271 številka.
Ljibijua, ? soboto 25 novembra 1905
IXXVDI. lete.
M
mk fac tvečer, f*tali »eiouo ia praaafta, Ut volja po posti pr^iMi m avsfro-ogrsRO iiitto hvn lete >l I( h N leta ta K, ■■ cotrt teta • K 60 h, h m iihi t K ao a.  Za LJubljano ■ ^UJanjen aa ocat aa jfc S4 K, aa BeJ lata II K, aa Satrt iata • K, aa aa aiaaaa 1 K. Kdor ae* aaia ponj, plače aa vse lat* M K, aa pel lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 a, aa aa mesce UMI - Za tuja dežele toliko ve«, kolikor amaia aofitnina.^
ssraSaa brca iitodehce vieiujatve naročnine m na ozira. — Za oznanila aa alačajt od poterettepno petlt-vrsu ao 11 k, ee aa aa oaaaaUo tlaka oakrat, pa 10 ta, ce m dvakrat, ia po 8 a, So m tiaka trikrat ali ▼•Škrat. — De?fe< $ sa Savelč fra&kevati. — Bokopiif M aa vračajo. — Uredništvo ta Upravntalvo ]« v Kacflevth aliaah It. 6, ta ataor areeaaltve v I. nadstropja, epravBlitfo pa v aritucja. — Upramiitrv noj — alagovoiijo posojati naročnin«, nkiumt!«,
vsnanila, t* j, administrativno stvari.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. Posamezne številke »o 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Klerikalci in draginjske doklade učitelj stvu.
V včerajšnji seji deželnega zbora je bil sprejet predlog šolskega cd geks, a k&terina s© dovoljuje 25% dra-ginjsk« dokUde oienjenim učiteljem in onim učiteljicam, ki imajo skrbeti ca legitimno rodSino, kakor ae je izrazil »Sovenec«.
Napredni poalansi *o takoj sprva, ko se J9 izkazalo, ča v tem zasedanju ni moči isvesti defiiitivce regulacije učiteljskih p^ač, in aa je sprc-iila mis&I o draginj&kih dokladah, i&stopali stališče, da se imajo te draginjske dckkde dovoliti brez ras-like Tssmu učitelj stvu.
Ts-ga mnenja je bila tudi večina deželnega ibora in ni malo ni dvomiti, da bi tozt.devni predlog o dravinjskih dokladah vsemu učiteijstva prodrl v deželnem zboru, ako bi ne bih klerikalci a grožnjo, da takoj pridno a obstrukoijc, prisilili u&teljstvu naklonjenih poslancev h kapitulaciji, da so se ukioniii klerikalni lahtevi, naj se 25» 0 draginjske doklade dovolijo samo oženjenim učiteljem in oraožscim učiteljicam.
Da je ta sklep krivičen, je jasno. Vse učiteljstvo ima enake doiinosti in bi moralo vsled tega imeti tudi enafce pravite. Oženjen učitelj ali oroožena učiteljica ima izpolnjevati prav iste dolžnosti, kakor učitelj ali učiteljioa, ki še nista vprežana v za* kon, načelo pravičnosti že torej zahteva, da dobiva uČiteljstvo pri enakih dolžnostih tudi enako plačilo.
Klerikalci bo navajali, da so za dovolitev drgg niskih doklad samo poročenim učiteljem in učiteljicam ibog tege, ker so deželne finance ▼ takem položaju, da bi ne mogle no-Biti višje obremenitve. Ta ugovor je prazna in puhla fraza, zakaj jasno kot beli dan je, da bi sp, ako se dobi pokritje 25*. draginjskih doklad ože-
njenim učiteljem, našlo tudi pokritje za doklade, ki bi se izplačevalo ostalemu uČiteljstvo.
Da so bili v zadevi draginjskih doklad klerikalcem merodajni aamo fioančni pomisleki, to je prazen izgovor, pravi vzrok njibovemu postopanju je iskati povsem drugje.
Klerikalei so zakleti sovražniki
novodobne lole in uČitelj#tva, ki rob-eko ne klečeplazi pred njimi. To je dokazana stver in klerikalci, na delu jim dr. Šaateršič esm, so že opetovano odkrito primsli, da bi raje danes nego jutri uničili novodobno šolo in ž njo tudi naše učiteljstvo. Zato so se tudi do zadnjega časa s vsemi silami upirali vsakemu izboljšanju obupnega gmotnega položaja našega Ijudskošolskega učiteljetv?.
Toda akcija za regulacijo učiteljskih plač se je v zadojeni čssu vodila s tako cgilnosTJo in energijo, da je sainteresovala ne samo vlado nego široko javnost, ki 89 je odkrito postavila na stran b?dneo* u&teljstva in ž njim vred ?&h£e*'al», da ae -4i tem prvim pionirjem omike in pro-svete primerno in zasluženo plsč lo.
Vprašanje o izboljšanju gmotnega položaja našega uČiteljat?a je postajalo od dneva do dneva bolj pen Če in klerikalei s j uvideli, da se tej splošni zahtevi ne bode več dalo dolgo upirati Pod pr tiskom j&vnega mnenja so se pri letošnjem deželno-zborskem zasedanju izjavili za draginjske dektede. Javnost, zlasti pa učiteljstvo si je že mislilo, da so k le rik&loi preko noči postali iz Savlov Pavli, in bi tudi ostalo pri tem prepričanju, ako bi klerikalci ne bili pri prvi priliki pokazali svojega konjskega kopita!
Draginjske doklade se naj dado aamo oženjenim učiteljem in cmočenim učiteljicam!
Ta predlog dokazuje dovolj, da se klerikalci ostali zvesti svojim na-
čelom, kolikor mogoče Škodovati Šoli in u£Ue)jstvu.
Nasvet, naj ae dovolijo draginjske doklade enemu delu učiteijstva, ne izvira iz naklonjenosti in dobrohotnosti, kakor bi se snelo na prvi hip, marveč je nova svedočba za to, da klerikaloi porabijo vsako priliko, ki se jim ponudi, da bi škodovali šoli in ufobeijBtvu.
Da učiteljskim težnjam niso naklonjeni, je dovoljni dckiz to, da bo takoj zagrozili zobstrukcijo, ako se učiteljem da več, kakor bo oni milostno dovolili. Iz tega tudi sledi, da bo hoteli z cme-jtntmi dtaginiskimi dokladami doseči poseben namen, ki odgovarja njihovim n&Čelom, ki jih imajo o šolstvu in učsteijstfu.
Z dreginjskimi dokladam', omejenimi na cžsnjene učitelje in omo žene ul ttijce, hočejo zanesti seme razdora in nesoglasja v vrste dosedaj složnega učiteijstva, povzročiti hočejo, da bi mlajše učiteljske moči še bolj bežale iz dežele, kakor dosedaj. Vsled tega bi seveda trpelo nade šoistFO še bolj, kakor dosedaj, ko je že itak an'iajsi učiteljski naraščaj t<umem& zapuščal našo de Želo in bi iskal boljšega kraha dru godi. To pa ravno hočejo doseči klerikalci z draginjskimi dokladami,omejenimi na en del učiteijstva, ker vedo dobro, da, kjer leži Šolstvo na tleh, tam gre bujno v klasje klerikalna pšenica!
Napram javnosti seveda skušajo klerikalei, ker se s« mi sramujejo svojega podlega dejanja, prikriti svoje prave namene in se delajo, kakor da bi jih v njihovem postopanju glede draginjskih doklad vodili tgolj stvarni momenti. Ker vedo dobro, da bo ta sklep glede draginjskih doklad tako med učiteljevom, kakor med razsodnim delom našega naroda povzročil vihar ogorčenja in nevolje, hočejo
pomiriti raimurjene duhove s tem., da naglašajo, da so te draginjske doklade samo nekaj provizoričnega iu da bo v najkrajšem času sledila definitivna regulacija učiteljskih plač. Spk-ge.f chteru! Deželni zbor je t tem zasedanju dovolil toliko in tako ogromnih podpor, da niti ni misliti na to, da bi se v doglednem Časa mogle dtfioitivRO uravnati učiteljske plače!
Ako se pa klerikaleem posreči pri prihodnjih volitvah si priboriti večino v deželnem zboru, potem pa naj učite^jstvd za vedno pokoplje vse nađe in upe na izboljšanje svojega gmotnega položaja, zakaj klerikalci, priborivši si vlado, ne bedo nikdar dovolili, da bi ae okrepilo in gmotno osamcavojilo učiteljstvo, ki jim je največji trn v peti in ki bi bilo gmotno dobro podprto največja zavora klerikalnim aBpiracijam!
Pismo iz Hrvatske.
(Sporazum med  Hrvati in Srbi v Dalmaciji. — Hrvatski sabor.)
Zagreb, 23. novembra.
Dalmacija danea v resnici stopa v vsakem oziru načelu banovini, ker vodi enodušno pravo narodno politiko. S širšim volilnim redom, svobodnimi volitvami, avtonomijo občin in svobodnim časopisjem ae je moglo naravno vkljub vsemu v drugem oziru gospodarskemu zanemarjenju ustvariti v Dalmzeiji svobodno narodno pred stavi teljst vo, ki urejuj*, smer svoje politike samo in edino v soglasju z interesi svojega naroda. Ta istina o vodstvu Dalmacije ali bolje njen mandat za vodstvo narodne politike za cd narod hrvatskega in srbskega imena v naši monarhiji ae priana tukaj v Hrvatski splešao. Naravno samo naša vladajoča Btranka, ki je odgovorna za tlačenje naredne volje in ki je prava
predstaviteljiea našega servilirmi in hlapčevanja tujim ir, t resom, gleda erepo naše navdušenje za dalmatinske politike, ki jim jemljejo njibov zakoniti »mandat«, katerega so si pridobili z nasilnoatje in korupcijo.
Dalmatinski sibor je 21 t. m. zaključil svoje zadnje zasedanje, kla-lokatero saBedacje tega sabora je bilo uko epohalno, kakor ra?no to. Z rešenjem važnih lokalnih vprašanj se je povzdignil mali dalmatinski sabor do velike manifestacije splošno-narodnega pomena. Reška in zadrška resolucija, ki stojita na istem stališ*u in ki sta izrekli enaka načela za proč od Dunaja in za notranje ojačecje naroda, sta ustvarili med Hrvati in 6rbi situaoijo, ki je končno došla do svoje kulminacije a popolnim in brezpogojnim sporazumom med Hrvati in Srhi. Sprejet je v saboru soglasno (razen edinega glasu Frankovea popa Prodana) zaključek, s katerim ae poaivlja vlada, da v bodoče vsi državni uradi, vse šcio nacivljajo narodni jezik »hrvatski ali srbski jezika, da se v šolah uči enako hrvatska kot srbska igodovina, da ae cirilica ravno tako uči kot latinica.
S tem je popolnoma odpravljen vsak nesporazum med Hrvati in Srbi v Dalmaciji in sosa v revanžo stbski poslanci izjavili prvikrat odkrito in navdušeno za zedinenje s Hrvatsko. Doslej so se temu protivili, češ, da je to »avatrijanska« težnja, politika »okvira«, ki hoče, da ostanemo še nadalje v robstvu te monarhije.
Kako mogočna je ta narodna misel v Dalmaciji, dokazuje najbolj izvanredna enodušnost vseh dalmatinskih poslancev, katere se ni mogel upreti niti edini Frankovce klerikalec pop Prodan, ki je o Srbih govoril kar najbolj pomirljivo.
Ta zaključek Dalmacije bo brez dvoma imel  blagotvoren vpliv na
LISTEK.
Sobotno pismo.
Velecenjeni gospod urednik!
Slovenci napredujemo na vseh poljih; kamorkoli se ozrete, politična, so cijalna in draga vprašanja, če niso že docela ugodno rešena, pa vsaj stoje pred rešitvijo, ki nas mora vsekakar zadovoljiti.
Kot velik napredek v našem na- j rodu moramo na vsak način zaznamovati, da se je ustanovilo društvo „Abstinent". V nedeljo je bil ustanovni ihod in takoj je pristopilo k društvu 24 abstinentov in 7 abstinentinj. Tako velikega uspeha se celo pripravljalni odbor ni nadejal, ker je v svojem oklicu dejal: „Na dobro srečo pošiljamo te vrstice v svet". „Treba nas je vsaj toliko, da bi izberemo odboru. Na ustanovnem shodu so govorili vsi govorniki •ilno navdušeno, kajti „Slovenec" po a0Bno javlja: „Snoj je izjavil, da po-ttane abstinentu. Jaz tega Snoja sicer *e poznam, misliti si pa moram, da ^ora biti grozen pijanec. Znamenit na tan shodu je bil zlasti Smolnikarjev Sovor; zakupnik lnrške vode je zahte-**! za abstinente splošno in enako tftuo pravico za nealkoholne pijače po
gostilnah. Ni nespametna ta ideja in Smolnikar je moral imeti gotovo tehten vzrok, da jo je izustil. Veste, gospod urednik, takole na skrivnem se čuje, da Smolnikar s svojim prestopom k društvu treznosti nekaj špekulira. Kot založnik lnrške vode za kranjsko deželo bo baje v kratkem proglasil lurŠko vodo za edino zdravilo proti pijančevanju in ni vrag, da bi se je še parkrat toliko ne prodalo, kot se je zdaj. Smolnikar garantira za pristnost svoje (!) lnrške vode, kateri ni primešane nobene opojne tekočine, tako da se še tak strasten pijanec odvadi svoje stare navade.
Gibanje nproč od alkohola" je pri klerikalcih zelo potrebno, tako potrebno kot vsakdanji kruh. Nobena druga stranka nima toliko žganjarjev in drugih pivcev kot ravno klerikalna, posebno pri nas na Kranjskem. Ce bo pa novo društvo kaj doseglo pri svojih trdovratnih pijancih, ki poženo če treba zadnjo ped zemlje, le da se napolni frakelj s „ta grenkim", je tako veliko vprašanje, da se sme nanj brez vse skrbi odgovoriti z „ne".
Glede predsednika društva treznosti, dr. Janeza Evangelista Kreka, se delajo tupatam precej ostre opazke. Dr. Krek pa abstinenca — kdo bi se ne smejal od vsega srca! Kar se tiče njegovih deželnozborskib govorov, ka-
že dr. Krek pač, da so vsi zelo vodeni. Kar je res, je res, to se mora lojalno priznati. S tem pa še ni nikjer pribito aH zapisano, da bi moral biti dr. Krek abstinent in celo predsednik vseh slovenskih abstinentov.
Ravno porojeno društvo trezaesti pa ne bo tako strogo, kot se splošao sodi. Svojim Članom bo dovoljevalo gotove diepenze. Kolikorkrat bo prišel kak katoliški abstinent mimo kake klerikalne gostilne, mu bo dovoljeno, nasr-kati se vsega, kar teče. Stroga prepoved se omejuje le na liberalne gostilne. Kdor bo liberalcu nesel kak krajcar, bo razen društvene denarne kazni imel še greh, ki bo t like večji, čim več bo dal liberalnemu krčmarju izkupit.
Društvo „Abstinent" so ustanovili v hoteln „Union". Kako bridka ironija! V „Uniona" vinski kleti je tempelj pijančevanja — dr. ŠusteršiČ bi lahke rekel, da se tu žre — a v istem poslopju se ustanavlja društvo, ki druži člane, ki so najstrožje vzdržanje pijače sklenili in obljnbili. Če se to ne pravi najzlobnejše se norčevati iz obstoječih razmer, potem ne vem, kaj naj še imenujem trpko ironijo.
„Katholischer Schnlverein, Pfarr-gruppe M.-Enzersdorf" ima občni zbor 26. t. m. in priredi pri tej priliki koncert. Že kakor naslov kaže, je društvo nemško
in pričakovali bi, da pri nemškem dru
j Štvu in njegovih nemških prireditvah, 1 pa naj bode še tako katoliške, sodelujejo sami Nemci. A prebito bi se motili, če bi sodili tako. Predsednik podružnice je Jakob Pukl, o katerem je bilo doslej dosledno znano, da je slovenskega rodu! Tudi o blagajniku Ilu-baČu bi se dalo dvomiti o njegovi pristni nemški narodnosti. A kaj še le imena pevcev in igralcev na koncertu! Tu najdem: Vincencij KrašiČ sen., Ivan PuŠnik, Ivan TomaževiČ, Vincencij Kru-šič jun., Josip Zamiš, Franc Smerdu! Vincencij KrušiČjun. bo pel baritonsolo „Meine Muttersprache" (najbrž je njegovo materin jezik nemški!), Ivan To maževič bo pa na klavirju proizvajal lastnj kompozicijo nVega-Marschu. V celem koncertnem programu ne najdemo niti med pevci niti med igralci niti enega nemškega imena, ampak skoraj sama slovenska. Koncert Slovencev pri nemškem društvu! kdo bi se ne veselil napredka tudi v tem oziru, zlasti ko stoji društvo še pod protektaratom škofa v St. Poltena, drja Johannesa Kosslerja!
Na katoliškem shodn na Dnnaju je dr. Lneger posebno toplo pozdravil ,, tiste kaplane, ki jih psu je jo nasprotniki za „hetzkaplane", a jim ravno s tem izkazujejo največjo čast. On ve, kake evangeljske požrtvovalnosti ao zmožni
ravno ti". Take poroča „Slovencu" dr. Lampe, kateremu so pri tem dr. Lue-gerjevem govoru gotovo Žarela lica Čistega veselja nad njegovo Lampetovo izredno evangeljsko požtvovalnostjo in si je kruljavo revše potem na vsak na čin domišljale, koliko časti uživa med slovenskim narodom.
„Osau je silno pičila klerikalce. Jezni so zlasti zato, ker si sami nc morejo ustanoviti takega lista, ne zaradi gmotnih sredstev, ampak ker jim manjka v to dušnih zmožnosti. Najbolj so se zgražali klerikalci nad škofovim nžnablcmu, ki je tako enak onemu Živega škofa Jegliča, da bolj biti ne more. In ko je Škof zagledal svojo sliko v prvi „Osiniu številki, se je namrdnil in njegova spodnja ustnica mu je Še bolj ven stopila. Kdor ga zdaj natanko pogleda, spoznal bo, da govorim resnico.
Kakor je škofu zadnjih štirinajst dni izstopila spodnja ustnica, tako je dr. ŠusteršiČ sklenil, da bo odslej govoril še z večjim patosom, dr. Sehwei-tzer ae pa vadi, kako bi se dalo — samo skozi nas govoriti, ker se je neki hudomušnež osmelil, ga posnemati. Dr. Sehvreitzer pa noče, pa bi še kdo drug tako govoril kot on.
Zdravi! X.
razmere v Hrvatski. Vsi naši listi, ki predstavljajo narodno oposiaije, ao poadravili navdušeno epohalno delo Dalmacije.
* *
D ^ m nam ia Dalmaoije prihajajo tako tolažilne vesti o njihovem saboru, moramo mi Hrvatje še vedno gledati revno in ialoatno zasedanje našega sabora. Vidi se, kot da hočejo naši »zastopniki« Še ta kratek čas pred volitvami dokazati vsakomur s silo, kako je Še to zastopstvo staro, nezakonito in ne več za naš čas Toda ne samo vladajoča stranka, nego celo opozicija kaže vsa znake svojega mtrasma. Koliko bo sme dati na »opozicijo« Frankoveev, veste, koliko se pa sme na nje same dati, dokazali so a svojim zavezništvom z madjaroni, ko bo b pcpolno odkritostjo pokazali svojo klerikalno barvo.
Javil sem že, da se bo v tem zasedanju razpravljalo o osnovi i n-terk onfes i j ona1neg a zakona. Pri nas so doslej slasti Srbi (tudi vladni) neprestano zahtevali, da se pri nas ur-^de konfesionalne zadeve z zakonom Končno se je vlada odločila za to zdaj pred volitvami, da zamaže srbskim volilcem oči, kako je izpolnila svoje obetanja ter ustvarila interkonfesijonalni zakou.
Že naprej se je vedelo, da klerikalna Pejačevićeva vlada ne moro ustvariti ničesar, kar bi bilo vsaj nekoliko svobodouncno in napredno. Ko je bila obelodanjena osnova, je to uverjecje o debelem prijateljstvu med Padavicam in Posiiovićem zadobilo vprav zakonsko formo.
Ta orš *interkor.f?s;onalni« zakon bo pravi škandal in sramota za 20. stoletje. N.Č, čisto nič ne uvaja pri nas novega, ampak edino normira že sedaj tbstoječe stanje. To je prosto konfesijo-nalni zakon, ki urejuje odnošaje le med priznanimi konfesijami in to samo med kristjanskimi. V včerajšnji seji saborskega odbora, kjer se je raspravljalo o tej osnovi, po kazala se je vsa mizerija naših poslancev, pa tudi zakona, ki ga ustvarjajo. Franzovec dr. M. S tarče vi 6 se je post&vil izkljuSno na konfesionalno klerikalno stališče, ali ker ni mogel nič stvarnega ugovarjati, vprašal je samo, če je s tem konkordat odpravljen. Madjaroni in to ravno oni, ki so se sicer dičili s svojim »liberalizmom«, kot Speve«, Šilović, E^erfidorf-r dr., zagovarjali so osnovo.
N<~, najbo j karakterzuje ves ta zakon izjava predstojnika Chavraka, ki je dejal, da je nadškof Po-s i 1 o v j e dal popolniin brezpogojni svoj placettemu zakonu
To je menda dovolj!
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje.)
„ Veruj mi, Oton Vipavski," je na daljeval Juri, „da nisem kar nič ponosen na svojo bistroumnost. Morda je bil samo slučaj, da sem spoznal nevarnost, ki preti našim deželam in našim fevdom od cerkvene strani Ali kakor me je v Čedadu osupnila tvoja kratkovidnost, kakor sem se takrat čudil, da niBi uvideval, kar sem povedal, fnko me je danes osupnila svoja vehka *n lost zaradi te nevarnosti."
„Zalosten sem, Juri, da šele zdaj spoznavam pretečo nevarnost, ko se je odločitev tako zelo približala. Žalosten sem, ali ne obupavam, kajti zanašam se — nate."
,Name? Doslej sem bil po vašem postopanju prisiljen misliti, da me sovražite iz vse duše.u
„Res je tako, ali veruj mi, Juri, le okolščine so tega krive in nesrečne okolščine so me primorale, postopati sovražno proti tebi.-
Žalost Otona Vipavskega je bila tako istinita, tako globoka, da se Juri ni mogel odločiti za primeren odgovor.
Kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev.
ii.
Bel grad, 23. nov.
(-uf*) V pnem svojem dopisu iz kongresa končal sem kcmaj en del poročila prvega dne kongresa, potem pa nisem več pisal, ker pri najboljši volji nisem utegnil. Ni lahka stvar sodelovati na kongresu, udeležiti ae vseh drugih prireditev, ki ao zvezane z njim a potem pozno v noč utrujen telesno in duševno pisati poročilo! Zato eem o toku kongresa brsojavljal na kratko, a sedaj, ko imam zopet več časa na razpolago, hočem natančno poročati o toku razprav in o rezultatih prvega kongresa jugoslov. književnikov in časnikarjev. Da bo poročilo popolnejše, razdelim si dalo in poročam danes samo o toku kongresa, a posebej se bom pečal z nekaterimi važnejšimi momenti kongresa.
Prvi evoj dopis sem končal z arheoicgično razpravo B-Jgarja B&-lašševa — ne Bobčeva, kakor je ▼ brzojavu pogrešno stalo — a 8 tem je bila tudi končana prva seja. Istega dne (nedelja, 19 t. m.) zvečer je bil komers v »Hotel I.Tjp^rialu«, na katerem so bili raien članov kongresa tudi umetniki, visokošoloi in mnogo drugega odličnega občinstva. Vredno je omeniti, da je bil na kcmersu tudi g. Sabaine, sotrutnik pariških listov »Le Temps« in »Le Gourrier Europeenc, ki je radi kongresa tudi prišel v B^lgr&d. Njemu je nazdravil bolgarski dramatik Todorov, kar je Francozu tako ugajalo, da je ves navdušen zaklieM: Vive la Yougoslavie unie! (Živela zjediujena Jugoslavija!)
