Poštnina plačena V gotovini.
{/Kafetnna
Svotoda
♦
ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA
IZHAJA MESEČNO - ARRIL 1937 - LETO I.
PJUúafte MMOÍwUia xa
Cc^ika^c dmiba í
/
BENKO JOSIP
tovarna mesnih izdelkov, eksport živine, telet, svinj in mesa, Prva jugoslovanska tvornica bekonov
MURSKA SOBOTA
Poseduje prodajalne v GORNJI RADGONI, v MARIBORU na Aleksandrovi cesti 19 in Glavnem trgu 16, ter v CELJU, Kralja Petra cesta 13
Priporoča svoje priznano najfinejše mesne izdelke, kakor tudi šunke a la Praha, speci-jalne mesne rulade in konzervirane šunke
Klišeje
v cink, baker, elektron, medenino, fotolito izvršuje
Jugografika
Ljubljana, Sv. Petra nasip 23, Telefon 24-95
Lekarna Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Cnasproti nebotičnika)
ise priporoča lllllllllllllllllllllllllll
Slovenska narodna
podporna jednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v SEVERNI AMERIKI. — Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. — Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 635 podružnic po raznih krajih Amerike.
PREMOŽENJE NAD 6,000.000 - DOLARJEV
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
Glavni urad S.N P. J , 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago, III.
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. / Telefon 31-33
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času.
KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. — Poštni predal 3. — Telefon int. 5. Poštni ček. račun 15.925. — Brz. Kodes Prevalje.
Centrala in skladišče: Prevalje
Prodajalne: 1. Prevalje, 2. Leše, 3. Guštanj, 4. Muta, 5. Črna I.f 6. Črna II., 7. Mežica, 8. Sv. Helena, 9. Pekama Prevalje.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. — Pristopnina 5 Din.
Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko
r. z. z o. z., Jesenice-Fužine, Cankarjeva 3.
Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor, Bela, Dobrava, Sp. Gorje, Mojstrana. — Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del. doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjah I
KONZUMNO DRUŠTVO RUDARJEV
Hrastnik, r. z. z o. z, — Ustanovljeno 1906
Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno. Član postane lahko vsak. Delež Din 100.—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zadrugo, Vaš Delavski dom.
Spcetne vohe.
Oko naj uspe, ttvova Sodelovati tudi g tava— Svetla glava na
pecilnem pcashul
Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina Din 18.— (inozemstvo Din 36.—), polletno Din 10.—, posamezna štev. Din 2.—, naročnina za člane »Vzajemnosti« letno Din 12, mesečno 1 Din. Poštni ček. rač. št. 12.249. Uredništvo: Ljubljana, pošt. pr. 290. Uprava: Maribor, Sodna ul. 9/11.
\J*a\e*Mia Si/o&oda
ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA
Moderno socialno vprašanje in
0r Edvard e""s:	socializem
Nedavno so izšla v Pragi v češkem in nemškem jeziku izbrana dela predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. Delo obsega štiri knjige, krasno vezane, v skupnem kartonu. Prva knjiga vsebuje Benešev življenjepis, ki ga je napisal dr. Jaroslav Papoušek, druga knjiga obsega Beueševe spise in govore o izgradnji in življenju države, tretja razne Beueševe spise o politiki in narodnosti pod skupnim naslovom »Politika kot znanost in umetnost«, četrta pod naslovom »Sodelovanje narodov« obravnava demokratizacijo zunanje politike, kulturno sodelovanje narodov, vlogo Cehoslovaške, male antante, slovanskih narodov, zvezo narodov in druge probleme mednarodne politike. Vsem prijateljem, ki znajo češko ali nemško, priporočamo, da študirajo te spise velikega demokratičnega državnika. V vzpodbudo prinašamo iz knjige o državi izvleček iz Beueševe razprave o socializmu.
Beseda socializem izvira menda od francoskega socialističnega teoretika Pierra Leroux, ki jo je rabil prvič v letu 1832. v svojem spisu »Discours aux politiques sur la situation actuelle de l'esprit humain«. Izraz je zelo hitro sprejela javnost.
Kaj je socializem? Beseda se rabi v različnem pomenu in njegova definicija je često precej težavna in nedoločna. Francoska akademija je sprejela to-le definicijo: »Socializem je politična doktrina (nauk, znanost), ki je usmerjena na socialne reforme.« Taka definicija je seveda precej nedoločna.
Nekateri socialisti (n. pr. francoski socialist Georges Renard) so socializem definirali tako-le: »Socialist je tisti, ki ima za cilj, da zmanjša socialno neenakost, in ki zato izbere kot sredstvo, da vsakemu članu družbe zagotovi del celokupnega bogastva s temi, da se ali ljudje po-zadružijo ali da se podružabi lastnina.« Če bi hoteli bistvo socializma izraziti v kratkem stavku, bi rekli: socializem hoče doseči vsestransko enakost s tem, da zahteva solidarnost ljudi in gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih interesov. Ker se pa splošne socialne enakosti ne da doseči drugače, kakor da se spremeni današnja oblika privatne lastnine in organizacija privatnega lastninskega prava, je socialist tisti, ki hoče lastninsko pravo spremeniti v tem smislu, da se uvede večja enakost lastnine.
Beseda socializem živi torej že od 1832. 1. Ali pa ni mar že davno, davno prej obstojalo bistvo, ki ga izraža ta beseda, prav kakor druga gibanja in stremljenja, splošna volivna pravica, ločitev države in cerkve in druge naprave, ki so dobile svoje ime šele pozneje po svojem uve-ljavljenju in oživotvorjenju?
Razredne razlike in nasprotstva so v prejšnjih časih prav tako obstojale kakor danes in odločno lahko rečemo, da so imela nasprotstva v prejšnjih časih neprimerno močnejšo in še bolj upravičeno podlago kakor danes. Niso pa bila socialno vprašanje, kakor ga dandanes pojmujemo, kajti socialno vprašanje v današnjem smislu se začne šele s tem, da se neki razred zaveda, da je zatiran in stremi za tem, da se tega zatiranja osvobodi.
... V starem in srednjem veku so bila razredna nasprotja neizmerno kričeča, gotovo mnogo hujša kakor danes in vendar skoro nič ne vemo o socialnem vprašanju v tistih časih — seveda z nekaterimi izjemami — doČim današnji svet prav pretresa ta problemi. Staroveški sužnji in srednjeveški tlačani in podložniki so bili vdani v svojo usodo in niso mislili, da bi mogel biti svet drugačen. V stari Grčiji je bila v časih največjega političnega in gospodarskega procvita množica sužnjev, toda takozvanega socialnega vprašanja ni bilo. Vidimo pa tokove — in sicer močne tokove — v takoevanem socialnem vprašanju v Rimu za časa vstaj in osvobojenja sužnjev, posebno pozneje v periodi demagoškega gospodstva cesarjev v prvih stoletjih po Kristusu. Podoben pojav opažamo v srednjem veku in v začetku novega veka v čeških deželah, v Nemčiji in skoro v vseh drugih deželah. Vendar so to vedno osamljeni in od modernega socialnega vprašanja popolnoma različni pojavi. Nekaj tako o r ga nične ga, tako logičnega, doslednega in zlasti zavestnega, kakor je današnje delavsko gibanje, ni bilo.
Zakaj to? Stvar je jasna, posebno če si predočimo ves duhovni razvoj človeštva od renesanse. (Renesansa, francoski izraz, pomeni dobesedno: prerojenje. S to besedo se označuje doba zopetnega »življenja antične, starogrške in rimske kulture, to je bila doba od začetka 15. do konca 16. stoletja, op. pr.) Moderno socialno vprašanje je stvor nastajajočega in razvijajočega se modernega iu-dividualizma (nazor o svobodi vsakega poedinca = individua, op. pr.), ki ga je oznanjala porenesančna filozofija in ki je dobil izraza v političnem' in gospodarskem indi-vidualizmu francoske revolucije. Ta razvoj je dal modernemu evropskemu človeku njegovo samozavest, zavest njegovega resničnega življenja in življenja, kakršno bi moralo biti. Moderno socialno vprašanje je nastalo šele tedaj, ko so se ljudje zavedli svojega težkega in nečloveškega položaja. Socialno vprašanje je izraz kulturnega razvoja in napredka človeštva in ljudstva...
Preden so delavci in najnižji razredi prišli do zavesti, da imajo določene pravice, katerih izpolnitev lahko zahtevajo, preden se je ta individualistična zavest vtelesila v njihovem socialističnem1 idealu, je moral človeški duh predelati dolg in počasen razvoj osemnajstih stoletij. Bilo je potrebno preriniti se skozi različne znanstvene nazore, filozofske teorije in verske doktrine. Preden je človeštvo kot celota prišlo do tega, kar danes imenujemo socializem, je moralo iti skozi tri temeljite idejne revolucije in obupno v verskih in političnih bojih iskalo odgovor na vprašanje: kako in čemu živeti?
Mnogo se je že pisalo o temi, kaj je napredek, kaj je razvoj. Često se je trdilo, da se zgodovina vrača v različnih preobrazbah, da so ljudje preživeli že vse oblike in načine življenja na svetu in da se te vedno znova samo ponavljajo v izpremenjenih; in novih oblikah, da moremo v njih komaj spoznati njih prvoten obraz. Nekaj podobnega bi res mogli najti, če bi raziskovali idejni razvoj
Zgodovinski Karlov most, v ozadju Hradčani.
človeštva od starogrške filozofije do današnjega časa. Tri idejne revolucije se zde prav kakor vračanje človeštva k nekoč izdelanim in sprejetim in potem, spet zavrženim idealom. Da razumemo, kaj zahtevajo od življenja tisti, ki se imenujejo socialisti, se moramo zavedati, da vodijo oznanjevalce teh idealov cilji, ki si jih je človeštvo že davno zastavilo, jih zapustilo in jih zopet obnavlja - in jih bo morda spet zapustilo, pa tudi spet dvignilo.
Socializem je samo posebni izraz individualizma, izraz stremljenja po zadovoljitvi vseh telesnih in duhovnih potreb. To stremljenje obvlada danes vse človeštvo, vse moderno človeštvo je individualistično. Toda ta individualistični ideal ni nov. Antični (= klasični staroveški) svet je bil prav tako individualističen v tej smeri, vodili so ga isti cilji kakor današnje človeštvo, gledal je na življenje v tem oziru na isti način. Vendar je antični svet kljub svojemu velikemu hrepenenju po- sreči in kljub vsemu svojemu filozofiranju o življenju in sreči žalostno propadel. Človeštvo se je potem od varljive zemeljske sreče obrnilo proč in iskalo resnično in trajnejšo srečo
po smrti: v verskem življenju, v nadzemskihi idealih, katerih izraz je bil srednji vek, pokopalo je hrepenenje po razmahu vseh telesnih in duhovnih sposobnosti posameznikov in si tako ustvarilo nov življenjski ideal, ki je bil staremu popolnoma nasproten, asketičen, antiindividuali-stičen. To je bila druga stopnja v idejnem razvoju človeštva.
Toda človeška narava je bila vse premočna, mogočno je klicala po starem individualističnem idealu. Popolna prestavitev iz resničnega, dnevnega, stalno na človeka učinkujočega življenja v nadzemsko življenje je človeku mogoče le v posebnih situacijah, če je v stalni zamaknjenosti in navdušenosti — sčasoma pa to navdušenje nujno oslabi. Ako ostro, surovo življenje vedno bolj poudarjeno zajema človeka, potem se tudi taka duša vrne k dnevnim vprašanjem in problemom. In človeštvo se je polagoma od svojega drugega, nadzemskega ideala vračalo k dnevnemu življenju in čutilo, da se da to in ono v resničnem življenju zboljšati, da ni potrebno, da bi se temu odpovedalo. Tako je spet preiskovalo zavržene ideale in se spet začelo obračati k njim. Moderni socializem je v idejnem1, filozofskem oziru zadnja mladika tega tretjega prevrata v idejnem razvoju človeštva. Od renesanse sem se vrača človeštvo k staremu individualističnemu idealu antike in moderni socializem1 samo izvaja ta ideal v njegovih konsekvencah. Ako hočemo torej razumeti celotno takozvano socialistično gibanje, moramo vedeti, v kakšnem razmerju je z življenjskimi ideali človeštva sploh, v kakšnem razmerju je posebno do srednjega veka in začetkov novega veka, iz katerih je v filozofskem pogledu logično nujno in nevzdržno moralo vziti.
Tako vidimo; da je socialno vprašanje samo potrebna logična posledica kulturnega razvoja človeštva. Zato je bistvena napaka, ako se gleda na delavsko in socialno vprašanje kot na nesrečna družabna pojava in nepravilno je, presojati ju s temne strani. Iz istega vzroka je edino pravilno, delati v smislu tega socialnega razvoja in pomagati pri reševanju socialnih problemov. Ako vidimo najvišje socialno dobro v najpopolnejšem1 razvoju in najvišji stopnji kulture, potem ni mogoče — ako nočemo tudi kulture same uničiti — da bi pobijali ali da bi se postavljali po robu temu, kar je nujna posledica in neizogibna spopolnitev vsega kulturnega razvoja vsakega ljudstva.
IZ VZAJEMNOSTI
PRAVILNIK za dramatske odseke »Vzajemnosti«
§ 1.
Dramatski odsek »Vzajemnosti« ima namen:
a) dajati članom in članicam »Vzajemnosti«, ki imajo iveselje do dramatike, dekla-macije, recitacije itd. priliko, da se izobrazijo in izpopolnijo v tej umetnosti, in s tem dviga in pospešuje umetniški nivo naše dramatike.
§ 2.
Dramatski odsek ustreza temu namenu:
a)	s prirejanjem jezikovnih, recitacijskih, deklamatoričnih, dramatskih, gibalnih in glasbenih -vaj in tečajev;
b)	z uprizarjanjem gledaliških iger, prosvetnih večerov i- dr.;
c)	z organiziranjem gostovanj in turnej tudi izven domačega kraija.
§ 3.
Izvršujoč član odseka postane lahko vsak član »Vzajemnosti«, ki ga sprejme odbor odseka.
Vsak član mora redsno .posejati vaje in tečaje, gojiti med člani družabnost in s svojim obnašanjem podpirati ugled dramatskega odBeka in društvia »Vzajemnost«.
V	slučaju, da bi kršil disciplino, dobi najprej ukor, pri ponovnem prestopku ga lahko odbor izključi iz odseka
§ 4.
Vse umetniško in tehnično delo odseka vodi odbor, ki ga izvolijo člani odseka iz svoje srede. Odbor sestoji iz 4 do 6 članov. Odbor tvorijo tajnik, arhivar, režiser, gospodar in. 1 ali. 2 odbornika.
