NO. 248 Ameriška Domovi ima AM€IUCAN IN SPIRIT ffOR€IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 23, 19G4 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPG& 8TEV. LXH VOL. LXH Johnson bo za praznike Škarja! zvezni proračun Predsednik bi rad /.vezni proračun omejil na 100 bilijonov izdatkov, kar pa vendar ne bo mogoče. WASHINGTON, D.C. — Delo na novem proračunu se navadno začne kakih 15 mesecev prej, predno stopi v veljavo. Administracija je začela sestavljati že spomladi tisti proračun, ki bo stopil v veljavo 1. julija 1965. Do oktobra je bil prvi osnutek pripravljen, dobil ga je v reke ravnatelj proračunskega urada Gordon, ki ima od predsednika pravico, da kar na svojo roko črta iz proračuna, kar se mu zdi, da predstavlja nepotrebne izdatke. Federalna tajništva in avtonomni uradi imajo pravico, da se pritožijo proti Gordonovemu črtanju, kar so tudi storila. Gordon je tekom oktobra dobil kakih 25 pritožb; 15 jih je rešil sam, 10 jih je ostalo za predsednika Johnsona. To bo prvo delo, ki ga bo predsednik moral opraviti tekom božičnih praznikov. Ni pa edino. Sedanji proračunski načrt predvideva okroglo $108 bilijonov izdatkov. Predsednik bi rad znižal to vsoto na $100 bilijonov, moral bo torej črtati precej izdatkov, ako hoče priti do vsote $100 bilijonov. Bolniško zavarovanje in boj proti revščini bosta tudi zahtevala svoje To' mu še ne bo dosti pomagalo. Za svoje lastne načrte rabi še nekaj bilijonov izdatkov, največ za bolniško zavarovanje in za boj proti revščini, menda kake $4 bilijone. Tudi to vsoto bo moral stisniti v okvir $100 bilijonov. Pa tudi to še ne bo zadosti. Vnesti bo moral še izdatke, ki jih predvidevajo razni zakoni. Izdatke bo lahko samo cenil, toda moral jih bo tudi vpo-števati. Ako seštejemo vse skupaj, ne vidimo možnosti, da bo mogel proračunski predlog ostati pod $100 bilijoni. Seveda je pa lahko vse skupaj račun brez krčmarja. Kongres ima namreč pravico, da ne samo črta posamezne postavke, čisto ali samo deloma, ampak da jih tudi poveča, kar prav rad dela. Zato bomo za pravo končno proračunsko vsoto zvedeli, ako bo šlo Vse po sreči, šele v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo izglasovan pooblastilni proračunski zakon. Novi grobovi John M. Ferrick Umrl je 59 let stari John M. Ferrick s 778 Chesnut Rd. v Willoughbyju, O., rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Turk, oče Thomasa J., stari oče Deborah, brat Anne Rentz, pok. Michaela, Katherine Scaglione, pokojnega George-a, Edwarda, Marie Turk in Josepha. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto. William J. Kramer Včeraj je umrl v University bolnišnici, kamor je prišel na zdravljenje iz Inglewooda, CaL, 47 let stari William J. Kramer, sin Johna in Anne (roj. Lovše) Kramer z E. 52 St. in St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio, mož Nancy, roj. Tocco, oče Williama in Nancy Ballesteros (Los Angeles, Calif.), brat Freda, Johna in Mildred Bride. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Čas še ni določen. Čombe vzrok krize v 0AE DAKAR, Sen. — To se pravi ne samo zaradi Čombeja, ampak tudi radi naše reševalne alkcije v Stanleyvillu, ki jo še danes glodajo afriški levičarski politiki z Naserjem na čelu. Začelo se je pa med njimi nekaj krhati. Kcngošlka komisija OAE je pretekli teden poskusila trikrat v Adis Abebi, da bi imela sejo. Za sejo je potrebna dvetretjinska prisotnost vseh članic, pa jih ni nikoli prišlo zadostno število' na sejo. Seje so bile nesklepčne. Vzroka ni bilo težko dognati. Države iz severne Afrike imajo vkljub OAE še zmeraj svojo posebno “skupino Casablanca”, ki jo vodijo Arabci. Črno Afriko pa ta arabski “separatizem” bode v oči, so proti “'Casablanci”. To se sedaj vidi tudi v pra- esi: 17 afriških držav, ki imajo razpravljal o izraelsko-arabskih 139 milijonov prebivalcev, odo- odnosih, arava rešilno akcijo, 12 držav z 95 milijoni prebivalcev je proti. Vse so seveda proti Čombeju, toda tiste države, ki odobravajo rešilno akcijo, priznavajo Čom-oeju pravico, da lahko pokliče v deželo, kogar hoče, dočim nasprotnice rešilne akcije trdijo, da Čombe nima te pravice. Naša javnost pa ne čuti razli-Ke pred sporom o upravičenosti rešilne akcije in sporom o Čombejevi politiki kot taki, za-jka. Anglija je odpravila smrtno kazen LONDON, Vel. Brit. — Spod bji dom je po mirni, 7 ur trajajoči debati sklenil s 355:170 glasovom odpraviti smrtno kazen 2a umor v Veliki Britaniji. Notranji minister Soskice je dejal, da bo smrt na vešalih za obsoje-be morilce zamenjala dosmrtna ječa. Ta povprečno v Veliki Britaniji doslej ni trajala več kot 9 let. Minister sodi, da bo v bodoče “daljša”. Sklep spodnjega doma mora biti odobren še v zgornjem do-biu. Za vse ostale zločine je bila Srnrtna kazen v Veliki Britaniji odpravljena že prej. Vremenski prerok pravi: Oblačno z morebitnim rose bjem. Najvišja temperatura 46. Rusi velirali sklep Varnostnega sveta ZN Varnostni svet ie končal razpravo o izraelsko-sirijskem spopadu 13. novembra letos brez vsakega sklepa. Sklep, ki je dobil večino, so Rusi vetirali. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Varnostni svet Združenih narodov je ponovno razpravljal o spopadu na sirijsko-izraelski meji 13. novembra letos. Sirija in ves arabski svet je s podporo sovjetskega bloika zahtevala obsodbo izraelskega “napada”, zahodni sili. Amerika,in Anglija, pa sta predložili resolucijo, ki obsoja vsako uporabo sile in spopade na meji na splošno. Za obsodbo Izraela so po ponovni razpravi glasovali le Sov-jetija, Češkoslovaška in Maroko, vsi ostali člani pa so se glasovanja vzdržali. Za ameriško-angle-ško resolucijo je bilo oddanih 8 glasov, proti pa le 3, toda ker je bil med temi 3 glas Sovjetije, ki ima pravico veta, sklep ni veljaven. Tako je resolucija sicer moralno prodrla, formalno pa je propadla. Sovjetski zastopnik je 'tzsrs: ZDRUŽENE DRŽAVE ŠVARE UPORNE VOJAKE V SAJG0NU ljudi v severni Kaliforniji in v Oregonu je moralo zapustiti svoje domove, ko so zaradi dežja j in naglega kopnepja snega narasle reke prestopjle svoje bregove in zalile okolico. Doslej je vsaj (i oseb mrtvih, trije reševalci pa pogrešani. Dežuje dalje in vremenska napoved trdi, da vsa; za danes ni pričakovati nobene spremembe. Pri tem so vode že sedaj narasle v taki meri, kot jih ta predel dežele ne pomni, škoda gre v milijone in guvernerja Kalifornije in Oregona sta proglasila po povodnji prizadete okraje za “okraje nesreče” in zaprosila za pomoč zvezno vlado. Kardinal Spellman gre za Božič v Guantanamo NEW YORK, N.Y. — Kardinal Spellman ima kot vrhovni katoliški vojaški škof navado, da gre vsako leto za Božič na naše vojaške postojanke zunaj naše dežele, kjer obiskuje naše vojake in odpraznuje z njimi daleč od doma božične praznike. Letos si je izbral za obisk našo resolucijo zavrnil, ker da meče vojaško postojanko v Guantanamo na Kubi. Sirijo v isti koš z Izraelom, čeprav so izraelska letala bombardirala sirijske položaje. Izraelski zastopnik je na to že preje odgovoril, da so začeli Sirijci streljati prvi in ko niso nehali, so Izraelci bombardirali njihovo o-porišče, s katerega so streljali preko meje v Izrael. Sovjetska zveza je glasovala proti ameriško-angleški resoluciji, da bi ohranila naklonjenost arabskega sveta, pa naj to škoduje tudi stvari miru na Srednjem vzhodu. Včeraj je prišlo ob izraelsko-jordanijski meji kar do dveh novih spopadov. Varnostni svet bo lahko torej znova Med potjo se je zadnjo nedeljo ustavil v portoriški prestoli-ci San Juan, kjer je posvetil novega portoriškega škofa Fromi-ota Torresa v mestni katedrali Matere Božje. Obenem ga bo tudi ustoličil. Novi ^kof je prvi domačin na tem mestu. Kitajci so premog uporabljali davno pred nami TOKIO, Jap. — Zgodovinarji trdijo, da je na razpolago dovolj dokazov, da so Kitajci uporabljali premog za kurjavo že precej pred krščansko dobo. to tudi ne razume, kako zapletena je trenutna afriška politi- Indiana bo odpravila primarne volitve INDIANAPOLIS. Ind. — Guv. M. E. Weilsh je odločen predložiti državni zakonodaji odpravo primarnih volitev, ker so se te v letošnjem letu pokazale bolj kot “cirkus” kot pravi izraz demokratične ljudske volje. Kot znano je kandidiral pri demokratskih primarnih volitvah tudi znani guv. G. Wallace iz Alabame kot predsedniški kandidat, čeprav je bilo očitno, da se dejansko za kandidaturo ne poteguje, ampak je bil to le način boja proti civilnim pravi-'sama za sebe.” Združene države so posvarile vodnike oboroženih sil, ki so preteklo soboto odstavili vrhovni narodni svet, nekak začasen parlament, da bodo omejile ali celo odtegnile vojaško pomoč Vietnamu, če se ne bodo podredili civilni vladi. WASHINGTON. D.C. — Ameriški poslanik v Sajgo-nu je pritiskal na uporne generale, posebno na vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil, bivšega predsednika vlade gen. Khanha, naj uporni generali izpuste prijete člane Vrhovnega narodnega sveta in se pokore civilni vladi. Predsednika vlade Huonga je istočasno pregovarjal, naj nastop generalov javno obsodi. Taylorjevi napori na obeh krajih so ostali brez uspeha. Generali so ostali pri svoji odločitvi, predsednik vlade Huong pa pri svojem molku. Poslanik je nato javno posvaril vojaške vodnike Južnega Vietnama, da njihov nastop “postavlja resno vprašanje” o zanesljivosti Južnega Vietnama kot zaveznika. Nato je sledila izjava gen. Khanha, da je boljše “živeti skromno, pa ponosno kot državljani neodvisne države, kot pa v ugodju in sramoti sužnjev tujcev in komunistov”. Washington je sinoči izdal izjavo kot odgovor na Khanhove pripombe, da stoje Združene države trdno za svojim poslanikom v Sajgo-nu in na stališču, ki ga je ta zavzel.