Drugi dan kongresa se je popol-niio pre isedoištvo in sta bila isvo-Ijena za tajnika kongresa srbski pesnik Šanlić in slovenski časnikar M. Piut, a prvega dne sta bila še izvoljena dva, in 8:cer bolgarski dramatik Todorov in hrvatski Časnikar Wilder. Predsedstvo bi se moralo konstituirati sicer že prvega dne, ali ker Š&nt 6, ki so ga nameravali kandidirati od Srbov, ni bil prisoten, odložiia se je izvolitev dveh tajnikov za drugi dan.
Referat dr. D^žmana o književnih prilikah pri Hrvatih je čital urednik »Pokreta«, gosp. Wilder, ker dr. Dežman ni prišel na kongres Referat je bil interesanten in kr>tek, kar je tudi potrebno, ker preobširni referati niso priljubljeni. Se boljši je bil referat vseučilišČnega profesorja g. Pavla Popov u * o sodobni srbski literaturi.
Pri popoidašnji seji droge g", dne kongresa je č tal g. Jordanov svoj referat o bolgarski literaturi, r?a se popravi slab vtisk, ki ga je m ude ležnike kongresa napravila arheolo-gična razprava g. Balaščeva O. Jordanov je ta s'ub vtisk popolnoma po-
Lahko bi mu bil dokazal, da ni govoril popolne resnice, tudi bi mu bil lahko dokazal nad vse sovražue naklepe, ki jih je Oton gojil proti njemu iz dobič-kaželjnosti, ali premagoval se je, kajti dozdevalo se mu je, da bi bili neplemenito, če bi sedaj nasprotniku kaj očital, ko uvideva in priznava svoje napake in svoje grehe.
„Modro in preudarno se priprav ljaš na odločilno borbo," je po kratkem molku povzel Oton Vipavski. „Skrbno si utrdil najvažnejše postojanke na De-vinskem in tudi svoje gradove; dobro si jih preskrbel z živili in z orožjem in lahko se bodo krepko zoperstavljali sovražnikovim navalom; toda . . . nekaj ..."
„Kaj misliš reči?" je zvedavo vprašal Juri, ki nikakor ni umel, kaj da pravzaprav namerava Oton.
„Ne zameri, Juri . . .," je odgovoril Oton, „ali znano mi je, da ti primanjkuje denarja. Kar si imel, Bi vse porabil za vojne priprave in zdaj je tvoja blagajna prazna."
Jari se je ponosno vzravnal in je z ostrim poudarkom rekel:
„ Denarja imam, kolikor ga rabim, več kakor ti, Oton Vipavski, in, kar je važno, pridobljen je poštenim potom."
pravil, ker je njegov referat vse zadovoljil
lz tega je nastala Živahna debata
o organizaciji jugoslov. književnikov in časnikarjev, v kateri so v glavnem sodelovali: Hrvat Gjalski, Srba dr. Sker-lić in dr. Belic, Bolgar Jocov in Slovenec Plut. Gjalski je predlagal ustanovitev posebnega društva in je predložil tudi načrt pravil. Dr. Belic in dr. Skerlie ste predlagala, da se ustvari zveza že obstoječih jugoslov. književničkih in časnikarskih društev.
Plut je rekel, da je te Slovencem nemogoče, ker bi „Društvo slov. književnikov in časnikarjev" moralo spremeniti svoja pravila v tem oziru, česar pa gotovo ne bi dovolila avstrijska vlada in zato predlaga, da se ne ustvari formalna zveza, nego da se društva enostavno dogovorijo, da stopijo v Čem ožji medsebojni kontakt. — Definitivno sklepanje o tem vprašanju se je odložilo na drugi dan. — Plut je predlagal, da jugoslovanska književniško-časnikarska društva posredujejo pri jugoslov. gledališčih, da se v čem večji meri prikazujejo jugoslovanska dramatična dela, da se namreč v Ljubljani prikazujejo hrvatska, srbska in bolgarska v Zagrebu slovenska, srbska in bolgarska, v Belgradu slovenska, hrvatska in bolgar. in v Sofiji slov., hrvatska in srbska dramatična dela. Ako se to izvede, povzdignila bi se zelo jugoslov. dramatična literatura, ker bi imel vsak dramatik upanje, da se bo njegovo delo igralo v štirih velikih gle dališČih, a do sedaj se je navadno igralo samo v enem. Predlog se čisto lahko izvede, ker ako se v jugoslov. gledališčih lahko igrajo nemška, francoska, italijanska itd. dela, zakaj se ne bi megla igrati jugoslov. dela? Ta predlog je vsem članom kongresa zelo ugajal in gosp. Matavulj, piedsednik „Srbskega književniškega društva" je takoj izjavil, da bo „Srbsko književničko društvo v tem oziru posredovalo pri belgrajskem gledališču. Isto so obljubili Bolgari in Hrvati, a Plut je izjavil, da slovensko gledališče v Ljubljani že sedaj goji jugoslov. dramo in jo bo gojilo še bolj, ko sprevidi, da se tudi v Zagrebu, Belgradu in Sofiji prikazujejo slovenska dramatična dela.
S tem je bila končana tretja seja kongresa. Zvečer je bil v restavraciji „Kolarac" slovanski koncert godbe kraljeve garde. Slovenska glasbena umetnost je bila pri tem lepo uspelem koncertu zastopana z intermezzom iz Parmove opere „ Ksenija".
V torek, 21. t. m., predpoldne je bila poslednja seja kongresa in čudne: bila je najmanj obiskana. Publike — in sicer odlične publike — je bilo I zelo mnogo, ali udeležnikov kongresa zeio malo. V predsedstvu je manjkal en predsednik (Bolgar Georgijev) in trije tajniki, tako, da sem bil jaz edini tajnik! To je nas vse, ki smo k seji prišli, zlovoljilo in zato smo tudi hitro končali. Glede organizacije jugoslov. književnikov in Časnikarjev se ni sklenilo nič definitivnega, nego sc je naro-
Oton se je nasmehuil in se ni zmenil za žaljivo opazko devinskega vladarja.!
„Ne, Juri, denarja nimaš dovolj; primanjkuje ti ga. Komoljeva četa že celih osem dni ni dobila obljubljenega plačila; ljudje so že novoljni in Komo) ja, ki ti je po obrazu in po značaju tako Čudovito podoben, jih kroti le z največjo težavo. Vsi ti pobegnejo, če jih ne boš točuo plačeval, kakor je domenjeno."
„Če mi je zmanjkalo denarja, si ga preskrbim," je kratko odgovoril Juri.
„Ne bodi jezen, Juri; glej, le malo dni še imaš in začne se boj na življenje in na smrt. V teh dneh moraš imeti denarja, dovolj denarja, sicer je največja nesreča neizogibna."
„To je v božjih rokah ; svoje zlato sem razdal in porabil, zdaj, če ne bo dobiti denarja, bom moral pač preliti svojo kri."
„To je blaznost, Juri. Kaj nimaš nobenega prijatelja, ki bi ti pomagal z denarjem."
„Moji prijatelji imajo ostre meče in zvesta srca, denarja pa nimajo," je rekel Juri.
čilo „Srbakemu književniškemu društvu", naj pošlje vse predloge slovenskemu, hrvatskemu in bolgarskemu književničko-Časnikarskemu društvu na proučevanje. Ko vsa društva pošljejo svoja mnenja, sestavi se statut, ki se zopet pošlje vsem tem društvom, da ga akceptirajo. Glede prihodnjega kongresa se tudi ni nič odloČilo, ali najbrže se bo vršil v Ljubljani. Bolgar Georgijev mi je rekel: Ako Slovenci ne morejo priti k nam, pa mi pridemo k njim v Ljubljano. Sestati se moramo enkrat!
Ob eni popoldne je bil v hotelu „Parizu" banket. Tu je bilo tudi govorov. Mene je bolela glava, ali vseeno sem pozdravil društvo v slovensko srbskem govoru, v katerem sem posebno naglasil, da se težka borba, ki jo bijejo Slovenci na vseh Črtah za svoj obstanek, ne tiče samo Slovencev, nego vseh Jugoslovanov, ker Slovenci so predstraža jugoslovanstva. Te besede so vsem ugajale, in so vsi navdušeno pozdravljah Slovence. G. Ljuba Babic (Gjalski) je predlagal, da se zloži in uglasbi jugoslovanska himna, a g. Georgijev je predlagal, da se naredi jugoslovanski grb. . . .
Jugoslov. himna bi nas sicer navduševala z njo bi sc tudi demonstriralo lahko, ali, mesdames et mesieurs, združila Jugoslovanov ne bo himna niti emblemi — treba je delati! V ostalem, kaj se vse ne predlaga na banketih pri vinu, posebno ako je to dobro negotinsko vino . . .!
Zvečer je bil v gledališču „jugo-slovanski večer". O tem pošljem posebno poročilo, a danes pripomnim toliko da se je najbolje igralo v slovenskem komadu „Ljubezen" Zcfke Kveder-Jelovškove. V tem težkem komadu so bile vloge zelo srečno razdeljene, kar je doprineslo popolni uspeh te lepe enodejinke.
*
Kongres je torej končan. Udelež-niki so se razšli, eni na Bolgarsko, drugi na Hrvatsko, v Dalmacijo itd. — samo slovenski delegat ostane se nadalje v Belgradu in ako se „Slovencev" dopisnik Dušan SijaČki na glavo postavi od jeze, da ima „SIov. Narod" tudi svojega dopisnica v Belgradu in ne samo „Slovenec".
O kongresu bom — kakor sem rekel — še pisal. Do sedaj sem samo v glavnih potezah opisal njegovo zborovanje.
Deželni zbori.
Gradac. 24 novembra. V včerajšnji dopoldanski seji se je sklenilo zvišanje naklade na pivo od 1 K j 70 h na 2 K. — Konjiškemu okraju I se je odpisalo 7041 K zamudnih obresti od dolg*, ki ee ga je okraj najel pri deželnem Ž-tezmš&em fondu Za napravo železnice. Pot* m se je razpravljalo o raznih želeinišftih pro jt-kt>h, posebno o zgradbi železnice M »r ibor-Z ele ni travnik.
V večerni seji so je raspravljalo o poročita političnega odseka glede spremembe   dež   volil, reda
„Dvatisoč srebrnikov ti je nujno treba, da bi se mogel vzdržati vsaj dva meseca. V dveh mesecih se razgubi velik del sovražne armade, ker bodo obljubljeni odpustki pridobljeni in po-ropanc, kar se je dalo dobiti. V dveh mesecih bi si ti potem že kako pomagal ali dotlej . . . dotlej moraš sam voditi boj, kajti — jaz —u
Oton Vipavski je umolknil, tako ga je preplašil srepi pogled devinskega | vladarja. Juri je pogledal Otona, kakor bi hotel videti na dno njegove duše in uganiti njegove najskrivnejŠe namene. Spoznal je, da mu hoče Oton pomagati, ali tako, da bi tega nihče ne vedel in ne mogel sumiti, tako da bi niti Juri sam tega ne mogel trditi.
„DvatisoČ srebrnikov — to bi bila zame jako lepa pomoč," je po kratkem molku menil Juri. Ali kdo naj mi jih posodi, kdo ima Še toliko zaupanja v mojo prihodnjost?"
»Zaupaj sam v sebe, Juri/ je vzkliknil Oton Vipavski. Potem je prijel Jurja za roko in ga peljal v temni kraj ognjišča, kjer je stala srednje velika skrinja. „Tu v tej skrinji je dva tisoč srebrnikov. Ali imaš človeka, ki je toliko zanesljiv, da bi ga poslal po to skrinjo." miM a^t
in d eželnoz borske sra reda. NamsBtništvu se je naročilo, da takoj priskrbi potrebni statistični m*, terijal.
Glede predloga posl. 3oha-oherla in Resi a, naj bi se spremenile razne odločbe občinskega volilnega reda, se je naročilo dežtluemu odboru, da nadaljuje poizvedovanja ter predloži že v pri. hodnjem zasedanju načrt novega občinskega volilnega reda. Klerikalni poslanci ao zahtevali, naj se takoj uvede tajna volilna pravica Za ta predlog pa ni razen kierikal-oev nihče glasoval. — Cesta Celje-Smarje-Rogntec se opusti kot okrajna cesta I razreda ter aeurrsti med cvate II. razreda, zato pa se cesta Maribor-PtujZ a vrč uvrsti med ceete I. razreda.
Celovec, 24. novembra. G!ede predloga poslanca Ko t za za starostno preskrbo se je sklenilo naročiti deželosmu odboru, naj pro. uči in preračuni, koliko bi bilo trebi plačevati vsakemu moškemu pričecši s 18, letom letnega prispevka, da bi dobil 60 let star 2 K zavarovalnina na d»n. — Ri*no tako ae je naro. čilo d-želnemu odboru, naj ukrene vsć? potrebno, da se uvede za de-žel ne uradnike in s I s g e taki pokojnin«, kakor jo imajo dr. žavni uradniki in tudi preakrbo-Vćlnine za njih vdove in sirote naj bodo slične. V ta namen se naj ustanovi posojninsai zaklad — Pob), dr. Steinwander je poročal o obdaren j u lovske pravice, in sicer povprečno po 5 K od vsakih 50 ha. Tozadevni] zakonski načrt je bil sprejet. — Nadalje se je naroČilo deželnemu odboru, naj izoo^juje zakon, da bo obisk kmet;isk h tcčr-jev, oziroma šal ped gotovimi pogoji obvezen. — G t de predloga poslat o* G h o na zaradi preme robe občinskega reda in volilnega reda ae je naroč?!o dež^lr? mu odbora, H o ttm poroča v prihodnjem zab~ u\u. Deželni zbor je rešil še nekatere nujne zadeve, nakar je bilo sasedanje zaključeno.
Dunaj, 24. nov. Posl. S tur m je zahteval, naj dcždna vlada strogo pazi na ruske begune, posebno Ž de, ki prihajajo bres potnih dokumentov v Avstrijo ter jih naj takoj iztiri nazaj.  (L«*pa krščanska usmiljen, st!-
Lvov. 24 novembra. GiUSki deželni zbor se je bavH danes i volilno reformo. Večina je predlagala resolucijo, v kateri se izrekli deželni zbor, naj se dosedanje zastopstvo fOkurijab obdrži; ako se volilna pravica razširi, oe sme nastati majoriziranje višje obdačenih inteligentnejših Blcjev. — Is socijalno, demokratskih poslancev obstoječi manjšina je vkžila protipredlog, nij se deželnozborski volilni red tako spremeni, da bo imel dei
BV* Oslica v piMloeji.
-----
nDa! Komoljo imam."
„Prav ! Naj pride Komolja ob 11. uri ponoči. Vse preskrbim, da ga nihče ne bo mogel videti. Tu imaš ključ de vrat. V hiši ne bo nikogar in lahku bo odnesel skrinjo."
«Ali — to bi bila nekaka tatvina; vsaj izgledalo bi tako."
„Saj vendar ne boš zahteval, naj ti moji služabniki pri belem dnevu pri neso ta denar in ti ga slovesno izroČe." Oton Vipavski je bil razburjen in je začel nemirno hoditi po sobi.
„Tega ne zahtevam. Toda, če imaš res dober namen, naj prinese tvoji služabniki skrinjo v Komen.a
„To ni mogoče, Juri, zaradi moje varnosti to ni mogoče."
„Meni pa zaradi moje Časti ni mogoče poslati Komolja po ta denar.-
„Juri — bodi pameten. Lej, j»* nimam nikogar, ki bi mu mogel zaupati Moji služabniki so vsi vohuni mojia » koimenovanih zaveznikov in moji pri jatelji nimajo drugega namena, kakor da me spravijo ob gospodstvo in ob imetje. Zato te prosim, Juri, stori tako, kakor sem rekel, zaradi sebe in zaradi mene in zaradi domovine."
(Dalje arih.)
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 271, dno Q5 novembra 1905
zbor ▼ bodoče 208 poslancev; uvede se naj tudi splošna kurija s 24 p v slanoi.
Dunaj, 24 novembra. Deželni zbor je dognal deželni proračun, nakar se je zasedanje zaključilo.
Baron Gautsch o volilni reformi.
Dunaj, 24 novembra. Deputaciji moravskih deželnih poslancev je rekel baron Gautsch glede volilne reforme, kakršno je sprejel moravski deželni zbor: »V deželnih zborih ne bo mogoče ostati pri sistemu ft u r i j ; akoceuvede v državni zbor splošna volilna pravio a, potem se bodo morale tudi vdeželnih zbori k izvršiti temeljite volilne reforme.«
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 24. novembra. V kcaaitatni palači v Budapeiti je kilo danes pravcato obleganje. Novi veliki župan grof Laaakerg, ki je prišel v spremstvu orožnikov, da odstavi upornega višjega notarja Ftiekiia je kil v reani nevarnosti! ker je navalila množica v palačo ter ga hotela linčati. Prihiteli ao morali orožniki, ki so s bajoneti prepodili množico. Tudi policaji ao držali pred aeboj revolverje z napetimi petelinu Več oseb je bilo are tovanih Bati.se je, ako ae taki odpori pooatre, da bo kmalu tekla kri. Vsi komitatni uradniki so odpovedali novemu velikemu Županu pokorščino ter štrajkajo. — Nekatera notarska društva so že sklenila, da iatotako začno štrajkati, ako bi bil kateri član odstavljen zaradi pasivne rezi-steč ce.
Konflikt s Turčijo.
P a r i a , 24. novembra. A v -8tro-Ogrska je sprožila misel, naj bi vse velesile izdale skupno noto, da ae balkanskim državam pokaže, naj akeije velesil proti Turčiji ne smatrajo za pri liko, motiti mirna Balkanu. Ta izjava naj uveri Turčijo o lojal-aih namenih Evrope.
G a r i g r a d , 24. novembra. Utrdbe ob Dardanelah so dobile pomnoženo posadko ter imajo nove Kruppove topove.
Sultan je preprečil, da združene velesile ne morejo zapleniti carinskih dohodkov otoka M t lene, ker si je dal na ta račun od otomanake banke izplačati 57 000 funtov pred-cjema.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 24. novimbr*. Med vojaštvom se še vedno širi uporni duh. V G r o d n u se je cela topniška brigada uprla svojim predstojnikom. Na mnogih kraj h se branijo rekrufctje priseči carju zvestobo.
Biizu Astrahana so uporni kmetje ustavili vlak ter vse potnike oropali
Zveza tiskarjev in družba cestnih železnic sta sklenili, svojim uslužbencem isplačevati redno plačo, ako tudi štrajkajo is političnih vzrokov.
Ustava na Kitajskem.
London, 24 novembra. Vsi kitajski poslaniki so se zedinili, da se skupno obrnejo do svojega vladarja b prošnjo, naj slovesno obljubi, da ae najpozneje v petih letih uvede za Kitajsko ustava.
Deželni zbor kranjski.
XII. seja, dne 24. novembra 1805.
O prošnji pomožnega drnštva za •olno na pljučih je poročal Pogačnik.
Sklenilo se je: Podružnici kranjski pomožnega društva za bolne na pljučih dovoliti podpore za leto 1905 1500 K.
Prošnja Josipa Pavlina iz Št. Rn pena, tehnika v Pragi, za podporo v nadaljevanje svojih študij se je odstopila v primerno uvaževanje deželnemu odboru.
Na prošnjo županstva Rateče za podporo pogorelcem se je po poročilu ^ogačnikovem sklenilo dovoliti 10 000 K podpore.
O prošnji obč. predstojništva občine St. Peter na Krasu glede podpore za zgradbo in preložitev obč. in gozdne *eetne iz Trnja na Javornik je poročal Žitnik. Sklep :
VaSčani iz Petra, Trnja, Petelinja, Palčja, Radobove vasi, Kienika, Hrastja in Selc, vse v občini Št. Peter, pose-knjejo gozde na Javornikn in deloma tudi gorske senožeti, skupaj okoli 2738 ha.
V te gozde je vodila iz Trnja na Javornik strma, slaba in nevarna gozdna pot. Povodom nadrobne razdelitve ekvivalentnih gozdov je zastop občine Št. Peter v seji dne 18. prosinca 1900 sklenil, naj se navedena pot preloži in razširi tako, da jo bode mogoče podaljšati do Loža in uporabljati kot okrajno, oziroma deželno cesto. Troške za napravo te ceste je prevzela občina in jib porazdelila med pogamezne posestnike po razmerju zemljišč.
Občina je to dele izvršila. Zgradila je vseskozi 5 metrov široko in jako zložno cesto na Javornik do gozdov kneza Windischgraetza in šest dovoznih potov iz gozdov. Glavna cesta je dolga 11.366 20 m, dovozaa pota 3136 m. Vsi stroški so znašali po kn-lavdacijskem zapisnikn 37.953 42 K, torej v primeri s proračunom v zneska 26.900 K več 11.05342 K.
Z ozirom na to, da je prebivalstvo vsled vednih elementarnih nezgod in slabih letin jako ubožno, da je 'poljedelsko ministrstvo dovolilo za zgradbo to cesto 4000 I drž. podpore iz melie raČaega zaklada, okrajni cestni odbor postojnski pa tudi 4000 K in da bodo cesta, ko se Še podaljša v loško, od nosne v cerkniško dolino, velikega narodnogospodarskega pomena, predlaga in. odsek: 1. Za napravo 11.366 10 m dolge cesto iz Trnja na Javornik se občini Št. Peter na Krasa dovoli deželni prispevek v znesku 5000 E, ki naj ga deželni odbor izplača v dveh letnih obrokih, in sicer 1.1906 in 1907. 2. Deželnemu odboru se naroča, da dež. stavbni urad izdela načrt za napajališče na sedlu Javornika in izposluje običajno državno podporo. 3. Deželnemu odbora se naroča, da potrebno ukrene glede nadaljevanja te ceste v loško, odnosno cerkniško dolino in svoječasno predloži dež. zbora načrt zakona za uvrstitev te ceste med dež. ceste. 4. Dokler ni dograjena vsa cesta in nvrŠčena med deželne ceste, se deželni odbor pooblašča, da po potrebi dovoljuje udeležencem iz občine Št. Peter primerno podporo za vzdržavanje že narejene ceste.
Poslanec Arko je pojasnjeval slabe cestne razmere v nekaterih kra jih na Notranjskem, se pritoževal, da se od strani dež. oblastev delajo večkrat težave in prosil dež. predsednika, naj agrarna oblast nvažuje želje in potrebe prebivalstva.
Salezijancem na Rakovniku se je po poročilu posl. Pogačnika dovolilo večje zneske in priznalo učitelju neke prejemke.
Po poročilu dr. Schoppla se je prošnja dr. Šmida za stalno name-ščenje kot muzejski kustos odstopila dež. odboru v poročanje z dostavkom, da nemudoma začne skrbeti za uresničenje 1. 1894. za reorganizacijo dež. muzeja sklenjenega programa.
Gospodarskemu odboru v Št Petru na Notranjskem  so  se dovolili v pov račilo   1353   K  63  h   štiriletni eoaki obroki   pričenŠi   s 1. jami varjeni 1906. Poroč. Pogačnik
O nujnem predlogu poslanca Božiča in tovarišev v zadevi brezobrestnega posojila v pokritje stroškov za zgradbo novega šolskega poslopja v občini Vrhpolje pri Vipavi je poročal Hribar. Sklenilo se je pooblastiti dež. odbor, da po načelih dosedaj običajnih preiskuje in rešuje prošnje za podporo novih šolskih stavb. V ta namen se mu dovoli kredita do 12.000 K za leto 1906.
S tem sta rešeni tudi prošnji županstva v Dob nji vasi pri Senožečah in v Trnji na Pivki ter v Harijah in vse, kar jih je še bilo enakih vloženih.
0 nujnem predlogu poslanca Ivana Hribarja in tovarišev o zadevi oprostitve deželnih naklad onih poslopij, ki so trpela po potresu leta 1895. je poročal dr. Tavčar.
