LETO XVL, ŠTEV. б LJUBLJANI, NEDELJI, 9. JANUARJI 1955 SLOVENSKI Izdaja časoplsno-založnlško podjetje SZDL .Naš tisk« — Direktor: Radi Janbuba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-528 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 8, telefon 21-898, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tekoči račnn Narodne banke 601-»Т«-Ш — Mesečna naročnina 200 din Cena 10 dU PREDSEDNIK TITO NA POTI PO BURMI Obisk bari najsevernejši anskim država; Pred obnovo razgovorov o naših terjatvah do Zahodne Nemčije? Včeraj se je začelo teden dni trajajoče potovanje jugoslovanskih gostov po Burmi — Politični razgovori med zastopniki obeh držav bodo tekli vzporedno z obiski v raznih delih države — Prisrčen sprejem v mestu Taung Dži — Burmanski tisk o sprejemu predsednika Tita in političnem pomenu njegovih razgovorov z burmanskimi voditelji segli svoj cilj, okrepitev miru, če se bodo z ramo ob rami bori1' Tsni TV/tn7n^vt; 7п to obsto- Rangun, 8. jan. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je po dveh dneh v Rangunu odpotoval v severne države San. Predsednik republike bo skupno s svojimi sodelavci obiskal industrijska, kulturna in zgodovinska središča v burmanskih zveznih državicah San. Tito je odpotoval z rangunskega letališča davi ob 8. uri. Tik pred njim je odpotoval tudi predsednik Burmanske unije dr. Ba U, da ga je sprejel v glavnem mestu države San, Taung Džiju. Od tam naprej bo burmanski predsednik spremjal visokega jugoslovanskega gosta. Kot se je zvedelo v Ran-:anu, bodo politični razgovori . rd zastopniki obeh držav :okli vzporedno z obiski v aznih delih države. V prestolnico najsevernejših ourmanskih držav San, v me-• Tr.ongDži. ie prispe! pred- ' Ba Sve, minister narodne ‘ brarabe, predsednik burmanskih ' ndikatov in socialistične stranke Burme aednik Tito dopoldne. S cvetan in burnim vzklikanjem ga je sprejela velika množica meščanov. Kardeljev članek v biltenu Socialistične internacionale London, 8. jan. (Tanjug). Bilten Socialistične internacionale objavlja v današnji številki Hacek generalnega sekretarja SZDL Jugoslavije Edvarda Kardelja o delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji. Članek je bil prvič objavljen v jubilejni številki sindikalnega glasila »Rad« ob četrti obletnici zakona o delavskem samoupravljanju v gospodarskih podjetjih. Bilten Socialistične internacionale izhaja vsakih 14 dni v Londonu in objavlja članke in material o delavnosti in izkušnjah mednarodnega . socialističnega gibanja. Veleposlanik Cculet prispe 25. januarja Beograd, 8. jan. (Tanjug). V krogih francoskega veleposlaništva v Beogradu sporočajo, da bo novi veleposlanik francoske republike v Jugoslaviji g. Francois Cculet prišel v Beograd 25. januarja- Pogajanja o restituciji se nadaljujejo Beograd, 8. jan. (Tanjug) Iz državnega sekretariata za zunanje zadeve poročajo, da se bodo pogajanja o restituciji jugoslovanskih kulturnih dobrin iz Italije nadaljevala 14 t. m. Pogajanja so v Rimu in so bila sredi decembra prekinjena zaradi novoletnih praznikov. Sef jugoslovanske delegacije dr. Zvonko Perišič, prvi svetnik veleposlaništva FLRJ v Italiji, odpotuje nocoj v Rim. Po prekinitvi pogajanj je bil v Beogradu na posvetovanju, kjer je obvestil državni sekretariat za zunanje zadeve o poteku pogajanj. VREME Vremenska napoved za nedeljo: oblačno in v nižinah zamegleno vreme. Vmes nekaj padavin, nad 800 m kot sneg. V višjih legah severne Slovenije pozneje delne razjasnitve. Temperature v notranjosti med —1 in +2. na Primorskem 6 in 100 C. Zlasti v severni In vzhodni Sloveniji še nevarnost poledice. To je prvi dan potovanja predsednika Tita po Burmi, ki bo trajalo teden dni, med katerim bodo imeli jugoslovanski in burmanski voditelji politene razgovore. Rangun, 8. jan. (Tanjug). Poročila o dvodnevnem bivanju predsednika Tita v Burmi, o političnem pomenu njegovih pogovorov z burmanskimi voditelji, o obisiku zgodovinskih spomenikov Ranguna in o slovesnem odlikovanju burmanskih prvakov, polnijo davi prve strani vodilnih burmanskih listov »New Times o£ Burma«, »Na- Februarja bo sestanek ministrov Balkanske zveze Beograd, S. jan. (Tanjug Kot se je zvedelo iz obveščenih krogov, bo sestanek zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije verjetno konec februarja ali v začetku marca t. 1. Vse tri vlade so že dalg načelen pristanek za sestanek ministrov v tem roku. V istih krogih izražajo upanje, da bosta grški in turški parlament do tega časa ratificirala Blejski sporazum. Kot je znano, je jugoslovanska ljudska skupščina Balkansko zvezo ratificirala že na svojem jesenskem zasedanju. General Cook odpotoval iz Beograda Beograd, 8. jan. (Tanjug). Namestnik poveljnika ameriških oboroženih sil v Evropi general Orvald Cook je danes odpotoval iz Beograda, po treh dneh obiska v Jugoslaviji. Pred odhodom z zemunskega letališča je general Cook izjavil novinarjem, da je z obiskom zadovoljen, predvsem pa je napravilo naj vtis gostoljublje, izkazano njemu in njegovemu spremstvu. V teh dneh je obiskal več vidnih jugoslovanskih vojaških osebnosti, opazoval je tudi vaje enot Jugoslovanske armade in obiskal neko vojaško šolo in letališče. General Cook je prišel v Jugoslavijo, da bi se seznanil z izvajanjem in problemi vojaške pomoči, ki jo ZDA nudijo Jugoslovanski armadi. tion« In »Burma«, ki soglasno ugotavljajo, da je predsednikov obisk v Burmi izzval v najširših krogih ljudstva navdušenje, kakršnega ne pomnijo. »Ko se je Tito pojavil na rangunskih ulicah — poroča davi rangunski radio — smo videli edinstvene podobe in prizore v življenju glavnega mesta. Včeraj so številne trgovine in delavnice ostale zaprte, čeprav je bil delavnik, pa tudi v šolah so imeli skrajšan pouk, da bi ugodili željam delavcev in učencev, ki so hoteli videti Tita. Na sto tisoče Ranguncev je bilo včeraj in predvčerajšnjim na ulicah in je pozdravljalo jugoslovanskega predsednika z vzkliki »Živelo burmansko-jugoslovansko prijateljstvo«, »Živel Tito«, »Živel Ba U«. Tisk ugotavlja, da burmanska javnost v tem dogodku gleda velik prispevek k miru na svetu sploh in h krepitvi burmansko - jugoslovanskega prijateljstva, pa tudi vzpodbudo pri izgradnji nove napredne Burme. »Predsednik Tito, piše v zvezi s tem veliki dnevnik v burmanskem jeziku »Hanthawaddy« je prepotoval desettisoče milj, da bi prišel sem in pokazal svetu, da so narodi, ki želijo mir in zmanjšanje napetosti. Obisk maršala Tita najvišjim zastopnikom dveh neodvisnih držav v Aziji, daje priložnost o vprašanjih, kako premagati težave na poti k miru v svetu in k napredku narodov.« Drugi list v burmanskem je--ziku »Taing Lon Kjau« ugotavlja, da je Titov obisk v Burmi prispevek k miru in sodelovanju narodov na podlagi enakopravnosti. List omenja govor predsednika Tita ob sprejemu v mestni -hiši in pravi: »Narodi Burme in Jugoslavije bodo do- U Tun Vin, minister za Informacije, eden izmed voditeljev socialistične stranke jajo. Jugoslavija gleda v Burmi enakopravnega partnerja in deželo, ki se je zmožna za ta cilj iskreno potruditi.« Beograd, 8. jan. (Od našega beograjskega dopisnika). Te dni se je iz obveščenih krogov v Bonnu zvedelo, da strokovnjaki zahodnonemške vlade pripravljajo nove predloge za rešitev vprašanja jugoslovanskih terjatev iz predvojnega in vojnega časa. Ce bo zahodnonemška vlada te predloge sprejela, potem pričakujejo, da se bodo jugo-slovansko-nemški razgovori o teh terjatvah nadaljevali februarja. Kot je znano so bili razgovori med jugoslovansko in zahodno-nemško delegacijo v Bonnu o jugoslovanskih terjatvah iz predvojnega in vojnega časa prekinjeni 22. decembra lani, ker zahodnonemška delegacija ni pokazala razumevanja za več kot upravičene zahteve Jugoslavije. Zahodnonemška delegacija je na teh razgovorih bodisi odklanjala ureditev tega vprašanja, bodisi soglašala samo s tem, da prizna le majhen del jugoslovanskih terjatev. Tako stališče zahodnonemške delegacije je bilo nerazumljivo ne samo naši delegaciji, temveč vsej jugoslovanski javnosti, kateri je prav dobro znano, da so nemške obveznosti, ki so nastale med vojno, že tako in tako omejene na minimum z londonskim sporazumom iz leta 1935. o ureditvi nemških dolgov. Čeprav se je naša država dobro zavedala, da je ta sporazum nepravičen in da ne ustreza našim interesom, ga je vendarle sprejela, v želji, da se urede nerešena vprašanja iz druge svetovne vojne, in v interesu mednarodnega sodelovanja. To, da je Jugoslavija ta sporazum podpisala prav nič ne spremeni dejstva, da je nepravičen in da škoduje predvsem interesom malih držav, ki so bile v drugi svetovni vojni najbolj oškodovane — in med katerimi je prav gotovo prva Jugoslavija. Londonski sporazum o ureditvi nemških dolgov je veliko bolj računal s potrebo ohranitve gospodarske zmogljivosti Zahodne Nemčije in njene hitre gospodarske obnove, kot pa z enakimi potrebami malih držav, ki jih je izropala hitlerjevska vojska. S tem sporazumom so terjatve velikih držav do Zahodne Nemčije zagotovljene v mnogo večji meri, kot pa terjatve malih držav. Za Ilustracijo naj navedemo, da so n. pr. Velika Britanija, ZDA, pa tudi Švica mogle po londonskem sporazumu prijaviti in tudi opravičiti maksimalne zahteve za izplačilo terjatev v dolarjih, funtih in francoskih frankih. Male države, med njimi tudi Jugoslavija, pa tega ne morejo, kajti njihove terjatve iz vojnega časa se nanašajo predvsem na blago, ne pa na Doslej najdaljši sestanek Ameriški tisk se izogiba prognozam, trdi pa, da je bil Hamarskjöld hladno sprejet v New Delhiju in v Pekingu PEKING, 8. jan. Kot poroča agencija Nova Kitajska, je imel generalni sekretar OZN Dag Hammarsk-joeld danes tretji sestanek s predsednikom kitajske vlade Cu En Lajem. Sestanek je trajal 5 ur in je bil najdaljši od dosedanjih sestankov med Ham-marskjoeldom in predsednikom kitajske valde. New York, 8. jan. (Tanjug) Ameriški tisk posveča Ham-marskjoeldovemu potovanju v Peking vsak dan precej prostora na najvidnejših mestih. V previdno napisanih člankih pa se listi izogibajo vsaki prognozi. Trdijo le, da je bil Hammarskjoeld v Pekingu in New Delhiju hladno sprejet. »New York Herald Tribune» piše v svojem uvodniku, da je »vznemirljivo«, ker je Nehru hladno sprejel Ham-marskjoelda, ko je prišel v v Indiji sprejet kot »gost vlade in da so mu bile izkazane vse časti«. Kljub temu sporočilu indijske delegacije je »New York Herald Tribune« objavil članek, v katerem poudarja, da ni bilo »ne lepo ne pametno«, ker so Indijci sprejeli Hammarskjoelda z »najmanjšo možno stopnjo vljudnosti, ki jo predvideva protokol«. valuto. Mi n. pr. sploh ne vemo točno, kolike blaga smo med vojno Izvozili v Nemčijo, kar je razumljivo, če pomislimo, da to ni bila normalna trgovina, temveč navadno ropanje. Na ta način je Švica dobila skoro vse svoje terjatve iz kliringa z Nemčijo v dragi svetovni vojni, medtem ko je Jugoslavija morala omejiti svoje terjatve na minimum. Naše terjatve so z londonskim sporazumom omejene na vsoto 800 milijonov mark, kar predstavlja glede na škodo, ki jo je imelo jugoslovansko gospodarstvo, pač neznatno vsoto. Kljub temu pa je naša delegacija na razgovorih v Bonnu bila pripravljena, da se za vse naše terjatve najde rešitev s sporazumom o njihovi skupni vsoti. Namesto da privoli na upravičene jugoslovanske zahteve, pa se je delegacija Zahodne Nem-čiju trudila, da v sumljivi luči prikaže celo naše minimalne terjatve, priznane z lonodonskim sporazumom. Vsoto 800 milijonov mark je zahodnonemška delegacija z raznimi monetarnimi operacijami (samovoljno izračunavanje vrednosti nekdanje jn sedanje marke itd-) hotela znižati na neznatno vsoto. Dalje je zahodnonemška delegacija, da bi priznala naše terjatve na osnovi socialnega zavarovanja, zahtevala točne dokumente, čeprav je dobro znano, da so nacisti te dokumente, ob koncu vojne, ko so uvideli neizogibnost poraza, uničevali. Tako stališče zahodnonemške delegacije na razgovorih v Bonnu je moralo dovesti do prekinitve pogajanj o ureditvi naših terjatev, kar je imelo težak od-' mev v jugoslovanski javnosti. Sedaj se iz Bonna sliši, da se novi predlogi strokovnjakov zahodnonemške vlade v večji meri približujejo našim zahtevam. V interesu našega sodelovanja z Zahodno Nemčijo upamo, da je res tako. Milan Pogačnik „Zmag v ne ho več Radakrišnon o miru in vojni IZ ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Razprava o načrtu zakona o dedovanju New Delhi, 8. jan. (IIS). V svojem odgovoru na poslanico meščanov Nadžpura je podpredsednik Indije Radakriš-nan včeraj izjavil, da v bodočnosti ne bo več »zmag v vojnah«. Podpredsednik je govoril o nevarnostih, ki jih lahko povzroči zloraba odkritij sodobne znanosti in dejal: »Strahotni obseg sil, ki jih je razvila znanost, lahko vrže človeštvo v popolno temo«. Podpredsednik Radakrišnan je dejal, da se Indija zavoljo tega bori, kolikor je v njen! moči, da ohrani pridobitve civilizacije in pomaga človeštvu, da na miren način doseže svoje cilje. Dodal je: »Ni namen Indije, da doseže vojaško moč za zmago v vojni, temveč zato, da jo prepreči, če je le mogoče-« Razgovori o novih prevoznih tarifah Pritožba Severnega Vietnama Britanska vlada je odklonila pritožbo, izjavljajoč, da izvajanje določil ženevskega sporazuma nadzira mednarodna komisija za kontrolo premirja dal sporočilo, v katerem izjavlja, da smatra britanska vlada pritožbo Severnega Vietnama za poskus izpodkopavanja oblasti mednarodne komisije za kontrolo premirja. »Ce Vietnam misli, da so bila določila ženevskega sporazuma prekršena, naj pošlje svojo pritožbo mednarodni komisiji za kontrolo premirja,« je rečeno v sporočilu Foreign Officea. Sporočilo britanskega zunanjega ministra poudarja, da bo mednarodna komisija za kontrolo premirja, ki sedaj razpravlja o pritožbi, o njej brez dvoma obvestila udeleženke ženevske konference, če je satna ne bo mogla rešiti. Britanski veleposlanik v Moskvi je včeraj izročil sovjetski vladi odgovor na sovjetsko zahtevo. London, 8. jan. (Tanjug). Britanska vlada je danes odklonila sovjetsko zahtevo, naj izroči pritožbo Severnega Vietnama državam udeleženkam ženevske konference. V tem dokumentu protestira Severni Vietnam proti vključitvi Južnega Vietnama v ma-nilski pakt (SEATO) in govori o umorih mučenju in zapiranju v Južnem Vietnamu. V dokumentu trdijo tudi, da general Collins, ki je v Južnem Vietnamu v posebni misiji, v resnici vežba južno-vietnamsko armado. V sovjetski noti, ki so jo v Londonu sprejeli 50. decembra, zahtevajo od britanske vlade, naj skupaj s Sovjetsko zvezo razpošilja pritožbo vietnamske vlade, s katero obtožuje Juž-ni Vietnam, Francijo in ZDA, da kršijo ženevski sporazum. Foreign Office je danes iz- BEOGRAD, 8. jan. (Tanjug). Na Dunaju bo 18. in 19. januarja jugoslovansko - švicarska železniška konferenca, na kateri bodo govorili o vprašanju izdelave nove železniške tarife za prevoz blaga med obema državama. Na željo mednarodne železniške unije bo nova jugoslovansko-švicarska blagovna tarifa prilagojena tarifam ostalih evropskih dežel. Zastopniki jugoslovanskih železnic bodo sodelovali tudi na mad-žarsko-švicarski železniški konferenci, ki bo od 22. do 24. januarja v Budimpešti. Na tej konferenci bodo izdelali madžarsko-švicarsko tarifo za prevoz blaga, ki bo obsegala tudi jugoslovanske proge. Kot je bilo že sporočeno, so jugoslovanske In madžarske železnice dosegle sporazum o obnovitvi železniškega mostu čez Muro in o vzpostavitvi železniškega prometa na obmejnem prehodu Koto-riba—Murakeresztur, prek katerega bo šel madžarski tranzit skozi našo državo. Začetek železniškega prometa Je obmejni prehod Kotoriba—Murakersztur predviden za letošnji marec. ŠAL Fuderer mora deliti tretje mesto Hastings, 8. jan. V zadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Fuderer izgubil proti madžarskemu mojstru Szabu, in sicer je kot črni predal partijo v 41. potezi po štirih urah Igranja. Ostale partije so se končale takole: Unzlcker : Alexander remi, Smislov : Phillips 1:0, Fairjiurst : Keres 0:1, Dormer : Pachman 0:1. Prekinjena partija med Unzicker-jem in Pachmanom se je končala remi. Končno stanje na tabeli: Keres ln Smislov 7. Fuderer, Pachman in Szabo 5.5, Unzlcker 6, Alexander 4.5, Donner 2.5, Fairhurst 1.5 in Phillips 1 točka. V gornji skupini prvega rezervnega turnirja dela Andrič drugo in tretje mesto s Persitzem s 6.5 točke. V spodnji skupini prvega rezervnega turnirja Je zmagal Vasiljevič • 7 točkami. Hammarskjoeld Indijo in ker se mu je zdelo potrebno, da kritizira sklep Združenih narodov o Ham-marskjoeldovem potovanju v Peking. Zaradi teh poročil je indijska delegacija v Združenih narodih včeraj razdelila novinarjem tekst, v katerem piše, da je bil Hammarskjoeld Beograd, 8. jan. (Tanjug). Odbor za organizacijo oblasti in upravo pri zveznem zboru je včeraj popoldne razpravljal o določbah načrta zakona za delovanje na podlagi oporoke, predvsem o pogojih za veljavnost oporoke, o oblikah oporoke in njeni vsebini, ki je potrebna, da je oporoka veljavna. Načrt zakona določa, da more oporoko napraviti vsaka oseba, sposobna za presojo, ki je dokončala 16. leto starosti. Načrt določa tri redne oblike oporoke: svojeročno, pismeno pred pričami in sodno oporoko. Načrt stremi glede oporoke za tem, da omogoči izražanje poslednje volje zapustnikom na svoboden in lahek, toda obenem tudi na dovolj zanesljiv način, da bi se preprečile zloraibe in spori med dediči, ki se pogosto pojavljajo pri dedovanju na podlagi oporoke. Odbor za organizacijo oblasti in upravo je danes nadaljeval razpravo. Prvih 10 členov načrta zakona o dedovanju so naglo sprejeli z nekaterimi krajšimi pojasnili poverjenika zveznega izvršnega sveta, zatem pa je seja postala bolj živahna. Postavke zakonskega načrta so se preverjale ob praktičnih vprašanjih, ki so jih navajali iz področja dedovanja ljudski poslanci. Na dnevnem redu je bilo IV. poglavje zakonskega načrta, ki obravnava tako imenovani dogovor o dedovanju. Čeprav se taki dogovori ne sprejemajo kot podlaga za dedovanje, je vendar prevladalo mnenje, da jih je treba v zakonu obdelan, ker se mnogo uporabljajo. V pravni praksi, zlasti na vasi, obstoje namreč gotovi dogovori, ki naj bi po zamisli udeležencev imeli funkcijo dogovorov o dedovanju, čeprav je po svoji pravni strukturi nimajo. Zato so taki dogovori povzročali mnoge spore pred sodiščem in pogosto ostajali brez učinka, zaradi česar so posamezniki ponekod prišli v brezizhoden položaj. Po zakonskem načrtu se v praksi 'pojavljajo v glavnem tri vrste takih dogovorov. Eden izmed njih je dogovor o dosmrtnem vzdrževanju, drugi se tiče razdelitve lastnine za življenja med naslednike, pri tretjem pa gre za darila v primeru smrti. Odbor bo nadaljeval delo v .ponedeljek. Pohorje v beli odeji vabi«. Medtem ko se za avtomo bili po mariborskih ulicah še vedno dviga prah In otroci zaman negujejo smuči ln sani, so visoko na Pohorju, okoli Ribniške koče že oživela s: učišča. »Temperatura minus 2 stopinji, 15 cm posrenice«, javljajo z Ribniške koče, ki je dolgo samevala, zdaj pa že ima prve goste ln veliko prijavljenih za semestralne počitnice. Tako bo ta del Pohorja med Ribniško kočo ln Peskom postal tudi letos, kljub dosedanjim slabim izgledom, prijetno zatočišče ljubiteljev, zimskega športa in bele opojnosti. (jp) Gibanje in problemi zaposlenosti r V družbenem -eektorfu ju- vib devetih mesecih leta 1954 la Ö3.243 vejencev, medtem ko goslovaiskega gospodarstva : pa se ;je gibala okrog 93.' jih Je bilo 1951. leta 30.997. je doseglo število zaposlenih To gibanje se v glavnih po- Na drugi strani se zadnji oseb v avgustu 1954 prvič po, tezah ujema z razvojem vsega čas opaža naraščanje števila : petih 'letih nivo iz leta 1949, jugoslovanskega gospodarstva, vajencev v privatnem obrt-ko je bila zaposlenost v po- za katerega je značilen dolo- ništvu, čeprav jih tudi tu še vojni dobi na na j višji stopnji, čen zastoj v razdobju 1950 do primanjkuje. Popis obrtništva Tendenca naraščanja se je po 1952 (zaradi gospodarske blo- lani septembra je med drugim zadnjih podatkih nadaljevala kade, sušnih let in velikih iz- ugotovil, da je v državi tudi v septembru. V tem me- datkov za narodno obrambo) Д98.338 privatnih obrtnih de-secu je bilo v državi (v druž- in njegovo ponovno oživljanje lavnic (34!% je neregistrira-benr-m sektorju) zaposlenih v 1953. in 1954. letu. пШ) in da dela ter se uči v 1,717.000 oseb, t. j. za 204.000 Ce ne bi bilo teh negativ- teh delavnicah 49.890 vajen-' več. kakor v septembru leta nih pojavov, bi bilo gibanje 1953. in‘za 50.000 več od ,po-, .zaposlenosti po mnenju neka-Vjprečja v letu 1949.; terih strokovnjakov precej Upoštevajoč smetmice sploš- mirnejše, brez večjih • skokov, nega razvoja gospodarstva v vendar bi bil današnji nivo Z uvajanjem novega gospodarskega sistema so se pojavile pri nas konec 1951. leta prve začasno nezaposlene osebe. Število teh oseb je naraščalo v sušnem 1952. letu in r- - Dopolnilni prispevek za celjski : zavod za socialno zavarovanje Celje, 8. jan. Na današnji redni skupščini Zavoda za so- uvede dopolnilni obvezni prispevek v višini 1 odstotka. cev, od katerih mnogi kot vajenci sploh niso bili prijavljenu Strokovnjaka, ki spremljajo gibanje zaposlenosti, menijo, letošnjem letu so pristojni zaposlenosti približno isti. V da je pomanjkanje interna- varovancev, strokovnjaki mnenja, da ima- tem primeru pač ne bi bilo tov oziroma stanovanjskih nezaposlenih so nekvalifici- mo vse realne možnosti, da se prišlo do naglega vzpona v možnosti eden izmed glavnih rani delavci. V juliju 1954 na štev]io zaposlenih letos pove- letu 1954, namreč od 1,105.000 vzrokov za padanje števila primer je bilo od skupnega, ča za okrog 60.000, kakor to v januarju na 1,717.000 v sep- vajencev v splošnem družbe- omenjenega števila začasno JmišUnni +amV\w Л7 nruvh HpuP-tlh ШР- »-«o.-»-*-» ра1т4п-**>и m orl+om tn in n6Z3TWsl РПЛ h Il©kVclllf lCircHlill tudi pozneje, ter je doseglo bila glavna točka dnevnega februarja 1953 najvišji nivo, reda finančno stanje zavoda, namreč 98.200 oseb. Njihovo Zaradi znižanja dohodkov za-šlevilo je nato polagoma pa- voda kot posledica znižanja dalo. Julija 1953 jih je bilo prispevka od 45 na 43% je za-70.115, julija 1954 pa 67.859; vod zašel v finančne težave, v to številko je vračunanih ki so se pokazale ob koncu tudi 23.859 oseb, ki so prvič preteklega leta v več milijon-iskale zaposlitve. Število oseb, ski izgubi. Za to je že republiški ki so v tem mesecu iskale de- zavod povečal participacijo la, je predstavljalo 2.99% od okrajnega zavoda za poldrugi skupnega števila aktivnih za- odstotek. Poleg tega je danes Večina začasno še skupščina okrajnega zavoda sprejela odločitev, da se na področju celjskega okraja daino zavarovanje v Celju je Uvedba tega prispevka velja že za preteklo leto. Na ta način zbrana sredstva bodo za- Prva razprava o novem plačilnem sistemu v Celja Celje, 8. jan. — Na pobudo zveznega poslanca tov. Franca dostovala za kritje izgube, na- Leskoška sta okrajni in medalje za zagotovitev posebne- s^ni ljudski odbor v Celju sega rezervnega sklada in za in- 1 *- vesticijska dela v zdravstvu- Na konau je skupščina še sklenila, da se priporoči odgovornim forumom, naj se tudi pri republiškem svetu za zdravstvo ustanovi posebna komisija, ki naj bi usmerjala zdravstveni kader na podeželje- M. B. predvideva družbeni plan. — tembru. V prvih devetih me- nem sektorju, medtem ko je nezaposlenih prevladuje mnenje, da bo do secih 1954 je znašalo povpreč- naraščanje števila vajencev v delavcev 38.062, kvalificiranih — - • -,------------ . 1- — -*orr^,=!tcmU> —.