___________________ Izjava zastopnika državnega “” tainištva Roberta McCloskeyjai 7rtrln Id? D&ctl poudarja, da je poslanik M. Tay-ior delal ves čas s polno podporo vlade Združenih držav, nato ponavlja stališče, ki ga je on zavzel v Sajgonu, da je namreč i;a uspešen boj proti komunističnim upornikom potrebna zakonita vlada, ki more vršiti svoje posle brez vmešavanja katerihkoli skupin. Obstoj take vlade je tudi temelj z.a pomoč, ki jo nudijo Združene države. Združene države so prekinile razgovore o povečanju vojaške pomoči Južnemu Vietnamu, ki je bilo napovedano pred nekaj dnevi in namignile očitno, da u-tegnejo spremeniti svoje sedanje stališče do Južnega Vietnama, če bodo vodniki oboroženih sil skušali trmasto hoditi svojo lastno pot, neoziraje se na želje in zahteve civilnih vodnikov dežele in na stališča, ki jih Združene države pri tem zavzemajo. McClosky je zanikal, da bi bila izjava državnega tajništva “ultimat” vojaškim vodnikom Juž. Vietnama, pa dodal, da “govori cam. I ------o------ Ker ima guvernerjeva stran- Veliko strupenih ka večino v obeh domovih WASHINGTON, D.C. — Na državne zakonodaje, napovedu- svetu je skupno okoli 2,000 vrst jejo, da bo demokratski guver- kač, od tega jih je okoli 600 ner s svojim predlogom uspel, strupenih. Vendarle dogodek, ki je vreden pravega Božiča! CLEVELAND, O. — Kar se je,ostal nedotaknjen še dolgo časa, zgodilo v malem mestu Ripley državi Mississippi, ni žal že nič nenavadnega, pa tudi ne nič veselega. Zunaj malega mesta Ripley je stala mala baptistov-ska župna cerkev, ikamor so hodili okoliški črni protestantje na službo božjo. Kot črnci sami, je bila tudi cerkev revna in več kot skromna, saj so pozneje ocenili njeno stavbno vrednost na manj kot $10,000. V tej cerkvi je imelo koncem oktobra gibanje za civilne pravice svoje zborovanje. Takoj nato je bila cerkev tekom noči zažgana in je pogorela do temeljev. Pravzaprav niso ostali še ti, kolikor so bili lleseni. Kot je v Mississippi-ju navada, ni policija še do danes našla sledi o požigalcih. To rada vsakomur izjavi in je pri tem ni nič sram. Ruševine cerlkve so pričale o načinu, kako se beli nasprotniki civilnih pravic znajo bojevati. Ta žalosten ostanek boja proti civilnim pravicam bi bil najbrže kajti črnci so prerevni, da bi sami mogli misliti na obnovo cerkvene stavbe, ako se ne bi študentje iz Oberlina, pa še nekaj njihovih prijateljev, zgovorili, da bodo porabili letošnje božične praznike, da postavijo črncem novo cerkev kar na istem mestu in v istem obsegu. Na kaj drugega tudi misliti niso mogli. Niso imeli in nimajo denarja, mogli so žrtvovati samo svoje počitnice in svoje delavne sile. Ker pa brez denarja vendarle ne gre, so nabrali med prijatelji dobrih $4,500, kar za prvo silo, kot so rekli. S tem denarjem so najeli par avtobusov za prevoz iz Oberlina v Ripley in za prve nakupe materij ala itd. Da bi jim kdo povrnil njihove stroške za hrano, stanovanje itd., na to še mislili niso. Ko so pa po deželi zvedeli o tej akciji, zamišljeni v Oberlinu, so se začeli oglašati sodelavci, seveda samo taki, ki morejo nuditi samo svoje roke. Priključilo se jih je precej iz držav Illinois, Massachusetts itd. Začetkom tega tedna so prišli v Ripley. Razni kvaražugoni so jim napovedovali buren sprejem in jih svarili, da bodo povod za nove izgrede. Tako je mislila celo lokalna policija. Najbrže je za temi strahovi tičala želja, da bi se junaki iz Oberlina prestrašili in se vrnili domov. Samo župan v Ripleyu ni bil tak pesimist. Je bil prepričan, da do nemirov ne bo prišlo. Res ni prišlo do nobenih nemirov ob prihodu dobrovoljnih delavcev iz Oberlina, pokazalo se je celo nekaj drugega. Domače prebivalstvo jih je sprejelo prijazno, domači trgovci, obrtniki in drugi podjetniki so jim pa šli takoj prvi dan na roke. Neka trgovina jim je dala potreben beton z 10% popustom, trgovec z lesom jim je dal potreben les po znižani ceni. Domačini pa niso nenavadnim “stavbnim delavcem” prav nič nagajali. Člani baptistovske cerkvene občine so jim priskrbeli brezplačno stanovanje in hrano. Priskrbeli so tudi, da je bila speljana do stav-bišča elektrika. Okoli stavbišča so se naravno nabirali tudi lokalni radovedneži, toda ni bilo med njimi nikogar, ki bi smešil celo akcijo ali kako drugače izražal svojo nezadovoljnost. Študentje, ki delajo pod vodstvom! nekega črnega stavbenika iz Oberlina, upajo, da bodo v glavnem dokončali svoje delo do 2. januarja, takrat se morajo vrniti domov, ker se začne zanje pouk. Dela na temelju so dovršili že prva dva dni. Svoj Božič bodo praznovali kar na stavbišču z domačimi črnimi župljani vred. V naši deželi bo praznovalo letošnje božične praznike nad 180 milijonov Amerikancev. Le redki bodo med njimi, ki jih bodo praznovali tako lepo v duhu Božiča kot požrtvovalni študentje iz Oberlina. Končno ni vendar vsa Amerika tako mate-rijalistična, kot nam jo slikajo časopisi, radijo, televizija in božične izložbe. Kar se godi v Ripleyu, spada med svetle dogodke v naših dnevih. Zal jih je zelo malo. VATIKAN, It. — Sv. oče Pavel VI. je v svoji božični poslanici pozval narode, naj se odrečejo rasizmu, nacionalizmu in militarizmu, ki dajejo današnjemu svetu “žalosten in zastrašujoč videz.” Namesto za oboroževanje, naj dajejo države denar za pomoč ubogim in stiskanim, ki jih je dovolj po vsem svetu LEOPOLDVILLE, Kon. — Združene države in Belgija pritiskata na Čombeja, naj razširi svojo vlado z vključitvijo zastopnikov novih skupin, naj povabi predstavnike afriških držav k nemotenemu ogledu splošnih volitev, ki so napovedane za prihodnji februar in naj te ponovno zaprosi za vojaško pomoč za vzdrževanje notranjega reda in miru v Kongu. Trdijo, da vesti o pritisku na Čombeja, naj se pogaja z vodniki upora, niso resnične. WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je objavil, da bodo Združene države začele delo na novem prevoznem letalu, ki bo sposobno naenkrat vzeti na pot do 600 vojakov. Nova letala bodo oboroženim silam na razpolago v 3 do 4 letih. Obrambni tajnik je napovedal, da bo prihodnji obrambni proračun za okoli pol bilijona dol. manjši od sedanjega, da pa to ne bo oboroženih sil dežele prav nič oslabilo. Te bodo še močnejše kot so sedaj. -----o------ Iz Clevelanda in okolice Urad bo zaprt— Od jutri, četrtka, opoldne pa do ponedeljka ob osmih zjutraj bo urad AD zaradi božiča zaprt. Kdor bi imel kako sporočilo ali novico, naj jo napiše, se podpiše in navede svoj naslov ter spusti listek v poštno režo poleg vrat v urad. Jz bolnišnice— Frank Stražar s 3606 E. 81 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Asesment— Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. bo pobiralo asesment v soboto, 26. dec., od 6. do 8. zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment samo v soboto, 26. dec., od 6. do 8. zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. in no dvakrat, kot je bilo pomotoma sporočeno v uradnem glasilu SDZ “Our Voice.” Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 K.S.K.J. bo pobirala asesment nocoj od 6. do 8. ure v šoli sv. Vida. Tudi Rusi žele turiste BERLIN, Nem. — Sovjetska zveza je do zadnjih let gledala na tuje turiste z velikim nezaupanjem in jih strogo nadzirala. Prav zaradi tega je ovirala, če je bilo le možno, njihovo potovanje po Sovjetski zvezi z avtomobili. Položaj se je sedaj spremenil. Rusi bi radi čim več tujih obiskovalcev tudi v avtomobilih. Prihodnje leto bi hoteli imeti na obisku vsaj 100,000 tujih poslovnih ljudi, ki bi se naj vozili po Sovjetski zvezi v avtomobilih. V ta namen so napovedali boljšo in lažjo oskrbo z gasoli-nom in vsem drugim. Vzrok novemu gostoljubju Sovjetske zveze je v želji in potrebi dobiti čim več tujih valut, zlasti onih iz kapitalističnega sveta. Zadušnica— V nedeljo, 27. decembra, ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebo-vzete sv. maša za pok. Josepha Šuster (Šušteršič). Nov odbor— Klub slovenskih upokojencev za Senklersko okrožje ima za 1. 