Poštnina plačana v gotovini. Štev. 2. V Ljubljani, dne 10. ianuarja 1929. Posamezna štev. Din 1« Leto XII. Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroSalai n tiifmstto: Četrtletno t Dla, polletno II Dla, celoletno SI Dla; ta Inozemstvo razen »merite: tetrtletn« II Din, polletno 24 Dla, celoletao 48 Dii. Amerika letao I dolar. — Račun postne hranilnice, podrainlce » LlaMJaal, M. 10.711. Temeljne spremembe v naši državi Ustava je ukinjena in namesto nje postavljen zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi — Kraljev manifest na narod — Imenovanje nove vlade z generalom Živkovičem na čelu — Razpust Narodne skupščine, oblastnih in občinskih samouprav — Sprememba zakonov o zaščiti države in tiskovnega zakona Kak ar smo že zadnjič poročal', je bila demi-sija vlade dr. Korošca sprejeta. Ker se sestava nove parlamentarne vlade m posrečila, je kralj v noči od sobote na nedeljo sestavil izvenparla-mentarno vlado z generalom Pero Živkovičem na čelu. •.".'"..'; , ' * ■' " • 'v ".'■"■. . NOVA VLADA je naslednja: ministrski predsednik in notranji minister general Pera Živkovic, komandant kralieve garde; minister brez portfelja Nikola Uzunovie, narodni poslanec; - w . - r l minister zunanjih del dr. Vojislav Marinkovič, narodni poslanec; minister za promet dr. Anton Korošec, narodni poslanec; minister za finance-dr. Stanko Švrljuga, direktor Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu; minister za prosveto Boža Maksimovič, narodni poslanec; minister pravde dr. Milan SrŠkič, narodni poslanec; minister za poljedelstvo dr. Oton Frangeš, univerzitetni profes r v Zagrebu: minister za šume in rude ter zastopnik ministra za agrarno reformo La.ar Radivojevič, narodni poslanec; minister javnih del in zastopnik minist-p za pošte in brzojav Stevan Savkovič, narodni poslanec; minister za si cialno politiko in zastopnik ministra za trgovino m induslujo dr. Male Drin-kovii, bivši minister; minister za vere dr. Tugomir Alaupovic. podpredsednik Državnega s\eta; minister za narodno zdravje dr. Uroš Kru-j. sanitetni referent \ Sarajevu po svojem naravnem in zdravem razsodku, že davno videle^ da ni, moči več h jditi po potu, po katerem se je hodilo doslej. Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanje naroda, da prinese razvoj našega notranjega političnega življenja ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobivata vedno bolj negativno obeležie. Od tega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so prišle s tem v nevarnost Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpita samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih odnošajev naše države kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem, ki je ostal kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z Mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena dne 11. septembra 1927,, se razpusta. S tem, da sporočam to svojo odločitev svojemu narodu, naročam vsem oblastvom v državi, naj postopajo po njej, vsem in vsakomur pa zapovedujem, naj se ji pokoravajo. V Beogradu, dne 6. januarja 1929. Aleksander s. r. ZAKON O KRALJEVSKI OBLASTI IN VRHOVNI DRŽAVNI UPRAVI. Nedeljske cSlužbene Novine* objavljajo naslednji zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi: Člen 1. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo tudi Moj ideal, so začele zaslepljene politične vencev je dedna monarhija. KIJ-.: .. „„• Clen a strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi, pa tudi najobičajnejši odnošaji med strankami in osebami, so postali absolutno nemogoči. Nikar da bi parlamentarizem razvijal in krepil duha narodnega in državnega edinstva, pričenja — tak. kakršen je — dovajati do duševnega razsula in nardnega razjed in je vanja. Sveta Moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo, in odločen sem, da izpolnim to dolžnost brez kolebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to „„ . . ... , ~ je najvišji smoter Moje vladavine, a to mora biti minister za voisko m mornarico general Stevan ' , . .... . ,, . ' n.j.-.:/ »tudi najvišji zakon za Mene m za vsakogar. To Mi nalaga Moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to Mi nalaga ljubezen do domovine in pietela napram neštevilnim dragocenim žrtvam, ki so padle za ta ideal. Iskali zdravila za to zlo z dosedanjimi parlamentarnimi iz-premembami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami, bi pomenilo, izgubljati dragoceni čas z brezuspešnimi poizkusi, zaradi katerih smo že izgubili nekoliko zadnjih let. Iskati moramo novih metod dela ter pripravljati nova pota. • Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da Mi bodo naj-zvestejši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, ki imajo edini smoter, da se v najkrajšem času doseže ostvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim. Zaradi tega sem odločil in odlofam: Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921. se razveljavlja. Vsi Iladžič. KRALJEV MANIFEST NA NAROD. V nedeljo je bil po vsej državi objavljen naslednji proglas Nj. Vel. kia ja Aleksandra I.: Mojemu drag mu narod«! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost mi nalagajo, da se kot vladar in sin te zemlje obračam neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku nalagata moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca. Tekom tolikih prestanih naporov in tolike potrpežljivosti, ki sem jo pokazal v izvrševanju svojih viso kih dolžnosti, je trgal mojo dušo obupni klic naših narodnih množic, delavnih in rudJjubmh, toda tudi izmučenih, ki so, vojeue Kralj je nositelj vse oblasti v državi. Kralja izdaja in proglaša zakone, postavlja urad-nike in vse vojaške čine. Kralj je zapovednik vsa sile. On daje rede in druga odlikovanja Člen 3. Kralj vrši amnestijo za vsa kazenska dejanja. Amnestija se lahko da pred otvoritvijo kazenskega postopanja, med postopanjem in po izrečeni obsodbi. Amnestija je splošna ali pa posamezna. Kralj vrši pomilovanja in more že pri-sojeno kazen oprostiti, zmanj-ati ali pa ublažiti. Člen 4. Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnosa jih s tujimi državami. Kralj objavlja vojno in sklepa mir. Člen 5. Kralj in prestolonaslednik sta polno* letna, čim dopolnita 18. leto. Člen 6. Kraljeva oseba ie nedo:akljiva Kralj se ne more klicati na odgovornost in ne moro biti tožen. Clen 7. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vlada kralj Aleksander I. iz dinastijo Karadjordjevičev. Kralja nasleduje njegovo mo« ško potomstvo iz zakonitega zakona po vrsti prvo-rojenstva. Če kralj nima moškega potomstva, si določi naslednika iz stranske linije. Člen 8. Kraljevski d m sestavljajo: kraljica« soproga, živi predniki kraljevi v prvi liniji, živi potomci kralja v prvi liniji s soprogami, rodni bratje kralja in njihovi potomci s soprogami* Sestre kralja-vladarja in vsi potomci, ženski pot tomci do omožitve Stric kralja Aleksandra L knez Arzen, knez Pavle s soprogo in s potomci* ženski potomci do omožitve. Člen 9. Kralj prebiva stalno v državi. Če so pokaže potreba, da gre kralj za krajši Čas is države, ga zastopa po pravu prestolonaslednik* Člen 10. Če prestolonaslednik ni polnoleten ali če je zadržan, zastopa kralja ministrski svet« Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih daje kralj. To velja tudi za primer kraljeve bolezni, ki no ustvarja trajne nesposobnosti Člen 11. Namestniška oblast pripada prestolonasledniku, ako je polnoleten. Če je mladoleten ali pa duševno ali telesno bolan, potem vrši kraljevsko oblast namestništvo. Namestništvo tvorijo tri osebe, ki jih določi kralj s posebnim aktom ali z oporoko. Istočasno določi kralj vsakemu namestniku tudi zamenike. Če je eden od treh namestnikov začasno odsoten ali zadržan, bosta kraljevsko oblast izvrševala ostala dva naslednika. Na izpraznjeno mesto namestnika prihaja njegov zamenik. Člen 12. Za vzgojo nedoletnega kralja skrbe namestniki. Za imovino nedoletnega kralja skrbe varuhi, določeni s kraljevo oporoko. Če umrli kralj ni določil varuhov, jih imenujejo namestniki. Člen 13. Če kralj umre ali poda ostavko, pre-,■» zame prestolonaslednik, ako je polnoleten, takoj v.\ado ter objavi to narodu s proklamacijo. Člen 14. Kraljeva dvorovina (civilna lista) se d »loči z zakonom. Člen 15. Kralj imenuje predsednika in Člane ministrskega sveta, ki so neposredno podrejeni kraiju in vrše posle z njegovim pooblastilom v posameznih granah državne uprave. Število mi-nistror določa kralj. Preden ministri nastopijo službe, prisežejo kralju zvestobo. Člen 16. Ministri so odgovorni kralju. Kralj ime obtožiti ministre. Člen 17. Ministre sodi državno sodišče. Državno sodišče je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in iz treh kasacijskih sodnikov, ki jih imenuje kralj. Predsednik kasacijskega sodišča je predsednik državnega sodišča. Natančnejše odredbe o ministrski odgovornosti bo vseboval poseben zakon. Člen 18. Kralj izdaja in proglaša zakone z ukazi, ki imajo moč zakona. Ukaze sopodpisujejo predsednik ministrskega sveta, resorni minister in minister pravde. Minister pravde poslavlja pod ukazni zakon državni pečat in skrbi, da se zakon razglasi v . Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v «Služ-benih Novinah>, ako zakon sam ne določi drugače. Člen 19. Upravno oblast vrše posamezni ministri v posameznih granah uprave na podlagi kraljevega pooblastila. Člen 20. Sodna oblast se vrši v vsej državi v imenu kralja Člen 21. Ta zakon stopi v veljavo in dobi ob^ vezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinahj. Za njegovo izvršitev skrbi predsednik ministrskega sveta. Beograd, dne 6. januarja 1929. Aleksander s. r. Podpisi vseh ministrov. RAZPUST OBČIN IN OBLASTNIH SAMOUPRAV. V istih cSlužbenih Novinah> je objavljen naslednji zakon: § 1. Vse občinske uprave v vsej državi se z današnjim dnem razrešujejo. § 2. V občinah mest Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo postavljeni s kraljevim ukazom na predlog ministra notranjih del nove občinske uprave. § 3. V ostalih občinah bodo postavljali nove občinske uprave veliki Župani. § 4. Sestava in pristojnost občinskih uprav ostane še nadalje ista kakor je predvidena v dosedanjih zakonih o občinah. (Uredbe, statuti itd.) § 5. Istotako bodo veliki župani razrešili vse dosedanje občinske beležnike in bodo postavili nove. § 6. Veliki župani bodo postavili v vseh oblastih komisarje, ki bodo vodili vse nadaljnje posle dosedanjih oblastnih skupščin in oblastnih odborov. Podrobnejše določbe o poslovanju teh komisarjev bo izdal minister notranjih del. § 7. Vse določbe zakonov, uredb, statutov, naredb in pravilnikov, ki so v nasprotju s tem zakonom, se razveljavljajo. § 8. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, čim bo objavljen v «Službenih Novinah>. RAZŠIRJENJE ZAKONA 0 ZAŠČITI DRŽAVE. Nadalje je v istih objavljen naslednji zakon o dopolnitvah in izpremem-bah zakona o zaščiti države: § 1. Kot zločin v zmislu kazenskega zakona se bodo smatrala naslednja dejanja: 1.) Pisanje, izdajanje, tiskanje in razpečava-nje knjig, novin in plakatov ali objav, katerih, namen je, hujskati na nasilje proti državni oblasti in splošno ogrožanje javnega miru ali javnega reda. To velja tudi za vsako pismeno ali ustno propagando ali nagovarjanje drugih, naj bi spremenili politični ali socialni red v državi z zločinom, nasiljem ali s kakršnokoli drugo vrsto terorizma. 2.) Organiziranje, podpiranje ali ščuvanje članov posameznih udruženj, katerih namen je propagirati komunizem, anarhizem ali terorizem, ali udruženj za polastitev oblasti, kakor sploh onega, kar je navedeno v prejšnji točki. 3.) Izdajanje v zakup ali kakršnokoli drugo odstopanje zgradb ali prostorov za zbiranje oseb^ ki imajo za cilj pripravo ali delovanje za ustvaritev česa od onega, kar je navsdeno v gornjih dveh točkah, ako je dotični, ki je zgradbe ali prostore odstopil, vedel, za kaj se bodo uporabljali. 4.) Organiziranje, združevanje ali propaganda^ ki gre za tem, da se izzivajo pobune, meteži, nepokorščina ali nezadovoljstvo med vojaštvom ali da se državljani ali vojaki ne odzivajo svojim vojaškim dolžnostim ali pa da se preprečuje, onemogoča ali omejuje proizv dnja, popravilo ali prenos vojnega materiala ali pa preskrba vojske s potrebščinami kakor sploh vsaka propaganda proti ustanovi vojske, kakor tudi vsaka priprava^ poskus ali izvršitev, z namenom, da se porušijo ali uničijo objekti, ki slu*iio javnemu prometu, javnim ustanovam in potkam. 5.) Kdor stopi ali vzdržuje stike s kakršnokoli osebo ali družbo v inozemstvu z namenom, da prejme kakršnokoli pomoč od tam zaradi priprave za revolucionarno ali nasilno spremembo sedanjega političnega stanja v državi ali kakršnokoli drugo dejanje, predvideno v prejšnjih točkah kakor tudi vsako propagando kake inozemske osebe ali družbe od strani nekoga na teritoriju naše kraljevine, ako ta oseba ali družbe delujejo proti sedanji ureditvi, pravnem redu in javnemu miru naše države. 6.) Proizvajanje ali zbiranje orožja, priprav ali eksplozivnih snovi za enega izmed zgoraj označenih ciljev, kakur tudi vsakršno skrivanje teh predmetov. 7.) Priprava, poskus ali izvršitev umora kakršnegakoli organa oblasti. Soteščan: Žrtev ljubezni in zvestobe Povest iz predvojne dobe. (Dalje.) «Veš kaj: nekomu se je obesla na vrat. Ali je že dolgo, odkar sta se ločila ?» •Kakih šest let jo že čakam, prosim in rotim, pa se mi ne oglasi.® •Hahaha! Fant, ali si ob pamet? Imaš pač slonovo potrpežljivost.« «Hinavstvo je ostudno, že od nekdaj ga sovražim. Mož beseda je vreden spoštovanja.« •France, ne bodi no otročji. Tukaj v Ameriki boš še marsikaj doživel...» Nič posebnega ni bilo izraženo v teh besedah, pa vendar so Rogina potrle in prestrašile obenem. Saj ga je doletelo v tujini res že toliko neprijetnega, česar se ni nadejal. Videl je, kako se muči od zore do mraka, ves njegov zaslužek je prepojen z vročim znojem in obložen s krvavimi žulji. Doma pa je sanjal, da mu bo v tujini cvetelo zlato in padalo v njegove žepe! •Nerad se ji izneverim«, ga je premišljeno zavrnil. «Ne morem ji zadati tolike bolečine.« •Ne moreš?« se mu je posmehnil. «Ona pa te že šest let zbada z mečem nezvestobe. Ali nič ne občutiš?« •Seveda me boli!« Rogin je skoro zajokal in položil roko na prsi,, Ofp?"o ip eledal prijatelja, tolikokrat ea je že osrčil, danes pa nima tolažilne besede. «Pokaži ji. da io ne maraš*. mu ie svetoval po. namišljenem preudarku, »Kakor plevel jo izruj iz srca, vanj pa vsadi cvetlico, ki te bo okrasila in z vonjem napojila. «Beži no, beži! Nikar se ne šali, ako mi že ne moreš pomagati.« «Poslušaj, lahko ti pomagam. Nedavno je dospela semkaj moja sorodnica in čaka, da bi jo kdo osrečil. France, to bi bilo nekaj zate! Mlada je, pridna in poštena — prava slovenska lepotica.« «Dobila ga bo, ako bo le hotela«, je izrekel brez občutka. Morda je že oddana...« •Priložnost imaš«, je prezrl neljubo opazko. «Nocoj bo pri sorodniku domača zabava. Pridi, da vaju bom seznanil. Rogin mu je že skoro obljubil«, preden pa je sprejel vabilo, si je premislil in položil dlan na vroče čelo. «Glava me boli«, ie našel izgovor. «Nocoj nisem za tako družbo. «Pridi!» mu je prigovarjal. «Peli in smejali se bomo. da bo veselje. Videl boš, kako te bo razvedrilo!« «Prav zares se mi ne ljubi. Ne morem obljubiti.« «Ako hočeš, pa pridemo pote. Glej, da se boš pripravil.« •Utrujen sem in željno čakam počitka.« «Upam. da se boš premislil. Za lase pa te še Bos: ne bo potegnil v nebesa. Odšel je nejevoljen, a ne brez upanja, da bo omajal njegovo trmo. Poznal je prijatelja in vedel, da era začetkoma mprcikoi ni zanimalo, pozneje pa se je premislil in izvedel, kakor mu je bilo naročeno. Še nikdar mu ni očital škode ali izgube, mnoeokrat pa mu je že priznal, da io je pogodil, kadar je ravnal po njegovem navodilu. Zavest, da je užalil prbVp"r ?e Roeinu mahoma pregnala utrujenost, nekaj ga je šiloma potegnilo iz nizke kolibe v večerno pri-rodo. Počasi je hodil po zemljišču in premiš-i Ijal, kai bi se dalo še izboljšati in preurediti. Njegovi najemniki so pravkar zapuščali delo ter se odpravljali v svoje kolibe k borni večerji. Zavil je po stezi na griček; na prostornem pašniku, ograjenim z vejami in z debli se je pasla njegova živina. Na skali, ki je sličila ognjišču, je gorel ogenj — pastir je pekel na ražnju divjega zajca. Večkrat si je privoščil tako večerjo, saj je po gozdovih k^r mrgolelo raznovrstne divjačine. Sedel je na ska'o. štrlečn na robu priča. Pod njim se je zgriniafa dolina, posejana z lesenimi hišicami; nekatere so bile prav lično zgrajene, druee so se šele razvijale. Ob strani ep ip vil vp~ii o'"- 'Hfoi-oni c;o gradili tuji podjetniki mline in žage. Srce se mu je širilo v zavesti, da je leea njegovega zemljišča najlepša, pa tudi hišico is je postavil na pripravnem kraju, kjer bo lahko pozneje začel z gostilno aii s trgovino. «Oh. Ančka, Ančka!« se mu je izvilo iz prsi. «Zakaj si me zapustila? Nikoli ne bom srečen brez tebe!« Ozrl se je proti vzhodu, njeeove misli so splavale čez morje, kakor bi trenil, so Mle v Krašiu, v njegovi rodni v^ici. VMol io 7mie obraze, nje pa, katero je iskal, ni moeel najti, Vedno bolj se je črnilo vzhodno obzorje in ra zapadu je ugašala večerna zarja. Počakal ie, da se je stemnilo, na kar io je mahnil v dolino mimo hiše, kjer se je vršila domača zabava. § 2. Kdor zakrivi kakršnokoli krivično dejanje, navedeno v § 1. tega zakona, bo kaznovan B smrtjo ali z ječo do 20 let. Predmeti krivičnih dejanj bodo zaplenjeni. Osebe, ki vedo, da se pripravljajo zločini, navedeni v § 1., pa tega ne prijavijo pravočasno nositeljem državne oblasti, bodo kaznovani z ječo do 20 let Zaradi hitrejše in lažje izsleditve krivcev je dovoljeno pristojnim oblastvom, da vrše hišne preiskave tudi ponoči. Razpust verskih in plemenskih strank. § 3. Kakor udruženja in politične stranke s cilji, ki so obeleženi v § 1. tega zakona, tako se prepovedujejo in razpuščajo vsa udruženja in politične stranke, ki vrše propagando ali prepričujejo druge, da je treba izpremeniti obstoječi red y državi. Ravno tako se prepovedujejo in razpuste vse politične stranke, ki nosijo versko in plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje, t kolikor to ne spada pod § 2. tega zakona, z zaporom do enega leta in i globo do 50.000 Din. 5 § 4. Ustanavljanje novih in obstoj obstoječih političnih društev, ki imajo druge cilje kakor so navedeni v §§ 1. in 3. tega zakona, je vezano na posebno dovoljenje upravne oblasti (velikega župana) one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež. Ako v roku od enega meseca to dovoljenje ni izdano, je smatrati, da ustanovitev društva ni dovoljena. Kdor postane član takega društva ali ga podpira, se kaznuje z zaporom do treh mesecev. Ali je društvo političnega značaja, odloča veliki župan one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež. Prirejanje shodov. § 5. Prepoveduje se prirejanje shodov pod vedrim nebom aii v zaprtih prostorih kakor tudi vsi sestanki brez predhodnega dovoljenja pristojnega policijskega oblastva. Prijave za shod, odnosno za sestanek, je treba vložiti najpozneje tri dni poprej. V prijavi je treba naznačiti dnevni red shoda, odnosno sestanka. Kdor postopa drugače, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev in z globo do 5000 Din. Na vsak shod ali sestanek bo pristojno policijsko oblastvo poslalo svojega uradnika kot komisarja, ki ima dolžnost, razpustiti shod v primeru kakršnekoli kršitve zakonov ali odredb. Ravno tako je treba v istem roku izposlovati predhodno dovoljenje policijskega oblastva za vse manifestacije in obhode. Kdor postopa drugače, kakor tudi oni, ki ne posluša zapovedi oblastva ob razpustu shodov, sestankov, manifestacij in obhodov, se kaznujejo, v kolikor v tem dejanju ni druge krivice iz tega zakona ali iz drugega zakona, z zaporom do šestih m§secev. Predpisi za uporabo vojske. § 6. Državno policijsko oblastvo lahko zahteva od najbližjega komandanta vojske vojaško asistenco za vzdrževanje javne varnosti, če se pokaže, da v kakem konkretnem, težjem primeru niso dovoljni oni organi, ki so določeni za čuvanje osebne in premoženjske varnosti. Podrobnejše odredbe o načinu uporabe vojske bo izdal ministrski svet. § 7. Kadar se v kako občino ali srez pošlje vojaštvo zaradi ogrožene varnosti, potem je prebivalstvo dotične občine, odnosno sreza, dolžno, da iz svojih sredstev vsaka hiša po svojem premoženjskem stanju skrbi za prehrano in druge potrebščine vojske. Zbiranje teh potrebščin vrši pod vodstvom in kontrolo državnega policijskega oblastva prve stopnje dotično občinsko oblastvo, ki je dolžno izročati zbrane potrebščine pravočasno vojaškemu oblastvu. Tudi vse druge stroške, ki bi jih imela država zaradi uporabe vojaštva, nosi prebivalstvo. Ce pa se red kmalu vzpostavi, se lahko prebivalstvo