Sklep: Deželnih naklad se oproste vsa ona poslopja in na isto dobo, katera in kakor so oproščena v smislu zakonov z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88, z dne 24. junija 1900, drž. zak. št. 100 in z dne 23. maja 1905, drž za*, št. 89, od hišno najemninskega in hišno-razrednega davka.
P o v š e je pojasnil, da se je v ljubljanski okolici izterjala taka doklada is je predlagal, na se onim posestnikom ki so doklade vplačali, vrnejo dotične vsote. Sprejeto.
O nujnem predlogu poslanca liri barja in tovarišev glede podpor konzorcijem za napravo raznih železničnih generalnih projektov in o prošnji kon-sorcija za belokranjsko železnico za prispevek je poročal dr. Tavčar in je predlagal po naročilu odsekovem, naj se vsa stvar odstopi deželnemu odboru.f
Zupan Hribar je predlagal, naj se dež. odbor pooblasti, da da konsor-ciju za belokranjsko železnico podporo. Železniški minister je že naznanil kon-Borciju, da mu dovoli drž. podporo, če jo dovoli tudi dežela.
Dr. Š u s t e r š i č izjavi, da kle rikalci ne bodo dopustili, da bi se o tem predlogu sklepalo. Eričaje se očita Hribarju nelojalnost in protestuje proti njegovemu predloga. Hribar je sam v konsorciju in zahteva denar zase.
Župan Hribar pravi, daje odsek sklenil to, kar je predlagal dr. Tavčar. Jaz sem član konsorcija le iz namena, da se pospeši Železnica. Imam pravico predlagati kaj samostalnega. Umaknem svoj predlog, ker groze klerikalci z obstrukcijo. Meni očitati sebične namene, je nefaonetoo. Jaz ne zahtevam podpore zase, nego za konsorcij, za delo, za katero ie minister že obljubil drž. podporo. To so klerikalei snedli. (Bnrni klici: Sram jih bodi.) ŠusterŠiČ nasprotuje, ker je čtan konsorcija, ki bi sam rad dobil podporo.
Sprejet je bil predlog odsekov.
O samostalnom predloga poslanca dr. Fer j an ČiČa in tovarišev za zgradbo ceste skozi Črno v kamniškem okraju do štajerske meje, je poročal M e j a č.
Sklop: Deželnemu odboru se naroča, da zaradi zgradbe ceste skozi Črno do kranjsko štajerske meje v namen sveze skozi Lučenako dolino do Luč zaukaže poizvedbo; da stopi v dotiko s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceste na štajerskih tleh ia z interesenti osobito grajščino gornjogradsko in c* kr. vlado radi prispevkov in da po izvršenih poizvedbah poroča deželnemu zbora in radi zgradbe stavi primerne predloge.
O uvrstitvi okrajnocestne progo od Železnikov do Podrošta in pa o pre vzetja in uvrstitvi nove ceste od Podrošta do Petrovega brda na deželni meji med deželne ceste jc poročal Demšar.
Sklep: I. preko predlogov deželnega odbora, naj se uvrsti okrajnocestna proga od Železnikov do Podrošta med deželne ceste in naj se prevzame nova cesta od Podrošta do Petrovega brda med deželne ceste, se preidi na dnevni red; II. deželnemu odbora se naiOČa, da ne izplača prej še ne izplačane od deželnega zbora dovoljene vsote za imenovano cesto, dokler se temeljito ne popravi, o čemer pa naj deželni odbor poroča deželnemu zboru.
O nujnem predloga Vilj. P f e i f e r j a in tovarišev o belokranjski železnici je poročal dr. Krek.
Sklep: Deželnemu odboru se naroča, da glede podaljšanja dolenjske železnice preko Belokrajinc stopi v dogovor s c. kr. osrednjo vlado v ta namen, da se pripravijo tehniške in fi nančne podlage, ki omogočijo zgradbo belokranjske železnice.
O uvrstitvi okrajne ceste Crnomelj-Metlika med deželne ceste je poročal dr. K rek.
Sklenilo se je: V cestnih okrajih Metlika in Črnomelj se nahajajoča, v zakonn za uvrstitev cest z dne 2. aprila 1866, dež. zak. št. 6, pod točko 57 navedena, iz Metlike v Črnomelj držeča okraina cesta se uvrsti med deželne ceste.
Pfeifer je „podpiralw predlog, dasi je vedel, da bo sprejet. Rekel je: „Eua se meni je želja spolnila, da se cesta metliška z deželo spoji."
O samostalnem predlogu dr. Ma-jarona in tovarišev o davčnih in pri stojbinskih oprostitvah za industrijska podjetja je poročal dr. Krek.
Sklep : C. kr. vlada se naprosi, naj brez odloga izposluje, da se oue davčne in pristojbiuske oprostitve, ki veljajo za nova industrijska podjetja v Trstu in katastralni občini Milje po podaljšanem zakouu due 10. avgusta 1895, »t. 131 drž. zak., raztegnejo tudi na celo kranjsko deželo.
Posl. Luckmann je pozdravil predlog in poudarjal, da je razvoj industrije nujno potreben za deželo, da pa so se mu delale ovire. Zlasti krivično je, da se akojskim dražbam še plačani davek vračuna med Čisti dobiček, tako da morajo od plačanega davka Še posebej plačati davek. Tudi doklade so neznosne.
O samostojnem predlogu Ivana Hribarja, Petra Grassellija in tovarišev o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani je poročal dr. Krek.
Sklenilo se je: 1. C. kr. osrednja vlada se glede na sklepe deželnega zbora kranjskega v sejah dne 28. febru arja in 28. decembra 1898 nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani in da kar najpreje mogoče pri državnem zboru izposluje ustanovitev takega vseučilišča. 2. Izvoli se pod predvoditeljstvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh Članov deželnega zbora v ta namen, da zaprosi avdijence pri Njegovem Veličastvu ce-Barju ter ob vznožju Najvišjega prestola izroči naj vdane j so prošnjo za ustanovitev vseučilišča v L ubijani. 3. Izvolijo naj se iz deželnega zbora trije Člani v ta namen, da stopijo v stalen vseučiliški odbor, v katerem naj bodo z enakim Številom odposlancev zastopani: občinski svet ljubljanski, „Matica Slovenska41, društvo „Pravnik" in profesorski zbor knezobkofijskega semenišča v Ljubljani.
Ta odbor naj stopi na primeren način v dotiko tudi z zastopniki slovenske ; kademične mladine na dunajskem, graškem in praškem vseučilišču. 4. Dovoli se iz deželnega zaklada vsoto 3000 kron, ki naj se izplača navedenemu vseučiliškema odboru v ta namen, da razpiše darila po 1000 kron za troje najboljših znanstvenih spisov, katerih eden naj bode pravoslovne, dragi modroslovne, tretji pa bogoslovske vsebine in katerih vsak obsegaj najmanj pet tiskanih pol. Ta vsota izplača se pa tema odbora le le tedaj, če se zaveže poskrbeti za to, da oni spisi, katerim prisodi darila, izidejo v tiska.
Grof Barbo se je skliceval na seje 1. 1898. in dejal, da stoji njegova stranka na stališča, ki ga je takrat zavzela in bo glasovala z a predlog. Hribar je na nas apeliral, Češ, da bo slovensko vseučilišče močan jez proti germanizaciji, kar bo le na korist Avstrije. Hribarjeve besede obsegajo sumničenje Nemcev, ki je neutemeljeno. Radikalizma, ki sega Čez interese države, je povsod dobiti, ali nepravično je, Če se za nazore posameznikov delajo odgovorni celi narodi. Mi smo za narodnostni mir in se resno trudimo za deželo. Jaz sem 1. 1898. rekel: „Mi bomo in smo zastopali pravice Nemcev, pa nismo sovražniki Slovencev in jim želimo mirnega razvoja.
Župan Hribar je dejal, da najboljši odgovor na njegov apel je izjava grofa Barba, da bodo Nemci glasovali za predlog.
Dr. Susteršič je dejal, da je izjava grofa Barba le bolj teoretičnega pomena. Prej so glasovali proti takim predlogom. V drž. zboru se je baron Schwegel dvignil proti predlogu glede vseučilišča. Govornik je dolžil veleposestnike, da igrajo dvojno vlogo, eno na Dunaja, kjer kažejo sovraštvo proti slo-vanstvu, drugo v Ljubljani, kjer hočejo pomiriti javno mnenje. Mi moramo zapustiti stališče, da naj bo vseučilišče dvojezično. Tudi jaz sem stal na tem stališču, ker sem zaupal veleposestnikom. Ti pa nas ne bodo nikdar podpirali. Zato nisem več za nemško-slo-vensko vseučilišče, nego za čisto jugoslovansko univerzo. Na tem staliiču bomo odslej stali. Dvojeznična univerza bi se lahko prelevila v čisto nemško. Utrak-vistične univerze se niso obnesle. Če se bomo bojevali za svoj ideal, ga bomo tudi dosegli.
Grof Barbo je ogorčeno zavračal ŠusteršiČeve dolžitve. Nima vzroka igrati dvojne vloge. V drž. zboru se je govo rilo ne o dvojezičnem vseučilišča, kakor je v smislu deželnozborskih sklepov nego o slovenskem vseučilišču. Tudi se tam ni šlo zoper vseučilišče nego zoper nujnost takega predloga. Mi smo bili proti vsem nujnim predlogom. Sicer pa se ne spominjam kako sem v drž. zbora glasoval. Kar Susteršič danes zabteva, jugoslovansko vseučilišče, je najboljše sredstvo, da se vsenČiliška akcija pokoplje.
Dr. Susteršič pravi, davgeučili-ski predlog v drž zboru ni bil obstruk-cijonističen, nakar je grof Barbo odgovoril, da je brezpomembno, če ie bil obstrukcijonističen; kot nujen je bil vložen in Če se je proti njemu glasovalo, se je zgodilo radi nujnosti ia ker je bilo  zapuščeno stališče dež. zbora.
Ko je še Dr. Krek na kratko priporočil odsekov predlog, se je začela specijalna debata.
Dr. Scbweitzer je predlagal naj se da tudi Leonovi  družbi zastopstvo v vseučiliškem odboru, dr. Krek je to pod piral in celo ta predlog je obveljal.
O nujnem predlogu poslanca Pov-šeta proti uvozu prašičev iz Italije, proti odpravi mejne zaprtinc proti uvozu živine iz Rusije in balkanskih držav, ter za državno podporo v prospeh živinoreje, je poročal Meja č.
Sklenilo se: je I. Odredba državne vlade, ki dopušča, da prihaja iz Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo nvoz prašičev, je naši prašičereji silno kvarna. Zato zahtevamo, da se temu nvozu zopet zapro naše meje.
II. Deželni zbor nujno prosi, da se pod nikakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtina proti živini iz Rusije in balkanskih držav, ter da državna vlada skrbno ŠČiti pri sklepanja trgovskih pogodb našo živinorejo, to najvažaejšo panogo našega kmetijskega gospodarstva.
III. Državna vlada se prosi, da z zdat-nimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst naše živinoreje tako da bo domača Živinoreja kar najbolje zmožaa oskrbovati ves domači trg in tudi še znaten del razpolagati za izvoz.
S tem je bila rešena tudi peticija mesarske zadruge v Ljubljani.
O samostojnem predlogu Ivana Božiča in tovarišev v zadevi uravnave vipavskih voda je poročal Fr. Arko.
Sklenilo se je: Deželnemu odbora se naroča, da nemudoma poskrbi za popolnitev že izgotovljemb načrtov za uravnavo vipavskih voda, ter zanesljivo že v prihodnjem zasedanju predloži de želnemu zboru zakonski načrt v končno sklepanje.
O prednji zastopa zdravstvenega okrožja postojnskega, da naj bi de-
želni abor pooblastil deželni odbor isposlovati od visoko e. kr. deželne vlade kranjske okrožni bolnioi v Postojni pravieo javnosti, je poročal Fr. Arko.
Zastop sdravatvenega okrožja tgradil Bi je 1. 1898 popolno novo bolnioo za infekoiozae boleini. Poslopje je bilo sa take namene preveliko in stalo je več let prazno Zastop je glede na to in ustrezajo potrebam okrožja sklenil, urediti to poslonje kot okrožno javno bolnico.
K igradbi, ki je etala i opravo in instrumentarijem vred okroglo 50000 K. je avoiečasno prispeval de-Ž-lni odbor 2000 K in trg postojnski 2000 K in tudi stavbni prostor, vreden 1000 K. Ostala potrebščina ae je pokrila a naklado na vse neposredne davke v postojnskem sodnem okraju.
Poslopje je a vsem potrebnim preskrbljeno in moderno opravljeno. V zavodu je v vseh oddelkih vodovod in električna razsvetljava. Tri usmiljenke, ena dekla in en strežaj akrbe za postrežbo.
B)lniea ima sedaj le 12 postelj in to je dosedaj zadostovalo, ker se je v bolnico sprejemalo le take bolnike, ki so bolniške stroške sami plačevali, ali da ao bili člani bolniške blagajne, ali poali. Vse druge bolnike je moral zastop odklanjati, ako se ni hotel izpostavljati nevarnosti, da bi zabredel v nepotrebne dolgove in tako provzročil zdravstvenemu okrožju velika bremena.
Znano je, da ao vsled tega najbolj prizadeti oni bolniki, ki sami ne morejo plačevati bolniških stroškov, ker bi se, ako bi bolnioa imela pravieo javnosti, lahko zdravili v okrožni bolnioi v Postojni. Prizadete ■o pa tudi občine postojnskega in senožeškega okraja, ki moralo take bolnike pošiljati v deželno bolnioo v LJubljani
Sklenilo se je pooblastiti deželni odbor, da itposluie od o. kr deželne vlade kranjake okrožni bolaioi v Po-Btojni pravico javnosti.
Prošnja žapanstev Budanje, Planina in Šturje za uvrstitev občinske poti »Cegenoac med okrajne ceste se je odstopila deželnemu odboru s naročilom, da zasliši o tem okrajni cestni odbor vipavski in v prihodnjem zasedanju deželnega zbora o poizvedbah poroča. Poročevaleo Fr. Arko.
O prošnji posestnikov iz vasi Mavrnik, Subi dol, Lučne, Žirovski vrh in Podleso občine Žir v zadevi neke ceste je poročal Fr. A r k o. Sklep: Deželnemu odooru se naroča, da zasliši v tej zadevi okrajni oestni odbor idrijski in da odpočije na lioe mesta deželnega tehnika, ki naj se o stvari natančno informira. V prihodnjem zasedanju naj o stvari poroča deželnemu zhoru.
O prošnji gospodarskega odbora v Rakitniku, ob&ine Siavina, da naj bi se odposlal deželni tehnik, ki bi napravil potrebni načrt aa va*ki vodovod in v to svrho pregledal dotični studenec in izvršil vse potrebne poizvedbe, je poročal Fr. Arko. Szlep:
Deželnemu oiboru se naroča, da takoj, ko nastop: za preiskovanje studencev primaren čas, odp .šlje deželnega tehnka na lice mesta, ki nai se natančno pou*i o množini in kakovosti vode in legi dotičnega studenca, in ako so dani p »goji z« napravo vodovoda, naj deželni stavbni urad do prihodnjega zasedanja napravi potrebni vodovodni načrt in strošsovuiir, in o ceh zadevi naj deželni odnor poroča v prihodnjem zasedanja deželnega zbora.
O samostalnem predloga posl. Ivana B žiča in tovarišev, zadevajoč prosto kuhanje žganja iz fi/ove drozge je poročal Fr. Arko. Sklep:
C ter. vlada ae poz v;.e, razve* Ijaviti ukaz o. kr. finančnega moi-strstva z dne 21. avgusta 1905, št. 56 658, izdan dogovorno s kralj, ogrskim finančnim ministrstvom, a katerim se kmetovalcem aabranjuje kuhanje figovega žganja ia doma pridelanih fig.
Dnevni red je bil a tem rešen«
Dež. predsednik Sobwarz je nato nacnanil cesarski sklep, da je saaedanje dež. abora odloženo, nakar je dež. glavar ob 4 popoldne zaključil aejo.
Oženjenim 25 •/., ne-oženjenim — knof.
,Moj sin potrpi — nihče drugi kjt Susteršič vam bo pomagal.**
Ko sem obiskal letošnjega poletja svoj rojstni kraj. sva diskurirala z očetom kakor navadno tudi o naši kranjski politiki. Govoril sem mu o učiteljski mizeriji, o »polomljenih kosteh - itd. ter mu skušal dokazati, kako velikega sovražnika ima napredno učiteljstvo, in če je še tako delavno — v kranjski katoliško narodni stranki. In na obrazu sem mu bral tiho žalost.
Priznal je bedo, v kateri se nahaja učiteljstvo, priznal, da je potreba hitre
pomoči in vzkliknil je:   .Moj sin, po trpi, nihče dragi kot Susteršič vam bo pomagal !tt
Prišel sem zopet v Crni vrh, da nastopim drngoletno slažbovanje v imenovanem kraju. Ker sem že poznal natančno občino, zastavil sem drugo pot do cilja — spremenil sem politično ofenzivo v defenzivo. Nekaterim črnovrškini, pa tudi nekaterim vipavskim »delavnim" liberalcem je bil moj drugačen nastop zadostno zagotovilo, da sem spremenil, kakor kameleon svojo barvo in razšla, sili so v svoji preveliki ljubezni do mene, da sem slekel liberalni plašč in se prelevil Čez noč takole v precejšnjo klerikalno zverino.
No, jaz ne bom nikogar vprašal, kako naj delujem za stranko, najmanj seveda takih, ki imajo polna u ta be sed, v resuici pa mirno gledajo pri polnih kozarcib, kako pada občina za občino v klerikalne roke! Ti poslednji naj torej prištevajo mojim intimnim prijateljem še kar naprej — grozovito klerikalno pošast.
Z veliko nestrpnostjo je pričako valo učiteljstvo sestanka deželnega zbora, vsakdo je bil prepričan, da priuese to zasedanje vsemu bednemu učite 1 j s t v u vsaj prvo pomoč — in obče p o m i r j e n j e.
A danes, ko nam je znan nad vse Čudni sklep s katerim so gospodje poslanci le oženjenim kolegom priskočili na pomoč, mora pač vsakemu samcu
— učitelju in učiteljici, obojih je mnogo
— zavreti kri, vsaj vidi, da se pridnost v šolskem delovanju resnično ne priznava, da se dandanes n c plačuje delavca po vrednosti d ela, temveč — vse drugače.
Iskreno privoščimo 25° 9 pri-boljŠek oženjeuemu učiteljstvu, potrebni so ga, dodati bi se moralo Še več, mnogo več, da bi se ne bilo v obraz državnim zakonom. Ponaithti pa je, da zahteva § 55. primernih dohodkov vsakemu učitelju, zakaj bi se delala izjema?
Na dvorazrednici je 100 otrok. Poučuje učitelj — učiteljica je njegova soproga, brez otrok sta, sedaj dobita Še 25"/o poviška. Tema dvema je pač zelo pomagano. Pa primerjajmo to dra-žino s samcem, kateremu Susteršič ne privošči niti 10%, kakor znano.
Službujem kot provizoriČni šolski voditelj na dvorazrednici v Črnem vrhu, ki ima letos nad 400 šoloobveznih in nad 300 š o 1 o o b i s k u j o č i h o t r ok. Iste dolžnosti in tudi tako velike skrbi imam kot moj definitivno nastavljeni oženjeni kolega, ravnotako me disciplinirajo, morda še prej in bolj, kot koga drugega, ker sem preodkritosrčen. — Pri vsaki zabavi, v vsaki družbi moram imeti isto častno in drago mesto kot oženjeni učitelj, naročati moram časopise, izobraževalne knjige, podpirati društva, prispevati v narodne in človekoljubne namene, vse ravnotako kot moj oženjeni kolega — ker sem sicer v očeh izobražencev „rovtar". —
Kot šolskemu voditelju mi je na razpolago še precej dobro stanovanje in imam lastno režijo, ker hrana v gostilni pravzaprav še več stane.
Za vse našteto (Bog ne daj bolezni!) imam na razpolago mesečno 75 kron. — Kdor čudežev delati ne zna, mora izprevideti, da imam pri vsej veliki varčnosti mesečen deficit in prav nič me ni sram javno povedati, da vzlic pohvalnemu šolskem delovanju treh let še nisem bil tako srečen, da bi si bil mogel za svoje nabaviti tudi samo ene — nove hlače. Če Še omenim, da moram vsako leto o počitnicah obleči počitka potrebno telo v vojaško suknjo, čije „knofi so precej dragi", bo pač vsakdo prepričan, da učitelju-vojaku ne kaže dragega, kakor zateči se v posojilnico, seveda, če dobi za svojo malovredno kožo tudi — kakega poroka. —
Potrebni smo, dolžni tudi, tako ne more iti naprej, tudi samci prosijo nujne pomoči. — To vedo klerikalni kolovodje in vendar, kaj je bilo vzrok, da so tudi zadnji dr. FerjanČiČev predlog, po katerem bi se samcem vsaj za 10% povišale siromaške plače in vsled katerega bi, če se je izvedel, dežela presneto malo več trpela — odklonili s tako odločnostjo? —
Zdi se mi, da je storjeno to s posebnim namenom. Klerikalcem že dolgo ne dopade edinost naprednega učiteijstva, kateri se čudi marsikdo tudi izven Kranjske; radi bi zase j ali med nas seme razdora. Upam, da se jim z famoznim sklepom to ne posreči, npam, da se bodo bojevali s samci vsi učitelji roko v roki, dokler ne zmaga za vse — pravična stvar.
Prositi ni greh, radi katerega bi mogli kega spoditi iz službe. Vdano se torej obračam v imenu vseh samcev na njega ekselenco gospoda deželnega predsednika, da blagovoli v svoji veliki naklonjenosti velikodušno posredovati v prilog samcev, da ae istočasno s 2 5% povišanjem plač oženjenim učiteljem, po-
deli  tudi   ostalim — primerna
podpora.
Učitelj Silvester*
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. novembra.
— Škof Anton Bonaven-tura in ustanovne maAe. Svo-
iečasno smo že poročali, da hk-. f Anton   Bontvoattira  manipulira  s n&r-kvenimj  ustanovami  in porablja dohodke   teh  ustanov  v nasprotju z dotičnim i ustanovnimi d o 1 o Č b s m t za svoje zavode v Š « » t Vid«. Daje to velika krivica, je jasno. Škof bo seveda s*u-šal to «t*ar  utajiti  ia bojazni pred • posvetno oblastjo.  Toda vnaprej mu povemo, da bo njegov tis4 eaman, ker smo v prijetnem položaja, rta ' lahko svoje tozadevne trditve vse k I hip dokažemo. Di j* naši trditev ; glede Čudnih manipulacij   z u taro vrni s strani Škc-f* Antona Boraven . tu-re rrsnšČna, dok*ruje  t^ls* pismo, j kt ga je pisal neki žepnife: »Z?etr*n : ustanovnih   mcŠ  je  snsno,  da pri i starejših   ustanovah opravljamo žup ' niki mesto pet — eno sv mašo in potem d o t i Č n i z n e s e k a a štiri ; sv. maše   pošiljamo gospođu j knezoškofu   za   njegove za j vode. Ta znesek treba potem nado-j mestitt a manualnimi intenoijami, ki j pa  so slabejše  nego ustanovljene« — Iz tega uradnoga pisma je jasno rasvidno, da škcf f kttčno nedopustno manipulira z denarjem, ki ga dajejo ustanove, ter ga porablja za svoje zavode, kar gotovo ni v zmislti i I dotičninai    ustanovnimi določbami. Ustanove   natanko   določajo,   da ae mora od letnih obresti naloženega kapitala brati natanko določeno šte vilo maš; ako sa pa dotični denar ?iame, a se  zanj  opravi  s mo ena rs»ša,   ostali   me^tk  se pa porabi v drage svrbe, je tako postopanje najmanj — nepošteno, zakaj nihče rs m a pravic?, jemati in v svojo korist po-rablievati denar, ki je odmerjen za natanko določena opravila, ako Uteh ne izvrši,  kakor je predpisano. Državna oblast je navadno v vseh vpra-
i šinnb, ki se tičejo ustanov, silno j Btrrgi in psii z bndnim očesom, da i se doicč la ustanov natančno izvršujejo in izpolnjujejo Ustanove izvirno i navadno iz testam^ntarnih do!o6tl in j vo'ia tesiatorjev, ki se man<f-stuje v : oporokah, sa smatra povaodi ta sveto, i ki se mora na vs*k način izpolniti, fcjdiače gleda strogo na to, da ae »poslednja volja« te-siaiorjev natančno h*  do  pidice ispoini in na] si je ua j j sebi de tako roaleofci stna. Ustanov© j ; niso v bistvu ničesar rJrugtgs, kakor . »poslednje volje« ustanovnikov. K t j I take jih je trena tudi respektirati in j ! doeeia   nedopustno   je,   dn bi j se rabile v druge svrhe ka-! kor je to določil testator. Škof ! seveda, ki ne priznava nobenih za-j konov, ki bi se tikali njega, se za to prav  n6  ne  briga   in   gospodari a ' tajim denarjem — ustanove so ven-j dar tuši denar! — kakor a avojo laat-j nino. Da |e to nedopustno, o tem se i pač ne rt& dvomiti; zato bi bila do'ž-I nofct državne oblasti, da bi škofa s primerno energijo poučila, da   so  ustanove   aanj kakor tuji denar »noli me tangere«, j ter poskrbela, da bo Škof v r ! nil pravi svrhi oni denar, ki j si ga je tekom zadnjih let s a -j movoljno na nedopusten na« ! čin prilastil iz masnih a s t a -Snov!
