Mivfcttsirv NE PODPORNE JEDNOTE STBV—NUMBEB 2S7 leto— UL, sobota, 8. oktobra (Octobtr 8), 1927 bo najbrž farmarjem Umir srbskega gene: rala izzval krizo macedonsks komltaša Isvrštla atentat v IlUpu. General Kovačevi« a« Je bil ravno pripeljal v avtu pred avojo hišo, ko ao počili trije atreli is meddur-Ja blilnje cerkve, petnajst korakov od hiše. Ena krogla Je šla mimo, druga Je pa aadela Kovačevlča v glavo in tretja v pral, da Je bil na meatu mrtev. Dva mola sta nato skočila ia-pred cerkve in pobegnila. Ko so preiakali cerkev, ao naill pri vratih bombo. ^ Vrhovno povelstvo vojaške possdks v IAtipu Je takoj raa-piaalo nagrado v vsoti 100,000 dinarjev (okrog $1700) onemu, ki ujame morilca. General Ha-dtič Je anočl brsojavil v Bel-grad, da aU atentatorja le u-Jeta. Belgradsko čaaopiaje sahte-va, da mora vlada aah tavati od Bolgarijo Isročltev macedon-akega generala Protogorova, ki ga amatrajo sa glavnega krivca vaeh vpadov in umorov v srbski Macedoniji. * ;___ Predsednik bo v zadnjem lela napoveduje, da ne bo znttanja ¿(edil troéek. — Tako se ¿«Je direktnega dohodninskega ali po kabinetni konferenci. pa necftrektnega davka. Mogoče —Je tudi prvi strel oddan proti Washington, D. C. — Proti Dawesovim in Lowdenovim zakonom ** odpomoč farmar- predsedniškim ambicijam. Oba jem bodeta zopet opomnila za- sta ae namreč izrekla za McNar-kladnUki tajnik Mellon in pred- ryjevo farmsko predlogo. Mel-sednik Coolidge, to se anide koti- lomi itak nista všeč oba kandi-fres k svojemu zasedanju. t data. Coolidge in Butler se pa Dne drugega oktobra 4 J« dozd*j niata Javno aporazu-nahajal Butler, predsednik no- mela glede znižanja davkov. Am-rodnega republikanakega odbo- pok oba ie navdušujeta za zni-ra, v Beli hiél. Bil Je predeed- Isnje dolga, in za to je mogoče, nikov gost. Razgovarjala sta d* ata nepričakovano prišla do ee o političnem in bisnišfem po- drugega zaključka, ložaju z Butler-Coolldge-Mello- Coolidge je povedal Ameriške-novega vidika. V torek ae Je mu rdečemu križu dne 8. okto-vršila kabinetna seja. Ta dan bra, da bo narod reiil miasis-je bila javnoat obveščena, da ae sippski poplavni problem. Kasneje Coolidge odločil v zadnjem je je rekel, da načrti za rešitev letu njegove j uprave Štediti in tega problema še niso izdelani, da je odločil preprečiti troške, Ako bo njegova obljuba reana ako se tudi žele. glede vodne regulacije , tedaj Ta program lahko učinkuje nastane vprašanje, ksko nsj se na dve strsni. Lahko uniči upa- ta obljuba reši, ne da bi se za nja farmarjev, ki žele, da se isvedenje tega načrta ne potro-sprejmejo postave, ki Jim po- šilo nekaj sto milijonov dolar-magajo zopet priti k sebi, ali pa jev. ■tro note v slfiK fcoUcTčaao-pisje aahtfva vojno s Bolgarijo. Obsedno atanje ob bolgarski meji. Morilca ata uje- klahonaa la Texae Sledili sporazumu v minolsu. Zdsj Je Indiana na vrsti, Kansas City, Mo. — Dne 6. oktobra je bil podpisan sporazum, mod organiziranimi rudarji ia _ laatnlkl premogovnikov v vaeh Jušnoaaptdnih diatriktlh, ki obsegajo držsve Missouri, Ksnsas, Arkansas, Oklahoma In Texas. Premirje je bilo podpisano na enak način kakor v Illinoiau. Rudarji ae vrnejo na delo na temelju Jackaonvillake lestvice, ki ostane v veljavi do 1. aprila 1928. Terre Haute, Ind. — Premirje med rudarji in baroni premoga v Indiani na podlagi Uli-noiskega sporazuma bo podpisano šs ta teden in rudarji ae vrnejo na delo prihodnji pon-deljek. Belgrad, 7, okt. — Včerajšnji atentat na generala Mihaela Kovačeviča v IAtipu Je Issvsl novo krizo s Bolgarijo. V Bel-gradu in drugih srbskih ms-atih ao valiks demonatracUs In Šovinistično arbako čaaopiaje zabava vojno ■ Bolgari. JugMlovsnski kabinet Je 1-mel včeraj dve aeji in aklonje-no je bilo, da ae rasglssi obsedno atanje v vaeh krajih ob bol-garaki meji. General Nsdiič js dobil povsljstvo v tsh krajih.. Onlje Js bilo sklenjeno, ds vlada pošljs ostro noto Bolgariji zahtevajoč zsdoščenje as u-mor In garancije, da as kaj takega ns pripeti več v bodočnosti. Kakor poročajo listi, sta dva ZaptIJaal ithlikl vo-Jaki m Hit kiZMVittl Od njih nI bilo prllsknvatl podpore za pet dni dela v tednu. Washington, C. IX Odgovori na vprašalne pole, ki Jih Je razposlal Ameriški rudniški kongres, podjetniška organizacija, so zdaj v rokah tajnika organizacije. Vnrašalna noku sadile, razno* ilene pet sto isbrankn aküpinam. Te skupine so štele po petdeset ekonomičarjev, bankirjev, dav-fnih ekspertov, tovarnarjev, jroducentov, airovin, veletrgov-sev, urednikov, profeaijonakev, predsednikov transportnih pod-etij in mož ki ¿en raznega po-dica. Predloženo Je bllC vprašanje: Če ae apoedbnoat obdrži In se znižajo produktivni stro-iki, ako se uvede le pet dni dela v tednu. Temu Je bilo podano vprašanje: Ako se pdvišaio wodukcijskl stroški enote in de 0 pomnoži butaro konzumen-»m. \ mij^Mi ' Poročano ni bilo, koliko ae jih e udeležilo glasovanja. Ampik flssovanje je tako Izpadlo, kot fe pričakovati, da izpade, ako o teh vprašanjih glasujejo pod-etniki. Porofeilo le pravi, da »ta več kot dve tretjini odgovorov, ki jih Je prejela ta pod-etniaka organizacija, aovraftni. Z drugimi besedami se ta od-rovor tolmačiti, da sta dv« trot-ini odgovorov proti- skrsjša->ju delavnika. KMco veliko Je >s fttevilo odgovorov pa ni podano. Lahko Jih Je bilo aamo lew>t, petdeeet, ato ali več. i1 1 Sodnik priporoča pretepanje - otroki Chicago.—Sodnik FrancU B. Allegretti je 6. t. m. avetoval Anni Monroe, da naj s krtačo t^'ije iivojega lt4etnega sina kjer ga najbolj boli." In lf ta tako natepe, da bo moral « v bolnišnico, bo on (aodalk) >la^al Htrošks. Anna Monroe J* lala svojega sina aretirati »sdi ["nočnjaštva. Th * »tarkl «MU aa pota v esrfcov. Chicago. — Češki avtomobl-»» Kuba is Cloora Jo v četrtek ¡večer povozil In ubU dve stari ^ki leni, ki ste šli v katoliško »erkev v So. Central Park s ve., ¡»tau 2«. cesto, ženi sta bili Jna JHinek, atara 78 lot In Jwboi* Korbsl. stara 60 let fva je tiščala rotni «venec v ro- 1 • ko j« bila le mrtva. Kuba, i Je bil aretira* Je dejat da ,u M,arki obetali prod avtom * ®«tl ia bilo Jo prepozno, do " i» ustavil. Čičerin je odgovoril Fi , da moro navsotl prave ■a goijof(>* Chicago, -i Dva prodajalca rotnih grmov sto bila obtolsna goljufije, ker sto prodojala ma-lovredne roAnáte grma, o katerih sta trdila, él so najboljše vrsto. Na to oálin sta osloparils nad 70 atonovilcev na asvsml strani mesta. Motena sto tudi, da sto izmenjavala čoke, ki ao bili naalovljeti t ispUčlUv C. K. Kírby Rose Bush druibi, o kato- pot krofaij* ki se a "I PROSVETA 0LAgnx> iiofPiPi iu»o«ai ropfomf upwaw ultnika novum kabodnb podpoknb /kdmotb NsrOČni»*: Udinjam dxUr* (fcv*. Chief) |UM -a Mfc ss pol UU; Ckimf in Ck»M SMO m lile, *.7| U pol loU, in m im>- "PR08VBTA» -THE linLIGHTBNMBNr - OrpMiofJ UVMi »9 Subscription: Uniu-d KBMHK8 of TAB FEDERATED ■......