rMk d»n m prasalkoT. UM* I^oed dailj O®** Sun pretrgala železniški nel s Turčijo. Vsi tujci so ustavljeni ob turški meji. V so /Jasli Američani in l«i, ki so skušali priti v Gr- fcm. 31 okt.*— Italijanske "rne kolone prodirajo napo Krškem ozemlju, pravi lamin vrhovnega poveljstva. ,eJ s<> prodrle že 40 milj da '^okupirale mesto San Ni- 'I.i ho grška vlada, kale načelujr premier Metaxas, I" padla ■rtsaihul. I urči ja, 31. okt. — po-laruk Franz von Pa Jt* '"'iiadoma odpotoval v l,n kJ<;' bo poročal Hitlerju " I "< ij«' glede grško-i "Janskc \(|j,|t._ poslanik je od-v'WiM, ko je turško časo-JfzarH«. p i > a t i, da Turčija je 1 («r< i p- v tem konfliktu " ^ 'molila vsestransko po-* * W'J'1I proti Italiji. Grčija, okt. — Tu <1;. i« v zadnjih dneh n« 134 sovjetskih • klasju z nedavno ''"govorom med Ru (,n Letala so bila V r' r"'i;« po železnici pre- Tracii,. Vlada molči o pogajanjih z Rusijo * Tokio, 31. okt. — Člani kabineta so odločili, da Japonska ne t>o nudila vojaške pomoči Italiji v njeni vojni z Grčijo. Izjema bi bila le, ako bi Italija formalno apelirala za tako pomoč na podlagi nedavno sklenjenega pakta med Japonsko in osiščem Rim-Berlin. "Japonska vlada ni pod vzela še nobenega koraka glede pomoči Italiji," je dejal Jakičiro Suma, predstavnik zunanjega urada. "Mi opazujemo razplet situacije, ki še ni povsem jasna." Suma ni hotel direktno odgovoriti na vprašanje, ali je Japonska dobila noto od Italije glede konflikta med njo in Grčijo. Izognil se je tudi vprašanju, ali se provizije vojaške pogodbe z Italijo in Nemčijo avtomatično izvajajo ali ne, kadar vojna zajame nadaljnjo državo. Oblaki Chicago. — Julija Nolimal iz Franklina, Kana., je 31. okt. obi OD F R A N CIJ WJ in ur*dnU Premier Fumimaro Konoe se je včeraj posvetoval s člani svojega kabineta o" evropski situaciji. Po seji je bila podana izjava, da japonska intervencija v Evropi v tem momentu ni zaža-ljena. i i Zunanji minister Josuke Mat- souka je v stalni zvezi z japonskimi diplomati v Rimu in Bering. Od poslanika v Rimu je dojil zagotovilo, da Italija ne bo apelirala na Japonsko za pomoč. Japonska bi jo morala dati, če bi prišel tak apel iz Rima, na podlagi sklenjenega vojaškega pakta. V Tokiju prevladuje mnenje, da bo konflikt med Italijo in Gr-ijo kmalu zaključen s porazom slednje In da bosta sovjetska Rusija in Turčija držali svoje roke proč od tega konflikta. Uradni krogi molče o pogaja-njih s sovjetsko vlado glede sklenitve nenapadalne pogodbe. V zunanjih diplopiat$t}jh krogih še vedno pričakujejo, da bosta Japonska in Rusija sklenili pogodbo. * Parnik Monterey, ki ga je najela ameriška vlada, je dospel včeraj v Jokahamo, kjer je vzel na svoj krov ameriške državljane. Danes bo odplul proti ftang-haju, kjer bo pobral okrog tristo Američanov. C'JQ proti Udom "Pirani Franciji Kr — Nacijske av-redile, da morajo "i"1 imeti napise, " Prvi napis se na neki židov-• 'arizu. Taki na-1 " • vaH vse židovske ' •vine v francoskih ' *<> okupirali nem- .V,- M«, H •/ \< *r;, Vprašanje kolonij in bojne mornarice Z A S C 1 T A AMERIŠKIH INTERESOV Washington, 1). C., 31. okt. — Ameriška vlada je pozvala Fran cijo, naj jo uradno informira glede izpremembe štatusa francoskih kolonij in bojne mornari ce. Ameriški mornarični in vojaški veščaki so zavzeli stališče, da bi izročitev francoskih bojnih ladij in odstop letalskih ter pomorskih baz. zlasti onih pri Da-karju, Nemčiji škodovala ame riškim interesom in ogražala var nost za pa d ne hemisfere. Doznava se, da je državni de-partment skušal dobiti od francoske vlade pojasnila o zadevi njene bojne mornarice pred in po sklenitvi premirja z Nemčijo, a ni dobil'zadovoljivega odgovora Nadaljnje note so bile poslane Petainovi vladi v zadnjih dneh, ko se je pričela pogajati z Nem čijo glede kooperacije. V Wa$hingtonu trdijo, da je Roosevelt apeliral; na Petainovo vlado, naj ne pristane na nemš ke zahteve, ki bi lahko pognale Francijo v vojno proti • Veliki Britaniji, svoji bivši zaveznici, ali pa izzvale trenje med francoskimi in ameriškimi interesi. Francoska bojna mornarica uključuje na podlagi zadnjih u-radnih poročil čez sto bojnih ladij vseh vrst. Ta bi lahko 1 grala važno vlogo, če bi se pri družila nemški in italijanski po morski sili v napadih na angleš ke bojne ladje v Sredozemskem morju. Vprašanje francoske bojne mornarice je bilo na rešetu nt. konferenci med državnim taj nikom Hullom in francoskim poslanikom v Washingtonu. Poslanik Henry-Haye se je oglastr v Hullovem uradu zadnji pon-deljek, kjer je dobil Roosevelto-vo noto z naročilom, naj jo pošlje Petainovi vladi. Državni tajnik je v razgovoru z re|>orter-ji dejal, da je cilj osišča kontro la francoskih kolonij in poseŠČin, kateri bi, če jih dobi v svojo o-blast, sledila kontrola morja l*aalk*e vesti La Salle, 111. —o Montani. Iz Pennaylvanije Darragh, Pa. Pred dnevi je tu umrl John Bahor, star ife let in Vojejj v K vasici pri Črnomlju v beli Krajini. Bil je član 88PZ in zapušča družino. > ClevelandSke novice Cleveland. — Kolikor je doslej znano, je bilo prt Vojaških naborih, ki so bili ta teden, izžrebanih najmanj 76 slovenskih fantov v Clevelandu. — Dne 29. okt. je umrl Frank Glebokar, po doma če Pavlov France, star 60 let in doma iz Fužine pri Zagradcu. V Ameriki je bil 36 let in tu zapuš ča ženo, sina in dve hčeri. Nemška ekonomska misija v Moskvi SovjeUki list komentira konflikt v Sredozemlju Monkva, 31. okt. — Nemška ekonomska misija je včeraj do-hpela v Moskvo, kjer pe bo pogajala s sovjetskimi voditelji. Načelnik misije je Kari Schnur-re, ekonomski veščak nemškega zunaujega urada. Doznava se. da se bodo pogajanja blaga. Argentinska pomoč Angliji Brazilija ustavila izvoz mesa Norman Thomas proti oboroževanja Amerika ni v nevarnosti napada Chicag". 31. okt. —t Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, je včera, v svojem govoru na čikaški uni verzi ožigosal konskripcijo in o boroževalni program. Shoda, katerega je aranžiral sociallstič ni klub univerze, se je udeležilo 700 oseb. "Jaz trdim, da v VVashingto-nu ni niti deset odgovornih oseb nosti, ki bi verjele, da je Amerika v nevarnosti napada," je dejal Thomas. "Situacija ne zahteva trošenja milijard dolarjev za oboroževanje in obvezno vojaško vežbanje. Kapitalizem nč producira stvari, ki jih ljud stvo potrebuje, zato naj bi oboroževanje zamašilo luknje." Na shodu je govoril tudi May-nard Krueger, podpredsednišk kandidat socialistične stranke in profesor ekonomije na čikašk univerzi. Muenos Airew, Argentina, 31 okt. _ V se angleške bojne la-i • " J 'I d je, ki s.- ustavijo v argentinskih^ OdVOVOril ukah v bodočnosti, ImmIo dobilel O argentinsko meso zastonj. To zagotovilo so dali angleškemu poslaniku argentinski Živlnorej ci. Posebni odbor živinorejcev je EVAKUACIJA FRANCOZOV IZ ANGLIJE kanadska parnika potopljena NEMCI SE BAHAJO Z USPEHI Wa*hington, 1). C., 31. okt. — Francosko poslaništvo je naznanilo/da je francoski parnik San Francisco odplul iz New Yorka proti Angliji, da vzame na svoj (rov francoske državljane, ki se nahajajo tamkaj. Koraki za e-vakuacijo Francozov so bili storjeni z dovoljenjem ameriške in angleške vlade. Tu sodijo, da se nahaja okrog šest tisoč Francozov v Angliji. Predstavnik .poslaništva je dejal. da sta obe. Amerika in Anglija, za evakuacijo francoskih državljanov^ Luka, kjer se bodo Francozi ukrcali na parnik, ni omenjena. ()ttawa, Kanada. 