— Kdo postane župnik pri > Sv. Petru v Ljubljani ? Ie dobro i poučenega vira smo izvedel*, da ima ; škof Bonaventura dva kandidata, ki i sta mu oba pri srcu, da se ne mire
odločiti, kateremu bi podelil dobro dotirano  šentpetrako  župnijo. Oba imata zae'uge za zmedene in podivjane škcfove ideje, oba sta strastna agitatorja, ki brez ? dražbe sploh živeti  ne  moreta.   Eden  ae imenuje ' Zabukovec, aliaa Zarnkoveo ter je j župnik na Jesenicah, drugi je ispitani j žel vožereo župnik Šinkovec vS of ji j Loki. Š inklavškemu dervišu je nam-' reč soprno, da je vladala d ose rt a j v treh ljubljanskih župnijah sloga med župniki in šupljani.  Poslati hoče v
šentpetrako predmestje apolitično sapo«. Kamor poseže okorna škofova roka, so tako) pretrgane vse blažje vezi. Tako bo tudi v Čentpetrski župniji. N m je seveda a političnega stali&Aa to celo liubo Naj pride tja doli Zabnkovtc alt Š nsovec, imeli bomo v t-in »i i a mesta čez leto in dan dokaj več novih naročnikov in novih pristašev
— Smo« c in — Cron. Župan Sinove m okrajni glavar pl. Cron sta skupno pomagala kanoniku Sušniku, da je zamogel storiti krivico župniku Ber-cetu. Čudno je in za obstoječe razmere naravnost nerazumljivo, da je okrajni glavar šel 8 13 orožniki na besedo znanega Smovca nad poštene ljudi v Sori, kt so samo zahtevali po jasnila, zakaj hoče škof župnika Ber-ceta pregnati. Čudno je, da okrajni glavar zloglasuctuu Smovcu sploh kaj veljave pripisuje. O Smovcu je pisal sobotni „ Gorenjec", da je smreke kradel, hodil že kot oženjen mož okrog drugih žensk in jim dajal za gotovo uslugo po dva peharja krompirja. Kaznovan je bil že neštetokrat z denarjem in zaporom. Sedel je že po tri tedne poostrene ječe s postom in vendar podpira okra j ni glavar Cron takega Človefca. Kaj naj si mislimo o Croou, kot Smov-Čevem protektorju? Občinske volitve zavlačuje Smovc že od aprila meseca, da je ta čas odstranil nekaj naprednih glasov. Pri tem ga slavna in pravična c. kr. vlada temeljito podpira. Nekateri trdijo, da občinske volitve zato niso tako dolgo razpisane, da je škof Berceta cdgnal iz sorske župnije, ker seje bal, da bi Berce ne agitirai za liberalce. Kakor kaže, je ta trditev utemeljena, ker škofa podpira g. Schvvarz, ki ni prepre
čil odstavljen ja zakonito instaliranega župnika Berceta. Kakor se kaže, je Schvvarz zares orodje — škofovo. Videli bodemo, kako se bodo razmere Še razvijale. Ako bode pustila c. kr. vlada še zavlačevati volitve v občini Medvode, potem budemo gospodu Scbvvarzu povedali na pristojnem mestu, da kranjska dežela še ni satrapija — borniranega Škofa Jegliča!
— Iz Sore se nam piše: Pre tečeno soboto smo »Slovencu« pove dali nekaj besedi s osirom na njegovo hudobno pisanje o Ivanu Luštreku in o gospođini učiteljici! ki je službovala lansko leto v Siri. Nekateri nepoučeni čitatelji so napačno tolmačili tozadevno notico. D-.ličnim v pojasnilo omenjamo, rJa sta bili )ar-8*0 l^to v ^ ri dve  učiteljio*, in to
kar Bni) o n**fcem dabovniku pisal!, ae ]e tikalo druge inite-jic, ki sedaj ni nikjer v slulbi in |e bila v Sori samo en raeaeo.   Riinme da nt
nihče mislil na gdč. učiteljico B., ki je bila v Sori dve leti in je bila tukaj priljubljena.
— Kako znajo „farbati11 duhovniki ljudi. V Pre&ai je anani Brenca sa sapnika. O i se dala sila tre'nega moža. V njegovem župnišču pa se spije toliko vina, ktkor v kakšni srednje dobri gOBtiini. Da pa bi ljudje ne vedeli, kolih o vina poilampejo v preškem župo<šĆu. itmielil si je zvita pomarančova buča tole: Sod ove |e dal sabiti v »kište«. da bi nihče ne ved*!, kaj mu vozijo. To je lisjak •a Đrenoe, čeprav je precej oplažen po možganih. Vae to nam pa kaže, i^ako znajo duhovniki l,uii slepiti in ocnanujajo vodo, pije|o pa vino! Teh farjev, reSi nas o Giapod!
— Kaplan Magsjna in de-beluhar šitiltovec hodita sedej nbiskavat zloglasnega Bre;os v Suri. Kakšne načrte in proti komu jih delalo, to si lahko mislimo, ker Magajna ,e »7eščak« v poučevanju prič
— Ženitovamski nasvet ,,Bogoljuba". V Zapužah pri Kranju živi neki Janez Ev. Kalan, ki iz daja s Škofovim dovoljenjem list „Bogoljub", ki je patentirana tercijalska neumnost med slovenskimi listi. Ta „Bogoljub" ima take članke, da Človeka zavija krč, če jih bere. Ima pa tudi razne zanimivosti, ki vzbujajo pa-metnerau Človeku smeh. Tako ta list priporoča v vsaki drugi številki: „V molitev se priporočajo". Tako so priporočeni bili za mesec oktober: 1. Da
bi se naše ljudstvo navadilo bolj pobožno moliti rožni venec 2. Srečen začetek škofovih zavodov sv. Stanislava. 3. Srečen šolski začetek za krščanske dijake sploh. 4. Avstrijski cesar in njegov prestolonaslednik. 5. Ogrski kato ličani. 6. Neki izgubljeni dijak (gotovo kak „DaničarM !). 7. Neki dijak na visokih šolah (kakšen Zarjanlj. 8. Prihodnji avstrijski katoliški shod. 9. Dijaški društvi „Danica" in »Zarja*. (Da bi več denarja Dapumpali od duhovnikov!; itd. za vsak dan v mesecu drugo priporočilo. Za mesec november se v molitev priporočajo: 3 Neka oseba v velikem obrekovanju. (Kaka nedolžna farovŠka kuharica.) 4. Apostolska gorečnost duhovnikov. (Premalo agitiraju!) 5. SreČeu izid neke sodnijske obravnave. (Tolovaji v Knežaku!) 9. Slovenski luterani (!). 13. (!) Zavodi sv. Stanislava. 19. Katoliški shod na Dunaju. 26. Izgubljeni mladeniči. (Gotovo kato liški „Daničarjiu ali „Zarjani«!) Kot kuriozum pristne katoliške prismodarije je pa ta-le dopis iz Bučke: V tem letu smo imeli pri nas prav zanimivo poroko,* neverjetno, pa vendar resnično. Neki mladenič je vzel v zakon svojo sestro. Marsikdo si misli, toliko v sorodstvu pa še ni dovoljenja, vendar ni dotični potreboval nobenega privoljenja, razun katerega mora vsak imeti. To je bilo pa tako. Ker se mladeniči Marijine družbe imenujejo Marijini sinovi in mladenke Marijine hčere, sta bila ta dva brat in sestra po naši nebeški materi Mariji. Svetujem vsem mladenkam, da zbirate take ženine n posebno mladeničem, da zbirate take neveste, ker mladeničev je menj v Marijini družbi. Upati je velike sreče, velike zadovolj-nosti in veliko blagoslova z nebes." Tu je rešena zagonetka in so odpravljeni vsi vzroki, ki so Čestokrat povod prepirom v zakonih. Vse mladenke v Marijino družbo in mladeniči ravno tako, potem pa se poženiti med sel* »j, pa bo po nasvetu „Bogoljnba" veliko sreče, veliko zadovoljnosti in veliko blagoslova božjega. Punktum!
— Za kaj imajo čas slo-venski katoliški duhovniki I
V torek se je vršila prt okrajnem sodišču v Idriji rasprava v neki is-devi radi razžaljen)* čaBti. R uprava je trajala do 8. ure zvečer. Kot po slušalca sta se udeleževala razprave tuđi Žapnik Janez G lezda z Vojakega in L h Lavrencij, mestni kaplan v i r tji. To pa je res značilno, da pride
župmk s tri ure oddaljenega Voiskega poslušat obravnavo, pri koji se utegne kaj zanimivega iivedeti o bberaloih. Se p.& vidi, kako globoko v blata so že potepUli kranjski duhovniki svoj poklic, dandanes yva :e p*Č prvo pre* ganjanje in sramotenje svoj h političnih nasprotnikov. Mi pa pravimo k temu, le tako dalje častita duhovna ^ospod^, ljudstvo tem preje spozna, kako nepotrebni ste.
— Šolska vest. Icprašana šolska vrtoanoa gdčna. Štefanija Pečar je nameščena za pomožno učiteljico v Juršiai pri Postojni.
— Slovensko gledališče«
Jutri, v nedeljo popoldne, on S. ne vprisori narodna fgra a petjem »D eaeti brat« V vlogi Mamoe n&stopi prvič novoangaževann igralka prdč. Kobalova, rodom Slovenka l Vioave, doslej članica srbske ple-dahčke drnžbe g I o ća, vlogo kfi-tevžaa pa je iz prnacnoBti prevzel g. Fr. Perdan. — Z*ečer se prje ne prekhcno zadnjic v tej sezoni velika ruska opera »Pikova dama« — V torek popoldue ob 3 je prva delavska predstava ob izredno znižanih oenah; vonzeri se prvič v 8 z ioi F hpa Lancrmanoa delavska žaloigra »Jernej Turazer« A10 o!rani sedeži in lože ne veljajo! — Zvečer se poje tretjič v sezoni »A i d a«.
— Slovensko gledališče.
Sch5ntanova nova veseloigra »Mala Dorrit« se je včeraj vdrugič vpri-zorila na slovenskem odru z istim uspehom, kakor prvič. Dasi je bilo gledišče prav dobro obiskano, vendar smo se nadejali, da bo ta igra, ki jc polna zdravega humorja in komičnih prizorov, vrbudila več zanimanja in opetovano napolnila gledišče do zadnjega kotička, to tembolj, ker smo navajeni, da naše občinstvo kar dere k veseloigram in če so še tako plitve vsebine. In vendar je »Mala Dorrit« najboljša veseloigra, kar se jih je letos predstavljalo na slovenskem odru. Ali je že tako pokvarjen okus našega občinstva, da mu prijajo samo   stvari, ki
so prepletene s samimi surovostmi in banalnostmi t — Igralo se je približno tako, kakor pri prvi predstavi. Najbolj so se odlikovali ga. Kreisova, g Lier in g. Dobrovolnv, ki so s svojo umetniško zamišljeno igro dosegli najpopolnejši uspeh. Tudi ostali igralci so rešili svojo nalogo dobro, kar je povzročilo, da je bila predstava lepo zaokrožena in da so se posamezni prizori stekali drug v drugega. G. N u č i r je igral prinčevo vlogo s prevelikim patosom in je preveč deklamiral. Pfctos in deklamiranje je semtertja na mestu in doseže uspeli, a ne v takšnih vlogah, 1 kakršna je prinčeva *v tej igri. Gosp. Ve dr al je igral premonotono in brezizrazno, vrhtega se pa še vedno bori s slovenščino. Y.
Knjižice   uSfava Pre« I &evan S" je mestni šolski svet i ljubljanski  naročil   še 43 izvodov, j V vsem je mestni šolski svet ljubljan j ski naročil 1823 izvodov in dat s tem i najlepši   zgled  vsem   ostalim   krajni : ! šolskim svetom.   Priznavamo radi, da j se je veČina krajcih  šoUkih svetov po j Slovenskem   zavedala   svoje narodne j dolžnosti  in   prav  pridno  segala po j knjižici.  Krajni šolski sveti po mestih, I trgih in po deželi so v tem oziru med j sabo  konkurirali   Prav  zbog tega se I nam zdi čudno, da je vzpričo tega vse občega   zanimanja   ostalo popolnoma indolentno Novo mesto, ki se s po nosom imenuje metropolo dolenjsko iu ki bi zbog tega moralo korakati na Čela Dolenjski v vsakem oziru. Prihajala 8<j pač naročila od krajnih šolskih svetov iz najoddaljenejših in najmanjših slovenskih vasic,   iz  Novega mesta pi ni eno, dasi je tam dovolj intel geni nih mož, ki vedo ceniti zasluge Pre Šernove in ki prav gotovo priznavajo potrebo,  da so popularizira Prešerna, kar sc pa najložje zgodi z razširjenje« poljudno piBanih brošuric o pesniku med mladino in ljudstvo.   Kaj je vzrok tej indolenci?  —  Opozarjamo poklicane faktorje, da bo 3. decembra 105. obletnica Prešernovega rojstva. Ta daa prirede   ljubljanske   šole,   ljudske ia srednje šole primerne Prešernove slav-nosti, na katerih se  bodo med ljudsko šolsko mladino razdelile knjižice „Slara Prešernu !u in Prešernove  podobe. Naj bi tudi druge šole po Slovenskem primerno   praznovale   ta   dan!   — Oni krajni  Šolski   sveti,   ki   nameravajo če naročiti  knjižico,  naj   store to vsaj do 3. decembra,   ker  bo   zaloga,  ki Šteje samo še okoli   1000 izvodov, že skoro pošla. — Krajni šolski svet vŠt. Pavlu  v Savinski dolini je naročil 5 izvodov.
— Narodno sre&kalno dnu &t«ro nNadau v Ljubljani. Poročali smo že, da se je pod predsedništvota Župana Iv. Hribarja ustanovilo narodna srečkaluo društvo *Nadau, ki ima zamen kupovati za doneske društveaikov take v naši državi dopuščene zadolžmet, ki se izžrebajo s premijami, ter razdeljevati morebitne dobitke. Društvo je začelo že poslovati ter je sprejela Ljub ljanska kreditna banka že blizu 1000 priglasov. Zaradi enostavnosti in prihranitve poštnine je priporočati uradoa, društvom in drugim korporacijam, da naznanjajo pristop svojih članov s skupnim seznamom, kakor so to storili m c-stni uradniki, ki so pristopili k dri-štvu „Nada** korporativno. Ker je izguba pri tem srečkalncm društvu ir ključeoa ter je popolnoma gotove, da dobe Člani v najslabšem slučaju svoja vplačila z obrestmi, je narodna dolžaoat vsakega Slovenca in Slovenke, da pristopi k „Nadi". Delež po 1 K na mesec je pač toli ničeveo, da ga zmore vsakdo! Mesečni doneski pa se morejo vplačati za več mesecev naenkrat. Izžrebani dobitki se razdele deloma med člane, de loma pa ostanejo last društva, ki nakupi zanje nove srečke ter i njimi množi narodni zaklad za s l o v e n s k o-h r v at-8 ko vseučilišče v Ljubljani ozir. ustanavlja z ostalo vsoto ustanove slovenskim in hrvatskim visa košolcem v Ljubljani. Pomea „Nadeu je torej eminentno narodea ter je društvo nestrankarsko. Poživljamo torej vnovič Slovence in Hrvate, da pristopijo k „Nadi!a Vsakdo, ki ljubi svoj narod, postani član društva, pri katerem je spričo ogromnega števila srečk ne samo vsaka izguba nemožoa, nego ima vsak društvenik že v slučaja le enega večjega dobitka ne samo vci svoj delež vrnjen, temveč tudi znatea dobiček ter sodeluje vrhu tega za realiziranje slovensko-hrvatske univerze ▼ Ljubljani 1 Narodna društva pozir-Ijamo, da začno takoj z organizirano akcijo za pristop Članov k društva »Nada!"
— Zabavni večer pevskega zbora Glasbene Ms-tice4If Ui se vrši v soboto, an« 2 decembra oh pol 8. uri a* e-6er v veliki dvorani »Narod nega doma« utegne postati aoi«** po zantmacju, ki ga kaže obftinatvo že aed*j, zelo dobro obiskan Latiak« dva zabavna večera sta se ob6instfU aelo prtl(ub ia, tako da je bila p'i aadnjem atbavntm većeru v^>»** dvorana   »Narodnega  doma«  pop1'
BaV Dailje v pritofli. *^fi$
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 271, dne 25. novembra 1905
soma zasedena. Saj pa tudi na takem večera vsakdo lahko preživi nekaj veselih in kratkočasnih nri«. Tega aabava godba, dru/ega zanima petje, ta pričakuje komičnih nastopov oni aopet burke, veČina pa seveda končne točke — plesa. Za ka-kavost pijače in jedil nam je porok gostilničar g. Bogov:č, kateri je eb takih prilikah če vedno zadovoljil občinstvo. Za točno postrežbo bo za dostno preskrbljeno. Vspored zabavnega večera prinesemo prihodnjič, za danes omenimo samo, da se bo veseliČBi odsek pevskega zbora vse stranski potrudil, da zadovolji ude ieženee.
— Skupne skušnje moškega in ženskega pevskega zbora »Glasbene Matice11 ob
ponedeljkih in sredah ob 8. uri zvečer v pevski dvoran« »Glasbene Matice« se pričnejo v po n del je k, dne 2 7. t. m. lastiti člani se vljudno naprošajo, da točno in redno obiskujejo te skušnje, k*»r je za izvajanje »Visoke prsfrt« treba vs^kako resnih poloo-številno ob'sEOVfn h *n v*tr«»inih vaj!
— Odbor sEo\ens<*ega trgovskega društva „Merkur" je sklenil postaviti na dnevni red slavnostnega občnega zbora, ki se vrši jutri v nedeljo ob Vali- nri dopoldne v „Narodnem domu" tudi točko „0 osnovi zaklada za društveni dom" (poroča g. dr. Viktor Murnik). G. Člani in prijatelji društva udeležite se tega velevaŽ-cega občnega zbora v prav obilem Številu.
— Pevsko društvo Ljubljanski Xvon" priredi v nedeljo S. decembra zabavni večer v prostorih G'sske pivovarne na Sv. Petra cesti. Spored se še naznani.
— Miklavžev večer prirede c. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani v torek dne 5. decembra t. 1. v dvorani Puntigamske pivnice Turjaški trg Št. 1. (Katoliški dom). Miklavž nastopi s svojim velikanskim spremstvom točno ob 8. nri zvečer. Ob sijajni razsvetljavi bengaličnega ognja bode 8 svojega prestola pozdravil navzoče in obdaroval pridne otročiče, katerih že eno leto ni imel pred seboj. Darila, katere nameravajo prinesti starši, naj jih prineso od 6. ure naprej v dvorano. Vstopnina prosta, prostovoljni darovi se bodo hvaležno sprejeli.
— „Narodna Tiskarna" je ustrezajo žehi tehničnega <~>sebja privolila, da se dne 23. novembra ne bo delalo. Vsled teg v torek, 28. t. m., ne izide naš list.
— Čevljarska xadrniga v LJubljani je sklenila pri svojem sestanku dne 19. t. m., da bodo vsi gg. člani dne 28. novembra dopoldne od 10.—1. ure popol. svoje javne prodajalne zaprli. Tem potom prosi zadruga vse gg. Člane, kateri niso bili navzoči, da se s tem strinjajo in ustrežejo Želji sklepa. Odbor.
— Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da bodo brivnioe v torek dne 28 t. m. povodom manifestacij sktgs ehoda cd 9. ure dopoldne do 1 u?e p^poHne zaprte.
— Spored tukajšnjih porotnih obravnav za 4. zase« dinje: Dne 27. t. m. a) France Kotnik, tatvina iz navad*:; b) Miha Rrg Č, rop. Dne 28 t. m. a) Matija H^naček, tatvina iz navad*3; b) Marijana J&kolie, saž'g D,;e 29. t. m. i) Janez Rekar, t&tvina iz navade; b) Martin R*k vmrr.
— Ljudska predavanja v/ Kranju. Tekom lctoSnje z:me pridejo na vrsto tale predavanja: Voda v pesništvu (•-'dvetr^k dr, Valentin Stempihar) O zračnem tlaku (prof. Anton P e t e r 1 i n) Življenje in delovanje Antona Linharta (prof. Makso P i r n a t) Kemične sestavine zrska (prof. dr. Vladimir H e r 1 e). Volitve pri Grkih in Rimljanih (prcf. Anton Jeršinovic) Telovadba in njeni fiziologični učinki (pr-f Ivan 1 a n c|. Nekaj iz delavnice človeškega Organiama z ozirom na vsakdanje življenje (okrajni zdravnik dr. Edvard Savni k). Francozje v Kranju (prof. Jožef Bučar) O ljudakcšolaki vzgoji lučitelj Frančišek Ivane). Posledice ledene dobe na Gorenjskem (prof. Frančišek K o m a t a r). O pneuma Učni gradbi temeljev (nadinŽenir Boiča B 1 o u d e k). Gorenjci ob Val-Hiorjevem času (prcf. Makso P i r -o a t). Prvo predavanje, namreč: Voda v pesništvu (predava dr. Vaientm Stempihar), se vrši v soboto, dne 2. decembra t. 1. ob
* uri avečer v prostorih tukajšnje •Narodne čitalnice«. Kraj in tas ostalih predavanj objavimo pravočasno.
— „Akademija" v Idriji.
•Akademija« aačne a letošnjimi javnimi poljudnimi predavanji v Idriji,
* nedeljo dne 3. decembra. Predavatelji bo sestavili ta-le program: 3. decembra: predava prof. M Pire o v&emirju; 10. decembra: profesor M. ^iraj o aemlji; 17. decembra: ravnatelj dr. St B e u k o razvoju živali
in rastlin; 7. januarja: učitelj Eogel bert Gangl o Prešernu; 14. janu arja: prof. F. N a r d i n o energiji; 21. januarja: prof Menoej o boju za prosveto v Rusiji pred 100 leti; 28. januarja: dr. St. B e u k o šiv ljenju rastlin; 4. februarja: notar P e g a n o rasnih pravnih vprašanjih; 11. februarja: dr. M Papež O higijeni; 18 februarja: prcf Pire o pra-človeku; 25. februarja: prof. Baebler o osnovnih pojmih kemije; 4 marca: prof Baebler b vodi in njenih sestavinah; 11. marca: prof. Kamen-š e k o socijalnih vprašanjih na odro; 18 marca: učitelj K G a n g 1 o socijalnih vprašanjih in šoli; 25. marca: prof N a r d i n o poizkusih a torno elektriko; 1. aprila: prof. Pire o kulturi starih orientalskih narodov; 8. aprila: dr. St B e u k o obrambnih sredstvih v živalstvu — Realčno ravnateljstvo je dalo na rasp.Jago skioptikon, aparate, slike i. t. d. — Predavanja se vrše v telovadnici mestne realke. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnine ni. Vstop je vsakemu dovoljen, le otroci nimajo vstopa. — Predavateljem so dovoljene ispremembe v programu.