-T1.H Dim* ▼ okkpol« Pr. (8o«rt. M-1W7) * IM loot«« 4b « rstoss DELAVSKE MEZDE NE ODGOVARJAJO DftAGINJL pridelke pošiljajo na trg skupno, se pečajo največ z zelenjavo jpo zimi, to je z zeljem, paradižniki, splnačo, čebulo in dru-rim. Po leti pa »o glavni pridel-ci vodne melone, canteloupe, o-kra in drugo. Nekateri pa se pečajo tudi z bombažem, koruzo, peanuti, .sladkim krompir^ jem itd. Edini zadržek pri tem , Povprečna mezda ameriških delavcev nikakor ne od govarja današnji draginji. "Prosveta" že zopet hujftka delavce proti delodajalcem, bo dejal iegnani in nežegnani sovražnik delavstva in petoliznik velike denarne, mošnje, ko prečit* ta stavek. Le počasi, mr. Delavski sovražnik, prvino v javnosti izreče! tako sodbo o "Promt!" kajti s svojo trditvijo boi smešil le samega sebe in tako poka-»zal, da živiš tjevendan, kot živinče v hlevu.' "Proiveta" ni tega izrekla brez dokazov, ampak njena trdkev sloni na podlagi poročila zveznega delavskega department», ki ga je izdal o življenskih stroških v Združenih državah meseca junija tega leta. * r Številke, ki jih je izdal delavski department Združenih držav o minimalnih stroških, pokazujejo, da tovarnarji in njih podporniki, ki trdijo, da intajo ključ od nebeških vrat, ali ki govore, da je na svetu vedno tako bilo in vedno tako ostane, da bodo na njem Siromaki in bogatini, mlatijo prazno slamo, kadar govore o visokih delavskih mezdah. Bila je majhna pridobitev; ali pridela je tako daleč pod življenskim standardom, da povprečna delavskp družina še vedno pogreša za ljudi spodobne živ-ljenske razmere. Leta M9 je delavski department poročal, da je zalzimski. Po krajih, kjer sofar-prehranitev delavske družine, ki ima tri otroke, treba|niRrJ* organizirani tako, da vse «2062.47 na leto, da se dostojno in človeško preživi, pa ostane zdrava. Tu niso vštete nobene izredne udobnosti, prav nobenih ekstravaganc. V teh letih vfeHmo, da so sei Življenske potrebščine malo pocenile in da delavski department meni, da je treba za prehranltev delavske družine s tremi otroci $2188 na leto. Tako se je izrazil letos meseca junija. Proračun, ki ga je sestavil delavski department, je omejen na najpotrebnejše. In sicer gre na leto za žjvila 1662, za obleko $864, za stanarino $412, za kurivo in razsvetljavo $155, sa pohištvo in opravo v hiši $60 in za razno $545. To znese na leto $2,188. Na teden se ta proračun razdeli takole: $12 za živila, $7 za obleko, $7.92 za stanarino, $2.98 za kurivo in razsvetljavo, $1.15 za pohištvo in hišno opravo in $10.47 za razno. To znese na teden $42. Kaj te številke pomenijo? Nič drugega, kakor da bi moral delavec, ki dela v industriji, zaslužiti skozi celo leto po $4? na teden in še bi koncem leta, ko bi delal bi«, lanco, pisal ničle tart), kjer se zapiše preostanek. , Znano pa je, da povprečna delavska mezda ne doseže $42 na teden, ampak veliko manj. V železarski in jeklarski industriji je povprečna delavska mezda $31.30, delavci, ki grade železniške vozove in lokomotive, zaslužijo povprečno po $81.61, delavci, ki izdelujejo poljske stroje in orodje, $28.76, čevljarski delavci $25.06, oljni delavci $32.36, akcidenčni stavci in tiskarji $42.85, kroj ški delavci za moško obleko $34.10 in klavftiški delavci $27.32. Povprečna mezda v stavbinski induatriji je $42.27 na tedertv Te številke o mezdah je sporočil ilinojski delavski department in so veljavne le za industrijo v drŽavi Illinois, v\kateri se plačujejo skoraj najvišje mezde Ameriki. V tem poročilu niso navedeni navadni tovarniški delavci, ki zaslužijo največ po 45 do 50 centov na uro, kar je pri osemurnem delu skoraj polovico manj, kot znesek, ki je določeA za pošteno prehrano delavske družine. Družinski oča ne zaaluži tega, kar delavski department Združenih držav smatra za iivijenaki minimum. To povedo številke delavskega department* države Illinois. Posledica tega je, da morajo žene in otroci tudi zadušiti, ker družinski očetje ne zaslužijo minimuma sa prehranitev družine V družini, v kateri je nemogoče, da bi še kdo drugi iz družine pomagal k prehranitvi, in je prehranitev družine odvisna le edino od taslužka dru žinskega očeta, je uboštvo veliko in življenj« skrajno si romaftno. Taka družina al mora pritrgovatl na vtem, da se pošteno prehtani V reanid pa ne zadostuje niti $42 tedenskega aaelui-ka kot minimum aa prehranitev družine. Družinski oče / ROST«** SOBOTA, 8. OKTOBRA, v mora dandanes ob čaau draginje skozi vse leto zaslužiti najmanj $45 na teden. Mezda velja le za fužinskega očeta, ki je zdrav kot riba in ni nikoli bolan. Kakor hitro družinski oče zboli in čeprav zasluži po $42 na teden in je njegova žena najboljša gospodinja, ki ae da dobit* se naseli takoj v družipi pomanjkanje, če družinski oče zboli ali ponesreči, ker ^družinski o£e tudi pri najbolj varčnem gospodinjstvu ni mogel prihraniti centa od svojega zaslužka za slučaj bolezni. To pokazuje, kako Tažnjiva je trditev nasprotnikov delavcev o visokih ¿Uavakih mezdah. _ jata, kakor hitro pa vidita, da je pridelek slab in da ve krije dolga, mu pa kredit ustavita. Največkrat prfeje, da njegov kredit gre v desetih mesecih ali le prej, «adnje mesece naj pa šivi kakor hoče. Tako gre leto za letom. Zato toliko revščine med najtemiki na jugu. So izjeme, ampak med teksanškimi najemniki jih je malo. Tudi je nekaj drugorodcev najemnikov, ki pa so povečini vsi dobro ob- SUttlZ Pori Arih ur, Te«. — Zadnjič si obljubil čltateijem Prosveten da bom nekoliko opisal Tek-In njega farrearijo. Tukaj navajam nekoliko podatkov, kakor jih razumem. / je tukaj jako ugodne, ni prevročo in tudi ne preveč mraz. Kar so dežja tiče, je tudi precej povoljno, seveda jo ltojea v južnem Teksa- kakor povsod, so mokra in hu- " Povprečno je podnebje Jako ugodno. Zemljo ima pa Teksas jako različno, najboljše kar som jo že kje videl, ima pa tudi najslabšo. Kadar se zem-Jo kupuje, je treba bit! jako previden. Zemlja, ki jI tukaj pravijo "hog wallow" Je črna kakor premog in Je jako težka, za obdela vati; treba je imeti 4 dobre konje, le boljše so mule, za oranje. Zemlja je taka, da čim dalj se jo obdeluje, boljša je. Videl sem dost! farm starih nad M let in zemlja je brez vsa-cega gnojila le tako rodovitna, kakor Je bila. Druga črno peščena zemlja je ako rodovitna in po mojem mnenju najboljla za sploftno farmarijo. Tudi je lažja za ob-delavat, kakor semlje ne bom opisoval, ker tfornji dve vrsti prideti največ v poštev. Toraj kar se te zemlje tiče, jo ni treba nič čistiti, gre se s plugom in se orje. Tu ni ne porobkov ne/ kamenja ne grmovja, ako se v pravem kra-u kupi. Pridelki so različni, letni in Druga naselbina na programu je bilo Clarkige. V tej naselbini je veliko Slovencev, Id imajo več dru-štev. Najbolj