oprosti plačanja povračila teh stroškov, ki padejo v tem primeru v breme državne blagajne. Prebivalstvu se v takih primerih lahko tudi vrne vse ono, kar je že dalo za vojaštvo. Odredbe proti postopačem. § 8. Osebe, ki so osumljene vlačuganja, ki pijančujejo in blodno zapravljajo čas in ki ne morejo dokazati, da se preživljajo na pošten način, se kaznujejo z zaporom do treh mesecev. Razen tega se kot osebe, ki moralno niso neoporečne in ki so nagnjene k zločinstvu, lahko pošljejo po prestani kazni v prisilno delavnico. Mladoletni, ki niso obsojeni na zapor, se oddajo v vzgojevališče, v katerem lahko ostansjo največ pet let, Če niso izpolnili 16. leta, in lahko ostanejo tam do polnoletnosti. Minister pravde se pooblašča, da izda uredbo o postopanju za primer pošiljanja takih oseb v zavod za prisilno delo in vzgojo, odnosno moralno popravljanje mladoletnih. Osebe, ki kršijo red in mir, se lahko Z odlokom upravno-policijskega oblastva prve stopnje poleg zaporne kazni obsodijo na izgon v. drug kraj, iz katerega se ne smejo oddaljiti brez dovoljenja pristojnega velikega župana, odnosno upravnika mesta Beograda. Kdor se kljub temu vrne, se kaznuje z zaporom in ponovnim iz gonom. Novi predpisi za nošnjo orožja. § 9. Kdor izdeluje eksplozivne snovi in priprave ali orodje, potrebno za njihovo izdelavo ali posamezne dele, nabavlja, čuva ali drugim prodaja, četudi v6 ali more misliti, da so namenjeni za uporabo pri kakem zločinu, naštetim v § 2, tega zakona, se kaznuje z ječo do petih let. § 10. Kdor je pooblaščen, da ima eksplozivne snovi, pa postopa ž njimi proti obstoječim pravilnikom in naredbam pristojnega oblastva in po« vzroča s tem škodo ali nevarnost za premoženje< življenje in zdravje drugih, se kaznuje z denarno globo od 10 Din do 10.000 Din po obsegu kazen-» skega dejanja in po premoženjskem stanju. § 12. Brez dovoljenja državnega upravnega policijskega oblastva prve stopnje ne sme nihče nositi niti imeti orožja. Minister notranjih del bo izdal pravilnik, po katerem bodo postopala poli* cijska oblastva pri izdaji dovoljenja za nošnjo in posest orožja in o uporabi kazenskih določb za nedovoljeno nošnjo in posest orožja. Prepovedane stavke javnih nameščencev. § 13. Državni uradniki in uslužbenci, delavci vojnih administracij, uslužbenci samoupravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu ali skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se kaznujejo z zaporom od šestih mesecev do treh let, hujskači in kolovodje tudi denarno do 10.000 Din, v kolikor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujejo one osebe, ki so obtožene pasivne rezistence, kršenja pravilnega toka poverjene jim službe ali dela. Minister no- Ustavil se je za plotom in gledal skozi okno. Pri mizi ob prijatelju je sedela ljubezniva mladenka, govorila je štajersko narečje. Roginu se je širilo srce ob mili narodni pesmi. Odkar je v tujini, še ni slišal domačega petja. -Kako bi bil tudi on potreben take zabave po napornem delu! «Štajerka je, saj je Štajerc tudi moj prijatelj«, je motril nežni dekliški obrazek. Kakor čebela v cvetju, tako se mu je oko naslajalo na njenih cvetnih ustnicah, omamila ga je vrtnica njenega obličja, njene zvezdne oči so ga očarale. cPojdi in oglej se jo od bliže», se je spomnil prijateljevega vabila. Že se mu je leva noga iztegnila v korak, a desna se je upirala, ni se hotela premakniti. •«Ančka!» Nekaj ga je šiloma potegnilo nazaj in zapodilo proti domu. Doma je tisti večer napisal dolgo pismo, Iz vsake vrstice je odmevala nova prošnja za dokaz obljubljene zvestobe. «Samo še dva meseca jo bom čakal in potem bo padla odločitev^ S tem sklepom v isrcu je šel počivat. V ' 4. ' 1 Ur Skoro vsaka cvetlica ovene na novi gredici, najsi je še tako skrbno presajena. Mnoge se nikdar ne morejo prilagoditi novemu vrtu, žalostno se ozirajo za solncem kakor bolnik v razkošni palači, katerega ne more zadovoljiti vsa udobnost in bogastvo. Tako se je godilo Špoljarjevi Anici pri Srdanu na Površju, kamor se je primožila. Kič ji ni manjkalo na novem domu:, ne de- narja, ne moževe ljubezni, ne zakonskega blagoslova. Prvo leto je povila krepkega dečka in tretje leto ljubeznivo deV,;^r>: Srdan je vriskal od veselja, Anica pa se je čutila nesrečno, hirala je in medlela. Bila je kakor cvetlica, kateri izpodjeda črv glavno korenino. «Anica, ali si bolna?* je Srdana resno skrbelo. «K zdravniku pojdi, pa kaj boljšega si privošči. Poglej, kako hujšaš in pešaš.» «Pusti me!» je bil njen navaden odgovor. «Zbolela boš in umrla. Kaj bodo počeli nežni otroci brez skrbne matere!« «Naj umrjem!» ga je mrzlo zavrnila. «Ko-liko mladih mater umrje, otroci pa kljub temu dorasejo.» Do krvi so urezale Srdana njene brezsrčne besede. Komaj se je premagal, da ji ni odgovoril tako kakor je zaslužila. «Ali s' oa tudi pripravljena na smrt?» jo je iznenadil nekoč z vprašanjem, ki jo je spravilo v vidno zadrego. O smrti še ni razmišljala, zato mu ni mogla takoj odgovoriti. «Ali je ljubezen greh? Ni li trpljenje zaslužno za posmrtnost?» je modrovala, ko je mož odšel po opravkih. «Nebo mi je priča, da nisem hotela tega, kar se je zgodilo. Zato po krivici trpim, kar mi bo všteto v zasluženje.» Nekdo je stopil z naglimi koraki pred hišo in potrkal na vežna vrata. Anica je popravila otroku odejo in hitela v vežo, kjer jo je čakal pismonoša — novinec, ki je šele pred dnevi nastopil službo pri tamošnjem poštnem uradu. Niso mu še bile poznane vasi in prebivalci;" večkrat se je moral ustaviti in vprašati, kje stanuje ta ali ona oseba, kateri_je moral kaj izročiti. " X. »Ali poznate Anico Špoljar iz Krašja?« je vprašal mlado gospodinjo. »Jaz sem tista — s prejšnjim imenom, zdaj sem poročena,« mu je plaho odvrnila. »Kakor nalašč.« Odprl je torbo ter ji iz-< ročil pismo s tujo znamko na dolgem ovitku. »Iz Amerike!« je vztrepetala. Neka čud«< na slabost, slična mrtvoudu, ji je šinila v noge, morala se ie oprijemati stene, da je prilezla v sobo do klopi, kamor se je sesedla. Šele ko se je nekoliko oddahnila, je razvila in pre* brala pismo, ki se je glasilo: »Draga Ančka! Šest let je minulo, odkar se' nisva videla in šest let že pričakujem, kdaj boš izpolnila svojo obljubo. Pisal sem Ti že mnogo pisem, prosil sem Te in rotil, a Ti si trdovratno molčala. Sporočil sem Ti že, da Te čaka novi dom; s čela je kanila marsi-kakšna znojna kaplja, čutil pa nisem skelečih' žuljev ob misli na najino bodočnost. Vsak dan mi prinese novih skrbi. Ti pa lahkomiseln no odlašaš. Ne vem sicer, kaj Te je doletelo, morda Ti delam krivico, ako Ti očitam nezvestobo. Zato Te ne prosim drugega nego pojasnila, kaj je spremenilo Tvoje mišljenje* Vsaj zdaj mi izpolni željo, čeprav si prezrla že toliko mojih pisem, pisanih v nestrpnem pričakovanju. Ne prikrivaj mi ovir in bridke resnice, pogum, ako Te je zadela kakšna neprijetnost, zakaj še vedno Te čakam z odprtim srcem, nič še ni zamujeno. Hrepeneč po Tvojem poročilu Te pozdravljam, obja-mem in poljubim. Tvoj pozabljeni France.« Anici se je stemnilo pred očmi. Trenotno ni čutila ne bridkosti ne trpljenja, omračil se ji je razum, omagala volja, srce ji je za hie tranjih del bo v sporazumu z ministrom za vojsko in mornarico izdal uredbo o pozivanju uradnikov, odnosuo uslužbencev, na vojne vežbe v takih primerih. § 14. Osebe, ki poskušajo preprečiti druge osebe, da ne delajo, se kaznujejo z isto kaznijo kot v členu 13. tega zakona, ako njihovo dejanje ni ocenjeno za hujši pregrešek. Z isto kaznijo se kaznujejo ravno tako tudi osebe, ako se ne raz-idejo na poziv oblastva, da se odstranijo z mesta, kjer so se nedovoljeno zbrale. Prepoved hujskanja. § 15. Kdor na javnih shodih v zaprtih ali odprtih prostorih ali kje drugje nosi al' iznaša kake znake, zastave ali napise kot znak pozivanja ali hujskanja, da se ustvari javno mišljenje, da je treba zamenjati obstoječi pravni red z dru gim, se kaznuje s kaznijo, predvideno v členu 13. tega zakona. § 16. Vsaka udeležba pri manifestacijah proti organom državnih oblastev se kaznuje z zaporom niti preko njih vršilo obvestila, ampak bo vse sodne odloke, ki se mu imajo izdati, prilepilo na dom njegovega zadnjega stanovanja ali poslovnega bivališča in na sodni deski ter se smatra to za pravomočno važno glede števila rokov. § 18. Tudi za dejanja iz tega zakona, zagre-lena potom tiska, se uporabljajo predpisi tega takona. § 19. Vsa kazniva dejanja po tem zakonu sodijo državna sodišča po svobodnem sodnikovem prepričanju ter se smatrajo tožbe po tem zakonu ta nujne, ki imajo prednost pred vsemi drugimi. Splošni del kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo (§§ 1. do 81.) se uporabi v vsem za vsa krivična dejanja po tem zakonu. Izvzemši § 84. kazenskega zakonika za kraljevina Srbijo ee krivci lahko obsodijo na smrt za vsak zločin po tem zakonu, ako je obtoženec v času dejanja dovršil 18. leto. § 20. Vse temu zakonu nasprotujoče odredbe splošnega kazenskega zakonika in drugih kazenskih zakonov ter zakona o tisku ter društvenega in zborovalnega zakona, zakona o nošnji orožja in vseh drugih zakonov, se razveljavijo, ko stopi ta zakon v veljavo. § 21. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obveznost, ko se objavi v «Službenih Novinah>. Beograd, dne 6. januarja 1929. Podpisi vseh ministrov. Aleksander s. r. Prva seja nove vlade se je vršila takoj, ko je bila sestavljena. Novinarjem so ministri izjave odklanjali, pač pa je ministrski predsednik izjavil, da je nova vlada odločena delati, ne pa govoriti. Politični pregled Nova izvenparlamentarna vlada z ministrskim predsednikom generalom Pero Živkovičem je bila sestavljena v noči od sobote na nedeljo. Obenem s sestavo nove vlade fe bila ukinjena ustava ter razpuščena Narodna skupščina. Prav tako so bile razpuščene oblastne in občinske samouprave. Kakor poročajo iz Beograda, se bo no va vlada še izpopolnila, in sicer bo menda prevzel ministrstvo za trgovino in industrijo dosedanji minister dr.Spaho, ki je bil pozvan v Beograd. Sicer pa vlada v Beogradu spričo pravoslavnih božičnih praznikov praznično zatišje. Večina ministrov je šla na svoje domove, da doma preživi praznike. Beograjsko »Vreme* napoveduje razne ukrepe in reforme nove vlade. Med drugim piše, da bo vlada v kratkem omejila število ministrov tako, da jih bo ostalo le devet. Potem da namerava vlada znižati ogromno število državnega uradništva. Iz državne službe bodo odpuščeni vsi nesposobni in nepotrebni uradniki. »Službene Novine*, ki so izšle v torek, so prinesle več novih zakonov, odnosno dopolnil k starim zakonom. Važen je slasti zakon o državnem sodišču za zaščito države. 