191. številka. Ljubljana, v sredo 20. avgusta. XVII. leto. 1884. Izhaja, vsak dan iveoer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ako-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a v ni It v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Odziv dru. Zamiku. [lzv. dop.} Iz Cerkniškega okraja, 18. avgusta. Dr. Zamikov poziv ni na Velikega Šmarijna dan v Postojino privabil toliko volilcev notranjskih, kakor je jeden ali drugi pričakoval. Odstopivši Dal poslanec je svoje volilce povabil samo za tega delj, da jim opraviči svoj izstop iz deželne naše zbornice, oziroma da jim obrazloži svoj protest zoper protislovensko demonstracijo 600 gold Komur izmej nas je bilo tega opravičevanja in take obrazložbe potreba, tisti je jedino imel svoj pravi razlog, phoda Postojinskega udeležiti se. Tistega bi niti slabo vreme tega dne ne moglo zadrževati doma. Če je bil torej shod le slabo obiskan, more to le znamenje biti, da je dra. Zamika izstop nam opravičen bil, da bo Bi Notranjci v tej šest-sto-goldiu^rski aferi jasni, ne da bi jim bilo treba Se dotične razlage od svojega biviega poslanca. In ta pojav povabljenih, a ne pri-šedših volilcev mora kolikor toliko merodajen biti Bedaj tudi volilnim možem, če se hote spominati, da so le mandatarji svojih volilcev! To javno notranjsko mnenje, kateremu tacih stvarii opravičevati ni treba, poznal je sigurno tudi dr. Zarnik, — saj mu je vlani, ko je bil mandat Bvoj odložil, došlo od vseh krajev Notranjske več zaupnic, ki razloge izstopa njegovega soglasno odo-brujejo, saj je baš iz teh krajev lahko cital največ javnih dopisov, ki izražajo nevoljo narodnjakov zaradi n8ulferajnovanjau v kranjskem deželnem zboru. Da pa je dr. Zarnik navzlic svoji mirni vesti in navzl.c javnemu mnenju ponudil javni razgovor o tej stvari, k temu ho ga mogle jedino le nagniti provokacije iz slovensko-uradnega Motorčka, zlasti iz Logaške ekspoziture tega šotorčka. Neprestano so kričali: Opraviči naj se, kdaj se bode opravičil? Dr. Zarnik je bil toliko uljuđen, da konečno ni več preziral teh posameznih glasov, marveč, da se jim je celč podal na pot brez potrebe a tem burniše zahtevanega opravičevanja. Bivši naš poslanec ni slutil, da tu nema opraviti z resnimi možmi. Sedaj pa je že tudi on lahko uverjen, da je najnovejše politično vreme tudi na Notranjskem poklicalo v življenje ne- koliko metamorfoz, katerih bistvo se razodeva — s kvakanjem, praznim kvakanjem. Kajti, dasi je bil dr. Zamikov shod v prvi vrsti namenjen tistim, ki so pojasnila, oziroma opravičenja želeli ter zahtevali, vender ni bilo nijednega izmej tt-h na shod. Iz tega pa slnli, da so plašljivci, ki se že „a priori" bojijo vsacega pogovora z bivšim poslancem o znani stvari, ali pa da ne morejo opravičiti svojih bojnih klicev za slovensko uradnim plotom. Jedno in drugo kpže, da je na Notranjskem toliko političnih otročajev, kolikor je bilo dotičnih dopiBov in tistih, ki so vlekli za te počene zvonove. Kdor ima kaj govoriti, govori naj tudi takrat, ko je prava prilika, pravo mesto! Tako nemožato vedenje ravno jemlje dobro ime naši Notranjski in zlasti tistim krajem, kjer taki nepre-mišljenci imajo kakšno besedo ali jo vsaj imeti hočejo. Tak 6 n. pr. naj v prihodnje Logačanje prote-stujejo proti dopisom, ki jih v njihovem imenu in na njih račun skuje kak vladen praktikanček ali notarjev pisar iz njihove srede, če nočejo, da jih bodemo tudi takrat pričakovali, kadar je prilika govorom in protigovorom najvabilniša, neizogibna! Če Be ravno sedaj zopet bobna, da na Postojinski shod baje ni bilo nijednega iz Logaškega okraja, pa s tem Be shod ni čutil čisto nič razžaljenega, a svojo misel je lahko imel o tamošnjih „govornikih" in o tamošnjem prebivalstvu, ki trobi z „go-vornikiu svojimi v jeden rog — a samo tačas, kadar ni čas za to. Sedaj že vsakdo lahko dvoji nad političnim taktom, nad politično resnčbo političnega našega Nazareta! Odziv na dra. Zamika poziv je bil torej z jedne strani molčeče priznanje bivšemu poslancu notranjskemu za njega izstop, z druge strani pa je bil dokaz, da je bilo vse nat>protstvo zavoljo izstopa dr. Zarnikovega — in le ta faktum je logično odločilen pri tej volitvi— ničevno ali zlobno, kolikor se ga je pojavilo v glasilu nasprotne narodne, a nemškoljubne Btranke. S tem pa je za kandidaturo, za zopetno izvolitev dra. Zar* ■ilka samo po sebi dovolj izraženega in volilni možje bodo dokazali le svojo politično zrelost, ako to kandidaturo potrdijo na volitve dan. Za prvim shodom v Postojini je prišel drugi — oficl |alii<> - v ladnl. Možje notranjci, pomislite le — oficijalno-vladen shod na NotranJ-•kem, in gonpod Obreza oficijalno-vladen kandidat 1!! Ali o tem prihodnjič. x. Volitev Mariborska 19. avgusta. Dan slavne zmage bil je danes za štajerske Slovence. Kdor ve, s kacimi silnimi sredstvi so ravno pri teh volitvah nasprotniki uplivali na naše ljudstvo, kako so zlasti v Mariborskem okraji z denarjem, pijačo, jedjo, strahovanjem, prigovarjanjem, lažmi in obrekovanjem proti narodnim kandidatom že pri prvotnh volitvah ljudi motili, begali in v nekaterih občinah res premotili, moral je po končani volitvi srčno vesel vzklikniti: Slovenstvo na Štajerskem raste in cvete in ni se mu bati propada. V Mariboru smo sicer po resultatu volitev volilnih mož računali na zmago, kajti izvoljenih je bilo nad 140 mož, od katerih t>e nam je poročalo, da so naše stranke, vender smo z nekacim strahom pričakovali dneva volitve, ker smo od vseh stranij slišali od poskusnega podkupovanja in silnega pritiska na volilne može, posebno v Slovenjebistriškem okraji bila je strašna agitacija in opravičena skrb, da menj odločni možje ne padejo v zanjke Stiegerja et Co. Pa veselo smo bili iznenađeni in strahu prosti, ko se na predvečer pripeljejo vsi Bistriški volilci, katere smo za narodne šteli, njim na čelu vrli