napredujeta društvi S. N. P. J. in S. S. P. Z. Pri prvem senvbil navzoč na njih seji in reči moram, d« se mi je dopadlo. ker se je vsestransko z zanimanjem sledilo vsem razpravam, Id so bfle v korist društvu in jednoti. Tudi tukaj imajo Slovenci svoj Narodni dom* ki odgovarja njihovim potrebam in obenem dobro nipTeduje. Lepo se zahvaljujem rojaku in staremu znancu Nicku Zhidaršk-u /a postrežbo Jtti spremstvo. Od tu »ero se odpeljal na Export (Pedora), kjer sem se najprej ustavil pri druiini starega prijatelja Geo. Previca, kateri i-ma ie več lot tam trgovino. Ko smo se mak) pogovorili o razllč- ^ _ „ x. . ni h stvareh, sem šel po naselbi- su Je največ Cehov, ^večini so f Ker ^ ^ ^ ^ glabo lastniki te dobro obstoječi. Dan cev in Nemcev je tudi mnogo tukaj. Teksas ima jako ugodno podnebje sa kokoljorejo. Ta industrija se jako hitro razvija in ima dobro bodočnost, ker ni hudega mraza pozimi. Zemlje ni treba tako drage kupovati, kakor za farmarijo» KokoŠnjake tudi ni treba tak? drage zidati, kakor na severu. Vzgajati se mora kokoši umno ali znanstveno, ako ne hoče, da je ko-koljereja dobičkonosna. • Sadje raste tipcaj različno. Najlepše uspevajo fige 'in bres-kva* potem pridejo pomaranče, hrulke, grozdni sadež in drugo dela, oziroma malo zasluži, je bil tudi slab uspeh. Tukaj gospodari namreč Pittsburgh Coal kom-panija. Potem Že lahko veste, kaj In kako jo. Slovenci imajo tukaj več podpornih društev; največje društvo št. 142 S. S. P. potem pa društvo S. N. P. J. Kakor po drugih Slovenskih naselbinah, imajo tudi tukaj narodni dom v White Vfcileyju. Razen Slovencev tu in v okolici je tudi veliko Italijanov, ki pa niso ravno v korist drugim zavednim delavcem. — Lepa hvala družinama Fatur in Medved za prenočišče in postrežbo.* * Obiskal sem tudi naselbino sadje. Grozdje tudi%ispeva v ne-^elmont. ki ni date od tukaj, katerih okrajih. Sploh se far- v ----- ^ katerih okrajih. Sploh se far prva. Druge 8 takimi pridelki. kateri najbolj uspevajo v do-tičnem kraju. Teksas ima najboljšo bodočnost pi-ed seboj iz stališča, kakor ga J4z vidim. Jaz ne mislim iz političnega, industrij al-nega ali delavskeg^vidika, ampak iz ftrmarskega, Postave i-ma Teksas ravno tako dobre kakor druge dršave, nekatere boljše, nekatere pa tudi flab&e. V tem oziru Teksas napreduje jako hitro. $olqki sistem se jako hitro vzdiguje. Industrije ¿p tudi jako hitro razvijajo, posebno oljna, ker Teksas je na olju najbogatejša država. Delavske razmere v tej industriji so precej povoljne, niso pa kakor bj lahko bile. Delavstvo se tudi hitro organizira. Večina izuče- Je, ako farmarji niso organizi- ^ delavcev pride iz vzhodnih rani, ker eden ali dva ne morata pridelati poljskih pridelkov za cel železnilki voz, da bi jih pošiljali na vetifi trg, za domači trg pa vsak posameznik toliko pridela, da ne more nič prodati. Najbolj važno za farmarja je, da si pridela živinsko krmo doma. katera je tako različna, da si jo vsak lahko izbere, kakršno si hoče. Toliko različnih pridel kov za krmo raste tukaj, da mi je nemogoče vseh popisati. To so pridelki za bolj južne dele Tek sasa, y/ severnem Teksasu rastejo tudi zrnasti pridelki, kakor l^enica, oves, ječmen in drugo. Ne sme se pa misliti, ds zraste tukaj vse brez dela. Mnogokrat je treba delati dolge ure. Boriti se je treba proti mrčesu in proti plevelu.. Pride sula all preve^ dežja in zakasni pridelke, da ne pridejo v pravem Času na trg. Vse to Je treba premisliti, pred-no se človek odloči na farmo, da ni potem razočaranje. To pišem zato, da ne bi Čitateljl mislili, da ni treba na farmi dru-gega dela kot usadlti in pridelke pospraviti. Naj več j 4 pa obstoj dobre farme edvlsen od gospodarstva. V starem kraju pravijo: kakršen je gospodar, taka je kmetija. To velja tudi tukaj. Vzemimo Dance, Cehe ali Nemce. Večina teh lastne farme, ki so dobičkanoene. NI pa tako z domačini; večina teh jo najemni kov. Oni ne sadijo drugega nogo bombaž. Ne ukvarjajo se ftmgo stvarjo. S kravami, kokošmi in t vrtom, s katerimi bi •• lahko preilvell skoti celo loto. se ne pečajo, ker je n tem preveč dela. On "xamo« ■voj pridelek trgovcu ali ban-[tlrju in tako živi udobno, brv* «i«1« raten v kolikor ga bom-bal ne skrbi Dokler ta dva vi-«ta. da njegov pridelek krije «jegov dolg. toliko časa mu do- držav; ti so povečini za organizacijo. Kar se velikih industrij tiče, obratujejo pod odprto delavnico. Stavbeniki pa imajo jako močne unije po celem Tek-sasu Drugič sopet kaj več o Teksasu. — Gob Kunover, 11« Tho-mas Blvd., Port Arthur, Te% S potovanja. Predno sem obiskal Greens-burgh, sem se podal v malo naselbino Homer City (Indiana okraj). Moja želja je bila, da najprej po dolgem času obiščem nadvse naprednega in veselega sodruga Andreja Obeda. Ker je mož že precej ¿asa na tem "še-pastem" svetu in pa ker ga ni sem videl že dolgo let, sem «i ga predstavljal kot kakšnega sključenega motlčka.J A nemalo sem bil iznenaden, ko sem pred boj zagledal še krepkega in čvrstega mofta. Reči moram, da takih agitatorjev narrt še mnogo manjka, in to za vleko napredno stvar, posebno pa sa Slovensko narodno podpor» Jednoto, za Prosve-to ln za Proletarca. Z Obedom ra se pogtforila o marsičem, mrs. Obed pa je skrbela, da ni-no bili ločni in da mi ni bilo treba popotniku spoti kje zunaj t «t da jeJ>ila,poetelj mehka. Družina Obed ima eno hčer* CIcvelandu. kjer stanuje s svojim možem, kl Ima trgovino. Dom« je Is ena nijmlajša hčerka ; dva tina pa Imata slaščičarno na /spadni «treni v Ctevetan-odnJlh desetih letih » si bodo Američani, to je možje, pudrali lica. barvali ustnico, umivali se * diiečo vodo In si parfnmirali žepne rutice. Prisiljen! bodo k temu od Izdelovalcev te ropot i-je. kl danes naredijo dobička na samih tenskah! Ima kar štiri vprašanja. — Pred konvencijo demokratične stranke se JUk oglasi mogoče še pol tucata. Washington, D. C. — Tudi demokratični stranki Be godi kot republikanski. Ne eni, ne drugi ne bo primanjkovalo kandidatov za predsedniško kandidaturo. Političarji starih strank in časnikarji hodijo okoli oseb, o katerih mislijo, da se na konvenciji ene ali druge stare politične stranke poženejo za predsedniško kandidaturo demokratične stranke. Izvedeli so, da ima v svojem programu štiri točke in sicer: 1. Reforma tarifa. Odpomoč farmarjem. 3. Odprava politične korupcije kupovanja volitev. 