Odbor dela vse sporazumno z odborom društva »Vzajemnosti«.
§ 5.
Aiko bi nastali kaki spori med člani odseka, imenujeta obe sporni stranki po dva zastopnika v razsodišče, ki mu predseduje predsednik društva »Vzajemnoisti«. Če bi to razsodišče ne .moglo likvidirati spora, se zadeva izroči društvenemu odboru, ki postopa nadalje po društvenih pravilih.
§ 6.
V	ostalem velija pravilnik draimatske pod-zvez.e »Vzajemnosti« in društvena pravila.
PRAVILNIK
dramatske podzveze »Vzajemnosti«.
§ 1.
Po § 2 in II zvezinih pravil tvorijo vsi dramatski odseki društev »Vzajemnosti« dramatsko podzvezo »Vzajemnosti«.
Njen sedež je v Ljubljani.
§ 2.
V	smislu § 11 zvezinih pravil vodi podzvezo tnočlanski tehnični odbor, ki ga voli podzvezin občni zbor. Tehnični odbor lahko (pritegne k sodelovanj« strokovnjake.
§ 3.
Naloga podlzvezinega odbora je, da s pomočjo sredstev, ki jih. dobi od odsekov, od prostovoljnih prispevkov in ki mu jih da na razpolago zvezin odbor,
1.	dlaje odsekom nasvete za njihovo delo;
2.	da spospešuje ustanavljanje novih dramatskih odsekov,
V	ta namen:
a)	zbira potrebno gradivo, kakor so: igre, recitacijski zbori, deklamacije, predavanja o gledališki umetnosti itd.;
b)	pošilja oziroma posreduje za odseke nabavo rekvizitov, potrebnih za posamezne uprizoritve;
Celoten pogled na Musarykove domove.
ž&cLjUoVto&Ui
1p6lit£cH6>
svobodo-
(Ob Beneševem obisku Jugoslavije)
Prvi uradni obisk Jugoslavije po najvišjem predstavniku češkoslovaške republike mi daje priliko, da izprego-vorim o pomenu in stališču, ki ga ima ta država za nas in ostali svet.
I.
Poleg Švice je Češkoslovaška danes v srednji Evropi edina država, ki je sprejela za svoje vrhovno načelo d u -Ii o v n o i n p! o I i t i č n o s v o b o d o. Za kar sta se češki in slovaški narod bojevala v davni preteklosti, to preizkušeno izročilo sta ohranila, zvesta sama sebi, tudi potenj, ko sta dosegla svoj narodni namen.
Čehi so bili prvi v srednji Evropi, ki so se kot narod dvignili za svobodo vesti. H u s je umrl na grmadi za svobodno misel v verstvu. Proti vsemu zapadnemu svetu so potem vodili Čehi vojno za svobodo vesti in zmagovali, ker v njih je bila nravna sila. In iz njih vrst se je rodil Tolstega predhodnik Chelčicky, ki je kot ustanovitelj krščanske cerkve »čeških bratov« nastopal proti vsakemu nasilstvu in oznanjal božje kraljestvo na zemlji. Čista človečnost, misel notranje svobode je navdajala tudi K o m e n s k c g a, zadnjega škofa »čeških bratov«, ki je moral zaradi vere zapustiti svojo domovino, begati po svetu in umreti v tujini. Bil je preosnovalec vzgojeslovja in oznanjevalec boljše bodočnosti.
Češki narod ni nikdar pozabil na svojo svetlo preteklost, marveč se je ob njej budil in krepil v težkih časih življenja, ko je po nasilju nasprotnikov izgubil svojo duhovno in politično svobodo. Tujci so ga polagali v grob, lastni rojaki so dvomili v njegovo življenje; toda narod je vstal k novi moči. Njegovi buditelji so črpali vero vase in v svoje ljudstvo iz velike preteklosti in delali v tej smeri.
Zgodovinar P a 1 a c k y je pokazal Čehom njih preteklost v pravi luči in jim tudi povedal, zakaj so pozneje
padli. V H u s u, C h e 1 č i c k e m in K o m e n s k e m je prevladoval duh nad tvarjo, notranjost nad zunanjostjo, iskrenost nad preračunljivostjo, ko je rastel češki človek iz svobodne vesti in na njej sloneče nravnosti v višave, da se je dvigal nad vso tedanjo Evropo kot njen prvak in vzornik. Ko je pa zopet zmagovala tvarnost nad duhovnostjo, ko je »pravovernost« dušila svobodo vesti in nravnosti, ko so se delali kompromisi v načelnih, bistvenih stvareh; tedaj se je začela pokvarjenost, ki je končno do-vedla do poloma.
Palacky je videl v dvojnosti obeh krščanskih cerkva: katoliške in protestantovske — zgodovinski razvoj človeškega duha, ki sloni na avtoriteti in svobodnem razumu. Prva smer (avtoriteta) je doma v katoličanstvu, druga (svoboden razum) v protestantovstvu; prva vsebuje bolj načelo pasivnosti, druga načelo aktivnosti. Obe smeri se morata dopolnjevati in tekmovati v dobrem med seboj, ker popolna ni nobena. Verstvo samo po sebi je vedno osebnostno, notranje prepričanje posameznika ni nedotakljivo; odtod izhaja zahteva svobodnosti in strpnosti.
Palacky je pa tudi utemeljil potrebo politične s v o b o d e. Izvajal jo je s stališča človekoljubja ali lni-manitete, ki jo je prenesel z verskega področja na politično ter zametaval kakor versko tako tudi narodno nasilje. Zato je zahteval, da se Avstrija preuredi v zvezo enakopravnih narodov, kjer najdejo svojo upravičeno postojanko tudi Čehi in Slovaki. Avstrija se mu je zdela potrebna zaradi človečnosti, da se ne bi mali slovanski narodi v srednji Evropi potopili v nemštvu ali ru-sovstvu, kar je imel oboje za nesrečo. Ko pa Avstrija ni razumela svojega zgodovinskega poslanstva, je P a -1 a c k y izpremenil svoje razmerje do nje in izrekel pre-
či prireja režiserske, maskerske in slične tečaje;
d)	ocenjuje dramatske publikacije in posamezne prireditve;
e]	organizira sodelovanje na skupnih delavskih prireditvah;
£) sprejema poročila odsekov in posreduje med njimi in zvezinim odborom.
§ 4,
Občni zbor podzveze se vrši vsaj vsako drugo leto ob skupščini zveze »Vzajemnosti«-V njegov delokrog spada:
1.	zaslišanje poročila podzvezinega odbora;
2.	sklepanje o prispevkih odsekov;
3.	sklepanje o bodočem delovnem programu;
4.	sklepanje o pravilniku;
5.	sklepanje o predlogih zvezini skupščini;
6.	volitev novega odbora.
Izredni občni zbor se skliče na odredbo
zvezinega odbora ali na zahtevo najmanj dveh tretjin včlanjenih odsekov.
Vsak odsek ima en glas, pošlje pa lahko naitveč 5 delegatov1! Sitiroške iza dlelegate krijejo odseki v sporazumu z društvi.
§ 5.
Vsi člani podzveze so dolžni:
1.	izpolnjevati navodila podzvezinega odbora;
2.	obračunavati podlzvezi določeno kvoto;
3.	udeleževati se potom svojih delegatov podzvezinih občnih zborov;
4.	javljati odboru v naprej svoje prireditve;
5.	podajati periodična poročila:
a)	o uspehu prireditev;
b)	o stanju članstva in odseka;
c)	o staniju in dopolnitvi arhiva.
§ 6.
Za vse poslovanje podzveze veljajo določbe zivezinih pravil.
PRAVILNIK delavske glasbeno-pevske pc'dzveze »Vzajemnosti«,
§ 1.
Delavsko glasbeno ^pevsko podlzviezo »Vzajemnosti« tvorijo glasbeni in pevski zbori društev »Vzajemnosti« in »Zarje«. O sprejemu drugih delavskih glasbenih, in pevskih zborov sklepa od slučaja do slučaja podzve-zin odbor v sporazumu z zvezo »Vzajemnosti«.
Sedež podzveze je v Ljubljani,
§ 2.
V smislu § 11 zvezanih pravil v,odi podl-zvezo tročlanski tehnični odbor, ki ga voli podzvezin občni zbor. Tehnični odbor lahko pritegne k sodelovanju strokovnjake.
§ 3.
Naloga podzvezinega odlbora je, da s pomočjo sredstev, ki jih dobi od (društev, prostovoljnih prispevkov in zveze »Vzajemnosti«,

Krematorii v Pragi na Olšanih.
roške besede, ki so se uresničile po svetovni vojni: Bili smo pred Avstrijo in b o m o p o n j e j.
Poleg P a 1 a c k e g a in preko njega je dajal smer češki politiki posebno H a v 1 i č e k, ki je bil po besedah ministra S c h m e r 1 i n g a najbolj nadarjen in duhovit časnikar tedanje Avstrije. Bil je demokrat in stvaren človek. Zato je nastopal proti sanjavemu vseslovanstvu, ki Slovane samo šteje, a ne tehta. Poznal je slovanstvo- po izkustvu in zato ni bil oboževalec cariztna. Pravilno je pojmoval, da je treba gojiti najprej lastno narodnost, ker je bolje, ako ljubimo manj ljudi, a te temeljito in gorko, kakor pa vsakega nekoliko. Zato je bilo njegovo geslo: Čeh, ne Slovan, a vsakdo bodi najprej delaven, pošten in izobražen človek, potem šele domoljub.
H a v 1 i č e k je pravilno sodil, da nobena moč na svetu ni tako velika, da bi se mogla upreti pravični terjatvi vsega naroda. Ako je vlada poštena in svobodoljubna, je ne morejo podreti še tako zlobni ljudje; proti despotični vladi, ki samolastno gazi zakone, mora biti pa dovoljena tudi uporaba sile. Haviiček je priznaval narodu pravico. da se proti nasilju in brezpravnosti brani tudi z orožjem v roki; toda splošno ni bil prijatelj nasilnega preobrata, ker je to »loterija z narodno bodočnostjo«, kakor je rekel, ampak je dajal prednost »revoluciji v glavah in srcih«. Bil je velik po svoji odpornosti nasproti tujcem, ki so ga pahnili v prezgodnji grob; bil pa je tudi velik po svoji odkritosti, s katero je šibal napačnosti v domačem taboru.
A ne samo v politiki, tudi v duhovnem življenju je dajal Haviiček smer svojemu narodu. Spoznal je, da je cerkveni absolutizem podpora posvetnemu; zato je nastopal proti zunanji cerkvenosti za resnično, iskreno verstvo, ki mora biti svobodno, strpno in ločeno od politike.
Priporočal je svojemu narodu enako kot Palacky omiko in nravnost, ki ga edini mioreta krepiti v boju proti cerkvenemu in posvetnemu absolutizmu, da si narod pridobi duhovno in politično svobodo, a ne samo pridobi, ampak ju tudi ohrani.
Tako sta se pripravljala češki in slovaški narod po svojih najboljših predstavnikih za končni obračun z Avstro-Ogrsko. Mimogrede še pripominjam, da so bili med njiju narodnimi voditelji posebno odločilni protestanti in Slo^ vaki. Velika naloga končnega obračuna je pripadla M a -s a r y k u, ki je bil od svojega nastopa v javnosti po delu in značaju najbolj poklican, da jo izvede. Že zgodaj je preučeval stališče češko-slovaštva v preteklosti in sodobnosti ter potrebo njegove osamosvojitve v bodočnosti. Koreninil je duhovno-versko v H u s u, Cbelčickem in K o m e n s k e m, a narodno-politično v P a 1 a c k e m in posebno v H a v 1 i č k u. Ker je bil pa obenem svetovno izobražen človek, se ni zadovoljeval samo s spoznavanjem svoje domovine, katere napačnosti ali slabosti je šibal brezobzirno, marveč je preučeval tudi miselnost drugih narodov ter dajal prednost duševnosti Angležev in Amerikancev, ki je bil z njimi zvezan rodbinsko1.
Tako si je ustvaril iz izročil svoje domovine in iz: izkustev napredne tujine dve osnovni življenjski načeli, ki sta mu bili: č 1 o v e k o 1 j u b j e ali h u m a n i t e t a i n vlada ljudstva ali demokracija. V teh dveh načelih je videl pomen zgodovine svojega naroda in oporoko za vso njeg6vo bodočnost. Zato se je bojeval ves čas svojega življenja proti rojakom in tujcem za duhovno in politično svobodo, ki ju je končno tudi izbojeval po nadčloveškem naporu, s čimer je vzbudil občudovanje in priznanje vsega sveta.
M a s a r y k je sprejel za svoje vodilno načelo H a v 1 i č k o v o misel o revoluciji v glavah in srcih; toda bil je obenem človek deianj. Zato je odklanjal Tolstega nazor o pasivnosti, po katerem bi se ne smeli upirati zlu, ampak je nasprotno učil, da moramo vedno in povsod odstranjevati zlo ter po potrebi v svojo obrambo poseči tudi po sili. Ne napadati, marveč braniti se tudi z orožjem ! Po P a 1 a c k e g a zgledu je skušal izpremeniti Avstrijo v demokratično državo. Ker se pa zaradi nasilnosti Nemcev in Madjarov to ni posrečilo, ji je m povedal v Ženevi cb petstoletnici H u s o v e smrti dne 6. julija 1915. leta boj na življenje in smrt. In ko sta češki in slovaški narod zmagala s pomočjo zaveznikov, sta ustanovila državo, ki sloni na duhovni in politični svobodi. Nasledek tega je bila omogočitev mnogovrstnosti verskega in političnega življenja od skrajne desnice do skrajne levice. A kljub tej navidezni nesložnosti, ki jo je rodila svoboda, sta se našla v Češko-Slovaški oba najštevilnejša in najpomembnejša stanova: kmet in de-
1.	daje odsekom nasvete za pravilno glasbeno in -pevsko udejstvovanje in spopolnje-vanje;
2.	pospešuje ustanavljanje novih zborov.
V ta namen
a)	ocenjuje in zbira nove zborovsko-glas-bene note in publikacije;
b)	ocenjuje programe in repertoarje odsekov;
c)	skrbi za spopolnitev izobrazbe pevo-vodij in dirigentov;
d | posreduje odsekom nabavo zborovih not;
e)	organizira sodelovanja odsekov pri večjih, splošnih diel. prireditvah;
f)	sprejema poročila odsekov in posreduje med1 njimi in zvezo.
Seie se vrše vsaj enkrat mesečno.
§ 4.