1 Po tem zakonu se pri kasacijskem sodišču v Beogradu ustanavlja državno sodišče za zaščito države. Pred tem sodiščem bodo odgovarjali državljani kraljevine SHS tudi v primeru, ako so protidržavna dejanja izvršili v inozemstvu. Predpisi tega zakona veljajo tudi za kazniva dejanja, storjena pred njegovim uveljavljenjem, ako o teh dejanjih še ni izrečena razsodba po sodišču I. stopnje. V inozemstvu so temeljne spremembe v naši državi vzbudile veliko pozornost. Posamezni francoski časopisi pozdravljajo odločnost kralja Aleksandra Tako pravi «Journal», da bo kralj Aleksander omogočil revizijo ustave na podlagi enakopravne soudeležbe vseh predstavnikov naroda pri državni upravi. »Temps* in «Echo de Pariš* nagla-šata, da so bile prvotne zahteve Hrvatov pač pretirane, da pa so deloma vendarle upravičene. Vsekakor pa je moral kralj preprečiti razcep države. Tudi italijansko časopisje se bavi z imenovanjem naše nove izvenparlamentarne vlade ter vidi v naših dogodkih potrdilo za fašistično naziranje o nevzdrž-nosti parlamentarizma. »Tribuna* piše med drugim tudi, da je Jugoslaviji sedaj potrebno, da se z vso silo posveti ureditvi svojih notranjih razmer in da se z Italijo iskreno sporazume. ZGORNJA ŠIŠKA. (Gradbeno gibanje, športna nedelja, »Vdova Rošlinka*,) Po voini je tudi v naši vasi zaživelo novo življenje. Zidamo, da je veselje! Imamo že 168. hišno številko. Zadnie leto je prirastlo deset novih hiš. Za letos se obeta zopet dobra zidarska sezija. Tudi bo dograjena nova šola in izročen novi Gasilski dom svojemu namenu. — Novoletno vreme je prekrižalo «le- prenehalo delovati. Kot v omedlevici je omahnila na mizo. Rahlo dihanje je bil edini znak njenega življenja. Predramil jo je možiček v razcapani obleki, na glavi je nosil slamnik in v roki umazano culico, iz katere so mu gledali raztrgani čevlji in predpasnik. Dolgo je stikal okrog hiše; šele ko je izvohal odsotnost gospodarja, se je splazil v sobo in stresel Anico za ramo. Kakor iz sanj je planila pokonci in pogledala plaho okrog sebe. Zavedla se je svoje nesreče — brž je pograbila pismo, ki je ležalo pred njo na mizi ter ga je skrila pod predpasnik. »Kdo si, nesrečnik?« je zarezala nad prišlecem. »Jaz, Petračev Matijec* Ali me ne po-žnaš?* je možic naježil obrvi. »Oglej me od nog do glave. No, ali sem ali nisem?* »Si,* mu je kratko odgovorila. »No, to si mislim. Pri vas sem služil za pastirja, pestoval sem te — takrat si bila še majhna deklica. Rad sem imel tebe in tvojo mater, Špoljar pa me je zmerjal in pretepal.* •Poreden si bil, Matijec, poreden,* je zagovarjala očeta. »Lenaril si in nagajal.* »Plačan nisem bil posebno, delal sem za hrano in obleko. Ti si dobila imenitno doto, na lepo posestvo si se primožila.* V «Oh, kaj mi vse to pomaga!* ; »Vem, vem, bolna si, kajneda? Pa res >— kam si skrila svoja cvetoča lica in rdeče ustnice? Obledela si in postarala si se, čeprav imaš vsega v izobilju.* »Matijec. kaj te briga!* ga je osorno zagrnila. »Tako je, kakor je res,* je potrdil nekoliko poparjen. »Smiliš se mi, Ančka, in pa škoda te je, ker si tako naglo odcvetela. Zakaj nisi šla v Ameriko za Roginom? Po morju bi se bila peljala!* Ančka ni vedela, ali naj bi se bila jezila ali smejala. Komu drugemu bi bila pokazali vrata, Matiiec pa je prav toliko udarjen, da lahko izblekne, česar bi se drugi sramovali. »Ako si lačen, ti dam kruha,* ga je hotela zlepa odpraviti. »Nisem prišel beračit, ampak na obisk. S kruhom me boš -že še nasitila, ako prej ne odideš v Ameriko.* »Matijec, kaj te vse to briga! Kdo ti je o Ameriki toliko povedal?* »Pisma,« je bleknil in potresel culico. »Kakšna pisma?* jo je pričelo zanimati njegovo bedasto govorjenje. »No, pisma iz Amerike. Ali mi ne verjameš? Matijec vse izvoha, čeprav je neumen.* »Pokaži!* je zahtevala. «Ako ne pokažeš, bom poklicala orožnike.* »Orožnikov se je Matijec bal kot živega vraga, samo z njimi ga je bilo treba postra-šiti, pa ga je minula nagajivost. Pokorno je razvezal culico, v kateri je hranil umazan zavitek. Držala sta se ga še prst in slama. »Koliko* mi daš, pa ti nekaj pokažem?* se je pričel pogajati, da bi kaj zaslužil. »Dvajsetico dobiš, ako imaš res kako posebnost.* •Imam jo. Imam.* Matijec je razvil ovitek z ameriškimi pismi, različne barve in velikosti. Srdanka je ooeledala drusro za dru- gim, vsako je bilo nanjo naslovljeno z enako pisavo. »Matijec, kje si jih iztaknii?* je kriknila od strahu in presenečenja. »Ali si huda?* ga je zaskrbelo. »Nisem. Samo resnico moraš govoriti.* »Pa me ne boš naznanila orožnikom?* »Ne, ako ne boš prikrival, kje in kako si jih našel.* »Špoljarju sem jih izmaknil izpod hlev-nega praga...* «Očetu? Ali nisem slutiia? Na, tukaj je dvajsetica Bebec je hlastnil po denarju, njegova bojazljivost se je mahoma spremenila v otroško zaupljivost in odkritosrčnost. Pričal ie razlagati, kako je prišel ponoči mimo Špo-ljarja, kjer je nameraval prenočiti. Zaril se je v seno v šupi nad hlevom in zadremal. Prebudilo ga je sumljivo ropotanje: nekdo je prišel z lučjo pred hlev in začel razkopavati pod pragom. Pogledal je skozi lino in opazil Špoljarja, ki je pravkar shranil nekai pod stopnico. Cim je odšel, se je splazil potihom a s šupe, radoveden, kaj je počenjal starec pred hlevom v pozni uri. Privzdignil je desko in našel pisma, katera pa ni znal prebrati in je šele pozneje izvedel, da so iz Amerike. •Zakaj jih nisi meni prinesel?* ga je pri-* jela. «Zelo bi se mi bil prikupil.* «Makovčev stric mi je šele povedal, da so tvoja in da jih moram tebi izročiti. Vidiš, da sem ga poslušal.* •Priden, Matijec, priden. Ali si mu omenil, kje si jih našel?* (Dalje prffi.1 J darjem» načrte in jim vzelo dobro voljo. Privedlo pa nam je vse polno zimskih gostov, ki ne prihajajo baš praznih in skopušnih rok. Zlasti nedelja je bila v znamenju sankaškega in smu-škega športa. — Za nedeljsko večerno razvedrilo je poskrbelo društvo »Vodnik*. Pri »Kameniti niizi» je bil gledališki večer Golarjeve «Vdove Rošlinke*. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je dobilo najboljše uverjenje, da v društvu delajo. Ženske vloge so bile izvrstno zasedene. Gospodična Leopolda Beličeva je pravilno razumela tragikomično figuro Rošlinke. Rožmanov Janez g. Ivana Jančiča je bil tudi dober. Sicer pa so vsi igralci pokazali najboljšo voljo in pripomogli k učinku. Če bo «Vodnik» polagal vedno dovolj pažnje na režijo, bodo tudi dvorane polne kakor pri «Rcšlinki». In še eno, več točnosti. V. P. BLED. Blejski športni klub je priredil igro «Španska muha*. — Kakor vsako leto, je bil tudi letos prav dobro obiskan Silvestrov večer. Zabave ni manjkalo, zato je potekel večer nadvse živahno. — V nedeljo sta priredila blejski in radovljiški Sokol na Bledu Koroški večer. Dobro izvedene pevske točke so pokazale izvežbanost radovljiških pevcev; od zbora imamo še precej pričakovati, če se bo razvijal tako naprej. Vmesne točke so izpolnili domači tamburaši. Igralci so nam pa predočili v vsej dovršenosti ustoličcnje sloven«kih vojvod na Gosposvetskem polju. POLJANSKA DOLINA. Zima je tudi pri nas pritisnila. Sicer mraza še ni, kakor smo ga kako leto že občutili ob tem času. Dobili smo pa z novim letom zadostno odejo, pod katero se bo zemlja odpočila. Na drugi strani je pa ta sneg v gospodarskem oziru velikega ppomena. Koliko pripravljenega lesa čaka, da pride na določeni kraj, na žage. In res se vlači zdaj les iz vseh stranskih dolin in s hribov. Dan na dan se vozi brezštevilno sani, naložnih z debelimi hlodi, na žage proti Škofji Loki. Ljudje bodo nekaj zaslužili. Četudi je padlo približno pol metra snega, vendar promet na cesti niti za en dan ni bil ustavljen; tudi avtomobilski ne. GORENJA VAS. Občni zbor Sokola bo v nedeljo 13. t. m. ob 15. v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redom. Bratje, sestre, udeležite se ga polnoštevilno. Na občnem zboru se bo podal račun o delovanju Sokola v preteklem letu in določile smernice delovanju za to leto. — Zadnji dve prireditvi, na Štefanovo in na Sil- vestrovo, sta lepo uspeli. Obisk je bil tako dober, da si boljšega skoro ne moremo želeti. Dom je bil tako nabito poln, da se je kar trlo obiskovalcev. Vsa čast in priznanje našim neutrudnim in požrtvovalnim sokolskim delavcem. Kakor ste se odzvali na zadnji prireditvi, tako se odzovite tudi k občnemu zboru. Na svidenje, bratje in sestre, na občnem zboru! PTUJ. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju bo imela občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 10. v prostorih g. Mih. Bren-čiča v Ptuju po dnevnem redu: poročilo odbora, nove volitve odbora, poučno predavanje o sadjarstvu, slučajnosti. MURSKA SOBOTA. Dne 5. t. m. se je ustanovilo v Murski Soboti društvo »Meščanski dom», ki je naslednik nekdanjega »Polgari kor*. Za predsednika je izvoljen g. Gustav Dittrich. Novo društvo bo ustanovilo čitalnico, knjižnico, gojilo bo družabnost, prirejalo predavanja. VIDONCI. Ze dolgo ni bilo. pri nas požara. Pred približno štirinajstimi dnevi pa je naenkrat nastal okrog ene ure ponoči požar pri posestniku Jožefu Pozveku. Upepelil mu je skedenj, gospodarsko poslopje in polovico strehe stanovanjske hiše. Na lice mesta so takoj prihiteli sosedje, ki so rešili, kar se je še sploh dalo rešiti, ker je bilo že vse v plamenu, preden so ogenj opazili. Pozveku je med drugim zgorelo 20 metrskih sto-tov sena in slame, slamoreznica in vse ostalo poljsko orodje. Škode ima nad 15.000 Din. Zavarovan ni bil. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. SATAHOVCI. O Božiču se je pri nas zgodil obžalovanja vreden dogodek. Fantje, med njimi, Kalman Ružič, so prigovarjali 171etnemu Alojzu; Majerju, naj pristopi k Orlu. Majer ni hotel o I tem ničesar slišati. Ko je šel Majer 28. decembra! proti večeru nasproti svoji sestri Mariji, ki se je; vračala iz Murske Sobote, je srečal na vasi gručo fantov, med katerimi se je nahajal tudi Ružič. j Ta je pristopil k nič hudega slutečemu Majerju in' ga udaril z roko za uho. Ta na udarec ni reagiral' in je šel naprej. Naslednjega dne je zopet srečal Ružiča na vasi. Ružič ga je vprašal, ali je dobil prejšnjega dne dovolj, skočil k Majerju, ga naj-prvo sunil z roko v prsi, nato ga pa zabodel z nožem v desno roko in mu jo nevarno poškodoval. Majerja so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto. I TRDKOVA. Nedavno je 121etni šolar Jane« Rep iz Trdkove pazil na prošnjo posestnika Karla Kuharja na njegov z žitem obloženi voz, v katerega je biln vpreženih par krav. Te so se iz neznanega vzroka splašile in začele bežati. Po nesreči je Rep padel pod voz, ki Je šel čez njega in mu zlomil desno roko in desno noga. Ubogega šolarčka so takoj prepeljali v murskosoboško bolnico. Vsej slovenski javnosti v svobodni domovini! Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz nešteih ran. Dan za dnem zapuščajo politični in gospodarski bedniki nesrečno grudo in se zatekajo k nam po pomoč in podporo. In tu začenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nova trume teh bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov. Sila je prikipela do vrhunca, pomoč je nujna. To žalosno spoznanje je izsililo ustanovitev! Meddruštvenega odbora za pomoč primorskim emigrantom, ki ga sestavljajo po svojih delegatih Jugoslovenska Matica, Slovenska Straža, Organizacija jugoslovenskih emigrantov, Društvo «Soča», Kolo jugoslovenskih sester, Klub primorskih Slovencev in Klub Primork. Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kot prvi korak smatra za potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak narodne manifestacije takoj stalno kolekto, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj preganjanega dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pomen.ia gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpinčenim bratom. Meddruštvenl odbor za pomoč primorskim emigrantom. PO VSEJ SLOVENIJI GRE GLAS : LE , DOMOVINA'- JE ZA NAS! Grobar in čuvajka Nad vasjo vstajajo mračne sence. Noč se dviga iz oblačnih pernic in oklepa polagoma zemljo pod seboj v svoj tihi objem. Na sivem plotu se pogovarjajo potepini-vrabci, glasno se prepirajo in prerivajo, majhen droben mladič se požene na nizko okno stare hiše, kjer mirno občepi. Hiša stoji streljaj oddaljena od vasi. Njena velika soba je zatohla in sovražno mračna. V kotu brli par sveč z nemirnim, pojemajočim plamenom, ki se počasi zaganja sem in tia, koprneč za zrakom, in naenkrat kot pre-dramljen zašije in obsveti bledi obraz mrliča na nizkem mrtvaškem odru, da trenotno za-žive sence na mrtvečevem obrazu in zamig-ljajo. kakor bi se pokojni prešerno nasmehnil. Poleg mrtveca sedi mrliška čuvajka Jera. stara in nadušljiva ženska, debele, zavaljene postave in vedno smehljajočega se obraza, kakor bi bilo njeno življenje lepo in prijetno ter polno rož, dasi je starka že par desetletij mrliška čuvajka. Vrata se hrešče odpro. V sobo prilomasti sivi grobar Groga, sope in"hrka. briše z veliko umazano ruto zarjavelo suhljato lice in se z lopatasto levico čohlja po glavi, a oči mu nemirno mežikajo. «Dober večer, Jera, pa si spet dobila novega gosta, ki nič ne govori in nič ne je,* je pozdravil grobar. «Bog daj, Groga! Da, mrtvec je pač mrtvec, ampak stražiti ga moramo. O, koliko fantov in deklet bo še nocoj tukaj kropilo. Pokojnik bo pa te zaljubljence molče blagoslavljal: starci moramo pač oditi in dati prostor mladi ljubezni, iz katere vstaja nov zarod. No, kaj sem ti že hotela reči ? Veš, to ti moram povedati, tale naš stari Mihač je že tristoti mrlič ki sem ga preoblekla in ga položila na pare.* «Jera, koliko jih še bo?» «Veš kaj, Groga, več kakor tvojih.« «Ali staviš?* «Stavim. Kdor zgubi in prej umre, pride nazaj in plača kovač.* « Velja!* Groga prisede k mizi, starec pogleda starko z neko milino v sivih mrtvih očeh, se nekaj časa pogovarja o vsakdanjih stvareh in kmalu odide. Jera ostane popolnoma sarra z mrličem, kropilci so še doma po opravkih. Ženica obsedi nepremično in kmalu zakima. Od mrliškega odra se trga črna in široka senca, ki objame starko, ki pridušeno sope. Jera vidi v snu. kako se mrlič zgane in sede v ozki rakvi. Prebudil se je, oči gledajo plašno okoli in zagledajo Jero, nepremično i sedečo na stolu. Mrlič io pokliče nalahno, komaj slišno: «Jera, pridi vendar k meni!* Jera se dvigne in stopa s težkimi nogami počasi k odprti rakvi. kjer se spet zlekne nazaj kmet Janez in gleda Jero s plašnimi očmi. «Kaj bi, Janez», povpraša Jera in čuti, kako težko in nemirno ji je pri srcu. «Jera, Jerica, odpusti mi! Grešil sem v mladih letih. Vse sem ti obetal, potem sem te pa pustil, ker si bila sirota revna. Drugo sem vzel, a ti si ostala sama, sama zapuščena s svojimi mrtveci.* «Da, da, z mrtveci sem ostala in vzljubila sem jih; boljši so kakor živi ljudje. In zdaj si tudi ti med njimi. Tristoti si, da veš, tristoti. Stara sem, pri mrličih sem se posta-« rala in vedno bolj jim postajam podobna* kmalu se pač vležem tudi sama.* «Jera, ali mi moreš odpustiti? Jera, od-» pusti mi!* »Počivaj mirno, Janez, vse ti odpustim, naj ti odpusti tudi Bog!* Njena glava ie globoko sklonjena, roke počivajo v naročju. Jera hrope in kima. Hipoma se predrami, pogleda okoli sebe. si pomane oči in se zazre v mrliča. Miren iti bled je obraz kmeta Janeza, samo polodprte oči zro stekleno v čuvaiko. «Pri meni ie bi!», zašeneče Jera in se za-ziblje v mladostne spomine, ki se nalahno pojavijo v njeni trudni duši. Jera znova zahrope. Nieno dihanje ie ostro, hrzajoče. Obraz ji pordi. telo ji vzdr-hteva Starka dvigne roke in hoče zakričatl,-pa ne more V nejasni slutnji čuti, da se bliža njen čas. pomagala bi si rada. pa vse zaman. in tedaj vidi, kako se odpro duri: vsi oni, ki jih je stjažila. se vračajo in se ji zahvalju-* jejo ter jo vabijo s seboj. Procesiii se pri* druži nazadnje tudi kmet Janez. Tedai spo* zna tudi ona, da mora ž njimi, da ie nien čas dokončan. Dvigne se. zahrope še enkrat, pade in obleži sredi sobe nepremična. * * * Čez polje gre jutro. Nad njivami doni pesem škrjanca, ki se meša z brnenjem jutranjega zvonjenja. V daljavi se pojavlja Ne pozabite na nabiranfe novih naročnikov Lahko je širjenje »Domovine", ki kljub znatnemu obsegu stane letno komaj 36 Din, polletno 18 Din, a četrtletno 9 Din — Poravnajte pravočasno naročnino! •Domovina® je zaradi svoje lepe in zabavne vsebine znana po vsej Sloveniji, kar zelo olajša nabiranje novih naročnikov. Zato V Sloveniji ni človeka, ki bi letno ne zmogel te neznatne vsote. Dolžnost naših naročnikov in naročnic pa ni samo nabiranje novih «Do- nam lahko vsakdo dobi vsaj enega novega movinarjev» nego tudi naročnika. Za one, ki se bodo izkazali pri nabiranju posebno marljivi, smo razpisali kakor znano lepa darila. Razširili boste »Domovino« tem laže, če poveste povsod, da stane «Domovina» letno le 36 Din, polletno 18 Din. a četrtletno 9 Din. redno plačevanje naročnine. Kdor je kaj dolžan, naj vzame takoj pero v roke, izpolni položnico ter odpošlje dolžni znesek. Storite to svojo častno dolžnost, kakor si tudi uredništvo «Domovine» prizadeva, da z lepim štivom čimbolj ustreže čitateljem in čitateljicam! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk ZADNJA TRGATEV IN NJENE POSLEDICE. Naše vinogradništvo preživlja težke čase, deloma zaradi konkurence, deloma zaradi slabih letin in visokih stroškov pridelovanja. V takih razmerah je gledati, da si pomagamo z boljšimi pridelki, s pridelki, ki imajo po svoji kakovosti večjo vrednost. Toda pri nas ravnamo prej nasprotno. Danes skušajo vinogradniki povsod pridelava« boljše blago, kar se da doseči deloma z boljšimi nasadi, deloma s pravočasno trgatvijo in pravilnim kletarjenjem. Pri vinu je znano, da se da z odlašanjem trgatve ugodno vplivati na njegovo boljšo sestavo. To se našim ljudem tudi od leta do leta pridiguje in po listih priporoča. Toda vse zastonj. Vzlic vsem tem izkušnjam, ki jih imamo s zgodnjo in pozno trgatvijo, se še zmeraj greši in grozdje prezgodaj potrga. To se je tudi to pot zgodilo. Naravna posledica tega je seveda, da so letošnja vina bolj kislasta in manj vredna. Priznam, da so marsikje take okolnosti, da se ne da odlašati s trgatvijo, toda takih izjem ne smemo delati za pravila. Dejstvo je, da so tudi to pot zgodaj pobrana vina bolj kisla in zato manj vredna kakor pa iz grozdja o pravem času potrganega. Če hočemo, da bo naše vinogradništvo več neslo, moramo naše vinske pridelke tudi s tem izboljševati, da se s trgatvijo ne prenaglimo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se zgodi manj škode, če s trgatvijo malo počakamo kakor narobe, če s trgatvijo hitimo in grozdje prezgodaj potrgamo. Zgodaj pobrani mošti so imeli letos povprečno 14 % sladkorja, s pozno trgatvijo smo pa pridelali mošte z 18 % sladkorja in tudi več. To je pa tako velika razlika, da se prav močno pozna pri vrednosti mošta in vina! Naša vina morajo iti v denar, sicer je bolje, da napravimo križ čez to panogo! Slabi uspehi vinogradništva ne smejo zajedati naše kmetije, kakor se to danes tu in tam godi. Pri novih nasadih je na to posebno paziti in izbirati tudi sorte, ki nam jamčijo boljšo kakovost. V Pod-lehniku na Štajerskem so letos s pozno trgatvijo dosegli mošte, ki so imeli tudi po 22 do 25% sladkorja, posamezne sorte pa tudi do 34 %\ Zato je pa tudi cena ondotnih vin več kot še enkrat tako lepa. VAŽNO ZA PROSPEH SADJARSTVA. Kakor se glase poročila, smo v pretekli jeseni izvozili veliko sadja, posebno iz Slovenskih goric in iz mariborske okolice. Nad 800 petnajsttonskih vagonov se ga je naložilo samo na postajah Maribor, Pesnica, Št. TI j in Ptuj. Na milijone so izku-pili naši kmetovalci za prodano sadje po teh krajih. Sigurno bi bil izkupiček pa še večji, da bi bila vsa sadna trgovina bolj urejena. Kakor se sliši, se je prodajalo sadje v konsumnih krajih po 6"50 dinarjev, dočim so prejeli naši sadjerejci samo po 2-50 Din in tudi manj za 1 kg prodanega sadja. Ti uspehi dado misliti. Če odštejemo stroške pre-vožnje in dela, je razlika v ceni še zmeraj tako velika, da je ne kaže našim kmetovalcem mirno prezreti, ampak se je resno vprašati, ali bi ne kazalo ta lep dobiček, ki so ga imeli razni pre-kupci, spraviti v lastni žep. Na razne neprilike in na dobičke, ki jih delajo sadni prekupci na račun in na škodo naših sadjarjev, se je že večkrat opozarjalo, toda žal brez uspeha. Slednjič bo pa le treba, da začnemo resna razmišljati o tem in da vzamemo to kupčijo vendar enkrat v svoje roke. Kakor se sliši, se je v Mariboru že ustanovila v zadnjem času sadjarska zadruga, ki si je postavila za cilj, da bo organizirala sadno kupčijo v korist naših sadjarjev. To je prav in hvale vredno. Treba pa je, da se tudi