župan Mlakar iz Hošnice. Tudi od druzih stranij, iz Štntlenartskega in Mariborskega okraja so prihajali volilci, tako da nas je bilo zvečer pri volilnem shodu v salonu pri „Stadt Wienw že nad 80 volilcev. G. dr. Vošnjak je predsedoval. Govorila sta oba kandidata gg. baron Goedel in dr. Radajin razvila svoj program, kateri je bil popolnem odobren. Drugo jutro smo se spet zbirali pri „Stadt "VVien". Nemškutarskih agitatorjev tačas Di bilo blizu, ker so vedeli, da pri naših možeh se nič ne da opraviti. Ob 9. uri smo se šteli in z donečimi živio-klici konstatovali, da nas je bilo tukaj že 135, tedaj 11 glasov nad absolutno večino. G. dr. Vošnjak še jedenkrat v jedernatih besedah poudarja imenitni pomen današnje volitve ne le za Mariborske in šta- LISTEK Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Lev len i k.) XIII. (Dalje.) Že davno se je prijazno nedeljsko jutro za-emehljalo nad Solčavo, ko smo mi vzbujeni po hrupu zbirajočega se ljudstva, jeli se drgniti zaspane oči. Urno smo bili na nogah, da bi uporabili lepo priložnost, upoznavati čvrstf in pošteni planinski rod. Sinoči tako mrtva in tiha vas, bila je danes nekako praznično živahna. Od vseh krajev svoje gorate domovine vrelo je ljudstvo sim v cerkev k službi božji. Počasi in v mirnem pogovoru stopale so po ulicab trume možakov in žen, mlajši svet pa 86 je ustavljal pred prodajalnico, kjer je občudoval pičlo izlogo vaškega trgovca. Kakor je planinski narod pri svojih delih počasen in priprost v svojih potrebah, tako je tudi priprost, Bkoro bi rekli okoren v svojoj ljubezni. Ako se mej „poljanci" ob nedeljah fantje okolu deklet smukajo in le zaljubljene govorice naprsm svojim izvoljenim v ustih nosijo, 86 tukaj taki ljubeznini sestanki vrše mnogo bolj z očmi, kakor z usti. „Lej jo Mojce" (Mice) nagovoril bode mladenič svojo izvoljeno. „nLej ga Joža!"" odgovori mu ona. „Ka še kej počneš, menda že na ženitbu grun-taš?" pita jo zopet on. „„Ko b gruntala, saj me'n hoast kdo' oče!"u mu sicer odgovori, ali z očmi pa spričuje, da se z jezikom laže, ker zaljubljeni pogledi in zarudela lica mladeniču odgovarjajo drugače, da se namreč prav resno bavi z jednakim „gruntanjem" in da pri tem premišljevanji njeni okorni izpraševalec glavno ulogo igra. Zvonovi odzvouijo v cerkev in ljudstvo se požuri na svoje prostore, ker tukaj še ni ukoreninena razvada, da bi si nekoji po semišči in v krčmah na svojo roko mašo brali. Kakor je „gorjanec" mlačen pri ljubezni in počasen pri svojih opravkih, tako vesten in goreč je je v službi božji. V neizmerno pregreho bi si štel, ko bi le jedno nedeljo mašo opustil, ko bi le jed-nega svojih obilih postov prelomil. Akoravno od „po-Ijancev zaničevan, je „gorjanec" mnogokrat osobito pa v nravstnenem oziru onim v resnici dober vzgled, — nej si bode v verskem ali neverBkem obziru. Po končanem opravilu se moški na semišči pred cerkvijo nekoliko ustavijo, prerešetovaje redke no- vice, koje še dojdejo v ta osamljeni kraj. Ženske pa Be razkrope ;«o vasi, da si nakupijo za gospodinjstvo potrebnih stvari). VeBelje je gledati te visokozraščene, čvrste postave, kojim se starodavna tukaj še prav narodna noša jako dobi o podaja. Kakor pred sto in sto leti, nosi še dan danes Solčavec obleko iz OBtrega, ali tidnega domačega sukna i/ ovčje volne, obšito z zelenim suknom, koja je sicer nekoliko okorna, ali zato trpežna skoro na veke. Vse potrebno k svojej obleki pridelajo si 8a-vin: ki „gorjanci" doma: ovce jim dado volno za „sukno" in „raščevino", koje snovi so nekdaj imele veliko veljavo, da, sukno se je iz teh krajev celo izvan Avstrije visoko cenilo; iz prediva naprede žen-stvo po zimi toliko, da si pridelajo platna za perilo in delavnično obleko zadosti doma; za obuvalo usnje dado si napraviti iz kož doma zaklane govedine in coklje, v teh gorah skoro izključljivo delavnično obuvalo, izdeluje čestokrat celo sam hišni gospodar. Le ženstvo, že od narave lipšu posebno nakloneno, sega tudi tukaj po tujih pridelkih, tako da človek nerad zapaziti mora, kako gmeva pri istem narodna noša na kvar dobremu okusu in hišnemu blagostanju. Zato pa tudi noša ženstva tukaj v Solčavi ne dopada tako, kakor domača narodna noša moštva; pač se jerske, ampak za vse Slovence. Potem korakamo z godbo na čelu, katera je prišla s Slivniškimi volilci, na volišče. Nekoliko pozneje prišli so od nasprotno ntrani liberalci in neinŠkutarski volile', pa vidolo se je precej, da jih je skoraj za tretjino manj od naših. Komisija se je morala voliti po glasovanji, pri katerem se je pokazalo, da so imeli Slovenci 143 glasov, nasprotniki pa le 99. Izvoljeni so tedaj bili naši in je predsedoval g. dr. Vošnjak. Glasovanje se je potem mirno vršilo. Le nekaterekrati so se Slovenci smijali, ko kak od nemškutarjev pritirani kmetic ni vedel imenovati svojih kandidatov. Jeden je dejal: Schmidler, drugi spet Sehoiider, Kandlin, Kandel itd. Za slovenska usta pač neso ta imena. Od 243 upisanih volilcev sta le dva izostala, naša kandidata sta dobila: g. dr. Radaj 143, baron Goedel 142, nasprotnika dr. Schmiderer 98 in Can-dolini 95 glasov. Ko fe predsednik naznanil izid glasovanja, zagrmeli so živiokliei po dvorani, kate rim so odmevali živio iz vrta, kjer je bilo mnogo slovenskega občinstva iz mesta in iz vseh volilnih okrajev zbranega. Potem smo se zopet z godbo na čelu vrniii v gostilno „Startt WieaB, kjer je bil skupni obed zu volilce. K temu prišlo je še nad 100 narodnjakov iz Mariborskega in Slovensko-bistriškega okraja, ki bo pri prvotnih volitvah povsod pomagali, tako rta nas je bilo nad 250 pri obedu. Prvo napitnico go voril je g. baron Goeuel cesarju iu črnožolti zastavi, drugo g. dr. Raduj volileem. Pot in so se vrstile iiapitnice, dokler se neso muogi vollci morali ob Va 3 z vlakom vrniti domov. Pred 20 ieti je dr. Rechbauer dejal, da v petdesetih letih ne bode na Štajeiskem več nobenega Slovencu. Mož naj jih gre danes štet iu prepričal se ho, ne le da če eksi.itir«jo, ampak da se krep-čajo od dne do dne. Lita 1868, ko srao propali z g. dr. Dominkušem, bilo je 70 slovenskih volilcev, leta 1870, ko smo zopet propali, bilo jih je že 86. Let*. 