1965 sledeči odbor: predsed. Joseph Okorn, podpredsed. Mrs. Anna Močilnikar, taj. John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918, blag. Frank Majer, zapis. Irank Kačar; nadzor. Joseph Babnik, Anton Logar in Mrs. Mary Kolegar; veselični odbor: Mrs. Frances Okorn, Mrs. Barbara Babnik, Mrs. Agnes Zalar, Mrs. Anna Močilnikar, Mrs. Mary Može, Mike Vidmar in Louis Peterlin. Seje so vsak 3. četrtek ob dveh popo. v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. V bolnišnici— Mrs. Mary Perko, 1436 E. 52 St., se nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba št. 257. Obiski so dovoljeni. Rojenice— V nedeljo, 20. decembra, se je rodil capt. Johnu Petriču in njegovi ženi ge. Lindi drugi sinček. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Petrič s 451 E. 156 St. drugič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. C. Lyons iz Daytona. O., pa osemnajstič. Iskrene čestitke! --------------o------- V Madridu bodo dobili vodo za božično darilo! MADRID, Sp. — V Španiji vlada že par mesecev tako ve- lika suša, da so rezervarji mestnega vodovoda v Madridu prazni. Vodovodna uprava je morala skleniti, da omeji porabo vode na ta način, da se dotaka voda po ceveh samo od 9. ure dopoldne do 5. popoldne. Na ta način je “prihranila“ toliko vode, da jo bodo Madridčani lahko rabili vso božično noč. Morda bo pa narava tudi usmiljena in poslala deževno vreme, česar vremenski proroki ne izključujejo. Sam po sebi je madridski vodovod prava zgodovinska zanimivost, je star že nekaj sto let in še zmeraj funkcijonira, ako-ravno je sedaj v Madridu nekajkrat več ljudi kot pred 300-400 leti. Ameriška Domovina v* ;« »vfiA 111 >Jlf7 StTČlair Ave. — HZnderson 1-0A28 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation * ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec C* Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece cm Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: l ni ted States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 248 Wed., Dec. 23, 1964 Fronte v republikanski stranki Med republikanci je toliko prepirov, ki razjedajo njihovo stranko, da jih ne moremo sproti opisovati. Zato pa je treba, da damo pregled o njih. Bliža se namreč zasedanje novega Kongresa in prepiri med republikanci bodo do neke meje vplivali tudi na potek kongresnega dela. Najvažnejša fronta v republikanski stranki je še zmeraj Goldwaterjeva. Goldwaterjevi pristaši imajo v rokah ne samo glavni odbor, ampak tudi večino strankinih odborov v državah in okrajih. Niso pa v javnosti tako glasni kot njihovi nasprotniki, zato jih manj opažamo. Goldwaterja m njegove pristaše seveda napadajo zmerni in napredni republikanci od vseh strani. Največ puščic leti na sedanjega glavnega ravnatelja stranke Deana Burcha. Njegovo glavo zahteva vse, kar je republikanskega, pa ni za Goldwaterja. Goldwatdr se ne da pregovoriti, noče žrtvovati svojega prvega sodelavca in zaupnika, v drugih stvareh je pa začel popuščati. Je pristal na to, da morajo sedaj voditi republikansko politiko republikanski kongresniki in senatorji, akoravno jih ni tako veliko, ne pa morda njegov glavni odbor. Priznal je tudi, da republikanci nimajo sedaj kandidata, ki bi lahko zmagal proti demokratu Johnsonu. Priznanje je dal po ovinku; rekel je namreč, da je samo Eisenhower dosti močan, da premaga demokrate na predsedniških volitvah. S tem je tudi namignil, da ne bo več kandidiral. Seveda si pa lahko premisli. Drugače vlada med njegovimi pristaši ista disciplina kot tekom volivne kampanje. Drugo fronto med republikanci predstavlja in vodi tistih 16 republikancev, ki so se obdržali na guvernerskih mestih. So vsi proti Goldwaterju, toda o tem, kako naj senatorja in njegovo tovarišijo spravijo z vodilnih mest v stranki, si pa niso edini. Na svojem zadnjem sestanku v Denverju so tudi sestavili osnutek za nov program, ki pa med republikanci ni našel pravega odmeva. Sicer pa ne vlada sloga tudi med 16 republikanskimi guvernerji; delijo se v zmerno in napredno strujo. Napredno strujo vodita guvernerja Rockefeller in Scranton, zmerne guvernerje pa vodi vsaj na tihem guverner Romney. V Kongresu so republikanski senatorji kolikor toliko složni, akoravno se delijo na zmerne in napredne. Obe skupini se ne koljeta med seboj. Sedanji voditelj republikanskih senatorjev Dirksen bo ostal na svojem mestu, čeprav nekateri njegovi tovariši niso ravno navdušeni nad njegovim vodstvom. 4. januarja se bo pokazalo, kaj je s slogo med njimi. Ta dan bodo namreč republikanski senatorji morali izbrati Dirksena za voditelja, obenem pa tudi postaviti kandidate za razne senatne odbore in komisije. Vrši pa se boj med republikanskimi kongresniki, ki jih je ostalo samo še 140. Že ta številka jih bode, kadar se spomnijo nanjo, saj jih opominja, kako zelo so pogoreli pri zadnjih volitvah. Seveda valijo vso krivdo na Goldwaterja, zato pa ima senator tako malo prijateljev v predstavniškem domu. Republikanski kongresniki se delijo v tri skupine, ki se pa ne dajo tako ostro določiti, da bi kdo mogel reči, koliko kongresnikov pripada tej ali oni skupini. Največja bo najbrže konservativna skupina, ki želi v republikanskem klubu čim manj sprememb. Halleek naj ostane za predsednika kluba, vsi kongresniki naj ostanejo na svojih dosedanjih mestih v odborih, kar je novih, naj se zadovoljijo z drobtinami v odborih manjšega pomena. To skupino vodita republikanska kongresnika Arends iz Illinoisa in Brown iz Ohia. Zagovarjata Halleckovo politiko. Drugo skupino, ki se imenuje ponižno “mladi aktivisti”, vodita kongresnika Griffin iz Michigana in Godell iz New Yorka. Napredno skupino, ki je v njej kakih 25 kongresnikov, vodi kongresnik Lindsay iz Manhattena, pomaga mu kongresnik Ford. Ta skupina najbolj kritizra Hallecka in ga hoče spraviti z vodstva, na njegovo mesto kandidira kongresnika Forda. Seveda je še dosti republikancev, ki se nočejo podrediti ne Goldwaterju, ne guvernerjem, ne kongresnikom in senatorjem. Te vodijo stari republikanci z Nixonom na čelu. Pomaga jim pa tudi nekaj republikanskih senatorjev in kongresnikov. Ta skupina ima dosti oster jezik in kritizira vse povprek, guvernerje, kongresnike in senatorje. Nima pa nobenega jasnega programa, pa tudi odrejene taktike, je pa v toliko na boljšem, da se ne deli v tri struje, konservativno, zmerno in napredno, kot to opažamo pri drugih skupinah. Poglavje zase je seveda Eisenhower, ki se noče opredeliti nikamor, kot je to pri njem v navadi. Pač pa je'svetoval svojim republikanskim prijateljem, naj vodstvo stranke delijo na dva dela; organizacijo naj vodi poseben republikanski veljak, agitacijo pa drugi. Za organizacijo bi bil primeren ohajski republikanec Bliss, ki bi ga najbrže vsi republikanci priznali. Za agitacijo sp pa ponuja bivši senator Dodd, ki ga imajo pa mnogi repubrikanci za preveč konservativnega. Sicer pa dvomijo mnogi skušeni republikanski vodniki, da bi se vodstvo “z dvema glavama” obne- slo. Bi med obema glavama hitro nastala trenja. Vsaka politična stranka lahko uspeva samo pod spretnim vodstvom enega politika. So pa naravno tudi izjeme od tega pravila, na primer Eisenhower, ki je bil voditelj stranke, pa se je vodstva branil in se ga še. V republilkanski stranki je torej 10-15 struj, ki imajo v svojih načrtih zelo malo skupnih točk razen želje, da bi zopet stranka prišla v Belo hišo. Vse to ima pred očmi predsednik Johnson, ki bi rad potegnil v svojo “veliko narodno družbo” čim več Ameri-kancev, seveda tudi republikancev. Ta želja bo močno vplivala tudi na njegovo notranjo politiko, česar pa ne bomo zmeraj opazili. Newtorontske novice TORONTO, Ont. — Spet bo- in delovanj Slovencev, da le mo- mo obhajali lepe božične praznike, na katere nas vežejo najlepši spomini, ko se je nebo sklonilo nad zemljo in se je Bog učlovečil med nami. Le enkrat, in sicer v sveti noči, se je to zgodilo, vendar bo spomin na ta trenutek ostal živ in nepozabljiv. Zato se vsako leto znova spominjamo Jezusovega rojstva s tolikim veseljem in s tako prisrčnim praznovanjem. Vse luči, vse zelenje, vsa božična drevesca, vse jaslice, vse pesmi in melodije svete noči imajo svoj smisel le v spominu na Jezusovo rojstvo. Praznovanje dedka mraza, tete jelke in vseh drugih prirodnih lepot, (ki jih hočejo za sijo pristen pečat slovenstva in katolištva. Gotovo bi bila lahko Ameriška Domovina še bolj veren izraz slovenske in katoliške zavednosti Slovencev, še bolj zanimiva in bogata z raznimi novicami iz življenja in delovanja Slovencev, z