31. okt. — Izguba dveh kanadskih parnikov je bila včeraj naznanjena. To vorni^arnlk St. Malo je bil tor ped i ran in potopljen po nomški podmornici v severnem dolu A-tlantika in 28 mornarjev je is-gubilo življenje. Drugi parnik Bras d'Or se je potopi! v dolj njem koncu reke St. Lautrence, ko je zadel ob pečine; trideset mož posadke' je utonilo. St. Malo je bil francoski parnik. Kanada ga je zasegla po kapitulaciji Francije pred Nem čljo. Kdaj je bil potopljen, po Španski fašisti aktivni v Mehiki Delavski list zahteva preiskavo Mexico City, 31. okt. — Zahteve, da kongres odredi preiskavo aktivnosti španskih falangistov (fašistov) v Mehiki, so bile is-rečene. Organizacija falangistov je bila raspuščena preteklo leto. toda znano je, da še vedno operira tajno kot peta kolona generala Franca, španskega diktatorja, ne samo v Mehiki, temveč tudi v drugih latinskih republikah. List E1 Popular. glasilo delavskih organizacij, pravi, da je odbor, ki zasto|>a Spance, kateri že dolgo žive v Mehiki, podprl zahteve glede kongresne preiskave aktivnosti Francovih agentov. Senator Adolfo Ortega, senator iz Vera Gruza, je že pozval kongres, naj odredi preiskavo. Fs-laiiglsti bi radi potisnili vse n Mehiki živeče Spance v grupo ki predstavlja ln podpira Fran cov režim In cilje tega režima \ Mehiki in drugih latinskih drža vah. KI Popular trdi, da Je odbor že obdolžil falangiste, da se po kore ukazom Ramona Sunerjn, španskega zunanjega ministra. Odbor pravi, da-so falartglatj po dvojili uvojn aktivnosti,„ odksir je bil Suner Imenovan za surta-njega ministra. To Opozicijo je dobil po obisku Berlina, kjer j« konferiral s Hitlerjem In Musse linljem. Senator Ortega Je sagotovll odbor, da Je osebno zainteresiran v obdolžltve In da Jih bo predložil senatu, ko bo dobil nadaljnjo evidenco, v svrho preiskave. Urednik publikacije Boletin zanika obdoltitve glede rodilo ne' omenja*.. KanadHkil1'"^;1 obdolžltve glede parnik Empress of Britaln je^o^a orgsnlzaci e Man«tatov v Mehiki. On pravi, da Je glavn namen njegove publikacije šlr JenJe legalne propagande v Inte resu sbllšanja med Mehiko in Frankovo vlado. CIO zahteva besedo v odborih t—— - Zaščita delavskih pravic Washington. I). C. ~ Odpor državnih Tn krajevnih oblastni kov v mnogih krajih proti uklju senatorju Wagnerju nanafala n« izmenjav«: že po-lal velike ial»»e me»a v| » naj bi salaicala Anglijo » n^JK On ne mara pozicije v kabinetu RiT^Ioa «trojT.'elektriAjjjH|H ^ ^ bojna mornarica še vedno go- J** spodar vzhf)dnega dela Sredozemskega morja. Italija vslsd tega ne bo izsilila hitre odločitve v vojni proti Grčiji. Položaj Grčije v vzhodnem loge m»**a v Evropo. ibr lih . Nemiki ujetniki pobegnili iz taborišča Calgarv. K%«da. SI. okt. — deluTr^ozemskig« morja, kjer PoHcija lovi tri nemške vojne U- sat st=t—ssrJSJtff strla Graje." / taborišč. WaMhington. I). ('., 31. okt. — John L. I>ewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je včeraj odločno zavrnil senatorja Roberta F. VVagnerja, demokrata iz New Vorka, ki je v svojem nedavnem govoru namignil, da se Je I>ewls izrekel Z* VVillkieja, pred«M-dnišk#ga kan-didata republikanske stranke, zaradi tega, ker mu Je VVHIkie obljubil pozicijo delavskega taj-nika v kabinetu, če bo izvoljen. I>ewis je dejal, da visoko ceni VVagnerja kot prijatelja delavčevi zavrača pn namigHvarija, da mu j« Willkie obljubil pozicijo v kabinetu. On je ne bi spre jel, čeprav bi mu bila ponude-na. Pozkija delavskega tajnika mi Je bila ponudena v prošlostl, a ft*m jo odklonil," je rekel U wls. "Ako mi Ijo (>onudena v lio dočnoeti, je ne bom sprejel." bil potopljen zadnji teden. Berlin, 31. okt. — Nemška bojna ladja, ki operira v južnem de lu Atlantika, je potopila tri angleške oborožene parnike, se glasi naznanilo vrhovnega poveljstva. Uradna časopisna agentu-ra,DNB poroča, da je nemški bombnik včeraj potopil nadalj-no angleško tovorno ladjo v bližini irskega obrežja. - London, 31. okt. — Admirali-teta je priznala, da sta bili dve manjši angleški bojni ladji potopljeni, ko sta zadeli ob mine. Kje se je to zgodilo, nI bilo pojasnjeno. letalski minister je dejal, da delavskih representantov so angleški letalci metali bombe v odbore, v katerih področje spa-na Berlin, kjer so razbile alek- }» obvezno novačanje za arma- trlčno centralo. Druga angleš- LT° il i11 X ka letala so bombardirala ladje- () i\ ... .. , i « n stan CIO, kaž<'jo, da se unij« delnice v Bremenu n. Wllhelms- nevarnosti za,ustavlja, havenu in Industrijska središča ^ ()m, ^^^ pmUtavnl- štvo v odborih, v katerih Imajo trgovci in gru|M» deliMlajalcev glavno besedo. Unljs struženih avtnlh delavcev in unija kovinarskih delavcev sta med onimi, ki so vložile ostre proteste proti isključenju delavskih reprezentantov v kra: jevnlh odborih. Hvet unij CIO v New Yorku ije v svojem nasnsnllu, ki je bilo Chicago, 31. okt. — Hatry W objavljeno v čas<»plslh, zahteval, Deck, direktor Nestrankarske da morajo delavci in farmarji delavske lige, je sinoči nasnanil,! Imeti polovico reprezentantov v da njegova organizacija agltlra odborih. Krajevna svtna unija za izvolitev republikanskega v Milw«ukeeju je izjavila, da ne kandidata VVillkieja. more pričakovati od reakclonar- Deck je objavil pismo Rayjs «lh republlkansk h uradnikov, Kdmuiidsona, predsednika lili- ^ ^ TT noiskega rudarskega dl.trlkta ^r^^ 'iZjZt PETAIN ZAGOVARJA KUPCI-I JO Z OSIŠČEM i7 ranči ja rešila »vojo neodvisnost NOVA POLITIČNA OFENZIVA Vlchy. Francija. 31 okt. — Maršal Petain, načelnik francoske države, je povedal ljudstvu, "da smo ohranili našo suvereni-teto s kupčijo s Hitlerjem," za-eno pa je namignil, da bodo pogajanja s osiščem pospešila akcijo sa narodno enotnost, da bo Francija lahko zatirala rebelno gibanje v svojih kolonijah. '•Suvereniteta Francije," je dejal Petain v svojem govoru po -radiu, "zahteva obrambo naše zemlje, odpravo rasllk v mišljenju ln satrtje revo I te v kolonijah. Za vse, kar se Je sgodilg» sem sam odgovoren. Zgodovina Tfbo sodila samo mene. Doslej sem govoril kot oče, sdaj pa govorim kot načelnik francoske dršave." Petain ni omenil cene, katero ^ bo morala Francija plačati kot posledico dogovora s Hitlerjem. '*0 sredstvih bomo raspravljall pozneje," ju dejal. "V bližnji bo-dočnosti bo teža našega trpljenja zmanjšana. PoloftaJ dveh'milijonov francoskih vojnih ujetnikov bo Isboljšan, stroški nem> Ske oku,melje francoskih pokrajin pa bodo sniiani, Nasičeva-nje revežev v zasedenih kifcjlh bo olajšano." Prfcmler Je dalje rekel, da Je sprejel Hitlerjevo povabilo sa rasgovore na svojo lastno odgo- vorhost. Ministri, ki so se udeležili teh razgovorov, so odgovorni le njemu. Premirje, pod katerim Francija' šivi, nI mir, ker je dežela Ao vedno pod kontrolo zmagovalca. Berlin, 31. okt. — Tu napovedujejo novo politično ofenzivo osišča na široki podlagi. Kje se bo pričela, nI omenjeno. Domneva J«, da bo Mussolini kmalu imel sestanek s maršalom Petai-nom ali ,»a s La valom, podpredsednikom francoske vlade. Italijanski napad na Grčijb. pravijo v Berlinu, je le eden Is-med sunkov v vojni osišča proti Veliki Britaniji. InvaslJa Grčije Je prvi korak v kampanji, katere cilj Je izločitev britskegs vpliva v Sredozemlju. v severni Nemčiji. - j Nestrankarska liga podprla Willkieja Edmundson odobrava Lewisovo staliiče čen. Gradnja letalskih baz v Mehiki Cardenat naznanil pogajanja z Ameriko linije CIO v Michiganu so it- delavskega reprezentanta za čla- ■ na odbora Hlični protesti so billf- Predsednik Je povodal. da se izraženi v Clevelandu, Mlnneapo- > dr. Francisco CastIHo Najen*. UMVVA in illlnoiake podružnice lige, v katerem Je rečeno, "da on (Edmundson) pritoku je, da ^ pritoži)«, oljnem pa bo sleherni član lige »vršil svo- ^ kr|tixjrM|<4 (irl#vrM gvtortte-jo častno dolžnost prihodnji t4»- Uf f|Ur^.„<, nlu #f|l?|fll rek. Mi' podpiramo Uwlsovo dlf|jivi(k#ir|| r4,„rezei.tanta za čla-stališče in glasovali lx>mo za VVillkieja." Edmundson Je dejal, da mi krajevne rudarske trtiije in dru- .................. ge unije CIO sprejele resolucije, (KjbiJiv, toda V teh ni nobenega s katerimi so odobrile stališč* reprezentanta CIO," je naglasil l*wiaa, ki ga Je zavzel v tej vo- -v#.t unij CIO v svoji resoluciji, lilnl kampanji. Lewi* je zadnji "Organizirani delavci ne morejo petek v svojem govoru po radiu zaupati tem odborom, ker so u> udrihal po Rooseveltu in hvalil .varjeni, da ne bodo branili njiho- W111kleja. 