1875 pa smo že zmagali s 6 glasovi večine in imeli 106 volilcev, leta 1878 je večina bila 26 in danes 45, narodnih volilcev p* 143. To je uspeh, katerega se morajo veseliti vsi Slovenci, kajti Mariborski okraj je skrajna meja proti naprej se pomika-jočemu germaustvu. Končno ne smemo zumolčati velikanskih zaslug zu srečni izid te volitve tistega moža, ki je bil tudi pri prejšnjih tamošnjih voiitvab, duša m središče vsega volilnega gibanja, gosp. dr. Radaj a. Slo-ven k narod na Štajerskem mu bode hvaležen, da je ravno on v najbolj kritičnih časih neumukijivo stal ua braniku tam, kjer je bil najbuji naval na slovenstvo, ob nemški meji na Štajerskem. Slava mu! Politični razgled. r\ o na nje dežele. V Ljubljani 20. avgusta. Včeraj ho bile volitve v clfžolml zt»n>r za kmetske občine na Štajerskem in veleposestvo na Koroškem. V prvej teh dveh k ionov n izpale so volitve za nas sijajno. I/.voljeni so vsi slovenski kandidati, kandidati liauernvereinov so pa v nekaterih krajih izrinili nemške konservativce. Kolikor nam je še nahajajo stare ženice, koje še kratko belo s čip-karijami obrobljeno ruto, v rokavih nabuhnjeu pa-sasti Jopič" in „hodno" (platneno) Urilo tudi ob svetkih nosijo, ali take prikazni so že jako redke. Čudno se nam je zdelo, da so imeli mnogi možje na rami torbe; ali ker imajo Solćevani nekoji po dve do tri ure hoda do cerkve, si jestviue (kos ovsevnjaku in sira), že od doma sabo vzemo, zato pa jim je torba potrebna. Ako se pa Solčavan izveu svojega kraja kam podu, ne bode svoje torbe nikedar pustil doma, da, Solčavana si brez torbe kar ni mogoče misliti. Rekel sem, da so ti priprosti, nerodni gorjanci v nravstvenem obziru na dobrem, — to je resnica, koje jim nikdo odreči ne more. Ti okorni sivosuknjasti možaki so poštenjaki skozi in skozi. Niso v govoru izberčni, rad včasih kateri kako debelo izpod klobuka spusti, ali to le zato, ker mu manjka pouČenja, nikakor pa ne iz hudobe. Morebiti ostane malokdo pri svojih obljubah toliko mož beseda, kakor savinjski gorjanec, kar jedenkrat obljubi, to izpolni, njegova obljuba več velja, kakor pismena zaveza. Ti mini in priprosti ljudje tepeža skoro ne poznajo; sicer ta izrek v Solčuvi, kakor se bode še pozneje dokazale, ni čisto opravičen, pač pa drugod v savinjskem gorovji. (Ua]j0 l)rihj dozdaj znano, z volitvami na nemškem Štajerskem ne moremo nič prav zadovoljni biti Koroško vele-poiestvo je pa izvolilo same liberalce, kaj drugega itak ni blo pričakovati. Skušal se je tu napraviti n« k kompromis mej liberalnimi veleposestniki io stranko visokega plemstva, pa ga prvi neso hoteli vsprejeti. — „Vaterlaud" misli, da v zgornjeavstrijskih kun t Kili občinah konservativci gotovo dobe najmanj devet poslancev izmej dvanajstih, v mestih pa naj-mauj dva sedeža. — Na Solnograškem pa upajo konservativci zmagati v veleposestvu, ki voli pet posltincev. Kmetske obč ne bolo volile 8 konservativnih poslancev. Dalje dobe konservativci 3 mand tte v mestih in trgih. Tako bode imela konservativna stranka v deželuem zboru 17 glasov s prištetim nad-škofovm v. ii In i tn glasom, liberalci pa samo 9. Čehi so bili v Krakovu jako prijazno vsprejeti. Izlet Kolioskega „Sokola" bil jo v pravem pomenu slavnost česko-poljakcga pobratenja. To se je posebno pokazalo pri bunketu v artistično literarnem klubu. Dr. Tonner je prvi napil Poljakom v poljskem jeziku. Izražal je veselje, da se je uresni čilo česko-poljsko pobratimstvo. Govornik je omenja), rta so se Poljaki borili proti Čehom na Beligori in češki uradniki so germanizovali Poljake, a vse to sedaj hočemo pozubiti. Poljak Po'kovski je poudarjal potrebo večkratnega snidenja Čehov io Poljakov. Preteklost, ki je nam toliko škodovala, m je obema narodoma v sramoto, moramo pozabiti, in misliti ua bodočnost. Nikoli ne smemo pohabiti, da je v*š patron, svi ti Vencel, tudi putron tukajšnje Wawelske katedrale. Dr. Varšaver je opomnil, da pobratenje Čehov in Poljakov ne teži po panslavizmu, kateri bi zatiral veroizpovedanje posamičnih slovanskh narodov, ampak po mirnem razvoji in življenji jednega poleg druzega. Hevera se je spominjal na podobnost čeških in poljskih narodnih pesni j. Zdravje dalmatinskega namestnika barona Jovanovića, ki je v Murijnej kopelji (Marienbad), se vidno boljša. Kakor zdravniki trdijo, je še precej upanja, da ozdravi. % nanje države. Ofiojoziii list ruske vlado „Nord'' razpravlja ružne vesti o snidenji grofi K.aluoky-ja z nemškim kaneelarjem v Varzmu. Ta list misli, da je najverietnej^e, da sta se ta dva diplomata pogovarjala, kako bi k srednje-evropskej rtr-žavuej zvezi bolj približala Francijo in Severnoameriške države, katera zveza bi bila obruena proti Anglji. To zvezo bi se pa le skušalo doseči, ko bi sedanja napetost mej Londonom in Berolinom še dalje trajala. Povod tej napetosti je j>red vsem nemška kolonijalna politiku, zlasti v Afriki. Ta list pa misli, da je Anglija dosti previdna, da ne bode dalje gojila tega nasprotja, zlasti, ker jej njene kolonije na zapadnem afriškem obrežji nič ne koristijo. Ker je v vsako zaroto zamotanih več ali manj židovskih uradnikov, sk!enilu je Kuaka vlada omejiti ustop židovskih uradnikov v državne službe. S tem se misli precej potlačiti nihilizem, katerega pred vsem podpira židovstvo. Po zakonu je namreč zidom dovoljeno obiskovati samo one srednje šole, ki so v njih domačih krajih. Vlada hoče sedaj gledati, da se bode ta zakon strogo izpolnoval. V več krajih ni še srednjih šol, in tako bode ustop v srednje šole mnogim zidom zabranjen. Vseučilišče v Kijevu je pa sklenilo, prositi