-—-i—i—n. —i. 13.802, uslužbencev 9459 in mladine 6536. Takoj po pojavu začasne nezaposlenosti v prvih mesecih 1952. leta so bili podvzeti ukrepi za materialno zaščito začasno nezaposlenih za čas prekinitve delovnega odnosa in za njihovo ponovno zaposlitev. S posebno uredbo jim je zagotovljen med drugim materialni obstoj, biroji za posredovanje dela pa jim pomagajo pri iskanju ustrezne zaposlitve. Konec leta 1954 so sindikati Srbije poslali ljudski skupščini in zveznemu izvršnemu svetu predlog za razširitev pravic na materialno zaščito. (Jugopres) predvidenega porasta zaposle- no številčno stanje zaposlenih privatnih obrtnih delavnicah riih prišlo v glavnem z ures- okrog 1,570.000 ali, to po- v precejšnji meri posledica riičevanjem programa hitrej- vprečje je bilo za okrog 11°/» splošnega napredka tega sek-šega dviganja kmetijstva, hi- višje kakor v letu 1953. (Druž- torja obrtništva, trejše stanovanjske izgradnje beni plan za leto 1954 je pred-čeli obratovati mnogi novi videval povečanje števila za-in zaradi tega, ker bodo za- poslenih za 8%). Spremembe v številčnem odnosu med delavci in uslužbenci Številčni odnos med delavci in uslužbenci v jugoslovanskih podjetjih je ostal tudi v 31. marca 1953. Tega dne prejšnjem letu v glavnem tak, ^^vij^Tvse' dTteS“ je bilo v državi 16,927.000 kakor je bil m kakor se je ustalil že leta 1952. V tem (1952.) letu so predstavljali Za smotrno delo sindikalnih organizacij na Gorenjskem industrijski objekti. Struktura gospodarsko aktivnega prebivalstva Zadnji splošni podatki o gospodarsko aktivnem prebivalstvu datirajo iz popisa z prebivalcev, aktivno zaposlenih pa je bilo 7,838.000 oseb, Vprašanje začasno zaposlenih in njegovo reševanje V prvih povojnih letih nismo imeli nezaposlenosti kot pojava, ki bi mu bilo treba posvečati posebno skrb. Nasprotno, pomanjkanje delovne sile in velika fluktuacija sta ali 46.5%. Med temi je bilo delavci 77% od vsega števila žena 2,693.000, ali 34.2%. Večji del gospodarsko ak- zaposlenih, 1953. leta 79% in v prvih devetih mesecih 1954 resen gospodarski problem. Da bi se fluktuacija prenehala, je izšla leta 1950 uredba o ustalitvi delavne sile. tivnih oseb, namreč 5,015.000, ekrog 80%. Pri tem ne smeje delal v privatnem sektor- mo pozabiti, da je bilo leta ju. Med njimi je bilo po na- 1949, torej v času administra-vedenem popisu 1,925.000 sa- tivnega upravljanja gospo-mostojnih (tu gre v glavnem darstva, od vseh zaposlenih za kmete in obrtnike, ki de- oseb delavcev samo — 69%. la j o brez pomoči tuje delovne V zadnjih predvojnih letih je sile), 2,772.000 članov družin, bilo številčno razmerje med ki pomagajo pri delu, 219.000 delavcev in uslužbencev, 59 tisoč službodajalcev in 43.000 vajencev. V splošnem družbenem sektorju je bilo zaposlenih 2,004.000 oseb, v zadružnem 697.000, pri raznih družbenih organizacijah pa 41.000; za 81.000 zaposlenih oseb se ni ugotovilo, v katerem sektorju so zaposlene. Novi gospodarski sistem in zaposlenost V razdobju od leta 1950 do 1954, za katerega je značilno uvajanje novega gospodarskega sistema (decentralizacija, delavsko samoupravljanje, fi- delavci in uslužbenci v celotnem gospodarstvu države skupaj z državno administracijo približno takšno, kakor je danes. Leta 1939 n. pr. je znašal ta ednos 82:18. Menijo, da je tendenca počasnega naraščanja števila oz. udeležbe uslužbencev v skupnem številu zaposlenih, ki je prišla do izraza lani, naravna in da se bo nadaljevala. Današnji sestav, kvalifikcije in s tem v zvezi vloga uslužbencev v gospodarskih podjetjih so precej drugačni, kakor so bili leta 1949 in prej. Medtem ko je opravljal takrat velik del - uslužbencev dela čiste ad- Predlog o načinu nabavljanja lieenc v inozemstvu Beograd, 8. jan. (Tanjug), nosili stroške nabave inozem-Odbor za gospodarstvo zvez- skih licenc. V pogledu deviznega izvršnega sveta je spre- nih sredstev za nabavo licenc jel predlog Zvezne industrij- predvideva predlog možnost sike zbornice o ureditvi naba- sporazumne rešitve med Ln-ve licenc v inozemstvu. Po dustrijsko zbornico in Na-iem predlogu naj bi v bodoče rodno banko FLRJ. same gospodarske orgainiza- Nedavno so dobile jugoslo-cije in proizvodnja podjetja vanske železnice odobritev, da naj bi letos poleg nabave Odbora za gospodarstvo Narodnega sobranja Makedonije sprejela predlog družbenega plana Skoplje, 8. jan. (Tanjug) Odbora za gospodarstvo obeh zborov Narodnega sobranja Makedonije sta izglasovala , , ., . , - ., danes na ločenih sejah pred- trolejbuse m druga vozila. log^ republiškega družbenega' јГ?т- v<^1 pogajanja z тЈл-nV lost V .nAil določenimi-' inozemskimi fo- Kranj, 8. jan. Popoldne je bila v Kranju seja predsedstva izvršnega odbora okrajnega sindikalnega sveta za Gorenjsko, ki so se je udeležili zastopniki sindikalnih organizacij na Gorenjskem. Na sestanku je bilo podano poročilo o dosedanjem delu sindikalnih organizacij. Posamezni krajevni sindikalni sveti se pripravljajo za volitve novih vodstev. Ugotovili so, da je treba pri volitvah posvetiti pažnjo izbiri novih sindikalnih funkcionarjev. Govorili so tudi o sodelovanju sindikalnih organizacij z zbori proizvajalcev. Nekatere tovarne, n. pr. »Elani, »Verigai in »Jelovica«, so odpuščale delavce brez utemeljenih razlogov, pri čemer niso sindikalne organizacije odigrale potrebne vloge. Premajhna je bila tudi pozornost sindikalne organizacije v Bohinju, kjer je blagajnik organizacije v preiskavi, ker je pobiral višje članarine, kakor pa jih je obračunaval. Posebno skrb bodo sindikalne podružnice morale v bodoče posvetiti problemom obrtništva, ki je na Gorenjskem najbolj razvito v Sloveniji. Iz razprave je razvidno, da je v obrtništvu zelo mnogo administrativnih uslužbencev in sicer 10 in pol odstotka vseh kvalificiranih delavcev. Dosedanje sindikalno delo je bilo vse preveč usmerjeno na večje tovarne in podjetja, medtem ko so manjša obrtna in druga podjetja ostajala ob strani in se tu razna vprašanja niso reševala. Nadalje je bilo podčrtano, da s čipkaricami niso urejeni odnosi in da so le-te več sili manj izkoriščane. Njim se delovni staž ne priznava in zato ne dobivajo pokojnine. To zadevo bodo morale sindikalne organizacije urediti. Lotiti se bodo morale ureditve položaja kvalificiranih gozdnih delavcev. Med sklepi je bilo poudarjeno, da se bo sindikalna organizacija morala bolj zanimati za p:o-bleme obrtništva in je bila v ta namen osnovana posebna komisija., Na skupni seji obeh OLO na Gorenjskem, radovljiškega in kranjskega, ter izvršnega sveta okrajnega sindikalnega sveta naj bi se pogovorili o vprašanjih družbenega plana. —ek stavila poseben osnutek in teze za izvajanje novega plačilnega sistema za delavce in uslužbence industrijskih podjetij. Danes dopoldne je bil ta osnutek edina točka dnevnega reda na konferenci zastopnikov gospodarskih organizacij celjskega in šoštanjskega okraja, katere sta 6e med gosti udeležila še zvezni poslanec Franc Leskošek in Franc Simonič, nadalje elani občinskih ljudskih odborov itd. Razpravo o tezah pa je voda ing- Štrukelj. M. B. Zagrebška opera povabljena v Francijo, Belgijo in na Dansko Zagreb, 8. jan. (Tanjug). — Po povabilu za gostovanje v Londonu, kamor bo odpotovala 21. januarja, je zagrebška opera prejela ponudbe za gostovanje tudi v Franciji, Belgiji in na Dan-skem. Kakor se je zvedelo, proučujejo možnosti za gostovanje celotnega opernega ansambla prihodnje Jeseni v Parizu. Povabila za gostovanje v Londonu in Parizu pomenijo zelo pomembno priznanje Jugoslovanski operni umetnosti. Doslej je le zelo majhno število gledališč po svetu gostovalo s celotnimi ansambli v Londonu In v Palais Chaillet v Parizu. Na tritedenskem gostovanju v Londonu od 4. januarja do 12. februarja bodo zagrebški operni umetniki predvajali 24 oper in baletov jugoslovanskih, in tujih avtorjev. 10 motornih vozil za potrebe našega turizma odkupile tudi licenco za izdelavo takih voz v naših tovarnah. Zagrebška tovarna »Rade Končar« je poleg tega sklenila dogovor s švicarsko firmo »ErLi-kon« o nabavi licence za izdelavo -elektromotorjev za Včeraj in danes Jugoslovanska trgovinska delegacija se je vrnila iz ZSSR Beograd, 8. jan. (Tanjug) Zjutraj se je z vlakom iz Budimpešte vrnila iz ZSSR v Beograd jugoslovanska trgo- nančno- M»jn bodo verjetno dosegla vsoto dopisnika). Da bi razbremenili okrog 26 milijard dinarjev, pa je po letu 1950 zajela tudi obeta nadaljnji vzpon gospo-samo državno upravo. Oseb, darstva LR Makedonije. Nove dobave pšenice iz Amerike Beograd, 8. jan. Po obvestilih, ki jih je zvezna uprava za prehrano dobiia danes iz Wa- Izvršni svet Bosne in Hercegovine sprejel predlog družbenega plana Sarajevo, 7. jan. (Tanjug) obstoječe.fakultete v Beogradu, so začeli v Srbiji proučevati možnost otvoritve novih fakultetnih centrov v večjih mestih Srbije, v katerih bi bili za sedaj samo posamezni oddelki fakultet. . S tem namenom je komisija medicinske fakultete iz Beograda obiskala Novi Sad, plačanih iz proračuna, je bilo konec 1951. leta 250.000. To število se je 1952. leta zmanjšalo na 231.400 in 1953. leta na 205.500. Sredi leta 1954 je bilo v državni upravi zaposle- _ , . _ „ _ _______________ nih 212.772 oseb. To poveča- Izvršni svet LR Bosne in Her- shingtona, je vlada ZDA dala nje je rezultat krepitve stro- cegovine je pod predsedstvom na razpolago finančna sred- kovnega aparata pri lokalnih jvHuma danes sprejel po stva za nakup prvega konti- organih oblasti. V ustanovah dvodnevnan pretresanju pre- genta 125.000 ton iz novoodo- s samostojnim finansiranjem republiškega družbenega ------- -------- brenih 425.000 ton pšenice, po- je bilo tedaj zaposlenih 68.197 1-eijo 1955 in predlog sike fakultete v teh mestih, ker trebnih naši državi za ublaži- oseb. proračuna za L 1955. Izvršni je na beograjski medicinski fa- la trgovinski sporazum jetsko zvezo. Sef delegacije je bdi Müjalko Todorovič, član zveznega izvršnega sveta. Akcija za ustanavljanje stanovanjskih zadrug v Zagrebu Zagreb, 8. jan. V organizacijah Socialistične zveze Zagreba te dni živahno razpravljajo o zelo važni zadevi, namreč o ustanovitvi stanovanjskih zadrug. Ponekod so v tem pogledu bil že sprejeti sklepi V okviru teh zadrug bi posamezni spevffci izseljencev z Brača, deloma pa na stroäke občine Brač. M. B. Razstava pedagoškega tiska FLRJ Zagreb, 8. jan. Pedagoški Inštitut filozofske fakultete v Zagrebu je priredil originalno razstavo, doline, ki nabavlja lepilo pri nekem slovenskem, trgovcu s objavljene v Jugoslaviji po vojni. Razstava je zelo dobro organizirana in bo odprta do konca meseca. M. B. Carinarnica je zažgala kres Nova Gorica, 8. jan. Tovarna čevljev »Jadran* v Mirnu pri Gorici je začela v preteklem letu proizvajati novo vrsto lahkih ženskih čevljev z lepljenimi podplati, Ker je za te nove čevlje zelo veliko povpraševanja, posebno v Slovenskem Primorju in Istri, bo tovarna proizvodnjo te obutve v letošnjem letu še povečala. Za izdelavo teh čevljev uporablja tovarna posebno vrsto tekočega uvoženega lepila nemške proizvodnje »Ti-vodur Super 54«. To surovino dobiva tovarna od podjetja ^Primorje-eksport« iz Rožne Razstava o Pariza Zagreb, 8. jan. V francoski čitalnici v Zagrebu so odprli dokumentarno razstavo »Pariz«. Razstavljena so knjižna dela In razne druge publikacije, ki opisujejo v francoskem jeziku glavno mesto Francije. Razstava je opremljena tudi z lepimi ilustracijami o Parizu. Na razstavi razstavlja tudi temi predmeti v Gorici. Letos je tovarna prejela med odličnim lepilom tudi pošiljko lepila iste znamke. To lepilo ni bilo uporabno za proizvodnjo v tovarni, kar je potrdil tudi komisijski ogled, katerega se je udeležil sam dobavitelj iz Gorice, ki je reklamacijo tudi upošteval in poslal boljše blago. Za nekurantno blago dobavitelj ni zahteval Kragujevac in, Niš ter skupno državljani najeli posojilo in skupno gradili stanovanjske zgradbe z dvema ali več stanovanji. M. B. s predstavniki ljudske oblasti, zdravstvenih organizacij in zdravniških združenj pregledala možnosti za otvoritev medecin- tev posledic lanske slabe žetve. Na osnovi sporazuma podpisanega 5- januarja letošnjega leta bodo sredi tega meseca začeli z natovarjanjem prvega kontigenta- Turistični načrti Trsta Tr » 8. jan. Na današnjem sestanku z ministrom Pontijem posvečenem vprašanju turiz-П’-ч. gledališč in športa na tržaškem področju, so lokalni predstavniki med drugim postavili zahtevo, naj bi italijanska vlada podprla n j hove načrte za turistično izkoriščanje morske obale od Miramara do Sesljana. V načrtu imajo med Problem delavskega naraščaja Rezultati popisa vajencev konec marca 1954 povedo, da število vajencev še naprej pada. Ta pojav, za katerega je svet je razpravljal tudi o predlogu za naknadno ugotovitev akontacije razlik med ustvarjenim dobičkom in dobičkom, M je služil kot osnova za izdelavo družbenega plana za leto 1954. Slprejeta je bila odločba kulteti skoro šestkrat več študentov, kakor pa jih lahko sprejme. Komisija je ugotovila, da so v teh mestih dane možnosti za osnovanje sprva vsaj nekaterih oddelkov medicinskih fakultet. Končni sklep o tem bo Najdaljši kabel visoke napetosti v Evropi Zagreb, 8. jan. Danes so začeli polagati najdaljši podmoT-ski kabel visoke napetosti v Evropi in sicer med otokom Bračem in kopnim, ki bo prenašal električno energijo zobale bilo v iamskem ekspozeju ° vtšini akontacije za posamez- pa dala univerzitetna komisija, na otok Brač. Kabel bodo poio- zveznega izvršnega sveta rečeno, da je posledica »kratkovidnega gledanja na problem dviganja delavskega naraščaja« in da se lahko zgodi, da bomo to še bridko občutili v proizvodnji v prihodnjih letih, traja že nekaj let. Sredi leta 1951 je bilo v socailistič-nem sektorju gospodarstva 74.735 vajencev, sredi 1. 1952 ne okraje. L St. žili deloma z denarnimi pri- član ULUH prof. Edo Kovačevič plačila m ga je podaril. svoja umetniška dela, ki prikazujejo mesto Pariz. M. B. * *П Sole« piše, da je italijansko finančno ministrstvo objavilo, da se pod nazivi »tkanine iz volne, bombaža, svile itd.« lahko izvaža v Jugoslavijo z dovoljenjem carinarnice ter brez posebnih dovoljenj ministrstva za zunanjo trgovino tudi elastične tkanine, elastične majice, gumijaste nogavice in druge tekstilne izdelke Iz lasteksa. Svetovni letalski promet se je v zadnjih 25 letih povečal računajoč v t/km tisočkrat. To pomeni, da se je povečal letno približno za 30 odstotkov. V Črnomlju so ustanovili turistično društvo Dne 7. t. m. se je v Črnomelj- v......................wtwsvyv&mw " skem prosvetnem domu zbralo nad 200 ljudi s prvemu ustanov-nemu občnemu zboru turističnega društva. Zboru sta prisostvovala zastopnik Turistične zveze Slovenije tov. Matajc in predsednik turističnega društva v Metliki tov. Lovšin. Poročilo o potrebi in namenu društva v Črnomlju je podal predsednik iniciativnega odbora Janez Vit-kovič. Družbeni, ekonomski in kulturni razvoj Bele krajine je narekoval ustanovitev turističnega društva, ki bo kot poseben organ pri okraju, občini oziroma bodoči komuni skrbel za uspešnejši razvoj turizma in za estetsko ureditev naselij. Delovno področje je veliko. Bela krajina ima polno turističnih znamenito- dobe. Ne daleč od Črnomlja pri plesi, običaji in šege. Vse to je bo o tem sneman film, Poskrbi- Obdana je z velikim gorov- Rožancu je celo Mitrov tempelj, bilo doslej premalo popularizi- belo bo tudi za ugodnejše pro-jem, z najvišjim vrhom Mirna ostanek rimske dobe. Razvaline rano in mnogi ne poznajo lepot metne zveze z železnico in po-gora (1058 m), na katerem je starih gradov spominjajo na svoje ožje domovine. Novousta- sebno za zvezo z Reko. V ta zgrajen lep planinski dom in fevdalizem in na dobo težkih novljeno društvo bo skrbelo, namen bodo poskrbeli za avto-odkoder je razgled širom po bojev s Turki. Posebno tesno je da se bodo naselja razvijala po bus, saj pelje nova cesta Karlo- Bela krajina povezana z našo regulacijskem in urbanističnem vac—Reka mimo Vinice, novejšo dobo, narodnoosvobo- načrtu, pri čemer je stremeti, Pogled na Črnomelj drugim zgraditev nove obalne le še 57.789 vajencev in konec ceste, zgraditev žičnice, ki bi marca lani celo samo 46.256, vazala kopališče z bližnjim ali za 38°/» manj. Trenutno je Krasom. S. L. v vsej industriji in rudarstvu 1 novem plačnem sistemu Beograd, 8 jan. (Tanjug) gospodarstvu. Smatra se, da Predsedništvo centralnega naj nove tarifne pravilnike sveta Zveze sindikatov Jugo- potrjuje krajevni sindikalni slavije je imelo danes sejo, svet, v izjemnih primerih pa na kateri je razpravljalo o pokrajinski svet. Zato se po-djceedanji delavnosti sindi- udarja potreba, naj se v kra-kalnih organizacij pri izva- jevnih svetih okrepe strokov-janju nove uredbe o plačah ni kadri zaradi boljšega re-delavcev in uslužbencev v ševanja problematike novega gospodarskih organizacijah, plačilnega sistema. Priporoča Seri je predsedoval Djuro se, naj se zaradi boljšega iz-Salaj, predsednik centralnega vajanja te uredbe sklicujejo •sveta, krajšo obrazložitev o po potrebi plenumi, posveto-novem plačnem sistemu v go- vanja, seminarji in podobni spodarstvu pa je podal član sestanki sindikalnih organi-predsedništva Norbert Veber, zacij. Na seji je bilo .sklenje- Bell krajini. Na seji je bilo poudarjeno, no naj bo težišče dela pri Nižinsko področje se koplje v ——---------- ^ . . da pomeni nova uredba o ledelhv* novnh tarifnih p ra- morjU belih brez in pisane dilno borbo in ljudsko revolu- da ta naselja ohranijo videz ° ?.. , , Eovo" plačah v gospodarstvo temelj Tilnikov v kolektivih pod je- flore, skozi katero se vijejo ne- cijo, kar je obeleženo s števil- svoje prvobitnosti. Društvo bo ” ih t “f, , .,tov- za nadaljnjo obdelavo našega tij samih ob vsestranski pri- stete reke in potočki. Svetio ze- nimi spomeniki in spominskimi skrbelo za zelene nasade, fizkul- Tav*m’ “ 0313 ,demu plačnega sistema m da nudi tegnitvi sindikalnih podruž- lena Kolpa se pretaka skozi glo- ploščami. Novejša doba se zrcali turna igrišča, kopališča in sploh öragj>c™e »»Potke za boke soteske pri Starem trgu. v etnografskem muzeju in mu- za zunanjost naselij. Posebna njeSovo To je najtoplejša reka v Slove- zeju narodne osvoboditve v Me- skrb bo posvečena kulturnim Po izvolitvi upravnega in niji. Posebno turistično obeležje tliki, na Vinici pa je muzej spomenikom in drugim zname- nadzornega odbora so predvajali daje Beli krajini njeno milo Otona Zupančiča. Prava poseb- nitostim Bele krajine. Društvo več filmov o naših prirodnih podnebje. Poleg naravnih lepot nost Bele krajine je tudi v na- bo izdalo prospekt o naravnih lepotah, podzemeljskih jamah je polna kulturnozgodovinskih rodopisnem oziru, saj je tu naj- lepotah in gospodarskem na- in lovu, gnamenltostl “j* iltafeo-keltske bolj todino ohranjen* folklora, gredku Bele hrajine. &мтЗД ■________________________ velike možnosti za povečanje delovne storilnosti v našem шс Opozarjamo na nocojšnjo posebno radijsko oddajo ob 18.30 »Le človek rešuje človeka«, katero poklanja Glavni odbor Rdečega križa Slovenije vsem, ki so se odzvali njegovemu vabilo in-darovali kri za reševanje življenj, Na podlagi tega je podjetje »Primorje-eksport« prijavilo ta primer tukajšnji carinarnici v Rožni dolini zaradi skladnosti s predpisi in zaradi plačila za to blago. Carinarnica je podarjeno lepilo prevzela in ga »po carinskih predpisih« sežgala na dvorišču carinarnice. Vsi, ki so videli v Rožni dolini to nenavadno kresovanje, so bili mnenja, da požig lepila, ki je gorelo z visokim plamenom, ni bila najboljša rešitev. Četudi se ni prijel podplatov, bi ga lahko porabili v druge namene. Carinski predpisi menda ne dovoljuje darilnih pošiljk za podjetja. Ob gornjem primeru pa je le potrebno javno vprašati, kdaj so bili izdani predpisi, da morajo carinarnice s poklonjenim blagom kuriti kresove? jp Posebni sestanek deviznega obračunskega mesta jg industrijo volne Dne 8. januairja je bil posebni sestanefc na dev. obračunskem «nestu v Ljubljani, kjer je Nb prodajala devize za industrijo volne. Sklenjeni so bili naslednji zaključki za promptno in terminsko prodajo deviz. Za prometno: ital. Ilire po tečaju din 93 v skupnem znesku din 58Д23.0СС; hol. forinti po tečaju din 15.803 v skupnem znesku din 64,000.000. Za termin: angl. funti po tečaju din 1752, rok 20. junij t. L. v skupnem znesku din 250,000.000: avstr, obrač. dolarji po tečaju din 588 za rok 20 junij t. 1. v skupnem znesku din 58,000.000; ital. lire po tečaju din 93 za rok 20. februar t. 1. v skupnem znesku din 77.400.000: Ital. lire po tečaju din 93 za rok 20. marec t. L v skupnem znesku din 58,100.000; In nemških mark po tečaju din 14.824 z rokom 20. junij t. 1. v skupnem znesku din 65,400.000. Sestanka so se udeležili vsi predstavniki podjetij omenjene industrije v državi in ker so se prej sporazumeli za razdelitev deviz, ni prišlo do licitacije In so bile zaključene po obračunskem tečaju. Približna razdelitev deviz po republikah je naslednja: za LR Srbijo 53%. za LR Hrvatsko 32%, LR Slovenija 10*/« in LR Makedonija 4'/>. Prihodnji posebni sestanki bodo 10. januarja v Ljubljani za bombažno industrijo, v Beogradu za industrijo sladkorja, v Zagrebu za proizvodnjo nafte, predelavo nafte in uvoz derivatov, v Skopiju za industrijo cementa in azbe-stov in v Sarajevu za industrijo mila in kozmetike, s da>go^zbliževanje stališč* pri nekaterih načrtih za ameriško zunanio politiko. Glede mednarodnih odnosov ZDA velja poudariti tri točke: 1. možnost koekstistence; 2. pomoč inozemstvu in 3. obrambno politiko. Predvsem prva točka kaže na precejšnjo spremembo v ameriški politiki. Tudi v vodilnih krogih republikanske stranke je naposled prevladalo mnenje, da je svetovna napetost popustila in da se je znatno zmanjšala nevarnost za vojno. Na podlagi te ugotovitve je Eisenhower poudaril svojo pripravljenost še bolj podpreti napore Organizacije združenih narodov za utrditev miru in dobrih odnosov med državami, hkrati pa je privolil tudi v načelo koekstistence med Vzhodom in Zahodom, alt v >modus vivendi* med zahodnim svetom in sovjetskim blokom. To stališče govori o tem, da je v republikanski stranki prevladala zmerna struja (Eisenhower, Dulles) in da je »agresivno krilo* (pođ\>redsednik Nixon in senator Knowland) potisnjeno vsaj začasno ob stran. To nesoglasje v republikanski stranki je vsekakor zelo ugodno za demokrate. V svoji končni posledici pa vpliva upanje, da bo naposled res prišlo do znosnejših odnosov v mednarodnem življenju. Drugo pozitivno vprašanje je pomoč inozemstvu. Glede tega ne hi mogli reči, da je Eisenhower povedal kaj bistveno novega. Prav nasprotno: Eisenhower je sedaj z najvišjega stališča odobril načelo, za katero so se že dolgo zavzemali nekateri ameriški politični in zlasti poslovni krogi: pripravlja se dokončna likvidacija programa Teknične pomoči m popolna opustitev programa Trumanove Točke IV. Eisenhower je namreč zahteval znatno zmanjšanje kreditev, ki naj bi bili namenjeni za državno pomoč tujini, zlasti še zaostalim deželam, pač pa je priporočil povečanje izvoza ameriškega privatnega kapitala, seveda z vsemi koncesijami in » pravicami*, ki jih za svoje naložbe v inozemstvu zahteva ameriški kapital. S tem je nastala precejšnja nevarnost, da se zna takšna zasebna »pomoč* izroditi, kajti ameriški kapitalisti bodo pač investirali tam, kjer bo zanje najugodnejše, tako da pomoč ne bo imela svojega humanitarnega pomena, kakor je bilo to prvotno mišljeno. Tretja točka govori o ameriški obrambni politiki. Eisenhower napoveduje precejšnje zmanjšanje stalnih oboroženih sil, zlasti pehote, pri čemer pa naj bi se znatno povečala rezerva, ki naj bi v poldrugem letu dosegla poldrug milijon rezervistov. Čeprav bo pehota zmanjšana, pa bodo povečali letalske sile in tehnično obrambo na kopnem. T očnih številk Eisenhower ni povedal, vendar je mogoče sklepati, da celotno število ameriških oboroženih sil ne bo bistveno manjše kot doslej. To so v kratkih potezah glavne črte ameriške politike, ki naj bi jo washmgtonska vlada izvajala v teku letošnjega leta. Vsekakor je pozitivno, da je zmanjšan vpliv republikanske »bojevite* desnice, kar se bo prej ali slej pokazalo tako v notranjem življenju v ZDA, kjer ne bo imel več odločilne besede senator Mae Carthy, kakor tudi v zunanjih odnosih, kjer bo najbrž tudi splahnel vpliv Knowlanda. Pozitivno je tudi, da Eisenhower verjame, da je možna >koeksistenca« s Sovjetsko zvezo in nemara tudi s pekinško Kitajsko. Če se bodo Američani držali tega načela, potem lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu mogoče izvesti marsikatero »pomirjevalno potezo*, seveda, če bo druga stran pripravljena še naprej zagovarjati dosedanje mnenje o potrebi koeksistence. .. TAIPEH, S. Jan. (Reuter). Od-bora za zunanje zadeve in oborožene sile narodne skupščine na Form ozi sta dane« ratificirala pogodbo o medsebojni obrambi, ki So Jo sklenile ZDA s Formozo. u Britanska rezerviranost do francoskega načrta Rangun Vlade držav zahodnoevropske zveze proučujejo francoski predlog o ustanovitvi agencije za proizvodnjo in razdelitev oborožitve — Po mnenju londonskega »Timesa« se bodo na konferenci v Parizu upirali predlogu za skupno razdeljevanje ameriške vojaške pomoči Pariz, 8. jan. (AFP) Vlade držav članic Zahodnoevropske zveze (Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Holandija in Luksemburg) so začele pretresati francoski predlog za ustanovitev agencije za proizvodnjo in razdeljevanje orožja, ki jim je bil predložen v sredo. Prve reakcije iz Londona kažejo določeno rezerviranost Velike Britanije do predlagane agencije. Verjetno, da se bo Britanija držala ob strani kot je bilo to s Skupnostjo za premog in jeklo. Podobno stališče imajo tudi dežele Beneluxa, posebno Holandija, ki se boji, da francoski predlog daje prednost industrijsko močnejšim državam. London, 8. jan. (Tanjug). V Foreignu Officeu proučujejo novi francoski načrt o ustanovitvi Evropske skupnosti za oborožitev. Londonski »Times s piše. da britanska vlada ne bo objavila svojega stališča do tega načrta, dokler se ne bo začela razprava med zastopniki sedmih držav Evropske unije. »Times« poudarja kot pomembno dejstvo, da bo konferenca o evropski skupnosti za oborožitev, ki se bo sestala 17. t. m. v Parizu, sklicana preden bo končan postopek za ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov v francoskem parlamentu. List poudarja, da je prvi francoski predlog, ki gai je Bonn, 8. jan. (AP). Zahod-nonemško minstrstvo za gospodarstvo je danes objavilo uradno sporočilo, da se vlada ne bo odrekla niti eni od pravic do proizvodnje težke oborožitve, ki jih je dobila Za- Nemčija se ne bo odrekla pravici do proizvodnje težkega orožja, uradno izjavljajo v Bonu o konferenci sedmih držav, na kateri bodo razpravljali o francoskem načrtu za ustanovitev evropske agencije za proizvodnjo in razdeljevanje orožja. Ministrstvo poudarja, da je Zahodna Nemčija s pariškimi sporazumi pristala, da ne bo izdelovala atomskega, bakteriološkega ali