je opisal takole: »Že prvi pregled črpalke in okolice je prinesel za nas izredno dragoceno in, kot seje pokazalo kasneje, ključno odkritje. Takoj za črpalko je stal rdeč jugo celjske registracije. Bil je sicer zaklenjen, toda na sedežu so bili še eni ključi z obeskom. S slednjega se je dalo nedvomno razbrati, da pripadajo osebnemu avtomobilu golf s prav tako celjsko registrsko oznako. Obe številki smo takoj posredovali celjskim kolegom in klobčič seje pričel odmotavati. Kmalu je bilo jasno, da sta bila oba avtomobila najeta pri zasebni sposojevalnici »Vofra« v Velenju; juga sije 18. junija sposo- dil 26-letni Adel Obali iz Velenja, golfa pa že 6. junija 25-letni Robert Zrilič iz Kamnika. Obali — priimek gre pripisati očetu, ki je bil doma iz Jemena — je tako postal ključna oseba akcije, črno na belem je namreč postalo, da gre za človeka, ki ga je narisal fotorobot. Temu v prid je govorilo še nekaj dejstev. Na kraju umora smo našli tulec kalibra 9 mm, strokovnjak iz Ljubljane je že na oko ocenil, daje bil izstreljen iz iste pištole, kije bila uporabljena tudi pri ropih v Šempetru in Rupi. To je kasneje potrdila tudi balistična preiskava. Rdeča nit vseh treh ropov je bila tudi ta, da so Pisarna bencinskega servisa v Trebnjem, kjer seje utrnilo Špilkovo življenje. Na tleh je ostala dobro vidna mlakuža krvi bile žrtve ustreljene v glavo, vse od zgoraj navzdol.« Krog seje tako od minute do minute ožil in bolj ali manj jasno je bilo moč na podlagi vsega tega obnoviti potek dogodkov tega jutra. Roparja sta se do črpalke v smeri Zagreba pripeljala z jugom, Zrilič pa je imel pri sebi tudi ključe golfa, ki gaje pustil v Velenju. Bržkone je v črpalko vstopil Obali sam, Zrilič pa je ostal na straži. Ob tem ne gre prezreti, da roparja ne v Šempetru ne v Rupi in Trebnjem nista bila maskirana, očitno sta bila že vnaprej odločena edine priče svojih dejanj spraviti s sveta. Obalija tudi fotografije hčera, ki jih je Špilak položil na mizo, niso omehčale. Dokaz krutosti in zverinskosti je tudi dejstvo, daje Obali v vseh treh primerih najprej streljal in nato pobiral denar. Po uboju in ko sta pospravila tistih šest tisočakov gotovine, zavoljo katerih je moral s sveta oče in mož ter vesten in skrben uslužbenec, ki je v Petrolu pustil kar dve desetletji življenja, sta ropatja urno planila v juga. Toda njun načrt seje tisti hip pričel podirati. Okvara na kardanski osi je bila kriva, da z jugom nista mogla naprej. V zmedi in naglici sta ga pustila kar za črpalko, za nameček so ostali v njem tudi Zriličevi ključi golfa. Vzela sta Špilkov avtomobil in se z njim odpeljala do Litije. Tam sta vozilo zapustila, na železniški postaji kupila karte in se z vlakom odpeljala do Celja. Kmalu zatem sta bila tudi v Velenju. 7.20 je bila ura, ko sta se iz sobe hotela Paka napotila na zajtrk, kot da bi takrat šele vstala. Presenetili soju policaji, akcija je bila urna in brez napak, pištola kalibra 9 mm, ki je dobre tri ure poprej morila v Trebnjem, je ostala nedotaknjena i *: 1 .v. 1 I I I I I Za Petrolov bencinski servis v Trebnjem je bilo ugotovljeno, da je kot ustvarjen za oborožen rop. Pa vendar ni bil deležen nobne posebne zaščite ali varovanja, v nočni izmenije delav vsega en uslužbenec. Mnogi od tistih, ki so bili v četrtek zjutraj zbrani pred črpalko, kot da niso mogli verjeti dogodkom, ki so se'tdd zvrstili pred nekaj urami (Foto: B. B.) Kot se je pokazalo kasneje, je bil narejeni fotorobot domnevnega roparja. ki so ga kriminalisti in miličniki razdelili medpra v vse črpalkarje v Sloveniji, domala stoodstotna kopija obraza Adela Obalija za pasom Obalija; v cevi je bil tudi naboj. Mladeniča sta ob prijetju dejanje priznala, konec preiskave in sojenje bosta pričakala v celjskih zapforlfi. V’ r .................. " " r V; ’ V V; n !v I I I I §š I i » I I I I 1 I ; ; :š: i i I Strela udarila v poslopje in v telefon Upepelnjeno gospodarsko poslopje in poškodo-vana učenka________________ TRŽIŠČE, ŽIGRSKI VRH — Prvo poletno neurje, ki je minuli ponedeljek, 24. junija, divjalo po Dolenjski in Posavju, je že prineslo prv? požare. Tako je ob 19.50 treščila strela v gospodarsko poslopje Cirila Flajsa v Tržišču. Gasilcem in vaščanom je uspelo rešiti živino, medtem ko je poslopje pogorelo do tal. Škodo so po prvih podatkih ocenili na 300.000 din. Nekaj kasneje, ob 21.50, pa je strela treščila v bližino stanovanjske hiše na Žigrskem Vrhu 21. Prav takrat je v hiši držala telefonsko slušalko Marta Mešiček, učenka 7. razreda osnovne šole. Ob udaru strele je Marto vrglo po tleh. Dekle so prepeljali v sevniški zdravstveni dom, nato pa v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na opazovanju. Udar strele je v ponedeljek ohromil telefonsko omrežje na Žigrskem Vrhu. GROZIL S PIŠTOLO GABRIJELE — V soboto, 22. junija, okoli 23. ure seje Franc Z. iz Birčne vasi pri Novem mestu v lokalu Bruno v Gabrijelah sprl z Markom M. iz Krmelja. Prišlo je tudi do prerivanja, med katerim je Franc Z. izza pasu potegnil pištolo znamke Bereta, kalibra 7,65, in jo nastavil Marku M. na rebuh, rekoč, naj se umakne, če hoče še nekaj časa živeti. Franc Z. je nato odšel iz lokala, med potjo domov pa so ga prestregli trebanjski miličniki in mu pištolo, za katero je imel orožni list, zasegli. TAT V VAGONU DOBOVA — Šele minulo soboto so bili miličniki obveščeni o vlomu, do katerega je prišlo v noči na 14. junij. Nekdo je namreč vlomil v vagon tovornega vlaka, ki je stal na industrijskem tiru v Dobovi. Storilec je odnesel električni vrtalni stroj, vreden vsaj 3 tisočake. OB REVOLVER MOKRICE — V noči na 23. junij je še neznan storilec vlomil v osebni avto Nissan zagrebške registracije, ki je stal parkiran pred hotelom Grad Mokrice. Neznanec je izpod sedeža ukradel revolver in tako lastnika oškodoval za 20 tisočakov. IZGINIL POLN KOVČEK MOKRICE — 17. junija med 16 45 in 18.20je neznanec vlomil v osebni® . tomobil, parkiran pred hotelom G.r®. Mokrice. Potem ko je razbil steklo, Je l. vozila odnesel kovček z dokurnenJ kalkulatorjem, reklamnimi kartica'” kluba Nord Adriatic in brezžičnim teL fonom, tako tisočakov. da je škode za SAM PRIKLJUČIL ELEKTRIČNI TOK SELA PRI HINJAH - 40-letni V. O. s Sel pri Hinjah je utemeljeno osu ljen, da je v dneh med 23. marcem 11. junijem vlomil v zapečateno ** trično omarico in znova samovoU priključil električni tok, ki so mu s_ pred časom odklopili zaradi neplace nja računov. Po prvih podatkih naj V. O. s tem Elektro Ljubljana, PE čevje, oškodoval natanko za 15.31°’ dinarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Slaba reklama za dolenjske zlatarje! V noči na 18. junij je neka" na Partizanski cesti v Novem me . vlomil v zlatarno Jožka Kranjc? .. Malih Brusnic, nekaj minut prej kasneje pa še v zlatarno Ton . Muhiča iz Koroške vasi na me1 kem Trgu svobode. Iz obeh je vsega skupaj izginil en sam & ,( catgram žlahtne rumene za načet ugled dolenjskega krivo vlomilčevo poznavanje v?, nih kovin ali previdnost oškoa vancev? . :ce • 30-letni Josip V. iz Kanitf' je 17. junija nekaj po polnoči grabil lopato in z njo silovito rrVt po osebnem avtomobilu Hudorovca iz Srednje vasi Kaj j dega je vozilo zakrivilo, la čas s znano. turne • Peter Cimermančič d J ^ vasi je na veliko veselje ncl!j.ela-pustil