t
Ljubljana, četrtek 27. junija 1929
Cena 2 Din
Haročcrina tna&» mesečno 25 Dfco. M
tnoiemsirv© 40 Ditk
Uredništvo! Ljubljana, Kasaltieva uMca i Telefoo Štev.
3122. 3123, 3124, 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefoo Št 440.
Celje; Kocenova U1. 2. Telefon Iter. 190. Bokopi« m m vračajo. • Ozbaši po tarifa.
UpravaHtvm UrttUo*, Preiemov* * k Teletoo tL <122, JI23, 1124. 212S. 212«. faaerato) oddelek; UuhtJama. Prešernov
obča 4. Telefon ta. 2402 Podružnica Maribor i Aleksandrova ce«t
it. 14 TeJet<» it 45& Podružnici Celje: ICooeoavs alica it 2.
Telefoo h 100 Računi pri pnit ček. tavodih. LJubljana M. 11.842; Praha «sk> 78.180; Wiea Nr. 106.241
Ljubljana, 26. junija.
Časopisi poročajo, da se bo prestol-ni govor, ki ga je angleški prvi minister Macdonald izdelal na svojih kratkih počitnicah na Škotskem, najprej pečal z vprašanjem brezposelnosti in obnovo britske industrije. Temu problemu bo posvečen cel prvi del kraljeve poslanice. Važnost, ki jo na ta način podaja delavska vlada zadevi brezposelnosti, je zelo razumljiva, kajti gre nedvomno za najtežje domače vprašanje, od čigar rešitve je odvisna bodočnost Velike Britanije. Ob tej pečini se je razbila barka, na kateri je jadrala konservativna vlada Baldwina, čeprav se ne da tajiti, da se je močno poškodovala tudi na čereh Chamberlainove zunanje politike. Toda te so obstojale bolj v duhu volilskih množic kot sad nezaslišanega hujskanja liberalcev in delavskih voditeljev. Brezposelnost pa je resnična šiba božja, ki tepe že sedmo leto Veliko Britanijo in njeno prebivalstvo. L!oyd George je z grmečim glasom oznanjal, da bo ugnal brezposelno krizo, ne da bi to stalo državo en šiling. Malokdo je verjel izpremen-Ijivemu. nezanesljivemu, a silno gostobesednemu Keltu. Vprašanja brezposelnosti ne bo reševal on, marveč delavska vlada pod vodstvom enega svojih najsposobnejših ljudi, organizatorja železničarjev Thomasa. Kakor ga bo rešila. tako bosta sodila o njenih zmožnostih velikobritanski volilec in volil-ka. Naloga je neizmerno težka, trd oreh-koščak. Ali ga bodo zdrobile utrjene delavske pesti? Dobra volja tu ne zaleže sama, treba je mnogo več. Česa, je težko povedati. Predvsem se prav resno zastavlja vprašanje, ali se da kriza angleške industrije sploh rešiti.
Veliko Britanijo so včasi definirali kot »otok, blok železa in premoga«. Danes se ji komaj še da reči otok. Blok železa pa že nikakor ni več, ker dobiva želez-no rudo v veliki meri iz Skandinavije. Španije in francoske severne Afrike, njene škotske jekiarne pa se močno obračajo na nemške in druge topilnice. Kaj pa je z angleškim pre-mogarstvom?
L. 1913. se je izkopalo v britskih rudnikih 287 milijonov ton premoga, po vojni 1. 1925. pa 246 milijonov. V stavkovnem letu 1926. je padla produkcija celo na 132 milijonov, a 1. 1927. se je dvignila zopet na 260 milijonov ton. Predvojne višine še ni dosegla in je veliko vprašanje, če se sploh povzpe do nje. Pojavili so se ji namreč sila nevarni tekmeci. Zedinjene države ameriške izkopljejo čez 600 milijonov ton premoga, torej več ko dvakrat toliko kot Velika Britanija. Nemčija produci-ra 153 milijonov ton. Poljski, češkoslovaški, belgijski in francoski premogovniki tudi zožujejo angleški trg.
Zato je britski premogovni izvoz silno padel. Pred vojno je znašal povprečno 70 milijonov ton, 1. 1913. celo blizu 100 milijonov. V stavkovnem 1. 1926 je padel na 20 milijonov, 1. 1927. pa se je navzlic vsemu prizadevanju povzpe! jedva na 51 milijonov ton. Izgubljenih tržišč ni lahko znova zavojevati.
Kaj pomeni to propadanje za blagostanje Velike Britanije, si ni težko predočiti. Izgubljen ni le ogromen vir dohodkov, ker je padel izvoz za polovico, marveč postaja tudi dovoz koloni-jalnega in drugega blaga ki ga Anglija mora uvažati, za polovico dražji. Prej so se s premogom natovorjene ladje, ki so zalagale prekomorske dežele, vračale s tem blagom v britska pristanišča. Podvoz je bil daleko cenejši nego danes, ko je treba skrbeti za prevozna sredstva. Draginja se je morala neizogibno jx>večati.
So pa še drugi sovražniki angleškega premogarstva. Svetovni konsum premoga je sorazmerno padel, ker se gorivo danes racijonalneje izrablja in ker »beli premog« (električna energija) bolj in bolj izpodriva črnega. Morda najnevarnejši tekmec pa se je pojavil v obliki petroleja, ki grozi pahniti premog s kraljevskega prestola goriv.
Premogovna kriza je temeljni vzrok brezposelnosti v Angliji in ne da se videti, kako mu bi prišla delavska vlada v okom. Podobna dekadenca se pojavlja tudi v drugih industrijskih panogah. 2e pred vojno je lancashireško pavolno industrijo izrivala v Indiji domača produkcija, ki ji je pozneje postala nevarna tekmovalka na trgih daljnega vzhoda in istočne Afrike. Danes pa se mora Manchester boriti še s severnoameriško, brazilsko, japonsko in argentinsko konkurenco.
Eden glavnih rezultatov vojne je pač •Ja, da si stare in nove dežele vedno bolj ustvarjajo lastne industrije. S tem pojavom je predvsem udarjena hiper-industrijalizirana Anglija, ki je navezana na izvoz svojih industrijskih proizvodov. Domači trg ii niti izdaleka ne zadostuje. Na drugi strani pa pridela Velika Britanija komaj sedmino hrane, ki jo rabi za svoje prebivalstvo. Deficit leži na dlani. Poleg vsega pa je britska vlada sama onemogočila tekmovalno
Povratek dr, Kumanudija v Beograd
Referati dr. Kumanudija kralju in zunanjemu ministru o konferencah v Madridu in Parizu
Beograd, 26. junija, č. Davi je prispel v Beograd bivši minister zunanjih del in naš prvi delegat na ravnokar završeni konferenci sveta Društva narodov v Madridu, dr. Kosta Kumanudi Na postaji so ga sprejeli višji uradniki ministrstva zunanjih del in njegovi ožji prijatelji. Dr. Kosta Kumanudi se je vrni! preko Pariza, kjer je imel prejšnje dni s francoskim finančnim ministrom važne razgovore o ureditvi dolgov, ki jih ima Jugoslavija v Franciji iz dobe svetovne vojne.
Dr. Kumanudi je tekom današnjega dopoldneva obiskal ministra zunanjih del dr. Vojo Marinkoviča in mu podrob-
no poročal tako o delu sveta Društva narodov v Madridu kakor o razgovorih, ki jih je imel v Parizu.
Prihodnje dni bo dr. Kumanudi sprejet od kralja v avdijenci, da r>oroča o otvoritvi jugoslovenskega paviljona na mednarodni razstavi v Barceloni in o pogajanjih, ki jih je vodil v Madridu s pr.vimi španskimi ministri glede vzpostavitve čim tesnejših trgovinskih stikov med Španijo in Jugoslavijo. Kakor znano je bil dr. Kumanudi v Madridu sprejet od španskega kralja Alfonza in od španskega diktatorja generala Primo de Rivera.
Revizija zakona o sodnikih
Sprememba načela avtomatičnega napredovanja — Izenačenje sreskih in okrožnih sodnikov
Beograd, 26. junija, č. Kakor smo že javili pripravlja minister pravde novo spremembo zakona o sodnikih. Predvsem bo v noveli princip avtomatičnega napredovanja revidiran na sličen način, kakor se je to zgodilo za uradnike upravno-politične službe.
Razen tega je predvideno, da bodo mogli sondiki sreskih sodišč v gotovem minimalnem roku doseči 3. skupino I. kategorije, kakor sodniki okrožnih sodišč. Po dosedanjih določbah so prispeli sodniki okrožnih sodišč v 3. skupino I. kategorije po 18 službenih letih, sodniki sreskih sodišč pa šele po dopolnitvi 22
službenih let. Z novimi izpremembami bo v tem pogledu prevzeta nekaka srednja rešitev. Rok za dosego 3. skupine I. kategorije se bo gibal med 18 in 22. službenimi leti.
Po dosedanjem zakonu o sodnikih je obstojala razlika med sodniškimi dokla-dami za sodnike okrožnih in sreskih sodišč. Z novimi spremembami se uvede meja, ki bo veljala tako za sodnike sreskih, kakor za sodnike okrožnih sodišč, tako da bodo dobivali po gotovem številu službenih let še nekliko večje doklade.
Prevoz kosti poljskega generala Bepe

Počastitev poljskega narodnega junaka v Beogradu — General bo pokopan v svojem rojstnem mestu Tarnovu
Beograd, 26. junija č. Davi so prispeli iz Niša zemeljski ostanki slovitega poljskega nacijonalnega junaka in revoluciionarca iz prve polovice 19. stoletja, generala Bepe. Njegova rakev je bila postavliena v posebnem vozu predsednika poljske republike. V vozu se je nahajala častna straža poljskih oficirjev.
Zemeljskim ostankom poljskega generala so se na postaji poklonili poljski poslanik v Beogradu Babinski s poslaniškim osob-jem, predstavniki poljske kolcmiie v Beogradu, poljsko-iugoslovenske lige in zastop-
niki našega zunanjega ter vojnega ministrstva. Odposlanec vojnega ministrstva je položil na krsto lep velik, venec.
Ob 7. je bii voz z ostanki poljskega generala pripojen brzovlaku za Budimpešto.
General Bena je preminul sredi 19. stoletja v Siriji. Zemeljske ostanke prepeljejo preko Madžarske na Poljsko, ker bodo v rodnem mestu Tarnovu položeni v posebno grobnico, ki jo je postavila poliska vlada v znak hvaležnosti poljskega naroda do svojega nacijonalnega junaka.
Zahteve in predlogi narodnih železničarjev
Kongres UJNŽB v Beogradu — Potreba novega zakona o sa-
obračajnem osobju
Beograd, 26. junija r. V pravoslavnih bin-koštnih prazniki.! se je vršil v Beogradu 11. redni kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodariev, kateremu je prisostvovalo kakih 100 odposlancev iz vseh krajev države. Zastopanih je bilo 27.000 organiziranih članov. Kongres ie vodil predsednik Udruženja Bakič. Prisotne je m. dr. pozdravil v imenu Delavske zbornice v Ljubljani Rudolf Juvan.
Tajniško poročilo je podal tajnik Udruženja Hristodulo, ki je povdaril, da je Udruženje nacijonalno, da je politično docela nevtralno in da zastopa sindikalno stališče v vseh življenjski« vprašanjih svojega članstva. Upravni odbor se je zanimal tudi za usodo in razvoj prometnih ustanov in naprav, ker je stanje teh naprav v najtesnejši zvezi z usodo in položajem železniškega uslužbenstva. Tekom lanskega leta je upravni odbor predložil pristojnim činite-Ijem večje število spomenic, v katerih so bile obrazložene zahteve naciionalnih železničarjev in brodarjev. Tajniško poročilo dalje povdarja, da so liste Udruženja za bolniški fond kakor pri volitvah centralnega odbora humanitarnih fondov odnesle popolne zmage, in podčrtava tudi uspeh upravnega odbora v pogledu delavskega pravilnika. Poročilo je bilo soglasno odobreno, kakor tudi poročili blagajnika in nadzornega odbora.
Novemu odboru je bilo naloženo, da sestavi predloge za izpremembo pravil.
Kongres je po završenin razpravah sprejel resolucijo, ki pravi med drugim:
Potreben je nov zakon o državnem prometnem osobju. zakon, ki naj se sestavi v
sporazumu s predstavniki UJNŽB in naj prinese novo lestvico rednih prejemkov, ker sedanji ne zadoščajo niti za eksistenčni minimum. Z dobrim zakonom bo najboljše urejeno razmerje med delojemalci in delodajalcem državo. Nujno potrebno je, da se vprašanje neurejenega osobia uredi s posebnim pravilnikom. Pravilnik o postranskih prejemkih* je treba izpopolniti z določbami, veljavnimi za vse osobje, ki potrebuje po prirodi svorega dela posebne doklade in nagrade. V pravilnik o službeni obleki naj se sprejme določba, ki jamči, da bo obleka izročena bodisi v naturi ali pa v obliki denarne pomoči, ki pa mora zadostovati za nabavo obleke.
Treba je nadalje čimprej objaviti pravilnik o delovnem času v vseh strokah sao-bračajnih ustanov. Sedanji pravilnik o brezplačni in znižani vožnji je treba izpopolniti tako. da bo stalnemu pomožnemu osobiu jamčil vse pravice, ki iih uživajo regulirani uslužbenci.
Končno izraža resolucija nado. da »bo g. minister upošteval nacijonalno veliko delo, ki ga je UJNŽB izvršilo v zadnjih desetih letin v korist saobračajnih ustanov in države in da bo zato upošteval izražene želje in potrebe osebja, ker so nerazdružno zvezane s samimi interesi saobračajnih ustanov.«
Za predsednika Udruženja ie bil pri volitvah izvoljen M. čavdarevič. šef odseka generalne direkcije, za podpredsednika inž. Božidar Ribič in Ivan Škerjanc. za njihove namestnike Ivan Tumpej in Jerko Baljkas, za blagajnika Dragutin Tomak in za blagajnika Joža Simončič.
sposobnost svoji Izvozni trgovini, ker je uvedla zlato valuto. Res je s to junaško gesto Winston Churchill rešil funt šterling in osporil dolarju kraljestvo sveta. London je ostal poleg Newyorka velika svetovna banka. Ta uspeh pa je moralo britsko gospodarstvo plačati s krvavimi žrtvami: draginjo, hiranjem industrije in trgovine, brezposelnostjo in ogromnimi izdatki za brezposelne podpore, ki ovirajo novo povzdigo gospodarstva.
Proti tem pojavom se >je konservativna vlada izkazala brez moči. Protek-cijonistična carinska politika za nekatere industrijske panoge je dosegla le
neznaten uspeh. Njena izseljeniška akcija pa je doživela popolen polom. Angleški rudarji, tkalci in razni profesijo-nisti, ki so vajeni inteligentnega, kompliciranega dela, se ne marajo seliti v kanadske pragozde. Rajši ostanejo doma in ob brezposelnih podporah čakajo odrešenja od političnih voditeljev. Nastopila je taka zagata, da so na Angleškem prav resno začeli razmišljati o blaeodetih Malthusovega nauka ...
Delo, ki se ga ie lotila Macdonaldova vlada, je torej ogromno, naloga, ki jo bo morala reševati, orjaška. Ali so njena pleča dovolj krepka za tako breme?
»Poljski sejm je zavod za toleriranje zlorab"
Ob priliki zaslišanja v razpravi proti ministru Czecho-wiczu je Pilsudski ponovil ostre napade na sejm
Varšava, 26. junija, g. Po piečitanju obtožnice in zagovoru obtoženega bivšega finančnega ministra Czecho\*icza, ki je med drugim ugotovil, da je ta njegova obtožba zaradi prekoračenja proračuna prvi primer v zgodovini parlamentarizma. sta bila zaslišana notranji minister Sladkowski in trgovinski minister Swiatkowski. Oba sta izjavila, da sta pri prekoračenju svojih proračunov ravno tako. kakor Czechowicz postopala po nalogih maršala Pilsu.lskegu.
Nato je bil zaslišan maršal Pilsudski, ki je prišel v generalski uniformi in izjavil, da smatra obtožbo sejma proti ministru Czechowiczu kot nadvse nedostojno in nemoralno dejanje. Czechowicz je napravil svojo dolžnost po njegovih navodilih. Ravno Czechoiwcz je bil oni, ki je napram sejmu pokazal največjo voljo za sporazumno delo. Obtožba je
nekak ritualni umor. Maršal Pilsudski ie ostro napadel sejm in je izjavil, da se bo tudi v nadalje odločno boril proti sejmu, temu zavodu za toleriranje zlorab in krivic. Ministri njegovega kabineta so imeli v njegovo osebo zaupanje, on pa tudi tega zaupanja ni nikoli zlorabiL Obrnjen proti poslancem obtožiteljem, je maršal z dvignjenim glasom dejal: Imam čiste roke, ne kakor vi, gospodje iz seima!«
Po teh besedah je zapustil Pilsudski dvorano, ne da bi mu mogli predsednik ali obtožitelji staviti še kako vprašanje.
Varšava, 26. junija, g. Današnji napadi Pilsudskega proti sejmu na razpravi proti bivšemu finančnemu ministru Czechowiczu so presegli vse dosedanje njegove napade. Tako je Pilsudski tudi med drugim dejal, da spadajo vsi oni poslanci, ki so izzvali ta proces na vislice! Ta izjava je napravila na prisotne uničujoč vtis.
Amerika ne bo sodelovala v reparacijski banki?
Zedinjene države se mislijo odtegniti vsem nadaljnim ukrepom pri reševanju reparacijskega vprašanja
NewyOrk, 26. junija. Glede udeležbe Zedinjenih držav pri mednarodni reparacijski banki še vedno ni nobene jas-
nosti. Washingtonski poročevalec »New York Times« javlja, da so se zavzeli ameriški delegati na strokovnjaški konferenci, na včerajšnjem sprejemu pri predsedniku Hooverju za aktivno udeležbo Zedinjenih držav pri mednarodni reparacijski banki. Po vesteh »Herald Tribune« pa je ameriška vlada razpravljala o možnosti, da bi se od nadaljnjih pogajanjih glede reparacijskega problema popolnoma odtegnila ter odklonila vsako oficijelno udeležbo pri banki. List
dostavlja, da bi to odklonilno stališče Amerike onemogočilo prizadevanje gotovih zavezniških vlad vzpostaviti zvezo med nemškimi reparacijskimi plačili in vojnimi dolgovi.
Izvedba te namere bi postavila Evropo pred popolnoma nov položaj, tako da bi postala izvedba Youngovega sporazuma zelo dvomljiva. Zavoljo tega ie upati, da bodo Zedinjene države dobro premislile, prej ko se odločijo za abstinenco. ki bi utegnila znova načeti jedva rešeno reparacijsko vprašanje in ga privesti v brezizhoden položaj.
Kritičen položaj bolgarske vlade
Začetek parlamentarne razprave amnestijskega zakona — Opoziciji se je pridružil tudi del vladne večine
Sofija, 26. junija, p. Po dolgem odlašanju je bolgarsko Sobranje naposled pričelo z razpravo zakona o amnestiji vojnih krivcetv. Zakon je bil vložen na izrecno željo bivšega kralja Ferdinanda, ki bi rad, da bi se ž njim vred vrnila v Bolgarijo tudi njega glavna zaupnika in nekdanja sodelavca Radoslavov in Ton-čev. Kralj Boris je v tem smislu posredoval pri vladi in dosegel, da se amne-stijski zakon nanaša tudi na ta dva bivša grmanofilska politika, ki sta poleg kralja Ferdinanda glavna krivca bolgarske katastrofe v svetovni vojni.
Ravno proti povratku Radoslavova in Tončeva pa se pojavlja v parlamentarnih krogih najhujši odpor! Ne le, da se tej nameri upira vsa opozicija, tem-
več je tudi del vladne večine proti njej. Vršili so se vsi mogoči poskusi, da bi se dosegel sporazum, a vsi so ostali brezuspešni. Zato je vlada vedno znova odlašala z razpravo amnestijskega zakona pred Sobranjem.
Današnja seja je pokazala, da se situacija za vlado ni zboljšala. Proti predlogu amnestijskega zakona v obliki, sestavljeni od vlade, so govorili vsi opo-zicijonalni govorniki, poleg njih pa tudi člani vladne večine. Momentano je še zelo dvomlijvo, ali se bo vladi posrečilo dobiti potrebno večino. Ker pa vlada iz ozirov do kralja ne more popustiti, sa nahaja v zelo mučnem položaju, k! lahko dovede do krize.
Angleška vlada in izpraznitev Porenja
Anglija bo odpoklicala čete šele po sporazumu s Francijo — Zavrača pa francoski predlog za ustanovitev nadzorstvene komisije
Pariz, 26. junija s. Londonski poročevalec lista »Echo de Pariš« javlia. da se ne bo sestala konferenca vlad, na kateri se bo razpravljalo o izvedbi Youngovega načrta, pred sedmimi ali osmimi tedni.
Navzlic temu. da želi angleška vlada skorajšnjo izpraznitev Porenja. pa nikakor ne misli forsirati to vprašanie in bo na vsak način upoštevala mnenje, ki ga bosta iznesli v tej zadevi najbolj prizadeti zavezniški državi. Franciia in Belgija. Trdno pa je odločena odkloniti vsak predlog, da bi plačevala Nemčja po septembru še pod kakršnimkoli naslovom zasedbene stroške
ker bi bilo to proti duhu in določbam Ovven Youngovega načrta.
Angleška vlada zagovarja tudi precej odkrito nemško stališče, da Franciia ne more zahtevati nikakih koncesij za predčasno izpraznitev Porenja in odklanja misel na ustanovitev stalne nadzorstvene zavezniške komisije v Poren.iu. Glede na željo angleške vlade, da bi se vršila politična reparacijska konferenca, doznava Reuterjev. urad da je samo posledica tega, ker se delavska vlada še ni vživela v posle in ker bo zasedal angleški parlament ves julij.
Angleži zadovoljni s Stresemannom
London, 36. iim. a. Angleški tisk se pe« ča obširno s Stresemannovim govorom in govori o njegovih izvajanjih dokaj pohval« no. Večina listov se tudi pridružuje Stre« semanovemu mnenju, da je treba čimpreje izprazniti Porenje. »Daily Telegraph« piše, da ni mogoče po končni rešitvi reparacij« skega vprašania navesti še zadostnega opra vičila za nadaljnje zadržanje zavezniških cet na ozemlju države, ki je polnopravna članica Društva narodov.
Japonska ratificirala Kelloggov pakt
Tokio, 26. jun. s. Na včerajšnjem kron« skem svetu se je pod predsedstvom ianon« skega cesarja sklenilo ratificirati Kellog« gov pakt brez pridržkov. Pač pa se je do« dala pri spornem odstavku, da se izvrši ra« tifikacija v imenu narodov, iziava. da po« meni ta stavek krš;tev ustavnih pravic ja« ponskega cesarja. Ker so se že vse ostale signatarne države izrekle za ratifikacijo »topi Kelloggov pakt avtomatično v velja« va
Francoski vojni dolgovi
Pariz, 26. jun. d. Na seji finančnega ia zunanjega političnega odbora francoske zbornice je nadaljeval ministrski predsed« nik Poincare s svojim poročilom o stanju vojnih dolgov Francije v Angliji in Ame« riki. V toku svojih izjav je podal Poinca« re zgodovinski pregled tega vprašanja in končno izjavil, da je treba ratificirati na« vzlic vsem hibam podpisane dogovore o plačilu vojnih dolgov.
Rumunija zniža carine
Bukarešta, 26 jun. a. Rumunski listi po* ročajo, da bo rumunska vlada znatno izpre« menila rumunsko carinsko tarifo. Revizija bo izvedena o priliki bližnjih razgovorov za sklenitev cele vrste novih trgovinskih pogodb z različnimi državami. Po novi ca» rinski tarifi bodo znižane carine pri mno» gih predmetih do 20 odst.
Zanimanje Amerike za Evropo
Washtngtofl, 26. junija g. Ameriški poslanik Hn®h Gibson v Bruslju odpotuje koncem avgusta v Wasfoington, kjer bo poročal predsedniki! Hooverru o svojih razgovorih z evropskimi državniki. Gibson je tndi predsednik ameriške de-Jegaeije za razorožitev.
\
Četrtek, 27. VI. 1929.,
im ii>;«** ~tl/l
Reducirani ljubljanski proračun sprejet
Znatna črtanja važnih socialnih, gospodarskih in kulturnih postavk Redukcija prejemkov mestnega uslužbenstva - župnik Vrhovnik
častni meščan ljubljanski
' Ljubljana, 26. Junija Proračuna, katerega je sprejel ljubljanski občinski svet na svoji seji dne 24. aprila 1929„ g. finančni minister nJ odobril. Vrnil ga Je občinski upravi z zahtevo, da se razne davščine reducirajo, oziroma sploh ne uvedejo in da se znižalo izdatki, tako da se doseže proračunsko ravnotežje. Da se popravi proračun v tem smislu, se je danes sestal občinski svet na sejo, ki jo Je otvoril župan dr. Puc kmalu po 5. uri popoldne. Ugotovil je sklepčnost in sporočil, da je finančni minister odobri zgradbo carinarnice, carinskcga skladišča in carinske uradniške stanovanjske liiŠe. Ministrstvo je dalje dovolilo, da sme izvršiti tlakovanje raznih alic, ki vodijo na carinarnico med temi Vilharieve ulice, Gospo-svetske ceste in Masarvkove ceste. Izdatki se bodo krili \% kaldrminskega fonda v iznosu 8 milijonov, ostanek 12 milijonov pa s posojilom na podlagi kaldrininskih dohodkov.
Nadalje Je župan obvestil, da Je preteklo soboto slavila ljubljanska univerza 10-let-nlco svojega obstoja, katere se Je on udeležil v imenu mesta Ljubljane ter Izrazil svoje čestitke in izročil imenom slovenskih občin rektorsko verižico, za katero je prispevalo tudi ljubljansko mesto. Tudi danes čestitamo našemu najvišiejpu znanstvenemu zavodu in mu želimo, da prospeva ln procvita. (Splošno odobravanje.)
Zapisnik zadnie seje je bil odobren, nakar Je prešel občinski svet na dnevni red, t J.