4. Odprava nevarnosti monopolov in trustov. Obenem je senator izjavil, da predloži senatu dve preiskovalni resoluciji, ¿na bo zahtevala, da preiskavo izvrši zvezna obrtna komisija, druga pa, da preiskavo izvrši izredni senatni odsek. Senatni odsek bo preiskaval,' kako so nastala velika premoženja, kot na pr. Sam Inaullovo premoženjerin drugih velikih industrijskih podjetij. Z intervjuvora Walsha pa in-tervjuvi še niso končani. Na vrsto pridejo drugi kandidati. Tako naeipljeta obe stari politični stranki ljudstvu pesek v oči, kakor da bodeta'sprejeli v •voj program ljudske želje in jih tudi dosledno izvedle. To tipanje okoli predsedniških kandidatov nhna drugega pomena. To4Li*ri1r,,,ka' k,r I? kMče v njenem teto«. Hammond. Ind., 8. okt. — Pearl Daniels je vložila totbo ns tl*ajšjijem vi»jem sodišču za Wft.OOrt proti zdravniku J. H. Goadu. Daniels pravi, ds je zdravnik zašli male kleftčice v njeno telo, ko Jo je operiral. Preiskava s X-žarkl je pokazala, da so v njenem telesu kle-ŠHce. dolge kakih pet palcev. Nihče drugi kot trojica, ki stoji na tilniku mehiškega ljudstva. Washington, D. C. Brco-javke, ki jih je prejel državni 'department so potrdile čašniski vesti o mehiški revolti, ki sta jo pričela Serrano in Gomez, nasprotna kandidata Obregon* pod pretvezo, davnima Obrego«; pravjce kandidirati kot prcc nik. Oni, ki simpatizirajo z mehi«] ško vlado, izjavljajo, da ho to militaristično revolto podpirali mehiški klerikalni političarji in dfenar, ki je prišel iz tu jeze»: stva. Oljni interesi se silno bo. je, da bo novi ameriški jxwlanik Morrow podpiral tesnejši »por»-zum med Mehiko ino Združenimi državami. V washingtonskih političn« krogih sodijo, da je imenovanj« Morrowa mehiškim poslanikom pospešilo revolucijo v Mehiki« Militarist! so mislili zdaj. ali pt nikoli, kijtl kasneje bo prepolna In tako je pa prebodi* Nekaj voditeljev revoke je izstreljenih, drugi so pa na tei" in je le še vprašanje Ča«a k« bodo zajeti in ustreljeni, ako 4 jim beg posreči v tu ježem ^tvo. Drsen rop v glavnem dels Chicago. — Štirje bsnditi i vdrli v trgovino s koiuhovii Miller k Co. na «1« S. Michig« A ve. med 5*0 in 5:45 uro P* poldne, ob času, ko Je na >tqj» ne ljudi šlo mimo trgovino, m sluteč, kaj se godi v njeni n* tranjščini. Banditje so ukazali pn^j« cem, naj se vležejo na Us m stanejo mirni, dhigač« jih J strele. Eden izmed ropa rje* t stražll prodajalce v čaau. ko a drugi izbirali kožuhe, ds jih neeo. Policija je bila obvetf"« topu okrog 6. ure zvečer, tg o roparjih ni našU nikakeP sledu. Roparji so odnesli k ** hovlae v vrodOosti nad NAROČITE 81 KNJIGO MAMERIŠKI SLOVÄNCL y ..'írvr • OKTOBRA. Vesti iz Jugoslavije UuWjena, I*- wpt. Pokrajinska nuUri v Ljub-liani ima poleg drugih prav prikupnih izložb tudi eno, ki je prav tem času aktualna, namreč raz-stavo stavbnih načrtov mestne občine ljubljanske in oibče ko ristne za4n*«e "Stan in Dom". V Ljubljani vlada še vedno ve-,ik0 pomanjkanje stanovanj, kljub temu, da ae zadnja leta precej zida. Občina je že sezidala precej stanovanjskih hiš, mnogo hiš so »gradile zadruge, glavno zadruga '«Ian in Dom" in seve tudT posamezniki. Razstava stavbnih načrtov je prav zato zanifhiva za vse, ki jih to vprašanje boli. In teh je v Ljubljani in okolki -mnogo. Je pa tudi za vsakega zanimljlva, ker prav važno je za vsakega: kakšno Je stanovanje, v katerem naj človek stanuje. V tem pogledu se silno greši. Tudi na tej razstavi je mnogo takšnega, kar zahteva naravnost temeljito kritiko* Prvo vprašanje je: ali naj zidamo v kakem mestu stanovanjske kasarne ali pa mičnei enodružinske * hišice. Za tako mesto kot je Ljubljana je de-•jansko najpamétneje: male lepe hišice. Mestna občina je tedaj najlepše izpričevalo. Tajmk Delavske zbornice v Ljubljani s. Uratnik je v imenu slovenskega delavstva Častital njenemu predsedniku na do sedaj doseženih uspehih. Govorili so še razni drugi, ki so izražali iste misli kot omenjeni govorniki. Nato so navzoči funkcijonarji javnih oblasti udarili s kladivcem na vogalni kamen, izrekši pri tem malo navodilo in voščilo koloniji. Predsednik Kristan je udaril s kladivcem žele£: "Slogo bratje; sloga jači nesloga tlači," župan občine Vič je zaklical "v edino-Ofci je moč" — finančni delegat je blejal: "samopomoč bodi geslo kolonistom", mestni komisar se je pridružil in izjavil: "skupne sila in samopomoč premagata vse" itd. itd. Zidar je nato zazidal vogalni kamen in železno Skrinjico, v kojo se je vložila med drugimi tudi Ameriška "Prosveta" InT "Proletarec", na i car so se navzoči podali na malo prijateljsko zabavo v Zadružni dom na Glincah. O tej otvoritveni slavnosti so poročali ljubljanski časopisi >rav obširno, in sicer Narodni Dnevnik, Jutro, Slovenec in Slovenski Narod. trasto gibanjt v Jigo- slavij! k> S« Mejakt HfrtiMli MrtM,kazal zagrešila, ko je začela z velikimtj u O agitacij^ ob zadnjih volition stanovanjskimi stavbami 1 '*' In načrti takšnih stavb? V razstavi jih je nekaj, ki kažejo, da se njih avtorji nieo veliko potrudili.—Stavbna zadruga "Stan in Dom" p» ca drši načela, da zida sploh male hišice, male stavbe, ker le takšnje lahko odgovarjajo v vsem potrebam družine. — Pri načrtu za zgradbo Delavske zbornice v Ljubljani, ki naj ima v svoj* palači tudi 82 stanovanj, ni n, pr.: npbene ko7 pal nice. v Ta razstava stavbnih načrtov je prva siatemat&na razstava na tem polju, Ljudje jo prav študirajo in tudi časopisi se aa-čno že z njo temeljitejše pečati. Za delavstvo pa je prav posebnega pomena, ker v glavnem gre za delavska stanovanja. Otvoritev druge stanovanjske kolonije obče koristne sadrnge "Stan in Dom" v Ljubljani. Ta zadruga, ki jo je ustanovil in jo vodi tudi Amerikancem Že poznani zadrugar Anton Kristan, predsednik Zadružne banke v Ljubljani, je 18. sept. otvo-rila Hvojo drugo kolonijo, ki jo je sezidala v teku dveh let. Prva kolonija je ob Trtaiki cesti na nekdanjem Ločnikarjevem svetu. Obsega vse veliko zemljišče od Tržaške ceste do železnice. V tej prvi koloniji je 27 h«, tri-dve in tri nadatropne hiše s 20 stanovanji 6 lokali, ter 24 enoindvodružinskih. Vse te hi-fce stanejo skupno okoli 6 miljo-nov dinarjev. Druga kolonija je v občini Vič poleg Nove vasi t>b Glinščiči. Na desni strani je 18 hišic, na levi 9, skupno 27 hišic s 53 stanovanji. V občini Vič je zadruga "Stan in Dom" vseh skupaj sezidala že 38 hišic * 75 stanovanji. Otvoritev te druge kolonije se j« vršil* na slovesen način. Pndsednik zadruge s. Anton Kristan je pred prvo vogalno hiAo nagovoril številno množico zadrugarjev ter pozdravil zlasti zastopnike oblasti ter podal kratko sliko o delovanju. — Zu pan občine Vič a. Petrovčič je v fepem govoru slavil delovanje zadruge "Stan in Dom" ter se imenom cele občine Vič »hvalil »• Kristanu za velike njegovo T*'moč pri stavbeni akciji. Komisar mestne občine ljubljen "k*, vladni svetnik Mencinger j* knnfftatfekt, da je "Stan in > IkmT najvzornejša zadruga in M je zahvalil njegovemu pred wdniku za vse "velike usluge in tak-ijative. U jih je dal tudi me-»tni občini ljubljanski in njeni /tanovanjak! akciji", -r Oblastni ."»ftlanee in bivši gerent me-Ljubljane Dr. Dinko Puc se ¿« pridružil izvajanjem mestne-r* komisarja in izjavil, da _ <1r"g«ra. ki jim načeljujejo