svoj osebni avtomobil ? s klenjen, v njem pa denarni 13.000 din goto vine. Kaj več o kar je sledilo, najbrž ni Poir pisati. v(Jsi • Alojz Mežan iz Knežje .0 ima v vinorodnem okolišu e,rtj,,eje zidanico, v njej pa, kot se s ^ spodobi, tudi kaj za pod z0°ntovil kot se . Ul, ,uui KUJ » pod z°".g) enem zadnjih obiskov je ag t primanjkljaj tekočine in "r nevrednosti 3.500 din. Vse ostale u liščine še raziskujejo. KOLESAR OBLEŽAL NA TRAVNIKU — 28-letni Lojze Vidmar iz Gabrijel seje 22. junija ob 8.20 peljal z osebnim avtom Golf po cesti iz Mokronoga proti Trebnjemu. Na Rakovniku je dohitel drugo vozilo in ga pričel prehitevati, takrat pa se je nasproti na kolesu pripeljal 45-letni domačin Leopold Mikec. Vidmar je ob pogledu na kolesarja sicer pričel zavirati, a je bilo prepozno. Mikec je padel na pokrov motorja, nakar gaje odbilo na travnik, kjer je obležal hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 15 tisočakov. ZANESLO GA JE V PEŠAKINJO - seje peljal iz Mokronoga P,oU Ji^jal 1®" ku. 40 metrov pred sebej letno pešakinjo Ano Kov:aci'e rostor tudi osnovnošolci, gimna-teritrP3 “'o pripadniki civilne zaščite, vSemna'c*a rekreativci in še kdo. Pred-bji V:z 1aPori nogometašev in atletov je novirS-,on v zadnjih letih obogaten z no i?1 “Porabnimi površinami, tribu-koa|,renovljeno elektrifikacijo itn. Ta-nted r ■'aot luc*' nogometaši so stadion namJ^zdrževali /denarjem, kije bil nJen za športno dejavnost. Zaradi ne 5 la občinskih programov za name-^tanfe >r*u 'n. razmer v gospodarstvu je toVQ n l5kem športu povsem nego-osno Ua bi poskušali obdržati vsaj te n° dejavnost, so atleti in nogome-j^Prenehaii vzdrževati stadion in ob- ifjo samo ^•’1,Bolie P?vedano- v^ržu‘ dejavn n° 01'co’ kolikor je za njihovo delom °s-1 nujno potrebno. Posledice so ^nik vidne, še bolj pa bodo proti stadj ’ ko.*abko pričakujemo, da bo na kot jp ‘n okrog njega zopet puščava, in Dr "a nekoč. Toliko torej v vednost "a in ?'S*ek tistim, ki so lastniki stadio-Sip»'50 dolžni vzdrževati. tojl* so klubske blagajne tako le|;m ’ ,a v klubih razmišljajo, kako za sezono 1991/92 pokriti je tna„ ke tekmovalnine. Že sedaj pa !|ti v sklop velike keltsko-rimske nekropole, ki jo arheologi vodijo kot l9° mesto — Beletov vrt To nekropolo so načeli in precej poškodovali leta "" fnŠK^ji stavbe okrajnega glavarstva, sedanje občinske hiše. V letih 1973 vypred gradnjo stavbe Ljubljanske banke je tu potekalo veliko zavaro-04,° okopavanje, ko so odkrili 222 grobov, nekaj so jih na tem kompleksu ‘oko ■ *an' °b g.ra^nJ'ces,e ‘n Pvrkirišča za občino, s sedaj odkritimijih je 'ii in*1 'ej ne^ roP°l‘ več kol 230. Vprvem od sedaj odkritih grobo m so našli lep Povsem nepoškodovan dvoročajni vrč. (Foto: A. B.) GF trgovina na debelo In drobno p.o. NOVOTEHNA Novo mesto, Glavni trg 10, objavlja javni razpis za prodajo poslovnih prostorov v središču Metlike, ulica Trg svobode 6, in sicer: poslovni prostor v skupni izmeri 179,06 m2 od tega: klet.................................................39,69 m2 pritličje 112,17 m2 nadstropje..............................................27,06 m2. Poslovni prostori so opremljeni z opremo kolektivne in individualne rabe. Izhodiščna cena znaša 270.200 DM po srednjem tečaju v dinarski protivrednosti. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: — cena, — rok plačila. Pisne ponudbe je treba oddati najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Novotehna, Trgovina na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 10, z oznako »Ponudba za poslovni prostor«. Ponudnike bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po odpiranju ponudb. Informacije: Novotehna, Trgovina na debelo in drobno, tel.: (068) 21 -737, interna 32. 'ooim tLNI TEČAJ ZA PREDŠOLSKE OTROKE — Šmihelska enota no-PrMt,8a vrtca je pripra vila v bazenu osno vne šole Grm prvi pla valni tečaj za hinj^e otroke. Tečaja, ki sta ga vodili vzgojiteljica Silva Zupančič in varu-hs 9 Maja Jarc, se je v dveh skupinah udeležilo 26 otrok v starosti od 5 do 7 let, lšQCj.r hodijo v vrtec v Šmihelu. V prvi vrsti so na tem tečaju, kije starše veljal »išina^e V’ otroke preko iger navajali na vodo, na plovnost, drsenje na vodi in i•oij°Za učenje tehnike plavanja. Ker je ta prvi tečaj lepo uspel in so bili zado-lol ‘ ta^° °troci kot starši, ga bodo verjetno po tej metodi pripravile tudi druge eške enote. (Foto: A. B.) I s* * t0ČEGA KRAJA — Pravijo, da pripadajo generaciji, kiji ni bilo ravno *!feh 5J1*'postlano. Rodili so se tik pred začetkom druge svetovne vojne ali že po %je ječali in šolali so se v času pomanjkanja in socialističnih eksperimentov, ^jeta*°Ve in dru*ine so v času odpovedovanja v korist lepše prihodnosti )e bn0j Spočila ali še bo, to je pač stvar osebne presoje. Vsi pa se strinjajo, da jim %js £P°> ko so se spet zbrali petdesetletniki krajevne skupnosti Uršna sela, se 0*1* boJ Ponovno spoznali obnovili stara prijateljstva, prisluhnili programu, ki so Itffiavili učenci domače šole in krajevna skupnost, in se poveselili ob dobro-%jJln j* ponudila domača gostilna. Več kot dvajset sejih je zbralo na klic skupne 5tl in domačega kraja. (Foto: T. Jakše) /-A' V MERKURJEVI v ponudbi rabjjene opreme boste našli stroje za brizganje plastike, za žaganje, rezanje, krivjjenje univerzalne revolver stružnice, stružne avtomate, rezalnike vrtalnike, brusilke, stiskalnice, livarsko opremo, biro in računalniško opremo, elektroopremo, lesnoobdelovalne stroje... Na konsignacjjo ali na odkup sprejmemo stare stroje v svoje skladišče. Pokličite nas na telefon (064) 212-773 (Merkur Kranj, Gregorčičeva 8) in brezplačno Vam bomo poslali naš KATALOG. /ILPINK V OBRTNA ZBORNICA NOVO MESTO Novo mesto, Glavni trg 14, 68000 Novo mesto telefon: 068/25-744 fax: 068/25-744 žiro račun: 52100-637-45473 OBVEŠČA člane, obratovalnice, zadruge, organizacije in poslovne partnerje, da je ustanovljena in registrirana ter da od 1. 6. 1991 posluje kot samostojna poslovna organizacija z imenom OBRTNA ZBORNICA NOVO MESTO NOVO MESTO, Glavni trg 14 veletrgovina Naša dejavnost je trgovina na debelo na področju pohištva, blaga in re-promaterialov za industrijo in široko potrošnjo ŽELITE POSTA TI NAŠ POSLOVNI PARTNER? Z željo, da bi se z vami še bolj uveljavili v vašem kraju, vas VABIMO K SODELOVANJE Pri tem vam nudimo: — pravico do uporabe blagovne znamke in poslovno znanje, — pomoč pri organiziranju in opremi trgovine, — oskrbo z blagom, — sodelovanje v reklamnih akcijah. Od vas pričakujemo: — da ste samostojni obrtnik oz. lastnik podjetja s trgovinsko I dejavnostjo, — da imate r lasti ali najemu ustrezen prodajni prostor. { Ponudbe naslovite na naslov LESNINA VELETRGOVINA Ljubljana, Parmova 53, informacije po tel. 061/312-327 • j (Sl £LeAtmfn.abcufa specializirano trgovsko izvozno-uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, p.o. Titova 40, LJUBLJANA objavlja zaradi selitve predstavništva na novo lokacijo JAVNO LICITACIJO za prodajo poslovnih prostorov predstavništva v Novem mestu Cesta herojev 10 Prostori predstavništva so v pritličju stanovanjskega objekta nj Cesti herojev 10 v Novem mestu in obsegajo 139,40 m2 koristi ne površine in 807 m2 pripadajočega funkcionalnega zemljišči Primerni so za poslovno dejavnost ali stanovanje, komunalni urejeni, z lastnim sistemom ogrevanja in telefonom. Izklicna cena je 1,659.000 din. Pravne in fizične osebe, ki bodo sodelovale na licitaciji, morajc do začetka licitacije vplačati varščino v višini 10% izklicne cer« na žiro račun Elektronabave, Ljubljana, št. 50101 -601 -15094 pri SDK Ljubljana s pripisom »za licitacijo Novo mesto«. Ponudniku, ki bo na licitaciji ponudil najvišjo ceno in najugod nejši rok plačila, bomo varščino vračunali v kupnino, ostalin udeležencem pa jo vrnili najkasneje v 3 dneh po končani ličita ciji. Za licitacijo velja načelo videno — kupljeno. Ogled prostorov je mogoč vsak dan od 7. do 15. ure po pri hodnem dogovoru po telefonu (068) 24-400. Javna licitacija bo v sredo, 10. 