KATOLISK CERKVEN LIST.
»Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velj£ po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za <*etert leta I gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za pol letalgl. 80kr..za \4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica-dan poprej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 2. listopada 1894.
Ust 44.
A.
R.
T.
E.
Adveniat Regnum Tuum Encharisticnm!
Pridi k nam Tvoje kraljestvo evbaristično!
Da rešim svojo obljubo v „Zg. D." str. 333, nadaljujem danes vsled Vašega prijaznega poziva članke o češčenju presv. R. T. in sicer Vam danes ponudim že davno nameravani članek, katerega priobčiti v katoliških političnih listih do-tični pisatelj prav nujno prosi preč. gg. duhovne v 1. „S. Eucharistia" 1893 p. 17f>. Mislim pa, da se tudi dobro poda za nepolitični, cerkveni list, „Zg. Dan."
Evharistija in politika.
«Ni se narn vojskovati zoper meso in kri, ampak zoper kneze teme. hudobne duhove v zraku.»(S. Pavel.) «Brez mene ne morete ničesar storiti.» (J. Kerst.)
Nek vertnar je imel dve sadni drevesi, ki jima je stregel z enako skerbjo. Eno je rodilo žlahten sad, eno pa nič druzega ne kot listje. Pervo drevo je podoba z Bogom delavne politike, drugo pa podoba brez božjega blagoslova delavne politike.
Apostoli vseh vekov in narodov so združevali z besedo tudi molitev; velike zmage nad Albižani, Turki na Spanjskem, ob Dunaju, pri Lepantu, nad Tartari na Poljskem, so se dobile bolj z molitvijo, kakor z orožjem. Tili, vojvoda Bavarski, Ferdinand Spanjski, so zaupali na molitev in so zmagali ž njo. Kolikorkrat so sodniki in kralji izraelski združevali molitev in boj, zmagali so; kralja Josafat in Ezekija sta celo zmagala edino le z molitvijo in sta videla v boj gredoča bojišče pokrito z mertvimi sovražniki in, kar je živih ostalo, pa divje bežati. Juda Maka-bejic je vselej z vso vojsko k Bogu zdihoval in
dobil je celo angelje na pomoč, razven ensam-krat, ko so šli njegovi v boj in pričel brez poprejšnje molitve, brez poguma in zaupanja v Boga, in je tedaj padel tudi Juda sam.
Naši volilni boji so boji za sv. vto. Naši nasprotniki, prostozidarji, so brezbožniši sovražniki nego so bili Turki, Tartari in Albižani; oni imajo v svoji zvezi vso moč laži, strasti, denarja, veljave, večkrat tudi deržavsko moč. In naj ne misli kdo, da satan pozabi, za kaj se gre, da nepristransk ostane in z vso svojo duhovno močjo svojim ne pomaga. Zato moramo najprej in očitno pri naših volitvah in shodili Boga prositi za dober vspeh; to je ravno tako potrebno kakor naš osebni napor; tu velja svet sv. Ignacija Lojoljana: Sic tide Deo, quasi omnis 8uccessu8 ah Eo, nil a te penderet; sic la bora, quasi omnia a te penderent. Ker je boj očiten, naj bi bila tudi molitev očitna.
Ko so bili belgijanski katoliki v nevarnosti pred šolsko postavo in prostozidarsko skrivnostjo, ukazali so škofje, da naj se vsako nedeljo z leče moli z ljudstvom klic: „Sol brez Boga in učiteljev brez vere reši nas, o Gospod! < )če naš." Skozi cel mesec pred začetkom volitev so je v vseh cerkvah očitno molilo za zmago dobre stvari, tisočeri so prejeli sv. obhajilo za vspeh — in glej, zmaga katolikov je bila tako sijajna, poraz framasonov tako uničujoč, da bi »e naj-pogumnejšim ne moglo nikdar sanjati.
Zakaj bi mi enako ne delali, zakaj bi ljubega Boga le tiho in zasebno klicali, kakor da bi se sramovali, Ga očitno klicati kot Boga zmage in Gospoda vojskinih trum ali njegovo pomoč imeli le za koristno, pa vender le za po stransko? < emu se bahati zaradi kake zmag
tu ali tara in toliko grajati in javkati po porazili, zakaj se Bogu ne dá čast? Če bi sla vsa katoliška društva na volilni dan k sv. obhajilu, če bi se nekaj časa poprej opravljale očitne molitve, če bi se po zmagi napravila cerkvena zali vainica mesto osebnega kajenja, kako drugačen bi bil vspeh.
lJog se ne spreminja: On je hotel vedno prošen biti za zmago, ne malokdaj je poslal večino borivcev domov (pr. Gedeon), dal celo zakonito določiti, da smejo pred vsakim bojem domov iti vsi boječi, novozaročeni id., da ne poreče ljudstvo: „Mantis nostra excelsa hoc fecit." S svojim racijonališkim ravnanjem silimo Boga, da nam ne pomaga. Kako drugačno ravna cerkev, ki že mnogo let ima molitev (pr. rožni venec) za edino sredstvo k zmagi. < e se torej sv. Oče kot glavar vesoljne cerkve ne branijo, pred vsem svetom zopet in zopet molitev priporočevati za zmago, ali naj mi duhovni ne ravnamo enako v naših deželnih bojih? Vodimo vse k molitvi, kolikor njih največ k sv. obhajilu, borimo se s Kristusom, za Kristusa. potem bo tudi zmagal Kristus. Začenjajmo tudi volilne shode s kako pobožnostjo pred Najsvetejšim, odsekove seje vsaj s kakim pošetom i obiskom i Presvetega ne delajmo ničesar brez sv. Kvharistije in preblažene Device: potem bomo imeli blagoslov, pogum in zmago.