raznimi na-rodno-političnimi in katoliško svetovno-nazornimi č 1 a n k i, a moralo bi sodelovati še več in še boljših dopisnikov. Naj bodo u-redniki še tako dobri, ako nimajo tudi dobrih in pridnih sodelavcev, Ameriška Domovina ne bo mogla vsebinsko veliko napredovati. Naj bi uredniki želeli ta katoliški dnevnik še tako okusno opremiti in ga poživiti s božične praznike zamenjati zjslikami, teh želja ne bodo mo- rojstvom Kristusovim, so otročarije in igrače za otroke. Kajti prav noben drug dogodek v življenju ljudi in v življenju vesoljstva se ne more primerjati z veličino dogodka, ko se je Bog učlovečil in se je kot majhno dete rodil v betlehemskem hlevu. Prav ta dogodek je postal središče človeštva in mejnik v zgodovini sveta in ljudi, da sedaj vse dogodke štejemo po letih pred Kristusovim rojstvom in po Kristusovem rojstvu. * In ob spominu na ta veliki dogodek je ostala med nami tudi lepa navada, da si voščimo drug drugemu vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto. To voščilo bomo izražali prijateljem in znancem z božičnimi razglednicami, pa tudi s seganjem drug drugemu v roko in z ustnimi voščili. Slovenski misijonarji v Kanadi ne moremo voščiti vsem rojakom in znancem niti pismeno niti ustmeno. Ko te tedne mnogi razpošiljajo svojim dragim božična voščila, smo mi najbolj zaposleni. Tudi pred letošnjim božičem smo imeli misijone za Slovence, razkropljene po Kanadi od Van couverja do Montreala, pa še duhovne vaje za može in fante v Clevelandu. Vse to poleg o-skrbovanja slovenskih župnij v Torontu, Montrealu in v Winni-pegu. Zato marsikak misijonar ne more toliko pisati rojakom in znancem za božič, kot bi rad in mu narekuje srce. Naj torej veljajo na tem mestu naša voščila vsem rojakom po Kanadi in po Združenih državah in še po ostalih kontinentih, kamor prihaja k Slovencem Ameriška Domovina. Učlovečeni Bog, ki je iz ljubezni do nas vseh ostal med nami, naj za praznik svojega rojstva vsem Slovencem in Slovenkam podeli obilje svojih milosti, nebeških blagoslovov in božjega miru ter veselja. Prav tako naj nakloni vsem prav srečno, uspešno in blagoslovljeno novo leto 1965. Naj nas katoliški dnevnik Ameriška Do- gli uresničiti, ako ne bo Ameriška Domovina imela vsako leto več naročni kov namesto manj. Koliko naročnikov tega dnevnika vsako leto umrje; na novo se jih pa vsako leto tako malo naroči. Če ne bo novih naročnikov, bo morala kljub najboljši volji uredništva in uprave Ameriška Domovina pešati in .postajati vedno revnejša, ko bi morala biti vsako leto lepša in bogatejša. Zato še posebej želim vsem: tako pri uredništvu, kakor pri upravi Ameriške Domovine, da bi za božič in novo leto doživeli tudi to veselje, da bi se število naročnikov na ta edini ^ovenski katoliški dnevnik povečalo in prav tako število sodelavcev, slovenskih dopisnikov. Kajti slovenski katoliški dnevnik Ameriška Domovina je v nekem smislu tudi barometer naše slovenske in katoliške zavednosti. Dokler bo ta živa in močna, se tudi temu katoliškemu dnevniku ni treba bati, da bi shiral in propadel. * Božične praznike bomo praznovali po župnijskih cerkvah in po domovih. Višek praznikov bo polnočna sv. maša. Doma bomo pa užili največ božičnega veselja na sveti večer in na sveti dan, ko bodo vsi družinski člani zbrani ob jaslicah in ob skupni družinski mizi. Veselili se bomo pa tudi na raznih družabnih prireditvah. Velika slovenska cerkvena dvorana Brezmadežne bo kar dvakrat Slovencem nudila tako zunanje božično veselje: najprej v soboto, 26. dec., na praznik sv. Štefana in nato v četrtek, 31. decembra, na starega leta dan, ko bo cerkveni odbor priredil veselo silvestrovanje, na katerem bomo skupno dočakali novo leto 1965. Naj bi nas tudi ta dva družabna večera lepo povezala in dopolnila naše božično veselje! Kajti če za katere dni, veljajo prav za te božične dni besede apostola Pavla: “Veselite se v Gospodu, in spet vam pravim, veselite se!’ movina povezuje v eno slovensko družino. Naj nam tudi v bodoče prinaša poleg svetovnih novic in dogodkov mnogo zanimivega in novega iz življenja Slovencev po svetu, zlasti iz Združenih držav in iz Kanade. Večino naročnikov tega katoliškega dnevnika veseli, da skuša Ameriška Domovina Slovence povezovati in družiti v tisti katoliški širini in ljubezni, ki nobenega dobromislečega Slovenca ne izključi, pa se tudi za nobeno posamezno skupino ali organizacijo Slovencev posebej in ekskluzivno ne zavzema, ampak išče edinosti v raznolikosti mišljenj IZ NAŠIH VRST Bessemer, Pa. — Cenjeni! Tukaj v tem pismu Vam poši-Ijafn ček za nadaljno celoletno naročnino Ameriške Domovine. Sem prav zadovoljna z njo, prav zato jo še naročam. Res, komaj čakam, da jo dobim, potem pa vso prečitam. Vsem Vam pri Ameriški Domovini in vsem čitateljem našega dragega lista želim vesel Božič in srečno novo'leto. Vas najlepše pozdravljam! Mary Likovich Cleveland, O. — Spoštovano upravništvo! Želimo Vam srečne in vesele praznike. Iskreno se Vam zahvaljujemo za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine naši knjižnici. Priporočamo se tudi v bodoče. Patient’s Library Cleveland State Hospital * Rim, It. — Spoštovana gospa Debevec! Prav lepo se Vam zahvaljujem za list Ameriška Domovina, ki jo dobivam redno. Je veliko novic in toliko zanimivega v njem. Bog povrni tisočkrat! Obenem Vam želim vesel Božič in nadvse srečno in blagoslovljeno novo leto. Božje Dete-ce naj Vam prinese v Sveti noči tisti mir in srečo, s katero je obdalo ves svet, ko je prišel v mrzli, revni hlevček. V novem letu Vam pa želim obilo sreče in blagoslova božjega ter mnogo novih naročnikov. Se Vam že naprej zahvaljujem ter vse prav lepo pozdravljam! Vam vedno hvaležna S. M. Maksimilijana m San Leandro, Calif. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam naročnino za celo leto. S časopisom sem zadovoljna. Vam, gospa Debevec, vsem uslužbencem in naročnikom lista želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Pošiljam Vam mnogo pozdravov iz sončne in lepe Kalifornije! Maria Bereznjak Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Vsako leto ob tem času, ko se spominjamo z božičnimi voščili svojih prijateljev in znancev, se spomnim tudi na naš slovenski list Ameriško Domovino. Nič čudnega, saj mi s koncem leta poteče naročnina. Na Ameriško Domovino sem naročen že 14 let. Rad jo imam in postala mi je dobra, nenadomestljiva prijateljica. Želim Vam vesele božične praznike in vso srečo v novem letu, predvsem dosti novih in zvestih naročnikov. Isto želim vsem'čitateljem lista, vsem prijateljem in znancem. Ignac Weindorfer * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pred kratkim sem prejel Vaše obvestilo, da mi poteče naročnina. List Ameriška Domovina mi je zelo priljubljen, zato ne bi rad videl, da bi mi ga ustavili. Obnavljam naročnino za celo leto. Blagoslovljen Božič ter srečno novo leto 1965 iskreno želim uredništvu in vsem naročnikom lista. Vas pozdravlja Anton Stih Cleveland, O. — Ameriški Domovini vso srečo in polno zadovoljstva v prihodnjem letu, predvsem mnogo novih naročnikov. Cenjenemu uredniku Ameriške Domovine g. Lipovcu in vsem, ki se žrtvujejo s svojim delom pri tiskanju tega zanimivega slovenskega, kulturnega časopisa voščim vesele in zdrave božične in novoletne praznike. Vaš zvesti naročnik Andrej Bata m Chicago, 111. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto. Obenem želim Vam in vsem naročnikom lista vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto. Prisrčne pozdrave od nas vseh! Mrs. A. Judnic --------o------- Da ne bi zamudil vlaka Lačenpergar nima zob. Pride nekoč v kolodvorslko restavracijo in si naroči pečenko. Ker pa je porcija neznatna, se začne lačni Lačenpergar grenko pritoževati. “Ljubi gospod,’’ mu odgovori natakar, ki je videl, da možak nima zob, “zahvalite Boga, da dajemo pri nas tako majhne porcije, če bi vam prinesel velik kos pečenke, bi gotovo zamudili vlak.” Rojak piše o svojih doživljajih v prvi svetovni vojni Huntington, Conn. — Vsako leto o Vseh svetih se spomnim na jesen leta 1918, ko se je približal konec prve svetovne vojne. Napisal sem nekaj svojih spominov iz onih dni v upanju, da bodo zanimali vsaj nekatere bralce Ameriške Domovine, zlasti one, ki so bili morda tudi sami v prvi svetovni vojni. Spomladi leta 1918 sem bil premeščen od 7. koroškega polka k 2. polku madžarskega Honve-da. Bila je to delavska stotnija, ki je popravljala ceste in mostove, ki so bili potrebni za premike vojske in njene oskrbe. Moja naloga je bila nadzirati skupino vojakov pri delu in s tovornjakom dovažati material. Zelo prav mi je prišlo, da sem se učil madžarščine že preje, ne da bi kaj slutil, da jo- bom potreboval. Prve tri tedne sem kljub temu samo poslušal, ker