7. 1991, ob 11. uri v prostoi predstavništva, Novo mesto, Cesta herojev 10. ITALIA Motorne žage, kose, kosilnic« Zastopnik za Jugoslavijo MERKUR 4uiA Al ALPINA konsignacija >®J°vška 34, 61000 LJUBLJANA e,-: (061)313-062 ZA ČIŠČENJE GRMIČEVJA BELOKRANJCI, DOLENJCI zakošnjo _ VINOGRADNIKI! TRAVE NAHRBTNA MOTORNA KOSA ALPINA ZA ŽAGANJE PODRASTI tl x * » * * PRIDITE, PIŠITE, TELEFONIRAJTE POŠLJEMO CENIK IN PROSPEKT DEVIZNA PRODAJA U TFM TFflNII IfAC 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I cm I tunu VHO £.MNIIVIM prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 27. junija — Lado Petek, 28. junija — Zoran Sobota, 29. junija — Peter Nedelja, 30. junija — Emilija Ponedeljek, 1. julija — Bogoslav Torek, 2. julija — Oton Sreda, 3. julija — Tomaž LUNINE MENE 27. junija ob 3.58 — ščip kino BREŽICE: 29. (ob 20. uri) in 30.6. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Problematični mulec. ČRNOMELJ: 27., 28. (ob 21. uri), 28., 30. (ob 19. uri) ter 28. in 29.6. (ob 11. uri) kmetijski stroji GRABLJE SIP 2050 TKM, nove, prodam. * 87-000. 4060 TRAKTOR DEUTZ 45, rabljen, in tomos avtomatik A3 M, 1988, prodam. Potočar, Trška Gora 75, nad gostilno Pugelj. 4068 PAJEK 230, skoraj nov, prodam. Informacije po « (0608)89-266, v večernih urah. 4082 KULTIVATOR Goldoni, 8 KM, s koso in kopačico, malo rabljeno, prodam. ‘m- SA-ion SNOPOVEZALKO za BCS 127, no voali rabljeno,elektromotor 10KM,mešalec za beton, prodam. « (061)784-135. 4093 SAMONAKLADALNO prikolico za seno (14 m3) in siloreznico z nizkim koritom in elektromotoijem prodam. «' (061)375-168. 4094 TRAKTOR TORPEDO 4506 s kabino, 600 delovnih ur, prodam. « 57-159 Marija Šuštarič, Prilozje 2 4102 ŽITNI KOMBAJN MAJ 780 prodam za 3200 DEM. « (0608)34-954. 4106 ZETOR 25-11, ohranjen, s koso, prvi lastnik, prodam. * 40-836. 4127 TRAKTOR PORSCHE, 22 KM, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam za 1600 DEM. Ogled vsak dan. Martin Šuk-Ije, Semič 42/d. 4129 kupim STAR KOZOLEC ali skedenj, lahko razpadajočega, kupim. « (068)55-125. 4070 motorna vozila GOLF DIESEL, starejši tip, vozen, prodam. « 73-098. 4071 OPEL KADETT, 1977, odlično ohranjen, garažiran, za 6000 DEM prodam. Franc Zahrastnik, Resljeva 3, Kostanjevica, «(0608)60-043. 4076 R 12 CARAVAN, skupaj ali po delih, in R 4 GTL, letnik 1988, prodam. « 28-790. 4077 R 4 GTL, letnik 1981, neregistriran, prodam za 1500 DEM. Emil Moravec, ® 20-518. 4078 PEUGEOT 205 GL, letnik 1986, prodam. Viljem Volf, Podturn 90, Dolenjske Toplice. 4079 126 P, letnik 1989, prva registracija 1990, registriran do decembra, prvi lastnik, in 126 P, letnik 1979, celega ali po delih, oba po ugodni ceni prodam.® (0608)32-446. 4080 LADO SAMARO, bele barve, 3 vrata, 5 prestav, letnik 2/89, 30000 km, prodam. Informacije na ® (0608)32-144. 4081 LADO 1300, september 1988, prodam. Pirkovič, Cegelnica 72, Novo mesto. MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure isk 25-747 ameriški akcijski film Žrelo III. 30. 6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Ptica na žici. 3.7. (ob 11. uri) ameriška akcijska komedija Denaija na pretek. KRŠKO: 27. 6. (ob 21. uri) ameriški erotični film Pohotne začetnice. 30.6. (ob 18. uri) ameriška komedija Grdi, pokvarjeni goljuf. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. (ob 10. uri) ter 29. in 30.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Napadalec. 27. in 28. (ob 19. in 21. uri) ameriška akcijska drama Lepi Johny. 2. (ob 10. uri) ter L in 2. 7. (ob 19. in 21. uri) ameriški pustolovski akcijski film Miami Blues 3. (ob 19. in 21. uri) ter 4. 7. (ob 10. uri) ameriški risani film Davno pozabljena dežela. 4.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška melodrama Zelena karta. SEVNICA: 28. in 30. 6. hongkonški karate film Bruce Lee —super zvezda. MERCEDES 123-220 D, generalno obnovljen, prodam. ® 43-842. 4085 126 P, letnik 1985, registriran do novembra 1990, prodam. ® 28-262. 4086 Z 101 GTL 65, letnik 1985, 63000 km, prodam. Cena po dogovoru. Alojz Šenica, Pod Cvingerjem 29, Dolenjske Toplice. 4090 JUGO 55, letnik 1988, in 126 PGL, letnik 1989, prodam. Glavan, Resa 32, Straža. 4091 FIAT 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. ® (0608)70—435. 4092 GOLF JL, letnik 1980, registriran do 2/92, poceni prodam. ® (068)44-269. 4095 Z 750 LE, letnik 1982, registrirano do 6/92, obnovljeno, prodam. Vinko Pirc, Dolenje Lakovnice 3, Novo mesto, ® 43-643. 4098 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1988, 25.000 km, prodam. Alojz Rajer, Rimska 32, Trebnje. 4099 GOLF JXD DIESEL, dobro ohranjen, prodam. Dol. Kamence 84, Novo mesto. 4104 ORANŽEN 126 P, 12/81, nove gume, registriran do 2/92, prodam za 1800 DEM. «(0608)31-605. 4105 Z 750, letnik 1983, registrirano do maja 1992, prodam. « 41 -059. 4108 FORD SIERA 1,8 diesel, nov, 3 vrata, prodam. « 26-371. 4110 GOLF, letnik 1979, prodam. ® 42-942. 4111 R 4, letnik 1988, prodam. ® 84-347. 4112 JUGO 45, letnik 1988, prodam. Jablan 23, Mirna Peč. 4113 BMW 316, letnik 1986, prodam. « (0608)32-673. 4114 JUGO 55 AX, letnik 1987, ugodno prodam. * 21-549. 4117 ŠKODO 120 L, letnik 1978, prodam. Anton Gošek, Rožno 26, Brestanica. 4118 Z 101 SKALA 55, letnik 1987, ugodno prodam. Marjan Fink, Roška c. 22, Dolenjske Toplice. 4120 R 5 CAMPUS, kovinsko zelene barve, star 18 mesecev, 12000 km, prodam. « (068)28-776, popoldne. 4121 RENAULT TRAFIC, letnik 1987, prodam. V račun vzamem tudi osebno vozilo. ® 85-131. 4124 126 P, letnik 1982, prodam. ® 41- 135. 4125 126 P, letnik 1984, prodam. « 49- 176. 4126 OPEL KADETT KARAVAN, starejši letnik, prodam. ® 81-556. 4135 ZASTAVO 101, 4/86, karambolira-no, in ami 8, letnik 1967, neregistriran, vozen, prodam. Marko Matkovič, Nad mlini 25, Novo mesto. 4136 LADO RIVO 1300, letnik 1989, prodam. Vene, Žvabovo 3, Šentjernej. 4137 JUGO 55, letnik 3/89, prodam. « 44-350. 4138 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. ® 85-045. 4139 ZASTAVO 128,letnik 1989,prodam. ® 42-768. 4140 RENAULT 9, letnik 88/89, lepo ohranjen, prodam za 16000 DEM. ® (0608)69-533. 4141 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. «76-554,76-352. 4142 OPEL KADETT, 1,6 diesel, letnik 1985, rdeč, tri vrata, prodam za 11900 DEM. «(068)73-551 4143 R 18, metalik, prodam. « (0608)67- 136. 4144 126 P, letnik 1983, registriran do decembra ugodno prodam.«(068)76-140. 4145 KADETT 1,6 D, letnik 1988, za 19000 DEM, in toyoto Corono, karam-bolirano, za 900 DEM prodam. « (068)20-387. 