'vih pravic" Meklro Clly, 31. okt. — Prefl-•Hortnlk ('a rde nas Je sinoči Izja-vil, dš bo Mehika pričela s gradnjo letalskih in (Nimorskih baz v smislu že odobrenih načrtov gle-de obrambe ameriškega kontinenta. l/Java pomeni, da so govorice, ki se širijo v diplomatlč« nih krogih, da bodo ftdrutena drŽave dobile o,N>rlšča v Mehiki, brez isnllage. Cardenas Je v razgovoru z re-porterji dejal, "da smo na pra gu definitivnega in zadovoljivega s|»orazuma glede vseh vprašanj in problemov, ki se nanašajo na odnošaje med Mehiko In Združenimi državami, Pogajanja so v teku in obeta se uspeh." Mi in drugih mestih. Minnesota ima IH7 krajevnih mehiški ,N»slanik v VVsshingto-nu, vrnil v Mehiko in poročsl o rezultatu pogajanj, Cardenas je (»listaliI deklaracijo generala Jua-turAlmazans, jiorsšsnega mehi-škega predsedniškega kandidata, v kateri je trdil, da je mehiška vlada pral kontrolo tujih Interesov. ' PROSVETA THB ENLIGHTENMENT ix lastnima slo vem tu mabodms C prosveta •MT-M S* Uw4bb Avtu. or tli fsdsba Datum v <*Wp«jti nt prim*r ■ iiwml, 4« na i« • um faeavlU »f»«4HU, M II« lin M MtovL C/as vpijočega v puščavit Naša revija Cankarjev glasnik prinaša redno najboljše uvodnike med vsemi, kar jih izide v slovenskem tisku na tej strani luže. Ti uvodniki, ki jih piše Etbin Kristan, urednik Cankarjevega glasnika, se v^dno tičejo najvažnejših problemov svetovnega kakor ameriškega področja, spisani pa so tako jasno, globoko, logično fn objektivno, da jih vsakdo lah-„ ko razume — če hoče. Več dopisnikov in sotrudnikov Prosvete je Že pohvalilo Kristanove uvodnike v Cankarjevem glasniku; pohvalilo jih je v tonu, da se strinjajo z njimi — kljub temu, da zdaj pa zdaj Izrazijo drugačno mnenje *o stvareh, o katerih tako mojstrsko razpravlja Kristan v svojih u-vodnikih. Že mesece in mesece razpravlja Kristan o brezobzirni agresivnosti diktatorjev v Evropi In Azljjl ter o edinem logičnem stališču, ki ga mora zavzeti zavedno delavstvo yes, socialisti! — napram tej agresivnosti. To vprašanje je danes najakutnčjše, najbolj perečep— Je vprašanje: biti-ali ne biti! Je vprašanje, ali demokratični pogoji — edini zdravi in pozitivni pogoji! — za razvoj socialistične družbe, ostanejo pri življenju ali propadejo pod peto totalitarske brutalnosti,. Najnovejši Kristanov članek se bavi s sle-postjo pacifistov, onih drugače iskrenih in poštenih ljudi, ki raje tvegajo lastno fizično uničenje kot pa bi se oprijeli obrambe s silo orožji. TipHčen predstavnik ameriških pacifistov te vrste je Oswald G. Villard, kateremu je že oboroževanje tako zoperno, da ne more slišati o njem. Idejni zavezniki teh pacifistov so danes tudi socialisti, ki jih vodi Norman Thomas.' Da ne bomo delali krivice Thomasovim socialistom, moramo poudariti, da oni niso pacifisti za vsako ceno. Ne! Tudi oni bi branili Ameriko z orožjem pred fašisti — yes, tudi z obvezno vojaško službo, kakor to delajo- v tem ' momentu socialisti v Angliji — ampak le s pogojem, da oni vodijo obrambo, da so oni vlada .. . Vsaki drugi vladi, v kateri nimajo socialisti besede — čeprav so v vladi možje, ki jemljejo iz lastne uvidevnosti točke iz socialističnega programa! — socialisti Thomasovega kova ne zaupujo! Ameriški program obrambe pri njih vodi v fašizem — ne glede na to, da nimajo nobenega konkretnega dokaza, da bo tako in nič drugače. Z golo špekulacijo operirajo in na podlagi te špekulacije bi, če bi mogli, preprečili vsako efektivnost ameriške obrambe proti fašistični agresivnosti od zunaj. Ce bi se ameriško ljudstvo v celoti oprijelo. Thomasove zgrešene taktike glede obrambe, kam bi prišlo? Nikamor! Pasivno bi stalo na mestu vfttrahu, da si ne nakoplje fašizma z obranila) in bi čakalo — faflizma od zunaj . . . Ce je kje bolj strahopetna, ilefitistična in negativna taktika, mi je ne poznamo. In te vrste iluzije ameriških pacifistov s Thb-• nmsovimi socialisti vred je Etbin Kristan sijajno podrl v svojem najnovejšem uvodniku v Cankarjevem glasnilfu pod naslovom "Pacifistična slepost." Ne imenuje nikogar, toda jasno je, koga misli; — vsakdo, ki ovira na kakršen koli hačin današnjo pripravljanje Amerike na oborožen odpor zoper totalitarsko agresivnost, je prizadet v Kristanovi kritiki. Urednik ProsVefe **■ na vsej črti strinja z ~ Ktbinom KristanoJn. Koliko je med nami drugih, ki se strinjajo? Koliko jih je med onimi brati in sodrugi, ki vsak čas Kristana pohvalijo, da piše dobre članke — sami pa govore baš nasprotno kot ugotavlja Kristan? Ali so Kristanovi članki z ozlrom na obrambo glas vpijočega1 v puščavi ? Nihče, ki resno delujejf javnosti, ne zahteva, da mra vsakdo v vsem soglašati z njim. To bi bilo smešno. Nobenega razloga |>a ni za soglašanje z možem ali ieno. ki v kritičnem momentu gleda realistično na stvar in tako gledajoč se najbolj,) pribliša renniei. Katera metoda aa spoznavanje, kdo Ima prav v kritičnem sporu, je zanesel vej Aa od resnice? Ne, Etbin Kristan ni sam in njegov glas ni glas vpijočega v puščavi, kadar krepko obsoja jalovi pacifizem, ki je lahko estetl/no še tako lep! I^tbin Kristan za»topa veliko resnico. kadar reče aH zapiše, da Ima človek pravico In po naravnem zakonu samoohranitve dolf.noMt, da Se zaščiti kakor more in č(^ ue are drugače - (Dati* * Mutnjt k«UmU , . O bolezni in veselici Detroit. Naj prvo se njoram zahvaliti znancem fn prijateljem za razglednice in 9bjske mojega moža Josepha ^Božjcjja.f ki se je nahajal V bolnišnici. Maj j> zopet doma pod Zfiravrtfško o-. sVn*). Torej vsem naj H*psa hva-< la za vaše iimpatlje. Z film, da se mož skoraj pozdravi in se vam sam zahvali. __________________ nedeljo, 3. novembra, banket v -varoval prehlada, ker z ene stra napravijo še Več dela kot kdaj prej. To vedo povedati sfari Ih Izkušeni delavci, ki so bili od mladosti zaposleni po jeklarskih tovarnah, kaj in koliko se je pa-redilo in koliko se naredi danes z malim številom ljudi. Tu v Girardu je samo ena tovarna, po imenu Ohio Leather Co., v kateri so večinoma vii tu živeči Slovenci uposleni. Skozi precej časa je delala le par dni, tako da so bili redki, ki so naredili 40>ur na teden. IPlaČa je 54 do 84 centov na uro, aa ženske 40 do 45 centov; nekatera dela-so plačana od kosa in to, kaleršno je delo. V tej ^trojarni sem bil tudi jaz uposlen kot "cjime foreman" od leta 1917 do 1937, ko pie je doletela nesreča 24. junija. Podvreči sem se moral operaciji na želodcu, in sicer dvakrat v šestih mesecih. Ob času moje bolezni so me oblskavali moji prijatelji in znanci. Pogovarjali smo se o tem in onem in ml delali krajši čas ob dolgih večerih. - Tako je Čas hitro tekel, borzen se je manjšala in zdravje boljšalo, da sem se počutil, da sem že sposoben za delo. In .to sem si najbolj želel. Ko to sliši Joe Cigol$ ml., moj redni obiskovalk, se zdfne zanimati zame, kako in kaj se mi lahko pripeti, Če grem nažaj na delo. Rekel je, da je sedaj dosti več dela ko prej. Odgovoril sem, da bo že kako šlo. In Cigole m!, mi začne pripovedovati, da ne zasluži dovolj, da težko izhaja, ker je stanovanje tako drago drugo tudi. Tolažim ga, da so vzrok temu jeklarske tovarne v okolici ; kadar tam delajo, tudi dobro zaslužijo, kot pravijo, vi pa bolj malo, toda delate fccflj stanovitno, tako da ste ob konču leta vsi enaki. Stanovanja pa računajo po najvišji dnevni plači. Ce bi bila ta strojarna izven železnega okrožja, bi bilo vse ceneje, tudi stanovanje. Zvedavo me vpraša, zakaj-ne grem v biznes. Pravim, da nisem za to sposoben; zame je najbolje, da ostanem, kar sem. Pripomni, kaj če ne bom mogel zdela vati? Pošalim se, da bo pa kdo drugi, jaz bom pa "šnernice" in svinčnike prodajal od hiše do hiše. Tako misliš? Začudeno pogleda in dostavi, da to je tudi biznes. • "» . Par dni potem grem, da se javim za delo. Ko pridem v čakalnico, vprašam, kje sta superin-tendenta mr. R. Eve in mr. E. «reyed. Odgovor dobim, da v umSardovem uradu in da kma-hi prideta. Počakam in se pog$> varjam z mnogimi, ki so prihajali po svojih poslih in bili moji prijatelji mnogo let In mi želeli dobro. Vpraševali so me, kdaj pridem na delo. Odgovarjam, da jutri. Ko se tako pogovarjam o tem in onem, pride mr. Dreved, drugi superintendent. Pozdravim ga, toda dobim mrk odgovor, in pravi, da nima časa. Izgledal je zelo nervozeri in brezbrižen na nes fmamo v deželi še vedno bli-Zu d^set milijonov brezposelnih, je laž, kar vidva Tgrata. Po- koHko pa onih, komaj za bor-ta, ia *aj zahtevam. Spo- vanjam. Dokler bo to trajalOo ^e nekaj dela Kaj pa potem TN*-rethii so ze skoro 60 milijard zve-znega dolga, tako da dai^sj Do- suh^m. Odgovor sen\ dobil, da ,, mesta in da bodo Je drtfge odslovili (kar ni bilo res>, tako gtt tudi zame ni. Tako, pravim, vsa mlada leta sem pustil t«kaj |ia delu, sedaj, po 2» letih, me pa postavite na cesto. Kaj je vkrok? Želim izvedeti. Nista odgovorila. Dostavim, da ga pi zlata, ki bi izpral to laž z onega, ki jo je skoval. In kdo drugi je to kot Cigole ml. ? On je bil moj redni obiskp-valec, ne 4a bi jaz vedel, da je bil poslan, di skuje laži. Tako je več ur presedel pri mpjji postelji kot dober in zvest prijatelj — v resnici ravno narobe. Obrnil je moje pogovore o veliki plači, o dragih stanovanjih in o svinčnikih. To se popolnoma vjema, kar sta mi supefintendenta omenila na sestanku v uradu. Kaj drugega se je še. nalagal, ne vem, toda bo se izvedelo prej ali T «i\7j • Radi tega seip se pismeno obrnil že trikrat rta predsednika družbe mr. J. Dumbarda, naj mi pove pravi Vzrok, ali pa pogleda v laž, ki je bila spletena