madžarsko nisem nikdar preje govoril in sem se bal, da bi ga polomil. Mislil sem: Boljše je malo počakati in poslušati. Po treh tednih sem se okorajžil in začel počasi govoriti. Tovariši so se čudili in spraševali, čemu sem tako dolgo molčal, ko vendar za silo madžarski znam. Pri stotniji je bil četovodja Bogojevic. V civilu je bil trgovec in je znal odlično govoriti štiri jezike. Bil je tudi za tolmača za Romune. Nekega dne me je poklical v pisarno in me vprašal, če hočem delati tam, ker da enega potrebujejo. Seveda sem sprejel in drugi dan že začel. Računski podčastnik je bil jud. To mi je prav prišlo. Če slučajno nisem kaj razumel, mi je raztolmačil v nemščini. Izdajal sem hrano za stotnijo, ki sem jo hodil iskat v glavno skladišče. Bilo jo je dosti in bila je boljša kot pri avstrijskih polkih. Tudi paprikaš ni manjkal. Poveljnik je bil poročnik, sila dober človek. Tako so tudi podčastniki z vojaki lepo ravnali. Nikoli ni bil nihče kaznovan. Dopusti so se vršili po vrstnem redu v skupinah. Kadar smo bili prosti, smo lahko šli na sprehod. Nekega dne mi je poročnik rekel, naj mu dam knjigo o dopustih, da bo videl, kateri vojaki so na vrsti za dopust. Ko je vse pregledal, se je nasmejal in me vprašal, če sem tudi jaz zapisan za dopust. Odgovoril sem, da na žalost ne in da kaj takega ne pričakujem, ker sem komaj dobro prišel k stotniji. Dejal sem, da bi šel zelo rad, ker že dve leti nisem bil doma. Naročil mi je, naj pripravim papirje za dopust za vse, tudi za sebe. Lepo sem se mu zahvalil. Drugi dan smo odšli na dopust. Po treh tednih smo se vrnili. Med tem se je veliko spremenilo. Vršile so se priprave za novo, 13. veliko ofenzivo. Začela se je 15. junija ob treh zjutraj. Tudi naša stotnija je dobila ukaz, da se poda proti Piavi. Ustavili smo se nedaleč od nje v majhni vasi Vila Ema. Počutil sem se prav slabo in sem se javil k zdravniku. Poslal me je v bolnico. Težko sem zapustil stotnijo in njenega dobrega poveljnika, toda kdo ve, če ni bil prav ta moj odhod rešitev za mene. Na Piavi je stotnijo čakalo težko in nevarno delo. Nikdar nisem zvedel, kako se ji je pri tem godilo. Mene je vlak Rdečega križa popeljal v Udine v vojaško bolnico 405. Ko se je začela ofenziva, je pokalo in grmelo, da se je kar bolnica tresla. Drugi dan so že pripeljali prve ranjence. Pripovedovali so o grozotah, ki so jih doživeli na fronti. Na nasprotni strani niso naleteli samo na Lahe, kot doslej, ampak na Ame-rikance, Angleže in Francoze. Bili so dobro oboroženi in založeni z municijo in s hrano. Proti njim sestradana avstrijska ar-naada, naveličana vojne, ni mogla uspeti. Po 14 dneh sem ozdravel. Nadporočnik, po rodu Čeh, me je obdržal kar v bolnišnici. Določil je, da bom hodil kupovat dodatno hrano. Vsako jutro sva se s kočijažem peljala v pet vasi v okolici Udin po mleko. Tega so kmetje prinašali že prekuhanega k županu, kamor sem ga jaz hodil prevzemat. Ob mesecu sva prišla z nadporočnikom plačat račun. Ko sem mleko oddal v kuhinji, sem bil do večera prost. Ob sedmih zvečer sva se peljala s kočij ažem v vas Colug-na k Petru Gobbotu po zelenjavo. Ta je kupoval za vojaško bolnico vso zelenjavo, pa tudi drugo povrtnino. Jaz sem od njega sprejemal in vozil v bolnišnico. V kleti je bilo zelenjave, da je gnila, kljub temu je polkovnik, tudi Čeh, vedno pozival, naj kupim čim več, ker da denarja je dosti na razpolago. Voditeljica kuhinje je bila že priletna učiteljica iz Ljubljane. Pisala se je Železnikar in je bila zelo dobra. Meni je rekla, da bom dobival kar o-fidrsko hrano, ker jo že hodim kupovat. V bolnici je bilo mnogo ženskega osobja tako v kuhinji kot v pisarnah in pri bolnikih, čez vse te ženske je bila Nemka Berta, zelo velika in stroga. Vedno je pazila, da ne bi kdo v kuhinji kaj vzel, kar se je kljub temu dogajalo. Ko je kaj zmanjkalo v kuhinji, je šla v njihova stanovanja in premetala vse postelje. Dobila ni menda nikoli nič, ker so tiste, ki so kaj vzele, znale to tudi skriti. Vsi nameščenci v bolnišnici smo imeli svoja privatna stanovanja. Ko je avstrijska vojska leta 1917 prodrla globoko v Furlanijo, so jo Lahi pobrali iz Udin tako naglo, da so pustili v svojih domovih tudi vse pohištvo. Kasneje so ga vozili kot vojni plen na Dunaj. Jaz sem imel majhno sobo prav zraven pisarne. V Udinah je bilo polno vojaštva. Tam sva se srečala z Jožetom Humrom. Bil je načelnik našega orlovskega odseka. Povabil sem ga v svojo sobo in ga pogostil, čudil se je, da imam tako lepo sobo kot vojak, med tem ko mora on na fronto. V pisarni je bila uradnica Slovenka. Ne vem več, kako se je pisala, spominjam pa se, da je bila iz Idrije. Vsak dan, ko so prihajali transporti ranjencev, sem jo hodil vpraševat, če je med njimi kak Slovenec. Odgovor je bil vedno isti: Doslej še ne. Nekega dne je povedala, da je med njimi neki Šibenik Anton iz Postojne. Povedala mi je številko sobe, kjer je ležal. Takoj sem ga šel obiskat. Začudil se je, ko sem mu rekel: Tudi Ti, Šibenik, tukaj! Z bratom Lojzetom sva hodila skupaj v šolo v Postojni. Ti si malo mlajši od njega. Ko sva se malo pogovorila, mi je povedal, da je njegov brat Alojz tudi v Udinah. Jaz sem mu dejal, da bom prosil poveljnika, naj ga obdrži v bolnišnici, ko bo ozdravil, za delo v kuhinji. To se je kasneje tudi res zgodilo. Naglo j® napredoval, ker je bila voditeljica kuhinje Slovenka. Kadar je pričakoval brata, je vedno dal kak zrezek zanj na stran. Imel je dobro delo in lepo stanovanje kot vsi, ,ki smo bili zaposleni v bolnišnici. Vsak dan so v bolnišnico prihajali ranjenci od Piave. Vsak dan so težko ranjeni u-mirali. Na 28. oktobra 1918 me je nadporočnik poklical i11 dejal, da odide naša enota s 1. novembrom v rezervo na Ogrsko. Vsa hrana iz skladišča bo odpeljana na želeniz-niško postajo in od tam v zaledje. Ko smo nakladali hrano, je prišel v skladišče poročnik. Njegovega imena se ne spominjam več, vem le, da Te bil Ljubljančan. Rekel mi .)e’ naj mu naložim škaf masti iz (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah i—w_T-^ Jaz se pa ne zmenim za ženske, kar je moja stara umrla. &og- ji daj dobro, meni pa ravno tako!” V tem je prilezel v sobo Sušeč, tiho kakor maček, se Usedel v zapeček ter začel fužiti koruzo, ki se je sušila ta peči. Sušeč je bil povsod doma; spal je danes tukaj, jutri tam; navadno sploh ni spal. Govorili so, da ima luna Ueko posebno moč do njega in da ga celo noč nosi okoli. Ali je res to ali ne, kdo ve. Res je le, da je Sušeč rad po noči lazil okoli, da so nad njim lajali psi in da je navadno po dnevu spal. Jesti je dobil povsodi, kjer se je ustavil, Pri boljših družinah se je naredil domačega, prijel včasi za kako majhno delo, sploh Pa je živel brez skrbi in brez dela od dobrih rok. No, porabili so ga za vse, posebno za kaka nujna pota, kajti v hitrosti ga ni nihče prekašal. Da je imel v glavni obcestni gostilni pri Zaviršku še svoje Posebne pravice in da je bil tam še najbolj doma, je bilo Samo po sebi umevno. Gosta se nista dala motiti °d Sušca, saj so vsi vedeli, da niu malo manjka. Sušeč se pa tudi ni brigal za onadva in je delal svoje delo na peči ter Užival sladkost in prijetnost gorke peči. Njegove dolge noge so molele daleč ven iz za-Pečka in skrčil jih je šele Potem, ko je mati Zavirškova Zadela ob nje, ko je odprla vrata. ‘‘Zdaj pa le pij, stari že-Uin,” se je začel norečevati kovač, ko je točil vino iz bokala. “Zato se tako bojiš za svoje življenje, ko misliš začeti nova zakonska nebesa, ba, ha . . . Ampak skop si, Gorin, skop kakor suha les-kovka. Pa vendar daješ desetino in delaš po grajskih njivah in privoščiš gospodi vse, kar si dobrega poželi. Jaz pa Pravim: Sam sebi privošči, sam sebi, drugim pa figa!” “Neumen si, kovač, čisto Peumen,” je začel Gorin, ‘pa se upri, če se moreš. Kaj pa bo iz tega. Mi bomo na boljšem kakor vi; le počakajte!” “Kaj da bi zdaj čakal? Vsem naredim ostnike; kose bomo pretaknili, pa puške Popravili; potlej naj pa pride sam hudič, pa se ga bojimo Pavno toliko, ko tebe, ki nam Pič ne moreš.” “Pa dajte; pa glejte, da boste vi trpeli, ne mi, ki nismo Zraven.” “E, ne bodo te obesili ne, ^Puaš predolg vrat; še izmuzal bi se jim.” “Kaj boš zabavljal, meh kovaški; lej, zdaj sem pa jezen.” Kovač se je zasmejal. “Povej mi no, kje se pa ženiš. Vidiš, jaz nič rad žensk Pe poslušam, potem pa takih Peči nič ne vem.” “E, pri Jeroma imamo nekaj v besedi . . .” odgovori nekako nerad Gorin. “Oho,” se začudi kovač, ‘pa imaš dobre oči. Kaj ni-Puajo besede s Pisikom?” ‘‘Beži, beži. Pisik je še tr-^en. Predno dobi sin, preteče ®e nekaj let. Kaj misliš, da je 'Jerom gluh in slep? Starec bi Pad hčer preskrbel, ker — je Že tako, jaz pa gospodinje Potrebujem in pa malo v žlah-ti smo si.” “Kaj?” se začudi kovač. “No, veš, samo