— Vinska semnja v Postoj i u i in v/ Krškem« ki se priredita meseca decembra, in sicer v Postojim v ponedeljek, dne 4., v Krškem v sredo, dne 6. uecenibra, poseti, po zanimanju sodeč, mnogo kupcev in drugih interesentov. Na obeh semnjih bo prav veliko vinskih vzorcev. Postojinski semenj je posebnega pomena za No-tranjce, Primorce, zlasti Tržacane, ter za Gorenjce. Tozadevni plakati so se že razposlali na vse strani.
— I. vinski semenj v Črnomlju priredi mestno žapsnstvo dogovorno b kmetijskim društvom m s sodelovanjem vinogradnikov v nedeljo, dne 3 decembra t. 1. v gostilniških prostorih g. A Licknerja v Črnomlja. Začetek ob 1 uri popoldne. Teči in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj prinese v to svrbo eno ali več steklenic svojega pridelka ia pokušajo. K mnogobrojni udeležbi vabimo vinske trgovce gostilničarja in vinogradnike.
— Slovence primerjajo s psi« V neki kavarni v Celja so sedeli pri neki mizi nemčurji. Neki posebno zagrizen obliznjenec je začel svoje tovariše kratkočasiti s tem, da jim je pripovedoval o svojem ravno kupljenem psu in ga primerjal s Slovenci in se pri tem prav nesramno norčeval iz gotovih celjskih Slovencev. Ko se je v bližini sedeči Slovenec Ivan Samec iz Lokrovca zavzel za svoje rojake, skočili so nemčurji kot volkovi nanj in ga pojali ven in celo kavarnar je pritekel in mu kazal vrata. Naj bi Slovenec, predno misli prestopiti prag nemške trgovine ali gostilne, natanko premislil, da se pregreši proti svojemu narodu in proti svoji časti, če da kaj skupiti ljutemu svojemu sovražnika.
— Nemški mlin v Celju, takozvani »smrdljivi mlin« pride naj brž kmalu na kant. Ža zdavnaj se je govorilo po Calju, da je gospodarstvo in denarna moč na jako slabih nogah. Da je to res, ae je iskazalo pretekli teden, ko so skoraj vso zalogo tega mlina zarubili. Miin se že ] ustanovi, a vtdržati ga in reelno konkurirati, to je težava, kateri nem-škutarji n'*so kos.
— Kdaj znajo mariborski policaji slovenski ? 24<etni Janj B a bde k ia Slovenje Bistrice je v Mariboru našel na neki cesti uro in jo vtaknil v žep. Ko je šel z neko žensko mimo nekega policaja in se menil po slovenski o uri, Češ da je pet goldinarjev še vredna, ga je policaj takoj razumel in ga ponašal seboj. Sicer je pa znano, da mariborski policaj Slovencu Še odgovora noče dati, če ga ta nagovori v svojem materinem jeziku.
— Odlikovan slov. fotograf- Narodni fotograf, g. Viljem Piek v Celju, je bil odlikovan na umetniški ratstavi v Brusim za izborne Blike v hanat, posebno pa sa pokrajinske slike a Častno dipiemo in slat'* kolajno.
— Zaradi spoliranja ameriških denarnih pisem je bil obsojen včeraj pred celjskimi porotniki poštni ekspedijent Neme a v 15meseČno ječo.
— Goreča materina obleka. Blaž Kline, kovač iz Gladomesa na Štajerskem je sedel s svojo materjo in sestro v gostilni pri Zupančiču v Slovenji Bistrici. Kar je sačela goreti obleka materina is neznanega vzroka. Kline je dolžil blizu sedečega cestarje Goričana, da je materi zažgal obleko in zahteval od njega odškodnino. Goričanu je prišel na pomoč cestni nadzornik Pavalee, ki ae je potegnil aanj, češ, da ni nič kriv. A slabo je naletel. Kline se je zagnal vanj in ga težko telesno poškodoval. Za ta čin ae bo Kline pokoril 8 mesecev.
— Kako aa celovški Nemci boja slovenščine? Nekega večer« ao sedeli v neki gostilni v Ce-
lovcu štirje gospodje — dva Slo-venea in dva Hrvata ter govorili po slovensko med seboj. K tisti mizi sta prisedla dva Nemea in si dala prinesti pijače. Ravno sta prasnila vsak svoj kozarec, ko saališita slovensko govorico pri svoji misi. Kot če Murke potreseš s caherlinom, tako sta jo odkurila nemška junaka v najoddaljenejši kraj sobe, kjer sta bojazljivo gledala, kdaj se jima kaka nesreča pripeti. Kakor vidimo, je slovenščina prav dobro sredstvo sa trebušne in želodčne bolesni Nemcev, sato naj bi Slovenci pridno slovenski govorili, pa bi pregnali s svoje zemlje te privandranee kot ščurke s caherlinom.
— Zastrupiti sta aa hotela v soboto v Goriei neki Častnik in njegova ljubica Vendar je prišla pravočasno zdravniška pomoč, da ju je spra i'a iz smrtne nevarnosti.
— Nevarna igrača. Petletni Frane Man novic v Trstu se je igral z nabitim samokresom, katerega je staknil v očetovi omari. Samokres se je pa sprožil in krogla |e švignila dešu v desno s&ran Čela in ga tako pušk do vala, da bo težko okreval
— Germanski kremplji v Opatiji. Piše se nam iz Opatije: Občinske volitve so pred vrati in naši germanski privandranci se Že pripravljajo, kako bi dobili našo občino v roke. A povemo jim, da se kruto motijo, kajti naše slovanske zavednosti nam ne vzamete in ne napravite iz nas svojih sužnjev, ki bi vam ponižno lizali vaše podplate. Sicer so res med nami odpadniki, ki jih je sram biti Slovenec, Čeprav so doma iz Kamnika ali Ilirske Bistrice. Mislijo, da bodo izgubili svoje delo oziroma prodajo, ako se ne izneverijo svojemu naroda in ne vlečejo s tajcem. Zapomnijo si naj, da si bomo njihove narodne grehe dobro beležili in jih tudi v javnost spravili. Zato moramo pa mi zavedni Hrvatjein Slovenci Vo-loske in Opatije pokazati svoj kremeniti narodni značaj in ob času volitve priti vsi na krov. Na svoji zemlji smo mi gospodarji in ne pustimo, da bi bil kdo drugi; najbolj pa se moramo pobrigati, da se germanski kremplji ne zasade v nas, ker se je tem najtežje iztrgati. Zatorej pozor ob času volitev !
— Duhovnik med mašo tepen. Ia Karlovca s; piše reškemu »Novemu Lsju«: Da hočejo popi narod na vssk način poneumniti, je znana stvar. Tak je tudi naš pop Hegedić, ki je zahteval od gospe Zei.&o, da se mora vsak teden dvakrat izpovedati. Ker je Zeljko pred kr&tkim zahtevala, da jo mora Hegedić vsak dan izpovedati, se je ta uprl in ker mu ženska ni dala miru, jo je v cerkvi kiofutnil. To je pa pobožni ženi bilo preveč, akoravno je bila tako srčno vdana svojemu dušnemu pastirju. Sklenila je, da se mu osveti in je že parkrat čakala, da mu povrne njegove klofute. A šele v soboto se ji je ponudil* prilika sa to. Med mašo Hegedioevo se je Željko navalila na svojega sovražnika in ga korenito pretepla, a bi jih bil pop še več dobil, da ga niso stražniki rešili iz nevarnega položaja. Celi sadovi se smeje ves Karlovec, samo to je vsakemu ž*l, da jih Hegedić ni več dobil. Hegedić^ bi pa vprašali: Kako se strinja klofutanje v cerkvi s od m vsvišem naukom, ki ga je vzela v zakap črna banda?
— K t u pa, tako ae imenujejo delemržni ijuđje, ki se zberejo, postopajo ckoli, dogovorno goljufajo ia kradejo, kjer imajo priliko, potem si pa plen enakomerno razdele. Taka klapa ae J9 pojavila zadnji čas v Ljub* Ijani in včeraj ae je mestni policiji posrečilo, jo isslediti in djati pod kljui B.la pa je to bolj klapca, kajti obstajala je is samih dečkov, ki bo stari od 12 do 15 let. Obstajala je ta tolpa is 13letaega Alfonza Jager* coanna, štirinajstletnega Konrada čr-net», trinajstletnega Antona Gordena, Franoeta Briskija in 16ietnega Ivana H u dečka. Vsem sc je predsinočojim jako skominalo po čokoladi, katero je prodajal na semnju kramar Sala-ftion Gjldschiager iz Budimpešte. Ko je ta zvečer stojnico pospravil, dejal vse v zaboj in skrbno zaklenil, ne meneč, da je en paglavec že popoldne vohunil okoli njega, je šel z mirno vestjo Bpat. Ko je pa zjutraj zopet prišel prodajat, je opazi), da je vlomljeno v zaboj in pokradene za 15 K vanilije, sa 16 K čokolade in za 8 K papirja Policija je takoj drugi dan po nekih podatkih vseh pet potepu hov polovila, ki so prisnali, da so isvrfitli predvečer vlom. Bili so pa selo trdi. Najprvo ni hotel biti nihče kriv, in le ko se je nekaj ukradenih reii dobilo pri enem, bo začeli krivdo zvraiati drug na drugega. Godilo se je vse prav premiiljeno. Že popoldne, sosebno pa le ko je Gold-sohlager pospravljal blago v sabo j, je eden ismed teh vse skrbno opazoval, (Američani pravijo takim vohunom vesela mačka), in ko je bilo vse v redu, bo šli trije na stražo, d t a sta pa med tem časom vlomila, po-
kradla in odšli so skupaj ter si po-tem plen porazdelili. Najbolje sta sedela onadvs, ki sta dobila Čokolado* To sta vsaj lahko zaužila, a slabše se je godilo onim, ki so dobili vanilijo in papir. Papir so podarili zastonj neki deklici na Gradu, vanilijo so pa pokušali, a sdela se jim je tako slaba, da so jo vrgli tudi na Gradu v grmovje, kjer se je res drugi dan našla. Na petega, t. j. Briskija, so prišli Šele po isdaji njegovih tovarišev. Pogovarjali so se neki takole: »Ti, preklet smo Briškega dobro izrezali«, k' smo b'li neumni, najbrž nas je ta hudič isdal in mi bomo morali sedeti, ta se bo pa smejal« »Kolk bomo pa dobil, po 24 ur komaj« »Ne boš, boš videl, da gremo na Žabjek, ko nas polove.« Dobro uho je pa to vse nekje slišalo, in res je bilo kmalu vseh pet pod ključem in prav je imel oni, ki je trdil, da bodo šli vsi na »Žabjek«. Lela klapa, Nemec nazivlje tako druhal »Platte«, je policiji že dobro znana, kajti imela je s posamezniki že mnogo posla, a sedaj so pa prišli do zaključka, da je boljše delati z »združenimi močmi«, pa kakor vidimo tudi v »slogi« mao imeli areČe. To bodo še sadovi!
— Priporočljiva kupovalka Včeraj je prišla k šivilji Uršuli Er-sarjevi na Radeckega cesti štev. 22 neka mlada dekle kupovat simsko jopico. Med tem pa ko ji je Erzarjeva razkazovala blago, je ta segla v pre dal in ji izmaknila 9 K vredno žensko uro, potem pa odšla, ne da bi bila kaj kupila. Policija je pozneje tatico izsledila in aretovala v osebi postrežnice Frančiške Šstinove.
— Tat pa mora biti povsod. Kakor znano, so ae vsled letošnjega snega po mestu potrgale žice državnega telefonskega omrežja, take, da so segale do tal. To priliko bo pa porabili tatovi in pokradli 31 kg žice, v vrednosti 57 K Ž ca je debela 15 mm, Kdor bi vedel o tem kake podatke, naj jih poroča mestni policiji.
— Dežnik je pozabil nekdo v trgovini »M. Kristefiž«. Kdor ga pogreša, ga dobi v omenjeni trgovini.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes svečer koncert v »Narodni kavarni« (Gosposke ulice). Začetek ob 9 uri Vstop prost. — Jutri se vrše trije koaožrii v ve liki dvorani hotela »Unio n«, in sicer ob 10. uri dopoldne zajtrkovalui koncert, ob 3. uri popoldne promenadni koncert in ob 8. uri zvečer veliki koncert.
— Šramel-godba koncertuje nocoj ob 8 uri v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija« in od polnoči naprej v kavarni istotam. — Jutri zajtrk o valni in večerni koncert v Gčssovi pivarni. Povsod brez vstopnine in ub navadnih cenah jedil in pijač.
— Tedenska.! izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. novembra 1905. Število novorojencev 22 (=29 48 °/0o)i mrtvorojeno!3, umrlih20 (=27 71°/00); med njimi so umrli za tituzom 1, za jetiko 4 za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 14. Med njimi so bili tujci 3 (= 300 0), iz zavodov 11 (= 35°/0). Za infek-cioznimi boleznimi so zboleli, in sicer za fikarlatieo 1, za vratico 2 osebi.
— Jugoslovanske vesti.
Hrvate a i sabor. Na dnevnem redu seje, ki je bila v sredo, je bilo glasovanje o dr. Fran ko v e m predlogu glede splošne in enake volilne pravice. Predsednik Gjurgjević je nasvetoval, naj se Frankov predlog odkaže v poročanje odseku za pravosodje in notranje posle, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato se je pričela razprava o proračunu O tej točki je poročal dr. Egersdorfer, ki je naprlašal, da je proračun višji za 450000 K, kakor je bil prejšnji. Ko je Egersdorfer avoje poročilo končal, je priporočal ban P e j a č e v i ć, naj se proračun sprejme v avrho interesa, blagostanja in kulturnega napredka hrv. naroda. K proračunu ata še govorila posl. dr. Vrba nič in Pavao Rauch, nakar se je seja zaključila.
— Hrvatsko srbski sporazum ▼ Dalmaciji. Kluba hrvatske in srbske narodne stranke v dalmatinskem saboru sta podpisala zapisnik, tičoč se hrvatsko srbskega sporazuma. V tem zapisniku aa naglasa, da stojita oba kluba na sta« lišču. da so Hrvatje in Srbi eden narod in da so vsled tega ravnopravni drug drugemu. Zbog tega se bodo Hrvatje in Srbi borili kot enakopravni bratje skupno v vseh narodno-političnih vprašanjih, zlasti pa bodo s združenimi močmi stremili za tem, da se čim preje oživotvori sedinjenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo. Jesik obeh plemen, ki je eden in isti, se ima doslovno nazivati hrvstski ali srbski; v uradih in šoli ste latinica in eirilisa popolnoma enakopravni. V šolah se ima učiti hrvatska in srbska zgodovina. Narodni zastavi obeh plemen ste v
deželi ravnopravni in se imate rai-obeiati druga ob drugi na vseh obč. uradih onih občin, kjer stanujejo skupaj Hrvatje in Srbi. — Ta zapisnik je podpisalo 23 poslaneev kluba hrvatske stranke in 6 poslaneev kluba srbske stranke.
— Jugoslovanska himna. Na kongresu jugoslov enakih književnikov in časnikarjev v Belgradu je hrvatski romanoier Šandor Gjalski stavil predlog, naj bi kak jugoslovanski pesnik zložil primerno pesem, ki bi se uglasbila in nato proglasila sa skupno jugoslovansko himno. Ta predlog je bil s navdušenjem sprejet.
— Zborovanje Časnikarjev v Belgradu. Kakor je znano, je prišlo med prireditelji kongresa jugo* slovanskih književnikov in časnikarjev in med večino srbskih novinarjev do razpora, vsled česar Be ti časnikarji niso udeležili kongresa. Bolgarskim in hrvatskim udeležencem kongresa to seveda ni bilo ljubo in skušali so razpor poravnati. Na inicijativo dr. Smo d lake se je sklicalo zborovanje srbskih časnikarjev, katerega so se udelež li tudi Hrvatje in Bolgari. Razpravljalo sa je v prvi vrsti o makedonskem vprašanju in o stališču, ki ga zavzema jugoslovansko Časopisje glede tega vprašanja. D skusija je bila vrlo živahna, a vsrskozt deslojna. Do definitivnih zaključkov debata ni dovedla, vendar b* je pa pokazalo, da se bode tudi v tem vprašanju lahko doseglo popolno sporazumljenje. Nato se je sklenilo, da se Drihodnje leto spo mladi skliče v Belgrad jugoslovanski časnikarski kongres.
V to avrho se izvolijo po trije srbski, bolgarski, hrvatski in slovenski časnikar i, katerim se poveri naloga, da poskrbe, da se ta korgres omogoči in da se g* udeleži čim največ časnikarjev vseh jugoslovanskih plemen.
— Kralj Peter in jugoslov. večer v gledališču. V torek Be je priredil na čast jugoslov. književnikom in časnikarjem v narodnem gledališča v Belgradu jugoslovanski večer. Igrala se je po ena bolgarska, srbska, hrvatska in slovenska eno-dejanka. Is slovenske književnosti se je vzela dramska slika »Ljubezen«, ki jo je spisala Zofka Jeiovškova. K tej predstavi je prišel tudi kralj Peter, da s tem izrazi svoje simpatije stremljenju jugoslov. književoi-kov in časnikarjev po kulturni sa* jednici.
— Novi listi v Bolgariji. Na Bolgarskem so te dni jeli izhajati štirje novi 1 sti. Progresi vnolita-rarna stranka je jela isdajati svoje glasilo, ki se zove »Nova Družba«.
V Samokovu je iišel list »Koristen Savetnik«. Madotorki, ki jih je na Bolgarskem zelo mnogo, so v Sofiji osnovali list »Ferade, čigar program je, da se bori proti turškemu sultanu in njegovi nasilni vladi. V Piovdivu so Armenci ustanovili list »R a srni g«, ki se bo boril za svobodo in ustavnost.
— Volitve v Črni gori. Y Črni gori se vrše 27. t. m. volitve za narodno skupščino. Volilni red ki se je določil, obsega tele točke: Volilno pravico ima vsak Črnogorec, ki stanuje v Crni gori, ki je izpolnil 21. leto in ki ni s sodnijsko obsodbo izgubil svoje državljanske pravice. Za poslanca izvoljen je lahko vsak volilec, ki je izpolnil 30. leto in ki plačuje najmanj 15 K neposrednega državnega davka. Vsak politični okraj voli po enega poslanea. Poleg tega volijo po enega poslanca tudi mesta Cetinje, Podgorica, Nikšić in Bar. Voli se javno in osebno. Naloga te skupščine bo, da izdela novo ustavo za Crno goro.
— Drnga jugoslovanska umetniška razstava. Bolgari so se odločili, da prirede koncem aprila ali začetkoma maja prihod, leta II. jugoslovansko umetniško razstavo v Sofiji. Nadejajo se, da se razstave udeleže poleg jugoslovanskih tudi več drugih slovanskih umetnikov kakor R j ep in, Mu eha i. dr. Z ozirom na to se bo razstava razdelila v dva dela: v jugoslovanski in v splošno slovanski oddelek.
— Kongresi v Sofiji. V torek sta se otvorila v Sofiji dva kongresa: Železničarski in tiskarski. Železničarji so se posvetovali o zboljšanju svojega gmotnega položaja in o ustanovitvi že lezničarske zveze. Tiskarji pa so ae sestali v prvi vrsti zbog tega, da prote-stnjejo proti temu, da so državni uradi prisiljeni, dati tiskati vse svoje potrebščine v državni tiskarni.
* Najnovejše   novice. —
Z a 2 8. november se delajo po vseh večjih mestih obsežne priprave. Gremij dunajskih trgovoev je svojim članom pustil na izbero, ali hočejo ta dan zapreti trgovine. — V Trstu bodo zaprte šole, trgovine in kavarne.   Tudi časopisi ne bodo izišli.
— Dva velika saboja dinamita sta bila ukradena s bel-gradskoga kolodvora. Sumi se, da je
prišel dinamit maoedonskim revolucij o nar j em v roke.
— Vsa poštna pošiljatev je s denarjem vred zgorel« na postaji Mobač, ker je vsled neprevidnosti poštnega sprevodnika nastal T poštnem vozu cgerj.
— Stanarina ae je zvišala vsem niijim uradnikom za po lovieo — na Nemškem
— Angleški kralj Edvard pride meseca marca v Madrid.
* Nemška kultura V veži neke tenementne hiše v New Torku ao n&ili truplo malega dekletca, katero so kasneje spoznali, da je na brutalen način umorjeno nezakonsko dete 23etne Nemke Agnes Reinauic, katera živi s 37ietnim vdovcem Ga stavem Dinzerjem v hiši št 431 zap. 45. u-ica. Njega in njo bo zaprli. Truplo nesrečnega otroka je grozno razmesarjeno. Lobanja na levi strani je prebita, levo lice je b šivankami prebodeno, gorenja ustna preklana, na zadnjem delu glave je velika rana in vse truplo je zatečeno vsled neusmiljenih udarcev s pestmi. Oče nedolžnega umorjenega otroka nima z umorom ničesar opraviti. Z 3 pred meseci je dal imenovani Ženski večjo vsoto denarja. Nato se je spoznala z imenovanim Nemcem, kateri ima troje svosih otrok, radi katerih je mlado deklico vedno pretepal, dokler je ni končno umoril. Ko so Živinsko dvojio zaprli, bila je njuna obleka krvava. EJioi lek za brutalno dvojico bi bilo t(xansko linčanje b petrolejem.
* Kakor dobljeno, tako izgubljeno Neki veleindustrijec is province se je letos seznanil na razstavi v Liežu z neko šanzonetko, ki je prišla baš z namenom na razstavo, da oskubi čimveč lahkovernih bogatašev, pri čemer seveda ni bil njen pevski glas glavno sredstvo. Tudi imenovanega veleindustrijca je pošteno Gskubila že na razstavi, a ko je izvedela njegov naslov in za rodbinsko razmerje — veleindu?trijeo je bil oženjen in oče odrasthh otrok — pisala mu je tudi na dom t Si zahtevala denarja in denarja, grozeč mu, da ga sicer izda ženi. Ia veleindustrijec je nosil denar na pošto. 2o je odposlal 30 000 frankov, ko dobi tako pevsino pisemce žena v roke. Sledili so v takih slučajih običajni prizori, a končno je žena zgrevanemu možu odpustila. Obenem pa je pisala snu v Parif, ki je študiral pravo, naj stvar s pevko primerno uredi, da bo mir pred njo. S n je bil dober jurist. Šel je k pevki, a se ni prepiral, te-muč ji ponudil svoje srce. Postal je njen intimen ljubček. Ž'vela sta izborno, a denar je moral dajati stari bogataš, ki je živel v prijetni nadi, da je njen edini ljubljenec. Ia premeteni jurist je od pevke kmalu izvabil nad 30000 frankov, grozeč ji, da jo bo sicer izdal ljubšku plačniku. Ko pa ie zahteval čimialje več denarja, naznanila ga je pevka policiji zaradi izsiljevanje. Sin se pa brž pisai cčeto, da je vložil isto tožbo proti pevki. Tega se je pevka tako prestrašila, da se je s tožnikom pobotala, da sta oba umaknila tožbi. Veleindustrijec pa je le doDil svoj denar, zakaj »vzorni« megov sin mu je vestno zbiral od pevke dobljeni denar ter mu skupaj priposlal 30000 frankov.
* Moderni morski roparji* On celem nabrežju Nove Britanije so se dogajali že več mesecev vlomi v banke, ladje in privatne hiše, ne da bi bilo mogoče priti tatovom na sled. Končno ae je obrnil sum policije na elegantno ladjo »Dorado«, ki je križarila blizu brega. Nedavno so š.i tajni policisti na ladjo. Kapitan z moštvom vred je bil najbrže opozorjen na nevarnost, ker ladja je bila prazna, pač pa so policaji našli cela skladišča narc-panega blaga, pa tudi dinamita in kloroforma. Velika zalega šampanjoa in smodk je pričala, da so moderni roparji rerkošno Živeli.