proti meni. Zakaj on je Še eden izmed tistih Živečih, ki so me leta 1917 spravili z velikimi obljubami iz,LiUle Fallsa, N. Y. Od njega sem pričakoval, da mi pove pravi vzrok. On me je tudi zadržal, ko sem bil namenjen, da ptfstim delo. Najbolj se pa lahko spominja l*4a 1 j>26, kaj vse mi je obljirttfl, da sem ostal; še celo stanovanje mi je prodal pod ceno .zato, da sem ostal na delu in obljubil, da ga bom imel stalno. I)ai mi je še v£č drugih obljub. Tako sem bil gotov, da dobim od-g6vor, a ga ni. Gotovo se sramuje svojih obljub, kaj Vfe mi bo dal in storil zijme. Storil pa je to, da me je postavil na cesto s pomočjo laži od pridanič človeka. Frank J. »Preveč, 49. ■ za koailo in avto v ga-ražu slehernemu delavcu. Tudi nas bodo obvarovšli Všjne. Demokrati pa že skoraj osem let klftjo gospodarski polom z raznimi ustanovami vsega abecednega reda Ali vse hatezanje član Britanske zveze ki v ™ in eMjube ne pomagajo nič. Da-I vsemi drugimi z Nemčijo ni'v v,,! ?"1'1"1 *------—- ^ vedno nevtralen je Irski vi, * * zatrjuje, da se bo Trska bojevut / kt sic^ sleherno V najmanjšega otroka ad najstarejšega, hoo dr^vnejra dolga. Tn ta dq|g se bolj in bolj ' o davke ^^ veča. Plačevali b davke in še bo p^tj ov9r S a za nami za tri g^racije. i aejiipkratje nam obetajo vsega v ftobilju %Jn varnost pred voj- Iz Wuominga Kemmerer, — Zadnje dni nas je obiskal zvezni senator Joseph C. 0'Mihonjey. Imel je dolg fn zanimiv govor o današnjih razmerah. Delavci v tej drŽavi, ne pozabite ga na volilni dan, ker se tudi' v kongresu bori za ljudske in delavske interese. Tukaj smo dobili prvi^sneg 27. oktobra. Zjutraj smo se znašli v snegu do šest palcev. Ta sneg bo ostal po hribib in smo torej Že dobili zimo. Anton Tratnik. Po doliem času Detroit. — dolgo se že nisem oglasil 'v ProsVeti. Marsikateri je molčečnosti: če nimam papirja, ali mi črnila manjka, ali sem i iel v pokoj. Dobro nam je vsem znano, da tisti, ki poročajo to ih ono iz naselbin, vedno naletijo na kritiko zato, ker nekoga vedno zadene. In ako bi vše pisali v resnici kakor je, potem bi se ne smeli v javnosti pokazati. Mi Slovenci smo večtn6ma taki in se držimo pravila tistega fajmoštra, ki je rekel: "Ne glej, kaj delam, man-eč poslušaj me, _ kaj pravim in itori tako. kot te mojV besede7Nato pride prvi iu- " J0}'*** tjjdi. za nas jHTintendent mV. Eve. PozdraVi-1učimo' Mm[ va se .in me vpraša kako In kaj. .P11 Odgovorim, da dol.ro In dosta-l akt.vnost.h v na^, naselbin, vim, da se počuti dobrega va m-.roni n.^.nu-n , Ver teh delo. Odgovori mi, naj pridem f,oh n0^nih Pre" no. Kolikokrat so nas že nablufali a lepimi besedami in obljubami in jih nikdar izpolnili. Vedno je bilo delavstvo le volilno ot-odje, po volitvah pa pozkbtjeno. koristi so imeli le oni, ki so jih nam priporočali in ofrfošali> In to se ponavlja vedno naprej. Delavstvo se >a Še ni nič naučilo iz bridkih izkušerg. Zopet bo sledilo praznim obljubam. Dokler bo slepo sledilo onim, ki ga že leta in leta izkoriščajo, mučijo in ubijajo, toliko časa bo mizerija, trpljenje, pomanjkanje, grozne vojne, razdejanje in ubijanj^ Človeških življenj na debelo. Danes razbijajo in rušijo ogromna mesta, vasi, polja, mostovi, ze-leznice, sploh vse, kar je delavska masa zgradila s težkim trudom in umom. AH bo človeška masa vedno sletKnsIedila tistim, ki vse to povzročajo? Delavstvo ima svoje delavske kandidate — socialistične — ki se borijo za njihove pravice in koristi. Uče ga, da je treba enkrat za vselej odpraviti vsa ta grozna početja, da bi človek res'enkrat postal civiližiran,, si gradil v svojo korist in ustvaril civiliziran svet, v katerem bi res zavladala pravica, svoboda in enakopravnost. Ampak kot izgleda, ti delavski kandidatje za man propagirajo te nauke, ker svet drvi v nasprotno smer. Ce bi malo pomislili, imamo vse te pogoje za dosego pravične človeške družbe brez prelivanja krvi, samo & ^u>čemo. Ako bi samo eno minuto pomislili, bi oddali svoj glas našim delavskim kandidatom, ne pa nasedali iz leta v leto raznfm političnim šarlatanom, ki so mojstrPv slepljenju* z obljubami. S tem itak nimamo ničesar izgubiti, ' pridobimo pa lahko vše, kar potrebujemo za pošteno Človeško družbo In dober življenjski obstoj. Naj bo naše geslo vsaj enkrat: Delavci, združite se! Ali ni že skrajni čas, da spregledamo, kaj vse se danes dogaja in napravimo temu konec enkrat za vselej? Izrabimo našo priliko na volilni dan in oddajmo svoje glasovi tistim, ki bodo nam oagovorni. (Dalje prihodnjič.) Anion Jurca, 121. -1 JŽ^Smbra Irska—vrata v Anglijo Švicarski dnevnik "Thunra tung" pišfc: _ uer Arbeite rzei Volilni vriič Greensburg, Pa. — Kakor vidim in čitam v časopisih, gre z delom povsod po vol j no. Tudi tu- ri me je že vprišal za vzrok mo- >kaj je n#kftj tovarn ki obratuje. Jutri oh S. dopoldne, da se povo- da vanj, diskuzH. debat ali dre- jo s polno paro In tudi po maj-nah ne delajo preslabo. Uncle Sam kliče veliko fantov na enoletne orožne vaje, da zavaruje Ameriko pred ihorebitnim napadom od katerekoli strani. Ker smo ravno pred volitvami, republikanci zelo kričijo po radiu in pišejo po časopisih, da je Roosevelt to storil v korist svoje izvolitve. Sedaj pa poglejmo nazaj tri republikanske pred sednike in si oglejmo, kaj so dobrega storili za delavce. Vsakdo ve, da nič, dasi so obljubovali prav tako kakor sedaj obljubuje Willkie. Kaj vse sedaj govorijo republikanci o sedanjem predsedniku! Nič drugega ne slišimo kakor "third term" In da bo po-1 ^^^^^^■^^^^^^HHflHHS^^^^^^ matik. umira. Starejši smo, diktator in pognal Ameriko |ni piha gorak, z druge pa mrzel vorimo. Odidem. oprjjf|j baj|nhnjat karl jn v vojno. Jaz mislim* ako bi bili veter. In tako se slišijo prlto«>e Na poti proti domu sem m|slil,'j,Wa prj ,)||ri Kwa sem Um *t*l- VolITi bomo RobrevcjU i" Wi!l- like vsote za Rooseveltov pordz. dar pa gre čas svojo pot naprej. Nekdaj košata drevesa, ki so nam delala senco, knšejo ogolele no delal nad 20 let. Kot uaaa- kfeja,. Ta dva nam najbolj pri no. sem bil drugi dan ob 0. uri in oglašajo. Republ^ zjutraj na medu. Ko tako Ča- kanci pravija, ds bodo odrraviK \*eje, a katerih pada Hdt za 11- kam. prihajajo prijatelji k»t tt*w deal In prdsperiteta bo pri- ntom. saj« pa jih raznaša na vse prejšnji dan in vprašujejo, kaj na izza vogla. l*ta 1929 eo !-strani, dokler ne odpade zadnli Je. Ne \fem. Čakam, da izvHn meli vso vlsdo v svojih rokah, listič, 7, vpeljem Jih poaprav-j Nato me pokličete siiperinteti toda niso bili kos reliti ali odvr- Ijamo ln si tollmn, da bi bili vsaj i ta v njun urad. niti največjo gospodarsko kata- do »H^lča lepi dnevi. Pfvi začne R. Eve. Pravi, za- strofo. Zdaj pa zopet obetajo Vsakdo ve, da tega ne delajo v korist delavcem, ampak v fcbriat aebt. Mi vemo. da takega predsednika,kakor je on »e ni bilo in ga spet ne bo kmalu, da bi dal tako moč delavce^ kakor jo imamo pod njim. imamo pravico, da (Dalja aa S. atraai.) ne zadiye "kaplje krvi" tVi t, L* omeniti, da iraa irska ^jZadnj, da« povafal »voje osebje ^ P01*"4"11 inAi "«ion»ii«i _ ki je v podmornici pjriš^ izjeme, j,, da b dil jraki upor proti Angliji. Upurniki w 1 stali znani pod imenom "Sinn Fetn^kar v keh ščini pomeni "mi sami". Po vojni so pristaši "sinn feina" z državljansko vojno padli britansko ekspedicijsko armado ter „ lali nasilje civilnemu prebivalstvu: p()žlfani je bilo tudi mnogo zasebnih hiš. 78 tlano "sitm feina" tf angleškem parlamentu je od stopilo in stvorilo.v Dublinu narodno akupšči no, dail Eireann imenovano. Šele leta 1922 nastalo znosno razmerje, ko je bila sklenjeni angleško-irska pogodba med londonsko vlad in irskim parlamentom. Stvorila se je irsk svobodna država, ki je znana pod imenon Eire in tvori samostojen britanski dominion Eire zavzema le južni del Trske, dočim je-Se verna Irska sestavni del Združene kraljevine Samostojna Irsl^a f^žava, j^tere ministrsk predsednik je že osem l^t pe Vallera, šteje tr milijone prebivalcev. (Uradna deželna jeziki sta irščina in angleščina. Ustava imenuje de želo "suvereno, neodvisno, demokratično, b toliško državo". Državna zastava je zeleno belo-oranžna. Parlament tvorita "dail Eire ann" (spodnji dom) in seanail (senat). V par-lamentu sta dve^glavni stranki "fianna fj|i deValere in i4finne gail", ki ji predseduje Cm grave. Dobro organizirana delavska stranki ni mnogoštevilna. ^^H^H^^^^^H Do sem bi bilo vse v redu -in opifavka imamt torej z malo meščansko demokratsko državo Stvar pa ima