v denarju, pa se tako stare stvari poravnajo.” Kovač se je začel zopet smejati. “Ne vem, kako bo . . .” je začel in gledal s pomižkujo-čimi očmi na Gorina in si jel vihati brke. “E, kaj pa misliš,” se je razhudil Gorin. “Pisik j e upornik; od danes do jutri je, pa naj se vzameta, če se imata na kaj.” V tem je zunaj zarezgetala Gorinova kobilica, ki je privezana za smreko nevoljno čakala gospodarja. Po vasi je pridrdral voz. Oba gosta sta se ozrla skoz okno. “Oho, Jerom,” sta zavpila skoro oba ob enem. “He, Jerom, ustavi no,” je vpil kovač Jeromu, ki je pa že tako ali tako bil zavil s ceste pred gostilno. ‘Kako se žival pozna,” je menil Gorin; “z Jeromom skupaj orjeva, pa je kobilica takoj zavohala vrančka.” “Na pij, Jerom,” je vpil kovač, ko je stopil kmet v sobo. Pili so vsi. “Tako-le ga bomo, ko bomo nabili čušperčana,” je začel kovač, “kaj ne, Jerom? Poglej, tu imaš pa zeta, je pa taka šema!” Gorin je bil zopet v zadregi. “Vsak po svoje,” je odgovoril resno Jerom, ki ni hotel, da bi bila hči nesrečna, ko bi ji gospoda zaprla upornega moža. “Prav imaš,” je vpil pol pijano kovač; “saj jih bomo sami, mi, ki smo Francoze . . . če me takrat ni vrag vzel, me zdaj tudi ne bo.” In zopet je izpil poln kozarec. “Ampak zdaj, ko bosta v žlahti, pa lahko dasta še za en bokal.” Gorin ga je neverjetno pogledal.” “Pa naj bo,” je zavpil Jerom, ‘saj bo kmalu drugače,” in udaril je s posodo ob mizo. “Kdaj prideš?” je vprašal potem Gorina. “Bomo že, bomo že,” je odgovoril Gorin, kakor da noče o tem govoriti. Zavirekovka je prinesla nov bokal in med moži se je raz- ROJAK PIŠE O SVOJIH DOŽIVLJAJIH V PRVI SVETOVNI VOJNI (Nadaljevanje z 2. strani) velikega soda. Nato je izginil in ga nisem več videl. On je moral vedeti, kaj se na fronti dogaja, pa je o tem molčal. Vzel je mast in si lahko z njo dolgo žgance belil, če mu je bilo za nje. škaf masti je tedaj pomenil veliko. Nadporočnik je ukazal, naj naložimo hrano tudi na naše vozove, ker da bomo mi potovali v koloni, vse ženske pa bodo odpuščene. V pisarni sem moral napisati odpustnice, odnosno dovoljenje, da vsaka ženska lahko gre, kamor hoče. Te kar niso mogle verjeti, da je res, kar se godi. Ena je prinesla svojo prtljago k vozu češ, da pojde z nami. Povedal sem ji, da ni dovoljeno nobeni ženski potovati z nami. Odšla je žalostna za drugimi na postajo. To je bilo ravno 1. novembra. Poklical sem Šibenika in mu dejal, da bi se spodobilo, da greva na pokopališče, ker so Vsi sveti, in zmoliva par očenašev za vojake, ki tam počivajo, šla sva in videla tam v mrtvašnici polno rakev z mrtvimi vojaki. Dva Italijana sta jih pokopavala v skupne grobove. Tožila sta, da sta lačna. Jedla sta samo repo. Pozno popoldne je naša kolona z 10 vozmi, 20 nameščenci bolnice in dvema oficirjema zapustila Udine. Ko se je zvečerilo, smo zavili s ceste na velik travnik, postavili tam šotore in prenočili. Naslednji dan smo se pripeljali v trg Kobarid. Tam se nam je zelo mudilo. čuden in zanimiv prizor je bil, ko je prikorakala mimo nas v dvostopu skupina kakih 20 vojakov s slovenskimi kokardami na čepicah. Oficirjev niso nič pozdravili, toda ti se za to niso zmenili. Bilo je očitno, da je vojske konec. Izgovor, da gremo v rezervo na Ogrsko, se mi je zdel sedaj smešen in nespameten. Da bi zvedel kaj natančnejšega, sem šel zvečer v župnišče in vprašal župnika, če ve, kako je na Piavi. Povedal sem mu o vojakih s slovenskimi kokardami, ki so šli mimo nas, ne da bi pozdravili oficirje. Odgovoril je, da mu ni nič znanega in da je najboljše če se držim svoje vojaške enote, da ne bom imel nobenih sitnosti. Ta nasvet mi ni bil všeč, sklenil sem, da bom ponoči pobegnil. To sem zaupal Šibeniku in še nekemu drugemu Slovencu. O-vnel živ pogovor, ki se je sukal sta se mi pridružila. Od-zdaj pri upornikih in po gra-1 višne stvari sem pustil v gostil-dovih, zdaj zopet o ženitvi, jn* °J) cesti, v nahrbtnik pa na-Kovač se je upijanil; klical je ložil le konzerve, kruh in rum. vse grajščake na boj in še Poveljniku polkovniku in nadporočniku sem napisal slovo in pustil pismo na vozu, na katerem sta se vozila. Vsi ti trije smo imeli orožje in bili oskrbljeni s hrano, nismo pa nič vedeli, kako stvari prav za prav stoje. Hodili smo skrito za grmovjem ob cesti. Ustrašili smo se, ko smo zagledali nekaj vojakov na konjih in videli, da so nas ti opazili. Eden od njih je prihajal k nam. Bil je Slovenec. Povedal je, da prihaja od Piave, da je vojne konec. Predno smo prišli v Tolmin, so nas dohiteli štirje Poljaki na malem vozu, na katerem so imeli strojnico. Voz je vlekel star osel. Do kod so se z njim pripeljali, ne vem. Ko smo počivali nekje ob cesti, sem pozabil tam svoj plašč. Da sem ga pustil tam, na to sem se ’spomnil šele, ko smo bili že daleč. šli smo skoz Cerkno do De Gaulle se razgovarja o atomski sili CLEVELAND, O. — Naša delegacija na seji NATO se je pretekli teden vrnila z veselo novico, da se je sporazumela z De Gaullom v dveh točkah: Da bo mednarodni mir tem bolj v nevarnosti, čim več držav bo izdelovalo atomske in vodikove bombe, in da je treba proti temu nekaj ukreniti; general je tudi zato, da se Francija in A-merika dogovorita, kako bosta vsaka zase rabili atomsko orožje, da ne pride do usodnih nesporazumov. Ta dogovor in taki dogovori imajo samo za optimiste velik pomen, v resnici jih je treba postaviti pred praktične slučaje in dognati, ali so kaj vredni. Sedanji dogovor ima svojo vrednost v tem, da je zopet opozoril na staro resnico, ki jo naša diplomacija zelo rada prezre: K sodobnim svetovnim problemom goja: z načinom plačila mora; . biti zadovoljen Tant in plačilo j j mora odgovarjati duhu pravil' v IZN. Amerika je s tem dala Tan-I Ako želimo skleniti pogodbo tu p00blastilOj da tudi zanjo sklene s komunisti sporazum, ki ga smatra za povelj nega. Tako širokega pooblastila ni Amerika še nikoli dala nobenemu tuj- postaji je bilo polno vojakov. Med njimi so bili tudi pijani. Tam so namreč odkrili sod ruma. Napravili so vanj luknje in si ga privoščili čez mero. V pijanosti so tudi streljali. Največ je bilo med njimi Madžarov. Ko je pripeljal vlak, je vse drlo vanj. Napolnili so vagone, stali na stopnicah in zlezi celo na streho. Ko je vlak privozil do predora, je te pomedlo dol in našli so smrt na poti domov, ko so se rešili s fronte. Jaz sem se odločil, da grem domov peš, medtem ko se je Šibenik spravil v vlak. Moj tovariš je bii doma v Dobrepo-ju. šel sem kar z njim. Hodila sva po gozdu in srečala ruske ujetnike, ki so še vedno podirali drevje. Nič še niso vedeli o koncu vojne. Ko sva šla skozi neko vas, imena ne vem, je pred neko hišo sedel stotnik. Nič ga nisva pozdravila, ampak šla dalje svojo pot. Tudi on se ni brigal za naju. Žena najinega tovariša je bila polna veselja, ko je nenadno zagledala svojega moža na hišnem pragu. Povedal sem ji, kako sva se srečala v bolnišnici in kako sva ušla domov. Nič ni imela, da bi nama postregla. Vojska je pobrala vse. Prinesla je le nekaj suhih hrušk. Povedal sem ji, da sem doma v št. Petru na Krasu in vprašal, !kje bi mogel dobiti vlak. Boste morali na postajo na Verd. Je precej daleč. Dome- s komurkoli, moramo najprej u-gotoviti, kakšne interese ima na pogodbi naš verjetni pogodbenik, šele potem mislimo na lastne koristi. Pri nas postopa: diplomacija navadno v obratni smeri: naj prvo ugotovi svoje lastne koristi od načrtov, ki so se skuhali v glavah naših strokovnjakov, potem šele misli na to, kakšne koristi naj pričakuje bodoči pogodbenik od sporazuma, in kako je treba iskati pot da se naši interesi ne križajo z interesi bodočega pogodbenika. Ako obrnemo to misel na sporazum z De Gaullom, lahko hitro ugotovimo: De Gaulle ne vidi rad, da bi še kdo drugi izdeloval atomsko in vodikovo orožje. To željo ima v vsakem slučaju, tudi takrat, kadar ima Amerika podobno. Isto velja za sporazum o rabi atomskega orožja: De Gaulle dobro ve, da ima več koristi kot škode, ako se z Ameriko sporazume o rabi. Tega svojega stališča ne bo menjal ne glede na to, ali ima z nami pogodbo o paralelni, toda med seboj neodvisni, rabi ali ne. Sporazum ga dalje celo veseli, ker vidi v njem ameriško priznanje njegove ravnopravnosti v atomskem oboroževanju. Praktično je ta ravnopravnost bore malo vredna, ako primerjamo naše in francoske z al o g e atomskega streliva, toda ravnopravnost je pa vendarle in prija francoski samo zavesti, ki jo je v De Gaul-lu več kot v ikateremkoli drugem njegovem rojaku. Moskva namiguje na kompromis v plačanju zaostankov za ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN Tant je bil bolan v bolnici. Ima ulkus, zdravniki pravijo, da bo kmalu ozdravljen. Prišel ga je pa obiskat ruski delegat pri ZN Fedorenko in mu namignil, da je Moskva