Škodljivo in umazano slovstvo in časopisje
je bilo že večkrat predmet katoliškemu svarilu; pa vendar je potrebno, večkrat opozarjati na to gnjilobo, ki mori duha in telo in provzročuje mnogo več zla, kot navadno mislimo. Govorimo tu posebno o groznih in umazanih romanih in enaki nesnagi. Ne pospešujejo tega časopisja samo oni, ki jih prodajajo, temveč tudi ljudje sami, ki verjamejo zvitim in laž-njivim priporočilom (reklamam) raznih časnikov in knjižur. Tako imenovani „nepristranski" listi, naj jih že potem pošiljajo med ljudstvo berolinski judje, ali pa plačani časnikarji, prinašajo vedno v zabavnem delu berila po vzgledu onih škodljivih in umazanih romanov. K temu berilu pridružujejo se „razne novice," v kterih se natanko popisujejo vse ostudnosti; nato slede poročila »zanimivih- obravnav, kterih rjunaki44 so najbolj zaveržena bitja. To in tako bralcu popisuje obširno, mikavno, včasih celo smešno, da čitatelj, če dan za dnevom to bere, mora zgubiti stud pred pregrehami in zatreti si vsak čut za kaj višjega, resnejšega, vzvišenejšega. „To je narodno," pravijo taki pisači. „Ljudstvo hoče kaj tacega imeti." terdijo zavračajoč na velik vspéh. Zares, za časa po želj i v cev. lahkoživcev in liberalcev je vzbujanje nevrednih strasti v navadi, ako je nravna beseda Beecher Stowe-ja. ki pravi: „Delaj denar, moj sin! če je mogoče poštenim potom, ampak delaj denar!"
vornost si s tem nakopujejo! tak „nepristranski" list, ki pobere vsako blato, navadno deluje pogubniše, kakor očitno sovražen, a drugače resno pisan zapeljivi list. Umazano časnikarstvo pa pripravlja pot umazanemu razpečavanju gerdih knjig. Nedavno sem bral poročilo nekega juda, kteri je opisaval vspehe draždanskega zalagatelja umazanih romanov; po-vdarjal je. da je ta zalagatelj pričel le z majhnim, sedaj je pa že milijonar. Ali ni to groza? Z ubijanjem duš postati milijonar! Ni čudo, da grešnik želi, naj bi ne bilo ne Boga sodnika m ne pekla za njegove ostudnosti! Pač imajo priliko vest izpraševati, kteri pohujšanje pišejo in kteri pohujšanje prodajajo.
Nočem prevdarjati sredstev in lažnjivih obljub, s kterimi razpečevalci knjig pridobivajo ljudstvo, ker so že itak znane. Le nekaj izgledov naj povčm, kteri so se v zadnjih mescih tiskali in pojasnujejo zelo očitno in živo. koliko škodo napravljajo umazani spisi. Mlada dekla, Avguština Makus, je v Bero-linu umorila svojo gospodinjo; zapeljali so jo pa v to umazani romani in živo opisovanje te pregrehe. — Na pokopališču štargarškem (Stargard), ustreld je hlapec Henrik Saver svojo nevesto, ker se mu je bila izneverila in zraven je hotel ubiti še samega sebe. Sodnijska preiskavanja so pokazala, da je ta revež, ki je bil prej pobožen in dober, pričel čitati grozne romane, v kterih se je govorilo le o zastrup-ljenju. usmertenju, o prisegi ljubezni zaročencev in poročencev. Nekaj teh romanov so si ogledali porot niki pri sodnijski obravnavi. Saver se je zgovarjal s tem. da sta se bila zgovorila z nevesto, da mora umreti tisti, kteri bi preje se izneveril — zato se je zgodilo. Morilec je bil obsojen na smert. Tedaj dve človeški žertvi zaradi enega samega umazanega romana! Ali ni tedaj res, kar se je že slišalo: Ako bi ne bilo pekla, moral bi ga stvariti zarad zapeljivih pisačev umazanih spisov in romanov. — V mestecu Šeneberg-u so se redoma ponavljale tatvine in vlom-ljenja; a tatov vendar niso mogli zaslediti. Naposled so poskušali vlomiti tudi v šeneberško cerkev in se je pokazalo, da so bili rokodelski pomočniki, stari 15 do 18 let. Preiskavanje je dognalo, da so hodili z revolverji in s svincem zalitimi palicami na svoj nočni rop, kterega so si privadili zapeljani po umazanem berilu. — Nekaj enacega se je zgodilo tudi v mestu Rüssel. Tam se je zbralo šest pobov — večinoma še šolskih otrok — in so si med seboj prisegli, da bodo ropali. Nato si umislijo, da bodo na štirih mestih zažgali mesto; zgoreli ste dve hiši. Vzrok vsemu so zopet domišljijo razburjajoči spisi, ki hvalijo in živo opisujejo roparsko življenje. Že prej so bili ti pobalini nekaj pokradli mesarju iz samega veselja do ropanja.
Ne kažejo li ti zgledi zadostno, koliko zlo napravljajo taki umazani in gerdi romani? Vsakako moramo skušati, da se znebimo takih spisov, ker smo dolžni to storiti v vesti pred Vsegamogočnim ; dolžni pa tudi iz ljubezni do ljudstva. (Gl. „Kathol. Wahrheitsfrd., Graz," 25. sept.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Zedinje vanj e cerkveno.) Znano je Slovencem, da od časov Slomšekovih se je po slovenskih deželah misel za poedinjenje jutrovih
ločenih cerkva z latinsko močno poživilo. Goreči škof Slomšek je v ta namen vstanovil bratovščino ss. Cirila in Metoda, ktera je po duhovskem misi-jonu v Brežicah krog 50. leta stopila v življenje, pa s smertjo preblazega začetnika nekoliko oterpnila; vender na tisoče Slovencev še vsak dan moli očenaš in češčenamarijo s pristavkom: „0 s s. brata Ciril in Metod, za nas Bog& prosita!"
Ogenj ni ugasnil. Slomšek sam je v svojem življenji o vsakem novem letu po „Zgodnji Danici" razposlal poročilo, kaj in koliko se je skozi leto v tem oziru storilo in doživelo, in „Danica" je tudi pozneje o vsaki priliki rada pisala, poročevala in budila k delu v tem pomenu.
Posebno oživel pa je ta blagi ogenj, odkar so zasedli sedež sv. Petra veliki papež Leon XIII, ta zveličanska „svitloba z nebčs" Tudi drugi škofje, n. pr. v Belgiji, na Francoskem so se s tem pečali. Trudil se je za dosego tega namena tudi djakovski škof Strosmajer. Neki dopisnik ,L." v zagrebškem „Katol. Listu" poroča, da je verhbosanski nadškof poslal verlo lepo pisanje do metropolitov gerško-iztočne cerkve, kteri so v področju njegove nadško-fije, temu je pridjal tudi okrožnico Nj. Svetosti.
Pravi namreč: „Spominjajo se Oče Leon XIII svetih časov, kadar ste jutrova in zapadna cerkev v edinosti kakor zaročnica Kristusova hvalili in slavili trojedinega Boga. in spominjajoč se, kako so šteti dnevi njihovega zaslužnega življenja, — zaželijo kakor starček Simeon, da naj bi luč Kristusove vere obsijala slehernega človeka, ki pride na ta svet: obernili so se vsled tega najprej na ono cerkev, ktera nam je najbliže, ne samo po veri in obredih ter raznih vstanovah, temveč tudi po kervi. Zato so izdali nedavno okrožnico, v kteri po imenu kličejo gerško -jutrovsko cekev, naj bi se zopet zedinila s katoliško Cerkvijo. Jemljem si čast, to okrožnico predložiti temu prečastitemu ordinarijatu v serbsko-hervaškem jeziku.