* IOO milijonov za dobrodelne namene. V Worschestru (Ameriks) je umrl nedavno bogat trgovec S. Salisburg, ki je zapustil celo stoje premoženje 100 milijonov kron v dobrodelne namer"
* Italijanski ropar;- V p»-lermski okolici ao pred par tedni italijanski roparji prijeli in odvedli ■ seboj mladega bioikllista Diamar-tina. Zahtevali bo od staršev visoko odkupnino, a ker starši niso poalali denarja, našli so te dni sina v bližnjem gosdu na kose razaekanega.
* Ruski uradniki. Menda nikjer niso visoki uradniki tako sijajno plačani kakor na Ruskem. Najbolje plačani uradnik je poslanik v Carigradu Sinovjev, ki dobiva let uib 77.000 rabljev. Izmed ostalih poslanikov dobivajo: Nelidov, Oaten Saoken in knezUrusov po 75000 rabljev, M ura v je v 60 000, minister Lamsdorff 34000, poslanik na Nizozemskem Str u ve 33.000, jrrcf Vitte 30.000, grof Svolski 24000, PobjedonoBoev,  knes   H i i k o v,
Jermolov in Goremjkin so dobivali po 22 000 rubijev. Nižji uradniki ao aeveda vato beralko plačani.
* Čuden pogreb. V topilnici jekla v Nr\v Yorku je goreča masa aalila dva delava*. Tovarniško pred stojništvo je dalo odsekati od strjene jeklene mase kakih 800 centov težak kos, v katerem sta po približni sodbi zgorela imenovana delavoa ter ta kos jekla med običajnimi obredi pokopali na pokopališču
* Delavec milijonar. V h-dianopolisu je umrl 72ietni H Sihnull, ki se je kot 17ietni mladenič bres sredstev preselil iz Vestfalske v Ame riko. Takrat je še trajala vožnja v Ameriko 72 dni. Delal je najprej marljivo kot pek, pozneje je začel s prihranjenim denarjem malo trgovino, končno pa je ustanovil banko. Zapu stil je več mil jonov.
* Zadnji Obrenović. Dae 17. t. m. se je vptsal v kološvarsko gimnazijo Juri Obrenović, 15 letni nezakonski sin kralja Milana z ženo Kristića. M-adost je preživel v Car gradu pri Bvoji materi. Po umoru kraha Aleksandra je moral pobegniti na NenaŠko ter se je šolal v Halli in Frankobrodu. Grof Z cby je njegov varuh ter ga je hotel lani spraviti v vojaško tereaijanako akademijo toda grof Gjluchc\va*i se je temu uprl. Sedaj ga je pripelj&l v Kološvar. Mladenič se bo naučil madjarsko, nakar bo svoje študije nadaljeval na vseučilišču v Budimpešti.
* Koliko denarja prihaja iz Amerike v Avstrijo. Zaduja leta prihaja is Amerike simdalje več denarnih pošiljatev v Avstrijo. L-ta 1900 je prišlo iz Aedinjemh držav 5 500000 K, leta 1904 že 16 milijo nov, a letos so znašale pošibatve že v prvi polovisi 9 milijonov. To pa še ni ves prihranek, ki ga izseljenci pošiljajo v domovino. Mnogo denarja se pošilja po posredovanju bank, mnogo na tudi v pismih.
* Hitrost ptic. Brcovlak prevozi v uri 120 km, avtomobil 150 km, lastavica pa preleti v istem času 316 km. H tro reže zrak tudi orei, ki preleti v uri 112 km, golob 100 km, prepeliaa pa 61 km.
* Sedaj je čas, ko se ob velikem božičnem prometu trgivoi hote obvarovati izgub. Skoro 500 000 trgovcev po vsem svetu se je ubranilo takih izgub z nacionalnimi registrirnimi blegajnieami in naj bi se torej vsak vg)v?o poučil o teh blagajnicah. National-Casb Register-C mpanie Limited, Dunaj, VI, Maria-hiiferstra8se 101 rada pošlje vsakomur knjiž'co z natančnim popisom.
* Avtomatiske pasti na veliko, ki jih je spravila na vg iz vozna firma J Ssbtlter, Danaj II, Kurzbauergasse 4, so jako priljubljene ii sa zaradi izredno praktične sestave obnašajo izvrstno; 8 tem: pastmi se v kratkem času popolnoma iztrebijo vse nadležne in škodljive živali.
Književnost
— Koledar za kmetovalce 1906« Dobili smo novo prepotrebno gospodarsko knjigo. Tvrdka I. Bonač v Ljubljani je izdala jako pripravno ročno knjižico „Koledar za kmetovalce", katero je strokovno sestavil g. mlek. nadzornik J. Legvart. Vsi dra^i narodi že imajo take žepne kmetijske zapisnike, le slov. narod je bil izjema. Naprednejši posestniki so se p služe-vali nemških koledarjev, kateri so ne le jako dragi, ampak tndi zelo pomanjkljivi in ne za naše razmere pisani. Naš koledar je pa izborno sestavljen, tako, da bode vsakemu vzoren sveto valeč v vseh gospodarskih zadevah. Vsebina je: Koledar za 1. 1906, poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, vino-reja, kletarstvo, sadjereja, živinozdra-vilstvo, različne za kmetijstvo važne postave, različne tabele za merjenje lesa, poseben zapisnik za knjigovodstvo in vpisovanje delavcev, zapisnik za beležke itd. Knjižica je jako okusno in pripravno v močno črno platno vezana. Upam*, da bode ta knjižica veliko pripomogla v povzdigo našega slov. kmetijstva in jo vsakomur toplo priporočamo. Cena koledarju je samo K 1*80 in opozarjamo na današnji inserat.
— „Učiteljski Tovariš". Stev. 47. Vsebina: Srečni oženjenoi! — NaŠ denarni zavod. — Konkurz učiteljskih služb. — Meščanske šole in Slovenoi. — Pisarna sa zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnvstnih in političnih razmer. — Razstava učil v Ljubljani. — Dopisi. — Ii nsie organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni raspisi učiteljskih služb. — Inserati. — Zanemarjenost mladine.
— Aua dam Lande slap Rechtlosigkeit und Demora-lisation. Schmachvolle Jnstizustande in Kroatien. Kulturna slika iz avstro ogrske monarhije, spisal dr. Franko P o t o č n j a k, bivši del poslanec. Reka. Riječka dionička tiskara. Cena?
Izpred sodišča.
Kazenska obravnava prod deželnim sodiščem.
Cesarja j e r a a ž a 1 i 1. Zaradi raaialjenja Veličanstva cesarja, se je imel sago var j a ti Peter Likar, delaves na Vojskem. V Sadejevi gostilni na Vojskem se je sporekel s Andrejem Koleneem, katerega je s razbitim kozarcem po licu udaril« da je krvavel. Na Kolenčevo pripombo, da je bil vojak in cesarja služil, iz rasil so je obdolieneo žaljivo o cesarjevi osebi; trdi sioer, da je bil tisti večer do nt zavesti pijan, kar pa druge priče oporekajo. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
S konico ga je dregnil. Janes Krivic, posestnik na Bjh. Beli, je s Želesno konico trikrat sunil hlspoa Miho AŽmana, ker ga je slednji na psovko »amrkaveo« tako sunil, da se je snak zvrnil. Okvare ao bile lahkega značaja. Krivec je bil obsojen na 14 dni sapora.
Franoe Wahrheit, ubožec v (vranjo, je bil zaradi hudodelstva oakrumbe, učinjene na treh nedorast-iih dekletih, obsojen na 8 mesecev težke ječe.
Nepošten hlapec. Janez Dragan je služil pri tukajšnjem trgovcu Cantoniju za hlapca, pri tem mu je pa kradel razno špecerijsko biago. Povsročil mu je s tem 100 K 54 v škode. Obsojen je bil na "2l j% mestca težke ječe.
Jakob Bok in Jožef Perhauc, delavca v Slavini, sta v Šabčevi go stilni zidarja Vincencija Krasno težko telesno poškodovala. Vzrok tepeža je bil okvarjenec sam ; bil je nekoliko pijan ter na obrazu poškodoval Jožefa Mar kovica. Zaradi tega izzivanja so bili navzoči fantje ogorčeni in so ga pretepli. Bok je bil obsojen na 3 mesece, Perhauc na 2 meseca ječe.
Janez Zaje, mesar v Šmartnem pri Savi, je po posredovanju Mihe Zajca, posestnika v StožiČab, za 3G K kupil poginulo kravo, katero sta prodala posestnica Marija Dečman in njen sin France v Stožicah. Janez Mazovnik, mesoglednik na Jezici, dobro vedoč, da je krava poginila za nčrmnicou in da je tako zanžito meso zdravja škodljivo, izdal je ogledni listek in spoznal meso za zdravo. Vseh 5 obtožencev je bilo pregreška zoper kužne Živalske bolezni krivim spoznanim, ter so bili obsojeni: Marija Dečman na 1 teden, Miha Zaje na 1 mesec, France Dečman na 10 dni, Janez Mazovnik na 14 dni in mesar Janez Zaje na 4 mesece, vsi v strogi zapor, poostren s postom.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Star in pobožen tat. Karel Štamcar iz Mokronoga  doma in star 29 let, je pekovski pomočnik, opravljal je v svojem Življeu u več drugih poalov, ki   s   pekarijo   nimajo   nobene zveze. Razni  kazenski  akti  spricujejo, da je Karel Štamcar prefrigan tat in goljuf, ki je bil zaradi teh činov že precejkrat zaprt, a se vkljub temu ni poboljšal. Pri tem je Štamcar zelo pobožna duša, ki mu vsi cilji streme v Rim, središče krščanstva.   Do 26. septembra lani so ga držali njegovi mučitelji v prisilni delalnici ljubljanski in ga hoteli privaditi na redno življenje, ki osrečuje Človeka.   A Štamcar je bil prepričan, da tu ni njegov  dom  in  da tu ne najde stal:.c sreče, jo   je   pa   tega popihal izpod strogega nadzorstva v zlato prostost in jo ubral najprej k ciganom. A ti ljudje so se mu zbog njihovih navad zdeli prenavadni in preodljudni, zato je po 1-1 dne vnem ciganskem življenju prišel v Zagreb,  si ogledal mesto in ker tu ni bilo nič za njegove namene, jo je mahnil v Videm in nato v Verono. Bil je tudi v Rimu, kjer je obiskal vse znamenite kraje za poboinega katoliškega kristjana in ko je spol ml s tem svojo nekdanjo obljubo, se je vrnil med domače ljudi na Kranjsko.   Tu je posedi Ivana Starina v Gabrijelah, kateremu je pravil o silni moči mariborskih škapulirjev, na katerih so „vsi žegni gori". Starin je šel Štamcarju in nje govim sladkim ter svetim besedam „na limu pa mu je dal 4 K in suknjo, česar pa seveda ni videl nikoli več. Štamcar se je spravil nato nad Jožefa Nov-ljana iz Tržišča, kateremu je tvezil, da je bil v avdijenci pri papežu in da je bil z velikim veseljem „gori vzet". O veliki moči svojih škapulirjev je tudi tema pravil, tako da je Novljan dobil sveto spoštovanje do Štamcar j a, zlasti, ko se je še pri vsakem znamenju odkril in vzdihnil pobožen in svet vzdih-ljaj. Novljana je Štamcar opeharil le za par kronic in par pollitrov vina. Nato se je podal k Jožefa Bevcu na Ojstro. Tu je v božjem imenu vzel srebrno nro, verižico, en cekin, poročni prstan in bankovec za 10 K.  Pri Mariji Colarič na Bronski gori je ozmerjal fante, ker niso peli Marijinih pesmi, ampak so po domače k van tal i. Da ta njihov greh popravi, je obljubil, da pojde na božjo pot k Mariji pomagaj.  Res je lel a vzel seboj dežnik, 5 K v srebra in 18
desetič. Janeza Mira na Gorenji Pijav-iki je Štamcar olajšal za 450 K; temu se je izdal za vinskega kupca. Miho Tratarja v Št. Rupertu je Štamcar navlekel, da ima silno moč na cesarskem dvora na Dunaju. Njegov stric daje v ministrstvu, v Ljubljani pa da ima on (Štamcar) tri hiše in velikanske trgovine, ki mu nego vsak mesec po 12.000 goldinarjev. Za dolgotrajno popivanje je obljubil Štamcar Tratarju, da mu reši sina vojaščine. Tudi Alojzij Zupan na 15 r unski gori je bil tako lahkoveren, da je svetemu možu zaupal in ga napojil. Za plačilo mu je odnesel 18 K denarja, srebrno uro in verižico. Mariji JelenČič v Svibnu je ukradel vso boljšo obleko in 18 K denarja, od Ivana Er-mana je izpumpal 12 gld., da mu reši sina iz Gradiške. Za vse te grehe je bil Štamcar obsojen na 6 let težke ječe, s postom vsake tri mesece, nato ga pa zopet denejo v prisilno delavnico, kjer bodo že toliko pazili nanj, da se jim ne bo zmuznil.
Porotne obravnave v Novem mestu.
Uboj. 13. avgusta so fantje Janez in Leopold Dolanc, Janše, Bajde in Zakrajšek pili v Krejškovi gostilni v Završju pri Krškem. Ko so se okoli 11. ure razšli, bili so si še prav prijatelji. Janez in L. Dolanc sta Šla k Janezovi ljubici, kjer sta pa našla Janšeta govoriti z njo. Janez Dolanc je zgrabil za ročico in udaril Jožefa Kovačiča, ki je na tleh ležal, po glavi dvakrat s tako silo, da je Kovačič kmalu nato umrl. Ker je Janez Dolanc trdil, da je le enkrat udaril Kovačiča in ker so priče slišale le en udarec, obsojena sta bila oba brata, ker je Leopold priznal, da je imel kritični večer palico s seboj. Janez Dolanc je dobil Štiri leta, Leopold pa tri z enim postom in trdim ležiščem vsak tretji mesec. Po obravnavi je Leopold očital bratu vpričo poslušalcev: „Vidiš, kam si me spravil, mari bi bil resnico govoril, da si ga sam dvakrat udaril."
Nepoboljšljiv tat. France Zidar iz mirnske občine na Dolenjskem je že veliko pokradel po svetu in zato tudi veliko presedel po raznih zaporih. Tudi v prisilno delavnico so ga že vtaknili, da bi se navadil na lepo in pošteno življenje, a Zidar je, zvest svojemu „pokliču", ubežal iz pri-silničnih vsakdanjih zidov in šel krast „na debelo". Lotil se je deveterih oseb in jim pobral, kar se mu je zdelo, da ne potrebujejo. Pri tem si je dopisoval z ogrskimi cigani in dobival od njih navodila, kako se prav moderno krade, da roka pravice ne zgrabi tatu. A te informacije so bile slabe, kajti Zidarja so prijeli in vlekli v zapor, kjer je čakal na včerajšnjo obravnavo, ki mu je prinesla šest dolgih let ječe ter vsak tretji mesec post in trdo ležišče.
Kazenske razprave pred porotnim sodiščem v Celju.
T s t v j n a i 1 navade. 6lletni Franc W ur m i« Woffana na Nemškem je bil že llkrat kaznovan zaradi tetvine, a Čim hujšo kasen mu naleze, tem večji » 'tu dobi do tu jega premoženja. Zlasti je izurjen cerkven tat. Ko je bil papeški iubile«, romal je s svojo priležnioo v Rtm in kradel po poti, kjer se je dalo. Zadnja tatvino ie izvršil 9 julila v Novi Štifti pri Gornjem gradu, ko ie iz cerkvenega nabiralnika nabiral z nlepljeno ptl'Č'oo vinarje in krajcarje. Ztsičit ga je nadu&itelj K. h. Obto žene c je bi obsojen na 6 let težke ječe, potem se pa znova izžene is vseh avstrijskih dežel.
181etni ubijalec. 15 oktobra t 1. je nastal pred gostilno Martina Žigarja v Kletu pri Trbovliah med rudarskimi delavci 18letnim Ignacijem Klančižarjem, Ivanom in Anton Bockom in Blažem Piroem prepir in pretep KiančŽar je potegnil nož in mahal divje ž njim okrog sebe, da je sunil Pirea v trebuh, Anton Hioko je dobil pa sunke v prai, a mu je obleka odnesla aunek, da ni bil ranjen. Pire je vsled rane umrl v dveh dneh. Klančižar je bil obsojen na 2 \, leti težke ječe.
Telefonska in briojaTna poročila.
Gorica 25. novembra Dež. zbor je sprejel zakon o učiteljskih plačah.
Dunaj 25. novembra. Minister notranjih del, grof Bvlandt-R h e i t h, je danes rekel deputaciji socialnih demokratov iz Moravske, da, ako se odpravijo kurije za državni zbor, potem se tudi za deželne zbore ne bodo dolgo ohranile.]
Dunaj 25. novembra. Klub krščansko-socialnih občinskih svetnikov je snoči sklenil, da se ne udeleži socialoodemokratiCne ma-
nifestacije v torek. Občinski svet je pozval vlado, naj skrbi za red in za varnost.
Dunaj 25. novembra. Danes je bil Fejervarv dobro uro pri cesarju, da mu poroča o razmerah na Ogrskem.  V finančnem
ministrstvu je bila danes konferenca zaradi skupnega proračuna
Dunaj 25. novembra. Danes je izšlo drž. zboru namenjeno poročilo o starostnem preskrbljenju.
Praga 25. novembra. Cuje se, da knez Lobkovic ne ostane več deželni maršal. Kot kandi-datje se imenujejo grof Thun, knez Schwarzenberg in grof Schonborn. Thun ne zna češki.
Budimpešta 25 novembra. Danes je bil tukajšnji veliki župan z brahijalno silo odstavljen.
Budimpešta 25. novembra. Na tehniki so imeli dijaki shed in so sklenili, prirediti baronu Pro-nsyu ovacijo. Policija je šiloma vdrla na vrt in dijake raz-gnala.
Budimpešta 25. novembra Koj 19 decembra, ko se snide drž zbor, mu predloži vlada carinski tarif in nagodbo
Moskva 25 novembra. Kon gres zastopnikov zemstav se ja izrekel za to, da se prizna Poljakom narodna avtonomija.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Lansko  leto  smo že na. tem m-poudarjali,  da  se  naš  žitni trg skrajii■) malo meni za tendenco vnanjih, predvsem amerikanskih   tržišč,  ki   hočejo pogos imeti vodilno besedo za svetovni trg. N dl trg gre popolnoma svoja lastna pota ia je pogosto v direktnem  nasprotja z inozemskimi trgi.    To opažamo  sedaj BOpet, Vzlie mlaćnosti, ki jo je do zadnjega naznanjalo   inozemstvo,   ostal  je  naš ' trden,  da, preje dvigujoč.   Amerika je z ozirom na izborno  lastno  letino, n:i vrstno   žetev,  ki  bo te  dni ▼ Avst' Indiji in Argentiniji,  naznanjala dan sa dnevom mlačnost — na naš trg to ni . vplivalo.   Mi moramo računati z danili našimi razmerami in po teh staviti tendenco žita.   Vedni dež je provzročil, je konzum prišel v veliko stisko z blago:., dovozi so že od začetka oktobra iz pust-do ogrskih postaj  doraalega docela onemogočeni, gotovih provenijenc, predvse:.: merkantilnega   blaga    sploh   ni   dobi* i Konzum in trgovina sta vkljub sicer di letini   voljna koncedirati ofarentu zahtevek.
Pšenica za točno nabavo tendira kar najtrdneje, ker je ponajveč razpoložljivo le graščinsko blago, samo na tebi drago, z ozirom na izostanek blaga iz dežele in nemogoče vožnje tudi iz nekterih graščinskih shramb pa še dražje. Termin za april je danes popolnoma neodvisen od efektivnega trga ter bi lahko odaskaraJ k čemur bi ga lahko nagibalo dejstvo, h bo vsled sedanjega primoranega prihraika blaga več, nego se ga je na por mesece statistično porazdelilo.
Koruza notira najvišje cene in nič ne kaže,  da bi  tako   kmalu odnel. Starega blaga v lepi kakovosti ni lal.ko in  mnogo  dobiti,   pomisliti pa je \ tega,  da mora nadomeščati staro koruzo in činkvantin, kar bo par mesecev b tovo  trpelo.    Koruza  in   činkvantin nove letine   sta   še mnogo prevlažna, neg) di bi bila ea mletev.
Oves  je  troho  odnehal  od svojih visokih cen, koraka pa prav počasi B ker  mu   je   vreme  za  trdno ceno ugodno.
Moka ima dokaj povoljen konzum, cene zato v dobrem skladu s pšenico.
Sladkor. Tržišča za surovino so ^ gibala začetkom tedna v nekoliko trdnejši tendenci,   kar  je   povzročil   pojav in zemskih trgovcev na naših trgih — včer pa je zopet naznanil manjšo popustljivo Cene za rafinade so se pridružile tenden i surovine,   rafinerije   so cene znatno d v nile.   Za   bližnjo   prihodnjost   skoraj ni pričakovati nižjih cen za raiinade — : vladuje  celo mnenje, da dobimo Še visj« cene,  doklej  pa  bodo trajale, ni niogočf vedeti.
Kava je za termin naznanila nekoliko nižje cene, splošno pa se ■sjdajajfl znatnega poviška cene za Santos naj po-zneje v prosincu prihodnjega leta, ker zaostaja   množina dovozov za cenitvijo.
Riž nocira enako prejšnjemu tednu, tendenca pa je zelo trdna.
01 je-jedilno je znova cene dvignilo to pa vsled višjih zahtevkov t Ameriki.
Špirit je cene za rahnirano blago od 2-3 krone dvignil, trdnost pa se posebno akcentuira za poznejše pošiljat?« blaga. Pri tej priliki opozarjamo znov» na naša tozadevna poročila o „Melasse"-špiritu, katerega ni smeti primerjati * res rektificiranim bongout-špiritom, ki J0 vsaj za 6 do 8 kron več vreden.
Petrolej notira nespremenjene.
Razširjano domača zdravilo. Vedno v*£ja povprafievanja po ..Moll-ovem francoskem fganjn iu soli'4 dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utešujoce, dobro znano an ti revmatično mazilo. V steklenicah po K 1*00. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLlL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, a 7—18
Svila za bluze
od 65 kr. dollgld. 35 kr. za meter —
zadnje novosti! — Franko in že ornrl-njrno na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo posto. — Tovarna za svilo ffenmebers;* Ziirlrh. 6 61—5
Gosp. Juliju Scliaiimanii-u,
lekarnarju v Štokeravi.
Vsporedno po&iljam Vam 4 dolarje s prošnjo, da mi za ta denar pošljete takoj zopet Vaše želodčne soli. Vspeh presega moje pričakovanje, tako da bom vse svoje življenje najraje jemal Vašo želodčno sol.
Spoštovanjem Taddeus Daluelnakl
164—1 b 36 Reed ot.
Pristno se dobiva pri Izdelovalcu Juliju Sc*liaumann-u, deželsliem stanovskem lekarnarju v Stoke-ravl, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 150. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici.
Forman
proti
Škatlj ica 4 0 vin.
Po vceh lekarnah.
Učinek presenetljiv.   Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh.
3507—9
Kdor ljub:
kakao in čokolado, priporočan:
Ivana ;ioffa
tema boli
ff *5 fl (\ A
ih
ki L.:-.i. t. l in «nj toličrt v sebi. je tor^j najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je   ob   najboljšem   okusu   izre.i: o poceni.
Piiateu samo z imenom Ivan i£off in z levjo varstveno znamko.
Zavoji po 1 * kg 90 vinarjev Dobiva »      »  Va  » 50 ^ »
se povsol.
ahtevajte
iluatrovan cenovnik
za žarnice
„Ideal"
U u a: o Pollak
DUNAJ, TI, Wallgasse31.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in le varnosti. Poraba Vf4 kr. na uro. 2252 20
Prirodna rudninska voda
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobiti scalntčni kislini 9 boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tndi v lekarnah in drogerijah. 2449—13
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilorija
Camis l M
Trsl-Barkovlje.