težave v tem, da obstoja v držav majhna skupina republikancev, ki hoče vzp* Staviti republiko iz leta 1916 in ki pravi, sedunja angleško-irska pogodba i^et^j! ne velja. . , Kaj je ta stranjcaIn kaj hoče? V prvi vnt je treba poudariti, da ta stranka deluje ile galno. O sebi trdi, da je armada irske Tepuk like iz leta 1916 in hoče, da bi bi(o šest severno irskih provinc tudi priključenih svobodni Ir*ki Pripadniki te organizacije, IRA imenovane -angleške statistike pravijo, da jih j« deset ti soč —"imajo le tajne sestanke. Vodstvo tvor vrhovni armadni svet. Od leta 1938 je delo vanje te organizacije v tem, da prireja bombn atentate na London in druga angleška mesti Vsi poskusi delovanje' IRE onemogočiti, " ostali do sedaj brezuspešni. Zato ni čudno, & Angleži skušajo danes t* meljito rešiti irsko vprašanje. Bivši anglešk vojni minister Leslie Hoare-BelUhl je pm kratkim izjavil v parlamentu: "Nemško zma go lahko prepreči le vzajemna politika z Imko Ce sovražnik vdre na Irsko in jo zasede, nan zapre vrata.' Angleški odgovorni krogi bi bili pripradj« m žrtvovati za ceno skupne angleško-irsk obrambe britskega otočja severno-irske pro vince. Vprašanje pa je, če bi bilo skoro 1 r pol milijona prebivalcev severne Inke pn pravljenih priti v svobodno Irsko državo. Al gleške statistike namreč pravijo, da Je tn « trtine prebivalstva severne Irske anglofilna poče združitve s svobodno Irsko, le v grofiji Fermanagh in Tyrone da živijo irske manj šine, ki žele v irsko svobodno državo^ »»«■ bi bilo, da bi se prebivalstvo v ostalih sever"« irskih grofijah upiralo združitvi in bi ts» prišla angleška vlada iz dežja pod kap. w«» temu, da sU se angleška in irska vlada spor. sumelf, kaj storiti v slučaju invazije, je lr za Anglijo še vedno trd ofeh.—D. P. | Pred dvajsetimi leti__ (Iz Prosvete. I novembra 1920) Domače vesti. Dva rojaka. Artnn ^ Višnje gore in Me Berčun z Polici, sta obtolena roparskega umors, nega nad Antonom Selanom Delavske vesti. Rudarji na sntrscH« ^ vajo $6 dnevne mezde. 1 teMIIH r - ..... vlada je P" znala plebiscit na Koroškem Sovjetska Rusija. Vsa sils sovjetovj^J la |m> Vranglu na Krimu. - tudis Ojrro^u j«* Upamo si ki - (Dalja h P^a Ilvljenis. iMjenje' , da velika večina ti v tem in s Prosveto • PETEK T. noVliHlAA i Slovenije UD NEZNANEC JE j^NU. VSAVJPKIMEONU Ijgbljana, 15. avgusta. - V JMednu ob Savi nad Ljubljanit danes dopoldne okoli 11. i utonil neznan moški ,ki se je iiel kopat v reko. Neanani upljenec šteje približno 28 do, Het visok je 168 cm, ima čr-, n^aj česane lase in adrave, )f robe, le v zgornji čeljusti i |evi strani mu manjka podoČ-i ozdravili. Po okrevanju je moral Rodič pred kazenski senat, ki Ifa je 8. t. m. obsodil na 4 leta robije. Kazen je Rodtta močno pretresla in znova je pričel premišljevati, na kak način bi si vzel šivljenje. Ponovno se mu je posrečilo, da je v celici prišel do iebljev, ki jjh je mukoma spravil v svoj želodec. Žeblji so mu močno ranili notranje organe in je moral biti znova prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov. Zaradi večje varnosti, so dali Ro- jrižami, s ■ , I brez vsakršne značke, (nju je imel na sebi plave koline hlače. V hlačah so našli Ho uro z zlato verižico na tri »te. " SjjS&d V žepu so našli črno denarni-, i vsoto 142 din, in sicer je bil i bankovec za 100 din, dva konica po 20 din in za dva dinar-l drobiža. Poleg te£a je tfriel ri sebi neko pishio. Na zalepki i bil naslov: Vrančar Alojz. Po-g drugega so našli v žepu nemško povratno vozovnico, veji vno za železniško vožnjo iz .jubljane v Radovljico. Nesrečnik se je kopal sam v iitki vodi. Utonil je na kraju, ijer je Sava komaj pol metra {(oboka, zato domnevajo, da ga t zgrabil krč, kateremu, je pod-tp). V torbici, ki j^ ležala pb-tt ostalih predmetov, sodili'se- iilo in lika za kolo, ključ za |eb kruha in neki papirji brez vidnosti. Najdene predmete so dnesli na orožniško pbstajo-v It. Vidu. truplo pa v mrtvašni-d na šentvitkefh pokopališču plete cerkve, —* -- " IŠMOMOK IIPOKOHBIUBGA Itl.KZNKARJA T. [ Ljubljana, 15. avgusta. — Da-i okoli 9. ure sta našla dva de-ivca iz Most na poti skozi bratov gozdiček v bližini Novih trs na nizko hrastovo drevo betenega starejšega moškegft. Irž sta prerezala vrv, na kateri p visel, ga položila na zemljo In I poizkušala z umetnim diha- mA. Rodifcev gib. Bratje so si mnogo prizadevali, da bi obupanemu bolniku pregnali samomorilne misli. Fanta so vneto tolažili, naj mirno vzame kazen za pokoro, saj mu bo lepo vedenje gotovo zmanjšalo kazen. Kljub vsem tolažilnim besedam je Ro-dfe neprestano tožil, da življenje t^kih fcrjMcah nima zanj nobenega pomena vefe. Pretekli ponedeljek zjutraj med 2. in 3. uro se je Rodič u \fc"n-darle posrečilo, da se je iztihota-pil na prosto. Splazil se je v temi ; oknu, domogel se je jeklene Jrelovodne Žice in je po njej drsnil kakih 20 m globoko Jjlz-dol ob zidu za Krko. V prostbst je pobegnil bos, v samih spodnjicah in srajci. Ko sa v bolnišnici opazili Rodičev.beg, je bflo alarmirano vse bolniško osčbje in Obveščeni so 1>ili orožniki. Vendar doslej za beguncem ni bilo mogoče najti sledov. Vsako iskanje je bilo zaman, kakor da je ftodiča požrla zemlja. Splošno sodijo, da je obupat?! mladenič skočil v Krtco ali pa se je morda kje v gozdu poslovil od sveta. V teh smereh ga tudi iščejo. PODEŽELSKI URADNIK TOŽI O NEZNOSNI DRAGINJI < Pred leti je predvsem" uradni-štVo,? ki sTuibuje na našem podeželju, preživljalo sebe in svojce cenejše kot zadnje čase. Takrat so namreč bila vsa živila na podeželju razmeroma še mnogo cenejša. Danes pa temu ni tako. jjuiupraviti k življenju. Trudi- Živimo v težkih razmerah in vsi | prsta se zaman, kajti nezna- E| je bii že najmanj pol ure lev. Javila sta vso reč policij ki stražnici v Mostah in na lice Usta je prišla policijska komi-|i. ki sta jo sestavljala zdravih dr. Lapajne in dežurni uradni Žibert. [Že prej je bila ugotovljena sa-»morilčeva identiteta. Je to 61 t stari železniški upokojenec in Lenarčič, oženjen, po rodu Jeiice in stanujoč V -Novih tfah 73. Po pripovedovanju ■»tih je šel Lenarčič daVi % 8. ure od doma, ne da bi »u kaj povedal, kam je bil enenjen. Tudi ni bil videti po-1 ln je sploh uganka, kaj je nesrečnega moža v smrt. frvi vzrok svojega obupnega !i»nja je pač odnesel s seboj v •■ie. da lotos kar ne bo konca k|,aja samomorom, saj je nji število v pi-imeri s pretek-»> letom že skoro dvakrat več ^Najbrž sp temu precej krive rlnK' Prilik« zunaj v svetu, ki "Jo z naraščajočim občutkom ■tonMi i„ negotovosti tudi Ban. v strahu kaznijo 5cu> mesto, 21. avgusta. ~ I Bovomeškem okrožnem so-f!*° in'"li v zaporu 23 letne-LArU'»V Kodičs, po poklicu doma iz Velikega na Dolenjskem. Fanta so P^ma mesecema zasačili na mirnopeškega župa-r r je hotel polastiti pre-HJ "-bljev. zdrobil110 ir i^dkvico, ki si jo svojega čevlja 1'nijssta žlica mu je ta namen, Istočasno t*""/al žfle tla podiehtju % ' je bil R".; n zapora v bolnišnico ''"'••kjer BTdi, i, *rn l k si prizadevamo, da bi si življenje kolikor mogoče olajšali. »' Uredništvu prede najbolj huda, ker so njegovi prejemki mno-gro premajhni. Vse resolucije (sklepi) in prošnje za izboljšanje gmotnega položaja so ostale le na papirju. Sele s 1. septembrom nam je obljubljeno neznatno zboljšanje plače. Zdaj pa še to grdo navijanje ceni Kljub odločbam o izenačenju in ureditvi Cen življenjske potrebščine venomer podražujejo. Želimo strožji nadzor nad cenami pri prodaji vsakovrstnega blaga. Ker se to dosledno ne izvaja, je vse to rodilo zlasti za uradništvo zle posledice. Kmetje so morali tudi svojim pridelkom povečati prodajne cene. Razumemo. Ni pa utemeljeno, da mi tu na podeželju za mnoga živila več plačujemo, kakor naši sotrpini za enako blago v mestu. Prepričali smo se tudi, da podeželski pridelovalec v splošnem niti rad ne prodaja svojih proizvodov doma. Rajši jih vozi ali nosi v mesto. Kako ga miče v sivo mestno zidov je! To so še menda nekaki ostanki, lepi spomini iz tistih boljših časov, ko ao naši pridni deželani vsaj iz- jemoma dobivali v mestu boljši zaslužek kot doma. In danes? Razboriti kmet se sicer še zaveda, da se bo moral on; kakor sploh vsi kmetovalci, zopet okleniti rodne grude z vso svojo dušo. Izvor vsegs blagostanja in trajnega zadovoljstva so in za vedno ostanejo pa žitna polja, sočne livade, zeleni gozdovi — naša vas . . . Ne moremo najti pravega razloga za čisto nenaravno draginjo za domače pridelke na kmetih. Ali