4146 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dohnjtki Hat Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič-Gornik, Anton Jakie, Zdenka Lindlč-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevllka 25 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 320 din, na prvi ali zadnji strani 640 din; za razpise, licitacije ipd. 350 din. Mali oglasi do deset besed 280 din, vsaka nadaljnja beseda 28 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka IUradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi Grafika No-\vo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI UST R 4 GTL, prikolico Adria, barvni TV, 100 m2 ladijskega poda prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. 4150 MERCEDES 220 D, letnik 1973, prodam. Anton Zorc, Zloganje 16, Škocjan. 4151 Z 126 PGL, letnik 1990/2, prodam. Informacije na ® (068)21-784. 4153 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 65-736. 4154 CITROEN GS 13, letnik 1979, v odličnem stanju, prodam za 2950 DEM. « (0608)77-462, po 16. uri. 4155 JUGO 55 KORAL, letnik 1990, zelo ugodno prodam. Alenka Slak, Šranga 18, Mirna Peč. 4156 LADO SAMARO, 3 vrata, letnik 1987, prevoženih 25000 km, prodam. Staniša, Jerebova 3, Novo mesto, «21-163, popoldne. 4157 R 4 GTL, letnik 1984, karambolirana zadnja stran, prodam za 2500 DEM. Jože Šašek, Gabrje 68, Brusnice, 26-729. 4158 LADO SAMARO 1300,5 vrat, staro dve leti, ugodno prodam. « (068)25-260, Rudi Škof, Slavka Gruma 23, Novo mesto. 4160 PEUGEOT 205 COLORLINE, nov, star 3 mesece, prodam ali zamenjam za cenejši avto. « (0608)60-045, zvečer. 4161 FIAT 126 P, letnik 1988, registriran do 4/92, prodam. « (068)21-950. 4164 JUGO 45, za 2000 DEM, tomos avtomatik za 500 DEM prodam. Oton Pe-trinčič, Gor. Prekopa 26, Kostanjevica na Krki. 4166 R 4 GTL, letnik 1989, prodam ali zamenjam za R 5 ali golfa z doplačilom. Primož Legan, Dvor 50, « 87-383. 4171 R 4 TL, dobro ohranjen, 11/81, prodam. « 21-826, interna 286. 4172 Z 750 — letnik 1984, dobro ohranjen, prodaja na licitaciji dne 1. 7. 1991 ob 9. uri SSTZU, Milke Šobar 30, Novo mesto, v šolskih delavnicah. Izklicna cena je 24.000 din. Davek plača kupec. OPEL KADETT 13 GLS, letnik november 1986, in kosilnico, staro tri leta, prodam. «(0608)7)-343. 4174 R M ASTER, letnik 1982, kason 3,70 m, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. « (068)73-609. 4178 FIAT REGATO Sie, letnik 1987, in jugo Koral 55, letnik 1991, prodam. « 21-450. 4179 R 4 GTL, letnik 1983, prodam. «27-905 4181 OHRANJEN KOMBI Z 850, letnik 1983, ugodno prodam. « 65-070. 4183 Z 101, Jetnik 1983, izredno ogranjeno, prodam. Žarko Povše, Smolenja vas 78, Novo mesto, « (068)24-565. 4184 LADO SAMARO, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam.« 48-428 ali 48-327. 4185 obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, ijave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Četin, Jože Ct-tin, Mostec 46, Dobova, « (0608)67-578. 3611 Obveščamo vse svoje stranke, da bo žrebanje napovedano za 29.6.1991, v soboto ob 11.00 v prostorih Studia D. Žrebanje bo potekalo v živo! Lepe nagrade. Vsekakor prisluhnite. VAKO Servis, VAKO d.o.o. EXPORT - IMPORT Anton Vrščaj Kolodvorska 56, Črnomelj Tel. 068/52-073, 52-555 Fax. 068/52-073 AVTOKLEPARSTVO INAVTOVLEKA 1068) 24-569 Vodopivec Igor Smolenja vas 72 Novo mesto BIRO 5,TRGOVINA Vrhovčcva 9 , Novo mesto, tel.: 068 - 25 496 IZREDNA PONUDBA TA TEDEN TELEFONI Panasonic in General Electric - telefonske tajnice -cordless telefoni -telefaxi -RAČUNALNIKI in ostale računalniške potrebščine ' .i *. at >t i. . • PRIČAKUJEMO. YAS_!. . J1\ ALP ŠPORT Planinci, taborniki, ribiči: ALP ŠPORT javna skladišča Novo mesto je pravi naslov za vaše zadeve! tel.: 21 -956 int. 27 OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo delavnica za previjanje elektromotorjev na Drski zaprta zaradi letnega dopusta od L do 20. julija 1991. Se priporočam! Ivan Priselac, Drska 64, Novo mesto. 4168 TEHNIČNA TRGOVINA Bršljin 21, tel.: 27-197 AKCIJSKI POPUST s tem oglasom GORILCI z loputo 11.875,00 s popustom 5% BPD 11.281,20 DALJINSKI TELEFONI 4.784,60 s popustom 5% 4.545,40 CISTERNE 2000 L BPD 5.985,80 ŠKROPILNICE 8.659,70 MOTORNE ŽAGE 9.998,60 KOSILNICE NA LAKS 14.702,20 UGODNO — mešalni ventili, radiatorji, peči — tuš kadi, umivalniki, pipe — kabli, jupol, beltop, samokolnice Možnost montaže in brezplačnih prevozov! ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE Ljubljana, Pod kostanji 6 telefon: (061) 329-041 V novi številki VIP lahko preberete: »TURISTIČNA« POGODBA: potrošnik kot turist naš nasvet: za dopust se odločite zadnji hip ADITIVI V PREHRANI: tudi jajca »farbajo« TEST: Videorekorderji za naš žep NEVARNI VSAKDANJIK: strupene snovi doma V prodaji od 1. julija. prodam OTROŠKO POSTELJICO športni voziček prodam. ® 26-760.^ OSEM MESECEV BREJO TELICO, težko 500 kg, prodam. Mišjak, BO čevo, Novo mesto. PERZIJSKE MUCKE z rodova'^ 4067 (ZFDS — F.I.F.A.) prodamo. ® 52‘24,8, PEČ za etažno centralno °8re'/a.niC Emo—central, 12 KV, ugodno pro^-i « 22-208 ali 23-947. .7%) UGODNO PRODAM travnik l ^NISSAN SERVIS PRODAJA VOZIL HYUnD&3l SERVIS ZIERER ALBIN Boštanj 62 c, 68290 SEVNICA Telefon: (0608) 81 -389 uuvjDiiu rituDrtin n hal V arov), možnost razmere, in gozd (2 okolici Novega mesta. ® (068)2 KOŠNJO DETELJE in krmo na prodam. Terezija Škofljanc, ®re®^u)75 Leskovec pri Krškem. r0. POD UGODNIMI POGOJI P1., dam dobro ohranjeno furnirano ore ^ spalnico zjogijem, omaro za dnevno j štedilnik kiperbuš, pralni in P01"1 v,-stroj, plinsko peč in še kaj za 0PreI%j|4 šega stanovanja. ® (068)28-374. NAHRBTNO KOSILNICO KJTgj saki prodam. « (0608)34-765. tfJ. 1900 KOMADOV strešne opeke-fitno sive, Strešnik, ugodno prodam rLj din za komad. « (0608)60-314. ^ PRODAM dve omari za dnevno ^ tip Manta. Ena je še zapakiran*',go (068)20-395. *• TOMOS AVTOMATIK, malo i*£ .ko peč, kuhinji bojler (5 1) prodam. « 45-37 L ^ jV ljen, termoakumulacijsko peč, r KMETOVALCI, POZOR! Trgovsko podjetje TEIK Kapele, Je-reslavec 9, tel. (0608) 68-346, ugodno prodaja traktorje UNIVERZAL45 in IMT. Cena: protivrednost 9.000 DEM. Dobava 5 do 10 dni. V / SOPflCK PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 SATELITSKE ANTENE, 50 kanalov, stereo zvok, radijski programi, z montažo že za 20.000 din. Tel. (068) 51-396. Omerzu, Šmarješke Toplice 126, v 746 JLtao GARAŽO STREŠNIK zelo uP* prodam.«(061 )772-540 ali konec ““j, na «(068)48-634. Lhi- ZARADI SELITVE prodam* njo, spalnico, hladilnik, štedilnik ' .jj 100 1 soda. « 73-459 ali 27-739. V, KRAVO, suro 7 let, prodam- ^ Gotna vas 12, Novo mesto. . |5-PRODAM traktor Štore 50^^ eolski voz, model za izdelavo bet ^ kozolčnih stebrov z vibratorjem te ^ Kladivar. Pokličite na « 76-294. g 5 MIZ z 20 gostinskimi lesenim'^ prodam. «(0608)32-116. OTROŠKI VOZIČE EK i" ugodno prodam. « 42-218. posest hojic? 413.1 brc2*!« Prodam lokal na novi atobusni postaji v Novem mestu 10% ceneje od prodajne cene: Class, telefon (061) 223-231 POZOR! Vabimo vse, ki bi radi dobro zaslužili s prodajo na terenu. Petdeset različnih artiklov. Možna redna zaposlitev. TeL (068) 24-780 ali 24-781, dopoldan. UGODNO PRODAM manjšo domačijo (1,6 ha), primemo za vikend ali turizem. Židanica, kuhinja, kopalnica, 400 trt, raznovrstno sadno drevje, gozd, poseben mir, 300 metrov od asfalu. Jože Dra-govan, Grabrovec 1 pri Metliki (Lepoš nad Berčicami). « (068)59-322. 