Občni zbor podzveze se vrši vsaj vsako drugo leto ob skupščini zveze »Vzajemnosti«. V njegov delokrog spada:
1. zaslišanje poročil podzvezinega odbora;
2.	sklepanje o prispevkih odsekov;
3.	sklepanje o bodočem delovnem programu ;
3. sklepanje o pravilniku;
5. sklepanje o predlrvSih zvezini skupščini;
f>. volitev novega odbora.
Iz.redini občni zbor se skliče na odredbo zvezinega odbora ali na zahtevo najmanj dveh tretjin včlanjenih odisekov.
Vsak odsek ima en glas, pošlje pa lahko največ 5 delegatov. Stroške za delegate krijejo odseki v sporazumu z dVuštvi.
§ 5.
Vsi člani podzveze so dolžni:
1.	izpolnjevati navodila pod,zvezinega odbora;
2.	obračunavati podzvezi določeno kvoto;
3.	udeleževati se potoim svojih delegatov podzvezinih občnih zborov;
4.	javljati odboru v naprej svoje prireditve;
5.	podajati periodična poročila:
a) o uspehu prireditev;
b)	o stanju članstva in odseka;
c)	o stanju in dopolnitvi arhiva.
§ 6.
Za vse poslovanje podzveze veljajo določbe zvezindh pravil.
*
Trboveljska »Vzajemnost« ima mendla od
vseh društev najaigilnejši dramatski odsek, ki šteje 21 rednih članov in 16 članic. V kratkem času svojega obstoja je priredil 3 samostojne igre, ki jih je obiskalo 14-3 gledalcev, devetkrat je nastopil pri prosvetnih večerih z obiskom 5303 oseb in priredil je 4 gostovanja s 525 gledalci. V arhivu iima 71 različnih iger in dram. Mandolinistični odsek ima dve skupini: odraslo in mladinsko. Prva ima 18 članov in 19 članic, druga 17 fantov in 19 deklic. Imel je že pet nastopov. Pevski zbor ima 24 pevcev in 15 pevk in je tudi že petkrat javno nastopil. Mandolinisti in pevci imajo bogat arhiv.
1 a v e c pri skupnem delu za svojo in državno blaginjo. Uspešno odbijata vsak poizkus, ki bi hotel utesniti ali odpraviti njuno duhovno in politično svobodo.
Tako se zrcali v Češko-Slovaški zaporednost in spoje-nost preteklosti in sedanjosti, a zagotovilo nepretrganega razvoja tudi za bodočnost ji daje B e n e š, ki je učenec in naslednik Masarykove miselnosti in delavnosti.
II.
Slovenci spadamo po vsem mišljenju in hotenju k evropskemu zapadli, čigar najboljši predstavniki med Slovani so Čehi. Tudi mi imamo svojo preteklost, ki nanjo naverujemo v omiki, gospodarstvu in politiki svojo sedanjost, da iz nje ustvarimo bodočnost.
Slovensko delavstvo, ki je združeno s slovenskim krne-tovstvom, ima svoje duhovne učitelje v Trubarju, Prešernu in C a n k a r j u, a ima tudi svoje politične mislece, med katerimi se po umski in nravni višini dvigata visoko nad druge D e r m o t a in T u m a. Pri gospodarski vzgoji slovenskega kmeta in delavca ne smemo zamolčati Krekovega imena. Slovenski proletariat se je vedno bojeval za d u h o v n o in p o 1 i t i č n o svobodo, ki sta pogoj njegovi in narodni rasti. Od te poti ne sme odstopiti, ako noče pogube sebi in svojemu rodu, čigar bistveni del je. Demokracija mi u mora biti p o t i n n amen: c el o t n a i n n e p r e k 1 i c n a.
Danes se poleg demokracije in proti njej uveljavljata desničarski fašizem in levičarski boljševizem. Italijansko-nemški fašizem je povratek k uagonstvu prvotnega človeka, ki si je po tisočletni izkušnji in delavnosti izoblikoval v sebi vlado razuma nad strastmi. V zvezi s tem je ta fašizem z, naukom o obnovi »rimskega imperija« in o prednosti »nordijsko-germanske rase« protislovanski, tudi protislovenski, ker hlepi po naši zemlji. A ruski boljševizem je plod družbenih razmer svoje vrste, ki so nastale v tem evropsko-azijskem svetu kot nasledek njegovega naravnega in zgodovinskega značaja. Potrebujemo ne
Bolni starčki na terasi Masarykovih domov.
samo politične, ampak tudi gospodarske demokracije, da ustvarimo znosno družbeno razmerje brez največje bede in največjega bogastva v kričečem nasprotju; toda rasti hočemo iz svoje zemlje, njene narave in zgodovine.
V sestavku »Politična izpoved«, ki sem ga priobčil leta 1920. v 88. številki »Napreja«, sem svaril slovensko delavstvo pred skokom v tem o. Danes to ponavljam s tem večjo upravičenostjo, ker mi je pritrdil razvoj ruske revolucije. Slovenci, posebno delavstvo in kmetovstvo', moramo imeti svojo jasno črto v narodnem in družbenem oziru, ker skok v temo bi bil poguba, kakor se je že določno pokazala ob preobratu. Ali hočemo napraviti napako še enkrat? Duhovno-politična in gospodarsko-so-cialna demokracija nam- bodi vzor — slovensko izročilo in slovenske prilike pa okvir, v katerem se naj ta vzor uresniči brez slepega posnemanja tujine, a s primernim upoštevanjem njenih izkustev.
Dr. D r a g o t i n Lončar.
Hrastnik II. 1. redni občni zbor »Vzajemnosti II« v Hrastniku se je vršil 'dne 21. marca 1937. Po poročilu vseh funkcionarjev predlaga predsednik staremu odboru raz-rešnico, kar članstvo soglasno sprejme. V novi odbor so bili izvoljeni: ¡predsednik Beutel Franc, nam. Götz Karel, tajnik Abram Stanko, nam. Jager Jože, blagajnik Stra-šnik Bdi, nam. Kravs Anton; odborniki: Abram Alojz, nam. Gorjup Viktoir; Haberl Adolf, nam. Grčar Jože; Kovač Olga. nam. Omerzi Renči; Klanjšek Karel, nam. Kragel Jože; nadzorstvo: Keiner Alojz, Kovač Dani, Saletel Kristina; za pevski odsek: predsednik Viračun Franc, tajnik Saurič Drago, blagajnik Pfajfer Martin; d'ramatski odsek: predsednik Saunič Drago, tajnik Kravs Anton, blagajnik Halberl.
Novi postojanki »Vzajemnosti«. Novo društvo »Vzajemnost« se je 11. t. m, ustanovilo v Krmelju pri Št. Janžu na Dolenjskem. Člani tega .društva se zanimajo predvsem za idb-a.matiko in glasbo. Glavni funkcionarji društva so: predsednik Železnik Jože, nam. Končina Viktor, tajnik Debeljak Amalijia, nam. Pfeifer Stanko, blagajnik Novak Alojz, nam. Kos Albert.
4. apr. se je ustanovila »Vzajemnost« v Velenju. Društvo vodiioi; predsednik Mar-tinšek Edvatrd, tajnik Koren Matko, blagajnik Ulrih Tone.
Kulturne* društvo »Vzajemnost« v Škofji Loki je gostovalo 14. t. -m. v Zg. Šiški pri »Kamieniti mizi« s Kočevarjevo dra.mo v štirih dejanjih »V temnih globinah«. Vsebina igre ni toliko primerna za delavski oder, vendar pa je marsikateri ženici stopila solza v oči, kar pa je precej zasluga mladih igralcev, ki so se popolnoma vživeli v
stvar. Morda je motilo samo to, da so nekateri pretiho in nerazumljivo govorili in da maske niso odgovarjale. Sicer pa čestitamo k iprvemu nastopu škofjeloške »Vzajemnosti«.
»Napred« v Zagrebu. Na Hrvatskem so se že dolgo trudili sodrugi za ustanovitev delavske kulturne organizacije. Znano je n. pr., da pred leti oblast ni dovolila na Hrvatskem podružnic naše bivše »Svobode«. Zd[aj so odobrena pravila za »Radničko kulturno za-jednico »Napred«, Mesečna članarina znaša 4 Din, ker pa mora biti vsak ičlan tudi naročnik socialističnega tednika »Slobodna riječ«, se pobira mesečno še 4 Din za ta list, to je skupno 8 Din. Pravila so podobna »Vzajemnosti«, samo da ima »Napred« tudi športne odseke. Predsednik je s. Stjepan Pongračič, podpredsednik s. Haraimina, tajnik s. Vladimir iPfeifer. Prepričani smo, da se bo »Napred« hitro razširil po hrvatskih delavskih krajih.
TO IN ONO
Na Francoskem je Blumova vlada uveljavila zakon o 40 urnem dekVniku za vsa podjetja. To je v večini podjetij urejeno tako, da se dela pet idni v tednu po osem ur, sobota in nedelja pa sta dela prosta dneva. Pri tem pa delavci ne smejo zaslužiti manj >ko prej, ko so delali po 48 ur. Industrijo to ne bo bolelo, ona si bo že znala pomagati z izpopolnjenjem prodtokcijie, saj vemo, da ie delavstvo pri osemurniku produciralo stokrat več ko nekdaj, ko je delalo še po 12 do 16 ur. Z uvedbo 40 urnega delovnika je pa francoska vlada posvetila vso pažnjo nekemu drugemu, nič manj važnemu viprašaoijii.
ki iz tega nastaja: kako bo francosko delavstvo svoj prosti čas kar najbolj smotreno in koristno moglo izrabiti. Zato podpira ustanavljanje delavskih domov, knjižnic, tečajev in raznih kulturnih društev. Pospešuje se ustanavljanje delavskih, športnih, turističnih in telovadnih organizacij, v vseh večjih krajih se grade za delavstvo moderni štadi-joni in počitniške kolonije. V to svrho je vlada dovolila milijonske kredite. Pa naj še kdo reče, da so francosiki »framazoni« od muh-
Odbor za nevmešavanje v španske zadeve »deluje«. Kakor poroča »Plavi pomdeljek«, se je odibor za nevmešavanje sporazumel s svojim pododborom v tem smislu, da se naj glede nadzora nad1 Španijo izvoli najprej poseben koordinacijski svet, ki naj bi imel nalogo, poveriti poseben intervencijski kolegij, da imenuje člane v odbor za. nevmešavanje.
Rajši pobiti, kakor pustiti da se vzgajajo v demokratičnem dubu. Francov pomočnik, general Qu;eipo de Liano, je bil silno hud, ko je slišal, da je madridska vlada večje število osirotelih otrok, ki jim je meščanska vojna pobrala roditelje, poslala deloma v Rusijo, deloma v Ameriko dobrim lju-dem, da se tam oskrbujejo in vzgajajo izven dosega topovskih granat, »človekoljubni« general ij!e izjavil: »Boljše bi bilo te pankrte vse pobiti kakor pa pustiti, da se vzgajajo v nenacionalnem. tujem duhu.« S tem je ta general res dal najlepše izpričevalo španskemu nacionalizmu in sploh vsakemu pretiranemu nacionalizmu.
V Moskvi gradijo veliko tovarno za kon-serviranje rib, ki bo zmožna dnevno predelati 100 Vagonov (ali 350.000 kosov) rib, jih očistiti, soliti, konzervirati in marinirati.
IVAN CANKAR
Vaš tabor je socialna demokracija!
Ne v strahopetnih besedah, ne v praznih obljubah — temveč jasno in razločno govori socialna demokracija!
Jasno in razločno oznanja, da je odločna in odkrita sovražnica sedanjega reda človeške družbe. Ona oznanja, da je njen poslednji cilj, porušiti v temeljih gnilo zgradbo te gnile družbe, ki izkorišča in izrablja milijone delovnega ljudstva, zato da se bogato redi par ljudi, ki žanjejo, dasi niso sejali.
Socialni demokraciji očitajo njeni obrekovalci, da jemlje vero delavcem in kmetu. Kako brezvestna laž! Socialni demokraciji je vera sveta stvar in zato zahteva, da naj se je nikar ne vlači v posvetne boje! Kristus je rekel: Ti pa, kadar moliš, se zakleni v svoj hram in tvoj Bog te bo slišal! — Ni pa rekel, da pojdi v politični boj in da v imenu vere obrekuj svojega nasprotnika!
Obrekovalci socialne demokracije ji očitajo, da je sovražna kmetu. In očitovalci vedo, da lažejo! Desetletja je slepo hodil slovenski kmet za klerikalno stranko, dokler nazadnje ni našel poti v Ameriko in na Nemško! Slovenski kmet in kmetski delavec je dandanes obubožan in obremenjen in spoznal bo, da klerikalna stranka ni delala in ne dela zanj, temveč edino le za nadvlado duhovščine; spoznal pa bo nadalje, da socialna demokracija ni samo stranka mezdnih delavcev, temveč vseh trpečih, zatiranih in nesvobodnih.
Obrekovalci socialne demokracije trdijo, da je sovražna obrtniku. Tistemu obrtniku pa, ki so mu dosedanji prijatelji, krščanski socialisti, tako zelo pomagali, da pada zato hitreje v proletarstvo! V svojem obubožanju, v svojem strahu pred prihodnostjo je spoznal proletarski obrtnik, kje je njegova stranka.
Socialna demokracija je stranka vseh delovnih, v svojem delu izrabljenih, nesvobodnih slojev. Ona je stranka malega uradnika, ki je v svojem obstanku tako zasužnjen in nesiguren, v svoji moči tako izrabljan kakor vsak drugi delavec. Ona je stranka učitelja, ki je poleg svoje bera-ške plače bolj odvisen, kakor mezdni delavec od svojega delodajalca, kmetski delavec od svojega gospodarja.
Socialna demokracija je edina resnično neodvisna in zato edina resnično močna stranka; ona je stranka zatiranih in zasužnjenih, ona je stranka enakosti in svobode, edina odkrita in zmagesvestna sovražnica vsakega hlapčevstva in vsake neenakosti. Za izsesovalce in izkoriščevalce ni prostora pod njeno streho!
Delavci! Vam ni treba šele kazati, kje j e v a š t a b o r: sami gaboste našli, ker ste si ga sami ustvarili! Vaš tabor je socialna demokracija !
(Iz Cankarjevega volivnega oklica 1. 1907.)
Rumunska vlada stepa fašizmu na prste.