Brez vsake sumnje, da se sami neprijatelji naši veselč naše nesloge, našega nesporazumljenja, vsled kterega dva rojena brata hodita narazen v sercu, pod kterim ju je nosila ena mati vere Kristusove, s ktere Duhom je treba, da ste navdahnjeni toliko jutrova kolikor večerna Cerkev. In tega Duha dal bi rad Oče nebeški, da se po njem in v njem zedinimo, ako ga le tega prosimo. In prav v tem, zdi se mi, je en način, kako naj se zedinimo v zunanjo edinost, ako se namreč najprej zedinimo z Duhom v molitvi.
Drugo, kar bi zedinjenje močno olajšalo, je to, da se pri tem ne oziramo na narodnost, in še manj da bi jo enačili z vero, ker Jezus Kristus je k svoji veri poklical vse narode.
Tretje, kar bi k zedinjenju prav močno pripomoglo, bilo bi to, da se v cerkvi Kristusovi dobro loči vsaka bistvena reč od nebistvene; ker Kristus, vstanovivši svojo cerkev za vse narode, je dopustil, da se pri izdavanji cerkvenih postav, ki vravnavajo bogoslužje, ozir jemlje na različen značaj in različne navade dotičnih narodov, vsled česar so nastali različni obredi, tako v zahodnji, kakor v vzhodnji cerkvi.
Četerto, kar bi najbolj zlajšalo naše zedinjenje, je to, da se iz sv. pisma in svetih očetov natanko razvidi, kako je Kristus vstanovil svojo Cerkev in s kterimi znamnji jo je obdaroval, po kterih jo je treba spoznati, da je Kristusova.
Ako naši in vaši neprestano to pretehtujejo. ter se z iskreno željo zberejo v namen, da v tej pre-važni reči spoznajo sv. voljo Božjo in Božje namene v vladanju Cerkve njegove, in da imajo v pameti samo slavo Božjo in zveličanje duš: potem je upanje, da se bodemo kdaj zedinili____"
Nadalje Prevzvišeni prav iz globočine serca prosi dotični metropolitanski ordinarijat vzhod nje cerkve, naj v tem oziru blagovoli razviti svoje nazore in staviti predloge, osobito gledč načina, kako in kje bi se sošli, da se resnobno o tem dogovore, kako bi mogli se zediniti v eno edino Cerkev Prevzvišeni dobro vč, da se bodo temu marši kteri proti vil i; toda v tem ni gledati na to, kaj ljudje porečejo, temveč na to, kaj Bog poreče.
Ker so sedanji čas tako silno tehtne reči v dogovorih, se morebiti ne bode v prederznost štelo, ako tudi „Danica" omeni, kako močno je želeti, da bi vsi — duhovni in verniki. — goreče molili, ss. obhajila darovali. 9dnevnice opravljali itd. v ta namen, da bi usmiljeni Bog omečil serca razkolnikov in poslal bogatega blagoslova na delo, ktero je tako silno na sercu sv. Očetu Leonu XIII.
Iz Ljubljane. (Rakova bolezen) „Slovenec" je v 26. oktobru št. 246 pisal o dvojni rakovi bolezni, namreč, rak na telesu in rak na duhu. K temu se pa po vsi pravici sme prištevati tretji rak, ki se je one dni v vsi svoji ostudnosti pokazal v Piranu, namreč rak pretirane narodnosti, ki hoče vse poteptati, pregnati in pokončati, kar ni berst njegovega lastnega jezika. Grozovito je, kaj je fanatizirana derhal počenjala v Piranu primorskem mestu s kakimi 10 ali 11 tisuči prebivalcev) zarad nekterih napisov na poslopjih, zato ker niso bili samo in zgoli v italijanskem, ampak tudi v her-vaškem ali slovenskem jeziku.
„Danica" je že davno pisala, da dan danes, ko je vesoljni svet z železnicami preprežen in se vedno bolj preprega, naj bi se po gimnazijah in druzih višjih šolah učile saj osnove tudi nekterih bolj potrebnih tujih jezikov, na Avstrijanskem posebej osnove glavnih avstrijanskih jezikov, kar bi se brez vsega truda doseglo s kakima dvema urama na teden, saj po višjih razredih. S tem bi nič ne terpela n. pr. matematika, ktere je za djansko rabo v življenji več kot polovica preveč na gimnazijah. Komur ima to biti strokovna in kruhovna veda, ima k temu še več kot dosti časa pozneje. Taki nauk jezikov bi ne bil le samo prijeten, temveč tudi močno koristen, ker vradnik, učitelj, duhoven itd., ako ga poklic zanese v drugo deželo, drugo krono vino, okraj ino. ali kamor si bodi po svetu, bi se potem brez truda naučil dotičnega jezika, ker bi imel že iz šole podlago in temelj.
Kna glavnih koristi bi bila zlasti tudi ta, da bi se ljudje bolj sprijaznili med seboj ter bi se ne debeli! tako strahotno tisti Moloh obožavane, pretirane narodnosti, sovraštva tujih jezikov in vsled tega sovraštva tujih narodov, kar se zlasti vidi pri večih narodih. Veste, kdo je Moloh? To je malik z volovsko glavo in z razprostertima rokama, s kte-rima vse hoče k sebi pograbiti. Posebno hlasta po mladini, po šolskih otrocih, ktere verže v ogenj, ki v njegovem trebuhu gori, ogenj grozovite strasti, ktera bi vse pograbila k sebi in požgala, kar ni njenega jezika, njene narodnosti.
In kje gori ta strahoviti ogenj ? Pri tistih, kterim je rnarodnost vse," veljava „v pervi versti," — ne pa vera. ktero je vender Sin Božji na svet prinesel in je torej nebeško dete. Pretirani liberalci imajo res volovske glave, kajti, kdo bolj ljubi svoje rojake kot jih je ljubil Zveličar, in vendar so bili judje zaverženi, ker so nad vero stavili svojo lastno osabnost! Pervi pedagog sedanjega časa, Don-Bosko, ni delal tako, kakor fanatiški prenapeteži v Piranu ali pa magyarski kovači zoper verskih postav v Buda-pešti; po vsih deželah, celo v Patagoniji in ognje-viških deželah je Don-Bosko zbiral zgubljeno mladino, da jo je v vstavih in kolegijih ne poitalijančil, temveč lepo katoliško odgojal: in njegov naslednik Don-Michele Kua ima med drugimi tudi že mladenčev iz Švice, iz Nemškega, pa tudi že nekaj Slovencev, ki jih bo lep«» vravnal. vzgojil, ter bodo vsaki v svoji deželi blago delo nadaljevali, delo sv. Frančiška Sa-lezija; kajti sedanji rod je silo spačen. že mladina se zbira po več krajih v druhali in trope, da kradejo, ropajo in celo že morijo, tudi samomore doveršujejo. Kdor bi to tajil, moral bi res imeti volovsko — Molohovo glavo: naj le bere, kar se je tolikrat te leta pisalo celo iz glavnega mesta, kar se naznanuje skorc» vedno tudi iz bližnjega Tersta o samomorih, kjer tako hobatno poganja presiljena narodnost. Pedagog vsih pedagogov. Bog in Zveličar, ni hotel, da naj bi aposteljni n. pr. Greki Skite pogreščili, Kgipčane pohebrejčili. temveč je raji aposteljnom samim dar jezikov podelil binkoštni dan, da so mogli narode v njihovem jeziku sv. vero učiti; zakaj nekje bi moral zdaj Italijan vse Istrijance poiaščiti, Bismark Poljce izgnati ali pa ponemčiti, ali Rus Poljcem svojo rusko > hturgijo vsiliti ?