Vi itatisrtci I i*—, ktattt I 2*M. — Bi
V.s*-t
98
I "VPENTA" I
Borzna ponfilla.
Ljubljanska
.Krodltna banka" v LJubljani.
Onimi kuri iu. ban« J4. novambn 1906.
H.
GRE
raata
V zalogi jo imajo : Mihael Ksstner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 3288—4
Dobrotna previdnost je podala človeku premnogo domaČih sredstev in le oni izpolnuje dolžnost nasproti ssbiia nasproti s v o. i družini, ki se po modri previdnosti preskrbi s takimi sred*tvi, ki so v stanu odvrniti težke bolezni. Taksno domaČe zdravilo ki je v blagoslov vsaki družini in ki ga vsak dan rabijo miljoni ljudi, je Bri« zavevo Francovo žganje, ki se že 40 let obnaša sjajno. Nai torej nihče ne opusti rabe B r a z a y e v e g a Francovega 2ganja, kogar rrn'M revmatizem, migrena, glavobol, proti n, influenca, izmučeuoat. Natančno navodilo je dodejano vsaki stekle* niči. Zahtevajte iaključijivo Brazavevo Francovo žganje. a
Kožuhovinal
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, L, aoisao DomJnikanerbastei 19.
Najboljše  in  najcenejše naknpo-vališče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratia in franko.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znane
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdil dlesno in odstranjuj«
neprijetno sapo lz ust. f ste&ilenlea s navodom t 14«
Biagorođnemu gospodu HI. Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani. Vaši izborna Melasine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosipa, pošljite še 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Leusteka i Ljubljani, Rasliava cesta št. 1
leg novozgrajenega Fran Jozelovega
iubil mostu. 22-47
Darila
Upravništvu našega Usta so poslali: Družbi sv. Cirila in Metoda : Gospod R. Gram v Vipavi 4 K 62 h, katere je nabral pri svatovščini g. Filipa Semiča v Št. Vidu pri Vipavi. — Gospod Vinko Šket, trgovec v Ilir. Bistrici, 25 K 13 h, nabranih v hotela Ilirija na častnem večeru, prirejenem velečastitemu gospodu okrajnemu glavarju Štefanu Lapajnetu.
— Gospa Marija Trček iz Ljubljane h K mesto venca na grob umrlega gospoda Antona Črnivca.
— Gospod dr. Fran Cvetko v MetliRi 6 K 2 h, katere je nabral v veseli dražbi Metlicanov in Črnomaljcev. — SI. moška podružnica C. M. v Radovljici 50 K kot fantovščino g Al. Hutha, c. kr. r i a koncipista, povodom poroke z gdč. Miško Kazinger. — Gosp. J. Vozel iz Trebnjega 3 K, katere je podaril J. P. iz Trebnjega pod geslo u: „Po Trstu vince pijemo, doma pa rogovilimou. — Gospod Milan Žnidar-šič iz Mate nje vasi 4 K, katere je nabral v veseli dražbi pri kegljanju v Narodnem doma v LJubljani. — Skupaj 97 K 77 h. Iskrena zahvala. Živeli darovalci in nabiralci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. novembra: M arija Franz, kance -listova vdova, 81 let, Dunajska cesta Stev. 9, ostarelost.
Dne 21. novembra: Fran ČernUec, delavčev sia, 1 in pol mes., Radeckega cesta št. 1, Atrolia neonatorum.
Dne 22. novembra: Antonija Tome, Šivilja, 22 let, Ravnikarjeve ulice 16 Jetika. — Ivan Andrejšek, delavec, 68 let, Opekarska cesta 31 srčna hiba, - Anton Gernivec, 8 i 1., Poljanska cesta 7, ostarelost. — Viktorija Prap-rotnik, učiteljica 39 let, Gradiške  ulice Št 16,
jetika,
Dne 28. novembra: Ljudmila Matičič, revizorjeva hči, 1 mes.y Ravnikarjeve ulice it. 1, življ enake slabosti.
V deželni bolnici: Dne 18. novembra: Ana Kračman, dekla, 22 let, Residiva p. abortum.
Dne 19. novembra: Anton Troglerič, krosnjar, 38 let, pljučnica.
Dne 20. novembra: Franja Živalic, pose* tnikova žena, 80 let, Nephritia.
IV/«
■'/.•/.
i1/, atajava raata l*/A srssfss raata
*•/.
L*ia ofnka kronika . . . . !•/. . alata .... -•/• soaajUa Sesala Kranjska .
,     Zadar . bai.-hera. isL poi. 1901 sat. banka s, s* . •       »     p   i. •. .
sat. »tama g*L d. hip. b.
»alt.  kom. k   o. a.
pr......
aaat. pisma Ianarst. hr.
9     »gr-ke cen. daS. Kr. ••#■•■ i. pii. ogr. hip. bas. . •bi. agT. lokalnih i« lasni« d. dr.   ... .
*'/■*/* •bl- fiaSk# ind- banka . prior. Trst-Porao lok. iti.
i°/0 prior. doL šel.....
8%     a    Jui.»«l. kap. Vi1/, •
»*/,•/• P—' «* S- •• -
gre«*«
4rooko od L 1860'/.....
>     . »I««*.....
.    tiasko   . .
t    aota. kr«d. I. »nitij« .
•       ■      m  ■§• »
g    agr. kip. banko . . .
.    srbsko a fra. 100- - .
„    tariko ......
Saaiiika        eroSko, * .
Iraditn«             7    . . . .
'nomoiko           »   • • •
arakovaks         •    . . . »
Ujubljansk*        B   • . . •
kvst. rad. kriia   v    . > .
Ogr.    0     b       ■ • • •
Sadolfove         „   • • • .
Salabarftko        .   • • • Danajako k»m I
lasno ioloanioa   » • • • • Driavno ioleantoo .... Ivatr.-ograka bančn« d»lni«> lv»tr. kreditu t bank«   .   . .
9*r*9 . m - • • aivnostoaako B ... Praotogokop v M««tk (Brftz)
Alphiake montao.....
Prafiko iel. indr. dr . Siaaa-sfaranvi , Trbovtfake prem. družbo    . . «vatr, orožne tovr. dražbo , . Oo&ko sladkorno družbo    . .
0. kr. ookm .....
tO franki........
tO marka........
Sovoroigna , ..... ■Jarke . » . . • .... Laiki bankovol......
Bablji........
Oolarjl.   . .
100-
99 95
99-ae
liSSO 9B46
11870 99*60
100-s0
100*^
ICO 10 9976
»9-76 1004&
10630 100*60
100«— !00-—
9%, 6 100 2S 99*90 99-BO 317 25 lt 0*70
190 20 298 50 16966 297 — 297 — 261 -101-147 35 24-90 472 — 79 — 91-— 64 — 62 76 33 -60'-72 — 629 —
1 9 75
663 76 1*36 668 25
777— 247--
«74 — 6.-9-S0 «62> — 630— 283- -684 — !B1
1 34 19 5 23 49 23 98
117-62 9670
163 EO 4*8«
Blago
10020 ICO 16 100*06 118 40 9666 11890
ior—
101-60
100- — 101*60
100'— 130*—
101- 46
107*30 101*60
10010 IGO 30
K050 101-2 ^
100'-3 9 26 101 70
192 20 300 50 16 65
803 —
804 — 26
109 —
148 35 26*90
482— 84 — 98 — 70 — 64 76 35 — 64*— 78'—
640 —
>20 7b 6S4*75
tR46 — 669-26 778 — »48 — 680* 630-90
*628 — 531 — 286 — 585 — 164-- -
11 38
23*57 24*06
117*72 95'90
264*26 S*—
Žitno cene v Budimpešti.
Dno 25. novembra 1906.
?Seniea
Rž
3Lormsa Ovea
Tear
aa april 1&06 B april . . B maj 1906
m april  .   . .
Neizprcmenjeno.
100 100 100 100
» 17 20
. i*?o
. 13*76
. 1434
MeteorologičDO poročilo.
/ičis*. u»š morjem 806't.   ar»<iaji umoI Tdak 746*0 mtat
i I c*8
® opazc' o I vanja
24. 9. zv.
25 7.FJ. a  S-pop.
Stanjej «č> baro-   ^ r>
v nun   » S
Vetrovi
7327
734 7
7c6 2
37
12
17
al. j vzhod oblačno
ar sever oblačno si. sever obiacno
Srodnls ičitralsnja tenipcrators ■ 33°, normala: 179. — Padavina v mm 5 9
mm
-0*00~~~~  «lk«li£na kislina
katera je kot zdravil li vrelec ze več 8to let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mshurnsm kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 3891—9
I Najboljša dijetetična in osveževaina pijača, j
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
I   Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke  neke koristke izza taja Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po polti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SaVEHTHER v UuMInil
■SMb
Dva učenca
poltenih stariŽev, s primerno Šolsko izobrazbo se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom 8796-1
AloJzU Jeranflč y Uubljunl.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritikliuami se odda s febrnvarjem na Vodovodni cesti štev. 28. 3772
Išče ee v mestu mala, dobro obiskovana
gostilna
na račun ali v najem. 3791—1 Ponudbe z natančnimi pogoji pod naslovom »gostilna" na npr. „8L Nar"
Resnico in = preKajevnlnicn
že 10 let cbuoječa, -\^- 11 donosna obr, s stalnimi odjemalci, na prometnem kraju se zaradi rodovinekih razmer   c - r>o    proda    Ve6   pov8:
Dragotin Javand, mesar m*
Zagreb, Prersdovićeva ulica št. 34.
Fotografije
ZZ^Z ranjcega gospoda žnpnika
Malenšeka
(izza najzadnejšega časa) se dobe v raznih velikost h pri
Davorinu Rovšeku
fotografu v Ljubljani.
Gena od ± 3=^ r^aprej.
Pozor! Vse pravice ponatisa si pridržim ter svarim onega, ki je na pravil ponatis  teb slik  na kazenske posledice. 3vso~l
Poslano.
GS. trsoucem in oDrtnihom
vljudno naznanjam, da imam v zalogi še nekaj tisoč ličnih
reklamnih
sliiacJnili Iiolerjnr je v.
Koledar je kot pripravno novoletno darilo jako priljubljen in ker je na njem vtisnjena tudi firma, je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naročila od 25 komadov naprej se vtisne firma brezplačno.
Gene so izredno nizke in jih na zahtevo rad dopoŠljem. 3717—3
V založbi imam tudi
Veliki stenski koledar
za urade, šole, pisarne itd. po 60 vin. Velika zaloga
božičnih
novoletnih razglednic.
Ivini Bonoč
trgovina s papirjem
■v Xj1"u."bljani.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „8iov. Naroda**.)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poitnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri
L. Schwentnerju,
v LJubljani« Preiarnove ulioe.
v sredini mesta se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove gosp. Ivan Slobodnik na Bregu št. 8. 3781—1
„Ne kliči vraga!" igra v enem
dejanja po 50 stot. po pošti 10 stot. več.
Trlio fini!" Burka v dveh deia 91111J C IIU M   1 njih po 60 stot, po
pošti 10 stot. več; dobiva se pri spisatelja in založniku Jaki Stoka v Trstu („Narodni dom"), pri A. Ga-brSčko v Gorici in L. Schwentnerju v Ljubljani. 3779-1
Kranjske
klobaseve,ike po 34 v-
male po 18 v. zaklani |>ra£tci s kožo po K 1*08, sveže gl*vepo60 v. svež speti
po K 1*30 pošilja po povzetju      1794-1
Andrej Zorman
pošta Cerklje pri Kranju.
Stanovanje
na Kongresnem trgu st. 13,
v I. nadstropja, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za februvarski ali majski termin. 1442 34
Več se izve pri hišniku istotara ali v pisarni ra/natsljstfa užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Dvorski tr$ št. 3 ™
pod „Narodno kavarno".
Od nedelje, 26. novembra do vStete sobote, 2. decembra 1905:
EGIPET.
(Aleksandrija in Kahira).
Brzojavka!
Usojam se javljati, da se radi nakupa
najbolj renomiranih firm
mudim sedaj na Dunaju.
Z velespoStovanjem
3789
Ferd. Dragatin
trgovec s klavirji.
Dunaj, 24. novembra 1905.
■tla.
32!etni samski uradnik v javni slažbi, sedaj s 40O(i K letne plače, v glavnem, z večine nemškem mestu neke prelepe avstrijske dežele, se želi seznaniti tem potom s Slovaako v svrho žeoitve. Ker se Žalibog vsled krajnih razmer ne more udeleževati tdov. zabav itd , nima prilike, seznanjati se osebno; v bistvu je pa vseeno, na kakšen način se pošteno seznanjamo — včasih boljšo tako nego na plesišču. — Želi zveze s 86 do 38 let staro, zdravo, ljubko, blago gospico ali vdovo-Slovanko s primerno izobrazbo in s primernim premoženjem v gotovini, premičninah ali nepreuiičninah, kar pa ni pogoj Dotičnik se zelo zanima tudi za kmetijstvo. Ponudbe v zaprtem kuvertu z napisom ,,Srčna naklonjenost"* na upravništvo „Slov. Naroda*1, ki mi jih potem dostavlja, do 1. decembra t 1 P avo ime in slika za sedaj nepotrebno, sk'or zaželjeno. i 'iskreciia častna stvar.
3767—1
ŽenUna
-ponudba.
Gospodična, 27 tet stara, ijobrašena, vajena vsega go-spodinstva, 5 7—8000 kronami premoženja, se je// seznaniti j gospodom, do 36 let Starim, uradnikom ali uči-te(jem. le resne ponudbi, ako je mogoče 5 sliko, do f5. decembra t. L na naslov
„J%. J)j. 500" poste restante
Skofja loka. 3773-1
vsai
2.XB
36
45
Ženevske precizijske ure
pošilja naravnost privat ni m odjemalcem poceni
l. RUNDBAK1N, Dunaj
4       Ilustrovani cenik brezplačno.   3310 2
Lepo stanovanje
T II. nad8tr. s 4 sobami in pritiklinami se zaradi preselitve odda takoj ali s 1. februarjem. Ogleda se lahko od 1. do 3. popoldne na Rimski cesti 20. Cena 720 K vse skupaj. S766 2
Kemik S
absolvent višje obrtne šole, z l1 Jetno prakso v tvornici eterskih olj išče^mesta.
Prijazne ponudbe na naslov: J. Vokal, Češka Tfebova, Čechy.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda s 1. februarjem u Cigafetovih ulicah 3, pred sodnijo. 3593—5
Absolviran jurist
želi takoj vstopiti
kot notarski kandidat.
Ponudbe in event. pogoje sprejema uprav. „Slov. Naroda4*. 3738—2
Koncesija
x& gostilno
se odda g 1. majem  1906' v najem.
Naslov  pove   upravnistvo „Slov. Naroda". 3753—2
is   nrt*rf    odvetnike,   trsrn^ce sli banke se odda v s<avbi
DEGEHGH1, Dalmatinove ulice
▼ pritličji. 3226-15
elavnica in stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo in pripadki se odda za februar 1906. — Takoj pa se!odda
mesarija ali prodajalna.
Kje, — pove upravnistvo nSlov. Naroda41. 3750—2
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581 28
posteljno perje!
& kg novega t>kub\jenega K 960, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skubijenega K 18-—j K 24-— snežno belega, mehkega, skabljenega K 30*—,  K 36*—.  Pošilja se franko proti
povzetju. Tudi ee zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov. 338S-6
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pošta Plzen na češkem.
Zahoda In priporočilo.
Usojam si naznanjati, p. n. občinstvu da
•em se s svojo
črevljarsko obrtjo
iz Židovskih ulic Št. 1.
m Poljansko cesto štev. 5
se zahvalim obenem svojim p. n. naročnikom za v polni meri mi izkazano zaupanje in prosim, naj me kot doslej, podpirajo tudi v bodoče. Zagotavljam vse p. n. naročnike, da si bom kakor doslej prizadeval, da B hitro, najcenejšo in najfinejšo izvršitvijo zadovoUim vse. Z odličnim spoštovanjem
3688 4   Josip Raunihar
Črevljaiski mojster v LJubljani. |
MAGGI
jeva
ZABELA
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim ■   - jahanj, omakam, primeskom k juhi, noči v ju itd. takoj presenetljiv,
Z3   JUnO    močen' ^ODer okus- — Jako izdatno, torej ne belite
■ ;nfj;|A Naprodaj po vseh kolonislnih in delikatesnih trgovin&h In lil 160113 drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
JUUIIII Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. 3761
p
liiss-Staufer-jev klej
neprenosljiv za lepljenje atrtih predmetov.
Naprodaj ima Iran !4.oMlnia\nn w LJubljani. 696—SO
Trgovski pomočnik
ki je dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom in ki ima veselje potovati, se takoj sprejme. Sprejmeta se tudi
10
Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 3771—2
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a Ki) vin., in 120 vinarjev se dobiva samo
v deželni Irkarnl ..pri Mariji poni a a; aj"   M.   Letiste-lta  In v lekarni   Vb a Id   pl.  Trnkoez>ya v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil iako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Sch weinfurt, dne 11. tebr. 1899.
3 94— 6       aLi* lajres^ mlekarija.
3721-3
Svoji  U svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA. Z
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti   ognju po n aj nižji h ce nah. 155^29
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iSčejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Izdelovatelj vozov
franc visjan
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih    373 —43
VOZOV
Založnik um c. ki a v, drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142   spadajećih stvari] 49
po najnižjih cenah.
izurjen v izvrševanju moškega in ženskega obuvala, se takoj sprejme.
JOŽEF ČERI1E, SDOd. tiiSm 78.
J*/ x
Varuj žeool
Za vsako redovino važno r ilustrovano kn)igo o premno-gem blagoslovu z otroki raz-1 pošilja s prepisi več tisočevj zahvalnih  pisem tajno aa* 1 90 h v avstr. znamkah j pospa A. KAtPA k   Berolin S. W. SaO
IdndenitrvM« 60.
Pariški svetovna razstava 1900.
SENTIFBlM ^DOCTEUR
22®- pariš
Sveiovnosf »vna ustna voda.
Dobiva a« povsod. 3564-5
1'rnikur Iznio i
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove, Bajke In povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2.     23—133
Ko je bil začel Trdina v 1. letnika »Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. priob-
Cevati svoje bajke in povesti jeoBtrmel 8'uvcnski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakr&ni jih je pisatelj podajal Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč
narodno blago in priobčujoC ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinova spisa priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji In Iliri"
brofi 3 K, s poštnino 3 K 20 eleg. vez. 4 K&o h. s poštnino 4 K 70 h.
Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. L
DroS. 2 K, 8 poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v iiložniitvu
Lav. Schvventnerja
Lepo pripravno
3675 o
stanovanje
v pritličju s 3 sobami in pritiklinami se odda v Spod. šiški, Kolodvorska cesta št. 181 za februar 1906.
+ S-uLkLi +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo pošteno. Karton stane H 1 10. Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpo&Ujalnica
gospa Kathe Menzel 3247
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr. 34.
Ljudevit Borovnik
puikar   v   Borovljah (TFerlaeh) na UoroHkpm
se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravita, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskuse ne. - - llustro-17 veni ceniki zastonj. 47
Fernolendtoue
Izdelke. Knmo po njih postane usnje stanovitno in dobi tudi najlepši »lesk. — Naprodaj povsod.     i 2
St. Fernolendt, Dunaj
c. kr. dvorni dobavitelj. 1095
Tvornica  ustanovljena 1892.
Cm
znamka
Ca j ova Convicc
Pravv požitek
v zavitkih z zgorajšnjo varst. znamko
naprodaj povsod.
3762 — 1
Čudovita novosti
325 komadov sa 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se dajo dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca a 26 krasnimi podobami, zelo zabavno; i zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa krav a tri a igla s simili briljantom, 1 krasen
k dm je iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, l fin tisnjat mosnjiček, jako elegantni nastavek za smo t ko z jantarjem 1 garnitura ft. uouble-.latih man Šotnih in sraj finih gumbov s patent, zaklepom, 1 n. niklast žepni nožek, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiši zastonj. Krasnih 325 komadov z uro. ki je sama tega denarja vredna, po&ilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz-po&ujalnica
it. **3.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3757 Mnogo priznalnih pisem.
fvdor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem broSuro, ki jo zsstonj in po&tnine prosto razpošilja pri v. Nehwanen-Apotlielie
Frankfurt t*. Jtf. 1600—26
Notaa? ▼ Kozjem
sprejme        3745—t
Doktor juris
v sodni prafcsi želi vstopiti kot konci-pijent pri kakem odvetniku ali notarju. Dopisi pod  „Štajerc"   na uprav. „Slov. Naroda". 3725-3
Sprejmem
gostilno na račun
zunaj mesta
proti Dolenjski strani ali pa v Šiški.
Ponudbe se prosi na Fani Kušic, Selo št. 7 pri Ljubljani. 8741—3
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 3408—1!
Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
Spretnega
okuiziterla
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravnistvo „ Slovenskega Naroda". 3811—6
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
Str
= (letnik
prirodni  pridelek   prve  vrste  iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-maverja, ki jo prodaja
D. Reichsmana sin u Djakouem
(Slavonija). 3744-2
Poštni zavoj z 2 litri franko K 6*—.
Silili!
II
novega in starega, lastnega pi \Mr voda j izvrstne kvalitete ima na
prodaj 3760-1
veleposestnik Pošta Bedekovčina Hrvatska.
vence in trakove
priporoča
48
Benedikt, Ljubljana.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podrainic« w CELOVCU. Kupuj« In prodaja
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000—.
lmn\m h Makanr»> nji **u\m% n rraliintM easirie.
isžrebane vrednostne papirje in   Zavaraj »rodica proti vnovčuje sapale kupone. rznl lzgr^^i.
Vinkulujo in devinkuJuj«   -vojaška ion it ninsko kavcij«.
SPLJETU.
*2S£>    llfnarno   vloge aprejenma
v tekočem računa ali na vloane knjizioe proti agodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne v'ogo do dne vzdiga. 8—136
Promet % čeki in nakaznioami.
J.* t___—
B3B
AY
C/3C
2
Esence
za briljantno brezhibno izdelovanje, vseh likerjev, žganja, jesiha in pijač brez alkohola, dobavljen samo v prvi kakovosti. Vedno nove brezkonkurenčoe vrste. Zahtevajte v lastno korint gratin in franko prospekt ia cenovnik. Prihranite si mnrgo denarja. 3303- 7
Karel Philipp Pollak
tvornica za Specijalitete esenc Praga. Marijine ulice 928.
Zastopniki-strokovujaki se iščejo.
že 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovam m služeb
G.FLUX
Gosposke ulice št 6 3783
prlporora In namena le bolj se
službe isksjocs vsake vrste
za LJubljano In drujrocl. Potnlua ;uitaj. — ltatanfne|e v |»l*»*riil. — Vestna  In  kolikor  ittuzno liltra ponitrežbu xavolo«IJena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Lovske roške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 597—40
Peter VVernig
c. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
avarna
ob praznikih, sobotah
vso noč odprta.
kavarnar 73—65 Kolodvorske ulice št 22.
najboljši 6aJ na svetu,
3053-18
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
Izvrstno proženje kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, do-
brodišeČ, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne" živcem ; tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavljanje in zdravje.
Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega p raže uja proti zastareli metodi. Za pra ženje so odočilna tale načela:
1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—5
2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh  kavnih vrst glede Čistote in dobrote.
3 ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
(postaja električne cestne železnice).
Prva ljubljanska velika nražarna za kavo
ALBUM
za
CITRE.
