HZ. JfevfflHL Danainia Številka stane Din V30. v (Janin!, v km 16. mm mi uto im IzUml« vsek dan popoldne, Urzemti nedelje la praznik«. s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 O 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 O; Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UnraTaiaiTO „SIot. Naroda*' in ^Narodna Uakaraa1* SnaHeva oUca si. 5, pritlično. — Telefon at. 304. UredaUtro „Ilov. Naroda" mm Mom mL 8, X« aadatropl« la zadostno fraakovano. mm mm vrata. "M Posamezno številke: H v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-SO, 8 In vet 2 O. V inozemstvu 4—6 Sir. 2 O., 8 in ve£ po 3 O. Poitnina plačana v gotovini. .Slovenski Narod" velja: V Jnuoslarljr ▼ Ljubljani po pošti 12 mesecev ... • • • Din 240-— Din 240-— Din 360-— 6 , • • • ... . 120*— • 120*— . 180*— , 60-— 60*— 90*— 1 . ... ... , 20*— 20-— 30-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno OSJT* po nakazn'cl. Mondo« pozdravlja izid volitev z opazko, da se politični zrak polagoma čisti in je bolj znosen. Turinska »Štampa« vprašuje, ali ni morda volilni rezultat v Franciji srrrrptom za vso Evropo, da nacljon ali stični pijanosti sledi iztreznjenje. Nova francoska politika pa ni odvisna S2mo od nastopanja in mišljenja nove zbornice, marveč tudi od obnašanja Nemčije. Briand in Herriot ostaneta kot naslednfka Poincarćja Še obširno veza- Aleksei Tolstoj. 42 &>olet na Mars. Roman. Množica se je skrila za holmi. Los je hodil hitro, kretanje in notranja borba ga je razburjala in hipoma se je ustavil ter ponosno dvignil svojo glavo. V sinji višini je plul ter se spuščal krilati čoln. Glej, — zasvetlikal se je, pokazal je krila in za-krožil — vedno niže in niže, smuknil je nad glavo in obsedel. Iz čolna se je dvignil nekdo, zavit v beli, kot sneg beli kožuh. Izza kožuha so gledale na Losa izpod usnjenega šlema razburjene in nemirne Aeli-tine oči. Burno mu je začelo utripati srce. Približal se je čolnu. Aelita je odstranila z obraza kožuh, ki je bil moker od dihanja. S potemnelim pogledom ji je zrl Los v obraz. Spregovorila je: »Pote prihajam. Bila sem v mestu. Bežati morava. Umiram od hrepenenja po tebi.« Los je samo stisnil s prsti rob čolna in š težavo je lovil sapo. XXVTL POGLAVJE. Čari. Los je sedel za Aelito. Mehanik, rdečekoži deček, je z lahnim sunkom dvignil krilati čoln v zrak. Hladen vetei je potegnil nasproti. Snožnobeli Aelitin kožušček je bil prepojen s svežostjo nevihte in z gorskim hladom. Aelita se je obrnila k Losu — njena lica so gorela. — Videla sem očeta. Velel mi je ubiti tebe in tvojega tovariša. Njeni zobje so zablesteli. Stegnila je v pest stisnjene prste. Na prstanu je visela na verižici kamenita posodica. — Oče je dejal: Naj zaspi ta mirno, zaslužila sta srečno smrt. V sivih Aelitinih očeh so se zalesketale solze. Toda takoj se je usmehnila ter snela s prsta prstan. Los jo je zgrabil za roko: — Ne vrzi proč. — Vzel ji je posodico in jo vtaknil v žep. — To je tvoj dar, Aelita. Temna kapljica, sen, pokoj. Zdaj si Življenje in smrt — ti. Sklonil se je k njenim ustnam. Kadar nastopi strašen trenotek osamljenosti — tedaj te znova začutim v tej kapljici. Aelita se je silila, da bi razumela ,zatisnila je oči ter se je naslonila s hribom na Losa. Ne. vseeno — ni mogoče razumeti. Šumeči veter, plam teče Losove prsi* za hrbtom njegova roka, ki se je skrila v mehki kožuh na njeni rami — zdelo se je, da kroži njuna kri v enem obtoku, — da letita v enem zanosu in z enim telesom v neki divni starodavni spomin .Ne, zaman je ves trud, da bi razumela. Minila je minuta* — malo več. Čoln se je poravnal z višino Tuskubovega posestva. Mehanik se je obrnil: Aelita in Sin Neba sta imela čudne obraze« V praznih zenicah so se svetile solnčne točka Veter je plesal po snežni dlaki na Aelitinem kožuščku. Njene oduševljene oči so zrle v ocean nebeške svetlobe. Deček - mehanik je vtaknil ostri nos v ovratnik ter se je začel tiho smejati. Obrnil je čoln navpično ter se je v poševnem padcu spustil pred dom. Aelfta se je zdramila, začela je odpenjati kožušček, toda njeni prsti so drseli po ptičjih glavicah na velikih gumbih. Los jo je dvignil iz čolna, postavil jo je na travo in stal sklonjen pred njo. Aelita je rekla dečku: — Pripravi zaprti čoln. — Ona ni opazila ne DiošTrinih rdečih oči, ne žoltega, buči podobnega izkrivljenega in prestrašenega upraviteljevega obraza. Z raztresenim usmevom, obrnjena k Losu, je odšla pred njim v notranjost doma, v svoje sobe. Prvič je Los zagledal Aelitine sobe, — nizke, zlate oboke, pokrite s senčnimi slikami, kakor podobice na kitajskem solnčniku. Začutil je mamečo grenkobo in toplo vonjavo. Aelita je rekla tiho: — Sedi — Los je sedel. Ona je sedla k njegovim nogam, položila mu je; glavo na kolena, roke na prsi in ni se več premaknila- Z nežnim pogledom se je oziral po njenih pepel as tih, visoko na tilnik počesanih kodrih in je držal njene roke. Zadrhtel je njen glas. Los se je nagnil. Ona je spregovorila: I — Morda se dolgočasiš z menoj. Oprosti, tezi me. Neokretna sem. Dejala sem Ihi: Postavi v jedilnici čim več cvetlic, ko ostane sam, naj mu igra >ulla«. Aelita se je naslonila s komolci na Losova kolena. Njen obraz je bil sanjav: — Poslušal si, razumel si. Mislil si name. — Vidiš in veš — je dejal Los, — kadar te ne vidim — mi je kakor, da znorim od bojazni. Kadar te vidim, je ta nemir še strašnejši. Zdaj se mi zdi, — da me je hrepenenje po tebi gnalo preko zvezd. Aelita je globoko vzdihnila- Njen obraz je bil na videz srečen. Oče mi je dal strupa, toda vedela sem, da mi ne zaupa. Dejal je, naj ubijem tebe in njega. Ne bova več dolgo živela. Toda ti čutiš, da nastajajo tre-notki neskončne blaženosti. Beseda ji je obtičala v grhi in ona je gledala, kako so plamtele Losove oči v hladni odločnosti. — Njegova usta so se stisnila trmasto. — Dobro — je dejal — boril se bom. Aelita se je pomaknila bliže in za šepetala: — Ti si — velikan mojih deonskih sanj. Tvoj obraz je prekrasen. TI si silen — Sin Neba, Ti si hraber m dober. Tvoje roke so iz železa m kolena _ iz kamna. Tvoj pogled je — smrtonosen. Pod tvojim pogledom čutijo ženske težo ppd srcem, stran 2. >Slovcn5M NaruPc dne i o. maja jggL pB na njegovo ftosebasfo ooferico. Kfinb .naemu temu pa bi demokratska večina fras-eosbe zbornice prispevala izdatno k utrdit* vi miru v Evropi. V političnih krofih v Rimu sklepajo, da se Francija približa Angliji, ida prične spravljivo politiko napram Nemčiji to da se Izvrši povratek k BrJandovj po- ntfld. Ust dooaia Še kratico mnenje bivšega italijanskega poslanca v Parizu conte Sfor-*a. kf h val politično zrelost Francozov, na katere niso mogle nemške volitve nič vplivati. Sedaj za dobi francoska politika lahko Odločilen pomen za evropski mir. Kdor M sedaj ne sodeloval, marveč iskal po machi-avelističmh načelih samo lastno korist, bi dokazal, da nima zaupanja v zdravi razum francoskega naroda. FRANCOSKI. — Pariz, 14 masa. Časopisje pojmuje Izid volitev splošno tako, da so pomembne pač za notranjo politiko, za zunanjo pa ne. »Journalc spominja na dejstvo, da so se mnogi člani levičarskega kartela izrekli za Poincarejevo zunanjo politiko. Skupna je gotovost, da bo k rešitvi velikih problemov V zuoani* politiki nova zbornica kazala enako voljo kakor stara. Ne oziraje se na strankarske prepire, bo Francija po svoji poti korakala dalje. »Flgaro« vprašuje, kak mandat so do-bsH novoizvoljeni poslanci, kak je njihov vladni program? Treba, da nekolikto počakamo, predno bomo mogli videti, kje smo pravzaprav. »Ere Nouvclle« zahteva odstop Mille-randa, ker on je svojo igro izgubil. S sedanjim voHlnim izidom je postala Francija to, Car Je prej vedno bila to je m* m a demokracija pripravljena napram Nemčiji ubirati pot sporazuma. Na Nemčiji je ležeče, da nasto-Bf enako pot in izvede ekspertno izvestie kar najhitrejše. »Oeuvre« zahteva takojšnji odstop Poin-careja, kn mora opustiti tudi pot v Che-oners. Njegov odstop je v interesu obnove miru m hitre sprave v reparacijskem vpra-Sanfu. ANGLEŠKI. — London, 14. maja. »Times« piše: Rezultat je bil presenetljiv tako za Anglijo kakor za Francijo. Glede Potacareja je treba upoštevati dejstvo, da njegovi nasprotniki niso napadali njegove ruhrske poHtike ne pred in med volitvami. Mi smo pripravljeni, stoptti v prijateljske zveze z vsako francosko vlado, da dobrmo končno solidno bazo za evropski mir. >Westminster Gazzetce« misli, da bo mogoče dobiti ugodno reparacijsko rešitev na temelju ekspertnega poročala, da se pogajanja prično takoi in uspešno izvedejo. »Dailv News« izjavlja, da volilni rezultat nikakor ne izraža, da bi se bili francoski volilci postavili proti ruhrski politiki. Še določnejše pravi >Morning Post«, da poraz nekdanje večine absolutno ni nikaka kritika Poincarejeve zunanje politike. »Daily Mail« izraža bojazen, da se Nemčija v sled izida volitev v svojem odporu proti Dawe«iOvemii načrtu ojači. NEVARNOST PRED NOVO POVODNIJO, — Novi Sad, 15. maja. (Izv.) Donava zopet raste. Včeraj zjutraj je znašal vodni nivo zvečer 615. Več hiš ob Donavi je pod vodo. Velika je nevarnost, da se vode razlijejo. — Osjek, 12. maja. (Izv.) Drava se je dvignila za 10 cm in dosegla 425 cm nad normalo. Ob Dravi stoječe hiše in skladišče v spodnjem delu mesta so poplavljene. V nekaterih hišah stoji voda pol metra visoko. Po poročilih iz Be-!ja je povodenj razdrla nasip na 25 metrov Široko. Mnogo rodovitne zemlje je poplavljene. Prebivalstvo se je moralo umakniti v višje stoječe hiše. NOV CARINSKI TARIF V AVSTRIJI. — Dunaj, 15. maja. (Izv.) Avstrijska vlada predloži parlamentu nov carinski tarif, ki obsega 558 postavk. Novi tarif ne vsebuje nikakih finančnih carin, le varstvene carine v zaščito domače produkcije. Sedanje carinske postavke so znatno povišane, toda to povišanje ne presega višine zaščitnih carin v sosednjih državah. Agrarne carine ostanejo dalje v veljavi. Carina na rž je določena pro meterski stot na eno zlato krono. Carina za čevlje nad 1000 g na 90 zlatih kron. Na luksusno blago je postavljena zelo visoka carina. Novi carinski tarif dovoljuje prosti uvoz surovin. JulHska Krajina. — Prošnjo za zopetno uvedbo nemškega jezika v šole in urade so izročile tirolske žene italijanskemu prestolonasledniku Umbertu, ko je bival v njihovi deželi. Sedaj je dobila gospa Mori v Briksnu iz Rima pismo, v katerem se n naznanja, da je ona prošnja izročena ministrskemu predsedniku. — Tako tirolski Nemci neprestano skrbe za pozornost Rima na svoje zahteve po pravicah v svoji deželi. Enako se mora Rim opozarjati vedno tudi na vse opravičene zahteve Jugoslovenov v JuHjsld Krajini. Tlačeno naše prebivalstvo mora priti do vsega tega. kar gre in pripada ljudstvu v državi, ki se tako silno ponaša s svojo kulturo! — Iz arzenala v Puli zopet odpuščajo delavce. Število nezaposlenih je že tako narastlo, da vzbuja splošno vznemirjenje po mestu. Fašistovski zastopniki so se radi tega obrnili do istrskega prefekta, ki jim je povedal, da je natančno poučen o razmerah v arzena-lu in o izvršenih odpustitvah. Sedaj se hočejo o stvari obrniti sa pomoč 00 vlade v RkML Rtarska vlada je sicer že večkrat obljubila, da bo krepko pomagala Poli in vsej Istri, aH je že tako, da obljube ostanejo najrajše vedno le obljube. — Slovenski tehniki v Trstu. Slovenski tehniki so sf včeraj pod vodstvom svojih prefesorjev ogledali »Stabilimen-to Tecnico Triestino«. Sprejeti so bili tudi na parniku »Heloun«, kjer so jim mornarji razkazali stroje in kabine. Pozneje so bili pogoščeni. Podkonzul Smi-ljanič je tehnikom na jugoslovenskem parniku »Lovrenjac« priredil malo zakusko. — Kmetijska sola v Pazina. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je ugodilo prošnji za ustanovitev praktične kmetijske šole v Pazinu in je dovolilo za nakup lastnine »Gospodarskega društva« 35.000 lir. — V Kopru se prično 30. t m. porotne razprave in sicer bo to prvo zasedanje. Določena je tudi razprava proti Rudolfu Zergonu in Antonu Korenu, ki sta obtožena umora fašistov Jakina, Rizzatta in Basadone v Marezigah. — Stavka kovinarjev v Trstu. V ladjedelnici sv. Roka so včeraj zapustili delo kovinarji, ker niso hoteli sprejeti dela ▼ nad urnem času, kar nasprotuje mezdni pogodbi, sklenjeni med ladjedelnico in kovinar sko organizacijo. Kovinarji se branijo nad urnega dela. Stavko je organizirala faši stovska kovinarska organizacija. Politične vesti, = Stjepan Radič za Madžare. V svojem »Slobodnem Domu« priobčuje Stjepan Radić dolgovezen članek o Madžarih, v katerem se jim laska na vse načine. Takole jim govori: »Bratje, ne bojte se ničesar. Vi niste tu od včeraj Vi ste tu preko tisoč let. Vsako grudo te zemlje ste prepo:ili s svojo krvjo in s svojim znojem. Vi niste lenuhi, vi ste marljivi delavci, vi niste prosjaki, vi ste svoji gospodarji. Vi niste divjaki, vi ste prosvetljen narod. In kar je glavno, niste sami, stopite v našo seljačko in republikansko kolo, pa boste skupaj z nami kmetska večina. Z nami so tudi Slovenci, z nami Črnogorci in Macedonci, z nami so, naravno, naši napredni Nemci, in v glavni stvari, namreč za kmetsko državo in za kmetsko pravo, so z nami tudi Srbi-Šumadinci. Torej še enkrat nič se ne bojte! Bodite in ostanite Madžari . . . Bogu se molite še bolj kakor do sedaj, a za svoje kmetsko pravo in za svojo madžarsko narodnost, za čo-večansko pravico se borite tako, kakor se bore vaši kmetski brati na Hrvatskem.« — Tako govori o Madžarih sedaj Stjepan Radić. Kako drugače je Sti-pica govoril o istih Madžarih, ko je nosil na sebi še madžarski jarem! Takrat so bili Radiču Madžari tirani in krvniki, sedaj so prosvetljen narod, ki tisoč let ni delal drugega, kakor da je kvasil zemljo s svojo krvjo in s svojim znojem. Kam vodi človeka demagoštvo! = Prihod Bahigdžiča v Beograd« Po poročilu iz Beograda je snoči ob iO. prispel naš poslanik v Berlinu Živojin Balugdžić v Beograd. Na kolodvoru so poslanika pozdravili pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilović in drugi višji funkcijonani zunanjega ministrstva. Nj. Vel. kralj sprejme danes poslanika v daljši avdi>nci. = Posledice francoskih volitev. »Matin« poroča, da se namerava Poin-care odtegniti nekaj časa političnemu življenju. Tudi kot poslanec ne bo nastopal v poslanski zbornicu Veliki amerikanski listi ga pozivajo na sodelovanje in mu tudi prigovarjajo, da začne spisovati svoje memoar je. Zlasti vlada v Ameriki veliko zanimanje za njegovo presojo evropskih problemov, ker ga smatrajo kljub vsemu za najboljšega poznavalca Evrope. = Iz avstrijske diplomacije. • V kratkem se izvrše v vrstah avstrijske diplomacije važne izpremembe. Za Južno Ameriko se ustanovi skupno poslaništvo, ki bo akreditirano pri vseh tamošnjih državah. Na mesto odstopajočega poslanika dr. Pastorja, ki se hoče posvetiti samo svojim zgodovinskim študijam, se bo imenoval glavni urednik »Reichsposte« dr. Funder, na mesto poslanika Eichhofa poide v Pariz dr. Grunberger. Poslaništvo v Švici se odpravi. = Nemška nehvaležnost. Karel Herman Wolf je svoje dni med avstrijskimi Nemci igral veliko vlogo. Pripadal je vsenemški SchSnererjevi stranki, ki je propagirala združitev Nemčije z Avstrijo in gradila most od Bel ta do Adrije. Svojo karijero je začel kot urednik celjske >Deutsche Wacht« v Celju, sedanje »Cillier Zeitung«. Tn se je tudi oženil s hčerko odvetnika dr. Stepischnigga, enega najbolj zagrizenih nasprotnikov Slovencev. Iz Celja se je preselil na Dunaj, kjer je osnoval vsenemški dnevnik »Ostdeutsche Rundschau« ter sodeloval tudi pri Schonerer-jevem listu »Alldeutsches Tagblatt«. S svojim vsenemškim radikalizmom si je pridobil mnogo pristašev in je bil končno na nemškem Češkem izvoljen za državnega poslanca. V parlamentu je zaslovel kot eden najglasnejših vsenem-ških kričačev. Svoj ugled med nemškimi radikalci si je zlasti utemeljil z znanja duelom s takratnim ministrskim ■ BađenUera. Nato Je bfl dolga leta maflk vsenemško orijentiranih avstrijskih Nemcev. Vsako leto 1. aprila je skupaj s Schonererjem vodil nemške romarje na Bismarkov grob in snoval načrte za vzpostavitev Velike Nemčije pod Hohenzoflernci. Zadnja leta pred svetovno vojno pa je njegova slava začela pojemati, ker je bil zapleten v razne Skandale in ko-rupcijske afere. Po razpadu Avstrije je popolnoma zginil s površja. Sedaj je Karel Hermanu VVolf, svoje dni malik nemških nacijonalcev, kakor poroča »Die Stnnde«, zapuščen od vseh in pozabljen. 62 letni mož je bolan in živi v največji bedi. Nihče se ga več ne spominja, od svoječasne slave pa ne more fivetL Ust ostro žigosa nemško ne-hvaležnost in pravi, da bi se spodobilo, da bi nemško-nacijonalni gofljači uvedli vsaj zbirko za bednega \Volfa, ki so ga po duelu z Badenijem proglasili za »Jung-Siegfrieda«. = »Sofijski dnevnik« piše o konfliktu, ki je nastal med Jugoslavijo in Romunijo, ter pravi, da je zaradi Bes-arabije postala pogodba Male antante, v kolikor se tiče Romunije in Jugoslavije, »košček papirja«. — Občinske volitve v Brnu se bodo vršile 1. junija. Občinski svet šteje 90 odbornikov. Volitev se bo vršila na 152 voliščih. Rok za vlaganje kandidatskih list poteče 18. r. m. Doslej je 3 strank vložilo kandidatske liste. Diplomatični sestanek na Bledu Popolno soglasje med Češkoslovaško in Jugoslavijo. — Prezi-dent Masarvk oficijelno poseti našega kralja. — Uradni komunike. — Mala antanta in Romunska. Včerajšnji sestanek dr. Beneša in dr. Ninčiča je bil ravno tako preprost kot predvčerajšnji. 2e rano zjutraj sta ministra odšla na sprehod ter sta napravila izlet v Vintgar. Del pota sta napravila peš. Med potjo sta se razgovarjala o vseh tekočih mednarodnih problemih. Razgovori so trajali vse dopoldne. Nj. Vel. kraljica Marija je povabila oba ministra na obed na kraljev gradič Suvo-bor. češkoslovaški poslanik Jan Š e ba pa je priredil na čast spremstvu ministrov in zastopnikom tiska obed v hotelu Jekler. Popoldne sta ministra dr. Beneš in dr. Ninčič napravila izlet proti Bohinjskemu jezeru. Vse popoldne so se nadaljevali razgovori. Zunanji minister dr. Beneš je ob 20. zvečer odpotoval iz Bohinjske Bistrice po bohinjski progi proti Trstu, kjer te nato presedel v direktni rimski brzo-vlak. O sestanku je bilo včeraj popoldne od strani češkoslovaškega poslaništva izdano to-le uradno poročilo: Ker se je po zadnjem sestanku ministrov male antante meseca januarja t 1. v Beogradu izvršilo več važnih dogodkov, tikajočih se zunanjega položaja obeh držav, sta smatrala oba ministra zunanjih zadev kot primerno, da se se-staneta na Bledu ob priliki potovanja gospoda ministra dr. Beneša v Rim. Posvetovanja ministrov so se nadaljevala 14. t. m. ves dan. Na teh konferencah so se pretresali vsi politični dogodki zadrtih mesecev v Evropi, ki so imeli svoj pomen za obe državi Zunanja ministra sta izmenjala svoje nazore glede odnošajev obeh držav do drugih držav, pri čemer se je konstatirala istovetnost Interesov in stališč ter je bilo utrjeno soglasje za isto politično linijo v bodočnosti. V soglasju z romunsko vlado bo določen datum bodoče konference male antante v Pragi. Ministra dr. Beneš in dr. Ninčić sta bila napram novinarjem, s katerimi sta prišla v stike, zelo rezervirana. Še le po končani konferenci je dr. Beneš sprejel novinarje in jim dal nekaj pojasnil, ki se nanašajo na vprašanja, o katerih sta razpravljala z dr. Ninčičem na konferenci. Povdarjal je, da je v oficijelnem komunikeju o sestanku stvarno vse povedano, kar je za javnost. Glede eventualnega pristopa Češkoslovaške k italijansko - jugoslovenski zvezi oziroma Jugoslavije k francosko češkoslovaški je dr. Beneš izjavil: »O tem se je mnogo govorilo. Naša vlada je že izjavila, da smo vedno pripravljeni pristopiti k jtfgoslovensko-ita-iijanski zvezi, da na ta način ojačimo ta sporazum. Češkoslovaška je bila vedno za to, da se tudi ona pridruži tej zvezi, in v Rimu se bo razpravljalo, kako in v kakšni obliki se to izvede. Češkoslovaška stori vse, da se ojačijo jugosloven-sko - Italijanski odnošaJL O pristopu Jugoslavije k francosko - češkoslovaški zvezi se sedaj še ne da povedati ničesar pozitivnega. Ce bo ta korak storjen, se najbrže sklene zveza povodom poseta Ni Vet kralja v Parizu.« Glede stališča češkoslovaške v bes. arabUskem vprašanju je zunanji minister dr. Beneš izjavil: »Naše stališče v tem vprašanju je znano. Nimam ničesar pripomniti!« Dr. Beneš je odločno demantira] vse vesti o sestavi nekakega kontinentalnega bloka držav, katerega naj bi tvorile Francija, Italija, Češkoslovaška in Jugoslavija z izključitvijo Romunske. Z ozirom na volitve v Nemčiji in v Franciji smatra minister dr. BeneŠ, da je nacijonalna struktura Francije da!eč bolj solidna, kakor ona NemčMe, kjer so zmagali povsem ekstremni elementi. Glede Masarykovega oficiielnega poseta v Rimu in v Beogradu je minister dr. Beneš odgovoril: »Ta bo!« Naknadno nam poročajo, da je bil 13. t m. v hotelu Toplice oficijelni di-ner, ki se ga je udeležilo 10 oseb, med njimi blejski župan Herman Tome in na Bledu na oddihu se mudeči češkoslovaški prosvetni minister Bechyne s hčerko. — Beograd, 15. maja. (Izv.) Dopisnik »Politike« Milosavijevič javlja o blejskem sestanku zunanjih ministrov dr. Beneša in dr. Ninčića. da sta včeraj popoldne dr. Beneš in dr. Ninčić nadaljevala svoja posvetovanja na Bohinjskem jezeru. Zlasti pomemben je bil razgovor o Romuniji in o posebnem položaju, ustvarjenem z vojnim razpoloženjem ruskih sovjetov. »V tem vprašanju je moje stališče« — je izdavil dr. Beneš — »v polnem soglasju z mišljenjem g. dr. Ninčića.« Ravno tako je bilo z največjo pozornostjo razrnotrivano vprašanje o ureditvi incidentov, ki so se dogodili na romunsko - jugoslovenski in na romunsko - češkoslovaški meji. Ti dogodki se od strani skupnih sovražnikov razmotrivajo kot povod za razbitje Male antante. To tolmačenje je smatrati za neutemeljeno. Sedanji položaj je tak, da ni nobene nevarnosti za razhod članov Male antante. Dr. Beneš in dr. Ninčič nista vznemirjena, kar se tiče korakov, ki jih je storila Romunska za ustanovitev nove zveze med Romunsko in Turško. Koraki Bratianovi pa se smatrajo na sestanku na Bledu kot nesmotreni. Ministra dr. Beneš in dr. Ninčič sta skupno razmotrivala poset prezidenta češkoslovaške republike dr. Masaryka našemu kralju v Beogradu. Dogovorjeno je, da pride dr. Masarvk v Beograd prve dni meseca oktobra t. I. Kralj vrne dr. Masarvku poset prihodnje leto. — Beograd, 15. maja, (Izv.) Po poročilih iz Ljubljane in z Bleda se je dr. Beneš zelo zadovoljno izrazil o uspehih sestanka z dr. Ninčičem. Dr. BeneŠ potuje v Rim v iskrenem prepričanju o konsolidaciji naše države in o ohranitvi miru v Srednji Evropi. Na blejskem sestanku sta ministra dr. BeneŠ in dr. Ninčič Izčrpno razpravljala o pogodbah, ki se imajo skleniti v Rimu odnosno v Parizu. Dr. Beneš je dr. Ninčiču pojasnil vse podrobnosti načrta prijateljske pogodbe, ki se ima skleniti med Italijo in Češkoslovaško. Dr. Ninčič pa je obvestil dr. Beneša o programu poseta našega kralja v Parizu. Politična stran tega poseta se je zelo dolgo in vsestransko razpravljala. Sestanek na Bledu je prinesel vsestranske koristi za okrepitev medsebojnih političnih odnošajev. Pred odhodom zunanjega ministra dr. Beneša je bil izdan ta-le komunike z dne 14. t. m.: Razgovori na Bledu so bili danes v sredo zvečer končani Dr. Ninčić s poslanikom Šebo je spremil dr. Beneša do Bohinjske Bistrice. Slovo dr. Nmčlča od dr. Beneša je bilo zelo prisrčno. Popolno zadovoljstvo na obeh straneh. Prebi, valstvo Goreniske je prisrčno pozdravljalo oba ministra zaveznJh držav pri vožnji z Bleda na Bistrico. Na Bled je prispelo več tujih žumailstov, ki so se zelo zanimali za sestanek dr. Nin čiča in dr. Beneša. Dr, Ninčič fn poslanik Šeba se vrneta v četrtek 15. t. m. v Beograd. Železnice in naša inteligenca. »Zveza za tuSelš promet za Slovenijo« v Ljubljani ima že def} časa bfljetanrioo (podružnico) d. d. »Potnik«, Id prodaja železniške vozovnice brer vsakega doplačil« drd naprej. Za LJubljano je ta novi način nabave vozovnic za občinstvo zelo prikladen; i njim odpade ono grozno čakanje in prerivanje pri kolodvorski blagajni, ki že človeku vnaprej cgreni vsato potovanje. Vendar se aaše občinstvo, predvsem inteligenca, uradništvo, turisti, ne poslužujejo dovolj te biljetarnice. Tako toži prav-..ar »Zveza« v posebni okrožnici razposlani inteligenčnim (fvadnffkhn) krogom« priporočajoč jim zaeno, nei se v **u- čaju potrebe obračajo na *PđtnSo©voc bilie-tarnieo. Od kod ta nekako čudni pojav, ter neuspeh »Potnika«? Zagrebška podružnica Put-nttca proda mesečno za 1 mrifejon Din vozovnic, ljubljanska biljetarnica pa le za 10.000 cBnar jev. Predvsem se ne sme prezreti, da je dandanes uradništvo v obče, zlasti višje uradništvo, kakor inteligenca sploh — popolnoma deklasirano, tako v obče, kakor v posebnem glede prejemkov. Dokazano je še celo v prizadetih krogih skoraj popolnoma neznano dejstvo Je, dt Prejem uradniitvo dandanes le mini- malne odstotke svojih predvojnih (po ključu 1 predvojna krona t/5 dolarja = 18 papirnatih dinarjev) valoriziranih prejemkov, dočim je manuelno delavstvo doseglo skoraj že svoj predvojni standara oi life. Tako prejema uradništvo, počenši od IV. čin. razreda do X. mesečno le 16 do 40 %, dočim ima navaden p možni delavec 77 •/», delavec-proiesijonis: pa celo 98 S svojih predvojnih valoriziranih prejemkov. Torej čim višji čin. tem sLMa plnča. Pač današnji narebe svet, ld precenjuje ročno, a podcenjuje duševno delo. Seveda velja to le za uradništvo v Ju-SOSlav;:. ki je najslabše plačana Drugod ne ravnajo tak^ z uradništv^m, ne n. pr. na Češkem, še manja pa v Avstriji, kjer Je pravkar nova regulacija prejemkov urad-ništvu v teku. Posledica takega sramotnega honoriranja našega cadništva, — v kolikor prihaja predmetno vprašanje posluževanja biljetar-nice »Putnika i v poštev. — je ta. da si mora vsaa uradnik v obče. preden nastopi kako, če še tako neobhodno potrebno poio-vanje in vsak uradnik-turist. preden se odloči za kak izlet. — to desetkrat poprei premisliti in v 9 slučajih ostaH doma, ker pri svojih bajno-nizkih doh'dleh ne more zmagovati bajno-visWdh železniških taribov. Ne glede na to pa je bilo uradništvo poprej v posesti neomeienih čelcmiSkTh legitimacij s 50 % popustom, katere so mu omogočale cenejše potovanje. Uradnfk Je naprej vedel, da bo plačal le polovično vožnjo ceno in se je radi tega lažje odločil za potovanje ali za izlet. Tega vsega ni več sedaj. Po prevratu so odvzeli te legitimacije uradnikom — le južna želernica. dokler je bila še samostojna, do konca leta 1923. — je se izdajala zelo kulantno neomejene |e-jritimacjie — ter jim dala le pravico do trikratnega letnega potovama s 50S popustom. Take omejene legitimacije so toliko kot nič. Kaj pa če Je uradnik primoran te kateregakoli vzroka v obče potovati večkrat na leto kakor trikrat? Ali pa če uradnik - turist izčrpa svoio pravico že meseca januarja s tremi izlerf, recimo na S-maroo goro? Druffi vzrok ueuspeba biJjetamJce i Putnika« tiči v tem. da so vozovnice, — če se jih lahko dobi že tri dn\ poprei. — ver.da-le terminirane, to le vezane na dan. ki je vtisnjen na njih. Kaj nal napravi n. pr. uradnik, ki s! Je tri dni pred nastopom svojega dopusta nabavi 1 pri bilietarnici vozni list v Maribor (56 Din), a ne more nastopiti dopu-vta. ker je naenkrat obolel, ker se Je pojavila službena zapreka itd.? Ali uradndik - turist, ki si ie n. pr. kupil v biLJetarnici v soboto pri najlepšem vremenu vozn* lisi za nedelio za Kranjsko goro (2\ Drin) za turo na Vršič, če drugo jutro, ko se hoče odpraviti na pot. lije kakor iz škaia? Naj le vržeta svoji dragi vozovnici proč. aH naj tavata po kolodvoru okolu ter jih skušata komu prodati (če bo to potidia sploh pustila?). aH naj se v drugem primeru uradnik - turist oelje v dežiu v Kranjsko gorm na uro gledat, kar bi stalo retour zopet 21 Din, vkup 42 Din. — Obema ne preostaja drugega, nego čakati mirno na določeni dan, iti na kolodvor ter se prerivati pri kolodvorski blagajni. Kajti oba nista v položaju prevzeti riziko, da si nabavita vozni list pri biljetarnici v naprej, na nevarnost, da bo denar zarrj morda proč vržen, ker ga ne bodeta mogla rabit t. Nismo zadostno železniški strokovnjaki, da bi mogli presojati, zakaj mora biti vsak vozni list ravno trikrat z datumom vožnje žigosan: od blagajnice, od vratarja na peronu fn od sprevodnika: edino, kar se v železniškem prometu, odkar obstoja železnica, ni izpremenilo. Po navadnem človeScetn razumu bi morda tudi zadostovalo, čc bi imel vozni list. kupljen bodisi v bdlietarntci, bodisi pri železnišiki blagajni aa' pa vsai prvi, uusnjena samo dva žiga, vratarjev in sprevodmkov, kateri dve osebi imata itak klešče, ki listu zajedno s perforfranjem utisnejo tudi datum rabe. iMenimo. da ne bi bilo prav nobene zapreke, če bi se uvedel tale modus: Biljetarnica naj bi prodajala netermin?-rane vozovnice, t. i. vozovnice, ki n e bi imele urisnjenega dnevnega datuma, marveč samo številko leta, v katerem so bile fzdane, ter bi veljale za celo kalendarično leto. Kupec take vozovnice, kadar se le bil odločil za potovanje, bi šel na kolodvor, pokazal jednostavno pri vstopu na peron vratarju tako n epe rior? rano. torej neizrabljeno vozovnico, vratar bi ii pa utisntl zajedno s perforiranjem svoj dnevni žig. S tem bi bil na vozovnici dokumentiran dan nastopa vožnje ter bi vozovnica še le postala veljavna. In če to vozovnico šc dekupira v vlaku sprevodnik ter ji tirisnc svoj dnevrr zlg, Je pač vsaka zloraba izključena. Tak način prodaje in rabe železniških vozovnic je uveden v drugih deželah in če se je to obneslo drugod, menda tudi v Ljubljani ne bo napačno. Naj se da uradništvu, inteligenci, njegov predvojni aH vsaj precrprcvratni standard oi hfe nazaj, naj se mu dajo nazaj njegove poprejšnje vozne ugodnosti (legitima-cge) ali, če že prav nič drugega, naj se vsaj izdajajo vozovnice brez utisnjevanja datuma, — in prepričani smo, da se takoj dvigne Število potovanj v obče in s tem promet biljetarnice v posebnem. Brez teh prema je pa vsako prJogvarJanje inteligenci, orariništvu. vsaka propaganda, popolnoma brezuspešna, ker maj kaj o predpogoji. Ivan OBJAVA. Peresno lahki kamgarni, listri, sirova svila tci coveleoard za moške in frotte, etarnin, delaine v naj'novejših vzorcih za damske obleke pri Lenasi & Gerkman Stev. iI2. »SLOVENSKI NAROD« dne 16 maja 1924. Srrnn S. Prosvefa. Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Cetrtet 15. maja: Izgubljene duše. Red B. Petek 16. maja: Kamela stazi uho Jivanke. Red D. Sobota 17. maja, nedelja 18. maja, ponedeljek 19. maja In torek 20. maja: Zaprto rad! gostovanja HudožestvenJkov. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Četrtek 15. maja: Faust. Red C. Petek 16. maja: Manon Lescaut. Red T. Sobota 17. maja: Selo Stepančikovo. Izven. Nedelja 18. mada: Življenskl boj. Izven. Ponedeljek 19. maja: Jekatenna Ivanova. Izven. ★ ★ * — L. Andrejev: »črne maske«. Poslovenil Josip Vidmar. Splošna knjižnica št 26. V LJubliani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din. Najnovejši zvezek »Splošne knjižnice« prinaša v gladkem Vidmarjevem prevodu zanimivo in globoko dramo odličnega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, »črne maske« .Delo, ki ga vprizorl tudi ljubljansko dramsko gledališče. Je po zasnovi In izvedbi nekaj izrednega In posega v najgloble globine človeške duše. To ni običajna gledališka roba, ampak Je drama dobrega in zlega, kar pisatelj posebno podčrtava na ta način, da glavni junak v nekem prizoru sam uniči svojega dvojnika, svoj lastni slabši laz. Ker nI namen teh vrstic, da b? se podrobno spuščali v analizo In razmotrfvanje tega gemjalnega dela, opozarjamo samo toliko, da vprizoritvi na odru ne bo mogel s pridom slediti tisti, kdor ne bo dela preje prebral in se zaglobil vanj. »Črne maske« namreč niso zabavno berilo, ampak tehtna hrana, ki zahteva mnogo razmišljanja !n poglabljanja od vsakega, k* hoče prodreti vse te gl^ine In lepote. Lepo opremljena knjiga znači v naši prevodni literaturi znatno pridobitev m Jo vsem ljubiteljem dobre, resne In tehtne klnj-ige toplo priporočamo. » Kino Tivoli ™ Na nloiiah ledu in žlvtlenla Igrokaz v 2 delih. I. del od 15.—18., U. del od 19.—H. maja. V glavni vlogi dražestna Lllian Glsh, znana Iz filma »Dve sirotici«. Mlado, neizkušeno dekle podari roko in srce brezvestnemu lopovu, ki jo poroči, pre* vara in zapusti- V službi pri nekem farmerju se zaljubi vanjo njegov sin, a ona se ne čuti vredne, da bi mu vračala ljubezen. Ko se pojavi zopet njen mož, izve stari farmer njeno prošlost in jo iztira iz hiše. Potrta in obupana zaide ven med sneg m led. Far* merjev sin pohiti za njo in jo reši z nevar* nostjo lastnega življenja, ko drvi po reki nizdol na ledeni plošči, tik pred pogubo* nosnim vodopadom. — 10 inženjerjev in 250 delaveevsledolomilcev je bilo zaposlenih pri tem tehnično dovršenem filmu. V vseh velemestih Amerike in Evrope predvajan s kolosalnim uspehom. 3372 shpn! vestiiik. — Koncert Tuien-' - Betetto v Go- riet Iz Oorice nam javljajo: Snoči 14. t. m. "e bil v dvorani Trgovskega doma koncert operne pevke altistinje Vilme Thierrv-Kavčnikove in opernega pevca B e t e 11 a. Koncert je sijajno uspel. Zanj so se zanimali tudi italijanski glasbeni krogi. Sedeži so bili vsi razprodani. Oba pevca sta morala med viharnim odobravanjem ponoviti več točk programa, tako Betetto Verdijevo »Bocca nera« in Thierryjeva več arij iz Mascagnijeve »Cavalleria Rusticana«. Izreden uspeh je žela tudi Konjcvičcva skladba »Pod pendžeri«. Na občinstvo je napravil tudi globok vtis Vilharjev »Mornar«. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek dne 16. t. m. ob sedmih zvečer moški zbor. v nedeljo dne 18. t. m. ob de* setih dopoldne in v ponedeljek dne 19. t m. ob sedmih zvečer skupni vaji. Sokolstvo. — Sokol Gorenja vas - Poljane prifedl svoj letošnji javni nastop dne 18. maja v Poljanah. Skušnja ob 13. popoldne. Obhod ob pol 15. uri. Ob 15. Javna telovadba. Za Ljubljančane, ki hočejo obiskati grob dr. Ivana Tavčarja na Visokem (en četrt ure od Poljan), ugodna auto zveza k vlaku, ki odhaja iz LJubljane ob 11.20. _ Tombola Sokola /., ki se vrši dne 1. junija je v pospešnih pripravah. Vse ka* Je, da bo še bolj bogata kot doslej razgla* Seno. Vse pridno posega po listkih. Kdo bi si ne želel zadeti nevestine opreme, drago* cenega jedilnega porcelana, ki že samo pred* stavlja vrednost mnogo tisoč dinarjev in kaj šele ostalih sedem glavnih tombol. Tudi petorice in četvorice predstavljajo povprečno vrednost 150 do 300 dinarjev. Razpečujte — kupujte, dokler Je še zaloga. Zadovoljni bodo kupci, zadovoljen naj je Tabor! — Sokol v LJubljani (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da Je društveni sluga pričel pobirati članarino za leto 1924. po hišah. Kdor hoče poravnati Članarino osebno, naj stori to pri hišniku, ki ima plačilne listke. Opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti Član društva, kdor Je s članarino 6 mesecev v zaostanku. — Brat, sestra, ki še nisi poravnala članarine, stori dolžnost! Zdravo! Odbor, Dr. Jovan Skerlić, Dr. Jovan Skerlić* kojega desetici« nico smrti častimo pravkar danes, spa* da med najmarkantnejše pojave pred* vojne Srbije. V ti Srbiji je zavzemal naravnost vodilno vlogo. Kot profesor beogradske univerze je zbiral okolu se* be širok krog srbijanske omladine. 2 veliko notranjo vnemo je poslušal knji* zevna in politično*kultuma razlaganja svojega učitelja. Kot poslanec in poli tik se je boril za načelnost političnega dela ter stopil v ospredje j u gosi oven skega revolucijonarnega pokreta. Po pravici je videla prečanska omladina v tistih letih prekipevajočega vrenja no* vega, jugoslovenskega nacijonalizma v Jovanu Skerliču predstavnika srbskega naroda, srbskega vojaškega duha, srbskega Pijemonta, srbske inteligence, ki bo ustvarila, ki bo odrešila Jugoslavijo. Odtod je tudi mogočna sugestija, ki jo je imela tedanja Srbija, vse tedanje srbsko javno življenje na prečansko oml adino in ki je njeno jugoslovensko stremljenje usmerilo k državni združit* vi Srbov, Hrvatov in Slovencev s srb* sko državo, s srbsko vojsko na čelu. Dr. Škerličeva književno*zgodovin* ska in politična dela so se veliko čitala v prečanskih krajih. Zlasti dela o Sveto* zarju Markoviću in o srbskih omladin* skih pokretih v 60. in 70. letih so vzbu* jala splošno pozornost, ker je v teh de lih Skerlić na nedosežen način opisoval bistvo srbskega omladinca, njegovo teženje po izomiki, po prosvetnem delu med ljudstvom, njegovo hrepenenje po politični kulturi in državni svobodi. Tu *mo se seznanjali s pravim duhom srb* skega človeka, z njegovo široko poli* tično naobrazbo, z njegovo plemeni* tost j o, z njegovim plemenskim, z nje* govim osvobodilnim altruizmom. K te* mu se je pridružila še globoka škerli* čeva vera v Jugoslavijo, ki nas je dvi* gala v tužnih dnevih robovanja pod avstrijskim jarmom in nam obečala bližnje odrešenje. Dr. Skerlić je bil tipičen predstavnik srbskega inteligenta, orijentira nega na zapad, na francosko kulturo. Kot tak se je navzel metod francoske literarne vede, ki stika bolj za širokimi linijami, kot za arhivalnimi podrobnostmi in sta* tističnimi prenatrpanostmi. Radi tega so se kritizirale neke njegove literarno* zgodovinske knjige. Pri tem pa se je pozabilo na pravi duh Skerlićevih knjig, to je na vero, na optimizem, na total* nost. s katero je objemal poedine lite* rarne pokrete ter preko literarnih po* drobnosti risal notranje dogodke, du* ševno življenje in naziranje poedinih književnikov in politikov. Cisto v srni* slu francoske literarne metode je osno* val v Beogradu svojo šolo ter polagal temelje srbske književne zgodovine. Naravna zveza slovanske književ* nosti s splošnim duhovnim in političnim gibanjem svojega časa je Škerlića na* potila tudi na po'je politične zgodovi* ne, ki ga je kmalu usmerila na praktič* no politiko, na poprišče dnevnega bo* ja. Tu se je kot zapadnjak zavzel za moderne demokratične principe in na* vaj al z ostrimi političnimi kritikami tedanje srbske politike na načelne in programatične boje, na principijelna strankarska udejstvovanja. Srbska po* litika je bila tedaj večinoma osebnega značaja in se je kvečjemu delila po zu* nanjespolitičnem vidiku v rusofilsko in avstrofilsko politiko. Notranjestrankar* sko pa ni bilo moči potegniti Iočilnice med poedinimi srbijanskimi strankami, ki so se vse grupirale okolu močnih in energičnih voditeljev, ki se pa na pro* gramatičnem polju niso mogle diferen* cirati. Skerlić je tu zoral ledino in za« hteval načelno orijentacijo. Najbolj blagotvorno pa je postalo njegovo delovanje na jugoslovenskem polju, kjer je zavzel mesto propovedni* ka velikih odrešilnih idej in vžigal te* danjo srbijansko in prečansko omladi* no za končni ovobodilni boj. Prečanski omladinci so romali v Beograd in po* slušali njegove načrte o ekavščini in o združitvi poedinih jugoslovenskih knji* ževnosti v enoto, njegove predloge o sprejetju latinice, njegova ognjevita oznanjevanja bližnje državne združitve Srbov. Hrvatov in Slovencev. S to svo* jo jugoslovensko vero je preporodil vrste srbijanskih in prečanskih omla* dincev, da se je s svetovno vojno samo od sebe uresničilo tudi nacijonalno in duhovno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tem zgodovinskem po* kretu gre Skerliču največja zasluga, ker je bila duhovnega značaja, ki gori dotlej, dokler se ne oživotvori Kot zgodovinar in politik, kot stilist in razumnik, kot optimist in Ju posloven je zanesel v tedanji srbijanski inprečan* ski omladinski rod ter zasejal seme, Id je bogato obrodilo. Od našega doma« čega omladinskega pokreta, preko Škerlića, jugoslovenske mafije na Dunaju, Jugoslovenskega odbora ▼ inozemstvu, preko triumfov srbske vojske m dobro* voljskih nastopov je šla pot v svobod* no Jugoslavijo. Na tej poti je oznanjal Skerlić najodličnejše, najbolj optimi* stično in najbolj čisto stališče jugoslovenskega nacijonalizma. ČeSkosloraiko mnenje o francoskih volitvah. Vsi češkoslovaški listi so zadnje tedne obširno razpravljali o francoskih volitvah, vendar pa so jih rezultati presenetili, ker so češkoslovaški politični krogi računali, da si leve stranke v Franciji ne bodo tako ne* pričakovano opomogle. Skoraj vsi češki in nemški listi v CSR se atrinjajo v tem, da niti sama francoska opozicija ni pričakovala takega uspeha. Izid francoskih volitev je sprejela češkoslovaška javnost z zadovolj* stvom; za splošno razpoloženje je značilno, da celo desničarski listi komentirajo rezul* tate ugodno. Češkoslovaški tisk se zlasti pe* ča s kombinacijami o vplivu francoskih volitev na mednarodno politiko. Večina listov ne računa z važnejšimi spremembami v francoski zunanji politiki, pač pa je prepri* čana. da bo izid volitev vplival na notranjo politiko zlasti glede moči in medsebojnega razmerja posamnih strank. »Ceškoslovenska Politika« piše. da bo moral levičarski blok šele dokazati svojo konstruktivno moč, in pozdravlja grupacijo bloka, ki Je brez skraj* ne levice. Današnji sestav levičarskega blo* ka v Franciii pa vendar nudi možnost spo* razuma med posamnirni skupinami, dasi so končni cilji različni- Zato ni verjetno, da bi nastale v reparacijskem problemu kake važnejše spremembe. Reparseije predstav* liajo za Francijo vitalni problem In Nem* čijo je treba prisiliti, da jih plača, na naj bo na krmilu nacljonalni aH levičarski Her* riotov blok. Verietno pa ie, da pride v tem slučaju do živahnega sodelovanja med fran« cosko in angleško vlado. »Prager Presse« izjavlja v dopisu svo* jega pariškega poročevalca, da ^o spremem* ba francoske zunanje politike r^d novo vla* do bolj formalnega, kakor stvarnega zna* čaja. Ali pride do sporazuma z Nemčijo, ki bo morala plačati reparacijske stroške, ker jih zahtevajo enako socijalisti In radi* kali. ali pa ostane ta problem sploh nerešen ter se vsa evropska javnost pridruži fran* coskemu stališču. »Narodni Llstv« in »Na* rodna Politika« se strinjata v tem. da gre v bodoči francoski politi!:: bolj za spremem* bo metod, kakor pa za spremembo smernic Novi parlament dobi bržkone vlado radikal* no*socijal i stične koalicije, ki pa bo morala iskati naklonjenosti nacionalnega bloka, »Ceske Slovo« vidi v rezultatih francoskih volitev zmago zmerne levice in pozdravifa v tem simptom zdravega razvoja bodoče francoske oolitike v nasnrotiu z rezultati nemških volitev, ki so dokazali nemško po» lirično labilnost. Po mišljenju tega lista ni mogoče prorokovati o bodoči francoski po* liriki, ker doslej še nI znano, kako se bodo parlamentarne skupine razvrstile, iz tradicij pa vemo. kako velika nesloga vlada med francoskimi političnimi strankami. »Pravo Lldu« vidi v francoskih volitvah izredno važen pojav, ki bo popolnoma spremenil francosko zunanjo politiko. Nova Briand-Herri-otova vlada se pridruži stališču strokovni a-kov glede reparacij skega vprašanja; med Angleško in Francijo pride do popolnega sporazuma in do pogajanj glede priznanja sovjetske Rusije, Ce nastopi nova francoska vlada pot sporazuma z Nemčijo, se bodo morali tudi nemški kričači umakniti in izročiti vlado v Nemčiji miroljubnim strankam. Mednarodno ravnotežje sil. ki so ga pokolebale nemške volitve, je po zaslugi francoskih volitev znova izravnano. Slično piše tudi agrarni »Venkov*. naglas ijoč. da je francoski narod popravil to. kar so Nemci pred enim tednom pokvarili. Francoskr na^od se je pri volitvah izjavil proti skriti diktaturi v notranji politiki In preveč radikalni smeri zunanje politike, ki bo odslej miroljubnejša zlasti v reparacijskem problemu. To dejstvo je važno za svetovni politični položai. Kl^riValni »Lido-ve Listv« pišejo, da bo Nemci j* pozdravila zmago levičarskega bloka v Franciji, ker nemški politični krogi unijo, da bodo leve stranke v reparacijskem problemu sistematično popuščale. Tudi organ češkoslovaških legijonarjev »Narodni Osvobozcni« smatra, da se smernice francoske politike po volitvah znatno spremene. V zunanji politiki bo Francoska v bodoče bolj sodelovala z Društvom narodov kakor doslej, verietna pa je tudi sprememba njene politike glede re* paracijskega problema. Nemški listi v CSR smatrajo izid francoskih volitev za začetek sporazuma in pomiritve med Francijo in Nemčijo. »Prager Tagblatt« misli, da stopi nova francoska vlada v tesni kontakt z Angleško in Italijo in da bodo vse tri velesile sodelovale v mednarodni politiki. Tudi za manjše države, ki imajo s Francijo obvezne pogodbe, pomenijo te volitve olajšanje. Nova parlamentarna večina bo bolj simpatična, nego stira. Organ nemških nacijonalistov v CSR. »Bo* hemia«, pozdravlja v francoskih volitvah začetrk lepše evropske bodočnosti in upa, da stopi nacijonalizem v CSR po nacljonal« nem porazu v Franciji v ozadje. »Socialde* mokrat« smatra francoske volitve za dogo* dek evropske važnosti, ki pomeni važen ko* rak v napredku francoskega socijalizma In pospeševanje svetovne politike, namenjene restavraciji in gospodarski obnovitvi Fvro* pe. četudi se vse te nade ne uresničijo, je vendar preokret v francoski politiki veli-kegi pomena za mednarodno evropsko po* 1ifiko. Značilno pa je, da komunistično »Rude Pravo« doslej ni spregovorilo niti bese* dice o francoskih volitvah. Dnevne vesti. V Lfubijani. dne Kam, Zagreb, gre tvoja pot? Zagreb je bil v časih, ko Je drugod po naših krajih še spala narodna zavednost, središče in ognjišče narodne misli in narodnega gibanja. V časih, ko so bila v Sloveniji še vsa mesta v nemških rokah, je stal Zagreb na čelu jugoslovanskemu nacijonalnemu gibaniu, ki se je takrat izkristaliziralo v takozvani ilirski pokret, ter igral dolga desetletja vodilno vlogo v vseh nacijonalnih akcijah na našem jugu. Kako sijajna in svetla je ta njegova preteklost! Toda časi se spreminjajo in z njimi se Je spremenil tudi Zagreb. Iz žarišča vsega narodnega življenja, iz centra I nacijonalnega gibanja in narodne kultu- | re se je Zagreb razvil v kosmopolitično f velemesto, kjer je jela vedno bolj in bolj izgubl-ati na terenu narodna ideja. Naselilo se je v Zagrebu toliko tujega življa, da je dobil le-ta polagoma svoj usodni vpliv celo na mišljenje In čustvovanje domaČega prebivalstva. Prekrasna, blagor oneča hrvaščina se mora umikati bolj in bolj tuiinščini, ki si je polagoma priborila docela enakopravno, ako re že celo dominirajoče stališče v zagrebški fini družbi. Da je to usodno vplivalo tudi na duševnost, na mišljenje in Čustvovanje širokih ljudskih mas in jih zastrupilo, je samo ob sebi razumljivo. Zavladal je kosmopolitizem in jela sta pojemati narodni ponos in narodna zavednost. Samo v takih razmerah se je moglo zgoditi to. o čimer poroča torkov »Pokret«. Te dni se Je vršila pred sodiščem v Zagrebu razprava proti Juliju K n o I-I u in Hermanu Eisenschmidtu. Obtožena sta bila zaradi zločina goljufije. Oba sta, kakor je že iz imen razvidno, nemška 2ida. Dasi živita oba že dolga leta v Zagrebu, eden izmed njiju celo že nad 20 let vendar ne govori nobeden izmed njiju hrvatski. Ker je na Hrvatskem, torej tudi v Zagrebu, državni in izključno uradni jezik hrvatski, bi se morala obravnava vršiti potom tolmačev, da se tako varuje avtoriteta hrvatskega kot državnega in uradnega jezika. A kaj se je zgodilo? Zaradi dveh pritepencev, ki sta si v Zagrebu ustvarila udobno eksistenco, morda celo na stroške domačega življa, nista pa smatrala za potrebno, da bi se priučila jezika one zemlje, v kateri sta našla kruh. se Je ta obravnava v nasprotju s veljavnimi zakonitimi predpisi vrHla Izključno v nemškem Jezika! To Je javen Skandal, ki samo izpričuje, kako globoko je že padla v Zagrebu narodna zavest in narodna zavednost A kar Je sai- 15 mafa 1924. žalostnejše na tej stvari, je to. da razen »Pokreta« ni nobenega lista v Zagrebu, ki bi posvetil pozornost temu sramotnemu dogodku in ga po zaslugi ožigosal. V Zagrebu nemška obravnava, v mestu, kjer ni niti enega avtohtonega Nemca* Kam plovemo? Ali je res slepa strankarska in plemenska strast umorila in zadušila ves narodni ponos in vso narodno zavednost? Jerusalem, Jerusalem. conveatere ad deum, dominum tuum — Zagreb, vrni se zopet v narodno kolo! * ★ ★ — Aretacija na magistratu. O protl-državnem rovarenju magistratnega uradnika Sedeja smo se že opetovano bavili. Nedavno tega smo opozorili na tega moža tudi župana dr. Perica. Dotično opozorilo ni nič zaleglo. Nasprotno, namesto da bi bil župan svojemu prešernemu uradniku pristrigel boliševi-ške peruti, je proti našemu listu vložil tožbo, da bi z njo ščitil svojega podrejenega organa. Včeraj pa je državna oblast sama napravila konec temu ro-varienju in dala Sedeja na magistratu aretirati. To je menda v zgodovini ljubljanskega mesta prvi slučaj, da je bil na magistratu aretiran mestni uradnik. To so idealne razmere! Čudimo se. da vlada še vedno trpi to gnezdo boljševizma v Ljubljani in ne gane niti z mezincem, da bi zatrla to gadjo zalego. Sedaj se Črno-rdeča koalicija pripravlja, da upokoji vse starejše in najsposobnejše uradnike, ki ne trobijo v njen rog. in jih nadomesti s tistimi klerikalno - komunističnimi protežeji, ki bi jib morala sedaj na ukaz velikega župana in vlade odpustiti. Ali bo vlada rudi na to molčala? Ali res ni na vladi železne metle, ki bi napravila red na magistratu in izsilila respekt pred državno avtoriteto? — Izpremerabe v civilnem pravdnem postopanju. Naredba ministra pravde, ki je te dni izšla v »Službenih No-vinah« na temelju čl. 87 finančnega zakona za 1. 1924—1925, izmenjuje in povišuje z veljavo od 1. junija t L denarne postavke, po katerih se ravna stvarna podsodnost sodišč v civilnih pravdah. Najvažnejše določbe so: 1. pred okrajna sodišča spadajo pravde o denarju ali denarni vrednosti do vštetih «250 Din ( 25.000 K), 2. pri okrožnih sodiščih in pri deželnem sodišča v LJubljani sodi v pravdah iste vrste do vštetih 125.000 Din ( 500.000 K) sodnik poedinec 3. v opominjevalnem postopanja se smejo izdajati plačilna povelja do vštetih €250 Din, 4. stari propisi o podsodnosti veljajo samo za pravde, v katerih se je do konca maja po prvem naroku že pričela ustna sporna razprava. S 1. junijem t L bodo torej okrožna sodišča In ljubljansko deželno sodišče oddala vse pri njih že vložene tožbe do vrednosti 25.000 K, o katerih do konca maja niso sporno razpravljala v stvari, pristojnim okrajnim sodiščem. Tako se smemo nadejati, da nas^ sodišča v doslednem času odpravil zastanke. s katerimi so se zaJnji dve leti bo-ila v občutno škodo strank, in da si zopet pribori sloves, da ne sodijo samo dobro, nego tudi hitro. Bati pa se niti ni. da bodo poslej preobremenjena okra ina sodišča, ker se bodo sestanki zbornih sodišč porazdelili med vsa. tako da po*, samno ne bo preveč prizadeto. — Razvrstitev učiteljstva po n>\ero zakonu. Učiteljstvo dobiva te dni remenja o prevedbi v roke. Ce misli kdo. da mu je bila p grešno odmerjena osnovna ali položaina plača ali nepravilno všteta službena doba. se lahko pritoži po £1. 22S. zak. o civilnih uradnikih v roku 30 dni po vročitvi rešenja naravnost na državni svet. Pritožbo naj pošlje v dveh izvodih nekolkovano in priporočeno. Priloži nai za utemeljitev pritožbe potrebne listine (v enem izvodu — prepih? listin morajo biti overovljeni po šolski oblasti z žigom in podpisom). — Mednarodni kongres za znanstveno ureditev dela se bo vršil od 21. do 24. Jul.U t. 1. v Pragi. Kongresa se b'-do predv^ei« udeležili ameriški znanstveniki. — Popravek. V včerajšnji številki se ie v brzojavko »Finančni polom v Avstriji« vrinila neljuba pomota. Med bančnimi /a* vodi, ki so v neprilikah. se je imenovali tudi »BodenkreditanstaH«. ki je ena i/med najbogatejših avstrijskih bank. V finančnih neprilikah pa ni ta zavod, marveč »Deufsch*} Bodenbank«, ki jo kratko imenujejo tudi »Bodenhank«, s katero ugotovitvijo popravljamo dotično brzojavno vest. — Diamantno poroko slavi 18. t m. t Pišecah pri Brežicah baron Alfred Mos-c o n in njegova soproga Ida, rojena baronica Ožegovič, Svoje dni le bi! baron Mos* con državni poslanec v dunajskem parla* mentti. Pripndal je takozvani ustavovernt nemški veleposestniški stranki. V gospo* darskem ozira je mnogo storil za svoj domači okraj. — »Murski Straža« ne čudi. da j! n« odgovarjamo. NIC Čudnega. Kdor nI vredeia odgovora, ga pač ne dobi. Kam pa pridemo* če bi odgovarjali na vsako zakotno klerlkal* no bevskanje! — Nered v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Pišejo nam: Opetovano •# cujejo pritožbe glede malomarnontt in nezdravih razmer, ki vladajo v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Prizadeti kro» gi so pe obračali na merodajne oblasti • prošnjo, naj posvete tem razmeram re6 pažnje In naj odstranijo defekte, ki mo pogosto v Škodo tistemu, kogar je bridka uao da prisilila, da mora hoditi od Poncija da Pilata, predno dobi zakonito določeno podporo. Vse pritožbe In prošnje pa so bile do» slej bob v steno. Te dni se je zopet pripetilo, da se je morala neka sirota temeljito seznaniti z birokratizmom ln Šikaniranjem 9 tem zavodu. Dotična ženska ima dojenčka la bi morala torej dobiti predpisano podporo. Zdravnik Ji Je dal Izpričevalo. ▼ okrožnem uradu so jI pa povedali, da mora imeti 1* potrdilo o službi. Ko Je predložila tudi to potrdilo, so Jo poslali ponovno k zdravniku. čeS da Je prvo izpričevalo že zastarelo. Reva Je romala s svojim otročlčkom Iz urada k zdravniku ln od zdravnika v urad. nazad* nje je odšla brez podpore, ker so JI dlako cepci v uradu izjavili, da njena potrdila S« niso popolnoma v redu. Zdaj sedi doma ln premišljuje, ali bi kazalo začeti krlževo pot znova, aH pa postaviti na bore krajcari« križ. čas bi že bil, da se oblasti zganejo ln zahtevajo od okrožnega urada točnega po* jasnlla, aH so delavci ln uslužbenci zato tn, da prenaSajo Stkane, ali pa Je urad poklican, da Jim gre na roko ln Sčltl njihove interese. Zdi se nam. da se vodstvo ln nslui* bencl urada ravnajo po prvem principu, kar pa nI v interesu niti delavcev ln uslužbencev, niti podjetnikov, ki plačujejo visoke pristojbine zato. da bi bili njihovi uslužbenci res zavarovani, ne pa, da bi jih po nepotrebnem šikanirali. — štori na ulici. Prijatelj našega Usta nam piše: Ce se ti mudi, pohltii pe$ po kaki bolj obljudeni ljubljanski ulid, naletil na vsakovrstne zapreke. Ena izmed teh je« da srečaš pešca, kojemu se rudi mudi. pa se skušata drug drugemu ogniti v isto stran. To že da malo zamude, še več pa, sko af naenkrat v gruči pešcev, prihajajočih z na* sprotnih strani. Ko se hočeS ogniti enemu, trčiš z drugim, in ko si se s tem srečno pe* botal, treščiš s tretjim, ki je tebi oziroma ti njemu na pori. Posebna vrsta zaprek so tako imenovani štori. Nahajajo se v ednl« ni. dvojini in množini, in sicer moškega ln ženskega spola. Ce namreč oseba obstoji na hodniku pred izložbo, svesta si državljanske pravice do osebne svobode, ji tega nihče ne more zameriti, ako pa stoji kakor pri* bita, postane lahko ovira drugim pešcem. Id morajo včasih s hodnika, ki nI dovolj širok, na cesto, najsi je tudi blatna. Malo obzirnosti in — gibčnosti za pol pedi — bi navadno zadostovalo za neoviran pes"*promet. Se težji je položaj, ako se na hodnilcu srečajo znan# d, ki si Imajo mnogokaj povedati. Postavijo se kaj radi na hodniku nepremično počea, ti pa, ki se ti mudi, glej, kako se prerinel alt kako se ogneš tem — štorom, ako hod* nik ni dovolj široki Promet ovirajočih sku* pin se največ vidi pred glavno pošto, kjer se moTajo na križišču treh najbolj obljude* nih ulic pešci itak izogibati številnim vozovom. Nekak prijeten red se opazuje le prt koncertih v Zvezdi: tam korakajo šetalci ▼ dveh strugah in vsaka se drži desno od droge, torej ravno nasprotno, kakor voznik!, ki v vsej Jugoslaviji po Širših cestah vozijo levo. se Izogibljejo na levo, če pa hočejo voznika pred seboj prehiteti, storijo to ob njega desni strani. Zaradi enotnosti se zato nujno priporoča, da se tudi pešci ravnajo po enakem pravilu: Hodi na levo, izogibaj M na levo, prehitevaj pa na detnol la A* Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 16. maja i»C štev 112 več oseb eto ji ne hodnika ▼ skupini nej ne stoje nepremično počez, temveč s mm* ljeno prožnostjo kolikor mogoče po dok gem. Manj bo ksrsmbolov ne unci in peeVpro« met bo tekel dosti bolj gladko. Vse mestno prebivalstvo in tudi kmetako, ki ge dosti dohaja t mesto, naj bi se ravnalo po tem pravilu. Obzirnost in vljudna gibčnost na ulici tudi pričata o visini kulture. — Kavarne brez časopisov? Pišejo nam: Kavamarji v U ubijani se baje pečajo s mislijo posnemati tovariše t Beograda in opustiti nadaljno naročanje časopisov. Namero opravičujejo s tem, da jih zalaganje s Časopisi stane letno ogromno denarja. Po 20 do 50 tisoč dinarjev Izdajo večje kavarne za časnike, kateri izdatek se da le delno kriti Kljub številnim in raznovrstnim listom ni mogoče občinstvo postreči kakor bi si želelo, radi tega, ker si nekateri dado nanosi ti cele kame žurnalov in ne puste ničesar vzeti, dokler niso vsega pregledali Neka-ternlki Iz listov izrezujejo ali trgajo slike ter ravnalo z listi sploh tako, da drugi ali tretji čitatelj dobi v roke že nekako cunjo ali pa samo polovico lista. Na žalost se dogajajo tudi slučaji, da list kar izgine, Ako uvažujemo, da plačujejo kavamarji take velikanske svote samo za časopise, se mora priznati, da jih boli, ko morajo gledati tako postopanje gotovih časnikarskih kun s tako drago plačanimi časopisi. Ako se v tem ozira razmere ne spremene, bi kavaraarjem ne preostalo drugega kot uvesti beogradski sistem, da si mora obiskovalec kavarne kupiti sam list, katerega želi v kavarni čitatL (Res je, da je ravnanje gotovih ljudi s časopisi po kavarnah Skandalozno in vse obsodbe vredno vendar pa smo mnenja da bi napovedani protiukrep kavarnarjev imel samo ta uspeh da bi ostale kavarne prazne, ker poseča pretežna večina občinstva kavarne — ne da pije kavo, marveč da čita časopise. Tak ukrep bi s podrezal kavarnam vejo, na kateri same sede!) — Iz zdravniške službe. Dr. Leon šav-n i k Je Imenovan za začasnega sekundarja v splošni bolnici v Ljubljani. — Smrt v tujini. V Claridge v Ameriki Je umrla 74 let stara Margareta Kokelj, rojena Smuk, v fari Raka, Dolenja vas na Dolenjskem. Pokopali so jo po civilnem obredu na pokopališču v Harrison City. V Aspenu Colo. je umrl Ivan Meh le, star 68 let, najstarejši član tamkajšnjh društev. Med Slovenci je bil zelo znan in priljubljen. — Smrtna k°sa. Dne 14. mainika t L Je preminul v Ljubljani g. Josip Lam p. r e h t, ravnatelj pomožnih uradov delegacije ministrstva financ Pokojnik, ki je bil rojen v Smolniku pri Rušah, je moral po dovršeni peti gimnaziji k vojakom, kjer je odslužil nad 12 let, ker mu ni kazalo nadaljeval ghnnazijskfli študij. Leta 1899. je bil Imenovan za pisarniškega kancllsta v bivšem finančnem ministrstvu na Dunaju, kjer Je dobil naslov pisarniškega ravnatelja In je služboval do preobrata. Odpuščen Iz avstrijske državne službe. Javil se le takoj 1. Januarja 1919 na službo pri takratnem pover-Jenlštvu za finance narodne vlade. Avgusta meseca 1919 ga Je finančni minister Imenoval za ravnatelja pomožnih uradov. Pokojni JošTco je brl zelo nadarjen, zvest in marljiv uradnik, ki je bil vsakomur z največjo ljubeznivostjo na uslugo. Spoštovali in cenili so ga povsod predstojniki, kolegi In vse podrejeno osobje. Lampreht Je bil narodno zaveden mož, kfi Je tudi v tujini ostal zvest svojemu narodu ter ob prevratu z veselim srcem prihitel na domačo grudo, da Ji posveti svoje moči. Ni Ji pa mogel posvetiti vse svoie delavne sile, ker ga je v zadnjem letu tlačila zavratna bolezen, ki ga Je sled-niič zlomila. Naj mu bo ohranjen prijazen spomin! — Kvartopfref v Beogradu. V kavarni »Beli orao* v kralja Milana ulici v Beogradu se Je etablizlrala družba profesionalnih kvartače^ V ponedeljek pa Je policija vdrla ▼ gnezdo in zasačila družbo v najžlvahnej-fti Igri. Zaplenjene so bile velike vsote denarja. Med kvartačl so bile osebe vseh narodnosti In barv, cigani, Cincarji itd. Največjo senzacijo pa je povzročila aretacija petorice uglednih beogradskih trgovcev in Izvoznikov. — Iz raznih krajev države. Pri Beogradu so iz Donave potegnili truplo 25 letnega mizarskega pomočnika Rada Miloše-vića. Miloševi« Je bil epileptik in Je verjetno, da je v napadu epilepsije padel v vodo. — Na delavca Ljubomlrja Lepojiča Is Beograda Je pri prenašanju padla železna blagajna. Lepojič je vsled za dobljenih poškodb umri. V selu Oeklč v Bački so vdrli maskirani roparj* v hišo Jakoba OreSka. Zvezali so celo družino in odnesli ves denar ter razne dragocenosti. — Dva uboja. V soboto 10. t m. Je nastal na Gorici pri Pragerskern pretep, ki je imel usodne posledice. Mladeniča. Štefana Sagadina iz Spodnje Gorice Je udaril med pretepom eden izmed pretepačev tako močno z gnojnim krampom po glavi, da mu je konica pogledala pod brado ven. Sagadin, ki Je šele pred kratkem prišel od vojakov. Je bil takoj mrtev. Poškodovanih le bilo več fantov in s smrtjo se bori tudi neki Ivan Sitar Na Kremene! pri Igu je bila v torek 13. t. m. zvečer zbrana pri posestniku Ser-Jaku večja skupina vaščanov In poleg sta bila todi brata Josip In Janez Kraljic. Med navzočimi Je nastal prepir, tekom katerega Je eden izmed obeh KralJIČev sunil Alojzija Smoleta z nožem v vrat. Smole Je na posledicah poškodb umrl. — Zadevo. M Je v ostalem Čisto navaden uboj. Je »Slovenec« takoj izrabi! v hujskaške namene proti Sokolu, češ da Je bil umor političen, ker Je bil pokojni Smole član Orla, dočim sta bila Kraljica Sokola. Pod naslovi »Umor Orla na Igu« in »Sadovi sokolske vzgoje« Je klerikalni poštenjakov«* izrabil ta žalosten dogodek v svoje demagoške namene. — Policijska kronika. Ovadbe: Tatvine 1, cestno - policijska red 8, prekoračenje policijske ure 1. pasji kontumac 2, telesna poškodba 1, nedostojno vedenle 2, nezgoda 1, — Tatvine: Posestniku Janezu Bobnu iz Blata je padla na Cojzovf cesti z voza bela konjska odeja, vredna 250 dinarjev. Odej* |e pobral šofer slučajno tomobOa. Foiictia šoferja zasleduje. Žagarju Mihi Tibovcn mx Radeč pil Krškem j* bfl ukraden 6 m dolg gonim Jermen, vreden 3000 Dta. — Na Potokih Je bile vlomljeno pri gostilničarju Ivanu Mule j u in sta bili ukradeni dve kolesi, vredni 3700 D, fes par drug* predmetov. V Teharjih sta bili Maksu Oswalrtschu ukradeni dve kolesi, vredni 4000 Din. — V Bučki so neznani storilci odnesli posestniku Alojziju Kaplana is kovčega več obleke in nekaj drugih predmetov, v vrednosti 3122 dinarjev. — Rogaška Slatina. Otvoritev restavracije In kavarne v Zdravilrškeai donm v Rogaški Slatini se vrši dne 17. t m. Oskrboval bode s svojo znano vestnostjo gospod Milan Martlnovič, hotelir Urriona iz Celja. — Žaljenje Nje«. VeL kralja. Včeraj popoldne le bil na Bregu prijet monter Fran Scmvarz z Dunaja, ki je v pijanem stanju razsajal po Woifov! uHci, Kongresnem trgu, židovski ulici In Bregu ter žalil kralja In država Na Bregu ga je stražnik aretiral, vendar se je Schwarz temu nas I loma uprl In se ni pustil odvesti. Stražnik Je napravil kratek proces In je Schwarza naložil na »cl-zo«, nakar so ga med splošnim krohotom pa san to v In v največje zadovoljstvo paglavcev prepeljali na stražnico. — Vremenska napoved. Dunaj, 14. maja. Uradna vremenska napoved ss 15. tm.: Jasno, toplejše, lokalni vetrovi. Trajne lepe vreme. — Telesno zaprtje. Profesor Bamber-ger Jci je spisal učno knjigo o boleznih srca. Je dognal, da je grenčica »Pranz-Jo-s e f« izborno učinkujoče odvalilo. IZ CELJA. —c Zglaaltev vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1874. do 1898. Mestni magistrat razglaša. Glasom dopisa komande vojnega okrožja v Celju se vrsi ob priliki letošnjega nabore obenem tudi zaprisega vojaško obveznih letnikov 1874. do 1898. Ker se morajo za to prisego naložiti predpisani seznami, se morajo vsi obvezniki omenjenih letnikov, ki bivajo v območju mesta Celje, osebno zglasiti na mestnem magistrata v sobi si 6 od 15.—24. maja med uradnimi urami od 9—12. Prijave so oproščene samo one osebe, ki so bile od strani vojaških komand proglašene za stalno nesposobne Kdor hi se no prijavil, bo po obstoječih predpisih najstrožje kaznovan. —c Novi nareka vest. Is uredništva »Nove Dobe« je izstopil dosedanji urednik g. Edvard Slminc. Njegovo mesto Je prevzel g. R. Pečnlk lz Celja. —c Redni aestankl demokratske stranke za mesto Celje se vrle odslej vsako sredo v rdeči sobi Nar. doma ob ^21. zvečer. —c Občni zbor Olepševalnega In tuj-skoprometnega društva v Celju, ki bi se Imel vršiti danes zvečer, je radi izdanih odredb zoper Skrlatico zopet preložen. Vršil se bo po preklicu teh odredb. —c Tatvina. Na celjskem kolodvora je bil te dni ukraden nekemu potniku kovčeg, vsebujoč perilo ter razne potniške potrebščine ter kolje iz platina z dvema večjima in več manjSimi brlljanti v vrednosti okrog 20.000 Din. Za tatom Se nimajo sledi. ★ ★ ★ IZ MARIBORA. —m Konec afere dr. Lajnšlč - dr. Pfel-ler. Neki v dr. LaJnSčevi aferi sicer točno poučeni list ve poročati, da se je sodna razprava zopet preložila, kakor se prelaga že pol leta. To pot se navaja kot glavni vzrok, da zasebni obtožite!! g. dr. Lajnšič leži težko bolan na Dunaju. No. dr. Lajnši-ča so ob času, ko je v Maribor dospela ta vest, videli na uliet Iz tega in raznih drugih okolščin bi se dalo sklepati, da Maribor končno lahko napravi križ s to afero. —m Narodno gledališče. V soboto ta nedeljo ponovitev operete »čardaška kne-glnja« ob zelo dobrem obisku. V torek ponovitev burke »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. V petek premijera »Kamela skozi uho šlvanke«. Opera se pripravlja na premijero »Carmen«, v kateri nastopi ga. Mitrovičeva v glavni vlogi. —m Nov list. Po dalj Sem času doM Maribor zopet nov Ust, in sicer hvalabogu ne političen, temveč gospodarski Ust. List bo zastopal obče narodno gospodarstvo, po« sebej pa slovensko obrtništvo. Izhajal bo dvakrat na mesec, Prva številka izide baje že ta teden. ★ ★ ★ IZ PTUJA. —p Naša domaČa Industrija »Pefovla«, usnjarska Industrija na Bregu prt Ptuju, Je imela na veleselmu v Zagreba prav krasne uspehe ter Je napravila prav dobre kupčije. Oddelek za Izdelovanje čevljev »Petovie« Je tako dobro napredoval v zadnjem času, da lahko z veseljem konstatiramo, da Je že med prvimi te stroke v Jugoslaviji. Kakor čujemo, se nameravajo tovarniški prostori povečati, da bodo ustrezali današnjim razmeram In zahtevam .Splošno se le ugotovilo, da Je »Petovla« v zadnjem časa na Jako dobrem glasu po vsi državi. —p Premiranje živine. V Četrtek dne 5. Junija se vrši v Ptuju za sodnljski okraj Ptuj premiranje plemenske žrvfne. —p Tatica. Dne S. t m. le bila aretirana vdova M. Korošec Iz Krčevine prt Ptuju, ker Je neki M. Lešnik prt Sv. Miklavžu, kjer Je bila pred dvema letoma uslužbena, pokradla najrazličnejše predmete. Ugotovilo se Je, da Imenovano zasleduje tudi orožni-ške postala Ormož, ker le dne 6. aprila t L ukradla Pr. Voglarlu v KMučarevcih rasne predmete v vrednosti nad 6500 dinarjev. Razventega Ima na vesti le mnogo drugih tatvin, sumi se njo močno, da Je dne 13. aprila Iz farne cerkve v Slivnici ukradla 2 in pol metre dolgo In 1 meter široko fino preprogo, vredno nad 500 dinarjev. To nevarno tatico so tarnali sodišča. —9 Recnlscifs Save. Most prt r^povclh prt Ptuju |e Jako v slabem stanju ter preti nevarnost ako v slučaju Drava precej naraste, da bo čez noč zginil v valovih. Na raznih krajih se Je Se pričelo z regulacijo Drave, skrajni čas bi že tudi bil, da se hI tam v Ptuju nekaj storila Zioet aoNdeti onor. Pri Pimičah ustreljen* neznanka. — Prt njej so našli 14.400 Din. — Umor Jenka — uradnica — Ljubljančanka? V gozdu ne senožeti pri Pirničah v občini Vodice sredi trikota Vodice« St.Vid«Smlednik so nesli dne 14. t. m. mrtvo neko neznano žensko. Nesel jo je 161etni posestnikov sin Andrej Ve« bar. Bile je okusno mestno oblečena, stare kakšnih 25 do 30 let, srednje po* stsve in črnih las. Na čelu je imela rano s strjeno krvjo. Že ne prvi pogled so ljudje konstatirali, da je bila ustrelje* na. Prvotno so misli'i, da je izvršila ne« znanka samomor. Ko pa niso našli v bli* zini nobenega orožja in ko so preiskali njeno obleko in dognali, de ji manjka žepna ura in ročne torbica, so razvideli, da ne gre za samomor, marveč da je bil izvršen na njej roparski umor. Po nadaljni preiskavi obleke so našli pod bluzo na prsih 14.400 Din skrbno zavi« tih v zavoj časopisnega papirja. Zdi se, da je morilec vedel, da ima nesrečnica pri sebi večjo svoto denarja. Ta denar si je hotel prilastiti in je zato izvršil umor. Ker imajo ženske navadno shra« n^en denar v ročni torbici, ji je vzel torbico, nevedoč, da ima njegova žrtev denar spravljen pod bluzo. Morilec to« rej ni prišel na svoj račun. Identiteta umorjenke se do sedaj še ni dala do* gnati. Orožništvo z vso vnemo izšle« šiiie zločinca in nadejati se je, da pride rorilec že v kratkem v roke pravice. Vse kaže na to, da je umorjenka L juh* ljančartka, najbrže uradnica. Kdor bi kaj vedel o umorjenki. naj to sporoči oroženiški postaji v Vodicah. Razbojnik Čaruga pred sodiščem. POZOR1 POZOBI Danes prične Kino Ideal s predvajanjem najzanimivejšega že težko pričakovanega filma Taiinstvena podmornica v glavni vlogi s priM ubijenim Eddle Polo Ta film se predvaja v 3 delfh in sicer: I. del od 13. do 18. maia, II. dol Od 19. do 31. maja In III. dol od £2. do 25. enoja 3371 „Smaraično" razpoložena mladina. Maj, zelene livade, pisano cvetje, ptičje petje, rjavi hrošči in to in ono. Vse to je tako lepo, tako bujno in razposajeno, da vleče nemirno človeško srce semintja in da nazadnje res ne veš, kje bi se ustavil in kaj bi lovil, da ne zamudiš teh presnetih maj* skih noči. Ljubljana ima svoje tradicije in šege in običaje, toda toliko življenja In brstenja že ni bilo kmalu, kakor letos. Po dolgi zimi in deževni pomladi je slednjič vendar posijalo solnce na mlada srca. Sijaj, sijaj solnčece___Pa je ljubljanska mladina tako nehvaležna, da se skriva pred rume« nim solnčecem in hrepeni samo po nevarni mesečini. Luna sije. kladvo bije, srce seveda tudi, in kdo bi se čudil, da je mati narava vsak večer polna takih reči in zadev, o katerih se ne govori niti v »Dolini šent* florijanski«. Ljubljanska okolica je razdeljena na okraje in podokraje, vsak zase ima svojo posebno zgodovino, svoje šege in na« vade, pa tudi svoje junake, Id tekmujejo ▼ tem, kdo bolj ustreže pametnemu navodilu »csrpe diem«. Tudi mesto samo ne spi, kajti ima posebne javne lokale in ustanove, kjer bi rada mladina izpila iz življenja in pre* bujene narave vse soke. Kronika je zaspana In ne opravlja svoje funkcije, kakor bi se spodobilo. Cisto je prezrla, da je dobilo naše stolno mesto novo promenadno ulico. Tam pred križansko cerkvijo stoji Valvazorjev trg In na tem trgu se gode vsak večer čudo. vite stvari. V cerkvi so Smernice, pobožno ljudstvo povzdiguje duha k Brezmadežni, v kotičkih In bolj v ozadju je to povzdigova« nje usmerjeno drugam, zunaj pred cerkvijo pa vlada rajsko smamično razpoloženje. Tu je promenada in dlrindaj, kakršnega ne vidi kmalu Človeško oko. Nadebudna mladina, večinoma v tisti usodni starosti, ko začne pesnikovati m sanjati o mesečini, hodi po trgu, strelja z očmi, vzdihuje, ogleduje In hvali Boga in dobro katoliško cerkev, da prireja vsako leto šmarnice. Ce bi ne bilo Smernic, bi ne bilo promenade, ne bilo bi žarkih pogledov in burnih srčnih utripov, ne bilo bi vsega tega. kar mladina tako ljubi in spoštuje. Tn Smamično razpoloženje je od dne do dne lepše. Tivolski park je izgubil svojo privlačnost, zdaj je v modi Valvasor* jev trg. Tu brsti in kipi pomladno življenje, tu se vnem s jo mlada srca in žare nedolžne oči, ki pa so seveda v nevarnosti, da izgube svoj sijaj, kajti Brezmadežna je samo v cerkvi, zunaj pa sije luna in poje črni kos. Drugače pa je zadeva pač mikavna, samo če bi ne bilo tako čudnega kontrasta. Zvonovi zvone In vabijo vsak dan k službi bož* ji, a prižnic se razlega neprestano božja beseda, mati katoliška cerkev vedno bolj skrbi za svoje otročlce. mladina je pa vsak večer bolj »šmarnično« razpoložena. In ni prav, da nosi to razpoloženje samo pred križansko cerkev. Tudi druge cerkve imajo okofl sebe dovolj prostora. — »Ckhaoferifl« kina železno vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodca in nalbollše okrpečevalno sredstvo pri rekonvaHscenci. Dobiva se v Is Osijeka Javljajo 15. tm. o procesu proti razbojniku čarugt. Včerajšnja razprava proti razbojniku čarugi se je pričela ob t. dopoL Galerija sodne dvorane Je napolnjena do zadnjega kotička. Prevladuje elegantni svet osiješke plutokracije. Na dopoldanski razpravi je bilo med občinstvom opaziti tudi čarugineara očeta, ki Je prišel is svojega rojstnega sela, da vidi, kako se sin zagovarja. Na očeta je razprava silno delovala. Ko je v dvorani slišal pomenek o čarugi lr ko Je nekdo izrekel: »Zanj ni drugega kot vrv!«, je oče na tihem zapustil dvorano ter Je branitelju čaruge pripomnil: »Vidim, da zanj ni rešitve!« Med kmeti, ki prihajajo pred sodišče, da bi videli, kako čaruga nastopa, vladajo velike simpatije za razbojnika in kmetje ga nazivljejo: »Siromak — Jovo.« čaruga je sedaj v resnici zelo duševno izmučen in ne nastopa več kot samozavesten poglavar hajduske družbe, temveč skuša vse svoje zločine omiliti. Včeraj tretji dan nadaljevalo zasliševanje čaruge. Na vrsto Je pri Sel roparski napad na bogatega cigana Ivana S c h e i-n a iz Poreča, čaruga je sam pripovedoval, kako Je izvedel ta napad na cigane. Rekel je: »V hiši GJure RadJvojeviča smo 29. oktobra 1920 sklenili, da se pismeno obvezujemo, da bomo začeli Izvajati »legalni člani« društva »Kola gorskih ptičev« razbojnl-fetva. Sklenili smo najpreje oropati bogatega cigana Schelna iz Poreča, za katerega dotlej nisem znal. Po daljšem razgovoru smo odšli pred hišo. Vstopil sem v hišo In pozval cigane, da se udajo. Ko je bil v hiši, so začeli njegovi tovariši na vse sile streljati. »In iz petih šil sem Jim kričal, naj ustavijo ogenj! Zabadava!« Od strelov, oddanih od zunaj, Je padel cigan Scheln mrtev na tla. Pri Štefanu Scbeinu so dobili 16.000 K In pri Toži Schelnu 8000 K. Plenili so še dalje in pobrali, kar je bilo kaj vrednega. Dokler so razbojniki po ciganov! hiši plenili, so morali vsi cigani in ciganke ležati na trebuhu. Plen so si potem razdelili in vsak je dobil po 800 K Predsednik je na to pripomnil, da Je čaruga v preiskavi priznal, da je sam prvi streljal. čaruga: »Sem priznal, toda nisem streljal.« čaruga je tudi odločno skušal zavrniti očitanje, da Je on sam po Izpovedbl tovarišev organiziral ta roparski napad. Ko je predsednik pripomnil, da Je čaruga • silo vzel ženi Schelna Toše 16.000 K. je odgovoril: »Nisem ji vzel! Sama mi jih Je dala!« Predsednik: Naravno, ko ste Jo hoteli ubiti!« čaruga: »Nismo. Prišel sem do vrat ter dejal: »Bre! Ne boj se! Samo daj p are!«___ čaruga dalje pravi, da mu žena ni dala samo en. temveč celo dva cekina. Predsednik nato: »Kdo je vodil to podjetje?« čaruga: »Oni so hoteli Je IzveBti po svojem načrtu ln načinu tako, da vse pobijejo. Tedaj sem Jaz prišel k njim. Ce hI bili prišli oni v hi9o. onda bi vse pobili. Sel sem v hišo samo za to, da Jih niso pobili.« Predsednik: »Vsi pravijo, da je btl ta zločin Izvršen po vašem načrtu.« čaruga: »Slavno sodišče! K a* kodabijaztonapravil, k o n i s e m nikdar vedel za te cigane.«... Po tem roparskem napadu se Je družba razšla na vse strani Slavonije in predsednik Je k temu pripomnil: »Ko je družba razpadla, ste takoj nato novo ustanovili!« Čaruga: Ni res. Vedel sem, da Je Vid PredragoviČ ustanovil družbo in stopil sem v njo.« Predsednik: »Kaj ne, zato, da jo raz-ienete!« čaruga: »Po vsem točno. Da, da. da jih razženem!« (Smeh!) NAPAD V ŠUMI VUČJAK. Predsednik Je za tem obravnaval roparski napad v šumi Vučjak na podjetje »Sla-veks«. Predsednik je preči tal razne zapiske, ki ugotavljajo, da je čaruga večkrat menjal obleko kakor kak S v e n -ga 1L Predsednik: »Kaj Vam Je znano o tem napadu?« čaruga: »Slavni suđe! O tem ne vem ničesar!« Predsednik dalje: »Morali ste imeti bogato garderobo!« čaruga: »Toliko, da bi lahko napornih ves vagon!« čitali so se razni zapisniki o tem slučaju, čarusa je mod tem Časom sedel ter so oziral na galerijo proti elegantnim damam In gospodičnam. Dvignil je svoje težke okove ter jih kazal ženam. Predsednik ga je resno opomnil: »čaruga! Tu ni kraj za koketiranje!« Predsednik Je čital zapisnik, kako Je Čaruga hrabril razbojnika Mihajloviča »Ne boj so, bre. Jaz delam v sporazumu z žandarml In ministrstvom.« Na zadevno pripombo je čaruga odvrnil: »Nisem imel nobenega sporazuma z ministri!« Predsednik Je nato opisoval, kako Je !h! izvršen napad na podjetje Slaveks. Med drugim pravi, da je čaruga položil na tračnice kos železa, da bi motor šumske železnice skočil s tira. čaruga ves vnet In odločno: »S takim železom se ne more motor vreči s tira!« Predsednik: »ToraJ veste, da se z telesom ne more vreči motorja s tira. Sedaj ste se vjeli Priče vele. da sto baš ri na tir navalili velik kamen.« čaruga Jezno: »Nič ne vem. Kamna nisem zvalil na tir.« Predsednik: »O tem bodo povedale prt če, ki pridejo na vrsto,« čaruga: »Naj le pridejo!« Predsednik mu je nato pročital raza* izpovedbe, ki ga opisujejo, kakšen Je bil teduj čaruga pri neapada. čaruga Je k temu pripomnil. »Tam nI bilo čaruge. bilo pa Je več ča ruglc!« Ker so ženske na galeriji vedno koketirale s čarugo,je končno ukazal predsednik Izprazniti galerijo, kjer je ostal edino lan-darm. Dne 21. septembra 1921. je orotnlSka patrulja v Podravski Moslavini zvedela, da se čaruga Dahaja v neki samotni gostilni. Okoli pomoči so orožniki obkolili gostilno čaruga je nanje streljal ter ubil orožnika Sirolo. čaruga opisuje ta slučaj takole: Kritično noč sem prišel v gostilno ter se gostilničarju predstavil: Jaz sem čaruga!« Naročili smo deset steklenic plve. Vsi smo bili oblečeni po vojaško ter oboroJonl s samokresi in puškami. Kmalu Je nekdo potrkal na vrata. Gostilničar Je pogledal, kdo Je In potem dejal, da ni nobenegn Kmalu nato pa Je prišel v sobo orožnik ter zavpil: »Kakšni so to ljudje?« čaruga mu Je odgovoril: »Sedite in bodete videli!« Orožnik Je segel t roko v žep, a Jas sem mu vzel revolvei. oddal dva strela v svetiljko ln kmalu se Je z*č*>la borba. Streljali so od vseh strani, čaruga taji tudi ta čin, da M bil umoril orožnika. S tem slučajem Je bila dopoldanska razprava zaključena. Kakor že uvodoma omenjeno, Je na današnjo razpravo prišel tudi oče čamgin. Od očeta, ki Je prišel v Osijek na poziv branlteljev. Je sin — ras-bojnik prosil denarne pomoči, ker so mu viri pošli za boljšo hrano. Oče Je star In težko bolan, kljub temu je hotel videti svojega sina O sinu Je potem kratko dejal: »Naj gre k vragu! Naj me pusti na miru!. Ko Je oče stal med poslušalci, je nekdo vzkliknil* »Ta (čaruga) bo okusil konopec!« Ta vzklik *e na starca tako vplival, da mu je prišlo Blsbo ln so ga morali sodni sluge odpeljati Iz dvorane. Popoldanska razprava Je obravnavala 12. slučaj. Razbojnika Matota in Pre dragovič nista bila složna in ob neki priliki Je Matota streljal na Predragovlča. Za tem Je pobegnil, čnruga ga Je obsodil na smrt na vešalih. čaruga je zaznal za bivališče Matota ter ga našel v neki koči pri sebi Kraškovlčl. Zaslišal ga je ter ga obsodil na smrt. Ustrelil ga Je dvakrat v glavo. Na razpravi je čaruga zanikal, da bi on ustre lil Matota. Trdi, da Je o umoru samo Cul pripovedovati. Predsednik: *V preiskavi ln pred orožniki ste priznali, da ste ga nstrelllt!« čaruga: »Ker sem se bal. da dobim ba tine od orožnikov.« Predsednik: »čemu ste pa priznali pred sodiščem?« čaruga: »Pa nisem vedel, kako Je treba govoriti pred sodiščem.« še nikoli nisem bil pred sodiščem. Nato Je prišel na vrsto 18. slučaj. Dne 30. Julija Je poslal upravitelju posestva Kri-vaja, občina Nova Bukovica, Stjepanu Bog-narju čaruga pismo, v katerem je zahteval, da mu poSlje 5000 Din. če ne ga ubije, čaruga prizna ta slučaj, vendar trdi, da Je nedolžen, ker ga Je nagovoril k zločinu Vid PredragoviČ Na pismu Je čaruga podpisan »čaruga komita«. Turistika in snorf. — Turlst°vsk| klub »Skala« priredi v nedeljo dne 18. t m. izlet na Golico. Ker je flora baš sedaj v najbujnejšem razvoju, se priporoča te priložnosti ne zamuditi. Vožnja polovična. Odhod s prvim turistovsklm vlaikom. — Klub kolesarjev In motoclkllstov Ilirija v Ljubljani priredi svojo običajno otvoritveno dirko v nedeljo, 18. tm. na pro-g! Zg. Slika—št. Vid. Začetek točno ob 15. popoldne. Start in cilj prt km 2. Po prijavah dollih iz Maribora, Celja. Jezice in Šoštanja se nam obeta vrlo zanimiva borba, ker so se k dirki prijavili naši stari, ljub-ljanskemu občinstvu dobro znani dirkači kakor: Ogrin, Rebolj. SlškoviČ, Nardin, So- ; Ur. Ooltes, ftkrajnar, Bar ltd„ ki bodo v | ostrem boju za prvenstvo nudili občinstvu ros športni užitek. Naj nihče ne zamudi te lane prilike, da si ogleda to dirko. Dirka bo na tudi za to zanimiva, ker se že tu pokate, kateri izmed slovenskih dirkačev bo najbolj sposoben zastopati Jugoslavijo na kolesarskem polju na letošnji Olimpijadi v Parizu. Naknadne prijave dirkačev proti dvojni prljavnlnl sprejema do sobote opol-ene g. Fran Ogrin. Gosposvetska e. 14. Ne poznejše doslje prijave se ne ozirs. Odbor. * — Prvenstvena tekma Hermei:Jadran se vrSl v nedeljo, 18. tm. ob 10.80 na prostoru Primorja, predtekma rezervnih moštev je določena na 9. uro. S to tekmo &a zaključijo prv. tekme I. razreda v Ljubljani in preostane le se finale za prvenstvo pod saveza, ki .ie vrsi 15Junija med SK Ilirija In zmagovalcev iz semifinalne tekme Mari bor:Celje, ki Je določena na dan 29. tm. v Maribor. — Haak v Ljubljani. V nedeljo 18. tm nastopi proti Iliriji Hrvatski akademski športski klub iz Zagreba. Ker se Je potovi nje našega Olimpijskega teama nekoliko za kasnilo, bo Hašku mogoče nastopiti v LJubljani s najmočnejšim moštvom. Za enkrat je negotov edino nastop Vlneka, ki Je nekoliko blesJran. Event. gostuje nekoliko oslabljeno I. moštvo že v soboto proti Hermesu ali Jadranu. — Rugby tekma med Ameriko In "Ro munsko na olimpijadi v Parizu, Je konč* s pričakovano zmago Amerikaneev, ki %r< zmagali v razmerju 37:0 (18:0). Publika Je simpatizirala z Romuni ln sicer ker so Amerikanci, navajeni na svoja pravila, kršili večkrat pravila tekme. Rešimo sokolski Tabor I Stev. 112. ..SLOVENSKI NAROD" dne 16. maja 1924 Stran 5. POMORSKI PROMET V TRSTU. Iz poročila češkoslovaškega generalnega konzulata v Trstu o prometu preko tržaškega pristanišča posnemamo tole: Silen narast tržaškega pomorskega prevoza, ki je nastal tekom lanskega leta, se je enako nadaljeval tudi v letošnjih prvih dveh mesecih in statistika pomorskega prevoza za januar in februar tekočega leta izkazuje proti lanskemu letu zvišanje za celih 87%. Morskega prevoza v januarju letos je bilo 2,698.036, lani 1,472.593; uvozilo se je v Trst v februarju po morju 1,504.116, lani 755.827; izvozilo se je iz Trsta v februarju 807.644, lani 455.636. Celotni morski prevoz v dobt januar-februar pa znaša torej 5,009.796, lani 2,684.056. Povišek znaša torej 2,325.740. Uvozilo se je v Trst v glavnem: oglje, bombaž, fosfati, oljčna se- Najnovejša poročila. ver u POLITIČNI POLOŽAJ. Burna seja radikalnega kluba. — Nastas Petrovič izgnan iz kluba. — Beograd. 15. maja. (Izv. Ob 12.15.) Danes dopoldne je bil v avdijenci na dvoru samo Ljuba Jovanović. y klub* skih prostorih v narodni skupščini je bila danes dopoldne važna, mestoma burna seja radikalnega kluba. Radikalni poslanci so se zbrali v velikem številu, da razmotrivajo razvoj najnovejših po* litičnih dogodkov. Prisotni so bili vsi ministri in sam ministrski predsednik Nikola Pašić je ob 11. dopoldne prišel v klub. Seja je trajala samo od 11. do* poldne do 12. Proti koncu seje je na* stalo veliko razburjenje. Ministrski predsednik Pašić je podal kratko poro« čilo o krizi. PosL Nastas Petrovič, ki vodi kampanjo proti Paši ću, je zahte* val besedo. Vstali so vsi radikalni po» mena, moka, železne rude, kava, mine- J slanci ter odločno protestirali, da bi ralno olje, špeh, pšenica, juta. vina to I govoril Petrovič. — Čuli so se vzkliki bak, sol, kože itd. To blago je prišlo iz I ogorčenja: «Nima besede, izdajica! nastopnih držav: Anglija, Britska, Indi- | Kršil je strankino disciplino!« Nekateri ja, Zedinjene države, Italija, severo-afriŠke francoske kolonije. Grška, Rušita, Brazilija, Francija, Argentina, Ho-landska, Turška, Egipt itd. Izvozilo se je iz Trsta po morju v glavnem: sladkor, drva, ječmen, hmelj, papir, steklo, celuloza, moka, kava, pivo, različni železni izdelki, porcelan, vžigalice itd,, in sicer v najrazličnejše države. ★ * ★ LJUDSKO PREMOŽENJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Vidno premoženje Zeđinjenih držav, to je njena tmobilna m mobilna lastnina, cenjeno po sedanji valuti, je znašalo koncem 1922. po uradnih računih 320.8 milijard dolarjev. To pomeni, površno pregledano, skupni narastek 72% napram letu 1912., v katerem se je narodno premoženje cenik) na 186.3 milja rde dolarjev. Povišek je pa naravno v veliki meri samo posledica padle denarne vrednosti. Ako navedemo tn-deks cen v veletrgovin! kot redukcijski faktor, se pokaže, da je ljudsko premoženje ^realiter« narastto samo za približno 12% od 1912. Ker se je v zadnjem desetletju tudi prebivalstvo Zedinjenih držav znatno povečalo, je tako kvota za osebo narodnega premoženja celo nominelno narastla mnogo manj kakor skupna svota, namreč od 1950 dolarjev leta 1912 na 2918 dolarjev 1. 1922 ali za 49%. To povišanje stoji pod draginjskim indeksom. Po sedanji nakupni vrednosti dolarja je danes povprečni Američan celo ubožne:ši kakor je bil tik pred vojno. V prejšnjih osmih letih, to je od 1904 do 1912 se je ljudsko premoženje nominelno od 107 na 187 milijard dolarjev dvignilo, torej za polnih 75%. čeprav so cene takrat le malo rastle. Realni dobiček na blagostanju za deželo kot celoto je bH torej v onih 8 letih neprimerno večji, kakor pa v nastopnem desetletju. Svetovna vojna je torej, kakor kažejo take cenitve, zadela tudi Zedinjene države, katerih sicer ni kakor Evropo Izročila obubožan ju, toda prav znantno te vstavila tempo razvoja. * * * —S Mednarodni urad dela v ženevi je izdal v slovenskem jesiku brošuro z naslovom »Mednarodna organizacija dela in njeno poslovanje. (15 str., Beograd 1923), ki nas na kratko, a točno seznanja s postankom te organizacije in njenim delovanjem, kakor tudi z delavsko zakonodajo v splošnem. —g Novosadska blagovna borza 14. m a. ja. Na produktni borzi notirajo: RB 75-76 kg. 2—3% defektna, dupl. kasa, ponudba 260, ječmen baski 64-65 kg, ponudba 300, koruza baška, prompt. dupl. kasa 225— 231.50, sremska prompt dnpL kasa 230. moka Je* 485, »3« 425, *6« 435. Tendenca mlačna. Skupni promet 63 vag. od tega 56 vag. koruze. —g II. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeldSkih nasadov doma in drugod. Žalec SHS, dne 15. maja. V minuK poročilni dobi je sedem dni deževalo in je povprečna zjutranja temperatura znašala le 7* R. kar se mora oznaorti kot razvoju rastline neugodno; vkljub temu se pa v zgodaj obrezanih in skrbno negovanih nasadih najdejo že do 2 metra dolgi in krepki poganjki Sedaj se pečajo hmeljarji s prlrezovanjem trt, z okopavanjem in treb-fjenjem hmeljskifi vrst S hmeljem zasajena ploskev se je povckšala za 25 do 30%. Zaloge hmelja se nahajalo le šc v rokah trgovcev. — Društveno vodstvo. —g Efektna borza v Novem Sadu. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo ! otvoritev etektne borze v Novem Sađu, ki se otvori že v najkrajšem času. Borza bo imela svoje prostore v poslopju blagovne borze. —g Prodaja potrebščin za električno razsvetljavo. Glavna carinamiea v Ljubljani proda 15. maja ti. ob 10. dopoldne ▼ svojem magacinu »A« potrebščine za električno razsvetljavo. Oglas je ▼ trgovski zbornici v Ljubljani na ogled. —C Dobava olja. leflcvtne. iefovlh hlodov, sodov, papirnat* vrečic in cOpat Pri smodnišmci v Kamniku se bo vršila dne 3. Inrrija i I. ofertaftia licitacija glede dobave oQa. jelsevfne, jelovi!? Motfcv, papirnatih7 vrečic In copat. Predmetni oglas a vzorcem papirnatih vrečic je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom poslanci so nato zahtevali, da se mora Nastas Petrovič takoj odstraniti iz klw ba. Vznemirjenje se je končno poleglo, ko je Petrovič zapustil klub, vendar klub ni mogel definitivno sklepati o nadaljni taktiki radikalne stranke. Z ozirom na ta incident je bilo končno sklenjeno, da se za jutri ali prihodnje dneve skliče plenarna seja radikalnega kluba, ki ima razmotrivati politični položaj in način, kako se naj reši vladina MISIJA POSLANIKA BALUGDŽIĆA. — Beograd, 15. maja. (Izv.) Posla» nik Živojin Balugdžič je danes ob 10. dopoldne poectil ministrskega predsed* nika Nikolo Pašica ter je njemu poro* čal do 11. dopoldne o zunanji politični situaciji v Nemčiji, o nemških volitvah in o vseh našo državo zadevajočih vprašanjih, ki so skupna nam in Nem= čiji, osobito o reparacijskem problemu. Popoldne poda Živojin Balugdžič dalj* so izjavo domačemu tisku. V parlamen« tarnih krogih se se vedno trdovratno vzdržuje;^ vesti, da Balugdžič tudi po« da kroni svoje mneje o notranji situ? acijL Sedaj opoldne je bila v parlamen« tu razširjena govorica, da je Balugdžič obširno konferiral s Pašičem o notras njem položaju. ANCONA POSTANE VAŽNO VOJAŠKO OPIRALIŠČE. — Rim, 15. maja. (Izv.) Iz Brindisl-ja je včeraj prispela v Ancono mešana komisija za obrambo države, ki je organ vojnega ministrstva. V komisiji so: senator Scialoia, admirala Giovannini in Giambarelli, generali Ricci, Barberis in Nicoletti, kakor tudi več vojaških in mornariških oficirjev strokovnjakov. Komisija ima nalogo proučiti razmere za ustanovitev armadnega zbora v An coni, pod katerega kompetenco bodo spadali tudi vsi »osvobojeni kraji Dalmacije«. PRIHOD ABESINSKEGA kriza, oziroma kakšna bodi nadaljna | PRESTOLONASLEDNIKA NA taktika radikalnega kluba. Za sejo radikalnega kluba je danes v parlamentu vladalo neobičajno veli« ko zanimanje. Da vido vide vi demokrati so bili v svojem klubu ves čas zbrani ter so čakali na sklepe radikalov. Ob* enem je Davidovi cev klub konferiral o situaciji. SIJAJEN KONCERT TfflERY-BETETTO. — Trst, 15. maja. (In-.) Po poročilu iz Gorice je bil snoči v gledališki dvo* rani v ulici Petrarca (Trgovski dom) koncert Thiery*Betetto, ki je imel sija* jen uspeh.Današnji »Pi^colo della sera« piše o koncertu zelo pohvalno in pravi med drugim, da je ga. ThiervsKavčni* kova, sijajna sopranistka ljubljanske opere, obdarjena z izrednimi glasovni* mi sredstvi, o Betettu pravi poročilo, da ima jak, doneč glas. Koncert je posetilo italijansko in slovensko občinstvo Go* rice. Priznanje zasluži tudi glasbeni vir* tuoz g Srečko Kumar, ki se je izkazal kot zelo spreten spremljevalec. DR. BENES V TRSTU. — Trst, 15. maja. (Izv.) Danes km a s lu po polnoči je prispel po transalpin* ski progi čez Gorico v Trst zunanji minister dr. Beneš. Na kolodvoru je ministra pozdravil tukajšnji češkoslo* vaški generalni konzul Machatv. Ob 0.51 se je dr. Beneš z /Ir-ktnim rim* skr~i ekspresom odpeljal proti Rimu, kamor Hospe danes popoldne. FRANCOSKO. — Marseflle, 15. maja. (Izv.) Abe-smski prestolonaslednik Raz Tafari s soprogo in mnogoštevilnim spremstvom je včeraj prispel v Marseille ter nato nadaljeval po svečanem sprejemu pot v Pariz, kamor prispe danes. Prestolonasledniku so v Marseillu priredili svečan sprejem s predpisanimi vojaškimi Častmi. — Borzna poročila. ZagrebSka borza. Dne 15. maja. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 1435—14.45. Pariz 484.70—489.70, London 353.50—35630, Dunaj 0.11375—0.11575, Milan 350.90—362.90, Praga 238—241, Newyork S0.80—S1.S0. — Valute: dolar 79.75—80.75, lira 356—359. Efektov danes nismo prejeli. INOZF.MSKE BORZE. Curih, 15. maja. Današnja borza. Beograd 7— bi., Praga 16.54 denar, New« york 564.50 bi., London 24.66 bi., Pariz 33.45 bi., Milan 25.10 den., Pariz 1.32 den., Amsterdam 210.60 den., Dunaj 0.00795 bi. — Trat, 15. maja. Predborza: Beograd, 27.67—27.72, London 98.28—98.45, Pariz 133, Nevrvork 22.40—22.50, Curih 400—103, Praga 66.10—66.50, Mnnaj 0.0318—0.0320. — Dunaj, 14. maja. Devize: Beograd 871—875» London 310.800—311.800, Milan 3174—3186, Newyork 70.935—71J.85, Pariz 4192—4208. P-, aga 2078—2097. Curih 12.575— 12.625. V a l n t e: dinar 869—875, dolar 70.460—70.860, lira 3170—3190, češka krona 2074—2090. To in ono. INŽENJER DOBRIVOJ BOŽIČ. G. Dobrivoj Borić, privatni inženir iz Kraljeva (Širmadija) je patentiral svoj izum kočnic (bremz), s katerimi se da ustaviti hkratu cel vlak in je tako mogoče preprečiti železniške nesreče, že leta 1917 v Nemčiji, potem v naši državi, nadalje v Ameriki, Angliji, Franciji in prijavil je svoj patent tudi v drugih državah. Celi teden so se vršile z Božičevimi kočnica mi poskus* na progi Lio-Sušak, kakor smo pred dnevi poročali. Delegat je osmih držav so brli navzoči in sicer iz Francije, Nemčije, Češkoslovaške, Romunske, Bolgarske, Italije, »Madžarske m Avstrije. Našo državo so zastopali inženirji: Majcen. Vrbanić in Bruckner. Božić je imel na razpolaganje posebne vagone, kateri so opremljeni z megovtrrrt kočrricarrri. Poskusi so pokazali najboljše rezultate. Tako se je u. pr. vlak s 138 osmi (skupno z lokomotivo 160) na padcu 25 pto mllle s tovorom 1680 ton in brzino 27 Wm na uro takoj ustavil, samo neko H ko se je Se pomaknil naprej. Kočnice so brez prestanka delovale eno uro in pol. Prisotni delegati so se izrekli o Božice vin kočnicah povsem povoljno in predlože posebno poročilo podkomisiji mednarodne železniške unije. Pri nas v Jugslaviji se maja Božićev izum na vseh železnicah in so novi vagoni, katere dobivamo rz Nemčije na račun reparacij, opremljeni s takimi kočnicarnl Komisija se je razšla. Inženirju BodHću moramo le čestitati na njegovem izumu Mi bo v bodoče sigurno preprečai nesreče Po železnicah, ki so zahtevale doslej toliko človeških žrtev. BOJ PROTI BACILOM POTOM INHALACIJE. Novo srodstvo proti tnberknfozi. Iz Berlina poročajo, da je vodja netče tamošnje klinike dr. Dah mer iznašel novo sredstvo proti pflučnira boleznim. S »Plas-moIysinom«, kakor se sredstvo iraenju, je dosegel naravnost presenetljive rezultate in 3e par sto osebam rešil življenje. Dr. Dah-aer, Id je sedaj star okoli 60 let le e tem sredstvu podal nekemu dunajskemu zdravita »istaći BtiiSBifeJ Swd*v*i hi ga iznašel, je usposobljeno, da po svoji sestavi povzroči pravcati preokret v zdrav-leniu pljučne in vratne tuberflculoze. Ta metoda obstoji v inhahranju dveh sredstev, od katerih ima vsako posebej svoj vpliv. Prvo vpliva na mišičevje zračnih cevi in teh najmanjših razrastov, razstopi gnoj in razrahlja voskasto. bacile obdajajočo lunino. Inhaliranje prvega sredstva traja par dni, nakar se vporabi drugo sredstvo. Plasmo-b/sin II. To sredstvo ne deluje samo anti-se*ptfčon-kiemotcrapetično, to se pravi, da ne škoduje zdravim telesnim delom, temveč doseže tudi cilj, da kataliptično vzbuja odporne snovi, ki se zbirajo v vsaki celici in na ta način aktivno irrrunizujoče vpliva. Preparat vsebuje namreč radioaktivne snovi, ki življenjski razvoj v pljučnih ceveh pospešujejo in sicer v tofild meri, da postane vpliv bacilov in strupenih snovi (to-ximi) neškodljiv. Preparat pa vsebuje tudi druge snovi, ki vplivajo na bacil sam, in prodro skozi že od prvega sredstva zrahljano voskasto lupino ter bacil usmrte. Dosedanji eksperimenti sanitetnega svetnika dr. Dahmeria so imeli presenetljiv vpliv. Celo v najbolj obupnih slučajih z obojestransko tvorbo kave m, je uspelo eksuda-ttvne procese spremeniti v produktivne, kar ie končno cilj vsakega obravnavanja tuberkuloze. Z inhaliranjem Plasmolvsina je spojena tudi iizikalična terapija, kateri se mora bolnik podvreči. Novo sredstvo bo vsekakor vporabljivo orožje v boju proti strahoviti ljudski bolezni. MODERNA TURKINJA. Pierre Lothi bi se danes čudil emancipaciji Turkinje, za katero je on v svojih" spisih sicer mnogo prispeval. O harennh in podobnih rečeh se v Carigradu ne govori več. Pa i e še mnogo turških žena stare dobe, zlasti tam na anatolskem bregu, ki se branijo vsake novotarije. Nakupovat hodijo v štambulske bazare m se ogibljejo ele-gantnih trgovin v Perl. Ob Bosporu se solnčijo v dolgih vrstah in gledajo nepre-stanov na morje, kier se ijrrajo modri valovi. Tu Imaš priliko, da občuduješ svileni čaršaf. L j. gorenjo obleko Turkinje. Vse barve so zastopane, temnorjava najbolj. Lahko se rače, da teče ob Bosporu crta Kino „Ljubljani _ Danes 15.916. in 17. Velik Hlm lz milijarderskih krogov Peta (Fifth avenue) Moderna elegantna drama v 6 dejanjih. — V glavni vlogi priljubljena krasotica LUCIE DORAINE. Najnovejše toalete!_RazkoSna režija! Predstave ob 3., pol 5., četrt na 8. in 9. uri. med staro In novo generacfjo turških žen. Na evropskem bregu je že zdavnaj navada, da mlade »hamimec zjutraj z rjavo usula-to lapo pod pazduho hite v evropske šole. Iz teh šol so izšle ie številne turške pro-bujevalkc. med njimi jc naiboli znana pisa-tefjica lialide Harnim. Carigrad ima tudi /e prvo turško doktorico, ki se imenuje dr. Sa-fieh Hanum. Emancipacija se je pričela z naglimi koraki, ottknr se je poročil Musta-fa Kemal in ie bila fotografija njegove žene, jahajoče na konju izložena po raznih trgovinah ob stran? iiienega slovečega soproga. To te vplivaflo odločilno na žensko modo- Čaršaf izgine kmalu. Tudi pajčolana na obrazu n? već. Glavo Turkinje krasi pisan šal, kakor ga nosijo tudi Rusinje. In — čudi se Čestita čkateiiica! — celo klobuk je danes dovoljen. Ko so prikorakale čete Mu-stafa Kemala, se je opazilo ženskega oficirja. V raznih turških trgovinah že naletiš na ženske prodajalke, kasirke. kontorf-stinje. Nastopajo že tudi v gledališču, na katero so si upale do zadnjega Časa samo ArmenTce. Danes je videt! lepo turško ženo povsodi. kjer ie prilika, da se je občuduje, tako v trgovinah, v ložah kinematografov, na koncertih, plesih t?d. Turkinja se nc ob-laS nikdnr preveč kričeče, marvč ljubi plemenito preprostost, temne polne barve. Posebno gojijo Turkinje svoje lepe roke. šminkajo in pudraio se spretno in brez pretiravanja. PaTftnniraio pa se preveč. Iz Angore je prišel pred kratkim ukaz, da mora vsako ženo, predno se poroči, preiskati zdravnik. Ogorčenje in protestu Sledi rzorememba zakona, da si žena lahko izvon* zdravnika in da se ima pretekava omejiti na >>vidne dele«. Po izvršen? preiskavi žigosa prefektu-ura turško dekle na rajni. Novi protest. Po Carigradu se govori, da ni daleč čas, ko pridejo Turkinje tudi v parlament m takrat njihovo maščevanje nad effendimi gotovo ne izostane. SENZACIJONALNE OBSODBE V AMERIKI. Newyorški časopisi se obširno baviio s smrtno obsodbo šestih Italijanov, ki je napravila v javnosti skrajno mučen vtis. Pred tremi leti je bil v lestu Arrrite v Loui-saani izvršen v neko banko vlom, pri čemur je lopove zasačil neki gostilničar, p> imenu Calmes. Calmcsa m> vlomilci ustrelili. Policija je s pomočjo policijskih psov zločince, katerih je bik) šest, izsledila. Preiskava jc dognala, da le bil Calmes zadet samo od ene krogi je v glavo. Tri leta dolgo se ie trudil preiskovalni sodnik izviti cd obtožencev, kdo izmed njih" je ustrelil Cal-mesa, toda vseh šesi zločincev je molčalo kot grob. Na veliki petek jc Italijan Leona priznal spovedniku, da je ustrelil gostilničarja in je končno na patrovo prigovarjanje tudi javno priznal svoj zločin. Navzlic priznanju pa je guverner države Lotrisiana potrdil smrtno cbsodbo vseli šestih zaprtih Italijanov. Usmrtitev Italijanov je povzročila senzacij onalne dogodke. Dvorišče, kjer so bila postavljena vc?a!a, je mora! zastra-žiti močan oddelek nrifcce. da ie zadržal široke mase ljudstva, ki jc hotelo navaliti r.a poslopje. Med potjo si je eden obsojencev porinil nož v srce, "dva druga pa so morali nestl pod vešala. Celo krvnik se je uprl termi grozodejstvu. Navzlic temu je bilo vseh Šest obsojencev obešenih. Slučaj je povzročil v Zedinienih državah ogromno senzacijo in ogorčenje. DVAKRAT NA SMRT OBSOJENI BANDIT. V kraju Oise v Franciji je bil pred dnevi v drugič obsojen na smrt glasoviti bandit Leclergue. Leta 1917. je bil Lecler-que uslužben kot vrtnar pri neki bogati vdovi, katero je skušal umoriti in oropati. Poskus sam se mu je ponsrečrl in zločinec je bil prijet. Pobegnil je po par mesečnem bivanju iz zapora, dokler ga ni spoznal neki stražnik in ga skušal prijeti. Leclerque je orožnika sunil z nožem in je zopet pobegnil. Deset mesecev kasneje ga je zasačil pri vlomu v svoje stanovanje polkovnik: Coer-ret, na katerega je bandit oddal dva strela in je starega vojaka težko ranil. Dva dni pozneje so ga prijeli orožnikiv Moul-centu. Tudi topot je uspelo zločincu, da je pobegnil. Med eskortiranjem je udaril spremljajočega policijskem \ uradnica z železno palico po glavi in ga ubil. Še istega dne pa je strahovitega roparja prijel poročnik Cotrrtode. Leclerque je prišel pred poroto v Orni in je bil obsojen na doživljenjsko ječo na galeri. Druga instanca je zločinca pomilostila na 20-letuo ječo. Vsekakor pa se je nanašala obsodba samo na zločine, ki iih je izvršil bandit v okraju Orne. Po obsodbi je bil oddan sodišču v Char tru, kjer se je imel zagovarjata rad« zJoč> nov. storjenih v tem okrožju. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde Lec'erqua, vendar je pri izreku krelvde nastala pogreška, ker so porrHrrfki odgovarjal? na ofr-čajna vprašanja >Da. enoglasno*, mesto »da, ze večino:. Radi te pogreške je višja Instanca sodbo razveliavil;:. Zločinec, ki se ie na ta način Izmuzal pred večali, ie seda] spremenil svoj,) taktiko. Skušal |e ifofea-zati, da je postal samo žrtev ne*rcč"cga dogodka in ni imel iiannenj svoje gr^podi-nje umoriti. Držal ie slučajno v roki nož, na k rcrega se ie vdova, kfl }s slabo videla« slučajno nataknila. Oro/nrka ni hotel ustreliti in se je satnokres r>o nesreči sprožil. Končno, ko je uvidel, da iz te moke r»c b » kruha, je markiral slaboumnega: na vprašanja je dajal brez miselne odgovore m je mrmral nerazločne besede predse. Po Mjajnem govoru državnega pravdniVi Bevloja §c bil v drugič obs den na smrt. Društvene vesti. — Javno predavanje priredi v nedeljo dne 18. maja »Društvo slušateljev filozofske fakultete« v Teliki dvorani univerze. Za če« tek ob desetih dopoldne. Tema: O racinna« lizmu. Referira Stane Melihar. — Narodnega ženskega 5av?/.< cjlaTtia skupščina se bo vršila ▼Sarajevu v dneh 1.. 2. in 3. iunijd t. L Prvi dan ho otvoritev skupščine iu pozdravni govori, poročila tai* nic, poročila sekcij, poročUa blagajničark in poročila nadzorstvenega odbora. Za oasa skupščine bo v*ak večer po eno predavanje, in siecr bo predavala ena Srbkrnjj. ena lir vatiea in ena Stovcnka. — Jadranska straža, ćlani in prijatelji društva Stražo se vabijo k udeležbi I. obe nega zbora, ki so vrši v soboto 17. tm. ol» 20. zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Po občnem zboru prijateljski «e»taneV z de legati zunanjih podružnic. Znaki Jadranska Straže se dobe pri društvu Turjaški tre; 5 /II. — J. A. D. »Triglav- poziva vse svoje člane m* obvezen sestaneič Id se vrii v Si -trtek 15. maju 1°-M ob 8. pn Nbvem svetu. Na dnevnem redu je razgovor o pomenu, delu in ciljih reprezentance. — Or. Ju. Na. v Šiški naznanja svojemti članstvu, da se vrse vsako soboto ob 2 Nolanova. ki zastopa Kalifornijo. — Zel-► skromna je in v Vvashingtonu si sama pri« pravi j a vsak dan svojo hrano in zajtrk, kosilo in večerjo. Zdrava je in debel.1 m vsi jo imajo radi, ker se vidi, da jej ni poslan■ ska čitst prav nič zmedla glave. * »Doktor piva.-- \'i.soka šola za kme* ti)>.tvo in pivovarstvo v \\rcihonstephanu rt.i Bavarskem je dobila pravico, da sme podeljevati čast »doktorja kmetijstva*. Tako je ta šola postavljena na enako stališče z dru-'jimi kmetijskimi visokimi Šolam? in piro visoko spoštujejo Bavarci ter težko prič«* kujejo prvega »doktorja piva*-. * Statistika. »London Opmion«- p<">-roča. da je bilo lansko leto v en? aami angleški provinci 22 porok med moškimi m icnakam? v starosti 15 let. Tri mlade žene so že vdo* ve, ena pa je ločena. V mestu Largewod so je poročilo 12 petnajstletnih deklet. MeM ITlctni fant je poročil gospo, ki je stara 7S ler. V Londonu je bilo okoli 30 ptrrok me-d ne še 201ctnimi dekleti in možni?, starim: okoli 70 let. V Londonu je 16 stoletnikov, in sicer 10 /ensk in 6 molkih. * Nov važen izum. Ravnatelj ajnorf^tc** ga dr/avnega rudarstva je izumel električni aparat, s katerim se dajo dbgnat? razne rude pod zemljo. Preizkušnje, ki so jih naprav?1? 7. omenjenim aparatom v Arizoni, so dobro uspele. * Sov letalski rekord. Pariški listi po* ročajo. da se je franeosk? letalec Bossou> trot ▼ nekem francoskem letalu % enim sa« mim motorjem oOO konjskih moc? « 2000 kcj tovora dvignil na visino 4606 metrov tor jc tako pobil dosedanji svetovno višinski. re~* Lord. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: fULEtOm ZOEELAB* ■ mm BBJ r j« imela sirota samo 300 rublje v. Mizinčikov so je lotil kmetijstva in služi pri bogatem grofu blizu sela Stepančikova. Pri sobotni predstavi Hudožestvenlkov so razdeljene vloge tako-Ie: Jegor Iljič Ro-stanev — N M a s a 1 i t i n o v. vdova Ro-stanevn — M. Tokarska ja, Saša — M. Bahareva, Sergjej — V. Vasilijev, Praskovja Iljinična — M. Skrjabfn«, Nastja — E. Krasnopoljskaja. Jpže-vikin — G. S j e r o v, Foma Fomič — Satov, Perepeljicina — L. L e v i c k a j a. Obnoskin — V. Z e 1 i c k i j, Gavrila — P. Š a r o v, Falalej — N. Sekevič. Vidopljasov — P. C i e i j a n o v. Oves in la. bačko moko 3378 nudi Kregar & Co LJubljane, Sv. Petra c 24. Slike za legitimacije izdelujejo po najnižjih dnevnih cenah. AteliJe : Berthold — Grabiec Franc — Kuno Viktor Kane Franc — Pogačnik Frane — Rovftek Davorin Urftic Anton. 3324 Obnovite naročnino! R ^ Rženo moko belo, popolnoma idraoo, nadi skladišče JBOllHffl" Petrinianmn.lfliret. i k a in donosna lesna trgouina na najboljšem trgu Vojvodine ob Tisi išče kapitalno močnega kompanjona ali udruženje z gozdno industrijo in parno žago. Interesenti naj se obrnejo na oglasni zavod Schmolka. Novi Sad, Futoški put 2. 3362 Mesec mo], ljubezni roj! Pomladno novosti sa da dame ln gospodo po konkurenčnih conah prt A. Šinkovec, nasl. ISOS, Lidijina, Mestni trg 19. Licitacija. Dne 24. maja t. 1. ob 11. uri se bode vršila v artilerijski delavnici Dravske divizijske oblasti (za Bežigradom) ustmena licitacija za prodajo ene lekomobile, 145 kg in 33.000 komadov jeklenih žebljev za gumi automobilskih koles. Pogoji licitacije so na vpogled vsak delavnik v Upravi delavnice. 3369 Pisemski papir o mapah la fkatllah na drobno m debelo prlporoCa narodna knjigarna, LIUBUMIH, Preteraesa aHca ?. Več tisoč kilogramov lucerne In sena se proda. 3379 Kralja) Petra trg 8, levo PilTstroiiTTot^ mehanična delavnica (ponravlfalaica) L. BARAGA, LJubljana, Selentartjova nlloa 6-1. Rudarje 3347 izvežbanc in izkušene, negledc na to, ali so oženjeni ali ne, išče rudarsko podjetje na Hrvaškem. Prosio stanovanje, kon^um ureien. Pismene ponudbe pod šifro .RUDAR Za-2189' na oglasni zavod Zagreb, Gunduličeva ulica 11. Zidna opeka normalno in močno žgana, priznana kot najboljša kakovost, se nudi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R. Smielosrski, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna: Rimska cesta 2. SMO fepIlO porotno KODtiBCIltal ^mMMmm) dobavlja takoj v vsaki množini najceneje 3os. R. puh, tinbljana, Cradaška ulica 22. Telefon 513 II restavraciji .Zvezdi* ... b Liabllaal --- sprejmejo 3335 več jedilnih donašalcev Za ocigovoro uprave na i to prltoli 1 dinar. Plačuje me IPHLI OGLASI Cana malih oglasov vsaka basads 30 para. — Najmanja pa Din 5 — 2 I ><=> "5 «o e "C v •g « i y 75* Parajte i« ..Sokolski Tabori" la. Portland cement TOVARNA CEMENTA ZIDANI MOST °a vagone in tudi manjše količine po ceni od: Din 72*— aa 100 kg franko sodi, Din 62*— ia 100 kg brez embalaže, Din 66*— aa 100 kg franko papirne vreče in sicer franko postaja Zidani most Za kakovost Portland cementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost. Cement je bil v mesecu Januarju 1924 od strani komisije Gradbene, direkcije it skladiica v svrho preizkušnje na vposlan in izkazuje 306 kg na cm* pritiska. Osebna ali pismena naročila, tudi izpod l vagona, sprejema cementa zidani most. Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril podružnico na Marijinem trgu lt. 29 nasproti frančiškanske cerkve, kjer bom imel vedno na zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekami na Gosposvetski cesti štev. 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam v naprej točno in solidno postrežbo. VILJEM BIZJAK, parna pekama LJubljana Gosposestska cesta 7. 3368 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 59