Kje je pamet? V začetku rožnega venca stoji prošnja: „Kteri nam razsvetli pamet.tt Ali je čudo, če se širi tudi telesna kuga!?
V Besnici pri Kr. so z velikim veseljem in kar je moč slovesno sprejeli svojega novega vikarija čast. gosp. Fr. Pokorna, kteri je preteklo nedeljo pervikrat častitljivo overševal duhovno opravilo. Ljudje so vsi srečni zdaj in hvali se, da tudi otroci so prav lepega obnašanja. Bog daj srečo!
Iz Štajerskega. (Solnce in senca.) Dovoli mi zopet, draga „Danica," nekaj besedi spregovoriti. Precej časa je že, kar sva se zadnjikrat pogovarjala, in marsikaj se je prigodilo v tej dobi. Obiskala nas je že tudi resna jesen, obložena z marsikaterimi darili. Da, Bogu hvala, marsikaj dobrega smo pridelali letošnje leto, čeravno ne v preobilni meri; zakaj tudi letošnje leto nas je Bog obiskal z marsikatero šibo. Pa kaj si čem o? Grešne stvari — vredni smo kazni, več nego dobrot. Pa kljub temu še smemo le vendar zadovoljni biti; posebno mi kmetovalci nismo sicer kdo v6 koliko pridelali, a vendar tudi ne ravno malo. Gorice nas sicer niso razveselile z obilno vinsko kapljo, pa z dobro, močno, kakor bi nas hotele opominjati k zmernosti, češ, malo pijte, a dobro vino, katero bo telo pokrepčalo, ne pa pokvarilo, kar se žali, dandanes tolikrat zgodi. Posebno nesrečno žganje je hudobna morilka ljudi sedanjega časa; dan na dan nespremišljene grozno pleni in mori! Kako žalosten je prizor, ki ga nahajamo po kerčmah, kjer se toči ta morilna in ubijalna pijača. Tam ne vidimo le samo odrašenih ljudi, tam zapazimo še tudi otro-
čičev. ki so jih pripeljali seboj zaslepljeni, žganju udani stariši, češ, naj se tudi oni navadijo „te dobre pijače" — morilci svojih lastnih otrok! Sam sem to slišal ... Sedaj pa naj pričakujemo iz take mladine poštenih mož in ž6n! Kedaj bo vendar že nehala moriti ta neusmiljena pošast naše ljudstvo?
Naj še omenim drugo napako. Nedavno sem prehodil po opravkih več krajev naše mile dežele. Bil sem tudi ob nedeljah pri službi božji v mnogoteri ptuji cerkvi. In kaj mislite, kaj me je žalilo? Sprijazniti se nisem mogel nikakor z ljudmi, ki so ob nedeljah za časa službe božje, ne da bi bili šli v cerkev, zunaj hrama božjega pohajkovali, imeli neslane pogovore, ter bili brez vsake pobožnosti. Toraj tako se Bog časti? Ali ne znate cerkvenih zapovedi, ki vežejo pod smertnim grehom, biti pobožno pri sv. maši! Ko prideš obiskat božje Veličastvo, se ti še vredno ne zdi, da bi stopil v Njegovo hišo in bi spregovoril ž njim. Povej mi, dragi, kaj bi storil kak vradnik, ako bi te povabil iz prijaznosti k sebi, in ti bi se sicer približal njegovi hiši, tam bi pa ostal zunaj in bi se ne brigal za prijazno povabilo? — O, kako bi se vradnik razserdil in njegovo prijateljstvo do tebe bi gotovo takoj nehalo.
Zdaj pa pomisli, kdo je tisti, ki stanuje v naših cerkvah! Ni li On nad vse vradnike celega sveta? Ni li Kralj nebes in zemlje, kateremu je vse podložno ? In ta veliki Gospod se toliko poniža, da nas prijazno povabi na svoj dom. In ti, revna stvar, se prederzneš to povabilo zanemarjati in zunaj svetišča ostajati. O kolika prederznost! Bog je pač neskončno dober, da takoj ne kaznuje porednežev, ki se ne boj6 zunaj cerkve ostajati in pa še celo nespodobne pogovore imeti za časa sv. opravila!
0 Slovenci, nikakor mi ne smemo taki biti, saj je že slovenski rod od nekdaj slovel zarad pobožnosti ; ohranimo mu to častno im6 v njegov časni in večni blagor!
Naši prihodnji Salezijanci.
(Dalje.)
Cerkev Marije Pomočnice kristjanov.
Ako je pa ta cerkev že po zunanjem tako krasna in lepa, kakošna mora še le znotraj biti? Tako prašanje bi se utegnilo nehotč vsiljevati čita-telju. To opravičeno prašanje začudenja pa tudi v resnici najde odgovor v svojo popolno zadovoljnost, ako stopiš v prekrasno cerkev. Tu se ti odpre pred očmi široka, prostorna cerkev v podobi križa v rene-sanskem slogu, zidana v najlepši obliki. Tu se vidi velik širok prostor od velikih vrat do velikega oltarja, velika višina, z mogočno kuplo, sloneča na močnih stebrih ter na krepkem zidovji cerkvenem. Na debelih stebrih precej po vhodu stoji za več kot 300 pevcev prostoren kor, kjer se ponosno kvišku dvigujejo glasne in umetno ubrane orgije. Ob desni in levi na tleh pa so ti krasne, po dve manjši in po ena velika stranska kapela. Po cerkvi so sedeži, ki pa so sredi cerkve od glavnega oltarja proti velikim vratam z nekako stoječo lepo zrezljano steno na dvoje predeljene, evangeljska stran odločena za gojence Boskovega zavoda, listovska stran pa za pobožno občinstvo sploh. Iz velike kapele na listovski strani se gre v visoko prostorno kapelo pred zakri-
stijo. V tej kapeli vidiš mnogo in dragocenih spominkov viseti po stenah, ki spričujejo, koliko jih je že v tej cerkvi po priprošnji Marije Pomočnice kristjanov dobilo tolažbo in pomoč. Iz te kapele se pride v dolgo in prostorno zakristijo ter iz te greš pred veliki oltar; pa greš tudi za veliki oltar, kjer vidiš zopet dokaj velik prostor z oltarjem, kamor hodijo gojenci iz zavoda Boskovega ob določenih urah opravljat svoje molitve ter počastit presveto Rešnje Telo, prišedši skozi vrata naravnost za velikim oltarjem, ki peljejo na dvorišče omenjenega velikanskega zavoda. Stopivšemu pa pred veliki oltar ti je to veliko večja višina in veliko večja širjava, kakor je, recimo, veliki oltar nunske cerkve v Ljubljani. Pobožni obiskovalec te cerkve pač ne more od velikega oltarja, ne da bi se ondi dalje pomudil. Že stranski oltarji so ti krasni in lepi. Prekrasen je oltar Jezusovega presv. Serca, prelep je oltar te kapele milostne Matere Božje (delle Grazie>. oltar sv. marternikov turinskih; oltar sv. Frančiška Sal, krasen je oltar sv. Petra in oltar sv. Jožefa; prelepo je vse po vsi prostorni cerkvi, kjer ni najti prostorčka, v katerem bi se kaj pogrešalo, marveč je vsak prostorček ob zidu in v kupli porabljen na najokusniši način ter proslavlja z dragocenimi slikami nebeško Kraljico. Vse te podobe in slike prav posebno poveličujejo ob znožji in v obnebju mogočne kuple tudi prekrasni, pomenljivi, prelepi napisi iz sv. pisma in izrekov najslavniših ssv. cerkvenih učenikov o naši nebeški Kraljici; toda veliki oltar pa vso to krasoto in lepoto na manjšem, če tudi zase jako velikem prostoru, našim očem še v lepši in veličastni luči razgrinja. To ti je veličastna slika Marije Pomočnice, stoječa z Jezuščkom v svoji levici, s kraljevo palico pa v svoji stegnjeni desnici. Vsa podoba je naslikana v nebeški bliščobi, stoječa na svitlih oblakih neba, obdana od trume angeljev in izvoljenih svojih častilcev. Pod svitlim oblakom so naslikane velike stoječe podobe raznih svetnikov, ki so nekdaj na zemlji zagovarjali ter razširjevali češčenje Matere Božje. Tu so te slike glavnega oltarja, kakor tudi slike in kipi druzih oltarjev ter slike na oknih in na širnem oboku tako primerno razstavljene, barva po obrazih in po obleki taznoverstnih svetnikov tako umetno razverstena, da je to delo po izrekih in spisih učenjakov in zve-dencev prekrasno mojstersko delo v svoji popolnosti. Tu dotični slikar. Karol Costa iz Verčelj, ni samo pokazal, kako spreten in popolen tvoritelj da je v svoji stroki, marveč je v istini v sleherni sliki le vpodobljena Don-Boskova pobožnost, ljubezen in zaupanje do nebeške Matere Marije. Zato ti je vsa cerkev ter vsa notranja oprava njena kakor nekak slavospev Marijin v podobah, prekrasna odperta knjiga je iz življenja Marijinega ter njenega čudežnega delovanja na zemlji tudi sedanje čase, katera ti tem bolj dopade, čem dalje in pazljivejše jo prebiraš. Res, tako veličastna in krasna je ta cerkev, da pravijo in pišejo izvedenci in soverstniki Don-Boskovi, da si je to svetišče Marija sama napravila ter se v to po-služila svojega častilca, Janeza Don-Boskota. Pričel je zidati cerkev le s 40 centesimi v žepu, a sedaj jo cenijo nad milijon frankov. Kolikokrat ni imel Bosko, tako pripovedujejo njegovi gospodje verstniki, pri zidanji te cerkve ob sabotih popoldne do pete ure ne novčiča ne vinarja v roki, a na večer je bilo treba šteti tisoče raznim delavcem in zidarjem; toda
predno je bilo treba šteti denar, je že kdo od kacega neznanega človeka prinesel Boskotu pismo z ravno tako svoto denarja, kolikor ga je potreboval. Dobrotniki so, namreč po navdihu Marijinem iz obljube do Marije dotične svote darovali za njeno svetišče. Za to se sliši, kakor en glas „Ta cerkev je Marijino delo." (Pravijo, da so bili slikarji in zidarji te cerkve Don-Boskovi učenci.) Kako bi se toraj goreči častdec Marijin neki zamogel ločiti od tako lepega Marijinega oltarja ter njene prekrasne, prijazne cerkve, ne da bi prej pobožno pokleknil pred oltar ter molil presveto Rešnje Telo v tabernakeljnu. nato pa se prav priserčno priporočil in izročil nebeški Kraljici. Pomočnici kristjanov, čitaje razne prelepe izdihljeje ter napise, ki so brati po prekrasni cerkvi ter pobožno in prav priserčno ponavljaje prelepi predpevek, zapisan v latinskem jeziku z zalimi čerkami na pasovih pod kuplo, namreč: „Sveta Marija, pomagaj ubogim, podpiraj slabotne, poživljaj jokajoče; prosi za ljudstvo, prigovarjaj za duhovstvo. posreduj za duhovstvo, posreduj za pobožno ženstvo; naj okušajo vsi tvojo milost, katerikoli kličejo v tvojo sveto pomoč."	(Dalje nasl.j
Kneipp in njegov poklic.
(Dalje.)
Dve leti je starikasti dijak Kneipp študiral privatno in prišel je čas, da bi stopil v kolegij. Blagi g. Merkle je bil med tem prestavljen v Ansburg in svojega učenca je poslal v Dillingen. Zelenec pa je menda čutil, da mladeneč Sebastjan mu utegne svoj dan hoditi v škodo, ako postane kdaj duhoven, in podpihal je povsod zadevne osebe, da je Kneippu bilo vse ravno tako nasproti, kakor ga zdaj vse čisla in išče. Rektor v kolegiju ga je sprejel več kot merzlo in mu sprejem odrekel. Mermral je: „Od teh stariharjev, ki hočejo študirati, se ni nič prida nadjati. Ni davno, kar nas je na lčd speljal stariharsk mlinar; ni se dalo iz njega izkljuvati kaj prida. S tkavcem bode brez dvoma ravno taka."