Najcenejše muzikalije za citre. 30  različnih   zvovfcov (po 18 do 19 strani) po K 1*20 netto. Zahtevajte eenovnike  zaat. m  tudi o cltrah in strunah! 3497-9
ANTON KIENDL
Dunaj, 8 1. Neudeggergasse 6.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Že 30 let so najbolje
priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-TpeSnejBi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlam -namki. »6 30
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
Oolclscrimiclt »in
W»l«    ia,     (3-oz«zi> .^_-T?-»fcrf.3«lco-
Hotalijskl vrelec = iz Francouih uarou
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Merann označen za
idealno vodo
priporočajo odlični zdravniki proti protinu, revmatizmu, tvoritvi peska in kamna v ledvicah in mehurja, kot
Izborno zdravilno uodo
ia obenem kot
slastno in okusno namizno l== uodo.
Glavno   zalogo   v Ljubljani ima gosp. Mihael Kastner, velezaloga rudninskih voda   3736 - 2
listi učni
se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji v stalno stavbno delo s stroji in prostoročno. Sprejme se tudi delovodja, ki se razume pri strojih. Plača po dogovoru.
Jakob Homovc
mehanično mizarstvo
3fi81 6
v Cerknici pri Rakeku.
Jejte
juhe, omake, močnate jedi i t. d. pa si
prihranite
— draga sveža jajca, nnzz
Rabite
za pripravljanje
„Pacific"
močnati preparat iz posušenih
kurjih jajec.
V zavitkih od 10 vinarjev naprej. \ upnici »J povsod.
Generalna zaloga za Avstrijsko:
Ludvik Wild
Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48.
Edina prodaja za Štajerska, Koroško in Kranjsko: f Ina;«* I lin IVr  A?   C «1 p. Gradec,  Mosorhofgasse   štev 45.
= r\ci$clj! =
Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesa!
Kaiserjeve
prsne karamele
s tremi jelkami. Zdravnifiko preizk. Seno in pri-
poroCeno proti kafclju in hnpa-voati, kataru, zasliaenju in kataru v požiralniku 4-512 nt'^ars^° poverjenih izpričeval potrjuje, da drže, kar
obetajo Zavoj 20 m 40 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljub IJani,  v  dež lekarni pri Mariji Pomagaj  Milana  Leusteka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koczvju   v   Ljubljani.   — V Novem mestu v  lekarni S. pl. Sladovlc. -   V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv   Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki  v  lekarni Franc VVacha       3412 5
„Kathe" voda za prsi.
Najlepši kras za ženske so lepe pral.
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinka. (Katrte" voda za prsi se rabi le na zunaj, je t o ni i primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane A gld., poskusna steklenica pa 2 gl. 50 kr. z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetem  63—47
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; priBtno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulg.  št. 3.,  1. vr. 39.
• 9
ne dobiS za. gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežQe polti boljSega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lili no mlečnato milo
(znamka 2 ikra ta)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajajo kos po FO vin.: Lekarnar J. Mayr, Marijin trg, J. VVutscherja nasl. V. Schiffer, drogerija Anton Kano in Oto Fettich-Frankheim v Ljubljani.
S 930—18
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe   |M»*rr«lo* ulcl    kot   kra.cvni in
okrajni zastopniki dobičkanosen postranski posel, k .t glavni zsstopmki in stalni putovnici pa debro trajnu pUjžo >.
Ponudoe pod poste reatante.
€4 rmlee
1512 30
-vt*?
-jrt»nov<jerje i rta 1842. IL^ \
ZRKO SLIKARJA, SUKAKJA %J NdflSOV iN QRBOV    ^ f
BR/1T/I EBEKLI
I Tf IRI 1Hfv3l WiMoSWeva cesta It 6.
/• LJUBU«
Tcfelon It. 154.
Trgovina z usnjem
Jos. Seunig v Ljubljani
sprejme z januarjem 1906
V «1
D
te stroke pod ugodnimi pogoji; obenem sprejme tudi 3699 -2
V večjem trgu na Dolenjskem, blizo velike železniške postaje, se daje takoj v najem dobro idoća stara
Naslov   pove   upravniStvo „Slov. Naroda4*. 8720—4
Ustanovljeno 1872.
SLIVOVKA TROPItlOVEC BRIHJEUEC In KONJAK
Veležgalnica v Floridsdorfu
pri Dunaju      3040 10
priporočajo svo-s izvstne destilate.
čistilnim ekstraktom
IUS
e čistilo svetu
■C
o
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovratnejsih kombinacijah pod tako agodnirai pogoji., ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z lananjSajočimi se vplačili.
Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende.
K.
trzaje m na zavarovalna banlsa t jt3 r a. g-1, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine In kapljah;*: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x THcikozI tlovMOHko • narodno upravo. b—137
V«« poiMilita daj«:
6enei*atnš za stop v Ljubljani, iegav pissrne ao v l&suiei ^-nčr:«j hiši
emfcftosals stew. »2*,
i ii<iHiri*rmaaaam
Zavaruje poslopja m premičnine proti poSarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjojo takoj in naikalantneje DSiva najboljši sloves, koder poslaie
Dovoljnje iz £.iptega dobička i^dstno podpore v narodne m obfinofcoristue namene
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamk
ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono je MF" zajamčeno dleto in brez vsake škodljive primesi — Pere
Kdor hoče dobiti aaret jamAeno prietno, perila neškodljivo milo, naj paii dobro, da bo imel vsak komad ama
99
SCHICHT" ia
Dobiva se povsod!
Ustje (tm)
D/0+0-/.^^
Avtom, pasti na veliko.
Za p o «9 *;f»ne fl. 2—, za mteit ti. I*f0 Ujame se jih brez nadzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo. ,.Kell§»n«'**.  |ii*m|   /i» Mfiirkr, ki jih
ujame v eni noči na tisoče. Stane fl 1*20. Povsod najbolji uspeh. Razpofiijapo povzetju
J. Sdilltr, Dunaj II, Kurzbauergasse 4/30
Premnogi zahval in priznanj 3120—3
VABILO
k
izrednemu občnemu zboru
posojilnice in hranilnice v Moravčah
refistrorane zadruge z neomejeno ctrtz«
dni 3. decembra 1905 ob 3. ari popoldne
tt Moravčah &t. 1.
VZPORED:
1. Porofiilo naŽelstva.
2. H nadzorstva.
3. Voliteveaeelstvain ■ ackornist va.
4. Čitanje revizijskega poročila ii
prememba pravil.
5. $lič*jnoiti.
ara, Načelstvo.
spisal državni mlekarski nadzornik
J. Legvart. 3790-1
prepolrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
VSEBINA
Živioozdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik   za beležke.
Koledar za 1. 1906. Postne določbe. Živinoreja. Mlekarstve. Vinoreja. Kletarstvo. Sadjereja.
Oena močno v platno vezane knjižice z iepnicama 1  K 80 h, s pošto 2 K.
Pri narotiln od 10 komadov višje le razpoiilja poštnine prosto, aa kar •pozarjam posebno kmet. podružnice.
Naroči se pri založništva
Iv. Bonnč v llubUunl.
Gossova pivarna".
Jutri, v nedeljo, dne 26. novembra
zajtrkovalni in večerni
378i
koncert Jramel-sodbe
Začetek ob 10. zjutraj in 7. zvečer.    Pstopnlna prosta.
pristne ruske g-alože
»zvezdna znamka*
„PROWOD\lk« f  KIk>        37 8-1
■   so najboljše. —
Pristai uno z zvezdno znamki.
Tvornica jamči za trpelnost.
Glavno zalogo ima Vaso Fetričič v Ljubljani.
Št. 1254 m. š. sv.
3795
Razpis učiteljske službe.
Ia mestni nemški dekliški esemrazrednici v LJubljani je izpraznjeno
stalno mesto učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu do 31. decembra t. I.
Na nedostatne in zakasnele prušnje se ne bo oziralo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 20. novembra 1905.
Hod 100.000 konjskih sil imamo u naprauah Iju      _      sesnlneja plin i
VsroblraJnrvHIkofitl dolOOPII 1 bo vedno v delu Iti se dobivajo 2HK5-14    v primeru eni roku
našega]sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. Ma|cenejfii i
Langen & Wolf
tovarna -za motorje
na Dunaju, X.,
Laxenburger8trasse 53.
Primerna božična darila:
moika, deška, domsko in dekliško
konfekcija
se dobiva zaradi vprav velikanske za-izloge blaga za polovično ceno v
Angleškem skladišču oblek'
Jtaat^ mmmj. - ■   ¥ 3782 1
O. Bernatovic
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
AaaAAAAAAAAAaAAAAAAAAAAA A A ar
A. KUNST
♦ Ljubljana
3 Židovske uličen.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno ia po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
*tfltf?????tffffffflf»VTTTT«
****************************
<m3
3 s*
■ mumm
ee
Spredaj ravna • bi laka*, JJ
ne tiw<M nit želodec,
a
i
priporoča f n»|vefiji iiberi a
ojzij persehe f
v LJubljani Pred akofijo ftt. 21.
******* ***^*t ************
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneta ln lakov.
Električni obrat.
t
{       -+4  Električni obrat  H- }
I w Brata Eteri
I I I
i
I I
I i
Prodajalna in komptoari
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pltaunfci Mjstn t tr. tU ta t kr. prt?. fež. 2Hi?.
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarja In zidarje, atedilnaga mazila za
hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapidor4. Priporočava ee todi al. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I
1
I I
I I
I
i
S K I
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska. Streha pri h od n j osti.
Patentirana v 30 državah
Trpežnejša In bolj lahka štrena kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz ilovico. 48
Edini"! izdel o vatel j za Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ oementnln
u Glince pri 1-1 ubijani. ©
Sušenih ostankov veliko v zalogi.
Za jesensko in zinisto sezono
t
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
I    xxxi Ljubjanl xxx y   i Spltalskin ulicah it. 4.
Vzorci na zahtavanja poštnine presta
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pn poznano izvrsten fortlanfl — cement v vodno Jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede tiakovne in odporne trdote dale« madaVrllJuJoel dobroti, kakor
todi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najsiovitejfiih tvrdk so na razpolago.
Centralni arad: 3a38-8 Dunaj, I.. Mazim? tanst^rsse B.
„Ljubljanska društvena godba"
be 3776 — 2
honcertovola v nedeljo. Z6. novembra 1905
v „Grand hotelu Union"
(ravnateljstvo A. Kampoech)
Dopoldne od IO. do 12.   Vstopnina prosta. Popodne  „    3.   „   6.   Vstopnina 15 kr., otroci prosti. Zvečer       „    8,   „ 12.   Vstopnina 20 kr. I  koncert: Monakovo v LJubljani.
2. koncert: s serviranjem kave in čokolade.
3. koncert: velik popularni koncert.
Taiila se »• « «jcu tf tlnalie pivo iz Monakoveja in originala* plxenj«a\a piva
Ia zadiažae piToraroe t Plzau.
Specialitete za zajtrk, kosilo in večerjo.
*   »A* «4* *A» #A» »A. »A* #A* #A» *A» »A. «A* «v* »A*    »6* »6* *6* *6* *>i* *6» »«6* *A*    *i* »i* Z}. ^
% Bivši prvi hišni zdravnik zdravišča Alland F:f -$\ za bolne na pljučih
I Me*. ODii. dr. AVGUST LEVlCNIK ^
"^rS DazDanja vljudno, da ordinira za notranje bolezni
-i od 27. t. m. naprej vsak dan
zf od 7*9.10. ure dopoldne m od 2.-3. ure popoldne
(ob nedeljah in praznikih samo dopoldne)
-1 v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 11 %
si-
«pri«U«|e),
3793 -1
T   T   T   T   T   T ^
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
M
C kr raviwtel)ttvo dr*, šeleznice v Beljaku,
Izivod iz Trozr^eera reca.^.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. le Is.
ODHOD IZ LJUBLJANE \u*. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ur* ti m peiiott ci riak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz,  Pranzensfeste,  Inomost,  MoDakovo, Ljubno Selithal v Aussei, Solnograd, ftea Kleiu-fteitiing v Steyr, v Line, na Dunaj   via Amrtertrn,
— Ob 7 uri t d ijntrpj osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Marau, Maaterndori, FraMensfeste. Ljubno. Dua&j, Cei Selitha v Solnograd, Inomost, tez KJein-Reifling v Stey« v Line, Budeievice, Plaen, Manjše vare, Hcb, Francove »are, Prago, Lipsko, će« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m đopolđce o.obD »ia> v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Mali Glod nitz, Ljubno, Sel«thal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, laomo?t, Bregenc Curith. In* PPvjt Pariz, Cez Au stetteu na Du^a). — Ob J uri bis m popoldne osobni vl:ik Trbilj Šmobor, Beljak, CeioTec. PrasBeusfeute, Inomost, Monakovo, Ljuooa( 5es Klein Reiflinp v Line, Budej—aee, Plien, Marijine vare Heb, ^raneove vare, Karlove vnre, Prago (v Prago di« rek tel voa I. in II. razr.) Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobaj ?lak v Trbii, Bebak, Franteusfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. is U razreda). — P KOGA V NOVO MESTO IN SOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. un i ■ zjutraj  osebni vlak i  Noto   mesto,  Stražo,   looiice,   Kočevje,   ob 1 uri  6   m po^
— Ob   i.   ur;   a   n   sveder * Novo   mesto,   Žoćevjo. —-   PRIHOD V LJOBUArvO PROGA IZ TRBt/.A  Ob 3.  >i?\ :čl m zjatraj osobni vlak s Dunaja fe/ AnMtatffO, Monakov
t Monakovo-Trst đireki:. voz |.t TI. rhz). luoinosi, Franzensfeste v>oli»o^rau Umi rr, 14!, Au>sce, L^nlvjo, Celoveo Mali  Glodnitz, Beijak. Ob 7. uri 1% m ajatraj *»»obai ti
— Ob li. uri 10 m dopoldne o&oduj   viak s Drnaja   ce*   Amstetten   Liusko, Prago j z Pl direktni   voc   I.   in   11.   razred^;,   Fraucove   vare,   Karlove  vare, Hcb,   idfiri.iie vare, Bnćeievicfc.   Liec,   Stevr.   i'arii    Ženeva,   t^urih,  Brcgen*.    Inoiacst,   /aI:  ob Jezera Gastem,  Soino^rad, Ljubro,  Celote«,  Šmohor Pontahei. -  Ot- 4 EB       m  popoldne •» Tiak  a Dunaja. Ljubna. beiztbala, BeljaJia Celovca, Malega Glodnitza, "Conal Franzensfpsti*. Pontabia — Ob 8. ari 06 a* zvečer o«obai via* k Dunaja, Ljubom, Bel);ika, M Malega   Glodniea,  Celovca,   Pontabia.  Cez  Peli t h al   od  Inomosta  in  Solnograda,   čez K. Reifln g iz Sttyra Linca, Bndejevic. Plzns, Marijinih varov, Heba, Francovvm  v-»r-v, PragA Lip-kega. — 1 bOGA li NOVEGA MESTA IN huCEVJA. Osobni vlaki: Ob >. on 44 m i; traj osobni vlak Iz Novega mcata u   Kočevja, ob  2. ari 32 m popoldne us  Straže, 1 •
mesta, Kočevja in ob S. uri 36 m   zvečer   istotako.  -   ODHOD  IZ LJUBLJANE drt KAMNIK.   Me&ani vlaki: Ob 7. ur 28 m sjutraj,  ob  S. uri  & m popoldne, ob   f. nn I
zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoć:  samo ob nedeljah in praznikih in le v okt-bru.
BOD V  LJOBLJANO drž. kol. IZ    KAMNIKA  Mešam vlaki: Ob 6. uri 4* ca  zjutraj, ^
10. ori   69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zveče;   Ob d. ari 66 <n ponoči  sam - ob lddetu^
nrazmkih  in le v oktobru. —  SrednleevronKki  caa >e za '2 min ored krajevnim daso^'
Liu».. Vil*
Najcenejša in največja     ^£iStlm^b*Xt\3a a z p o S i 1 j a n j e
domaČa švicarskih ur na Tse
eksportna tvrdka.      c^^5a>^^^%^:^"' kraje »veta.
Urar ln trgovec 34931*2
H. SUTTNER v Kranju
priporoča'svoj'o izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur,' kak
najbolj BloveČih znamk: Šalhauaen, Ornega,  Roskopf, ^Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka tpo  najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpo s 111 a m po vsem sveta in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje Ha1 glavnih mest._
Ravno   je   izšel    najnovejši       ROS.   Prava srebrna kateri   Se   pošlje cilinder remont trpeže
Št. £02. Nikelnasta an-ker remont wRo»kopf*, trpežno kolesje gl 2 45 euaka iz pravega srebra gl 3 95, ista s S mož. srebr. pokrovi gl. 6.50.
veliki cenik, Kateri se . zastonj in poštnine prosto.
Moške ure */> naravne velikosti!
kolesje in z močnimi pokrovi gl. 4 85.   i^ta * dobrim  anker - kolesjem gl  5 95.
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba zDati ni* česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnlh strojev za domače delavce 3477 13 THOS. H. WHITTICK Ac Oo.
Praga, Petrske namesti 7 156.   Trst Viaa Campanile 13 156.
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazel-Pariz-Boulcgne-Amarika
Vozne liste preskrbi in daje brez-3121       plaCna pojasnila 9
edina oblastveno potrjena   potovalna pisarna
dvard Kristan
Kolodvorske ulioe41 na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
tj. Oitmar" „Hadl©5a$"
gorivec za špiritove žarnice
-   60 normalnih sveč svetlobe ****** * * * * * absolutna varnost *********** * * * najpreprostejše  ravnanje * * * porabljivo za že obstoječe * * * * svetiljke. *****_***
Tvornice: DUNAJ , III. Erdbergstrasse 23
MILAN, Via Tazzoli«
prenosuiuc peci za Kuhanje in kurjenje.
Izdatno znižane (ene
im ti
Anton Sare
Sv. Petra cesta štev. 8.
m II. I  111P    0       <; * fj* ^   ^   ^ ™ ™ ™ ™ ™ ^ ™ ™ ™   ^ tJ9
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
= zraven Figovca =
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Fortland ia Roman cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, imokolnice, nagrobne križe, tehtnice ln llt©Ži.
sai
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pampe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga SlamoreznlC, mlatil ni c, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, prež za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, Bvetovnoznani redilnl prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. HB—37
Vedno sve$e špecerijsko blago in rajne rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerja'.
Hijvtčji umi luaMh do nijtlnijilk
otroških vozičkov
In navadna do najfinejše
zime.
ILPakič
w Ljubljani.
■azna&la urečoikoa is Iftfllla i pev28t|M
Odlikovan s častno diplomo In zlato ko-la|no na III, dunajski midni razstavi
1. maja 1904.
pod pokrovit, Nj. ces. in kr Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje
Marije Josiptne.
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenburgove ulice s!evf 3
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo In zmerne cene.
Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
»   i »
i:»lillSlF'j|fif, nmf
m
glasbenih avtomatov
in
pisalnih 6 strojev.
I
Veliko zalogo r
r„.«...„....2.„ za dame okavic fM^
kravat za gospode
toaletnega blag
dalje
iZefic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persehe
Ljubljana 4s
Pred škofijo št. 21.
o M
i
h
A
\ P d »H
M
-d ■
o
«4 ti
•N O
4
9
7
m
e
&a
<■
t « S I
t
«
V
e
mu
Mestno županstvo v Črnomlju razpisuje
službo oblega tajnika
z letno plažo 800 kron. Prošnje opremljene z izpričevali v izvirnikih, se imajo predložiti do I. decembra t. I.
Nastop službe 1. januarja 1906.
87^6-2
Zaradi dragega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino ~VfE
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matracef kovtre, koce, preproge i. t. d. S BpoStovanjem
143-48 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
Upravno pramoženje:
K 7,024 718 89.
Hranilne vlaga:
K 7,651.915-41.
Denarni promet:
K 32,039.76184.
Rezervni zaklad:
K 12087815.
•K
registrovana zadrug& z neomejeno zavezo v novi lastni hi&š
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0
brez odbitka rentnega davka,  katerega »laeiije poflojilifclea sania 2» vložnike. 18-46
2*c*s@jiia po 5°|o in po 5flU°fo«
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
UEAĐNE UEE: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. are dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Telefon et. 185. Poštnega hrtniJnl^nega urada št. 828.408,
i
■^nn    m mWm w?W*
Za Hiklauža!
Za Božič!
Velika  ' zber
daril
Miklavža
kakor tudi
3706 2
raznih predmetnu za okrašenje božičnih dreuesc
laiinena   ln   tovnrnlMkeita lzclelnU.ai.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naroeila raznih n a J li — nejnvlk tort in lMukuirMtiictfti ukutiiieta |»eei%ati. — V zalogi imam različnih desertnih in «okolailiilli »oiitionoi ter postrezam tudi » tliiiiail deeertnlml % !■■ 1 ia raznimi likerji.
Fini titriii^ki pelinl*:oveo. ~WI
Vsak dan sveže medene, orehom e in rozlnove  potlee, aakrkelj, plnee in drtijco prelvo, v pekarni pa fin domae rieit kruh.
Slaščičarna, kavarna in pekarijn
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.   Sv. Petra cesta št. 26.
Zo godove!
37
Jesenske in
zimske novosti
za sospe m gospode
i priporoča      34 tO B
manufakturna twovlno
tolk & Milavec
Ljubllana, Linsarjeue ulice.
= Cene stroso solidne.
Veliko stanovanje
Z balkonom se odda  8 1. februarjem.
malo stanovanje in prostor za malo prodajalnico
pa takoj. — Ravnotam se proda lepa
IblflLgajtiaL
(Wertheimerica), 2 velika soda po 30 hI in 5 barigel.
Pojasnila v Spod. Šiški pri J. Vodniku. 3683-4
Pelinkovac
POKORM
7
H 8»;
Regstr. varstv. znamka.
Tek vzbujajoči in slastni
islhoTčeTliker
■ 3555-4
Zravniško pogosto pripor,
Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd.
Poizktisni*fpoštni zavojček po 2/07 ali_4 035 litra^pp; KjB^aO Jranko.
Tvornica zsjifeerie,
del. dr. POKORNY
pobi  Ustanovlj. 1862.
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman" "cigaretni papir ali stročnice.
IV 3670 1
Dobra kuharica
je izšla je izšla
v založništvu Lavoslava Sclmentnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena O K, po posti 6 K OB h.
Obsega na 676 straneh veC nego 1300 receptov za pripravljanje zajoknsnejBih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
Hvali jo vse: kuharica a svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe. pri slovenskih kn-
mmm>m\
3595—9
Anton Sare
v LJubljani, Sv. Petra cesta Jt. 8.
m   m m
Specialist za opreme nevest.
znižanje
Ker bom zmanjšal svojo veliko zalogo, bom nastopne predmete popolnoma razprodal: suknena In svilnato krila, use tkanine, bluze, moderce, posamezne namizne prte in seroiete, brisače in platno o kosih, dalje damske srajce, hlače in korzete, tudi posamezne modele domskega perila.
JTakup se prav izplača!       prosim poslužite se prilike
Podpisana vljudno naznanjata, da sva O tvorila
"v T p*1i "KI 5^m 19 zn.su l^estn-einci. trgpj. št. 17
pod tvrd ko:
Fellin & Dall'Au
• trgovino z vinom, kjer se bodo prodajala na debelo in na drobno =
9)
co -
IV" pristna tirolska vina
iz najinih lastnih vinskih goric pri Revo v južni Tirolski.
Od 5 steklenic naprej dostaviva vino v mestu vsakemu brezplačno na dom
Priporočava posebno naslednje vrste:
1. Groppello, rdeče namizo vino............. 32 kr.
2. Groppello,    „ »      „ (specijaliteta)........ 36
3. Belo namizno vino (specijaliteta)............ 40
4. Marzenino, fino, prav prijetno desertno vino........ 38
5. Teroldigo, črno vino, izvrstno za malokrvne........ 42
6. Nassiol, belo močno vino z zelo finim aromom....... 45
Od 10 litrov naprej znižane cene.        IV Od 56 litrov naprej cene na debelo
Velike množine se odpošiljajo naravnost Iz Revo.
Z velespostovanjem
Fellin & Dall'Au.
CO
3787-1
tsdajatelj to odgovorni urednik: Dr. I?»o T*v*ar.
LMtoku Id tak .MAroda« toku.«'-