Veto VIL, šlev. 133* Celfe, četriek 3. decembra 1925, Fošfnfna plačana v gofovini- Naročninai Za Jugoslavljo: mesečno 7 Din, Ietno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna fitevilka I Din. Izbaja v torek. Cetrtek In sobof o. Redakoija in upravas Strossmayerjeva ulica 1, prltl Tel.65.—Rač.p.-Czavoda 10,666. Oglasl po Btalnem oenlku. Dr. Fran Jurtela: Dolžnost naših časnikov! V državi Jugoslaviji imajo časniki izpolnjevati posebno važno nalogo. Ni njih glavna naloga, da zastopajo in- terese te ali one stranke, da polnijo svoje predale dan za dnevom s pli- tvimi političnimi poročili in ugibanji! Meseca oktobra 1.1. je predsednik Pašič v klubu radikalnih poslancev ostro na- stopil proti onim poslancem radikalom, ki zanemarjajo seje, prejernajo dijete, poslanskega dela pa ne opravljajo. NaSi časniki bi morali dati vsak teden natančna poročila o delovanju skup- $čine, navesti imena poslancev, ki niso fcili navzoči v zbornici. Tako bi se poslanci prisilili, da bi izpolnjevali svoje dolžnosti, da bi ne prejemali zastonj dijet! Tudi delovanje odborov skup- ščine bi se moralo ostreje nadzorovati in o njem vestno poročati. Tako bi prišlo volilcem na znanje delovanje oziroma lenuhanje vsakega poslanca. Namesto da ima naSa mala država s poldrugim tucatom ministrov prora- čun za leto 1926 že izdelan in pred- ložen, namesto da je proračun že pa- siral finančni odbor, ter se razpravlja o njem že v zbornici, namesto da je pred koncem leta potrjen in objavljen, prihaja finančni rhinister s predlogom o dvanajstinah! Kako gospodarstvo je to? \ Tu bi bila dolžnost vseh časnikov, da bi tako nemarnost ministra in skup- ščine dan za dnevom ostro kritizirali in grajali. Drfave, katere držijo na red in Ijubijo redno gospodarstvo, imajo svoje proračune izgotovljene in odo- brene. Mi v Jugoslaviji pa fretarimo z dvanajstinami! To je neka kloaka, v katero se zmeče vse, kar kdo hoče! Broditi po ti kloaki pa ne mara no- beden poslanec; drugi pa nihče nima prilike. In to naj predstavlja državni proračun, to naj bode utemeljitev za izdatke, ki znašajo milijarde?! Tu je treba remedure ! Zakaj pa hodi češko- slovaSka republika glede državnega proračuna celo druge poti? Naša ministrstva ne smejo biti samo valilnice za ministrske penzijo- niste! Ako bi v naših ministrstvih de- lali vsi, ki so dolžni delati, bi mi imeli državni proračun vsako leto pravoČasno izgotovljen in bi se mogel pred razpravo v skupščini objaviti, vsak državljan bi pa irnel priliko, da se ž njim se- znani glede preliminiranih dohodkov in izdatkov! Posebno pa pogrešamo objave računskih zaključkov! Razni davki se zvišujejo in pred- pisujejo z dvanajstinami. Izterjavajo se z vso krutostjo! Kje pa so uradni do- kazi, da so predpisi in zvišanje ute- meljeni? Kje imamo izkaže in dokaze, kako se državni dohodki uporabljajo? Koliko državnega denaria se po raznih uradih pokrade in poneveri! Časniki o tern le kratko poročajo, pa mirna Bosna! Saj so davkoplačevalci tu, pa najdoplačajo! Kako prizanesljivo se je n. pr. poročalo o poneverbi dveh uradnikov javne bolnišnice v Ljubljana! Dan za dnevom je mogel videti, kdor je hotel videti, kako potratno sta do- tična uradnika živela, kako sta denar razmetavala, pa nikomur ni prišlo na misel, da bi jih bil kontroliral v uradu, da bi se bil brigal za njih delo v uradu! Ko so prišle lumparije teh uradnikov na dan, so časniki o tern pisali tako, kakor da je to prava lapalija. 0 pred- stojnikih, ki so svoje dolžnosti na- sproti tatom državnega denarja popol- noma zanemarjali, ni bilo čitati niti besede grajel Dolžnost naSih časnikov je, da se brigajo z vso vnemo za državno go- spodarstvo, da se pečajo z vsemi pa- nogami tega, da kritizirajo, ker brez kritike ne pridemo nikoli do boljših razmer v državnem gospodarstvu! Brez dobro urejenega gospodarstva danes država ne more obstati, 5e manje na- predovati! Politika. p Dvanajstine so sprejete. V pon- deljek dopoldne se je pričela podrobna debata o dvanajstinah. Prvi je govoril hrvatski federalist Urojič, ki je ljuto napadal radičevce in svojega nekda- njega mojstra g. Radiča, očitajoč mu, da je »prevrtljivac«, ki vodi Hrvate v pogubo. Na popoldanski seji je prvi govoril davidovičevec Milan Grol, ki je stvarno kritiziral finančno politiko vlade. Od njegovih političnih izjav je značilna ta, da je trditev, da davidovičevci niso unitaristi, tendencijozna. Govornik je povdarjal, da so unitaristi. Nato je go- voril poslanec Vilder. Že sam pojav poslanca Vilderja na govorniškem odru je izzval pri radičevcih hrup in trušč, ki je trajal ves čas njegovega govora. —- Potem se je vrSiio glasovanje o prvem oddelku zakona o proiačunskih dvanajstinah. Večina je prvi oddelek sprejela. Opazilo se je, da je v dvo- rani manjkalo veliko število radikalnih poslancev, kar se je tolmačilo tako, da se radikali namenoma odtegujejo giasovanju ter s tern kažejo svoje ne- zadovoljstvo proti današnjemu dvanaj- stinskemu zakonu, ki uvaja nova in zelo težka bremena za narod. Radičevci in poslanec Pucelj so sklenjeno glaso- vali za vse vladne predloge. — Pozno zvečer je bila lista govornikov tudi za drugi oddelek dvanajstin izčrpana in zbornica je imela preiti na glasovanje. V zadnjem trenutku pa je minister fi- nanc Stojadinovič predložil okrog 10 amandmanov, ki so bili ogromni ve- čini poslancev sploh neznani. Ta korak vlade je opozicijo silno razburil. Opo- zicija je podala oster protest proti iz- igravanju parlamentarizma in je de- monstrativno zapustila sejo parlamenta, prepuščajoč vladi in njeni večini, da izglasuje dvanajstine in te amandmane. Nato je celokupna opozicija zapustila dvorano, vladna večina pa je s 187 glasovi izglasovala dvanajstine. p Krlza vlade na vldiku? Pon- deijkova številka »Političnega glasni- ka«, ki velja kot poluslužbeno glasilo zelo merodajnih beograjskih krogov in katerega politične informacije sesplošno smatrajo kot avtentične interpretacije voije in miSljenja odločilnih faktorjev, je objavila notico, katera je vzbudila naravnost senzacijonalno pozornost. Pod na; lovom »Politika sporazuma in vpra- Sanje revizije ustave« naglaša »Poli- tični Glasnik«, da je treba pričakovatf, da v najkrajšem času v vladni večini nastopi kriza. Veliko vprašanje je, ali sme Stjepan Radič stopiti pred hrvatski narod z novimi volilnimi parolami, ker je današnje njegovo delo v protislovju s hrvatskim razpoloženjem. V radikalni stranki ste zastopani dve nasprotujoči si stališči. Obstoji velika skupina radi- kalov, ki je pripravljena storiti vsako koncesljo, da se obdrži današnja