uto i«, stranko 97. O UoMJinfl, v petek 30. aprila 19Z6. Cena m rso 1 tast« fttk *an po polise, timamsl ■•Olj* ta prsnite. — IntnO: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 J 50 p, večji inseiat: petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici Oeseda 2 D. — Popust po dogo* Poro. — inseratni davek posebej. — MSl*)?M*kt Nar**' velja letno v Jnjyo*lavtjt 240 D. za inozemstvo 420 0 i OpravaU*tvo: SaaUlova ulice stev. 9, pritličje. — Telefon *tew. 304. Đredalitvo Eaillon niica it. 5f I. nadstropje. — Telefon Bter. 34, H11 Poštnina platana v gotovini. Berlinska pogodba V vse i povojni dobi se opaža v Ev-fTOi velika nestalnost m nesigurnost pcA'tthčneza. stanja. Vzroki ležiio v nasprotjih, ki jih je naša doba podedovala po likvidaciji svetovne vojne rz starih napetosti onih istih, ki so povzročili svetovni konflikt, a še pomnoženih z načelnim bojnim noto zajem sovjetske vlade do meščanske Evrope. Orjranizacila Zveze narodov išče sredstev in potov, da to latentno napetost v Evropi odstrani ali vsai omili, da odstrani opasnost novih vomrh izbruhov. Baza njene ideologije pa je: z izidom svetovne vojne ustvarjeno stanje se mora vzdržati za vsako ceno. Ali Zveza narodov je morala bridko občutiti labilnost sedanje politične zjrradbe v Evropi, ki mora trajati vse dotlej, dokler stojita, bivši največji dve velesili, Nemčija in Rusija, še danes Prvi dve državi po ševi!u kompaktnega prebivalstva, ki predstavljata nad eno tretjino evropske za prebivalstva. Nemogoče si je misliti stabilnost mednarodne situacije v Evropi dokler imamo položaj, da ie več kot ena njena tretiina nezadovoljna s tem stanjem. Vodilne sile v Zvezi narodov so si napravae načrt, da se nevarnost, ki preti iz tega nasprotnega sveta, odstrani na ta načun, da se erv> rzmed njenih središč pritegne na stran Zveze z raznovrstn trm koncesijami, d rus: o pa se potisne še bolj v stran in se s popolno izolacijo prisili v nemoč, morda ceU h kapitulaciji. Tako so se znčela podajanja med zapadnrrrti silami in Nemčijo, ki so prinesla slednji znatne olajšave glede plačevanja vojne odškodnine, ki so ji obljubila vsaj demo obnovo kolon Hal ne posesti in ji ponudila še marsikake ugodnosti. Nemčija ki je -prvotno ^kušala z naslonitvijo na sovjetsko Rusijo na rti oporo zoper svote zmagovite nasprotnike, ie pričela omahovati, zakaj realni politični pre-vdarki so kazalu da je ipak pret pričakovati izboljšanja lastne pozicije od pnoraztmia z Zvezo narodov. nego od paktiranja s sovietsko Rusijo. Po srditih notranjih borbah se je večina nemške $ra naroda od točila za sporazum na zapadu m Luther ter Stre sem arra sta ga oodpisala v Locarnu. Toda Nemčija svojih dobrih zvez s sovjetsko vlado nikakor ni hotela pretrgati. Za časa marčneara zasedanja Zveze narodov. Id ie prinesla precejšen neusneb Nemčlii in vsej s^<5razumski akciji, je berlinska vlarfa dovolila sovjetski Rusiji znaten f'rrančni kredit. Sodobnost prav gotovo ni bila slučaina: s finančno pomočjo, ki je za sovjetsko Unijo tako ogromne** oornena. je hotela Nemčija pokazati Moskvi, da ostane Vli»*? T-ocarnu nien dober ornatelj... Z berlinsko pogodbo Nemčija ne Ie đa nadaljuje to svoto politiko, marveč jo izpooo!niuje, jo nrecizira baš do vse~a. kar je v zvezi z Locarnom in z njenim vstooom v Zvezo narodov, in hkrati to svojo volin dokumentira ored Zvezo narodov in pred celim svetom. Z berlmsko po^ibo se zavezuje Nem-c;ja na nevtralnost nanram sovi^tski l?us?ji bodisi kar se tiče lastne politike kafter tudi v obmoenu delovanja Zveze narodov. Nemčija ne s~mo da iz i-»vi i a, da ne bo sama sodelovala v kakrš^rli-koTi ukrepih Zveze ^oti sovietski ITniii. marveč bo kot stalni čTan njenega Sveta n^'H'omno snloh ovijala take ukrepe pt! i'h ce*o onemogočal?*. To s*» nravi, da bo imela sovi>t^ka vlada v NemČiii. skoro se nv^e re**. svojega eksponenta in zagovornika v Zvezi. PolifnVa Zveze na*rv*ov ie s^dal s c\-orm n^rtom nrite^niH-e N^m'Hie ta \y,n*r*r**\*> T^jeitp do^es^a oreeeif "■n n^-u<^~h. N"mč;»*3 se je sicer pr^l'ža'a. vsai "aool. toda z h^Hin^ko potro^bo je to^'ko Vot onemo^rnč'la izoTaciio so-v'efske Unii'*. Vsi oni. Vi se čudijo OPTo^^me po bol deviški politiki. *o vznemirjeni m hod« brez dvo^a sVu*aIi o^emo^oč/ti ^raH:čno izvedbo b*=-rT*n-cve i^o^oibe. Zato je pričakovati, da bo čas t;a do jesenskega zasedanja Zveze narodov evopska dip!omaciia dodobra izrabila s ooskusi. očuvati locamske j u^ehe in jfh spraviti v sklad s f^Vti j berP-^ke pogodbe ter obratno. Vsa zgradba Zveze narodov in nienega cv-rrT>skesra nrograma pa se nahaja znova na kocki. AMERIŠKI PROWIBICIJSKI ZAKON — Berfia. 29. aprila. Po poročim H jJewyorfca ie ameriški senat sprejel Melo-nov predlo«, da vlada rzva:a še nadalje s \ odločnostjo prohibicijski zakoa • 19* II asovi proti 4. ie si pna Pogajanja so ostala doslej brezuspešna. — F.adić zahteva šest ministrstev. — Dolga avdijenca na dvoru. — Beograd, 29. aprila. Vprašanje obTMvirve radičevsko-radikalne koalicije tudi danes dopoldne ni bilo definitivno rešeno. Poganjaja med g. Stepa-nom Radićem in ministrskim predsednikom g. Uzunovičem niso DovoljiUi napredovala, kar dokazuie zlasti neraz-položenje g. Stepana Radića. Posraianja se bodo popoldne nadaljevala. Kakšen bo rezultat, ni gotovo. Stepan Radič računa, da bo g. Uzunovič naoram njemu popust!jivejši z ozirom na razdra-pane prilike v radikalnem klubu. Vprašanje odstopa dr. Nikiča in dr. Šuperi-ne, kakor to zahteva k. Radić, še ni rešeno. Mogoče je. da bodo soor rešili na ta način, da oba ministra formalno odstopita, nato na bosta takoi zopet imenovana za ministra. Nova težkoča je nastaja tudi radi tega, ker zahteva g. Radič sedaj mesto petih Šest ministrstev in reflektira zlasti na prometno ministrstvo. Ta resor naj bi prevzel ing. Koštitič. Danes od 9. do 10. dopoldne je bdla konferenca g. Stepana Radića in ministrskega predsednika g. Uzunovića v prisotnosti g. Pavla Radića. Po tej konferenci je bil g. Stepan Radić na dvora. Avdijenca ie trajala eno uro. Po avdijeeci je bil 2. Radić zelo slabe volje in je odklaiijal vsak odgovor novinarjem. Izjavil je samo: «Uzunovi6u poročam o avdijenci. Stvar se razvija povoljno. Ni še gotovo, ali vstopim tudi jaz v vlado.» Radić se je podal v svoj poslanski klub ter imel po kratkem posvetovanju nato ponovno konferenco z g. Uzunovičem. Po konferenci je odklanjal vsako informacijo. G. Uzunovič je v ministrskem predsedstvu iziavil novinarjem: *Sedaj se g. Stepan Radić Posvetuje s svojim klubom. Danes niso bili doseženi nikaki rezuitrti. Upam, da se star reši popoldne.* Na vprašanje, kako, je odgovoril: «2e na kak način!> Naraščajočo borba u radikalnem Iilubu Napadi Pašićevih pristašev na ministra Nnčua in Maksimovi-ća. — Pred novimi izključitvami iz kluba. — Izredno ostre izjave Krste Miletića. — Beograd, 29. aprila. Odnošaji med pristaši g. Nikole Pašića in so* mišljeniki g. Ljube Jovanovića se po* ostrujejo. Konflikt med obema politi* koma dobiva čim dalje večji razmah. «Politika» je včeraj, kakor smo že ja* vili, objavila na uvodnem mestu iz j a* vo uglednega radikala proti vmešava* nju kralja v ta konflikt. V izjavi orne* njeni trije radikalni aktivni ministri so: dr. Momčilo Ninčić, Boža Maksimović in dr. Milan Srskič. Sotrudnik «Politike» je posetil ra* dikalnega voditelja, pristaša & Nikole Pašića, ki mu je podal kratko infor« macijo o situaciji. Sotrudnik «Politi* ke je opozoril na ugovore Jovanoviće* vih pristašev, da g. Ljuba Jovanovič ni bil izključen 5 potrebno dvetretjin* sko večino, marveč da je manjkal en g:as. Radikalni politiki je odvrnil: *Res! So stvari, ki manjkajo! Ni to en glas v glavnem odboru narodnosradikaine stranke, marveč ena točka v glavah teh treh aktivnih ministrov!* Današnja «Politika» objavlja izja* vo ministra za socijalno politiko Mila« na Simonovića, ki je znan kot odličen pristaš g. Nikole Pašića, Ta je iziavil: *Vsa Šumadija je za fl. Pašića. Radi* kali v Srbiji 90 za g. Pašića. Vse srb* stvo je za g. Pašića, radikali vse drža* ve so za g. Pašića.* Sotrudnik «Politike* je posetil tudi bivšega prometnega ministra Krsto Ml* letića in narodnega poslanca Ljubo Po* poviča. Opozoril je oba: *Ali ste čitali o pritožbi na kralja?* Odvrnila sta mu: «Da! To je po* pol rtoma točno in lepo rečeno f Samo danes se je situacija nekoliko spreme* nila!» Sotrudnik: «Mor da opustite pritož* bo na kralja?» G. Krsta Miletič je odgovoril: «Je še daleč do tega. Mesto deputacije v porabimo drugo pot. Potom interpelacije obtožimo dr. N. Ninčica in Božo Maksimovića, ker sta zlorabljala kraljevo ime proti g. STikoli Pašiču. Za interpelacijo bomo v skupščini zahte* vali nujnost.* Sotrudnik: «Kako stališče zavzame klub napram tej interpelaciji?* Posl. Ljuba Popović: «Kakšno? Saj vidite iz odgovora g. Krste Miletića!* Sotrudnik: «Kaj je z g. ministrom dr. Srskićem? Ali bo tudi on obtožen?* Krsta Miletić: «Za sedaj še ni po* voda za to. Potrebno je oddvojiti g. dr. Srskića, ker nima nič skupnega s temi naprednjaškimi sinovi, ki se v ra* dikalni stranki ponašajo z deli svojih očetov.