naši sadjarji ogre-jejo zato ustanovitev in da se iz lastnega nagiba odzovejo potrebnemu delu, ki ga zahteva taka zadruga. Ne prisiljeni, ampak samovoljno, iz lastne zavednosti in potrebe! Kakor na Štajerskem tako je treba tudi po drugih naših krajih organizirati sadjarje za sadna kupčijo, da bo več uspeha. Povsod je treba najprej vpliva od zgoraj, da se zganejo naši sadjarji po prizadetih krajih in vaseh in da si podajo roke k skupnemu delu, ki jih čaka pri sadni kupčiji. Od tega ne smemo odnehati, dokler ne dosežemo potrebnega uspeha. Prav sedaj pozimi, ko je več časa za pouk, bi bilo treba, da se prirejajo po sadnih krajih poučni tečaji za sadno kupčijo, na katerih bi bilo obdelati vso potrebno tvarino od obiranja namiznega sadja do sortiranja in vlaganja v zaboje, skratka vse, kar je treba, da se postavimo na lastne noge v sadni trgovini in da se poprimemo te trgovine z združenimi močmi, ne pa posamezno. Doslej so nam prekupci narekovali ceno in odbirali blago. Poslej naj bo drugače. Na Štajerskem imamo danes štiri strokovnjake, ki se pečajo s sadjarstvom in ki bodo tako mnogo storili, da se bo vprašanje sadne trgovine ugodna rešilo. Na delo torej! Naši pašniki in travniki Če gledamo naše travnike in pašnike, vidimo poleg res vzorno oskrbovanih tudi še mnogo zanemarjenih, polnih plevela, ki izpodriva in za-senčuje dobre trave in detelje. Posebno vlažni travniki nam dajejo malovredno krmo. In vendar zarja in pogrinja preko razorov škrlatno bleščavo. Za zadnjo njivo leži pokopališče z nizko ograjo. Sivi zid se že ruši. Zarja doseže pokopališče in se vsesa v nagrobnike, da zableste. Ob novoizkopanem probu stoji Oroga, napenja se in muči, na široki pleši se nabira znoj in polzi po nagubanem čelu v razmršeno brado. Sivček hiti, roka trepeče, vendar meče dokaj urno prst in pesek iz jame. Orob je izkopan. Oroga si oddahne, se opre na lopato in se ozre proti nebu. Po-smeje se mu prijazna zarja in mu pogleda v drobne oči, da začuti ščemenje in se skloni. Tedaj zavpije nekdo pri pokopaliških vratih in ga kliče po imenu. Mihačev hlapec je. Oroga zleze iz jame in se mu bliža. Hlapec pripoveduje: «Ko je sinoči Jera stražila našega gospodarja, začuiemo v sobi tarnanje. Hitel sem pogledat, kaj se je zgodilo, pa najdem Jero na tleh mrtvo. Zadel jo je mrtvoud.® Hlapec odide, Oroga še vedno stoji na mestu z odprtimi ustmi in strmi za njim. Sam sebi ne verjame, da je res. V prsih čuti. Vnkor bi ga kdo prebodel s tenko buciko: hudo mu je; počasi se nekoliko umiri, žalost mu zasenči obraz in zamišljen odkrevsa s pokopališča. Čez par dni so pokopali Jero. Otožno je pilo Orogovo lice. ko je z nekako nežnostjo spuščal v jamo svojo mladostno prijateljico. «Le v jamo ž njo, le v jamo ž njo». je pel drobni pokopališki zvonec in opozarjal Orogo, naj se zasuče pri svojem poslu. Starcu je pa bilo zelo tesno pri srcu in ko je s težavo jamo zagrebel, je poteenil z rokavom preko oči in si obrisal debelo solzo. Ker se je baš tedaj bližal praznik vseh svetnikov, je imel starec na pokopališču mnogo posla in je tisto noč kar delal in mislil na pokojno Jero, s katero ga je vezalo prijateljstvo. Bila je jasna noč. Mlečna mesečina je valovila po grobeh. ki so cveteli v sinjem blestenju. polni prosojnih svetlih rož. Oroga je pridno delal, vozil beli pesek In čistil pot. Pa se med delom približa starec grobu čuvajke Jere. obstoji in se prekriža: Na kupu gramoza sedi Jera ter mu moli' desetak: «Zmagal si, Oroga, prinesla sem ti plačilo.® Oroga ne misli na stavo, na Jero misli, kateri se plašno približa in se zagleda vanjo. To ni več tista starka sedemdesetletna: mlada je in lepa kakor tedaj, ko jo je prvič videl in se zagledal vanjo za vse življenje. Bela roka mu ponuja denar, smehljajoče iskreče oči ga prijazno in ljubeče gledajo, po ramenih se ji vzpenjata dve debeli zlati kiti. Oroga pozabi na strah in na vse, le Jerico vidi, svojo nekdanjo lepo Jerico. •Jerica, moja Jerica! Pred štiridesetimi leti sem se zagledal vate, ko te je ljubil Janez in te zapustil. Kako rad sem te imel. pa se ti nisem hotel razodeti. saj sva bila oba revčka, oba siromaka. Jerica, še danes te imam rad!® Ona se nasmehne, spusti desetak, ki zbeži, kakor bi ga odnesel veter, a sama izgine. Oroga koplje jamo globoko in š'roko. Sam ne v6, za koga jo koplje, ve pa, da jo mora izkopati. Pred starcem lebdi samo slika njegove Jerice. Oloboko zajema lopata, vedno doblji je jarek pred starcem. V podzavesti ne gleda, kako koplje, tolče s krampom, spodjeda z njim peščeno zemljo in hiti. kolikor more. Ko se mu dozdeva iama dovolj globoka, zleze iz nje. Na izpodkopani strani se mu dozdeva, da ni jama dovoli ravna, z lopato hiti tja. da bi odbil kos plasti, naene se nad iamo. plast se pod njim vda. starec zdrči z glavo naprej v globino. Oroea spozna, da ie nekoliko pod-sut, dvigniti se hoče. pa čuti, da mu za vratom lije curkoma kri. Kmalu ea jame zapuščati zavest, spet se mu bliža Jera. lahno pristopi k njemu, vsa lepa in mlada ter ga obiame. Blažen smeh mu zaigra okrog ust in Oroga obleži mrtev. Zjutraj so ga našli in ga zagrebli v iamo, ki si jo je izkopal sam. tik groba njegove ljubljene Jerice. Gustav Strniša. «DOMOVTNA» št. 2 Stran 7 =sr so poskusi v drugih državah pokazali, da se da s pravilnim in polnim gnojenjem nele povečati donos takih travnikov, temveč se tudi izbojša in zgosti ruša. Seveda, je treba poleg priljubljeneThomasove žlindre dati tudi kalijeve soli, apnenega dušika In apna. Gnojnica je sicer tudi zelo dobra; pač pa moramo poleg gnojnice vedno apniti, ker gnojnica močno razapnuje zemljo. Ker navadno doslej nismo apnili travnikov, smo pospešili z gnojnico le bohotnejšo rast raznih ničvrednih zelišč in plevela. Opazilo se pa je, da rase tak plevel le v zrahljani ruši, dočim ne ljubi zbite zemlje. Zaradi tega popasejo v Nemčiji zgodaj pomladi, ko pričnejo črešnje cvesti, vse travnike, da živina v zimi narahljano rušo utrdi. Priporočati bi bilo tako zgodnjo pašo posebno za prihodnjo pomlad, ko bo nastopilo zaradi letošnje suše veliko pomanjkanje krme, ker bomo tako skrbeli obenem tudi za bogat, kakovostno boljši pridelek. K. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene pšenici in moki malo popustile. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 7. t. m. naslednje cene (za 100 kg. postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 2S2-50 do 285 Din; rž: baška 295 do 297*50 Din; turščica: baška, umetno sušena 310 Din; ječmen: baški 315-50 do 320 Din. ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: volil. 8-50 Din; II. 7 50 Din; III. 6*50 Din; krave, debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3 do 350 Din; teleta 10 do 11 Din. HMELJ. V Zatcu (Češkoslovaška) je bilo tudi v zadnjem tednu pred novim letom povpraševanje precej živahno. Glede na velik promet v decembru so se zaloge ponovno skrčile. Cene srednjemu žateškemu hmelju so se okrepile na 1600 do 1650 češkoslovaških kron za 50 kg, prvovrstni hmelj pa se je trgoval nespremenjeno po 1700 do 1850 češkoslovaških kron. Razpoloženje je ostalo dalje čvrsto. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah: 1 dolar za 56*40 do 56-60 Din; v devizah 7. t. m.: 100 avstrijskih šilingov za 799-60 do 802*60 dinarjev; 100 nemških mark za 1352 50 do 1355*50 Din; 100 madžarskih pengov za 990-50 do 993*50 dinarjev; 100 italijanskih lir za 296*83 do 298*83 Din; 1 dolar za 56*68 do 56*88 Din; 100 "češkoslovaških kron za 168-15 do 168*95 dinarjev. Kratke vesti = Pr'g'asitev zasebnih žrebcev k licenciranju T mariborski oblasti. Na pdostavi zakonitih predpisov o licenciranju žrebcev razglaša mariborski viliki župan, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tuiih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 20. t. m. pri onem sre-Bkem poglavarju (mestnem magistratu), v čigar okolišu se nahaja. Pri priglasitvi, ki se vrši pismeno ali ustno, se mora obenem naznaniti: 1. ime, priimek in bivališče lastnika; 2. pasma in rod, starost in barva kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce polnokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlo-krvne žrebce pod tremi leti splošno ne dajejo dovoljenja za spuščanje. Kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala licence, se bo javilo. * Nj. Vel. kralj prevzel pokroviteljstvo prireditev Ljubljanskega velesejma". Pokroviteljstvo letošnjih prireditev Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 9. junija in od 31. avgusta do 9. septembra je blagohotno prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander I. S tem činom je naš ljubljeni vladar zopet pokazal, kako mu je procvit našega narodnega gospodarstva pri srcu in kako živo se zanima za gospodarske dogodke. * Rojstni dan NJ. Vel. kraljice Marije se je proslavil včeraj svečano po vsej državi. V Ljubljani so bile razobešene državne in narodne zastave. V stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani je bila svečana služba božja z zahvalno pesmijo. Službe božje so se med drugimi udeležili odlični zastopniki civilnih in vojaških oblastev. * Finančni direktor dr. PovaleJ na novem mestu. Finančni direktor za Slovenijo g. dr. Josip POvalej je v Ljubljani nastopil svoje mesto ter prevzel posle od bivšega finančnega delegata g. dr. I. Rupnika. * Ustanovitev katastrskih uprav. 