4069 HIŠO (14 x 10), zidan hlev (15 x 7), skedenj (12x8), skupna izmera parcele p je 1755 m2, na Vranovičih pri Črnomlju, ugodno prodamo. Celotno poslopje se nahaja med glavno asfaltno cesto in reko Lahinjo. Hiša je opremljena z vodovodom, kanalizacijo, trofaznim električnim zago-Infor- tokom in telefonom. Zelo primemo za gi stinsko ali kakršnokoli drugo obrt. Info macije dobite na « (068)51-888. 4073 ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE v izme ri 720 m2 v Kremenjaku blizu Novega mesu prodam. Ponudbe pod šifro: »UGODNO.« 40% STARO KMEČKO HIŠO, 1300 m2 zemlje, voda, elektrika, v Mokronogu prodam. « (061 )341 -%3. 4162 PRALNI STROJ Gorenje, ben, ugodno prodam. « 23-476. ^ SALONITKE, rabljene, ^j33 84-623, zvečer. & (fi- COMMODORE 64 prodam »,59 672. vdirat0" DIRKALNO KOLO Rog J48' — luxus prodam. ® (068)25-65*- ^3 rfiU' KOZO, staro eno leto, sansK’(Gn) 'n dico, suro dva meseca (za 4.500 dva meseca suri, smasti, za pleme, ‘ :y. Šušuršič, Blatna Brezovica 25, "r ^(j) PRODAM novo opeko Strešnik,5'^ 150 kom, rabljeno večjo salonitko.' pj,p, ne zdrave letve in rabljen štedilniK t JCj 2 elektrika). CveU Berlan, CesU ^9 38, Novo mesto, W 25-126. . *T in DVE HRASTOVI KRILI VK* j6 30 m2 lamel parkeu prodam. * L ^j70 M DOMAČE PIŠČANCE, od 2 do 2,5 kg, prodam. ® (068)4 ^j)5 ŽENSKO KOLO SENIOR'"^ kolo prodam. ® dopoldne 44-1 '^1 poldne 24-064. ZAHVALA 19. junija nas je v 64. letu nepričakovano zapustil naš dragi mož, o& dedo, tast in svak Ciril Seničar z Malega Slatnika 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom s Trške gore, ki so mu prvi priskočili na pomoč, vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvaljujemo se delavcem avtoparka in skladišča Pionir, delavcem Marketinga in ampulnega oddelka Tovarne zdravil KRKA. Posebna zahvala GD Smolenja vas za organiziranje pogreba, pevcem m zapete žalostinke, govornikoma za besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Ivanka, sinova Marjan in Srečko z družinama, hčerka Zdenka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ni bilo časa reči zbogom, tudi roke nisi nam podal, smrt le vzela je prerano, v srcih naših vedno boš ostal 14. junija je v 66. letu starosti tiho in za vedno odšel od nas dragi očka* dedek, brat in stric MATO PEKEZ iz Novega mesta V globoki žalosti, prežeti z neutolažljivo bolečino in grenkobo, se iskreno zahvaljujemo vsem* ki ste ob smrti našega dragega očka sočustvovali z nami, nam pomagali v teh najtežjih trenutkih žalosti, nam ustno ali pisno izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo Garnizij' Milan Majcen Novo mesto, g. Nikoli Padevskemu za poslovilne besede, Tovarni zdravil K”" KA — oddelek kozmetika, DO Dolenjka in prodajalni Market Ragovska. Hvala vsem, kiste našega očka v življenju cenili in spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega mnogo preranega groba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki so te imeli radi * f va 14, 61001 Ljubljana Republika Slovenija občina krško ~*kretariat za gospodarsko infrastrukturo krško, Cesta krških žrtev 14 J^Pisuje, na podlagi sklepa Izvršnega sveta skupščine občine JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA Potrebe zasebnega in družbenega sektorja v adaptirani stari Sn°vni šoli v Koprivnici, v velikosti 398,60 m2. g^jomnina za poslovni prostor znaša na dan 1. 7. 1991 din Lokacija poslovnega prostora se nahaja v središču Koprivnice. ■"0 interesentov pričakujemo, da bo njihova dejavnost mirna, ehrupna in ne bo potrebovala velikega tranzita ter da ohranijo pr°stor takšen, kot se daje v najem. !^Dor med ponudniki bo opravljen glede na predstavljen program. ?'sne ponudbe za najem, z navedbo dejavnosti, pošljite do 12. ;1991 na Skupščino občine Krško, Sekretariat za gospodarno infrastrukturo, Krško, Cesta krških žrtev 14. Vloge naj bodo Oprtih kuvertah, s pripisom »NAJEM LOKALA«. Vse dodatne informacije dobite na Skupščini občine Krško, Se-"'otariat za gospodarsko infrastrukturo, ali po telefonu št. 0608 ~1 '507. Ogled poslovnega prostora bo, po predhodnem dogo-n0ru, možen vsak dan. u '2biri boste obveščeni v 15 dneh po poteku roka za objavo. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Prejšnji teden smo prvič objavili razpis nagradne akcije, v kateri ZAVAROVALNICA TILIA iz Novega mesta, Cesta herojev 1, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem ter z zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem nagrajuje naročnike Dolenjskega lista. In tako do tudi naprej. Srečnež, ki ga bomo izžrebali vsak torek v našem uredništvu, bo dobil nagrado Zavarovalnice TILIA, in sicer premoženjsko zavarovanje v višini 2.500 dinarjev, če bo premoženje izžrebanca že zavarovano, bo lahko nagrado podaril prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista. Ta torekje imel največ sreče pri žrebanju Vinko Lukilč Iz Vav-te vasi 71, poita Straža, naročnik od leta 1974, ki naj se čim-prej zglasi na predstavništvu Zavarovalnice TILIA, Cestahero-jev 1, Novo mesto. (C*KRKk tovarna zdravil, p.o. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno licitacijo na kateri želi odprodati rabljeno opremo zdravstva in gostinstva Zdravilišča Dolenjske Toplice. Licitacija bo v torek, 2. julija, ob 14.30 v Zdravilišču Dolenjske Toplice. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubega moža in očija FRANCA ŠPILEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, posebno pa družinam Avguštinčič, Cesar, Žitnik, Starc, Povhe, Strajnar in sodelavcem Uprave občine Trebnje, ki ste ga v tako polnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili številno cvetje in nam izrekli sožalje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala DO Petrolu za nesebično pomoč in izrečene poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 34. letu nas je nenadoma zapustila naša draga in dobra žena, njamica, hčerka, sestra, teta, snaha, svakinja in nečakinja BRANKA LENIČ roj. Gramc iz Leskovca pri Krškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, sočustvovanje, poklonjeno cvetje, denarno pomoč in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom VVE in OŠ Leskovec, Transport Krško, učencem ter razredničarki l.b.e. Srednje šole Krško ter l.a OŠ Leskovec. Zahvala velja tudi g. Žičkarju in pogrebnikom, g. župniku iz Cerkelj ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni GLASBE MINIL b&EZ OBELEŽITVE Junij je le nekaj let razglašen °l 'Mednarodni dan glasbe. Pobudo Je dal že leta 1985 francoski fjteter Lang, in sicer v okviru ,r°pskega odbora za leto glasbe. j'0sJe minister Lang povabil tudi Soslavijo, da se pridruži prazno-KnJu. ki že poteka v 65 državah. da je to obvestilo prispelo v p?Ven‘jo in tudi na Dolenjsko pre-,Jno in niso 21. junija — vsaj ko-h 0rje znano kronistu Dolenjskega S? — nikjer na Dolenjskem obe-K^jukot mednarodni dan glasbe. A ^Samosfoma ^OVENIJA1991 frUrJiflTtTl i ZAHVALA Kakor hitro spolzi solza mila, tako hitro te je smrt od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za vso tvojo skrb in dobroto. Nepričakovano se je v 77. letu starosti iztekla življenjska pot našemu dragemu možu, očetu in dedku ANTONU MUCU borcu Cankarjeve in Tomšičeve brigade iz Gor. Lokvice 5 b Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrina zahvala sorodnikom, sosedom in znancem, KS Lokvica, ZB Lokvica, SDP Metlika, DU Metlika, DO IMV Suhor, Obrtni zadrugi Metlika, godbi na pihala, Zdravstvenemu domu Metlika, Splošni bolnišnici Novo mesto — pljučnemu oddelku za dolgoletno zdravljenje. Še posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Lokvica za slovo od svojega ustanovnega člana in govornikoma za ganljive poslovilne besede. 