* Sotrudnik: «Ali morda povzroči obtožba dr. Ninčica in Bože Maksimo* vica nov razkol v radikalnem klubu?* Krsta Miletić: «0 razkolu ni niti govora. Obe osebi se odstranita. To je vse/* Sotrudnik: «Ali jima bo kdo sle* dil?. Krsta Mileti: «Kdor jima sledi, bo vržen iz radikalne stranke t* Sotrudnik: «Ali imate dokaze proti njima v rokah?» Krsta Miletić: »Naravno is umevno!« Posl. Ljuba Popović borbeno: «Še kakšne! Bit' će pesmef kakor je dejal g. Ljuba Jovanovič.* — Beograd. 29. aprila. Današnji beogradski lisu navajajo v splošni su tuacijski sliki, da se odnošaji med obe* ma strujama v radikalni stranki čim bo* poostrujejo in da dosega konflikt N. Pašlč — L j. Jovanovič svoj vrhu: nec. Skupina okoli vlade gosp. Nikole Uaunovića skuša iti neko srednjo lini* jo. Opažati pa je, da nekateri Uzuno* vicevi pristaši koketirajo s skupino g. Ljube Jovanovića. Splošno naglašajo, da se g. Uzuno viču ne posreči dobiti za skupščino otrebne večine. Do od* ločitve pride 4. maja, ko je sklicana p.enarna seja radikalnega kluba. Ta seja se vrši pred plenarno sejo skup* ščine in bo zelo burna. Prisraši g. Ni* kole Pašića trde, da bo odločitev na tej seji radikalnega kluba in da gosp. Uzunc.ič že v ! 'ubu ne dobi večine. — Beograd. 29. aprila. Zunanji minister Ninčić je bil danes dopoldne na dvoru. O napadu bivšega prometnega ministra Krste Miletića, objavljenem v današnji »Politiki«, je dr. Ninčić izjavil, da je ta nai>ad drzna provnkaci-ia. tr>cra brez vsakega polit čnega pomena. Tudi notranji minister Boža Maksimović izjavlja, da ne prepisuje temu napadu nik^kega Pol't;čnegi značVa. Bivši finančni minister dr. Milan Stojad novic izavlja k pismu urednika Jovovića v »Narodnem Glasniku«, da je to pismo tendenciozno in da sploh rtiisičević in radikali — Beograd, 29. aprila. Voditelj SJ>S posl. Svetozar Pribićević je z ozirom na svoje stališče napram rad kalom in Davidovicevhn demokratom podal izjavo, v kateri naglasa: »Povsem mirno smo tri m na sporazumevanje g. U zim o vi ća z g Radićem. Ker g. Pašič, ki ima daleč večjo avtoriteto v širših krog h. ni m^gel ohraniti sporazuma z g. Radićem in ga popularizirati med narodom, je izključeno, da bi to mrgel storiti g. Uzuno-vić, ki širšim ljudskim slojem ni znan. Ako g. Uzunovič tudi sestavi kako spo-razumašk) vlado z g. Radićem, bi ta vlada trajala toliko Časa. kakor vodeni svet. Absolutno je netočno vest, da jaz vzdržujem gotove zveze z nekim ekstremnim delom rad'kalov. V kolikor sploh vzdržujem zveze ž njimi izven svojega kluba, so to osebne in nepolitične. Kadar b-> šlo za kake politične zveze, bo takrat o njih sklepal moj klub. S klubom g. Davidoviča nimam nikakh zvez. G. Davklovič je storil vse. da je presekal možnost teh zvez*. AMERIKA ODOBRILA ČEŠKOSLOVAŠKI DOLG — Praga. 29. aprila. Iz VVashingtona jav-IjaJo. da je senat odobri! pogodbo s Češkoslovaško repabllko glede ureditve volnena dolga v zneska 183 milijonov s 53 : 17 glasovom. Pogodba se predloži predsedniku Coolidgu v podpis. Začasno je debata o i^editvi vom*h dolgov končana. Društuo narodov in berlinska posodili Vtisi berlinske pogodbe t Pragi Vesti o izmenjavi misli med — Praga 29. aprila. Po objavi berlinske pogodbe In sprejemljivih not zunanjega ministra dr. Stresemanna je pričel češkoslovaški tisk temeljito analizirati vsebino pogodbe in nje cilje ter je pristavljal najži-valHie.se komentari©. Opozicijonalni tisk oziroma listi, ki niso naklonjeni zunanjemu ministru dT. Benešu, vidijo v pogodbi veliko nevarnost za Društvo narodov odnosno za položaj, ki je bil ustvarjen po mirovnih pogodbah. »Narodm Listy« razpravljajo v trvodntku zlasti o 1. in 3. Sena pogodbe, ki določa nevtralnost obeh pogodnic v slučaju napada ene od strani 3. države. »Narodni Listv« pri tem opozarjajo na eventualnosti, ki bi izvirale iz statutov Bru-šrva narodov. Naglašajo: Društvo narodov rma cilj, da mirnim in pravičnim potom izravnava mednarodne spore. Nemška vlada je pripravljena pri tem sodelovati. Opozoriti je treba na slučaj, da bi se v Društvu narodov pojavile sile. ki bi bile naperiene rroti sovjetom. Nemčija bi se postavila v bran z vse>m vplivom. A ne samo to. Za slučaj, da bi sovjetska Rusija napadla kakega člana DruStva narodov, bi se Proti sovjetom uporabila člena 16. in 17. pakta o sankcijah. Nemčiji pa ne bi bilo potreba udeležiti se teh sankcij, ka.Ui vprašanje, ali je sovjetska Rusja napadač, bi se moglo rešiti obvezno za Nemčijo le z njenim lastnim soglasjem. Res te težko najti v tekstu berlinske pogodbe nekaj, kar bi bilo formalno v nasprotju z vsebino locarnskih pogodb in s statuti Društva narodov. »Prager Prcsse«, ki je organ zunanjega ministra dr. Bene*a pobija to stališče in naglasa da berlinska pogodba ne opravičuje vseh izrazov bojazni, ki so jih povzročila različna poročila. Pogodba prav Jasno kaže stremljenje se izogniti vsemu, kar b| bilo v nasprotju med nemškimi odnošaji do Ženeve In Moskve, Analiza pogodbe pokaže, če je bilo to stremljenje Popolnoma doseženo. Gre pri tem za pravna vprašanja, ki izvirajo iz členov 16. in 17. , — Komentarji praškega tiska* državami Društva narodov« pakta Društva narodov. Začasno nočeme« analizirati teh pravnih vprašanj. Iz vsega je dovolj jasno, da je Nemčija berlinsko pogodbo podpisala v polni zavesti svoJUt obveznosti, ki bodo izhajale iz njenega članstva pr Dustvu narodov, katerega članica tadi hoče bi«, in da Nemčija trvldeva lojalno Izpolnitev teh obveznosti. Videli bomo stališče posameznih držav napram pogodbi. CehosJovaŠka ne zasleduje nikaklk posebnih ciljev. Napram obema udeleženima strankama Je v dobrih odnošajih. Zanima se za pogodbo pred vsem v toliko, v kolikor njo samo indirektno zadeva in v kolikor ima gotov vpliv na njene lastn« interese in politične smernice. Ni potrebno pripomniti, da ne gre tu samo za obliko in vsebino pogodbe, marveč za nje celokupni pornen v sedanji evropski politiki. Ako jo stopila danes Nemčija z Rusijo v pogodbeno zvezo, ki omogoča sodelovanje obeh teh držav, a obenem omogoča sodelovanj« Nemčije z zapadom in Društvom narodov, ne da bi bilo delo v Locarmi In Društvo narodov ogroženo, pomeni to celo plus v mirovni politiki ter je treba zato to pogodbo z vidika evropske mirovne pogodbe z zadoščenjem pozdravit?. — Pariz, 29. aprila. Listi objavljajo, da bodo med Parizom, Londonom, Rimom. Berlinom. Prago, Varšavo in Ženevo izmenjane misli, ali nemško-ruska pogodba odgovarja iocarnskim pogodbam odnosno členom 16. in 17. pakta Društva narodov. Listi ponavljajo vesti, da se izvrši demarša Velike in Male antante v Berlinu. Nemška vlada bo posvana, da se lasno in formalno izjavi na gotova vprašanja, 5d so nastala z ozirom na berlinsko pogodbo. »Temps« kritizira nemško-rusko pogodbo m očita Nemčiji dvoličnost. Nemčfja si z locarnski« mi pogodbami fn z berlinsko pogodbo skuša ohraniti možnost, da lahko v irsodnth urah Evrope izbere med zapadom in vzho-* dom. Kriza poljske vlade — Varšava, 29 aprila. Ministrski predjed n k grof Skrzvtiski Je obvestil načelnike strank, da 4. maja poda demisijo celokupne vlade »n da več na prevzame mandata za sestavo vlade. V torek 27 t. m. so se vršUe zadnje konferenc* grofa Skravnškrga z voditelji političnih strank v svrho razŠ'rje-nja vladne koalicije. Ta posvetovanja so ostala brezuspešna O svo-jem sklopu glede odstopa je naiKeje obvestil grof Skrzvnski poslanca Thuguta načelnika klnba dela in poslanca Dom-sJce^-o vn.'T+piii a^ame stranke. Ljubljanska kronika Slab dan za tatove in slično sođrgo. Tatvine. Ljub jana. 29. aprila. Včerajšnji dan ie bil zelo fatalen za razne temne indi?vklu)e ter elemente. Policija je imela izredno srečo in je prijela več podjetnih tatov in potepuhov. Najpreje je bela aretirana trojica, mesar Pavel Prepeluh. Ivan Papež in sedlarski pomočnik Fran Perko. Vsi trije so prodajali v neki tukajšnji trgovini 12 m dolg transmisijski jermen, cin in svinec, katere predmete so ukradli pri tovarnarju Maksu Zalokarju na Viču. Ukradeno blago je bilo vredno okoli 4200 Din. - Vsi trt*e so bili izročeni sodišču. Snoči je bil okoli 21. pod Trančo ustavljen mesarski pomočnik Janez Osel. kj ie nesel 3 kg slanine ter 9 komadov klobas. Stražniku, ki ga je ustavil, je rekel, da nese po naročilu gospodarja v neko gostilno. Policija se je informirala o resničnosti njegovih navedb in je ugotovila, da je Osel blago ukradel gospodanu. Pri njem doma so našli še tri kg masti ter 100 črev, kar je imel pripravljeno za prodajo. Včeraj popoldne je bil na kolodvoru aretiran brezposelni delavec Fran Mandeljc ki je v Tavčarjevi ulici ukradel hišnici Mariji Zunter srajco m io nato prodal nekemu Bo ^ za borih 6 Din. — Mandeljc je tud, osumljen, da je v Gradišču št. 7 odnesel iz predsobe neke stranke dežni plašč in dežnik. Mož je nevaren tat in vlaču-gar. Izročili so ga sodišču. Dne 28. t. m. je bilo vlomljeno pri stavbeniku Ivanu Ogrinu. Tatovi so nrlrtAdi hlapcu Matiju Lava M fcwu- plettie obleke ter več komadov perila v skupni vrednosti 2550 Din mehovoma tovarišu Alojziju Glaviču pa razno obleko in perilo v vrednosti 895 Din. —> Posest niči Frančiški Senc na Viču 82 ie bila upradena srebrna moška ura z verižico v vrednosti 400 Din. VELIK VLOM V ZAGREBU — Zagreb, 29. aprila. V veliko proda* j*Ino draguljev «Bijoux de Paris», ki se nahaja v hiši št. 9 na Ilici, na enem naj* prometnejših krajev, so danes po polnoči vlomili neznani vlomilci ter odnesli zrn pol milijona raznih draguljev in drugih drago« cenosti. Vlomilci so pustili nedotaknjeni dve veliki blagajni, kjer so bili shranjeni najdragocenejši predmeti. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lestni trg: Malo ponudb in malo »v* vpraševanj. Žitnf trg: Malo ponudb in malo po-vpraševani. 2 in polodst. drž. renta za vojno škodo denar 314, blago 320, 7odst. invest. posojilo iz leta 1921 76.50, 78, Celjska posojilnic*, d. d. 192, 196, Ljubljanska kreditna bank** 175, —, Merkantitna banka 102. 102, 102. Prva hrvatska štedionica 866, 872, Kreditni zavod 165, 175, Slavenska banka 50, —, Strojne tovarnne in livarne —, 92, Tr!>o-veljska premogokopna družba 355, 365, Združene papirnice 100, —, Stavbna družba d. d. Ljubljana 50, 60, Šešir d. d. 110, 110. 110, 4 in polodst. kom. zad. deželne banke 20, 22, 4 in rolodst. L kr. deželn« banke 20, 22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.95625—10.99625, Pra ga 169.0ft4, Pariz 1S9—191, Newyorfc 56.6247 — 56.9247. London 275.865 — 277.065, Trst 22736 — 228.56, Berlin 13.5163 — 13.5563, Dunaj 800.75 — 804.75. Efekti Ljbljanska kreditna 175, Jugo* banka 97 in pol — 98.50, Praštediona 867 in pol — S72 in pol, Slavenska banka 50, Trboveljska 355 — 360, Vevče 100. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.115, Pariz 17.075* London 25.15, Newyork 517.50, Milan 20.79, Praga 15.32, Dunaj 73.06. Trst: Beograd 43.80 — 43.85, London 121 — 121.05, Newyork 24.84-n24.855. Curih 400-481.50 Dunaj 360—352, Prag* 73.60 — 73.80. Podpiirajte Društvo slepih! 7254 Stran z. •SLOVENSKI NAROD, dne 30. aprila 192&. Notranjepolitične zmede o inozemstva Pred razpustom avstrijskega parlamenta. — MussoKnijere sanje o imperatorstm. — Zadrege nemške vlade v odškodnino bivšim vladarjem in z bavarskim ministrskim predsednikom. V Avstriji se še ni poleglo razburjenje radi boja za nove carinske tarife, že se razvnema nova borba za stanovanjski zakon. V ostrem nasprotju so si v tem vprašanju zopet socijalisti in klerikalci. Vsi kompromisni poskusi so se dosedaj izjalovili in socijalisti zahtevaia, naj o reformi stanovanjskega zakona, ki jo označujejo kot eno na^ažnejših državnih vTraSani ne odloča več sedanji parlament, ampak naj se izvrše čim prej nove volitve. Baje se volitvam tudi diruge stranke ne upirajo m tako računajo, da bo parlament še letos razpusčen. Mussottrajevi iroperijalistieni govori rode že sadove. Po raznih italijanskih mestih zlasti v Torinu in Milanu, so se vršile te dni velike manifestacije za proklamacijo rimskega cesarstva. V Milanu ie govoril tudi Mus-solini sam. ki je ponavljal svoje mnenje, da zasluži italijanski narod večjo moč m večjo čast. pavdarjal oa, da rabi za to tudi večjo armado. Naposled je napovedal, da se bo kmalu zgodio. Nemčijo še vedno razburja vprašanje odpravnine bivšim dmastiiam. Zadeva povzroča vedno nove snore in trajno ogroža sedanjo vlado. Vlada je izdala komunike, v katerem odločno odklanja socialistično zahtevo pn brez-odškodninski zaplembi premoženja nekdanjih nemških vladarjev, češ da bi to nasprotovalo ustavi in vsem pravnim pojmom. V tem stališču se izjemoma Strinjajo s sedanjo vlado tudi nacijo- nalci in druge desničarske skupine, ki pa vlade kljub temu v drugih zadevah nočejo podpirati. Socijalisti na so se v odprav-jiskem vprašanja tudi tako angažirali, da ne morejo več nazaj in da morajo odpovedati vladi nadaljno poooro, ako ne bo pristala na konfiskacijo vladarskih premoženj. Brez so-cijalistov in naciionaScev pa vlada nima večine, zato je huda vladna kriza neizogibna Kakor se razvijajo dogodki sedaj, bo prišla nato desničarska me* scanska vlada, v kateri bodo odločevali nacijonalcL Samoumevno bo to imelo nedosledne posledice tudi za nemško zunanjo politiko. «Enfant terrible* med nemstend politiki je vsekakor bavarski ministrski predsednik dr. Held. Bavarska ima na papirju še vedno tudi zunanje ministrstvo, ki pa seveda nima nikakega delokroga. To mesto zavzema tndi dr. Held, ki pa se očividno noče zadovoljiti s samim praznim naslovom. Ker pa nima druge možnosti za udejstvovanje svojih diplomatskih sposobnosti, govori o zunanji politiki na — javnih zborovanjih, kjer kar križem kritizira zunanjo politiko berlinske vlade in ji daje nove smernice. S tem povzroča vedno nove afere doma in v inozemstvu, saj je Še znano, da je tudi svoječasni konflikt z Italijo sprožil dr. Held z enim svojih širokoustnih govorov. Zato si sedai v Berlinu belijo glave, kako bi temu bavarskemu Radiću naložili primerno cenzuro. Protoijojoči Madžari hoteli umoriti Masarvka in Beneft Senzacijonalna razkritja v procesa proti morilcem demimondke Leirerjeve. — Madžarski policijski šef najel zločinca, ki naj umori Masarvka in Bencša. Naši Čitatelji se gotovo spominjajo umora demimondke Amalije Leirerjeve v Budimpešti. Dne 12. februarja 1925 so jo našli v njenem razkošnem stanovanju umorjeno. Njeno truplo je ležalo nad dva meseca v zaprtem stanovanju. Umor je vzbudil radi svoje zagonetnosti tako v Budimpešti kakor v inozemstvu splošno pozornost in je o njem poročalo vse svetovno časopisje. Navzlic intenzivnemu zasledovanju policija krivca ni mogla izslediti, dokler se ni nekega dne državnemu pravdništvu v Budimpešti javil vlomilec Franc Sagaly. Bil je v preiskovalnem zaporu in je izjavil, da ve, kdo ie morilec Amalije Leirerjeve in da ve tudi za kraj, kjer so skrite njene dragocenosti Bil pa je vse to pripravljen izdati samo, ako mu dovolijo obiskati njegovo novorojeno dete. Drž. pravdni-štvo je ugodilo njegovi prošnji, nakar je Sagaly res pokazal kraj. kjer so bile zakopane oropane dragocenosti Leirerjeve. Izdal je tudi, da je bila demimond-ka umorjena od svojega prijatelja Ju-liusa Podorja. ki je pobegnil na Češkoslovaško. Podor je v trenutku, ko so ga v Brnu hoteli aretirati, izvršil samomor. V zvezi z zločinom so bili aretirani ključavničarski pomočnik Josip Bofla, dalje Ladislav Okolicsanv, Josip Helik. Mihael Rostas in ga. Acs, ki se ravno te dni zagovarjajo pred budimpeštansko sodnijo. Delavec Bola je priznal, da je sodeloval pri prodaji raznih dragocenosti, tajil pa jc, da bi bil vedel, da so te dragocenosti last umorjene Leirerjeve. Mislil je, da je Podor dragulje kje ukradel. Bolj zanimivo je bilo zas!'ševanje Okolicsanvja, ki je član mnogih tajnih organizacij. Iz preiskovalnega zapora je dal obvestiti državnega pravdnika. da je bil v zvezi s ponarejevalci francoskih frankov, da je posredoval pri sestanku Podorja z Nadossvjem, da ie preskrbel Nadossy Podor j u ponarejen potni list, da odpotuje na Češkoslovaško in umori zunanjega ministra dr. Beneša, po možnosti pa tudi preži d en ta Masarvka. Podor je bil pred svojim zločinom res na Češkoslovaškem in Okolicsanv mu je preskrbel v družbi slušateljev visoke šole iz tajnega fonda 1200.000 kron. Okolicsany. ki je obtožen, da je prejel od Podorja platinasto damsko uro in krasen prstan z briljantom, se izgovarja, da je bil popolnoma pod Podorjevim vplivom. S Podorjem se je seznanil nekaj dni potem, ko je prišel iz zapora, kjer je presedel zaradi ropa 9 mesecev. Ko je bil izpuščen, je dobil po protekciji svojih somišljenikov iz tajnih organizacij službo uradnika v mestni eleketrar-nl Ko je prišel Podor v Budimpešto, se je Okolicsany bal, da ga izda ravnateljstvu elektrarne kot bivšega kaznjenca in zato se mu ni upal upirati, ko mu je dal Podor dragulje, da jih shrani. Okolicsanv je poznal Amalijo Leirer baje samo mimogrede. Okolicsanyjeve navedbe so mad- ORIGINALNA IGRA sijajnega ruskega igrnlca Ivana Možuhna v velefilmu „POKOJNI MATIJA PASCAL" je sem arija dneva, o kateri govori vsa Ljubi ana. — Sijajni uspeh pri včerajšnji premieri je najboljši dokaz velike popularnosti, ki jo ima slavni ruski igralec Možuhin pri vseh kinoobiskovalcih. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. TeL 124. To je pravi zamotek Aspirin Pazite na Modre-belo-rdeCo žarskim oblastem silno neljube. Sprva so jih hotele sploh zatajiti, a ko to ni šlo, jih slikajo kot fantastične izmišljotine, ki da jih je Okolicsanv skoval samo zato. da bi sebe razbremenil. Vendar pa so njegovi podatki tako točni, da je nemogoče, da bi si jih prosto izmislil. Zato ni izključeno, da bo imel budimpeštanski proces tudi mednarodne posledice._ Sport Moštvo Amaterjev Dunajski Amateur*Sportverin se je po* godbena zavezal, da nastopi v Ljubljani » svojim kompletnim prvim moštvom. Def i* nitivne postave, v kateri nastopijo v Ljub* ljani, Amaterji ie niso naznanili. Vsekakor bodo tudi pri nas igrali po večini oni igral* ci, ki so nastopili v nedeljo v Budimpešti in igrajo te dni v Subotid Vratar bo orjaški Lohrmann. visok nad 2 metra, Id je igral prej za SV Fiirth in nastopil v 23 nemških reprezentančnih tek* mah. Branilca sta Blizenec in Tandler; ta ■lovi za enega najboljših bekov v Evropi, izredno je odporen in hiter m se odlikuje z dalekim odbojnim udarcem. Blizenec je igral v Ljubljani, ko je bil še pri «Slova» nu» ter je nenavadno gibčen. Krilska vrsta je izborno vi grana in jo tvorijo Schneider, Reiter in Gever, ev. Briza in Nausch. Za napud pridejo v pošte v Outti. Sindelar, Hierlander, Wieeer, Vaniček, Sefčik in ev. Nausch. Vsi so priznani kot prvovrstni du* oajski internacijonalci. so pravi umetniki z žogo ▼ tehničnem in taktičnem pogledu. Tim Amaterjev bo predstavljal torej moštvo, kakršnega v Ljubljani še ni bilo in bo njihov nastop res prava senzacija. — ^Slovenski sport*. Včeraj je izšla 9. Številka, ki prinaša sliko dunajskih Ama« terjev. ki gostujejo 1. in 2. maja v Ljublja* ni, dalje članek dr. M. o delovanju srca, redni pregled zanimivih športnih dogod* kov po g ve tu, poročila o krizah v LPP in v K. PSu, športne preglede domačega in tuj* skega nogometa, lahke atletike, kolesarstva in hazene. Zanimiv je podlistek o crawlu in navodilo smučarjem za konserviranje smuči. Uredništvo naznanja, da bo izhajal list odslej v Četrtkih. List je dobro ureje* van ter ga športnikom toplo priporočamo. Naroča se v upravi, Kolodvorska ulica 20. — Hazenska družina Atene, ki se je odpeljala v Sofijo, sestavljajo naslednje igralke: vratarica Marica Cimpermann, bra» nilka Boža Sapi jeva, krilki Iva Sapi jeva in Jančigajeva, napadalke Marta Petriceva, Helena Zupančičeva in Olga Čeme tova. — Zanimive nogometne tekme v Zrn grebu. V soboto in nedeljo gostuje v Za* grebu dunajski Wacker. ki igra oba dneva s Haškom. Prvi dan bo sodil dr. Spitzer, drugi dan dr. Fabris. 13. maja se vrši v Zagrebu revanžna medmestna tekma Split : Zagreb. Zadnjo tekmo, ki se je vršila povodom otvoritve Jadranske razstave v SpH* tu, so Zagrebčani izgubili • 3 : 1. V nedeljo 9. maja igra v Zagrebu z Gradjanskim prvak Bukarešte SC Inventua. — Klub kolesarjev in mofocfkUstov Ilirija je predložil kolesarskemu podsavezu Slovenije sledeči program v odobritev: 13. maja: Medklubska spomladanska otvorit* vena dirka: 13. junija: Propagandna dirka t Noto mesto (medklubska); 4. junija: Dir* ka na Ljubljanski grad (medklubska); 1. av» gusta: Dirka za kiubovo prvenstvo na progi Ljubljana*Bled; 22. avgusta: Celodnevni izlet na Jezersko, obenem dirka za kiubovo gorsko prvenstvo. — Klub kolesarjev in motodkUstov «lfirija» v Ljubljani obvešča s tem vse brat* ske klube, da je radi stalno slabega vreme* na predložil razpisane medklubske dirke na 13. maja t. L Ponovni razpisi se bodo vsem bratskim klubom pravočasno razpo* slali. — Odbor. — Kolesarsko in motocikOstično dru* itvo »Sava* v Ljubljani priredi v nedeljo dne 2. maja 1926 prvi spomladanski izlet v Tacen pod Šmarno goro. Člani in članice kakor tudi prijatelji kolesarskega sporta se vljudno vabijo, da se istega polnoštevil* no udeleže. Zbirališče ob pol 2. pop na Sv. Jakoba trgu. — Odbor. 470/n — Gradjanski v Beogradu. Nogometno moštvo Gradjanskegi bo igralo za pravo* slavno Veliko noč . Beogradu na turnirju BSK. Nastopilo bo proti temu klubu in proti Slaviji iz Sofije, morda tudi proti Cracoviji iz Krakova. Blagajniške nakaznice poštne poštne hranilnice Direkcija poštne hranilnice je te dni, kakor smo že poročala, uvedla zelo korist* no novost: »blagajniške nakaznico. Njihov značaj se razvidi najbolje iz sledečega pn* mera. Če potuje trgovec n. pr. iz Ljubljane ▼ Beograd radi nakupa blaga in ne želi no* siti s seboj gotovine, da mu ne bi bil denar ca potu ukraden, vplača denar pri blagaj* niči podružnice poštne hranilnice v Ljub* ljani in prejme od iste »blagajniško nakaz« nico», na podlagi katere bo trgovcu znesek izplačala blagajnica poštne hranilnice v Beo* gradu. Nakaznica se glasi na ime korist« nika teT se mora isti ob prezentaciji nakaznice radi izplačila legitimirati, tako da so tudi v primeru tatvine itd. zlorabe iz* ključene. Ta novost bo zlasti dobrodošla trgov* skim krogom, ker se je doslej v takih pri* merih mogel izstavljati samo običajen na« log, ki se je moral pošiljati po pošti, kar je pTovzročalo česte zakasnitve in druge neprilike. Na označeni način bo pa v takih primerih trgovec nosil nalog s seboj v žepu in ga bo lahko inkasiral takoj po prihodu v Beograd. Zagreb ali Sarajevo. Blagajni* ške nakaznice so se za enkrat uvedle samu med poštno hranilnico v Beogradu in nje* nimi podružnicami v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, tako da se trgovski krogi lahko posluži jo teh nakaznic le pri potovanjih med označenimi mesti. Vendar namerava direkcija poštne hranilnice uvesti v najs krajšem času blagajniške nakaznice in krc* ditna pisma tudi na druga večja mesta v naši državi Prasneta Češka filharmonija v Pragi se je dne 18. aprila t. L v svojem 20. rednem abonentskem koncertu poslovila za to sezono od svoih abonentov. V tem zadnjem koncertu je pod vodstvom mojstra Talicha izvajala med drugim tudi Beethovnovo VIL simfonija in pa Strairssovo pesnitev »Don Juan«. Znani kritik »Narodnih listov« piše o tem koncertu, da Je Izvedba Beethovnove srmfonfie navdušila radi krasne izvedbe zTastI v vseh detajlih ter da je bila Straus-sova pesnitev »Don Juan« zaigrana z žarnim temperamentom In z oma-roliivim bleskom zvoka. Obe te deli bo Češka iilhar-monila izvajala tudi na svojem ljubljanskem koncertu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Občinstvo opozarjamo, da se vrši koncert definitivno v soboto, S. maja t. 1. ob pol 9. zvečer. Iz gledališke pisarne, Pri nocojšnji predstavi »Desetega bratac igra mesto obolelega g. Danila vlogo Dolfa g. Lipah, vlogo graščaka g. Jerman, vlogo zdravnika pa g. Sancin. Razstava likovnih umetnikov v Sarajevu. 2. maja bo otvorjena v Sarajevu na posredovanje beogradskega udruženja Cvijeta Zuzorić razstava naših obliku]ocih umetnikov in to Ivana Meštrovića, Vladi-mirja Becića, Jože Kljakovića, Prana Krši-niča in Vladimirja Varlaja. Zbornik kralja Tomislava. V spomin tisočletnlce hrvatskega kraljestva izda Ju-goslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu spominski zbornik, ki bo obsegal 790 strani in 35 taMic. Spomenica prinese razprave izpod peresa naših prvih zgodovinarjev. Knjiga stane v predplačilu 300 Din. žBeiežnica lOLEDAR- Danes: Četrtek, 29. aprila 1926; kato» ličani: Peter, Tankoslava; pravoslavni: 16. aprila: Agapija; muslimani: 16. sevala 1344; židje: 15. ijarja 5666. Jutri: Petek, 30. aprili 1926; katoličani: Katarina, Samorad; pravoslavni: 17. aprila: Veliki petek; muslimani: 17. sevala 1344; židje 16. ijarja 56S6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama »Deseti brat>, oper* zaprta. Kino Matica: pokojni Matija Pascal»; Ljubljanski d\>or: «Dama s kamelijami«; Kino Ideal: «Horido». Predavanje o Društvu narodov na uni* verzi ob IS. Predavatelj g. D. Popovi§, član sekretari j a DN. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama in opera zaprta. Kino Matica: aPokojni Matija Pascal*; Ljubljanski dvor: «Dama s kamelijamU; Kino Ideal: «Horido». DEŽURNE LEKARNE. Četrtek: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Gosposvetska cesta. Petek: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Mesec vzide danes ob 20.40 in zaide jutri ob 6. Iz pestre policijska in sodne kronike V Novi ves i pri Zagrebu se ie včeraj zjutraj obesil Josip Cavžar. rojen L 1878 v Kamenici, občina Ivanei pri Varaždinu. Cavžar je živel z vdovo Justino Sanšek. Bil je strastno udan pijači. Delal ni ničesar, pač pa je pretepal svojo priležnico in zapravljal njeno imetje. Te dni se je obesil v obupu, ker ni imel več denarja za vino. Ko je prišla policija, se je nesrečna vdova zelo prestrašila, ker so ii ljudje pripovedovali, da jo zapro, ker se je Cavžar obesil. Zdi se pa, da je bila vdova boli preplašena zato, ker je policija našla na steni slike Franja Josipa ter drugih Habsburža-nov in jih zaplenila. Starka ie jadiko-vala. da se ne razume na politiko in da so slike od pokojnega moža. ki je bil v vladni službi... V Mletački ulici v Zagrebu so našli včeraj zjutraj mrtvo starko Albino Kršnjavd, hčerko nekdanjega osieškega velikega župana Mirka Kršnjavega. Zadela jo ie kap pri čitanju časopisa. Pokojna je bila stara 62 let V Mostarju je seljakinja Štefanija Antić v bolnici rodila trojčke. Vsi trije otroci so slepi. Kakor smo že javili, so pretekli teden pri kopanju temelja za neko novo zgradbo v Beogradu naleteli na dve moški trupli, te dni pa so izkopali še zaboj, v katerem ie bilo okostje pejlet-nega ženskega deteta. Jedva si je beogradska javnost nekoliko oddahnila, že so bili javljeni novi slučaji ^ odkritju človeških trupel. V Poo Lukini ulici so izkopali truplo. Čigar identitete niso mogli ugotoviti. Na nekem nogometnem igrišču so mladi snortniki tik pod površino zemlje odkrili truplo z zlatim prstanom na levi roki. In dočim se ie policija še bavila s temi novimi miste-rijoznimi slučaji, ie bila obveščena, da so delavci na oglu Cetiniske ulice izkopali tri okostja dečkov, v neki sosedni kleti pa našli žensko okostie. Policija doneva. da gre v vseh teh slučajih za žrtve zločinov, ki so bili izvršeni med avstrijsko okupacijo. * Pred sarajevskim sodiščem se ie vršila razprava proti Ljubici Čaič. ki ie ubila svojega spečega moža. Pri razpravi se je zagovarjala, da ie bil mož zelo nasilen in da jo je često tenel. Kritičnega večera io je zopet naoadel, v samoobrambi na ga ie s sekiro ubla. Obsojena je bila na šest let težke ječe. • Apelaciisko sodišče v Skoplju je v aferi Cena Bega. ki je bil osumljen umora svoje žene Milice Bosratinčević in obsojen na 20 let ječe. izreklo onro-sfiilno razsodbo, češ da je dokoznna Cena Begova nedolžnost. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Jack London: 97 Roman treh src — O, da! — je zaplakal v odgovor Torres, ki ga je prizor tragične smrti kot plod njegove bujne fantazije globoko ganil. — Umrla je z vašim imenom na ustnicah. Njene zadnje besede so bile... Toda tisti hip je mož strašno izbulil oči. Stavka ni mogel končati, ker je zagledal pred seboj Hen-rvja in Leoncio, ki sta stopila iz skrivališča in šla mirno po sobi, kakor da Torresa sploh nista opazila. V intimnem pogovoru ta šla mimo njega in se ustavila pri oknu. — No, kakšne so bile njene zadnje besede?... mu je prigovarjal Enrico. — Zla... zlagal sem se, — je zajecljal Torres in zardel. Sam ni vedel, kako naj se reši iz pasti, ki so mu jo tako spretno nastavili. — Bil sem prepričan, da so našli smrt in da se nikoli več ne vrnejo. Hotel sem ublažiti ta udarec, senor Enrico, zato sem vam reekl to, kar bi vaša hčerka nedvomno izgovorila pred smrtjo. Iz istega plemenitega nagiba sem vam naznanil tudi smrt Fran-cisa, ki ste ga tako ljubili. Mislil sem, da boste lažje prenesli vest o njegovi smrti, kakor pa o tem, da je Francis podel ameriški pes. Tisti hip je hrt veselo zalajal in skočil k španski st :-nl Oba Indijanca sta oa komaj zadržala. Torres seveda ni slutil, zakaj pes laja in sili za špansko steno. Slepo je rinil z glavo v past, ki mu jo je nastavila usoda. — V dolini Izgubi jenih duš prebiva zabito, slabotno in prismuknjeno bitje, ki si domišlja, da vidi v bodočnost. To je ostudna in krvoločna ženska. Ne tajim, da je na zunaj lepa. Lepa je pač tako, kakor je lepa stonoga v očeh naravoslovcev, la vidijo v vsaki golazni lepoto. Sami vidite, kaj se je zgodilo. Henrvju m Leoncii je pomagala pobegniti iz doline po neki skrivni poti, dočim je obdržala Francisa kot svojega IjubČka. V dolini Izgubljenih duš namreč ni katoliškega duhovnika in zato se nista mogla poročiti. Živita kar na koruzi. Tega pa ni kriva Francisova ljubezen do tega strašnega stvora. Ne, Francis se je sicer zaljubil, toda ne v njo, marveč v njene dragulje. Podla ameriška kača, ki si je drznila žaliti s svojimi ljubavnhni pustolovščinami našo neomadeževano Leoncio. Dobro vem, kaj govorim Sam sem videl... Veselo pasje lajanje je zaglušilo njegove besede in prestrašeni Torres je zagledal F ranci sa. Id je hodil s carico v intimnem pogvoru po sobi. Carica se je ustavila, da poboža psa, ki se je vzpel na zadnje noge in ji položil prednje tace na rame tako, da ji je segalo njegovo žrelo čez glavo. In Torres, ki je ves prestrašen lovil sapo. je zaman napenjal možgane, da si izmisli novo laž. ki bi mu pomagala najti izhod iz kočljivega položaja Prvi, ki se je na ves glas zakrohotal, je bil sam Enrico Solano. Očetu so se pridružili sinovi in smejali so se tako, da so jim tekle solze iz oči. — Saj bi se lahko sam poročil z njo, — je za-mrmral Torres srdito. — Kleče me je prosila, naj jo poročim. — Zdaj, — je spregovoril Francis, — vas pa rešim neprijetnega posla s tem, da postavim tega falota pod kap. Toda Henrv je stopil naprej in protestiral, češ: — Tudi jaz imam rad take posle. In to-le bo kot nalašč zame. Saj se že davno pripravljam, da mu preste jem rebra. Kakor bi trenil z očesom sta skočila oba Mor-gana k Torresu hoteč ga zgrabiti za vrat in vreči skozi vrata. Zadržala ju je carica. — Najprej, — je dejala, — mi mora vrniti bodalo, ki mi ga je ukral. — Potem pa, — se je oglasil Enrico, ko je Torres vrnil bodalo, — bi vam moral vrniti tudi dragulje, ki jih je ukradel iz vaše zakladnice, draga Iady. Torres se ni upiral. Segel je v žep in položil na mizo pest draguljev. Enrico se je ozrl na carico, toda ta je stala mimo in čakala, kaj bo. — Še! — je zaklical Enrico. In Torres je položil na mizo še tri divne, nebrušene rubine. ~- Morda bi me radi zdaj preiskali, kakor na- vadnega tatu? — je vzkliknil ves iz sebe od ogorčenja ter obrnil oba hlačna žepa. — Jaz ga preiščem! — je dejal Francis. »Dovolite, da ga preiščem jaz, — se je oglasil Henrv. — Pa naj bo, — je pritrdil Francis. — Oba skupaj opraviva to reč. Potem ga pa z združenimi močmi postaviva pod kap. Se vsaj ne bo tako kmalu ustavil. Preiskala sta mu žepe, potem sta ga prijela za vrat in za noge ter se zaletela proti vratom. Vsi so planili k oknu, da bi ne zamudili zanimivega prizora. Enrico je prehitel vse in prišel do okna prvi Ko so se zopet zbrali sredi sobe, je pobrala carica vse dragulje in jih ponudila Leoncii, rekoč: — Sprejmita s Henrvjem moje in Francisevo poročno darilo. _ _ Yi Poon je pustil starko na obali in se splazil nazaj, da bi iz grmovja videl, kaj se godi v naselbini. Zadovoljno se je smehljal videč, kako so bogatega caballera vrgli na cesto. Toda Yi Poon je bil preveč pameten, da bi se izdal, da je ta prizor videl. Naglo se je vrnil in Torres ga je dohitel na konju šele ob vznožju griča. Sin neba ga je sicer zelo ponižno pozdravil, toda Torres je bil tako razkačen, da je zamahnil z bičem in hotel udariti Kitajca po obrazu. Yi Poon se pa ni ustrašil njegove jeze Stev. 97. •SLOVENSKI NAROD, dne 30. »prik 1926. Stran 3. Dnevne vesti. P Ljubljani, dne 29 aprf/d /926. — Prepoved pouU2n&h manilestad] 1. -3ta. »Slovenski Narode ie včeraj Javil, da .e notranje ministrstvo prepovedalo ta 1. rajni razne rranifestacije in politične v-.ode. Ker so nekateri to prepoved nanašali rodi na razne druge majniike prireditve, smo obveščeni, da so po naredbi notranjega ministrstva prepovedane samo po-lične manifestacije in obhodi ob p:.,.ki proslave 1. maja. — Češko odUkoranje našla generalov. Prczideut Masaryk je odlikoval z redom 3e!ega leva 1. stopnje vojnega ministra ^211. Dušana Trifunoviča. prvega kraljevega adjntania gen. tiaditea. načelnika generalnega Štaba gen. Petra Pešiča in komandanta Bograda gen. Zečevi ća. Z redom belega leva 11.» III. odnosno IV. stopnje je odlikovanih še več-generalov in vi£ih čast- . naše vojske. — Prvi doktor)! beogradske medicinske fakultete. Danes dopoldne se je vršila na beogradski univerzi velika svečanost povodom promoviranja prvih doktorjev medicine. Svečanosti so se udeležil kralj, vsi člani vlade in zastopniki raznih znanstvenih, kulturnih in drugih ustanov. Medicinska fakulteta šteje okrog 100 slušateljev. Od teli se ie priglasilo za zadnji izpit iz tod ne medicine okrog 50, med njirrri 7 žensk. Doslej je položilo izpit 18 kandidatov. Promocija prvih doktorjev beogradske medicinske fakultete se je vršila v dvorani nove univerze. — Imenovanje v državni službi. Za urednika Presfciro.a ministrstva za notranje zadeve ie imenovan g. Anton Zobec, dosedanji tiskovni referent pri velikem župana ljubljanske oblasti — Iz državne službe. Imenovani so: ta sumarskega komisarja za agrarne operacije ljubljanske oblasti dosedanji pripravnik Alojzij Žumer. za učitelja na nižji kmetijski Šoli na Grmu učiteljski pripravnik Ludovik Puš, za šumarsko - računskega nadsvetnika pri direkciji šum v Ljubljani računski svetnik Anton Eržen; upokojen je pisar agrarne direkcije v Ljubliani Aleksander Bahovec; iz državne službe ie odpuščena pisarica agrarne direkcije v LJubljani Zora Rovan-Bcrlot. — Novj ameriški poslanik In naš Jezik. Včeraj je posetil našega zunanjega ministra dr. Nmčića novo imenovani ameriški poslanik g. Prince. V razgovoru z novinarji je začel najprvo francoski, nato pa nadaljeval v srbohrvaščin. Našega jezika se je naučil v Ameriki med našimi rudarji. Kot ~~-' • ur.!": ri r>u-a:u ;e najel učiteljico iz Dubrovnika, ki ga ie v našem jeziku izpopolnila, tako da ume povsem lahko Citati novine In literaturo. Sedaj se uči še slovenski. Svoje akreditive izroči po velikonočnih praznikih. — Profesor dr. liana Mačk v Zagreba. Na svojem potovanju na Špansko je prispel iz Budimpešte prof. dr. lians Mucb. V Budimpešti je imel več predavanj o tuberkulozi in o svojih metodah glede zdravljenja tuberkuloze- Prof. dr. Much ie danes posetil zagrebško medicinsko fakulteto, kjer ie imei kratko predavanje o tuberkulozi. — Promocija na zagrebški univerzi. Danes dopoldne ie promovirala na zagreb-sk: univerzi asistentka pharmacije gdč. Slava Kristanova iz Ljubljane za doktorico vsega zdravilstva. Čestitamo! — Francoski a vi jat ik poseti Jugo s! a vilo, francoski aviiatik Fone, btvšl narodni poslanec in heroj francoske vojne avijatike, namerava septembra meseca t. L s svojim avijonom poleteti iz Pariza v Jugoslavijo In tam posetiti vse jugoslovenske avija-tične centre. Fonc pripravlja tudi polet iz Pariza v Newyork. — Tožba Ljube Jovanovka proti dr. Ncvakoviću. Beogradski listi poročajo, da namerava g. Ljuba Jovanovič tožiti radikalnega poslanca dr. Niko Novakoviča radi njegovega Članka, ki je bil 17. L m. prl-občea v »Polkikic in ki vsebuje žaljivke P: :i L/ubi Jovanoviču. — Vodne zadruge oproščene taks. •S'užbene Novinec objavljajo določbo fi-rarjnega zakona za leto 1936—1927, po kateri so oproščene taks vse vodne zadruge v državi. Doslej le veljala ta določba samo za vodne zadruge na Hrvatskem, v Slavoniji, Sremu in Vojvodini. Taks niso proste samo pozodbe in razna privatna pisma, ki ne tangirajo dela vodnih zadrug. — Regulacija Krke, V generalni direk-: :i ved je Izdelan načrt za regulacijo Kr--e na ozeml;u kninske občine. Proračun znaša 1.500.000 Din. — Olajšave za kongres abstinentov t Kragujevcu. Na pravoslavni Jurjev dan se bo vršil v Kragujevcu kongres Saveza ab-stinentske mladine. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo. — Reorganizacija Invalidskega ndrn-ženfa. Minister za socijalno politiko je v smislu invalidskega zakona potrdil predloge .nva'idskega udruženja glede delovanja oblastnih, srezkrh In krajevnih Invalidskih ••»rov. Cim bo ta reorganizacija konča- bodo sedaj obstoječi Izvršni odbori U-kvidirafl svoje dek>. — Kongres Udruženja Jugoslovenskln narodnih železni carjev se vrši v Ljubljani v dneh 4. do 6. junija t L Na kongres pridejo delegatje Udruženja Iz cele države. Ob tej priliki bo večja prireditev v vseh Prostorih in na vrtu Narodnega doma v nedeljo, f. jimija. — Sestanek skavtsklh voditeljev, o pr-.l.ki kongresa saveza treznosti v Kra-2- -v-"-' : raja se tamkaj sestanejo vodite, i in starešine skavtov in Izvidnikov. Na sestanka bodo poizkušali izravnati obstoječe diference med obema organizacijama. — Delo društva za narodno zdravje. Drc?tvo 7a varstvo narodnega zdravja je sk!en!!o te-!e koristne predloge: 1. prasak ru. Cirila jn Metoda naj se proglasi kot can zdrav a. Id se naj praznuje s spfoflno ćesmfekcro, 2. društvo 9e pridruži akciji *eua proti prahu is bo preskrbelo revnej- ši ded žepne rute. 3. na vojaških slavah eraj se deli boljša hrana mesto alkohola, 4. pomladku Rdečega križa se podeli pomoč 10.000 dinarjev za njegove tečaje, 5. pomoč se podeli tudi ferijalnemu savezu in drugim stilnim organizacijam. — Poroke, a dr. Tine Mer šol, šef bakteriološkega oddelka na zavodu za tropske bolezni v Skopliu, se ie poročil z gdč. Milko Tominškovo, strokovno učiteljico na trgovski šoli v Celin. — V Nazarju pri Mozirju se te poročil g. Adoll Putan, sin celjskega trgovca, z gdč. Justi Globoč-nikovo iz Žalca. — Obilo sreče 1 — Prebivalstvo Sušaka. Po najnovejši statistiki šteje Susak 16.067 prebivalcev, ki stanujejo v 1905 hišah. _ — Pevskim zborom včlanjenim v ZSPZ v likv. Podpisani odbor je poslal včlanjenim zborom ljubljanske oblasti okrožnico glede ustanovnega občnega zbora Ljubljanske župe JPS in koncerta, ki je določen na dan 13. junija. Da bo mogoče pravočasno sestaviti spored in pripraviti koncert, pozivamo vse zbore, da nemudoma prijavijo svo.e sodelovanje zv. psvovodjj g. Zorku Prelovcu (Ljubljana, Narodni dom) in mu spo roče s svojim mnenjem odnosno Željami koncertne skladbe svojega repertoarja. Izmed katerih bo artistični odsek zbral dve ali tri točke za nastop. Tudi naj društva prijavijo svoje delegate za ustanovni občni zbor Župe v smislu razposlanega pravilnika. Odbor preskrbi udeležencem občnega zbora in koncerta znižano vožnjo. Prijave na zveznega pevovodjo pričakujemo najkasneje tekom enega tedna. — Odbor ZSPZ v likv. in pripr. odbor Ljubljanske župe JPS. — Jugoslovenska Matica, podružnica v Kranju, bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 1. maja t. i. ob & url zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Na dnevenm redu je poleg običajni poročil društvenih funkcionarjev kratko poročilo o delovanju pokrajinskih odborov v Ljubljani in Splitu ter zanimivo predavanje gosp. gimn. ravnatelja Košni-ka o kulturnih in političnih razmerah na Goriškem v zadnjih 15 letih pred vojno. Vsi člani in prijatelji društva so vljudno vab&eof. — Zveza poštnih organizacij za Slovenijo ima v nedeljo 2. maja ob 14. v dvorani Mestnega doma v LJubljani svojo Vili. redno glavno skupščino. Skupščine se udeleži predsednik centralnega Saveza v Beogradu kakor tudi predstavniki posameznih pokrajinskih poštnih organizacij. Na čast gostom se bo vršil zvečer ob 20. v dvorani Kazine druiabnl večer s komer-zom. — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v soboto dne 1. maja ob pol osmih zvečer in v nedeljo dne 2. maja ob pol štirih popoldne dr. Remčevo romantično igro »Zakleti grad«, ki ie bila uprizorjena na mariborskem Narodnem gledališču z velikim uspehom. S tema predstavama se zaključi letošnja sezija. — Avtomobilski klub, sekcija LJubljana, priredi 2. maja Izlet v Logarsko dolino. Odhod članov ob 8. zjutraj izpred Kazine, Kongresni trg 1. Proga gre preko Domžal na Vransko, Braslovče, Mozirje, Ljubno, Solčavo v Logarsko dolino. Nazaj pa preko Gornjega Grada in Kamnika v Ljubljano. Upravni odbor sekcije LJufo^ana se odpelje že 1. maja ob 3. Iz Ljubljane. Udeležba naj se nemudoma prijavi tajništvu Avtokluba, da bo mogoče pravočasno preskrbeti v Piskernikovem zavetišču zadostno število kosil. — Zastrupljene klobase, V SuboticI so aretirali nekega mesarja radi prodaje pokvarjenih klobas. Štirje delavci so kupili v dotični mesnici klobase ter Hh pojedli za kosilo. Popoldne pri delu Je Prišlo delavcem slabo, popadli so jih neznosni krči v želodcu, nakar so bili prepeljani v bolnico, kjer so ugotovili, da so se zastrupili s pokvarjenimi klobasami. Eden delavcev se bori z žfvl-enjem. r-1 za v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, Ljubljana. Ustanov. L 1879. t_2. U rti nov. L 1879 h I • i. h jubljane —lj Poškodbe v parkih In Poroča se nam: Na gradu, ob BIelweisovi cesti, v Lattermanov era drevorede in na Ambroževem trgu so razni zlikovci polomiti celo vrsto klopi pa teruvall naslanjače, deloma jih pa pokradli za kurjavo. Poprava teh naprav stane mestno občino seveda mnogo denarja; kakor pa vse kaže, bo treba, da mestna občina postavi pri svojih ŠetaliŠčih v bodoče lastno oboroženo stražo! -Ij Tičja gnezda lil Pišejo nam: Po vrtovih in parkih r mesta ln okoli mesta gnezdijo zdaj ptfee-pevfce, toda razposajena mladina jfb ne pusti v miru, marveč stika za gnezdi ln odnaša mladiče. Stariši in šola: storite ta svojo dolžnost in poučite otroke ln odrasti«, da niste tičji zarod pri mirni —lj Novi Istsiiihi lonofci most mm Pn-zraah Je v toliko dodelan, da so vrli promet deloma že po nJem. —U Akademski Ud za Društvo narodov ponovno opozarja na srok predavanje »Društvo narodov v sliki In besedic, Id se vrši danes ob 13. uri v zbornični dvorani na univerzi. Izvajanja predavatelja g. Po-poviča bo Izpopolnjevalo 90 skioptičnfli sUk. Predavanje se vrši v srbohrvaščini. ■ —ti Sabo I L poziva bratsko članstvo, Id se udeleži vsesokolskega zlata v Prago, da se priglasi do & mam na Taboru, Na poznejše prijavo se no bo oziralo, — Odbor. —U Zadnma brivcev ln issnjgstji^ naznanja, da bodo brivnice v soboto 1. maja ves dan odprte. Načelstvo. 471-n —lj Izlet društva »Soče« se vrli v nedeljo 2. maja v Medno. Odhod poljubno z vlakom ob 11.40 ali 14-50. Zbirališče za skupen pesizlet je pa izpred cerkve v Šiški ob 13, Sestanek ob 15. v Mednu v gostilni »Cinnan«, kjer se vri! lepa zabava ob petju in godbi — Odbor. —lj Občni zbor naprednoga političnoga in gospodarskega društva za vodmatsk) okraj se vrsi dne & maja ob 20. v gostilni Plegar na Zaloški česal št. 7. 467-n —lj Šentjakobska knjižnica v UsMJnnt Stari trg H, posluje od 1. maja — za poletni čas — vsak delavnik od pol 5. do 8. zvečer (ob sobotah od 4. ure dalje) ln Izposoja slovensko, srbohrvatske, čeSke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške ln esperantske knjJge ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legHhiilia. Na razpolago popolni Imeniki knjig. 