pripravljena, da plača nekaj v “sklad za reševanje”, ki so si ga diplomatje ZN izmislili, da bi po tej poti dobili denar za poravnavo $70 milijonov dolga, ki ga imajo ZN ravno radi Moskve, ker noče plačati zaostalih prispevkov. Koliko je Moskva pripravljena plačati v ta sklad, menda Fedorenko še ni razodel Tantu, povedal mu bo ta teden. Zato pa je Fedorenko že naštel dolgo vrsto pogojev, ki jih Moskva veže na plačilo. Manjkajo poročila o po- cu. Ruski tovariši so hitro dognali, kako se da ameriška široko-grudnost izrabiti. Hočejo priviti Tanta, da bo pristal na tak način poravnave Zapadlih zneskov, Iki bo postavil Moskvo v lepo luč, Ameriko pa magari tudi osmešil. Lahko se pa pri vsem tem zgodi, da ZN ne bodo dobili v svoj sklad niti toliko, da bi mogli pokriti vsaj najbolj nujne dolgove. Zanimivo bo, kako se bo zvijal Tant in kaj vse bo morala požreti naša diplomacija radi preveč širokogrudne izjave delegata Stevensona v novembru. Kar je znal Hruščev, zna tudi Šelepin MOSKVA, ZSSR. — Med novimi zvezdami, ki so se pojavile na moskovskem političnem nebu, je primeroma mladi tovariš Šelepin, ki sedi v politbiroju, strankinem tajništvu, v vladi in v parlamentu. Samo trije tovariši imajo ravno toliko vodilnih mest kot on. Mož se hoče u-veljaviti tudi v tujini, šel bo na desetdnevno potovanje v Egipt na obisk k Naserju, toda ni šel tja praznih rok. Že poleti je Hruščev obljubil Egiptu $280 milijonov posojila. Sedaj je Šelepin obljubo izpolnil; objavil je, da je vlada to posojilo dokončno odobrila, šelepin je šel v Egipt, da vidi, kako Naser tam “kuha” svojo afriško politiko in koliko so pri tem res udeleženi kitajski komunisti. Ženske dobijo delo iščemo kuharico Naslov se dobi v uredništvu Ameriške Domovine. (mwfx) Iščemo pomočnico Iščemo Slovenko za splošno čiščenje in likanje. Mora znati lepo likati. En dan v tednu. Mora razumeti angleško. Kličite YE 2-6857. (23,30 dec) MALI OGLASI Slovensko štefanovanje Cleveland, O. — V naši slovenski naselbini smo v zadnjem času najprej pristno po slovensko martinovali. Naši rojaki iz severovzhodnega dela Slovenije — Prlekije in Slovenske Krajine v glavnem — so nam v soboto, 14. novembra, pripravili izredno prijeten Martinov večer. Oni to dobro znajo, saj so se pa med njimi ohranile nekar tere lepe naše slovenske navade in običaji v najbolj izvirni obliki. Zatem sta nam Slovenski šoli pripravili naše slovensko mi-klavževanje, ki je bilo namenjeno v prvi vrsti Miklavževemu obdarovanju naše slovenske šolske mladine. Pri Sv. Vidu smo miklavževali v nedeljo, 6. decembra, pri Mariji Vnebovzeti pa v nedeljo zatem, 13. t. m. Čisto gotovo je, zdi se mi prav, če to tu mimogrede povem, da je ena od dobrih posledic rednih letnih slovenskih Miklavževih prireditev ta, da se na slovenskem clevelandskem področju ne more in ne more uveljaviti naši duhovnosti tako skrajno tu ji “Santa Claus”. Prihodnjo soboto, 26. dec., zvečer pa bomo clevelandski in Delo išče okoliški Slovenci Štefanovali. Starejša Slovenka, pridna Naše štefanovanje pripravlja z jn družabna išče zaposlitev v vso skrbnostjo Društvo sloven- postrežbi in pomoči bolnikom. V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) IMAMO NA PRODAJI vsakovrstne hiše, lote in farme na lepih krajih Clevelanda in v njegovi okolici.—Razen tega pa dajemo vso potrebno in zanesljivo postrežbo ljudem, ki gredo začasno ali' stalno ven iz Clevelanda, pa imajo tukaj še naprej svoja posestva! KNIFIC REALTY 320 East 185. Str. IV 1-9980 (W-X) skih protikomunističnih borcev. Štefanovali bomo v prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. štefanovanje je prastara slovenska navada. V današnji obliki izvira iz časov našega pokristjanjenja. Starejši se ob tem spominjamo vrste zanimivih in Govori tudi hrvaško in nemško. Kličite KE 1-1063 ali 391-5966. (250) trikrat pokazal razo na glavi. Jerom je po svoji navadi črez nekaj časa, ko se je nabral vina, za mizo zadremal in pozabil na vse; zadnje, kar je slišal, je bila kovačeva pesem o Marmontu, ki so jo takrat še ponavljali ljudje, ki so bili preživeli francoske vojske. Kovaču se je zdela menda zelo smešna, kajti smejal se je, kimal z glavo in roka mu je kar nehote uhajala po kozarcu. Gorin se je nekoliko vinjen poslovil in vpil Jeromu v ušesa: “V nedeljo pridemo.” Jerom je nekaj godrnjal, a razumel ni, kaj vse pomeni; vinski duhovi so mu bili zmešali glavo in v divjih sanjah se je bila pred njim bitka kmetov z grajščaki. (Prihodnjič dalie.l drobnostih pogojev, zato ni mo-nili smo se in najel sem vozni- goče dati o njih pregledne sli-j krajevno izredno raznovrstnih ka, ki me je v kočiji peljal na ke. Ost pogojev se da razbrati navad, kakor so bile po posa-postajo. Tam je že čakal vlak, že sedaj. Moskovski tovariši bijmeznih predelih slovenske zem-ki je pripeljal iz Avstrije. Bil je radi plačilo tako zasukali, da biilje. Štefanji dan je bil v sploš-l poln beguncev, ki so se vračali vse skupaj dobilo videz dobro-!nem med nami cd nekdaj praz-j iz taborišča v Lipnici in drugod, i delne akcije, ki naj reši ZN iz'nik naše tako tople slovenske1 Bili so v živinskih vagonih. Pri-, finančne zadrege. Torej nobene — Pridobivanje surove gume je najvažnejša gospodarska pa-jSv. Lucije. O tam dalje smo se.vo leto! noga v afriški Liberiji. [hoteli peljati z vlakom. Na| družil sem se jim, vsi smo hoteli domov. Domov smo se pripeljali 8. novembra 1918. Drugi dan je pripeljal na postajo vlak z italijanskimi vojaki. Bili so precej v strahu, ker je njihova propaganda slikala Slovence kot barbare. Ko so videli, da je vse mirno, so bili zelo prijazni. Nikomur niso storili nič žalega. Imeli so dosti riža, makaronov in vina ter nam to brezplačno dajali. Kar nas je bilo bivših avstrijskih vojakov, smo se morali javljati na njihovem poveljstvu vsako nedeljo. Naše kraje so priključili kasneje Italiji in postali smo italijanski državljani. Mislim, da je tedaj živelo v Julijski Benečiji o-koli pol milijona Slovencev. Nove oblasti nismo čutili prehudo, dokler ni prišel Mussolini s svojimi fašisti. Prisrčne pozdrave vsem znanim rojakom in rojakinjam Vsem vesel Božič in srečno no- Franc Žele zveze z obvezo, da mora Moslkva plačati zaostanke! Da ne bi temu ali onemu delegatu padlo v glavo, da bi prišel na tako misel, zahtevajo ruski tovariši, da o transakciji ne sme biti ne napisana ne govorjena nobena taka uradna beseda, ki bi pome- družatonosti. Na Štefanji dan popoldne ali na večer je mož peljal ženo za kako uro ali dve v domačo gostilno. Podobno tudi fant svojo dekle. Tu je prišel na mizo maselc ali polič našega domačega vina, pozneje seveda četrt ali pol litra, zraven pa tudi nekaj od mesa ter kos belega nila zvezo med njihovim pri-] kruha. Navadno je potem mož spevkom v sklad in obvezo, da plačajo zaostanke. Da ho s tem temeljito zabrisana vsaka sled o zvezi med plačilom in obvezo, hočejo komunisti plačati svoje zneske le Tantu in ne ZN. To- prijel ped pazduho svojo ženo,! fant svojo dekle, in ob domači godbi so se zavrteli ter se tudi na ta način poveselili novega življenja, ki ga je prineslo v deželo božično praznovanje in bli-1 rej dobro volj ni prispevek kot za žajoče se novo leto. vsako drugo dobrodelno akcijo! Rusko stališče je ponoven dokaz, da komunistom ne smeš nikoli pomoliti prsta. Ako se jim zdi vredno, zagrabijo zmeraj za celo roko ali pa nič. Zakaj tako? Dne 13. novembra je naš glavni delegat pri ZN Stevenson iz- Da bi doživeli spet kar se da od te naše tako lepe stare domačnosti, pridite, dragi rojaki, v soboto zvečer na naše slovensko štefanovanje v Slovenski dom na Holmes Ave. Naj bi bil to lep domač večer vseh naših mož in žena, deklet in fantov! Če se imamo res še kaj radi in javil, da se bo naša administra- nam je kaj do zdrave povezave cija zadovoljila z vsakim nači-jnaše slovenske skupnosti, potem nom plačila, da le ZN pridejo do boste gotovo slovensko štefano-denarja. Stavil je samo dva po- vali. Janez Sever V BLAG SPOMIN OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Jacob Gerbec ki je umri 17. decembra 1961. leta. Minila so že leta tri, odkar si šel od nas, a svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer Tvoj je dom hladan. V srcu nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi pridemo za Teboj. Žalujoči: FRANCES, soproga FRANK in JACK, sinova FRANCES in ANNA, hčeri Cleveland, O., 23. decembra 1964. o * 5 s b DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV, CLEVELAND, OHIO priredi VESELO I ŠTEFANOVANJE! v soboto, 26. decembra 1964 ob 7. uri zvečer V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVENUE Med večerjo bo igral na Hammond orgle znani rojak Franc Mišmaš. bH ■■ ■!!