4ll !>.’ KJ*. 'a Žalujoči: žena Vida, sin Tone in hčerka Majda z družinama ___________________I. i t ? ■ ' -> / i ZAHVALA Spet trta bo rodila, prijatelj, grozdje nam sladko, ter z nami žalovala, ker tvoja roka je negovala več ne bo. V 67. letu nas je prezgodaj zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče, brat in tast FRANC LOKAR iz Gorenje vasi — Bačja pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje in tolažilne besede v težkih trenutkih. Naj lepše se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, pevcem, godbi na pihala in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Naj bom še dolgo bakla nema. ki potnikom samotnim v noč gori! (F. Balantič) Mnogo prezgodaj nas je v 37. letu starosti zapustil naš ZDRAVKO KOVAČIČ iz Mačjega Dola pri Šentlovrencu Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izkazali sočutje, pomoč in besede tolažbe, se iskreno zahvaljujemo. Hvala zdravstvenemu osebju, ki se je borilo za njegovo življenje, vsem darovalcem cvetja in vam, ki ste se od njega poslavljali na domu. Hvala Trebanjskemu oktetu in cerkvenim pevcem, vsem lovcem, govornikoma pri odprtem grobu in župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi, ki z veliko bolečino v srcu sprejemamo njegov odhod! ZAHVALA V 82. letu starosti je umrla draga mama, stara mama in teta TEREZIJA GRUBAR z Gor. Vrhpolja pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, pokojnici darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, dedija, tasta, brata in strica PAVLETA KMETIČA iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter DO Petrol in učiteljem OŠ Mirana Jarca, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna ali pisna sožalja ter podarili cvetje. Hvala gospodu dr. Krešimiiju Macanu, kije skrbel za njegovo zdravstveno stanje. Posebna zahvala Obrtni zbornici Črnomelj za pomoč in organizacijo pogreba. Vsem, ki ste našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubil si svoj dom, travnike in polja pa živino in gozdove, ljubil vit ljudi si in vedno izžareval dobroto in veselje. V 80. letu nas je 12. junija zapustil dragi mož, oče in stric PETER NOVAK s Kamnega Potoka 4 Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili vence, pokojnega spremili na zadnji poti iz domače hiše žalosti na pokopališče v Trebnje, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, vaščanom, Rezki Majer za poslovilne besede, trebanjskemu cerkvenemu zboru in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: sinova Peter in Jože z družinama Lojze Peterle Med dijaki, ki so novomeško gimnazijo obiskovali v letih 1963 do 1967 v paralelki b,je ves čas za očeta razreda veljal pokroviteljski Stane Granda. Njegovo nemirno in neugnano nasprotje je bil Boris Vovk. Med njima pa je bil ves čas Lojze Peterle, preudaren in miren fant, ki se je v šolo z vlakom vozil iz trebanjskega konca. Danes, skoraj do dneva natančno 24 let po maturi, je Stane Granda doktor zgodovinskih ved in upoštevan znanstvenik, Boris Vovk je plesni učitelj in organizator rekreacije, Lojze Peterle pa predsednik slovenske vlade. Ne samo, da je Peterle prvi Dolenjec na tako visokem položaju, od včeraj je tudi prvi predsednik neodvisne in samostojne države Slovenije. Da smo Slovenci to dočakali, ima brez dvoma nemalo zaslug tudi Peterle. Nekateri ga zaradi tega kujejo v zvezde, drugi mu očitajo, da pelje Slovenijo v osamitev in pogubo. On pa se ne da zapeljati prvim niti zmesti drugim. »Fant, ki je vedno vedel, kaj hoče in je zastavljene cilje dosegel postopno, mimo, korektno, a odločno in neomajno, e ga je opisala ena od njegovih gimnazijskih sošolk. Tudi nam, ki ga osebno le bežno poznamo, se po vsem, kar smo o njem slišali in prebrali, zdi, da se v teh letih od gimnazijskega vozača do predsednika slovenske vlade osebnostno v bistvu ni spremenil. Zorel da, nikakor pa ne spreobrnil Določena, marsikdaj dokaj jasna slika o človeku lahko zasije iz kakšnega drobca. Ko so še pred volitvami v Novem mestu ustanavljali odbor Slovenskih krščanskih demokratov, je po svobodni katedri, ki se je je Peterle udeležil kot predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, na sproščenem klepetu za gostilniško mizo pozdravil človeka, ki je bil prepričan, da je tega resnega moža takrat videl prvič v življenju. »Dolgo Vas že nisem videl, poznam pa Vas kot brata moje sošolke.« Na otvoritvi prenovljene knjižnice k novomeškem frančiškanskem samostanu pa je v množici mimogrede po imenu in priimku poklical in pozdravil sedanjega fotoreporterja našega časopisa, svojega mladostnega vrstnika z učiteljišča In vse to skoraj četrt stoletja po maturi, kos krajem svojega šolanja in njegovimi ljudmi ni imel skoraj nobenih, kaj šele tesnih stikov. Očitno pa so pri njem ostale vezi in zvestoba Peterle je tudi kot politik znan po svoji umirjenosti in notranji trdnosti. »Ta mirje pri mojem delu temeljna kategorija Če bi začel begati ali se izgubljati v podrobnostih, bi slabo končal,« je pred časom izjavil v pogovoru za naš časopis. »Bistveno je, da sem v tej funkciji integralen, da ohranjam moralno in osebno interiteto. Tukaj je nekaj milosti, da ta mir pač imam. Ne da se ga pridobiti niti naročiti Je v človeku ali pa ga ni Moč pa mi daje tudi veliko pričakovanje ljudi« Na proslavo ob 245-letnici novomeške gimnazije je Peterle prišel tako rekoč naravnost z državniškega obiska v Rusiji in po vedal je, da se je, zahvaljujoč dobremu profesorju ruščine v gimnaziji, j svojimi visokimi sogovorniki lahko pogovarjal v njihovem jeziku. Učil se je še nemško in ta jezik tudi tekoče govori Zgodi pa se, da popravi uradnega prevajalca za angleščino. Je dober in navdušen pevec, ljubitelj in poznavalec dobrih vin, športni letalec, del dopusta rad preživi na kolesarjenju. Ta možak, ki velja za nepopustljivo delavnega, se je, prej tako rekoč brez kakršnihkoli vladno oblastnih izkušenj, dejansko naučil »vladati« v tednu dni po prevzemu funkcije predsednika slovenske vlade. Prihodnji leden, 5. julija, bo Lojze Peterle star 43 let. Ta rojstni dan bo že praznoval v neodvisni in samostojni Sloveniji Vse najboljše in na zdravje! Sloveniji in Peterletu. A. BARTEU V soboto osamosvojitev kresne dežele ROCK V PODHOSTI POHOSTA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH — V tem kraju bo v soboto, 29. junija, rock koncert za razširitev slišnosti Radia Študent. Nastopili bodo Frakcija Fm, Free 48, No Escape, Gad’n’ bend, Geza Farkash, K2 in Mama Do lores. Vabljeni! Halo, tukaj je bralec »»Dolenjca«! Telefon zvonil poldrugo uro — Od komunalnih problemov, cest, plač do izginulih kokoši — Ena gospa je povabljena na botrijo — Kaj je s sredstvi zoper voluharja Dežurni telefon prejšnji četrtek zvečer res ni imel trenutka počitka. Še potem, ko je čas, uradno določen za klice, že zdavnaj minil, so se oglašali tisti bralci, ki prej niso prišli na vrsto za klic. Bili so tudi taki, ki bi radi oddali male oglase. Tem še enkrat ponavljamo pravo številko za to: 24-006, in sicer v uradnih urah. Dežurni novinar jih res ne more sprejemati. V imenu skupine zaposlenih iz Do-lenjkine delikatese na Glavnem trguje n. mreč klicala neka gospa v zvezi z »eno gospo« Dolenjskega lista in vprašala, če ji je zmanjkalo novih idej, da pogreva več kot leto stare stvari. Sprašujejo tudi, ali bi »ena gospa« hotela biti botrica novemu imenu »Pri podgani«, ki gaje izumila. »Eni gospe« smo vabilo posredovali. Bralka J. K. iz Novega mesta je vznemiijena, saj je ravnokar dobila račun za komunalne storitve, ki znaša kar Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. 1.200 din, to je precej več kot običajno. Tudi sosedje so dobili visoke račune. Sprašuje, če ima to kaj zveze z visokimi plačami v Komunali, o katerih se šušlja okoli. Meni tudi, da ni prav, da morajo potrošniki sami z visokimi cenami graditi komunalno infrastrukturo. Za kratek komentar smo poklicali direktorja Komunale Adolfa Zupana. Glede višine računa je omenil možnost, daje vanj vključen tudi poračun za nazaj, kar naj poskusi ugotoviti bralka sama, sicer pa so pri Komunali pripravljeni vedno za vsak račun preveriti pravilnost in ga tudi strankam razložiti. Glede plač komunalcev pa pravi, naj bi bile po republiških normativih zaradi specifičnosti dela 20 odstotkov nad poprečjem za gospodarstvo, česar pa že dolgo ne dosegajo in so trenutno celo za 10 odst. pod tem poprečjem, torej prejemajo 30 odst. manj, kot bi jim pripadalo. Poprečna plača v novomeški Komunali je približno 7 tisoč dinaijev. Cene se po njegovih trditvah torej niso povišale na račun plač, pač pa na račun nujnih dodatnih programov. Dva žulja sije po telefonu oljašal tudi bralec iz Gradca. Menil je, naj bi bili uradniki v občinskih uradih navzoči vsaj tiste ure in dneve, ki so na vratih uradov jasno označeni kot ure za stranke. Ker ni tako, imajo mnogi pota zastonj in trošijo dragocen čas. Kot konkreten primer je izmed mnogih navedel inšpekcijske službe v Črnomlju. Hkrati se pritožuje, da na avtobusnih postajah, tudi tistih v turističnih krajih, ni avtobusnih voznih redov. Koze presenetile tudi ministra V''V k’ 15. dolenjska kresna noč na mokronoškem gradu MOKRONOG Tukajšnje turistično društvo naznanja, da se bo začela v soboto, 29. junija, ob 20. uri dogajati na mokronoškem gradu že 15. dolenjska kresna noč. Zgodilo se bo vse tisto, kar se sicer lahko zgodi samo v kresni noči, in to ob kresu. Neverjetno ni nemogoče bo postalo verjetno in mogoče, še več, uresničilo se bo. To bodo naj-prepričljiveje pokazali mojstri magije Vlado Mikek — Wladimir, Jani Jošovc in Franc Zupan. Kaj vse bodo pričarali, začarali in odčarali, bo komentiral Ivo Pavšič — Ičko. Ne ve se, ali so ti magi kaj prispevali k osamosvojitvi Slovenije, so pa gotovo vsaj nekaj k osamosvojitvi kresne dežele, ki bo postala neodvisna in suverena Kresna država prav to noč. Nemalo zaslug za to ima mokro- Na 6. medrepubliški razstavi in sejmu koz v Sevnici 152 živali — Minister dr. Jože Osterc pohvalil prizadevanja organizatorjev — Ocenjevanje izdelkov____________________ Gjurekovič iz Dolnje Prekope je bil s uvrstila 4 izdelke, in sicer kozji skutni svojo kozo za namolženih 9,47 l mleka namaz Albine Dobrin iz Kopra (1°> drugi, Ludvik Smrekar iz Krčevine pri E), albuminsko ovčjo skuto (18,6 fc) Ptuju (7,69 1) pa tretji. SEVNICA — Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc je bil med sobotnim obiskom tridnevne 6. medrepubliške razstave in sejma koz v Sevnici prijetno presenečen, ko seje prepričal, daje sev-niška prireditev slovenske podružnice za kozjerejo, ki deluje pod okriljem zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali, v resnici jugoslovanskega pomena. Komisija pod vodstvom dr. Nikole Taboršaka iz Zagreba je pri ocenjeva- nju mlečnih izdelkov v ekstra razred Od preteklega petka do nedelje je 50 kozjerejcev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije razstavljalo 152 živali. Strokovni selekcijski odbor jih je razvrstil v 6 razredov, od kozličev, živali do 6 mesecev starosti, kijih niso ocenjevali, temveč so rejcem samo svetovali, posebno pri bo- dočih plemenjakih, pa do kozlov, starih > let in koz od 7. Is nad 6 let in koz od 7. laktacije dalje. V smastem tipu je že drugo leto zapored postala prvakinja jugoslavije koza Meri Anice Zupančič z Lukovca pri Bošta-nju, v sanskem tipu pa je prvak YU kozel Trifuna Nastasiča iz Sombora. Pokale so podelili tudi prvakom Slovenije in Sevnice. Letos so posebno pozornost posvetili mlečni kontroli. Koza Bela rejca Oskarja Časa iz Velenja je že tretjič zapored rekorderka v mlečnosti in se je tako prehodni pokal Zelene doline, mlekarne iz Arje vasi, za stalno preselil v Velenje. Beli so namolzli ob štirih molžah 9,75 1 mleka (povprečno 4,86 1 dnevno), kar pa je manj, kot bi lahko, če bi bil Čas bolj pazil na kozliča, ki se je splazil do vimena rekorderke Bele. Jože • Sekretar republiškega sekretariat* za kmetijstvo, gozdarstvo in pn®*" no dr. Jože Osterc, ki je bil ob f *' družni zvezi Slovenjje pokrovitelj o-razstave koz v Sevnici, je brž izrač®" nal, da tako izjemne mlečnosti, kot J® ima časova koza Bela, ki da let"0 okrog 15001 mleka, nima dosti kr*v> upoštevaje seveda, da je krava PJT biižno desetkrat težja, to je okrog 7UU kg- _______ ovčji tolminski sir (18,1 E) Rafka NO" vaka z Vranskega ter pasterizirano ko je mleko (18,2 E) Zelene REKORDERKA —Predstavnik Zelene doline inž. Milan Mimik izroča Oskarju Času pokal za rekorderko mlečnosti Belo v trajno last. (Foto: P. P) noški bajeslovni Kresniček. Na mokronoškem gradu ga sicer ne bo moč videti, ker je neviden, bo pa v njegovi vlogi nastopil Slavko Podboj in skupaj z junaki Modre kronike predstavil osamosvajanje kresne dežele. Vrhunec bo seveda svečana zaprisega vseh kresovalcev Kresni državi, v kateri se bosta poslej cedila samo med in mleko. Ob tem bo seveda veliko rajanje kresovalcev. Folklorna skupina Kres iz Novega mesta bo prikazala, kakšne so bile šege in navade pred poroko in na sami ohcetni gostiji v vaseh pod Gorjanci. Plese okoli kresa bodo prikazali slovenski baletni solisti pod vodstvom Janeza Mejača. Rdečo nit prireditve, ki bo obsegala povabilo na kresovanje, kres, metanje venčkov na streho in obhod kresnic, bo spletala Pika Fugina. Bo tudi ognjemet. Za kulinarične dobrote in pijače bo skrbela gostilna Žlajpah, za zabavo, pa ansambel Oliver Twist s pevko Simono Weiss. L Z Vsa ponudba v enem »košu« Danes začetek prireditve Iz trebanjskega koša SODIŠČE O PADCU V GLOBINO KOČEVJE, LJUBU ANA -ročali smo, da je 11. aprila padel iz * stega nadstropja v stolpnici na Ki®1 čevi 4 v Kočevju 51-letni Domu11 Rugelj in obležal mrtev. Odgov°_ nost za njegovo smrt očita obtožil1^ 51-letnemu Francu Majcnu >z stolpnice. Oba naj bi bila pred <* godkom precej popila in se sp<"jj nato pa naj bi)>il med prerivanjem stopnišču Rugelj omahnil prekoogf je v globino. Sojenje poteka v Ijani. Zdaj je prekinjeno do 3. jjmJ ’ ker bodo zaslišali še sodnomedio skega izvedenca. TREBNJE — Tudi letos seje Turistično društvo Trebnje kot glavni