vlado, da se število židovskih slušateljev medeeine pomanjša na '/io vseh slušateljev. Ta prošnja še sicer ni rešena, pa vendar se misli, da se jej ustreže. Vojni minister je pu udal povelje, da sme samo Vio vojaških zdravnikov biti Židov. Te naredbe so na videz neopravičene, a so jako potrebne, ker židovstvo vedno bolj spodjeda mogočno rusko drŽava. To storiti je bila vlada dolžna v korist ruskega naroda, in države. Na aFrancuskem se je otvorilo zasedanje genera nih sovetov v j>onedeljek. — Dogovori mej Francijo in Kitajem se baje še nadaljujejo. KumiiiiMlii kralj pride 30. t. m. v Belgrart obiskat srbskega kralja. Spremljal ga bode vojni min'ster. Oatal bode v Belemgradu samo rtvu dni. Danski državni zbor se jo zaključil. Imel je samo pet sej. Rešil je samo verifikacije volitev. Vlada se boji opozije, zato je pa odložila zborovanje, da dobro preudari, kaj jej je storiti. Konservativno ministerstvo se nikakor ne more odločiti, da bi odstopilo, z liberalno zbornico je pa vladati skoro nemogoče. Kakor se poroča iz Aleksandrije hoče egiptovski podkralj vsprejeti angleškega izrednega poslanika Northbrooka v Kajiri. Dvor Be bode zaradi tega še v teku tega meseca preselil iz Aleksan-drije v Kajiro. Dopisi. X Notranjskega 18. avgusta. [Izv, dop.] Gospod Obreza, ki je razpošiljal ono čudno „Izjavo", misleč, da si bodrt s tem činom Bog zna kaj pridobil, zvedel je, da nema mej numi toliko veljave, kakor bi se bilo mislilo in kakersno mu nekateri njegovi popotniki pritrjujejo. S to „Izjavo" proti „Slovanu" pokazal jo gospod Obreza, da je proti svobodi tiska in da je ta svoboda, ki jo mi Slovenci uživamo sedaj, za nurod, kakeršeu smo mi, preve- lika. Ker sta mu toraj državni pnvdnik in deželna vlada obadva premalo stroga, prevzel je posel cenzorja sam in ker ni mogel gori omenjeni list direktno zapleniti, poskušal je to indirektno in to s pomočjo „udanih" mu Notranjcev. Pa možu je spodletelo. Nalovili so res z veliko težavo in trudom nekoliko podpisov, pa to ni še ogromno število notranjskih odličnjakov, kakor v svet trobenta čudnih barv profesor, kateremu bode kmalo vsakdo odličnjak, kdor bode po njegovi piščalki plesal. Večina odličnih mož, koii so bili v podpis prevarjeni, se kesa, da so to učiniti, kar Be bode s časom morda dokazalo. Smelo pa trdimo, da ogromna veČina, koja je podpisala to „Izjavo", ni vedela, kaj da podpisuje, kajti koliko njih je pa čitalo ono številko „Slovana", proti koji je obrnena ta izjava? Ali je torej lepo, da se narod na tak način demoralizuje, ter podpise lovi brez natančnega pojasnila, zakaj da gre? Ne, tako ravnati bi se nikdar ne smelo. Gospodu glavnemu vodji razporništva na Kranjskem naj bode pa povedano, da Notranjska broji muogo odličnjakov, kateri se bodo gotovo oglasili, ko bode treba protestov«ti proti lističu, kojega on tako nesrečno ureduje. ■z Brežic 19. avgusta. [Izv. dop ] Današnja volitev deželnega poslanca za kmečke občine sodnij-skih okrajev Brežice, Kozje in Sevnica nas je v muogem obziru iznenadila in tem bolj razveselila, ker se je pri prejšnjih volitvah pri mnogostranskem rogovilenji nekaterih Brežkih prebivalcev vender dalo spregovoriti nekoliko neodločnih volilcev. Danes pa so stali kakor navadno — vendar nikdar Še ne VB1 — volilci Konjiškega okraja (23) za narodnega-konservat-vuega kandidata g. Jermana, tem volileem tedaj že navadna iu zaslužena hvala. Ali veliko večo hvalo zaslužijo častiti volilci Kozijanskega okraja, kateri so prvokrat složno volili narodnega kandidata (52) iu le 1 volilec g. W»gulik lekaruioar iz Podčetrtka je pozabil, (ia je iz Windisch — ne (leutsch — Landsberga ter je volil svojega kolego lekarničprja Žnideršiča. V teh okrajih je tedaj narodna stvar po neutrudljivem prizadevanji posvetnih in duhovskih močij jako napredovala. Menj stanovitni in značajni so se iskaz-li volilci Brežkega okraja, kar pa jim tudi tli toliko zameriti, če se premisli, da so dan na dan prvi hujskači iu odpadniki domaČe stvari mešetavili po vseh vaseh toliko, da so iz jedne vasi celo prisiljeni bili — pobegniti. Tukaj je volilo le 19 volilcev g. Jermana, 21 g. Žuidoršiča, mej tem, ko sta Janez Potan iz Sromelj in France Nepužlan iz BUeljskega izostala. Zakaj se taki ljudje dajo voliti??! Najbolj podpirali so gosp. Žnideršiča Bizeljanci ^6), Kapelčani (4) in Dobrovčani (5) potem Videm jiolovica (2) in iz Ar t'e, Ziol, Zakota in Bojane vsa« jeden! Tukaj je treba še odločnega ne pa popustljivega in pomioljivega dela na korist — vladi nasprotne stranke!!! Za zdaj: sapienti sat! S Štajerskega 15. avgusta. [Izv. dop.] (Štajerski deželni odbor in Spodnja Štajerska.) Pod tem naslovom prinesel je večerni list „Tagesposte" od 13 avgusta članek, kateri nas sili, da ga molče ne preziramo. Vemo sicer, da je nehvaležno delo odgovarjati lažem in zvijačam nepoboljšljive tete „Tagespošte", a da ne bo mislila, da se strmeči klanjamo vzvišenim proizvodom solistično nuvdihnene te stare Sibile, ki v omenjenem članku kakor „ex cathedra" k deželnemu odboru obrnena govori, moramo jo opomniti, da naj predno zopet trohli svoj prestol zasede, sledeče preudari: Kaki so prebivalci štajerske dežele;kdo je deželni odbor, kaj je pravica? V štajerskej deželi prebiva poleg dveh tretjin Nemcev dobra tretjina zavednih Slovencev. Ti Slovenci plačujejo davke krvne in denarne in ti Slovenci bodo letos gotovo vsaj osem, morebiti pa devet ali celo deset slovenskih poslancev v deželni zbor Štajerski odposlali. To lepo število poslancev, ki so nam pa vender po starokopitnih in pristranskih prizadevanjih nekdanje politike žalibog prepičlo in preskromno odmerjeni, — to lepo število slovenskih poslancev bi moralo vender starikastej Graškej devici biti dokaz, da še živijo Slovenci ua Štajerskem in sicer z a-vedni Slovenci, kateri so ne dajo več tujim pri-tepencem zapeljati, kateri nečejo, da jih stara Sibila prezira, še manj pa, da jih Črni in tlači. Štajerski deželni odbor je voljen izmej štajerskih deželnih poslancev. Volijo ga deloma tudi slovenski poslanci, in temu odboru je torej naložena I dolžnost, biti pravičen tudi terjatvam Slovencev, I katere i on zastopa. Ali pa se to vseskozi godi? Nikakor ne! Olikani Slovenec, kateremu deželni, po večini nemikoliberalni odbor le vsled najboljših spričeval prosilcev službo podeli, mora se skoraj sramovati, ako sliši, kako odlične osobe tega odbora v Gradci pred svojimi voldci kakor o kacih gobovih govore o Slovencih, ki so postavno dosegli svoja mesta, ki služijo zvesto deželi in cesarju. Bo li človeka, ko vidi, kako te odlične osobe, udje slav. deželnega odbora, pozabljajo poudarjati, da je njihova dolžnost, da se vsaj v tej skromnej meri ozirajo na Slovence, kojih je tretjina v deželi, katero oni le začasno in menda ne več dolgo oskrbujejo — njihova dolžnost, ker to terja od ujih državna postava. Ali je še potrebno govoriti o pravici? Bogme, da je zaman 1 Stara Graška Sibila te huduje, da je dobil službo ravnatelja v Celji na slovenskoj zemlji „Neneinec" ; nadalje se boji, da bi bil nameščen v sredini slovenske zemlje na Ptuji S'oventc in ona omedlevajoča bujska, ko vidi, da si upa mej Slovenci kandidirati slovenski profesor, ki je slučajno v de-želnej službi. Naj si stara Graška devica zapomni, da mi dobro vemo, da bo sedanji deželni odbor štajerski le takrat na Sloveuce ozira, kadar več drugače ne more. Ako je torej slavni deželni odbor imenoval v Celji ravnateljem možu, za šolstvo ranogozasluženega in v šolstvu izkušenega Nenemca, kateremu Celjski veiikonemški profesor gimnastike m vtedeu odvezati jermenov na čižmih — storil je to samo zaradi tega, ker je vedel, da bi bil sebi, pravici in postavi v obraz, ako bi bil drugače zaključil. Vedel je, da drugače ravnati ne more, kajti ako štajerski deželni šolski svet in njega referent g. nadzornik sam, ki kot znan neprijatelj Slovencev le nemškim možem referira, kjer Sloveuci nesmo ni po jednem udu zastopani, — ako se ta šolski svet in ta g. n-teretit za Nenemca potegne, in ga deželnemu odboru nasvetuje, tedaj mora biti na tehtnici puhel nemšk las proti nenemškemu čistemu zlatu in polnej meri pravice. Tudi mesto Ptujske gimnazije ravuatelja sliši po pameti in po pravici Slovencu; kajti dovolj nam je še v spominu, kako je prejšnji ravnatelj Ptujske gimnazije na nevreden in poniževaleu način le s pomoč <> šolskega sluge mogel občevati z občinstvom. Graška teta je razkačena, da si upa za slov. trge in mesto Ptuj slov. profesor kandidirati in ona kakor besna v svojej jezi kriči, da si upa profesor, ki je kruh iležele in služi nemškemu deželnemu o l boru, kandidirati za mesto slovenskega deželnega poslanca. Ljuba teta, polagoma! G. profesor ne je tvojega nemškega kruha; ti ga sama za tvoje pristaše, ki se po slovenskej zemlji klatijo, dovolj ne pridelaš; nadalje g. profesor ne služi nemškemu deželnemu odboru, ampak on Bluzi deželi, koje dobra tretj.na in lepša tretjina je slovenska. Le ta sloveuska tretjina prideluje kruh. katerega sloveaski i večinoma tudi tvoji nemški uradniki jedć; kajti ta lepša tretjina dežele je rodov'tna in produktivna. Ako bi kak slov. pri fesor kandidiral kje v Le-obnu, tedaj bi bila tvoja jeza ne opravičena, a vsij manj smešna; ker pa Slovenec mej Slovenci kandidira, je tvoje otročje početje jako, jako naivno. — Mi Sloveuci nećemo biti več v svojej domovini podlaga tujčevej peti; ne nadlegujte nas več! „mi smo mi" — mi ljubimo naše ljudi, mi volimo poštenjake uašince ki imajo um in srce za nas iu mi se več ne zmenimo za tvoje blebetanje, starikasta Graška Sibila — to nam je bob ob steno. Od Seuilča 13. avgusta. [Izv. dop.] (4 5 7. Ortsgruppe des deutschen Schulveroins.) Pa vender ne mej kršuimi Belokranjci! porečete. Ne tega sicer ne, pa vender ne daleč od nas, tam blizu tihega Črnomlja, na obljubljeni rebri Movrui (Mavri). Tja je došel glas od zgoraj, naj rešijo baje tistih 11 čisto nemških učencev, ki jih je letos poučeval Weitlofov apostol, da jih ne preplavi slovenščina, vroča iz neusahljivih deželnih G00 gold. In sešii so se: kar je Kočevskih osobenkov ob Do-bliški gori, Jelševuiku, Movrnu, Rodiuah, kar je slovenskih gostačev po vinogradih onstranskih Kočevskih maguatov, kar je Črnomeljsko kolonije vsi, vsi odpravili so se v nedeljo 10. t. m. k materi Babor-jevi, kajti čuli so, da ne bode manjkalo pijače in tla bode ceueja, kakor druge poti. Na svatovsko obleko neso gledali, pobrali so hrome ob potu iu srečni ustanovniki stiskali so jim roke. Na šolskem poslopji vihrali sti dve nemški iu jodna cesarska zastava, prvi dve sti jasno pričali v kaki stiski so avstrijski Nemci, cesarska bila je le — zaradi lepšega. Nabralo se je že do petdeset možiceljev, dobili so pozdrave od .zadržanih" udov Meti ške plemiške rodovine in tamošnjega zastopnika nemšk h vitezev — in vender se zborovanje ne prične! Solnce Be je upiralo ob Movrnske stene, vročina je bila strašna in vender — piva še ni bilo! Tu se prikaže sredujo-veški pleten voz s Črnomelisko kolonijo in s sodcem piva. „Bravo, boch Herr Inspector!" je zadonelo in sodček je izginil v Bahorčino vežo. Ko so se bili oddahnili z nemškim pivom, pričelo seje zborovanje; gospod davkarski inspektor izbral se je za predsednika. Z ginenim srcem se je dvignil, povedal je, kako dobro bi bilo, ko bi se Movrnski otroci in drugi iz bližine samo nemškega uriti, koliko ložje bi prišli po svetu itd. — Baj vso to čitamo v nemških listih — in da je zato treba ustanoviti „eine Gruppe des deutschen Schulvereines". Kočevarji bo pritrdili, piva navžiti kočarji tudi iu 457 krožek nemškega „Schulvereina" bil je utemeljen. Gospodje govorili so še razne lamentacije o tugi iu bedi Nemcev na Slovenskem, povabljeni očetje j.h neso razumeli, nego videlo se jim je vse to pripovedovanje tako čudno, da ho se raji udali vinu in pivu — ker je bilo tako ceno! Nasledki tudi neso izostali, Kočevarji skočili so si v lase, rogovdilo se je nekaj z revolverji in gospoda je sprevidela, da je najbolje, da o mraku zgine z mesta. Gospod inspektor in njegov adjutant oddrdrala sta zopet toda s praznim sodčekom. — Tako je, na Kočevski meji treba za-sobnih nemških šol, ker se zarad znanih 600 gld. Kočevski otroci preveč — Slovenijo. Pustite to slo-venovanje, o slavni možje, vsaj kmalu ne delajte slovenskih šol v Dobličah in drugod, Baj otroci lahko hodijo v nemško šole na Mavri ali pa v „Knaben-schule" v Črnomelj; počakajte, da železnica pride, takrat bodo dobivali otroci tudi polovične vozne liste za tja in n*zaj. Samo maio praha še posipljite, da se bode bolj kadilo nemškemu „Schulvereinu" na čast, narodni šoli in Slovencem pa v oči in — zadovoljni smo! Mirolj ubitelj. Z Dunaja 17. avgusta. [Izv. dop.] Že pred 20 leti so tu na Dunaji živeči češki trgovci uvideli, da bo najlože vzdrže v hudem boji zoper tuji ka-I pital, ako se združijo po geslu „svoji k svojim" v i jedno vzajemno podporno društvo ter so tako osno-\ vali slovansko obrtno podporno društvo „Včelou, — I To društvo praznovalo je včeraj 20 letni jubilej I svojega obstanka in sicer v gostilni nzum Stadt-I Gut" v Sechsh-vus, glavna cestu. — Akoravno bo i dvorane te restavracije zelo prostorne, bile so vender polne in sicer jako odličnega občinstva. Čul se je skoro izključljivo le češki in sloven ski jezik — Program slavuosti bil je jako obširen. Pevski društvi „Slavoj" in „Lumir" peli sti v občuo pohvalo mnogo čeških pa tudi ruskih, hivatskih, srbskih in slovenskih pesoij (mej temi Ipavčevo „domovino", ki je posebno dopadala občinstvu); po petji je bila deklamacija in potem so igrali šalo-igro v jednem dejanji, akoravno je že bilo pomo v noč (bila je že jedna ura), vender so bili še skoraj vsi navzočui pri igri, ki je zaradi muogo komičnih prizorov v tej igri jako dopadla; igralci se želi splošno pohvalo. Po igri je bil ples, ki je trajal do jutra. V resnici razveseliti mora srco vsacega pra vega Slovana in ponosen mora biti na brate Čehe, ko vidi, kako podjetni da so ter kiko vztrajno iu požrtvovalno se bojujejo za svoj obstanek. Domače stvari. — (K štajerskim volitvam.) Jutri volijo mesta iu trgi na Štajerskem. Slovenci so v dveh krajih postavili kandidata in upanju je, da prodreta. Prijatelje na Štajerskem prosimo, da uum takoj blagovolijo poročati o izidu volitev. — (Kaj znači Misija?) Miklošič v II. iz-datvi „PrimerjajoČega glasosiovja- na 332. str. pripoveduje, da na vzhodu našega uarečja (na Stirskem) narod govori: m i si a, namesto: misea, iu to namesto: misel, sli, F., der Gedauke, zatorej „miiia" pomeuja isto, kar „misel". ter novi Ljubljanski vladika se kranjsko-slo venski zOVO; Jakob Misel. — (Dr. Rački), jugoslovanske akademije predsednik odpotoval je k arheologičnemu kougrusu v Odeso, kamor pojdu v kratkem tudi dr.QIguacij Jagič, profesor slovanskih jezikov na vseučilišči v Petrogradu. — („Obrtniku") izšia je 8. številka. Vsebina: Vabilo k III občnemu avstrijskemu obrtui škemu shoau na Duuaji dne 6., 7. in 8. septembra t. 1. in članek: „Laibather Zeitung", ,Neuo freia Presse" in „Vaterland". — (Iz Kranja) se nam piše 19. avgusta: Za veliko veselico, katero napravi naša „Narodna Čitalnica" dne 31. t. m., delajo se že marljivo vsestranske priprave. Ker je začetek veselici ob štirih popoludne in vlak iz Ljubljane v Kranj dospe ob Vi 1, z Gorenjskega pa ob 2, ker so dalje skoraj vsa narodna d.ustva v okolici že pismeno objavila, da se udeleže te veselice s svojimi zastavami, nadejamo se, da bomo imeli 31. t. m. jako lepo veselico, vzlasti ker je ravno o tem času v Kanji in v okolci velika vojaška koncentracija. Zistava, ki se ima ta dan prvikrat pred občinstvom razviti ter slovesno izročiti zastavonoši, ni pevska zastava, ampak čitalnična ter se je napravila s prostovoljnimi do-II'1 ki. koje sti nabrali dve gospodičini pri čitaluič-nili udih in tudi nekaterih neudih. Stara čitalnična zastava pa ostane zdaj pevcem, kot pevska zastava. — (Umrl) je dne 17. avgusta t. I. Dragotin Hradecki, umirovljeni tajnik Peštanskega ravnateljstva v Ztgrebu, vitez reda Franja Josipa L, 71 let star. — Pokojnik je bil rojen Ljubljančan, a Slovenca se ni čutil. Odpravljal se )e v Ljubljano do-micilirat, a smrt ga je pretekla. — („Tipografija), glasilo hrvatskega ti-pografičkoga družtva" ima v svojej 8. številki z dne 16. t. m. prav dobro in stvarno pisan članek »Tiskarski razpor v Ljubljani" v slovenskem jeziku. Opozarjamo na ta članek, kakor tudi na prav spretno uredovani list, ki stane samo 1 gld. 20 kr. na leto. „Tipografsko društvo„ v Zagrebu ima že 9.624 gld. 12 kr. premoženja. — (Iz Trsta) se nam piše: Sedaj imamo tu jednega konzula več in vsacega Slovana razveseli, kadar vidi vihrati rudeče-modro-belo trobojnico z belim orlom in križem na prsih, okolu pa uapis v cirilici. To je glavni konzul kraljevine srbske, ki stanuje v Via S. Antonio v hiši g. Teodoroviča, nasproti kavarni „Stella polare". — Našega „Sokola" ?adel je hud udaf/ec. Ni Iti dolgo, da se je odpovedal starosta, a sedaj odpovedal se je še ve-leeenjeni podstarosta, g. Andre Longino, ker odide iz Trsta. Kaj začeti ? Tukaj nam neso na izbor za „Sokola" uneti možaki in prav iz srca je želeti, da bi te nezgode našemu vrlemu telovadnemu društvu ne bile na škodo. — Pri nas se često razpravlja misel, bi li ne bilo možno ustanoviti tudi v Gorici „Sokola", kateremu bi naš, kadar bi bilo treba, prihajal na pomoč. — (Razstava v Zagrebu.) Vsled ukrepa skrnne ia marljive Zagrebške kmetijske družbe bodo letošnjo jesen v Zagrebu otvorili razstavo za ovočje, vino in za živino domačega plemena. — („Avstro Ogerskazbesedoin sliko.") Prvi snopič tega znamenitega slovstvenega dela, o Cegar pomenu smo že poročali pride na svetlo v 1. dan septembra 1885 in to ob jednem na Dunaji iu v Budapešti. Obsegal bode v nemški in ogeiski izdaji uvod, napisan od našega cesarjeviča Rudolfa. V 15. dan septembra prihodnje leto bode objavljeu prvi snopič druzega zvezka, opisujoč „ S pod nje Av-Btrijsko". Dunavske pokrajine slika v njem pero cesarjevičevo. — (Veteransko.) Prvi shod avstrijskih veterancev, ki je bil zadnjo nedeljo ua Dunaji, je odobril predloge za jednolično uniformo, jednolično imenovanje in oznamenjenje poslovnikov. Tudi je obveljal predlog, da naj se zdela veteransk normalen statut. Le-ta bi določevul, da se veteranska društvu v bodoče imenujejo: „Voji vojaških veterancev in bojevnikov" („Militiir- Veteraueu- und Krieger-Corps") ter ds se razdeljujejo v butali jone, kompanije, vlake in tovarištva. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ljutomer 18. avgusta. (Zakasneno.) Od 114 volilcev prišlo 111, ki so jednoglasno izvolili dosedanjega poslanca g. J. Kukovca. Slovenji Gradec 19. avgusta. (Za včerajšnji list prekasno.) Zmaga sijajna. Gosp, dr. Šuc z 59 glasovi zmagal, Gaateiger s 33 propal. Steyer 20. avgusta. Cesar vozil se je dopoludne po mestu okolu ter ogledal si cerkve, javne zavode in posamične predmete razstave. Kljubu deževnemu vremenu je bila po vseh ulicah in trgih, kamor je cesar prišel, mnogobrojna množica v spalir postavljena, ki je navdušeno klicala „hoch!tt Razne vesti. *(Lepa in draga slika.) Ruska vlada je sklenila znano krasno sliko Pavla Veroneseja „Mo litev sv. treh Kraljev" od angleAk-h posestn kov za za 12 000 funtov sterlingov (120.000 gld.) kupiti in postaviti v stolno cerkev, katero zidajo na kraji, kjer je bil ranjki car umorjen. * (Ribojede rastline.) Da rastejo po svetu žužkojede rastline je obče znano. Da 89 pa nahajajo tudi ribojede rastline ob vodah, je najnovejša iznajdba G. E. S,mm-a v Oksfortu. Ta naravoslovec je dalje časa opazoval najbolj razširjene povodne rastline in zapazil, da jedna vrsta teh rastlin, utricularia vulgaris (mehurjeva past, Biistnfallej lahko tudi izležene mlade ribice ujbine in umori. Postavil je v posodo s plavajočimi mladimi ribicami napolnjeno j*»dno sumo mehurjevo past (utricularia) in ta je v čestih urah ujela v svojo past in pomorila več nego dvajset ribic. * (Razstrelba.) 14. t. m. se je v Kazanu tovarna za smo 'mk v zrak razletela in uzgala pet sosednih poslopij. Deset tovarn škili delavcev je pri tej nesreči zgubilo svoje Življenje. * (Visoka odškodnina.) Letos je res nesrečno leto za francosko mesto Marsiljo. Kolera je mnogo meščanov pokončala in jih še mori; kupčija in ohrtnija vsled te bolezni porivati; davki in carina zaostajejo in zdaj, da bo kelih trpljenja na-polnen, mora to mesto plačati še 5 Va milijona frankov odškodnine tistim osobam, katnre so bile 1881. leta v tem mestu pri svečanostnem praznovanji bojev z biki po navstalej nesreči hudo ranjene. Ranjenci so tožili mestno starešinstvo za povračilo škode in sodnija je zdaj po triletnej pravdi odloć'la ogromno svoto 5 Va miljonov frankov za odškodnino. Dobro bo pomnila Marsilja, kdaj se je zadn jič z biki bola. * (Posebna stava) Laški grof Corte je stavil nedavno v Marsilji 8 svojimi prijatelji za 50.000 frankov, da se bo v določenem času 25 000 km. po železnici vozil, ne da bi zapustil francosko z»m 1 jo. Najbrže bo grof stavo tudi dobil, ker se ima samo še 140 km. voziti po francoskej zeml|i, a vender originalni potnik trdi, da si je z neprestanim potovanjem svoje ljubo zdravje jako poškodoval. * (Silna vročina v Londonu.) Že več kot 20 let neso imeli tako bude vročine v Londonu in sploh po Angleškem, nego letos. 11. t. m. ju kazal toplomer v s<*nci 97° F. (2880 R.), na solnci pa 150° F. (52-4° R.) Veliko ljudij umira na soln-čarici. Po tovarnah, kjer delajo s parom, so morali delo vsled prevelike vročine ustaviti. 14. m. je po hudej nevihti dež sicer vzduh nekoliko ohladil, a proti po I ud ne je bilo že v senci zopet 80° F. (203° R.) gorkote. Meseca julija t. 1. pri nas vladajoča silna vročina se je, kakor se vidi, na Angleško preselila in tam še znatno pomnožila. 841etna, neizmerno bogata graščakinja Ana Estcourte se je vsled neznosne vro ine na svojej vili pri Londonu obesila. V pismu naznanja samomorilka, da jej je bil domači zdravnik zaradi njene starosti mrzle kopeli prepovedal, a ona ne more več prenašati hude vročine in se rajši poda sama prostovoljno v — hladno gomilo. * (Igra izd a j alka ženske starosti.) Množica gonposkih hribolazcev iz boljših krogov se je mudila nedavno v zloglasnem igroželjnem Monaku. V igralnih dvoranah je bila mej gledajočimi hribolazci tudi gospa pl. B., katera je naslanjajo se na ramo svojega soproga prav pazljivo sledila igri. Kar jej čine misel v glavo, da reče ljubeznjivo proti soprogu obrnena: Kaj meniš, ko bi tudi jaz jed enkrat na svojo starost stavila? Saj veš, da si že sam o tem govoril. „Da", odgovori ua to soprog, resnici je, da gospica, katera stavi številko s v o j e starosti, prvokrat dobi". „Borno videli" de zopet gospa, zvito se smejaje, odpre svojo mošnjico in vzame dva zlata iz nje. Vsi znanci vzdignejo glave, da bi videli katero številko bo gospa stavila. Ljubeznjivo in prijetno se igralka pripogne in stavi na številko 30. Gospa je bila v resnici jako lepa, prav presrčna in prijetna iu zdelo se je vsem gledalcem, kakor bi si bila ljubeznjiva igralka pravo številko izbrala. „Rien ne va plus!" se čuje skrivnosten glas. A prepozno. Krogla pade, se vali in trklja še nekoliko dalje in obstane na številki: 36. „Vidiš drAga ali nesem pravil" se huduje zdaj pl. B. nad svojo soprogo, da gospica, katera stavi številko Bvoje prave starosti, dobi. Moj svet je bil gotovo dober. Ko bi bila ti resnico priznala in govorila, bi bila zdaj dobila 70 luidorjev (350 tolarjev ali 525 gld. v zlatu)", Nesrečna gospa je bila vsa prestrašena in osupnena, todu ne zaradi izgube ali dobička, marveč, ker se je izvedela njena prava starost, Javne dražbe. 