■■■■ OB ■■ BI ■ N ■■■■■■■■■■■■■■■■■■&■■■■ IH ■■■■■■■■■■■■■■ IS ■■■■■■■■■■■■■ ■ Po večerji bodo igrali za ples neutrudni "Mladi mornarji.” r! Petje vodi g. Ivan Rigler. ■ VSI VABLJENI! Vstopnina $1.60 “ Čisti dobiček te prireditve gre v Invalidski sklad. IBBBBT'bBBBt oooooooooooooooooooo07 Cermak Rd., Berwyn. GU 4-6310 2f>34 S. Pulaski, Chicago. LA 1-3972 MERRY CHRISTMAS TO ALL Everything for the Home Owner Paint — Glass — Lumber — Tools PARKER’S — J.U 4-0057 1120 E. Main, St. Charles, 111. MERRY CHRISTMAS and HAPPY NEW YEAR TO OUR FRIENDS AND CUSTOMERS Aetna State Bank Halsted-Fullerton at Lincoln Chicago 60614 DI 8-4210 May the Joy And Peace of Christmas Be With You Today And Throughout the New Year MELROSE & MAYWOOD SAVINGS & LOAN ASSN. Est. 1889 4A6 on Investments 1718 Lake SL, Melrose Park, 111. FI 5-5700 Compliments of the Season To All Our Friends & Customers DELUXE FURS 6819 W. Cermak Rd., Berwyn PI 9-5083 SEASON’S GREETINGS TO ALL From 1ST NATIONAL BANK OF EVERGREEN PARK 3101 W. 95th St., Evergreen Park, 111. SEASON’S GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS Courtesy of A. H. FASTENERS, INC. Village 8-8506 7030 West Rossevelt Road, Oak Park, Illinois Merry Xmas To One and All GUNDERSON’S CONVALESCENT & NURSING HOME 2701 W. 95th St. GArden 2-5995 Evergreen Park, 111. Season’s Greetings, Best Wishes To All Our Many Friends & Customers DEARBORN WHOLESALE GROCERS HAymarket 1-4411 1601-49 S. Ashland Avenue, Chicago 8, 111. SEASON’S GREETINGS & HAPPY NEW YEAR M. A. MILLER FUNERAL HOME 3314-16 West Armitage CA 7-0915 Best Wishes To Our Friends And Patrons For A Happy And Joyous Holiday Season. Courtesy of CUFF LINKS LOUNGE LU 1-9728 3949 W. 71st St., Chicago, 111. Christmas Greetings & Best Wishes For A Happy New Year OK ELECTRIC CO. Electrical Con.tractirs EL 5-1047 633 N. Washington St., Naperville, 111. Best Wishes to One and All On This Holy Christmas Day AIRWAY PUMP & EQUIPMENT CO. ALbany 2-7392 1050 North Kilbourn Ave., Chicago 51, 111. HOLIDAY GREETINGS TO ALL AL’S STANDARD SERVICE STATION 6043 West 63rd St. 586-9766 Best Wishes to My Friends And Patrons For a Most Joyous Holiday Season. FERNANDO’S BARBER SHOP HAymarket 1-9126 1027 West Taylor St., Chicago, 111. Best Wishes To My Friends And Associates For a Happy Holiday Season DR. JUOZAS MESKAUSKAS HEmlock 4-1818 2454 W. 71st St., Chicago, III. GREETINGS Best Wishes To Our Friends and Associates For A Most Happy Holiday Briess Ffleger Tanning Company MAjcstic 3-1980 1251 Sand, Waukegan, Illinois Best Wishes To Our Friends And Patrons For A Most Joyous Holiday Season BEN BOWER and ASSOCIATES Interior Decorators Designer - Furnishers Phone 644-2312 Best Wishes To Our Friends And Patrons For A Joyous Holiday Season SKYLINE PHARMACY, INC. LUdlow 6-3398 6400 W. 63rd St., Chicago, 111. Open every day of year. Best Wishes to Our Frieids And Patrons For A Wonderful Holiday Season EARL’S TEXACO SERVICE Complete Auto Service PH. 345-9767, 805 S. Mannheim Rd., Westchester, 111. BEST WISHES FOR A JOYOUS HOLIDAY SEASON FERRARA ORIGINAL, INC. All Types Of Catering 2210 W. Taylor St. — MO 6-2201 SEASONS GREETINGS TO ALL from CINEMA OIL CO. FUEL OIL Domestic, Commercial, Industrial 9400 S. Ashland Ave. BE 3-1473 HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER AND COMPANION Nice Home. Room and Board. Phone IN 3-8793. (248) MALE HELP TOOL AND DIE MAKERS For progressive and draw dies. Steady work. Company benefits. Apply. F&B MFG. CO. 4249 W. Chicago Ave. (251) kaj enakega prišlo na um. Ko bi bil vedel, da je mladenič bral veliko tistih romanov, ki jih šiba Cervantes v Don Ki-šotu, bi se mu bilo zdelo še mogoče; a tako mu še zaupal ni, da bi vedel, kaj je tista nespametna sodba, ki ji pravi svet dvoboj. Zastavil si je tudi vprašanje, kako bi ravnal, ko bi se mu res pripetilo kaj takega, čutil je, da bi bil hudoben duh v njem skoro pripraven. Ali pamet, sodnica za dilemo: da ali ne, je razločila naravnost za poslednje. Naj bi reč tako ali tako iztekla, ona in svet bi bila zanj izgubljena. In vendar je njo šele spoznal, svet se mu je šele odpiral, kako bi ga mogel izgubiti izlahka prej, preden je izpraznil namenjeno mu kupo —' bodisi sladkega veselja, ali bridke toge. — Ko se je zavedel takih misli, se je moral glasno zasmejati. Obenem pa je čutil, da se je nekdo s palico doteknil njegove noge. Bil je deseti brat. “No, no! Pečena mačka! Tako vesel? Pa tukaj? Kaj si morda iznašel, da so gori v letej reti (kaže na luno) tudi neumni zaljubljenci, in to te je tako razveselilo, da se ti je pečica potresla?” “Nič takega nisem iznašel, Mrtin! Kje si pa bil? Kako da tod domov hodiš?” “Ti, prijatelj, vprašal bi te jaz lehko, kje je moj dom? Povprašal bi te tudi lehko, kaj tukaj delaš. Ali vsega tega nečem, ker sem vesel, da sem te enkrat slišal, kako se smeješ. Prav je tako, vesel mora človek biti in poskočen. Zato te rajši vidim, da si enkrat vesel, kakor da bi tri zime snega ne bilo in črevljev ne treba. Sicer imaš vedno navado, da delaš obraz na kislo, kakor tisti ubožni oče, ki razdeli zadnjo plesnivo skorjo med svoje tri paglavce, sam pa pokadi luknjo tobaka, da si utolaži kruleči želodec. Pa to ni prav; človek naj se včasih kislo drži, postavim kakor za praznik, kadar nima kaj poštenega delati, ko ta svet premišljevati in njegove madeže.” Nastala je tema. Vsak čas je moral priti Marijan. Zato je Lovre mislil, kako bi Mrtina izlepa odpravil. “Lehko noč, Mrtinek, če greš spat. Jutri kaj pridi!” pravi. “Je! Kure in otroci se zdaj že žarijo, pošten človek pa ne mara za dve-tri ure, če se po- mudi pri dobrem možu. Kaj ne moreva kake razdreti, ki se bo nama modra zdela? Zakaj, če se midva hočeva iz oči v oči malo pohvaliti, lehko rečeva, da sva moža, kakršnih ne pobirajo matere za plotovi in vode takih ne prinašajo, ampak pravi sta naju rodili. Še bo šel včasih dež, preden se bosta dva enaka izlegla in izvalila na dan. Ni vsaka ženica otovrej.” “Pojdi torej v grad, če ne greš še spat. Tam je lepa druščina, dobiš lehko pijače!” Mrtinek se čudno nasmehne. Spoznal je bil, da bi ga prijatelj Kvas rad odpravil. Videlo se je, da je hotel nekaj vprašati, pa izpremislil si je in rekel samo: ‘Pijače bo deseti brat med gospodo dobil? Da, ko bi bil kdo drugi, dobil bi je. Ali zdaj mu rajši dade — kakor ribniškim povabljencem, ko se je ženil Urh Prekanjeni z Marjeto Režajlo — tepkovca in pisker lesnikovca. Drugod pa še zavdavice nimajo zanj. Bog te obvaruj in naj se ti o sami ljubici sanja!” Rekči odide, komaj pa se toliko zavije za grmovje, da ga ni mogel Kvas več videti, postoji in čaka. RETNAJSTO POGLAVJE Mrtinek ni dolgo stal na svoji preži, ko je zagledal, da nekdo dohaja. Kdor bi ne bil imel tako ostrih in dobrih oči kakor on, bi ne bil spoznal Marijana, zakaj bilo je precej mračno in vedno ga je zakrivalo grmičje. ^3^ V BLAG SPOMIN 20. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA John Benda ki je preminul 19.- decembra 1944. Dvajset let minilo je že, odkar si šel od nas, vendar Tvoj spomin ostal je, v srcih naših ves ta čas. Žalujoči: MARY, soproga ANA ROPOŠ, hči FRANK BENDA, sin Cleveland, O., 23. decembra 1964. sai55S»saj!sa»s»!iawa»aw5JBSiw*JSHvs«»s5W538a^55!aaJ553Baias!ias(Ka5sa»K»8saj!» i EMILEE BEAUTY SALON Sf | 6128 Glass Avenue Tel.: 881-6480 g VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO g ŽELI VSEM OBISKOVALKAM SALONA, NJIHOVIM g DRUŽINAM IN VSEM PRIJATELJEM LASTNICA g | EMILEE JENKO Sf » VSAK IMA SVOJE VESELJE — Dave Sutherland je uperil obe očesi v svojega ljubega kuščarčka na razstavi udomačenih živali v St. Petersburgu, Fla. “Kaj imata pač ta dva tukaj opraviti?” godrnja deseti brat ter se naglo zavije navzdol in potem počrez. Pripog-njen in tiho prileze prek ka- menja blizu do mesta, kje sta bila mladeniča. Kvas je bil vstal in stal Marijanu nasproti. (Dalje prihodnjič) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želim sorodnikom, prijateljem in znancem po širni Ohio PAULINA STAMPFEL novi naslov: 1161 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103 g S VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE | | SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO g | želita ij| vsem sorodnikom, prijateljem | in čitateljem “Ameriške Domovine” g FRANK IN ROSE CESNIK | If Prosser Ave. 3 52S5 SK?, SSSS 3JS5 SS5 SS5 rss Sl?} 533 JKS z&t sss; 513 £S3 5S3 ^ nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče aii smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA V—sp Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdino trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek m ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: ................. MOJE IME: ........................ PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO J