^ Poštnina pMaaa » ootratM ■ ■ ■ MrumsHi dem Štev. 94 IJ IpUUiani, 24. aprila 1936 Ido 1. Deževje, megla, abesinske zasede in zadnji pogum so dosegli: Umik za 40 km na sever Addis Abeba, 24. apr. n. Po zadnjih vesteh | ceguš zbira čete v planinah na zahodu in jugozahodu od glavnega mesta. Abesinske vojne sile n točno ogrožajo položaj-italijanskih oddelkov v De-siju. Italijanski avioni so ponovno bombardirali Vlagalo, glavno mesto pokrajine Bala. Abesinci na delu Džibuti, 24. apr. b. Iz italijanskih virov pri-oa ja jo vesti, da štejejo neguševe zadnje čete, s katerimi skuša neguš vreči italijanske prednje čete nazaj le 3000 ali 4000 mož. Te oddelke sestavljajo člani odnosno gojenci vojne šole. Ti so popolnoma tehnično opremljeni, da se v tem lahko primerjajo kaki evropski četi. Tudi vzgojeni so v vojaškem Dziru docela po evropskih predpisih. Vesti, da je Addis Abeba izpraznjena in brez obrambe, je italijanski vojski prinesel ameriški vojaški strokovnjak in negušov pravni svetovalec Spencer. Povedal je tudi, da vodstvo mesta ne namerava braniti prestolnice. Torej bi s te strani Italijani ne naleteli na noben odpor. Italijanske fete so bile tedaj, ko jili je ameriški odposlanec dobil, 40 km pred Addis Abcbo. Potem so jih napadli s strani abesinski oddelki in jih potisnili nazaj tako, da so prve italijanske stražo zdaj SO kut od Addis Abebe.. Abesinski manjši oddelki z dinamitom razdirajo cesto. Zaradi eksplozij je veliko hudournikov spremenilo ustili, temveč sc razširjajo z vso večjo naglico. Policija je komaj še dovolj močna, da more razganjati demonstrante. Včeraj so Arabci zažgali v Ilaifi železniško jjostajo in skladišča ter s tem povzročili za več tisoč funtov škode. Vzhodni velesejem, ki bi se moral začeti 30 aprila v Tel Avivu, je odpovedan, kljub ogromnemu številu priglašenih interesentov. Po dosedanjih vladnih ugotovitvah bo to povzročilo palestinskemu gospodarstvu velikansko škodo. Žrtve, v kolikor je njihovo število znano, znašajo do zdaj 21 mrtvih in 155 ranjenih. Parniki, zlasji izletniški, ki so namenjeni v palestinska pristanišča, ne morejo pristati in plujejo naprej v Bairut. Tako je včeraj odplul nemški parobrod Monte Rosa, ki je vozil 2000 izletnikov v Paleslino Haifa, 23. aprila. AA. (Reuter) Pričakovati je, da sc bo danes položaj v Jaffi še bolj poostril. Generalna stavka se nadaljuje. Policiji se je doslej posrečilo preprečiti vse poskuse večjih demonstra- cij. V nekeni velikem skladišču je izbruhnil ogenj. Škode je za več tisoč funtov šterlingov. Toda doslej še ni bilo moči dognati, ali gr« za nesrečo ali požig. Pomanjkanje v Sovjetski Rusiji Praga, 22. aprila. Zadnji čas prihajajo dnevno v Leningrad z vseh krajev Rusije pritožbe o vse večjem pomanjkanju živil. Sovjetski list »Bakinski rabeči« v svoji 80. številki poroča, da ni mogoče dobiti niti v vaških, niti v mestnih živilskih skladiščih najpotrebnejših živil, kakor so sladkor, vžigalice, cigaretni papir, kozarci, potrebščine za šivilje, gumbi in podobne stvari. Prav tako poroča tudi list »Molot«, službeni list Azovsko črnomorske sovjetske oblasti, o takem pomanjkanju in se pri tem pritožuje čez pomanjkanje najnujnejših živil kakor tudi drugih potrebščin. List poudarja, da se dnevno opaža vedno večje pomanjkanje blaga in se tudi množe poneverbe v prodajalskih magazinih. »Moskovska pravda« poroča, da so se nenadno vi- Nesodobnosti Ljubljane , . -s m m Ib. . soko povišale cene nujnim življenjski potrebščinam v vseh zadrugah v Gorodecski oblasti. Med te potrebščine, katerih cene so se tako dvignile, da j ih ljudje že več kupovati ne morejo, spadajo sladkor in moka, dočim petroleja, vžigalic in sličnih stvari sploh ni mogoče kupiti že več tednov. Po pisanju »Pravde« je enako stanje v mnogih skladiščih Proskurovske oblasti. V Sibiriji je večina krajev, kjer se sploh ne morejo kupiti močnati izdelki. Tudi zelenjava je tako draga, da je ljudje sploh več ne kupujejo. Na trgu ni več krompirja, niti repe, niti čebule. Svež kruh je velika redkost. Tako pomanjkanje se ne opaža samo v podeželju, temveč enako po vseh velikih mestih. Kadar so na Dunajski cesti zaprte tračnice. Honkong, 23. aprila. AA. Tu ic nocoj ponoči umrl glasoviti filmski igralec in humorist Charlic Chaplin. Predsednik poljske vlade v Budimpešti Budimpešta, 24. aprila. AA. (Korbiro). Predsednik poljske vlade Koscialkovski je prispel v Budimpešto z državnim tajnikom kmetijskega ministrstva in z nekaterimi višjimi uradniki zunanjega ministrstva. Poljski poslanik v Budimpešti in madžarski poslanik v Varšavi madžarskega zunanjega ministrstva so pozdravili predsednika poljske vlade in njegovo spremstvo na meji. Na postaji v Budimpešti ga je sprejel predsednik madžarske vlade Gombos s člani madžarske vlade, predsednikom občine in drugimi uglednimi osebnostmi. Budimpešta, 24. aprila. AA. (Havas). Predsednika poljske vlade Koscialkovskega so pozdravili predsednik vlade Gombos in vsi madžarski ministri. Poljski ministrski predsednik je doživel nenavadno svečan sprejem. Visoki gost je opravil revijo precejšnjega oddelka bivših bojevnikov, ki so bili v uniformah. Godba je odigrala državni himni. Skavti in šolski otroci so odličnemu gostu izkazali čast. Predsednik poljske vlade je odšel v svoi hotel po ulicah, okrašenimi z madžarskimi in poljskimi zastavami. Prebivalstvo mu je pa prirejalo manifestacije. Takoj po prihodu je poljski ministrski predsednik položil venec na grob neznanega junaka. Chamberlain v Pragi in na Dunaju Praga, 24. aprila. AA. Sir Austen Chamberlain1 je danes odpotoval s soprogo in sinom na Dunaj. Za bivanja v Pragi se je sestal z mnogimi uglednimi češkoslovaškimi politiki. Britanski državnik je bil na kosilu pri predsedniku češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu. Včeraj je njemu na čast priredil kosilo zunanji minister dr. Kamilo Krofta. Za bivanja Austena Chamberlaina v Pragi so mnogi listi priobčili članke, v katerih poudarjajo njegovo odlično poznavanje srednje Evrope. Sanacija Feniksa Belgrad, 24. aprila. Za danes dojx)ldnc ob 10 je sklicana seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov. Za to sejo je minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič pripravil posebno uredbo v zadevi zavarovalne družbe Phonix. Kolikor se je moglo zvedeti, služi v smislu te uredbe vse premoženje zavarovalnice, ki se nahaja v Jugoslaviji, za kritje zahtevkov zavarovancev. Tu navaja uredba gotovino, vrednostne papirje, akcije, premičnine in nepremičnine ter sploh vso last družbe, ki se nahaja na ozemlju naše države. Za-branjene so vse eksekucije v kakršnikoli obliki, pri čemer so zlasti nedopustne vsake vknjižbe na nepremičnine. Sistirajo se odkupne j>ravice zavarovancev, kakor tudi pravice zavarovancev na plačilo posojil. Izplačujejo pa se odškodnine, ki so zapadle vplačilo, radi nastopa smrti ali doživetja. Glede izplačanih premij se bo vodil poseben obračun, katerega bo upravljal poseben oblastni komisar. Uredba o kmetijskih zbornicah Belgrad. 23. apr. AA. V oddelku za agrarno politiko kmetijskega ministrstva je začela zasedati komisija za izdelavo uredbe o kmetijskih zbornicah. V komisiji za izdelavo te uredbe so Vladimir Vujnovič, načelnik oddelka za agrarno politiko kol predsednik, njegov namestnik Budiša Cvijanovič, načelnik oddelka za živinorejo; člani so jia gg.: Tadija Popovič, višji pristav, ki opravlja obenem tudi tajniško funkcijo, zastopnik Glavne zadružne zveze inž. Ivan Varga, tajnik zveze, in zastopnik združenja jugoslovanskih agronomov Dragišn Ar-šič in šef kabineta ministra brez fK>rtfelja, njegov namestnik Borivoje Alanackovič, višji jiristav kmetijskega ministrstva. Da bo delo pri izdelavi te uredbe hitro napredovalo, bo komisija zasedala vsak flan. Napredovanje v banov, službi Belgrad. 24. apr. in. Za kmetijskega svetnika na banski upravi v Ljubljani v 5. skup. je napredoval Sergij Gorjup, dosedaj kmetijski pristav pri isti upravi v fi. skup. — Za višjega kmetijskega pristava Kmetijske ogledne in kontrolne postaje v Ljubljani f>. skup. pa je napredoval Ivan Zaplotnik, višji kmet. pristav iste poslaje v 7. skup. udeležencem je do vole, da nam danes do včeraj smo poročali o najdbi skrivnostnega okostnjaka, ki so ga našli ob priliki odkopavanja temeljev za novi konvikt pri oo. frančiškanih. Onie- nega okostnjaka •lasno je, da vsi ti številni požari ne nastajajo slučajno. Kes, da sc jih je nekaj pripetilo po nesreči, zaradi slabih dimnikov in drugih sličnih vzrokov, ki povzročajo slučajen izbruh ognja, velika večina pa je bila podtaknjenih od zločinske roke. V Hočah in v Razvanju so bili lansko leto vsi požari napovedani s pismi, ki so jih našli ljudje pred pragom hiše, na plotu ali na drevesu poleg hiše. Taka pisma so ljudi čisto zbegala. Po večini se sicer napoved ni izpolnila ter je gorelo potem kje v soseščini, ljudje pa so bili vendar prepričani, da izvirajo pisma od,požigalca, četudi si je morda neznan surovež privoščil samo grdo šalo. Orožniki so dobili več takih pisem, vršile so se številne preiskave, vendar pisca ni bilo mogoče iz- vemji. v cuvstvih vsega naroda pa doščenje in priznanje za vse, kar je že davno prej, preden je bil poklican mesto. Ta čuvstva Slovencev do bai čena, se nišo spremenila in se ne 1 nila, zato je odveč, da bi jih za 501 sebej poudarjali. Na mnoga leta! K 50 letnici bana dr. Natlačena Ljubljana, 24. aprila. Danes praznuje 50 letnico svojega rojstva, ban dravske banovine, dr. Marko Natlačen, čigar ime je neteči ji vo zvezano s povojno politično zgodovino slovenskea naroda. Ob 50 letnici ima slavljenec zavest, da je polovico teh petdeseti let posvetil delu za svoj narod, za njegov politični in gospodarski napredek. Usoda, ki jo je bil pri tem delu deležen, ni kdovekako laskava, saj ne izkazuje drugega, kakor napore, težave in nasprotovanje. Da je kot katoliški politični in gospodarski delavec naletel na nerazumevanje pri manjšini, ki ni nikdar kazala smisla za slovenske potrebe, je razumljivo. Med sramotne posebnosti slovenske politične zgodovine pa spada dejstvo, da je bil za svoje nesebično delo nele ožigosan s protidržav-nostjo, marveč celo preganjan do pred nedavnim časom. Prav za 50 letnico je pa dobil od najvišje strani v državi zadoščenje, kakršno zasluži. Ves slovenski narod ne vidi v njem samo enega od dolgoletnih političnih voditeljev, ■ temveč ga časti tudi kot najvišjega predstavnika države v Slo-naroda pa je dobil za- za vse, kar je delal in trpel, na to visoko bana dr. Natla-in se ne bodo spreme-/eč, da bi jih za 50 letnico še po-Na mnoga leta! 50 letnice rojstva bana dr. Marka Natlačena so se danes zjutraj ob 8 zbrali v sobo gospoda bana na banski upravi vsi načelniki oddelkov kr. banske uprave ter šefi samostojnih oddelkov in referatov s podbanom gosp. dr. Stankom Majcenoni na čelu. Kot vrhovnemu šefu vsega državnega, banovinskega in samoupravnega uradništva banovine je gospodu banu čestital podban gosp. dr. Stanko Majcen, ki je pri tej priliki poudaril vso vdanost in spoštovanje, ki ga goji uradništco do svojega vrhovnega šefa. Ban gosp. dr. Marko Natlačen se je vidno ginjen zahvalil za prisrčne čestitke ter dejal, da je ravno delo za narod najvišje zadoščenje poedincu. Vse razgloda zob časa, le dela v službi za gospodarsko, socialno in kulturno povzdigo naroda so trajne vrednosti. Banu dr. Marku Natlačenu je bila danes zvečer namenjena večja prireditev v proslavo njegovega jubileja. Gospod ban pa je vsako tako proslavo odklonil, kar nam pada tembolj v oči. ko smo še do nedavnega bili v sličnih slučajih navaie-ni prav velikih pompoznosti... Zaselek elektrifikacije Slovenskih goric Banska uprava in mariborska mestna občina elektrificirata zgornjo Pesniško dolino Maribor, ‘23. aprila. Na mestnem načelstvu v Mariboru se je vršila danes konferenca, ki bo za napredek Slovenskih goric dalekosežnega pomena. Gre za nič manj, kol za vprašanje elektrifikacije, ki je za te kraje postala že nujna potreba. Saj je ves ogromen predel Slovenskih goric obdan okrog in okrog od elektrificiranih področij — tako na jugu od elektrificiranega Dravskega in Ptujskega polja, na vzhodu od Murskega polja, ki ima tudi že električno energijo, na severu in zapadu pa ga obdaja zelo dobro elektrificirana avstrijska meja. Le središče vsega področja — Slovenske gorice — so še tefnna točka na zemljevidu elektrifikacijskega območja in to kljub temu, da imajo v neposredni bližini ogromno elektrarno Falo, ki bi imela dovolj energije. Le dva kraja imata pravzaprav že elektriko, tako Št. Ilj in sosednja ozemlja, ki dobivajo elektriko iz Avstrije in Ljutomer, kateremu dobavlja Fala električno energijo. Zelo aktualno je postalo zadnje čase vprašanje elektrifikacije zgornje Pesniške doline in Svečine, ker se je ponujala tem krajem elektrika iz Avstrije. Mariborska mestna občina je zaradi tega podvzela inicijativo za elektrifikacijo ozemlja med mejo in Mariborom in sicer področja občin Pesnica, Zgor. in Spod. Sv. Kungota, Svečina in Sv. Jurij ob Pesnici. Zainteresirana pa je na tem načrtu tudi banovina, ki je blagohotno obljubila vso pomoč. Da se izvede elektrifikacija teh krajev, ki bi jih pravzaprav že zdavnaj morala elektrificirati elektrarna Fala, v katere območje spadajo, se je vršil danes dopoldne omenjeni sestanek na mestnem magistratu na inicijativo mestnega predsednika dr. Juvana, katerega so se poleg predsednika še udeležili podžupan Žebot, zastopnika banske uprave in sicer referent za elektrifikacijo ing. Rueh ter ing. Muri ter ravnatelj mestnega elektriškega podjetja Uršič. Po sestanku se je vršil lokalni ogled in informativni razgovori z merodajnimi krajevnimi činitelji v Svečini, Sv. Jurju ob Pesnici in Zg. Sv. Kungoti. Za omogočenje elektrifikacije, ki jo bo izvršila mariborska mestna občina, bo prispevala k stroškom, ki so proračunani na približno 1 milijon dinarjev, velik del mestna občina, ki bo tudi kot lastnik naprave skrbela za vzdrževanje novega omrežja, prispevala pa bo tudi banska uprava in en del bodo morali nositi tudi prizadeti kraji sami. Tako morajo prispevati za elektrifikacijo na Kranjskem tudi tamošnji kraji, kakor je to slučaj na področju med Kranjem in Tržičem, kjer znaša enkratni prispevek 387% doklado na davčne osnovo iz leta lS&O., kraji na Dolenjskem prispevajo 300% na davčno osnovo itd. V gornji Pesniški dolini bo prispevek nižji, kakor je na Kranjskem. Elektrifikacija teh krajev se bo morala izvršiti že zaradi tega, ker bo v kratkem začela z redni in obratom nova gospodinjska kmetijska šola v Svečini. Sicer je bilo »Jutro« proti ustanovitvi te šole v Svečini — na naši narodni meji — gotovo bo pa tudi »Jutro« moralo uvideti velik pomen takega zavoda ne le za povzdig kmetijstva, ampak tudi splošnega gospodarskega stanja vseh krajev severnega dela banovine, osobito pa še narodno ogrožene obmejne črte. Z elektrifikacijo gornje Pesniške doline je napravljen, kot smo že poudarili uvodoma, velik korak za splošno elektrifikacijo slovenjegoriškega ozemlja. Gotovo tega ne bo mogoče več za daljšo dobo odlašati, zlasti še, ker se kraji sami živo zanimajo za napeljavo elektrike in bodo gotovo pripravljeni prispevati odpadajoči del vseh stroškov. Seveda bodo potrebni znatni zneski za izvršitev tega velikopoteznega načrta, ki jih bo zmogla edino banovina. Veliko Tazumevanje, ki ga je pokazala sedanja banska uprava za prvi del elektrifikacijskega programa je porok, da bo posvečala važnemu vprašanju elektrifikacije celotnih Slovenskih goric več pažnje, kakor dosedaj. Dravsko polje v oblasti požigalcev Tri usodne noči Maribor, 23. aprila. Noči od nedelje, ponedeljka in torka so bile *a lepo vas Zgor. Gorico na Dravskem i>olju usodne. Vse tri so bile zapored razsvetljene od ognjenih zubljev, ki so oznanjali daleč na okrog velike požare. In noč za nočjo je izbruhnil ogenj ob istem času, nekako ob 1 po polnoči, ko je bila vsa vas v najglobljem spanju ter so se preplašeni ljudje zbudili šele takrat, ko plamenov ni bilo mogoče več udušiti. Vedno je tudi izbruhnil požar najprej na gospodarskem poslopju, od koder se je potem širil z nevzdržno naglico na ostale sosednje zgradbe. Prvi požar je nastal v noči od nedelje na ponedeljek. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnice Marije Šramljeve. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje s hlevi, svinjaki in skednjem ter povzročil lastnici 50 tisoč Din škode. Zagrabil pa je tudi poslopja soseda Perneta ter jih uničil. Naslednjo noč se je v Gor. Goricah zopet posvetilo. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Friderika Čelo-fige .Tudi lu so pogoreli hlevi in svinjaki, ogenj pa je. prekoračil še na gospodarsko poslopje soseda Vinka Fingušta ter ga uničil popolnoma. In Še tretjo noč — od torka na sredo je gorelo iznova. Požar je nastal na gospodarskem poslopju posestnika Alojza Pavka. Tudi temu je ognjena nevarnost uničila vse imetje razen hiše. Tako je napravil požar v Zgor. Gorici v treh nočeh petero družin nesrečnih, škode je pa povzročil za okroglo četrt miljona. V enem letu - 80 požarov Okraj Maribor desni breg si je lansko leto pridobil žalosten sloves. Nič manj kot 80 požarov je bilo v teku enega leta na njegovem področju. Samo okraj Murska Sobota ga je še prekašal po številu požarov, ne pa glede višine povzročene škode, ki je v mariborskem okraju znatno višja, kakor v Prekmurju. Največ požarov je bilo na Dravskem polju, med vsemi občinami pa je bila zopet občina Kače na prvem mestu. V Račah je lansko leto tako pogosto gorelo, da so se po navadi um i burski in okoliški gasilci obrnili kar po državni cesti proti temu kraju, kadar jim je bilo jav- ljeno, da nekje na Dravskem polju gori. Gotovo je takrat gorelo v enem izmed številnih vasi na področju občine Rače. Tudi vas Zgor. Gorica, v kateri je bilo v leku treh noči kar pet požarov, leži na področju račke občine. Zelo pogosti so požari tudi v Hočah, zlasti okrog Razvanja in Bohove. I ako so imeli lansko leto v Razvanju pet nedelj zaporedoma velike požare in vsi so se začeli nekako ob isti uri, v prvem mraku se je posvetilo. Kdo so skrivnostni Jasno ja,jo nesreči, vzrokov, lika večina poleg hiše. večini se sicer potem kje v pričani, da je morda Orožniki so vilne preiskave, slediti. Požigi s svečo Med ljudmi na Dravskem polju se šušlja, da je mnoge požare, ki so lansko leto ožarjali nebo, povzročila pravzaprav slamnata streha na hiši in previsoka zavarovalnina. Govori se tudi o načinu, kako se taki požigi vprizarjajo. V posodo se prilepi sveča, na dnu se nalije bencin ali petrolej ter vse skupaj postavi na seno na gospodarskem poslopju. Sveča se prižge in pokrije z zabojem, da se ne vidi sij od zunaj. Potem ima požigalec priložnost, da se mirno odstrani, ker bo požar nastal šele, kadar sveča prigori do gladine bencina in to se da lahko preračunati po različni dolžini sveče, tako da nastane požar šele čez več ur in si je požigalec med tem časom z lahkoto oskrbel alibi. Dejstvo je, da orožniki po vsakem požaru prav natančno preiskujejo pogorišče po takšnih surn- Vlacfimir Pyšenjak Iz Maribora je včeraj, takoj po zaključku na šega lista prispela žalostna vest, da je tam za dela kap ne saino v Mariboru, ampak v vsej Sloveniji in še izven njenih meia dobro poznanega bivšega narodnega poslanca SLS gosp. Vladimirja Pušenjaka. Odveč bi bilo govorili o zaslugah, ki si jih je pokojnik pridobil tekom svojega dolgoletnega delovanja na polju slovenske polilike, kakor na polju slovenskega denarnega gospodarstva. Bil je le člen v krogu slovenskih osebnosti, s katerim] je zgodovina slovenstva nerazdružljiva. Z globoko užaloščeno družino sočuvstvuje vsa slovenska javnost, ki bo ,ohranila pokojnika v trajnem in častnem spominu. Nova gradbena nezgoda Ljubljana, 24. aprila. V zadnjem času imamo v Ljubljani skoraj na dnevnem redu razne gradbene nezgode. Vsem dosedanjim nezgodam se je včeraj popoldne pridružila nova: zrušil se je vzhodni zid pri znani jahalnici v Trnovem. Vzrok_ nezgode je prav enostaven: pred leti so z jahalnice odstranili streho in sta imela tako dež in vlaga odprto pot na zidovje. Razumljivo je, da je zlasti sedanje deževno vreme, ki je zidovje z vlago popolnoma prepojilo, zid razlahlja-lo, dokler se predvčerajšnjim popoldne ni zrušil. K sreči dogodek ni zahteval nobene žrtve. Ker pa je prišlo do zrušitve prav nenadoma, bi utegnila la nezgoda imeti usodne posledice, če bi se v tistem trenotku nahajal kdo ob steni. Hrbtenico si je zlomil Radeče, 23. aprila. Včeraj popoldne se je v kamnolomu Marijinega dvora v Radečah hudo ponesrečil delavec Viktor, doma iz Motemeža pri Radečah, Tolkel je kamenje za gramoz. Radi mehke plasti se je naenkrat vtrgala večja masa kamenja in strmoglavila marljivega delavca v dolino ter ga podsula. Težko ponesrečenemu delavcu so prihiteli bližnji lakoj na pomoč in ga oleli težke mase kamenja. Pri padcu, ki bi bil lahko smrtonosen, si je Košir zlomil hrbtenico in dobil več težjih poškodb po telesu. Prvo pomoč je dobil v domači ambulanti, nakar je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Češki pevci v Kranju Kranj, 23. aprila. Danes popoldne ob 15 je prispel v Kranj pevski zbor »Smetana« iz Plzna. Na kolodvoru je pozdravila pevce predvsem češka koioniia. V imenu J.-Č, lige sta jih pa pozdravila gg. dr. Bolar in Va-racha. Sprejem je bil prisrčen. Zvečer so priredili koncert češkoslovaških pesmi v Narodnem domu. Dvorana je bila nabito polna in primerno okrašena. Med navzočimi so bili tudi gg. sreski načelnik dr. Gregorin, dekan Škerbec, župan Pirc, major Cvijanovič, direktorja gimnazije dr. Dolar in tekst, šole dr. inž. Kočevar. Pred koncertom je pevce pozdravil in jim želel dobrodošlico v imenu J.-Č. lige in Glasbene Matice g. dr. Dolar. V imenu gorenjske sokolske župe jih je pozdravil g. Spicar iz Radovljice. Kranjska dekleta pa so jih obdarila s šopki nageljev. Za pevce se je zahvalil predsednik društva i »Smetana« g. dr. Matas. Poudaril je, da druži oba ! bratska naroda poleg jezika, srca in duše, prav posebno še pesem. Prišli pa so med nas, da še | bolj utrdijo te vezi in nam prinašajo pozdrave svoje domovine. Nato so zapeli najprej himni obeh držav, nakar se je pričel koncert. Pesem za pesmijo je vedno bolj užigala poslušalce, le žal, da je kljub ponavljanju nekaterih in dodajanju novih, vse le prehitro minulo. Ljudje, vsi navdušeni nad češkoslovaško pesmijo, kar niso mogli zapustiti dvorane, a bilo je že pozno in pevci utrujeni, zato so se morali ločiti. Koncert pevskega zbora »Smetane« je bil prvi večji koncert priznanih inozemskih pevcev v Kranju v zadnjih desetih letih. Glasbeni Matici vrnjene pravice Maribor, 23. aprila. Banska uprava je poslala danes v Maribor odlok ministrstva prosvete v Belgradu, s katerim se končnoveljavno rešuje usoda glasbene šole mariborske Glasbene Matice. S tem odlokom se ukinja »Subvencionirana glasbena šola Glasbene Matice v Mariboru« ki jo vodi direktor g. Josip Hladek-Bohinjski, z drugim odlokom pa se odobravajo pravila in učni načrt »Zasebne šole Glasbene Matice v Mariboru«. Mariborska Glasbena Matica je izgubila svojo glasbeno šolo pred tremi leti po sporu s svojim takratnim ravnateljem g. Hladekom-Bo-hinjskim. S svojimi zvezami je g. Hladek uspel, da mu je prosvetno ministrstvo odobrilo ustanovitev »Subvencionirane glasbene šole Glasbene Matice v Mariboru« ter je za to šolo celo dobil enkrat državno subvencijo. S tem je seveda nastala neljuba konkurenca društveni šoli Glasbene Matice, ki je seveda odločno nastopila proti temu, da bi zasebnik pod njenim imenom vodil glasbeno šolo. Stvar se je vlekla s-koro tri leta in ni prišla nikamor z mrtve točke, kljub vsem intervencijam iz Maribora. Sele pod novo vlado so dobili Mariborčani zagotovilo, da se bo stvar ugodno rešila. Glasbeni Matici, ki je zaradi teh težkoč preživljala že vsa tri leta nevarno krizo, bo sedaj omogočeno nemoteno in uspešno delovanje na glasbeno-kultur-nem polju. Izvoz živine v Avstrijo Belgrad, 24. aprila. AA. Urad za kontrolo nad izvozom živine je izdal dovoljenje za tede« od db. aprila do 2. maja za avstrijska trdišča, in sicer za Dunaj debelih svinj 2000, mesnatih 202, goveda 2-?°nnnaV^muSa-Pitf^ S,vini 6700' svini5kega mesa 2j 000, drobovia 1200 kg, m zaklanih telic 384 ?vi^- ,rnn nt,,n!!eMta za Dunai 300 «lav debe,ih svini, za Dunaisko Novo mesto 180 glav debelih 7Z>*ZtionU°“'"" ** " Gr“d" 192 Dohodki carin Belgrad, 24. aprila. AA. Po statističnih podatkih | e bilo v drug, dekadi dohodkov pri centralnih carinskih blagamah 18,457.871 Din. Od tega pride na Belgrad 3,987.250 Din, Zagreb 5 709 258 Din gag hHU Si8, g;;: l li n v "; Dubrovnik 726.534 Din, Skoplje 965.210 Din. V istem času lanskega leta ie bilo dohodkovo 23,410.821 Din, to je leto* manj za 4 milijone 952.950 Din ali za 21.16 odstotkov. Od J; '■ '• <• b“” **•*« —< Trbovlje Trbovlje. 23. aprila. Vesti o redukcijah rudarjev so globoko odjeknile tudi med obrtniki m trgovci, kateri imajo pri delavcih veliko denarja za nabave živil in obleke. Kakor je težko stanje delavstva, prav enako je skrb obrtnika, če bo dobil plačano na upanje prodano blago Zadolžitev rudarjev gre v težke milijone, ki jih bodo delavci težko poravnali, zlasti družinski očetje. Veliko karitativno delo pa v resnici vrše naši obrtniki, ki revnim rudarjem kljub skrbi se dajejo na up živila. Ce bi se to ne dajalo, h-P7 'ST* ! 