organizator na moč potrudilo, da bi bilo v »trebanjskem košu« obilo vsega in prijetnega. Slovesna otvoritev bo danes, v četrtek, 27. junija, ob 18. uri, z nastopom pa jo bosta popestrila Občinski pihalni orkester iz Trebnjega in mažoret-na skupina iz Grosupljega. Močan pačat prireditvi Iz. trebanjskega koša, ki bo trajala do vključno nedelje, 30. junija, bodo dajala kulturna dogajanja, pripravljena v sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih organizacij, kar dva dneva pa bosta posvečena spominu na velikega rojaka, škofa in misijonaija Friderika Barago. Za pomemben dogodek bo vsekakor štela tudi otvoritev tradicionalnega Tabora likovnih samorastnikov. (Več o kulturnem delu »trebanjskega koša« pišemo na kulturni strani). Jedro prireditve bo sejem domače obrti (na trgu pred občino), na katerem bodo s svojimi izdelki sodelovali obrtniki od vsepovsod v občini, obiskovalci pa si bodo njihovo ponudbo lahko ogledovali in od nje kaj tudi kupili vsak dan po 10. uri. Posebej naj omenimo, da bodo čebelarji vse dni razstavljali in prodajali izdelke iz medu, gostinci nudili lovske in druge specialitete ter točili pristno domače vino, medtem ko bodo aktivi kmečkih žena poskrbeli, da bodo na voljo tudi najrazličnejše domače dobrote, od kruhov, potic in drugih izdelkov kmečke peke do najrazličnejših sladkih specialitet. Vsak dan bodo na voljo zapravljivčki s konjsko vprego, ki bodo vozili na panoramske oglede Trebnjega in drugih znamenitosti, kakor tudi na izlete k rojstni hiši Friderika Barage v Malo vas pri Dobrniču. Organizatorji so seveda mislili tudi na razvedrilo in zabavo obiskovalcev ter so v program vključili dva znana narodnozabavna ansambla, in sicer bo jutri igral ansambel Lojzeta Slaka, v soboto, pred razglasitvijo rezultatov mednarodnega srečanja motoristov, pa ansambel Henček. Moč se bo tudi zavrteti ob plesnih melodijah. Obiskovalce naj še opozorimo, da bo ob koncu zadnjega dne prireditve Iz trebanjskega koša v trebanjski župnijski cerkvi ob 18. uri maša. Maševal bo slovenski metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar, rojak iz okolice Trebnjega. Prireditev so omogočili številni sponzorji iz trebanjske občine, generalna pokroviteljica pa je Zavarovalnica Tiha, d.d., iz Novega mesta. I. Z. PRODAJNA RAZSTAVA v Župančičevem HRAMU DRAGATUŠ — Rajko Štefonf lastnik Župančičevega hrama v Df®* tušu, se je odločil, da bo prenovi) , prostore gostilne namenil tudi z® turno dejavnost. V njih naj bi 0 . razstavljali likovni umetniki, pryl . niimi Da ie akademski slikar Dif» ‘ _! njimi pa je akademski slikar L - .. Nizozemec, ki že nekaj let živi v Dr e „ tušu. Njegova likovna dela, ki j1*1 moč tudi kupiti, bodo v Župančič g hramu na ogled od 26. junija do julija. TEČAJ IKEBANE NA OTOČCU OTOČEC — Za ikebano jc vcd"“^j. liko zanimanja, zato so se na OtocC ločili, da pred poletjem ponovno org* rajo tečaj, in sicer: . začetni tečaj (trajal bo dva dni) P tek27.junijaobl6.30in b nadaljevalni tečaj pričetek 28. ju"J 18.00. Tečaj bo v hotelu ^ Garni na Otočcu, vodila pa ga bo ko ^ no Beba Murn. Prijave sprejemajo n št. 21-830 (Lili Šeruga) (A | sm5 V«.. Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Bralec V. R. iz Omuške vasi se pritožuje, daje za vse, kar izgine ali se zgodi v vasi, kriv on. Tako tudi za kokoši, ki so izginile Mariji Kocjan, o čemer smo pisali v zadnji številki Dolenjskega lista. Miličnik seje oglasil pri njem in ga zaslišal. Ker ni prvič, da je bil osumljen za zadeve, s katerimi ni imel ničesar opraviti, predlaga, naj policija stvar razreši, najde pravega krivca, njega pa opere krivde. T. J. SALON ZA ZDRA VJE IN LEPOTO — Na Hribu pri Fari v kočevski občini je začel delati Salon za zdra vje in lepoto, zasebno podjetje dr. Stanka Nikoliča ki opravlja vrsto uslug od preventivnega pregleda in posvetovanja pa do akupunkture in raznih načinov hujšanja Cene uslug so različne in znašajo od 50 do 500 din. Na fotografiji je aparat Cosmomed 4, s katerim opravljajo v salonu posege v zvezi s hujšanjem, odpravo celulitisa krepitvijo mišic, odpravo bolečin iuL (Foto: Primc) ■■■■■■■■■■ ■■■HM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lis dodelil nagrado ANDREJU ULAGI iz Kamnika pod Krimom. Nagrajen čestitamo! lestvica je ta teden takšna: 1(1) Venček narodnih — TONČEK PLUT 2 (3) Sramežljivi zapeljivec — VESNA 3 (4) Kaj je sreča — MARELA 4 (8) Sinoči — ANS. I. PUGLJA 5 (6) Šopek cvetja - ANS. S. PLUTA 6 (2) Lepa so jutra — ANS. T. VERDF.RBERJA 7 (5) Pod gorjanci pa nismo pijanci — FIS 8 (7) Ochct ANS. J. ŠUMAHA 9(10) Veseli muzikantje — ANS. B. RAZPOTNIKA 10 (—) Na pomoč ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Za mam’co mojo — ANS. M. KLINC. Glasujem /a: Moj naslov: Kupone poSljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Bralec iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah nam je nasul kar več problemov iz svojega konca. Ker tukaj ni prostora zanje, jih boste našli v posebni rubriki »Drobne iz Podturna«. Lojze Šinkovec iz Krškega pravi, da sredstvo proti voluhatjem, ki ga izdeluje privatnik v Beli krajini — smo o tem pisali tudi v našem časopisu — ne pomaga. V zemljo je zakopal precej več kapsul, kot piše v navodilu, voluhaiji pa še bolj veselo rijejo po parceli in delajo škodo naprej. Poklicali smo Anico Jurman iz Gradca, ki omenjeno sredstvo prodaja, in ta je zagotovila, daje bila ta reklamacija prva, ljudje pa da so sicer s sredstvom zadovoljni. Bralca, ki je klical zaradi regresov in plač v Varnosti, pa si iz bojazni za delovno mesto ni upal povedati imena, opozarjamo, da bo odgovor našel v posebnem članku v tej številki. ^ii,n,/cOZ£!r^€liiiiiii>>iiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu!|llllilll>'l>i,> 1 ELEKTRIKARJI PA SO GOSPODJE Hilli I — Ate, mama pravi, da je elektrika zelo draga — Res je. — Kajne, ate, elektrikarji podražijo elektriko, kadar se jim zljubi? — Ne vem, če je ravno tako. ampak velikokrat jo res podražijo. — Baje imajo strici in tete pri elektrogospodarstvu zelo visoke plače. — Morda. Še nikogar, ki ima karkoli opraviti z elektriko, nisem videl beračiti. — Ate, stric, ki hodi gledat naš števec, je zmeraj pijan. Soseda Bara pravi, da ima denarja kot pečka. — Soseda Bara naj raje pogleda sebe in naj že enkrat neha kaditi. — Ja. — Pa so te vprašali, če boš to plačeval. — Duhovit postajaš. — Pa še ekološki davek nam zaračunajo, kajne? - Tudi. — Kaj pa bi se zgodilo, če do petnajstega ne bi plačali električnega toka? — Dobili bi opomin. — Opomin? — Ja, opomin. — Pa? — Potem bi prišli ljudje iz elektrogospodarstva in bi nam odklopili električni tok. — In hi bili v temi? — Ja, ostali bi brez elektrike. Saj smo tudi zadnjič, ate! — Zadnjič je bilo nekaj drugega■ — Ne razumem te. — Zadnjič smo ostali brez elektrike zaradi preobremenitve. — Baje je nastala velika gospo- ^Zaratega boš lahkot spal. . , io, — In kdo bo odgovarjal z« ate? — Kako nihče?Škodo bi r»or“ li plačati strici elektrikarji-— Pa je ne bodo. so bili gospodje že v časih, k drugi še tovariši. iŠPČ^ TONI GA 2 ŠlIlHIIItltlttttHIItmmiMniMIIIIHhlltlltlllllllHIIIHIIhlllHIlItHIIIIIIttMItHIIIHIMIHIIIIimiHlIlflltlllllHMIIIIIIIMmillHIHIllIttBIltmiltttllfltHUlHttllHmUlllIHmiHmtlHJItimHUHHHItttHilUHmilllR1*111111111