472-n Gospodarstvo Stanje Naredne banke dne 22. aprila 1936. Razlika v primeri s stanjem Aktiva: 15. aprila Kovinska podlaga 4333 —654 posojila 1334.4 +103 račun za odkup kronskih novčanlc 1,151,0 račun začasne zamenjave 350,0 državni dolgovi 2,5663 vrednost državnih domen zastavljenih za Izdajanje novčanlc 2.1383 saldo raznih raCunov 5343 — 28,7 Skupaj 8,906:7 Od glavnice Izplačano 283 rezervni fond 7,6 novčanice v obtoku 5 606,8 državni račun začasne raamenjave 350.0 drž a vrne "Terjatve po raznih računih 233,0 razne obveznosti 465,7 državne terjatve za zastavljene domene 2,1383 ažiJo za kupovanje zlata 78.1 — 55,6 + 543 — 163 Skupaj 8,908,7 Obrestna mera ostane nespremenjena. Zammivo Je, da se Je obtok novčanlc zopet znfžal za 55,600.000 Din. —g Vinski zaklon. Zadnja Številka •Vijesnika Zagrebačkog zbora» objavlja načrt enotnega vinskega zakona za vso dnžavo. V interesu našega narodnega gosp-KLarstva Je, da stopi ta zakon čim prej v veljavo. —g Kontrola tovarn za v žig elita. Uprava državnih monopolov Je fariefala pravilnik o kontroli nad izdelovanjem vžiga lic Kontrola se nanaša samo na privatne tovarne, v katerih se izdelujeH vžigalice, —g Vinski trg. V trgovin! z dalmatinskim vinnm je nastal zadnje dni zastoj, ker so cene v mnogih krajih, osobito v Banatu, pad!e Dalmatinska vina notira Jo: belo z otokov 9.10% 32.50—33, 11—11%% 33 50— 34.50, 12—12%% 37.50. Opolo svetlo 9'/t— 12% 27.50—30, 12—13%% 30—37.50 al: tudi po 40 Din. Crna vina 11%—12%% 35—37 50. Doslej se Je prodalo največ vina v šfceni-ku in okolici. Trta se Je sicer malo zakasnila, vendar pa kaže dobro. —g Bogata letina sliv. V Bosni In Hercegovini cveto slive tako, da Je pričakovati zelo bogato letino. Domačim" sodijo, da take letine Že ni bfk> od 1. 1014. —g Mednarodni Šimirskt kongres v Rima. Danes Je bil otvor j en v Rimu mednarodni Šumarski kongres. Delegati se raz-dele na Štiri sekcije. Prva sekcija prevzame referat m resolucijo o Šumarski statistiki, politiki, gospodarstvu, zakonodaji in šolstvu, druga o lesni trgovini m mdustrijl, tretja o Sumarsko-tehnicnh problemih, četrta pa o borbi proti hudournikom, boleznim ln škodljivcem gozdov ttd —g Naš izvos lesa in letnih izdelkov v ?. /925. Lani smo izvozili 2,762.904 ton lesa In Jesnih iadelkov v skupni vrednosti Din 1.347.576 905 Dtn ta sicer: gradbenega lesa 1,031.225 ton za 1.118.720i734 Din, lesnih Izdelkov 17.131 ton za 79313.457 Din, drv 304.569 ton sa 75097305 Din. železniških pragov 380.230 ton za 72352.035 Din, dog za sode 8419 ton za 20301.163 Din in tanina 1340 ton za 6048.011 Din. Kriza lesne industrije se po—a v tem, da smo dobili za dvojno količino 400 milijonov man) kot predlansko teto. Najbolj! bonsoment našega lesa je bfla tudi lani Italija, ki Je uvozila te Jugoslavije lesnih izdelkov v vrednost! nad 900 milijonov. Na diusem mestu stol; Madžarska s 110 mit, na tretjem Avstrija, daljo Nemčija, Švica, Etfpt ttd. Zanimivo Je primerjat] nas* Izvoz lesa v zadnjih 6 letih. L. 1020 smo Izvozili »348 vagonov (po 10 ton) lesa v vrednosti 393.004.198 Din. 1. 1921 — 43.454 vagonov v vrednosti 218,430.958 Dtn, l. 1929 — 78306 vagonov v vrednosti 660,710.896 Din, 1. 1923 — 199.064 varOOOV v vrednost! 1.615,758398 Din, 1. 1934 — 190380 vafOBov v vrednosti 1.708360.100 Din In l. 190 — 1763» vsvonov v nos.fi 1.374375.905 Dfn. —C Datodafaict in delavsko nfe. ML t. n. le začela poslovali nova oprava okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Beogradu. Zsrftoptmri delodajaseev to podsJl ob tej priUkl obširno kdnvo, v kateri energično sabtevajo, da so sakoa o zavarovanju delavcev spremeni ta prilagodi naSm razmeram. Zlasti zahtevajo, da se sedanja konsplicfrana administracija stavi, da se odpravijo vso storabe I potom komisijo ugotovi stanje as varovanje deiavosv. Možno je, do so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino Schichtovo milo znanka JELEN1 Kupujte le najbolji e milo I Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo*. Za najboljšo kakovost jamčita Ie >** SCHICHT in znamka „JELEN". Kakšna M poletje in jesen? Vraže, starinski koledarji in pratike. — Prorokovanje nemške« ga meteorološkega urada« Vreme ie bilo od nekdaj predmet ugibanja in vraž. Starinski koledarH in prati-ke določajo vremenske dogodke po vseh mogočih vidikih, samo ne po znanstvenih ln preizkušenih momentih. Zato se dogodi, da so pratfke zanič, medtem ko se ob-Istlnujeio znanstvene vremenske prerokbe. Na podlagi preiskav v preteklem stoletju, ki upoštevajo raznovrstne vremenske momente, kakor astronomske prikazni in sestave nebesnih teles, približevanje lune, morske zalive in toke, plime in oseke, oceanske zračne izpremembe in zračne pritiske. Je meteorološka veda dognala že Številne principe, Id 11 služIjo kot zanesljivo praktično navodilo za prerokbe vremenskega značaja. Za nase kraje prihajajo v poštev prerokbe osrednjega nemSkega vremenoslovnega Instituta, ki določa vremenske dogodke za celo leto naprej s približno zelo natančnimi podatki. Evo teh podatkov za poletje ln za ostanek leta. Maj 1.—5.: Izpremenljivo vreme, dež, nizka temperatura. Maj 6.—10.: Najprvo dež, nato lepo vreme, termometer se dvigne, zadnja dva dni krasno vreme. Maj 11.—15.: Najprvo lepi dnevi, nato padec temperature, mraz In končno dež. Spremenljivo vreme, končno zadnja dva dni Spremenljivo vreme; Spremenljivo vreme, vetrovi in Maj 16.-^0.: dvig temperature, nevihte. Maj 21.—25.: dež. Maj 26.—31. temperatura rapldno naraste, nalivi in plohe, suho vreme. Juni 1.—5.: Toplo; manjši nalivi. Juni 6.—15. r Lepo vreme, vročina, par neviht Juni 16.—20.: Močna vročina, na koncu nevihte. Juni 21.—30.: Lepo vreme najprvo vročina, nato vetrovi in nalivi. Julii 1.—5.: Prve dni lepo vreme, slede nevihte brez padca temperature. JufU 6.—10.: Lopo vreme, vročina, par neviht. Julij 11.—15.: Nalivi, padec temperature, končno zopet lepo. Julij 16.—20.: Ves čas vročina in suša. Julij 21.—31.: Močna vročina, nevihte. Avgust 1.—5-: Lepo vreme, močna vročina. V teh dneh pritisne naJbuJSa vročina poletja. Avgust 6.—10.: Termometer pada; dež. Avgust 11.—15.: Slabo vreme traja dalje, nevihte s tdco. Avgust 16.—20.1 Suho vreme, zmerna vročina, oblačno, prehodi. Avgust 21.—26.: Lopo vreme in huda vročina. Avgust 26,—31.: Huda vročina, par ne-vart. September 1.—5.: Najprvo lepo vreme in vročina, nato hlad in močan dot September 6.—10.: Najprvo oblačno in vismao, slede vetrovi ln nevihte. 1L—15.: Lupo In toplo vre-vetrovi In nevnrte. 16V—it Spremenljivo vre- nevfbte. Soptombei 31.—25.: Najprvo toplo, padavine In mraz. September 26. 30.: Najprvo mraz ln ostri presodi, nato padec temperature, nevihte. Oktober 1.—15.: Spremenljivo vreme, na koncu def ln hlad. Oktober Cv—lOi: Temperatura so dvigne, lopo m toplo vrstno. Oktober 11,—15.; Lopo Oktober 16.—20.: Lepo vreme z malimi spremembami. Oktober 21.—25.: Lepo in toplo vreme. Oktober 26.—31.: Najprvo lepo in toplo vreme, slede padavine in vetrovi, termometer pada. November L—Lepo vreme, viši a temperatura, zadnja dva dni mraz. November 6.—10.: Najprvo dež; nato lepo. November 11.—15.: Lepo vreme. November 16.—20.: Termometer padat vetrovi, mraz. November 21.—25.: Mraz, nevihte, nato zopet lepo. November 36.—30.: Spremenjivo vreme z vetrom in dežjem. December 1.—5.: Mraz, sneg ali dež. December 6.—10.: Najprvo mrzli dne* vi, nato prehodi. December 11.—15.: Termometer pada, deževje. December 16.—20.: Najprvo se dvig-dne termometer, nato pado skokoma; snežene nevihte. December 21.—31.: Milejša temperatura, manjše padavine; vetrovi. Ali in v koliko 6e te napovedi ob-tstfnijo, bomo sele vider!. Z napovedano lepo jzesenjo bi bili vsekakor zadovoljni, manj pa s spremenljivim in nezanesljivim poletjem. Iz Ceija —c Predavanje na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek je na Ljudskem vseučilišču predaval g. Rasto Pustoslemšek iz Ljubljane o »Češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnoste. Predavanje ie bilo tako dobro obiskano, da je bila predavalnica nabito polna in mnogi celo niso dobili prostora. Prišli so poslušalci celo iz drugih krajev. Predanvanje je bilo lepo zaokroženo in je bila v niem opisana težavna diplomatska in vojaška borba češkoslovaškega naroda za svojo neodvisnost. Zlasti veliko pozornost so vzbudila izvajanja o češki In o slovenski ».mafiji«. Predavanje je bik> pojasnjeno s slikami. —c Smrtna kosa. Na Cankarjevi cesti ie umrl g. Franjo VVajda, davčni nadupra-vitelj v pok. Pogreb se >e vršil danes popoldne na okoliško pokopališče. N. v m. p.! —c Dijaška akademija. Pomladek Rdečega križa na drž. realni gtmnaziii v Celju priredi v soboto dne 1. maja ob 20. uri v mestnem gledališču dijaško akademijo s pestrim sporedom. Čisti dobiček je namenjen Podpornemu društvu za revne učence na gimnaziji. —c Gremij trgovcev za politični okraj Celje ima svoj redni občni zbor dne 6. maja ob 8. uri dopoldne v Narodnem domu. —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 19. do 25. aprila se je zaklalo: 12 volov, 21 krav, 7 telic, 36 telet, 27 svinj in 7 kozličev. — Uvozilo se ie: 438 kg govedine, 1697 kg teletine in 321 kg svinjine. —c Mesečni sejem za živino m konje bo v ponedeljek, dne 3. maja v GUu. Na sejmu se bodo zopet delile običajne nagrado. občni zbor »Splošne « v CoHu se bo vršil v petek, 30. t m. ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. —c Priisvo živine In prevoznih sredstev morajo na mostnem teritoriju bivajoči ismmKi rsvrsKi pn mestnem v sobi St 14 do dno 5. maja. 28 17 Stran 4. •SLOVENSKI Stev 97 To in ono Pomlajevanje » Mtapeiti V Griinwaldovem sanatoriju v Budimpešti so napravili v soboto zvečer dve pomlajevalni operaciji po sistemu profesorja Voronova. Prvi je bil na vrsti bogati Madžar, ki se je izselil že davno v Brazilijo, kjer je postal mili« ionar. Z milijoni so se pa zal množila tudi leta in ko je črtal v novinah, da znajo v Evropi iz starih ljudi delati mlade, se je vrnil v Budimpešto in po« vabil bivšega Voronovega asistenta, da Ca pomladi. Iz Francije si je dal pri« peljati 51 e t ne g a pavijana, ki je za ope* racijo potreben. Brazilski milijonar pa noče povedati svojega imena, ker se baje boji, da bi se po posrečeni opera* ciji ne mogel otresti nevest, ki ga bodo gotovo nadlegovale, naj se poroči. S pavijanovimi žlezami je bil po* mlajen tudi neki 761etni vpokojeni v o jaški kapelnik, ki je živel zadnja leta v mestni sirotišnici. Stroške za njegovo operacijo je kril tudi brazilski milijo« nar, da bo zdravnik lahko na svojem drugem pacijentu študiral posledice svoje operacije. Te se pokažejo šele ▼ dveh mesecih, tako dolgo pa Brazili* janec ni namenjen ostati v Budimpešti. O nenavadni operaciji poročajo tu* di z Dunaja. Mnogim ženskam delajo Ereglavice deformirane, viseče grudi, i so fatalne zlasti pri današnji modi. 2e večkrat so zdravniki zato poskušali z operacijo grudi preoblikovati v kla* sično polkroglino obliko. Operacije so se posrečile, a navadno so imele posle* dico, da so bile uničene mlečne žleze in s tem grudi onesposobljene za svoj, po naravi jim odločen namen. Te dni pa je neki dunajski zdravnik na zdravniški konferenci demonstriral dve mladi deklici, ki jima je potom operacije »popravil« grudi, ne da bi pri tem trpele žleze ali bradavice, tako da bosta obe deklici, ako postaneta materi, lahko kljub operaciji dojili otroke. Zdravnik je izrazil mnenje, da se bodo sedaj tovrstne operacije ved« no bolj širile in da se bodo k njim zla* sti zatekale ženske, ki hočejo postati plesalke, igralke ali si sploh izbrati po» klic, kjer se zahteva lepa postava. Na kožni operacija namreč ne zapusti ni« kakih znakov. Ne vsedite se, takoj boste imeli .koleno* v hlačah in likalne gube bodo izginile. Brez skrbi se v-ede le on\ ki nvi ie obleko Ugotovila tvrdka DRAGO SCHWAB. Ljuljana iz najboljšega angleškega blaga ter cenejše, kakor iz drugega manjvrednega bti j«. Zanimivosti dunajske statistike Število brezposelnih v Avstriji zna* ša sedaj okoli 165.000 oseb; na mesto Dunaj odpade 80.000 brezposelnih. Dunajski listi z zadoščenjem beležijo padanje brezposelnosti, ker je bilo še v februarju okoli 230.000 oseb brez zaslužka. Nadejajo se, da se bo v pri« hodnjih mesecih zmanjšalo tudi seda* nje število, ki je še vedno preogromno za državico s 6 milijoni prebivalcev. Najmarkantnejši pojav povojnih let je brezdvomno prodiranje žene v javno in poklicno življenje, ki zavze* ma vedno večji obseg. To je opažati zlasti v velemestih, kier so ženske še bolj kakor v manjših mestih in po de* želi prisiljene, da si same služijo svoj kruh. Iz statistike mesta Dunaja je raz* vidno, da so od petih Dunaj čank v starosti od 18. do 45. leta štiri, ki se popolnoma ali vsaj deloma preživljajo s lastnim saefažkosn. Njih število zna« srn 490.000. Delovanje dunajske reševalne po« staje je lansko leto doseglo rekord. Postaja je nudila pomoč 22.482 ose« bam. Lansko leto je število nesreč do« seglo nenavadno višino. Smrtnih ne* sreč je bilo 606, samomorov in nosku* ienih samomoraov 1781, $47 tramvaj* skih in 792 avtomobilskih nesreč. V pi« janosti se je ponesrečilo 318 ljudi. Škandal v avstrijski aristokraciji Pred tremi loti se je avstrijski grof Eltz napotil v Argentinijo. da si tamkaj poišče bogato nevesto in z njeno pomočjo restavrira svoje obupne finančne razmere. Imel pa je smok). Bogate neveste ni hotelo biti od nikoder in zapravil je še ostanek svojega premoženja. V skrajni saH se je mladi aristokrat zatekel k dunajski krasotici in banski plesalki Josefini Schramm, ki se je mudila v Bnenos Airesu. Da bi se dokona« do njenega denaria. jo je poročil. Naivna plesalka mu je res izročila vse prihranke, grof pa ie denar brezvestno zapravljal po igralnicah in zabavahščih. Ko je pognal vse ženino premoženje, je kratkomalo pobegnil iz Buenos Airesa in se vrnil na Dunaj. Zapuščena plesalka je zaman iskala nezvestega moža po raznih južnoameriških mestih, dokler tudi nie ni pograbilo domotožje in se vrnila na Dunaj. Cisto slučajno je nekega dne uzrla v vestibulu razkošnega dunajskega hotela svojega moža. grofa Ertza in ga pozvala* da jo prizna za ženo in jo vzame k sebi. Temu so se uprli grofovi sorodniki, ki so z indignacijo odbili zvezo svojega »žlahtnega* sina z barsko plesalko. Žena je nato zahtevala, naj ji vsaj vrne premoženje, ki ji ga je v Argentiniji zapravil, potem da ga ne bo več nadlegovala in bo pristala na k>- Traktor F« Da dosežete čim obiineišo žetev «e potrebno opravljanje poljskih dei ie pod kar najugodnejšimi pogoji; izrabiti se moraju kratke in minljive ure v polnem obsegu. F ordson-traktor ne dopušča, da poteče ena sama minuta brez koristi. Vedno je pripravljen za delo; deluje hitro m dobro. Kmetovalci! Hoceteli pristecfiti na Času, denarju in delu, zmanjšati Vaše stroške, zastgurati si bogato žetev, tedaj si naročite traktor. Kupili boste, najboljši traktor po najnižji ceni. Din 37.500-— Sprememba cene brez predhodnega obvestila pridržana. Cena franko Rakek. Fordeon traktor, % jermensko pfoičo oprcaUfeo. al U tod. kot prvovrsten •tabilea »ro-irv*>i«J«c atic Ob Sel te Se nmogoStevflnili čitev. Grof pa je to odklonil, čeprav . živi sedaj že zopet v boljših razmerah, | ker so mu oomajrah na nože njegovi bogati sorodniki Prevarana grofica se je zato zatekla k sodišču in tožila grofa za alimente. Grof je pri razpravi izjavil, da nima nikakega svojega premoženja in da živi le od milosti svoje žlahte. Kljub temu je bil obsojen, da mora svoji ženi plačevati mesečno hO šilingov (500 Din) alimentov. Proti razsodbi sta se pritožila oba, grof ra»•»••••»•♦»♦»»•♦•»• »a 30.000 Din brezobrestnega posojila na prvo mesto dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in pritiklinamL — Ponudbe pod «Takoj* šnje posojilo/1324» na upravo «Siov. Naroda*. Kuhinjska oprava dobro ohranjena ter dve moški obleki za srednjo postavo ugodno napro daj. Dopisi pod «Opras va/1323» na upravo «S1 Narod a». Suha in zdrava bukova drva dobavlja po salo aaiianl coni O. t B BI II VsHsvt 11I. Telefon 56 1 09 Sostanovalec s hrano se sprejme pri boljši rodbini. — Ponud* be pod »Sostanovalec 1322» na upravo «Slov. Naroda«. * T. RABIĆ Ljubljana *'orsk> Mesto vzgojiteljice išče mlada gospodična, vešča slovenskega in nemškega jezika. — Do« pisi pod »Inteligentna 1321» na upravo «Slov. Naroda*. Boljše starine kakor tabemaklje, gar> niture, komode, sekretar* je, lesene lestence, are« bro, steklenice, porcelan — kupujem po ljubitelj* skih cenah. — Hitre po» nudbe s popisom in na* vedbo cene na: Julij pl. Huebmershofen * Silber* nagi, Zagreb, Ilica 131. Strojepiska zmožna tudi slovenske ste nog rafi je, ve sča slo* venskega, srbohrvatske* ga in nemškega jezika, išče službo; gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod »Spočetka tudi zs malo plačo/1302* na upr. •Slov. Naroda*. Postranski mesečni zaslužek 4111 i i IkČejo se zastopniki za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo zs jako koristen predmet. Pripravno za vsakogar. Potreben k a* pital 50 Din. — Cenjene ponudbe je poslati na naslov: «Vefran». Moravče, Slovenija. 1312 Donosno zastopstvo za sns event. posebej za Staro Srbijo, Slovenijo, HrvaŠko, Bosno-Hercegovino, Dalmacijo SE ODDA in sicer za specialna mazila za vsako panogo industrije. Blago je po svoji kakovosti brez konkurence. Firme strojnih inže-njerjev, firme iz stroke mazilnih olj, ki imajo zveze z državnimi krogi, pomorskim plovstvom, industrijskimi in avtopodjeiji, razpolagajo s kapitalom in prodajno organizacijo, naj svoje ponudbe v nemškem, angleškem ali francoskem jeziku z navedbo referenc pod § fro „Konkurrenzlos* pošliejo na Annonzenbureau JULIUS TEHZER, Badaiest IV., Servitenplatz 8. 1320 1JUUULHJL POI lOJUJU JUUUlJUULPJUUL^^ MflIBOUSI BRHSKI BLAGOVI specijalni predmeti brez konkurenca blago sa gospode In dame, zajamčeno Iz čiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Patackeho tf Ida 12. Vzorci gratis in Iranko. Isto tndi privatno. 4? OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO ttia Nagrada novo dvokolo aH otroški Športni voziček. Kdor kupi sli posreduje, da proda podpisana tvrdka deset novih diokoles al< otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumatiko ali otroški Športni voziček. Zahtevajte cenik Prodaja na obroke. Največ e sklad šče dvokolec, otroških vozičkov in pneumatike. .TRIBUNA" F. B L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska 4. CD« OIOBOIOBO Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 21-T :: premog :: iz si kih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni čeSkoskovsški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete Modni/« PROBIETMI ZAVOD sa PREMOG d.a 11 d MU V . v LjHbljanl, Miklošiče«« oasta 13 I 1 — Zrn mm Za Oftoe Christoi. — Vsi v LJubljani. UF