5. t. m. so bile ukinjene vse obstoječe sreske katastrske uprave, katastrske evidence in sekcije za vzdrževanje katastra. Njihove agende so prišle v pristojnost katastrskih uprav, ki so bile na novo ustanovljene. V območju ljubljanske finančne direkcije so bile ustanovljene katastrske uprave s sedežem v Ljubljani za območje davčnih uprav v Ljubljani-mestu, Ljubljani srezu, Kamniku, Litiji in Logatcu, v Novem mestu za območje uprav v Novem mestu in Črnomlju, v Kranju za območje davčnih uprav v Kranju, Radovljici in Škofji Loki, v Kočevju za davčno upravo v Kočevju, v Brežicah za območje davčnih uprav v Celju, Laškem, Konjicah in Šmarju pri Jelšah, v Slovenjgradcu za območje davčnih uprav v Slovenjgradcu, v Prevaljah in v Gornjem gradu, v Mariboru za območje davčnih uprav v Mariboru in Slovenski Bistrici, v Ptuiu za območje davčnih uprav v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. * Cenjenim dopisnikom! Pišite vedno po eni strani in razločno ! Radi bi imeli dopisnike iz vseh krajev Slovenije, zato pozivamo naše naročnike, da nam sporočajo čim več domačih dogodkov, osebne napade in politiko pa opuščajte, ker mi tu ne moremo kontrolirati resničnost takih dopisov, a tiskovni zakon je strog! * Špnnska bolezen se pričenja tudi v naš! državi. Kakor javljajo iz Zagreba, je tam že prijavljenih več obolenj za špansko boleznijo (gripo), ki je v Nemčiji in Avstriji že zelo razširjena. Najboljše mere proti širjenju te bolezni so: snaga (pogosto umivanje rok po možnosti s kakšnim razkuževalnim pridatkom), izogibati se prostorov, kjer se shaja mnogo ljudi, paziti na to. da kdo ne kiha ali kašlia v vas. * Naročnina na «Skovlrja» zelo znižana. S prvo letošnjo številko šaljivega ljubljanskega 14dnevnika, ki bo izšla v soboto, se naročnina zniža od 15 na 10 Din četrtletno. V prost! prodaji bo stala posamezna številka namesto dosedanjih 3 odslej le dva Din. «Skovir» bo izhaial dalje na 16 straneh z zelo pestro vsebino. Naročite «e! * Informafvnl oddelek Ljubljanskega velesejma dobiva dan za dnem nešteto vprašani glede dobave in nakupa tega ali drugega blaga. V svojih odgovorih in nasvetih se uprava naravno v prvi vrsti ozira na razstavljalce Ljubljanskega veleseima. Da pa bo mogoče interesentom čim Kože divjačine so narodno premoženje, najdražje plačuje zajce, povhe, lisice itd. P. SE IVI KO, LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA. 21 Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hruševec si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žeanja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo. Brogerija A. KANC sinova, Ljubljana Židovska ulica &tev. 1. 265 Kupujemo bpinjevo olje. točneje postreči, so vsi sodelavci Ljubljanskega velesejma tem potom naprošeni, da pošljejo uradu velesejma svoje cenike, kataloge, letake itd. vsaj v treh, če ne v več izvodih, in v bodoče naznanjajo tudi vse bistvene izpremembe v podjetju k tem izdajam. Tako bo urad vedno točno informiran in bo mogel ustrezati vsem vprašanjem. Pri splošno informativnih dopisih je treba priložiti znamke za odgovor. * Poskus umora In samomor. Iz Runča nam pišejo: V preteklem tednu je na Malih vinah pri Sv. Tomažu ustrelil s samokresom Vinko Ku-mer, posestnikov sin iz Runča, skozi okno v hiši se nahajajočo Miliko Cizerlovo. V mnenju, da je žrtev zadeta, je samokres naperil sebi v glavo in sprožil. Sebe je smrtnonevarno ranil, dočim je dobila Cizerlova le lahko rano na glavi. Njo je ustrelil baje zato, ker mu ni hotela vračati ljubezni. Kumerja so spravili v bolnico križniškega reda v Ormož. Na okrevanje ni misliti, ker ima kroglo v glavi. * Lovcem t uvaževanje! Pod pritiskom težkih gospodarskih razmer je nastopilo znatno zmanjšanje kupne moči ljudstva Izvzeti tudi nismo mi lovci. Treba je gledati na vsako paro. Zato je hvale vredno, da se nam hoče v teh težkih časih pomagati in da uprava Ljubljanskega velesejma roko v roki z Lovsko zadrugo tudi letos prireja kožni sejem. Ta bo v prostorih Ljub janskega velesejma 21. t. m. Težko nam je bilo delati prej, ko smo zaradi nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek za ceno, ki so nam jo diktirali drugi, in ko so nas izrabljali razni prekupci. dobro zavedajoči se svoje premoči napram nam poedincem. Težko bi nam bilo posameznikom tudi danes, ko je kupna moč konzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali ali pa za neprimerno ceno v našo izgubo. Naša rešitev je baš v organiziranem kožnem sejmu in edinole tu. Kar nas je, vsi pošljimo svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano Nihče naj ne cepi vrst, zavedajmo se, da je na nas samih odvisna naša usoda. Pokažimo, da smo tudi mi stanovsko zavedni, proč s predsodki, ki so že marsikomu bili vzrok propada. Toliko časa boš zastonj trkal na vrata boljšega obstoja, dokler ne boš spoznal, da je le v skupnem nastopu rešitev. Zato pošljite vsi svoje blago čimprej v Ljubljano. Vsa navodila dobite na zahtevo brezplačno % obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek «Divja koža». Blago se sprejema do 19. t. m. * Smrt uglednega moža v Mojstrani. Te dni je umrl po dolgotrajni bolezni g. Josip Jerele, zasebnik v Mojstrani. Pokojnik je bil pred vojno v Mojstrani eden najagilnejših bojevnikov za narodno in napredno stvar. Bil je soustanovitelj domačega Sokola, njegov prvi podstarosta ter marljiv odbornik gasilnega društva. Težko bolezen si je nakopal v vojni dobi, na katere posledicah je popolnoma izgubil vid ter je ohromel po vsem telesu, da ni mogel več zapustiti postelje. Na zadnji poti so ga spremili Sokoli, ga-« silni društvi iz Mojstrane in Dovjega ter dolga vrsta domačega prebivalstva. Naj bo blagemu možu gorenjska žemljica lahka! * Smrt starega možaka. Ob prihodu novega leta so pokopali na svetogorskem pokopališču 91 let starega Janeza Brena, znano kmečko kc*-renino iz Roviš pod Sveto goro. Blag mu spot-min! * Mraz je začel precej pritiskati, odkar jo padel sneg Kmetje so snežne odeje veseli, da se bo pod njo zemlja malo odpočila. Tudi les se da lahko spravljati sedaj, ko sani dobro tečejo. * Naši rojaki v Ameriki. V kraju Illinois je umrl Jožef Kaplan. Pokojni je bil doma u Do* berniške vasi, fara Verbovec. Podlegel je pljučnici. Star je bil šele 46 let. V Ameriki je zapustil ženo, v starem kraju pa žalujejo za njim roditelji. — Jakoba Pluta v Partervillu, Kalifornija, so pred božičnimi prazniki posetili tatovi in mu od- * Dve železniški nesreči. Na postaji Videm-Krško sta se iztirila dva vagona pri premikanju tovornega vlaka. Skoda ni velika. — Nedaleč od dolenjskega kolodvora v Ljubljani je trčil vlak v voz s hlodi, ki je zavozil na progo pri prelazu in nesli 75 puranov. Toda to jim ni bilo dovolj, zakaj; ni mogel speljati. Živino je voznik še pravočasno drugi dan so mu ukradli še ostalih 45 puranov, j spregel. Lokomotiva je voz popolnoma razbila. — V okraju Oakdale je umrl Janez Mivec. Po- Lastnik voza, lesni trgovec g. Šuštar trpi pre-kojnik, ki je bil star 42 let, je zapustil v Ameriki cejšnjo škodo. Nesrečo je pripisati zgolj nesreč-ženo in pet nepreskrbljenih otročičev, v domovini nemu naključju. pa žaluje za njim 80 let star oče. — V Los Ange-f * Aretacija nevarnega vlomilca. Na zadnji losu je umrl Slovenec Jakob Jerman. — V Nor-; dan v preteklem letu je bil aretiran Ivan Javor-walku se je pripetila težka avtomobilska nesreča, nik v Kranju, 241etni vlomilec, ki je bil že pred čije žrtev je postal Josip Tičar. Avtomobil, ki je novomeškim okrožnim sodiščem obsojen zaradi treščil vanj. ga je vrgel s tako silo ob pločnik, tatvine. Javornik se je potikal okrog pod na-da si je siromak prebil lobanjo, zlomil desno pačnim imenom, zadnji mesec-pa je dobil delo pri roko, izbil več zob in pri padcu odgriznil kos | podjetju Slograd, ki gradi tovarno na Gašteju. jezika. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je Javornik^ so odvedli v Novo mesto, kjer bo poškodbam najbrž podlegel. j moral presedeti še staro kazen. * Koliko se je v Kranju pojedlo mesa. V * Umor pri Sv. Juriju pod Kumom. Med pre-mestni klavnici v Kranju je bilo zaklanih 850 bivalstvom v okolici Kuma se je te dni raznesla goved, 768 telet, 1095 svinj, 4 komadi drobnice novica, da so našli v Brišah pod Kumom ustre-in 22 kozličev. Uvoženih je bilo v mesto 310 telet, Ijenega 501etnega užitkarja Benedikta Bregarja. 44 svinj, 36 komadov drobnice, 14 kozličev ter Pokojnik, doma iz Savinjske doline, je delal pred 22.665 kg raznega mesa in slanine. # ! več leti pri rudniku v Trbovljah. Tam se je se- * Ukinjenje internata y Pastcurjercm zavodu znanil z vdovo Verberškovo, posestnico iz Briš v Celju. Z odlokom ministra za narodno zdravje pod Kumom, in se kmalu nato poročil z njo. se ukinja v Celju Pasteurjev zavod kot internat. Verberškova je imela iz prvega zakona hčerko. Na steklini obolele in od steklih psov težje po- Kakor pripovedujejo ljudje, Bregarjev zakon z škodovane osebe se bodo odslej zdravile v oblastnih bolnicah. Verberškovo ni bil posebno srečen. Ko je bil Bre-gar upokojen in se je preselil iz Trbovelj v Briše, * Gradnja novega mostu na Jcsenicah. Te dni je izročil posestvo hčerki, sam pa si je izgovoril se je mudila na Jesenicah komisija, ki je proučila hrano in kot v mali hišici poleg domačije. Na načrte za gradbo novega mostu čez Savo. Zgrajen hčerino posestvo se je nato priženil Janez Kaljob bo na mestu dosedanjega, ki spaja vas Ssvo in iz Šklendrovca. Zaradi nevzdržnih družinskih Kurjo vas. Novi most bo zgrajen iz žele obetona razmer je odpotoval pred štirimi leti v Francijo ter so vsa dela proračunana na 800.000 Din. Isti in se od takrat ni več oglasil. Doma sta pričeli dan je omenjena komisija pregledal?, most preko gospodariti mati in hčerka, in to tako, da se je potoka Jesenice na cesti, ki vodi v Plevški Rovt, moral Bregar zavarovati za izgovorjeni užitek. ter ugotovila, da je nujno potrebno tu li tu zgra d iti nov železobetonski most. Gradba obeh mostov se bo pričela pomladi. * Smrt očeta in sina v enem tednu. Nedavno je umrl na Hrušici pri Jesenicah po doigi bolezni v starosti 36 let g. Anton Razmger, dolgoletni železniški uslužbenec na Jesenicah. Zapustil je v največji bedi žalujočo vdovo s štirimi malimi otročiči. To nedeljo pa je sledil svojemu edincu njegjv oče 831etni staroupo.iojenec gosp. Anton Razinger, stanujoč islotako na Hrušici. Oba sta bila priljubljena moža na Jesenicah. Žive a sta zadnja leta v velikem pomanjkanju. Naj bo blagima pokojnikoma domača zeuil.,lca lahka, Težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje. * Požar v Pesnici. V Pesnici nad Mariborom je iz neznanih vzrokov nastal požar v skladišču mariborske tvrdke Birgmayer. Zgorela je velika zaloga sena, vredna okoli 400.000 Din. Velik del škode je krit z zavarovalnino. Tej tvrdki je že lani zgorelo skladišče v Mariboru in tudi v zimskem času. * Pregled izdanih in izbrisanih obrti v Mariboru leta 1P28. V letu 1928. sta bili prijavljeni v Mariboru 202 obrti, in sicer: 130 prostih, 55 rokodelskih in 17 koncesioniranih obrti. Koncesije so bile izdane nas'ednje: 1 knjigotiskaina, 1 koncesija za pr dajo umetnih oljnotiskanih slik. 5 za prevajanje na njem nepretrgoma ves dan. Zaradi tega noče biti moten, dokler ne dovrši knjige.® — «0, ako ni nič drugega, potem je to izvrstno.« je odvrnil dobri znanec, »tedaj ga pa bom počakal kar pri telefonu.