kemijskega orožja (tako imenovana orožja ABC), težkih bombnikov, dirigiranih izstrelkov in ladij nad določeno tonažo. Zato pa, pravi dalje sporočilo, dovoljujejo pariški sporazumi Zahodni Nemčiji proizvodnjo vseh ostalih vrst orožja. »Zvezna vlada se ne bo odpovedala pravicam, ki jih ima na podlagi pariških sporazumov«, poudarja sporočilo in dodaja, da to še ne pomeni, da Zahodna Nemčija misli zadostiti svojim vojaškim potrebam samo iz lastnih virov. Zahodna Nemčija misli, da Je njena naloga omogočiti mednarodno sodelovanje in razdelitev dela na področju proizvodnje orožja. To je v skladu z osnovno gospodarsko politiko Zahodne Nemčije, zaključuje poročilo. objavil Mendès-France na londonski konferenci, naletel na splošen odpor, posebno Velike Britanije in Holandije. Mendès-France je predlagal, naj bo skupnost ustanova sedmih evropskih držav. Razdeljevala naj bi ameriško vojaško pomoč državam članicam, naročala naj bi orožje in razdeljevala izdelke na podlagi programa, ki bi ga določala sama. Tzven tega programa proizvodnja orožja ne bi bila dovoljena, tovarne vojne industrije pa naj bi, v kolikor je to mogoče, prenesli iz izpostavljenih področij, kar pomeni, da bi bilo število tovarn v Nemčiji skrčeno na minimum. Ker je bil načrt odklonjen, si je francoski premier zagotovil, da bodo o njem govorili kasneje. »Times« pravi, da je novi francoski memorandum drugačen od prejšnjega in da je najpomembnejša sprememba takozvana prehodna doba. Po novem načrtu bi bilo članicam skupnosti za oborožitev do začetka 1957. leta dovoljeno, da se združujejo po dve. tri ali štiri zaradi standardiziranja oborožitve in skupne vojne proizvodnje. V začetku 1957. leta pa bi Evropska skupnost za oborožitev zaživela v celoti z enim samim osrednjim organom, ki hi imel določena in obsežna pooblastila. »Times« piše, da Francija najbrž želi, naj bi to osrednje telo imelo čim večjo olblasf. Vzorec bi bila visoka uprava Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki ima prav tabo naddržavni značaj. »Times« misli, da se bodo na konferenci v Parizu prav gotovo upirali predlogu za skupno razdeljevanje ameriške vojaške pomoči, da pa bo Francija vztrajala pri svoji zahtevi zato, da bi preprečila, da Nemčija ne bi dobivala pomoč iz ZDA na škodo drugih držav Zahodnoevropske zveze. Rim, 8. jan. (Reuter). V Rimu menijo, da so Mendès-Fraceovi načrti za evropsko agencijo za proizvodnjo in razdeljevanje orožja še zmeraj precej nejasni. Tu pripominjajo, da francoski premier upa, da bo Velika Britanija sprejela v glavnem njegove načrte, še preden se bo on o tem pogovarjal z zahodno-nemškim kanclerjem Adenauerjem. Prav tako mislijo, da so precej nejasni načrti predsednika francoske vlade, ki zadevajo finančno in tehnično sodelovanje Zahodne Nemčije in drugih zahodnoevropskih držav na francoskem ozemlju ▼ AJriki. Vendar pa «e v Italiji u ta načrt zelo zanimajo. «M C\ * Jr ■ ' - * m L - % ul ”4 љ ш ■ ? Kip ležeče lepotice v Zlati pagodi v Rangimu Manjši bazar v Ran g un u Moskva o odnosih z Irakom Moskva, 8. jan. (Tanjug). Ministrstvo za zunanje zadeve Sovjetske zveze ocenjuje stališče iraške vlade do svo-jetsko-rraških diplomatskih odnosov kot pot, ki vodi Irak in druge arabske države v Naseliti nova področja in jih obdelati Poziv Hruščeva komsomolcem, ki odhajajo na neobdelana področja Kazahstana in Sibirije kmetijske pridelke, čeprav so nenavadno bogati. Po njegovi cenitvi so nova področja, ki so napadalni blok na Bližnjem in Srednjem vzhodu ki ga ustvarjata ZDA im Velika Britanija. V sporočilu ministrstva za zunanje zadeve Sovjetske zveze, ki ga objavljajo vsi moskovski listi, je med drugim rečeno, da je iraški minister za zunanje zadeve že 6. novembra sporočil sovjetskemu zastopniku v Bagdadu, da bo Irak zaprl svoje zastopstvo v Moskvi, češ da je ta sklep v skladu z »notranjo politiko Iraka, ki se bori jih obdelali lani in 13 milijo-.,-, proti komunizmu v svoji dr- Dr. Ehrhardt, minister za gospodarstvo Z. Nemčije hodna Nemčija na podlagi pariških sporazumov. To sporočilo je bilo objavljeno kot odgovor na številna poročila Brat ubitega bo vodil preiskavo Panama, 8. jan. (AP). Mlajši brat ubitega predsednika Joséj Antonia Remona, Alejandro Re-mon, je bil imenovan za ministra panamške vlade z nalogo, da vodi iskanje morilcev. Pod njegovim nadzorstvom bosta nacionalna garda, edina panamska oborožena sila in tajna policija. Dosedanji minister tega resora, Aroca Grael je podal ostavko, češ »da bi to ministrstvo moral prevzeti mlajši brat ubitega predsednika«. Alej andrò Remon je voditelj nacionalne revolucionarne stranke (PNR) in narodni poslanec. Čeprav po vsej državi iščejo morilce predsednika Remona, do zdaj še niso dosegli nobenega uspeha. Carlo Schmid o pariških sporazumih Düsseldorf, 8. jan. (AFP) — Profesor Carlo Schmid, podpredsednik nemške socialdemokratske stranke, je izjavil, da bodo nemški socialisti sprejeli pariške sporazume, če jih ratificira Bundestag in če ustavno sodišče potrdi, da je bila procedura ratifikacije pravilna. Moskva, 8. jan. (Tanjug) — Prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščev je pozval komsomolce moskovske oblasti, ki odhajajo na osvajanje neobdelanih področij Kazahstana in Sibirije, naj se v novih krajih za stalno naselijo in store vse, da bi ta področja čim-prej postala produktivna. Svetoval je komsomolcem, naj sl tam ustanovijo družine in po- CASABLAXCA, S. Jan. (Renter). Maroški nacionalisti so sinoči ustrelili r Casablanci dve osebi. Napadalci so pobegnili. Na nekem trgu v Casablanci je eksplodirala bomba, ki je ubila dve osebi, U pa ranila. udaril, da bi Sovjetska zveza poi!eg sedanjih 200 milijonov prebivalcev potrebovala vsaj še 100 milijonov ljudi. Hm-ščev je v zvezi s tem poudaril, da je samski davek In davek na družine z manj kot tremi otroci, za katerega je on dal pobudo še za časa Stalina, dober in koristen zakon. Novi kraji, je dejal Nikita Hruščev, morajo biti gosteje naseljeni, zemlja pa obdelana in to ne samo v Kazahstanu in Sibiriji, temveč tudi v pokrajinah proti zahodu in severu — od Habe rovska do Vladivostoka in Sahalina- Ti kraji, je poudaril Hruščev, še vedno uvažajo nov hektarjev, ki naj bi jih obdelali letos, bogatejši kot Ukrajina. Hruščev je dejal, da mladino čakajo težke naloge, ker naselja, ki naj bi jih obdelali, šele nastajajo. Prepričan pa je. da bodo novi prebivalci teh krajev uspešno premagali težave. »Z eno besedo, je končal Hruščev, na Vzhodu moramo hitreje posedati zapuščeno zemljo in se na njej krepko zasidrati« : V RIMU BREZ KOMPROMISA Zastopniki štirih strank vladne koalicije se niso mogli sporazumeti glede zakona o kmetijskih pogodbah — Nesporazum ogroža stabilnost vlade Rim, 8, jan. (Tanjug). Sestanek, na katerem naj bi predsednik vlade Scelba in zastopniki štirih strank vladne koalicije odstranili nesoglasja glede zakona o kmetijskih pogodbah, se je končal brez kompromisa o bistvenih vprašanjih. Socialni demokrati niso hoteli popustiti v svojih zahtevah po reformi kmetijskih pogodb, medtem ko so liberalci s pomočjo krščanskih demokratov izražali konservativno stališče in branili interese zemljiških posestnikov. Ker vprašanja ni mogoče rešiti, ne da bi povzročil krizo v vladnem bloku, so sklenili odložiti rešitev tega vprašanja. O njem bodo razpravljali v okviru splošnega načrta za agrarno reformo, ki ga pravkar izdelujejo v ministrstvu za kmetijstvo- Scelba je v ime- nu vlade obljubil, da bo ministrski svet čimprej objavil svoje dokončno stališče o agrarni reformi, kmetijskih pogodbah in ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na kmetijstvo. Ta sklep, ki je izzval nezadovoljstvo strank vladne koalicije in reakcijo opozicije, je bil sprejet, ker so socialni demokrati in republikanci odklonili Scelbov predlog, naj sprejmejo kompromisno rešitev, ki bi znatno omejila reformo kmetijskih pogodb- Včerajšnji sklep o odgodit-vi rešitve vprašanja kmetijskih pogodb je že povzročil nove polemike v vladnem bloku. Zastopnik vladnih strank so taikoj danes znova poudarili svoja stališča. Voditelj socialdemokratske parlamentar- ne skupine Rossi je rekel, da bo vprašanje reforme kmetijskih pogodb, če ga ne rešijo, zelo škodljivo vplivalo na vladin namen, da izpelje reformo na področju kmetijstva in da bo okrepilo obstoječe odnose med zemljiškimi lastniki in obdelovalci. Fanfani, tajnik krščansko demokratske stranke je poudaril danes, da bi bilo vendarle treba za vsako ceno doseči kompromis, ker bi nerešeno vprašanje reforme v kmetijstvu lahko le okrepilo dosedanje odnose, kar pa bi bilo zelo škodljivo. Na obtožbe socialdemokratov da preprečujejo reformo, so liberalci takoj odgovorili s sporočilom svojega vodstva, v katerem poudarja, da vprašanje ohranitve odnosov med lastniki in obdelovalci zadeva več kot poldrug milijon malih in srednjih posestnikov, katerih koristi mora braniti liberalna stranka. žavi« in da hi bilo nadaljnje bivanje iraškega zastopnika v Moskvi »v nasprotju s to smerjo in bi lahko povzročilo težave in neprijetnosti.« Ministrstvo za zunanje zadeve v Sovjetski zvezi poudarja na koncu izjave, da tako stališče do sovjetsko-iraških odnosov kaže, kako zelo je »sedanja vlada Iraka odvisna od imperialističnih krogov nekaterih držav.« Irak je prvotno navedel kot razlog za ukinitev svojega zastopstva v Moskvi »finančne težave«. HrusCev Irbenz - švicarski državljan ZÜRICH, 8. jan. (Reuter). Občin^ Grossabdeckfingen je danes sporočila, da priznava izgnanemu guatemalskemu predsedniku Ar-benzu švicarsko državljanstvo. Arbenz je prišel sem pred dvema dnevoma in zaprosil za švicarski potni list. Rojen je bil v Guatemala toda njegov oče, po rodu. iz Ziiricha, je bil švicarski državljan. Po švicarskih zakonih se državljanstvo lahko avtomatično prenese od očeta na sina, čeprav sin nikoli ni stopil na švicarska tla, pod pogojem, da se uradno državljanstvu ni odpovedal. TELEGRAMI ALZir, 8. jan. (AFP). Sinoči so v Mostaganemu zaprli pet aktivistov gibanja za zmago demokratičnih svoboščin. Zaprli so jih po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku. TRIPOLIS, 8. januarja. (Reuter). Predsednik libijske vlade se je vrnil iz Pariza, kjer se je razgo-varjal o usodi francoske garnizije v Južni Libiji. Francosko -tuniška pogajanja bodo nadaljevali v Tripolisu. Pogodba, ki je dovoljevala bivanje francoskih čet v Fezzanu, je potekla 31. decembra in ni bila podaljšana. RIM, 8. jan. (Reuter). Italija je sinoči z ZDA .sklenila sporazum o novem sistemu trgovine in pomoči za okrepitev italijanskega izvoza in za povečanje zaposlenosti. V okviru tega sporazuma bodo ZDA izvažale v Italijo premog v zameno za.nekatere italijanske izdelke, te pa bodo potem poslali nezadostno razvitim državam kot ameriško pomoč. PARIZ, 8. jan. (Reuter). Močan dež in naglo kopnenje snega j« povzročilo poplave v Južni Franciji. Mnoge vasi so odrezane, v nižje ležečih predelih Toulona pm so poplavljene nekatere hiše. — Mnoge ceste, med njim,j tudi glavna cesta Pariz—Nica so poplavljene in neprehodne. NEW YORK. 8. jan. (AFP). Na odru newyorške metropolitansko opere je prvič nastopila črnka, slavna pevka Marian Anderson, ki Je sinoči pela vlogo Ulrike ▼ Verdijevi operi »Ples v maskah«. Občinstvo Je dogodek pozdravilo s spontanimi manifestacijami. Cim se je črnska umetnica pojavila na odru se je v dvorani dvignil buren aplavz, še preden j# začela peti. NEW DELHI, 8. jan. (AFP). V Mirzapuru blizu Benaresa je včeraj zdrsnil s ceste avtobus in se zaletel v drevo; Vozilo se Je takoj vžgale. Deset potnikov Je zgorelo, 4 pa so težko ranjeni. Skupščina Združenih narodov v duhu koeksistence (Od našega posebnega dopisnika) V prihodnjih dneh bomo objavili vrsto člankov našega dopisnika iz New Yorka o posameznih vprašanjih nedavno končane Generalne skupščine Združenih narodov. Današnji članek je prvi iz te vrste in daje splošno oceno zasedanja. New York, decembra 1954. Ko so si v petek 17. decembra zvečer delegati 60 držav stiskali roke in si voščili Novo leto, so se vsi strinjali, da je bilo pravkar končano IX. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov najbolj naporno od vseh dosedanjih, da pa so tudi uspehi tega zasedanja večji in bolj pozitivni od vseh dosedanjih. Zasedanje je trajalo 79 delovnih dni in v začetku je bilo prisotnih kar 28 zunanjih ministrov iz raznih držav na svetu. Za to zasedanje je značilno dejstvo, da je bilo prvo zasedanje Združenih narodov, ko nikjer na svetu ni bilo vojne. Pa sedemnajstih letih raznih vojn ja «ret končno našel in že samo to blagodejno vpliva na potek in duh razpravljanja o različnih vprašanjih svetovne politike. Toda vojni v Koreji in Indokini se nista končali slučajno. V svetovni politiki, posebno pa v politiki Sovjetske zveze, je prišlo do pomembnih sprememb. In zato je na potek zasedanja vplival ne le spremenjen položaj na svetu, ampak tudi spremenjena politika pomembnih sil. Osnovno vprašanje zasedanja je bila koeksistenca. Čeprav tega vprašanja nihče ni dal na dnevni red kot formalno točko, saj ga tudi ne bi bilo mogoče postaviti, je bilo vendarle očitno, da je bi-Isf veüfca tena koeksistenc ozadje vseh razprav o razorožitvi, oziroma o sodelovanju pri izkoriščanju atomske energije in o gospodarskem razvoju. Dolgo razdobje hladne vojne naj bi bilo nekakšen presledek med dvema vojnama. Mnogim se je zdelo, da svet ne bo mogel zmeraj živeti razdeljen na dvoje, na dva politična bloka. Tako poenostavljena podoba sveta, ki je popolnoma zanemarjala dobro polovico človeštva, malih narodov, je v povojnih letih prevladovala v zahodnih državah, pa tudi v Sovjetski zvezi. In prav zato, ker so mnogi mislili samo v pogojih dveh blokov, so sklepali, da se napetost, ki jo je izražala hladna vojna, lahko konča samo z vročo, oziroma z zmago enega bloka nad drugim. V posameznih sporih (Koreja, Berlin, Indokina, Iran itd.) so zato videli le predigro novega svetovnega požara. Pristaši (fefib ШМК Afi BSdßi- rali omejitev in lokalizacijo teh konfliktov le zato, ker so mislili, da v svojih oboroževalnih naporih še niso dosegli zadostne premoči, iskreni pristaši miru pa so jih podpirali od samega začetka zato, ker so bili prepričani, da oborožen spopad ni nujna rešitev svetovne napetosti. Ko pa je spremenjena sovjetska politika skoraj avtomatično povzročila zmanjšanje napetosti in postavila na dnevni red vprašanje mirne koeksistence, se mnogi pristaši teorije dveh blokov kar niso mogli sprijazniti z novo stvarnostjo. Cmo-bela podoba svetovne politike (za agresijo ali proti njej), je postala izredno zapletena. Pojavili so se novi interesi in glasovanja v Združenih narodih so vedno manj odgovarjala čmo-beli shemi V takem ozračju koeksistence je skupščina soglasno sprejela resolucije o treh glavnih vprašanjih zasedanja, ki jih je predsednik naše republike v svoji poslanici ob obletnici Združenih narodov označil za osnovna vprašanj. ошшш SBk&t 1 $ * as» orožitvi, o sodelovanju pri gospodarskem razvoju in o vprašanju miroljubnega izkoriščanja atomske energije. Zasedanje lahko razdelimo na dva, žal, ostro ločena dela. Prvi del za sedanja je bü jasna manifestacija novega političnega ozračja koeksistence in mednarodnega sporazumevanja, drugi del pa je bil v veliko presenečenje opazovalcev in samih delégatov skoraj točna ponovitev zasedanj iz razdobja hladne vojne! ^a prvi del zasedanja ni značilno samo dejstvo, da so bile soglasno sprejete resolucije o treh največjih vprašanjih, temveč predvsem to, da so delegati govorili v izbranih besedah in da so strogo pazili, da se med seboj ne bi žalili. Ko pa so se v drugem delu zasedanja pojavila vprašanja »ameriških agentov na Kitajskem«, »piratov na Kitajskem morju«, »prisilnega dela« in »o rastoči brezposelnosti«, so se iznenada pojavili temni oblaki, diplomatski slovar se je spremenil in opazovalec, ki je bil priča prvega dela zasedanja, »i jboo- gel «te sedanje. Bilo je videti, kot da je obema nasprotnikoma na lepem postalo žal za vse prijazne besede, ki sta si jih izrekla, ali pa, da ju je naenkrat prevzel strah, da bo nasprotnik pripravljenost za sporazum razumel kot znak slabosti. Najbolj presenetljivo pa je bilo dejstvo, da se ton diskusije ni spremenil le v političnem odboru, ampak kot na znak tudi v vseh ostalih. Težko je reči, kaj naj pomeni ta neskladni konec zasedanja. Lahko bi rekli, da je vzrokov za to več. Nekateri mislijo, da so se Rusi ustrašili kitajskih očitkov, češ da gredo predaleč v sporazumevanju z »angloameriškimi imperialisti«. Drugi mislijo, da je bil namen divje kanonade pred koncem zasedanja medsebojno opozorilo, da kot alternativa sedanjemu sporazumevanju še zmeraj prihaja v poštev nadaljevanje hladne, ali pa celo začetek vroče vojna Tretji pa menijo, da ti pojavi nimajo nobenega posebnega poetičnega pomenA češ da so zgolj ostanki hladne vojne,. nekakšna variacija, na pregovor, da »mrtvi lovi ži-Xins &MS8 BORBA PROTI OBRATNIH NESREČAM V NAŠIH ŽELEZARNAH, NA mPDSMI POTI Obsežna proučevanja шг pocfroeln meiiieinv deta, še en korak pa bomo na znosnejši stopnji srednjeevropske industrije, še dva koraka pa bomo boljši, kljub naši mladi industrializaciji Zelo prav in koristno je, da novincev v hitro razvijajočo se vsepovsod in tako često se industrijo smo danes — ob opozarjamo na nesrečo in že dokaj normalnem delu — škodo, ki jo povzročajo obrat- stisnili nezgodni element na Pri vseh železarnah je bil sprva povprečni letni odstotek nesreč nad ЗО5/#, ponekod celo 37°/o nesreč na stalež. Vidimo torej precejšen uspeh v popravljanju stanja in moramo ta uspeh delovnemu človeku priznati ter ga tudi z veseljem priznavamo. Kje smo v primeri z drugimi? Listamo po veliki statist.nl — morda po enem največjem in najboljšem pregledu nezgodnega elementa, kar jih je bilo objavljenih v zadnjih letih: po pregledu obratnih nesreč pri združeni zahodni nemški železarski in jeklarski industriji. Ta pregled je silno prepričljiv, ker je napravljen za 269.000 sodelavcev te industrije. Kje smo v primeri z njimi? Najprej moramo povedati, da šteje skoro vsa evropska delavnost za obratno nesrečo le primere poškodb, kjer morajo prizadeti prekiniti delo za več kot 3 dni. Samo te — torej nekoliko težje primere — štejejo za obratne nesreče in samo te po navadi prikazujejo v odstotni primerjavi Teh nesreč je manj in zato so njihovi odstotki nesreč na stalež letno precej, precej nižji. Seveda pa malih poškodb ne skrivajo, prikazujejo jih posebej. Zato, ker smo za naše železarne navedli odstotek za v s e nesreče — torej tudi za manjše poškodbe, kjer ni treba bolovati več kot tri dni smo za pravilno primerjavo tudi iz zgoraj omenjenega pregleda povzeli številke za v s e obratne nesreče. Po taki izravnavi podlag vidimo: Za vse vrste nesreč skupaj izkazujejo tudi oni 18.9°/o nezgod letno na stalež. Po paralelnem prikazu za 92.000 sodelavcev izkazujejo spet 19.1°/o nesreč letno na stalež itd. Ce vzamemo torej vse primere obratnih nesreč, nismo pri nas več tako daleč zadaj, kljub temu, da smo večidel industrijski novinci. To smo hoteli povedati glede na rušenje pogostosti obratnih nesreč pri železarski industriji, da ne bi zamolčali uspeha približevanja znosnejši meri, ker bi to ne bilo preveč pošteno. Seveda pa sedaj pri teh številkah ne smemo obstati in — roke v žep. Vzrokov za nadaljnjo borbo proti obratnim nesrečam imamo še toliko, da nas Lahko boli glava. Primerjava učinka obratnih nesreč z industrijskimi deželami nam to dopoveduje dovolj jasno. Pri nesrečah namreč, ki zahtevajo nad 3 dni izostanka, smo močno zadaj, pri skupnem odstotku nezgod pa ne več toliko. Tu pa imajo drugod to prednost, da tisti, ki bi moral bolovati do 3 dni, sploh ne izostane od dela, temveč opravlja neko drugo ustrezno delo v tovarni ter tako ni v breme. Toliko primerjave za železarne in za naše železarje, da bo nadaljnja borba proti nesreči, škodi in sramoti obratnih nezgod za naprej še bolj uspešna. (ak) »Oddelek za medicino dela bo letos osredotočil svojo dejavnost na nekatere posebno važne probleme,« je izjavil sodelavcu Jugopresa upravnik oddelka inštituta za medicinska proučevanja srbske Akademije znanosti dr. Ilija Dju-ričič. »Tu gre predvsem za laboratorijska proučevanja biokemije utrujenosti, za terenska proučevanja vpliva delovnega procesa in delovnega okolja na zdravstveno stanje in delovno sposobnost delavcev po tovarnah in v rudnikih, za proučevanje a-lergičnih pojavov (pojavov siablenja) pri delavcih raznih poklicev in za racionalizacijo dela v gradbenih podjetjih in tekstilni industriji.« Vsa ta- vprašanja bo oddelek za medicino dela obdeloval v sodelovanju ž oddelkom za medicino dela Higienskega zaveda Srbije in Centrom za poklicne bolezni me- dicinske fakultete v Beogradu. V skupinah so strokovnjaki oddelka za medicino dela in navedenih podobnih ustanov doslej proučili delavce tekstilne industrije v Novem Sadu in Parafimi. rudarje v Boru, Zajači in Grušikem, delavce steklarne v Paračinu in industrije motorjev v Zemunu, delavke mestnega prometa v Beogradu in prebivalce Novega Sada, Zrenjani-na in Nemenikuča. O teh proučevanjih so izšla poročila v Zborniku inštituta za medicinska proučevanja, katerega drugi zvezek, ki vsebuje 22 znanstvenih prispevkov s področja medicine dela, je pravkar prišel na knjižni trg. Rezultati teh proučevan j so zbudili dokaj zanimanja tudi v inozemstvu. Mednarodnega kongresa za medicino dela v Neaplju lani septembra se je udeležilo deset predstavnikov te znanstvene discipline iz Beograda. Štirje izmed njih so imeli referate, in sicer o poklicnih zastrupitvah v kemični industriji, o obolenjih zaredi vdihavanja prahu pri delavcih v nekem rudniku antimona v Srbiji, o vplivu tresenja na organizem delavk, ki so zaposlene v mestnem prometu, in o neki vrsti obolenja otrok zaradi vdihavanja prahu. V stalnem organizacijskem komiteju za kongrese Mednarodne organizacije za medicino dela sta dva Zagrebčana in en Beograjčan. Razen zdravnikov sta stalna sodelavca oddelka za medicino dela tudi dva biologa, med svoje zunanje sodelavce pa šteje ta oddelek štiri docente. S sodelavci iz ustanov, ki se pečajo s posebno problematiko šteje skupina medicine dela skupno nad 50 strokovnjakov in znanstvenih delavcev. Opravili so veliko delo Mariborska poklicna gasilska četa je lani obvarovala Maribor za nad eno milijardo dinarjev škode, okolico pa za nad sto milijonov. Eden največjih požarov je bil v podjetju Remont, kjer bi, če ne bi pravočasno posredovali gasilci, uničil celoten objekt. Gasilci so z izredno požrtvovalnim delom ohranili podjetju nad 500 milijonov din. Ce pa bi našteli še vse posamezne majhne požare, bi dosegli kar astronomske številke. Tako so v Cirkovcih pri Ptuju obvarovali pred uničenjem vso vas, ki bi jo požar popolnoma uničil, če ne bi pravočasno posredovali. Največ požarov je bilo v avgustu, ko so morali biti mariborski gasilci kar po več dni ne- Z modernimi tehničnimi pripomočki preprečujemo nesreče v železarnah ne nezgode. Le tako bomo ta kvar spoznali in odpravljali vsi do poslednjega. Na kakšni varnostni stopnji smo danes Številke o zasledovanju in stanju nezgodnega elementa — na primer pri naših železarnah — kažejo, da pogostost in ostrost obratnih nesreč padata, in sicer tako, kakor rastejo strokovnost, zavest in varnostna disciplina industrijskih sodelavcev. Od visokih številk v dobi nujnega vsesplošnega in pospešenega dela obnove ter ob vključevanju tolikega števila številke in učinke, da nas ni treba biti več toliko sram. Povprečno stojijo danes naše železarne nekako takole: Železarna Jesenice ca 21°/« nesreč letno na stalež. Železarna Store ca 22°/» nesreč letno na stalež. Železarna Ravne ca 23°/* nesreč letno na stalež. To se pravi, da je varnostna stopnja pri naših žeiezar-nah kar nekam enaka in da se v tsj panogi industrije ponesreči letno nekoliko več kot vsak peti sodelavec. To ie vedno ni dobro, vendar je doseženega že nekaj, če povemo, da smo do nje prišli iz precej višjih številk. Za izboljšanje v Trbovljah gostinstva prenehoma v akciji. Razen požarov so obvarovali še številna področja ob reki Muri pred poplav-ljenjem, rešili dravski most pri Dupleku, reševali utopljence, ki jih je bilo zlasti v poletnih mesecih precej in obvarovali hišo pred plazom. Komandir mariborske Gasilske Čete je omenil, da ne gre zahvala za nadvse uspešno delovanje njim samim, ampak tudi vsem prostovoljnim gasilskim četam in predvsem požrtvovalnosti posameznikov. Mariborski gasilci imajo ogromen delokrog, saj so morali razširiti svoje delovanje po potrebi celo do Ptuja, Vuhreda in Sl oven j ega Gradca. Pri svojem delu so silno preobremenjeni, saj jih je samo 28 stalnih in imajo le štiri gasilske avtomobile. Kljub vsem težavam, ki jih morajo premagovati, pa je njihova morala na višku in se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti, o čemer jasno govori dejstvo, da so v pre-teklem letu obvarovali skupnost pred zares veliko škodo. V. B. Skrb za ctroks padlih borcev Okrajni odbor Zveze borcev v Trbovljah pridno skrbi za otrok® padiih borcev in žrtev fašističnega terorja, v nič manjši meri pa tudi okrajni ljudski odbor. Vrsti teh otrok dajejo štipendije in jim tako omogočajo študij na srednjih, pa tudi visokih šolah. Po dosedanjih podatkih prejema štipendije v okraju Trbovlje 490 partizanskih sirot. Od teh jih je v bodoči trboveljski komuni 18S, ki dobivajo skupno 417.000 din na mesec. Iz bodoče hrastniške komune jih prejema 104 222.000 din, 188 sirot iz ostalih krajev pa prejema 431.000 din na mesec. To so vsekakor lepe vsote, ki jih bodo morale vnesti v svoj proračun tudi bodoče komune ter skupno z Zvezo borcev skrbeti, da bodo štipendije pravilno razdeljene. V svoj e proračune za letošnje leto pa bodo morale vnesti komune tudi potrebne vsote za izvedbo počitniških kolonij in razne potrebe bivših borcev. Ma. Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah je pred kratkim razpravljal o gostinstvu. Odborniki so grajali težnjo nekaterih posameznikov po odpiranju novih gostinskih lokalov, ki ne bi ustrezali zahtevam kulturne postrežbe. LOMO je prišel do zaključka, da je potrebno pri izdajanju dovoljenj za nove gostinske lokale več sodelovanja s sanitarno inšpekcijo, enalko tudi pri urejanju in izboljševanju obstoječih lokalov. V Trbovljah je trenutno 39 goktišč. Ljudski odbor je mnenja, da je to preveč, zato se ukvarja z mislijo, da bi nekaj najslabših lokalov zaprli- To bi bil vsekakor koristen ukrep. Sedaj še nekaj primerov, ki jih je treba grajati — Ob urejevanju prostorov bifeja »Rio« so naprosili upravnika in de- stanja v tistih gostinskih prostorih. kjer se nabira blato, prah in druga nesnaga. Predvsem »Dalmatinska klet« in »Vela Luka«, pa tudi drugi se ne držijo odloka o obratovalnem času lokalov, mnogi se tudi ne držijo odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom in že vinjenim osebam. Se nekaj številk o prodaji alkoholnih pijač v Trbovljah. Vrtičkarji in gnojila Konec decembra je stekla proizvodnja prve domače tovarne papirja v Indiji, ki so jo zgradili v okviru indijskega petletnega plana v mestu Nepa Nagar v državi Madia Pradeš. Tovarna bo najprej uporabljala uvoženo celulozo, njeni lastni kemični obrati pa bodo gotovi do letošnjega oktobra. 2 e marca bo delala s polno zmogljivostjo ter bo proizvajala 100 ton. časopisnega papirja na dan. Britanska proizvodnja vseh tipov radio aparatov je bila v prvih desetih mesecih leta 1S54 za 70 odstotkov večja, kakor v istem obdobju leta 1053. Od januarja do oktobra 1954 so izdelali 1.536.000 radio aparatov, v letu pred tem pa v istem času 898.000 radio aparatov. Britanski minister mornarice je izjavil v Spodnjem domu, da bo britanskim ladjedelnicam odobrena licenca za zgraditev ladij po naročilu Sovjetske zveze. Te ladje bodo podobne 5000 tonskim ladjam, ki jih je Sovjetska zveza naročila v Franciji. Radio Moskva je objavil, da se je sovjetska proizvodnja jekla povečala v letu 1954 za 4.5 milijona ton in dosegla s tem proizvodnjo 40 milijonov ton. To je — kakor piše »II Sole« več kakor skupna proizvodnja Velike Britanije, Italije in Belgije. Proizvodnja premega se je povečala lani za 20 milijonov ton. Federacija indijskih trgovinskih in industrijskih zbornic bo organizirala veliko razstavo indijske industrije, ki bo od oktobra do decembra 1955 v New Delhiju. Razstava naj pokaže velik napredek, ki ga je dosegla Indija v industrializaciji, hkrati pa naj da priložnost tujim raz-stavljalcem, da bodo lahko pokazali sodelovanje njihovih držav z Indijo. Datum razstave je bil zelo zgodaj določen, to pa zato. da »M bila tuja udeležba čim večja, in da bi se zainteresirane firme lahko o pravem času pripravile. Proizvodnja avtomobilov znamke »Volkswagen« je dosegla lani številko 242.673 avtomobilov, to je 63.090 avtomobilov več, kakor leta 1953. Konec leta so proizvedli vsak dan čez 1000 avtomobilov Najboljša tuja tržišča za te avtomobile so bila na Švedskem ter v Belgiji. Svici in Holandiji, nova tržišča pa so bila lani — Avstralija, Nova Zelandija in Mehika. Ameriška uprava za poslovanje s tujino je odobrila pomoč v znesku 30 milijonov dolarjev, od česar bodo dobile: Španija 10 milijonov dolarjev za nakup surovega bombaža v ZDA, Danska 1,312.000 dolarjev za prekooceanski transport, Zah. Nemčija 2,5 milijona za isti namen, Grčija 700.000 dolarjev za nabavo materiala za železarne in 1.320.000 dolarjev za nabavo zmrznjenega mesa, Jugoslavija 2.450.000 dolarjev za nabavo opreme za sušenje semen in prekooceanski transport, Izrael 1 milijon dolarjev za nabavo sirkovega semena, Južna Koreja 3 milijone dolarjev za obnovo in obrambo ter Formoza 7,643.000 dolarjev za nabavo soje. Norveška proizvodnja papirja in lepenke je dosegla lani rekord. Računajo, da so celo presegli številko 560.000 ton napram 505.000 tonam v letu 1S53. Lani so dosegli tudi največji povojni izvoz, ki je znašal 345.000 ton, medtem ko so v letu pred tem izvozili le 308.000 ton papirja in lepenke. Tržišče je ugodno in vsa proizvodnja za letos je že razprodana. Ameriški inštitut za železo in jeklo je sporočil, da bo zmogljivost jeklarske industrije v ZDA dosegla letos 125,828.310 kratkih ton (kratka tona = 907 kg) jeklenih ingotov in livov. To je največja proizvodnja doslej ter je za 1,497.900 ton večja, kakor v letu pred tem. Po izjavah ameriškega inštituta za železo in jeklo, bo lahko loj uspešno nadomestil drago palmovo olje pri hladnem valjanju jekla. Pričakujejo, da bodo poskusi dali dobre rezultate, na- ; kar bodo ameriške jeklarne pri- j čele uvažati večje količine žival- j skih maščob in s tem močno I povečale prihranek proizvodnih stroškov. Francosko ministrstvo za finan- j ce je sklenilo začasno znižati 1 uvozno carino na sveža in hlajena jajca od 20 na 13 odstotkov ad valorem. Turška uprava za raziskovanja je potrdila, da so pri raziskovanjih pri Soguti našli nahajališča volframovc rude, ki ima visok odstotek volframa. Raziskovanja se nadaljujejo, da bi ugotovili, če se izplača eksploatacija tega nahajališča. V Edeji v francoskem Kamerunu bodo zgradili tovarno aluminija z zmogljivostjo 45.000 ton na leto. Računajo, da bodo to proizvodnjo dosegli že leta 1959, začetna proizvodnja v letih 1956-57 pa bo znašala 8000 ton. V Indiji so pri planski komisiji ustanovili devetčlanski odbor, ki naj razišče možnosti ca uvedbo prohibicije. Glavna naloga tega odbora je raziskati izkušnje v državah, kjer je prohibicija še vedno v veljavi. Dve državi Madras in Bombay imata že uvedeno popolno prohibicijo, v drugih državah pa imajo »suha« področja ali pa »suhe« dneve. Bristolska letalska družbu je pričela preizkušati nov lahki reaktivni motor »Orfeus«. Ta stroj so izdelali za lahke lovce na reaktivni pogon, za šolska in druga letala, ki zahtevajo lahek stroj srednjega ob-sega- Pogled na Trbovlje z okolico lav^ki svet podjetja »Majolika«, da bi v tem bifeju uredili brezalkoholno okrepčevalnico. Ti so se izgovarjali, da to ne bo rentabilno in da se bojijo izgube. To podjetje pa je ustvarilo že do konca oktobra 1.9 milijona din nadplanskega dobička. Mnogo pikrih besed je padlo na račun neurejenega Od 1- januarja do 10. septembra lanskega leta so prodali 521.044 litrov vina v vrednosti skoraj 73 milijonov din. Poleg tega so prodali še nad 78.000 l.hrov piva in nad 48.000 litrov raznih žganih pijač. Kaj vse bi sd ljudje lahko kupili, če bi samo del tega denarja porabili za drugo. Mn. Mnoge vrtičkarje skrbi, kako in s kakšnim gnojilom naj gnoje vrtičke, ker nimajo hlevskega gnoja. Na žalost moramo takoj napisati, da ni umetnega gnojila, ki bi lahko v celoti nadomestil hlevski gnoj. v katerem so vsa potrebna rastlinska hranila (kalij, fosfor, dušik, apne) in druge snovi, ki ohranjajo zemljo rodovitno (sprstenina ali humus ter bakterije). Kupljena gnojila pa vsebujejo navadno samo eno rastlinsko hranilo. Tako imata n. pr. 4')V t kalijeva sol in kalijev sulfat samo kalij, superfosfat ima samo fosfor, čilski soliter pa samo dušik. Apneni dušik in apneni amo-nijski soliter vsebujeta poleg dušika tudi apno, vendar nimata prav nič fosfora in kalija, brez katerih nobena rastlina ne more živeti. Res je, da lahko kalijeva, fosforna in dušična gnojila kupimo mešana (pomešajo jih v tovarni) pod imeni nitrofoskal ali KAS, vendar tudi taka mešana gnojila ne morejo popolnoma nadomestiti hlevskega gnoja, ker nimajo sprstenine in ne bakterij, ki zemljo rahljajo in jo ohranjujejo rodovitno. S kupljenimi gnojili lahko sicer zelo povečamo pridelke, vendar se šele prav uveljavijo, če je v zemlji dovolj sprstenine in bakterij. Za vrtičke Je še najboljše nadomestilo za gnoj kompost a!i mešanec. Tega si lahko pripravi vsak vrtičkar, če na kakšnem senčnem prostoru zbira odpadke z vrta, od gospodinjstva, z dvorišča, zlasU pa od malih živali (perutnine, zajcev itd.). Z vrta pridejo lahko na kompostni kup ves pieve!, ki še ni napravil semena in vsi odpadki od vrtnin, ki niso napadeni od bolezni ali vrtnih škodljivcev. Sem spadajo tudi cestno blato, material od čiščenja kanalov, sloma itd. Vse te odpadke, ki so si med seboj navadno zelo različni in se nekateri počasi razkrajajo, moramo enakomerno potresti čez vso površino kupa, tako, da niso ene vrste snovi vse skupaj. Pravilno boti o snovi razpadale, če ustvarimo v kompostnem kupu ugodne pogoje za življenje koristnih bakterij, in sicer potrebujemo zrak, primemo toploto, primemo vlago in hrano za bakterije. Snovi v kupu ne smejo biti nikoli preveč suhe, ker se tako la zelo počasi razkrajajo. Ce dolgo ni dežja, jih polijmo z vodo, še mnogo bolje pa je, če jih polijemo z gnojnico, ker najdejo v njej bakterije že raztopljeno dušično hrano. Kompostni kup ne sme biti previsok in ne preširok, da se tvarina preveč ne sesede. Širok naj bo približno l‘/= metra, visok pa 1 meter. Pazimo, Ca bo kompost enakomerno sestavljen, zato ne smemo nikoli na kup nametati debele plasti same žagovine, niti ne same zemlje. Zelo koristno je, če na kup, ki je visok k aktih 40 cm, naložimo plast hlevskega gnoja ali gnoja od perutnine ш zajcev ter gnoj pokrijemo nekaj centimetrov na dcbe.o z zemljo. Mešanec zelo zboljšamo ln pospešimo razkroj snovi, če dodamo nekaj apna (10 kg zmletega apnenca na 1 kub. meter komposta) in pa nekaj neoljenega apnenega dušika. Ne smemo pa dajati nobene vrste apnenega gnojila takoj na gnojnico, ker bi iz nje uhajal amoniak, ki je dušično gnojilo. Ko se kup začne sesedati, je kompost treba prvič premetati. Čez kake tri mesece ga premečemo drugič in čez nekaj mesecev še tretjič. V enem letu je navadno kompost zrel za porabo. Vrednost komposta zavisi od snovi, ki smo jih imeli v kompostnem kupu. Ce mu primešamo pred zadnjim premetavanjem še nekaj Tomaževe žlindre in kalijeve soli ali kalijevega sulfata, mu vrednost zelo povečamo. Dober kompost lahko zaleže prav toliko kot hlevski gnoj. Ing. V. Repanšek. Lfuklfamsko železniško vozlišče Pred kratkim so nekate lezniškega vozla v Ljubljani Zahodni Nemčiji z nameno ških železniških vozlišč in vprašanji rešitve železniške obiska je zajel ogled in pro vozlišč v Zahodni Nemčiji: schweig, Köln, Würzburg, Potovanje je bilo dobro tako da eo člani komisije me nemških železnic in njih Železnica na strogo gospodarski osnovi Ko so nemški strokovnjaki razkazovali načrte železniških tirnih naprav velikih vozlišč, ko seno jih ogledovali in se z vlaki peljali skozi največja zahodnoneenška mesta, zlasti skozi Porurje, smo se lahko prepričali, da so železnice v Nemčiji gospodarski činitelj ogromnega pomena: v vsakem večjem mestu je veliko število raznih kolodvorov, potniških in tovornih, skladišč, prekladal-nih in razkladalnih naprav, ki zavzemajo velike in dragocene mestne komplekse. Povsod se vidi, da je železnica pri reševanju urbanističnih problemov v mestih imela prioritetni položaj. Železniške . naprave posegajo precej grobo v urbanistično-arhitekton-sko sliko mesta. Glavni potniški kolodvor v Kdlnu na primer z dnevnim prometom nad 700 vlakov leži komaj 50 metrov od znamenite kölnske katedrale. To sicer ni nastalo sedaj, temveč že pred več kot 50 leti, ko so reševali in rekonstruirali galvna nemška železniška vozlišča. Že takrat je bila železnica v Nemčiji gospodarska velesila, ki je očitno precej samostojno izbirala poti za reševanje svojih problemov. To je tudi razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da Je bila takrat železnica praktično edino prometno ri člani komisije za rešitev že- obiskali razna večja mesta v m proučiti problematiko nem-jo primerjati s poglavitnimi ga vozla v Ljubljani. Program učevanje naslednjih železniških Heidelberg, Hannover, Braun-Nürenberg in München. pripravljeno in organizirano, dobili popoln vpogled v proble-najnovejše tehnične pridobitve. sredstvo In da je bila tisti krvotok, ki Je omogočil življenje in rast velike industrije, s katero je Nemčija že dvakrat tako usodno posegala v svetovna dogajanja. Tudi sedaj je železnica ohranila svoj gospodarski značaj. Tirne naprave, v kolikor smo mogli videti, so vse že obnovljene. Gradijo tudi nove kolodvore na najmodernejši tehnični zasnovi. Po vojni so se precej spremenile glavne smeri nemškega tovornega prometa. Vse do dobe pred drugo svetovno vojno je bila glavna smer tovornega prometa vzhod— zahod in zahod—vzhod. Tej glavni tovorni prometni smeri je tudi sledil razvoj in izgradnja tirnih naprav za železniški tovorni premet, predvsem ranžirnih kolodvorov. Toda po vojni se je to stanje povsem spremenilo. Tudi tukaj se Žfelezna zavesa močno cuti. Promet v smeri vzhod—zahod se je zelo zmanjšal. Zato se je močno povečal promet v smeri sever—Jug in jug—sever. Veliki ranžirni kolodvor pri Kolnu, ki bo najmodernejši kolodvor v Nemčiji z zmogljivostjo 6.0C00 do 8.000 vagonov dnevno, gradijo ravno zaradi velikega porasta prometa v smeri sever—jug. Tudi postaina poslopja so večinoma že obnovljena. Ne obnavljalo samo poslopij, kjer je_predvidena rekonstrukcija vozlišča in izgradnja novega kolodvora. Pri novogradnjah je precej odločilna gospodarska rentabilnost gradnje, estetsko - arhitektonski momenti so pa manjšega pomena. To sc vidi tudi pri obnovi in izgradnji nemških mest. Celo popolnoma porušene mestne predele gradijo na stari regulacijski osnovi, ki je nastala pred več stoletji. Ceste pogosto ostanejo ozke in lomljene kljub izrednemu povečanju cestnega prometa. To so posledice gospodarsko družbene strukture sedanje Nemčije, ki varuje lastninske interese mestnih posestnikov. Ta popolna sprostitev individualnih gospodarskih sil, ki je značilna za Adenauer j evo povojno gospodarsko politiko, je z ene strani omogočila hitro obnovo nemških mest in nagel porasat proizvodnje, z druge strani pa Je onemogočila obnovo porušenih mest na širši arhitektonsko-urbanistični osnovi v trenutku, ko so razdejanja mi- nule vojne nudila za to edinstveno priliko. Opremo železnic stalno modernizirajo Velik napredek je opaziti pri signalno varnostnih napravah. Večje postaje se upravljajo iz prometnih pisarn in postavljalnic z električnimi napravami. Na posebni tabli je s svetlobnimi okenci prikazano ne samo vse stanje kretnic in signalov na postaji, temveč tudi položaj vseh vlakov, ki stojijo na postaji, in ki prihajajo v postajo po progah, izpeljanih v določenem radiusu nekaj kilometrov onkraj te postaje. Vsak vlak ima svojo številko in ta Številka se premika po tirih na tabli, kakor se premika vlak. Kretnice in signale postavljajo s pritiskom na gumbe. Pri starejših napravah Je treba prestavljati vsako kretnico posebej, pri novejših je dovolj pritisniti samo krajne gumbe in s tem določiti tir, na katerega naj zapelje vlak in \'se vmesne kretnice se postavijo v ustrezno lego. Ogledali smo si takšno moderno prestavljalnico v Kannoverju. Iz tega centralnega mesta postavljajo 97 kretnic, 24 glavnih signalov, 68 kreLniških signalov in nadzorujejo ìoi prometno pot. Na postaji je položenih 110 km kablov. Ta razvoj električnih signalnih naprav gre še naprej, tako eia sedaj upravljajo iz enega mesta ne samo postaje, temveč že cele proge. Progo Nürnberg—Regensburg, več kot ICO km dedžine, upravljajo z vsemi vmesnimi postajami v Nürnbcrgu, kjer imajo centralni pregled čez vse kretnice in vlake na vseh postajah. Izvajajo tudi poskuse z novim popolnoma avtomatičnim načinom postavljanja signalov in kretnic, pri katerem strojevodja iz lokomotive s svetlobnim signalom naznani prihod vlaka avtomatični fUnfeznj kolodvor * Braunschweigu, ki volja za enega najmodernejših ST. 8 — 9. JAVTTABJA 1955 7 SLOVENSKI P080CEVILEC / str. S } Fluorografija v boju proti zavratnemu sovražniku Jetiki V Dovi Jugoslaviji se vedno bolj uveljavlja preventivna veja medicine, ki se drži gesla: bolezen je bolje preprečiti, kakor zdraviti. Proti-tuberkulozna služba že dolga leta deluje v tem smislu. Dispanzerska mreža se je znatno razširila. Po svoji patronažni službi pregledujejo dispanzerji bolnikovo okolico in njihove stike ter imajo vse bolnike in rekonvalescente ped nadzorstvom. Vendar odkrivajo pri slučajnem pregledu (delovni kolektivi, naborniki kd.) večjega števila prebivalstva vedno nova jetična obolenja. Ta obolenja pa niso vedno začetna in lahka, skratka taka, ki se dajo še dobro zdraviti. Pogosto slučajno odkrijejo težko odprto jetiko, ki se je bolnik sploh ne zaveda. Kakšno škodo lahko napravi kužen bolnik svoji okolici, je menda vsakomur jasno. Tak bolnik ne okužuje samo svoje družme, ampak trosi kužne klice tudi v službi, v tramvaju, po zabaviščih, po menzah itd. 2e na podeželju in v manjših industrijskih središčih povzroča kužen bolnik ogromno škodo. Lahko si mislimo, kaj se dogaja šele v večjih mestih, kjer je prebivalstvo gosto naseljeno. zlasti še ob današnji stanovanjski stiski. Res je sicer, da za jetiko ne oboli vsakdo, ki pride v stik s kužnim bolnikom. Nekateri ljudje s svojo odpornostjo premagajo kužne kli- Ljubezen do tista Skozi vsa zadnja leta je imel naš tisk precejšnje težave tako z nabavo rotopapirja kot z vi- Tako preprosti ljudje izraža, jo svojo ljubezen do ' pisane napredne besede, do našega 'Fìcy'g' ■ run. L & l2-v> v IPfi. -rfrfe? ric^- sokimi cenami tiskarskega ■materiala in storitev. Glede finančnega poslovanja so bile v zadnjem času izdane nekatere določbe, ki dajejo časopisnim podjetjem gotove ugodnosti in jih ne uvrščajo tako togo v navadna gospodarska podjetja, ki lahko po mili volji formirajo cene svojim proizvodom. Vendar bo tu treba še marsikaj storiti. Nič kaj rožnata pa ni perspektiva za nabavo rotejpapirja za leto 1955. Država je predvidela nabavo 6000 ton, kar bi odgovarjalo potrebam tja do prvih dni junija. Pri tem se je računalo, da bo dala domača proizvodnja, t.j. papirnica v Vidmu, ki se šele gradi, IcCos že 5000 ton papirja im da se bo tako nekako pokrila potreba za letošnje leto. Toda papirnica v Vidmu bo začela s svojo proizvodnjo šele enkrat v začetku oktobra in zato je še vedno povsem odprto vprašanje, kje dobiti papir za čas od prve po. lovice junija do oktobra, Kaj pa pomeni list našim delovnim ljudem, je bilo že dostikrat pisano. Povedano je bilo v načelnih stavkih. Danes pa poglejmo, kako preprosti ljudje to preprosto povedo: V decembru je Ivana Sibelja iz Komna pri Sežani odpovedala naš list, češ da se nahaja v tako težkem gmotnem položaju, da ne zmore plačevanja naročnine. Šestega januarja pa je že poslala drugo kartico. V njenih okornih črkah je sicer mnogo pravopisnih napak, toda potno ljubezni do tiska, ki so ga prav na Primorskem toliko časa pogrešali. Zopet se je naročim na Poročevalca, ker pravi, da se je tako navadila nanj, da ne more več brzz njega, in svoje pisemce zaključuje: »Raje brez večerje kakor brez Poročevalca«. dnevnega tiska im naši napori morajo biti usmerjeni v to, da jim potešimo to žejo im omogočimo, da bo lahko dnevni časopis stalni spremljevalec vseh naših delovnih ljudi. ce in tako ne pride do jetičnega obolenja. Vendar moramo računati na manjšo odpornost prebivalstva proti bolezni zlasti v letih po vojni, ko se še vedno čutijo posledice nasilnih preseljevanj, koncentracijskih taborišč, zaporov stradanja in posledice silnih naporov naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni. Na žalost je treba ponovno poudariti rak rano našega naroda — alkoholizem. Alkoholik ne zapravlja samo svoji družini za življenje potrebna sredstva, ampak škodi tudi samemu sebi, ker si izpodkopava s tem strupom odporno moč telesa. Prestani napori, neracionalna in neredna prehrana, alkoholizem, stanovanjska stiska in drugo, so činitelji, ki slabijo organizem in s tem pripravljajo pot bolezni. Ker imamo torej na eni strani nepoznanega bolnika z odprto pljučno jetiko, na drugi strani pa večinoma slabše odporno prebivalstvo, je naša dolžnost, da nepoznanega bolnika, ki je vir okužbe, poiščemo in ga zdravimo. Tako dosežemo dvoje: preprečimo obolenje zdravih in že obolele pozdravimo. Zajeti res vsakega pljučnega bolnika pa je možno samo z množično obvezno zdravstveno akcijo — fluorografijo. Ta zdravstvena akcija je sicer zelo draga, vendar se izplača, če je uspešna. K uspehu pa pripomore vsakdo izmed nas z disciplinirano udeležbo, ker le tako je dosežena polnoštevilnost in je zajet vsak bolnik. Dr. Zlata Juvan Kmalu bodo elektrificirali vse vasi v ptujskem okraju Poleg šolstva, ki je bilo deležno v ptujskem okraju v lanskem letu precejšnjih investicij, je bilo največ storjenega na področju elektrifikacije. To je pripisati 40-iim aktivnim elektrifikacijskim odborom, ki so zbrali prostovoljne prispevke, kupovali inštalacijski material ter tudi gradili transformatorje in daljnovode. Posebno aktivni so odbori v Grajeni, Mestnem vrhu, Levanjcih, Svetincih, Polenšaku in Zavrču. Da bi dela najmarljivejših odborov pospešili, je OLO dodelil 8 milijonov din investicijskega kredita, deloma v obliki dotacij, deloma kot posojilo. Skoda le, da so bila sredstva dodeljena pozno in odbori niso mogli pravočasno kupiti materiala. Pri mestni hranilnici so bila na razpolago šele novembra, zato jih bodo lahko porabili za nabavo materiala, ne pa za gradnje trafo-postaj in daljnovodov. Nekaterim elektrifikacij-skim odborom so izdatno pomagala podjetja. Tako je za elektrifikacijo delavskega naselja v Apačah prispevala tovarna aluminija v Kidričevem 500.000 din, elektrifika-cijska odbora v Zavrču in Juršincih pa sta dobila dolgoročno posojilo pri Zadružni zvezi v Ljubljani. V Zavrču so s tem posojilom postavili transformatorsko postajo in Nov zdravstveni dom v Lenarta Komunalna dejavnost v lenarški občini je bila lansko leto precej razgibana. Zgradili so važno industrijsko cesto črez Čreto, ki veže tovarno usnja z republiško cesto in znatno koristi tovarniškemu obratu. Letos je bila izvršena notranja ureditev šolskih prostorov gimnazije in osnovne šole ter nabavljena nova šolska oprema. Kot zelo pomembna prodobitev za lenarško področje je gradnja zdravstvenega doma, ki jo je prevzel OLO Maribor-okolica in finansiral iz Lastnih proračunskih sredstev. Dom so uredili iz v surovem stanju dograjene večje privatne stanovanjske zgradbe v Lenartu, ki so jo odkupili in preuredili. Z ozirom na lego zgradba ustreza zdravstveni ustanovi, kjer bo v bodoče prostor za ambulante, rentgen, reševalno postajo in drugo. To bo velika pridobitev za lenarško komuno, saj bo vodila k izboljšanju zdravstvene službe na tem področju. J. R. Poživitev pouka biologije na srednjih šolah Zadnje čase se vse več govori o reformi šolstva- Zahteva se praktičnost. Dijaki si želijo življenja, naravnega pouka. Tega pa današnji šoli manjka- Izgovarjamo se na pomanjkanje učil, primernih prostorov itd. Vse to je izgovor, kajti tudi s preprostimi sredstvi se da marsikaj narediti. Marsikje se dobi kaj primernega, kar bi se pri pouku tega ali onega predmeta lahko praktično uporabilo. Res je, da bi to zahtevalo več truda, toda uspeh bi bil večji, le-ta pa je tisto, kar mora biti v naj-večje zadovoljstvo ne samo dijaku, ampak tudi profesorju in vsej skupnosti. Enkrat je treba prijeti za delo in postopoma bo vedno več ljudi spoznavalo, da je ta metoda uspešnejša. Dobili bomo sredstva za popolnejša učila in tako bomo počasi napredovali. Pa tudi učila niso vse. Pri fiziki brez njih res ne moremo mnogo napraviti, v biologiji se pa da marsikaj nadomestiti z živimi predmeti. Za biologa naj bo učna knjiga v prvi vrsti narava. Zelo čudno zgleda, da vse leto študiramo botaniko, zoologijo, pa se niti enkrat ne potrudimo na izlet v naravo, kjer bi lahko vsaj nekaj tistega videli, s čimer smo se za štirimi stenami toliko časa ukvarjali. Narava je najboljše, najcenejše in naj-učinkovitejše učilo. Prva naloga biološkega pouka na srednji šoli bi nat bila. približati mlademu človeku prirodo, da jo bo znal ceniti, da jo bo vzljubil, da bo znal odkrivati njene skrite lepote Tega pa ne moremo doseči samo z besedo- Priroda je nekaj takega, kar se ne more opisati. Doživeti jo je treba, potem šele spoznamo njeno bistvo, niene zakonitosti, njene neslutene vrednote. To pa dosežemo samo z ekskurzijami v naravo, v planine, v gozdove, na polje in s pravo besedo na pravem mestu- Nekateri u go varialo, da rii denarja za ekskurzije. Res ie. toda saj se ni treba vedno voziti v oddaljene kraje. V najbližjem gozdu lah- Nove šole gradijo daljnovod, v Juršincih pa so končali vsa elektrifikacij s ka dela. Sedaj so na vrsti še najbolj pasivni deli okraja — okoli Žetal in Narapelj in tedaj bo imela električno luč sleherna vas ptujskega okraja. Betonski stebri za daljnovode V lanskem letu so v mariborskem okoliškem okraju vložili v negospodarske investicije blizu 500 milijonov dinarjev. Od tega so namenili in uporabili največ za prosveto. predvsem za gradnjo in adaptacijo šolskih poslopij. Na drugem mestu je zdravstvo. nato pa vodovodi in komunalne gradnje. Razen tega so naknadno odobrili poplavljenim področjem za popravila 60 milijonov dinarjev. Šolstvo je letos v mariborskem okoliškem okraju dobilo izdatne materialne podpore. Lahko trdimo, da je sedaj prvič v svoji zgodovini deležno od oblasti tiste skrbi, ki mu pripada glede na njegovo važno vlogo. Danes je treba nadoknaditi vse to, česar ni storila nekdanja oblast in še, kar je uničil okupator, poleg tega pa še na novo opremljati in graditi. V minulem gospodarskem letu je znašal redni proračun za šolstvo in ostale kulturno-prosvetne namene v okraju 141.645.000 din in sicer 38.432 tisoč din v proračunih občinskih ljudskih odborov, 103.213 tisoč pa v proračunu OLO. Od tega je bilo investicij 80.500.000 dan za šolo Venče-selj, ki je že pod streho ter stanovanjsko hišo za nčitelje z družinskimi in samskimi stanovanji. Na Slemenu na Kozjaku je dograjena dvo-razrednica s prizidkom za družinsko in samsko stanovanje. na Remšniku so zgradili dve stanovanjski poslopji za učitelje. V Oplotnici je v gradnji osemraizredna šola, dela pa so se zaradi zakasnelih načrtov zavlekla. Pripravili pa so tudi material za novo |olo v Spodnji Kungoti, vendar bodo zaTadi zakasnelih načrtov pričeli z gradnjo šele spomladi. Za gimnazijo v Hočah pa so v izdelavi načrti. Precejšnja sredstva pa so bila vložena še v nujna popravila šolskih zgradb in nabavo novega inventarja. Vendar predstavlja vse to šele začetek načrtnega obnavljanja šol in stanovanj za prosvetne delavce v mariborskem okra-ju. Poleg šolstva je bilo deležno precejšnje podpore zdravstvo, odnosno socialne ustanove. Večje adaptacije so bile izvršene v ambulantah. V Zg. Kungoti bodo z adaptacijo stavbe omogočili delo novi ambulanti. Primerne prostore za zdravstveno delo bodo uredili v Zdravstvenem domu v Podvelki, Zdravstveni dom v Sl. Bistrici pa bodo nadzidali za eno nadstropje, znatne zboljšave so v teku pri ambulantah v Velki in Oplotnici. Razen adaptacij bodo odprli nove zdravstvene domove v Lenarta. Šentilju in v Račah. Slednjega gradi v glavnem i-z svojih sredstev občinski ljudski odbor. Tudi Dečja domova v Framu in Gradišču sta obnovljena, za novi dečji dom v Pesnici je bilo odobrenih 18 milijonov din, ki pa zaradi zakasnelih načrtov niso bili izčrpani. Med ostalimi investicijami v okraju naj omenimo še 23 miHiijonov za stanovanja, 22 milijonov za elektrifikacijo in 41 milijonov za vodovode. Ka] je z mladinsko organizacijo v Črnomlju? V mestni mladinski organizaciji v Črnomlju vlada mrtvilo. Nikogar ni, ki bi bil zmočen uspešno voditi delo mladine. Ali ne bi bilo hvalevredno, če bi začeli delati na dramskem in športnem področju? Mladina se zanima zlasti za šport, vendar ni nikogar, ki bi jo pritegnil v telovadnico. Tako se zbirajo mladinci le ob nedeljah v mestni restavraciji. Nekaj jih sicer sodeluje v jahalnem klubu in radio amaterskem krožku, vendar pa to ni zadosti in čas bi že bil, da se mladina zbudi iz zimskega spanja in krene na novo pot. * Vsi delovni kolektivi so 25. decembra delali, le Črnomelj ska tovarna »Belokranjka« se tega ni držala. Na delo je prišlo le 6 delavk. Drugi, med njimi tudi komunisti, pa so popivali v krčmah in se veselili na račun »neumnih delavk«. Takega Izigravanja dolžnosti nismo pričakovali, zlasti pa ne od komunistov. 3. 2. Sestanek predsednikov sindikalnih podružnic Kranj, 6. jan. V dvorani sindikalnega doma v Kranju je bil v sredo popoldne sestanek vseh predsednikov sindikalnih podružnic na območju mesta Kranja, na katerem so se pogovorili o bodočem delu podružnic. Sindikalne podružnice bodo v kratkem volile delegate za mestni sindikalni svet, ki bo izvoljen za kranjsko in cerkljansko komuno skupaj. -ek Od predvidenih 14 daljnovodov, je 8 že dograjenih, ogromno dela pa so opravili elektrifikacijski odbori, ki pa se borijo s precejšnjimi težavami zaradi pomanjkanja bakrene žice. Vodovod so letos napeljali delno v Lovrenc na Pohorju, v Selnico ob Dravi in Poljčane. V delu je napeljava vodovoda na V isole ter Slemen, v Slovenski Bistrici pa popravljajo vodovod, zgrajen med okupacijo. Vso pomoč je nudil OLO Maribor okolica letos pri poplavi prizadetim, saj je samo za popravilo cest dal 50 milijonov dinarjev. (Cesta Lovrenc na Pohorju, Podvelka— Ribnica in Srednje—Brezno.) (JP) ko odkrijemo toliko lepega. Ko pa bodo dijaki spoznali čar prirode, se bodo marsičemu radi odpovedali, samo da bodo mogli na ekskurzijo. Da se vsega ne moremo naučiti na terenu to drži, pa tudi vreme ni vedno ugodno, zato predlagam, da bi se zimski meseci in deževni dnevi uporabljali za teoretski pouk, v spomladanskem času bi pa vse to neposredno spoznali v naravi Pa tudi sam teoretski pouk ne sme biti suhoparen, vse bi morali ponazarjati s poskusi, preparati, mikroskopom, slikami, fiimi. modeli. Vse to že delno delajo profesorji biologije, toda še vse premalo, zato ni nič nenavadnega, če dijak neko žival ali rastlino zna lepo opisati in ve o njej vse mogoče, če mu jo pa stvarno pokažeš tisti hip, ko o njej govori, je ne bo spoznal. V splošnem je današnji pouk biologije še nezadosten. Večina dijakov ga jemlje za odvišen predmet, ki se ga mora učiti le zato, da izdela razred, za življenje mu pa ne ostane ničesar. Zanj so vse rastline, kljub temu da se je dve leti mučil z botaniko samo solata, med živalmi pa mogoče pozna nekaj značilnih vretenčarjev, da o poznavanju splošne biologije sploh ne govorimo. In to je vse biološko znanje, ki si ga dijak pridobi tekom osmih gimnazijskih let. Menim, da je takemu uspehu v prvi vrsti kriv nenazoren pouk brez ekskurzij, brez vsakih učil in učnih pripomočkov; poleg tega pa je temu nemalo kriv nepravilen učni načrt v nižjih razredih gimnazije- Niž-ješolce bi morali prvenstveno navajati na to, da bi vzljubili prirodo, ki bi jim jo približevali kot celoto, ne pa da jim biologijo takoj znanstveno serviramo, zaradi česar dobijo do predmeta odpor, ker ga še ne razumejo in potem je vsak trud zaman. Le starosti primeren in nazoren pouk biologije bo služil svojemu namenu. cibo Različne cene za tok na Hrvatskem v iuči sodobne železnišUe tehnihe Ne gre v bistvu za nič novega! Povsod na svetu je tako, da je poraba toka ob različnih dnevih oziroma nočnih urah in ob različnih letnih časih različna. Zelo velika je na primer v jutranjih in večernih urah, ko nastajajo tako imenovane konice v potrošnji, različna poraba po letnih časih pa zavisi zlasti od industrije, ki tok uporablja kot pogonsko sredstvo. Te okoliščine so proizvajalcem električne energije že dolgo tega narekovale, da so predpisali različne cene, ki so bile nižje, to je ugodnejše od enih, pa višje in s tem torej manj ugodne ob drugih pogojih. Takšne različne cene smo imeli v Sloveniji že pred vojno in ta sistem se dobro uveljavlja tudi po osvoboditvi. Industriji, ki je voljna prilagoditi, kolikor je to v njeni moči, svojo proizvodnjo času, ko električne energije ne primanjkuje, daje proizvajalec električne energije to energijo po ugodnejši ceni in ima torej industrija relativen dobiček, v obratnem primeru pa seveda relativno izgubo. Znana je tudi dvojna tarifa za gospodinjstva: gospodinjstva, ki trošijo malo toka, plačujejo, ker jim to bolj kaže, višjo ceno za posamezno kilovatno uro, druga zopet, pri katerih je potrošnja toka večja, plačujejo pavšale od prostorov, zato pa nižjo ceno za posamezno porabljeno kilovatno uro. Kakor rečeno, obstoja ta dvojna tarifa v Sloveniji že več let in sedaj *o jo uvedli tudi na Hrvatskem. Skupnost elektropod-jetij so vodili pri tem isti nagibi kakor v Sloveniji: z dvojno tarifo naj se doseže boljša preskrba z električno energijo, to pa je seveda v korist ne samo elektro-podjetij, temveč tudi tako posameznih potrošnikov elektroener-gije kakor tudi velikih podjetij kot veleodjemalcev. Tovariš urednik glede na članek »Nerazumljivi podržka♦ v (Politiki« z dne 8. januarja 1955 daje Trgovinska zbornica za LR Slovenijo naslednje pojasnilo: 1. Zbornica je sprejela v službo bivšega upravnika Carinarnice v Ljubljani, potem ko je podal ostavko na državno služijo, ker zaradi družinskih razmer ni sprejel službe v Carinarnici v Beogradu, kamor je bil premeščen. 2. Zbornica imenovanega ni namestila v tajništvu kot svetnika za carinska vprašanja, ampak v Gospodarski posvetovalnici, kjer daje pojasnila na zahtevo gospodarskih podjetij. 3. Zbornici niso mogli biti niti niso še danes znani zadržki proti sprejemu imenovanega v službo, da bi moglo vodstvo Zbornice potrefio ukreniti, čeprav jih je želelo dobiti. Velja pripomniti, da zadevni članek obravnava stare stvari, saj je imenovani že od začetka leta 1954 na omenjenem poslu. V Ljubljani, dne 8. jan. 1955. KRIŽANKA električni napravi, ki nato sama poišče prosti tir in prestavi vse kretnice in signal za uvoz na ta tir. Problem ljubljanskega vozlišča iz perspektive sodobnih vozlišč Ce bi hoteli aplicirati izkušnje, ki so jih imeli nemški strokovnjaki pri reševanju železniških vozlišč v Nemčiji, na probleme ljubljanskega železniškega vozlišča, bi prišli do naslednjih ugotovitev: Potniški kolodvor je treba ohraniti čim bliže' središču mesta. Sedanja lega potniškega kolodvora v Ljubljani je zelo dobra, ker se nahaja v bližini mestnega središča, ki se sedaj formira okrog Ajdovščine. Eventualna premaknitev potniškega kolodvora proti periferiji mesta bi ne bila ugodna ne za mestne prebivalce, ne za železnico. Meščani bi imeli podaljšan dostop do kolodvora, železnica pa bi zaradi tega zgubila precej potnikov, ker bi ti pričeli v večji meri rabiti lokalne avtobusne zveze. Sedaj je predvidena trolejbusna zveza do Medvod in pozneje verjetno tudi do Kamnika in bi gotovo prevzela ves lokalni potniški promet, če bi potniško postajo prestavili proti periferiji mesta. Za Liubljanr Je centralna lega potniškega kolodvora pomembna zlasti, ker še veliko delavcev in uslužben- cev pelje na delo v Ljubljano z vlaki ter je zaradi tega nujno da leži glavna potniška postaja v bližini središča mesta. Izkušnje v Nemčiji so pokazale, da je v mestih, kjer so glavni kolodvor pri reševanju vozlišča prestavili proti periferiji mesta, ostala med staro' in novo lego kolodvora nekakšna na pol zazidana praznina, ki ni nikoli zaživela s polno močjo. Središče mesta se ni nikjer premaknilo proti novemu kolodvoru, temveč je ostalo tam, kjer je bilo pred premestitvijo kolodvora. To vse kaže. da je treba ljubljanski potniški kolodvor pri rešitvi vozlišča pustiti tam, kjer je sedaj. Seveda s tem ni rečeno, da morajo tirnice na kolodvoru ostat: v isti višini, v kateri so sedaj. Sedanja višinska lega tirov zahteva križanje z našimi glavnimi cestami v isti višini, kar povzroča zaporo glavnih cest v času železniškega prometa. Te zapore so zelo neprijetne za cestni promet, zlasti če upoštevamo, da je prelaz na naši glavni Titovi cesti zaprt 7 — 8 ur dnevno. Pri čedalje večjem cestnem prometu postajajo te zapore skoraj nevzdržne. Zato pri vseh sodobnih vozliščih gradijo železniška tire in ceste Najbolj obranjeni železniški most v Nemčiji čez Beno pri Bolna v različnih višinah, bodisi da se dvigne železnica in se ceste speljejo spodaj, ali pa da se železnica poglobi. V Nemčiji je v večini primerov železnica dvignjena, ceste pa potekajo spodaj. Toda tam je to nastopilo, ker največkrat'poglobitev ni bila izvedljiva zaradi visoke talne vode. Pri nas leži potniški kolodvor na dobrem gramoznem terenu in poglobitev potniškega kolodvora ne bi predstavljala posebnih tehničnih težav. S poglobitvijo potniškega kolodvora in proge na zapadni strani, bi se glavna cesta, t. j. Titova, Parmova in Celovška, lahko speljale neovirano nad poglobljenimi tiri. Tam, kjer so v Nemčiji železnice še ostale v isti višini kot ceste, kot na primer v Braunschweigu in Heidelbergu, so ravno sedaj v delu velike gradnje, s katerimi se tiri poglabljajo oziroma dvigajo. Poleg lzpremembe višine železniških prog je treba pravilno položiti tudi trase prog v mestu. Ni pravilno, da sekajo proge mestni teritorij v radialnih smereh, kot na primer v Ljubljani, kjer se proge takoj zahodno od potniške postaje cepijo v razne smeri, In sicer proti Trstu, Jesenicam ln Kamniku. Pravilno je, da se razcepišče prog preloži Izven mestnega območja, mesto pa da se preseka samo z eno progo. To bi v Ljubljani pomenilo, da bi se morala ob- držati smer glavne proge Zalog —Ljubljana, na kateri leži tudi glavni kolodvor in to smer podaljšati naprej do Šišenskega hriba in skozi predor preložiti razcepišče prog proti Trstu ln Jesenicam na drugo stran hriba. Pri izgradnji novih prog je treba proge graditi z velikimi krivinami (velikimi radiusi), pri katerih je možna vožnja z večjimi brzinami vsaj do 120 km/h Ce vse te ugotovitve upoštevamo, potem sledi, da je najboljša rešitev vozla tista, ki jo je komisija za rešitev železniškega vozla v Ljubljani označila z A/54 In ki predvideva poglobitev potniškega kolodvora na sedanjem mestu in izpeljavo skupne Tržaške in Jeseniške proge v predoru čez Rožnik in razcepiščem teh prog na drugi strani Rožnika. Takšna rešitev seveda ni najcenejša, toda najboljša rešitev je redko kdaj tudi najcenejša. Pri reševanju takšnih problemov, kot je železniško vozlišče kakega mesta, se moramo zavedati, da so to rešitve za več desetletij in mogoče celo za stoletja naprej. Prizadevati se je treba, da se realizira tehnično najboljša rešitev vozlišča ln da se najdejo zato potrebna sredstva s primerno razdelitvijo stroškov na vse prizadete stranke, t. j. na mesto, železnico, republiko in zvezo. Ing. Sergej Bobnov vodoravnu: l. geumeuijstta Krivulja: tudi pesniška figura, 8. neroden, štorast, 14. prikrito norčevanje, posmeh, 15. koledar, 16. vrbe, 17. Jurldična veda, 18. glasbena kratica, 19. starogrške tekme, 20. otok v Sredozemskem morju, 21. srbohrv. kratica za »mestni ljudski odbor«. 22. važno živilo, 23. zalučati, 24. streha: paluba, 25. stara oblika veznika, 26. (operni) spev, 27. maže. loščila, 28. italijanski predlog. 29. obrežje, SO. bromova spojina, 31. podprto, utrjeno. 33. starogrške boginje maščevanja. 84. princip, pravilo, 35. ločen z mejami. Navpično: l. vrsta zdravila v tabletah. 2. pokrajina v Španiji, s. umetnostni izrodek baroka, 4. mesto v zahodni Romuniji, 5. pomožni glagol, 6. del voza, 7. nota Iz solmizacije. 8. obdelovati zemljo s plugom, 9. osvežilna pijača, 10. moško ime, 11. japonska dolžinska mera, 12. posestva, kmetije, 13. vrsta stavka glede na sintaktično funkcijo. 15. črta, ki deli lase na dve polovici, 17. tekstilni polizdelek. 29. del ženske obleke, 21. okrilje, društvo, zbor. 23. poljska ptica, 24. star avstrijski denar (množ.), 26. judovsko moško irne, 27. hrib pri Ljubljani, 29. bližnji sorodnik. 30. hiter, nagel. 32. začetnici ruskega dramatika (»Striček Vanja«), 33. dva različna samoglasnika. Ugankarski list »KAJ VES — KAJ ZNAŠ« izide vsako drugo soboto in objavi okrog 45 ugank vseh vrst. Stane 20 din. Kupujte gai c к n (I R G 3 Deset let kulturne izgradnje v Makedoniji Proslavljajoč 10~!etnioo osvoboditve, 10-letmco svoje državnost; in svobode v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov, slavi letos Makedonija hkrati tudi desetletnico prosvetne, kulturne in znanstvene izgradnje. Da bi bil ta jubilej čimbolj svečano proslavljen, je izvršni svet Ljudske skupščine Makedonije odločil, da se ustanovi poseben odbor za proslavo, v katerega so vključeni najbolj znan; prosvetni, kulturni in javni delavci s članom izvršnega »veta Darom Džambazom na čelu. Odbor je izdelal program in načrt za proslavo, ki bo trajala več mesecev in katere cilj je, da prikaže pred javnostjo kulturno dejavnost makedonskega naroda v zadnjih desetih letih. Prikazani naj bi bili vsi napori, ki jih vlaga skupnost na tem polju, hkrati pa naj bi se dalo priznanja zaslužnim prosvetnim, kulturnim in javnim delavcem za njihovo dosedanje naporno delo, ki je že rodilo prve plodove. Praslava tega pomembnega jubileja se je začela 29. novembra 1954 s svečano akademijo v Narodnem gledališču v Skoplju, ki jo je odprl predsednik sveta za prosveto in kulturo LR Makedonije prof. Dimče Levkov. Istočasno so bile v vseh okoliških središčih in mestih akademije in slavnosti, razstave in druge manifestacije prosvetne, kulturne in umetniške dejavnosti. Skoplje — glavno mesto republike, je ta jubilej povezalo s 13. novembrom, dnevom svoje osvoboditve. Poleg mnogih drugih slavnosti je bila v.veliki dvorani srednje glasbene šole odprta razstava prosvetne in kulturne dejavnosti Skop-Ija od osvoboditve do danes. Rezultati, doseženi na polju prosvete, znanosti in kulture, bodo zbrani v jubilejnem zborniku, ki naj pred jugoslovansko javnostjo, pa tudi izven meja naše države, dokumentarno predstavi dosedanje napore naše skupnosti na tem področju. S čim se je začelo kultumo-prosvetno in znanstveno delo v Makedoniji? Tu se je z vsem začelo od začetka, od abecede in slovarja do učbenikov in lepe književnosti. - Nepismenost, podedovana iz preteklosti, je bila glavna ovira razvoju. Ob tem vprašanju so bile znova mobilizirane vse sile in akcija za pobijanje nepismenosti je trajala nekaj let. Rezultati so opravičili vložene napore. Danes je nepismenost v Makedoniji skrčena na minimum. Malo število nepismenih se še vse bolj krči, zlasti v vrstah delavcev, ki se priseljujejo iz vasi v mesta in industrijske kraje. Vidni uspehi so doseženi posebno v splošno-Ijudski izobrazbi. Povsod so organizirane knjižnice in čitalnice, ki razpolagajo z velikim številom knjig. Izredno zanimanje za knjigo ilustrira naslednje dejstvo: samo v letošnjem letu je bilo do 13. novembra v skopljanskih knjižnicah registrirano 142.276 bralcev. Za knjižnice skrbe ljudski odbori, strokc-vno pa jih vodi Zveza knjižničarjev Makedonije. V Makedoniji delujejo številne ljudske, delavske in zdrav-stveno-prosvetne univerze, ki so prepolne slušateljev iz vseh slojev. Poleg tega so pri ljudskih univerzah organizirani tečaji tujih jezikov. Zanimanje za te tečaje raste iz dneva v dan. Od osvoboditve do danes stalno raste mreža šol. Šolska obveznost traja od 7. do 14. leta in se izvaja brez posebnih težav. Učenci, ki so dovršili osemletno obvezno šolanje, lahko nadaljujejo študij na kateri koli srednji, nižji strokovni ali srednji strokovni šoli. Mreža takih šol je gosta in raznovrstna. Odprtih je 5 učiteljišč, od teh 3 za Makedonce (v Skoplju. Bitolju in Stipu) ter 2 za Turke in Albance (v Skoplju), nekaj srednjih agronomskih tehniku-mov (v Tetovu. Bitolju in Strh-mici). srednja tehnična šola v Skoplju z raznimi oddelki, veliko število srednjih, nižjih medicinskih ter umetniških šol (baletna, dramatska, glasbena in dr.). Razen teh obstojajo tudi številne šole za učence v gospodarstvu. Zanimanje za te šole je veliko. Za starejše so odprte večerne delavske gimnazije, ekonomski tehnikumi in druge šole. Skrb za predšolsko mladino predstavlja poseben del splošne prosvetne politike. Skoraj v vseh mestih so ustanovljeni vrtci ia zabavišča, ki jih obiskuje veliko število otrok. Ker ae tiče visokih šol In uni-rezze, je do vojne obstojala v Skoplju le filozofska fakulteta z majhnim številom študentov Danes je v Makedoniji že pet Sakuitet: filozofska, agronomsko gozdarska, tefcjrična, medicinska ki prevDO-ekooomska, kot tudi 7Hga pedagoška šola, e 5000 študentk Izdatno pomoč pri poučavanju диЈЦе Mi 1* drugih bratskih republik. Mnogi študenti, ki so uspešno končali študij na raznih fakultetah, zavzemajo danes vodilna mesta v svojih strokah ter s tem mnogo doprinašajo k hitrejšemu razvoju svoje ožje domovine. Za napredek mladine so izredne važnosti tudi izvenšolske ustanove, ki skrbe za vzgojo mladine od najmlajših do viso-košolcev. Otroški domovi ter srednješolski internati so ustanovljeni v vseh okrajnih središčih. mnoge nižje in srednje strokovne šole pa so hkrati tudi internati. Za študente skop-ljanske univerze je blizu mesta zgrajeno veliko študentsko naselje. Znanstveno življenje izven fakultet se razvija v specialnih zavodih in inštitutih, ki proučujejo posamezne veje znanosti za potrebe gospodarstva. Njihovi dosedanji uspehi in publikacije, ki jih izdajajo, so znani tud: izven naše države. Številne publikacije govore o intenzivnem znanstveno-praktičnem delu Tobačnega inštituta v Prilepu, Zavoda za ribarstvo v Skoplju, Poljedelskega inštituta. Gozdarskega inštituta. Inštituta za raziskovanja v industriji. Geološkega zavoda, Zavoda za zaščito kulturno - zgodovinskih spomenikov. Folklornega inštituta, Inštituta za narodno zgodovino in drugih. Doslej deluje v Makedoniji nad 20 znanstvenih inštitutov, ki so bili vsi ustanovljeni po 1944. letu. Zelo gosta je mreža različnih muzejev. V njih se hranijo najstarejše najdbe iz časov pred naselitvijo Slovanov, kot tudi iz zgodovine makedonskega naroda. V Skoplju je arheološki muzej z bogatim lapidarijem, nameščen v znamenitem Kuršumli-Hanu, dalje zgodovinski, etnološki, mineraloški, petrografski in ribarski muzej. V Galičniku je spominski muzej Gjorgja Pu-levskega, v Titovem Velesu pa muzej velikega makedonskega pesnika Koste Racina, padlega v narodnoosvobodilni borbi. Dalje so urejeni še prirodoslovni muzej v Strugi ter narodni muzeji v Tetovu, Ohridu, Bitolju, Prilepu, Titovem Velesu, Kuma-novu, Stipu in Stremici. Omembe vredne so tudi umetniške galerije v Skoplju in Ohridu. Vse te ustanove imajo poleg znan-stveno-raziskovalnega in zbiralnega dela tudi velike vzgojno-prosvetne naloge. Gledališka umetnost v Makedoniji posreduje najboljša dela domačih in tujih avtorjev. Poleg dramskih kolektivov, ki delujejo po raznih mestih, sta v okviru Narodnega gledališča v H ' _ -Oj * V- $ $ * filfU Nova univerza v Skoplju Skoplju tudi opera in balet, ki sta samo v zadnji sezoni dala 328 predstav, katerih se je udeležilo 88.436 gledalcev. Poleg teh gledališč deluje še manjšinsko gledališče v Skoplju s posebno dvorano, kot tudi lutkovno gledališče. Vsi ti kolektivi so bili ustanovljeni po osvoboditvi. Kljub svoji neizkušenosti dosegajo vendarle lepe uspehe, ki jih preko svojih centralnih prireditev in rednih turnej posredujejo širokim ljudskim množicam. Vidno mesto v kulturnem življenju Makedonije zavzema tudi film. Danes v Makedoniji ni več mesta, ki ne bi imelo kinodvorane. Domači Vardar-film je poleg številnih kratkometražnih in dokumentarnih filmov posnel prvi makedonski umetniški film »Frosina« po scenariju Vlada Maleskega, ki je bil povsod toplo sprejet. Zdaj snema podjetje film »Volčja noč« po scenariju pesnika Slavka Janevskega. Filmska umetnost je našla močno oporo v makedonskih kulturnih delavcih, z velikim zanimanjem pa ji sledi vse ljudstvo. Velike važnosti je delo Državne filharmonije, koncertne direkcije ter Makedonskega ansambla narodnih pesmi in plesov »Taneč«, ki je žel lepe uspehe v vseh evropskih državah in državah Bližnjega vzhoda, da ne zamolčimo vsakodnevnih naporov Radia Skoplje in Radia Bitolj, ki sta gotovo med poglavitnimi kultumo-prosvetnimi činitelji. Kulturni razvoj pa ni omejen le na gornje umetniške ustanove. Splošna kulturno-prosvetna dejavnost zajema kultumo-pro-s v etn e skupine in društva po vseh vaseh in mestih. Njihovo delo je prišlo do polnega izraza na številnih manifestacijah, predstavah in festivalih, kjer 'so sodelovali ljudje najrazličnejših starosti in poklicev. Slednjič se moramo dotakniti še dela društev prosvetnih delavcev, pisateljev, umetnikov, glasbenikov in drugih podobnih združenj, ki približujejo kulturo delovnim ljudem. S to svojo dejavnostjo oživljajo skupaj s sveti za prosveto, znanost in kulturo družbeno upravljanje na kulturnem področju, kar je aktualni cilj naše prosvetne politike. N. Carevska Z razstave _ otroških podob v Jakopičevem paviljonu: »Pustne šeme«, Strmšek, dijakinje nižje gimnazije v Lovrencu na Dravskem polju. enajstletne Glasbeno i% Pogled v revialno življenje Revialno življenje pri Angležih že od nekdaj ni imelo takega pomena, kakor ga ima pri večini evropskih narodov, posebno med Francozi in Nemci. Posebne angleške razmere so pripeljale do tega, da Angleži v zadnjih desetletjih niso imeli nobene velike literarne revije, ki bi se mogla postaviti ob stran evropskim vrstnicam, temveč le kopico manjših, bolj ali manj omejenih na ozek krog sodelavcev in bralcev. Sicer se je literarna dejavnost umaknila v literarne stolpce velikih tednikov, kakor je »New Statesman and Nation« ln še posebno v tedensko literarno izdajo velikega dnevnika »Timesa«. V desetletju pred vojno so Angleži imeli avantgardistično revijo, ki je zastopala najnovejše smeri v umetnosti in se bojevala za njihov uspeh. Imenovala se je »Horizon«, urejal pa jo je Cyril Connolly. Nekaj let po minuli vojni je morala tudi ta revija zaradi premajhnega odziva naročnikov nehati izhajati. Za nekaj let je tako v angleškem literarnem življenju zavladalo precejšnje mrtvilo, zakaj navsezadnje je le res, da je pravi slovstveni napredek mogoč le v razgibanem re-vialnem življenju, kjer se dajejo nove pobude, razčiščujejo pojmi in širijo spoznanja. S takim stanjem so bili Angleži sami močno nezadovoljni. Prizadevanje, ki naj bi temu odpo-moglo, j.e rodilo uspeh konec leta 1953, ko so angleški književniki osnovali kar dve novi reviji. Ena je začela izhajati še leta 1953-Imenuje se »Encounter« (kar pomeni srečanje ali tudi spopad) in jo ureja znani pesnik in esejist Stephen Spender. Kot izdajatelj je podpisana organizacija »Kongres za kulturno svobodo« s sedežem v Parizu. 2e to daje slutiti, da bo revija imela precej mednaroden značaj m pogled na vsebino to potrjuje. Avtorji prispevkov so sicer večidel Angleži In Američani, po snovi pa so ti prispevki z vseh koncev sveta in posvečeni najrazličnejšim vprašanjem. Mesečnik tudi ni izrazito literaren, temveč, kot izpričuje podnaslov, namenjen literaturi, umetnosti in politiki. »Encounter« izhaja redno vsak mesec v velikem formatu na 80 straneh Čeprav skuša biti zanimiv s pisanostjo prispevkov, pa je r.iogoče ravno zato pogosto neprivlačen; nekatere številke so za literarno zahtevnega bralca prav puščobne. Več nudijo tistemu, Vi želi stvarnih podatkov od vsepovsod s Druga revija se imenuje »The London Magazine« in jo ureja kn...zevnik John Lehmann. Začela je izhajati februarja 1954. Londonski magazin je samo literarna revija in je po svoji notranji ure ditvi veliko bližji časopisu, kakor smo ga vajeni tudi pri nas. Na dobrih sto straneh v prikupnem. majhnem formatu objavlja mesečnik pesmi in prozo, članke, dopise bralcev in knjižne preglede. Skoraj vsaka številka ima tudi literarno pismo iz kakega večjega središča v Evropi ali drugod, ki seznanja bralce revije z novostmi iz tamkajšnjega kulturnega življenja. Likovno poživljajo mesečnik le risbe s peresom, natisnjene med teksti, med tem ko ima Encounter po dva lista prilog na umetniškem papirju. Vsekakor moramo reči, da je »London Magazine« za naš okus mnogo prijetnejši in bogatejši. Okoli teh dveh na novo rojenih revij pa še vedno odmirajo stare, manjše. Konec leta 1953 je morala prenehati revija »Scrutiny«, ki se je nekako osamila % svojimi prestrogimi merili; z vi- sokega piedestala Je zdelovala vse po vrsti in ni čudo, da si je s tem izpodrezala korenine. Pred nedavnim je nehal izhajati stari londonski tednik »John o» London’s Weekly« po tridesetih letih izhajanja. List je bil namenjen širšim plastem, da jih je seznanjal s slovstvom in drugimi umetnostmi. Čeprav je imel list še precej visoko naklado, se založniku ni več izplačal in ga je ustavil. In naposled, konec oktobra je angleška radijska drpžba sporočila, da ne bo več izhajal njen četrtletnik »BBC Quarterly«. List je izhajal osmo leto in Je bil namenjen predvsem resnim člankom v zvezi s problematiko radia. Javnost je sprejela to naznanilo s precejšnjim obžalovanjem. Z novoletnimi prazniki se Je končala prva polovica tekoče sezone. Od 15. septembra do 30. decembra je Koncertna poslovalnica Srbije organizirala več kot 70 različnih koncertnih prireditev z udeležbo domačih in tujih glasbenikov in glasbenih ansamblov. Minulo obdobje nedvomno sodi med najbolj uspešne po osvoboditvi, tako v pogledu števila koncertov ter poslušalcev, kakor tudi po raznolikosti in kvaliteti izvajalcev, zlasti tujih gostov. Beograjska filharmonija, kate-2Uk0nCerti tvorij° hrbtenico glasbene sezone, je priredila vrsto koncertov, med temi pet abonmajskih (dirigenti BaranoviČ, Zdravkovič, Jakšič, Danon. Sko-vran; solisti M. Mihajlovič. P. Toškov, K. Milko, A. Preger), ki so bili tudi ponovi j ehi. Razen tega je dala štiri izredne koncerte in več koncertov za Društvo prijateljev glasbe. Za slednje so bili programi sestavljeni s posebnim ozirom na smoter in namen teh koncertov. Letošnje delo Beograjske filharmonije ne kaže samo znatnega porasta števila koncertov, temveč tudi stalen napredek tega eminentnega beograjskega orkestra. Uprava Beograjske filharmonije se je tudi letos pridržala že ustaljene prakse, da na vsakem koncertu izvede tudi po eno domače delo. V tej sezoni so bile to naslednje kompozicije: kantati »Svetli grobovi« M. Vukdragoviča in »Uporniki« B. Papandopula, violinski koncert J. Slavenskega, simfonična pesnitev »Sava« P. Stojanoviča, simfonija L. Sorkočeviča, uvertura V. Mokranjca. dva stavka iz simfoniete E. Josifa ter druga dela. Od Inozemskih gostov so z Beograjsko filharmonijo igrali M. de la Bruchollerie in Vasso Devetzi (dir. 2. Zdravkovič) ter Anton Soler (dir. Dj. Jakšič), kakor tudi dirigent I. Markevitch. Slednja dva gosta sta imela posebno ve lik uspeh in sta bila deležna navdušenega priznanja publike. Simfonični orkester doma JLA je priredil več koncertov z domačimi solisti, na zadnjem (dir. F. Klinar) pa je nastopil kot solist Aldo Ciccolini ter zapustil izreden vtis. Od številnih solistov je treba poteg navedenih omeniti še nekatere, katerih koncerti so bili pocebej opaženi in na visoki ravni. Od inozemcev so to Pierre Fournier, Fridrich Gulda, ki je ostvaril nepozabne interpretacije Bacha in Mozarta, ter zlasti izvrstni violinist svetovnega razreda Henryk Szeryng, ki je navdušil beograjsko občinstvo tako s * svojo neoporečno in dognano tehniko, kakor tudi s prefinjenim in poglobljenim tolmačenjem del Vi* talia, Bacha, Brahmsa, Ravela, Ponsa in drugih. Dva pevca sta pismo Beograda dopolnila niz teh velikih umetnikov: Jussi Bjoerling kot Rudolf v »La Boheme« in Helge Ros-waenge kot Radames v »Aidi«. Od domačih umetnikov je treba posebej omeniti nagrajenca iz Miin-chena in 2eneve Cvetko Součko-vo in Dušana Popoviča, kakor tudi mlado pianistko Mirjano Vukdragovič. Društvo prijateljev glasbe Srbije je razvilo široko aktivnost. Za svoje člane je priredilo vrsto različnih koncertov (solističnih, komornih in orkestralnih), na katerih so sodelovali številni vidni beograjski umetniki ter nekateri tuji gostje. Ti koncerti se ob popularnih cenah odigravajo vedno pred polno dvorano, pred dijaki, študenti, delavci in učenci v gospodarstvu ter izkazujejo velik moralni uspeh v boju za pridobivanje novih ljubiteljev glasbe in novega koncertnega občinstva. Črnski ansambel Keita Fodeba je Beograjčanom prikazal zanimivo folkloro z Nove Gvineje. Ogromen uspeh je imela ameriška črnska skupina, ki je pred razprodanim avditorijem petkrat izvedla Gershvinovo opero »Por-gy in Bess«. V čudoviti luči so se pokazale predvsem glasovne in igralske kvalitete celotnega ansambla. Konec decembra sta gostovala v beograjskem gledališču dva angleška baletna umetnika: Svetlana Beriozova in Michael Field. Nastopila sta v glavnih vlogah baleta »Labodje jezero« P. I. Čajkovskega. V tej sezoni je nastopilo tudi mnogo komornih ansamblov, v glavnem beograjskih, pa tudi inozemskih. oziroma »internacional nih«, ženski klavirski trio »Rus-sy«, katerega članice so iz Maribora, Salzburga in Miinchena. Kot v prejšnjih sezonah so tudi tokrat v Beogradu nastopili umetniki iz drugih naših mest, kakor C. Součkova iz Ljubljane, D. Fiala iz Sarajeva, K. Milko iz Subotice, N. Tončič in T. Neralič iz Zagreba ter dva zbora: KUD »Kolo« iz Šibenika in KUD »Dr. Dragomir Drakulič« iz Karlovca. Čeprav je bilo tega precej, mislimo, da bi bilo treba ta gostovanja, ki so tako koristna za medsebojno spoznavanje, še razširiti. Z vrsto različnih koncertov je v decembru proslavilo svojo desetletnico znano in zaslužno mladinsko kulturno umetniško društvo »Ivo-Lola Ribar«. Pomemben kulturni dogodek predstavlja ustanovitev prvega komornega gledališča v Beogradu. »Atelje 212« — kakor se ime- V LONDONU Je prof. Geoffrey Tillotson napisal novo knjigo z naslovom »Thackeray, the Novelist« (»Romanopisec Thackeray«). William Thackeray (1811—1863) je eden izmed največjih angleških pisateljev; avtor knjige o njem poudarja predvsem njegovo globoko človečnost in čut za pravičnost. NOVA REVIJA bo začela izhajati v Parizu. Ime ji bo »Marco Polo«, posvečena pa bo obravnavanju potovanj ln raziskovanju Umrl je Lucien Tesnière Okrog 10. decembra 1954 je v Montpelliera umrl tamkajšnji redni profesor za primerjalno jezikoslovje Lucien Tesni è r e, dobro znan tudi kot slovenski dialektolog in literarni kritik oziroma zgodovinar. Za te njegove zasluge ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti 2. junija 1953 izvolila za svojega dopisnega člana v razredu za filološke in literarne vede. Tesnière se je rodil 13. maja 1893 v Mont-Saint-Aignanu (Seine - Inférieure). Srednjo šolo je obiskoval v Elbeufu 'm v Ro-uenu, univerzo v Parizu, Leipzigu in na Dunaju ter Ecole des Langues orientales vivantes v Parizu. Leta 1920 je prišel v Ljubljano za lektorja francoščine na slovensko univerzo. Samo lektorske ure na univerzi so bile njegovi delavnosti premalo. Zato je ustanovil še Francoski inštitut, ki je bil po njem in njegovih naslednikih osebno zvezan z univerzo, je pa tudi neodvisno od nje širil zanimanje za francoski jezik, literaturo in sploh kulturo med vse slovenske sloje. Prav Tesnièrova zasluga je, da se je takratno slovensko kulturno življenje začelo močneje naslanjati na francosko. Tesnière je zveze med Slovenci in Francozi širil preko lektorata na univerzi in preko Francoskega inštituta, zlasti njegove knjižnice, ki ji je zastonj preskrbel veliko število francoskih knjig in revij. Njegova zasluga je, da se je ime Slovenci začelo širiti tudi med Francozi. Tesnierovi nasledniki v Ljubljani so to dobro začeto delo nadaljevali. Iz Ljubljane je Tesnière 1924 najprej odšel v Pariz, da se je tam pripravil za univerzitetnega nàteli*. Let* 1925 &a dobimo že v Strasbourgu kot izrednega profesorja. Tam je bil na univerzi vodja Inštituta za slovanske jezike in literature, dokler ni še pred drugo svetovno vojno odšel v Montpellier v južni Franciji, da je na tamkajšnji univerzi prevzel stolico za primerjalno jezikoslovje. Tu ga je plodnemu delu ugrabila prezgodnja smrt. V Ljubljani je T esnière prvič prišel v ožji stik s slovenščino in sploh slovanskimi jeziki. Zlasti Prof. Lucien Tesnière slovenščina je nudila lingvistu iz francoske lingvistične šole ]. Gilliérona, A. Meilleta in njunih sodobnikov izredno hvaležno gradivo za raziskavanje. T esnière se le slovenščine zelo hitro naučil in že ob njenem učenju so ga pritegnile nekatere posebnosti njene strukture. Historični razvoj slovenskega jezika ob Tesnièro-vem prihodu še ni bil mnogo raziskan — Fr. Ramovš je bil šele na začetku svojega razisko-vdneg* del* — ig bi bil T ti- nier e na tem področju dobil izredno mnogo problemov za raziskovanje. Njega pa je bolj zanimal sodobni živi jezik, ki je bil v hudem nasprotju s pisanim jezikom. Videl je, da je tudi knjižni govor bil močno narečno pobarvan. Posebno ga je pritegnilo vprašanje slovenske dvojine, ki jo je našel v knjižnem jeziku in v narečjih. Videl pa je tudi, da dvojina izginja in jo nadomešča množina, da gre torej razvoj isto pot kakor v večini indoevropskih jezikov. To vprašanje je podrobno obdelal po metodah francoske lingvistične geografije. Svoje izsledke je objavil v obširni knjigi >Les formes du duel en slovène (1925) in ji v pojasnilo pridružil Atlas linguistique pour servir à F étude du duel en slovène ,1925). Ta Lingvistični atlas, ki obsega 70 kart in je narejen po znamenitem vzorcu Gilliéronovega Francoskega lingvističnega atlasa, je ne samo prvi slovenski, marveč prvi slovanski lingvistični atlas. Z njim je T esnière postal ustanovitelj slovenske in sploh slovanske lingvistične geografije. Kasneje je skupaj z A. Meille-tom snoval načrt za lingvistični atlas vseh slovanskih jezikov ter o tem pisal poročila 1929, 1933, 1934. Kakšna je usoda tega načrta in dela, nam, žal, ni znano. Slovenske narečne pojave je T esnière obravnaval v več študijah (izšle so po francoskih in drugih znanstvenih časopisih in zbornikih), n. pr. o refleksih praslovanskega jata (e) v trikotniku Sv. Lovrenc na Pohorju— Skomer pod Rogljo—Sp. Ložnica zahodno od Slovenske Bistrice— Sv. Lovrenc; o slovenskih nosnih samoglasnikih (dvakrat); o slovenskem naglasu itd. Zato ga upravu eno itejemo med odlične slovenske dialektologe. Pripravljeno je imel tudi slovensko slovnico za Francoze, ki pa iz nam neznanih vzrokov ni izšla. Tudi z drugimi vprašanji slovenske, slovanske in splošne lingvistike se je ukvarjal. Slovenski morfološki problemi so ga privedli do vprašanj slovenske sintakse (Sur le Systeme casuel du slovène), nato preko nekake obče sintakse, ki bi mu praktično pomagala odstranjevati težave, ki so jih imeli tuji študentje francoščine v Strasbourgu. Končno je prišel do strukturalne sintakse, ki jo je gojil do svoje smrti. T esnière se je živo zanimal tudi za čisto literarna vprašanja. T a ko je oh tristoletnici Moliè-rovega rojstva posvetil temu velikemu komediografu daljši članek v Ljubljanskem Zvonu 1922. O slovenskih publikacijah je od 1922 dalje stalno poročal v Revue des Etudes Slaves in v Bulletinu Filozofske fakultete štrasburške univerze. Najgloblje pa je Tesnière posegel v slovensko literaturo s svojo debelo knjigo o Otonu Zupančiču (Oton foupantchitch. Poete slovène. L’homme et Foevre. Paris 1931). V tem obširnem delu je Francozom in vsemu ostalemu svetu pokazal celotno rast Zupančičevo od Čaše opojnosti oziroma Pisanic pa do njegovih prevodov. V uvodu predstavlja Zupančiča za največjega slovenskega pesnika in umetnika slovenske besede. Delo je začel pripravljati za petdesetletnico Zupančičevega rojstva. Z vsemi navedenimi pa tudi z drugimi deli je T esnière dostojno predstavil Slovence, naš jezik in kulturo zahodnemu svetu, ki nas je do takrat bridko malo Po- . znal Zato smo mu dolžni veliko | S' sfdta. Л. Kolarič m àia la celoletna nuje po številu sedežev v dvorani — bo poleg ostalih komronih žanrov uprizarjal tudi komorne opere, klasične in sodobne. Trenutno tečejo vaje za Per^olesijev komični intermezzo »Serva Padrona« in za Stravinskega »Vojakovo zgodbo«. Obe deli bosta v Beogradu prvič izvajani. Prva polovica koncertne sezone Je z uspehom 7sključena. Želimo, da hi bila taka tudi druga,_ kajti za to obstoje vse realne možnosti, sodeč vsaj po koncertnih načrtih domačih in tujih umetnikov. Djura Jakšič Ob 50-letnici kulturno- ; prosvetnega delovanja j v Dolenjskih Toplicah V prvi polovici meseca novembra je poteklo 50 let, kas so se zbrali maloštevilni napredno misleči rodoljubi v tedaj še splošno klerikalno mislečih Dolenjskih Toplicah, da bi ustanovili ri-predno društvo, v katerem naj bi se organizirana mladina in se izobraževala v narodno naprednem duhu. Sklep tega posvetovanja je bil, da se ustanovi bralno in pevsko društvo, kjer naj bi se gojila narodna pesem, za izobrazbo pa naj bi skrbeli knjižnica in čitalnica. Se pred odobritvijo društvenih pravil so zbrali Topličani pevce in pevke ter začeli z vajami moškega in mešanega zbora. Po Gblastveni odobritvi društvenih pravil se je vršil 5. februarja 1505 ustanovni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen upravni odbor društva z mladim učiteljem Dragom Gregorcem na čeiu, za pevovodjo pa je bil izvoljen šolski upravitelj Martin Matko. Mlado društvo si je kmalu nato nabavilo tudi knjižnico in si naročuo več tedaj izhajajočih slovenskih časopisov. V bralni sobi se je redno zbirala mladina, pevske vaje pa so bile redno dvakrat tedensko. Ustanovitev naprednega društva je bila klerikalnim krogom zelo neljuba zadeva, zato so proti njemu obrnili ves bes. posebno pa proti naprednemu vodstvu. Posluževali so se vseh sredstev, da bi onemogočili ali vsaj omejili društveno napredno delovanje. Nekaj u speha so sicer dosegli pri starejših članih, ki so izstopili, toda mladina je vztrajala, se izobraževala in vzgajala v naprednem duhu ter napredovala. Ustanovitev bralnega in pevska-ga društva je bila za Dolenjske Toplice velikega in zelo važnega kulturnega, da — zgodovinskega pomena. Vpliv društvenega delovanja se je že v nekaj letah jasno pokazal, saj so postajale Dolenjske Toplice vse bolj napredne in pravo kulturno središče v tem delu Dolenjske. Z ustanovitvijo Sokolskega društva ob proslavi 15-letnice bralnega in pevskega društva, ki je pripravljalo pot in temelj tedaj zelo napredni sokolski ideji, pa se je napredna in svobodoljubna volja še bolj utrdila in klerikalni vpliv je izgubil vsako podlago za svoje razdiralno delo. Ustvarjalno delo, ki ga Je pred petdesetimi leti pričelo bralno in pevsko društvo, se je zlasti pokazalo za časa narodnoosvobodilne vojne, ko so bile vse Dolenjske Toplice partizanske in so mnogo doprmesie za osvoboditev. D. G. Izšla je 72. številka »Naših razgiedov« štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja Iz vsebine: Zunanjepolitični pregled: j. j.: Pičljjezmaga Mendès Fran-cea. Novo težišče svetovne zgodovine, j. j.: Nove perspektive jugoslovansko italijanskega gospodarskega sodelovanja. B. Pogačnik: Naslednji vlak. (Zapisek iz Nemčije). Igor Vrišer: Nekaj geografskih misli o sodobnem urbanizmu. Tone Klemenčič: Graditev stanovanj iz potrošnega sklada ali iz družbenih sredstev. M. Oprešnik: Dogovor o saarskem statutu v luči van der Goes van Natorsovega načrta. Nekaj problemov ljubljanske VPS (Pismo Našim razgledom). Aleksander Vučo: Skrivnost (leposlovni podlistek). France Bernik: Prešeren v angleščini. Bojan Stih: Eseji in kritike Iva Bmčiča. Helena Menaše: Ljudske knjižnic« v Veliki Britaniji. V. Ki.: Novejša slovenska drama. Mladinska založniška dejavnost. Sprehod po nemškem knjižnem trgu. Poleg tega gradiva prinašajo Naši razgledi še v- drugih zanimivih člankov, glos. poročil o filmih, kulturne vesti, pregled novih knjig v tujini ter izpisek iz jugoslovanske bibliografije. Na Naše razglede se lahko naročite v upravi Usta Cankarjeva polletna «■* - Namesto zbora volivcev občni zbor SZDL Pošiljke Jugoslovanskemu rdečemu križu Lani je prejel Jugoslovanski rdeti križ iz inozemstva pomot Volivci v Temnici na Krasu so se upravičeno jezili, ko na sklican zbor volivcev ni prišel n:ti predsednik, niti tajnik, niti kak drug občinski mož, ki bi lahko podal obračun dela občinskega ljudskega odbora Kostanjevica za preteklo leto-Zaradi tega so se zedinili za redn; občni zbor Socialistične zveze. Najbolj živahna je bila vsekakor razprava o vaških zadevah. Moški so se pritoževali, da zaradi slabe električne luči v dolgih zimskih večerih ne morejo čitati časopisov in poslušati radia, ženske pa so tožile, da težko opravljajo gospodinjska dela Vsi želijo, da bi jim podjetje Eiekiro Gorica poskrbelo za boljšo luč. Neugodno razpoloženje povzročajo v vasi tudi odkupna podjetja, ki z izgovorom o dragem prevozu plačujejo ljudem njihove pridelke po do б din ceneje kakor v dolini- Na drugi strani pa morajo ljudje plačevati blago, ki ga kupujejo po znatno višjih cenah. Tako so kar dvakrat prizadeti. Čeprav se veselijo napeljave vode v vas, so se na sestanku vseeno pritoževali, da jim podjetje, ki to delo opravlja, kopije vodovodne jarke kar preko posejanih njiv, vinogradov in sadovnjakov, ne da bi jih prej obvestilo kod bo potekala trasa- Mnenja so, da bi bila škoda manjša, če bi delali sporazumno. Z zadovoljstvom pa spremljajo razvoj in postopno mehanizacijo kraških kamnolomov, ki dajejo zaposlitev številnim kamnosekom in kamnolomcem. So pa mišljenja, da bi boljše gospodarili s svojim prirodnim bo-, gastvcm. če bi-postal kamnolom samostojno podjetje. Ko so razpravljali o organizacijskih zadevah svoje organizacije, so upravičeno grajali občinski odbor SZDL,, k! jim n-udl premalo pomoči pri njihovem delu. Kljub temu pa je bila njihova dejavnost uspešna- Tako so si z 200 000 dinarjev, ki jim jih je da! okrajni odbor SZDL. zgradili s prostovoljnim delom kulturno dvorano z odrom, ki povsem zadošča njihovim potrebam. Vprašani « in adgovori j S-KJSl “^nad rSillffirtS T* A. S. zmožnost za delo sploh, pa tudi U. P. ' merju kot kmetijski delavci na Увп dinoriov J 0 zmanjšana zmožnost za opravlja- VpraSanje: Hifinemu lastniku je zasebnih kmetijskih posestvih 160 milijonov dinarjev. VpraSanje: Glede na predpis 2. nje del v posamezni stroki (po- bila zaplenjena hiSa, pri čemer pred uveljavitvijo tega zakona. Večji del pomoči — v vrednosti odst. čl. o3 Zakona o socialnem kUcna nezmožnost), da tudi za- mu Je bilo priznano brezplačno to je pred 16. 2. 1950, prizna v de- okrog 653 milijonov dinarjev — zavarovanju dvomite o pravilnosti varovancu, katerega poklicna ne- stanovanje. Ali je dolžan plače- lovno dobo le pod pogojem, če smo prejeli iz Amerike, in sicer naoega odgovora, da tudi zava- zmožnost za delo je trajno ali za vati vodarino in prispevati prt so bili na posameznem kmetij- preko Lige društev Rdečega kri- rovancu, katerega poklicna ne- veg kot eno leto zmanjšana za višini SOV« najemnine za amorti- skem posestvu zaposleni nepre- ža. Luteranska svetovna pomoč je zmožnost za delo je trajno ali za nad 759/. pripada invalidska po- ' * * “ dala v obleki in živilih nad 210 več kot eno leto zmanjšana za kojnina. milijonov dinarjev, Svet svetovnih nad 75V«, pripada invalidska po-cerkva iz New Yorka pa pomoč kojnina. S. S. Vprašanje: Kolikšno delovno dobo mora imeti uslužbenec, da pridobi pravico do invalidske pokojnine? okrog 195 milj on o v dinarjev. Misija »Čare« je poslala raznih Živil v vrednosti 60 milijcn°v dinarjev. Društvo »Rešite otroke« Londona, Hrvatska bratska Odgovor: V 2. odst. čl. 33 slovenskega besedila Zakona je sicer res rečeno, da velja zavarovanec za popolno nezmožnega za delo in se mu njegove pravice do- zacijo? trgoma najmanj dve leti. Ker pa Odgovor: Vodarina je prispevek zato ta gospodinjska pomočnica za dobavo vode, torej komunalna nima 30 let delovne dobe, ni usluga, ki z “najemnino nima zve- upravičena do pokojnine. Pač pa ze. Prispevek v sklad za hišno lahko zaprosi izvršilni odbor re-upravo in za gradnjo hiš bi bil publiškega Zavoda za soc. zava- .z i-опмпг, ločijo po predpisih o invalidski SKupnost iz Pitsburga, örust pokojnini, če je njegova \»splošna« »Švicarska pomoč _ Evropi«, Šved- zmožnost za delQ zmanjšana za sko društvo »Rešite otroke« in druge humanitarne ustaiiove so poslale večjo pomoč v medicinskih inštrumentih, bolniških napravah, obleki, obutvi in .živilih. Pošiljke so se razdeljevale v skladu s splošnimi načeli Rdečega križa osebam, katerim Je bila pomoč najbolj potrebna. JRK je poslal za žrtve potresa v Grčiji pomoč v znesku 4,300.000 din, žrtvam poplav v Avstriji pa pomoč v hrani v vrednosti 3,800.000 dinarjev. Razen tega je bila dana pomoč narodnim društvom Rde zmožnost za delo zmanjšana za tri Četrtine. Toda v srbskem tekstu zakona, ki je merodajen, je rečeno: »Ako je sposobnost za rad smanjena...« in torej ne *opšta« sposobnost za rad ..., iz česar pa sledi, in sicer v zvezi z 2. odst. čl. 32 Zakona, po katerem Je z izrazom »zmanjšana zmožnost za delo« mišljena zmanjšana ljudi. Na Reki sta našla Mladena B., ki sta ga prav po »frajersko ofmažila« za 10.000 dinarjev. Ne- _______________kaj dni kasneje pa sta ogoljufala čega križa Irana, Indite, Iraka in delavca M. iz reške ladjedelnice Italije. za 7-000 dinarjev. Od tu sta odpo- T~ir TT„, - tovala na Bled, kjer sta ogolju- j ;Лct £ala Anico B. za 5.500 din. Usmi- ia“ ™ !ien!a Aista niti do vajenke na! Odgovor: Splošni pogoj za pridobitev invalidske pokojnine je trajna oz. več kot eno leto trajajoča popolna, to je nad 75*/* nezmožnost za delo. Ce je ta dela-nezmožnost posledica nesreče pri delu, potem gre zavarovancu invalidska pokojnina ne glede na delovno dobo in znaša 100V* pokojninske osnove. Zavarovancu, ki postane nezmožen za delo zaradi nesreče izven dela ali zaradi bolezni, pa pripada invalidska pokojnina, če ima ob nastanku svoje nezmožnosti za delo določeno delovno dobo in znaša ta delovna doba za zavarovance do 50 let starosti najmanj 5 let, za zavarovance nad 50 let starosti pa najmanj 10 let. dolžan prispevati tako kakor hišni lastnik. B. A. MELINCI Vprašanje: Ali ima bivša gospodinjska pomočnica, ki je bila kot taka zaposlena 28 let, potem pa je od leta 1927 do 1939 delala kot poljska sezonska delavka, pravico do pokojnine? Odgovor: Ker gospodinjska pomočnica, za katero vprašujete, po 15. 5. 1945 ni bila v delovnem razmerju, bd ji bila potrebna za dosego pokojnine polna, to je 30-letna delovna doba. V to dobo pa ji ni mogoče šteti časa, ko je bi- bd si's ponovno zaposlitvijo pri-la zaposlena le sezonsko kot polj- dobili pravico do pokojnine, ska delavka. Po izrecnem predpisu tč. 53 Natančnejših navodil VpraSanje: Kdaj sme dobavitelj k Zakonu o socialnem zavarova- električnega toka ustaviti doba-nju se namreč čas, ki so ga za- vo toka? Čigava last so naprave rovanje, da ji ta prizna pokojnino v smislu predpisa 2. odst. čl. 43 Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin. Po navedenem predpisu lahko namreč navedeni izvršilni odbor delavcem in uslužbencem, ki jim je zadnje delovno razmerje prenehalo pred 15. 5. 1945, ki pa nimajo polne delovne dobe, izjemoma prizna pokojnino po delovni dobi ali minimalno pokojnino, če imajo predpisano minimalno delovno dobo, glede na svojo starost in delovno zmožnost pa nimajo več možnosti, da varovanci prebili v delovnem raz- !л 13 nac‘°- X. Y., ki jima Je nasedla ter da- ■m.hdništev. Posebej je treba la vse kar je jmeja _ 150() dl_ ion.*-; n.vnn^ H*foflnornrlnoo,‘» Trn- _ . " .. omeniti pomoč Mednarodnega komiteja Rdečega križa, kar se tiče njegovih prizadevanj, da se re-patriirajo jugoslovanski otroci, ki so jih med vojno odvlekli v druge države. (Jugopres) SE NEKAJ narjev. Pojavila sta se tudi v Portorožu in Kopru, kjer sta olajšala neko tovarišico za 6.000 din. Iz Portoroža sta jo mahnila v Zagreb. Tu je Boris S. ukradel novo moško obleko, montgomery plašč in nove čevlje. Tedaj sta sklenila da bosta v bodoče šla vsak po svoje. Mlad komercialist je še hitro ogoljufal neko sta- direkcije za proračun: generalni zunanjih priključkov vodov, k; so jih interesenti sami oskrbeli? Odgovor: V Vašem primeru je elektrifikacijski odbor najbrž nastopal v imenu vseh interesentov in ga je kot pooblaščenca smatral tudi dobavitelj toka. Med stroške dobavitelja za opravo del, ki so bila potrebna za instalacijo in vzdrževanje priključnih vodov, ki se opravijo le z dovoljenjem in «Kg* ***; seoe- Sobavi^a šte- M« .tudi. Stroški komisije, ki je škodb prepuščena domači oskrbi. Nesreča je nastala, ko je deset delavcev, pet težakov in pet zi- Pred okrožnim sodiščem v Mari- darjev, hotelo presta\hti prečni Malversanti iz predilnice in tkalnice obsojeni so napadalci uporabili stole in boru je končana razprava proti skupini obtožencev iz mariborske predilnice in tkalnice, o katerih tino že poročali. Zagovarjali so sì bivši direktor tovarne Anton Care, tehnični vodja Vilko Ivič, glavni računovodja inž. Vlado Vodeb, šef nabavnega oddelka Dušan Volčjak, nakupovalec Franc Seiina, komercialist Bogdan Fe-raš. obra‘o vodja - Maksimilijan Senica, skladiščnik Milan Štiftar in šofer Albin Horvat. Protizakonita dejavnost obtoženih se ni omejila le na malverzacije v podjetju samem, temveč so s prekupčevanjem tujih valut delokrog svojega protizakonitega delovanja še povečali. Devize je nabavljal šofer Horvat od raznih prekupčevalcev v Zagrebu, denarna sredstva, ki jih je rabil za nakup tuje valute, pa je inž. Vodeb kot šef računovodstva prikril. Razen tega so Care, Ivič -in Vodeb sporazumno s pomočjo lažnih računov nabavljali preko Ljudske tehnike in obratne gasilske čete večje zneske v dinarjih in da bi bil obseg njihovega delovanja še popolnejši, so prodajali tekstilne izdelke še na »črno«. Ta akcija jim je dala pobudo za nadaljnje protizakonito delovanje. Setina, Ivič in Volčjak so skupno z nekaterimi mariborskimi obrtniki, ki so bili obsojeni že pred to razpravo, oškodovali podjetje za več milijonov dinarjev. Od obrtnikov so si pustili izstavljati mnogo višje račune, kot je bilo vredno opravljeno obrtniško delo. Viške so si razdelili, račune pa lik-\-id:r2li. ffetirta in Stiftar «ta si ' r eg ostalega "še v‘Skladišču pri-1 • :a razne predmete in s tem oš. ^dovala podjetje za okoli pol ir. ; . ona dinarjev. Da bi se izog-r.'Ii kontroli iz računovodstva, so podkupili Vodeba z darili, ki se je na razpravi naivno zagovarjal, češ. da je mislil, da so darila reprezentančnega značaja. Obosojeni so bili: Care na 1 leto, Ivič na 14 let, inž. Vodeb na 1 leto in 2 meseca, Dušan Volčjak na 13 let, Franc Setina na 9 let, Bogomir Teraš na 7 mesecev. Maksimiljan Senica na 1 leto in 3 mesece, Albin Horvat pa na 2 leti strogega zapora. B. V. Drzen vlom v izložbena okna V noči ed ponedeljka na torek so neki neznanci odprli v Celju tri izložbena okna v trgovini z živili »Soča* v Stanetovi ulici. Odnesli so za okrog 10.000 din raznih predmetov. Nato so vlomili še v bližnjo izložbo konfekcije »Slavonija« v Prešernovi ulici, iz katere so odnesli usnjen plašč vreden 25.000 din. Izložbe so po vlomu pustili odprte. Huda nesreča pri delu v Goriških Brdih Dne 7. t. m. se je pripetila pri zadnji veliki vinski kleti v Dobrovem v Goriških Brdih huda nesreča, pri kateri sta dobila hujše poškodbe zidarja Ivan Cepič in* Anton Rožič, ki so ju z rešilnim avtomobilom prepeljali v vipavsko bolnišnico, in zidarja Ernest Pršolja in Franc Velišček, ki sta bila zaradi manjših po- leseni most ha drugo nosilno prečno steno. Ko so most že skoraj prenesli in hoteli prebaviti le tretjo kozo od spodaj preti vrhu, se je most zamajal in nenadoma zrušil. Pod seboj je pokopal omenjene delavce. Nesreče bržkone ne bi bilo, če bi kdo prevzel nadzorstvo nad splošnim ravnotežjem mostu. —jp— Požar na žagi V vasi Vrh pri Škocjanu je nenadoma začela goreti žaga, ki je pod upravo državnega kmetijskega posestva Klevevž. Na tej žagi je zaposlen Avgust Mali, ki je, kot vsako jutro, zakuril tudi na dan požara železno peč. Tla okrog peči so bila močno prepojena z mazivom, ki ga žagar Mali topi KOLEDAR Nedelja, 9. januarja: Julijan Spomnimo se rojstva skladatelja Pomočnik generalnega direktorji iaradT teh" del %) a^terenu' titolo dirigenta Antona Hajdriha. Ro- с?>->лп г» Pri tain-ištvil nat.rSTlip 73 d PVP čine vnela, začeli so goreti tudi lesni odpadki in kmalu je ogenj zajel vso žago. Kljub hitri intervenciji gasilcev in domačinov, ki Ajdovščini. Goreti je začela ste- njem, zaradi katerih Je bdi že mani je ustvaril posebno književ- Pri tajništvu za notranje zadeve lja ob hlevu in je ogenj zajel go- dvakrat obsojen. Toda vse to gani no smer, ki jo lahko imenujemo Kranj, soba 20 se nahajajo sledeči spodarsko poslopje in tudi stano- spametovalo. Po odsluženju kazni poučno-utopdstično. Njegova naj- najdeni predmeti: žensko dvokolo vanjsko hišo. Da se požar ni raz- se je zaposlil v tovarni električ- holj znana dramska dela so R. U. s tov. štev. 514580, 6me bairve, so ogenj, omejili, znaša škoda širil še na ostala poslopja v bli- nih aparatov. Ko bi moral izpol- okrog 400.000 din. Zgorela je tudi lesena shramba, voz za dovažanje lesa in strešno ogrodje. Smrtna nesreča v celjski okolici Koioman Cahuk, zaposlen pri Kmetijski zadrugi Višnja vas pri Celju, je vozil na vprežnem vozu les. V Smarjeti je iz neznanih vzrokov padel z voza pod kolesa. Zaradi hudih telesnih poškodb je podlegel v celjski bolnišnici. Vinjen kolesar povzročil smrt zini, je zasluga požrtvovalnih ga- hiti svojo državljansko dolžnost silcev iz Ajdovščine. Skoda je ih oditi na odsluženje vojaškega ocenjena pa pol milijona dinar- roka, st3 orevladala v njem avan-jev in je delno krita z zavaroval- turizem in lahkomiselnost. Skle-nino. Domnevajo, da so požar nil je pobegniti čez mejo. V pod-zanetiii otroci med igro, ali pa jetju je ukradel dragocena *pre- n »i «л 1«-#-1л 1 — : -C — X ; i —____ rhibn-i marila o A e\ r\ n Pripomba uredništva: Vse naročnike in bralce ponovno prosimo, naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim Na trgu v. Ljubnem pri Šoštanju je Ivàh Presečnik iz Bočne, ki se vinjen vozil na kolesu, povozil 56-letnega Franca Klemen-ška iz Ljubnega. Ponesrečenec je da je kdo mimoidočih iz nepazljivosti vrgel v steljo cigare*ni ogorek. Zahotelo se mu je avantur Boris S., 24-letni mladenič je bil zaposlen v komercialnem oddelku reške rafinerije. Imel je kar lepo plačo, pri delu pa se ni ravno pretegnil. Raje kot delal, jé sanjaril o abstraktnih stvareh mična merila v vrednosti 30.000 din, zapustil delo in odšel. Vendar ni prišel daleč. Namesto v Inozemstvu se je znašel v za noni. z Otrok spet žrtev prometne nesreče ;- R., Mati, satirična komedija Stvar moško dvokolo znamke BARONIA, Makropulos in Bela bolezen. Med tov. štev. 99360, moško dvokolo navedeno *ni* ог1Го1епоdÌ romani naj omenimo Tovarno ne- znamke RESTA, tov. št. 365665, varjamo. * * h odvisnega, Krakatit, ’Prvo partijo žepna ura znamke ANKER, sre-in Hordubalove. brna, s 15 rub." in moška ročna * ura znamke SOC AR, s črnim šte- Danes poteka sedem let, odkar Vilčnikom in svetlimi aTabsikiml je umiri znani slovenski kipar, sli- številkami. , --- — — • — — Pozivamo lastnike, da predmete v enem letu po objavi dvignejo pri gornjemu naslovu proti predložitvi dokumentov o lastništvu. Terenski odbor RK Stari Vod-mat obvešča prebivalstvo terena in avanturah raznih kriminalnih skl državljan Hans Baumgartner, junakov v svetu, ki jih je videl V tem trenutku' je ' pritekel z v nekaterih filmih. Začel je z dvorišča bližnje hiše 4-letni Franc ________„..................r._, lahkotnim življenjem, ki ga je Črešnik, k« je hotel steči čez ce- bil takoj odpeljan v celjsko bol- iz čneva v dan vse bolj odtego- sto proti svojemu dómu. Ker pa nišnico. kjer je zaradi poškodb vaio od dela in življenja v kolek- je bil nepreviden in so ga pustili tivù. V avgustu tega leta je za- starši samega na cesti brez nad- pustil službo in se podal na po- zorstva, je pritekel naravnost tepanje širom po Hrvatski in Slo- pred avtomobil. Voznik je v zad- veniji. Pridružil se mu je še P. njem trenutku z avtom naglo za- Janez, s katerim’je nadaljeval pot vil v levo, toda kljub temu je v neznano, ki običajno pripelje zadel otroka in ga podrl na vo- - v zapor. Kmalu so njima pošla zišče. Otrok je dobil hude telesne polnoči ga je verjetno žeja pre- sredstva za preživljanje — saj je poškodbe, katerim je naslednji gnala iz postelje v kuhinjo, kjer življenje v brezdelju in postopa- dan v bolnišnici podlegel, je hotel popiti še ostanek vina. nje po lokalih drago. Ponovno opozarjamo, naj star- Na kamenitih stopnicah mu je Mlada delomrzneža sta si znala ši pazijo na svoje otroke in jih spodrsnilo tako nesrečno, da je pomagati tudi iz denarne stiske, poleg drugih potrebnih naukov z levim sencem treščil ob stop- Začela sta z intenzivnim in rali- za življenje opozarjajo tudi na kar in grafik Niko Pirnat. V Zagrebu je končal specialno kiparsko Šolo pri Meštroviču. Nato se je eno leto izpopolnjeval v Parizu. Med okupacijo je odšel med partizane in vodil oddelek za li- , kovno propagando pri Glavnem Stari Voomat da bo predavanje — ------...--- štabu. Pp. osvoboditvi je bil . do ° fluorografijl v ponedeljek, dne Ue Bukovico v ptujgtem ‘Okraju smrti .prerfesbr na Akademiji za ob 19-30 y-ùvoranj »Gra-J^ ^.f.j ^х_.^е5Ч.ау1:0^00и 3v^r*i” * upodabljajočo umetnost v Ljubija- dis«, Malenško va iw 7 ni. Iz osvobodilnega boja sta zna- Slovensko* veterinarsko društvo ni njegovi mapi »Naš2 borba« in bo imelo svoj' redni občni zbor -r-»__..s • _ X _ __3_: t->:_4 _ 1amia.Ha n ri» Q »i»-, лт uAraYirfnl Kupon га pravno posvetovalnice S. p. »Odgovori na vprašanja« Po republiški cesti 4*ekozi nase- Vino je terjalo življenje I. S. iz Štanjela je ves dan popival in se okrog 20. ure močno pijan odpravil v posteljo. Okrog nico. kjer je obležal mrtev. Vlom v Ljubljani V prostore menze »Gradisa« na Malenškov! cesti je neznani vlomilec s ponarejenim ključem odprl glavna vrata menze in nato v kuhinji s sekačo nasilno vdrl v predale. Odnesel je okrog 13.000 din gotovine, več jestvin, cigaret in druge predmete. — Menza je oškodovana za več kot 30.000 din. Napad na organa LM jih bo drago stal V poznih večernih urah 7. januarja je podoficir LM tov. Lukač prišel po službenih opravkih v gostilno »Za gradom« v Streliški ulici v Ljubljani. Med pogovorom z natakarico ga je nenadoma in brez vzroka napadel Franc Fajfer, delavec pri podjetju »Obnova«, pri čemer sta mu pomagala brata Ivan in Stane Kotar iz Streliške 7. Pri napadu ntrandm goljufanjem lahkovernih previdnost na cestah. NOVINARSKO DRUŠTVO SLOVENIJE bo priredilo NOVINARSKI PLES v soboto, 5. februarja v vseh prostorih GRAND HOTELA UNION v Ljubljani »Domovi, ječe, gozdovi«. Pirnat Je za Hinkom Smrekarjem naš največji satinile in karikaturist. Njegovo delo ime za razburkane razmere med obema vojnama in med okupacijo velik dokumentarič—i pomen. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16 do ponedeljka do 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. • Na pravni fakulteti Je diplo- _________t _____ mirai Drobnič Anton iz Blok. — oc} 14' do 16. ure. 23. januarja ,ob 9. un v verandni dvorani hotela Union. Obveščamo, da bo razstava otroških risb v Jakopičevem paviljonu podaljšana do 13. januarja 1955. — Obenem Zveza prijateljev mladine Slovenije vabi vse, ki se zanimajo za otroško risbo, na diskusijski večer, ki bo v sredo, 12. januarja ob 18. uri. Dispanzer za žene mesta Ljubljane obvešča: Posvetovalnica za nosečnice Moste, ki je dosedaj poslovala v prostorih v Krekovi ul. št. 5, se premesti s 1. januarjem 1955 v nove prostore v Babi-ški Soli (na vrtu porodnišnice). Posvetovalnica bo poslovala v ponedeljek, torek, četrtek in petek Čestitamo prijatelji! Nosečnice s področja Bežigrad Za elektroinženirje so diplomi- imajo svojo posvetovalnico do na-rali tov. Perne Lojze, Fišer Milan, daljnjega v istih prostorih (Babi-Rus Peter in Gal Franc. Iskreno ške šole) do siede januarja 1955, DRAMA — LJUBLJANA Nedelja, 9. jan. ob 15: Golia: Princeska in pastirček. Izvep in za podeželje. Ob 20: Goldoni: Lažnik. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, io. jan. ob 20; Rostand; Gyrano de Bergerac. Abonma T. (Zadnjič v sezoni). Тогек, 11. jan. oa 15: Goba: princeska in pastirček. Zaključena predstava za gimnazijo in osnovno šolo Škofja Loka. Sreda, 12. jan. ob 20; shakepeare: Romeo in Julija. Abonma redS dramski. Četrtek, IS. jan. ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija. Abonma red F. Petek, 14. jan. ob 15: B. Shaw: Candida. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Ob 20: Goldoni; Lažnik. Abonma red B. čestitajo kolegi. ko bodo dobile svojo posvetoval- Sobota, 15. jan. ob 23: B. Shaw: Candida. Abonma red H. Nedelja, 16. jan. ob 15: Golia: Princeska in pastirček. Izven in za podeželje.. Ob 20: Goldoni: Lažnik. Izven in za podeželje. OPERA dni Po zgodbi Vlada Firma — Riše Miki Muster OBVESTILO! Ljubljanske na- nlco v prostorih sektorske ambu- ročnike »Slovenskega poročevalca« lante Bežigrad (Titova cesta). Za- obveščamo, da bo naročniški od- fetek poslovanja v novih prosto- delek v Kardeljevi ulici št. 3 za- rili za Bežigrajčanke bo pravo- radi inventure zaprt dne 10 in 11. časno objavljen, januarja t. 1. Obrtno podjetje »Novoplesk«, Prosimo, da vzamete naše obve- Ljubljana, Lepi pot 1 sprejema, stilo na znanje. odnosno sklepa _ do nadaljnjega Novoporočencema Parkelj Da- pogodbe za 1. 1955 za vsa sobosU- Nedelja, 9. jan. ob 19.30: Verdi- ninki in Porenta Marku čestitamo kanska in pleskarska dela v Ljub- Traviata, izven in za ped eie!-e", ter želimo obilo uspehov na njuni ‘n 'zven nje. Piosimo vse ponedeljek, 19. jan. Zaprto življenjski poti. - Kolegi! interesente, da čimprej sipdročijo Тогек г. ’jan_ Job 19 aTHonizetti- Narodna banka FLRJ Centrala po^ z^ad^a^reditve Lucia za LRS v Ljubljani ima sedaj na- v poneaeijeK, xu, i, m, oove re »Ekonomu«. De Filippo. Filumena Marturano. Abonma Gradbeni tehnikucn. Šentjakobsko GLEDALIŠČE — Ljubljana, Mestni dom Nedelja 9 lan ob 16: Solcar-Plšl: »Nal bc «tara sl n? mteda«. spevoigra (Lučka — Ravnikarjeva, Cilka — Simončičeva, Nej-če — Drašlar). Nedelja, S. Jan. ob 20: Žižek: »Mi-klova Zala«, ljudska igra z godbo, oetiem in plesom (Zala — Z. Pevčeva, Almira — v. Detelova). Sreda. 12. 1an. ob 1530: 2!žek: »Milklova Zala«, ljudska Igra. — Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-363. DVORANA DPD »SVOBODA« VIC Gostovanje SKUD »Tine Rožanca« Nedelja. 9. jan. ob I7r Dickens: Cvrček ob ognjišču«. — Ponovitev. — Prodaja običajna. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ni. 12 Nedelja. 9. Jan. ob 16: Gorinšek: »Rdeča kapica«. Vstopnice dobite dve url wad DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA JEZICA Nedelja, 9. Jan. cb 15.30: Vida Taufer - LUi Novy: Mojca in živali. Igra z baletom, glasbo in petjem. Igrajo dijaki III. gimnazije Ljubljana - Bežigrad. KULTURNI DOM PIRNICE Vabilo: v necteiju, s», i. m., do v prosvetnem docnu v Pirničah predstava Kansa Tiecnayerja »Mladost pred sodiščem«. Gostuje DPD »Svoboda« Zg. Siska. Začetek ob 15. uri. Vstopnice dve uri pred predstavo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 9. jan. ob 16: Oscai Wucnner: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Izven in za podeželje. Torek, ll. jan. ob 16: Saroyan, Sartre: »Glejte, Amerika«. Zaključena predstava za tovarno Iskra Kranj. Lisa — Nada Bav-daževa. Mladini prepovedano! Sreda, 12. januarja ob 16: Saroyan, Sartre: »Glejte, Amerika«. Zaključena predstava za tovarno Iskra Kranj. Lisa — Jelica Siar-dova. Mladini prepovedano! Četrtek, 13. jan. ob 16: Oscar Wüchner — Pastirček Peter in kralj Briljantin. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Nedelja, 16. januarja ob 16: Oscar Wüchner — Pastirček Peter in . kralj Briljantin. — Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 9. Januarja ob 15: Saša Škufca: Trnuljčica. Zveze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja. 9 1an. ob 15.30: Jobn van Druten: Grlice glas. Abonma red nedelja in izven. Nedelja. 9 Jan. ob 20: Norman Krasna: John ljubi Mary, izven abonmaja. Torek, 11. Jan. ob 20: John van Druten: Grlice glas. abonma red torek in izven. Sreda, 12. Jan. ob 20: Hoffmann Harnisch: Admiral Bobby, premierski abonma in Izven. Četrtek, 13. jan. ob 15: Noitnan Krasna: John ljubi Mary, za- ključena predstava za L gimnazijo. Četrtek, 13. Jan. ob 20: Hoffmann Harnisch: Admiral Bobby, abonma red četrtek in izven. Petek, 14. jan. ob 15: Hoffmann Harnisch: Admiral Bobby, L šolski abonma. Sobota, 15. jan. ob 20: Hoffmann Harnisch: Admiral Bobby. — Abonma red sobota (delavski) in izven. RAPISI RAZPIS »Radio Sarajevo« v Sarajevu — razpisuje NATEČAJ za 3 tonovske snematelje z naslednjimi kvalifikacijami: — Končan tonovski odsek Srednje tehniške šole ali kinomatografije (»Jadran-film« ali »Avala-film«), daljša praksa pri snemanju ali reprodukciji pri radijskih postajah, končana Srednja tehniška šola za elektrozveze »Nikole Tesle« v Beogradu in s smislom za dramo ali glasbo. — Kandidati, ki bodo prišli v poštev po dokumentih in prošnji, bodo ocenjeni po strokovni komisiji Radia Sarajevo in nato poklicani. Plača po uredbah Pravilnika o plačah uslužbencev in delavcev Radia Sarajevo. — Potne stroške plača Radio Sarajevo po predpisih Uredbe o potnih in selitvenih stroških. RAZPIS Nižja strokovTia šola vrtnarsko olepševalne stroke v Ljubljani razpisuje vpis v I. letnik. — Sprejemajo se prosilci(-lke) s končano nižjo srednjo šolo ali vsaj dvema razredoma gimnazije s prav dobrim uspehom, v starosti od 14—18 let, ki imajo veselje in tudi primerno zdravje za opravljanje vrtnarskega poklica. — Sola ima svoje prostore v Tivolskem gradu. Pod Tumom 3. Pouk traja dve leti in se prične 1. februarja 1955. Učenci in učenke se lahko namestijo v Domu za učence(-nke) v gospodarstvu proti plačilu običajne vzdrževalnine. Z dovršenim zaključnim izpitom se prizna absolventu kvalifikacija vrtnarja s poudarkom v komunalno parkovni smeri. — Pro-silci(-lke) naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje z življenjepisom in zadnje šolsko spričevalo upravi Mestne vrtnarije, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 2. v dneh od 10. do 20. januarja 1955. Dotrpela je naša draga mama FRANČIŠKA GRM Srednja vas v Bohinju Pogreb bo v nedeljo, 9. t. m. Žalujoči: mož Jože ter sinovi in hčere: Jože, Ivanka. Ivan, Franc in Minka z družinami. Umrla nam je naša ljuba mama in stara mama IVANA JUG, roj. SLABE Pokopali jo bomo danes, 9. I. 1955 popoldne na pokopališču pri Sv. Heronimu v Ivanjecn seiu. 2alujoči: sinova, hčere, zet, snahi, vnuki in ostalo sorodstvo. BAZNO V ponedeljek, 10. in v torek. 11. t. m. bo 3. koncert za mladino. Dirigira Bogo Leskovic, kot solist sodeluje saksofonist Srečko Dražil, uvodne besede govori Danilo Pokorn. Zbor je naštudiral Jože Hanc. Spored obsega Mozartove Tri plese, Ibertov Concertino za saksofon in orkester,, Taj čevič — Leskovčeve Balkanske plese in Borcdinove Polovske plese s sodelovanjem zbora Slovenske filharmonije. Vstopnice so razprodane. Znameniti orkester Bamberških simfonikov bo 25. I. koncertiral v Unionu za modri abonma Preostale vstopnice so že v prodaji v Filharmoniji. * Slepi pianist Gabrijel Devetak, ki je pred kratkim z velikim uspehctn koncertiral v Italiji, Svici in Avstriji, bo imel svoj klavirski večer v petek, 14. I. v Filharmoniji. Spored obsega med drugimi skladbe Liszta, Chopina, Debussvja in Ravela. Vstopnice od lOO din navzdol v Filharmoniji. V Kranju koncertirajo v ponedeljek, io. I. ob 20. uri v mali dvorani Sindikalnega doma Ljubljanski godalni kvartet, mezzosopranistka Cvetka Součkova in pianist Marijan Lipovšek. Koncert prirejata Društvo slov. skladateljev in Koncertna direkcija. Vstopnice v knjigarni »Simon Jenko». Na koncert samospevov in komornih del posebej opozarjamo. Vsem, ki ste ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta PAVLA BIZOVIČAR z nami sočustvovali, pokojnika spremili v tako velikem številu na zadnji poti in mu darovali cvetje, prisrčna hvala. Nadalje se zahvaljujemo pokojnikovim stanovskim tovarišem, govornikom, duhovščini, Rt ost o vol j. gasilskemu društvu Škofja Loka in ostalim gasilskim četam, Zvezi vojnih invalidov, obrtnikom, predvsem pa vsem trem pevskim zborom, ki so ga s pesmijo, s katero je pokojnik živel, spremili tudi k zadnjemu počitku. Posebno pa smo hvaležni g. dir. Bračkovi za požrtvovalno zdravljenje ter dobrim sosedom, ki so nam v hudem času stali ob strani. Škofja Loka. e. I. 1955. Žalujoči ostali »UNION«: nem. barvni film »Zemlja smehljaja«. Tednik: Obisk maršala Tita v Indiji. Predstave ob 15, 17, 19.15 in 21.30. Ob 10 je matineja istega filma. V glavnih vlogah: Marta Egert in Jan Kiepura. JUGOSLOVANSKA KINOTEKA PREDVAJA dne 10. I. 1955 v kinu Union ob 19 in 21 franc, film »KROKAR«, — režiser H. G. Clouzota. — Prodaja vstopnic je v kinu Union v času redne prodaje v ponedeljek. »KOMUNA«: amer. film »Kapetan Kidd«. Tednik: Obisk maršala Tita v Indiji. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi: Barbara Britton in Charles Laughton. •SLOGA«: franc, film »Afera Mau-rizius«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi: Eleonora Rossi-Drago ln Charles Vanel. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 do 11 ter od 14 dalje. Za matinejo pa od 8 dalje. »SOCA«: Nastop dresiranih slonov in artistov. Predstave ob 15, 17 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 14 dalje. DOM »JLA«: predvaja jugoslov. film »Poslednji most«, ob 18 in 20. »SISKA«: angl. film »Prebrisanec« (Pozivnica) in tednik. V glav. vlogah: Alee Guinnes, Valerie Hobson, Glynis Johns in Petula Clark. Režija: Ronald Neame. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: angl. film »Prebrisanec« (Pozivnica) in tednik. V glavni vlogi: Alee Guinness, Glynis Johns, Valerie Hobson in Petula Clark. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Vrni se mala Sheba«. Tednik: »Čez vse leto«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: ameriSki barvni film »Plavajoče gledališče«, ob 15. 17 in 19. ZADOBROVA: ameriški barvni film »Viharni zaliv«, ob 15, 17 in 19. VEVČE: angleški film »Izsilje- vana«. DOMŽALE: ameriški barvni film »Charleveva tetka«. J ARSE »INDUPLATI«: avstrijski film »Dvojčici«. KAMNIK: angleški film »Berlinska povest«. BLED: angleški film »Berlinska zgodba«, ob 14. 16. 18 in 20. NOVO MESTO »KRKA«; jugoslovanski film »Anilkini časi«. ČRNOMELJ: jugoslovanski film »Vesna«. KRANJ »STORŽIČ«: Ob 17 in 19 argentinski film »Kalne vode«. Ob 15 švedski film »Plesala je eno samo poletje«, ob 10 in 21. premiera francoskega filma »Zgodba neke ljubezni«. KRANJ »SVOBODA«: francoski film »Zgodba neke ljubezni«, ob 15, 17 in 19. TAVČAR ALOJZ, Domžale, Kolodvorska 13, preklicujem vse žalitve, ki sem Jih izrekel o Breskvar Mariji od prav tam. 487-11 SPREJMEMO vse vrste naročil za ključavničarska dela umetnega kovaštva in avtogenskega varjenja. Sprejmemo tudi vajenca. Priporoča se ključavničarski mojster Velkavrh Anton, Ljubljana, Karlovška št. 11. 297-11 INTELIGESNT s premoženjem v Ljubljani išče poznanstvo z dobrosrčno žensko do 35 let brez otrok, za skupno gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sem z dežele«. 272-11 Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje na Inštitutu za sodno medicino naslednja mesta: a) 2 laborantov, pogoj: diploma Srednje tehniške šole, ali gimnazijska matura in b) pisarniške moči, pogoj: znanje strojepisja. Pravilno opremljene in kolko-vane prošnje vložite na Dekanatu medicinske fakultete. Ljubljana, Vrazov trg 4/1. RAZPIS Kirurgična klinika v Ljubljani razpisuje mesto administratorke za plastični in neurokirurški oddelek. Pogoji: znanje stenografije in strojepisja. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Prošnje je poslati na naslov: Kirurgična klinika .v Ljubljani. RAZPIS Očesna klinika v Ljubljani sprejme takoj administratorko z dovršeno srednjo šolo. znanjem strojepisja, možnost: z nekaj prakse, otroško negovalko z dovršeno šolo za otroške negovalke. Prošnje je vložiti v personalnem odd. Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Zaloška c. 2. RAZPIS Okrajna zadružna zveza Črnomelj razpisuje mesta za 3 agronome. — 1. za agronoma — specializiranega v živinoreji in poljedelstvu, 2. za agronoma — specializiranega v sadjarstvu in vinogradništvu, 3. za agronoma, ki bi delal na ekonomsko plan. sektorju in mesto komercialista ter ekonomista. — Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. — Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na OZ Z Črnomelj do vključno 20. tega meseca. — Okrajna zadružna zveza, Črnomelj. RAZPIS Kemični inštitut »Borisa Kidriča« SAZU v Ljubljani razpisuje več mest laborantov. Potrebna šolska izobrazba je končana Tehnična srednja šola. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati z življenjepisom na gornji naslov do 31. I. a 956. Ob smrti našega dragega RUDIJA RAMOVŠ se najiskreneje zahvaljujemo komandi mesta Ljubljane in komandi V. p. 3128 Titograd, ki sta omogočili prevoz, govornikoma, moškemu pevskemu zboru Grafike, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi. Ljubljana, Stožice, 5. I. 1955. Družina Ramovš Ob nenadni in bridki izgubi mojega moža in skrbnega očka STEFANA SIPEK se iskreno zahvaljuj etn vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, izrekli poslovilne besede in sožalje. Posebej se še zahvaljujem kolektivu gradbišča Šmarje, Centralnih obratov in kamnoloma Kokre, sindikalni podružnici in organizaciji ZK grad. Šmarje ter direkciji podjetja slo- -veni j a ceste za izkazano pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu -srčna hvala. Neutolaž.ljiva žena, sinček In ostalo sorodstvo. Vsem, ki ste spremili MARJANA BAHOVEC na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani grob, iskrena hvala. Posebna zahvala dr. Reifu in dr. Rozini in ostalemu osebju interne klinike za njihov trud in pomoč v času bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni direktorju Inštalacijskega podjetja za poslovilne besede pri odprtem grobu ter pevskemu zboru in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Družina Bahovec. Za vse izraze sočustvovanja ob smrti moje drage žene ROZE BALON se vsem, ki ste jo počastili ob slovesu in na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujem. Franc Balon. Ljubljana, dne 3. januarja 1955. OBVEŠČAMO vse odjemalce ln dobavitelje, da se je s 1. januarjem 1955 Trgovsko podjetje Mleko, Ljubljana, Kotnikova 10. pripojilo k Zadružni mlekarni, Ljubljana, Maistrova 10 in je ta istočasno prešla v finančno samostojni zavod z imenom Ljubljanska mlekarna. Ljubljana. Maistrova 10. Telefonske številke: direktor, Maistrova 10 30-798 komerciala. Maistrova 10 30-294 skladišče. Maistrova 10 30-908 knjigovodstvo, Kotnikova 10 30-944 dežurni. Maistrova 10 30-294 Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem se priporočamo za nadaljnje poslovno sodelovanje. Obenem naprošamo odjemalce, da javljajo vse primere nerednega poslovanja na tel. štev. 30-294. Po dolgi in hudi bolezni je umrla naša ljubljena sestra MINKA SELIŠKAR Pogreb bo v nedeljo, 9. januarja, ob 15. uri na Vrhniki. 2alujoči bratje: Zoran, Tone, Stanko; nečaki, nečakinje in sorodniki. I Umrla je naša mama PAVLA KUMP roj. TRILLER Pokopali jo bomo 10. januarja ob 15. url v Kranju. Pogreb bo od vrat pokopališča do groba. Sinovi in sestre • ; ? : 2000 DREVESNIH KOLOV • • J (smreka, jelka) dolžine ? i 4 m in srednjega premera : • • 5—9 cm, kupi Mestna j * vrtnarija v Ljubljani, • : Cesta na Rožnik 2. ? ? i ......................... ..*•«.... ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL Ljubljana, Smartinska cesta 30, sprejme v službo 1. ŠTEVILKA Ш. LETNIKI OGflHKABSKEGl USTI Š »KfiJ VEŠ - KAJ ZNAŠ ?« ; Vsako količino j i HLEVSKEGA GNOJA ; ; i kupi Mestna vrtna- • i r 1 j a v Ljubljani, Cesta ? ! na Rožnik 2. * sa ŠOFERJA 3-tonski tovorni avto. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati do 15. I. 1955. o»e.»ee»eo«oe«oe«o ■••••■ •*•••• •*•••• • »♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<* Prodamo 2 MOTORJA 4-ciIindrska dvotaktna (za DKW) in kompl. DIFERENCIAL in PRESTAVE, vso za DKW avto. Ponudbe v oglasni oddelek pod »DKW« - SP ••nOhOmOhOhOi •«<••• •#•••• ••••«e ••••••■#•*•« •••••o •*••••• : Vodnogospodarska sekcija za Savinjo v Celju | • sprejme v službo * • ? • gradbenega inženirja in • ; samostojnega računovodjo s prakso. j : Plača po uredbi z dopolnilno plačo in potnim pavšalom. * • • j Nastop službe 1. februarja 1955. — Ponudbe z življenje- : , pisom in navedbo strokovne izobrazbe predložite na i • gornji naslov v Celjn, Titov trg 3-1 (telefon št. 20-61). i • i \ bo izšla v novi opremi in z bogato vsebino • v soboto, 15. januarja 1955 in odtlej redno i I vsako drugo soboto • •omomomohomoi •#»•••«••»• •»•••• s«w#.t#».#« .«mo»«. 10м|иОм|м|м|| ••••••••••«• •••••• •••••»*•• »•»••• ? Upravni odbor podjetja »TOPLOVOD«, i Ljubljana, razpisuje i I mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE | : Pogoj: ekonomska fakulteta ali popolna srednja • šola z večletno prakso v vodstvenih knjigovodskih f poslih — in sprejme \ DVE STROJEPISKI : po možnosti z znanjem stenografije. • Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovora. Pismene ? ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega • slnžbovanja je treba poslati na naslov .Toplovod«, Ljubljana, Crtomirova 6, najkasneje do 20. januarja 1955. t#Mft • •*•••••»•••••»< • •M«.**.••»»•• *•«•••«•• •••■« f Razpis • • Po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov j (Ur. list FLRJ štev. 51-53) razpisuje komisija mestnega j ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana j mesto DIREKTORJA : pri podjetju ! BIRO ZA LESNO INDUSTRIJO, LJUBLJANA, f Kidričeva ulica 1 • ; Pogoji: fakultetna izobrazba, strokovni izpit ali temu j enakovreden izpit, vsaj 10 let prakse v upravljanju, racio-• nalizaciji in obnovi naprav lesne industrije, gozdarstva j ali sorodnih panog. ; Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in ztrokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je ; vlagati pri tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, : soba št- 25-1. ' Zadnji rok za vlaganje prošenj je 20. januar 1955. Komisija za razpis mesta direktorja .Gostinskega podjetja Mengeš« v Mengšu razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov MESTO DIREKTORJA »Gostinskega podjetja Mengeš« Kandidat mora biti kvalificiran gostinski delavec z najmanj 8 let prakse v gostinstvo. Ponudbe kolkovane s 180 din in okrajno takso 95 din je z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica, Ljubljana, Zupančičeva 8-П najpozneje do 15. januarja 1955. «••• ••••*• «OnOmOmOmO* •••••■«•• ••••*•••• •«••••••■ •«••••«•• ••••«* •••»•«*•• • • • • ! Iščemo ! \ SP0S0RN0 PISARNIŠKO MOČ j ; veščo administrativnih in knjigovodskih poslov ? ° za naš obrat Razdelilna transformatorska postaja : ! Kleče. — Nastop takoj ali s 1. februarjem. — ; • • i Ponudbe dostavite na podjetje j ? ELEKTRO - LJUBLJANA OKOLICA : : Ljubljana, Parmova 33/5 : • • «#И>»«Ом|нОнО» *ОИ§»Ом#1 «•■••• >••• •«•••• ••меиоиом«* Geodetsko društvo LRS priredi v ponedeljek, io. I. ob 19. uri v geodetski predavalnici, Aškerčeva cesta 30 strokovno predavanje ing. Rudla: »Moderni analitični instrumenti — planimetri«. Združenje rezervnih oficirjev — pododbor Zgornja šiška, vabi vse rezervne oficirje na strokovno predavanje s predvajanjem strokovnega filma, katero bo dne 10. I. 1955 v mali in veliki kino dvorani Litostroja ob 19. uri. Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno . širšim interesiranim krogom. 13. januarja 1955 ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU akademik prof. dr. Ivan Grafenauer. Tema: Motiv bogastva in uboštva v slovenski narodni pesmi in irski legendi. Ljudski odbor mestne občine Izola razpisuje delovna mesta za: perfektno stenodaktilografko pravnega referenta z dovršeno pravno fakulteto In najmanj triletno prakso referenta za gospodarstvo z dovršeno ekonomsko fakulteto ali srednjo ekonomsko šolo in najmanj 2 leti prakse referenta za kmetijstvo z dovršeno srednjo kmetijsko šolo in najmanj 2 leti prakse Pismene prošnje z življenjepisi poslati na tajništvo LOMO Izola. SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05. 7.00, 12.30. 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30—6.35 Pregled tiska; 7.15—7.30 Reklame: 7.30—7.35 Ra- dijski koledar in prireditve dneva: 8.00 O športu ln športnikih — dr. Sef: Telesna vzgoja, šola ln higiena otrok: 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro: 9-00 Otroška predstava: Obuti maček (po pravljici C. H. Perraulta napisal N. Kuret); 9.40 Operetne melodije: 10.00 Družinski pogovori — Srečko Golob: Družinsko življenje v Indiji; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester v G-duru — Ludwig van Beethoven: Prva simfonija; 11.00 Oddaja za Beneške Slovence: 11.20 Lahek onoldanskl glasbeni spared — vmes ob 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.00 Pol ure za našo vas: 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15—16.00 Prenos П. polčasa mednarodne nogometne tekme med Odredom ln članom I. italijanske lige Udinese (Prenos !z Stadiona Odreda v Ljubljani); 16.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana: 18.00 Promenadni koncert: 18.30 Človek pomaga človeku: 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba vmes reklame in objave: 20.00 60 minut vedre glasbe lz Radia Sarajevo; 21.00 Kulturna kronika: 21.15 V svetu ritmov ln melodij — sodelujejo: Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. gosta dirigenta Шје G eni ča lz Beograda: 22.15 do 23.00 Nočni koncert sodobne glasbe Dmitrij Šostakovič: Koncert za klavir in orkester, Igor Stravinski: Simfonija v treh «tsvkih: 22J5—23.00 UKV program: Plesna 'n zabavna glasba: 23.00—24 M oddaj#» tujino — na valu J27X«a BwniKhi j» Raerabeh j Komisija za razpis mesta poslovodje »Gostinstvo Skof-' ’ ljica« v Škofljici razpisuje po 90. člena uredbe o ; ; ustanavljanju podjetij in obrtov MESTO POSLOVODJE ■Gostinstva Škofljica« v Škofljici Kandidat mora biti kvalificiran gostinski delavec z najmanj 8 let prakse v gostinstvu. Ponudbe kolkovane z 180 din in okrajno takso 95 din je z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa oddati na Okrajni Ijndski odbor Ljnbljana-okolica, Ljubljana, Župančičeva 8-П najpozneje do 15. januarja 1955. Takoj sprejmemo v službo ADMINISTRATIVNO MOČ z znanjem strojepisja in stenografije s popolno ali nižjo srednjo šolo ter po možnosti z vsaj dve leti prakse v administrativni stroki v državni apravi ali gospodarstvo. Pismene ponudbe poslati na sekretariat Steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, a dokumentacijo o dosedanjem službovanja in obširnim življenjepisom. Kandidatom, ki bodo predložili dokumente ia ne bodo sprejeti, bomo iste vrnili. •«••••••e ••»«•■ itMOutMt« ••••«e • ••« • »••••* •«•••• ••м«н«мОмОм Tovarna »RAD0JE DAKIČ« - TITOGRAD potrebuje: STROJNEGA INŽENIRJA za konstrukcijski biro z najmanj 8-letno prakso STROJNEGA INŽENIRJA za delavnico z najmanj 5-Ietno prakso TEHNIKA METALURGIJE z najmanj 10-letno prakso za livarno (ali metalurškega inženirja z najmanj 4-Ietno prakso) SAMOSTOJNEGA MODELARJA za livarno SAMOSTOJNEGA ELEKTRIČARJA za vodjo električnega oddelka SAMOSTOJNEGA LIVARJA, ki dobro pozna vlivanje barvnih kovin ln delo s strojem za brizgano vlivanje SAMOSTOJNEGA MONTERJA za parno ogrevanje Plača dobra. Za Inženirje In tehnike je razen plače zagotovljeno delo v šolah. Samo resne ponudbe na gornji naslov najkasneje do 15. januarja 1955. •«mOh«* ■«••••••• •«•••• ••»••• •«»••• ORTOPEDSKO PODJETJE » S 0 Č fi «, LJUBLJANA, Vrazov trg ŠL 4 - telefon št. 31-364 sprejme v službo tehničnega vodjo POGOJI: Strojni inženir — začetnik ali s krajšo prakso ali strojni tehnik z večletno prakso. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela dostavite osebno ali po pošti na gornji naslov. Nastop službe po možnosti s 1. februarjem 1955. VERZIRANEGA Ш SAMOSTOJNEGA ŠEFA prodajnega oddelka išče večje industrijsko podjetje elektrotehnične stroke. ☆ Ponudbe v ogL oddelek pod »Industrija«. »IZ0LIRKA« LJUBLJANA - MOSTE sprejme v službo: gradbenega inženirja za gradbene izolacije gradbenega tehnika s prakso tehnika kemije s prakso pomožnega knjigovodjo s prakso za mezdni oddelek skladiščnika 8 prakso železninarske stroke fakturista z ustrezajočo prakso Pismene ponudbe je poslati na podjetje »IZ0LIRKA« LJUBLJANA - MOSTE MwmiiMwmwwwiwn MM OBVESTILO Naročnike »Slovenskega poročevalce« v Ljubljani obveščamo, da bo oddelek za naročnike v Kardeljevi šL 3 v Ljubljani zaprt dne 10. in 11. januarja L L zaradi inventure. i Prosimo, da vzamete obvestilo na znanje. i 1 •»•••• •*•••• *•••»• •••*•• •••••«• ßTRANKE, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor mamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Cena malih oglasov: do 10 besed: beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za dajanje naslovov ali šifer 30 din. Za nedeljske objave -f 2€\o. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Uprava »Slovenskega poročevalca«. KNJIGOVODKINJA, samostojna, z ekonomsko srednjo šolo in 9 let prakse zamenja službo. Prevzame vsako knjigovodsko delo^ najraje v industriji. V popoldanskih urah gre pomagat pri sestavi bilance. Ponudbe pod »Bilanca« v ogl. odd. 271-i VEC KOVINOSTRUGARJEV in strojnih ključavničarjev sprejme »ŽIČNICA« Ljubljana, Tržaška c. 69. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru 46-1 DEKLE, pridno in zanesljivo, lahko s priporočilom, spretno pri vseh delih, želi dopoldansko ali popoldansko službo, po možnosti državno. Ponudbe pod »Januar« v ogl. odd. 169-1 IŠČEMO nad 30-letno gospodinjsko pomočnico (vajeno kuhe) k 5-članski družini. Zdravnik, Kanal, Gorica. 168-1 Računovodjo, verziranega v kmetijski stroki in z večletno prakso, sprejme Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem, pošta Ivanjkovci. — Plača po dogovornu. 259-1 PISARNIŠKO MOC z znanjem trgovskega dopisovanja in knjigovodstva sprejme obrtno podjetje v Ljubljani. — Ponudbe z referencami v oglasni oddelek pod »Za dobro delo dobro plačo«. SO-A FRIZERKA, samostojna, z lastnim inozemskim aparatom, za trajno kodranje želi primemo zaposlitev. Ponudbe v oglasni oddelek pod Februar. 224-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Nastop takoj. Trubarjeva 38, Ljubljana, Feher. 235-1 ČISTILKO za hišo iščemo. Vprašati med io. in '12. liro pii Škof, Celovška 97/1. 233-1 MESTNI OBČINSKI ODBOR , ZB. NOV äk. Lokä’*razpisuj è m'esto hišnika ža dom ZB NOV Sk. Loka. Prednost imajo borci NOV in člani ZB, là'so vešči knjižničarskih in muzejskih poslov. Rok za sprejemanje prijav je do 1*. januarja 1955. 118-1 KLJUČAVNIČARSKEGA POMOC-nika sprejmem. Stele Herman, Vikrče — Medvode. 231-1 V SLUŽBO sprejmemo transportnega delavca, močnega, srednjih let, veščega prevoza in pakiranja pohištva. Zglasite se osebno Nastop l. februarja 1955. Naslov v ogl. odd. 182-1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA, najraje krojaške stroke, sprejmemo s takojšnjim nastopom službe. Modna oblačila, Ljubljana, Titova c. 35 b. 247-1 LBSOSTRUGARJA, mizarja, ključavničarja ali priučenega delavca lesne galanterije (tudi upokojenca) sprejme podjetje v okolici Kranja. Stanovanje proti zamenjavi na razpolago. Ponudbe oglasnemu oddelku pod: »Brezplačna selitev«. 313-1 &LU230 DOBI takoj trezen in pošten KLETAR z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati s kratkim opisom dosedanjega dela v oglasni oddelek pod »Stalna služba«. 323-1 GRIDBENEGÄ BELG¥ÖBJ0 z večletno prakso in po možnosti s poznavanjem vodovodnih del sprejme v siužbo Okrajni vodovod. Koper Pismene ponudbe z življenjepisom poslati upravi v Koper. TEHNIČNI RISAR želi zamenjati službo, ev. sprejme popoldansko honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Strojno* v ogl. odd. 347-1 BABIŠKA ŠOLA v Ljubljani, Slaj-marjeva ul. 3a razpisuje sistematizirano mesto medicinske sestre. Prosilke naj vlože prošnjo z vsemi ustreznimi dokumenti pri ravnateljstvu babiške šole do 31. januarja 1955. 350-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 348-1 STROJNEGA IN LESNEGA TEHNIKA s prakso ali začetnika, strojne ključavničarje, kovinostrugarje in deiavce za transport takoj sprejme tovarna »Utensila«, Ljubljana - Rudnik 24. 344—1 GOSPODINJSKE POMOČNICE, dobro izvežbane, ki imajo lastno stanovanje v Ljubljani sprejme Gospodinjski biro — Trubarjeva 8. 341-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, sprejme takoj. Kukec, Ilirska 21. 328-1 KNJIGOVODKINJA, verzirana v knjigovodskih poslih za kmetijska posestva, želi spremeniti mesto. Cenjene ponudbe pod »Stanovanje predpogoj, v ogl. odd. 299-1 Avtomehanik - Šofer, dobi službo v Domu za duševno defektne otroke v Dornavi pri Ptuju. Za samce stanovanje pre-tìdrbljeno. Pismene prošnje z i navedbo kvalifikacije dostavite 1 do 20. L 1955 na tukajšnjo upra-L3PЦ, 309-1 BOLNIŠNICA na Jesenicah razpisuje mesto finančnega knjigovodje. Plača po uredbi. Dodatna plača po tarifnem pravilniku. Zahteva se najmanj petletna praksa. 306-1 Založba Kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva c. 6 razpisuje mesto računovodje. — Nastop službe možen takoj. 294-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Naslov: Melink Joža, Rudnik 134, vsak dan od 13.—14. ure. 290-1 PLETILJO IN VAJENKO, kvalificirano, iščem s takojšnjim nastopom. Kupim pletilni stroj št. 5 ali 6. — Naslov v oglasni oddelek. 248-1 KOMERCIALIST želi spremeniti službeno mesto, prevzame tudi mesto trgovskega zastopnika ali potnika. Cenjene ponudbe v ogl. oddelek pod »Verziran z lastnim telefonom«. 433-1 KUHARICO sprejme Gostinsko podjetje »Belokranjce, Gornji trg št. 6. 423-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO (prednost Imajo upokojenke vajene kuhe) sprejmem takoj k trem odraslim osebam za osemurno dnevno delo. Naslov v oglasnem oddelku. 408-1 KNJIGOVODJO (-kinjo) s prakso sprejmemo takoj. Pismene ponudbe na kmetijsko zadrugo — Brezovica pri Ljubljani. 406-1 LABORANTA za preiskavo materiala brez porušitve, lahko začetnik, sprejmemo. Ponudbe pod »Vesten« v ogl. odd. 416-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA srednjih let, samostojna gospodinja, išče službo z lastnim stanovanjem. Naslov v ogl. odd. 454-1 KLJUČAVNIČARJE, večje število, sprejme LETOV, Ljubljana, Celovška 258. 445-1 HIŠNO POMOČNICO — resno, spretno, in z osnovnim znanjem kuhe, išče družina v Zagrebu. Nastop službe s 15. I. Ponudbe poslati na naslov: Inž. Dajč, Zagreb, Palmotićeva 4-1. 304-1 ELEKTRO-LJUBLJANA MESTO, Krekov trg 10. sprejme v službo uslužbenca, veščega materialnega knjigovodstva. 480-1 LESTNÓ - STRUGARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Bobič Vekoslav, strugar, Rečica, Laško. 105-1 BOLJŠO INTELIGENTNO OSEBO sprejmem kot gospodinjo k k dvema starejšima zakoncema. Ponudbe pod »Zdravnik« v ogl. cxidel ek. 395-1 Farmacevtski laboratorij »KRKI« Novo mesto razpisuje mesto farmacevta dveh farmacevtskih pomočnikov Nastop službe s 1. januarjem ali po dogovoru. — Ponudbe pošljite na naslov: Farmacevtski laboratorij »Krka«» Novo mesto. IŠČEMO potnika s večletno prakso za prodajo eleklro in radio materiala po vsej državi. Ponudbe poslati pod »Vesten 1653« v ogl- odd. 473-1 MIZARJA ALI REZBARJA srednjih let, samostojnega in vsestransko verziranega (event, v umetni obrti), sprejme za stalno Moderna galerija, Ljubljana, Tomšičeva 20. 484-1 BOLNIČARKO z znanjem administracije v ambulanti Išče s takojšnjo namestitvijo Zdravstveni dom v Ormožu. 483-1 KMETIJSKA ZADRUGA GODIČ, pošta Stahovica, razpisuje mesto upravnika s takojšnjim nastopom. Pravilno kolkovane prošnje sprejema KZ Godič do 25. t. m. 482-1 KEMIČNA TOVARNA MOSTE — Ljubljana, sprejme takoj: di- plomiranega tehnika kemije-analitika, 2 kvalificirana ključavničarja, kvalificiranega rez-karja, 2 polkvalificirana zidarja, kvalificiranega toplovodnega izo-laterja, polkvaMficiranega pleskarja In več nekvalificiranih delavcev. Plača po tarifnem pravilniku. Javiti se v tajništvu podjetja. 478-1 KROJAŠKA Ш ŠIVILJSKA POMOČNIKA sprejmem. Babič Ve-stojna v delu, z večletno prakso v svojem poklicu za modelna dela, dobi službo v prvorazrednem damskem salonu. Sprejmemo tudi pridno in pošteno vajenko s 4 gimnazijami, ki ima res veselje do šivanja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposobna 1955«. 385-1 POSLOVODJO in prodajalca že-lezninarske stroke iščemo za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Trgovsko podjetje »Železnina«, Kranj. 474-1 KMETIJSKA ZADRUGA JARŠE pri Domžalah sprejme v službo upravnika, knjigovodjo (-kinjo) in trg. vajenca s predpisano šolsko izobrazbo in prakso. Nastop službe čimprej. Plača po dogovoru. Ponudbe z obrazložitvijo o dosedanji zaposlitvi poslati na gornji naslov. 472-1 KMETIJSKEGA STROKOVNJAKA kot upravnika ekonomije v neposredni bližini Ljubljane sprejmemo. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Upravnik« v ogl. oddelek. 459-1 FRIZERSKO POMOČNICO, pošteno in dobro delavko, sigurno v samostojnem delu, z večletno prakso, sprejmem takoj. Grm Franc, brivsko-frizerski salon, Šmartno pri Litiji. 468-1 KMEČKEGA FANTA vzamem za voznika z vso oskrbo, plača po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 463-1 VRTNARJA sprejmemo. Ponudbe poslati: Zveza gluhih, Ljubljana, Vidovdanska 24. 460-1 STROJNEGA TEHNIKA sprejme takoj elektro strojno podjetje »TIKI«, Ljubljana, Trata št. 12. : »MLINOSTROJ« i tovarna mlinskih strojev, f Domžalc-študa : sprejme takoj • pisarniško moč, ; ki ima vsaj enoletno • prakso v materialnem ? knjigovodstva In • j 3 kleparje. : Pogoji: Prosti vojaškega : roka. Stanovanje sa sam- ce preskrbljeno. t • Za gradnjo nove avtoceste Divača—Koper sprejme Splošno gradbeno podjetje »SLOVENIJA CESTE« večje število gradbenih tehnikov in delovodij ter 2 skladiščnika za gradbeni material. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov: Slovenija ceste, direkcija, Ljubljana, Titova št. 38. SLUŽBO DOBI več inženirjev in tehnikov s prakso ali brez, gradbenih delovodij, tesarski mojster, materialni in finančni knjigovodja, komercialni uslužbenci za gradbišča in strojepiska. Nastop službe takoj ali kasneje. Prejemki po dogovoru oziroma tarifnem pravilniku. — STANDARD — Splošno gradbeno podjetje, Tolmin. 57-1 KOMERCIALISTA za nabavno službo sprejmemo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Industrija v Ljubljani«. 194-1 TAKOJ SPREJMEMO prešivalke za usnje in 1 prikrojevalko. Javiti se pri Prelogar Milki, Ljubljana, Siska, Milana Majcna 24, I. nadstropje, desno. 360-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Hribernik, Igriška 2-Ш. 358-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma iščem. Foto »Grad«, Miklošičeva 36. 386-1 FOTOGRAFSKO PODJETJE »Foto Slovenija« išče fotografsko moč, verzirano v laboratoriju in v ostalih fotografskih delih. Pismene ponudbe poslati na podjetje »Foto Slovenija«, Ljubljana, Cankarjeva c. 5. Nastop takoj ali s 1. februarjem 1953. „ 381-1 PODJETJE »FOTO SLOVENIJA«. Ljubljana, Išče samostojno Di-samiško moč za vodenje vseh administrativnih del podjetja. Pismene ponudbe poslati na podjetje »Foto Slovenija«, Ljubljana, Cankarjeva e. 5. Nastop takoj ali s 1. februarjem 1955. FINANČNA KNJIGOVODKINJA z dolgoletno prakso, vešča kon-tiranja, išče mesto v Ljubljani. For udbe pod »Proizvodnja« v ogl. oddelek. 368-1 PEVOVODJA, zmožen voditi godbo, pevske in tamburaške zbore, želi zaposlitev. — Ponudbe pošljite pod »Nudimo« v ogl. oddelek. 371-1 Čevljarsko prešivalko — veščo vseh del, sprejmemo. — »Čevljarna«, Ljubljana, Kolodvorska 12. 204-1 strojnega KLJUČAVNIČARJA ali stav. ključavničarja vzamem v stalno zaroslitev. Vadnjal Maks, stroj, ključ, delavnica, Zavetiška 6, Vič. 227-1 KMETIJSKA ZADRUGA KOMPOLJE razpisuje mesto upravnika. Pogoji: večletna praksa v kmetijstvu za upravljanje ekonomije, vešč komercialnega vodstva zadruge in vsi pogoji za sprejem v državno ali zadružno službo. Prijavo poslati do 20. 1. 1955 na upravni odbor KZ Kompolje 258-1 TOVARNA »TEOL«, Ljubljana ____ Zaloška c. 54, sprejme takoj v sulzbo: pomožnega skladiščnika, ki zna voditi skladiščno administracijo, izprašanega kurjača parnega kotla, po možnosti z znanjem strojnika, dva strojna ključavničarja, enega s pravico šofiranja osebnega avtomobila, dva f,izifna delavca za skla-dlšce. Plače po tarifnem pravilniku, odnosno po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismene prošnje ali se osebno zglasijo na zgoraj navedeni naslov. 261-1 •••*•• ••••*• •«•••• ••••«••«• ••••e** : _ : ? Državni sekretariat za go- : • spodarstvo razpisuje mesto * : VETERINARSKEGA I : INŠPEKTORJA j i pri republiški veterinarski ? i inšpekciji Državnega se- i i kretariata za gospodarstvo • j LRS. Pogoj za sprejem je i • najmanj 5 let službe v i j veterinarski stroki. Proš- j j njo za sprejem vložite do j j konca februarja 1955 pri j s Državnem sekretariatu za i : gospodarstvo LRS. i • » *• .............. STROJEPISKO z znanjem korespondence in administracije in po možnosti z znanjem stenografije ter kurirja ali kurirko sprejme industrijsko podietie" v Ljubljani. Možen takojšen nastop Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«. . SAMOSTOJNEGA KLJUČAVNIČARJA z najmanj io-letno prakso sprejmemo. Služba v Ljubljani. Nastop takoj. Naslov v ogl. oddelku. ■>»« , KORESPONDENTKO za tule jezike sprejme Izvorno - uvozno Pp$e«e. Ponudbe z navedbo aktivnega m pasivnega znanja tujih jezikov pod »Perfektna« v ogl. odd. 278-1 BLAGAJNIČARKO, izučeno, od 1. februarja, in kletarja z večletno prakso potrebujemo takoj »Zmajevac«, Celovška 95. 284-1 SLUŽBO DOBI medicinski laborant, po možnesti z nekaj nra-kTSe- Pon.adbe v ogl. odd. pod »Laborant«. 233-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO za srednje obrtno podjetje iščemo (tudi honorarno) za takoi ali po dogovoru. Ponudbe z navedbo kvalifikacije in opisom dosedanjega dela poslati na nati?^. Peskolom In cementarne, Višnja gora. 308_j KLJUČAVNIČARJA, strugarja in dva delavca sprejme Metalurški Inštitut, Ljubljana, Jamova •t 3, S37-1 PLESKARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj: Cerne Piano, Ljubljana, Vošnjakova 1 232-1 PROFESORJA