je izkupiček na domu manj vreden nego izkupiček na bolj ali manj oddaljenem mestnem trgu? Ne pomisliš, kako drago ti resnično pride vsaka nepotrebna pot v mesto, Poma ne plačuješ tržnine. Z nepotrebnim zahajanjem v mesto zapravljaš dragoceni čas, si kvariš navadno boljše obuvalo in obleko, povrh še kako vozilo in mučiš vprežno živino. Zato pa pravimo: prodajajte doma, kolikor le morete, «ene na podeželju pa naj bodo v pravilnem razmerju s prodajnimi cenami pridelkov po mestih! Glasovi iz naselbin ^ (Nadaljevanje s 8. strani.) ' i lahko vprašamo za višjo plačo in se organiziramo. Cital sem v liatih, da je tudi John L. Lewis proti tretjemu terminu. Kaj j3a Lewis sam ? On je največji diktator in prekosi vse, ker se ponovno in ponovno sam postavi sa predsednika. Za-, kaj ni sam proti svojemu tretjemu ali desetemu terminu? Ko bi imeli boljše voditelje pri unijah, bi bilo vse bolje kot sedaj, ker »e Green in Lewis samo prepirata. Ignatz Globokar, 223, U urada "Big Tonyja" Oakland. Calif. — Citatelje Prosvete bo mogoče zanimalo, Če poročam, da "Big Toneta" in njegove soproge še ni vrag pocitral. Javnosti je že znano, da sva bila oba prikljenjena k bolniški postelji. Ona je toliko okrevala, da je zopet sama vladarica v kuhinji, jaz sem pa kot ponavadi korajžen in vesel. Ker sem mestni uslužbenec, sem deležen vssko leta 12 dni počitnic. Iste sva letos porabila z ženo, da sva se peljala na obisk k našim prijateljem. l^ta 19V8 nama tudi Chicifco, Detroit in Clevelhnld niso bili predaleč. Lani ni bilo kaj takega mogoče. Meseca septembra 1. 1. sem bil na počitnicah, pa ker ona ni še mogla iz postelje, sem ostal doma In ji stregel kakor sem vede) in znal. Mrs. se rada vozi, jaz pa tudi; posebno če vodi avto "Big Tony". In ona pravi: "Kar sem lansko leto zamudila, hočem nadomestiti to leto." Stavil sem predlog In ona ga podpira, da se peljemo na obisk v prijazno naselbino Fontano, Calif. Ko je bil predlog soglasno sprejet, smo zapre-gli 25. sept. zgodaj zjutraj In pognali avto po cesti 99. Z nama se je peljala tudi mrs. Josephine Remetz. Ona je Stajerka, ko-rajžna in vesela ženska In je vedno katero zapela, tako da je čas hitro potekel, jaz pa fural dalje, tako da smo bili y tx>s Angelesu že ob 2. uri popoldne. Ustavili «mo se pri družini Leo Hiti, s katerimi se poznamo iz Kansa-Ha. Pred enim letom sta se preselila iz Chisholma, Mirin: Videli se Že nismo nad 20 let. Marsikaj zanimivega smo si povedali drug drugemu. Ponudili ao nam PROSVBtA jerperge in smb isV večer ostali pri njih. Drugi dan se odpeljemo pa drugo stran mesta, kjer Živi naš dobri prijatelj Joe Parkel (pe kansaški), pri katerem smo bili gostoljubno sprejeti. Tudi tukaj so nam ponudili jerperge, katera smo z veseljem sprejeli. Imajo novo hišo in vse novo pohištvo, tako da sem ležal kot gospod, vstal sem pa kot berač. Tudi tukaj so nam postregli z žlahtno kapljico, ki se je nam vsled velike vročine jako prilegla. Pijače pa kot veste, kateri me poznate, se jaz itak ne branim. Samo enkrat sem rekel "ne" in sicer takrat, ko so me vprašali, a-ko jo imam dovolj. Isti večer je nas Joe Parkel zapeljal k svojemu prijatelju Frank Sakserju, pri katerem^ smo bili tudi deležni hladne pijače. Drugi dan smo se poslovili od prijazne Parkljeve družine. Predno smo zasedli avto, je mrs. nas Še potretala, rekoč, "da boš ti, Tine, bolj korajžno vozil." In res sem tako korajžno vozil, da v eni uri in pol smo bili že v prijazni naselbini Fontani. Ustavimo pri družini Hochevar, katere smo jako iznenadili, ker so nas pričakovali prtti večeru, rpi smo bili pa že v ijkselbini opoldne. Mrs. HocheVj^f in drugi so bili zelo veseli, ko šo videti, da se je mrs. Tomsic sama izkoba-cala Iz avta. "Poglejte jo'\! je vzkliknila, "pa smo čull, da ne bo več hodila." Nastalo je rokovanje in tudi poljubčki so se delili, tudi jaz sem bil deležen enega, še sedaj se včasih obliznem. Res je luštno, če prideš med take lu-štne ljudi. Isti večer smo bili deležni o-kusne večerje pri družini Hochevar. Spekli so mladega janca. Meni se je živallca kar nekoliko smilila, ko je morala dati življenje za naše prazne trebuhe. I-sti večer, 28. sept., je priredilo veselico angleško poslujoče društvo SNPJ, katere sva se tudi midva in naša potnica udeležila. Ker niso imeli drugega mu-zikanta kot fonograt, smo tisto bakso potisnili v stran in sem jaz raztegnil kpncertin^, da se je plesalo kot zn stavo. Ptfmngat mi je tu(^j nekdo s kitaro, Tudi Anton Vidergar je prinesel svojo harmoniko, da je bila zabava še boljša. JerneJ Hochevar je že v 70 letih, pa je rekel, da se Je na tej zabavi pomladil zn desetletje. Plesal je, d« kaj. Ko je bilo pozno v noč ali zgodaj zjutraj, smo se razšli vsak na svoj dom. Naš začasni dom smo imeli pri BlaŽičevIh, kateri so nam izvrstno postregli. Drugi dan, v nedeljo 29. sept., se je pripeljala večja grupa Slovenk in Slovencev, med katerimi sta bila tudi mr. In mrs. Parkel. Ustavili so"se v dvorani. Soproga in jaz sva bila povabljena na južino k Vidergarjevim. Ko smo se okrepčali in tudi nekoliko zalili, pravi Tone, sedaj gremo pa zopet v dvorano. Ko pridemo tja, je bila družba Že dobro razposajena. Vsi smo bili Ži-dane volje. Razvila se je zopet prava plesna veselica. Plesalo se je zopet kot za stavo. Tudi jaz niaem bil skop s svojo koncefti-no. Potegnil sem kar se je nsj-več dalo, saj ni čudno, ker so me prijatelji večkrat poklicali v spodnje prostore, kjer se je točila hladna kapljica. Isti čas je pa Tone Vidergar ju»baval ple-saželjne s harmoniko. Proti večeru se je vesela družba razšla na svoje domove. Drugi dan smo še obisksli naše prijatelje po naselbini. Za ka- i. ra po popolnoma za preklic konekHpeije v New Vork«. šipota je bil naš novi Mike Misoury In njegova aopro ga. Ustsvili smo se pri prijazni družini Laaar. Tik prod oknom je bilo Še ne obrano oranžno drevo iti jaz sem taltoj p6hvalil mrs. Lazar, kako imajo lepe poiuaran-, če. J a, so res lepe, je pritrdile. Ko bi imela lestvo, bi jih vam nekaj nabrala. Vi ste precej visok človek, pomagajte si asm t. Prvikrat v mojem Življenju sem o-biral oranžno drevo. Torej sreča moja, ko sem precej potegnjen, drugače bi ne bil deležen tako lepih pomaranč. Hvala le« pa, mrs. Lazar. Isti večer smo se ustavili pri družini Blatnik. Mrs. Blatnik je nam pripravila okusno večerjo. Ker j« mr. Blatnik upoalen na tako zvanem hog ranehu, smo sa dogovorili, da drugi dan si ogledamo tisto velikansko svinjsko, ali kako bi že rekel, prašičjo dru-) iino. Naslednji dan jo je nam razkazal. To ni majhna stvar. 6krog 60,000 prašičje družine živi na tisti farmi. Obsega 500, akrov. Uposlenih je za oskrbovale t« velike svinjske družine 125 delavcev, večinoma MehU kancev, ki prejemajo $2.75 za, 9-urno delo na dan. Belokežci. ml je pravil mr. Blatnik, prejemajo nekaj več/ Poslovili smo. se od te svinjske družine z zavestjo, da Še ne bo manjkalo pečenke in kranjskih klobas. Ker je bilo skoro vsem znano, da drugi dan odpotujemo, so nam Še priredili v dvorani zadnjo večerjo. Tako sem jaz krstil tisti večer, pa upam, če bomo zdravi, se še vidimo. Manjkalo nI ničesar, vsega je bilo dovolj in vse naokrog veseli obrazi. Skušal sem jih premagati ali u-truditi s koncertino, pa se ni dalo. Neka članica SNPJ je imela že vse aranžirano v bolnišnici,> da sf.podvrže operaciji drugi dan, pa je kar za dva dni odložila. Prišla je tudi v dvoran^ k zadnji večerji in plesala, da kaj. Vpraša) sem jo, zakaj nI šla v bolnišnico. Pa mi odgovori, da se ni nič kaj »good fllela". Rekla je, da ne gre v bolnišnico prqj, da se bo "good fllela". U pum, da je že do sedaj toliko o-krevala, da je dovolj zdrava za v bolnišnico. Težko se je posloviti od tako prijazne družbe, pa kaj hočemo, nam je bilo treba nazaj njim pa na delo. želeli smo drug drugemu srečo in zdravje, si sti skali desnice in rszšli v upanju, da se še vidimo. .Dvorana, ki j* last dveh društev SNPJ, je v ponos vsej slo«' venski naselbini in okolici. Priznanje gre tistim, kateri so de lali pri granji dvorane brezplačno, Dvorano Imajo plačano in še nekaj copakov v blagajni. Isti večer smo Ae prespali pri Blaževičevih, naslednji dan smo pa znesli na|o prtljago na avto, ga zasedli, še enmalo porokova-II ter pognali "efeo" proti U»s Angelesu. Ustsvili smo se še pri Franku Sakserju in isti večer obiskali mr. in mrs. Maxa Bassta. Oba sta rojena v Clevelandu in dobro govorita slovensko. Isti te den sta odpotovala v Cleveland