vladna koalicija, druga skupina pa, ki je zbra- na okoli PaŠica, je odločno proti ta- kemu postopanju. Sporazumaška sku- pina zahteva revizijo, dočim je PaSič in njegova bližjna okolica proti temu. Pisec notice smatra, da se bodo bo- doČe volitve vrSile v znaku za ali proti reviziji ustave. p Komunisil v Čehoslovakijl. Češki listi objavljajo sestavo komuni- stične stranke v Narodni skupščini. Znano je namreč, da stranka v narod- nostnem oziru ni enotna: na njeni listi so Čehi, Slovaki, Nemci, Madjari In Poljaki. Od 41 komunističnih poslan- cev je 27 Čehov in Slovakov, 2 Ru- sina, 1 Poljak, 8 Nemcev in 3 Madja- ri. Izmed 20 senatorjev je 14 Čehov in Slovakov, 2 Rusina, 3 Nemci in 1 Madjar. Med 41 komunističnimi člani Nar. skupščine so 4 ženske. p Hlinka o cilju slovaške politi- ke. Na zborovanju slovaških ludovcev je izjavil poslanec Hlinka, da je nje- gova stranka sicer za češkoslovaško republiko, vendar pa zahteva, da se sprejme v ustavo pittsburška pogodba in ne odneha, dokler tega ne doseže. Pittsburška pogodba je nekoliko po- dobna našemu krfskemu paktu, vendar pa jasno določa, da ima dobiti Slova- ška v novi državi avtonomen položaj. p Ceškoslovaška priznava Rusi- jo. Vprašanje priznanja sovjetske re- publike bo po izjavi zunanjega mini- stra dr. Beneša rešila nova vlada, ki se sestavi na podlagi volünih rezulta- tov. Sam dr. Beneš vztraja pri svojem znanem stališču glede priznanja Rusi- je. PraSki listi omenjajo, da priznava Češkoslovaška sovjetsko Rusijo. V zu- zanjem ministrstvu so že sestavili kon- zularni in diplomatic™ aparat Češko- slovaške za sovjetsko Rusijo. V Moskvi bo glavno češkoslovasko zastopstvo in v vseh važnejših trgovskih mestih ge- neralni konzulat. p NernČlja sprejelalocarnskopo- godbo. Nernški državni zbor jß z 291 proti 174 glasovom končnovcljavno v trctjem čitanju sprcjel locarnske po- godbc. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja. S tcm je dobila vlada po- oblastilo, da podpiše locarnske pogodbe in prijavi vstop Nemčije v Zvezo na- rodov. Za zakon so glasovali socija- listi, centrum, nemška ljudska stranka, demokrati, bavarska ljudska stranka, bavarska kmetska zveza in nemški hanoveranci, proti pa nemški nacijo- nalci, komunisti, narodni socijalisti in gospodarska stranka. Pogodbe so bile 1. decembra v Londonu podpisane. Vsem, kl sprašujejo upravo pismeno o tem all onem, javljamo enkrat za vselej, da ne bomo od^ovarjall ni- komur, Če vprašanju ne bo prlloženo 150 Din za troSke. Adolf Pfeifer: Še »George Dandin«. Moliere je pisal svoje burke pod vplivom italijanske, španske in latinske komedije, ki je tedaj v Italiji hipno cvela. Laž se je skrivala za zunanjo obliko in treba ji je bilo strgati krinko in pokazati resnico. Na dvanajstletnem potovanju po južni in zahodni Franciji je nabral mladi Molere za svoje komedije veliko gradiva in raznih tipov, katere je v svojih delih karikiral. Posebno v pro- vinciji je posmatral življenie s podvo- jeno pozornostjo in je malomeščanstvo zadobilo v njegovih burkah ravno tako častno mesto kot velemeščani in dvor. Provincija je imela tedaj več reliefa in je nudila več raznoterosti, kot jih nudi sedaj. Originalov je bilo dovolj in se je bilo treba samo ozreti, pa je bilo snovi za karikiranje ali poedine osebe, ali pa tudi gotove kaste. Prvi dve deli sta bili »L'Etourdi« in »Le Depit Amoreux«, obe zgrajeni na podlagi italijanskih motivov. Leta 1658. se je povrnil v Paris, kjer je v Louvre pred vladarjem igral med drugimi tudi eno svojih iger, od katere je bil kralj tako navduSen, da mu je takoj nakazal dvorano Bourbon, kraljev brat, vojvoda Orleanski pa je ansamblu dovolil imenovati se »Trou- pe Monsieur«. Ludvik sam pa jim je pozneje podelil naslov »Kraljevi igral- ci« in leta 1661. veliko dvorano v »Palais Royal«. Leta 1659. je igrala ta družba njegove »Les Precieuses ridi- cules« (Smešne precijoze), ki so iz- zvale veliko ogorčenje in ustvarile še večje sovraštvo. Dve leti pozneje je vprizoril »Ecole des maris« in »Fa- cheux«, v katerih skicira smešne sl'ke in koj nato »L'Ecole des femrnes«. Te burke so izzvale posebno v višji družbi ogromno ogorčenje. Predbacivali so mu pomanjkanje takta in pietete, ker se je drznil dokazati* da žene v svoji hlapčevski podvrženosti uporabljajo na- pram možein svojo zvitost. Kot odgo- vor moralnim kritikom je vrgel na oder duhovito »La critique de T Ecole des femrnes«. Ljudje dobrega okusa so rnu ostali zvesti. Istotako je užival naklo- njenost kralja samega. Orkan ogorčenja pa je povzročil njegov »Tartuffe« leta 1664. Po posre- dovanju dvora je celo kralj blagohotno prepovedal uprizoritev tega komada. Moliere se pa ni dal tiKnati in je in- sceniral 3 leta kasneje isti komad pod imenom »Goljuf Panulphe«. Ta pred- stava je izzvala tako nepoplsno ogor- čenje, da je celo "cerkvena oblast iz- >rekla prepoved uprizdritve pod grož- njo ekskomunikacije igralcev in tudi gledalcev. Moliere je bil primoran za- preti svoje gledališče. Šele dve leti pozneje je dobila komedija dovoljenje javnosti in je »pohujSevala« Paris. V tej dobi borbe je ustvaril še mnogo drugih del, n. pr. »Don Juan«, v ka- terem da duška svojemu ogorčenju radi pohotnega življenja plemstva, »Le Misantrope«. »Le mariage force«, La princesse d' Elide«, »Le Sicilien«, »L' amour medicin« in »Le medicin mal- grč lui«. Nadalje »L'avare«, »Amphi- tryon«, »M. de Pourceaugnac«, »Bour- geois gentilhomme«, »Femmes savan- tes«, »Les fourberies de Scapin«, »Ge- orge Dandin« in »La malade jmagi- naire«. Moliere nas zanima kot človek, pisatelj in gledališki igralec. Imel je tudi velike napake, ki so ga spravile večkrat v nemalo zadrego. Bil je pa tudi mož odlčnih svojstev, odkrite, dobrohotne in velikopotezne narave. Svojim igralcem je bil dober prijatelj. Kot pisatelja se ga mora uvrstiti na prvo mesto francoske literature. Obču- dovanja vredna so njegov? raznotera dela. — Komedija — intriga — mo- rala — in slikanje različnih značajev. Imel je v opazovanju izredno srečno oko, Špecijelno pa se je zanimal za vse smešno. Tisti mož, ki je znal ob činstvo z njegovimi debelimi Salami spraviti v srneh, ga je tudi presenetil z zbranim smislom in z redko tedanjo življensko modrostjo. Kot igralec je karikiral svoje tipe na izreden način. V burki »Femmes Savantes« živi na- šemljenec in domišljavec slabega oku- sa »Abbe Cotin«, pod imenom »Trisso- tin«, katerega je nesmrtno pretiraval, da je s tem ožigosal svoj tip. — Isto podčrtavanje zapazimo pri »Tartuffe«, v katerem se je obrnil proti hinavstvu, ki je takrat vladalo. — V »George Dandin« in »Žlahtnemu meSčanu« je obrnil puščico svoje satire proti gizda- vosti malomeSčanstva, ki se ne boji nobenih sredstev, da se splazi v ari- stokratsko družbo. Ako si zamislimo, da so pred 300 leti igralci sedeli med občinstvom in jih je režiser ali vodja trupe dirigiral na oder iz lože, potem je uprizoritev Moliereve komedije v sedanjem času modernega okusa zelo kočljiva. Ako hoče režiser iznesti komedijo pred oči publike tako, da ne ostane samo hi- storijski fakt, temveč da ponovno iz- mami smeh in zabavo publike, potem se mora vsaj nekoliko držati miljeja in arnbijenta one dobe. NaS »George Dandin« je slonel na principu komedije, katera beseda v podaljšanem smislu pomeni karika- turo. Glavni junak, t. j. prevarani so- prog je bil zamišljen skrajno komično, Stran 2 »NOVA DOBAi Stt'v 133 Celjska kronika» c Redni sestanek članov SDS se vrši vsako sredo v klubovi sobi v Celjskem domu. Začetek točno ob osmih zvečer. c Sestanek organlzaclje SDS za Celje okolico bo v četrtek pri Permo- zerju v Gaberju. c Proslava Ujedinjenja celjske Orjune. Proslava je uspela v vseh ozi- rih sijajno. G. ravnatelj Lešničar nam je razložil v dobro zamišljenem govoru pomen 1. decembra in nas je obenem opozoril na napake, ki jih moramo v nacijonainem življenju odpraviti. Pred- vsem več jugoslovenskega in naciio- nalnega duha v naše družine! Spo- minjal se je nadalje vseh srbskih he- rojev, ki so dali za našo svobodo živ- Ijenje. Kot en glas je zadonelo v dvo- rani : »Slava jim !« Gospa Založnikova je deklamirala globoko zamišljeno in Iepo pesem »Praznik vstajenja«, katero je spesnila nalaSČ za ta večer gospodična Anica Č. Združeni pevci Celjskega pev- skega društva in »Oljke« so izborno zapeli nekaj lepih pesmi. Najlepše pa je uspela vizija »Sen koroSkih Sloven- cev«, najnovejše delo celjskega rojaka učitelja g, Frana Roša. Na naših odrih smo videli že nebroj alegorij in sličnih stvari, vendar enakega Se ne. Pisatelj nas je popeljal v tiste case pred tisoč leti, ko je bil naš slovenski rod na Ko- roškem še svoboden in si je sam volil svoje kneze. Videli smo starega slo- venskega kmeta Patovščana in kneza Gorazda, slišali smo tožbo zasužnjenih bratov, ki je mnogo poslušalcev ganila do solz. Videli pa smo končno tudi rešitev tlačenih koroških Slovencev po Orjuni in jugoslovenski vojski. Ko je zastor padel, je navdušeno občinstvo klicalo g. Roša na oder. V viziji so na- stopili Člani Dramatičnega društva, ki so svoje vloge res krasno rešili. De- klamiral je tudi g. Velušček kot pri- znano dober deklamator Grudnov »Po- mladni veter«. Končno smo videli še live slike in skupine, katere so zeio Iepo izvedli Orjunaši. Po oficijelnem delu ze je razvila zabava in pies. Uspeh prireditve je v vsakem oziru povoljen. j—c. c Sokolska proslava ujedinjenja. Sokolsko družtvo v Celju je na pred- večer praznika ujedinjenja priredilo proslavo ob lepi udeležbi članstva, na- raščaja in dece. Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec je otvoril slavje z nagovorom, v katerem je pojasnil po- men 1. decembra in bodril članstvo in mladino k izpolnjevanju sokolskihnalog v korist narodu in državi ter neodre- 5enim bratom. Društveni prosvetar br. Franjo Roš je orisal mučeniško pro- Slost narodovo ter povdarjal dolžnosti, ki jih ima vsak Sokol kot jugoslo- venski državljan in kot clan slovan- skega sokolstva. Nato je Iepo število novih članov in članic ob sokolskem praporu slovesno položilo predpisano zakletev. H koncu je br. starosta raz- delil diplome, ki si jih je priborilo članstvo ob letošnjih nastopih. Župno starešinstvo je ob proslavi zastopal br. Čepin. —š. c Proslava narodnega praznika na celjskl realnl gimnazljl. V pro- strani dvorani telovadnice, ki je imela dnevu primeren slavnosten značaj, je proslavila mladina praznik ujedinjenja osvobojenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. prof. Orožen je v svojem govoru posegel nazaj v dobo, ko smo Slovenci in tirvatje še ječali v sponah nam tuje sile, ko je požar svetovne vojne vihral preko naše zemlje, pil kri našega jugoslovenskega rodu in za- jedno že tudi podiral temelje državi, ki nas je stoletja ovirala v razvoju in narodnem izživetju. K veličastni zgradbi naše svobode, ki jo je gradila srbska vojska, smo dali tudi mi Slovenci svoj skromen ali časten del; naši idealisti so se borili v dobrovoljskih legijah, doma pa je vedno silnejše in odločnejše prihajala do izraza volja naroda, ki je terjal svobodo in samostojnost. Dekla- raciji Narodnega veča v Zagrebu dne 29. oktobra 1918 sledi 1. december 1918 kot dan proglasitve ujedinjene Jugo- slavije. Govoru je sledilo petje, glasba in telovadni nastopi. Ko smo gledali našo ljLibo mladino, s kako prisrčnostjo je pela in igrala, nam je postalo toplo pri srcu. Naj bi mladino spremljala ple- menita naša pesem v življenje in v bodoče delo za narod in državo. Cela pevska in muzikalna prireditev (zborovo petje, solisti, ork?ster) je pokazala, da ima glasbo Ijubeča gimnazijska mla- dina dobrega voditelja. Pred kratkim šele je nastopil svoje mesto na tem zavodu g. profesor Vilko Rus, in že danes smo vsi občutili, da je s srcem in resno voljo na delu. K prvemu na- stopu njemu in njegovi veseli, pridni in navdušeni glasbeni družini iskreno čestitamo ! Proste vaje dijakov s pali- cami so bile eksaktno izvajane, istotako lepo je uspela te'.ovadba na bradlji. Začasni vodja gimnazije g. profesor Mastnak se je k zaključku proslave spominjal velikega dela osvobojenja, ki ga je izvršil pokojni naSkralj Peter I. Veliki Osvoboditelj in velikih nalog, ki jih z modro in veščo roko vodi njegov sin, naš vzvišeni kralj Aleksander. Himna »Bože pravde« in »U boj« je zaključila slavje. Bila je lepa proslava, podana iz srca mladine, šla je do srca mladini in nam, ki smo bili ž njo vrved srečni. —š—' c Dan ujedinjenja je pokazal, da se je državna zavest pri nas dobro ukoreninila. Mesto je bilo lepo v za- stavah. Razobešene so bile brez po- sebnih pozivov. Delo je počivalo, trgo- vine in delavnice so bile zaprte. Čujemo pa, da je bila tudi kaka iz- jema. To se ne bi smelo goditi niti v živilski stroki, četudi je podjetje iz- razito nemško. c U profesorsklh krogov. Gosp. prof. Vilko Rus, ki je bil še le prejšnji Za dame rjavi visoki sportni čevlji zusniato podlago so ravnokar dospeli. Zaloga čevljev ŠTEFAN STRAŠEK Kovaška 1. mesec prideljen tukajšnji realni gim- naziji, je premeščen v Gospič. c Ljudsko vseučillšče v Celju. V pondeljek 30. t. m. je odpadlo preda- vanje g. inž. LupSe »Moja raziskovanja v Siamu« zaradi vremenskih neprilik. Predavatelj ni moge! priti. Brzojav je dospel šele istega dne popoldne, tako da ni bilo mogoče obvestiti c. občin- stva po časopisu. Isto predavanje pa se bo vršilo v pondeljek 7. t. m. ob osmih zvečer za odrastle, ob štirih po- poldne pa za mladino. c »Vragolije« v Celju. V torek, dne 8. t. m. bodo gostovali člani za- grebSkega Narodnega gledališča s Pe- trovičevimi komedijami »Vragolije« v celjskem mestnem gledališču. Predstavi bo prisostvoval avtor sam, ki bo pred igro držal kratko predavanje o svojih delih kakor tudi o »Erotiki v litera- turi«. Mladini izpod 16 let za ta večer ni dovoljen obisk gledališča. Vstopnice se dobe v predprodaji. c Mlklavžev večer. Narodna Či- talnica v Celju priredi, kakor vsako leto, tudi letos Miklavžev večer. Vrši se v soboto ob 8. uri zvečer v Na- rodnem domu. Na sporedu je nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva, razdelitev došlih daril, nato prosta za- bava. Vstopnina za osebo Din 10'—, otroci v spremstvu starišev plačajo Din 2"—. Otrokom brez spremstva vstop ni dovoljen. Darila se naj blagovolijo oddati v sobici pri odru v veliki dvo- rani od 2. do 6. popoldne. Od tamkaj se vrši tudi izklicevanje oziroma raz- delitev. Na oder se tokrat daril ne bo prenašalo, ker pride sicer v gnječi ne- hote do nerednosti. Darila bodo uvr- ščena po abecednem redu. c Narodna Čitalnica v Celju bo imel svoj občni zbor v soboto, dne 12. decembra ob 8. uri zvečer v čital- nični sobi. Dnevni red: 1. Nagovor g. podpredsednika; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila funkcijonarjev : a) tajnika, b) blagaj- nika, c) knjižničarja; 4. volitve; 5. slu- čajnosti. Za gospode črne in rjave sportne čevlje z dvojnimi podplati in usnjato podlago po konkurenčrii ceni pri tvrdki Št. Strašek, Kovaška 1, c Radi neposipanega hodnika Pred kišo odvetnika dr. Schurbija v PreSemovi ulici je v pondeljek padla gčna. Peštajeva tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Nesrečnico so moralt od- nesti na njen dorn. c Smučarski tečaj S. K. Celie S. K. Celje priredi ob ugodnih snežnih prilikah v bl'znji okolici Celja večdnevni smuški tečaj pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Vaje bodo trajale dnevno od 15. ure dalje in bodo dostopne za- četnikom, kakor tudi že izvežbanim, posebno pa prvim. Pozivajo se torej vsi ljubitelji smuSkega sporta, ki se interesirajo za izveZbanje v smučanju, da se blagovolijo prijaviti osebno ali pismeno pri načelniku zimskosportne sekcije gosp. A. Gračnerju, blagajniku upravnega sodišča soba Stev. 5, (hiša mestne hranilnice), kjer se dobe po- trebna navodila in informacije o pri- četku kurza in o nabavi smuči. V slu- čaju zadostnih prijav dam in gospodov se priredi eventuelno še drugi in tretji tečaj. Zato pa smučarji na plan! c Pregled ortopedlčnih zavodov. Ministrstvo za socijalno politiko je ime- novalo komisijo, ki naj pregleda orto- pedične zavode v Beogradu, Ljubljani, Celju, Trebinju in Banjaluki. c Naiboljše banaške svlnje se dobe pri Alojzu Krofliču na Ljubljanski cesti. Opozarjamo na oglas v današnji Stevilki. 1229 Celjska purota, Celje, 2. decembra. Danes se je pričelo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zimsko porotno zasedanje. Senatu predseduje preds. okrož. sod. dvor. svet. dr. Kotnik, vo- tanta sta višji dež. sod. svetnik dr. Krančič in okrajni sodnik Nendl, javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Po2ar, obtoženca zagovarja dr. Božič. Hmeljska tatova. 24letni Martin Šarlah iz Virštanja in 19 letni Ivan Čebular iz Zibike sta ukradla na posestvu Lanovž v škodo svojega delodajalca veletrgovca D.Ra- kuscha v noči na 8. septembra t. 1. 3 vreče hmelja v teži 151 kg in vred- nosti 9.060 Din, v noči na 6. oktobra 1.1. pa 1 vrečo hmelia v teži 68 kg in vrednosti 6.120 Din. V sušilnico hmelja sta prišla skozi okno, na katerem so bile ubite Sipe. Hmelj sta prodala 9. septembra oz. 6. oktobra v Žalcu. Ob- toženca dejanje priznata. Jože Deberšek, ki je bil udeležen samo pri tatvini 3 vreč hmelja, se ima zagovarjati za svoje dejanje pri okrožnem kot raz- sodnem sodišču v Celju. Obdolženec Ivan Čebular, ki je radi tatvine že dvakrat predkaznovan, priznava, da je ukradel hlapcu GoleŽu samokres in ga prodal pozneje nekemu Hrvatu. Porotniki so vpraSanje hudodelstva tatvine soglasno potrdili, nakar je bil Ivan Čebular obsojen na 15, Martin Šarlah pa na 13 mesecev težke ječe. Tatvlna. 241etni Simon Novak, rojen v Rogaški Slatini in pristojen v Ptuj, radi tatvine dvakrat predkaznovan, ie ukradel v družbi bratov Josipa in Hen- rika Hajnška v noči na 5. julija 1924 iz zaklenjene trgovine Ivana Lesjaka pri Sv. Križu razno blago v vrednosti 7580 Din in v noči na 8. avgusta 1924 iz zaklenjene trgovine Avgusta Oto- repca in Cirila Žurmana v Rogaški Slatini razno blago v vrednosti 2220305 Dn. Brata Josip in Henrik Hajn§ek sta bila radi teh tatvin obsojena dne 3. decembra 1924 pred porotnim so- diščem v Celju. Dočim je Novak po- begnil v Avstrijo, odkoder se je sedaj vrnil in se sam prijavil našim oblastim. ker ga ie pisatelj hotel imeii osmeše- nega. Ostale osebe so za tisti čas lahko imele verjetnejši ton in stil neposredne realnosti v življenju in gledališču. Z ozirom na to pa, da se nam okolica prevaranega soproga zdi že sama ob sebi smešna radi svoje pradavnosti, mora biti torej prevarani soprog po- tencirano osmešen, da učinkuje v tej okolici v smislu pisateljevem. Ali pa drugače povedano, pisatelj je očrtal Dandina pretiranega in karikiranega zato, da je pokazal v podvojeni meri občinstvu nesmisel, siliti v družbo, v katero ne spadaš. Komedija pa itak ne gre za dru- gim, kot da doseže smešnost in ta je enostavno prekoračenje normalne linije. Dandin je govoril občinstvu z odra. Saj to je bil vendar princip Moliera, ki je zapisal v vlogo Dandina v vsa- kem dejanju po en ali celo dva mo- nologa: »Kaj pravite na to«...... »kako mislite Vi«......»ali je to prav, da me«......Za vraga kam se naj obrne igralec, če je sam na odru? Naj govori morda zidu? To ie stil Moliera. Galska lahkota. Kritik pravi temu: Igranje na efekt. Molere je v svoji dobi s svojimi igrami iskal efekta pri obfinstvu in je v tem smislu pisal in igral vse svoje igre, da je s podčrtavanjem raznih tipov tembolj smešno uplival na občinstvo. Oporekam, da je bil George Dan- din bebast in bahav, ker ako bi bil tak, bi se smilil občinstvu in bi ne bil smešen. Bil bi torej po mojem mnenju tak, kot si ga MoliÖre ni zamislil. Režiser, ki si jasno začna izvedbo in prednašanje poverjene mu igre in ki zna obdržati konsekventni pravec iste, je, ako tudi po mnenju kritika — nepravi, dovršil svojo nalogo in ne za- služi označbe »cirkus«. Tako je bilo pri naši predstavi. Občinstvo je uživa- lo, smeha je bilo dovolj, i^ralci so bili sami s seboj zadovoljni, le kritik, ki ni vsega tega tako premislil kot režiser, je škripal z zobmi. Ako pri drami vzbudiš kot igralec pri občinstvu so- čutje, potem veš, da pojmuješ in igra§ pravilno. Isto velja za komedijo. To smo dosegli pri burki George Dandin in bilo je pravilno. Tako sodim jaz. Gotovo ni pravilno, ako igralec polemizira s kritiko, to pa sem storil samo zato, da občinstvo vidi, da se v celjskem gledališču resno dela, s pred- hodnimi preudarki, četu 200*— Specialiteta »1 ta« » 240'— Fantovski klobuki Din 45'—63"- Olbvite-c- OtroSki močni čevlji 19/25 Din 301- Otroški močni čevlji 26/29 » 76'— OtroSki močni Čevlji 30/35 » 102— Ženski nizki \z telet. » 140' — Ženski nizki iz boksa » 175 — Zenski nizki iz ševreta «i 205'— Ženski nizki lakasti » 270'— Ženski visoki \z telet. » 155*— Ženski visoki iz boksa » 185'-- Zelo močni »gojzerji« 36—39 » 160*— Zelo močni »gojzerji« 40—46 » 240'— Delavski čevlji » 155"— Moški \z teletine » 160*— MoŠki iz boksa » 185"— IMTosko ^>er»ilo. Srajca pis. prsa Din 37 — Bela pike srajca » 58'— Pisana modna srajca » 86"— Fina frak srajca » 128'— Trpežne niolino hlače » 23"— Bele gradl hlače » 42 — Srajca \z platna Din 441— Srajca iz Sifona » 50'— Srajca iz fin. batista » 96'— Hlače v/. Sifona » 50'- Hlace iz batista » 76'— Kombineža krilo » 72 — Komhineža hlače » 96' — Pletenina. Nogavice otroške Din 7'50 Debele zimske » 10s— za vsako leto za 1 dinar veČ Moške nogavice Din 9'— Moške volnene nogavice » 30'— Damske bomb, nogavice » 13*50 Damske flor. nogavice » 23'— Damsko modno maim. * 27#— Modni svil. sail » 35'— Damske rokavice » 18'— Rokavice moške » 23'— Čepice otroške » 14'— Čepice dekliške » 20 — Čepica in äal » 60— Damske maje » 31'— Damske reform lilače » 27'— Moška srajca » 58"— Moška maja » 54'— Telovnik moški » 1301— Telovnik za fante ^> 50"— Sveater za moške » 140"— Sveater za fante » 57'— Damski žemper » 65'~ Damski telovnik » 125'— IMLoditia* poba. Plet. svil. samoveznice Din 10'— Svilena samoveznica » 20" — Težka modna svila » 47'— Moderna kravata » 14'— Trpcžne naramnice » 1750 Moške podveze » 7"— Damske podveze s pasom » 30'— Moderna sportna kapa » 36'— Damski žepni robci tuc. » 39'— Moški žepni robci tuc. » 42'— Svileni žepni robci kom. » 7*50 Svilene apaške Šerpe kom. » 147'— Topbapsk» r»o1ba. Močna listnica »kroko« Din 42' — Fina listnica batik » 50'— »Kroko« denarnica » > 38'— »Kroko« torbica » 38#— Fina lak torbica » 50'— Damski lak. pasi 2 cm » 4'— Damski lak. pasi 3 cm » 6'— Damski lak. pasi 4 cm » 8-50 Žepna ogledala » 8-— IPostolji^a in na- mizna oprenm. Posteljna garnitura Din 310 — Kavna garnitura barv. » 66'— Platnena jedilna garnitura » 200 — Madras zastor garnitura » 120'— ßeli servijeti 60/60 cm tuc. » 103'— Barvasti serv. 40/40 cm tuc. » 43s— Namizni pit 120/120 cm Din 52'- Frottir brisače » 17'— Klot odeja s klot podlago » 235'— Flanel odeja (bomb.) 125X180 cm » 50'— Odeja mod. rožasta 130X180 cm » 123"— Voln. flanel odeja 125X180 cm » 290'- Stenska prepioga 70X17:» cm » 162'— Predposteljnik smirna imit. 50/100 cm » 67'— Lepi juta tekači 65 cm » 31'— Lepi juta tekači 90 cm » 62"— Sobna preproga 140/220 cm smirna imit. » 310s— Scbna preproga 200/300 cm smirna imit. » 660'— Linoleum tekači 68 cm » 51'— Linoleum tekači 70 cm » 56'— Linoleum tekači 100 cm » 95'— Jeklena in no- žarska r»olba. Poniklani lasostrižnik Din 35'— Skarje za striž. «Solingen« » 29'50 Jeklena britva » 10*— Jeklena britva fina > 20"— Brivni aparat » 15"— Brivni noži (10 kom.) » 23"— Skarje za vezenje » 8*— Škarje za šivilje » 13'— Manikir garnitura » 25'— Garnitura za šivanje » 54'— Žepni nož jekleni » 3'40 Jedilno orodje tuc. » 70'— Jedilno orodje poniklano » 170"— AI u m i n. žlice tuc. » 32'— Žgalne škarje » 2*60 Kosmetični predmeti. Fini parfum Din 4'— Fini »Elida« parfum » 12'— Kolinska voda » 15'— Zobna krema » 8'— Zobni prašek » 6'— Odol za zobe > 35'— Fino toiletno milo » 2i0 Glycerin milo » 2'60 Speick milo » 4'— Eau de Cologne milo » 9*60 Fini Shampoon » 1*75 Fini »Elida« Shampocw » 3'25 Brivno milo » 2*90 Raznoi Harmonike na men: enoredne Din 240'— dvoredne » 400'— Ustne harmonike 8 glas. » 2'5O Ustne harmonike 14 glas. » 4'— Ustne harmonike 16 glas. » 7'— Ustne harmonike 32 glas. » 12'— KrtačezaoblekeDin 10'—, 15'—, 20'— Krtače za lase Din 18"—, 25'— Krtače za zobe Din 4'50, 5'50, 9'— Glavniki žepni Din l'50, 4'25 Glavniki za prah Din 6'—, 7'50 Glavnik česalni Din 5'—, 9'— Za vožnjo se povrne pri nakupu z\\ Din 1000'— Din 20, Din 20001- Din 50, Din 3000'- Din 80, Din 40001— Din 120 Din 5000-- Din 170, Din 6000 - Din 225, Din 7000'- Din 300, Din 80001— Din 400, Din 9000'— Din 550, Din 10000«- Din 700—, Din 15.000'— Din 1500 v blagu. Celje leži v sredini Slovenije ter je radi zelo ugodnih zvez z vlaki prihod v Celje iz vseh strani Slovenije zelo poceni in prijeten. Vlaki prihajajo in odhajajo od vseh strani zjutraj, opoldan in zvečer. Postre2ba in oprema za časa velike prodaje se yrsi zelo natančno in hitro ker je na razpolago celo pritličje in celo prvo nadstropje velike ogelne hiše in 40 do 50 uslužbencev. Stran 2 »NOVA1 DOB A1* Štev. 133. Rudmnske vode se dobijo v drogeriji ,Sanitas', Celje. Franc Jožefova grenčica, Mlinski vrelec, Hunyadi Janoš, Ema vrelec, Guberska Srebrenica Levico Nieder Selters. š Krasno divjo mačko je ustrelil pred par dnevi vipavski lekarnar Ma- sopust na nanoSkem pogorju. Mačka je dolga en meter in težka 8 kg, kožo ima lepo rumeno-sivkasto. V poslednjih 50 letih ste bili v vipavskem okraju ustreljeni samo dve taki divji mački. š Ekspkzija v tovarni. V pon- deljek popoldan se je v kemični to- varni v Ljubljani zgodila nesreča. Za- radi velike vročine so namreč začele pokati steklenice. Med drugimi je po- čila 8 litrska steklcnica salpetrove ki- sline. Pri tern sta bila ožgana en de- lavec, ki so ga poslali v bolnico, in inžerser Ulman. š Strašna nesreče radl eksplo- zije etra. V petek se je zgodila v la- boratorija tvrdke »Salus« v Ljubljani velika nesreča radi eksplozije etra. Hiša, kjer je laboratorij, se je nena- doma stresla, da so čutile vse stranke. Isti hip se je začul na dvorišču grozen krik ponesrečencev, ki je privabil na dvorišče vse polno ljudi iz hiše in ulice. V splošni zmešnjavi in dimu so opazili, da se valja nekdo po snegu na dvorišču ves razmesarjen. lz dima pa je skocüo hip nato še par ljudi. Na dvorišču hiše so se medtem od- igravali dramatični prizori. Devetnajst let stari drogerist Ivan Mavc se je valjal, obupno stokajoč v snegu skoro gol, ker mu ie zgorela obleka. Drugi poškodovanec, 15 letni drogerijski uče- nec Milan Menard, je šele planil iz dima ves opečen po obrazu, prsih in rokah. Za njim je prišel iz notranjosti skladišča ravnatelj podjetja, magister Mirko Rozman, s strašno ožganimi rokarni, dalje skladiščnik Alojz Pavlin in drogerist Viktor Poljanec ter pi- sarniška nastavljenka Anica Coriari, ki pa je ostala popolnoma nepoško- dovana, ker je ogenj ozorima plin ni več dosegel. Nesrečo je povzročila, kakor smo omenili, eksplozija etra. Droge- rist Viktor Poljanec, je prinesel iz skla- dižča v Jaboratorij v steklenici 2 kg etra. Ravno med vrati, v prostoru poleg pisarne, pa se je steklenica pri vratu odtrgala in mu padla na t!a, kjer se je eter razlil. Vsled ognja v peči so se hipoma vneli plini in čul se je močan pok. Skozi goreče pline se je prvi pognal na prosto Mavc. To je po- stalo zanj usodno. Celo njegovo telo je bilo v hipu ena sama opeklina. Za njim je najhujše poškodovan Menard, dalje ravnatelj Rozman, lahko pa sta ožgana Poljanec in Pavlin. Velika sreča je, da se ogenj ni razširil in da so ga ljudje iz hiše zadušili že v kali. Škoda na materijalu znaša samo par tisoč dinarjev, tern tragičnejža pa je usoda ponesrečencev, ki so jih vse odpeljali v bolnicc. Ponesrečeni Mavc je kmalu potem umrl. Ljudska pposveta« I Knjige Družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja je letos izdala 7 knjig: koledar za 1.1926. Apostoli Go- spodovi, Travništvo, V graščinskem jarmu, Božji mejniki, Solnce in senca in Poljudna kemija. Poleg koledarja sta dve knjigi leposlovne, dve nabo- ženske in dve gospodarske, oziroma poučne vsebine. V podrobni razprodaji po vseh knjigarnah stanejo te knjige za nečlane: Koledar 1926 Din 16"—. Apostoli Gospodovi Din 7.60. Trav- ništvo II. Din 13.35. V graščinskem jarmu Din 975. Božji mejniki Din 1070. Solnce in senca Din 24. Poljudna ke- mija Din 18. Knjige imajo prav lično obliko in tudi vsebinsko so rarmeroma dobre, pri čemer pa ne prikrivamo, da bi želeli več leposlovnih in poučnih knjig, pa mani naboženskih knjig, ki leže potem večinoma nerazrezane in nečitane po kmetskih policah. Sicer pa moramo pohvaliti Mohorjevo družbo, da vkljub težkočam, ki jih danes po- vzrofa izdajanje knjig, z vnemo na~ daljuie svoje prosvetno delo. V tern oziru se prav ugodno razlikuje od »Slovonske Matice«, ki ne da od sebe že leta nobenega znaka življenja. 1 Robinson-knjiga za mšo mla- dino. Pravkar je izšla v založbi ti- akarskega in litografičnega zavoda I. Blasnika nasled.v Ljubljani prekrasna »Povest o Robinsonu«, ki jo je za an- gleško mladino priredil Kathlen Fitz- gerald, v prav lepo slovenščino pa preložil Bogumil Vdovič. Knjiga je okrašena z 26 Iepimi štirobarvnimi slikami, ki jih je po izvirniku slike posnel Iitografični zavod založnika tako umetniSko dovršeno, da so nekatere slike celo lepše izdelane nego one v originalni izdaji. Vdovičeva slovenščina je izredno lepa in blagoglasna tako, da je ta izdaja Robinsona izreden knjižni dogodek za naš narod. Knjiga je namenjena zlasti mladini, pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Tudi je zelo primerno darilo za Miklavža ali Božič. Cena broSirani knjigi je Din 15, trdo vezani pa Din 20, po pošti Din 1 več. Dobi se pri nas v vseh knjigarnah in naravnost pri založnižki tvrdki, to je pri I. Blasnika nasled. d. d., tiskarski in litografični zavod v Ljubljani, Breg št. 12. 1 Janez Žagar, Vrtlnec. Drama v treh dejanjih. Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1925. (Oder 12. zvezek). Cena s poštnino vred Din 1875. Rea- listična povojna slika nesrečnega za- konskega življenja na kmetih. Dekle je pri izbiranju ljubimcev hladno ra- čunalo in bili so ji travniki, njive, hiša bolj všcč ncgo srce. In tako sta se drug drugega naveličala. V desetih le- tih zakonske pokorc je postala vsaka bcseda zbadljivka.vsaka kretnja grožnja. Mož, v bistvu sicer pošten in skrben gospodar, postane ob njeni strani skoraj zloCinec nad lastnim otrokom, tašča-mučenica skuša pomiriti sovražne duhove in v trpljenju preizkušeni svak, ki se je s teško prisluženim denarjem vrnil iz črnih ameriških rovov k bratu, se koniaj iztrga njenini mrežam. Knjiga se naroca pri Tiskovni zadrugi v Ljub- ljani. Mestno gledališče, Dunajska opera se nahaja v finanč- nih težkočah. Te dni so poročali časo- pisi, da bo radi tega prirejala tudi redna gostovanja po razriih mestih v Avstriji, da tako na eni strani utemelji moralno opravičenost izrednih žrtev ter si uravnovesi finance, na drugi strani pa hoče nuditi malim mestom, ki si lastnih opernih predstav ne morejo vzdrževati na zadostni višini, primerno duševno brano. Ko posnemamo to iz avstrijskega gledališkega življenja, mi- slimo nehote na prilike pri nas v Slo- veniji, kjer imamo Slovenci v Ljubljani državno gledališče (opero in dramo), ki bi naj vršilo v izdatnejši meri kot je bilo to doslej, svojo veliko kulturno misijo, ki bi se blagodejno občutila zlasti povsod tarn, kjer je bilo tako dolgo dobo vse slovensko kulturno živ- Ijenje zatrto. Ne maramo kratiti veli- kega pomena in napredka maribor- skega gledališča, ki ie imelo doslej dramo in opero, vendar pa pravimo, da bi bilo v interesu razvoja slovenske kulture, ko bi ljubljanska opera gosto- vala redno tudi v Mariboru, kakor naj tudi redno gostuje v Celju, povsod pač krajevnim prilikam odgovarjajoče. Ako se vsa naša gledališča borijo s teža- vami finančnega značaja ter vsled tega gotovo občutno trpi višina, potem bi bila pač na mestu najpametnejša eko- nomija in razporedba v tej smeri, da naš kulturni center Ljubljana oživlja in dviga celo Slovenijo. Ako bi se za- čelo to sistematski gojiti, bi lahko iz- ostala v Ljubljani marsikedaj kaka dramska ali operna predstava, ki je sicer precej prazna. —š— g Konkurz »Gospoiarske zveze«? V Beogradu se je raznesla vest, da stoji ljubljanska »Gospodarska zveza« tik pred konkurzom. Deficit iznaža baje 50 milijonov dinarjev. SLS na- penja vse moči, da konkurz prepreči in njeni listi zatrjujejo, da se zavod sploh ni tako angažiral, da bi mogel imeti tako zgubo. g VIoge do 5000 Din davka proste. Novi zakon o dvanajstinah določa, da so hranilne vloge in vloge na tekoči račun do 5000 Din proste vseh davkov in dajatev na dohodke od kapitala. g Naša trgovlnska mornarica. Čista tonaža na5e trgovinske mornarice je znažala leta 1923. 82741 ton, a koncem lanskega leta 100.698 ton. Porast je torej znaSal okrog 22 od- stotkov. V letošnjem letu je trgovinska mornarica dalje napredovala, ker so bili nabavljeni mnogi veliki parniki, kakor »Federiko Glavič«, »Solun« in »Vidovdan«. g Preobremenitev Iilšne posesti v Slovenljl. Pod tern naslovom je Pokrajinska zveza društev hišnih po- sestnikov za Slovenijo v Ljubljani iz- dala izkaz, ki govori samo s številkami. Tako se na pr. plača v 1. 1925 od 100 Din letne najemnine državnega najemninskega davka, državnih pribit- kov in avtonomnih doklad: v Ljub- ljani 70.8 Din, v Mariboru 60.90 Din, v Celju 53.76 Din, v Studencih 57 36 Din, v Ptuju 6576 Din, v Slov. Bi- strici 63.36 Din. V Mariboru, Celju in Ptuju je k tern davščinam priSteti še gostaščino, vodarino in kanalsko pri- stojbino, s čimur je najemnina že iz- črpana. Kje pa so še potem : stroški za dimnikarja razsvetljavo stopnic, za- varovanje, izpraznitev greznic, za hi§- nika i. t. d. ?! Kje so stroSki za po- pravila ? Kino. Kfno Gaberje. V sredo 2. in čc- trtek 3. dec. se vidi Balkan-film »Tu- lenj v zastavljalnici« ali »Vesoljni potop«. Amerikanska groteska. Bri- Ijantna komedija iz varietejskih krogov Sidney Chaplin. Za mladino dovoljeno. Dinar v Curfiliu Pondeljek 30. nov. Sreda 2. dec: 9175 920 Devize v Zagrebu Pondeljek 30. novembra. Berlin 13404—13504 Milan 22792—22992 London 272 94—274 94 New-York 56163—56 763 Pariz 21811—22211 Praga 166'56—16856 Duriaj 7917—8017 Curih 10'55—10-935 Sreda 2. deccmbra: Pariz 2164—2-204 London 272'99—274'89 New-York 56175—56775 Milan 2-268—2292 Praga 16654—1'6854 Dunaj 7914-8014 Budimpešta 00787—0*0797 Berlin 13.396—13496 Curih 10855—10934 (»Avala«.) Razgled po svetu. r 10 kilogramov težek novoro- ienček. Kmetica Tereza Pagliarullo v Tarantu je porodila sinčka, ki je tehtal takoj po rojstvu 10 kilogramov. Mati in težki sinko se počutita prav dobro Tereza Pagliarullo je porodila že 18 otrok. š Mraz in sneg:. Iz raznih krajev zapadne in centralne Evrope prihajajo vesti o nepričakovanem nastopu zime. V Londonu in Parizu že več dni sneži, ravno tako tudi v raznih delih Nem- čije. Iz Skandinavije poročaio o velikih snežnih zametih. Tudi nekateri vrhovi Julijskih planin in Karavank so s sne- gom pokriti. V hercegovskih planinah je zapadel visok sneg. r PokopališČe za obglavljence. V Saint Germain-en-Laye na Francoskem so našli pri kopanju na nekem po- sestvu več človeških okostij, o katerih pravijo arheologi, da so najbrže iz 14. stoletja. Ta trupla so visoka 1.80 m brez glave. Trupla so skoraj vsa brez glav, katere so poloŽene poleg ali pa v roke mrtvecev. Tarn ie bilo najbrže staro pokopaliSče, na katerem so po- kapali na stnrt obsojene. r Spartanizem — redivlvus? Na kongresu učlteljev, ki se pred kratkim vršil v Milwaukee (Zedinjene države), je izjavil biolog Wiggam: V bodoče treba zakone sortirati, zakaj sicer bi civilizacija propadla. Potrebna je za- konita določba, da se smejo poročiti krepki in zdravi ljudje Ie s krepkimi in zdravimi deklicami, lepi fantje Ie 7. Iepimi devojkami. Slabotne pa ie treba prepustiti njim samim, da umro na lastni slabosti. rutdeča osebine po/na. aromatična. •"'\ Čista t ¦¦'¦'" Undo-Ceylon čajna mešanica najfinejSih tzbir, pri lahkem poparku br-ez, pri močnem z smetano prlporo Ali at» že poü*avfiali naa^oČBiino za Nova Dobo? Terienski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 23. XI. do 29. XI. 1925. Zaklana živina____________UvoZeilO meso V kfl I m e ..- g: s 5 -I « « = | I i « « * Opomba o:±oi-<.'j(ij>>oo*r > o o ^oa>^hhooO^ y 5 H m o 'id. M Dečman Ferdinand------3------1 4--------------49 — — — — Esih Matija ....------2------31-------------------------------- Friedrich Ivan . . .----------------------------— — — — — — — — Gorenjak Josip . .-------------1— 1 — — — — 46 — — — — Hohnjec Viktor . .------11------3 — — — — 44 — — — — za prekajevalca Janžek Marija . . .-----------------1---------- — - — 60 — — - Junger Ludvik . .----------3—— 1------— — — — — — — Kroflič Alojz ....------2----------------------------- 61-------------- Lapornik Ivan ...------3------31------------------------ - - tele izvoz Rebeuschegg Franc------4^0 2 l------—-195129 215 — — — Senica Karol . . .----------1----------— —-------— 73 — -- — Urbančič Adolf . .------2------------------H5126------------- Volsk Rozalija ...------1-------3------------------------ - — Zany Viktor ....----------2---------------_- -135- - - Zavodnik Alojzija .------1—143 —-----------_ — — _- Čoh Stefan . . . . 1------—--------------—-------— " ~" - ~ Bernard! Drago . .----------------- 1------------------105192--------- Robek Anton . . .----------------------------~~ — — 43— — — _ Reberšak Anton . .----------__._ 2 — ~— — ~~ ~* — — — Lebič Fani ....-------------— i 1 ----------------- 114------------- Potekal Ludvik . .------1—------— — — —— — _ _ _ _ Plešlvčnik Ana . .----------------------------— — — 246 39 - - - Žumer Josip . ..--------------------------------— — — — — — — Reiher Ivan ....----------1------1--------------— — — — — Leskošek Ivan . . .-------------~ 1-------------— — — — ~~ ~ Krkoč Ivan . .-----------------30|---------------____--- \zvoz Skoberne Fric . .-----------------1---------------— 74 — — — Jiha Julij . .---------------------------------------------50--- Stegu Franc . .]---------------------------------------— 75 — | — — Skupno . . . |j 1|-|2O18| 4|97 23|--|-|-|i95|868|l153 -|-------|| Stev. 133. »NOVA DOBX« Stran i Telefon Stev.75 in 76 Podružnica Poštnlček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve CCflYPfliSI V LjUbljaill DclniSka glavnica in rezerve Din 60,000000— WT A • * ^ * Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Podpužmice Agencija Legatee. Brežtce, Črnomelj, Gorica, Krans, Maribor, Meikovič, Novl Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na klijlžlce lit lekOČl SEJffiJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČUlf protl ugoduemu obres to van ju 3^%9>S valut in dovoljuje vsakOVrsfne Kredite« Otvarja akreditive &i* izdaja kredstna pistna za tu- in tnozemstvo. Najboljše banaške svinje pHbužno 18 Din k gn Reflektanti se naj zglasijo pri Alojzu Krofliču, Celje, Ljubljanska cesta. r Študentovska Sala. Dijaki na neki manchesterski gimnaziji so si zadnjič dovolili bedasto šalo, ki je kon- Cala precei neprijetno zanje. Napadli so v naskoku oddelek za umetnost in obrt, razbili šipe in bombardlrali poslopje z gniliml jajci, smrdljivimi bombami in s plesnivim sočivjem. Vmes je poseglo 12 policijskih stražnikov, ki pa so jih Studentje kratkomalo zgrabili, jim slekli uniforme in jih poslikali z rumeno barvo. Medtem so prišla oiačenja in razvnela se je med obema taboroma pravcata bitka s palicami in kamenjem. Deset Studentov je bilo aretiranih. Na obeh straneh jih je bilo precej ranjenih. — To je gotovo kaka nova panoga športa. PäTRTfl B CognacMedicinal B Palace Creme Liquoriicistivinski I destilati najfinejSe kakovosti. Stanovanje obstoječe iz ene sobe s kuhinjo ali ene sobe s souporabo kuhinje, soba rneblirana ali pa tudi nemeblirana, se išče za januar. Ponudbeznavedbo 3 cene vposlati na upravo lista. 1 s ALANIA prvovrstna novaruba.povsemzrela se giobi powsod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, sušena mesa i masti IHiDtrilocit-Q sincci id. Petrinje. Zastopstvo za ljubljansko in celjsko okolico: R. Bunc in drug Ljubljana - Celje. 12-7 rFBmflD dobavlia in dostav- IIVIIIVI) ijana dom FR. JOÜT, CELJE, Aleksandroya nl. 4 Plačilo tudi na obroke. Pozor! Ako hočete izvedeti svojo bodočnost se obrnite na znamenitega egiptovskega grafologa, kateri vam puve bodočnost. Dobi! sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest, ki sem jih posetil v Evropi. V Celju ostanem samo še 8 dni Stanujem v hotelu »BELI VOL«, Celje, soba St. 14. Od 8-12 in od 2-8 ure zv. Bat a čevlji ravnokar dospeli. Zaloga čevljev STEFAN STRASEK, Celje, KovaŠka ul. 1. Ktomptr od 50 kg naprej prodaja po Din 1*13 Franjo Berge r, gostilna na oglu Dečkovega trga in Gosposke ulice, Celje. Dobro oliranjena in izlgrana stara violina so prods. Violina je primerna za božično darilo. Naslov v upravi. Oddajo se v najem posloii prosson VpraŠa se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. Sprejme se brivski vajenec v brivnici »Hygiea», Jadranska banka 3 v Celju. 2 Izšla je Blasnlkova yELIHB pHBTIKfl za navadno Ieto 19Z6, ki ima 365 dni »VELIKA PRAT1KA« je najstarejSi slovenski kme- tijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 3. Blssniha naslednibifi fis!?arna in IlfografiGnizavad UUBL3AHÜ, BRED STEV. IZ. Telefon 434 Popravila plsalnlh In raCnnsklh utrojev. Speciialnl mehanik IVAN LEO AT, M«rlbor, VETRINISKA UL 30. „INKRA" industpija kpavat D. Oerlini & 6omp, Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 50 Cene konkurenčne! Tužnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljemlnznan- cem žalostno vest, da je naSa preblaga in nad vse dobra matl, tašča in stara mati, gospa Marija Rosina n>j. Teran vdova okrožnega zdravnika v soboto 28. novembra t. 1. ob 1I324. uri po kratki težki boleznJ, pre- videna s tolažili sv. vere, v 77. letu starosti po delapolnem življenju izdih.iila svojo plcmenito dušo. Pogreb se vrši v torek 1. decembra ob 15. uri od bolnice nem. vit. reda na tukajšno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 2. decembra ob 8. uri v župni cerkvi. ORMOŽ, dne 29. novembra 1925. Adolf Rosina, učitelj na mešč. Soli, Marlja Prevc roj. Rosina, vdova želez. nač.. Dr. Gustav Rosina, odvemik, Hedvika Brglez roj. Rosina, Miroslav Rosina, vodja kmetijske sole, otroci. b lavko Brglez, hot. ravnatelj, 2et. Ana Rosina roj. Schönwetter, Berta Rosina roj. Gregorlč, Marenka Rosina, snahe. Vnuki in vnukinje. P&8pilar>novaren in javnokoristen deeiarni xaw&ci ^eijskega mesfa Mestna hranilnica celiska "' Ustanovljena let& 1864. — Pod trajnlm drtavnim nadzorstvom. V Iföötixi palaoi l>r>i kolodvopu. VsitinmllničnlpoBllseizvr&uleJo naikulantne|et liltro Intoč« no. Ugodno obresiovanje. Polasntla in nnsvet« brexpla^no. Vrednost rezervnih zakladov and firon 2S.OOO.OOO*—. Za hranilne vloge Jamči mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Stran 6 »NOVA DOBA« Stev. Ui CELJSKA POSOJILNICA S: Stanje hranilnih vlog nad Din 50,000.000-—. V letstni polcici Nsirodini dom. Sprejema Irrariilrae vloge na hranilne knjižice in tekoči Stanje glaimice in rezer. Din 4,000.000-—. račun ter jih Izplačuje točno In nudi asa iste najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje in prodaja devize In valute. ------ Podružnica v ŠOŠTA.NJU net GLAVNEM TRGU. ------ Srajce za gospode številke od 36 — 43, fini cefir z 2 ovratnikoma, prodaja samo za Miklavža in Božid dokler traja zatoga po Din 90"— (drugače je dnevna cena Din 150'—) kakor tudi drugo zimsko perilo po nizkih cenah tnanufakturna in modna trgovina IHiloš Pšenicnik, CeBje Reklamne cene! Kralja Petra c. 5. Ne zamudite! m Delaj, nabiraj in hrani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTHI DOP stavb. in kredltnl zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. fp- Pri naložbi zneska po 20 Dinjse dobi ¦V* nabiralnik na dom. "^BB Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti I Jarpstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova ulica sfc. 15. Iz malega r&ste venko! Čas je denar! Zahvala. Ob težki nesreči kakor v zadnjin urah ter po pogrebu našega blagopokojnega nepozabnega Ernesta smo sprejcii toliko odkritosrČnih plsmenih sožalj od ljubih nam sorod- nikov in znancev, da nam ni možtio se zahvaliti vsakcmu posebej. Zato naj blagovolijo vsi tem potom sprejeti od Žalujoče rodbine naj- iskrenejšo zahvalo za izkazano zadnjo cast našemu bratu, vnuku in nečaku, za spremstvo k večnemu počitku, kakor tudi za Stevilne vence. Osobito se zahvaljujemo častiti duhovščini celjski m žalski,- spošt. lovskemu društvu ter pevcem iz Zalca za pretresujoče žalostinke. ŽALEC-CELJE, dne 28. novembra 1925. Make Janlč za žalujoče ostale. Pozor, trgovci! lie zamudiie si ogledati pri nasza bližajočo sezono: Velikansko izbiro oks*askov za božično drevo, lameta, zlata pena, čarobne sveče, svileni papir, krep papip, barvasti papir eno in dwostranski, zlati in srebrni napis*« Kasefe in mape za dariBa. Albumi za dopisnice in poezije. Božične in novoletne razlednice. Qoricar & Leskoušek, Celje veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebSčinami. 9—3 Kleparsfvo, vodovodne tnsia- laclle in naprava sirelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CEUE 5prcictna Vsa jklazgorai oracnjenih stroH KaHor tudf popraVila postmba točna. One ztnsrne. Solidtia izVršitcv. 401 100—71 EöiöseSüc ififctf ij Woo Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Usianovljena leta 1889. "I v lastni hisi COHKBiUEffß ULIC9 ST. 11 nasproti pošti. Ustanovljena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE pri JELŠAH, ŠOSTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE pri JELŠAH, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. "Tiska in izdaja Zvexna tisKarna. _ Odgovorni so: za izdajatelja Pawel Zabukošek j za tiskarno Mil_* Cetin» j za redakcijo Vinko V. Gabero. - Vsi v Lelju.