Notranje ministrstvo je izdalo strogo odredbo, ki prepoveduje, da bi se političnim akcijam dajalo kakršnokoli versko obeležje, kakoir se je dozdaj to često dodajalo, s pomočjo fašistično usmerjene duhovščine. V bodoče je prepovedano duhovščini posve-čevanje zastav političnih strank, ker ie v Rumuniji priznana samo državna trobojnica fplava-rdeče-rurnena). Prepovedano je to zastavo izrabljati v strankarsko politične namene, ali ji pridodajati razne znake in embleme (kakor se ie to dtogajalo s kljukastim križem). Duhovniki, ki se jim' bo dokazalo, da so aktivno sodelovali v ofenzivnih političnih organizacijah, se bodo smatrali za rušilce zakona in bodo deležni zaslužene kazni. Isto se nanaša tudi na učitelje in profesorje.
Nadalje je prepovedano delovanje vsem takozvanim delovnim društvom (Arbeits-geimeinschajften), ki so jih ustanavljale razne .politične stranke z namenom, da bi z njih pomočjo prodrle v široke ljudske mase, pa čeprav so ta dtuštva vršila morda kaka koristna dela. Taka dela, kakor so: popravljanje šol, cerkva, hiš, cest, mostov in postavljanje križev ob potih, kar se je zlasti izrabljalo ob prilikah posvetitev v strankarsko ipolitične cilje, bodo v bodoče vršili saimo priznani, uradni činiteljii.
Poleg drugih zakonov za ohranitev javnega miru in reda, je riumunski parlament odobril tudi zakon o nadzorstvu razmer na visokih šolah, kjer je dijaštvo, organizirano v pretežni večini v fašističnih organizacijah (»Železna peta« in druge), stalno povzročalo krvave izgrede. V teku je veliko čiščenje rumunskih visokih šol; samo na vseučilišču v Černovicah so izključili nad tisoč dijakov.
Listine, ki jim priznavajo za vse čase brez: plačno izkoriščanje zemlie, je v Sovjetski Rusiji prejelo 218.012 kolhozov (kolektivnih kmetij), za zemljo ki jim je bila dosedaj odrejena. 40.000 kolhozov še čaka na slične dokumente.
Turčija je kot prva ukinila vse uvozne omejitve in kontingente. Vsaka država lah-
ko v Turčiji kupuje 'in proda-a, kolikor hoče in more. Da so uvozne omejitve in carinske barijere med posameznimi državami glavni vzrok današnji gospodarski
krizi, so začele danes spoznavati celo tiste države, ki so še pred kratkim prisegale na avtarkijo (težnja, da vse svoje ipotrebe pokrivajo z lastno proizvodnjo, da postanejo neodvisne od uvoza). To načelo se je pokazalo kot napačno, oviranje in zmanjševanje mednarodne trgovine krizo še povečava. Radi tega je značilno, d'a so francoska in angleška vladla povabila belgijskega šefa vlade, Van Zelanda, ki je znan strokovnjak v gospodarskih vprašanjih, da iz-diela načrt, kako bi se mogla mednarodna trgovina oživiti in carinske pregrade, če že ne ipopolnoma odpraviti, pa vsaj kolikor mogoče omiliti. Pripravljenost za to se čuti povsod, razen v fašističnih državah, predvsem v Nemčiji, ki bi s svojimi pridržki tudi ob tej priliki rada sebi kovala politični kapital. Iz istega namena potuje te dni po Evropi tudi ameriški finančnik Norman Daviš, da bi pridPbil evropske države za gospodarsko sodelovanje. Izjavil je če evropske države tega nečejo, ampak bodo še nadalje kratile svoje ekonomske sile predvsem za blazno oboroževanje, bo Amerika pustila Evropo na ced!ilu in se bo čisto des-interesirala v evropskih zadevah. Baje je Amerika že stavila Angliji in Franciji ponudbo, da medsebojno ukinejo carinske meje.
Nenavaden štrajk. V neki večji tovarni v Nju Yorku so delavke zastavkale in zasedle tovarno. Policija je dobila nalog, da štrajkašice odstrani iz tovarne. To pa je bilo lažje zaipoved'ati kot pa izvršiti; ženske so se na vse načine upirale. Ko si že drugače niso znale več pomagati, se je večje število žensk sleklo do golega, da bi jih policija ne mogla iztiratt na ulico, kjer bi ogrožale javno moralo. Ker pa je zapoved zapoved, so si policaji pomagali na ta način, dla so nage ženske zavili v rjuhe in so jih odnesli na pripravljene automobile, ki so jih odvezli v bržon.
Neverjetno; Ministri nočejo penzije. Angleški ministri nimajo pravice do pokojnine po izstopu iz vlade, kakor marsikje drugje, pač pa je ta pravica priznana predsednikom angleške vlaidie. Zadhji trije predsedniki so bili Loydl George, Maedonald in Baldwin. Vsi trije so se pa odrekli penziji. Seve jim penzija tudi ni potrebna: prva dva sta še sedai aktivna poslanca in prejemata poslanske dnevnice, (ki pa na Angleškem niso tako visoke ko marsikje drugje), tretji Baldkvin, je pa itak sam dovolj boigat, ker je šef znane tvrdke »Baldwin in drug«, ki izdeluje orožje. A marsikje drugje so ministri tudi sami dovolj bo'gati, a se kljub temu na odpovedo penzijam.
»Opozicija Njegovega Veličanstva«, se imenuje na Angleškem glavna opozicionalna stranka v parlamentu, ki vodi opozicijo proti vladi. Točasno je to angleška delavska stranka, s svojim voditeljem Atleiejem na čelu. Opozicijonalna stranka uživa kot sestavni del parlamenta na Angleškem isti ugled kakor vladna stranka in njen voditelj je upoštevan kakor aktivni minister. Voditelj Atlee je zastopnik onega diela naroda, ki je v opoziciji, ki ipa tahko ?e ijutri prevzame v ugodnem slučaju vlado. On je glavni govornik in poročevalec teženj opozicije in kritik vladinih odredb, brez česar ne more izhajati nobena prava demokracija. On se mora ves in popolnoma posvetiti svoji nalogi in ne sme biti odvisen od skrbi za vsakdanji kruh. Zato mi čudno, če je zadnjič ves parlament soglasno pritrdil, da se vodji opozicije. At-leeiju, prizna ministrska plača 2000 funtov šterlingov letno. To je demokracija!
Berlinska policija je zapovedlala vsem berlinskim hišnim, lastnikom, dla ji morajo izročiti duplikate ključev od svojih hišnih vrat, da bodo mogli policijski origani ob vsaki uri, podnevi ali ponoči, nenapovedano priti v vsako hišo. To so res čudni pojmi o osebni svobodi in nedotakljivosti stanovanj, kakor so uzakonjeni v demokratičnih državah.
Prvi krematorij v Jugoslaviji se bo v kratkem zgradil v Sisku na Hrvatskem.
ATI
je še ni videl. Zjutraj je vedno pred njo pokonci, opoldne in zvečer
je nikdar ni doina,--skoro vsako noč prihaja iz njene sobe smeli
in pritajeni moški glasovi.
Prazno pločevinasto vedro so pozabili pred njegovimi vrati. Spotaknil se je vanje, polglasno zaklel, otipal, ključavnico, odklenil
Rijavec Vladimir
Velika sobota.
Dva vitka, gotska stolpa, visoka in izgubljajoča se v noč, sanjata nad neštetimi razkošnimi palačami in tlakovanimi ulicami, polnimi ljudi in še vlažnimi od popoldanskega dežja, spolzkimi in gladkimi, da si plinske svetiljke občudujejo v njih svoja sloka telesa; — nad dolgimi vrstami taksijev; nad kinoplakati in prometnimi stražniki;
—	nad bleščeče razsvetljenimi izložbenimi okni trgovin s pohištvom, radioaparati, konfekcijo, krznom in dragulji, ki se vsak ustavlja pred njimi in si jih živahno ogleduje; — nad knjigarnami z izleženimi deli Gorkega, Londona, Ehrenburga, Kischa, Gladkova in drugih, za katere se ne zmeni nobeden ali kvečjemu kak študent brez površnika, z zmečkaniini hlačami in raztrganimi nogavicami v oguljenih čevljih;
—	nad tramvaji in avtomobili ter njihovimi reflektorji, ki se lovijo in izgubljajo v ulicah, kot kresnice v poletni noči brez meseca; — nad kavarnami, svetlobno reklamo in električnimi urami; — — — sanjata siva, hladna, mrka in vzvišena nad vrvenjem, metežem, hrupom, smehom: in kričanjem pod sabo, kot da se ju vse to popolnoma nič ne tiče. Le zvonovi iz njiju oznanjajo Veliko noč, praznik miru in sprave.
Velika sobota. Andrej se vrača z dela. Utrujen od dolgočasnega nakladanja opeke na električno dvigalo, prenašanja desk za opaže, večnega hrupa bencinskega motorja za mešanje cementa in peska ter premočen od dežja, ki je prše! popoldne, da še sedaj čuti njegove hladne dotike na vratu in golih rokah in da mu obleka, ki jo je ugrel s pospešeno hojo v mesto, zaudarja po toplem in vlažnem. S težavo se preriva med praznično oblečenimi ljudmi, ki jih je polna ulica: med sme.iočimi se mladci v lakastih čevljih, svilenimi šali in dvignjenimi ovratniki na površnikih: med dekleti z mladimi, pravilnimi, skladnimi telesi, zavitimi v dišeče krzno ali nove, okusne večerne plašče. Pomaga si s komolci in vsak čas stopa s trotoarja med tračnice, kjer je več prostora, a mora zato tembolj paziti na rezki glas tramvajskega zvonca, ki ga pogosto opominja, naj se umakne.
Hiti mirno številnih raznašačev in prodajačev vseh mogočih časopisov v velikonočni izdaji: mimo siromašno oblečenih malčkov, ki neprenehoma, s prosečim glasom, ponujajo uvele pomaranče ali velikonočne razglednice; mimo sebi enakih, ki se tudi vračajo z dela in ki so jim obrazi izmučeni, zaskrbljeni: — mimo cerkev, ki so še temne, mrtve in iz katerih se širi prijeten vonj kadila: mimo vabljivih vhodov v tople kinematografe; — — — hiti in si ogleduje obraze mimoidočih, pozorno in vprašujoče, kot da nekoga išče.
Postaja cestne železnice. Ljudje vstopajo, izstopajo, čakajo. Pozdravljajo se: stiskajo si roke. Oči so jim vesele, kretnje živahne,
besede tople.--Vrvež je gostejši; — skoro neprehoden. Mora
se mu umakniti v stransko ulico.
Prijetnejše je v njej: tiše, mirnejše, — čeprav tam na kraju ni več tako čista in so hiše stare, obcestne svetiljke pa vse redkejše. —
Nikakih avtomobilov, niti hrupa cestne železnice,--le redkokdaj
zdrdra po obrabljenih granitnih kockah zakasnel poštni voz, dvo-kolica hotelskega postreščka ali prodajalca premoga. Tudi ljudje so v njej drugačni, priprostejši. Večinoma so žene. Ozirajo se za njim,
—	lepe, pohotne, — všeč jim je njegovo mlado, krepko in sveže telo. Ponujajo mu svoje tople, vlažne, krvavordeče ustnice v poljub,
—	vabijo ga s sabo,---le za par dinarjev. Nejasne, nedoločene so njih kretnje, nobena beseda jih ne spremlja--in vendar
tako zgovorno razodevajo željo, ki jih je rodila. — Ali Andreju ni do njih.
Doma je. Nerazsvetljen vhod, škripajoče stopnice. Lesene so, dobro jih pozna. Najprej dvanajst, potem še osem. Zadnja je nekoliko višja in kamenita. Nato levo, druga vrata.
Vrata prve sobe so samo priprta in ves hodnik prijetno diši po kuhanem mesu. Neka žena stanuje že par tednov tukaj ali dosedaj
Jfesanto cacfcttžtfAa...
Kar zdravnik svetuje, to človek rad stori, saj gre vendar za največjo človeško dobrino, za zdravje. Zdravnik priporoča Kneippovo sladno kavo! Ubogajte ga tudi na to stran in pijte ne samo zaradi užitka, ampak tudi zaradi svojega zdravja okusno
Kneip
sladno
in odprl. V nos mu je udaril vonj po opranem, šele napol posušenem podu.
»Moj sosed?« je vprašal tedaj glas izza priprtih vrat.
Andrej ni odgovoril.
»Pridi k meni!--Hočeš?«
Bolj iz radovednosti kot z željo je stopil v njeno sobo. — Pogrnila je mizo, postavila nanjo krožnik s par kosi potice in mesom ter steklenico vina.
»Sedi!«
»Kaj bi pri tebi?--Nisi več mlada... in jaz nimam denarja...«
»Ni treba! — Pusti danes to! — Velika noč je. Nočem biti sama! — Ostani!«
Ostal je. Večerja in vino sta ga udobrovoljila. Gorela so mu lica
in prijetno se je počutil.--Njeni pogledi so ležali na njem, kot
da mu hočejo prodreti in pogledati v dušo. Niti najmanj mu niso bili nevšečni; — tople, prijazne in sočutne jih je občutil in nekaj ga je sililo, da bi tej ženi, ki jo je danes prvikrat srečal, a se mu je zdelo, da jo vendarle od nekje pozna, pripovedoval o sebi, o skrbeh in željah, ki jih ima in ki ga težijo.
»Najdenček sem,« ji je potožil.
Zmedla se je malo, lica so ji lahko pobledela, — a začudila se ni. Obrnila se je proč — in ko ji je spet pogledal v obraz, je opazil, da so se gube na njenem čelu zostrile.
»Pred šestnajstimi leti so me našli na pragu te hiše. Listek z mojim imenom je bil pripet na krpah, v katere sem bil zavit in krog vratu sem imel to-le. Glej!«
Odpel si je ovratnik in izvlekel izpod srajce droben srebrn križec, obešen na navadnem traku.
»To mi je edini spomin na mater,« je rekel in ga poljubil.
»Ostal si v hiši, kjer so te našli...«
»Da, ostal sem.--Moji hranitelji so se pred leti odselili,--
jaz sem ostal. Zaradi matere sem ostal!... Če je še živa, se bo gotovo spomnila, kje me je pustila--in vrnila se bo!«
»Mogoče se bo res vrnila,« je pristavila kot brez misli... »Bi rad, da bi se vrnila? — In kaj bi ji dal, če bi se vrnila?« je vprašala živahnejše.
»Vse!... Poglej!«
Stisnil je pesti in skrčil roke v komolcih, da so pokali rokavi nad mišičavimi vzboklinami, ki so nastale.
»Vse bi ji dal! Svoje roke, svojo moč, svoje življenje!... Saj to je tudi vse, kar imam,... a mislim, da bi bilo dovolj za naju oba.«
»Pripoveduj še!« so se ji zaiskrile oči. Nasmehnila se je in gube na čelu so ji izginile.