na obisk in želeli smo jima sreč no pot. Potretal je nas z železno vodo in ječmenovo župo. Tisti večer smo prenočili pri Sakserju, naslednji dan smo pa po gnali proti Oaklandu po cesti 101, kamor sem srečno prifursl brez nezgode. Ko sva bila zopet doma, sva ob večerih obudila spomine, da kako je bilo luštno pri naših prijateljih v Los Angelesu in v FontanL Ce sem ga kaj polomil med vami, pa prosim, da mi o-prostIte. Podplasns se prav lepo zahvallvs za vašo ns k Ion je-nost in gostoljubni sprejem. Kadar skupaj pridemo, se pa zopet vidimo. Kadar kateri izmed vnu potuje (K) našem mestu, ne pozabite se ustaviti pri "Blg Tone tu". k<*r imam vsa vrata za vsa odprla, tudi v spodnje prostore ne bodo zaprta, kjer sedaj šumi žlahtna kapljic*. ^PozdraV vsem čltateljem tega lista. Mr. In mrs, - Anton Tomšič. > O obi*ku Prnttr /ti tnrtrn/tole Rast VMine. III. Malo je že pozno, vendar liom še jaz poročala, kako amfc potovali v Htrs-bane, Pa., na narodni dan SNPJ. Nama z možem sla se pri* družila še Rddi« Penca in nje- feUipftiska Karažna gabponta )rbnitf« VUF Mtf ft« »o. Lawndale Ar«. Cfclcefo. lltatfs GLAVNI ODBOR ISVnftSVALNI r. a. vn UWIMM J J«k» VivrMk. «L khiiaa JvJmJu m UaiUa ----i. n -I«-II. NIT a UnMi AI«H CUn», I nit a u*iMi a*«., tu«*«*, nit**«« H«T s. U»*aii CM«««, latMla • Ii Af^i fMaVi HIT »• Law*4«W A*«., CMmc*. IIH—u .tur S. Lmaa Ata* robrsBosanifuni AMr«j V Idr trk, »mri .......................m rmS A v«.. J«A*rt»va. F*. Stih*, tfrvgt ............................I Ml A, W. w»lk*r M.. MlhrftdlNn. VU. J»a« riSa. trn »r* Stalrlklnl MSpr*4~4nlk......................N*« IIV, Ntnte*«. h. Ctw.Hu, Kamlfk, UT S. UwlWi M*h C kl*«*. tSlMte ....................Miti A««.. Ckl«M*. IIMwla J«** 011» ........................................Ml a Pr-Mrt Ar^. CUrtM*« HltU Ml J. UISS.i,iiiiMtiM.ittiuiiiiiiiit«iiINT S. Traiakvll IH« rilim. |IU t,.«.,..,........*...«.,..,»,,.,.,.1«M a Ualul in, Itrvri, IS. roŠOTNI oDssa« ............................4M W. In ac. a»ri«rfMa. IIL .......M......I..........1MII UBakkk. A*«.. Oku ........................................BM IT, AMM. Ktam ......................,,.,,..,,,..111 T«w SU lnink 9%. .................................hi IIT, SllSlH n, rrCRk Harku jRMMtl VvilllWli VMm TrMl..... iiiimiii, #RMk s*its, ininai rrii M.lf.i MMIMMI It NADSOSNI onaszi a U«M«u a*^. caiiM*. iiNMte .Vivrrrtfr;';.. «N «NMN A*«., musmb .....i...............MIM AMkSa Ar«., Cto*«to«4 OSI* gova Žena, tako da smo bili štirje v avtu, kar zadostuje za tako dolgo pot. Najprvoimo se ustavili v Jo-lietu pri oSetu Kddiejevn Žone, od tam pa napiej v Psnnaylva. nijo.~ Voiili jimo se vso noč. Ko se je sačetd daniti* smo Že bili v West Vlrginiji. Tam se ne vidi nič drugega kakor same hribe in doline. Res ubogi ljudje, ki morajo živeti V takih krajih. Prav tako je v Pennsylvaniji. Ko smo v soboto prišli v Straha ne, je bilo tam še polno ljudi. Najprvosipo se okt&pčsli s hladno pijačo, ker smo bili žejni, in tudi kosilo je bilo pripravljeno, da smo lahko posadil okrog mize in se naušil dobre jedi. Potem je bilo treba poskrbeti za prenočišče, katerega smo kmalu do» bili. Nato smo si ogledali lepo urejeno dvorano. Rečem, da so tamkajšnji rojaki lahko ponosni na svoj Slovenski dom. Vidi lajo, ker drugšče bi he mogli sa, da So slošni In da skupaj de« priti do takega doma, čeprav Je velika slovanska naselbina. Ljudje sp prišli, od blizu in dalečJ V nedeljo smo se odpravili v Pittsburgh. Z nami je šel dobro poznan rojak, Tudi tam smo o-biskali Narodni dom. Cas jethi-tro potekal in treba se je bilo vrniti v Strabane. Tam je bilo vsepulno ljudi In čas je hitro mineval v prijetni družbi. Hvala vam vsem skupaj zu post ruš bo. .. V pondeijek, na Labor day, smo se podali v Cleveland. Naj prvo smo se ustavili v Nevvbur-ghu pri stricu Kddiejeve žene. Tam smo obiskal! še druge znance. Drugo jutro smo ae podali na St. Clair k dobro znani družini Blatnik. Tam Je bilo spet veselje. Oče in mati Blatnik sta še zmeraj vesele narave, tako tudi njih hči Mary. Od tam smo se podali r Narodni dom, kjer smo dobili Charlieja, Marynega sina, kl nam je vse razkazal. Tudi tam Imajo velik Narodni dom. Potem smo šli v Collitmood In z nami Charlie, ki num je pot kazal. Sjiet smo vidett narodne domove. Obiskali smo tudi ne* kaj znancev, kl Imajo le|>e domove. Poiskali smo tudi ~ bra tranca, katerega nisem videla že 25 let. Ko potrkam na vrata, pride njegova hčerka. Vprašam, če je tukaj Uivrenc Seme in ml pritrdi. Povabi nas v hišo in [»okliče Meta. Ko pride, me malo gled/t, toda me kmalu spozna. Nismo imeli dosti časa ga pogovor, ker smo morali nazaj na 8t. Clalr, ker Je moral Char-lle na nočno delo, ml smo se pa še malo pogovorili. Hvala Mavrov! in Blatnikovi družini ^ za postrežls). Drugi dan smo se podali nazaj v Illinois. Mery Pronen, Ikde prvtmru ti (a Trinldsd, Cola. —■ Zojiet se morem oglasiti v našem |irlljublje-nem listu, ako nI drugega dopisa Iz naselbine, kjer človsk živi. Vreme imamo tukaj zelo lepo, še nol*ene slane In »olato Imamo kakor spomladi. f Prosim cenjene rojake v tej okolici, Kflvertonu In Crested Kutteu, Colo., da ml *|>orače, če je komu kaj znano, kje se nahaja Pete ftute ali Schutte. On Je tukaj prodaja! oziroma meril Ženske in moške suknje. In tako )«^4udi mojim trem sinovom pomeril suknje Ae 16. aprila. Dogovorili so' se, da jih dobe do 15, oktobra, ali sukenj ni od nikoder. Obrnili smo se na oblačilno firmo v Chicagu, toda smo dobi-li odgovor, da nimajo tega naročila. Prosim torej čltatelje, če kdo naleti na Suteja, naj ga opozori na te vrstlee in se vam Že vnaprej zahvalim. Pete Schut-te je velike In močne postave in zelo laskavo govori. Naj povem, kako se je »godilo z onim, kl je tukaj prodajil preproge. Prišel je tudt k i|am. Rekla sem mu, du ne 'potrebujemo preproge, , kljub temu je začel mešetatl s mojim možem in mu Ponujati preprogo v velikosti 12x15. Zanjo je zahteval 975, moj mož pa mu je obljubil |20. Ker se nista mogla sporaaume-tl, je prodajalec vzel preprogo in šel ven, čez nekaj šaait f* ao je zopet vrnil, češ tu Imate preprogo, meni pa dajte 920. Ko je odšel, vidimo, da je preproga manjša, 0x12. Mož ga je začel preklinjati, ampak to nI nič pomagalo. llllro naloše pr«»profo na avto in za prodaJaleeim, toda gn niso mogli dobiti. Potem so šli na policijo in ga naznanili. Se tisti večer so ga dobili. Priznal Js, da je dal drugo preprogo za |20. Policaj nam je #4-nesol denar nazaj, ml smo pa vrnili preprogo. Stalo nas nI n(Č. Zahvaliti se moramo, ker smo pravočasno fe|M)rtali. Tako se lahko zgodi tudi s Pe-tom Schuttejem, ako ne poravna, kar Je dolžan (sukenj nI treba). Polona Marlnae, 68. Odredba proti pihati* ran ju ramveljavi jena Toronto, Kanada. — Tukajšnja krajevna unija klavnlKklh delavcev << |<>) Je Izvojevala zmago, ko Je bila odredba proti plketiranju razveljavljena. Unija je oklicala stavko, ko je klaV-niiks kompanija odbila zahtevo glede sklenitve nove (Nigodbe, Rumun$hi premier obitiff Rim . New Vork, 31. okt. — Tukaj-šnja radlopostaja je prestregla radijsko poročilo iz Rima, da bo general Ion Antonescp, predsednik rtimuhske vlade, prišel v Rim "prihodnji mesec, kjer bo konferlral z • Muasollnljem In drugimi italijanskimi voditelji, Amerika poki je nov protest Japonski Hongkong. HI. okt. — Wa-shington ho naslovil nov protest Japonski zaradi uboja W. C. Kenta, ameriškega pilota, Je lz-javfl neki ameriški uradnik v tTniigkoTtgu. Kent Je bil ubit, ko so japonski letalci sestrelili letalo, katerega je pilotiral, V bližini Canjlja, Kitajska. Utalo Je bila lastnina kitajske letalske korporocljc. Japonci so na|»a-dli letalo, ko je bilo na poti Iz Cungkings V Kunmlng. Poleg Kenta Je osem kitajskih potnikov Izgubilo Življenje. IJHTNIC A UMKilNlftTVA Radi obilice dopisov dopisnike, naj potrpe, ako ne vidijo svojega dopisa v Vsi bodo prlobčenl i*» vrsti, k*» kor Jih prejmemo. r-r POLiMl EMILE ZOLA (Se nadaljuje.) A nekaj drugega je zmotilo vojake. Loubet je zapazil, kako je med prepirom tudi Pache odložil avojo puško; čisto rahlo jo je prislonil ob zemljo na cestnem robu. Cemu? Ni se mu zdelo vredno, da bi povedal; samo smehljal se je, zadovoljno in nekoliko sramežljivo, kakor priden deček, ki mu očita* prvi greh. Pobre volje je korakal naprej, veselo maha je z rokami. In na dolgih, solnčnih cestah, med zrelim žitom in hmeljnjaki, sledečimi si v vednosti enakosti, ao se vlekle neurejene tolpe; brez