23. avguBta: 3. eks. drž. poa. Franca Bajta iz Spodnjo Planine, v Logatci. 1. ekB. držb. poa. Helene Ja-nežič z Jezera, 624 gld., v Loži 1. eks. držb. pos. Janeza Jeršana iz Hudega vrha, v Loži. 1. eks. držb. pos. Mihe Tomšiča iz Male vasi, 120 gld., v Velikih Lašicah. 1. eks. držb. pos. Janeza Likarja iz Krškega, 1361 gld., BO kr. v Krškem 1. eke>. držb. pos. Antona Miheliča iz Zapotoka, 990 gld., v Ribnici. Relicit. pos Mihe Vesela iz Retja, 400 g|.l., v Ribuici. 1. eks. držb. pos. Antona Petelina iz Ribnice, 1453 gld., v Ribn'ci. 2. eks. drži), pos. Martina Stem-beva s Skrilja, v Ljubljani. 2. eks. držb. pos. Antuna Štru-kja iz Št. Vida, v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Doinijana KovacicM iz Hrastja, 2700 gld., v Ljubi trni. 1. eks. dižb. ostavine Jureta B*dovitiaca iz Redovnice, 2100 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Antona KraŠevca Vrkn....., 1937 gld., . Logatci. 1. eks. držb. pos. Marije Šimonič iz Dra-sifi, 3320 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos Franca Švelca iz Dolenje vasi, v Logatci. 2. eks. držb pos. Janeza Kralja iz KapbA, 4550 gld, v Meti ki. 3. eks. držb. pos. Mihe Hrencića iz Rovt, v Logatci. 1. eks. držb. po«. Matije Križana z Otoka, 1570 v gld. Metliki. 1. eks. držb. p<9. jarneja Isteniča iz Gorenje vasi, v Logatci. 3. eks. držb. pos. Jakoba Opeke iz Dolenje vasi,, 1880 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos Janeza Čerina iz Cevc, 3375 g!d., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Marije Debevec iz Begunj, 5 >9 gld. 50 kr. v Logatci. 3. eks. držb. pos. A m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73733 mm. 735 02 mm. < 35" 1H mm. 4- 132" C -1-22-6'C -|-17-4» C brezv. Bl.jz. si. jz. megla obl. obl. 020 mm. dežja. Srednja temperatura -f 17'4°, za 1'4° pod normalom. Tržne cene v IJultljaiil dne 20. avgusta t. 1. Izda tel i in odgovorni urednik: Ivan Železnik Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, . ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meBO, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . a mehka, . . , 3D-u.23.aJsl3:sL "borza dne 20 avgusta t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. Srebrna renta .... ..... 81 , Zlata ren ... ...... 103 „ 5°/0 marčna renta......... 95 , Akcije narodne banko ...... 858 , Kreditne akcije...... . . 308 „ London........ ... 121 „ Srebro............ — „ Napoi............. 9 , C. kr. cekini........ . . ') „ Nemške marke...... 59 „ 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 124 . Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 169 , 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 „ .... 92 „ I »# m ca .. papirna renta 5°/0..... oy » 5°/0 štajerske zemljišč, od /oz. oblig. . . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . 121 „ Prior, oblig. Ellzabetine zapad, železnice 108 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ Kreditne srečke......100 gld. 179 „ Rudolfove srečke .... 10 „ 19 n Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 109 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 214 , ar. gld. kr. 6 57 5 3-i 4 39 3 25 5 20 6 3 5 60 8 — 8 — 8 50 2 32 — 94 — 80 — 64 — 72 — 84 — 27. — 8 — 64 — 54 — 66 — 32 — 40 — 17 1 60 1 69 7 50 4 80 90 75 65 95 80 60 657, 75 50 75 75 70 10 30 10 75 50 40 50 75 75 kr. Potrtim srcem dajem v svojem, kakor tudi v imenu svojih sorodnikov žalostno vest o smrti svoje preljubljene soproge, gospe EDMUNDE ŠAVNIK, roj. TERPIN, katera je danes zjutraj ob 5. uri, po dolgi in hudi bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 30. letu svoje starosti mirno v Go-Bpodu zaspala. Pogreb bode v Četrtek 21. t. m. ob 4. uri popoludne. Zadušne sv. maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Kranj, dne 19. avgnsta 1884. (517) Dr. Edvard Šavnik. Prodajalnica s stanovanjem in magacinom v hiši „Matice Slovenske" na Kongresnem trgu se oddaje za Sv. Jurij iss.i, |. Ponudbe se vsprejmejo do konca avgusta 1884. I. (494_3) It?® tehtnice vsakovrstne, decimalne od 25 do 2000 kilo in druge po predpisih drž. zak. izdelane io cementirane; vinske mere (visire) v palicah ali usnjatih nožnicah; in bukvico za izračunenjo kubione mere priporočam po najnižjih cenah. Ravno tako vsprejemljera vsakovrstna popravila šivalnih strojev itd. ter ključ ar ska dela. Odpiram in popravljam tudi pokvarjene Wertheim-ove blagajnice. Vsa dela izvršujem po jako nizkej ceni. Josip Ferjan, (606—2) Sv. I 1< »ri j .mi ulico št. 13. Plača 1 gold. 50 kr. na dan. Oglasila v (616—»i Limarsko tovarno v Ljubljani. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Umetne (32—62) X I zobe in zobovja J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načina :brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in vse lobuc ojieraelje I zobozdravnik A. Faichel, e poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. a Mejnaroaia linija. s Iz Trsta v Ini-Jnk naravnost. Veliki prvorazredni parniki to linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeraajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonla", 3400 ton, v 1. dan septembra. „ „C3-erna.aaa.leL", 4200 „ — — — — — — Kajuta za potnike 200 golti. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na T- TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Fischer *V Compen, generalna agenta, r Reki. (48' i—14) NAJBOLJŠI vV\R ZA C\GAR£>* X je pristni £ M^rancnsk fabrikat Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI lil Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LIS HOTJBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in Bignaturo. 5 0 O iFEtjjjlES Lt»Btnina in tisk „Narodne Tiskarne".