Pripovedoval ji je; — vsedla se je bliže- k njemu, ga poslušala in mislila nase. — Kako lepo bi bilo, da ni preteklosti!
Osemnajst let je imela takrat. Najmlajša je bila v družini in nobeden je ni silil do tedaj k delu. Potepala se je po gozdu in stikala za ptičjimi gnezdi; dražila pse skozi ograjo, da so se kot divji zaganjali proti njej; podila po cesti gosi, ki so prestrašene gagale ter dvigale s perotmi prah, da je mimoidočim izgledalo, kot bi se jim bližal bel, grmeč in nič dobrega obetajoč oblak... Ali tisto jesen se je vse to, kot odrezano, končalo.
Polje je slabo obrodilo, trpeli so pomanjkanje, poslali so jo služit. — Še nikdar ni bila pri tujih ljudeh; — ni se jili mogla privaditi. Neprijazni so ji bili. Pri delu se ni znašla.
»Zanič nisi!« se je jezil nanjo gospodar, — hlapci in dekle pa so se ji smejali in jo oponašali. »Kaj sploh znaš?«
»Krave bi pasla,« je poprosila s tihim upanjem, da ji bo ustregel in da se bo tako izognila vsem neprijaznim pogledom domačih.
Od tedaj je bila po cele dneve sama z živino sredi pašnikov na pobočju Svete gore. Igrala se je s cvetjem in mislila na dom, ki je bil daleč, da ni moglo do njega prodreti zvotienje svetogorskih zvonov in da ga ni mogla doseči s svojimi pogledi. Pod njo je ležalo mesto, veliko in belo, z ozko, temnomodro vijugo ob svoji desni strani in mogočnim mostom preko nje. Vsako jutro jo je pozdravilo. vse obsijano s solnoem. Vabilo jo je in mamilo; božala ga
je s svojimi pogledi in si želela, da bi se znašla v njem,--saj
je bila na teh neskončnih pobočjih, ki so se le polagoma izravnala, tako sama, tako zapuščena.
Julij, avgust. — Počitnice.
Gospodarjev sin, ki je študiral v nekem oddaljenem mestu, se je vrnil domov. Ce ni čital v svoji sobi, je prav gotovo pohajal po
polju, po gozdovih, ob reki, po pašnikih---in tudi njej se je
večkrat pridružil. Bil ji je dober in prijazen, — spraševal jo je o domu, o mladosti in še marsičem. Pripovedovala mu je in brbljala o vsem, kar ji je padlo na misel, da ga je čimdelj zadržala ob sebi.
Tako prijetne so ji bile ure, kadar je bila z njim;--- — takrat je
pozabila na skrbi in minilo jo je domotožje.
Andrej mu je bilo ime. Prijeten in brez očitkov ji je ostal spomin na trenutke, ko se mu je prvikrat podala na solnčnati rebri Svete gore, ko jo je nizka trava dražila po bosih nogah — ko je pozabila na vse in radostna s polnimi pljuči udihavala opojni vonj cvetja krog sebe; — ko ji je on poljubljal lica in ji miloval lase.
Počitnice so se bližale h kraju; Andrej se je pripravljal na odhod v mesto, kjer je študiral,---takrat je spoznala, da je zanosila.
»Ne skrbi!« jo je tolažil Andrej, ko mu je to priznala. »Vem, da ti
je težko;--pomagal ti bom... Samo mojim nikar ne povej; —
ne bi naju razumeli... Oba sva kriva... Zakaj si mi popustila?«
»Da, zakaj sem mu popustila,« se je vprašala. Vest pa jj ni ničesar očitala in v duši ji je bilo toplo in prijetno.
Andrej je odšel; ostala je sama. Delala je^ kot da se ni zgodilo nič, — pa so kmalu opazili, da z njo ni nekaj v redu.
»S kom si se splela?« jo je trdo prijel gospodar.
Ni mu odgovorila.
Hlapci in dekle so se ji smejali, se ozirali za njo in si narnigavali, kadar je prišla med nje. Bolelo jo je to: — izogibala se jih je in ni več prihajala v služinsko sobo. Zjutraj je vstajala zgodaj, — še pred njimi, — večerjo pa si je nosila v svojo sobico pod stopnicami.
Do zadnjega dne je delala, — — a čim si je malo opomogla od poroda, so ji odpovedali in morala je od hiše. Da bi se vrnila domov, jo je bilo sram; — — poiskati je hotela Andreja. Prosila je po vasi, — ali nikjer je niso prijazno sprejeli.
»Poberi se s svojim pankrtom!« je slišala skoro pri vsakih vratih in le redkokje so ji ponudili kos kruha ali kako krpo za otroka. Po vrtovih je pobirala sadje in si z njim tolažila najhujši glad, — otrok pa ji je jokal in jokal. V njenih izsušenih prsih ni bilo več mleka.
Mesto in še bolj želja, da najde Andreja, sta jo vabila... Ni se znašla v mreži njegovih zapletenih ulic brez kraja, širokih in ozkih, temnih in bajno razsvetljenih, bleščečih in umazanih; -— tuje so ji bile hiše v njem in še bolj tuji ljudje, hiteči z neumljivo naglico po svojih opravkih, ne meneč se zanjo, ki je prvikrat zašla v mesto, — kot da je njihova in da že dolgo živi med njimi.
In začel se je križev pot, z otrokom v naročju, po širokih, belih, kamenitih stopnicah, pogrnjenih ponekod z mehkimi preprogami, v prvo, drugo, tretje,... četrto nadstropje mestnih palač z velikimi okni, mogočnimi vhodi, umetnimi prizidki. Odpirale so ji vrata služkinje z belimi čepicami in čistimi predpasniki ali še lepše milost-ljive... in jih spet zapirale, čim so jo ugledale; — — iz predsobe pa je bilo slišati še dolgo potem ne preveč prijazen glas, tarnajoč o krizi in kdo ve o čem še.
»Nimamo nič!... Sami smo siromaki!«
A sinko ji je jokal na prsih in zaman iskal v njih hrane. Bolele so
jo roke. Vedno ga je morala stiskati k sebi, da jj ne bi ozebel.--
Bolj se je vlekla, kot hodila od hiše do hiše, od vrat do vrat, dokler
SfrMt-limel, ¿iuUiana
Aleksandrova 7
_vodi specijelno moško modo, klobuke
_srajce, kravate itd in vse športne potrebščine
Jeli v današnjih časih to še mogoče? V
parlamentu v Oslu, glavnem mestu Norveške, je opozicija vložila zahtevo, da se vojaška sluižba na Norveškem radi kritičnih časov zviša od 72 na 84 tednov. ČudSno je že to, da je tu opozicionalna manjšina zahtevala -od vladne večine nekaj, kar drugod navadno vlada zahteva od1 parlamenta. Še biolj čuctao pa je, da je norveška vlada ta predlog opozicije z vso odločnostjo oidlbila. V času, ko se vse države mrzlično o!boro-žujejo, ko se vsepovsod zvišujejo kadrovski roki, ko morajo v raznih državah biti moški takorekoč že od šolskih klopi do šestdesetega leta v stalni vojaški pripravljenosti, ko se osebna svoboda državljanov vedno bolj zožuje in so jo nekatere države že skoraj popolnoma odpravile, se najde še taka vlada. In ta vlada ire socialistična.
»Heil London!« žaljivka. V Kolnu. v Nemčiji, je v neki kavarni nek ^ost pozdrav.'! svojega znanca z oficijelnim pozdravom »Heil Hitler«. Ta drugi je bil iT>a nekaj slabe volje in mu je odzdravil s »Heil London!«.
Radi tega je bil pred sodiščem strogo kaznovan z utemeljitvijo, dla je z neumestnim odbdiravom razžalil samega Hitlerja.
Poraba mleka in alkohola. Na enega prebivalca pride poraba mleka in alkohola (alkohol preračunan na 100%) v teh-le državah tako-le: Francija 24.5 1 alkohola in 80 1 mleka, Italija 12 1 alk. in 47.5 1 mleka, Belgija 9.4 1 alk. in 95 1 mleka, Anglija 4.3 1 alk. in 88 1 mleka, Danska 2.4 1 alk. in 263 1 mleka in Holandska 1.9 1 alk. in 120 1 imleka. (ISA.)
Čisto po amerikansko. V Bostonu so pred kratkim otvorili »sanatorij za lenuhe«, kamor se bodo sprejemali oni blezitrani Ameri-kanci, ki se jim živci preveč utrudijo, ki pa morajo biti seveda tudi precej petični. Tu bodo lahko par tednov ali mesecev preživeli v popolnem brezdelju. Številna slu-žinčad bo skrlbela za njihovo udobnost; gostom se samim ne bo treba oblačiti ne slačiti, umivale jih bodo spretne roke slug in in služkinj, in najbrž bodo nekaterim prav
lenim morali tudi hrano v usta nositi. Za časa bivanja v tem sanatorijiu ne bodo prejemali nobenih obiskov, ne razburljivih pisem, ne političnih časopisov, posebni čitalci jim bodo čitali samo prijetne romane. Jaz bi kljub temu že prvi dan ušel.
Pogrebci so se znašli v grobnici. V italijanskem mestecu Saracehi jie umrla 97 letna starka. Na pogreb je prišlo sto ljudi, ki so se izbrali v sobi, kjer je starka ležala na odru. .Nenadoma se je začul silen tresk, tla v sobi so se vdrla in 70 pogrebcev je strmoglavilo v temno globino, kjer so se v njihovo največjo grozo začele rušiti nanje stare preperele krste, človeške kosti in lobanje. Pod hišo se je nahajala stara, že davno pozabljena grobnica. Več ponesrečencev je od groze zblaznelo.
Pod reko Donom, v Rostovu na Donu, grade tunel v dva nadstropja. Spodnji bo za aiutomobile in vozove, gornji pa zia pešce.
Električno centralo na pogon z vetrom grade Rusi na Krimu, na gori Al Petri. — Proizvajala bo 10.000 kilovatov.
je mogla. — Potem se je odločila. Otroka je dobro zavila, mu obesila srebrn križec, privezan na navadnem traku, okoli vratu, pripela listek z imenoj »Andrej« na krpe, ga poljubila in ga položila na prag neke hiše. Zatisnila si je ušesa, da ne bi slišala njegovega joka in zbežala proč ...
Da, pred šestnajstimi leti. In potem...
»Andrej,« je rekla in nekaj toplega, mehkega je bilo v njenem glasu.
Pogledal jo je začudeno:
»Ti veš kako tni je ime?--- — Kdo ti je povedal?«
Nasmehnila se je. Dve grenki potezi sta se ji pojavili v kotu ustnic.
»Povej mi, si že kdaj pomislil, kakšna bi mogla biti tvoja mati... in zakaj se še ni vrnila?«
»O da! Mnogokrat mislim nanjo!---Delavka je... Pere po
hišah ali služi pri kom,... ali pa dela v kaki tovarni, da si lahko zvečer kupi kos kruha. Osiveli so ji že lasje, čelo ji je zgubano. roke
trudne,--toda oči so ji še žive, prijazne in globoke,--kot so
tvoje — — —. Prišla bo. prav gotovo bo prišla. Stisnila me bo k sebi, mi pogledala v oči in mi rekla: »Sinko moj, — oprosti mi! Zapustila sem te. ko me še nisi poznal in pozno sem te poiskala, — pa nisem mogla drugače. Toda vrnila sem se ti, da te nikdar več ne zapustim!«
Vzdilmila je in povesila pogled.
»Tudi jaz sem mati:... tudi jaz imam sina,« mu je priznala.
»Tudi ti imaš sina?« se je začudil in usmiljenje je zvenelo v njegovem glasu. »Dosti prida pač ne more biti tvoj sin — —. Lepega
mu nisi mogla pokazati, niti ga naučiti--. Jabolko ne pade daleč
od drevesa---.«
Ni mu odgovorila. Vstala je in si dala opraviti z zaveso na oknu, da bi prikrila bol, ki ji je legla v dušo.
»Oprosti!--Nisem te hotel razžaliti!«
»Ah nič!... Pusti to!... Lagala sem ti. Nisem mati in tudi sina nimam... Nimam pravice, da bi bila mati... Mati je nekaj velikega, lepega, svetega; — mene lahko počastiš z najnižjo psovko in ne bom ti jo smela zameriti... Kaj bi sin s tako materjo, ki je vedno vsakomur na razpolago?! ... Da, tvoja mati ni vlačuga, kot sem jaz: — — z delom si služi kruh in hrepeni po svojem sinu. Mogoče se bo vrnila, — toda če se bo, se bo vrnila taka, kot živi v tvojih mislih, ... ali...«
»Ali?«
»Ali pa se sploh ne bo vrnila.«
»Čakam jo,« je rekel Andrej in ni mogel skriti hrepenenja v sebi.
... Zvonovi v katedrali so utihnili; mestne ulice so se umirile. Pozno je že bilo. Andreja se je loteval zaspanec.
»Lahko noč!« se je poslovil. »Hvala ti za vse!«
»Lahko noč,« je odgovorila tiho. »In mnogo sanjaj o materi;... sanjaj o takšni, kakršno si si zamislil!... Nikdar ne pozabi nanjo!«
Ostala je sama. Razbeljeno čelo je pritiskala na okensko steklo, solze so ji tekle po licih, neizrečeno težko ji je bilo v duši. Nekaj se je zrušilo v njej, nekaj velikega, orjaškega: — nekaj, kar ji ni pustilo, da bi se popolnoma vrgla v naročaj ulice: upanje. Upanje, da ji bo najbolj ljubljeno bitje, ki mu neusmiljena srca niso dala, da bi
ostalo pri njej in ki so mu bile posvečene vse njene misli,--da
ji bo to bitje nekoč reklo eno samo besedo, toplo in blagodonečo, ki bi ji odtehtala vse spomine in trpljenje, ji umirila hrepenenje tolikih let, ji vrnila vero vase in ljudi,---eno samo, kratko besedo, polno priznanja in ljubezni: mati.
Evnuhi nečejo plačati davka na samce.