Toda izgled malnarja je bil piškav dokaz. Rektor, ki je vedel zgodovino, bil bi se lahko spomnil starega soldata, ki je šel v šolo s 40. letom in ki se je vzgojil iz njega svetnik Ignacij Lojoljan, pred kterim sicer še dan danes ima „respekt" zelenec in vsi njegovi „liberalni postreščki."
Kneipp, zopet v hudi bridkosti, se naslednji dan zopet predstavi v gimnaziji. Zopet odveržen. Še enkrat pride in prosi; toda rektor mu pokaže, kje da so vrata. Ubogemu Kneippu pa je serce pokalo. To pa ni bilo samo v Dillingi, vsak čas in kraj ima svoje muhe. Zelo ob tistem času je bila v neki drugi deželi dana nova naredba, da noben mladeneč, ki je imel Čez 14 lčt na rebrih, ni bil dopuščen v latinske šole. V Translitvi je dihala prostejša sapa. Torej je polno mladenčev hitelo čez Kupo na Her-vaško. Kaj je bil nasledek? Čez nekaj let je bilo na Isterskem, Kranjskem, Štajerskem lepo število novih maš tacih duhovnov, ki so na Hervaškem doveršili celo ali večji del gimnazije in nihče ni rekel, da bi bili ti naj slabši duhovni ali tudi sicer v druzih službah slabi deržavljani. Vtepalo se je ne malo neki stranki tistega časa vsled tega. Zanesli so bili namreč mladenči preko Kupe domoljubnega duha ▼
svoje dežele, in to se je marsikterim osebam jako kadilo.
Vsak človek, kterega je Bog za kaj posebnega odmenil, mora poprej skozi ogenj iti, poskušnjo prestati; vender tako vroča je pri malokom, kakor je bila pri Kneippu. Tako osorno odveržen v Dillingi se Sebastijan Kneipp verne v Ansburg prehodivši v enem samem dnevu šestnajst milj. BlagoduSni gosp. Merklč ga tolaži, kolikor le more in obljubi, da bode vse vravnal. Bil je tudi mož-beseda: Kolegijalec tri in dvajsetih l£t je slednjič videl, da so se mu gimnazijska vrata odperla. Tri leta je tam ostal, da do-verši klasiške nauke. Toliko zastal v primčri s svojimi sošolci, si je prizadeval jih premagati v pridnosti in s silno marljivo delavnostjo. Toda to zopet ni bilo dobro; poškodoval si je revež zdaj pa ljubo zdravje! Ob koncu tretje latinske šole bil je tako oslabljen in zdelan, da je komaj stal še na nogah. Usmilil se ga je eden čverstih vojaških zdravnikov in skazoval mu vso naj skerbljivšo pomoč. Poskušal je vsaktera zdravila, posvetoval se z drugimi zdravniki. Vse zastonj. Nezmožna je bila učenost in prizadevnost. Bil je le en glas: da učenje in pomanjkanje je ubilo močnega štefanridskega tkavca. Vselej, ko so dijaki odhajali na počitnice, slišal jih je med seboj šepetati: rStari je zgubljen: ne bomo ga več videli."
Vender domači zrak ga ie vselej nekoliko poživil in res se je vernil k novemu šolskemu pričetju; toda le toliko, da se je v svojem stanju naprej plazil. Tudi ni bil v nič boljšem položaju, ko se je preselil v Monakovo študirat filozofijo. Tako je bil oslabljen, da ni mogel s sošolci vred naukov zmagovati. kakor sam piše.	(Dalje sledi.)
Cvetlični spomin.
Gledal sem cvetlico milo, Spomnil se mladostnih let, In oko mi zarosilo Je na mladi, lepi cvet.
Srečni, o presrečni dnovi! Ko nedolžno je serce Bilo lepše ko cvetovi, V varstvu ljube mamice.
Z njo sem molil, z njo prepeval Milo-glasne pesmice; Bral po trati, v roke deval Nji najlepše rožice____
Oj kak gorko sem jo ljubil, Vse. oh vse bi zanjo dal; Bridko čutil, kaj sem zgubil Ko sirota sem postal.
Ljubi Bog mi vzel je mamo, Tužna mi potem mladost; Saj so z mano deli v jamo Moje petje, cvet, radost!
Upam pa, nebeški Oče, Ni na vek je meni vzel, Njo, ki molim zanjo vroče Enkrat v raju bom objel.
V6 solzice, le rosite, Na cvetlični ta spomin ; Mami v raju sporočite: Da jo serčno ljubi sin.
RadosLav.
Kraljici in Materi svoji.
Na Tvoj oltar oko mi zre, V obličje Tebi gleda — Kako občutke moje vse Izrazi naj beseda?
Gospa najvišja moja si In moja si Kraljica, Prijaznost vendar iz oči Odseva Ti in z lica.
Zato pokleknem pred oltar In molim zaupljivo: Pogledi na-me, grešno stvar, Marija, milostljivo!
In zdi se mi, da Tvoj obraz. Oko mi pravi Tvoje: Ljubeča mati sem ti jaz, Ti — ljubo dete moje!
Čutilo rajsko, glas sladak! Do duše dna mi sega. Kako sem miren — strah nikak Serca mi več ne bega.
Prepolno je serce čutil, Vse Tebi posvečuje! Ker nima vrednejših daril, Samo se Ti daruje.
N-r.
Razgled po svetu.
Zagreb. Profesor bogoslovja dr. Anton Mavrovid je bil 19. oktobra slovesno instaliran kot rektor magnifikus v ondotnem bogoslovnem oddelku. Novi rektor je o tej priliki čital obravnavo o vpljivu ker-ščanstva na družinsko življenje. Počastil je instalacijo s svojo navzočnostjo tudi presvitli nadbiskop.
Belgija je pri svojih novih volitvah pokazala, koliko moč ima molitev sv. Očeta, ki se vedno močneje v nebesa vzdiguje. Belgiška zbornica je zdaj postala resnična zastopnica katoliškega prebivalstva in lažnjivo liberalstvo je toliko kakor poginilo ; dobilo je po pervi volitvi 7 revnih glasov (čemur jih je po zveršenih ožjih volitvah še nekaj došlo, ter imajo katoličani 104 glasove in prostomišljaki, ki so pretekli čas že tako nesramno počenjali zoper katoličane v deželi (njih pobožnosti motili itd.), so jih vjeli vsih skupaj 20. Vsak katoličan, kteri se še ni izbrisal iz kerstnih bukev, se veseli tako slavnega vspšha in mora zaklicati: Hvala Bogu, ki se je tako očitno in usmiljeno ozerl na Svojo zatirano Cerkev!
Laško. Kakor ne more liberalec miren in ves61 biti, ker je nasprotnik sv. Cerkve, tako tudi fra-mason ne. Ni se torej čuditi, da eden naj glasovitiših framasonov je nastopil pot slavnega Leona Taxil-a in se je framasonstvu slovesno odpovedal, namreč
g. Margiutta iz spodnje Italije. Dobro je, vsak dan moliti očenaš na čast Jezusu na Oljski gori za spre-obernjenje framasonov s pristavkom: „0 Jezus, za volj svojih bridkost na Oljski gori se usmili framasonov, brezbožnikov in terpeče Svoje sv. Cerkve!
Damask. (Veselo naznanilo.) Občinski predstojniki dveh vasi blizo Damaska, kterih prebivalci so razkolni Druži, so nedavno prišli k frančiškanu predniku v Damask in so naznanili, da vsi prebivalci, 700 duš, prestopijo v katoliško Cerkev. Pričakujejo pa še nadaljnih enacih prestopov. To je toliko bolj veselo, ker Druži so saj veljali kakor hudi nasprotniki katoličanov. Kdo se pri tem ne spominja gorečega budenja Leona XIII k molitvi v mescu vinotoku.
V	Buenos-Airesu, Argentinski deržavi, je umeri ondotni nadškof mons. Federiko Aneiros, in sicer skoro neprevidoma po noči od 3. do 4. sept. Prišla je smert kakor tat, po evangeljskih besedah; toda našla ga je čujočega. Življenje njegovo je bilo napolnjeno z dobrimi deli do naj zadnjega dnč. Vse pa je merilo na Božjo čast in zveličanje duš. — Bog tudi nam daj vsem srečno zadnjo uro!
L Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 j s t v a.
Nameni za mesec listopad (november): a) Glavni namen: Katoliški milijoni na G trškem in v Turčiji. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Ker smo mesca kimovca molilili za cerkve jutrove dežele, da bi se zopet združile s svetim apo-stoljskim stolom, naj sedaj zopet po želji sv. Očeta molimo za ločene brata Balkanskega polotoka, posebno pa za srečen vspeh misijonov v tem kraju. Na ta način nekako dopolnujemo prejšnji molitveni namen: kajti rodovi Balkanskega polotoka imajo marsikaj skupnega z narodi jutrove dežele: krivdo namreč, da je odpadel ta del zemlje od rimske sto-lice, ta je notranja vnčmarnost, in težki jarem moha-medanske vere od zunaj.
Veliki odpad onih dežel po razkolu provzročil je Focij, carigrajski patrijarh, ter ga tudi vterdil. Naslednja stoletja so skušali odpraviti ta odpad. Pri nekterih narodih, kakor pri Bulgarih, se je to za nekaj časa vresničilo. Vendar se ni povernila nikoli več cerkvena edinost.
V	15. stoletju prišla je zatorej kazen nad nje. Od vzhoda prišli so turki, osvojili si Malo Azijo, prekoračili Bospor, prilastovali si vedno večje dele Gerške dežele ter konečno po kervavi bitki vzeli glavno mesto Carigrad 1. 1453. Osoda starega ger-škega cesarstva bila je s tem doveršena in priččl se je čas dolzega in strašnega suženjstva. Kajti, kjer je gospodaril islam (mohamedanska vera), tam ni bilo več olike, še manj pa prostosti kerščanske vere. Kristjanom ostala je le še volitev med odpadom k islamu, ali pa k suženjstvu.
Ostalo je sicer tudi še kerščanstvo, razkolniki obderžali so svoje bogočastje, morali pa so se vendar podvreči sultanu in njegovim mogočnikom, od njih poterjenje škofov si izprositi, ali bolje rečeno, drago kupovati. To je bila huda kazen za mogočne Gerke, ki poprej niso hoteli v Rimu za poterjenje prositi.
Škofje so potem, da si pridobč denar, s kterira so si škofijo pridobivali, prodajali župnije na nevredne duhovne, ki so pa ljudstvo izžemali. Te nezgode, pred vsem pa odpad od Rima, središča cerkvenega življenja, provzročile so vnčmamost, v kteri je raz-kolniška cerkev balkanskega polotoka še dandanes.
Brez katoliških misijonarjev sicer nikoli ni bilo; imeli pa niso nikoli potrebne prostosti, da bi dosegli znatne vspehe. Še le novejši čas začenjajo misijo^i po onih krajih boljše vspevati, ko je Gerška postala neodvisna in je po pariških in berolinskih pogojih (1856) bila obljubljena prostost kerščanske vere po Turčiji. Z veliko skerbljivostjo pospeševali so papeži misijone po onih krajih. V Rimu obstoji pod varstvom sv. Stola kolegij sv. Atanazija, da se ondi vzgajajo duhovni za Gerško. V Atenah vstanovili so v ta namen Leonovo semenišče. V Turčiji vživa kat Cerkev sedaj prostost, kakoršne v marsikteri katoliški deržavi nima. V deželah ob Donovi, ki so bile poprej turške, nahaja se sedaj mnogo cvetočih misijonov. Posebno vneti za katol. Cerkev kažejo se Bulgarci, kar je razvidno iz prestopa tolike množice okoli leta sedemdesetega.
Upajmo, da se bodo vsi naši ločeni bratje po-vernili iz razkola ter se vdeležili blagrov katoliške edinosti. Vzrok upanja imamo. In ravno zato obračajo sv. Oče naše oči in naša serca na inisijone na Gerškem in v Turčiji, ter nas opominjajo, da se z gorečo molitvijo vdeležujmo spreobračanja svojih ločenih bratov.
Glavni namen za mesec gruden (december): Xoc »xpreohernjeni kristjani afrikanski.
bi Posebni nameni:
7. S. Anton B&ldinncl. Vzbujanje apostoljskih duhovnov. Velika po k lir na resnost za semeniške kandidate.
K. S. Gotfrid. Vdanost v liožjo voljo pri hudih skušnjah. Pomočki za stanu primerno življenje.
!>. S. Teodor. Opuščenje nezmernega razveseljevanja. Odprava nenravnih plesov. Dobitev kerščanskih služabnikov.
10.	S. Andrej Avelln. Dosega mo«*no zaželjenega redovnega poklica. Mlada kongregacija pobožnih delavcev na Dunaju.
11.	S. Martin, škof. Mladina, nje učeniki in vzgojitelji. Katol. dijaške zveze in društva. «Pospešitelji molitvenega apo-stoljstva.»
12.	S. Martin, papež. Stoljni kapiteljm. Stanovitnost novo» spreobernjenceni. Kupčijske. prodajalske zadeve.
13.	s. Stanislav Kottka. Novicijati Jezusove družbe. Varstvo blage mladine pred spačenostjo. Vzgojišne naprave.
14 S. iosafat. Obvarovanje slovanskega ljudstva pred socijaldemokratičnimi zapeljivci. Brazilijanci. Tovarniško prebivalstvo.
15. S. Leopold. Avstrijski cesar. Kerščansko obnovljenje Dunaja.	(Dalje nasl..
II. Bratovske zadeve N. 1J. Gtosp6 presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverai od nate dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. pretest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse potestns pregrehe. — Bolna priporočena Naši lj. G. za ljubo zdravje. — Nekteri tatinski otroci za poboljšanje.
Zahvale.
Živa in priserčna zahvala M. B. in sv. Janezu Nepom. za rešitev iz hude in velike nevarnosti za časno in večno življenje!
29. 10. 18«>4.	J. S.
Listek za raznoterosti.
Opomin. Živo prosimo čč gg. duhovne in vernike, berite s premislikom od sv. Očeta poterjeni spis v današnjem listu, namreč: Katoliški misijoni na Gerškem in v Turčiji. Slovenci, molimo za spreobernjenje svojih razkolnih bratov in sosedov in opustimo smertno-škodljive prepire in razpore; ako ne, utegnemo si nakopati tudi mi sužnjost. v kakoršni čume že stoletja naši bratje ob Balkanu in drugod, kakor je poznamnjano v omenjenem spisu. Z bridkostjo mora vsak pošten vernik slišati, kar naznanja „Slovenec." da na Notranjskem (in tudi v Ljubljani» so med dobrimi verniki neki bolj posamezni ljudje, ki duhovne z gerdimi imeni in po-hujšljivimi psovkami pitajo in s tem duhovstvu dobro im»'* ujedajo, kar je strašen smertni greh! Uboga mladina! Ali ne bo okužena od tacih nesrečnih ljudi, ki so sami okuženi in milovanja vredni služabniki Antikristovi v Znano med ljudmi in v pregovoru je, da zasramovalcu duhovnov se na zadnje terdo godi in prav pogosto v smertni uri taki nesrečnež nima duhovnega tolažnika, da bi ga z Bogom spravil, ker se je z zaničevanjem duhovnov te milostine vrednega storil.
Č. g. Žiga Bohinec, podvodja v liubljanskem bogoslovnem semenišču, je huje zbolel in se priporočuje v molitev.
Gorica. Č. g. Andr. Leban, vik. Gergarski, gre za podvodja na Sv. Goro; čast. g. Jož, Godnik, vik. Kronberški. za vik v Gergar; č. g. Ant. Pahor, vik. na Gornjem polji, za vik. v Kronberg
Celovec. Dekan za Beljak je imenovan v. č. g. J Plešucnik. mestni župnik. — Č. g. J. Tiefenbacher gre za provizorja v Notr. Tuhinj. — Premeščena sta čč. gg. kapi.: Dr. Fl. Hiebaum iz Sovodnja v Beljak, in J. Gross iz Sokovega v Sovodenj. — Čast. gosp. \Valln<.ffer gre na Dunaj in namesto njega pride za vikarija v dominik. samostan v Brežce č. o. Konst. Fluss iz Epana.
Crradec. Novi knez in škof dr. Leopold Schuster je imel 15. oktobra zaslišanje pri sv. Očetu v Rimu. ki so ga sprejeli s klicem: „O Seccoviensis!u „O Sekovski škof'" in so se z vso ljubeznjivostjo z njim pogovarjali, kakor oče s sinom. Ginjeni so se spominjali pokojnega knezoškofa dr. Z\vergerja. Leon XIII so še popolno zdravi in gibčni. Berž ko bode sekovski kn.-škof Rim ogledal, opravil pri deržavnem tajniku Rampollu in kardinalu Ledohovskem, ter pri gr. Reverteru. odrine s tovaršem Mrs. Graus-om na božjo pot v Sv. deželo od koder se utegne verniti domu v začetku grudna.
Za kolero jih je poslednje dni zbolelo 150; umerlo 50 v Galiciji.
Pruski kancler Kaprivi je odstopil in na njegovo m» sto izvoljen knez Hohenlohe; ravno tako je namesto gr. Kulenburga. ministra za vnanjstvo, nastopil K •ller. Te n-.vioe so občinstvo osupnile.
Znamsja. V Buenos-Ajresu je vsled potresa v Laroji 2000 ljudi končanih, 20 000 pa hudo ranjenih!
Zoper žganjepitje so se jeli tudi na Danskem močno vzdigovati. Prošnja, ki ima veliko čez 100.000 podpisov, je izročena ministerstvu; da naj se predloži deržavnemu zboru zoper žganjepitje. Zahtevajo pa, da prodaja sleherne žganjske pijače bodi prepovedana od sobote popoldne do ponedeljska zjutraj.
Sveta noč.
Bog na nebu je višnjevem Tisoč jasnih zvezd prižgal, V njih sredino v plašču belem Ščip kot kralj je priveslal.
Belo-svileno obleko Zemlja ogernila je; Kamor se ozreš, — vse belo, Vse odela svila je.
Sveta tu tišina vlada, Zrak je merzel in brideč, Hladno piha bistra sapa, Reka ne šumi mi več.
Ni noči še bilo take, Kot je noč nocojšna ta. Zvezde se bliščč prejasne, Milo gledajo z neba.
Kdo je vstvaril noč prelepo, Kdo ji dal je tako moč? Bog je prišel k nam na zemljo, Čujte to je — sveta noč!
BofjumiL
Nočna molitev.
Na nebu so zvezde žarele, Na zemlji je vladal pokoj; Le v meni so strasti besnele, Razsajal mi v persih je boj.
In pugled mi splul do zvezda je A duh mi je splaval nad njč: Polegla se strast mi srca je, Pomirilo se je gorjč.
B. Kranjec.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č. g. vikarij Fr. Pokoren 5 gld. — Č. g. kapi. Iv. Soukup 5 gld. — Č. g. kapi. J. Krumpestar 2 gld. — ..G. in M. kont. Auerspergovi na čast sv. Antona Pad.'' 8 gld.
Za sv. Detinstco: Po čg. kapi. Krumpestarji 5 gld. — Č. g. Ivan Cudermanj kapelan v Kranjski Gori, 4 gld. 70 kr. — Č. g. Janez Piber. kapelan v Prednji Vasi, tO gld. 80 kr.
Za cerkev sv. Jožefa v P r jed or a: H. L. D. 35. gld. (in 1 gld. za p. troške).
Zi ciborij in cerkveno orodje na Brezjah: Gospa N. s Ter-žiča 1 tolar. — Marička 1 krono.
Za razširjanja sr. vere: C. g. vik. Fr. Pokoren za Staro Loko 24 gld.
Za bratovščino sv. li. Telesa: Čast. g. vik. Fr Pokoren za Staro Loko 21 gld.