taki ''udj* kot Je minister B. t g Anton Kristan se da lahko vse "«»panja, kar izvršeno dalo za-- Sta« i« vah pišejo Jugoslovanski listi prav interesantne reči. Vršila se je prava "amerikanska" reklama. Najbolj jo je pogodil mali dečko v Cačku (v Srbiji). Nosil je veliko tablo na kateri je bilo napisano: "volite radikalnega kandidata Cosiča — sam pa je vpil; 1 volite demokrata Sokiča." Ljudje so se čudili in ga vprašali: "kaj to pomeni?" — "Nič," odgovoril je brihtni dečko. — "Jaz sem se z radikali pogodil, da nosim njihovo tablo; demokrati pa, da oklicujem njih kandidata. To delam. Posel je posel .. Brezposelnost rudarjev. Ministrstvo za socijalno politiko objavlja, da si je dalo predložiti poročila vseh podrejenih rudarskih oblasti v državi o pravem stanu rudarske brezposelnosti. Na podlagi teh poročil je to stanje naslednje: 1.) V rudnikih Bosne in Hercegovine so zaposleni večinoma rudarji z dežele, ki izvršujejo poleg rudarskih del tudi poljedelska. Povodom zadnjih velikih redukcij so bili odpuščeni vsi oni rudarji, ki izvršujejo poleg rudarskih del še druge posle. Pro-fesijonalni rudarji niso bili re-ducirani. Njihovo število je V Jugoslaviji se opaža precej močan ženski pokret Seve glavno med meščanskimi in ¿tudlranimi ženami. Delavska žene imajo samo v Sloveniji svojo "Zvezo, delavskih žen in deklet", ki izdaja mesečno po enkrat "Ženski list". Na Hrvatskem, v Srbiji in drugod pa vlada med delavskimi. ženami veliko mrtvilo. Svoj čas je v Beogradu delovala med delavskimi ženami Milica Toptlovičeva, odkar pa se je s malem preselila v Ženevo, je tam sopet vse mrtvo. Meščanske žene pu se res gibljejo. V Beogradu so osnovale žensko stranko, ki se prav krepko giblje. Njen program pravi: V Vidovdanaki u-stavi se je izrekla enakopravnost moža in ¿ene; uresničenje tega smatramo za državno iit narodno nujnost. Žene in možje morajo imeti iste dolžnosti in iste pravice. Samo takšni moremo uspeti. Ženska atranka stremi na temelju Vidov-danske ustave za tem, da dobe tudi žene volilno pravico v vse zakonodavne zbore. Tosadevnl volilni zakoni se morajo izpre-meniti. Ženska stranka protestira, da bi se volilno pravico dalo le gosposkim ženam ociroma takozvanim solanim ženam. Tako reŠenje ni nikako rešenje. — Shodi Ženske stranke so prav dobro obiakani. Ženska stranka ima svoj sedel v Beogradu. — Važna ženska organizacija Je "Aliansa ženskih pokretov". Ta se sestajs prav Čeato. Za letos sta določana 17 in 18 sept. V teh dveh dneh sš vrši «borova« nje Alianse v Beogradu. Lani je bil v Bosanskem Brodu. V tej Aliansi je vsak pokret avto-momen, letni sestanki imajo zgolj namen, da ee napravlja sa prihodne leto skupen program dela. — Narodna ženska sveža bo imela 16., 17. in lft. okt. svoje letno zborovanje v fiubotici. Glavna točka bo: vsgojašeneke-ga naraščaja. Zveza ima pred očmi čim najošje sodelovanje doma in šole. Hoče s svojim delom vplivati na rasne odločbe mlnistarstev ip parlamenta. Za Jugoslavijo so tl-le ženski pokreti zelo potrebni, ker če je žena nazadnjaška — kakšna je potem rodbina?! L .'. A. aMMpMi Uradniku ee greši, ker Je s žganjem rešil fttvtjeaje sestri. Indianapolla, lnd., 6. okt. — Generalni prevdnik Arthur G Gilliom, ki je pred par mese- 2.) V rudarskih podjetjih Domačije ni bifo nobenih redukcij. 3.) Na področju zagrebike rudarske oblasti je približno 000 brezposelnih rudarjev. — Vzrok "brezposelnosti je slaba kakovost premoga, zlasti lignh-ta. Zato tudi delavcev ni mogoče izplačati. V teh rudnikih morajo iz istega razloga često Ustavljati delo. 4.) Ns področju ljubljanske rudarske oblasti zasebni rudniki niso reducirah delavcev. Brezposelnost rudarjev prihajs v po-itev edino v nsslednjih rudnikih: v rudnikih Trboveljske pre-mogokopne družbe, v Velenju, St. Jsnžu in v svinčenem rudniku v Mežicir Brezposelnost se je v slovenskih rudnikih nadomestilo vsled gospodsrske krize t znižanimi mezdnimi prejemki, tako da se med rudarskim delavstvom v Sloveniji navzlic poelenosti ne občati velika beda. V trboveljskih rudnikih je padlo število delavcev od 97S4 ns 6636. v Mežici je bilo pdpu-ščenih 80 delavcev, i Kot razlog temu stanju v slovenskih rudnikih ee navaja padec izvoza, ki je dosegel 75%. Tsko se glasi suhoparno po-rotilo ministrstva za socijalno politika Hm rt na kesa. Umrla je v1 Ljubljani T#r«ljs Cesar, vdove lelezničerfkega uradnika— V Zagorju je umri Leopold Brvar, in rudniški upekojf v Zagorju. — V Ljubljani ci apeliral na governerja Jack-prlhodnjem sons, da naj pri sasedsnju^ državne legislsture priporoči modifikacijo »uhalke-ga zakona, da bi dovoljeval zdravnikom predpisati bolnfc kom žganje v medicinske svr» he, je danes priznal, da je on preskrbel žganje ta svojo sestro, ko je letala bolna v bol» nišnicl v Decaturju, lnd. I Gilliom Je povedal zgodbo o žganju, ko je prejel vest, da nsmersvs C, L. WalUrs pod-vzeti akcijo, da pride Gllll<*n pred veliko poroto. ..Gilllomova sestra je bila podvržena težki operaciji in izgledalo je, da ji bo podlegla. Navzoči zdravnik je rekel GilliOmu, da bi bilo dobro, ako bi imel pri sebi žganje, da bi ga dal bolnici. Gilliom Je šel ponj in ga je vzelo 7 ur, pred no ga Je končno dobil pri nekem svojem prijatelju. "Povedali so mi, da je bile žganje dano moji sestri," je rekel Gilliom. "in na ta način Je bilo sestri rešeno življenje. Dejal je tudi, da Je rabil žganj« kot zdrsvllo, ko so njegovi o-troci oboleli za pljučni«. Umri sa ranami. Chicago. — Claudio »avals je umrl pretečenl četrtek v o-krsjni bolnišnici za ranami od kroffHj, ko Je streljsl nanjjI Id poUeei» ko Je vdrl v hišo na 9170 Harbor ave. IzaajditdJ l^roieeor , ki J« pr PKOIVSTS M r Duna;. okt. Emenuriu tferrmanu, nee v *agocj»v-.^T^lTl leti isnašel poštno Ventea.™ Minule dni so Časniki zabeležili vest, da so tudi še ostali kantoni Švice in pa Danska odpravili smrtno kasen. V Jugoslaviji J«'ttd*Uft osnutek enotnega kazenskega sakona, ki ga bo dne 1. septembre isvoljena, Na-ro4na skupščina morebiti spre-ela. Ta osnutek določa enako pt naši prejšnji kazenski zakoni še vedno smrtno kazen sa nekatere delikte, vendar pa s to iz-premembo, da se hvrti usmrtitev s ustreljenjem, kakor doslej v Srbiji, In ne vfš obešenjem. Kakor v mnogih važnih vpra-varjati. Med drugim opozorim le na dejstvo, ds se Usmrtitev obsojence izvrši z nepri* memo n*V> pimnlšijenoetjo, kakor kak hladnokrven umor, ki ga stori iliMaar, Za odpravo amrtne kacid govori tudi sledeč»! ljudi, ki Is razlogov v^stl odklanjajo smrtno kasen, stalne rarte. Pri 1 Stounki IT, leo? GLAVNI STANl 2SS7-Se ta LAWNDALE A V t. CHIC ACO. UUNOli Izvršcvalni odbor: UPftAVKI ODSEK: fn^Mbik VImmu Csftakar; seisesšsešalk Afedrv» VtCrlak, H. F. Ot !• Bos Ifl, ieks^eea, Pa.j d talatk Bls» Not»ki tajnU» Ulalik««« ^ŠStks Umne OrsšM) fl. blactlalk Joka VsgrUlii ursšaU» sUailt Jol# Zsvtrt. alki asssvMel) ffU«IU FHtf GsOliu: vrhovni išretalk Dr. F J. tUra. IM It. Clslr a v».. Clmtaai. Okle. ' (JOCPODARHKl OOSBK: mak Sem rak. pMšssšalb. m K. ?4tk 8t, Clmlaaš. OMsi Fceak tes? a ms««. AH HM a, CrsafMš A v»., Cklsege, IlLi Jsseb way Aten Ckissg«, 111. FOROTMI OüélKi Joka GeHtk, pr«u«4atíL 414 W. St., »BriscfM4. Box 11. air Asm. Pa. j Tony iMirofal It F. P, Ns. 1, Jel Vraak* Fsšla), Bm si, Psvk Hm, Fa*i Aatea Belsr, Bes UL¡ JskaTrfcU. . cm, £T li^i OMtfl^ IBMÍM BOLNIŠKI ODBIUC: osrkdnjk OKKOlftt Uvf«M tirašM, NŠT-BS Be. Uwešsls Avs, Ckleage^ m. VBHODNO OKBOllH; iesepš Uña*. B. K. l>. 1, Bes tU Wssl Newiea, Pa. J Astea AWaa. Ul» K. Tilk bi.. Ctov^aai, Oku». ZAPA DNO OKKOtJK: J.cub llsioh. R. B. 8. Bo« ss, ItlOUrg. Ksas„ m |a^sssfa je bfl 1»vršen s drugimi odredbami ob slavnosti desetletnice ruske revolucije. Pripravo so ss vredllc prrEuskšm potniškem uradu tako, da se bo skrbrlo aa stotine potnikom In •vicitorjem 1« Edrušenlh drtav. ti..tova stvar Je, da se število potnikov, IU bodo telili obiskati v< razstavo v veliki mori pomi trfcovci, prodalonalBl molja ŠOBO, kakor tudi rasni saat dsl%vsklh organltaclj in t\ so a največjim vcaeljem to splošno povabilo. Reaervacija In predpriprave ■jpupino iz Ameri «M ing Bnroan« raoMHppiR Uroadwsy, New Yorii ia pri veš VAMA VEST ZA 1'OTNIKK. Majvalnejša vest sa poteke, ki Je nastala v teku zadnjega meseca Je poročilo o premem bi kolikor ee tiče potnikov in turi-etov v Sovjetsko Rusijo. Mesto, da so drtl piujee vlallorje tu naj in pral, je vlada flrmlrala Ruski potniški urad (Rucslan TravsMng Buresu), kjer m bo sprejemalo potnBte (n skrbelo ca njih ugodnosti. Ta urad Je v rsenkri vel kot navaden potni« IM urad aH kaka potniška agen-rija. to Js dsl vladne IsobmJe valne avtoritete, boljši hoteli, i<'lwnlc#, fiamikl in arakoplsvi, so odgovorili ca prerfcrtiO-pvtai-kom v Rusiji a vsem od oošte ga dobre hren« do listka aa v Ki«1aliue najboljših plecalk. Ta nov Ruski potniški urad Je «astopan v Zdrušenlk drBBvnh l k» Ameriško-Reakl V Potniški Agenciji, ameriške korporaaljn katera bode Imela pOh* od vomoet v ti dašdl za predaj« l»otnlh listkov za potnike v Rusijo. "Ta organizacija Ima pravo tudi ta I z posloven Je vteumev po-»*me*«tkoc Jn grupam, ter vre, dltl okrolnr ture v vse valnejše kraje v Rusiji. Z enim mahom so codaj rešene vse tlele vdle sltnoetl In zaprek«, ki eo v ve-.»ni branile notnikom potovanje v Rusiji sem od revoloelje — odlsUjne, dOk peso in vizumov v Hov>etsko Rusijo. Reaervacija in preupriprave to prvo toriatUko akupino is nerlke v Unijo BovJsUke Ru-e se vide pri Psoplss T>svel- ti. Skupina bo odpotovala^ na Cunard drušbe pamiku "te» strla" dne n. oktobra, mod potjo se vstavijo dva dni v Londonu in ep daa v Copenhagnau na poti v Rusijo, kjer ae ko «0-trocHo t. n-wivaJcorini aa ogbd ^l^vnGirtii v i® . mingradu. Turisti urUiko tuli oglsdatl vse valnejše kraje» ter BOvtJone ruska pšM J»« rozsrvirsl komodnoet aa 0f0|e potnike v najboljših I ameriške jetnike, tor šoljo toknaše vsem Jftevoil ali šoleN. to potovanje ae sedaj Z* vnftje M vie Ir M^h á- »--- U L0mm K. ---»i., i^uu im - r, "TJZ JJlTCt wUT AÉHIk ^ -* " a irtiSií LM IM I if. ul. 25*1 T^'VíS^Kjy Ji "Ü , sk'. iyas lazili imj ^ mTlffllll II. ...4l>ili>>. m «Sun S iS M «aS I in lepeai, liflifoi i >^ja*sšeas šle^O ašlp ftmnA MSkd SKXNAM PBIBBWI SLOVRNBKIR ORGANIZACIJ V CRITAfli;. ■■■M 449 S. N. IV J.. CU-mu. lik ^Mdftliül v šdin »to 4ti® B» akt v MsmHkevt leH, Itot W. ruc«, t ic«.», in. fsrske irutir« MUrsM~RseMrt v nMtoljo^Teki v švsrsai a N. P» tvtMrtfttiari «vmčnik -— pis dat» zaskeei S. N. P.J. i (Sept. 30-27) po. HK Je WMPOinlna p» dML PMMTite j« 4a vua lieu M Aka Usta me preja«, «e vstavljen, ker ai Ah» je vi» Uit plf naalora, pfiHU muh dopisnico la fltftrt is BMIoTi NftH Sftfltopaildi so vsi dni* Anatole France: t OKTOBRA. Tafi, aiikar florentinski in izdelovalec mozaikov, ee je «elo bel peklenščkov, poeebno ob ti-»tih nosnih Urah, ko je dano zlim močem, da prevladujejo v temini. In Tafijev »treh ni bil čieto neutemeljen, zakaj hudobci ao imeli tedaj dovolj povoda, da eo sovražili alikarje, ki eo jim iztrgali z eno amo podobo več dul, nego jih je mogel kak vrl frater e tridesetimi pridigami. Res je eicer, menih je svojim vernikom, da bi jim vdahnil zdravilne groze, opisoval po najboljših modeh dan srda, Iti bo zmrvil »vet v prah, k/kor pričata David in 8lbila. Povidlgo-val je glas in trobil si Je v roke, da bi posnemal angeljeko trobento. Ampak vse to je odnesel vetrtf — med tem ko je podoba, naslikana na steno kapele ali samostana • in predstavljajoča Jezusa Kristusa, ki je aedel, da »odi iive in mrtve, brez prestan-ka govorila pogledom grešnikov in jih poboljševftlu s pomočjo oči. Bil je tt> čas, ko so vešči mojstri v cerkvi Santa Croce v Florenci in iia Vampo Santo v Pizi slikali skrivnosti pravičnosti bolje. Ta dela so bila zasnovana po poročilu, ki gs je nekoč Dante Allig hieri, v bogoslovju In cerkvenem prsvu velik učenjsk, v stihih na- piasl o »vojem potovanju v pekel, v vica in v pqhdtt. kamor je prišel šiv po izrednih zaslugah svoje oboževane gospe. Tako je bilo v teh slikarijah vee poučno in resnično in lahko je reči, a čitanje na)U>U obzirne kronike ne nudi tolikih koristi, kakor če ogleduješ take podobe. In florentinski slikarji so skrb-*no slikali v senci oranžnih gajev na fravi, ki je bfla vsa posejana t bleščečimi cveticami, dame in kavallrje, na katere je prežala Smrt s ko*>, med tem ko so le ob zvoldh lutenj in i vijol pri-kladnejšega, da spreobrne poltene grešnike, ki srksjo pozabljanje Boga z ženskih ustnic. Za poboljšanje skopuhov je slikar čisto naravno predočil hudobce, ki vlivajo raztopljeno zlato v usta škofa ali opatice, ki je slabo plačala pri slikarju naročeno delo. Zato so bili zlodeji tedaj sovražniki slikarjev in zlasti flo-rentinskih slikarjev, ki so se dvignili s svojim bistrim duhom nftJ vse ostale. Očitali so jim posebno to, da jih vpodabljajo v ostudnih likih, • ptičjim ali ribjimi glavami, a telesom kačo in s perotmi netopirja. Njihovo mržnjo naj .pojasni Spinellova zgodba. Spinello Spinelli h Arezza je izhajal is plemenite rodbine flo-rentinskih izgnancev. Plemenitost njegovega duha je bila enaka plemenitosti njegovega rodu. Zak* bil Je najspretnejšl svojo dobe. V Florenci je izvršil velika dela. Pizaaci eo ga po- je bil zvali, naj Jim *po Giottu okrasi stena svetega samostana, kjer počivajo mrtvi pod rožami v zemlji, prineseni iz Jeruzalema. Ko je torej dovolj dolgo deloval te svoj tdoves. Na-j bi ai privoKU počitka, pogodil s cerkvenimi I lenuha, ključarji cerkve Sani Agnuolo za ceno "zgodbe svetega Mihaela", ki naj bi pokrivala vea cerkveni kor in vsebovala neekonč- junaškega I. S čudovito goreč- obličjem. Kji LAHKO KUPITE po velikft mestih In zaslužil do- nostjo se J« zagnal v to podjetje, delati krivfce, tf ti m^u sti denarja, si Je zsftelel videti Prebiral Je mesta v Svete« pis- diču ne AU »a vij^ da ž^š (drago mestece Arezzo, svojo mUf ki naj bi ga navdihnila, ter Njega, ki ga moliš, če mu za na- Mragoy -------- mater. Aretinci niso pozabUt da je Spinello v svojih mladih letih, ko Je bil član bratovščine Usmiljene Matere Božje, ob času kuga leta 1888. poeečal bolnike in pokopaval mrliče. Bili «o mu hvattfoi, da je s svojimi deli razširil eiavo Arezza po vsej Toska-ni. Zato' so ga sprejeli z velikimi častmi. Se poln moči v svoji starosti se Je v rodnem mestu lotil voHkih nalog. 2ena mu Je govorila: • ^ — Bogat si. Počivaj in pusti mladim ljudem, da se namestu teba ubijajo s slikarstvom. Ko se življenje nagiba h koncu, je modro počivati. Spodobi se, da človek sklene življenje v blagem in pobožnem pokoju. Boga i*-kusaš, če neprestano snuješ stvari — prav kakor da gradiš babilonski stolp. Spinello, ako ne puetiš pri miru svojih presnih ometov in barv, boš zaradi njih izgubil dušni mir. Tlako Je govorila vrla žena. Toda nT Je poslušal. Mislil Je na to, kako bi povečal svo- L. Kobart BORBA (Dalja.) _ "Reci mu zs drvs!" je opominjala mati ... Oče Je pritrdil molče, kar Je bil oskrbnik v tem oziru zelo kočljiv; ko Je bil prihodnjič ž njim skupaj, se Je spominjal natanko obljube, toda ni si upal ziniti. Ssls v zadnjem hipu, ko Je oskrbnik že odhajal, je stopil obotavljajoč se za nJim. Oskrbnik, ki Je to i*pazil in Je razumel, da ima oče še neko željo, je obstsA. "Kaj hočete?" je vprašal navadno. "Znajo oni . . . ne zamerijo gospod! Baba ... Jaz zmerom govorim in prtdigujem — pa ne pomaga nič t MoJa ta stara Je porabila že vsa drva, ki a» Jih zadnjič odkazall." "Oho, aH že zopet!" ss je razkoračll tedaj oekrbnlk, ki Je brez grofove vednosti hotel prodati-kolikor mogoče veliko drv, zato je pustil trpeti pomanjkanje najemnikom. Potem je rogovilil nad očetom in očital, da ne znamo ču-ft vati ničesar, da hočemo gaziti po tujem premoženju. Ves to Je oče požiral; besede, ki jih je ališal on, je ponavljal materi in ji tabičeval, da naj štedl. Mati je takrat vaolej plakala ln vzdihovala: "Oh, da bi bil že enkrat konec, tako ali tako!" Včasih sta se sprla in se*prepirala dolgo, vikala oba In pretila drug drugemu, dokler ni mati ušla očetu in ee skrila. Deca smo pri tdm friakali in jas sem se slasti bal za matsr, ki je potem plakala brez utehe in nekcC, čisto majhen, nebogljen še, sem imel pogum in sem skrčenih pest^ skočil proti očetu in mu očiltal neusmiljenost. Oče se Je sadri nad menoj, potem se je umiril in po vsakem prepiru Je bH silno molčeč in par dni se mu je bral na obratu kes. Isti proces, kakqr pri drvih, * se je med oskrbnikom in očetom odigraval za steljo, katere je očetu vedno primanjkovalo. Po grofo-vih gozdovih se stelja ni smela klestiti, kakor to delajo kmetje; smeli smo samo grabitlMietje in čistiti grmovje, kar pa daleč ni zadoetovalo sa Živino, ki Jo je redil oče. i#za gnoj. ki bi ga moral nameriti za obširne njive. In zato jo Je "kradel". Obttno zgodaj v jutro, ko Je po njegovem mnenju gospoda še v postelji, ali zvečer v mraku, ali pa tudi po noči v mesečini je zlezel na kako silno košato smreko in ji se» kal tu in tam veje. da ae a tal ni poznalo. Na tla padajoče veje sem moral ravnati v plaati ln po očetovem naročilu paziti, ako bi slučajno odkod zapazil oekrbnika. Ker nem že instinktivno slutil posledice takega slučaja, sem pazil res zelo vzorno in nikdar naju ni zalotil oekrbnlk pri tej "tatvini". Oče je klestil, dokler ni bHo štetje sa cel vos, potem je napregel voli in jo brzo odpeljal doftiu. Večkrat ava delala na ta način posno v noi; <*V j* bil čisto gnil od znoja in razburjenosti in je pri tem pozabljal na glad, ki Je mene te opominjeval. Ko sva srečno pripeljala domu. je spravil mene spat, sam pa Je nameeto spat odšel sekat steljo In ni odnehal prej, dokler ni dovrlil. Na ta način je včaaih delal do sore. Vselej takrat je bil naslednji dan silno izmučen, ali t#rnal nI. Mati ae Je temu vedno protlvlla in je odsvetovala očetu, naj ne dela tega. Ksj bo, ako nas sa-lotl oskrbnik? Toda oče Je bil samovoljen, drugič je bilo tudi treba ia se ni dal odvrniti. Jaa sem «a nekoč vprašal — Čisto majhen še — jeli je greh pred Bogom, kar delamo? Očeta Je bilo vprašanje zelo neprijetno, ker me Je vedno učil sedme ba*Je sftpovedi: Na km«! "V tem Slučaja nI jreh!" mi je rekel mišljeno; "Tu Je poM*. Jat gnoj, da morem pridelati potem kruh za družino, grofu se pa na pozna, ker Je silno bogat Ako si v sili, bogatinu lahko vzameš; Bog ti bo odpustil!" Tajpo me Je učil in mi tolmačil svojo mnenje in jas sem si vse verno zapomnil. Nekoč naju pa Je oskrbnik le zalotil; takrat Je bil navzoč tudi mlajši brat. Zvečer Je bilo, čisto pred temo, oče je klestil v vrhovih, jas sem delal na tleh plasti, ko naenkrat za-čujem za seboj lomastiti in ko se ozrem, vidim nemalo začudeni obraz oskrbnikov. Gotovo je hodil v tem času kje po gozdu in je slišal sekanje. V hipu je ugainil, kaj »e godi. "Kaj Je to?" Je zavpil kvišku, odkoder se je ravno valila piaet stelje. Barve na njem so še izpremenile, postal je rdeč, zelen, žolt in bled. Bilo je mučno; jaz si skoro nisem upal dubtl, tam na robu gozda je zajokal mlajši brat. Takrat je završalo gori v vejevju in po deblu se je spustil moj oče in obstal tik pred oskrbnikom, kot bi hotel reči: Evo me» grešnika! . Oskrbnik je prvi hip osupnil, potem je začel psovati očeta in mu nazadnje odpovedal najemnino tekom enega meseca. Potem je razljučen odšel, ponavljajoč še v mrak svojo odpoved. Oče ga je poslušal vea bled, zavedajoč se svqje krivde in oekrbnikove odpovedi. Potrti smo krenili domu in med potjo nama je oče zabičeval, da ne smeva ničesar povedati materi; toda mati, ki je vedela, kje smo bili in je zmerom alutiln nesrečo, je z očetovega potrtega obraza in najinih rasstrsšenih lic takoj uganila vso stvar. In nehote ji je oče rss&deJ že pri mlal kako je bilo. In ponoči, ko nisem mogel spati, sem čul, da mati v sosednji, sobi, kjer sta epala z očetom, pritajeno ihti. "Ne joči, te prosim, se bo že nekako naredilo!" sem čul na to očeta, ki jo Je tolažil. /. "Iti moramo t" je rekla mati. ' "Rad, ako bi človek imel kam, najrajši bi kupH kaj, samo da bi imef svojo stceho. Ali sedaj je težko, dela je toliko, sam sem, otavo Je treba koeiti, oves ietL" Mati Je vsdihnila. "Navsezadnje me nagnati ne more kar tako, kljub svoji odpovedi. Toda to grdo gledanje! Ce javi grofu, me bo kasnoval še on. Najboljše bi bilo Koeiti ga. «otovo bi se omočil! — Kaj, ko bi Šla ti?" "Jaz!" Je vsdihnila mati. "Da! Ti! Na tebe ni hud in kot eem čul, te pomiluje, kar baje trpiš poleg mene. Tebe bi gotovo uslišal. TI bi še govorila prej t njegovo goepo, kaj?" "Sitna pot!" Je menila mati. . "Seveda sitna, ali da bi bila le uapeftna! Jas bi šel, toda na mene Je gotovo zelo hod. Mi siromaki moramo požreti marsikaj, kar drugim ni treba!" "Vzela bom s seboj par petelfančkov za njegovo goepo!" Je šepetale mati, ki ae Je «e odloČila. ' "Petelinčkov? Dragi so sicer in škoda kar tja vreči denar, toda drugače ne bo šlo. Le vzemi In neel!" % ^ * Tako sta ee po noči domenila, da bo vstala mat) zjutraj pred aoro in odšld a peteltnčki na grad, oče bo med tem koeil oU»o, ko ee vrae. gresta tet oves. Ko sem drugo Jutro vetal, je še nI bilo doma, ko pa se je vrnfla. Je imel njen obra» radosten, «dovoljen sijaj. Vedel eem. da Ji šlo po troM. I "8 početka ae Je branil," je pripovedovala mehkejši in Je rakel, ker proučeval vsakoleprotnika postavljaš vrstico, delal je tudi v postefJi krastačo? SpineHo, zelo neveden n za mizo. to ko ee Je zvečer si za svoja leta. Mikame, da bi sprehajal ob znotju griča, na I te prijd za ušesa, kakor zanilnr- »toji mesto aretinsko, negs učenčka. na svoje obzidje in Ob tej grožnji si je Spinello, mestne stolpe. Je že razmišljal. I videč, kako ae*e izteza nad njim In lahko ae reče, da je bila v#a Luciferjeva laket, z roko »kril nadangeljeva zgodba že do kra-lgiavo in glasno tulil od grozf a naslikana v njegovih možga- Njegova vrla soproga je planih, ko Je pričel z rdečo kredo nila iz spanja in iga Je vprašala, črtati podobe na atenski omet. kaj go boli. Sklep&aje z zobmi Brzo Je potegnil obrise; nato Je ji je odgovoril, da Je pravkar pričel slikati nad vHikim oltar- videl Lnclferja in se je zbal za em prilzor, ki naj bi učinkoval s svoje uhlje. ' večjim sijajem od ostalih. Zakaj — Rekla sem ti že, mu je od-spodobilo se je, da tam proelavi govorila vrla žena, da ti bodo to zapovednika nebeških trum sa- podobo, ki si si vbil v glavo, da radi zmsjpki jo Je priborili j«i slikaš po stenah, nazadnjs še pred počitkom v*kov. Spinelo zmešale pamet je torej fprizoril r oblakih sve- — Saj se mi ne mete, je rekel tega Mihaela v borbi z zmajem, slikar. Videl sem ga: lep Je, čeki je imel sedem glav in deset prav otožen in ponosen/ de jutri dvojic rogov in dOfdIH si je, da izbrišem strašno podobo, Id ie v spodnji polotfei slike našli- jo naslikal, in postav«! na nje-kal kneza hudobcev * v podobi no mesto to, ki sem jo videl v strašne pošasti. 81ike so se po-1 snu. Niti peklenšku ne smemo rajale pod njegovo roko kar delati krivice, same po sebi. In uspel je preko — Bolje je, da zaspi*, je od-pričakovanja: Luciferjeva gla- vrnila žena. — Nesmiselne ln va je bila tako oMuttna da ni prav malo krščanske beeede go* bHo moči izbegniti mogočnosti voriš. njene podobe. Ta ebraz Je sli- Spinello se Je poak«ell vzdi*-karja zasledoval na ulico in ga niti, pa ni imel več moči: brez je spremljal prav do doma. zaveati je pal nazaj na vzgiavje. Ko Je prišla noč Je SpinelH Hiral Je še nekaj dni v vročici, legel v posteljo pole« žene in za- nato pa je umrl. apal. V apanju je SLUŽBO DOBI MfL-^l mi Ste Ali len? da Spinello? in podovi časa bi bilo Zato pra- naslikal podobi lom za le |60i> in 6627—20 So. Nikomur site južno bloka Ave Ave., poulične kare. 10 tam oeebno v soboto in Joseph Stmad, 1868 a Iftnd Ave. TU. Canal 1272, 111. (Adv.) PREKLIC! Jaz spodaj podpisani prekii-čem vse kar-eem govoril o Mary Vodnik in izjavljam, da je bilo vee izmišljeno in vse neresnično. Obžalujem, da je do tega prišlo in se ji zahvalim, da Je odstopila od nadaljne tožbe. Jakob Trškan, 843 Mot^ Ave., Waukegan, BL (Adv.) dejal: — Spinello, jaz sem Lucifer. Kje si me .vendar videl, da me slikaš s tako ogabnim licem? Stari slikar mu odgovoril, da g» na svoje oči nI nikdar videl,'ker ni šel živ v pekel kakor Dante Alfcfcieri; toda steni, da ga}e v podobil takega, je hotel izrasiti v čutnih oblikah grdobo greha. Lucifer j* skomignil s raitieni hi dejal bi bO, da ee Je hrib San Geminiano mahoma privzdignil: — Spinello, je rekel, ali mi hočeš storitlottsiuco in malo po-modrovati s menoj ? Dokaj dober logik sem; On, ki ga ti moliš, ve. Ker ni- dobil odgovora, je Lucifer nadaljeval s temi besedami : „ — SpineHo, čital s) knjige, ki me opisujejo. Posnaš mojo tgodbo in vsi, kako sem ostavil nebesa ih sem postal knez sveta. Sijajen poskus, ki hi bil edin-stvsn, da niao orjaki na enak način naskočil boga Jupitera — kakor si videl, Spinello, na antični grobni rakvi, kjer Je ta boj izklesan ia marmorja« — Res. Je dejal Spinello, videl eem ta nagrobnik v obliki kadi v florentinski eerkvi Santa Reparatfc. Lepo rimsko delo je. I i- — Vendar, je *m*Uaje še od-i vrnil Lucifer» orjaki niso tam upodobljeni kakor žabe ali kame-fonl. — Prav tako» Je rakel slikar, ¿ni niao ippadH pravega Boga, ampak «olj} poganakega mali-ka. To Je treba vpoštevati. Nepo-bitno dejstva je, Lucifer, da si dvignil praper upora sop ničnega kralja aamlje in — Ne bon ugovarjal. Je vrnil Lucifer. Koltkerih grahov me doHiš zaradi tega? — Lahko M ti Jih prisodil Je od^voril slikar, sa» govoru in pisavi. Delo je pri slovenekem dnevniku. Pismene ponudbe z referencami naj se Ili.iJpoflje »a naslov: "Enakoprav-Je trepejjel^^ ^ ^ ^ Ave. Ckn vejand, Ohio. (Adv.) • I NORTH L LOT D Potu j ta v stara A darnih parnikih bns-BarHa, Ma «art, Dvaadea, ttd^ opremljiai s udabaesti. Isvrst- Znišana cena sa pat m listka. Naravna ia aaJbHŽja pet v domovino s Norih Ger-Uo*. . x Posebna znišana cena, aa ie> Is Bremena V vsa kraje Za nadaljaa pojasnila vprašajte pri lokalnem saatep-nilra aH v glavnem uradu prt NORTH GERMAN POZOR! ru t« ahko plabti »leto Je 96.61 yd bin ft $3.00. Qui N. P. 1. doplačajo $4.80 n aa pol lata $2.40. iga in Clem $7.50, pel leU $3.75, u l^^itt^ EA pol l^tl da pa sa Evropo $1.70. samo Me m Ust stint za eek hhfco UPRAVWlfiTVO " PROSVETA" 2U7 8. Lawndak Ave. CHICAGO, ILL. in strahu za Vaše vrednostne papirje, bonde, dragocenosti itd Najmite si varnostni predal v naši proti ognju varni shrambi sa tri dolarje letno. KASPAI ARE8ICAI STATE BM 1900 BLUE ISLAND AVE^ vagal 1». «Ilea ' OTTO KA5PAR. predsednik. CHICAGO, ILL Denarne pošiljatve v Jugoslavijo po najugodnejši ceni. vA najbolj oh. V* - ti LIJi — Sedem 1 ku, število J# boeoelovako. Vae ee dogaja po sedaerkah v moji zgodbi, lri Jo taano veaana ^.NJo- da visi po slavi, t Tadl i «a al nečiatoati. H dva, ee M bom Je Ln* d okla- SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vmtnice, časnike, knjige, j koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO & N. P. J^ QA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smerne, tinfrko delo prve vnte. V« pojasnila daje vodstvo tfakarne S. N. P. J, PRINTERY M74» U. Lewdah Avanua CHICAGO, IL TAM SE DOBB NA ŽELtO TUDI VSA USTMENA POJASNILA k* ... Wi ' . r. t,-