Po ukinitvi sultanata in haremov so evnuhi (skopljenci, določeni za čuvaje haremov), naenkrat oistali na cesti brez kruha. Pozneje se je večina na ta ali oni način dokopala do kake skromne službe sluge v kaki kavarni, trgovini ali .privatni hiši. Ostanki evnuštva bodo itak prej ali slej izumrli. Nedavno je pa tudi turška vladla uvedla davek na samce, ki ne dela pri evnuhih noibene izjeme. Zato so turški evnuhi sedaj poslali Kemali Ataturku posebno spomenico. ki ga v njej prosijo, naj jih tega davka osvobodi, ker bi bilo pač nenaunesto od njih zahtevati, da se ženijo, ali da se obremenijo za nekaj, česar niso krivi. Izgleda da bo turški diktator njihovi prošnji ustregel, v kolikor vsak posamezni predloži zdravniški dokaz, da je nesposoben »počenjati potomstvo, kar jim bo igotovo lažje storiti kakor pa takozvaniim duševnim evnuhom, ki jiih nikjer ne manjka.
290 fezikov zna neki Gerald Schmitz, u-pokojen uradnik v Frankfurtu na Mainu. Zina jezike vseh kontinentov in pravi, da so najtežji jeziki ameriških Indijancev. Ima tudi knjižnico 14.000 zvezkov v vseh mogočih jezikih, ki bi jih navaden evropski izobraženec ne znal niti 20% prečitati.
Kliniko za indsko-tibetanski način zdravljenja so pred kratkim otvorili v Leningradu. V nj'ej se bodo preizkušale in poučevale orijentalske metode zdravlienia. ki temelje večinoma na sugestiji naravnih zdlravilih. — Klinika ima tudi 50 bolniških postelj.
Za 292.000 dolarjev hermelinovi1- kožic so kuipili angleški trigovci na razstavi krzna v Leningradu za kronanske svečanosti v Londonu.
Isakijevska katedrala v Leningradu je
spremenjena v veličasten muzej cerkvene zgodovine, umetnosti in kiparstva.
V Nemčiji se dnevno izvrši povprečno 52 samomorov, večinoma mladih ljudi odi 15 do 25 let.
Šei berlinske policije je odredil, da se
morajo mestni gasilski vozovi ¡prepleskati zeleno in tudi ovratniki gasilskih krojev morajo ibiti zeleni. Do zdaj so' bili rdeči, kar pa preveč spominja na prejšnjo vladto. Najbrž bodo še železniški premikači dobili zelene zastavice mesto rdečih.
Navadno žgan ječmen in »Kneippova slad-na kava« si nista po svoji vsebini prav nič podobna. — Prvi vsebuje škrob, ki ni prebavljiv, »Kneippova sladna kava« pa kara-melizirani slad, ki je za človeški organizem važnega pomena in katerega uživanje priporočajo vsi zdravniki. — Pristen je le v originalnih zavitkih z znano sliko župnika Kneipp-a.
Vkljub zaščitom izplačuje Splošno kreditno društvo, r. z. z o. z. v Ljubljani hranilne vloge nemoteno, iste najbolje obrestuje in daje posojila.
ESPERANTO PAGO
DEMOKRATA FAKTORO
Esperanto, genia solvo de granda proble-mo, naskigis kaj kreskis šub zorgema varto de nia progresenia, libera meza tavolo de la popolo. La ideo pri lingvo internada, neniam ricevis dorlotojn inter kapitalistoj kaj fieraj aristokratoj.
Esperanto estas facila intelekta instrumento, tial, sen granda peno, povos akiri gravan sciencon eč simplaj membroj de malriča popolo. La natura efiko estas tre aütentika demokratio en la kulturo, vasta setnado de klero pri la plej nob!a kondičo de homo; valora sciado kiu flue penetras en la cerbo kaj en la koro de anónima amaso, ebligante al gi ankaü guadi sentojn kaj emociojn de polurita estetiko.
Esperanto, krom facila špirita trezoro, estas ja internada, universala, tutmonda metodo por laudinda celo: interligi hornojn el čiuj rasoj, el čiuj lingvoj kaj el čiuj lan-doj sub komuna fasko de granda familio. Ho! Jen la dangera flanko de nia movado por la reakcio, kiu bezonas, por ekzisti kaj daiire sučadi la sukon nutrigan de homaj estajoj la humilan submetigon de malkleraj mizeruloj sen rimedo kaj kapablo kompreni perfidajn mensogo.in de vortoj emfazaj.
Esperanto gentila kaj gaja kozmopoli-tizmo estas tute neakordigebla kun la fa-šizmo, nigra faüko de la atakemu šovinizmo. Esperanto estas lauta vočo de la demokratio, kiu batalas nun en Hispanijo; la destino
de nia Iingvo maršos kun la sorto de la popolo. Jen eble tro augora aserto kaj tamen vera fakto. Oni ne povas komoreni la ekziston de esperantistoj adeptoj de la fašizmo; ili certe ne scias ke ambau celoj estas tute kontrauaj, čar, por prosper al nia verda idealo estas nečesa la demokratio, kaj tiuj strangaj samlingvanoj devas akcepti tiuokaze la perdon de sia hokokruco. La fašizmo por regači en trono de abomeno bezonas mortigi la generalan kleron. detrui la internaciajn sentojn au la eksterlandajn rilatojn, enskribinte tuj, en libro de mal-permesoj la nomonde nia idiomo kaj tiam certe, tiuj fašistaj »samideanoj« devos akcepti la perdon de sia verda štelo, čarma aureolo de moralaj atributoj.
Esperanto atingos la gloroti au definitive pereos lau venko au fiasko de la demokratio en decida lukto kontrau la fašizmo!
IZ UREDNIŠTVA
Tej številki smo priložili opomine in položnice. Opomin in položnico so prejeli vsi oni naročniki, ki so v zaostanku z naročnino še za leto 1936. Vse tiste nujno prosimo, da nakažejo vsaj lanskoletni zaostanek vsaj tekom enega meseca, ker jim bomo drugače naslednjo številko ustavili.
Vsem tistim, ki dolgujejo naročnino samo za to leto. smo priložili sarno položnice in vljudho prosimo, da nakaže:o naročnino vsaj za pol leta v naprej. S tem prihranijo sebi skrbi, upravi pa rnno/go dela.
Vsem1 onim pa, ki so tudi za letošnje leto že poravnali naročnino, se prav lepo zahvaljujemo in jih prosimo, da nam pridobivajo novih naročnikov.
Niti opomina niti položnice tuidi niso prejeli člani »Vzajemnosti« in pa naročniki iz onih krajev, kjer pobirajo naročnino naši poverjeniki.
Pozdravlja Vas
uprava.
Listnica uredništva. Razveseljivo narašča število sotmdnikov našega časopisa. Radi-tega vse gradivo ne more priti takoj na vrsto. Zato prosimo, naj potrpe vsi, ki v današnji številki ne bodo našli svojih stvari.
HUMOR
Gospod svetnik Tomsa je tisti večer pravkar udobno sedel in zadovoljno smehljajoč se poslušal, kako lepo je radio igral Dvorakove plese — to je pa res dobra glasba, je zadovoljno rekel — ko je nenadoma zunaj dvakrat počilo in iz okna nad njegovo glavo zažven-ketalo steklo na tla; gospod Tomsa je sedel namreč v pritlični sobi.
Tedaj je storil, kar bi gotovo vsakdo od nas napravil: najprej je čakal, če še kaj pride, potem je pustil radio in skoro strogo preiskal, kaj je bilo, in takrat šele se je prestrašil — kajti videl je, da mu je nekdo na dveh mestih prestrelil okno, pod katerim je sedel; tam, nasproti v vratih je bil odbit drobec lesa in pod njim je tičala svin-čenka. Najprej ga je prijelo, da bi stekel na cesto in da bi z golimi rokami pograbil falota za vrat; toda če je človek že v letih in je dosegel neko čast, potem praviloma zamudi prvi nagon in se odloči za drugega. Zato je gospod Tomsa tekel k telefonu in poklical policijski komisariat: »Halo, pošljite brž nekoga sem, pravkar me je hotel nekdo umoriti.«
»Kje je to?« je vprašal zaspan in ravnodušen glas.
»Pri meni,« se je razburil gospod Tomsa, kakor da bi bila policija kriva tega. »Škandal, tako-le enostavno streljati na mirnega meščana, ki sedi doma! Gospod, to zadevo je treba najstrožje preiskati! Še tega je manjkalo, da ...«
»Že dobro,« ga je pomiril zaspani glas. »Pošljem vam nekoga.«
Gospod svetnik je besnel od nestrpnosti, kakor da bi trpelo vso večnost, dokler ni prilezel ta nekdo. V resnici je bil že v dvajsetih minutah pri njem moder policijski inšpektor, ki si je z zanimanjem ogledoval prestreljeno okno.
»Tu je nekdo noter streljal, gospod,« je stvarno dejal.
»To sam vem,« je planil gospod Tomsa pokonci, »saj sem pri oknu sedel!«
»Sedemmilimeterski kaliber,« je rekel inšpektor, ko je z nožem spravil kroglo iz vrat. »Zdi se, kakor da je iz starega vojaškega revolverja. Poglejte, ta človek je moral stati tam ob ograji, če bi se postavil na pločnik, bi krogla višje tičala. To pomeni, da je meril na vas, gospod.«
»Čudovito,« je strupeno menil gospod Tomsa, »jaz sem pa že skoro mislil, da je hotel zadeti samo vrata.«
»In kdo je to storil?« je vprašal inšpektor, ne da bi se dal motiti.
»Oprostite,« je odvrnil gospod svetnik, »da vam ne morem dati njegovega naslova; gospoda nisem videl in pozabil sem, da bi ga povabil v sobo.«
»Težavna stvar,« je menil inšpektor mirno »in koga sumite?«
Gospoda Tomsa je minevalo potrpljenje. »Koga naj sumim?« ie razdraženo odgovoril. »Človek, saj falota nisem videl in četudi bi on ljubeznjivo počakal, da bi mu skozi okno poslal poljubčke, bi ga v temi komaj spoznal. Gospod, če bi vedel, kdo je bil, vas ne bi klical, da se potrudite k meni, mar ne?«
»No da« je odvrnil inšpektor pomirjevalno. »Vendar se mogoče spominjate koga, ki bi mu vaša smrt koristila ali ki bi se hotel maščevati nad vami radi česarkoli... Vidite, to ni bi! poskus roparskega umora, ropar ne strelja, če ni primoran. Morda je kdo zelo hud na vas. To nam morate povedati, gospod, in mi bomo preiskali.«
Gospod Tomsa se je zdrznil. S te strani si še ni ogledal stvari. »Nimam pojma« je obotavljaje dejal in z enim pogledom pregledal svoje mirno življenje uradnika in starega samca. »Kdo le naj bi bil tako jezen name?« se je čudil. »Resnično, ne zavedam se, da bi imel enega samega sovražnika. »To je popolnoma izključeno,« je: zmajal z glavo. »Saj vendar nimam z nobenim človekom niti najmanjšega spora; živim sam zase, ne grem nikamor, se v nič ne vmešavam. Čemu naj bi se potem hotel kdo maščevati nad menoj?«
Inšpektor je zmignil z rameni: »Tega ne vem, gospod, inorda se do jutri spomnite. Ali se ne boste bali sedaj?«
»Ne,« je dejal gospod Tomsa zamišljeno. Čudno, je dejal sam sebi, ko je bil sam, zakaj, da, zakaj naj bi nekdo streljal name? Saj sem skoro kot puščavnik, opravim svoje delo v uradu in grem domov; saj pravzaprav nimam opravka z nobenim človekom. Zakaj naj bi me potem kdo ustrelil? Čudil se je z vedno večjo grenkobo taki nehvaležnosti; skoro se je začel smiliti sam sebi. Garam kot konj, si je dejal, še akte jemljem, domov, varčujern, nimam nič od življenja, živim kakor polž v svoji hišici in — bums! pride nekdo, da me ustreli. O moj bog, kako čudovita zloba je v ljudeh, se je čudil gospod svetnik ves prepaden. Ali sem komu kaj žalega storil? Zakaj me nekdo tako strašno, tako blazno sovraži?
Najbrže je pomota, je miril samega sebe, ko je z enim sezutim čevljem v roki sedel na robu postelje. Seveda, prav gotovo je pomota v osebi. Dotičnik me je imel za nekoga drugega, ki si ga je vzel na piko! To je resnica, je dejal poln olajšanja, kajti čemu bi mene kdo tako sovražil?
Čevelj je padel iz roke gospoda svetnika. Aha, se je nenadoma spomnil nečesa, nedavno sem. napravil neumnost, toda to mi je kar tako ušlo; v pogovoru s prijateljem Roubalom sem nespretno namignil na njegovo ženo. Saj ves svet ve, da ga žena ob vsaki priložnosti vara: tudi on ve to, pa tega ne pokaže. In jaz osel sem tako neumno čvekal... Gospod svetnik se je spominjal, kako je Roubalu zaprlo sapo in kako je z nohti grebel po dlani. Moj Bog, si je rekel ves prestrašen, kako se je moral ta človek čutiti užaljenega! Saj je zaljubljen v ženo kot norec. Seveda sem potem poskušal preiti preko tega, toda kako si je tedaj grizel ustnice! Ta ima vzrok, da me sovraži, je žalostno menil gospod svetnik. Vem, to je izključeno, da bi on streljal name. toda ne bi se niti zelo čudil...
Gospod Tomsa je potrt gledal v tla. Ali ta krojač, se je ves nesrečen spomnil. Petnajst let sem dajal njemu šivat, potem so mi pa povedali, da je jetioen. To je razumljivo. Človek se boji nositi obleke, v katere bi jetičen kašljal pri šivanju; tako mu nisem dal več delat, in ponovno me je prišel prosit, da nima nič jesti, da mu je žena bolna in da bi moral otroke dati na deželo ter naj bi ga jaz spet počastil z zaupanjem. O križ nebeški, kako je bil bled ta človek in kako bolestno se je potil »Gospod Kolinsky,« sem mu rekel, »vidite, ne gre, potrebujem boljšega krojača, z vami nisem bil zadovoljen.« »Potrudil se bom. gospod,« je jecljal, se potil od strahu in zadrege in skoro bi se zjokal. In jaz, se je spomnil gospod svetnik, sem ga seveda odslovil s tistim: »No, bomo že videli,« kar ti ubogi reveži tako dobro poznajo. Ta človek bi me mogel sovražiti, se je prestrašil gospod svetnik, saj je vendar strašno, da gre človeka dobesedno prosit za življenje in da je tako hladnokrvno odpravljen! Toda kaj naj bi mu storil? Vem, oti ni streljal, toda...