Sprememba mestnega proračuna
V Imenu finančnega odseka Je podal njegov načelnik obč. svet Ivan Tavčar daljše poročilo, v katerem je uvodoma ugotovil, da se Je večina občinskega sveta že pri sprejetju proračuna zavedala, da je treba skrajno varčevati in da je med stroške vnesti samo stvari, ki so za redno gospodarstvo občinske uorave neobhodno potrebni. Nove davčne daiatve ne bi zadele občanov v toliki meri. da bi bilo lahko govora o davčnih preobremenitvah, kaj šele o krivični razdelitvi davkov. Informacije, na podlagi katerih Je g. finančni minister zahteval redukcijo proračuna, očividno niso bile točne. Ako pa hočemo, da bo proračun potrjen, moramo vendar Izvesti po- | pravke ki iih zahteva odlok g. finančnega ministra. Na podlagi tega odloka so
dohodki mestne občine reducirani za vsoto 5.089.839 Din in sicer pri trošarini za 56.000 Din pri uvoznini za 1,320.000 Din pri gostaščmi za 600.000 Din, pri stanovanjskem davku za 87.500 Din, pri davku na zavarovalne premije za 250.000 Din, pri davku na nezazidane parcele 60.000 Din in pri občinskih dokladah na državne davka za 2,211.646 Din.
Poročevalec dokazuje upravičenost izdatkov v že sklenjenem proračunu, v katerem ni nobene postavke, vsaj znatnejše ne, ki bi se mogla črtati. Mnogi poviški v primeri s ororačunom za leto 1928. temelje celo direktno na zahtevah državne uprave. Vse to bi morali uvideti tudi oni. ki so se pritoževali pri ministrstvu financ zaradi novih davščin in označevali nove izdatke mestne občine kot potratnost in slabo gospodarstvo. Toda saj so se celo gospodarski krogi, s katerimi so se sporazumno določile nove tarife za trošarino in uvoznino. pritožili proti odmeri davščin, na katere so že sami pristali (Čujte. čujte!)
Z odlokom finančnega ministra, s katerim se nekatere občinske davščine deloma reduciralo, deloma sploh črtalo ie nastal v proračunu z dne 24. anrila
prlmanjkiajj 5,089.839 Din Za finančni odsek ie zato nastala težavna naloga, kako proračun reducirati, da ne bo utrpelo mestno gospodarstvo velike škode. Žal, je moral odsek pri tem črtati tudi postavke. katerih iztruba pomeni korak nazaj v stremljenju občinskega sveta za vsestranskim napredkom prestolnice Slovenije. Črtali smo vse, kar se je sploh dalo.
Poročevalec ie našteval nato nekatere važnejše
redukcije v proračuna,
kakor iih je sklenil finančni odsek. Odsek je med drugim črtal pri funkcijski dokladi žunanu 48.000 Din, pri personalnih izdatkih 295.000 Din. pri vzdrževanju mestnih po-slonij 202.210 Din, pri stvarnih potrebšči nah dohodarstvenega urada 180.000 Din. pri nagradah za prireditev lokalov v stanovanjske prostore 50.000 Din, pri anuitetah občinskih posojil 225.000 Din. pri cestah, ulicah in trgih 1,713.400 Din, pri vodnih zgradbah, mostovih in ograjah 318.000 Din, pri socialnem skrbstvu 280.000 Din, pri zdravstvu 25.000 Din. pri šolstvu 35.000 Din, dalje subvencije Narodni Galeriji, Akademiii znanosti in umetnosti in Narodnemu gledališču 410.000 Din. pri poslih prenešenega delokroga 10.0nn Din. subvencijo Pravoslavni cerkveni občini 50.000 Din pri tujskem prometu 200.000 Din, subvencijo Aero-k'ubu 12.000 Din in pri raznih stroških 100.000 Din, skupaj 4,154.810 Dini Personalne izdatke smo zmanjšali s tem. da «mo odločili da plačujejo mestni nameščenci sami uslužbenski davek. Neslm-patična nam je bila ta odločitev, ker vemo, da mestni uslužbenci niso bogve kako sijajno plačani. Črtana je bila prvotno tudi podpora za ljubljansko prostovoljno gasilno društvo v znesku sn.000 Din. S posebno vlogo pa nas je gasilno društvo ponovno preoričalo, da prav letos ne more pogrešati izdatnejše nodrore za pooravo orodja in nabavo obleke. Finančni odsek je sklenil. predlagati občinskemu svetu, 'da se votira za liubljansko prostovoljno gasilno društvo 60 ooo Din za Prostovoljni gasilni društvi v £lškl in na Barju po 10.000 Din Znesek 80.000 Din naj bi se kril Iz višjega dohodka oavšalarij aft uvoznini.
Z vsemi navedenimi prihranki, ki predstavljalo znesek 4.154.810 Din. pa še nismo dosegi' zneska 5.0R0.839 Din. kf r^m Je bil odvzet z redukcijo dohodkov. Poseči smo morali
po povišanju dohodkov
pri najemninah v mestnih hišah za 148.069 Din, pri mestnem loterijskem posojilu v znesku 200.000 Din. pri davščini na prenočišča 230.000 Din, pri davščini na nočni obisk gostiln in kavarn 223.000 Din, pri davščini na igre v gostilnah in kavarnah 50.000 Din, pri prispevku za pobiranje državne in oblastne trošarine za 126.960 Din in pri zvfšanju pavšalacije pri uvoznini za 80.000 Din, skupaj 1 058.029 Din. Povišek dohodkov pa prinaša tudi povišek stroškov za kontrolo pri pobiranju gostilniške davščine in za prispevek gostilničarski šoli, kar zmanjša višji dohodek na 935.029 Din. Ako sedaj prištejem k prihranku 4,154.810 Din še višji dohodek 935.029 Din, dobimo znesek 5,089.839 Din, ki nam je potreben za kritje primanjkljaja.
Poleg predlogov ožje finančne narave predlaga finančni odsek še nekaj predlogov upravnega značaja, ki zadevajo ustanovitev firančno-političnega referata, ustanovitev referata mestnih podistij. referata za upravo mestnih stanovanjskih hiš, koncentracijo blagajniških poslov, samo stvari, o katerih je bilo že ponovno govora v občinskem svetu in ki ne potrebujejo posebne utemeljitve.
Poročilo zaključuje s pričakovanjem, da bo občinski svet priznal, da je finančni odsek v obstoječih razmerah po svoji moči izvršil popravek proračuna in da bo zato vse predloge finančnega odseka sprejel.
Debata
po končanem poročilu Je župan otvoril razpravo. Kot prvi je dobil besedo
podžupan inž. Sernec, ki je med drugim izvajal: Predlog finančnega odseka ne odgovarja intencijam fin. ministra, ki pravi da je treba proračun z največjo ekspeditivnostjo in temeljito proučiti. O temeljitosti ne more biti govora, ker Je dobil finančni odsek predlog proračuna predložen šele pretekli torek. Govornik ga ie dobil šele v ponedeljek.
Obč. svet. Likar: Danes ga lahko temeljito proučite.
.. Župan dr. Puc j Saj ga morate že od prej poznati.
Podžupan Sernec Je nato naglašal. da je večina občinskega sveta črtala postavke, ki so upravičene in ki bi morale ostati. Druge, ki bi se mogle črtati, pa so ostale. Razmerje med stvarnimi in osebnimi izdatki se Je v reduciranem proračunu še povečalo. ker so se osebni izdatki sedaj zvišali od 40 % na skoro 50 Če pa se upoštevajo tudi mestna podjetja, znaša ta procent, še vedno 40. Izdatki za socialno skrbstvo naj- se zmanjšajo, glede usluž-benskega .davka naj, ostane pri dosedanji praksi (da ga plačuje občina), zmanjša naj se hotelski davek Na ugovore, da bi moral. navesti, odkod dobiti potrebno kritie, odgovaria. da se opoziciji ni dala prilika za to. Glasoval bo proti.
Obč. svet. dr. Bohinjec: Na kongresu trgovskih zbornic v Novem Sadu je minister trgovine in industrije izjavil. da ie v trgovini ln industriji treba največjega štedenja. a tudi primernega kredita. To Pravilno stališče trgovinskega ministra velja tudi za druge ustanove. Kulturne gospodarske in socialne potrebe ljubljanske občine so večje, kakor se predstavljajo v proračunu. Zanje niti prvi proračun ni zadoščal in zato je vsako črtanje neprimerno. Če se g. Sernec pritožuje, da tako zvana onoziciia ni dovolj poučena, ker se ji ni dalo dovolj zgodaj vsega v pogled, potem mu je treba odgovoriti, da mora pač Mohamed h gori. če gora res rfoče k njemu. V ostalem so bili vsi člani finančnega odseka informirani in njihova dolžnost je bila. da so Informirali skupine okoli sebe. Tudi inž. Sernec Ima v finančnem odseku prijatelja. Gotovo je. da se da proračun kritizirati in če bi ga 50-krat vrnili odseku. Toda tako ne more oriti niti do formalnega sprejetja proračuna, še manj pa do sistematičnega občinskega gospodarstva. Kar se tiče zmanjšanja prejemkov mestnega uradništva, ie želeti, da bi to znižanje bilo samo provlzorično. Uslužbenski davek naj bi se tudi v bodoče plačeval iz mestne blagajne vsaj onim. ki so bili že itak prizadeti, na primer z zvišanjem najemnine v mestnih hišah. Postavke za zdravstvo presegajo komaj poldrag milijon dinarjev in zazebsti nas mora v srce, če smo prisiljeni črtati tudi tu. Svo-ječasho predlagane ustanovitve protituber-kuloznega dispanzerja do danes nismo mogli realizirati, ker ni denarja. Pri socialnem skrbstvu se Je moralo črtati 60.000 Din za mladino. Žalostno je tudi, da našemu najvišjemu kulturnemu zavodu ne moremo dati izdatnejše podpore. Lahko je reči »dobite kritje« treba pa je tudi povedati, kje naj se vzame. Ali naj ga vzamemo pri vzdrževanju cest ali drugod? Nemogoče je, posamezne postavke še bolj zmanjšati.
Dopis finančnega ministra pravi, da se del prebivalstva favorizira v škodo drugih. Finančni referent je prav povedal, da je pravilno, ako občina podpira socialno šibkejše sloje. Ne bi bilo prav, ako bi občina gradila samo stanovanjske hiše, potem pa navijala v njih najemnina kakor privatni kapitalisti. Zakaj ne bi se uvedla davščina na zavarovalne premije? Skoro vse zavarovalnice imajo svoj sedež izven Ljubljane, enako davščino imajo tudi drugod in če je položaj že tak, potem bi bilo edino pravilno, da mesto čim prej ustanovi svojo lastno življensko zavarovalnico. Pretvar-| Janje stanovanj v trgovske lokale se vrši po trezni gospodarski kalkulaciji, ki računa s povečanim konzumom in bi bilo zato pravilno, če bi se obdavčilo. Pod silo razmer je občinski svet prisiljen črtati najvažnej še in najnujnejše postavke, ne da bi mo' gel vedeti ,ako bo pri razpravi prihodnjega proračuna drugače. Zato je potrebno, da se to vprašanje med občino in osrednjo vlado razčisti, da bo mogoče delati prihodnji proračun po drugih principi.
Obč. svet. dr. Jerič:
Poročilo finančnega odseka je izčrpno ln jasno, govorniku pa ne ugaja elegični ton in gotove metode v finančnem odseku, ako-ravno je tudi v tem oziru že boljše Pr uradniških plačah bi bilo treba navesti ime-
na in zneske. Res čakajo mestno občino ogromne naloge v. bodočnosti, iz tega pa se ne more izvajati, da je škoda, ako se je proračun zmanjšal. Po prvotnem proračunu bi znašala obremenitev 1138 Din na vsakega prebivalca Ljubljane. Z revidiranim proračunom se je prištedilo 129 Din na glavo.
Občin, svet prof. Jare: Na račun elabih
cest.
Obč. svet. dr. Jerič: Mestna občina je pač revna in mora štediti na račun udobnosti in estetskih užitkov. Ljubljana je najdražje mesto.
Obč. svet Zaje: A se v njej najceneje živi.
Dr. Jerič: Mestna občina je doplačevala 1% milijona. Ne gre, da bi desetina prebivalcev stanovala poceni na račun drugih devet desetin. Ne more se trpeti, da bi majhna skupina obogatela na račun večine siromašnega prebivalstva. (Smeh in protesti.) Govornik je proti hotelskemu davku in davku na nočni obisk javnih lokalov. Če bi se črtal ta davek, bi se povečal konzum in ž njim užitnina.
Obč. svet Likozar: Mi smo v društvu treznosti.
Dr. Jerič: Jaz nisem za pijančevanje, ampak za pošteno pitje. (Smeh.)
Župan dr. Puc
zavrača dr. Jericevo trditev o obremenitvi ljubljanskega prebivalstva. Občinske davščine obremenjujejo ljubljanske prebivalce dejansko z okroglo 235 Din na glavo. Neresnično je tudi, da so občinske doklade v Ljubljani največje, ker nasprotno je res, da so najnižje. Tudi ni res, da doplačuje mestna občina poldrugi milijon dinarjev za vzdrževanje svojih poslopij, ker so v to vsoto vštete tudi anuitete za posojila.
Obč sv. F. Uratnik:
Glasoval je proti prvotnemu proračunu in bo tudi danes glasoval proti, akoravno uvi-deva, da je položaj res težaven. Lahko je pošiljati vdanostne brzojavke, bolj rodoljubno delo pa je povsod povedati resnico, da bi bila najvišja mesta povsod pravilno informirana. Novo stanje po 6. januarju zahteva, da se neha vsaka demagogija (močno ploskanje). Nedopustno je. zagovarjati danes belo, jutri črno. Nimam vtisa, da se je v tem oziru kaj spremenilo. Od istih gospodov čujemo tekom nekaj dni diamentralno nasprotne izjave. Cilji niso stvarni. Govornik se bavi potem s stanovanjsko politiko. Javno gospodarstvo se ne more ravnati po istih principih, po katerih se ravna privatno gospodarstvo.
Nujni predlog za podporo deložlrancev.
Župan sporoča, da je vložen nujni predlog občinskih svetnikov dr. Bohinjca in Ru-tarja, da se za družine bednih deložirancev preskrbi znesek 300.000 Din, za kri!Je katerih se bo moralo iskati sredstva.
Obč. sv. Turk o zavarovalnicah
Obč. svet. Turk se čudi, da so se zava rovalnice, ki jih je pri nas 16, kot prve po-žurile v Beograd, da intervenirajo proti nameravanemu davku na zavarovalne premije. Ko je ljubljansko prostovoljno gasilstvo zbiralo za brizgalno, je vseh 16 zavarovalnic skupaj prispevalo le — 5000 Din. (Čujte, čujte!) Govornik izjavlja, da bo na občnem zboru prostovoljnega gasil, društva v prihodnjih dneh započel akcijo, naj prostovoljno gasilstvo samo ustanovi zavarovalnico. Članov je preko 20 tisoč in ne bo težko vsakemu članu pridobiti vsaj po par posestnikov za to zavarovalnico. (Obče odobravanje.) Glasoval bo za proračun.
Obč. svet dr. Ravnihar
utemeljuje potrebo strogega državnega nad* zorstva nad samoupravnimi edinieami. Av« tonomijo je treba vzeti cum grano salis. Govornik kritizira, da je finančni odsek reduciral proračun »zgolj mehanično«. To se da braniti le pri cestah m kanalih, ker te postavke prenašajo črtanje. (Ugovori.) Država in občina nista poklicani za soci« alno politiko, nego se mora to prepuščati privatni inicijativi. Občina naj le priskoči na pomoč, kjer je neizogibno potrebno. Drugo naj se prepusti karitativnemu delu. Predlaga naj občina vsa zemljišča in ob« jekte, ki niso donosna, proda in naj go« spodarski urad v tem oziru stavi predlo« ge. Tako n. pr. bi se dal prodati hotel Ti« voli.
Župan: Pripeljite nam kupca.
Obč. svet Lovša
se pritožuje, da vsled prikrajšanja prora« dima odpadejo razna dela na cestah in mo« stovih v predmestju, posebno ob Grada« ščici.
Obč svet Rupnik
povdarja, da je finančno ministrstvo za« htevalo znižanje proračuna, ker je bilo na« pačno informirano. Tisti, ki so dajali na* pačne informacije, naj imajo tudi čelo, da nosijo odgovornost pred javnostjo. Sedaj je opozicija proti vsaki redukciji, v financ* nem odseku pa je predlagala, naj se s 1. ju« lijem reducira 30 pogodbenih uradnikov. Če je to socialni čut, naj razsodi občinski svet sam Kjer nima javnost vpogleda, sta« vijo en predlog, v javnosti, kjer govorijo skozi okno, pa drugačnega. V času, ko je država zvišala svojemu uradništvu prejem* ke, pa naj bo občina prva, ki znižuje svo* jemu uradništvu dohodke. Ista stvar je z zvišanjem stanarine. Oni, ki so obogateli od dela delavcev, so šli v Beograd, da pro testirajo proti temu, da bi 9/10 prebival« stva nosilo bremena za 1/10. To je moral govornik izjaviti, da se bo vedelo, da ne nosimo odgovornosti za krivice in reduk« cije, ki bi jih utrpelo mestno uradništvo. Občina je dolžna šibkejše sloje ščititi. Bo glasoval za proračun.
Obč. svet Jeglič
kritizira, da se je znižalo nekatere postav« ke za socialno skrbstvo. Saj bi se bilo lah* fco dobilo kake dohodke v kritje teh po* stavk. Naj bi se psi obdavčili.
Dr Bohinjec: So psi tudi organizirani. (Smeh.)
Govornik predlaga, naj se davek na pse zviša na dvojno mero. (Klici: Davkov ne smemo zvišati.)
Obč. svet Likar:
Stališče, da bi se reducirale plače mest« nega uslužbenstva je danes nemogoče in nedopustno Zahteva, da se o tej točki gla« suje ločeno. V mrvi debati se je vprizorila
»onja proti proračunu, proti občinskemu svetu pod parolo gospodarstva in varčno« sti. Danes pa ravno isti ljudje ne dovolj u« jejo redukcije. Z ozirom na bedo ddoži« rancev stavi predlog, naj občina najame po» sojilo v znesku 500.000 Din za pomoč de« ložirancem. To posojilo naj se odplača v rednih obrokih po 50.000 Din.
Obč. svet Likozar Je opozarjal na posledice or,ih časov, ko se je neracijonalno štedilo in so ostala razna potrebna dela nefevršena. Barjani so včasi dobivali od Ljubljane samo kakšne malenkostne podpore in šele v zadnjem času, ko se smatrajo kot del mesta, so dobili vodovod, elektriko in ceste in tudi v letošnjem proračunu je bilo določeno, da se izboljšajo ceste in mostovi. Sedaj bo zopet velik zastoj. Čudno je tudi, ako so se grajale najemnine v mestnih hišah. V novih hišah so najemnine take. da krijejo obresti. Novo zgrajene hiše so mestna last m zato je prav, ako odplačujejo za amortizacijo vsi meščani, dočim krijejo najemniki obrestovanje.
Obč. svet prof. Jarc
Nihče ni zadovoljen s proračunom, ne večina ne opozicija. Razlika je samo v tem, da tisti, ki bodo zanj glasovali, ne (grajo slepih miši,% ampak povedo, kar mislijo, dočim oni gospodje, ki se hočejo otresti krivde, skušajo z raznimi metodami kriti svoj umik. Ugotavlja, da se Je debata vodila deloma brez stvarnosti. Tako ne drže številke dr. Jeriča, izvajanja inž. Serneca niso bila stvarna. Ako bi zopet zavlekli sprejetje proračuna, bi Ljubljana utrpela veliko škodo, ker je 1. Julija termin za pobiranje in pavšaliranje raznih davščin. Ostro obračunava govornik z obč. svet. dr. Ravnihar jem. Ni baš moralno Iz-preminjati politiko po vsakokratni konjunkturi Hoteli smo znižati hotelski davek, sedaj ga ne moremo ker je proračun okrnjen. Dr. Jerič je v finančnem odseku izjavil, da ve za poldrugmllijonsko kritje, ko pa se ie to kritje proučilo, se Je razblinilo v nič.
Kar se tiče finančne kontrole. Je napačno klicati na pomoč velikega župana. Najboljša finančna kontrola bi bilo sodelovanje vseh v odsekih. (Tako je!) Ne more biti vseeno, ako se reducirajo Izdatki za ceste in nove kanale. Kar ne bomo naredili letos, bomo morali napraviti drugo leto. S težkim srcem smo pristali na to, da so se črtale kulturne postavke, kakor za obnovo gledališča. Narodno galerijo. Akademijo znanosti itd. Za proračun prihodnjega leta bo treba takoj pričeti z delom v znamenju štednje. potreb mestnega uslužbenstva in reorganizacije mestne unrave. Pri tem se bo treba boriti z raznimi anonimnimi sovražniki, ki so najbolj nevarni s svojimi pritožbami. (Medklici.) Tudi ni prav, ako gospodarski krogi prihajajo k županu in se z njim sporazumejo, kakor n. pr. glede uvoznine, čez noč pa odpošiljajo pritožbe. To je slično onemu dvojnemu knjigovodstvu ki morda velja za davkarijo, za nas pa ne more veljati. Onemogočiti mor?.mo intrige, ki skušajo dati vladi za vsako ceno netočne informacije.
Obč. svet. Pišek je nato poudarjal škodo, ki jo bo trpelo šentpetersko predmestje zaradi zmanjšanja proračuna, zlasti cestnih postavk.
Obč. svet. Dahs Je zahteval, naj se vsekakor odpravi davščina na nočni obisk javnih lokalov ter uvede primeren pavšal.
Obč. svet. dr. Klepec • je opozarjal na škodo, ki jo bo trpelo prebivalstvo, ker se ne bodo mogla pričeti, odnosno nadaljevati razna projektirana cestna dela. Škoda, ki jo bo imelo prebivalstvo, bo še enkrat večja, kakor pa je doseženi prihranek. Odgovornost pada na tiste, ki so s svojimi intrigami dosegli, da se je moral zmanjšati proračun.
Zaključek debate
Po stvarnih popravkih dr. Jeriča in inž Serneca je obč. svet Jeglič izjavit na Izvajanja predgovornika Rupnika. da Društvo hišnih posestnikov ni ničesar sklenilo kar se mu je očitalo. (Medklici.)
Zupan dr. Puc: Vzemite na znanje, da dela predsednik brez društva.
Obč. svet Jeglič: Društvo je vedno priporočalo, naj se najemnine ne zvišujejo preko zlate paritete in ni nikdar ničesar drugega sk'eni!o.
Proračun sprejet
Nato se Je prešlo na glasovanje v pro računu. Zupan je izjavil, da niso btli vloženi nobeni Izpreminlevalnl predlogi k predlogu finančnega odseka.
Pri glasovanju ie bil proračun sprejet z vsemi glasovi oroti 10.
Gradbene zadeve
Nato je poroča! prof. Jarc za gradben odsek o pritožbi dr. Meglerja proti izdanemu uporabnemu dovoljenju za dr. Po-^ačnikovo hišo na Miklošičevi cesti in proti odklonitvi stavbenega dovoljenja za zgraditev obmelnesra zidu ob tej hiši Pritožba ie bila odklonjena.
Pritožbi društva Dobrodelnost proti odklonitvi stavbnega dovoljenja ža adaptacije v njeni hiši na Poljanski cesti se je ugodi'o.
Obč. svet Likar je pri tej priliki ugotovil, da je Dobrodelnost kot dobrodelna ustanova pustila izprazniti v svoji hiši troje stanovanj, ki jih je oddala knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne v obrtne namene!
Prošnji ljubljanskega Sokola za podaljšanje naiemninske pogodbe za letno telovadišče fid Tivoliien. se je ugodilo za dobo 30 let t. j. do 15. maja 1958.
Prošnji Frana Jerkota za parcelacijo neke parcele se je ugodilo pod pogojem, da zgradi enonadstronno Hšo.
Najetje posojila za deložirance
Sprejet je bil nujni predlog obč. svet dr. Bohinioa. naj 6e najame posojilo v znesku 300 000 Din, iz katerega bi se dajala brezobrestna posojila brezstanovalcem za zgradbo lesenih barak. Posojila bi se vračala v primernih obrokih.
Žunnik Ivan Vrhovnik -častni meščan ljubljanski
Obč. svet Potočnik je nato v lepo zasnovanem govoru slavil zasluge 751etnika, mestnega župnika trnovskega v p. gosp. Ivana Vrhovnika. 25 let je požrtvovalno upravljal žunniiske posle v Trnovem, spoštovan in ljubljen od vseh župljanov. S svojo eveče-niško službo je družil iskreno ljubezen do naroda. Ko ie bila pred 44 leti ustanovljena družba Sv. Cirila in Metoda, ji je Vrhovnik posvetil vse 6voje sile. Velike so njegove zasluge na polju domače zgodovine. Z velikim trudom je uredil literarno sapužčdno
zgodovinarja Antona Koblarja in t vso natančnostjo zbral korespondenco svojega pri-atelja pesnika Simona Gregorčiča. Neven-ljive zasluge ima kot zgodovinar svojega rodnega mesta bele Ljubljane. Ko obhaja častiti mož zlatomašnik, iskreni rodoljub in odlični zgodovinar 751etni rojstni dan, naj tudi za6top mestne občine ljubljanske proslavi ta jubilej ter mu podeli svoje najvišje odlikovanje, častno meščanstvo. Finačni odsek pa naj razmišlja, kako omogočiti, da se Vrhovnikovo zgodovinsko delo »Ljubljana nekdaj in sedaj« nadaljuje.
Občinski svet. dr. Rožič podpira predlog. Župnik Vrhovnik je velezaslužen za Ljubljano, ki ima malo takih mol Kristalno čist značaj, kristalno ?ist narodni svečenik, eden najstarejših narodnih propovednikov in organizatorjev. Dr. Rožičevim besedam se je pridružil tudi obč. svet. Jeglič.
Nato je dal župan predlog na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet. (Živio - klici in živahno ploskanje v vseh klopeh.)
Ljubljana za agrarno banko
Po predlogu obč. svet. prof. Jarca je bilo sklenjeno, podpisati delnic Agrarne banke v znesku 350-000 Din.
Ob 21.30 je bila seja zaključena.
Pred kraljevim prihodom na Bled
Beograd, 26. junija, č. Nj. Vel. kralj Aleksander je tudi tekom današnjega dne ostal v Topoli. Sodi se. da ostane kralj še nekaj dni v Topoli, nakar se bo vrnil v Beograd, kjer ostane morda dan, dva, nakar bo nadaljeval pot na Bled.
Koncem tedna se podasta na B!ed tudi minister pravde dr. Srskič in predsednik vlade general Peter 2ivkovič.
Nad 400 milijonov za irno banko
Agrai
Beograd, 26. junija, p. Komisar Privilegirane agrarne banke dr. Gjuričič se je davi vrnil iz Sarajeva, kjer je imel konferenco z gospodarskimi krogi o vpisu delnic nove Agrarne banke.
Po informacijah iz komisarjevega urada je bilo doslej vpisanih delnic Privilegirane agrarne banke za nad 400 milijonov dinarjev.
Dr. Gjuričič odpotuje prihodnje dni še v Niš in Skoplje, od tod na Cetinje in v Split, in končno še v Banjaluko, nakar se zopet vrne v Beograd.
Pred obnovo konkordatskih pogajanj
Beograd, 26. junija č. V javnosti je vzbudil pozornost današnji daljši obisk vatikanskega nuncija Pellegrinettiia pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču. Ta konferenca je že druga v kratkem času. odkar se je msgr. Pellegrinetti vrnil iz Rima. Zato so se po Beogradu razširile vesti, ki so biie zvečer potrjene tudi iz informiranega vira, da se namreč med ministrom Marinkovičem in nuncijem Pellegrinettijem vrše razgovori o obnovitvi pogajanj za konkordat med Jugoslavijo in Sv. stolico. Razgovori so napredovali že tako daleč, da ie mogoče računati z obnovitvijo pogajanj že v najbližjem času.
Avdijenca admirala Priče
Beograd, 26. jun. č. Dopoldne je kralj * Topoli sprejel admirala Pričo, komandanta vojne mornarice. Admiral Priča je poro* čal kralju o poti naše vojne mornarice na Krf, Malto in v Bizerto, kjer je obiskala grško ter angleško in francosko sredozem« sko mornarico. Naši mornarici je bil po« vsod prirejen izredno prisrčen sprejem.
Dr. Žaničeva zagovornika
Zagreb, 26. junija č. Dr. Milovana Zaniča kj se nahaja v preiskovalnem zaporu v Beogradu in ki je obtožen po zakonu o zaščiti države zaradi incidenta na skupščini hrvatskih odvetnikov, bosta branila pred državnim sodiščem za zaščito države zagrebški odvetnik dr. Ivo Politeo in dr. Se-kula Drljevič iz Zemuna. Dr. Zvonimir Spanič in dr. Živko Bertič sta bila v zadnjem hipu zadržana.
Strela udarila v pruski deželni zbor
Berlin, 26. junija, g. Nad Berlinom se Je danes utrgal oblak. Več delov mesta je bi« lo pod vodo. V poslopje deželnega zbora je udarila strela, ravno ko se je v dvorani vršila debata o poslovniku Slišal se je na« to silen grom. Hip zatem se je za stolom predsednika vide! blisk. V kuloarjih je bi« la uničena težka vaza. Gasilci so morali nastopiti približno v 100 primerih ognja, zanetenega po streli.
Ogromen požar v Stockholmu
Stockholm. 26. jun. s. V Stockholmu je izbruhnil velikanski požar, ki je vpepelil novo zgradbo Litografske tiskarne v sredi« šču mesta. Zaradi močnega dima. je bilo zastrupljenih 11 gasilcev. Požar je eden največjih, kar jih je doživel Stockholm. Škodo cenijo na okroglo pet milijonov švedskih kron.
Tudi kralj Zogu obišče Berlin
Praga, 26. jimija h. Praški listi objavljajo vest rt Berlina, da bo albanski kralj Zogu poseti! glavno mesto Nemčije.
Francoska vojna mornarica išče »Numantio«
Pariz, 26. Junija s. Mornariško ministrstvo Je odredilo, da bosta torpedna rušilca »Leopard« io »Lax« zapustila Brest ter se udeležila poizvedovanj po letalu »Numantia«.
Nesreča v japonskem rudniku
Tokio, 36. Jiutiiija s. V premogovniku Krašiu J« nenadoma vdrla v rove voda in )ib zalila. Utonilo le 50 rudarjev. Rešilno moštvo, ki Je hrte!o na pomoč, se še ni vrnilo io obstoji nevarnost, da Je tudi ono utonilo. Del premogovnika, ki Je pod morsko gladino, je popolnoma zalit i vodo.
Hmeljski trg
Zatec, 36. jmm b. Nespremenjeno. Cene 768 ito 800 Ki
Naši kraji in ljudje
Rutnunska kraljica Marija, mati naše kraljice, ki Je v torek prispela na Bled.
Razmerje najemnin v mestnih in privatnih hišah
Ljubljana, 26. junija.
Po časopisih ln v javnosti so se vodile že živahne debate in polemike o stanovanjskih najemščinah v mestnih hišah. Točno pa še ni bilo precizirano prav aktualno razmerje med najemščinami v mestnih in privatnih hišah. Gospodarski urad mestnega magistrata je zbral podatke, da bi s številkami dokazal natančno razmerje med mestnimi in privatnimi najemščinami. Obenem podaja pregled o rentabiliteti mestnih hiš. Do 1. februarja 1929. je znašal donos mestnih poslopij in hiš 2,262.460 Din. Ker s obile najemščine od magistrata primerno zvišane, bi znašal od 1. avgusta 1929. dalje donos poslopij 3,530.894 Din. Nasproti temu pa znašajo vzdrževalni stroški z anuitetami minimalno 4,118.013 Din. Vzdrževalni stroški so se od prvotnih 6,177.523 Din zmanjšali za približno 2,000.000 Din.
Proti povišanju najemnine so skoro vse v mestnih hišah stanujoče stranke vložile ugovore, ker nekatere ne zmorejo višje najemnine.
Zanimivi so dalje podatki glede razmerja med najemninami v mestnih hišah m najemn. v hišah prv. lastnikov. Podatke glede višine najemnin v priv. hišah je sestavilo Društvo hišnih posestnikov. Povprečne mesečne najemn. v starih hišah so: za 1 sobo in kuhinjo v mestnih 50—250 Din. v privatnih 150 do 250 Din, za 2 sobi s kuhinjo v mestnih 450 do 600 Din. v privatnih 300 do 4.50 Din, za 3 sobe s kuhinjo v mestnih 600 do 1000 Din, v privatnih 600 do StO dinarjev. V novih hišah so znašale najemnine: za 1 sobo s kuhinjo v mestnih 400 do 500 Din, v privatnih 400 do 500 Din, za 2 sobi s kuhinjo v mestnih 550—750, v privatnih 400 do 500. za 3 sobe s kuhinjo v mestnih 900 do 1200 Din, v privatnih 1000 do 1200 Din.
Kakor je videti so najemščine v mestnih hišah deloma že sedaj višje in bi stranke ne zmogle, novega povišanja. Da presegajo vzdrževalni stroški mestnih poslopij njih donos, je vzrok tudi v tem. da se vporab-ljajo mnoga poslopja v javne in uradne svrhe, ki torej ne izkazujejo nikakega rednega donosa. V mnogih starih poslopjih pa so najemnine nizke, ker tam stanujejo materiialno šibkejši sloji in je morala mestna občina najmanj polovico vseh deložiran-cev, ki so skoro sami reveži, nastaniti v svojih poslopjih.
Vzdrževalni stroški se na vsak način ne morejo še znižati, ker bi to bilo katastrofalno za poslopja, ki so mnoga potrebna popravil in restavracije. Mestna občina je bila primorana z ozirom na zmanjšanje proračuna črtati tudi razne postavke, tako za
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, sdaba prebava, glavobol težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josef-ove« gremčice, s tem da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Jo-sef-ovo« vodo to-plo priporočati kot v te namene sihižeče domače zdravilo. Dobi se v vseh lekarnah, droger.ljah in spec. trgovinah.
popravo ln obnovo obeh močno razdrapa-nih vojašnic, za kar bi se porabilo 1.300.000 dinarjev, dalje postavko za restavracijo magistratnih poslopij 100.000 Din in večje zneske za renoviranje fasad mestnih poslopij. Ostali so samo vzdrževalni zneski za strehe, žlebove vodovode, elektriko in manjša popravila.
Letos torej bela Ljubljana ne bo mogla olepšati in obnoviti mnogih občinskih poslopij, zlasti ne magistratnega poslopja.
Državni melioracijski krediti za ljubljansko oblast
Ljubljana. 26. junija.
Hidrotehnični oddelek ljubljanskega velikega župana je prejel obvestilo, da so mu dovoljeni in nakazani iz zadevnih postavk državnega proračuna 1929-30 krediti za rae-lioračna in regulacijska dela potokov. Celokupno je nakazanih 130.000 Din. Ti krediti so določeni za naslednja dela:
Za poglobljenje požiralnikov na Kraškem terenu 40.000 Din. Od tega zner-ka je določenih 30.000 Din za Cerkniško jezero, ostanek 10.000 Din pa za Račno pri Grosupljem.
Za regulacijo potoka-hudournika Podlip-šice v bližini Vrhnike je določen kredit 40 tisoč dinarjev.
Za prva predhodna dela k melioraciji ljubljanskega Barja je določen minimalen znesek 30.000 Din, dočim bi se nujno rabilo okoli 200.000 Din.
V	načrtu je končno regulacija Malega grabna. Da se napravi prepotreben nasip na levem bregu Malega grabna pri Dolgem mostu, je nakazan znesek 40.000 Din. Ta nasip je potreben, ker je zamišljen kot obrambni nasip proti vodnim masam, ki ob večjih poplavah prestopajo bregove in zalivajo vso ravan proti Viču in Rožni dolini.
25Ietnica žalskega Sokola
Na praznik 29. t. m. ob 8. zvečer Diiredi sokolsko društvo v 2aicu ob priliki 25 letnega društvenega obstoja slavnostno telovadno akademijo z zslo bogatim sporedom.
V	žalostni dobi. ko je gradilo nemštvo veiik most do Jadrana, se je začutila v s'ovenskem trgu 2a!cu neizogibna potreba, da se ustanovi Sokol.
Društvo se je udejstvovalo vsestransko v nacijonalnem, vzgojnem in družabnem oziru. Prirejalo je izlete celo v najbolj zagrizene nemškutarske kiaje v okolici in pripomoglo s svojo inicijativo, da se je ustanovilo več bratskih društev.
Društvo je ostalo zvesto svojim načelom in deluje vsetransko v blagor naroda in domovine. Kako se trudijo njega voditelji, nam bo pokazala slavnostna akademija, na katero vabi odbor vse brate in sestre ter prijatelje Sokola.
Ali bo Medardova obveljala?
Liubliana, 26. junija.
Stari očanci, ki se spoznajo na vreme, pravijo: »Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni pravih solnčnih dni.« Letos je bil Medard nekoliko kisel, pa je bilo skoro vsak dan od 8. junija dalje nekoliko primake. Zadnje dni junija pa je Medard spustil vso močo na zemljo, ki jo je bila prav potrebna, kajti povsod je postajala že močno suha ter so poljski pridelki k uspevanju nujno potrebovali nove in izdatne moče.
Po včerajšnjih skoro neprestanih, a splošno sicer ponižnih nalivih, ki niso bili po dosedanjih poročilih spremljani v Sloveniji s hujšimi vremenskimi katastrofami, je davi nastopilo izredno hladno vreme. Bilo je pravcato poznojesensko vreme, tako da so bili mnogi Ljubljančani priino-rani si poiskati v omarah površnike in toplejšo obleko. Dopoldne so se v presledkih vrstili mali nalivi. Davi ie barometer marsikomu vdihnil novo upanje, da se bo vreme kmalu obrnilo na bolje, kajti barometer se je začel dvigati ter se je ob 7. dvignil od 755 že na 760 mm. Termometer je bil od 1. maja davi najnižji in sicer 10.2 C nad ničlo.
Kakor nam strokovnjaki — hidrotehniki javljajo, sedanji na'ivi v Sloveniji ,.iso nevarni. Ogromne mase vode, ki so oba dni padle, je že močno razsušena zemlja naglo vsrkala vase ter so reke v ljubljanski oblasti prav neznatno narasle. Nekateri hudourniki so pač silovito naraščali a niso bili še opasni. Ljubljanica je narasla za nekaj centimetrov. Sava polagoma narašča in ni nevarnosti kake katastrofalne poplave.
Ker je včeraj temperatura rapidno radia
in Je nastopilo znatno ohlajenje, Je začel po triglavskem pogorju in v kamniških planinah naletavati sneg. Davi so se nekaj časa, dokler niso deževni oblaki zagrnili ves horizont blestele Kamniške planine v novi snežni odeji. Sneg je segal do Sv. Primoža in še nižje v gozdove.
Proti poldnevu je dež prenehal in vse kaže, da bomo imeli mogoče za praznike še prav lepo vreme. Mnoge skrbi je neprestano deževje delalo ljubljanskim gasilcem, ki se pripravljajo na veliko gasilsko slavje povodom blagoslovitve nove avto-motorne brizgalne in župnega zleta na Fe-trovo in Pavlovo. Neki gasilec je v skrbeh in žalostno pobaral starega in izkušenega gasilca:
—	Gospod! Smolo bomo imeli. Plavali bomo na praznik!
—	Eh, kaj še! Ali ne veš. da sta na naši strani Bog in sv. Florijan. Lepo bo!
Zaradi slabega vremena je bil današnji tržni dan manj živahen. Dovolj pa je bilo črešenj in gob.
Karambol voza z vlakom
pri Celju
Celje, 26. junija.
Dan za dnem poroča časopisje o več ali manj strašnih karambolih neprevidnih voznikov, avtomobilistov ali moto-ciklistov z lokomotivami. Toda vsa svarila in žalostni smrtni primeri ne morejo izpametovati neprevidnežev, ki se igrajo z življenjem. Včeraj je v bližini Celja na savinjski progi le za las manjkalo, da ni prišel neki hlapec po lastni neprevidnosti ob življenje.
Ko je dopoldanski osebni vlak, ki prihaja iz Savinjske doline okrog 11. v Celje, odpeljal s postaje v Petrovčah proti Celju, je opazil vlakovodja kakih 300 metrov pred železniškim prehodom, kjer križa železniško progo neka vozna poljska pot, pri km 4.634, dva dvovprež-na voza, ki sta vozila v smeri proti progi. Na predpisanem mestu, 200 metrov pred križiščem, je dal vlakovodja obvezni signal in vozil z nezmanjšano brzino dalje. Prvi voznik je medtem že prevozil progo, dočim je bil drugi voznik oddaljen od proge še več metrov. Dasi je mogel slutiti, da ne bo pravočasno prevozil proge, je kljub temu pognal konja. V trenutku, ko je voz na polovico stal na tračnicah, je pripeljal vlak in voz dobesedno razpolovil. Sprednji del je ostal s konji poleg proge, zadnji del voza pa je vlekla lokomotiva še kakih 150 metrov daleč in ga popolnoma razbila. Voznika je vrglo z voza v jarek ob progi, kjer je obležal z malenkostnimi praskami.
Nesrečo je zakrivil le voznik sam, kakor se je tudi ugotovilo z natančno in podrobno uradno preiskavo. Voznik je videl prihajajoči vlak že na daljavo 300 metrov in je imel popolnoma prost razgled, dasi skušajo nekateri trditi, da mu je hmelj zakrival pogled na progo. Voz je bil precej težak, dasi ne naložen in je bil last posestnika in trgovca Franca Teržana iz Petrovč.
Stavka in mezdni boj v tovarni Derwuschegg
Maribor, 26. junija.
V opekarni Derwuschegg v Lajters-pergu pri Mariboru so razmere, o katerih smo že zadnjič poročali, končno privedle v ponedeljek do tega, da je med njenim delavstvom zopet izbruhnila stavka. Oblasti so takoj posegle vmes in že ob 9. dopoldne so se pričele pri oblastni inšpekciji dela, kjer pa ni bilo šefa inšpekcije edla, ker je na dopustu, pogajanja s tovarno Derwuschegg. Navzoči so bili sreski poglavar dr. Ipavic, zastopnik delavske zbornice, Kopač iz Ljubljane, tajnik strokovne zveze Jako-bin iz Ljubljane in vodja ekspoziture delavske zbornice v Mariboru Alojzij Čeh. Pogajanja so trajala ves dan in nožno v noč do polnoči, ko je bi končno dosežen delni sporazum v tem s;rislu, da to-v&mar zboljša mezde nekdKo v tej smeri, da bi se gibale v višini ine^d v letih 1927. in 1928. Ko pa so deiavci zvedeli za uspeh pogajanj, niso bi! z njim vsi zadovoljni in jih je prišlo m delo samo polovica, dočim je druga oolovica stavkala dalje. Delo v obratu s. ji5 in bo baje moral tovarnar peč ki je sedai v pol-
Sexite po bogastvu!
Priložili smo današnji številki »Jutra« naročilnice za srečke dnž. razr. loterije XVIII. kolo, katerega prvo žrebanje se bo vršilo že dne 8. julija. Priliiko, da dosežete bogastvo, Vam nudi, kakor visakenru našemu državicami, dnžava s svojo razredno loterijo. Tisoči so bili po njej rešeni revščine in pomanjkanja, zato so t« srečke pravi kažipot k blagostanju in sreči. Pomnite, da mora biti vsaka druga srečka izžrebana. I. žrebanje vršilo že 8. julija, zato izpolnite takoj naročilnice in jih odpo^jite, da vam bomo mogli pravočasno poslati srečo!
<£>obr
o srečo vsem!
1111 Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
nem obratu, ugasniti zaradi česar bo imel veliko škodo. Derwuschegg hoče delavstvo izpreti.
Končno je bil le med stavkujočimi in vodstvom tovarne dosežen začasen sporazum. Pogajanja za ureditev mezd in razmerja med delavstvom in podjetjem pa se bodo med tem še nadaljevala.
Kočevsko pismo
Kočevie, 26. junija.
Zadnja plenarna seja mestnega občinskega odbora je bila važna zaradi sklepa, s katerim se bo izvršila vsaj delna sanacija stanovanjske bede, ki je pri nas v primeru z drugimi mesti, največja. Pri nas čaka namreč cela vrsta -družin takorekoč na cesti. Odpovedi stanovanj se množe, rešitve pa dosedaj ni bilo nobene. Veliko uradnikov, zlasti z nastavitvijo davčne uprave v Kočevju mora živeti pri nas ločeno od svojih družin.
Zupan je stavil o tem formalen predlog, ki se glasi: Adaptira naj se že obstoječi mlin št. 273 v Kočevju (tako zvana »Kan-tina» pri parni žagi na kolodvoru) in sicer tako, da prezidavo izvede v celoti mestna hranilnica kočevska, mestna občina pa plača za to mestni hranilnici v proračunu za leto 1£?9. vnešeni znesek za zidanje stanovanjskih hiš, ki znaša 650.000 Din.
Načrte za preureditev poslopja ie izdelal inž. g. Hus iz Ljubljane in so naravnost idealni.
Nove stanovanjske hiše bi stale mnogo več in stanovanja v njih bi bila draga, dočim bo tukaj stanovanje stalo največ .300 dinarjev mesečno. To bo zadostovalo za amortizacijo posojila, poleg pa se bi še osnoval stalni stavbeni fond. iz katerega se bi dajalo stavbnim interesentom poroiila ali pa vsaj garancijo. Predlog je bil soglasno sprejet.
Pereče stanovanjsko vprašanje le sicer delno rešeno, ne pa še vse. Občinski odborniki naj bi pregledali na sto in sto stanovanj v mestu in v okolici, pa bi videli, da ie treba še mnogo ukreniti, da se stanovanjska beda v Kočevju odpravi.
Mesto je zopet polno Lfčanov Pravijo, da iih ie prišlo preko 70. Zaposleni so v premogokopu in zunaj na poliu. ker so prav dobri delavci. Med nfimi vidiš mtade orjake, same lepe fante z lepo vezeno čepico na glavi. V nedeljo zaidejo k »Dalma-tincu« pa tam po.io svoje tužne pesmi: Maro. oi Maro. devoikooo. Zadnjič sem vprašal starega, že čisto sivega Ličana: Čiče šta radiie ovde. vi Ličani.« — Stari se je trpko nasmejal: »F. pa znaš, mladi doma nemarno kruha, zemlja nam je tvrda i suha. e slabo ie. slabo ovde iriia rada puna. pa dobijemo ga.« Zamahnil je roko in nameril trudne korake naprej.
Kočevski Amerikanci se vračajo na počitnice čez poletie. Skoraj vsak dan pride kdo. Velike kovčege pripeljejo, čisto ame-rikanske. Domačini se vesele njihovega obiska ker pričakujejo od svojcev vsaj malo rešitve svojega bednega življenja. Med tem ko prihajajo ti ljudje k nam. pa odhajajo mladi, krepki fantje tja čez lužo v daljno Kanade; V ponedeljek se je z;-pet spravila skupina petih fantov, ki so že vsi izpolnili vojaške dolžnosti iz Salke vasi in iz Zeljn pri Kočevju v Kanado, seveda ne na počitnice, marveč na trdo in težko delo.
Slepci, ki morajo po znanem sklepu iz
Kočevja, odhajalo od nas. Skoro vsak dan kdo. Nobeden izmed njih ne odhaja vesel. Potrti hodijo, s sklonjeno glavo. Misli so jim težke ker nihče ne ve, kako bo zana-prej ž njim. Tu jim je bilo dobro, doma pa bogve...!
Potenja, sotnčarlce in peg
Vas obvaruje
originalni MOO£ROL
Patent 5922
Kjckžo Vaim naredi gladko iji enakomerno bakreno zagorelo.
DROGERIJA OREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica št. 5.
fr
Schulz Univerza!" tehtnice
eo raznih zunanjin oblik, zato «o porahne za vt»K obrat. Zahtevaj!« brezobvezno ponudbo a'i po?et zastopnika. — JUGO SCHULZ, d. x o. z v Ljubljani.
Grdi zločini bivšega policijskega nadzornika
Maribor, 26. junija. V Mariboru vlada nepopisno ogorčenje nad hudodelskim početjem policijskega nadzornika Franca T., proti kateremu je uvedlo državno tožiteljstvo kazensko postopanje zaradi hudodelstva oskrumbe mladoletnih deklic, ki so postale tekom lanskega leta ponovno njegove žrtve. Ogorčenje javnosti pa je postalo tem večje, ker je tekom preiskave osumljeni Franc T. naenkrat nezna-nokam izginil iz Maribora. O zadevi se je že dolgo sušljalo po Mariboru.
Hudodelstvo datira še iz lanskega poletja, ko je imel Franc T. pri Melju na obrežju Drave vrt z lopo in je tja izvabljal mladoletne deklice s sladkorčki in z denarjem ter jih potem oskrunjal. Njegove žrtve so bile večinoma dekljce v starosti 9 do 11. let. Neka deklica, komaj 11 let stara, je celo okužena in se zdravi sedaj v bolnici. Vsi oskrunjeni otroci so bili nepokvarjeni in so zaradi tega njihovi starši, sami reveži, tembolj nesrečni nad nečuvenim zločinom.
Starši so preiskovalnemu sodniku po vrsti izjavili, da so Francu T. z ozirom na njegov položaj in na njegovo starost mirno zaupali svoje otroke. Ni jim prišlo niti malo na um. da bi ga mogli sumničiti tako gnusnega hudodelstva. Otroci so končno zvedeli drug za drugega, pa si staršem niso upali ničesar povedati. marveč so se medsebojno vzpodbujali, kdo naj prvi pove mamici. Končno sta se dve deklici ojunačili in vsaj toliko namignili staršem, da se je tem posrečilo po večurnem izpraševanju izvleči iz otrok grozno resnico.
Ko je bil Franc T. ovaden, je streljal na sebe, toda tako. da se mu ni nič zgodilo in se je mogel sedaj zdrav odpeljati preko meje. Domnevajo, da se je odpeljal v Trst, kjer ima svojo hišo. Policija je izdala za njim tiralico.
Jutri velika premi-jera! SENZACIJA!
Veliki šlaiger-Mni ii življenja cirkuškega artista lig — ki ga predstavlja sloviti Heinrich George. Ljubezen klovna — blesk, sijaj, tuša, siromaštvo srca!
Jutri vsi k veliki premijeri v ELITNI KINO MATICA.
Kulturni pregled
Repertoarji
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Četrtek, 27-: »študentovska ljubezen« (Dnevi našega življenja) (A - abonma). Zaključna predstava.
Georges Courteline
V Parizu umrli francoski pisatelj Georges Moinaux je znan pod psevdonimom Courteline ali Georges Courtelin. Rodil ee je v Toursu 1. 1860. Po krajšem službovanju pri vojakih je vstopil v službo prosvetne uprave in je začel pisateljevati. Opozoril je nase s svojimi črticami in povestmi, ki kažejo poleg vesele porogljivosti tudi neko ro-batost, ki pa je dovolj odkritosrčna, da nam postane prikupna. Z zanosom dobrega satirika je zlasti opisoval vojaške tipe in značaje. Izdal je dolgo vrsto knjig, med njimi »Eskadronske radosti« (1886), »Žene prijateljev« (1888), »Buča« 1890), »Vlak ob 8. uri 47« (1891), »Ah, mladina!« (1894) in dr.
Posebno znan pa je bil Courteline po svojih kratkih veseloigrah in burkah. V času, ko se je francoska literatura najraje gibala v duhovnih višavah in ustvarjala otoke za odbrane ljudi, je Courteline — kakor dobro pravi Mornet v svoji znani Zgodovini francoske literature in miselnosti — stopil
med ljudstvo in obnovil staro tradicijo farce. Njegove burke so imele velik uspeh, med njimi zlasti »Lidoire«, pri nas uprizorjeni »Boubouroche«, »Pariške grimase«, »Resen klijent«, »Gospod Badin«, »Orožnik ne pozna usmiljenja«, »Oče in sin Blancheton«, »Komisar je fant od fare« itd.
Mornet pravi o njegovih burkah: »Vsa ta pretiravanja je vodil zelo 6iguren okus in njegove farce imajo nekako prikrito eleganco.«
»Cerkvena miš« v Celju
V petek 21. t. m. zvečer se je vršila v celjskem gledališču zaključna predstava mariborskega Narodnega gledališča v kori6t Udruženja mariborskih igralcev. Mariborski gostje so dali v Celju premijero Fodorjeve znane sezonske atrakcije »Cerkvena miš«. Snov te uspele komedije je vzeta iz življenja po vojni, ko se ljudje v divji tekmi borijo za košček kruha in — last, not least — za mal delež sreče. Susie Sachs je tip pogumnega, naturnega in energičnega dekleta, male »cerkvene miši«, ki gloda neumorno pri vratih, ki vodijo do obstanka in zadovoljstva. Dekle moderne dobe, ki se ne straši borbe in ki ve najti pot do zmage. Igra je pisana zelo efektno, duhovito in z jedrim humorjem. V nji ne manjka življen-skih resnic in baf to povečuje njeno vred-
nost. V dobri zasedbi ta komedija sigurno učinkuje.
Gosp. Joško Kovič je s temeljito režijo in živahnim tempom igranja mnogo pripomogel k uspehu. Tudi scenerije so bile okusne. Ga. ^avinova kot »cerkvena miš« Susie Sachs je podala eno svojih najboljših ulog Njena naturna, temperamentna in privlačna igra je nudila izreden užitek. Odličen je bil tudi gosp. Grom kot moderni, službeni bančni predsednik. Gdč. Starčeva je podala lahkoživo 011y Frey z rutino in pre- j cejšnjim rafinmajem. Zelo uspešno sta se uveljavila gosp. Skrbinšek kot stnrikavi bonvivan grof Talbeim in gosp. Harastovič : kot mladi baron Ullrich. Pohvalno sta igrala tudi gosp. Tovornik kot okosteneli uradnik Schunsl in gosp. Rasberger kot generalni direktor.