teleČ-njakov in brez pušk, so bili zaostaleži le ie izgubljena truma, mešanica j>otepuhov in beračev, pred katerimi so se zapirala vrata preplašenih vasi. ♦ . . Ta hip se je zgodilo srečanje,*ki je razljutllo Maurica do kraja. Zamolklo drdranje je prihajalo od daleč; bilo je rezervno topništvo, ki se je poslednje odpravilo na pohod; njegovo čelo se je mahoma pojavilo na cestnem ovinku, in zaostala pehota se je imela jedva časa umakniti na bližnje njive. Marširalo je v koloni, v ponosnem diru je šlo mimo njih, cel polk, šest baterij, polkovnik zunaj pri sredi, častniki vsak na svojem mestu. V enakih skrbno vzdrževanih presledkih so zveneli topovi mimo peščev, kateri v spremstvu streljivnega voza, avojih konj in avojega moštva. In v peti bateriji je Maurice dobro spoznal top bratranca Honore-ja; kvartirmojster je sedel ponosno in ravno na svojem konju, na levi strani sprednjega vodnika, lepega rumenolasca Adolfa, ki je jahal krepkega liaca, krasno pridruženega nadomestnemu konju, teptajočemu poleg nJega. Med Šeatorico vojakov strežnikov, ki so sedeli po dva na skrinjah topa in voza, je zavzemal avo-ja mesto Louis, majhen temnolasec, Adolfov tovariš in par, kakor ao govorili po vojaški navadi, kl "moži" topnlčarje-pešce a topničarji-konjeniki. Mauricu, ki se je bil seznanil z njima v taborišču, se je zazdelo, kakor da sta zra-atla; in top, zaprežen s četverico konj, za seboj voz, ki ga je vleklo šestero Kbnj, ae mu je videl avetel kakor solnce, skrbno negovan, osnažen in ljubljen od vseh, od živali in od moštva, ki ae je sklepalo okrog njega v pokorščini ln ljubezni vrle rodbine; in vzlasti trašno je zatfel Maurica zaničljlvl pogled, a katerim je Hopore pomeril zaoataleže, ko se je naenkrat zdrknil v o-suplosti, da vidi Maurica med tem tropom razo-roženlh ljudi. Ze se je končavala vrata, z baterijskim materijalom, s smodnišnimi in fura-žnimi vozovi ter s kovačnicaml. Nato so se v zadnjem valu prahu pojavili nadštevilni čast-niki, nadomestno moštvo in konji; njih topot se je za drugim ovinkom izgubil v polagoma zamlrajočem grmenju kopit in koles. "Bogme 1" je dejal Loubet, "ni se umetnost posstavljati, če sediš na voz;!" Generalni štab je bil našel Altkirch nezaseden; Pruai še niso bili prišli. In v vednem strahu, da mu pritiskajo za petami ter se u-tegnejo pokazati vsako minuto, je general Douay ukazal marširati do Dannemarie, kamor so dospeli prvi oddelki kolone šele ob petih zvečer. Ura JslMIa osem, mračilo se je, ko ao šele delali bivake, v obči zmešnjavi polkov, skrčenih na polovico. Izmučeni vojaki ao padali od gladu in trudnosti; skoraj do desete ure si videl prihajati posamezne vojake, in majhne skupine zaman Iščoče svojih kompa-nij, izkratka, vso žalostno, brezkončno arijer-gardo zaostaležev ln upornikov, ki so bili raztreseni ob cesti. Kakor hitro je Jean dospel k svojemu polku, je šel iskat poročnika Rochasa, da mu odda Preložil VLADIMIR LEVSTIK svoj raport. Našel ga je, kakor tudi kapitana Beaudouina, v posvetovanju s polkovnikom, vae tri pred vrati majhne gostilne, v velikih skrbeh zaradi apela in vznemirjene nad zaostalimi vojaki. Ze po prvih beaedah, ki jih je desetnik izpregovoril poročniku, je poklical polkovnik de Vineuil Jeana k sebi ter ga prisilil povedati vse. Njegov dolgi žolti obraz, kjer so bile oči ostale temnočrne, v belini gostih, snežnih las, se je pokril z izrazom neme brezupnosti. '^Gospod polkovnik," je vzkliknil kapitan Beaudoin, "treba ustreliti pol tucata teh lopovov 1" In poročnik Rochaa je prikimal z brado. Toda polkovnik je odmahnil z gesto onemoglosti. "Preveč jih je ... Kaj hočete? Skoraj sedemsto! Koga izbrati med njimi? .. . In potem, veste, general ne mara. Dober je kakor oče, ln pravi, da v Afriki ni kaznoval nobenega vojaka . . . Ne, ne, jaz ne morem ničesar. To je strašno." Kapitan si je upal ponoviti: 'To je atrašno ... To je konec vsega." Jean se je umaknil; takrat je videl, da stoji na pragu krčme zdravnik Bouroche, ki ga prej ni zapazi), ter mrmra zamolkle besede: "Nobene pokorščine več, nobenih kazni, armada je pri vragu I Preden mine teden dni, bodo suvali poveljnike a škornjarai v zadnjico; če bi bili pa takoj razbili glave nekaterim teh malopridnežev, bi ai bili oatali morda premi-silil." - ' Nihče ni bil kaznovan. Častniki arijegarde, ki ao spremljali provljantne vozove, ki so bili k sreči tako previdni, da so ukazali pobrati telečnjake in puške izza ceste. Manjkalo jih je le majhno število, in zjutraj na vse zgodaj, so zopet, skrivaj takorekoč, oborožili vojake, kakor da bi hoteli potlačiti ta dogodek. In povelje se je glasilo, da odrinejo ob petih; toda že ob štirih so poklicali vojake, pospešujoč umikanje proti Bčlfortu v gotovosti, da Prtfcl niso dalje nego dve aH tri milje. Ze drugikrat so se morali zadovoljiti s suhim suhorjem. Moštvo je ostalo brez tople jedi v želodcu in kakor razbito od tega prekratkega in vročičnega počitka; prevelika naglost odhoda je to jutro iznova oškodovala dobro vedenje med potjto. - Dan je bil še hujši, poln brezkončne žalobe. Lice pokrajine se je bilo izpremenilo, pot je šla po hribovitem sve£r*s strmimi cestami, navkreber in navzdol po smrekovitih bregovih; in ozke dolinice so ležale vse v zlatem cvetu. Toda po tej blesteči, žarkosolnčnl pokrajini je dihal od ure do ure brezumnejši strah. Brzojavka, kl je priporočala županom, naj nazna- pravil do tega koraka. Prinesi mi rokopis, naj se zgodi karkoli! Ali smem vprašati, kateri problem bo reševalo to moje najnor vejše delo?" ' "Na to ti ne morem določno odgovoriti, ker Še sam ne vem ničesar, in pravzaprav ima po najinem dogovoru kritika nalogo, iztakniti problem." Tako sta se nekoč menila profesor Hilarij Kopriva in okrajni zdravnik dr. Emil Močivnik v svojem kotu kavarne, kjer sta se shajala redno vsak popoldan. Partija i«ha, črna kava, par smotk, zanimivi pogovori o tem in onem—in kakor bi trenil sta minili prijateljema dve uri. Od svetovne politike pa do čudnega benečanskega narečja kavarniškega pikoia »ta bila pretresla ie »koto vse "točke na raznih poljih in slučajna debata o kritiki in njenem vplivu se je zaključila z že omenjenim namenom. , . Dr. Močivnik je zapustil z urnimi koraki kavarno. Deloma je hotel preprečiti s svojim odhodom, da se njegov prijatelj skesa, deloma ae mu je pa mudilo k tovarišu dr. Grudnu, asistentu pri deželni norišnici, da si preskrbi čimprej e rokopia. "Servus, kolega! Kaj te je prignalo ob tej nenavadni uri k meni ?" S temi besedami je spre jel dr. Gruden došlega prijatelja. "Res je, da se vidiva pri kosi lu in večerji, toda bolje je, da ostane to, kar ti imam zaupati, med nama." 'Tajnosti torej! Kar sedi in izprazni svoje srce!" "Ali mi nisi pravil pred kratkim časom o nekem novodošlem pacijentu, ki si domišljuje, da je plodovit pisatelj in ki popiše vsak papir s svojimi idejami i vezani in nevezani beaedi?" - "Da, to je Marko Piak, tride aet leten diurniat. Pred enim mesecem je prišel v naš zavod. Menda mu ni pomoči. Svoj čas je začutil v sebi pesniško žilico, spisal lirično pesem, poslal jo priporočeno leposlovnemu listu v natis in usoda je hotela, da se je zgubilo to priporočeno pismo, za katera mu je plačalo"poštno ravnateljstvo dvajset kron. Ta odškodnina je revežu še bolj utrdila mnenje V njegov pravi pesniški poklic, pesnikoval je na vse pretege, pisal romane, novele, drame, dokler se ni tako daleč nijo prebivalcem, da bi bilo dobro spraviti na flrame> aoKier se ni aBiec varno, kar Imajo dragocenega, je bila pravkar 4rpOZabU> da j€ p^ ministrske-ponesla grozo do vi|ka. Torej je bil aovražnnr .... ... tu? Ali je vsaj še ostajalo časa, da se otmo pred njim? In vsem je bilo, kakor da ališijo polom invazije, to gluho bobnenje prekipele reke, ki je rastlo od Muehlhausena dalje ter se množilo v vsaki novi vasi z novim strahom in z novimi tožbami. Maurice je hodil s korakom mesečnega bolnika, noge krvave, rame kakor zdrobljene od puške in telečnjaka. Nič več ni premišljal; stopal je dalje, naprej v. moro pogledal, ki se mu j^ odgrinjala; nič več ni slišal koraka tovarišev naokoli; čutil je samo, da hodi poleg njega Jean, izmučen od iste trudnosti in iste bolečine. Srce se je krčilo ob pogledu na va§i, ko so hodili skozi nje; revščina je kričala po usmiljenju. (Dalj« prihodnjič) Samum J Damir Feigel •Da, da, tako je! Kritika je vse!" "Potemtakem zanikaš samo-ntojno razsodnost čitajočega občinstva.?* "Nikakor n«! Jaz se ukvarjam že