Gospodu svetniku je bilo vedno tesneje pri srcu. Tudi to je bilo mučno, se je spomnil, kako sem nedavno ozmerjal našega uradnega slugo. Nisem mogel najti nekega akta in tedaj sem poklical starega in ga nahrulil kot smrkavca in še pred ljudmi povrhu: »Kakšen red je tu, vi idiot, kot v svinjaku je pri vas, na cesto bi vas moral vreči.« — In potem sem našel akt v svoji lastni miznici! In stari ni uiti muksnil, samo trepetal je in povesil oči. — Gospoda svetnika je oblila vročica. Človek se ne sme opravičevati pred podrejenimi, je nezadovoljno rekel sam sebi, čeprav jim krivico napraviš. Toda kako morajo ti podrejeni sovražiti svoje gospode! Aha, dal mu bom nekaj ponošenih oblek; pravzaprav je pa tudi to poniževalno...
Gospod svetnik ni mogel več ležati, še odeja ga je tiščala. Sedel je, objel koleni in strmel v temo. Ali zadeva z mladim Moravekom
pri nas v uradu, mu je prišlo mučno na misel. To je vendar izobražen človek in piše pesmi. Ko mi je ponovno napačno rešil akt, sein mu rekel: »Predelajte stvar, gospod kolega,« in sem mu hotel vreči na mizo akt, ki mu je pa padel pred noge in on se je sklonil nad njim, ves rdeč, ušesa so mu kar gorela. Sam sebi bi prisolil nekaj zaušnic, je godrnjal gospod svetnih. Pravzaprav imam rad tega mladeniča in da ga grem tako razžalit, čeprav nenamenoma. -.
Gospodu svetniku se je prikazal drug obraz: bled in votel obraz kolega Wankla. Ubogi Wankel, si je dejal, je mislil, da bo namesto mene postal predstojnik urada, to bi dalo letno nekaj stotakov več in on ima šest otrok. Najstarejšo hčerko bi rad dal petja se. učit, toda primanjkuje mu denarja, in jaz sem ga prehitel, ker je tak po-časnež. Zlobno ženo ima, tako strašno izsušeno in zlobno od večnega varčevanja, opoldne je suho žemljo. Gospod svetnik se je ves zaskrbljen zamislil. Ubogi VVankel, čudno mu mora biti pri srcu, ko vidi. da imam jaz brez družine več kakor on, toda kaj rnorem za to? Kar tesno in nerodno mi je, ko me on tako težko in z očitkom pogleda ...
Gospod svetnik se je obrisal po čelu, kjer je blestel znoj od strahu. Da, je rekel, nedavno me je natakar ogoljufal za nekaj kron, poklica! sem gospodarja in on je natakarja na mestu odpustil. »Vi tat«, ga je nahrulil »jaz bom že poskrbel, da vas v Pragi nihče več ne vzame v službo!« In ta človek ni zinil niti besedice in šel je... Kosti od ram so se mu poznale pod frakom...
Gospod svetnik ni vzdržal več v postelji, sedel je k radio aparatu, toda radio je molčal. Molčala je noč, molčale so nočne ure in gospod svetnik je naslonil glavo na roke in se spominjal vseh ljudi, ki jih je kdaj srečal, čudnih in malih ljudi, s katerimi se ni razumel in na katere sicer nikdar ni mislil.
Zjutraj se je zglasil na komisariatu; bil je bled in v zadregi. »No,« ga je vprašal policijski inšpektor »ali ste se spomnili koga, ki bi vas sovražil?«
Gospod svetnik je zmajal z glavo. »Ne vem,« je odvrnil nesigurno. »Toliko jih je, ki bi me mogli sovražiti, da...« Brez moči je zmah-nil z roko. »Veste, človek ne ve, koliko ljudem je napravil krivico. Veste, k oknu ne bom več sedel. Prišel sem vas prosit, da stvari ne raziskujete dalje.«
Op. p.: Karel Čapek spada med najboljše češke pisatelje. Berite njegova dela! V slovenščino je prevedena njegova kolektivna drama R. U. R.. veliki roman »Turbina« in še nekatere stvari. Prevajajo ga v vse svetovne jezike. V zadnjem času je izšlo tudi več nemških prevodov: njegova biografija Masaryka, zbirka njegovih humoresk »Aus einer Tasche in die andere«, duhovit potopis »Seltsames England« in fantastičen roman »Krieg mit den Molchen« (Vojna z močeradi). V tej vojni z močeradi se sarkastično norčuje iz vsega, kar je slabega in neumnega v politiki, umetnosti, sploh v vsem javnem življenju evropskega človeštva.
Delavec o knjigah Cankarjeve družbe
Veliko je še delavk in delavcev, ki ne čitajo knjig »Cankarjeve družbe«, veliko je pa tudi še takih, ki se nahajajo s takozvano »bez-niško literaturo«, seveda živimo v času, ko prave človeške vrednote propadajo, ini delavci pa, ki gledamo življenje tako, kakršno v resnici je, in se borimo za uresničenje tistih idealov, za katere se je boril nesmrtni naš Ivan Cankar, ki je kot umetnik vzbudil v življenje novega čil Veka, slovenskega proletarca, v njegovih delih se zrcali tista njegova upornost, ki ne ipoklekne pred vsakdanjim materijalizmom. Cankar r.aim je zapustil pisan testament slovenskega trpljenja in ponižanja, slovenski delavci in delavke bi morale vse bolj spoštovati spomin moža, ki naim je dal najlepša dela socialne literature.
O Ivanu Cankarju je napisal pokojni pesnik Srečko Kosovel*): Cenil in spoštoval je človeka, ki se je cenil sam. Človeka, ki ni blatil sam sebe, svoje časti in svojega ponosa, ampak je šel skozi trdo življenje zmagoslavno z voljo človečanstva, ponosa in časti v sebi. Človek, ki je premagal okolico in postal velik, ker se ni prodajal. Tukaj je bil Cankar kritik družbe, a ne pristranski, ampak brezobzirni kritik življenja, ki leži pri tleih, ki se klanja denarju in polnemu trebuhu.
S tem preidem na letošnje knjige Cankarjeve družbe.
t. Koledar C. D. za leto 1937: Urednik letos ni naznaCen, je pa koledar z različnimi prispevki na isti višini kot druga leta, v političnem koledarju nas informira pisec v vseh važnejših političnih dogodkih po svetu.
Pesnik Mile Klopčič je prevedel Heinejevo »Ladjo s sužnji«, Mile Klopčič je prevedel v C. D. eno najbolj pomembnih pesmi H. Heineja.
O delavski tragediji »Haymarket« piše I. Molek, Tone Maček je pa napisal lepo pesem »Rudarjem ob priliki gladovne stavke«, zanimiv je članek »govorništvo v političnem življenju Francije«, v katerem pravi: »Francozu zadošča uho. Da izve nekaj novega, raja posluša, kakor bere. Pri tem pa opazuje človeka, ki ga posluša. Kakšen je? Kakšne oči ima? Ali misli odkritosrčno? Kaj izžareva — toplino ali hladnost?« Med člankom je tudi slika odločnega borca za pravice delavskega stanu L. Bluma.
Zanimiv je članek »Problemi Japonske«, E. Tollerja »Pismo delavcu o proletarsiki umetnosti« in-Liebknechtovi »Spomini na Marxa«.
Leposlovje zastopa letos Tone Maček z odlomkom iz svojega romana »Slučaj Kiumiberger«, ta roman naših rudarjev bi lahko izdala C. D. v prihodnjem letu, pisatelju bi pa svetoval, da bi dial romanu bolj splošen okvir, s tem postane tuidi knjiga bolj zanimiva.
Od prevodov je najbolj zanimiva Raubaudova »Zgodba Giacoma«; to naj vsak delavec in delavka večkrat prečita, videl bo fašističen raj v pravi luči, v luči batin in ricinovega olja.
Prvič je objavil v koledarju C. D. pesnik Joža Šeligov dve pesmi, ki sta prav lepi.
Kljub majhnemu obsegu ¡koledarja, je v njem dosti zanimivosti, ki bodo zanimale vsakega bralca.
2.	Tone Seliškar: Roke Andreja Podlipnika, To je povest današnjega delavskega stanu, pisatelj se je lotil najbolj perečega vprašanja: brezposelnosti.	i j
V	Andreju Podlipniku je poosebljeno trpljenje vseh tistih delavcev in delavk, ki bi silno radi delali, a zanje ni dela.
Seliškar je zvest resnici, značaji, ljudje, vse je tako kakor jih je gledal in spoznaval v fabrikah, v rudnikih, ob delavnikih in nedeljah.
Povest dobiva kljub različnosti človeških usod tipičen pomen za usodo brezposelnih; povdarjam, Seliškar nam je povedal v pričujoči povesti močno socialno povest, želimo le, da tudi v naprej svoje zmožnosti posveti naši delavski strani.
3.	Ludwig Winder: Štefka: zanimiva, napeta povest služkinje Štefke. To je Cankarjeva družba posebno srečno izbrala, opisuje Štefko, ki je bila pri razmih družinah in se je končno na zagoneten način poročila. Winder je dal svoji služkinji najlepšo vlogo, kako je lahko tudi navadno dekle prav dobra gospodinja in zlasti kuharica, povsod kjer je bila ona, je bilo radosti in veselja, v mislih so se zaljubili v njo tudi častljivi starčki. Poslovenil je Štefko Talpa, ki nas preseneti vedno z najlepšimi takimi deli, upamo, da ima tudi za prihodnje leto v zalogi kaj lepega.
4.	Maks Beer: Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev
V. del, prevedel Talpa.
V	petem zaključnem delu svoje zgodovine nam popisuje Beer Nemčijo v letih 1800 do 1847, Karl Marxa pomen, dobo prve in druge in-ternacionale in razvoj socialnih bojev do leta 1914.
O tej obširni zgodovini nam bo dal podrobno oceno poklicen kritik, mi samo vemo, da je to za vsakega delavca prepotrebina knjiga, ker to je dokument tisočletnega trpljenja dtelovnega razreda.
Cankarjeva družba je napravila veliko kulturno delo, ko nam je podarila za mal denar tako dtagoceno knjigo.
K zaključku.' Cankarjeva družba je napravila svoje. Ali smo tudi mi delavci in delavke napravili svojo dolžnost? Ne, nisme1! V vsaki hiši, kjer živi delovni človek, bi morale biti knjige Cankarjeve družbe. Vsak organizirani delavec bi jih moral imeti, da bi tako pomagal družbi, ki je bila ravno za njega ustvarjena.
Cankarjeva družba naj stopa poguimno naprej po začrtani poti, najboljša agitacija za njo bo vsekakor njeno lastno delo.
*) Mladina, letnik 1926-27, stran 42.
Kolja.
ZtHska Si/o&ada
Materinski dan in mi
Materinstvo- — tolikokrat opevano in še večkrat zasra-movano in teptano — je vez, ki veže človeštvo z bodočnostjo. Zato je razumljivo, da posvečajo kulturni narodi temu problemu vso pažnjo. Škoda je le, da je ta največkrat tako enostranska.
Vsako leto se vrše na materinski dan, ki je posvečen ženi-materi, ki jo upravičeno imenujemo ženo ljubezni in trpljenja, proslave s petjem, govori, igrami in recitacijami, ki naj pokažejo, kako skrbi družba za mater, zavedajoč se pomena materinstva. Vendar se istočasno zapirajo revnim materam porodnišnice (vsled prenapolnje-nosti); toliko mater je prisiljenih prositi kruha za svoje lačne otroke; toliko mater trepeče za usodo svojih otrok, ko vidijo, s kako naglico se vrši oboroževanje.
Kdo globlje občuti težo današnjega časa kot mati, ki mora često poleg gospodinjskih poslov doma še za zaslužkom-, da obvaruje svoje drage pred stradanjem. Od nje se zahteva, da s skromnimi in nezadostnimi sredstvi in s skopo odmerjenim časom uredi otroku in možu prijeten in zdrav dom; da vzgaja otroke, jih pripravlja za šolo, delo, življenje, ko ji od preobilice drugega dela ostaja vse premalo časa za to.
Življenje matere je (razen onih izjem, ki žive v razkošju) nepretrgano delo, skrb in trpljenje za one, ki jih ljubi.
Ali ne stori družba za žene, ki toliko trpe, ki ji toliko žrtvujejo, vse premalo? Saj materinstvo ne pomenja samo sreče, temveč je spričo gospodarskih razmer težak problemi
Tudi mi se pridružujemo proslavi matere, zavedajoč se resnosti in veličine materinstva in poznavajoč njen težki sedanji položaj.
Zastaviti hočemo vse svoje sile in stremljenja, da ustvarimo materami boljšo in dostojnejšo bodočnost:
da ne bo treba materi pred porodom s skrbjo misliti na to, kje in kako bo rodila;
da ji najtežje ure življenja ne bo grenila misel, kaj bo z njenim otrokom, ki prihaja na svet;
da bodo otroci matere, ki bo morala na delo-, preskrbljeni in na varnem;
da bosta tudi nezakonska mati in njen nezakonski otrok prišla do svojih pravic;
boriti se hočemo- proti vojni, za mir, da ne bo s krvjo in bolečinami rojenih otrok materam jemala vojna.
Skratka: borba za socialno- in zdravstveno zaščito matere in otroka, za njeno- enakopravnost v družbi v zvezi z izboljšanjem življenjskih pogojev, to je naš klic ob materinskem dnevu.
IN A SLOKANOVA:
ŽENA S HARFO
Vsekrižem ceste sveta teko, vsekrižem po njih ljudje gredo in v bodočnost svoje skrbi neso — in med njimi žena — o ne samo ena — žena s harfo in sinkom
in težko skrbjo —--
Dan za dnem noč za nočjo hodi po cestah položnih in strmih.
In harfa je težka, sinko je lačen — in v srcu skrb teži, teži, poti pa ni konca in ni--
V krčmi obcestni sta se odpočila, žena je harfo z ramen odložila in igra--
Njen deček pa se presrečen smehlja.
Zdaj se je vzpel k materi in ji na uho povedal, da je na mizi neumiti, z vinom politi, zagledal kruh — bel kruh ...
KNJIŽEVNOST
Cankarjeva družba -bo izdlala za 1. 1938 te-le knjige: 1. Koledar z zelo ipisano vsebino, 2. Tone Maček, Ženin iz Amerike. Ta
povest poznanega našega proletarskega pi-satelja-samoLika ibo izšla za njegovo 50-let-nico in bo vsebovala tudS ntjiegov življenjepis. 3. Mímica Zagorska, Sinovi predmestja. S to pretresljivo in resnično povestjo našega predmestja se bo predstavila našemu ljudstvu nova slovenska pisateljica. 4. Knjigo o Franciji, o njenem poslanstvu, kulturi, politiki in ljudstvu. Letos ne bo niti enega prevoda, ker je dobila CD dovolj originalnih rokopisov tako, da ji je bilo težko izbirati, katero stvar naj odloži. Tako je odložila izdajo SeliŠkarjeve zbirke novel, Vu-kovo zbirko slik in pravljic i. -dr., ker se je odbor postavili na pravilno stališče, dla je treba izdati dela pisateljev, od katerih CD doslej še ni izdala nobene knjige. Kljub po-draženju papirja bodo tudi letos stale za člane vse 4 knjige brez poštnine 20 Din. Zato postani član CD vsakdo, ki še ni!
Rudolf Bičanič, Kako živi narod. Pisatelj spada med hrvatske nacionaliste, prepotoval je naše pasivne kraje, popisal kar je videl in čiul in zapisal inteligenci: »Tudi, kadar je maša inteligenca najbolj nacionalistična, je to samo formalno v ideji, a ne stvarno. Kadar je najsocialnejša, je to samo v doktrini in abstrakcijah.« Bičanič se je lotil problema pasivnih krajev temeljito in se ne boji zapisati resnice. Med kmete ni šel z romantiko, vidi jih brez tamburic in harmonike. Kaj vse so že govorili o ubogih km-etih in pasivnih krajih in kaj so napravili za nje! Bičanič ugotavlja, da tri četrtine prečanskih Hrvatov in Srbov niti svoje lastne postelje nima. Zato pisatelj vzklikne: »Ugledni patriot! Ko zvečer ležete v svojo
TONE MAČEK:
DEKLE IN POMLAD
Je popje vzbrstelo, po vejah vzcvetelo, sladko zašumelo je preko livad. Čuj, kos se oglaša, za gnezdeče znaša, nikogar ne vpraša, saj zdaj je pomlad.
Še v temni fabriki, se v želji veliki, dekle mlado, Viki, skoz okno ozre.
V	očeh hrepenenje in slutno hotenje, jo sili v življenje, da v sreči zamre.
V	nedeljo je, v maju, misleč da je v raju, objemala v gaju
vsa srečna se z njim. Jeziki hudobni, zdaj pravijo, zlobni, da je sinček njen drobni »nezakonski« sin —.
belo, čisto, svežo posteljo, tedaj se spomnite, da tri četrt;ne članov našega naroda sploh nima postelje!«
I.	Mara (intelektualka) nam piše:
1.	Da.
2.	V seksualnem vprašanju in pri plači.
3.	Skrajna medsebojna disharmonija, zaničevanje, celo sovraštvo, kljub temu mnogo otrok in vzajemnost do smrti.
4.	Imeti družino, a biti radi lastnega zaslužka neodvisna od moža.
5.	Ne!
6.	Radi svoje različne fizične konstrukcije in predvsem radi različnega družabnega položaja (zaposlitve) se moška in ženska narava razlikujeta v tem, da so ženske bolj čuvstvene, moški pa bolj sposobni za konsekventno izvedbo nalog.
7.	če smatramo za poklic »delo«, je gospodinjstvo poklic. Če pa smatramo za poklic »honorirano delo«, je gospodinjstvo sramota, škandal, slabši od poklica vsake služkinje.
8.	Če ima zasigurano svojo eksistenco brez možitve in si upa zadovoljevati svoj nagon na isti način, kakor moški, je bolje, da se ne poroči. Če ne bi bilo eksistenčne nujnosti in zaničevanja »starih devic«, se bi morda zavedale, da je sv. zakon skrajno slabo plačan, žegnano metresarstvo in žene, ki se zaveda svojega človeškega dostojanstva, nevredno.
9.	Poleg lakote je seksus za vsakega človeka, ne le za žensko, najjačji nagon. Ker je pa ca. 75% žen frigidnih, ni zgolj fizično izživljanje življensko žensko vprašanje, v kolikor seveda fri-gidnost ne bazira na živčni razrvanosti (erotična baza!), pomanjkanju pravega partnerja etc. Tkzv. nežnost, ljubimkanje etc. je pa bolj svojstveno za ženske, kakor za moške (prave moške!).
10.	Za danes: lepa. pamet ni tipična za ženske. Prepametna ženska kot ženska odbija.
11.	Družabni red.
12.	Članke, ki pobijajo človeško neumnost, t. j. predvsem vdano potrpežljivost.
II.	171etna Stana z ženske obrtne šole odgovarja:
1.	Ko sem bila otrok, kakih 5 let stara, sem si prvič in poslednjič zaželela biti fant in sicer, ker si je mati želela fanta in ne dekleta. Bila je razočarana. Želela sem biti fant, zaradi materine želje, ker sem mislila, da bi me bolj ljubila. Sčasoma sem pa opustila to misel, ker tudi hrepenenja po sinu ni bilo več.
2.	Zapostavljena se nisem mogla čutiti za brati, ker sem edinka, pač pa za fanti, ker so jim nudili večjo prostost, tudi so jih imeli za pametnejše kot dekleta. Njihova prostost je neomajna, dočim je dekle vezano na sto dolžnosti in vse predpise etikete, kakor jo umejo dandanašnji civiliziranci. Deklet ne smatrajo za samostojna, vsaj mislijo, da to ne gre, da morajo biti odvisna, nekomu podrejena, uklanjati se volji višjega in tudi močnejšega.
3.	Na to vprašanje Vam ne morem odgovoriti, ker nisem o tem še nikdar razmišljala.
4.	Kot otrok sem imela vse mogoče načrte. Predstavljala sem si, da bom učiteljica in ravno taka, kot je bila ona huda stroga v 3. razr. osn. šole. Kasneje sem prišla še višje, celo do profesorice. Toda vedno sem mislila, da bom bogata, imela mnogo denarja in bom pomagala ubogim. Sedaj pa bom šivilja in si bom s svojimi rokami služila kruh.
5.	Tudi to sem že sklenila, da se ne omožim, to pa zaradi tega, ker kolikor fantov poznam, toliko »značajev«. Sicer nimam kdo-vekaj znanja, saj imam šele 17 let, toda videla sem že dovolj za ta leta in kolikor sem spoznala fantov, vsak hoče koristi za sebe, skuša doseči ono, za čemer hrepeni vsa njegova sila, pri tem pa ne pomisli, da upropašča dekleta, ki so lahkoverna, ki bi bile morda dobre žene ali celo gospodinje in ji s tem lahko stre vse upe v bodočnost, njen ponos in voljo, ki je z enim padcem poteptana.
6.	Možu je naložena skrb za družino, on je glavna opora družine, če on prestane, prestane vse. Mož pa vsekakor ni vedno pametnejši od žene pač pa si to prilašča, on to zahteva, ker je močnejši. Za sposobnost se ne morem prav odločiti, kedo je sposobnejši, mislim pa, da je možnost na obeh straneh. Saj je
12 vptašohi
marsikatera žena, naj bo v kateremkoli poklicu, celo prekosila može v sposobnosti. Vsekakor pa se vse te lastnosti priznavajo možem.
7. Po moji razsoji naj omožena žena nima poklica, ako so razmere znosne. Kajti s tem zanemarja družino, ne vzgaja otrok sama, odvisni so od drugih ljudi, ki nimajo materinske ljubezni in ne znajo z otroci čutiti tako kot edinole mati. Ne vcepijo jim nikdar tistega, kar bi napravila mati. Če ima mati obrt, je njena edina skrb trgovina, promet, dobiček itd., šele dolgo nato in pozno zvečer pride na vrsto družina — mož — otroci... Jaz bi bila zato, da omožene žene niso v službah, če v to niso prisiljene; sicer pa naj gledajo na to, da tudi čez dan ne pozabljajo svojih materinskih dolžnosti.
Tudi gospodinjstvo je po moji sodbi poklic, ker tudi tu ni vsaka ženska dovolj usposobljena, iznajdljiva, štedljiva... Tudi tu je potrebna usposobljenost, t. j. znanje, praksa in ljubezen do dela. Za procvit družine pa je to temeljni pogoj.
8.	O tem pač ne morem sklepati tako kot kak izkušen, toda po mojem mnenju ni ne eno ne drugo slabo. Vsakdo naj se odloči za svoj poklic. Katera nima veselja do gospodinjstva, naj ostane rajše sama. Prisiljenost ni nikjer priporočljiva. Zadovoljnost pa je tudi v samskem stanu, toda seve vse drugačna, kot pa v krogu družine.
9.	Ljubezen in spolnost nista glavna vsebina življenja ženske. Ker niso vse enakega značaja, tudi niso vse za isti način življenja. Ravno tako se ženska lahko izživlja v. športu, ker ga ljubi in pusti na tem polju dobršen del svojih življenjskih sil, dočitn druge na umetniškem, vsaka drugod, vsaka pri svojem delu. Končno pa odloča tu tudi strast. Strastneži se bodo gotovo preje izživeli in porabili svoje življenjske sile, kot oni, ki žive i zmerno.
10.	Vsekakor je bolje, da je ženska pametna in razumna. Kaj koristi človeštvu lepota, če ni ničesar drugega. Če je mesto zdravih možgan le puhlost v glavi in se pri vsakem dejanju pokaže plit-
kost značaja. Pri lepoti in plemenitosti značaja pozabijo na zunanjo sliko žene, ki se nam zazdi sčasoma lepa, da jo o božava j o in vse to stori plemenit značaj. Take ženske se vsakdo rad spominja, kajti njen značaj je premagal vse.
11.	Uslužbencem bi zvišala plače najmanj za 50%. Znižala bi davke malemu ljudstvu, pač pa bi jih povišala rentnikom, magnatom... Uvedla bi obširna javna dela, potrebna in koristna za zmanjšanje brezposelnosti, 8urni delavnik in mezde, ki niso sramotne, pač pa enake delu in trudu, ki ga da zanj delavec. Uvedla bi enakomerno razdelitev zemlje, razlastila bi veleposestva. Rudnike in druge naprave za izkoriščanje pri nas bi pokupila, da ne bi bili last tujega kapitala, sezidala rudarskim in drugim družinam lepa moderna stanovanja, odpravila prisilna praznovanja po podjetjih. Tudi zgradb za brezdomce in otroških zavetišč ne bi manjkalo. Uredila bi pravično in udobno, čeprav to marsikaterim ne bi ugajalo.
12.	»Vz. Svoboda« mi ugaja v vsem, pač pa želim, da bi ženski oddelek vseboval v vsaki številki par modnih novosti za delavske žene in dekleta. (Zato je priložila tudi nekaj skic, katerih eno na prejšnji strani objavljamo.)
(Nadaljni odgovori slede.)
JtliaditosUa Si/otoda
Janez Samojov:
S sprehodov s pikapolonco
Zibajoča pšenica se je bahato zibala, a tam poleg pa je ošabno, izzivajoče gledal košati ječmen in vihal svoje ostre in dolge brke oprezno, kakor bi počasi in pazljivo nekaj otipaval.
»Vidiš,« je rekla pikapolonca, »je kakor vaš učenjak, ki mu je glava težka od prepolne učenosti, in si dobrodušno viha brke, če ga kdo draži.«
»A tam, glej, pikapolonca,« sem zavzeta pokazala med zibajočo se ržjo visok, ponosen, svetlobel klas. »Vidiš?«
»Snetljivi ali prazen klas, pravi-
jo ljudje, Bog nas varuj takega žita,« je rekla pikapolonca.
»Kako, prazen klas? In zakaj, ,Bog obvaruj'?«
»Zato, ker je prazen. V njem ni zrna. In kjer ni zrna, ni tudi moke, ne življenja. Za nobeno rabo ni tak klas.«
»Zakaj pa potem tako ponosno dviga glavo klas?«
»Ko boš, Jelka, stopila v življenje, boš spoznala, da lahko le prazna glava visoko stoji. Glave, ki niso prazne, ki kaj znajo in pomenijo, ne morejo visoko stati, ker so težke, kakor tukaj pri rži klasje. Vse tisto klasje, le poglej, sočno in bogato, sklanja svoje glave. Mora, ker je te-
KRIŽALJKA
t 2 3
5 16
10
11 12
15
17
18 19
21
22
Vodoravno: 1. prva žena, 4. prvi mož, 7. produkt ognjenika, 9. del soda, 10. kovina, 12. ploščinska mera, 1,3. del telesa, 16. geslo (tujka), 18. član družine, 20. ju-trnji pojav na rastlinah, 21. tujec (tujka), 22. poveljnik Abesincev.
Pokončno: 1. žensko krstno ime, 2. gib morja, 3. divje azijsko pleme, 5. žensko krstno ime, 6. kar nas ponoči tlači, 8. najmanjši del snovi (materije), 11. neroden (pridev.), 14. = 8., 15. odprtinda na cerkvenem stolpu, 17. nevarne žuželke (množ.), 18. mlečni proizvod, 19. del obraza.
Rešitev Križaljke iz 3. št, »Svobode«.
Vodoravno: 1. Napoleon, 7, navada, 10. neva, 12. era, 14. rop, 15. šipa, 16. Jafa, 17. edin, 18. Esen, 19. ris, 22. bič, 23. ej, 24. mera, 26. ni, 27. rnikaido, 28. Oktavion. N a-vpično; 2. pan, 3. oven, 4. lava, 4. Eda, 6. Prešeren, 8. Župančič, 9. iridij, 11. kofein, 13. apis, 14. rast, 20. veka, 21. nrav, 24. mit, 25. Adi. —- Prvi pravilni rešitvi sta poslala: Župec Frančišek iz Maribora in Hilda Piki iz Sv. Jurja oib j. ž.
ža, življenje v njih. Prazen pa. ker je prazen, lahko ošabno gleda na vse strani. Domišljuje si v svoji praznoti, da je več kakor drugi in da je poglavar vseh, ki sklanjajo svoje klase.«
Očka glej, in spomnila sem se, da sem videla že tudi take ljudi, ki
so nosili glavo visoko.
*
Pikapolonca baje ni hotela z Jelko v mesto, češ, ko zopet prideš na polje, se najdeva in kaj pogovoriva. V mestu pa je mnogo hinavskih ljudi in se ga zato rajši ogiblje.
Tako mi je pripovedovala Jelka, in zapisal sem.
(Konec.)
T. M. MLADINI
Mladina na plan, poraja se dan
nad zemljo, ki v noč obupuje! Zastavo razvij, za njo naj hiti,
kdor lepšo bodočnost si kuje!
Veselo zapoj, da vsi za teboj se v goste strnejo vrste! Naj mlada ti kri poguma kipi,
naj speši korake ti čvrste!
Trpeči tvoj rod ne zna kam, ne kod, ti kaži mu pot odrešitve! Neustrašno naprej, hotenje brez mej naj vodi do osvoboditve!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. Izdaja in urejuje v imenu konzorcija: Bruno Petejan, tipograf v Mariboru.