« X Proti lahkomiselnim ženitvam v Amerik/. Javno mnenje v Ameriki je pričelo živahno kampanjo proti neresnemu sklepanju zakonov, kakršne beleži Amerika poslednje mesece v ogromnem številu. V kratkih mesecih se je namreč omo-žilo 350.000 žen, bolje rečeno deklet v starosti 14 let. Zlasti v državi New York imajo ljudje pravico ženiti se tako mladi. V tem oziru so torej običaji v svobodni Ameriki prav podobni onim v Indiji. Javno mnenje zahteva, naj predloži vlada zakon, po katerem bo zabranjeno možiti se tako mladim nevestam. X Lev ga je napadel. Nedavno se je nahajal v Milanu potujoči cirkus, ki je med drugim razkazoval tudi zanimivosti živalskega sveta. Za časa večerne predstave se je pripetil strašen dogodek, ki je izzval splošno paniko med številnimi gledalci. Spored je bil že skoro izčrpan, ko je nastopil krotilec levov, ki se je pojavil v areni s štirimi zvermi, pokornimi in navidezno mirnimi. Z bičem in ostrimi ukazi so levi sledili krotilcu, le eden izmed njih se je trmasto protivil skloniti glavo. Ko se mu je krotilec približal, je lev za-renčal nanj in z bliskovito brzino zgrabil s strašnimi zobmi krotilčevo roko in ga s težko šapo udaril po obrazu, da so se mu kremplji zarili globoko v lice. K sreči je v renčanju odprl žrelo in krotilec je izvlekel izmed zob krvavo roko in pri polni prisotnosti duha nadaljeval dresuro. Med tem je prestrašena publika v begu pričela zapuščati areno. Podirala je klopi in v paničnem strahu drvela proti izhodu. Okrvavljenemu krotilcu pa je priskočil krotilec medvedov na pomoč. Odločno je skočil v areno in prisilil leve, da so se poskrili v kletke. Drznega krotilca so takoj nato odvedli v bolnico, kjer so mu operirali roko in zakrpali razmesarjeno lice. Čeprav se mu slične neprijetnosti, ki bi lahko bile tudi usodne, čestokrat ponavljajo, vendar noče opustiti dre-sure levov, ker mu je dresura najprijetnejša zabava in razvedrilo. X čilski ognjenih Calbuca začel nenadoma bljuvati. V nedeljo zjutraj je sicer mirni ognjenik Calbuca nenadoma začel bljuvati silno goste oblake dima in pare, pomešane s kamenjem. Obenem se je slišalo močno podzemeljsko bučanje, spremljano z močnejšimi potresnimi sunki. Kmalu nato je začela vreti lava iz raznih odprtin, iz žrela pa se je vsulo razbeljeno kamenje, ki je padalo na zemljo v znatni oddaljenosti od ognjenika. Pri tem je bilo nekoliko oseb v mestu Puerto Varaš teže poškodovanih. Zlasti so bili močno prizadeti številni pastirji, ki so pasli svoje črede na rebrih in ob .vznožju ognjenika. Blju je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je vanje jih je zalotilo popolnoma nepričakovano in več pastirjev je pri tem prišlo ob življenje. Prebivalstvo najbližjega mesta Puerto Varaš je ostavilo svoje domove ter zbežalo na obrežje reke Pescado. Razen ognjenika Calbuca je pričel bljuvati tudi ognjenik Puehues, kar je še -povečalo strah med prebivalstvom. Ognjenik je zadnjič močneje bljuval v letu 1893., ko je zelOj opustošil tamošnjo okolico. X Vojaštvo nad razbojnike. Na sueški cest?,' ki jo avtomobilisti zelo uporabljajo, je na svetli večer skupina 13 beduinov razbojnikov napadla in oropala nekoliko državnih inženjerjev. Egipt-ska vlada je poslala nanje več čet jezdecev na' velblodih in eskadro letal. Razbojnike so ugledal! v skalni puščavi južno od Kaira. Čete so prodirale proti njihovemu skrivališču in posamezni oddelki 90 trčili nanje. Roparji so se branili z velikim po-1 Bolečine, 39 i vzroki in njihovo zdravllenie. i Znameniti angleški zdravnik dr. Haig ie dokazal, da skoro vsi kulturni ljudje s svojo obilno hrano uživajo, tudi razne strupe (posebno mokračno kislino in urate). \ Ti strupi povzročajo vse mogoče bolezni in dovedejo1 človeka do prezgodnie starosti in celo smrti. Na srečo' so znani učenjaki — Broun-Sekar, Karno. Guaze in drugi — dokazali, da postane bolan in zanemarjen ali j oslabel organizem in ravno tako .fizično in duševno j preutruien organizem pod vplivom fiziološkega eks-j trakta (kakor je »KALEFLUID« D. Kaleničenka. pri-; pravljen iz žlez mladih živali) zopet zdrav, skratka' pomlpien. Vsled tega se »KALEFLUID* D. Kaleničenka prl-s bližuie medicinskim zborom vsega sveta: na milijone! bolnikov smatra kot močno ojačujoče in moč povra-j čujče sredstvo za časa in po poteku bolezni, operacij, porodu, napornem duševnem ali telesnem delu, pri) hitrem duševnem ali fizičnem utruieniu. J »KALEFLUID« je potreben vsem onim, katerih' organizem je nagnjen k raznim obolenjem, zahteva; pa stalno krepitev moči, povzročene od bolezni, slabe, prehrane ali duševnega dela. I Gg. zdravnikom »Kalefluid« brezplačno in franko v svrho preizkušnje. Brezplačno pošljemo vsakomur podrobno literaturo o «KALEFLUIDU« s poizkušnjami mnogih profesorjev in zdravnikov pri bolnikih. Obrnite se na naslov: Beograd, Šumadijska ulica 33, Miloš Markovič. Zahtevajte samo pravl«KALEFLUID» D. Kaleničenka, pazite na etiketo, na kateri so označene nagrade (grard prix. velike zlate kotaine). ki iih je »KALEFLUID« dobil na razstavah v Parizu. Londonu, Bruslju, Rimu in drugod. — Varujte se Imitacij zaradi svojega zdravja in težko pridobljenega denarja. »KALEFLUID« D. Kalemčenka (kapljice in ampule za vbrizgavanje) se dobe v boljših lekarnah in droget rijah vsega sveta. Ktimom. Posrečilo se jim je, da so odnesli pete proti Rdečemu morju. Tam so iih izsledila letala in s treh strani so jih začele zasledovati vladne čete, tako da jim ie ostala za beg prosta pet samo proti jugu, kjer pa jih čakajo na meji oklopni avtomobili. Roparji so od neprestanih bojev do skrajnosti izmučeni in se ne morejo nikjer založiti z novimi živili. Vlada je odločena, da iih zgrabi žive ali mrtve, ker hoče napraviti razbojništvu ob prometnih cestah konec. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ne da nspitnlne. Stražnik: »Dajte mi svojo vrečo in idite z menoj na policijo.* Potepin: »Ako baš želite nositi vrečo, imejte jo. Opozarjam vas samo, da ne bom dal napitnine.* * Nemogoče. Blaž: »Sinoči se mi je sanjalo o tvoji pokojni ženi.» Matija: »Kaj pa ti je rekla?* Blaž: »Niti besedice.* Matija: »Potem si pa videl kako drugo ženo...» Ni res. Gospa (mlekarici): «Kajne, malo vode iz vodnjaka se prilili danes mleku!* Mlekarica (zbegana"*: «To pa že ni res! Voda je bila iz studenca...» Vrnil mu je. Raznašalec kruha (pekovskemu mojstru): «Danes je pa vaš kruh za polovico manjši kakor včeraj.® Mojster: «Molči! Boš pa laže nosil.* Raznašalec plača mojstru samo polovico običajne cene in odide. Mojster (to opazi): «Čakaj, saj si mi premalo plačal.* Raznašalec: «Nič ne dene, boste pa laže prešteli ...» Fant in dekle. Dekle: «Kako ste se drznili, poljubiti me?* Fant: . sože. I«p Sijaj, slonovine tudi na stranicah zob, ako vporautja posebno izdelano ščetkico za sobe. O. bui-M edi. ki obu jajo tued zobmi ter povzročajo radi gniiyue lijeti-u lina iHt, odstranjujejo se najtemeljiteje z .l.orodonl-ščetKo. Chiorouont Šžetka ta. otroke,"za dame 1 uietilie za-gospode (trde ščetine'. Pristno sate« v i»rij;ina,iieiu uio To-ztlenero omotu z oa pisom Ciiioro* tiont. Dobiva se povsod. — Leo- VVetk« A. G., proi-tvodnia in zastopstvo za Jugoslaviju: Ivornice '/latoiogfc Maribor. Hišo v Ljubljani S štirimi sobami in pritiklinami kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Domovine» pod «Januarja». 338 Lepa družinska hiša 15 minut od Celja, ob oblastni cesti. 9 sob. 6 parketira-niti, veranda, kopalnica, vodovod, vse podkleteno, vse pritikline, gospodarsko poslopje, vrt sadonosnik, približno poldrugi oral njive ugodno prodam. — Ogleda se: Cret 48 pri Celju. 132 Trgovsko hišo cininadstropno. tik cerkve, v sredini trga mariborske oblasti, na zelo prometnem kraju s krasnim stanovanjem in pritiklinami. z zalogo prodam. — Ponudbe na podružnico »Domovine« v Mariboru pod »Ugodno Maribor*. 509 Naša slovanska, splošno znana in priljubljena zavarovalnica «Slavija», katera sprejema zavarovanja vseh vrst, opozarja in naznanja tem potom vsem svojim zavarovancem kakor tudi drugim interesentom, da g. Jurij Golob iz Ptuja ni več njen zassto-nik, ker je poverila zastopstvo v naprej g. Antonu Blažeku v Ptuju, P.eš rnova ul. 14. Stranke okraja se vsled tega v njih lastnem interesu opozarjajo, da se v naprej v vseh zadevah zavarovanja obračajo naravnost le na imenovanega, kjer bodo dobiie vse informacije. Priporoča se zavarovalnica „Slavija" 01 zastop Ptuj. Trgovino z mešanim blagom event. gostilno vzamem v najem, event. kupim na prometnem kraju mariborske oblasti. — Cen j. ponudbe naj se pošljejo na podružnico »Domovine* v Mariboru pod «Promet». 358 Krojaški šivalni stroi skoraj nov, dobro ohranjen, se proda. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine». 378 Bukove In hrastove hlode (hrastove že od 20 cm naprej) kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. ' 257 Krompir, grah, rdečo čebulo, orehe in jabolka kupuje fL Novak. Zagreb. Maksimirska ulica št: 64. — Ponudbe prosim z navedbo cene. 387 Lovci in prekupčevalci kož divjačine! Najvišje dnevne cene za kune, lisice, dihurje, zajce itd. 48 plačujem samo nekaj časa v hotelu MIKLIC, LJUBLJANA Kolodvorska ulica (»oba 1). LJUBLJANA, Mestni trg 15 Velik: ilustr« »am NA MALO Ustanovljeno '839 NA VELIKO 52 Telefon 2282 Pogoste primere obolenia od prehlada :e treba iskati tudi v o m a it kli i vem negovana telesa Jake mišice, 7.iiravi žitci z dnevnim negovanjem so ua -boljša obrana. Tudi pri kihanju, hripavosti, vratobolu, kašdju, gripi, pr* razuih živ. nih tor reuntatičuih bolečina!) je Fellertev Etsaf nid ie 3 i tat uporabljan ua zunai in znotraj, dober piijatrh » s abih dnevih. Dobi se porsod, no-iisfcusna steklenica 6 Din, d»o na 9 Din. Ako ga n.utajo, naročite ga po pošti, za vsai 62 I »iti, naravnost pu lekarnarju Feller, Stubica Donja, E zatrg 3l 0, Hrvatska. A kot čistilno sndstvo: Elsa kroglice, 6 škatlic lž Din. CENIK lobite i^ston Zarile.a tc ya 0onov in narmoniK R.Loicei, Maribor št.iC4 Violin« od fa Din. ocneHarmonike od Din. Tainbnrite od »S Oln. eirstnHon on - '* * --in at e 2M Zahtevajte C B M I « 1000 brezplačni W Ei ■ r\. slikami Srebro 160 Din 160 Din miSpr Din 160 Fina srebrna ura na sapestniei s svilenim moare-trakom 160 Din, ista ura s fino srebrno, raztezno sap« stnico 190 Din, ves stroj teče v kamenih! 5letno tarastvo. 14 Znamenite snamke ur, kakor Ornega, Eter-na, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje. ANTON KiFFMANN, Maribor št 43 d. Zahtevajte brezp.ai.nt cenik p< štnine prosto. Laaja za Konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip O m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršefc