RUSTI/ENIK
v vvV v. v X n v— VV- V	«
U? v.*
<n
DOmOLJUBOVA PRILOCa
posvečena izobrazbi : in nAšim društvo« :
Štev. 4.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1910.
Leto II.
®r. Krekova igra „Tri sestre".
Malokatero stvar, ki se je tiskala pri nas v zadnjih letih, sem bral s takim [neprisiljenim veseljem kot imenovano tir. Krekovo igro, katera je izšla pred (nekaj tedni in se dobiva v »Katol. Buk-ivarni« v Ljubljani, v knezoškof i j skem zavodu v Št. Vidu in pri katol. slovenskem izobraževalnem društvu v Selcih, fče povem kratko vsebino te igre, bo brezdvomno že to napotilo marsikoga, da si bo takoj naročil knjižico, ki sta !ne z igro »Turški križ« vred eno krono.
Kmet Orel ima tri hčere. Najstarejša Majda je vzor sitnice. Bolj v letih je že, in ker je znana po svoji sitnosti, za-jio fantje nič kaj ne povprašujejo po nji. jSama ima fante sicer prav rada; a omo-Ižiti se vendar nc more, ker je za moži-Itev treba — dveh. Zato pa tudi ne privošči zakonske sreče svojima dvema sestrama ter se jezi nad posvetno sestro 'Ano, katero snubi organist Anton in kateremu ona daje nageljne in rožmarin. Po Majdinem mnenju naj bi se pripravljala oba z molitvijo in pobožnostjo na zakonski stan. Sicer bi se pa človek motil, če bi mislil, da ji je res za molitev kaj. Kaj šc! To jo jezi, da se imata 'Ana in Anton rada in da se bo sestra omožila, sama bo pa ostala staro delile. Zato se pa dela kot lisica, ki ni mogla do grozdja in je radi tega čez grozdje zabavljala. Majda skriva pod plaščem pobožnosti čisto drugačne strašno posvetne želje.
Čisto drugačna je Ana. Gosposka bi bila rada. Zato vzame za moža orga-nista, da ne bo več kmetica. Za kmečko delo je nje po njenem mnenju škoda. Ker je Anton mladenič majhne korajže Bn mehkega srca, zato upa Ana, da ji bo plesal lepo po volji. S sestro Majdo ima It o skupno la,stnost, da je sitna kot čme-jj'ika. Ker je ljubosumna na prvo cerkveno pevko, ukaže možu takoj prvi teden po poroki, da mora tista pevka s kora. Beseda da besedo; Antonu posta-
ne stvar že preneumna in reče ženi par bolj ostrih besed; ta pa zveže svoj pun-kelj in uide možu že prvi teden. Ker pozna svojega očeta, pošteno in prebrisano kmečko korenino, da je ta ne bo miloval in hvalil za njeno neumnost, jo ubere k svoji srednji sestri Špeli.
Špela je tretji list te deteljice. Nji pa niso fantje nič hodili po glavi. Delala je za tri druge pri hiši in je bila v vsem bolj podobna fantu kot dekletu. Če ji je kdo nagajal, je bil lahko še vesel, če ni dobil hujšega plačila kot eno za uho. Pošten in brihten kmet iz Gorenje vasi je pa uvidel, da bi se dala narediti iz Špele imenitna ženska. Pride jo snubit. Če tudi je bila Špela pri snubitvi vse prej kot ljubezniva ž njim, jo vzame vendar in si misli: »Te bom že navadil reda!« Kmalu se loti Špele na novem domu njena trma. Nobena reč ji ni po volji, čez vse godrnja. Mož ji pa v vsem da — nalašč — prav. Ko zabavlja čez jed, vzame mož skledo in jo trešči ob tla. Ko se ji radi njene sitnosti dekla ne obrne po volji, zapodi mož deklo od hiše. Ko pravi, da bi najrajši skočila v vodo, ukaže mož hlapcu, naj napreže konja ter naj ženko do vode pelje, da ji ne bo treba hoditi peš v vodo. Sedaj je Špela uvidela, kam pelje njena togota in trma; prosi moža odpuščanja in ga uboga odslej lepo v vseh rečeh, ker je spoznala, da je mož glava. Ko pride Ana k nji, dopove šc nji, da je mož glava. In obe živite odslej v srečnem zakonu s svojima možema. Majde se je usmilil star vdovec; dasi je preje vedno zabavljala čez zakon, je sedaj z veseljem pograbila priliko, se omožiti, ne sicer zaradi posvetnosti, ampak samo radi tega, ker je bolje, »če se en zakrament več prejme« (str. 73).
To je kratka vsebina. Pogovor je vedno zelo živahen, vse osebe so izklesane natančno, da jih človek kar vidi pred seboj govoriti in delati. Dovtipi pa so notri taki, da človek ne pride iz smeha in da se začne smejati še ponoči, če se spomni nanje. Pogovor je brez
vsakega umetničenja, do pičice tak, kot se pogovarjajo naši ljudje. Naj bi ne bilo odra, kjer bi se ne igrala ta igra! Z vso odločnostjo trdim, da pre&sga po obliki in vsebini daleč vse one včasih precej malovredne burke, ki se uprizarjajo po naših odrih. Igralci se bodo vlog učili z veseljem, ker so silno hvaležne. Ljudstvo bo pa v igri spoznalo samo sebe in o igri sc bo po uprizoritvi govorilo še najmanj en mesec.
Pa bo rekel kdo izmed bolj resnih bralcev in bralk: »Kaj naj berem te šale in neumnosti?! Ali se pri tem naučim kaj koristnega?« Prav veliko se lahko nauči marsikdo iz igre, pa naj bo mladenič ali dekle, mlad ali star. Igra ne usiljuje nikjer niti najmanj kakega nauka. Če hočeš, se lahko ob igri samo smeješ iz polnega srca. Če pa hočeš, pa lahko povzameš iz igre marsikaj; ne motim se, če rečem, da se bo marsikdo v poznejših letih, recimo v zakonu, včasih morebiti še prav hvaležno spomnil zlatega jedra Krekove igre. — Da igro preveva vseskozi zdrav, naroden duh, svež in poln življenja, kakor so spomladi naše gore in naši fantje in dekleta, tega mi ni treba posebej omenjati, saj jo je spisal — dr. Krek.
V isti knjižici je tiskana igra »Turški križ«, katera se namerava uprizoriti v ljubljan. gledališču in o kateri je »Domoljub« že prinesel poročilo. Zato o nji ne bomo več govorili. Enemu bo bolj ugajal resni in globoko zamišljeni »Turški križ«, drugemu pa zabavne »Tri sestre«. Meni ugajajo bolj »Tri sestre«, a tega mnenja nočem nikomur usiljevati. Na vsak način pa zaslužita obe igri, narodni in naši v pravem pomenu besede, največje razširjenosti po vsi slovenski zemlji. Mi samo želimo, da nam napiše kdo še več takih iger iz naše zgodovine in našega življenja. Potem bodo naši odri res odri, na katerih se vidi naše življenje.
Ivan Dolenec,
nr-iE30aaPDDPC
D □
□
Društveni voditelj
□aaocaacaaacaaaacaaaa
AGITACIJSKI ODSEKI IZOBRAŽEVALNIH DRUŠTEV.
Le marljivo podrobno delo more trajno pospeševati društveno življenje. Da se društva okrepe na znotraj in razvijejo na zunaj, je treba vsakemu društvu, da ima svoj posebni agitacij-ski in naborni odsek. Naloga tega odseka mora biti lene in mlačne člane pripraviti do tega, da redno prihajajo k društvenim prireditvam. Pred vsem pa mora delovati odsek na to, da pridobi društvu čim več novih članov.
sme nikdar izgubiti, če danes ne opravi ničesar, naj poskusi jutri, in če tudi tedaj ne gre, naj poskusi čez teden dni ali pa kasneje, morda vendar doseže svoj namen. In če pri onem, ki ga želi pridobiti za društvo, ničesar ne doseže, naj vpliva na njegove sorodnike. Za agitacijski odsek so najpripravnejši, ki so zgovorni in ki poznajo razvoj, organizacijo in namen izobraževalnih društev.
Predsednik agitacijskega odseka naj bo o vsem dobro poučen. Naj ve, kako posamezni agitirajo, kake skušnje imajo, kje se veliko obeta novih članov in kje spretnih agitatorjev. Člani agitacijskega odseka naj imajo svoje seje, kjer si povedo svoje skušnje in se navdušujejo za novo delo. Če imajo člani
Društveni dom v Mengšu.
Agitacijski odsek je v vsakem društvu potreben. Le na ta način bo društvo dobivalo več članov in pridobivalo ugled tudi na zunaj.
Splošno se lahko agitira za društvo pri raznih shodih in predavanjih. Vedno in vedno moramo po-vdarjati potrebo društev in vabiti ljudi, da pristopijo k društvu. Navduševati jih jc, da sami pridobivajo novih članov, da svoje člane in prijatelje nagovarjajo, da pristopijo k društvu.
A ne le na shodih treba agitirati za društva, treba to storiti tudi pri p o s a-meznikih; posameznike je skušati pridobiti za društva. Saj jih je še na tisoče, ki niso v naši organizaciji. Seveda je pri agitaciji precej odvisno od spretnosti in vnetosti agitatorja. Poguma ne 10'
agitacijskega odseka dobro voljo in pogum, potem bo njihovo delo doneslo sadu — novih članov našim izobraževalnim društvom.
SEJE ŠIRŠEGA ODBORA.
Čim bolj je delo v društvu razdeljeno, čim več ima odsekov, tem večja je nevarnost, da se ti ločijo od celote, od društva, da postanejo samostojni, da se ne čutijo več kc'. del celega društva, da svojo nalogo, svoje delo bolj cenijo kakor pa delo celotnega društva, da imajo udeležbo pri svojih prireditvah za važnejšo kakor pa udeležbo pri prireditvah celotnega društva itd. Tega se seve ne sme trpeti, ker spodkopava red in edinost, v društvu, ker odtujuje posamezne člane celotnemu društvu, po«
vzroča nasprotja med posameznimi čla-i ni in pa odseki, ln ker nikdar ne vodi, če tudi se veliko dela, do pravih uspe« hov.
Kjer nima društvo človeka, ki bil zmožen in spreten odseke kljub njihovi svobodi držati v pravem tiru in njih delo podrediti skupnemu društvenemu namenu, naj se omeji le najvažnejšo društvene naloge in te naj se skuša vztrajno izvesti.
Kjer pa je društvo močno in je zadosti dobrih odbornikov in drugih sodelavcev, tam pa naj se napravijo od« seki, o katerih treba imeti vedno pregled. Za posamezne odseke naj se izvolijo najpripravnejši in naboljši člani kot voditelji, s katerimi je treba imeti vedno najožji stik. Pri vsaki prireditvi, ki jo napravi kak odsek, naj bo navzoč društveni predsednik ali kak drug odbornik. To zahteva zanimanje za odsekov napredek, kakor tudi dolžnost nadzirati odsekovo delo. Če pa se odsek prepusti samemu sebi, potem se ni čuditi, če nastane nered in če pride polagoma do tega, da hoče biti odsek samostojen.
Da se obdrži stik z odseki in da so v njih zatre želja po neodvisnosti, se najlažje doseže s tem, da se voditelji odsekov volijo v odbor ali pa se iz teh in iz drugih delavnih članov sestavi širši odbor. S tem se doseže, da so od« seki vedno nekako odvisni od društvo« nega vodstva in da ima veden stik z odseki. Pri sejah tega širšega odbora so poroča o delovanju posameznih odsekov, popravlja se, kar je bilo morda na« pačnega, tu se skupno posvetuje in pa dela v skupno korist celega društva. Seveda je treba tudi za te seje: dobre priprave in strogega reda, in potem je tudi upati, da ne bo ostalo samo pri sklepih, temveč se bodo ti tudi izvršili,
PRIDOBIVAJ DRUŠTVU NOVIH ČLANOV.
Lepo je že razvita naša izobraževalna organizacija. Šteje že nad 30.0000. članov. Ta krasen uspeh požrtvovalne« ga dela mora vsakega priganjati, da marljivo agitira za naša društva. Vsak posamezen član je dolžan to storiti. Meniš morda, da za to nimaš potrebnih zmožnosti, a teh ni nihče prinesel seboj na svet. Na shodih in poučnih tečajih si lahko pridobiš za agitatorja potrebnega znanja.
Agitiraj najprej pri svo« jih znancih! Pripoveduj jim o izobraževalnem delu naše organizacije in o mladeniškem gibanju. Dokazuj jim, kako potrebno je to dandanes in opozori jih na tozadevne članke v naših listih.	.
Skušaj najprej pridobiti izobražene j še tovariše za d r u š t v o. Če te pridobiš, potem si dobil dobro oporo za svoje delo, ker drugi pridejo sami od sebe v društvo ali pa jih je potem lažje pridobiti.
Prvi neuspehi naj ti ne vzamejo poguma. Če si preveč strahopeten in bojazljiv, ne boš dosegel
Svojega namena. Pazi na morebitne .Ugovore, da jih moreš pobiti ali ovreči.
Posvetuj se s tovariši o a g i t a c i j s k e m delu, govori ž njimi o uspehih ali neuspehih, ki si jih Smel pri tem.
Širi med tovariši dobre 'časnike in spise. Kdor te prebira, bo kmalu spoznal potrebo našega dela in bo vstopil v našo organizacijo, V društvo.
□annaaanaaannaanD
Društveni vestnih
aannaannDaanguuc
DEKANIJSKI ODBOR V RADOVLJICI.
Predsedstvo dekanijskega odbora za Radovljico je v svoji seji 7. aprila sklenilo sledeče:
1.	Vsa v dekanatu Radovljica ustanovljena izobraževalna društva naj osnujejo ženske odseke, a te brez imena Bogomile. Ženske so lahko članice izobraževalnih društev, imajo na razpolago knjižnico in naj se zanje prirejajo njihovemu poklicu primerna predavanja o gospodinjstvu, higijeni, modernem samaritanstvu itd. Vse društvene prireditve naj se na deželi v kmetskih občinah izvrše po dnevu. Enako naj se skupni javni nastopi mladeničev in deklet pri tamburaških društvih in gledaliških predstavah po možnosti odpravijo ali vsaj omeje.
2.	Društvo, katero želi imeti predavanje, naj se pravočasno oglasi pri tajniku. Več g. lajikov je dekanijskemu odboru na razpolago za predavanja.
3.	Vsako društvo naj nemudoma naznani tajniku: Imena odbornikov, število članov in društvene prireditve v pretečenem letu; naj dopošlje letni prispevek 15 vin. od vsakega člana, eno tretjino se odpošlje »Zvezi«, drugo pride v dekanijski sklad.
L Za vsa društva je obvezen sledeči
poslovnik.
§ 1. V dekanijskem odboru so zastopana vsa v dekanatu Radovljica ustanovljena katol. izobraževalna društva po svojem zastopniku.
§ 2. Dekanijski odbor se snide redno vsako leto meseca februarja in izvoli izmed sebe predsedstvo.
§ 3. Predsedstvo se voli za dobo enega leta ter obstoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in štirih odbornikov.
§ 4. Dolžnosti predsedstva: il. Predsedstvo ima seje redno na dva meseca in vodi o sejah poseben zapisnik;
2.	nadzoruje posamezna društva, da delujejo v smislu društvenih pravil;
3.	daje potrebna navodila posameznim društvom in nasvete glede društvenih predavanj in gledaliških predstav. Skuša pridobivati
posameznim društvom potrebnih predavateljev;
4.	skrbi za nabavo skupnih pomoč-kov, ki so potrebni pri predavanjih, kakor: razne tabele, skiopti-kon itd.; enako oskrbi zbirko gledaliških iger;
5.	skrbi za ustanovitev novih društev v krajih, kjer jih še ni;
6.	pazi na delovanje nasprotnikov in o njihovih namenih in prireditvah opozarja posamezna društva;
7.	napravlja vsako leto poročilo o delovanju posameznih društev, oskrbi potrebno statistiko, in o vsem tem obvešča S. K. S. Z. v Ljubljani;
8.	skrbi za »dekanijsko kroniko«;
9.	sklicuje po potrebi izvanredne občne zbore ali sestanke odbornikov posameznih društev;
10. dekanijskemu odboru podaje na občnem zboru poročilo o svojem delovanju.
§ 5. Pravice predsedstva:
1.	Predsedstvu naznanjajo posamezna društva vse svoje društvene prireditve četrtletno, enako mu izročajo potrebne informacije o svojem društvenem stanja;
2.	predsedstvo ima pravico po svojem odborniku nadzorovati društveno življenje in se udeleževati občnih zborov posameznih društev;
3.	zbirati vsakoletne redne in izvanredne prispevke za skupne društvene potrebščine. Redni prispevek za vsakega društvenika znaša 15 vinarjev; od te vsote se tretjina odpošlje »Zvezi« v Ljubljano;
4.	izključiti posamezna društva iz dekanijskega odbora, če ne upoštevajo utemeljenih nasvetov, ne dajo predsedstvu potrebnih informacij; izključitev se izvrši na letnem občnem zboru;
5.	glasilo dekanijskega odbora je priloga »Domoljuba«: »Društvenik«. Vsa pisma se pošiljajo na naslov: Tajništvo dekanijskega odbora v Radovljici.
DOPISI.
Iz selške doline. Žaloigro »Za pravdo in srce« je priredilo železniško izobraževalno društvo na velikonočni ponedeljek, in sicer v spomin ranjkemu velikemu našemu pesniku Ant. Medvedu. Igra je izvrstno uspela. Čast torej vrlim igralcem, zlasti našim pridnim dijakom, ki so največ pripomogli, da se je vsa stvar tako lepo in v splošno zadovoljnost izvršila. Največ se je seveda trudil sedmošolec g. Franc Ko-blar. Društvo mu torej na tem mestu izreka javno zahvalo.
Podbrezje. Ustanovilo se je pri nas izobraževalno društvo, ki je v teku enega leta razlilo po fari zavednost in vzbudilo samozavest. Društveno življenje je, kakor drevo spomladi, v bujnem cvetju in obeta mnogo sadu. Ukaželjni udje kaj pridno prihajajo k predavanjem in pazljivo poslušajo. S tem kažejo, da imajo smisel in voljo za izobrazbo. Le konečne debate pri vsakem
sestanku se nekoliko pogreša. Debata je velikega pomena; ne le poživlja sestanke, ampak je tudi izvrsten pripomoček, da se udje navajajo k samostojnemu življenju, navdušujejo za predavanja, ker jim vcepljajo zavest, da je tudi kmečka glava zmožna za kako višjo misel. — In naši Orli! Koj ko se je to društvo ustanovilo, je zavel med našimi fanti popolnoma drug duh. Zavest, kaj da so, jih je združila v eno močno telo, ki se ne boji nobenih zabavljic nasprotnikov. Kot nositelji in razširje-vavci krščanskosocialne misli odločno nastopajo povsod in vedno za naša načela. — Nujna posledica tega našega lepega društvenega razvoja pa je seveda misel na lastni dom. Naši dosedanji prostori so očitno premajhni. Poleg tega sploh naša lepa organizacija zahteva nekega središča, kjer se bomo zbirali, da se izobražujemo in navdušujemo v boju za resnico. — Ne bojimo se tega podjetja, kajti potreba nas sili k temu in pa polovico društvenega doma je — lahko rečemo — že gotovega. Navdušenje zanj je namreč v našem krogu splošno in pa dokaze za to imamo že tudi v velikodušnih začetnih darovih. Za »vogelni kamen« je dala dobra roka kar 540 kron. Dalje so prispevali: Marijana Jeglič 10 K, M. Štritih 12 K, neimenovana oseba za enkrat 50 K. — Sicer ima pa kakor vsaka dobra stvar tudi ta svoje nasprotnike. Ako nekateri godrnjajo zoper našo namero, naj vedo, da so prispevki povsem prostovoljni in da jim društveni odbor ne bo delal prav nobene škode. Kdor pa hoče dobiti pravico zabavljanja zoper našo dobro stvar, naj plača za dom recimo 100 K; povrhu bo dobil pravico, da bo smel še več drugih takih »nasprotnikov« pridobiti. — Vsak, tudi najmanjši dar dobro došel!
Unec. Po dolgem času zopet nekaj iz naše fare. Na novega leta dan ustanovljeno slov. katol. izobraževalno društvo polagoma napreduje. Udov ima nad petdeset in upamo, da se do konca leta število še podvoji, ko ljudje spoznajo dober namen društva. Društvo je priredilo doslej tri javna predavanja z jako povoljnim uspehom. Januarja meseca nam je razložil g. Slavko Ravnikar iz Ljubljane pomen in namen izobraževalnega društva, koncem februarja pa nas je vpeljal v živinorejo. Zlasti to predavanje je vzbudilo obilo zanimanja med člani in prijatelji društva. Splošna želja je, da bi g. predavatelj nadaljeval pri priliki svoja gospodarska predavanja. Poskrbeli bomo, da bo prihodnjič vedno bolj zadovoljen s svojimi poslu-šavci tudi po številu. Ker je pri nas še precej zanimanja za gospodarski na* predek, bomo gospoda predavatelja prav radi pozdravili v svoji sredi. Ža dosedanji trud iskrena hvala! —- Na belo nedeljo nam jc obrazložil domačin visokošolec pot slovenskega dijaka do vseučilišča, orisal visoke šole, zlasti vseučilišče ter nas seznanil z življenjem slovenskega dijaka na visokih šolah. Navzoči cerkniški kaplan Pavlin pa je
Hi
dodatno v bodrilnih besedah navduševal člane in navzoče poslušavce goste, da se z vsem ognjem oklenejo izobraževalnega društva. Upamo, da njegove besede padejo na rodovitna tla. Društvena knjižnica ima prav obilo čitate-Ijev, nekateri so posebno pridni, tako da jim naša mala knjižnica, skoro ne bo mogla vedno postreči. Knjižnici posvetimo poslej čim največ skrbi, le žal, da člani ne zmorejo velikih stroškov in moremo računati le z malimi darili. Kdor nam priskoči z večjim doneskom, mu bomo zelo hvaležni. Dosedanjim darovateljem knjig g. domačemu župniku, S. K S Z v Ljubljani in družbi p v Mohorja kličemo: Bog vrni stotero! N:«f!tjamo se posnemovalcev. — Društvena čitalnica ima nekaj dobrih časnikov, med njimi zlasti gospodarske. »Slovenec« kroži po več hišah in tudi drugi listi imajo svoje čitatelje. Kadar se društvo okrepi, izpopolni tudi čitalnico in uredi izmenjavanje listov. Sklenili smo, da bomo imeli približno vsak mesec po eno predavanje. Predavatelji so še obljubljeni: g. državni poslanec Gostinčar o parlamentu in o njegovem pomenu za ljudstvo, g. dr. Mal iz Ljubljane: o zvezdah repaticah (na binkoštno nedeljo)). Za vse gg. predavatelje, ki pridejo k nam predavat, je posebna ugodnost ta, da istega dne predavajo zvečer lahko v sosednjem Kat. Izobraževalnem društvu na Rakeku. Tako se opravi dvojno dobro delo za Izobrazbo ljudstva. Če nam vsi gospodje ostanejo zvesti, smo preskrbljeni za nekaj mesecev.
Z Vrhnike. Veselica Kat. društva rokodelskih pomočnikov na praznik društvenega zavetnika sv. Jožefa, se je prav dobro izvršila. Dovršeno so udarjali tamburaši določene jim točke, pa tudi pevci so pokazali, da so z železno vztrajnostjo že mnogo dosegli. Igra »Sveti Vid« se jc prav izvrstno posrečila, tako, da je bilo mnogoštevilno navzoče občinstvo z njo zadovoljno, kar je pokazalo s tem, da je ob posameznih prizorih burno ploskalo. Društveno vodstvo je pa tudi z gmotnim uspehom veselice zadovoljno; videč, da naše pošteno ljudstvo vpošteva blagi društveni namen, nam daje veselo upanje za pri-hodnjost, akoravno nam isto socialni demokrati odrekajo. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Bog živi naše pošteno ljudstvol
Iz Preske. Občni zbor izobraževalnega društva smo imeli dne 6. marca. Društvo je imelo 40 rednih in 6 častnih članov. Poleg tega ima društvo telovadni odsek Orel z 12 rednimi in do 30 člani naraščaja; potem gospodinjski odsek za ženske, ki šteje 20 članic. Ta preko-ristni odsek se je ustanovil letos po prizadevanju naše izvrstne, neumorno delavne učiteljice Marije Vider. Društvo je delilo mesec za mesecem od petih slovenskih listov 80 do 90 odtisov med svoje člane. Napravilo je skupno s telovadnim odsekom dva shoda ter priredilo 4 gledališke predstave, se udeležilo z zastavo in Orlom 8. avgusta zvezne 12»
telovadbe v Kamniku, 22. avgusta ljudskega tabora na Viču ter priredilo meseca septembra tudi vlak na sv. Goro in v Trst. Vendar se je živahnost društva zadnje leto nekoliko ohladila. Zato je predsednik veleč. g. duhovni svetnik Brcnce z živo besedo priporočal, naj navzoči delujejo med župljani posebno pa še med mladino, ki tako potrebuje društva, da se pridobe novi člani ter obetal, da sc bo z večkratnim predavanjem skrbelo zo poduk in zabavo. Upamo, da bodo prisrčne besede dosegle željeni uspeh. Gospod dr. Marinko je slednjič predaval o delu in njega po-membi za človeka. Kazal je, kako se je j začetkoma pridobila lastnina ter so na- ! stali različni, zlasti takozvani višji stanovi.
Z Blok. Velikonočni ponedeljek so priredili fantje »Kat. si. izobraževalnega društva« predstavo. Uvodoma je de-klamiral J. Klančar S. Gregorčičevo »Velikonočno«. Popolnoma času primerna pesem. Kakor da bi rezal z jeklom, so donele iz krepkega grla vrstice:
Kot z oljske se gore je vzdignil Gospod
V	nadzemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki naš rod
V	višave moči in pa slave!
Da se pa to zgodi, je treba, da:
Mi bratje, pa zdelom pripravljamo zdaj To silno slovansko mogočnost.
Treba nam je res dela, telesnega pa tudi duševnega, izobraževalnega. Sledili sta dve igri: »V ječi« in »Prepirljiva soseda ali boljša kratka sprava, kot dolga pravda.« Obe sta zelo šaljivi, zadnja pa tudi podučna. Obe sta v vsakem oziru dobro uspeli. Se vidi, da imajo naši fantje veselje, pa tudi zmožnost za nastope na odru. Udeležba je bila povsem zadovoljiva. To pot so nas obiskali tudi trije Orli iz Starega trga. Od Sv. Trojice bi pa želeli obilnejše udeležbe. Občinstvo se je iz srca smejalo šaljivim prizorom. Posebno je ugajal »Kmet Trdina«. Mnogi še vedno ne umejo vzgojnega pomena ljudskih iger. Neumno se povprašujejo: Ali je zdaj kaj boljše, ko imamo društvo; kaj nam, če igra? Srce jim je odrevenelo za vsako plemenitejše veselje. Čc ni harmonike, se jim i zdi vse neumnost. Za pošteno razvedrilo ni denarja, za popivanje in ples pa vedno dovolj. So pač čudne vrste kristjani, ki s plesom pozno v noč kažejo velikonočno veselje. Za mesec majnik pripravljajo članice »Dekliške Zveze« »Sv. Cito« in pa igro »Pri gospodi«. Vabimo že naprej na veseli popoldan. Za poletje namerava društvo večjo prireditev z zanimivejšim vzporedom. — Občni zbor je imelo »Kat. si. izobraževalno društvo« preteklo nedeljo. (13. III. 1910.) Društvo še ne obstoji eno leto, pa je zbralo že precej mladine in je organizovalo. Moških članov šteje 83, ženskih pa 77, ki so združene v »De-kleški zvezi«. Denarnega prometa je imelo 1339 K 53 h. Med večjimi darili moramo omeniti podpor^ 100 K, katero
nam je dala »Hranilnica in posojilnica« na Blokah. Prisrčna ji hvala! Umrli g, Zakrajšek nam je volil 10 K. Čast njegovemu spominu! Društvena knjižni-; ca šteje 195 knjig, po veliki večini vezane. Od Božiča, ko je knjižnica jela poslovati, pa dosedaj se je prebralo 476 knjig, kar je gotovo veliko v tako kratkem času. Fantje so nastopili na odru dvakrat, predavanja pa so bila tri. Društvo se razvija in napreduje. Vsak teden pristopi kak nov član. Napadi nasprotnikov, ki nas hočejo uničiti sedaj s preziranjem, sedaj z zasmehovanjem, nam niso nič škodovali. Fantje in dekleta, naprej zvesto in pogumno po začrtani poti, po poti krščanske izobrazbe!
Iz Loškega potoka. Zabaven popoldne z igro, deklamacijo in petjem jo priredila Dekliška zveza dne 3. t. m. Vsa prireditev je dokaz lepega napredka in marljivega dela naše dekliške organizacije. Posamezne točke so so odigrale v polno zadovoljnost gledalcev. Pevske točke so vabljivi glasovi na našem programu za vsakogar, ki je čul naš dekliški pevski zbor. S prelepim »Rožmarinom« in ljubko »Lipico« so so pevke znova prikupile našemu občinstvu. Viharna pohvala je to povedala; Težka petdejanka »Na Marijinem srcu« je pa pokazala lepe zmožnosti naših deklet na dramatičnem polju. Ulogo so bile srečno razdeljene in tudi loj o igrane. Kneginja Vijolanta, vojvod in. a Irmengarda in nje mati, to so nase znanke na odru, izurjene igralke, kar. so tudi to pot pokazale; pa tudi nove kot Blanka in Ida so prav ugajale. Živahna Valburga s pogumnim nastopom jc poleg vse resnosti igre znala izvabiti smeh in veselje. Uprizoritev se je z lepimi kulisami kaj dobro posrečila.Udc-ležba je bila najboljša. Prostorna dvorana je bila premajhna. Zastopana jo bila tudi sosednja Draga. »Kako je lepo pri Vas, oj še bomo prišli«. Tako so zagotovili, da ko so prišli k naši igri pri vič, pa ne zadnjič. Vse jim jc ugajalo, zlasti naš Dom! S pohvalo se jo tudi pridružilo »šenkilo« naši hiši. Iskrena hvala! Z največjim veseljem bomo sprejemali Vas, dragarski Slovenci; saj poznamo Vaše tužne razmere, pri vsiljivih težkih nemških tujcih. — Igra sc ponovi. Lep uspeh prireditve je seveda omogočil in pospešil lepo slikani oder in prostorna dvorana našega Doma. — Predavanje je priredila v nedeljo »Dekliška Zveza«. Predavatelj g. Š. je nadaljeval o človeku. To pot smo si na-i tančneje ogledali kožo, nje sestav in po-men za naše zdravje. Lase, znojnicc so je tudi omenjalo, in njih važnost, zlasti slednjih za zdravje našega orga-< nizma. Sproti so se tudi podajala prak-< tična navodila, zlasti snažnost, kopanje in umivanje. Končno smo si še ogledali razna plemena ljudij in par dogodb iz življenja in navad »ljudožrcev«. Tako bomo kmalu v glavnem preštudirali človeka.
Izobraževalno društvo v Kostanje« vici je velikonočni ponedeljek priredilo
igro »Divji lovec«. Dober poznavatelj gledišča je rekel, da je bilo od izobraževalnega društva naravnost predrzno, da se je upalo uprizoriti igro, ki zahteva precej izvežbanosti. Igralci so pa pokazali, da to ni bila nikaka predrznost za njih, temveč da zaupajo v svojo moč. Igra je izpadla naravnost izvrstno. Vsi igralci so dobro rešili svoje uloge, nekateri celo izvrstno; naravnost dovršeno pa je igrala Majda. Ce bi imelo društvo še oder, kakor ga zahteva uprizoritev tako velike igre, potem bi igra še boljše izpadla. Igralcem naj bo ta splošna hvala v spodbudo, da se ne bodo dali od nikogar prestrašiti. Z mnogimi neprilikami so se morali boriti, zato je bil pa uspeh toliko lepši, da, naravnost nepričakovan. Upajmo, da ne bodo svojih talentov zakopali, temveč da jih bodo vadili še naprej sebi v korist in v samovzgojo, ljudem pa v .veselje in izobrazbo.
Iz Velikih Lašč. Dne 16. in 17. marca smo imeli podučni tečaj. Udeležba je bila velika. V četrtek dopoldne je bilo pri predavanjih 150 oseb. Govoril je g. ravnatelj Traven o zadružništvu in g. stolni vikar Jovan o izobraževalnem delu. V sredo in četrtek popoldne pa so imeli Orli tehnično telovadbo. Vodila sta jo g. Keržan in g. Pavlin. K sklepu pa je prihitel iz Ljubljane g. Terseglav. Govoril je 60 mladeničem iz Dobrepolj in Velikih Lašč o vzorih, katere naj zasledujejo naši Orli) tako navdušeno, da so mnogi rekli, da ga ne bi poslušali le eno uro, ampak cel dan. Bog daj, da bi lepe misli, ki smo jih slišali na tečaju, postale tudi dejanje.
Vipava. Mladeniški tečaj v .Vipavi. 19. in 20. marca smo imeli mladeniški tečaj Orlov za vipavsko okrožje. Fantov je bilo do 70. Kljub slabemu vremenu so obakrat prihajali fantje po tri, tudi štiri ure daleč. Kakšna navdušenost in spoznanje, da je čas resen, čas dela, ne popivanja in lenobe. Organizatorična in tehnična predavanja je imel brat Vojteh Jeločnik iz Ljubljane. Na sv. Jožefa dan je bilo prvo javno predavanje. Govoril je Fr. Terseglav o verski gorečnosti in spoštovanju do žene. Koliko lepih misli in dobrih zrn je vsejal v srca 400 zboro-valcev. Naša dekleta bi se čutila zapostavljene, ako bi se ne spomnil nihče nanje in tudi njih ne navdušil za naše delo. Saj so one storile mnogo za naše gibanje. Tudi one hočejo z nič manjšo vnemo delati in zato jih je Terseglavov govor o dekliški organizaciji potrdil v sklepu, da se v kratkem času ustanove dekliški odseki »Bogomile« po naših vipavskih društvih. V nedeljo je govoril pred 500 poslušalci, v ogromni večini pred moško in žensko mladino Voj-teli Jeločnik o ciljih mladeniške organizacije. Naj bo prepričan, da so njegove lepe besede o disciplini, ljubezni junaštvu dobile v srcih vseh krepak odmev in sklep spraviti našo organizacijo v teh stvareh do viška popolnosti. Jurist Jež je govoril o narodnoobramb-nem delu. široke plasti ljudstva, kme-
ta, obrtnika, delavca je treba ogreti za to vprašanje. In naše ljudstvo, najrevnejše in najpriprostejše med njim, ima veliko ljubezen do naroda. Pokažite ljudstvu obmejni boj, teptane pravice naroda — in strmeli bodete, kako velika požrtvovalnost živi v srcih pripro-stih. — Mladeniški tečaj je vdihnil v to dolino pomladi novega življenja. Jesen, čas žetve, bo bogata za nas, pogubna za naše nasprotnike.
Iz Podlipe pri Vrhniki. Naše izobraževalno društvo je na velikonočni ponedeljek priredilo veselico z govorom, deklamacijami, petjem in dvema igrama. Fantje in dekleta so za naše razmere prav dobro igrali. Veselje do predstav jc zlasti pri dekletih neverjetno veliko. Pri nas bi društvo veliko bolje in lepše napredovalo, ko bi nekateri, imeli nekoliko več zanimanja in požrtvovalnosti za društvo. Če se potrudimo, je upati, da prihodnjo pomlad že pričnemo z zgradbo novega doma. Želeti je, da bi se posebno odrasli fantje bolj poprijeli dela.
Iz Ambrusa. Dne 28. sušca smo imeli gledališko predstavo. Dekleta so igrale »Dve materi«, fantje pa »V ječi«. Obe igri ste jako dobro uspeli. Občudovali smo zlasti naša dekleta, dasi so nastopile komaj parkrat in vendar so to precej težko igro tako krasno izvajale, da je bilo občinstvo, ne vajeno takih prireditev, kakor očarano. Mnogim so migljale solze v očeh nad ganljivi prizori. Ve pa, vrla dekleta, le krepko naprej po začrtani poti. O vas naj velja: »Pravo veselje in sreča le tam je doma, kjer biva nedolžnost, poštenost in čistost srca!«
Radeče pri Zidanem mostu. Telovadni odsek Orel je priredil dne 3. aprila 1910. narodno igro s petjem v petih dejanjih: »Revček Andrejček«, ki je izvrstno uspela.
Iz Ribnice. Naše izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 3. t. m. dr. Krekovo izvirno igro: »Turški križ«. Dvorana je bila docela polna. Uspeh popolen. »Ribničan« v igri je bil izviren, kakor je zrasel na naših tleh.
Sostro. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo je imelo svoj občni zbor dne 13. sušca. Bil je napro-šen govornik iz Ljubljane, a zadnji trenutek smo dobili odpoved, zato sta imela predavanja domači g. župnik, ki je zavračal ugovore in predsodke nasprotnikov društva, g. kaplan pa poudarjal potrebo lastnega doma za društvo in še posebno za telovadni odsek. Iz poročila predsednikovega in tajni-kovega povzamemo, da je imelo društvo vpisanih članov 99, a redno plaču-jočih je bilo le 60, in sicer 40 moških in 20 ženskih. Da društvo ne napreduje, je vzrok, ker nimamo še lastnih prostorov. Da se o tem dogovori, so bile štiri odborove seje in letos upamo, da se nam bodo uresničile naše nade in dobimo do jeseni svojo društveno in telovadno dvorano. — Predavanja so bila štiri, in sicer so predavali g. katehet Janko Mlakar o svojih zanimivih
potovanjih, dr. V. Rožič o zgodovini Avstrije in še posebno državnega zbo-. ra, g. kaplan Bertold Bartel dvakrat o potrebi društev in organizacije sploh. Sicer so pa kratka predavanja vsako nedeljo, odkar se je ustanovil lelovndni odsek Orel. — Časnikov in znanstvenih listov ima društvo 14. Blagajnikovo po^ ročilo nam pravi, da ima društvo nalo-; ženih v hranilnici 250 kron, ki sc hranijo za društveno zastavo. Knjižničar poroča, da je v knjižnici 550 knjig raz* ne vsebine. Izposodilo sc je 650-krat. —> Najrajši berejo »Dom in Svet«, katerega imamo vse letnike. Posebno radi prebirajo starejše letnike Mohorjeve družbe, starejše povesti Matico, zabavno in leposlovno knjižnico, Krištot Šmidove povesti in sploh najrajše, kar je pripovednega berila. Kar primernega izide se nabavi za knjižnico in po tem tudi prav pridno segajo. — Bile so štiri predstave: dve z moškimi, dve z ženskimi ulogami. — Posebno lepo napreduje pevski zbor. Neutrudljivo pod-< učujeta v petju g. kaplan B. Bartel in načelnik telovadnega odseka Fr. Ga-šperšič. Pravo življenje in novo gibanje se je začelo v društvu, ko se je ustanovil 25. julija telovadni odsek. Oglasilo se je takoj 28 mladeničev in zdaj je število naraslo že na 40. Mladi trobentači in pevci se v tem kratkem času obstanka smejo ponašati s svojim napredkom. Za naraščaj je obilo preskrbljeno. Telovadno orodje se pridno nabavlja. Ko dobimo društveno dvorano, bomo že tudi s telovadnim orodjem preskrbljeni. Orli za svoj odsek pridno dona-šajo svoje mesečne prispevke, a drugi člani izobraževalnega društva niso tako marljivi. Sploh pa smemo biti pri tolikem in tako zlobnem nasprotovanju z uspehom zadovoljni. Trdno se nadejamo, da bo vedno boljše. Tudi na izlete nismo pozabili. Dekleta so romale na Brezje, telovadni odsek je pa napravil izlete: v Šmartno pri Litiji, Dol in Zadobravo k telovadnim prireditvam.
Bohinjska Srednja vas. Krasne velikonočne praznike smo imeli v cerkvi in zunaj nje, lepi pa so bili posebno za našo fantovsko organizacijo. Na velikonočni ponedeljek popoldne se je zbralo v dvorani lepo število mož in mladeničev. V navdušenih in prepričevalnih besedah je razložil načelnik Zveze Orlov, brat Vojteh Jeločnik, glavne temelje in cilje naše orlovske orga-. nizacije. Docela je razpršil razne predsodke, ki so vladali glede telovadbe tu in tam. Z glasnim odobravanjem so navzoči pripoznali, da so jim segle go-vornikove besede v srce in da so se prepričali o velikem pomenu in koristi telovadnih društev za slovensko mla«! dino. Slišal si le eno besedo med poslu-* šavci: »Da bi bili slišali besede govornika pač vsi krščanski starši, vsi naši mladeniči!« — Po govoru so priredili domači Orli javen nastop v dvorani, in sicer v korakanju, redovnih in prostih" vajah in na drogu. Nastopili so prav dobro, kar je pričalo neprestano odobravanje med gledalci. Po nastopu se
mo več ali manj pri že izurjenih igrai cih po vsej deželi, potem moramo kliuh tem nedostatkom le častitati našia igralcem. Glede zadnjega šaljivega pri zora je splošno opomniti, da naj se m pozorriici 8 pijačo dela milo, Ce ne, zna ta ali oni očitati tratarskim društveni
je vršil I. redni občni zbor Orla, o katerem bo natančnejše poročala »Mladost«. Odbor se je v naslednji seji sestavil takole: predsednik Ivan Kogov-sek; načelnik Jan. Arh; podpredsednik Martin Arh; podnačelnik Martin Žmi-tek; tajnik Iv. Arh; blagajnik Iv. Hodnik; odbornika Jak. Stare in Jože Stare. Z novim navdušenjem na delo, fantje! Dobrodošel nam je v našem društvu vsak mladenič, ki ima dobro voljo in aekaj požrtvovalnosti! Vse naše pošteno ljudstvo spoznava pomen mladeniče organizacije in jo bo gotovo kar nogoče tudi podpiralo v besedi in dejanju. Krščanski starši, skrbite, da pristopijo vsi vaši fantje v društvo! Po-lolnoma gotovo je, da proti narodu, ki e vzgojen v krščanskih načelih in pravi domovinski ljubezni, vsi njegovi sovražniki ne bodo zmogli popolnoma nič, ampak bodo ravno v mladini našli lajkrepkejši odpor! — Majnika meseca 'nkrat se bo vršila pri nas večja javna elovadba zunaj na prostem. Udeležilo ;e jc bo tudi več zunanjih sosednjih jdsekov. Tarkat boste lahko vsi prišli traven gledat, kar seveda sedaj v dvo-ani ni bilo mogoče. Zato pa, fantje, irepko na delo, da takrat ne bomo mi adnji, ampak da bomo nastopili že v • ečjem številu! Na zdar!
Senožeče. Na Marijin praznik, dne '. aprila je naše društvo zopet enkrat io dolgem času imelo pošteno razved-■ilo. Grajščinska dvorana je bila na-lačeno polna ljudi, ki so nestrpno ča-cali, kedaj se vzdigne zastor. Kdo pa je nastopil? Najprej nam je razdrški go-pod kurat pojasnil v lepih besedah godovinsko ozadje k igri »Sveta Neža«. NTato so uprizorila naša pridna dekleta o lepo in pomenljivo igro in veseloigro Čašica kave«. Igralke so bile tako za-nišljene v svoje uloge, da bi človek mislil, da se vse to v resnici godi. Nov ijaj in čarobnost pa je dala igri lepa, likovita rimska obleka. Nepotrebno je gralke imenoma pohvaliti, kajti sko-aj vse so izvrstno igrale. Igra je vsem ako ugajala. Obiskalo je predstavo udi nekaj gostov iz Trnovega in sosednih župnij, ki so se vsi o igri zelo pohvalno izrazili. Hvala vsem, ki so našo •rireditev počastili s svojim obiskom, ;pamo, da bodo to storili tudi v pri-iodnje. Ob koncu igre se je vsem brala ;a obrazu želja: naj društvo kmalu opet priredi kaj podobnega. — Za dru-ič so nam tudi fantje nekaj obljubili, ^ato, fantje, le ne odnehajte, le naprej : istim veseljem, z isto gorečnostjo do zobraževalnega dela in poštene zaba-e, kakor ste pričeli! Korajža velja!
Sv. Križ pri Kostanjevici. V dru-tvu je 13. marca imel g. phil. Omerza >oljudno - znanstveno predavanje o darvinizmu«. Pokazal je smešnost )arvinovih naukov o razvoju vrst, o akoimenovani živalski »pameti«, po-lal veliko razliko med opico in člove-;om po telesu in zlasti po duši. Člani o z zanimanjem sledili gospodu predavatelju, ki je znal z Segavostjo ožini ta sicer težki predmet, r- Nato je 112
gospod kaplan razložil vladni načrt za nameravani novi davek na vino. — Igro »Sveta Neža« je priredilo društvo na praznik Marijinega oznanjenja. Izpadla je v vsakem oziru povoljno. Vse igralke brez izjeme so dobro pogodile svoje uloge, zlasti pa je ugajal Simfo-rijan (Bučar), Klavdija (Zorko) in ulo-ga svete Neže (Komlanec). Pri tej predstavi se je zopet pokazalo, kako potrebni smo društvene dvorane. Naj bi se poklicani gospodje vendar enkrat zdramili in pripomogli, da dosežemo svoj tako zaželjeni cilj: »Društveni dom«, v katerem bi se zbirala ob prostem času naša mladina in se na podlagi krščanske in slovenske misli vzgojevala za pošteno življenje, izobraževala svojega duha in blažila srce. Ali ni to lep, svet namen, ki bo prinašal v bodočnosti stoteren sad?! Še enkrat torej: vzdra-mite se, da ne bo prepozno!
Društveno življenje v Tržiča se zadnji čas prav lepo razvija. Katoliško društvo sv. Jožefa se je pomnožilo za mnogo članov. Ustanovil se je ženski odsek, ki šteje že nad 110 članic. Članice in člani društva redno prihajajo k predavanjem, ki so vsak torek zvečer. Dosedaj je bilo že osem predavanj. Ženski odsek se vadi jako marljivo v petju in tamburanju. — God društvenega patrona je praznovalo društvo sv. Jožefa na ta način, da se je zjutraj udeležilo skupnega svetega obhajila, ob 10. svete maše, popoldne litanij in govora, ki ga je govoril društveni predsednik v cerkvi sv. Jožefa. Veliko soboto se jc udeležilo društvo z zastavo procesije Vstajenja. Prvikrat so Orli nastopili v kroju in spremljali ob nebu Najsvetejše. Orlovski odsek je narastel na 28 telovadcev in še vedno se zglašajo novi. Uniformiranih je že sedaj 20. Naročeno je tudi že telovadno orodje. — Marijina dekliška družba ustanovi v kratkem prepotrebno »Čebelico«, ki bo brezdvomno zbrala mnogo prihrankov naših pridnih deklet. 19. marca je priredila družba g. voditelju za god predstavo s petjem, enodejansko igro »Današnja mladina« ter dramatično igrico »Poboljšanje«. — Le pogumno naprej!
Trata v Poljanski dolini. Izobraževalno društvo je poskrbelo svojim članom in prijateljem za velikonočne pir-he z resnobe polno igro »Najdenka«, ki so jo priredile na veliki ponedeljek dekleta, na kar smo se za vrhovno pošteno nasmejali pri šaljivih prizorih »Strahovi« in »Zamorec«. V splošnosti so igralci rešili svoje uloge dobro, da ne trdimo izvrstno. Igralke so se pri »Najdenki« od kraja vse tako vmislile v uloge, da so gledalci pač lahko občutili v svojem srcu misli, ki prevevajo igro, za kar nam je bila porok, kakor že tudi za prihodnjo obilno udeležbo napeta pozornost vseh navzočih. Seveda bi bilo tu in tam želeti boljših gest, spretnejših kretenj, pojoči glas naj bi se enkrat za vselej koncem stavkov opustil; velevne stavke naj bi dobro ločili od vprašavnih, toda če pomislimo, da podobne in enake napake vidi-
kom, da so nazadnjaki, ker ne
Poznajo
modernega toka abstinenčnega giba nja ter opirati svojo trditev na stavek iz zadnje številke »Zlate Dobe«; »s (a kimi igrami se v ljudstvu vzbuja strast do pijančevanja, ne pa do krepostnem življenja Proč s takimi igrami in u li. mo ljudstvo treznega in krepostnega življenja!« (Kdor bi se nad tem pohuj. ševal, naj vzame »Zlato Dobo« v roke!) V podrobnosti naj omenimo Lijo, ki je takoj pri prvem nastopu, ko kliče nad očeta maščevanje in ko se ji poraja blagi spomin na mater, pokazala, da umeva svojo ulogo. Afra je imela raz-ločen glas, ki je samozavestno vršil svojo nalogo, toda prehitro. Prav dobro sta pogodili Irma, katere nastop je odgovarjal skromni kristjani, in Elma, ki je izborno kazala nezadovoljnost in razdvojenost, ki jo neti zmotna vera poganov v njenem srcu, tudi na zunaj. Sploh je bil prizor, ko govori Irma Elmi o krščanski veri, eden med lepimi najlepših. Pohvaliti moramo Kornelijo, katere ponosen glas in ves nastop je popolnoma odgovarjal bogati Rimljan-ki, tako da je dolgo ulogo rešila izvrstno. Istotako so pokazale svojo spretnost Solima, Iluza in druge. — V »Strahovih« nam je dolžnost pohvaliti izkušeno teto, ki je v glasu kakor v kretnjah pokazala, da opazuje življenje in da se je uživela v svojo ulogo, kakor tudi njena boječa hčerka. — V »Zamorcu« jo je pa Robota kot šaljivec poleg drugih dveh ulog razun že omenjene napake, kar je deloma kriva igra sama, tako izvrstno pogodil, da ne moremo želeti ničesar boljšega. — Koneč-no izražamo željo, da prej ali slej priredi izobraževalno društvo zopet kaj novega. Čudno se nam zdi, da niso našle dr. Krekove »Tri sestre« in »Turški križ« nobenega odmeva na Trati, ko se vendar vrše prizori takorekoč na domačih tleh, dočim se drugje na Kranjskem ponavljajo?
Iz Škocijana pri Turjaku. Velikonočni ponedeljek bodo vrli Škocijanci pomnili. Kaj takega pa še nc! Ta dan je bil zgodovinski za Škocijan; ustanovili so si katoliško slovensko izobraževalno društvo. Ves Škocijen je bil v zastavah, zlasti pa je bil lepo okrašen oder, kjer je neumorno in prav lepo igrala domača škocijanska godba na pihala, ki je v ponos škocijanski fari; kajti redke so fare, ki bi imele tako godbo. Te prire* ditve se je udeležilo skoraj tisoč ljudi, samih Orlov okrog sto; v kroju 60. B"1 pa so ti Orli iz Velikih Lašč, Dobrepol in Roba. Dobrepoljski in velikolasKi Orli so se sešli na Rašici, kjer so se združili v prav lepo četo, kateri je izborno poveljeval brat načelnik Toma-žin. Vsa čast mu! Veliko pozornost med potjo so vzbujali zlasti Orli na
on jih; bilo jih je lepo videti. Pod asjo Gradež so se tej lepi četi pridru-ili še Orli iz Roba pod vodstvom on-otnega vrlega učitelja Al. Koprivca. redno so Orli prikorakali v vas, usta-il jih je gospod župnik, jih prav ljub-o pozdravil, nakar je zaigrala godba eselo koračnico in skoraj se mi je to-ilo srce veselja! — Ko pa prikorakamo vas, tedaj pa zagrmi topič za topičem pozdravi Nekaj nenavadnega! Sedaj so sledili govori. Za vsakim govorom pa je zaigrala godba veselo narodno popevko ali pa tudi umetno koračnico. Zborovanje sta otvorila gospod župnik in gospod župan. Nato je poročal vlč. gospod kaplan M. Koželj iz Velikih Lašč o namenu izobraževalnega društva. Za tem je nastopil kmečki fant Orel Drobnič iz Dobrepolj ter ognjevito govoril o pomenu telovadbe. Sedaj pa je nastopil živahno pozdravljen državni in deželni poslanec Jaklič, ki je v šaljivem govoru slikal žalostno življenje liberalcev. Bog se jih usmili, kjer jih je še kaj! Ker je začelo dežiti, moral je svoj govor končati. Škoda! Predno so se ljudje nekoliko potisnili pod strehe, zahvalil se je še končno brat nadučitelj Štrukelj vlč. gosp. župniku, županu in vsemu škocijanskemu ljudstvu za tako lep sprejem in prireditev. Toda dežck je kmalu nehal in Orli so nastopili ter jeli izvajati proste vaje. Ljudska sodba: ti pa znajo; to pa to; so že tiči; kdo bi si bil mislil itd. V naše iznenadenje pa sedaj naenkrat zagledamo na odru lepo dekle s planin. Prednašala nam je komičen prizor »Planšarica«. Izpraševali smo odkod je iter smo izvedeli: Karolina Peterlin iz Roba. Bog jo živi! Pa mislite, da je bil sedaj konec? Kaj še! Sedaj pa nastopi vlč. gospod kaplan Orehek, ki v vznesenem govoru govori o naši slovenski zemlji, ki jo naj ljubimo in čuvamo. Govornik je žel živahno pohvalo. Sedaj še enkrat nastopi domači gospod župnik — »vrli gospod Janez iz Škocijana« — ter ne more najti primernih besedi kako bi se vsem udeležencem najlepše in najsrčnejše zahvalil. Mislili smo, sedaj pa vendar ne bode ničesar več, kar naenkrat pa nam zadoni še lepa pesem, ki jo je izvajal škocijanski pevski zbor. No, o Škocijancih bodemo sedaj drugače sodili. Predno so se Orli poslovili iz Škocijana, bili so še lepo pogoščeni in končno jih je godba, kakor jih je vsprejela, tako tudi spremila Pri odhodu z lepo koračnico. Spomini iz Škocijana z dne 28. marca 1910. nam ne izginejo iz spomina. Na zdar!
Gornji Logatec. Dne 20. februarja f 1. je imelo naše katol. izobraževalno društvo svoj IV. redni občni zbor. Kakor posnemamo iz tajniške knjige, je bilo društveno delovanje tudi preteklo leto dokaj povoljno, če vpoštevamo razbere, v katerih smo bili. Društvo je dobilo novo dvorano z lepim odrom, dolgo 11 metrov, široko 6 metrov in visoko 4-5 m, tako da služi tudi Orlom te udobno telovadnico. Če nič drugega ne bi bili napravili v. minulem letu
kakor dvorano, bi bili že lahko zadovoljni. Poprava dvorane je stala 866 K, od teh je nepokrit dolg pri domači posojilnici v znesku 350 K, ki se bo pa, kakor upamo, kmalu izbrisal. Z »domom«, ki smo si ga želeli, smo torej preskrbljeni. — Predavanja so bila 4, igre 3, veselici 2, vzrok da ne več je bilo deloma tudi popravljanje dvorane; od-borovih sej je bilo 6. Dohodkov je imelo društvo 1500 K, stroškov 1418 K, torej ostane gotovine 82 K. — Časopisov je društvo dobivalo 11; žalibog, da se niso vsi s pridom brali. Knjižnica je narasla za 52 knjig, tako da šteje zdaj 296 zvezkov, ki so povečini vezani. Prebralo se je 1083 knjig: moški 447, dekleta 636. — V zvezi z društvom sta delovala tudi dva odseka: »Orel« in »Dekliška zveza«. Zlasti poročilo predsednika Orlov je bilo od občnega zbora z odobravanjem vzeto na znanje. To poročilo prinese »Mladost«. Vendar moramo reči, da smo na lanskem občnem zboru izobraževalnega društva slišali ugodnejša poročila. Seveda, ko ne bi bilo tega preklicanega strahu pred nasprotniki in pa malo več vestnosti,- zavednosti in stanovitnosti!

Mučen krčni kašelj
se olajša, nasilnost in število groznih napadov se zmanjša glasom zdravniških poročil naglo in lahko s 2961
ThymomeI Scillae
Prosimo, vprašajte svojega zdravnikal
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprei pošiijutvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-Siljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiijutvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor na ime sredstva, izdelovanja In varstveno znamko,
Sirup pagliano
kot najboljše kri čistilno sredstvo
Iznajden od prof. Girolamo Pagliano v letu 1838 v Florenci. Vpisano v uradno
lekarniško kopijo kralj. Italije. Zahteva na) se izrecno na zdravniški predpis v vseh lekarnah našo postavno zavarovano modro varstv. znamko prevlečeno s črnim podpis. Girolamo Pagliano. Varuje na) se pred ponarejanji, ki so brez uspeha. Nadaljna pojasnila daje tvrdka
Prof. Girolamo Pagliano v Floronci, Via PaiMni.
Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču pri Kranja
priporoča slavn. zavodom, občinstvu in gospodom tapetnikom vsakovrstno
žimo za žimnice.
Ceniki In vzorci na razpolago.
Zastopstvo za Ljubljano ima gosp. . I. črne, tapetnik na Dunajski cesti, SI (Prodajalna mizar, zadruge v St. Vidu). 1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOH!
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega, dobrega perja l- K; 1 kg boljšega " polbelega K be-K, belega skubljenega K f>'10, i kg izredno finega,
K 2'Id,
1 4
d"iO, be-
..	. ag I1J1.U11U
snežnobelega, skubljenega K ■— . .tm	! 'i0 in b K; 1 kg sivega puha
BenischjhJUjjgg^/^ti K in 7 K; I kg belega pu-- —" "	ha 10 K; najfinejši prsni puh
IS K. - Pri odjemu 5 kg se pošlje franko.	lSOci 50—1
llnirrčoHO nnclolio zelo napolnjene, iz zelo goslega IfUVIoCUC |IUalKlJC jakotrpežnega,rdečega,modrega belega ali rumenega nanking-blaga, l pernica, leOcm dolga, lit'cm široka z -/blazinama, vsaka *0 cm dolga in 5;cm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, 1?, 14 in Iti K; blazine H, S-50 in 4. — Za neprinl. denar nazaj. Zamenjava dopus'na. Po povz. od 12 K višje franko.
S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Cechg.
Ceniki zastonj in franko.	_
zložna, cena in varna
SS* Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 3./5., Ultonia 17./5., Carpathia 7./6. 1910.
IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največji in najlepši parnik sveta), dne 7,/5., 28-/5., 18./6. 1910. Mauretania 30./4., 21./5., 11./6. 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New~Jork III. razred K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K100-— za otroka pod deset let vštevši davek.
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce in krošnjarje, razpošilja se tudi zasebnikom.
R
Ceflr v krasnih vzorcih za srajce, bluze itd. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Kana-fas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksford za moške srajce, trpežen. Delen iz bombaža v krasnih vzorcih za bluze in obleke. Platno, belo izborna kakovost. Pepita blago za bluze in obleke. Vsi ostanki brez napake in zajamčeno pralni. Dolgost ostankov 8 do 10 m. Nikake rizike. Za nepovoljno denar nazaj. Cez 1000 pri-znalnih pisem. Od ostankov ne pošiljam vzorcev.
40 metrov životno in postelj, perilo K 18*50
Rjuhe brez Siva 150 cm široke, 225 cm dolge, zajamčeno platno, nedosežno dobro blago, komad K 2-50. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju
Tkalnica platna Jnlli Kantor,
Babjj pri Nadiodu, češko.
______SteV^
Dobra prilika! Gostilničarji ln trgovci n
Proda se iz proste roke, radi prevelikih 1
posestvo
Sul^neno in modno blcgo J ^ za mošl*e obleke, selr.eno V gladko in lepo pisano v rsel| £ barvaj ženske obleke, pe. rilni delen, bafist cefir in fcambril* za bluze in l>rila.
Došlo v veliki izbiri 514 po ugodni ceni
I R. Miklauc
mm, MU* mm nI. 5.
tri« prrroti« siaroe-rotne-tkalnice v borAch O r-liclrh, pcciCu L-puua. trtMII."« ULu tua zateM.M>
dolge ostanke blaga
liitB ,m tre ctctii I« prnuminrTM (uilu u ptslelni rrri en močni eefir a iit.eit tllttt u krn et ok»-ford, flantle it !n.!tt modrikasto blago u CLIUCI ul-irti n (LtiEiiU jrecptsuti barbari u lifcleti u tsjjtiOu.it li.U! obeljeno platno, platnene britate, peli tU {rpPt t'.", trupla.; u pc'. et a ocenit vptmiiii »itiptctl i—16 t i atcil	211 i )»— It flTiell	14180 K— 1
U—«. . ie-— . irait
Bitlnala Marrlb nču tulilo. O letnice t nll 1 UUlfl UkUilK, rii Oritljtl tecij-
iuot> U pit .m i rt: črn. etrpfclupr lil en i.nti ca ct.ct u: cl«u tlt-, 161 . . m.....16—.
le govorite vendar nikako neumnosti
Koo ve, kaj so Vam usilili kot .Sodenice'! Pristne Fayeve, v katerih se nahajajo vsa učinkujoča sredstva sodenskih zdrav, vrelcev, ne puste nikoli kakega na cedilu, ki jib uporablja pri vratnih boleznih, kaslju, hri-pavosti, zaslizenju, bronthial. kat.aru i. t. d. Zato se mora tudi vedno zahtevati samo Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje, in velja Skatlja istih K 125 ter se dobe v vseh tozadevnih prodajalnah. Generalno za-stopstovo za flvstro-Ogrsko: w. Th. Guntzert, c. k. dvorni dobavitelj, Dunaj IV. 1, Grosse Neugasse 17.

Platno za srajce ta rlntae
1 kos 23 metrov dolg, 88 cm Širok, fino čisto
platno..........K 1850
1 kos 25 metrov dolg, 88 c;n Širok, fino čisto
platno I a.........K 1650
pol tucata, čisto platnenih rjuh brez Siva, 150 cm Široke, 225 cm dolge . . K 1550 40-45 m pralnih ostan., 3-20 m dolgi K 17--razpoSilja tovarna platna
JRnt. marsebik, Giessbfibel
778 pri Novem mestu na SL 10-1
Razširjajte Domoljuba.
„ flaSi
ČEVLJI
se izdelujejo ktinb nizki ceni le iz najboljšega materijala in zdrnžnjejo brezhibne oblike z naj-:-: oiSjo eleganco. :-:
Hlfred Frankel kom. dr.
Ljubljana, Stritarjeva ulica 9.
Podružnice d oseh oečjih mestih to- in inszemstoa.
gBioSi prof asistent otolaringologične osenC. klinike
med. dr. Josip Pogačnik
ordinira kot specijalist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, v katerih strokah se je po doseženem doktoratu in po službovanju kot sekundarij v ljublj. dež. bolnici izobraževal štiri leta na raznih vseučiliščih pri najboljših strokovnjakih.
Ordinira od 11. do 12. nre dopoldne in od 2. do 3. nre popoldne. Ob nedeljah in praznikih event. od 8. do 9. ure dop.
Cigaietcue ulice št. 3 (trg pred sodnijo).
ETD M Al | V JJ, f|D parna opekarna in to-■ ■	■■■iiblBl Ofc Uli>y varna zarezane opeke
v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani - Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta Si. 2.
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko r na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. g|ggg*a» Za trpežnost zarezane opeke
tiT in II VPCto CD iamni nnl^K^:.__1-
881 5-1