Igra Mariborčanov je bila tokrat uprav kabinetna. Občinstvo, ki ie žal le do polovice napolnilo gledališče, ni štedilo z živahnimi, prisrčnimi aplavzi. Mariborsko gledališče je na dostojen način zaključilo svoja letošnja gostovanja, s katerimi je dalo Celju lepo in uspešno gledališko sezono. R. P.
»Impresinnizam u dolini Šentflorijan-
skoj« je naslov zanimivemu feljtonu, ki ga je objavil v zagrebškem »Obzoru« z dne 26. t. m. Lj. B. (Ljuba Babic?). Spisan je povodom Jakopičeve jubilejne razstave v : Zagrebu in premotriva mojstrovo slikarsko . delo z vidika Zupančičeve poezije in Can- I karjeve proze kot izrazov istega hotenja. Ta trojica slovenskih umetnikov je zrasla iz '
istih tal in je ni moči pravilno in pravično doumeti drugače kot z vidika slovenskega kulturnega življenja, ki so mu dali šele mladi voljo in silo pravega, samostojnega naroda. Jakopič je več kot impresionist _ on je enak glasnik slovenske duše, kakor 6ta Cankar in Župančič. Simpatično spisani članek kaže za hrvatskega umetnika izredno poznavanje slovenske literature.
Gledališka sezona r Sarajevu se je zaključila te dni z uprizoritvijo dela pokojnega črnogorskega kralja Nikole »Balkanska carica«. V pretekli sezoni je bilo v Sarajevu 226 predstav, med njimi 211 dramsiltih. Osem predstav je dalo židovsko gledališče »Habima«.
»Savremenik« je izdal junijsko številko, v kateri zavzema dobršen del esej Brani-mirja Truhelke »Boškovičeva Vita dome-stica«. Sodeč po tem sestavku in po sestavkih, ki so izšli v prejšnjih številkah »Savre-menika« in v drugih revijah, pripravlja Br. Truhelka obsežno monografijo o najznamenitejšem Jugoslovenu 18. stoletja Ruggeru Boškoviču. Vzlic znanstvenemu značaju tega spisa, ki se kaže zlasti v obilnih italijanskih, francoskih in latinskih citatih iz Boškoviče-vih pisem in del, se čita Truhelkov Boško-vič kakor romanizirana biografija. Zanimiva je tudi razprava dr. I. Nagvja »Republika Poljska u medjunarodnoj zajednici«, ki govori o pomenu in ulogi Poljske v Evropi. Beletristiko zastopata noveli Luke Perkovi-ča »Prijatelj iz spavačeg vagona« in J. S Vrignanina »Budala«. Liriko predstavlja znani sotrudnik »Savremenika« Nikola Po-
lič z »Dvije pjesme s puta«. V »Feljtonu« piše H. o K. D. Baljmontu in ruskih deka-dentih, Stj. I. o študijah Urbanza - Urbani-ja in dr. A. B. o razpravi G. Mayerja »Leopardi preseo i Croati e i Serbi«.
Cankar v italijanski luči. Dr. Stj. I. poroča v »Savremeniku« o študiji Umberta Ur-banija - Urbanaza, ki je izla v »Rivista de letlerature slave« in ki razpravlja o osebnosti Ivana Cankarja. Pisec sodi, da je vsa Cankarjeva umetnost ogledalo, v katerem se zrcalijo daljni vidiki ideala tudi tedaj, ko odraža vse brutalnosti sodobne družbe. Pravilno je, kar je omenil pesnik Župančič nad Cankarjevim grobom: »Generacija, ki ga bo razumela, se šele sedaj poraja.« Pisec smatra, da so najzanimivejši spisi soci-jalne smeri, ki se bavijo z najrazličnejšimi in zapletenimi življenskimi problemi in segajo globoko v probleme vsega človeštva. V tem duhu sta spisana zlasti »Hlapec Jernej« in »Hiša Marije Pomočnice«. Cankarjeva umetnost ni izključno negativna. Primerjajo ga z Dostojevskim, Andrejevom, Gorkim, Strindbergom in Nietschejem. toda on je sam svoj — Slovenec med Slovenci, ki ga niso v polni meri razumeli. Govoreč o njegovih poslednjih d^Ub, pisec sklepa: On, ki je v vsakem srcu.w ga družba ni pokvarila. opažal raj flerate in ljubezni, je zapustil življenje	še pred smrtjo: Cankar se je bil unraknil v katakombe srca v najstrašnejših trenutkih, ki jih je preživljalo človeštvo, da bi poklonil sodobnemu rodu raj dobrote in ljubezni.«
Domače vesti
Sobotno
JUTRO
bo
3 dni
v rofcah naših c«to-telfev fti ftarcctif/cc«,
ker bo naslednja številka »Jutra« izšla šele v torek. Zato jo moremo vsem onim trgovcem, industrijalcem in obrtnikom, ki vedo ceniti odlični reklamni in propagandni učinek Jutrovih oglasov, kar najbolje priporočati v inseratne svrhe. Pripominjamo, da bo naša sobotna številka izšla kot največji slov. dnevnik
V velifci na/Ztadi 32.CCC izvodov
Z ozirom na visoko naklado in njeno tridnevno aktualnost bodo oglasni uspehi početvorjeni pri običajni nepovišani tarifi. Cenj. naročnike inseratov in malih oglasov prosimo, da izroče svoja naročila še tekom današnjega dne Oglasnemu oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, ker bo jutri, v petek naVidovdan sprejemal samo še nujna naročila ter male oglase in to samo od 8. do 10. ure dopoldne.
tega le tamkajšnjemu Sokolu zapustil 10.000 Din kot prispevek za zgradbo Sokolskega doma.
•	Odpiranje |n zapiranje obratovalnic v
letoviščih. Uradno se razglaša, da smejo biti trgovinske ln obrtne obratovalnice na Bledu, Bohinjski Bistrici, v Kraniski gori, Mojstrani, Dolenjskih toplican in Laškem v času od 1. junia do 30. septembra ob delavnikih odprte od 7. do 21.
•	Cene hotelskim sobam v Dubrovniku maksimirane. Na poziv dubrovniškega sre-skega poglavarstva se Je vršila tamkaj anketa v svrho določitve cen za hotelske sobe. Dubrovniška obrtna oblast stoji na stališču, da se cene hotelskim sobam moraio maksimirati, čemur pa se je zadruga hotelirjev protivila. Končno je prišlo do ankete in je bil dosežen po dolgotrajni debati sporazum, naj se izvoli mešana komisija, ki bo pregledala hotele in določila cene za posamezne sobe.
*	Občni zbor društva Dijaški dom v Kočevju bo dne 9. julija ob 18. v društvenih prostorih. Dnevni red: gospodarsko pedagoško poročilo in slučajnosti. — Odbor.
*	Učiteljska 45 letnica mature. Lepa doba 45 let. Bilo nas je 32, ko smo dovršili ljubljansko učiteljišče, zadnji še v starem licejskem poslopju na sedanjem Vodnikovem trgu 1. 1884. Živih nas je še 17, seveda vsi že upokojenci. Da obudimo spomine na tedanje in tudi poznejše čase lepih, pa tudi trpkin dni našega učiteljskega službovanja, se zberemo v Ljubljani v četrtek. 4. julija ob 10. dopoldne v Zvezdi (drevored). Na sestanku določimo podrobnejši program praznovanja. Tovariši, pridite vsi! Dobro došli pa tudi starejši in mlajši tovariši. — J.
Danes	..HLino IDEAL-
ELIZABETA BKRGNER
„LJUBAV44
Najnižje ljudske ceae Din 2. 4. 6.
•	Kralj Aleksander ljubljanski univerzi.
Kakor smo beležili v poročilu o proslav! desetletnice univeze kralja Aleksandra jc rektor dr. Milan Vidmar s slavnostnega zbora poslal vladarju udanostno brzojavko, na katero je sedaj prejel od ministra dvora naslednji odgovor: »Gospodine rektore! Sa ■vojom iskrenom zahvalnošču na rodoljubnim izrazima odanosti prilikom desetgodi« šnjice plodnog rada ljublianskog Univerzi-teta Njeg. Veličanstvo Kralj šalje tom našem tiramn nauke i prosvete svoje Kraljevsko priznanje. Izvolite primiti, gospodine rektore, izraz mog odličnog poštovanja. — Jevtič.
•	Imenovani a v poštnih upravah. Kakor Javljajo iz ministrstva za iavna dela, kateremu pripadajo tudi agende bivšega ministrstva pošte in brzojava, so bili imenovani *a sekcijskega šefa v ministrstvu pomočnik generalnega direktorja poštne hranilnice Miloš Kovačevič in direktor zagrebške poštne direkcije Josip Tutek; za direktorja oblastne uprave pošte in brzolava v Skop-Iju direktor v pokoju Gjuro Šantič, za direktorja oblastne poštne uprave v Zagrebu pa šef tehničnega oddelka bivšega ministrstva pošte ln brzojava Dušan Milosavljevič Za direktorja oblastne poštne uprave v Ljubljani je imenovan — kakor smo že poročali — dosedanji direktor bivše poštne direkcije v Ljubljani.
•	Imenovanje v državni službi Računski pripravnik pr! direkciji državnega rudnika v Velenju Ferdo Jiittner je imenovan za rudarskega revidenta na dosedanjem službenem mestu.
•	Razpis zdravniške službe. Krajevna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika za zdravljenje njenih članov v Litiji. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov se sprejemajo do dne 1. julija pri upravi skladnice v Ljubljani, Turjaški trg 1.
•	Konec šolskega leta. V vseh srednjih šolah naše države so zrelostni izpiti rednih in privatnih dijakov končani. Končani so tudi izpiti v osnovnin šolah in jutri, na Vidov dan bo na svečan način zaključeno šolsko leto.
•	Poljski dijaki na našem Prlmorlu. V ponedeljek zvečer je iz Varšave prispela na Sušak večja skupina slušateljev šumarske fakultete. 1 njimi je prispelo tudi več mofesorjev. V torek so se dijaki podali v Senj, da si ogledajo tamkajšnjo drevesnico. Obenem obiščejo tudi Plitvička jezera, odkoder nadaljujejo potovanje po naši obali do Boke Kotorske. V domovino se vrnejo preko Bosne in Zagreba.
•	Koncert akademikov na Bledu. Akadem ski pevski zbor priredi ob priliki proslave, desetletnice ljubljanske univerze, ki se obhaja pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja v Zdraviliškem domu na Bledu danes, v četrtek ob pol 21. koncert slovenske umetne ir. narodne pesmi. Koncert bo za Bled največji glasbeni dogodek letošnie sezone Saj je APZ poklican po svojih ambicijah in višini, da reprezentira slovensko pesem pred inozetnci in jo pokaže v najidealnejši popolnosti. Program je izvajal zbor 52 pev cev že v Celju, Mariboru in Ljubljani z ve-kim uspehom, na Bledu pa bo dodal še no ve — izvirne narodne pesmi v harmoniza-ciii Franceta Marolta.
•	»Uradni list« ljubljanske ln mariborske oblasti objavlja uredbo o vzdrževanju dr žavni.i cest, o službenih razmerjih cestnih nadzornikov in državnih cestarjev in njih prejemkih; pravilnik za trasiranje in se stavljanje projektov o državnih cestah in uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.
•	Velik narodni dobrotnik V Pakracu je predvčerajšnjim umrl Aleksander Markovid ki je s svojim testamentom zagotovil ustanovitev gospodinjske šole v Pakracu in v to svrho testiral skoraj ves svoj imetek, ki se ceni na več milijonov dinarjev. Razen
A'
m
*	Smrtna kosa. Včeraj so pokopali na savskem pokopališču 39 letno go. Marijo Zupančičevo iz Gradca pri Litiji, so-progo predilniškega mojstra. Rajnica je bila po rodu iz Plzna, iz znane rodbine Levove. V Plznu živi še več članov njenega sorodstva. Pogreb in število vencev, ki so okitili njeno krsto na zadnji poti, sta pokazala kako priljubljena je bila ga. Zupančičeva. — V Novem mestu je umrla gospa Ana M ii 11 e r K večnemu počitku jo polože danes ob 16.15 na domačen- pokopališču. Pokojnima blag spomin, rodbinam Iskreno sožalje!
*	Avtobusna zveza Krani - Jezersko. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori danes nov avtobusni promet med (ranjem in Jezerskim. S tem je omogočeno vsakomur ogledati si ta prekrasni krai. Cena je zelo nizka, plača se od osebe 1 Din za km. Odhod avtobusa s kolodvora v Kranju vsak dan ob 9.30, prfnod na Jezersko (pred Kazino) ob 11. Popoldne odhod iz Kranja ob 20.15. prihod na Jezersko o«. 21.50. Obratno pa vozi z Jezerskega ob 7 ir. 11.15 ter prispe v Kranj ob 8.50 ter 12.50 Avtobus, ki prihaja v Kranj ob 8.50 in 12.50 ima zvezo na Ljubljano ob 9. in 13. Potniki prestopajo pred gostilno Stara pošta Vozni red velja samo za delavnike in se ga podjetje tudi drži. Poleg tega pa vozi avtobus ob nedeljah in praznikih po naročilu občinstva.
*	Adaptacija starodavnega samostana.
Kakor po.cčaio iz Dubrovnika, je bil nedavno dovršen načrt za adaptacijo starodavnega benediktinskega samostana pri Sv. Jakobu, v katerega bo premeščen dubrov-niški Domorodni muzej. Za obnovo samostana potrebno posojilo ie da! mestni občini na razpolago znani litvanski milijonar Zindim.
*	Francoske ln angleške leposlovne knjige ima vedno v zalogi ter sprejema naročila na vse tujejezične časopise in revije. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani.
*	Dama, ki maloletne otroke navala na tatvino. V Subotici je policija aretirala neko damo, ki je prihajala na Palič z dvema malima otrokoma. Varnostna oblast ie zvedela, da ta dama nagovarja otroka naj kradejo po tuiih hiša.i in ji donašata ukradene stvari. Policija je dognala, da sta otroka kradla prstane, žepne ure in verižice ter jih prinašala dami, ki jima ie v zameno dajala igrače in sladkorčke. Otroka sta tatvino priznala in bila izpuščena na svobodo, dama pa je bila po zaslišanju izročena sodi-šču.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škroMieno parilo v nallenšo Izvršitev.
*	Dečva. Objavljamo, da je modro Deč-vino blago, ki je bilo v zadnjih dneh vse razprodano, zopet v vseh trgovinah na razpolago, ker ga je »Jugočeška« sedaj z drugimi razprodanimi barvami vred ponovno dotiskala. — Propaganda Dečve. Ljubljana Miklošičeva cesta.	862
*	Dr. Perko, Novi Vodmat od 27. t. m. do
864
• Promocija. Dne 30. t. m. promovlra g. J Danilo Stefanovič iz Novega mesta za doktorja prava na zagrebški univerzi. Čestitamo!	861
Iz f "jbl jane
I. julija ne ordlnlra. ___________
Damske poletne obleke
etanrin, delen In koton	od Din 70 naprel
raznovrstne svilene	od Din 150 naprej
F. ln I. GORlCAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Oglejte si razstavo v izložbi! 8022
('i trat-
Jkmiirg* r»Spafikr
za sokično luč in zlato kopel Vaim da izredno lepo, tot bron njr.ivo barvo. Zahteva K e oeoik!
DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica št. 5
n— Alojzij Pečnik — 70 letnik. Danes
praznuje 70 letnico g. Alojzij Pečnik, rodom iz Ježice pri LJubljani. Jubilant Je vzor vestnega in delavnega moža. Od rane mladosti Je služil pri dveh gospodarjih. Prvo službo je nastopil v bivši predilnici v Ljubljani, kjer je služboval dolgih 27 let. Druga njegova služba je bila v PollakovI tovarni, kier je bil na zadnje preddelavec pri sedlarski obrti. Vsega skupaj je vzorno služ boval 44 let. Od mladih let ie bil tudi vesten gasilec Ustanovil je gasilno društvo v Stožicah. Slavliencu želimo še mnogo sreč-nin let.
u— Opozarjamo na nocojšnjo sklepno javno produkcijo gojencev drž. konserva-torija, ki se vrši ob 20. v Filharmonični dvo rani. Spored je izredno zanimiv, najvestne-je naštudiran in obeta umetniški užitek Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Sedeži po 10, 7, in 5 Din, stojišča do 2 Din. Podrobni spored 1 Din.
a— Na Vidov dan bo ob 10. v stolnici slovesen requiem, slovesni pravoslavni obred za vidovdanske junake bo pa ob pol 9. na velikem garnizijskem vežbališču. Po obredu bo revija in parada čet. Ob slabem vremenu bo obred v pravoslavni kapeli kasarne Vojvode Mišiča in parada bo odpadla V evangelijski cerkvi bo slovesna služba božia ob 10. Državni uradi razobesijo zastave in delo v njih počiva.
n— Zastave v čast gostom. Mestna občina ljubljanska bo dala na svojih poslopjih v čast gostom, ki pridejo k slavnosti blagoslovitve motorne brizgalne I. prostovoljnega in reševalnega društva v Ljubljani, razobesiti zastave ter vabi hišne posestnike, da slede temu vzgledu in okrase svoja poslopja z zastavami.
n— Za rezervne oficirje. Ljubljanski člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani se pozivajo, da se udeleže v petek dne 28. tm. na Vidov dan. ki se praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za domovino, slovesnega rekvijema, ki bo v tukajšnji stolnici ob 10. uri dopoldne. Člani naj se zberejo pol ure pred pričetkom bo-goslužnega opravila v pisarni Zveze rezervnih oficirjev (Kongresni trg 1. II. nadstropje), odkoder bo skupen odhod s člani uprave in nadzornega odbora. — Zveza re-zervnih oficirjev v Ljubljani.
u— Opozorilo. V mestu so se poiavile ponekod govorice, ki jih trosijo zlobni jeziki, da sem zapletena iaz oziroma moi vnuk In nečak v zadevo umora svojega bivšega, od mene ločenega moža Andreia Bitenca ter njegove prijateljice Marije Zochbauerjeve. Ker na stvari seveda ni nobene resnice, opozarjam vsakogar, ki bi razširjal take govorice, da se bom v obrambo svoiega poštenja zatekla k scdniji. — Ivana Bitenc, Grudnovo nabrežje 25.
u— Ruska Matica. V soboto dne 29. junija priredi Ruska Matica v balkonski dvorani univerze ob 100-letnici ruskega pisatelja G. M Danilevskega predavanje g. lektorja ruščine na univerzi dr. Nikolaja Pre-obraženskega o »G. M. Danilevskem kot pisatelju in historičnem roman;stu«. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske literature.
u— Občinstvo In vojaštvo. V mestu so se že večkrat pripetili primeri, da so brezobzirni vozniki, bodisi kolesarji ali na vozovih zavozili v sredo čete voiakov in se niso zmenili za opozorilne klice ne za predpisani cestni red. Tako ie nenadoma zavo-zil neki mesarski vajenec na Domobranski cesti v četo voiakov-kolesarjev in podrl tri na tla. Ko so ga vojaki ustavili, ie poba-lin celo grozil v bičem. Dva približno enaka prmera sta se pripetila drugod v mestu. Na zadevne pritožbe od vojaške strani se je odločila policija, da bo vsakdo, ki bi pri-najal na tak način v konflikte z vojaštvom, strogo kaznovan. Tako je bil na primer obsojen mesarski vajenec D. na globo 320 Din odnosno na 8 dni zapora.
u— Liublianskl okličani nam pišejo: Zaradi pomanjkanja stanovanj smo prisiljeni stanovati v predmestju, čeprav smo zaposleni v mestu. Da lažje nadzorujemo svoje otroke, jih pošiljamo v mestne šole, kajti otioci gredo zjutraj skupno z nami v mesto a opoldne jih zopet spremliamo domov. Otroci, ki so brez nadzorstva, prihajajo pač kasno domov in zamujajo kosilo. Se bolj so otroci potrebni nadzorstva pozimi, sicer pridejo premočeni domov, kar po« vzroča večkrat težke bolezni. Pretečeni teden pa so naši otroci prinesli iz šole listke, da iim moramo preskrbeti dovoljenje upraviteljev okoliških šol, katere bi morali obiskovati. Mnogo se nas je napotilo iskat zahtevana dovoljenja, pa smo bili zavrnjeni, češ da vodstva nimajo nič proti temu, če otroci obiskujejo mestno šolo. Zahtevanih potrdil pa le nismo dobili. Vprašamo višji šolski svet, kam naj se obrnem, da dobimo zantevana potrdila.
u— Preselitev pošte Ljubljana 4 iz Kopitarjeve ulice v novo mestno hišo na Poljanski cesti štev. 15 se bo zaradi nepredvidenih ovir izvršila šele dne 4. julija t. 1. Občinstvo naj se ta dan poslužuje drugih pošt.
u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra 1928 zastavljenih predme-] tov in sicer za dragocenosti (zlatnino, sre-brnino itd.) 4. julija za efekte (.blago, perilo, stroje itd.) pa 11. julija t. 1. od 15. ure : dalje v uradnem lokalu, j u— V uradih velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani se bo od 1. julija do 30. septembra t. 1. uradovalo ob delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18. ob sobotah pa od 7.30 do 13.30.
u— Kdor je pozab'1 pri deželnem sodišču rujavo aktovko, naj se oglasi pri služitelju g. Zrimšcku.
u— Kaj vse kradejo. Pred par dnevi se je vtihotapil neznan človek v delavnico tvrdke Srebotnjak-Golob v Puharjevi ulici ter ukradel škarje za rezanje pločevine, v vrednosti 120 Din. Dne 22. t. m. dopoldne
se Je splazil neki tat v vežo hiše St 14. na Celovški cesti ter ukradel 250 Din vredno bosansko preprogo.
u— Neroden obisk v stanovanju. Železničar Josip T. v Bohoričevi ulici 31. je predvčerajšnjim zjutraj posegel v stanovanju pod posteljo v nameri, da povleče ven In obuje svoje še skoro nove rjave čevlje. Na veliko presenečenje pa Je takoj ugotovil, da so čevlji izginili in da je odnesel tat tudi par nogavic. Po daljšem ugibanju je T. prijavil kot storilca nekega mladega sorodnika, ki se potepa okrog brez dela in ki Ima že več sličnih dejanj na vesti.
u— Po slabi druščini rada slava bolL Delavček Janez z Gline je delal v ponedeljek »plav«, v žepu pa je čutil še »metulja« ln par kovačev. Posedal je nekaj časa po različnih gostilnah, slednjič pa ga je privedla pot tudi v neki lokal na Vidovdanski cesti.. Tu se je seznanil s Tončko M., ki jo je slednjič povabil v neko drugo gostilno na Židovski stezi. Ko ie bil Janez že močno okajen, je izročil Tončki listnico s 125 Din in ji naročil naj plača. Tončka je bila takoj pripravljena in je z denarjem stopila na hodnik poleg kuhinje od tam pa — na ulico. Janez je v gostilni ostal sam in brez denarja in se je moral opravičevati poklicanemu stražniku. Drzno tatico, ki je na enak način obrnažila že več moških in se skriva po raznih sumljivih kotih, išče policija.
u— Občni zbor ženske šentlakobsko-tr-novske CM podružnice se vrši v petek, 28. t m. ob 5. popoldne v CM. pisarni, Beethovnova ulica 2. K obilni udeležbi vabi odbor.	868 u— Znani vojvodinski pslhogralolog Win-terry ostane v Ljubljani le še neodložljivo do sobote in sprejema obiske v 'notelu »Slon«. Analizira rokopise ter ugotavlja preteklost, sedanjost in bodočnost. Javnosti je znano, kako je ta grafolog v Banatu razkrinkal že več zločincev in tudi babo Anujko. 867 u— Gasilno društvo Škofljica vabi vse prijatelje gasilstva na veliko vrtno veseli, co v Škofljici v soboto 29. t. m. — Odbor.
865
u— Ljubljanski Sokol priredi v nedejlo 30. t. m. izlet moške dece na šmarno goro Odhod točno ob pol 7. izpred Narodnega doma, povratek do 8. zvečer. Članstvo in cenieni roditelji vljudno vabljeni. Zdravol Odbor.	S56
\l Ma^fonra
a— Cerkvena proslava Vidovega dne v
mariborski stolni in mestni cerkvi ob 10 s slovesno pontifikalno mašo. Svečanosti se povsod udeleže krajevni predstavniki vojaških in civilnih, drfavnih in samoupravnih oblastev in uradov. Trgovski obrati bodo po odredbah oblastev zaprti v času med službo božjo. Državna poslopja in urad! razobesijo ta dan zastave
a— Parbkoncert. Na predvečer Vidovega dne ob 19. priredijo mariborski trgovski akademiki v parku koncert. Igra železni-čarska godba. Vstopnina običajna.
a— Rezervnim oficirjem. Vidovdanske proslave so dolžni udeležiti se vsi rezervni oficirji v uniformi ali pa v civilni obleki. Vsi, ki bi bili tehtno zadržani, se morajo opravičiti pravočasno pismeno nri koman dantu mesta. Postroienie trup bo izvršeno ob 8.45 na Teznu; zbor rezervnih oficirjev četrt ure prej zaradi vpisa v prezenčno knjigo.
a— Slikarska ln risarska razstava se
otvori 28. t. m. na tukajšnji drž. realki. Razstavljena pa niso samo dela. ki bi bila zanimiva predvsem iz pedagoškega in metodičnega vidika, nudeč obiskovalcu nazoren pregled napredovanja in marliivosti gojencev pa tudi dela, ki zgrabijo človeka kot umetniške tvorbe. Med temi mladimi mojstri se odlikuje zlasti tretješolec Zdenko Sila, ki naravnost dovršeno obvladuje ak-varelno tehniko ter razstavlja uspele motive iz starega Maribora. Razstava bo otvor-jena 2 dni.
a— Novi prispevki za počitniško kolonijo na Pohorju. Tovarnar Westen v Celiu kompletno kuhinjsko emailirano in pločevinasto posodo v vrednosti nad 6M0 Din. veletrgo vina Pinter Lenard popust 400 Din in eno tovorno avto vožnjo do Sv. Martina, neimenovan gramofon s 30 ploščami; urarja Bureš in Kheser vsak eno uro budilko, tovarnar Lobl platno za riuhe in brisače, trgovine Rosina, Martinz in Korman galanterijo, trgovine Paš, Šoštaric, Szimitz in Iv. Lah razne šivalne potrebščine, argovec Vi-cel porcelanasto posodo, klepar Al. Rina popust 200 Din. trg. H. Saks 5000 komadov papirnatih servijet. Vsem darovalcem prisrčna hvala.
a— Nova gradbena dovoljenja. Na včerajšnji seji mestnega sveta so bila izdana naslednja dovoljenja: dr. Ivan Jurečko — preureditev dvoriščnega poslopja za tiskar-no v Gregorčičevi ulici 6. — Josip in Ivana Witschansky zgradba stanovanjske hiše v Fochovi ulici 11, — Jakob Pesek, zgradba pritlične stanovanjske hiše v Fochovi ulici 6. — Helena Verstovšek gradba prizidka ' Stritarjeva 17. — Ivan Lušnik, gradba stanovanje hiše Koseskega ulica. — Maks Milič, preureditev stanovanja v lokale za vinotoč v Betnavski ulici. — Vacuum 0:1-Compagny preložitev bencinske črpalke ob
| Kino Ljubljanski dvor! |
Premij era I
Sin preriie
Divje pustolovščine!
| Ob 4., K na 7., VŽ8., 9. Tel >730 j
Aleksandrovo cesto. — Vekoslav Sturm, gradba stanovanjske hiše v Koroščevi ul. — Franjo Golob, nadzidava nadstropja v Mlinski ulici 6, — Ivan Kos, zgradba mesnice , — Josip Kliček, preureditev gostilniških prostorov »Vilson« na Aleksandrovi cesti v mesnico, — Josip Hutter in drug, zgradba naprave za čiščenje trde vode. — Josip Hutter, podaljšanje tvorniškega poslopja. — Eksportna družba Matheis, Sup panz in drug, gradba hladilnice.
Iz Celia
— Poziv celjskim hišnim posestnikom.
Mestni magistrat poziva vse celjske hišne posestnike, da na Vidov dan okrase svoje hiše z državnimi oziroma narodnimi zastavami. Trgovine in obrtni obrati morajo biti na Vdovdan zaprti le med oiiciielno službo božjo, ki se vrši med 9. in 10.
!— Celjska sokolska delegacija odpotvala v Poznanj. V torek 25. t. m. ie odpotovala iz Celja celjska sokolska delegacija, obstoječa iz 5 članov in 10 članic na vseso-kolski zlet v Poznanj in Plzenj. Članice sestavljajo vzorno vrsto Jugosiovenskega Sokolskega Saveza, deloma pa sodelujejo tudi kot sodnice. Iz števila delegatov in de-legatinj je razvidno, da celjski Sokol prav agilno in vidno sodeluje tudi na velikih vseslovanskih prireditvah.
s— Uradni dan zbornice za TOI. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celiu in okolici, da uradu-je referent zbornice v torek 2. julija od 8. do 12. predpoldne v ravnateliski sobi Prevozne družbe d. d. v Celiu, Savinjsko nabrežje št. 7.
i— Abiturijentl celjske gimnazije javljajo, da se njihov plesni večec zaradi nepredvideni.! zaprek nocoj ne vrši.
i— Nevarno naraščanje Savinje. Zaradi skoro dvodnevnega deževja ie Savinja z vsemi njenimi pritoki vred v noči med torkom in sredo tako narasla, da ie strah pred povodnijo objel vse prebivalstvo, stanujoče v zgradbah na obeh bregovih Savinje. Včeraj zjutraj je dosegla Savinja, ki je podobna deročemu veletoku, višino mestnega parka in je preplavila Na otoku v zvezi z naraslo Sušnico pretežni del velikega Pa!-Ic-sovega travnika in promenadno pot za Savinjo. Okrog 6. zjutraj pa je veda pričela upadati in je tekom dneva ostala v mejan struge. Po kalni in divje deroči strugi plavajo številna debla in hlodi, ki iih je voda spotoma nekie v Savinjski dolini pobrala ln odnesla. Ljudje so še vedno v skrbeh, ker dež nikakor noče prenehati in po malem šs vedno dežuie. Precejšnjo škodo ie povzročila narasla Savinja pri regulacijskih delih ob izlivu Voglaine, kier je zalila vse izkopane jamt ob bregu, razrušila polisko železnico ter odnesla precej pripravljenega stavbnega in regulacijskega materijala.
e_ Prezidava tekstilne tovarne v Pre.
boldu. Jugoslovenska tvornica Mautier d. d v Preboldu ie te dni zaprosila pri celjskem sreskem poglavarstvu za odobrenie za popravilo in prezidavo glavnega poslopja tkalnice v Preboldu. Komisiionelna poizvedba in obravnava se vršita v četrtek 4. julija ob 15.
Izdava.
81M
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi delal moj mož Franc.
Katarina VERDEV, Zg. Ponikva.
Iz Šoštanja
5— Prikrojevalni tečaj za čevljarje, ki gn je priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strokovnega uči« telja g. Josipa Steinmanna iz Ljubljane, se je te dni zaključil. K zaključku tečaja je prispel tudi obrtnozadružni nadzornik iz Maribora g. Franc Založnik, ki je v svojem obširnem govoru v jedrnatih besedah po* dal smernice za bodoče delo obrtništva. Lepa nagovora sta imela na tečajnike tu* di g. Jakob Volk, načelnik Obrtne zadruge oblačilnih strok v Šoštanju, in g. Josip Steinmann, strokovni učitelj. Tečajniki, ki so si pridobili v tem strokovnem tečaju teoretičnega in praktičnega znanja, so se g. učitelju zahvalili s poklonitvijo primer* nega darila. Zahvala gre tudi uradu za zo» speševanje obrti, Obrtni zadrugi oblačilnih strok in Obrtnemu društvu v Šoštanju. Dne 1. julija pa se bo pričel tečaj za pri» krojevanje v krojaški in šiviljski stroki, za katerega vlada še večje zanimanje inte* resentov.
Iz Novega mesta
n— Zrelostni izpiti na gimnaziji. Na tu» kajšnji gimnaziji so se vršili te dni zre* lostni izpiti pod vodstvom predsednika iz* praševalne komisije, vseučiliškega profe« sorja dr. R. Nahtigala iz Ljubljane. Pri* puščenih je bilo k maturi 27 dijakov, od katerih so padli 2 dijaka in 2 dijakinji, do> čim je bil dovoljen ponavljalni izpit 2 di= jakoma in 2 dijakinjama.
n— Novomeška podružnica Jadranske Straže je razstavila v izložbi vodilne tvrd ke Povh*Medic krasne slike v okvirjih z našega Jadrana. Občinstvu priporočamo slike v nakup; del slik je že razprodan.
h, Tfbnvpli
Nafbo^še, naftrajnepe, zato 13
t— Citraši! V Trbovljah je citraški kluL ki šteje 14 dobro izvežbanih članov. Da se ta, posebno med ženskim svetom Poljub5 ljena glasba razširi čim bolj, bo pričel ci--traški klub z rednim poučevanjem. Prv sestanek je 2. jul. ob 17. v klubovem loka lu pri g. Zavrašku. K temu sestanku s« vabljeni vsi začetniki pa tudi oni ierale ki žele izpopolniti svoje znanje.
Iz Kranja
r— Vidovdanska štafeta skozi mesto, ki jo priredi tukajšnji Sokol, obeta biti izred* no zanimiva športna prireditev. Nastopi* io bo okrog 50 tekačev, največ iz Kranja. Prijavljeni so tudi iz Stražišča in Škofje Loke. Red na ulicah bodo vzdrževali tukaj* šnji skavti. Začetek bo ob pol 8. zvečer. Opozarjamo občinstvo, da se pokori redi* teljem in da ne bo oviralo tekačev.
r— Vidovdanske proslave. Domače so* kolsko društvo priredi v proslavo lOletnice Ujedinjenja Sokolskega saveza Vidovdan* i>ko proslavo. Nocoj ob pol 8. bo štafeta skozi mesto, ob pol9. zvečer pa javna te* lovadba z nagovorom pred Narodnim do* mom. Jutri ob pol 9. bo v telovadnici kon* certno^pevska prireditev čitalničnega orke* stra in pevskega kvinteta. Slavnostni go* vor bo imel prof. dr. S Dolar.
r_ Provrzorično kopališče na Savi. Mesto
Kranj, ki ima ugodno lego ob Kokri in Savi, je brez udobnega kopališča. Že dalje časa se bavi občinski odbor z mislijo gradnje kopališča ter je bila v letošnjem proračun sprejela tozadevna postavka v iznosu 50.000 Din. Kljub temu, da je bil ustanovljen poseben kopališki odsek, ni prišlo pravočasno do sporazumne rešitve. Akcija je sedaj toliko dozorela, da bo mestna občina zgradila leseno provizorično kopališče na Savi. Kopališče bo lesena. 20 m dolga uta, razdeljena v tri prostore, in sicer v dve slačilnici za moške in ženske, v sredini pa za žensko, katera bo čuvala obleko in vrednejše predmete. Stavba bo provizorična samo do jeseni in bo zgrajena že ta teden iz razloga, da se vsaj odpomore vsaj najnujnejšim potrebam letošnje sezone. Kopališče je že pričelo včeraj graditi tesarsko podjetje Pernuš na koncu starega drevoreda. Kopališki odsek se bo še nadalje bavil^ z načrtom gradnje definitivnega kopališča. Kakor čujemo. bo priredil o prostoru, kjer naj bi stalo novo kopališče, glasovanje kopalcev, k?r je toplo pozdraviti.
r— Sokolska vidovdanska proslava se začne danes ob pol 20. s stafetnim tekom skozi mesto in večernim zunanjim nasto« pom ob razvitih praporih, ki se začne toč* no ob pol 21. pred Nar. domom. Občinstvo vabimo, da se današnje večerne prireditve polnoštevilno udeleži, kakor tudi jutrišnje* »a koncerta.
Šport
Iz Litije
1— Dva občna zbora. Drevi, v četrtek ob 20. se vrši v pisarni litijske občine občni zbor »Jugoslovenske Matice«. Po tem obč* nem zboru pa se bo vršil drugi, ki ga bo imela litijska podružnica Rdečega križa. Vabimo vse članstvo, da se obeh občnih zborov polnoštevilno udeleži.
Iz Zagorja
z— Zločin nad otroki. Aretirali so ne* kega 401etnega moža zaradi zlorabe mlado* letnih deklic. Prijeli so ga v trenotku, ko je hotel zapustiti vroča tla in odpotovati, menda nekam v Srbijo. Povod aretacije je bil dogodek z nekim 61etnim dekletcem, ki ga je zagrešil prejšnji dan. Prijavljenih je več sličnih primerov. Skrunilca otrok, ki pa svoje grehe trdovratno taji, so odvedli orožniki v sodne zapore v Ljubljani.
z— Pomanjkanje vode. Stranke tožijo zaraiJi pomanjkanja vode, dasi daje vodo* vod dnevno na osebo 180 litrov vode. Kriv* da je na brezbrižnosti nekaterih strank, ki uporabljajo vodo v razne svrhe in puščajo odprte pipe. Županstvo bo izvedlo teme* Ijito preiskavo, da napravi red. Prebival* stvo se poziva, naj štedi z vodo. 'red sodniki.
Iz Hrastnika
h— Gasilske slavnosti. Po posredovanju rudniškega ravnatelja g. Drolza je podarila TPD gasilskemu društvu novo razstezalno lestvo. In ta se je v nedeljo na slavnosten način blagoslovila in izročila svojemu na* menu. Z dopoldanskimi vlaki je prišlo do* kaj gostov. Ob 9. se je razvila povorka s postaje do Narodnega doma. Tu so po* zdravili z balkona gasilce — zastopnik ob« čine Trbovlje g. Ferdo Roš, zastopnik Ga* silske zveze g. Pristovšek iz Ljubljane, župni načelnik trboveljske gasilske župe g. Guček in domači poveljnik g. Dolinšek. Ob pol 11. je bila na telovadišču deške šole blagoslovitev lestve, koji so kumova* le ga. ravnateljeva Drolčeva, ga. ravnate* ljeva Prochaskova in ga. ravnateljeva Abel* nova— kojo je zastopala ga. Metzgerjeva. Po blagoslovitvi se je brala istotam v na« lašč zato pripravljeni kapelici — peta ma* ša. Duhovna opravila je opravil bivši voj* ni kurat g. prof. Ratej, katehet iz Trbovelj. Med mašo je pel ad hoc od g. Čandra se* stavljen pevski zbor. Vmes je igrala tudi hrastniška rudniška godba, ki je sploh so* delovala ves dan pri slavnosti. Priredila je popoldne na veseličnem prostoru čeden koncert. Po koncertu se je pa razvila lepa, dobro obiskana zabava. S tem so Hrastni* čani pokazali, da spoštujejo in cenijo vrlo Gasilsko društvo, kojemu čestitamo na le* pesa moralnem in tudi gmotnem uspehu.
Iz Prekmurja
mr— Nesreča na progi OrmobMurska Sobota. Dne 19. t. m. je na odprti progi pri Bratoncih zavozil večerni mešani vlak v voz Josipa Škafarja iz Bratoncev. Josip Škafar, ki je gluhonem, ni slišal signalov prihajajočega vlaka. Dobil je lažje poškod* be in je bil prepeljan v soboško bolnico. V voz je imel vpreženi dve kravi, od ka* terih je bila ena na mestu ubita, druga pa ■nočno poškodovana.
IT: I
lj— Telovadni nastop Sokolskega drm itva je določen za nedeljo 7. julija.
Športni drobiž
Jutri pričnejo za naše športno življenje tri zelo važne proslave: desetletnica JNSa. i ljubljanskega Hermesa in I. SSK Maribor. Za naš celokupni šport je najpomembnejša proslava JNSa. Proslava te desetletnice bo zelo veličastna ter bodo sodelovali če* škoslovaški športniki, ki so odposlali v Za* greb svoje najboljše nogometaše. V krat* kem nekoliko zgodovine JNSa: Takoj po prevratu leta 1918 so se vodilni zagrebški športni klubi, ki so bili tedaj organizirani v Hrvatskem športnem savezu, začeli ba* viti z mislijo, da bi bilo treba z ozirom na novo ustanovljeno lastno državo delati na to, da se osnuje močna nogometna or* ganizacija, v kateri bi bila vsa nogometna društva Jugoslavije. Delegati klubov so se končno sporazumeli ter sklicali za 14. apri« la 1919 konstituirajočo glavno skupščino Jugosiovenskega nogometnega saveza. To skupščino je vodil dr. Aleksa Vragovič. Na tej skupščini so bili zastopani nasled* nji klubi: Gradjanski po gg. Rigerju m Bii* chlerju, Hašk po gg. Vragoviču in Kovači* du, C. V. (današnja Concordija) po gg. Ss* kuliču in Kaudersu, Ilirija po gg. Vilerju in Harhi, Croatia po gg. Fabianiju in Ro* žiču, Sparta po eg. Ružiču in Vrbančiču in Slaven po g. Haramiju. Teh 13 delega* tov je soglasno sklenilo, da se ustanovi Jugoslovenski nogometni savez in da na skupščini zastopani klubi izstopijo iz nogo* metne sekcije Hrvatskega športnega save* za. Nato so bila z manjšimi izpremembami sprejeta prva pravila JNSa ter soglasno iz« voljen naslednji začasni upravni odbor: predsednik Hinko Wurth, podpredsednik dr. Jakovac, L tajnik prof. Fran Suklje, II. tajnik Matija Lipovščak, blagajnik Ivo Pi« piriic, odborniki dr. Vragovid, Ružič, Ivo Lipovščak, Harl, Kauders, Rosenberg, Po« savec in Ugrinič, er v revizijonalni odbor Singer in Viler. Na tej skupščini so bili torej položeni temelji naše največje šport* ne organizacije, ki je začela s sedmimi klu* bi, a danes po 10 letih jih šteje preko 350.
Nič manj važna nista proslavi desetlet* niče dveh slovenskih klubov, ljubljanskega Hermesa in I. SSK Maribora. O teh pro« slavah smo že pisali. I. SSK Maribor je ob tej priliki izdal krasno revijo pod našlo* vom »Deset let I. SSK Maribora«, ki dela v tehničnem in vsebinskem oziru čast ju* bilantu. Iz te revije se jasno razvidi veli« kansko delo, ki so ga opravili slovenski športniki v I. SSK Mariboru. V zavetju I. SSK Maribora je cvet slovenske mladine na severni meji naše države oblikoval svo« ja telesa, zakaljeval jih na zeleni trati, v hladnih valovih, na gorah med skalami in snegom za boj in zmago, za trpljenje in radost, da pokloni sveti domovini, ko uda« ri pravi čas, svojo moč, odpornost, voljo in razum. I. SSK Maribor je ustvaril na naši severni meji vzgojnico silnih in lepih ljudi, ki naj polni narodne zavesti in do« movinske ljubezni razglase ime našega na» roda po vseh stadionih kulturnega sveta.« Citirali smo te besede iz prologa prekras* ne revije, ker se iz njih vidi idealno strem* ljenje naših slovenskih športnikov. Poleg lepih člankov ter nogometne in hazenske statistike I. SSK Maribora od početka do dafies objavlja tudi kratek pregled iz sve* tovnega športa.
Želja, ki jo je že dolgo gojila mladina v Litiji se je le uresničila. Litija je dobila svoj športni klub, v katerega se je vpisala že takoj spočetka posebno delavska mladi* na. Za sedaj je oživotvorjen samo nogo* metni odsek, ki deluje na Stavbah, h kate* remu so pristopili tudi starejši nogometaši. V nedeljo so odigrali litijski športniki pr« vo tekmo s trboveljskim športnim klubom. Rezultat je bil 5 : 3 v korist Trboveljča* nov. Z ozirom na dejstvo, da je litijski klub šele v povojih, je že prvi rezultat do* kazal, da smemo od litijskega moštva pri* čakovati najlepše uspehe. Litijsko moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Zajc*Kol* man, Ovin I«Brodnik, Mihelčič, Špis*Ovin II, Vidic, Beuenšek, Nace, Majda. Litijski igralci so bili s strani trboveljske publike prav prisrčno sprejeti, pa tudi trboveljski SK jim je nudil vso prijateljsko pozornost.
Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane
Pri današnjem mitingu na igrišču ASK Primorja ob 17. uri in zaključku istega v petek 28. i. m. s priče tkom ob 16. uri startajo sledeči atleti:
1.	tek 100 ms Ju z, O mladič, Hudalist, Vilfan, Cenčič, Raič D., Petkovšek, Skok, Močan (vsi ASK Primorje), Ouitrata, Pavlin (oba Ilirija); siguren favorit je Jug, borba za placement s« bo vodila med Močanom. Hifdalistom, Skokom in Fettovškom.
2.	tek 200 m: Ju«, Stolfa, Močan, Korče (ASK Primorje), Pavlin (Ilirija). Favorit je Jug, vendar naleta na najos-treišo konkurenco Močan a.
3.	tek 400 ms Zorga, Korče, Močan, Stolfa (ASK Primorje), Rak, Vidmar (Ilirija). Sigurni zmagovalec je Zorga, pri ostalih placementih imajo glavno besedo Korče, Močan in Vidmar.
4.	tek 800 m: Zorga, Valenčdč, Vidic, Korče, Zorga R., Stolfa, Novak, Zorga A., Prašnikar (vsi Primorje), Vidmar, Ilovar, Vrečko (Ilirija). Od Zorge se pričakuje nov jugosl. rekord. Ostali bodo po ogorčeni borbi zasedli drugo in tretje mesto.
5.	tek 1500 m: Zorga, Slapničar, Widra, Zorga R., Vidic, Perko, Wallnej', Slamič, Skrabar, Pinterič (Primorje), Kumer, Tinta (Ilirija). Pro-gnoza le težka, vendar imajo največ izgleda na prvo mesto Perko, Zorga, Slapničar in Kamer.
6.	tek 5000 ms Slapničar, Perko, Pinterič, Umek, WalfaeT (Primorje), Sporn, Tinta, Kumer (Ilirija). V medsebojni borbi lahko Slapničar, Perko ali Spom postavijo nov jug. rekord.
VREMENSKO POROČILO
' "teorološki zavod v Ljubliani. 26. junija 1929. Višina barometra 308 8 m.
..............................................^W»«m«««MtMHtt«MMM>M«>»«M«M
as
Padavine
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	m tč f	Smer vetra io brzina ▼ m io sek.	Jo ss 1 S*
Opazovanja				Oi >		
1 iubl|ana Maribor £agreb lieograd Sarajevo Dubrovnik	8.	70? 759 3 760-4 760-7	12 13 12 13	80 IfO 90	NNE 4 E 1 NW 2 W 2	10 7 10 7
Skoplie	7.	7570	22	60	N\V 2	8
Spil«		715 i	22	50	NE 4	7
Vrvta
dež dež dež dež
t mm do 7. ur*
66-4 36-0 23') 14-0
! 7. štafeta 4X100 m bi Švedska štafeta sta zasedeni z po eno staieto Primorja io Ilirije. Kljub nesodelovanju Stepišnika, Režeka m Pavšča bo Ilirija nudila nekompletnemu Primorju (brez Peroviča in Puca) močno konkurenco, vendar je v obeh štafetah pričakovati zmago Primorja.
8.	tek z zaprekami 110 ms Zorga, Korče, Ju>z (Primorje), Outrata (Ilirija). Konkurenti so visi enaki, vendar se lahko Jug prerine na prvo mesto.
9.	skok v višino: Medica, Raič, Pogačnik, Korče, Skok, Svetic (Primorje), Stegu (Ilirija). Favorit je Medica, vendar mu bodo resno ogra-žali zmago Pogačnik, Korče, Skok in Svetic.
10.	skok v daljavo: Raič, Stolfa, Korče, Cenčič, Medica, Slam:č, Omlndič, Petkovšek (Primorje) in Outrata (Ilirija). Zmaga je Korčetn zagotovljena; za njim plasirani morajo doseči skoke preko 6 m. Najresnejši med njimi je Outrata.
11.	troskok: Koroe. Stolfa. Cenčič, Cimper-man (Primorje). Outrata (Ilirija). Korče Je v formi. Nov jugosl. rekord nas ne bo iznenadil.
12.	skok ob palici: Kermavner, Tomšič. Ga-šperšič (Primorje), Ilovar (Ilirija). Prvo iin drugo mesto si bosta delila Kermavner hi Tomšič.
13.	met diska s Slamič, Korče. Petko všek. Perko, Skok (Primorje), Banko, Rak, Stepišnik II. (Il rija). Siguren zmagovalec je Slamič, najresnejši kandidat za drugo mesto Je Banko. Sledil mu bo z največjo verjetnostjo Korče. > ,
14.	met krogle: Banko, Stepišnik II. (Ilirija), Slamič, Petkovšek, H-jdalist, Skok (Primorje). Slamič in Petkovšek si bosta nudila ostro borbo za prvo mesto.
15.	met kopja: Petkovšek, Slapar, Cimper-man (Primorje), IlovaT, Gradišar (Ilirija). Prvo mesto le zas:gurano Petkovšku. dočim se bo za naslednji placement vodila ogorčena borba med Cimpermanom in Gradišarjem.
16.	met kladivas Slamič. Korče, Petkovšek (Primorie). Rotar, Banko (Ilirija). Rotar ali Slamič! To bomo videli na mitingu. Tretje mesto j« sigurno za Barckota.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 14 C, najnižja 10 C,
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 23.9, zahaja ob 7.41.
Dunajska vremenska napoved n četrtek: Vreme se bo le Dolaaoma izboljšalo.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes v četrtek naj bodo ob 20.30 v tajništvu sledeči gg.: Ske ti jun.. Pečar, Gerzetič, Breskvar, Čeh in Gerbec. — Tajnik.
Zbor sodnikov JSH. (Službeno.) Hazena tekme v Mariboru sodi za časa proslave od 28. do 30. t. m. g. Cizeij. — Predsednik.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na mitingu za prvenstvo Ljubljane startajo sledeči atle+i. v četrtek 27. t. m.: Outrata, Pavlin, Stegu, Rak, Vidmar, Kumer, Tinta, Banko, Stepišnik II.; v petek 28. t. m.: Banko, Outrata, Rak, Pavlin, Stepišnik II, Rotar, Vidmar, Ilovar, Gradišar, Šporn, Tinta, Kumer, Vrečko. Prvi dan morajo bita imenovani atleti na igrišču ASK Primorja ob 16.30, drugi dan (v petek) pa ob 15-30. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Pozivam sledeče igrače, da se zanesljivo udeleže danes ob 20. sestanka pri Končarju: Bdzovičar, Umek, Miklošič, Kadunc, Glavač, Kopač, Mikuš, Ladlha, Rafko, Boris, Kaoič in Bajde. Istočasno naj se z glasijo ob 20.30 istotam sigurno sledeči gg.: Habicht, Saie, Tekavc, Umek, Miklo. Kopač, Arhar radi dodelitve funkcij pri proslavi. — Vsi bi točno.
ASK Primorje (centralni odbor). Danes 21. seja v tajništvu. Radi važnosti prosim polno-številne udeležbe. — Tajnik.
Tenlsodsek Atena sprejema vsak dan nove igrače v pisarni Dunajska cesta 1 a/V. Pojasn:la istotam. Drakj imajo v počitniškem času v posebnih urah poseben popust.
Športno tehnični tenis pododbor >e usitanovll tenisodsek Atena z namenom, da se specijalno bavi s sportsko vzgojo tenis članstva T. K. Atene, katero namerava doseči: a) s sistematskim, teoretično in praktično pravilnim poučavanjem začetnikov, b) s sistematskim treningom in spoTt-nim nadzorstvom nad vsemi ostalimi igrači do njihove izpopolnitve, c) s prireditvijo internih kluibsleh turnirjev, vsaj enkrat na leto, č) s prireditvijo medklubsikih in ostalih turnirjev, d) s sodelovanjem izračev T. K. Atene na turnirjih, organiziranih po drugih društvih.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). VsJ nomšnirani atleti za prvenstvo Ljubljane morajo biti danes na igrišču najpozneje ob 16.30. Prinesti morajo seboj vso opremo. Točno in zanesljivo! — Načelnik.
Bogokletnika
Na razpotju Poljane - Vini vrh stoji star kriz s Kristusom. Vaščani, ki hodijo tod mimo, se pobožno križajo. Marca letos pa je nekdo našel križ prazen, Kristus pa je ležal na tleh ves razbit. Poizvedbe so dognale, da sta tisti čas hodila po vaseh ometat dimnike mlada dimnikarja France in Stanko, kmetje jima niso dali mnogo zaslužka, branili so se ometanja in jezna sta odšla dalje. V hribih nista našla prave poti, dospela sta do razpela, pa sta se pričela nad njim znašati.Morala sta pred kazenski senat v Ljubljano, kjer sta se zagovarjala, da sta bila razburjena, mislila sta, da bosta dospela do kažipota, sta pa naletela na križ. Da bosta ! drugič križ bolj spoštovala, jima je sodnija naložila vsakemu svojega, eden ga bo nosil 4 tedne, a drugi Stanko pa 14 dni, obsojena ! sta bila namreč zaradi hudodelstva motenja vere.
Otroci in ogenj
Sredi maja letos sta pripeljala pos°stni-kova sina France in Tone skozi Zalog voz suhe stelje. Fanta sta pustila steljo na vozu m se za trenutek oddaljila. Takoj so opazili petletni otroci, ki so se v bližini igrali, da ni pri vozu nikogar, in trije so se tiho kakor tatiči približali vozu.
»Ali imaš biglice,« je vprašal najmanjši za pol pedi veejena junaka.
»Imam jih, imam, le tiho bodi,< je slednji odvrnil in kmalu 60 stali za vozom. | Prasnila je vžigalica in že se je pričelo iz ! stelje kaditi. Kmalu 6e je dvignil ogenj. Ko so otroci videli, da dobro gori, so jo urno odkurili na travnik za cesto, kjer so bili popreje in odtod mirno opazovali rdečega petelinčka. Deca pri tem pač ni mislila, da dela komu škodo in žarečih lic je opazovala ogenj. Voz je kmalu zginil v dimu. Tedaj so pa prihiteli vaščani in urno pričeli gasiti, boječi se, da bi se še kaj drugega ne vnelo. Ogenj so srečno pogasili, niti polovico stelje ni zgorelo.
Materi Reza in Pepca sta bili naznanjeni, da sta premalo pazili na svoje otrociče, ki so potem zanetili ogenj.
»Medve sva vedno pazili na otroke, ampak, saj veste kakšni so. Otrok kar trenutno zgine in se spet pojavi, pa človek nič hudega ne misli, medtem ko lahko kaj zapa-li,< sta se zagovarjali obe.
Ker pa sodišče kaznuje matere samo tedaj. če pazijo na otroke tako slabo, da se slednjim pripeti kaka nesreča in se poškodujejo, 6ta bili obe oproščeni, kajti kazenski paragraf ne predvideva kazni ra starše, če njihovi otroci napravijo kako škodo, pač pa jih lahko oškodovani tožijo na civilnem sodišču za odškodnino. tr
Gospodarstvo
= Naraščanje nezaposlenosti ▼ naši državi. Ako primerjamo lanski in letošnji apri!. vidimo, da se stanje zaposlenosti pri naf ni izboljšalo, nego se je še poslabšalo. Apri la 1928 je ostalo od meseca marca 7582 (aprila t. 1. 11.953) nezaposlencev, na novo je bilo prijavljenih 10830 (sedaj 19.922), zaposlilo se je potom borz dela 1075 (sedaj 4207), odpadlo in odpotovalo je 8214 (sedaj 17.753), ostalo pa je še nezaposlenih 9123 (sedaj 9.915) nezaposlencev.
= Ustanovitev Gremija trgovcev v Črnomlju. V soboto se je vršil v Črnomlju ustanovni občni zbor Gremija trgovcev za sodna okraja Črnomelj in Metlika. Priprave za ustanovitev tega gremija so trajale skoro 10 let, vendar pa je do ustanovitve iz raznih vzrokov prišlo šele sedaj. Z ustanovitvijo tega gremija je popolnoma izvedena stanovska organizacija slovenskega trgovstva, ki šteje sedaj 28 organizacij. Pri volitvah gremijalnega načelstva je bil izvoljen za načelnika župan črnomeljske mestne občine g06p. Karel Muller. za podnačelnika pa trgovec g. Šturm iz Metlike Odborniki so gg:. Leopold Grabrijan, Metlika; Ivan Male-šič, Metlika; Anton Sever, Semič; Pavel Klemene, Črnomelj; Karel Ahačič, Črnomelj in Ivan Koče, Stari trg. Namestniki so gg.: Ignacij Koren, Metlika; Martin Plut, Črnomelj in Jurij Fugina. Stari trg. Računska preglednika gg.: Miljutin Guštin, Metlika, in Peter Koren, Črnomelj. Proračun za tekoče leto je bil soglasno odobren. Gre-mijalna doklada se je določila po pridob-nini in znaša 40, 60, 80, 100 in 150 Din. Gremij je sklenil pristopiti kot član k Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Za delegata sta bila izvoljena gg. Karel Muller in Leopold Grabrijan.
= Skopljanska blagovna borza je Je peta te vrste v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, je tudi v Skopi ju začela poslovati blagovna borza. Ta je že peta te vrste v državi. Baje bo tudi Sarajevo zahtevalo dovoljenje za ustanovitev take borze. Za primer navajamo, da ima Madžarska, ki je tudi izrazita žitna dežela, le eno blagovno borzo.
= Delničarji Delniške stavbinske družbe »Unionc v Ljubljani (Grnndhotel Union) se naprošajo, da pri predložitvi kuponov za leto 1928. predlože tudi plašče in celo ku-ponsko polo, da dobe v zameno zaradi izvršene valorizacije izdane nove delnice s kuponi.
= Številčno stanje »živine v naši državi.
Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo koncem leta 1928. v naši državi pri kmetovalcih (zaokroženo v milijonih): konj 1.11, goved 3.65, svinj 2.66, ovac 7.72. koz 1.75, oslov 0.16, mul in mezgov 0.01, bivolov 0.03. perutnine 16.08, čebelnih panjev 0.57. Od tega je bilo le v Sloveniji: konj 61.837, goved 415.648, svini 303803, ovne 45.979, koz 12.613. oslov 153, mezgov 97, perutnine 1,172.614 in panjev 76.937.
= V Dalmaciji bo prav dobra žitna letina. Po službenih podatkih bo letos tudi v Dalmaciji izredno dobra žitna letina. V mnogih okrajih 6everne Dalmacije bo žito obrodilo tako, kakor se že davno ne T>omni. Tudi koruza ne obeta slabo. Vse kaže, da bo letošnje leto v severni Dalmaciji najplodnejše po vojni.
= Dubrovačka paroplovidba povišuje delniško glavnico od 21.50 na 32.25 milijona Din z emitiranjem 86.000 delnic.
= Likvidacija. Strojna zadruga v Hajdini, r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora razdružila in je prešla v likvidacijo. Morebitni upniki naj se javijo najkasneje do 1. septembra t. 1.
= Oddata zakupa kopanja barita, ki bi se imela vršiti potom licitacije 27- t. m. pri kr. direkciji šum v Zagrebu, se ne bo vršila.
= Carinska znižanja r češkoslovaški. Pred kratkim je češkoslovaško trgovinsko ministrstvo znižalo večje število avtonomnih carinskih postavk, ki so se izkazale za previsoke. Nove carine 60 stopile v veljavo 14. t. m. Sedaj se v trgovinskem ministrstvu razpravlja o znižanju nadaljnjih postavk, med njimi tudi postavke za lahke čevlje (3000 Kč za 100 kg). Glede na razmerje k izvozu je uvoz čevljev v češkoslovaško zelo majhen. Zato se z znižanjem te postavke nameravajo le dovesti cene čevljem v Češkoslovaški na primerno stanje.
= Insolvenca praške tvrdke z dragulji S. Jakobovič. Iz Prage poročajo, da je insol-ventna tvrdka z dragulji S. Jakobovič predložila svoje stanje, ki ookazuje 13 46 milijona Kč pasiv in 6.48 milijona Kč aktiv. Tvrdka ponuja 35 %, plačljivih v 4 polletnih rokih.
= Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do i. julija ponudbe glede dobave barv, terpentina, firneža, laka, sika-tiva, brunolina, klejne krede, steklarskega kleja, steklenega papirja itd.; do 8. julija glede dobave. 150 vzvodov za signalne stranske svetiljke, 500 kg pločevine, 50 kg svinca in 19.000 komadov vijakov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave litoželeznih odvodnih cevi, 6000 kg jekla in različnega lesa; do 5. julija pa glede dobave 1750 komadov vijakov, 2000 komadov ogrodnih vijakov in 2000 komadov priložkov ter glede dobave hrastovega rezanega lesa. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Dir. drž. železnic v Subotici sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave pločevine, bele in črne barve, firneža, terpentina, solne kisline in oopičev; do; 5. julija glede dobave požarnih hidran-tov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave 500 komadov vžigalic; do 12. julija glede dobave 40.000 kg portlandskega cementa^ in 1700 žarnic ter glede dobave 400 m tračnic in 100 komadov spojnic za iste. — Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu 6prejema do 16. julija ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic. — Vršile se bodo naslednje oferatlne licitacije: 8. julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jeklenih lopat in vil; do 11. julija glede dobave pločatega in okroglega železa; do 13. julija glede dobave 15.000 m platna >amerikan<; do 15. julija pa glede dobave 6000 Skatelj voska, 5000 kg bombaža za čiščenje in 2500 kg krp za čiščenje. Predme^ ni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. — Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 15. julija glede dobave 3750 komadov bolniških in zdravniških plaščev; 17- julija glede dobave 2000 parov usnjenih copat; 19. julija pa glede dobave 5000 parov volnenih nogavic. Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.	"	^
Razpečava v kraljevini SHS Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul.
Borze
26. junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes ae\ promet slab. Nekaj več je bilo zakljuf v devizah na London in Berlin. Potrebo pokrila le Narodna banka. Od deviz z ključki sta Berlin in Praga malo popus' London se je nekoliko okrepil.
Na zagrebškem efektnem tržišču je I Vojna škoda nekoliko mlačnejša. Zaklju se je za aranžma po 403, 404, 404.5 in 4 za kaso po 404 in 404.5. Ob nekoliko živ; nejšem prometu so od bančnih vrednot ; beležili zaključke: Praštediona po 850 852.5, Union po 202, Srpska po 152, Jnp po 82, Zemiljska po 132; od industrijski! pa Gutmann po 205, Slaveks po 100 in Sla vonija po 170. Praštediona je nekoliko osla bela, dočim sta se od industrijskih vrednol okrepila Slavonija in Union. — Na beograjskem efektnem tržišču se je zaključila Vojna škoda po 406.5 in 407, investicijsko pa po 83.75 in 84.75. Tendenca je bila čvrsta.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.87, Berlin 13.5575-13.5875 (13.5725), Bruselj 7.9058, Budimpešta 9.9304, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0TS44. London 275.70—276.50 (276.10), Newyork 56.835. Pariz 222.71, Praga 16S.23—169.03 (168.63), Trst 297.92.
Zagreb. London 275.7 — 276.5, Newyork 56.735 — 56.935, Pariz 221.71 — 223.71, Milan 296.83 - 298.83, Curih 1094.4 _ 1097.4, Amsterdam 22.83 _ 22.89, Berlin 13.5575 do 13.5875, Dunaj 7-9894 — 8.0194, Praga 168.23 — 169.03, Budimpešta 9.9154—9.9454.
Curih. Beograd 9.1275, London 25.1975, Newvork 519.75, Pariz 20.32625, Milan 27.1875, Berlin 123.86, Dunaj 73.03, Praga 15.395, Bukarešta 3.0825. Budimpešta 90.55, Sofija 3.75, Varšava 58.25.
Dunaj. Beograd 12.46875 — 12.50875, Berlin 169.21 — 169.71, London 34.4275—S! 5275, Milan 37.15 — 37.25, Newvork 709-95 do 712.45, Pariz 27-7650 — *27.8650, Praga 21.0275 — 21.1075, Curih 136.55 _ 137.05. -Efektu
Ljubljana. Celjska posojilnica 170 denar,
Ljubljanska kreditna 123 denar, Praštediona 850 denar, Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 — 130. Stavbna 50 den., šešir 1(6 den., Jesenice 250 denar, "Ruše 275 —1285.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5 — 405.5, kasa 404.5 — 405, julij 407 denar, december 424 — 425, investicijsko 83.5 — 84.5, agrarne 49 — 5L — Bančne vrednote: Praštediona 850 — 855, Union 202 — 203, Kreditna Zagreb 93 den., Srpska 152 — 155. Jugo 82 — 83, Zemaljska 132 — 133. Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.5 — 16. Etno 164 den. — Industrijske vrednote: Narodna šumska 30 do 40, Gutmann 205 — 207, Slaveks 100—101, Slavonija 170 — 175, ultimo december 185 blago, Danica 120 — 130, Drava 400 blago, Šečerana 405 — 407, Narodna mlinska 20 den., Ljevaonica 195 — 205, Brod vagon 143 do 150, Union 165 — 175, Vevče 125 denar, Isis 20 blago, Oceania 195 blago, Trbovlje 503 — 507 Jadranska 57-5 blago.
Beograd. Investicijsko 84.25 — 85, agrarne 49.5 — 51, Vojna škoda 407 — 408, Narodna 7750 — 7820.
Blagovna tržišča
+ Ljubljanska blagovna borza (26. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov krvnikov in 20 vagonov drv. _ Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Brez zaključkov. Nudili so: pšenico: baško, promptno (slov. postaja, plač. v 30 dneh, mlevska tarifa) po 257.5 — 260, za julij po 262.5 — 265; koruzo: baško promptno po 270.5 — 272.5. oves: baški, navadna tarifa, po 275 — 277-5; moko: »0g<, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plač. po prejemu, po 365 — 370-
+ Norosadska blagovna borza (26. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 54 vagonov pšenice, 13 vagonov koruze. PSeničai baška 207-5 — 212.5, potiska 210 — 215, sremska 210 — 212.5. Turščica: baška, sremska in banatska 217.5 — 222.5. Moka: j-Ogg« 302 5 — 312.5, >2< 282.5 — 292.5, >5< 267-5 _ 277-5, >6« 260 — 265, »7< 240 do 250, s>8« 140 — 150. Otrobi: sremski in ba-natski 120 — 130.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (25. t. m.) Položaj na zunanjih termiaskih borzah ni bil enoten. Budimpeštanska bor-ta se je otvorila z zelo čvrstim razpoloženjem, a je postala potem na poročila liver-poolske borze mirnejša. Tudi v dunajskem prometu se situacija ni bistveno spremenila napram zadnjim dnevom. Poslovni obseg se ni pomnožil. Poročila z vzhodnih in južno-vzhodnih tržišč Evrope, ki so se glasila razmeroma neugodno, so se zelo različno uva-ževala. Jugoslovenska pšenica, 79/80 kg, se je ponujala po 34.25 šilinga z Dunaja. Uradne notice so ostale v glavnih predmetih popolnoma nespremenjene.
+ Dunajski svinjski sejem (25. i m.) Do-gon 12.902 svinji; od teh je bilo 1589 iz Jugoslavije. Ob živahnem poslovanju so obdržale pitane svinje cene prejšnjega tedna nespremenjene. Mesne svinje so se mestoma podražile za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže so notirale: pitane svinje I. 2.40—2.45. angleške križane 2.30 — 2.55, kmečke 2.25 do 2.45, stare 2.20 — 2.30 in mesne 2.25 do 2.70 (2.75) šilinga. ____
BezgfOTO t n lipovo
suho cvetje
tavžent rože, hrastovega mahu in drage zdravilne rastline
kupuje do najvišjih dnevnih cenah Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko
f
Tri ure spanja dnevno - dovolj za moža
zone
ie ta-le umetna naprava, ki spominja zelo na tobogan. Naprava se lahko prenaša in nadomešča lepim kopalkam p ■ ko, po kateri drčijo v vodo...
Afganski sa-mozvanec
Hablbulah le pregnal U dežele kralja Amanula-ha In se polastil vse oblasti. Pravkar pa Javljalo, da |e bivšega no-sača vode težko porazil Nadir kan, ki |e po zadnjih vesteh celo zavzel Kabul.
Sto ur pri krmilu
Rekord svoje vrste je dosegel pro* šle dni šofer Charles Carlson v Bosto* nu. Stavil je, da bo vzdržal nepretrgo* ma 100 ur za volanom in da bo ves ta čas brez nezgode vozil po mestnih uli* cah. Pridelili so mu za kontrolo poseb* ne nadzorovalce, ki so se menjavali vsakih 11 ur in so imeli nalogo bdeti nad Carlsonom in vzeti krmilo v roke čim bi opazili, da popuščajo šoferjevi živci.
Od časa do časa so kontrolni organi napojili šoferja z mlekom. Carlson je res ostal vseh 100 ur pri volanu in je vozil tako dobro, da so se mu vsi ču* dili. Čez sto ur se je voz'!i ustavilo. Pred njim se je nabrala ve. '.isočglava množica, ki je burno pozdravljala zma< govalca. Carlson je ljudem odzdrav* Ijal, ko pa je vstal, da bi stopil iz a v« tomobila, je bil tako izčrpan, da se je onesvestil. Prenesli so ga na kliniko, kjer je prespal 46 ur, potem pa se je okrepčan zbudil.
Regent Egipta
kralj Fuad, se nahaja pravkar na obisku v Evropi In |e predvčerajšnjim dospel v Pra-20. Na Češkem si Je »gledal več znamenitosti.
Koliko kinematografov je na svetu?
Neka ameriška statistika, ki pa ni izčrpna, trdi, da jih je 83.400. Na čelu stoji seveda Amerika s 40.000 kinematografov in v Ameriki Združene države s 25.000. Sledi Mehika s 7000 kinematografov, vsa Južna Amerika s 5600, v Južni Ameriki pa odpade na Brazilijo blizu 1500 kinematografov, na Argentini jo isto toliko.
V Evropi s približno 34.500 kinematografov stoji na čelu Rusija (8000), sledi Nemčija (5700), Francoska in Angleška (vsaka čez 4000 kinematografov). Avstrija (750), Belgija (680), Ho-landska (200). Drugih držav statistika ne omenja posebe. Azija šteje okrog 6100 kinov. Sama Japonska jih ima 1300. Avstralija in Nova Zelandija štejeta 1850 kinematografov, vsa Afrika 950 (Južna Afrika 640, Alžir 111). Film obvladuje svet. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko gledališč konkurira po vsem svetu s temi številkami. Zal pa ne govori o tem nobena statistika.
Najnovejša kopališka atrakcija letošnje se-
Razburljiv doživljaj s tigro v Indiji
V nekem indijskem časopisu popi* suje angleški nadgozdar \Vindbush dramatičen doživljaj s tigro. Dogodek se je odigral v indijskem gozdnem pre* delu province Madras.
\Vindbush je prispel zvečer z dve* ma gozdarjema in več drugimi uradni* ki v džunglo in se je pripravljal na počitek v majhni gozdarski koči. Do* mačini, ki služijo pri ondotnem go* zdarju za lovce, so mu pri večerji pri* povedovali, da je pod mrak skočila ne* ka dolga, progasta žival na verando. Nadgozdar se ni posebno zmenil za njihovo pripovedovanje. Menil je, da je skoči! na verando velik pasji ba* štard. Ko pa je prišel tja, je v svoje veliko zaprepaščenje videl, da se je pod mizo zleknila — košata tigra.
Žival je vdrla čez čas, ko je šel Windbush po pomoč, v njegovo spal* nico. Ker so bila vrata odprta, so pri* hiteli služabniki in oddali na tigro strel skozi odprtino. Nastal je pravcati pe* kel. Tigra je planila pokonci, prevrnila mizo. da je ugasnila luč, zasledovalci pa so se zabarikadirali za pohištvom in urno zaprli izhod, da jim zver ni mogla do živega. Ker pa je imela spal* niča še ena vrata, so jih previdno od* pahnili, da bi videli, kaj je s tigro. Zve* rine ni bilo nikjer. Slednjič je opazil neki sluga, da miga pod vrati nekaj dolgega, podobnega kači. To'je bil ti* grin rep. Z velikim strahom in krikom je služabništvo zaprlo duri in splezalo na podstrešje gozdarjeve koče ter pre* drlo strop, skozi katerega so oddali na tigro smrtonosen strel. S tem je bilo v hiši strahu koncc. Ko so pozneje pre* gledovali usmrčeno tigro, so ugotovili, da ie živa! polna brazgotin, katere je nedvomno dobi'a v boiu s človekom, ki ji je pač zadišal tudi usodnega ve* čera, ko si je hotela vnovič privoščiti človeško pečenko, a je mesto tega na* šla lastno smrt.
Tatvine tobačnih izdelkov
Na Dunaju so zadnji teden razkrili široko razpredeno in dobro organizi* rano tatinsko tolpo, ki je kradla tobač* ne izdelke v tvornici avstrijske tobač* ne režije v Hainburgu in iih po poseb* nih kurirjih pošiljala na Dunaj ter jih tam spravljala v promet.
Stvar je prišla na dan na ta način, da je bila policija opozorjena na želez* niškega nadrevidenta Ferdinanda Bei* ona. ki ie razpečaval v nekaterih du* naiskih kavarnah cigare in cigarete. Prinašal je naročene množine izdelkov vsak teden in ie z njimi zalagal precej velik krog odjemalcev. Beiona so are* tirali in našli pri niem precej obsežen seznam delavcev in nameščencev av* strijske tobačne režije. Sodijo, da so bili vsi zabeleženi Beionovi sotrudniki. Prinašali so nakraden tobak iz tvorni* ;e posebno ob deževnem vremenu, ko o ga lahko skrivali pod dežne plašče, 'akradeno blago so oddajali poseb* emu zaunniku, ki ga je razpečaval 'alje. Vsak teden so se posebni kurirji ožili na Dunaj, kjer se je potem vr* ila razdelitev tobaka med kavarnar* je in druge interesente.
Tatvine so se baje vršile že celih 10 let, vendar so jim prišli na sled šele
Anglež Camplin Smith spi samo tri ure na dan in je pri tem počitku čil in svež — Ima že 50 let, kaže pa jih komaj 30.
Londonski novinarji so iztaknili ne*
navadnega moža, ki dela od zore do pozne noči že deset in desetletja ter si privošči samo tri ure spanja dnevno, a je pri tem svež in čvrst kakor riba v vodi in nosi še v svojem 51. letu mla* deniški obraz tridesetletnika.
Ta čudovita prikazen je gledališki strokovnjak B. Camplin Smith. Že dve desetletji spi samo po tri ure dnevno, dela pa šestnajst do sedemnajst ur in čas. ki ga drugi smrtniki potratimo s poleganjem, izpolni on s poslovnimi zadevami, ki se mu seveda obrestujejo kakor vsakemu marljivemu človeku. K njegovim trem uram spanja pa je tre* ba prišteti še štiri do pet ur sprehaja* nja po vrtu, vendar tega časa ni mogo* če šteti za počitek, ker se med tem sprehajanjem razgovarja z obiskoval* ci, sklepa z njimi pogodbe ali razmi* šlja o novih virih svojega podjetja.
Neka j iz njegovega življenja Kaj je dalo Camplinu Smithu toliko odpornost, da mu zadoščajo samo tri ure spanja dnevno? Na to vprašanje odgovarja Camplin Smith takole:
Od rane mladosti sem bil vnet šport* nik. Brcal sem žogo. bil sem vnet pri* staš kriketa, tenisa in boksanja. Moja mladost je bila ovenčana celo s slavo tekača. 100 vardov (okoli 92 m) sem pretekel v 9 sekundah. Tega mi snrva niso hoteli verjeti. Ko mi je bilo 21 let, je stavil postaran mož z menoj, da ne pretečem te razdalje niti v enajstih sekundah. Dobro, pa sva stavila. Vr* gel sem klobuk z glave in se zaoodil v dir z vso obleko, ki sem jo imel slu* čaino na sebi. Zmagal sem s takšno lahkoto, da je oni kar zijal.
Nič utrujenosti Kaj je vzrok tej telesni in duševni krepčini? Jaz bi dejal, pravi Camplin Smith, da nekaj, na čemur trpe drugi ljudje, kar pa je meni neznano. To je nespečnost. Nikoli se ne čutim trudne* ga, nik»oli zbitega. Tekom let sem se tako streniral, da mi ni hudo vstati ob nobeni uri. Vstajal sem najprej ob štirih, potem ob treh, sedaj pa vstajam
po potrebi že ob dveh. Vstajanje mi ne povzroča nobenih muk in neprijet* nosti. Svež sem kakor riba v vodu Ljudje se preveč negujemo
Novinarji so vprašali Camplina Smi* tha kako je mogoče, da se pri tako kratkem spanju počuti zdravega? Do* bili so v odgovor:
Po mojem se ljudje preveč neguje« jo in preveč spijo. Enkrat sem posku» sil spati sedem ali osem ur. Zbolel sem in sem se vlačil po svetu več dni ka* kor senca. To, kar ljudje imenujejo spanje, navadno sploh ni spanje, am» pak lenarenje, poleganje. Ne gre za kvantiteto spanja, ampak za kvaliteto. Glejte, mož, ki spi tri ure na dan, se lahko popolnoma odpočije. V treh urah mojega počitka se odpočijeta duh in moje telo. Mišice so kakor mrtve, živci ne reagirajo na noben dražljaj, kosti leže kot brez življenja. Tudi spa* nje je umetnost svoje vrste in tisti, ki jo obvlada, se ohrani na višku moči do pozne starosti. Če lahko kaj sve* tujem, pravim: Spite realno, ne razmi* šljaite o ničemer ko ležete v posteljo, zatisnite oči, spite trdno in zbudite se čili! To je, vidite, vsa moja umetnost: trden snanec. In posledica njega je, da ne čutim danes, ko sem že v svo* jem 51. letu več nego trideset let.
Novo računalo
Malokdo je že opazil, da je človeško oko nesposobno pregledati večje število enakih predmetov, če ležijo v vrsti drug za drugim. Otroci in mar-sikakšna primitivna ljudstva vidijo na ta način le dva predmeta in tudi civilizirani človek jih s težavo na prvi pogled pregleda več nego tri. Na tem dejstvu sloni, če so pisali Rimljani svoja števila 4. 40, 400: IV, XL, CD in ne: IIII, XXXX, CCCC. Isto tako vstavljaimo mi pri številih z več ničlami pike in vejice, ker jih drugače ne bi mogli hitro prebrati, n. pr.: 10.000, 1,000.000, i„ooo.ooo.ooo itd. Sedaj so začeli upoštevati to dejstvo tudi pri nazornem pouku računstva. Nemški profesor Lay je zavrgel staro računalo, ki je sestavljeno iz vrst enakih kroglic in je namesto tega izdelal novo računalo, pri katerem nadomeščajo po eni strani belo in po drugi rdeče pobarvane ploščice, ki jih zavrtiš s preprostim prejemom, da se ti pokažejo v barvi, ki si jo želiš. Če stoje ploščice vodoravno, so seveda praktično nevidne. Novo računalo, ki ga je izpopolnil prof. Bo-natta v Bolcanu, uporabljajo že v Italiji, na Švicarskem in na Madžarskem in baje se po njem učenci veliko hitreje in uspešneje nauče vseh osnovnih računskih operacij .
Vodja Armade spasa
Po smrti generala Boo-tha je postat dejanski ln lormalni voditelj te ustanove general Hig-gins, katerega vidimo na sliki z njegovo ženo
Zapovedana kopel
Poljsko notranje ministrstvo je od» redilo, da sc mora vsak državljan v republiki okopati najmanj r xrat me« sečno. Odredba ne zadeva otrok do 10. leta in starcev od 65. ' ta dali Oolasti imajo strog ukaz, gledati na to, da se bo kopalna odredba izvrše« vala točno. Izdajale se bodo kopalne
Trideset ur med življenjem in smrtjo
Iz Berchtesgadna poročajo o zani* mivi turistovski nezgodi, katere žrtev bi bil kmalu postal letoviščar Eckert iz Draždan. Mož je rad hodil po hri* bih, ker pa se ni spoznal v planin« skem svetu, je vzel vodnika, da ga je vodil po gorah. Pred nekaj dnevi je hotel Eckert pokazati, da lahko tudi •sam nekai doseže. Šel je na turo in je sredi poti zapustil vodnika ter zavti sam nekoliko v stran. Pri tem je pri« šel na neko kozjo stezo in ni mogel več naprej ne nazaj. Zabredel je bil v steno, ki je naravnost nedostopna. Tam ie jel klicati na pomoč tako glas* no, da so ga slišali ljudje daleč doli v dolini. Na pot se ie odpravila eks* pedicija. ki je dva dneva iskala pota do mesta, kjer je Eckert obvisel ter se z obema rokama oprijemal skale. Ekspedicija ie rešila nesrečneža v zad* njem trenutku. Visel je na 700 m vi* soki skali med življenjem in smrtjo celih 30 ur.
Podgane v Tunisu
Tz Tunisa javljajo, da so podgane uničile vso letošnjo letino. Oblasti so zaradi tega odredile pokončavanje tc* ga glodalca v velikih množinah in do* segle, da je bilo 2300 podgan zastrup* Ijenih. Vendar je to število v primeri s škodo in invazijo malenkostno in se bo morala akcija nadaljevati z drugač« nimi sredstvi.
Ameriške oooroke
Prc-d kratkim je umrl v Indianopoli* su pravni svetovalec velike železniške družbe in odvetnik William Latta, ki je ostavil zelo čudno oporoko. Določil je 50.000 dolarjev v dobrodelne svrhe, toda ustanova naj bi dala svoj sad še* le čez 200 let, torej 1. 2129. Latti se današnje človeštvo ni zdelo vredno do* brot.
v zadnjem času. Kakor sodi policija, trpi avstrijska tobačna režija škode za kakih 100.000 šilingov ali 800.000 Din. Preiskava se nadaljuje in se pričaku* jejo nova razkritja.
Ost:
Zdrava, tujina!
Svet je brez ve! kih senzacij, brez po-tresljivih dogodkov — ljudje hitro pozabljajo in čas popolnega miru poslane dolgčas... Pa si pomagajo Zemljana in !'ite ob času -pustov proč iz krajev rodnih in pravijo, da gredo na potovanje!...
Res ie! Potovanje ie edino čisto veselje. ki je dano vsakomur, kdor si je ohranil čisto in svetlo dušo. N;so onemu odprti vsi portoni in vse lepote te-Ka sveta, ki ima nabito listnico z bankovci in ček!, ne, ta ne bo prelesti potovanja spoznal nikoJi in nikdar... \Tjegcvo srce ostane zaklenjeno vse-m onim viškom, kajti on g'eda na dobrine tega sveta z očmi človeka, ki hoče za svoj der ar vse. kar se plačati da... Naj stane, kar stane — sai plačam! ... Ne, ti n:so prav'! O onih naj povem ki zbirajo dinar za dnar.iem. ne zato da bodo udobno živeli, bogato nasče-ni. ampak da bodo učili bajno lepoto o-nih krajev, ki so cilj njihovega hrepe-
nenja in potovanja... In naj bo ta orli bfizu ali oddaljen, naj bo ob morju, v gorah, naj bo Kairo ali Helsingfors — vselej ga bo venca 1 uspeh! Vsrkavali bodo v svoio lačno diušo vse s pobož-nostjo in spoštovanjem človeka, ki je
nosil v srcu desetmesečno hrepenenje .. *
Pravi popetnk si ne stavi meja z majhnimi; načrti in računi... Nedavno sem srečal take v kavarni... — »Ob deveih zjutferaj odpotujemo, v Salzbur-$u izstopamo in drugi dan si ogledamo mesto. Nato ob šestih zvečer v Monako vo ...« in tako dalje. Ne. 'to n so bili pravi popotni:ki! Pravi popotnik si določi samo uro odhoda in končni, veliki cilj... Vse. kar je vmes, je klavir, na katerem igra slučaj, lepota ;n razpoloženje svoje tisočere možnosti... Ako obstoji vlak ob zgodnjem jutru v ma'h--em mestu im soince vabi — tedaj izstopi... Se trkoli m bilo tako lepo, še nikjer niso b:le h'še tako "prijazne, ljudje tako mili. cerkev tako romanfona .. A s prvim vlakom dalje, z rahlo "bolestjo v srou... A prav je tako: ako
bi ostali eno uro, ali ves dan. bi si pokvarili blesk občutja... Pravi popot-n k ne počaka, da mine cela ura, on odide vselej pet minut prej...
Tisti, ki je spoznal čare potovanja, .ie izgubljen na večne čase. Njegovo srce bo vedno hitelo drugam, zakaj eno spoznanje je tu: da je svet lep! In ker je dobil to spoznanje, ga bo ljubosumno čuval... Nikoli ne bo dovoli, da ga pouči ta ali oni o njegovem bližnjem potovanju. N koli ne bo sprejemal nasvetov... In nikoli ne bo uporabljal potopisn:h vodnikov, čeprav nimajo slabega namena... On bo z last-n;mi očmi sprejel sijaj Fora Romana in Caracallovrh term in bazilike svetega Petra... Le njegov pogled mu bo pr -čaral grandezzo Dioklecijanove palače in iz šumenja cipres v Madoni del Strrgmano bo sl'šal Satansko sonato mojstra Tartmija ... Slap Savice, še tako lepo on;san po kolegi popotniku, ostane medel kliše v cenenem žumahi, če ga primerjaš z njegovim resničnim veličastnem... Da, popotnik je
ljubosumen na to, kar ga čaka... On gre v negotovost, a prav ta negotovost je vsa magija potovanja... Podoben je igralcu v razredni loteriji... On ve možnosti in pozna dobitke. Samo s to razliko, da popotnikova srečka vselej zadene ... Morda ne glavnega
dob tka — a dobitek vsekako... •
Piravi popotnik potiuje sam... On hoče biti svoboden v uživanju, kajti zanij ni ure. Seveda, tudi v dveh lahko pntuieš, z dekletom, s prijateljem. A to ni tisto, posebno z dekiletom ne. Razdvojen je čfoveik. na krasote in obete pc peto v are a -'m na dnu že in o s t. Ta pa ima svoje mihe, svoie zahteve ... Priznam, prekrasne so Benetlke. v gondo-F, na večer, ali Fonta;neb1eau v družbi prekrasne žene — da. prizmam — a potovanje to ni... Ono je samo močno dovoli! in ie že samo po sebi — ljubezen... Ljubezen do tratfh tainih predstav, ki jih imamo v naših mišjih ...
Tudi s prijateljem ne potuješ... Njega ne zanima Comdotiere ob sedimih
zvečer in on ne Djubi Madonne v Santa Maria deil Fiori... Ze so pota ločena, nihče več ne popravi tega... Da, da, tako je — pravi popotnik je obdan
od predlstav svojih — on ni nikoli sam. •
Pravemu popotniku je znan h dvoje stvari, ki ostaneta dragim vedno skriti: da je svet lep in da so ljudje dobri. — Posebno to drugo spoznaš samo na potovanju ... Tam srečavaš ljudi, ki imajo edini cilj: ure oddiha preživeti čim jasneje in sreaneje... Zato so ta bežna zmanstva prisrčna, kajti gospod nadisvetnik. ki ie doma sitne ž bogsega-usimšli, postane zunaj deSko čudovitega burronia, in gosipa, ki se nagiba že k jesenskim občutkom, fasciniira z živahnostjo in temperamentom... Znaristrva iz dlneva v dan. iz bežirah ur in trenutkov. zaklene človek popotnik v srce z vso febezrr\io — kajti ti triu niso storili nikolii ničesar hudega... So kakor znanci iz detimstva... in zato pomeni potovanoe večno mladost...
Kongres ČJL in JČL v Sarajevu
Maribor, 26. junija.
Na lanskem kongresu JČ in CJ Lig v Plznu je takratni predsednik Saveza jugo-slov. češkoslov. lig minister Miša Trifuno-vi<* povabil kongres obeh zvez Lig v Češkoslovaški in Jugoslaviji za letos v našo državo. Povabilo je bilo sprejeto z velikim aplavzom. Na zadnji glavni skupščini Saveza JC lig v Beogradu koncem aprila, katere se je udeležil tudi generalni tajnik čeških lig ministerijalni svetnik g. Berin-ger iz Prage, pa je bilo določeno Sarajevo za ta kongres. Po želji nedavnega občnega zbora pevske zveze čeških lig je bil končno določen kot dan kongresa 28. Julij v Sarajevu.
Tudi program tega kongresa je bil med tem definitivno izdelan v sporazumu s praško centralo. Dnevni red je precej obširen ln se bo vršilo razpravljanje po sekcijah.
Delegati iz Češkoslovaške se pripeljejo preko meje najbrž že 26. julija ter jim bo priredila mariborska JČ-lica svečan sprejem, ker bo to prvi oficijelni obisk čeških lig v Jugoslaviji, med tem ko so bile lige iz naše države že dvakrat v gostih na Češkem in sicer v Pragi in Plznu, a za bodoči kongres je določ. zopet Olomouc v ČSR. Dne 28. julija, to je v nedeljo bo v Sarajevu manifestacijsko zborovanje, na katerem bodo govorili vodje naše in češkoslovaške delegacije. Predsednik Saveza JČ-lig je letos minister pravde dr. Srškič, rojak iz Sarajeva, kjer se je pravkar ustanovila tudi JČ-liga na pobudo tamošnjega velikega župana. V Sarajevu so priprave za kongres že v polnem teku.
Dne 29. julija prične delo v sekcijah z naslednjim! referati:
1. Pravna imifikacija, leglslativna vzajemnost. Naši referenti: dr. I^raeoljub Arandželovič in dr. Ivo Politeo. 2. Turizem. Obči referat: dr. Žižek, inšpektor min. trgovine. Specijalen referat o turizmu na dolnjem Jadranu: g. Čulid iz Splita. O turizmu v Južni Srbiji: prof. Mile Pavlovič. 3. Šolski, književni in gledališki stiki: g. M. Miloševič, načelnik min. prosvete. 4. Organizacija JČ in ČJ lig: dr. Avg. Reisman. 5. O novinarski vzajemnosti: Milan Marjano-vič, šef centralnega presbiroja. 6. Organl-zatorno delo žena pri nas in v Češkoslovaški: ge. Zlata Kovačevič in Katarina Jovi-čič. 7. Ekonomske in bankarsko finančne vezi: Milorad Nedeljkovič, generalni direktor poštne hranilnice. 8. Obrtna seljačka in komunalna vprašanja: Milisav Stijadino-vjd, predsednik beograjske občine. 9. Češkoslovaški tranzit preko naših luk: Član splitske Lige. 10. Reorganizacija liginega časopisa: K. Paul, prof. v Pragi. 11. Mu-zikalni stiki: M. Milojevič docent
Na kongres bodo smele poslati delegate Ie one lige iz Jugoslavije, ki so izvršile tudi svoje dolžnosti napram Savezu, t j. redno delovale, imele občne zbore, poslale Savezu tozadevna poročila in članarino.
Posebno veliko zanimanje vlada za kongres na Češkoslovaškem, kjer posvečajo največjo pozornost delovanju lig tudi vladni krogi.
Tudi naša vlada se Je za kongres zainteresirala in obljubila tudi primerno subvencijo. Upati je torej, da bo napravil letošnji kongres lig v Sarajevu znaten korak naDrej na polju realnega delovanja za medsebojno zbliža n ie in spoznavanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. — Dr. Avg. Felsman.
opisi
"SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Sokolsko društvo pripravlja skupno z Društvom kmetskih fantov in deklet veliko akademijo, ki se bo vršila 21. julija v prostorih tukajšnje posojilnice ob 15. popoldne. — Na sporedu je petje, telovadba, tambiiranje in Igra »Rodoljub iz Amerike«. Po akademiji Je prosta zabava. Napredna društva prosimo, da za isti dan ne pripravljajo prireditev. Vse somišljenike vabimo, da pose-tijo našo prvo javno prireditev. Sokoli, pridite od blizu in od daleč! Zdravo!
SV. KRIZ PRI LJUTOMERU. Šolska mladina pri Sv. Križu priredi na Petrovo v Slomškovi dvorani in v nedeljo v Veržeju v dvorani g. Hedžeta bajno igro »Prstan«. Začetek ob 15. Čisti dobiček je namenjen Šolarski knjižnici. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni.
Sokol
XV. zlet GSŽ bo v nedeljo, 7. julija v Skofji Loki. Pri javni telovadbi nastopita članstvo in ves naraščaj hkrati ln ne več ločeno, kakor je bilo to doslej običajno. Na programu so proste vaje vseh oddelkov ter orodna telovadba članov in članic, župne tekme pa se vrše pozneje na Jesenicah. Prvič nastopi tudi oddelek vojaštva škofjeloške garnizije. Sodeluje godba dravske divizije. Vsa ona društva, ki doslej še niso vrnila razposlanih prijavnic, prosimo, da store svojo dolžnost nemudoma, ker sicer ovirajo priprave in povzročajo župi z ur-gencami nepotrebne stroške in delo. Bratje in sestre! Pripravite se na zlet skrbno v vsakem oziru, vsi kroji na dan. vsak zaveden član naj pohiti 7. julija v Škofjo Loko na praznik gorenjskega Sokolstva. — Zdravo!
VI. okrožni zlet Dravskega okrožja v Ormožu je bil v nedeljo 16. t m. Domače društvo je hitelo s pripravami in preureditvijo letngga telovadišča. da dostojno proslavi ta dan in sprejme goste iz Čakovca, Lendave, Ljutomera, Ptuja, Središča in Va-raždina. Ze po prvih jutranjih vlakih se je zbralo na letnem telovadišču precej telovadcev, med temi največ naraščaja. Ob 9. so se pričele skušnje z vsemi oddelki, ki jo je spremljala središka sokolska godba pod vodstvom br. Kocjana. Po skušnjah je bil koncert na Glavnem trgu. Ob pol 14. so se zbrali vsi oddelki na postaji k sprejemu zadnjih gostov, odkoder je krenfa nato povorka skozi mesto na zletišče, kjer so se morale nadaljevati skušnje za zamudnike. Popoldanski nastop je otvorila ženska deca z zastavicami, nato pa moška deca s prostimi vajami, ki je oboje sestavil br. Vitori. Obe točki sta se izvajali prav dobro. Dec.l so sledili starejši bratje z župnimi prostimi vajami za 1. 1929. Po številu je bil to najšibkejši oddelek. Vaje so izvajali naši stari sokolski borci dobro in želi burno pohvalo. Za njimi je nastopil
ženski, zatem pa moški naraščaj s savez-niipi vajami za Beograd. Oba oddelka sta izvajala vaje dobro, posebno moJki naraščaj. Pri orodni telovadbi je nastopilo 5 vrst, in sicer 2 članski in 3 naraščajske. Pred tem pa Je imel nagovor na telovadce in občinstvo br, župnJ starosta dr. Kovačič. Po orodni telovadbi so nastopile članice, nato pa člani. Oba oddelka sta izvajala savezne vaje za 1. 19.30. Nastop je zaključila sedmorica moškega naraščaja iz Ptuja z Murnikovo »Carmen «. Izvedba Je bila brezhibna in eksaktna ter je vodniku br. Petroviču le čestitati k lepemu uspehu. — Zdravo!
Izvleček iz programov
Četrtek, 27. junija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Reprodnckaaa glasba. — 19.30: O. Ciril Debevc recitira pesmi Srečka Kosovela. — 20: Antologija slov. lirike. — 20.30: Zgodovina Slovencev.
—	21: Duetrai večer, izvaja radio-ork-esteT. — 22: Napoved časa ta poročila.
Petek, 28. junija.
LJUBLJANA 9: Prenos svečane službe božje Is stolnice. — 9-30: Vidov dan v zgodovini Srbov (dr. K. Capuder). — 11: Koncert radio-orkestra. — 12.10: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa te poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Vojnovič: »Smrt majke Jugoviča«, izvajajo Sani nar. gled. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 11.30: Pranrenadni koncert voijaške godbe. — 16-30: Prenos slavnostnih nogometnih tekem. — 20.35: Lahka večerna glasba.
—	22: Zabaven večer. — BEOGRAD 9: Prenos h saborne cerkve. — 12.10: Reproducirana glasba. — 17: »Narodno selo« ali koncert radio-fcvarteta. — 20: Kosovski večer. — 22.30: Poročila- — 22.40: Koncert moškega kvarteta k~r. opere. — PRAGA 16.25: Pevski koncert i z Bratislave. — 19.05: Jugoslovenski večer. — 20: Slu ho igra. — 22.25: Koncert lahke godbe. — BRNO 19.05: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos	iz Prage. — VARŠAVA 16.40: Reproducirana glasba. — 18: Večerni koncert.
—	20-30: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.25: Glasba avstrijskih sklad atelje v. — 20: Izlet na planino. — Koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert. — 20: Koncert orkestra in solistov. — FRANKFURT 20: Prenos koncerta iz Berlina. — 22: Koncert operne glasbe. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Orkestralen koncert. — Lahka gcd-ba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert.
—	20: Prenos programa iz Berlina. — 22: »Wa-terloo«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: Koncert ciganske kapel«. — 19.35: Reproducirana glasba. — 22.20: Koncert kvinteta na pihala. — Godba za ples. — LONDON 31.35: Pevski koncert in vojaška godba. — 22.30: Prenos h kr. opere: četrto deijanje Puccfriijeve opere »La Boheme«. — 23: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: O. Straussova opeTeta »Valčkov sen«. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana gfasba. — 20: Koncert solistov. — 21.40: Lahka glasiba.
Šolstvo
Ka IL dekliški meščanski šoli * Mariboru
bo vpisovanje 29. in 30. junija 1929 od 8. do 12.
Na meščanski šoli na Rakeku bo vpisovanje v I. razred v ponedeljek 1. julija od 8. do 12.
Na gospodinjski šoli »Mladika« ee bo vršilo vpisovanje gojenk za šolsko leto 1929./30. v ponedeljek 1. julija od 9. do 10. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Vpisovanje bo tudi v jeseni.
Na državni deški meščanski šoli v Brežicah bo vpisovanje za vse razrede v soboto 29. t. m. v ravnatelevi pisarni od 8. do 12. dopoldne.
Matura na III. državni gimnaziji v Ljubljani. K maturi na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani 'ee je prijavilo 27 rednih učencev (-nk) in 1 privatist. Izpit se je vršil od 10. do 20. t m. pod predsedstvom ministrskega odposlanca univ. profesorja .gosp. dr. Frana Il&šioa. En kandidat je zaradi bolezni med izpitom odstopil, 3 so dobili po-navljalni izpit, ostalim kandidatom pa je izpitni odbor priznal zrelost za fakultetske študije. Višji tečajni izpit so napravili: Bučar Franc, Cerovac Peter, Globočnik Božidar, Hiter Boleslav, Juvanec Vlastimila, Ki-sovec Mirko (z odliko)4, Kobav Jožef, Lapaj-ne 2ivko, Lončar Danica, Marok Bojan, Pav-lič Rado, Pele Ladislav, Ravnihar Ksenija, Repovš Hubert, Rupnik Judita. Schleimer Josip, Slanovec Ivana, Šaplja Božena, Tav-zes Bojan, Tereeglav Marijan, Uršič Franc, Vodopivec Silvan, Wider Boris Ln en privatist
—	Glasbena šola v Kranju priredi iutri, 17. t. m. točno ob 18. uri v gimnazijski telovadnici javno produkcijo svoiih gojencev in gojenk. Vabljeni so člani, starši in glasbo ljubeče občinstvo sploh. Vstopnine ni.
—	Na državni deškj meščanski šoli v Mariboru Je začasno vpisovanje v višje razrede neposredno po slavju in razdelitvi letnih izpričeval v petek, dne 28. junija ti. V prvi razred je vpisovanje v soboto, dne 29. junija t. 1. od 8. do 12. ure. Učenci se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpriče-valom. — Ravnatelj.
—	Pletarska šola v Ptujo. V pletarsko šolo v Ptuju se sprejemajo za šolsko leto 1929/30 v I. letnik red.ii in izredni učenci, učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Redni učenci (učenke) bodo mogli redno obiskovati pouk. Isti je praktičen in teoretičen ter traja dve leti. Šolske potrebščine bodo dobivali učenci (učenke) brezplačno v zavodu. Po uspešno dovršeni učni dobi sprejmejo odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določil kot pomočniško spričevalo, b) Kot izredni učenci pa se sprejemajo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo in še žele v zavodu izpopolniti izobrazbo v tej stroki, in oni. ki se žele izučiti v pletenju raznih pletarskih izdelkov, ki pridejo kmetijstvu v upoštev. Za te učence je teoretičen pouk neobvezen. Vpi sovanje se vrši od 24. Junija do vključno 30. avgusta 1929. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev oz. niih namestnikov in nai prinesejo s seboj: a) rojstni list. b) domovnico, c) zadnje šol-
sko spričevalo, d) nravstveno spričevalo. Vpis se lahko izvrši tudi pismeno, vendar je v tem slučaju potrebno pri mladoletnih pismeno dovoljenje starišev. Redni in izredni učenci se bodo morali sami vzdrževati. Pouk prične 1. septembra 1929. Učenci (učenke), ki bodo sprejeti, sprejmejo o sprejemu pismeno obvestilo.
— Deška In dekliška meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje v I. razred bo v nedeljo 30. junija od 8.—12. Sprejemali se bodo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili 4. razred (oddelek) osnovne šole. Pri vpisu morajo vplačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev.
F. CI1)KX, Ljubljana
Prešernovo 1
Poročni prstani
onosa
se spre me v restavracijo
„Hctei Union" v LJubljani.
Sta'na služba. — Znanje nemščine je potrebno.	*075 *
(D
ste&Ienieah
konzervirate sadje in povrtnine najzanesljiveje in najceneje.	7976a
Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci.
»Češnje so letos dobro obrodile!« Za zimo Jih ohranite najbolje t WECK-ovlb čašah za vkuhavanje Tovarniška zaloga
za celo državo pri tv. Fructus, Ljubljana. Krekov trg 10.-1 Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip JagotKS.	Zahtevajte ceniki
Weck
I Orehova, hruškova, &rešnjeva hrastova debla
v premeru od 45 cm dalje kupim na vagone. Natančne podatke glede cene in kakovosti in nakladalne postaje na poštni predal 267. Ljubljana.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega so-žalja, ki smo ga prejeli ob prerani smTti našega preljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Bogomil Černivca
sina mesarja
ter za pofclanjene vence in cvetje se tem potom najtopleje zahvaljotjemo.
Iskreno se zahvaljujemo častiti duhovščini, posebno pa čast. gosp. patru Angeliku za tolažilne besede ob zadnji uri ter vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti.
LJubljana, 27. junija 1929. 8108 ŽALUJOČI OSTALI.
Objava.
8(82
Uprava državnih monopola nabaviče putem II. oiertatae licitacije, koja če se održati na dan 20. Jtiia 1929 god. d 11 časova u kancefariji uprave državnih monopola:
650 bobina »rove svilaste har-tije prema mustri Uprave.
Usfovi, imretra kao i sva ostala obaveštenja mogu s« doibiti n kencelain® Ekonomnog odele-nja, svakog radaog dana od 10. do 12. časova. I« kancelarije Uprave Državnih Monopola EM Br. 13279 od 22. Juna 1929. godine a Beograda.
NEČISTO KRI
katar v želodcu in nervoznosl
letijo „Si§margy " pastiije
Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škatlji (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-een, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlji uveril o vrednosti tega leka. Posamezna Skatljica 130 Din
Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravl.ia Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpoš;ijatvi 2-din. znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
Žrebanje I. razreda se približuje!
Zato se požurite z naročbo srečk I. razreda 18. kola. Z minimalnim rizikom vam je omogočeno, da zadenete dobitke ogromne vrednosti. — Prepričali se boste, da vam bomo kar najsolidneje postregli tako pri p oslova n u glede ekspedici e srečk kakor tudi pri izplačilu dobitkov, ki Vam jih izplačamo takoj in brez vsakega odbitka. Zato naročite srečke vladnem intmsu iz ko ek>ure glavnega pooblaščenega prodajalca srečk SLOBODAJfA M. VASMA, BEOGRAD, Makenzijeva 32.

staroznano najučinkoviteiše sredstvo za utiičevaitie vsakovrstnega mrčesa, uniči popolnoma muhe. bolhe, stenice, molie. ščurke, mravlie itd. ter niih ličinke. Zahtevaite ea saT.o v originalnih steklenicah in škatlii-:ah z naoist>"n »Zacherlin«.	6913
Zlttclterliii"
tnmnoum
spadalo med natonlhtbFeneiSe čtivo r vseh literaturah. Sem spada dr. Vošmakova kniiga
horbi ssa u$®din}e-nu rss&rodnu drzuvu
ki je izšla za božič in le silno lnteresant-na in z ozirom na pravkar se vršeče sore-membe veleaktualna.
Jako eleeantno opremljena kniiea obsega 410 strani in velia broširana Din 120.—. v platno vezana oa Din 140.—. Naroča se v
ienjigami fšts/ccvnte madruge v £juh/jas9s, (Prešernova ulica SA

En 8TOS Specijalna En detall
trgovina vozičkov ia koies
V zalogi kolesne opreme In igrače za otroke Renoviranle koles, vozičkov in šivalnih strojev
ZEUELROK OTON
Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8
1906 • strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih
TISKOVNA ZADRUGA
V LJUBLJANI
Prvf del velia broširan 100.— Din
vezan v platno 134,— Din Drugi del velja broširan 100.— Din vezan v platno 124.— Din

Vsem sorodnikom in znancem naznanjam žalostno vest, da ie mo.ja dobra mamica, sestra ln teta, gospa
rzsg&z Sl-sss
grobno *re	^ ^c, ^
s.
Dvokolesa najboljših gvetovuih znamk » veliki izbiri, »elo poceni Vajaovejii modeli otrdških vozičkov od preprostega do najfinegega. in igračni vozički v zalogi. Več znamk Sivalatb strojev uajnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki Iranko. Prodaja Da obroke •TB1BUNA« F. R L. tovarna dvokoles in otroških voiifko? Ljubljana, Karlovvka ceste 4.
v* v
danes dne 25. t. m. ob 18. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo 27. t. m. ob 16'A iz hiže žalosti na novomeitoo pokopališče.
Novo Mesto, 25. junija 1929.
ANA M0LLER, hči. 1 5	JOSIPLNA KOZAK, sestra.
1VLAHO
ELtXIR, ki
zdravi želodec, je
R. VLAHOV *
odlikovan na vseh svetovnih izložbah, v
Ime VLAHOV z našo etiketo ]e zašči- v teno po vseh državah sveta.	££
ČUVAJTE SE PONAREJANJ! j
KXXXX^XXXXXXXXXXXX)e%
Michel Zžvaco:
160
y krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Ne.« je dejala, »sanje papežinje Favste so končane... za nekaj časa. To, česar se taikaj lote varili, je prav tako ogromno kakor moji načrti v nekdanjih dneh. In kdo ve, ali ni tudi bolj dosegljivo od papeške tiare? Sicer pa je s smrtjo Siteta V. marsikaj popravljeno. Moje države in imen;a, ki jih je bil stari borec zapleni^ mi bodo zdaj vrnili. Ce me pusti sreča na cedilu, se lahko umaknem v Italijo in bom tam spet vladarica in spet bogata. Lahko bo.m poiskala svojega otroka — Pardaillanovega sinu! — brez strahu, da bi mu to nakopalo smrtonosno pozornost mojega neprijatelja. Zaklad. ki sem ga skrila in ki ne ve zanfj nhče razen Myrt!hlde, je zdai varen pred Sfctovo grabežljivostjo. Moj sin bo imel vsega dovolj... Prav! Kocka ie pala. Le naj pošlje Espinosa Montaita in Sfonidrata v Rim spletlkarit zastran izvolitve novega papeža, ki ibo naklonjen njegovi politiki; ja z ostanem tu in >se odftod prej ali slej vrnem v Rim, ne da bi mi mogel kido zapreti vrata...«
Prav tisti mali se je ogSasil Espinosa:
»■Kaj misllite zdaj storiti, gospa?«
Naj je bil veliki irikvizitor še tako mogočna oseba, Favstto je vendarle zibodila 'brezobzirnost, da se jo je upal izpTaševati o njenih namenih. Ker pa ni hotela vtpričo kralja pokazati svojega ogorčenja, se je zadovoljila s tem, da mu je ledeno vrnila vprašanje za vprašanje:	_
»Olede na kaj?«
Espinosa se ni daJ kar tako ugeatf v kozji rog. Z neomajno
mirnostjo je odvrnil:
»Zastran nasiledstva papeža Siksta V.«
»Nu,« je kar moči neprisiljeno dejala Favsta, »kaj pa je meni do tega, kdo postane njegov naslednik?«
Espinosa je uprl vanjo svoje svetile oči in vprašali počasi, s pretečim poudarkom:
»Ali se niste nekoč lotili podjetja, česar neuspeh vam je nakopal smrtno obsodbo? Ali niste bili več mesecev Silk&tova jetnica? Ali vas res ne miče, da bi zdaj obnovili poizkuse, ki ste jih morali takrat začasno opustiti?«
»Razumem vas, kardinal, toda pomirite se: tisti načrti so pokopani. Odreeem se jih iz lastnega nagiba. Sikstov na s! edin: k, pa naj bo to kdorkoli, ne fco imel nikdar opravka z menoj.«
»Ta smrt tedaj v ničemer ne izpTemeni najinih dogovorov? Ne miče vas, da bi se vrinili v Italijo in v Rim?«
»Ne, kardinal Ostati mislim tu.«
Obrnila se je k Filipu II., ki je ves čas vlekel na uho, čeprav se je delal, kakor da napeto opazuje bikoborbo.
»Razen če me kralj zapodi,« je dodala.
Filip II. jo je začudeno pogledal.
Espinosa moi ni dal časa, da bi bil črM besedico, ampak je odgovorili namestu njega:
»Kralj vas ne bo zapodil, gospa. Ali niste najsijajneiša zvezda na njegovem dvoru? Zatrjujem vam, da vas bo Njegovo Veličanstvo ohranilo pni sebi, kar najdelj bo moglo. Brez vaše sijajne navzočnosti nam ne bi bilo več živeti.«
Niti najbolj vešče uho ne bi bilo slišalo v teh besedah grožnje; samo Favsta jih je razumela.
»Le daj,« je pomislila s komai opaznim nasmeškom na ustmeah, »le uka-žii, naj me drže v Sevilii, doMer v Rimu ne izvolijo papeža po tvojem okusu! Niti slutil ne boš, da je to voda na moj mlin, kakor ne slutiš, da mi samo ustrežeš, če mi vzameš Sfonidrata in Momtaita.«
»Kako, gospa,« je vzMiknil kralj, opozorjen po Espinosovent pogledu, »pa ne da bi nas hoteli osta viti?«
»Narobe, sire, pravkar sem izrazila željo, da bi smela podaljšati svoje bivanje na španskem dvora. Razen če me Vaše Veličanstvo zapodi, sem dodala.«
»Da bi vas zapodil, gespa! Tega ne mislite zares, tako mi svete Trojice! Prav je rekel gospod kardinal da nam brez vas ni več živeti. Nameravamo vas zadržati, dokler bo le količkaj mogoče. Hotite al: ne hotite, gospa, zdaj ste naša jetnica. Seveda pa ho-čeno storiti vse, kar moremo, da vam v tem jetništvu ne postane predolge a s.«
»Vaše Veličanstvo me obsiplje z dobroto!« je resno odvrnila Favsta.
Sama pri sebi pa je pomislila:
»Le naj bom tvoja jetnica, kralj! Če pojde vse po mojih že)jah, bcš kmalu ti moj jetnik!«
Druga bikoborba se je 'bila med tem končala brez kake znatne nezgode in množica slug je pravkar čistila borišče. Bližal se je tretji boj, v katerem je bilo nastopiti Toreru. Ta boj je bil višek prireditve.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
rHA	f V da se tnu pošlje
*9%ttOV tt©C@ po pošti naslov aR GaGo drugo informacijo ti coco se tnalih oglasov naj priloii v atnantGah sicer ne bo prejel odgovora! ^
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
' ti',
'j »1
Kuharica
ki je vajena kune, se išče za gostilno. Ponudbe Fra-nica Rottenbtieher. S.iofja loka 19._22702
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo sprejme večja manu-fakturna in kcnfekc. trgovina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22716
Več gateristov in cirkularistov
prvovrstnih in z večletno prakso v žaganju hrastovega lesa, ozir. frizov sprejmem takoj v trajno službo. Samo res prvovrstne samostojne moči naj se javijo j;a poštni predal 151, Ljubljana.	22823
Trgovski pomočnik
papirne stroke, mlajši in dobro izurjen detajlist dobi službo v veletrgovini AV. Weisl, Maribor. ^2813
Strojnika
dobro izurjenega iščemo za takoj k parnemu stroju za naš kamnolom Orehovo pri Sevnici. — Ponudbe s spričevali poslati na naslov: Jugoslovenska industrijska in trgovačka d. d.. Zagreb, Sudnička 1. 22799
Strugar. pomočnika
»prejme takoj Franc Roji-na, strugar, Ljubljana. Kolodvorska ulica 8. 22766
Periektno sobarico
ki zna lepo likati in servi. rati ter poseduje dobra pričevala, sprejme takoj manjša družina v Sloveniji proti dobri plači. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Sobarica«.
22730
Trafikanta
vpeljanega in zmožnega tudi samostojno voditi glavno zalogo tobaka, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. iB745
Magistra (o)
za zameno v avgustu išf-e lekarna v Krškem, Slove.
mja.
22747
Pletiljo
dobro izurjeno na osem-ključnem stroju sprejme takoj Kozina, Vošnjakova ul. št. 4/II.	22899
Pek. vajenca
pridnega in poštenega sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22886
Meyers Grosses Konvers. Lexikon
popolnoma nov, 24 knjig »o nizki ceni prodam — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lexikon«
22653
Kontoristinjo
začetnico, revnih staršev, dobro in zanesljivo sprejmem v pisarno na deželi.
Hrana in stanovanje v hHi	mešfaQ6ke šole imajo
Ponudbe na oglas, oddelek predn(>st_	22S97
Trg), vajenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme v tTgovino Ivan Veselic v Ormožu. Reflek-tanti z vsaj dvema razre-
»Jutra« pod šifro strojepiska«
»Pridna 22845
Nemko
izobraženo boljše dekle — nad 24 let staro, vajeno vseh lažjih hišnih del in šivanja, sprejme družina z dvemi otroci v bližini Ljubljane. — One, ki imajo veselje do otrok, naj pošljejo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Deček in deklica«. 22850
Učenca (ko)
e predpisano šofeko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga Pavel Korenina, Gomilsko.
Učenca
zdravega, močnega ln pridnega, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešan, blagom v manjšem industrij, mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in zanesljiv«.	22746
Kuharja ali kuharico
ter pomožno kuharico sprejme v stalno službo hotel »Bellevue« v Ljubljani. — Oziralo se bo samo na prvovrstne in zmožne moči. — Nastopi se lahko takoj.
22864
Gospodično
nepokvarjeno, dobro, prijetno in zanesljivo, sposobno v pisarni, sprejme starejša firma. — Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Namesto žene«. 22911
Mizar, pomočnika
sprejme takoj Bitenc Ivan. splošno mizarstvo, Poganska cesta 69.	22873
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj v stalno delo Ambrož Josip, Zagrartec pri Stični.	32892
Pletiljo
dobro izvežbano sprejmem takoj kot družabnico, ako se zanima tudi sama za kako delo. Prednost ima
čedno dekle, staro 18—22. ...	,. .-. - , .
let. - Naslov v oglasnem	obitelj proti mesečni
oddelku »Jutra«. 22832	P?™^ 6
___ | fotografijo m spričevali na
~ ~	naslov: Stevan Deretič
Beograd, Bitoljska 70/1.
Dobro šiviljo
ki bi tudi pomagala pri "iS "22 1 domačih poslih, sprejme ."V I Krilit* nViir.eli n
Trgov, pomočnik
Špecerijske stroke, vojaščine prost, z večletno prakso. zmožen slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru, kakor tudi ver-ziran v pisarniških poslih, se takoj sprejme Ponudbe ra poštni predal 142. 22733
22895
Frizersko vajenko
iščem za Rogaško Slatino. Prednost imajo tiste, ki so se že učile. Salon Turk, Miklošičeva cesta štev.
22901
O. Th. Rotraan:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Meyers Konversati-ons-Lexikon
iz leta 1890, 19 zvezkov, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	22878
Zidarski poslovodja
z večletno prakso in teorijo, ki izdeluje vsakovrstne stavbne in druge načrte, prevdarke, likvidacije in štabilitete, ki se razume pri strojih in vodnih silah, 41 let 6tar, je na razpolago Ponudbe na ogias. oddelek Jutra pod »Delovodja 41«.
22134
Strojnik
zanesljiv in trezen, z dobrimi spričevali, sposoben vseh popravil pri parnem stroju, dobi mesto na parni žagi. Ponudbe s spričevali na naslov: Milan M o d i c, Nova vas pri Rakeku.
22910
Potnik
agilen, simpatične runa-njosti, ki je že verziran v špirituozni branži, vešč hrvatskega jezika, si potuje v Gorskem Kotaru. Hrv. Primorju in celi Dalmaciji, naj pošlje obširno ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnji nastop 717«.	22717
Provizij, potnika
dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovce živilske stroke v mariborski oblasti. iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev in referenc pod »Asilen« na Aloma Com-pany, Ljubljana. 22902
Seda]
najboljša priložnost, da lahko zaslužite mnogo denarja 3 prodajanjem našega gospodarskega predmeta Vprašati in pri.ožiti Din 10.— za vzorec in navodila Ro-va, Maribor, poštni pre dal 2.	21958
Oseba
ki ima prosto, oziroma režijsko vožnjo po železnici, dobi stalen zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kanarček«.
22869
Motorno kolo
2 % k. s., skoraj novo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22863
r*r#

Odpadke
od parketov, bukove !n hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V. Seagnetti, parna žaga v Liubljani — za go renjokim kolodvorom. 108
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg f Din 38 kg Izkoristite priliko — dokler traja zaloga L. Brozovid, Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	1ŽS
Vajeniško mesto
išče trgovec v Celovcu za svojega 15 letnega * ca v trgovini s špecerijskim in kolonijainim blagom. — Fant zna tudi slovenski jezik in je močan in zdrav. Naslov se izve v ogiasnem oddelku »Jutra«.
22723
Spretna prodajalka
špecerijske stroke, z dobrimi spričevali, vešča slov., italijanskega in nemškega jezika, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
22849
Uradnik
z večletno prakso, zmožen slov. in nemške korespondence, stenografije, strojepisja in knjigovodstva (bi lancist) išče 6lužbo pri odvetniku ali pri večjem podjetju. Gre tudi na deželo. Nastopi lahko takoj. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Večletna praksa«.	22860
Dekle
pridno in pošteno, ki zna kuhati, išče službo pri manjši boljši družini za splošna dela. Nasto-pi takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22882
Dobra šivilja
gre na dom šivat proti dnevni plači 20 Din. Naslov pri podružnici »Jutra -v Celju.	. 22923
Otroški voziček
na peresih, skoTaj nov prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22903
Dvojni jarmenik
Topham-Cjlinder, v dobrem stanju prodam ali zamenjam za vrpčano žago (Bands&ge) Nada'je prodam stroj za lomljenje kamenja, s pripadajočim bencin-motorjem »Jugoles«, Črnomelj. 22896

slu
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne — iuvelir
Ljubljana, Wolfova nlica ^
Trgovec
se želi udeležiti pri kakem zdravem podjetju v Ljubljani s kapitalom do Din 2(10.000. Ponudbe pod »Zdravo«.	21895
Kot družabnica
z gotovim kapitalom osebnim sodelovanjem vstopim k trgovskemu podjetju ali pa vzamem na prometni točki tTgovino ali gostilno v najem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnica«.	22865
Restavracijo
ali večjo gostilno, na prometnem kraju v mestu — najraje na Štajerskem, vzamem v najem. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Restavrater«.	22854
Čedno sobico
opremljeno, v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22842
Sostanovalca
sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Vhod naravnost s stopnic. Cena zmerna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22852
Gostilno
dobro idočo, na Inpem ii-letnem kraju, 10 minut izven Trbovelj oddam radi družinskih razmer v najem elegantno, na Mestnem tr-Naslov v oglasnem oddelku 1 gu oddam s 1. julijem le
Veliko sobo
»Jutra«.
22843
Trgovino
1 mešanim blagom na deželi, v industrijskem kraju na Gorenjskem takoj oddam v najem, event. tudi prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »100.000/53«.	22853
Katera dama
ali gospod
reši damo % nujnim posojilom 1500 Din — mesečno vračljivo, zasledovanja kra-marske duše. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Poštenost«.
Hiša
naprodaj v Durmitorski ul. št. 8. Ima 2 £cbi. 2 kuhinji in klet. Celokupna površina zemljišča 516.84 m2. — Za ceno in pogoje se je obrniti na Ziko Milovano-viča, Vafina ul štev. 13 ali Danila Romanoviča — Beograd, Celopečka 15. — Posredovalci izključeni.
22639
Mesnico
event. z gostilno, na prometnem kraju Slovenije vzamem takoj v najem. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenija 17«.	22857
JtLšm tššJuil
Čajno maslo
vedno 6veže, prvovrstno, kupite zelo ugodno
prvo vi dno v špecerijski trgovini Julij Zu-
pan, Ljubljana, cesta 35.
Sv. Petra 22498
Prazno hišico
soba, veža in klet, po nizki ceni odda čez poletje lastnica Volčič, Reteče-Gorenja vas 5, Gorenjsko.
22837
Odprto kredenco
po možnosti »Biedermeier« kupim takoj. Ponudbe na Fotoatelje Martini, Celje.
22820
Trgovsko opravo
dobi brezplačno tisti, ki prevzame zalogo blaga po fakturni ceni. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22841
»Peugeot«
22/24 HP, štirisedežen. odprt, 20.000 km rabljen, v izbornem stanju za 30.,)fl<> Din proda Lampret in drug v Ljuibljani, Dunajska 22 22679
72.
V naslednjem trenutku ga je imel Ramo-jin gosporlar na glavi. >Tako, zdaj ste po-jobni svoje opici !< je zavpila gospa Reponc-Ijeva. »In plačali mi ga boste tudi!« Toda eospod Kozamurnik je zakliacl: »Počakajte malo!«
Prva oblast, koncestjonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnie na različnih modemih avtomobilih, e pri-četkom vsakega prvega 254
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleiwei«ova e. št 52 Praktični in teore tični pouk n» podlagi najmodernejših pripomočkov Prihodnji redni tečaj pričn* 1. julija.	22825
Avtomobili »Praga«
Prodam dva avtomobila, 6-sedežna, odprta. osebna. Cena ugodna. Fran Kristan, mehanik in prevoznik, Dunajska c. 54.. Ljubljana.	22449
Prikolico
za B. S. A. motor, lahko, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prikolica«.
22787
Motorno kolo
znamke B. S. A., čisto dobro ohranjeno, radi bolezni naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motorno kolo«. 22844
Tovorni avto
od 1—2 ton, v dobrem sta nju kupim. — Najnižje .ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovorni avto«. 22833
Stara skrinja
vložena, razno pohištvo, stenski krožniki, vaze, slike itd. naprodaj. Ogledati med 10. in 12 Vi. uro. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22867
Jedilnico
črno, hrastovo, novo, brez stekla poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2-9M
Gojzerje
vseh vrst in športne ?,evlje ima v zalogi in izdeluje po meri Zalokar. Gos-posvetska cesta 8. Istotam strokov-njaš'ko barvam čevlje v vseh barvah.	22859
Hišo
s trgovskim lokalom, kjer je že nad 50 let obitoječa trgovina, tik ob železniški progi na Dolenjskem, pripravno tudi za vsakega obrtnika, takoj ugodno oddam v najein. — Pojasnila v oglasnem oddelku Jutra.
22828
Manjše posestvo
z dobro vpeljano gostilno,
med St. lijem (drž. meja) in Celjem iščem za takoj v najem. Pismene ponudbe na naslov: Ivan Zunkovič. Pristava, p. Pristava. 22812
Ia bukova drva
cca 50 vagonov suhih in gladko cepanih prodam na mestu. Cena ugodna, takojšnje plačilo. Ponudbe pod »Prilika« na Aloma Com-panv, Ljubljana — do 30. t m.	22807
Stanovanje
sobe in kuhinje, event. sob in kuhinje išče obitelj brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22682
Stanovanje
2 sob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin oddam pod Rožnikom. — Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 1. julij«. 22861
Mirna zakonca
sama, iščeta stanovanje od 2—3 sob, kuhinje in priti klin, po možnosti s kabinetom. za 1. september —-event. 15. avgust — tudi na periferiji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22S48
boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
£2851
Prostovoljno gasil, društvo v Stražišču
priredi 29. t. m., na dan sv. Petra in Pavla veliko
tombolo in veselico
na Pactah pred Gs-silnim domom. Ako hočeš dobiti lepo sralno opravo, moško kolo. 'šivalni stroj, zaboj sladkorja. vVečo moke. 100 metrov platna, ovco z ja?-njetom in nad 300 lepih dobitkov, kupi pravočasno tablice, ki so samo po tri Din. Za zabavo, vpelje, dobro kapljico in jedačo preskrbljeno. Vljudno vabi odbor.	22760
Prijazno sobo
z vso oskrbo, event. s posebnim vhodom iš£e gospodična s 1. julijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodična«.
22855
Sobo
s posebnim vhodom CMldam gospodični. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 22S38
Dve zračni sobi
s 4 posteljami poceni oddam na Bledu. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra-pod »Razgled na jezero«.
22826
Sobo s štedilnikom
oddam 1—2 osebama za avgust. Ogledati med 1. in 4. uro. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 22Sio
Sostanovalca
boljžega sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 22876
Prazno sobo
oddam tistemu, ki plača za 3 leta naprej po 200 Din mesečno. Naclov v oglas, oddelku »Jutra«. 22874
Opremljeno sobo
elegantno, za 2 osebi in kabinet oddam
Čez počitnice v centru mesta. — Naslov v oglasne-m oddelku »Jutra«. 22879
Kdor ima oddati
v najem prihodnji teden
sobo in kuhinjo ali 2 sobi
kjer bi lahko v eno posta-vil štidilnik, naj takoj javi na oglasni oddelek »JutTa« pod . šifro »Delovodja 88«. v 22888
Klavirji
Steinfav, BPsendorfer, H51-| z! & Heitzmann. FSrster in Stingl so nesporno najboljši in jih dobite na najmanjll«> obroke le pri tvrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg št. 3.
22593
Ihpifl;
Pisalni stroj
rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddeltk »Jutra« pod »Rabljen pisalni stroi« 22796
Pisalni stroj
Upanje
Zakaj molčiš? Želim vse	.
najboljše - Tvoja žalost-	rab,-len' kuP'™- ^pudbe z
1	»•■•«ss	nareano znamke ni cene
na Ljubica.	-eoo	Ba og]afni w]dp]pk >Jlitr^
pod »Rabljen pihalni stroj« 22796
Vse dospjelo u redu
Poročaj u soboto posljedni-krat. Srdačni pozdrav. — Jadran.	22830
Dve blondinki
simpatični kodrolaski, želita znanja z ist-ot^o simpatičnima mladeničema, v svrbo razvedrila. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sonja in Zdenka«.	22S47
Slavček
Dvigni pismo pod zadnjim naslovom. Tvoja Slavica.
22829
Olga
Pakam odziva pod značko »TiTedno naključje« na 02I. oddelek »Jutra«. 22883 22883
Dedec
trdnih nog. želi spoznati enakega dedca — veselega pajdaša v svrho nedeljskih planinskih izletov. Dopise na osrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kar po domače« 22893
Več strojev
št. 8 različnih prodam. Kupec dobi tudi delo. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	22840
Pletilni stroj
št-ev. 8/50 ali 7.40, skoraj nov, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22S80
Avto vožnje
9 tovornimi avtomobili prevzema. Fran Kristan, mehanična de^vnica in prevozništvo, Ljubljana
22448
Josip Majer
konces. vodovodEi instalater v Ljubljani, Florijanska
ulica 21.
22ŠS9
Novo vilo
6 6ob, vse pritikliue lepo zasajen vrt 1050 m', prodam za 350.000 Din. Vila je še 19 let davki pro?ta tff je solidno zidana in komfortna Nahaja se blizu centra, tik Dun i.ske ceste ozir. postaje atto busa. Samo pismene ponudbe na zastopnika: Pri stavec, Ljubljana, za Bežigradom XIII.	22908
fekati
Trgovski lokal
z opravo in skladiščem oddam v najem. Prevzeti je treba manjšo zaloge. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
22794
Lokal na Javorniku ali Jesenicah
iščem za otvoritev nove trgovine. Naslov v oedas. oddelku »Jutra«. 22831

Opremljeno sobico
takoj oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22408
Prazno sobico
snažno, s kuhinjo ali prazno sobo s štedilnikom — četudi v podstrešju iščem s 1. avgustom Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglas oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 2228«. 22233
Sobo
s strogo separiranim vhodom, od Poljanske ceste do pošte išče solioan gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strogo sepa-rirano«.	22761
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam 1 ali 2 gospodoma s 1. julijem. Električna razsvetljava in poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
- 22866
Opremlipno sobo
s posebnim vhodom, event s hrano iščem pri mirni boljši obitelji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Kapetan«. 22887
Sobico
snažno, išče gospodična, ki ima svojo posteljnino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna 15«.
22906
Krasno sobo
parketirano. s klavirjem in električno lučjo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22884
G. Alojz Tischers
zidar, Dobertiša vas. —
Ker Vas nu;no potrebujem v zidarski stroki, pro«im. da se javite na naslov: Brezplačen
Franjo I.a',;šek. zid. mojster
— Zagreb, Kalinoviea h. b.	prOSP6Kt
iiza škole.	222i4 informacije jj nima, navo-
dila za pot k filmu, nasveti za uspeh pri filmu,
projekti in predračuni v filma. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pošt. pretinac 433.	22262
1915.
V tihih večerih naj	nama dih poletja šepeta.je	prinaša besede ljubezni.	22S91
Preprosto sobico
s posebnim vhodom odda.m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22900
2 opremljeni sobi
lepi in čisti, z razgledom na cesto, separiran vhod in električna razsvetljava, oddam e 1. julijem. Na=lov v orlasnem oddelku Jutra.
22907
Dobra gospodinja
brez otrok, stara 40—60 let dobi takoj moža, ki Ima več sto tisoč Din prihranjenega denarja in je vestnega in treznega značaia. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Amerikanec« 22836
SS
»j -1 4 «» U * rs Kratek klavir
ali pianino v dobrem stanju kupim. Najnižje ponudbe je poslati na oglasni odelek »Jutra« po.d značko »Klavir 1929«.	22834
Vse trste
rudninske vode
deli katesa
Josip
Ljubljana Sv. Petra c. 13
Slovenci!
ki prihajate v Split, oglasite se v edini slovenski restavraciji »Pri i>e:em Orlu«. Rendez vous Slo vencev! — Jakob Briški, Split, Zvonimirova ulica.
22726
Zobotelmilš
asistent tudi začetnik
se sprejme
takoj ali pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	8097
Dvigalo
za 1000—2000 kg kupim. Ponudbe pod »Tovarna« na oglasni odelek »Jutra«.
22705
Okrogle stopnice
(Schneckenstiege) železne, cca. 400 m višine in železna vrata, kompletna s podbojem, v izmeri cca 0.90/2.20 kupim. Ponudbe na naslov: Fianc S e m r 1, stavbni tehnik pri g. Hol-chakerju, Kranj štev. 109.
22670
Leseno blagajno
za vpisati kupim. Ponudbe pod »Blagajna« na oglasni oddelek ijutra«. 2E764
Zahtevajte od 5V0jega trgovca da prodaja
Jt originalno
ugobanab p ateni~ tnofeo
pri kateri bo$icev nekoliko manje zasluzil pac pa boste vi bolj zadovoljni $ 5Vojim kruhom in pecivom.
(Jrciujc Davorin Saviun. Izdata za iunzorcii «Jutra> Adoli Bobuikai, Za NariKlao tiskamo d. d. kot tiskarnama irr&ac Jezeršek. Za inseratni del im odsovorea Aioizii Novak. Va t Ljubljani.