'L"i'1’ družine mnogokrat . sleherne hrane. Delavstvo jim mora bili v resnici hvaležno za to dobroto v sedanjeni težkem casu. V nedeljo 26. f. m. se vrši občni zbor »Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah« in sicer ob 3 jioj>oldne v prostoru gospodinjske šole na Vodah. Tega društva je član vsak delavec s prispevkom na mesec 0.50 Din. Društvo vrši veliko delo za siromašno mladino in ukaželjno deco. Društvo ima otročji vrtec in gospodinjsko šolo, katero posečajo delavska dekleta, kjer se izobražujejo za dobre in varčne gospodinje. Izlet v Postojno. V ljena propustnica. Prosimo večera prinesejo vsi svoje fotografije. Frančiškanska prosveta. Skrivnostni okostnjak Včeraj smo poročali o najdbi okostnjaka, ki so ca našli ob priliki uili smo, da je bilo okostje izredno močno. To dokazuje tudi pričujoča slika, ki kaže kosti najde- Ijivih posodah. Je še več takih receptov za požige, ki jih pa skoro ne kaže objavljati, saj bi se znrfli tudi drugje najti posnemovalci... Strah zavarovalnic Dravsko polje je ])ostalo pravcato strašilo za zavoravalnice. Zavarovalni jiogoji, ki jih stavijo zavarovalnice, so za te kraje čisto posebne vrste, premije so mnogo višjo, kakor drugje in še si mnogokrat zavarovalnica premisli, prodno sklene še pod luko ugodnimi pogoji zavarovanje. Izgube, ki so jih dogedaj zavarovalnice utrpele, ko previsoke in zaradi tega je previdnost čislo razumljiva. Znamke za otroški teden Belgrad, 23. aprila, AA. Za otroške dni bo ministrstvo za pošto, brzojav in telefon izdalo poit-ne znamke v korist Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Znamke pridejo v promet 3. maja na otroški dan in bodo le malo Časa v prometu. Imele bodo veliko filatelistično vrednost, ker bodo tiskane v omejenem številu. Znamke Jugoslovanske unije za zaščito otrok so izdelane s podobo Nj. Vel, kraljice Marije in se bodo prodajal« kakor druge znamke na vseh poštah v državi, jabile se bodo pa za vse poštne pošiljke. Znamke bodo imele povečano takso in bo prebitek namenjen uniji. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 24. aprila: Jurij. Jutri, sobota, 25. aprila: Marko Ev. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva ul. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Kaj bo danes Trgovski dom: ob 20 predavanje Bolgara Ši-rokova o Abesiniji. Velika dvorana Delavske zbornice: ob 20 francoska akademija ljubljanskih srednjih šol. Salez. mlad. dom Kodeljevo: ob 20.30 izredni sestanek fant. krožka. ' Verandna dvorana Union: ob 20 predavanje ‘ ravnatelja Pintarji o temi: »Potovanje z avtobusom skozi Bosno v osrčje srednjeevropskega srbskega carstva«. — Skioptične slike! Prosv. društvo Ljubljana-mesto: ob 20 redni sestanek. * Zanimivo predavanje o Abesiniji in Abesincih bo v petek 24. t. m. ob 20 v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Predaval bo, kakor smo že poročali o življenju, običajih in svojih doživljajih v Abesiniji dr. .Jordan Širokov, ki je od leta 1929. do 1933 živel in deloval na abesinskem dvoru kot cesarjev zdravnik in imel priliko temeljilo spoznati Abesinijo in njene prebivalce. Predavanje bodo pojasnjevale slike, ki jih je večinoma sam napravil. Vstopnina je zelo nizka: sedeži prvih 20 vrst 5 dinarjev, ostali sedeži 4 Din, stojišče 3 Din, za dijake in vojake pa 2 Din. Sodobna gospodinja je'naslov VI. gospod inj-sko-gospodarski razstavi Zveze gospodinj na spomladanskem velesejmu v paviljonu K, ki bo pokazala v vsej prireditvi gospodinjo kot žarišče in središče ne le rodbinskega, ampak tudi javnega življenja. Vsak dan se bo v programu prikazal del gospodinjskega življenja, videli bomo ženo kot delavko v poklicu, kako se kreta v tujskem prometu, v športu; gospodinjo, ki z dobro postrežbo privablja tujce, mlado dekle, ki dorašča domačemu krovu in usmerja prve korake v svet. Naša mladina in naši najmlajši bodo deležni posebne pozornosti. I< vsem točkam programa bo podal gospod nad-režiser profesor Šest kratka predavanja in morda bo tudi kaj pikrih, grenkih zrnov resnice vmes za gospodinjo in še marsikoga drugega. Vsekakor pa podrobnega načrta ni še za objavljati, da se ga predčasno ne prisvoji kdo tretji. Sekcija Podmladka pri Dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa opozarja cenjene starše in ljubitelje mladine, da ji poklonijo svojo pažnjo in se udeleže akademije, ki bo v nedeljo ob 10.30 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice, in sicer sedeži po 8, 5 in 3 Din ter stojišča po 2 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pol ure pred začetkom akademije pri blagajni pred dvorano. * Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri. Petek, 24. aprila ob 15. uri: Družinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 din Sobota, 25. aprila: Prva legija. Premiera. Red A. OPERA Začetek ob 20 uri. Petek, 24. aprila: Zaprto. Sobota, 25. aprila: Trubadur. Gostuje Marij Šimenc. Red B. Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 24. aprila: 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved, poročila.' 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15 Plošče. 14 Vremensko ix>roč,ilo. borzni tečaji. 18 Zenska ura: Domača lekarna ten Aniea Levec). 18.20 Venček narodnih pesmi (plošče). 18.411 O razlastitvi ja zasilnih potih (k Valentin Bidovec, sodnik). 19 Napoved časa, vremenska D>.poved, objava sporeda, poročila, obvestila. 19.30 Nac. ura: O južni Srbiji in .Tužnosrbijanclh (S4ova Uznmovič iz Belirra-da). 20 Prenos koncerta iz Zagreba: 1. Zagrebški kvartet. 2. Klavirski koncert Sonje Ourevič. 22 Napoved časn, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 24. aprila: Belgrad /.: 20 Koncert v spomin skladatelja Aleksandra Glazunova. — Belgrad II.: 8 Sulonsikii kvintet. 3.4 Bfoiičikega predavanje v ciklusu Manon«. R. Zupana smo v Ljubljani ob tej priliki prvikrat slišali. Njegova moč leži v močnem, prijetnem glasu, katerega čistost moti le poseben prizvok, ki izvira menda od italijanske pevske šole. Pevski tehniki ne bi bilo oporekati, razen v visokih tonih, katerih nastavek je nekako krčevit, brez potrebne mehkobe. O lepem muzikalnem fra-ziranju in glasovnem nijansiranju pri njem ni možno govoriti, ker je vse usmerjeno le bolj v prodornost glasu. Najšibkejša je pa njegova igralska plat. Razlika med pretresljivo tragiko Rigolettovega lika, ki smo ga tudi pri nas videli že lepo upodobljenega, pa med Zupanovo ne ravno oglato, ampak preveč šablonsko izbrušeno igro je bila prevelika, da bi nas mogla sobotna predstava s te strani ogreti. Anito Mezetovo smo zadnjikrat slišali pred približno poldrugim letom v Puccinijevi Bohemk. Že takrat je navdušila občinstvo s svojimi velikimi pevskimi sposobnostmi in prisrčno igro. Njen sedanji nastop v Manon«, ki je pevsko in igralsko neprimerno težja vloga, kol Mimi v BohemD, je pokazal naravnost presenetljiv napredek v vsaki smeri: v popolnem obvladanju pevske tehnike, v izredno muzikalnem, tudi iskreno doživetem pevskem oblikovanju, v polnejši zvočnosti glasu in končno v prepričevalni igri, v kateri bo s časom dosegla gotovo še več fines in rafiniranosti, ki jih prav ta vloga zahteva. Lep občutek je, spremljati slovenskega umetnika oz. umetnico na poti proti visokemu cilju možne popolnosti, posebno če se ob vsakem srečanju znova pokaže neuklonljivo hotenje po višjem, združeno z resnim delom in obenem s prisrčno skromnostjo, ki je za umetnika še posebno dragoceno. To potem ne more pustiti občinstva hladnega, prav nasprotno: kot se je to pokazalo v nedeljo zvečer, ko je publika simpa-iični pevki vedno znova dokazovala svoje navdušenje ,kar naj bo Mezetovi v zadoščenje in oporo na njeni nadaljni poti. W. Stadion pred sezono Ljubljana, 24. aprila. Ko postaja topleje, začno oživljati tudi naša športna igrišča. Ne velja pa to samo za nogometaše, marveč tudi za lahkoatlete. Saj je lahka atletika nekak privilegij poletnega časa. Marsikoga zanima, kako je sedaj z ljubljanskim največjim in najmodernejšim športnim prostorom — z našim Stadionom. Stadion do danes. Zgodovina Stadiona je znana: je to plod pridnih slovenskih rok, složne slovenske vzajemnosti in ljubezni do organizacije, ki je začela graditi Stadion. V napol dovršeni obliki so prehitele gradnjo Stadiona znane razmere, ob katerih je vse delo počivalo. Pred leti je poleni dobila Stadion, kakršen je tedaj bil, v najem ljubljanska 11 i rija. Ta klub si je preuredil potem v Stadionu nogometno igrišče. Ko pa je Ilirija prenehala s plačevanjem najemnine, je Zadruga, ki je lastnica Stadiona, klubu v smislu obstoječe pogodbe nadaljno uporabo za-branila. Poseben dogodek za zgodovino Stadiona pomeni lanskoletni Evharistični kongres. Pripravljalni odbor je namreč v sporazumu in v dogovoru z Zadrugo Stadion v marsičem izpopolnil, kar je bilo potrebno tako za kongres, kakor za Stadion sam. Po končanem kongresu je Zadruga z deli na Stadionu nadaljevala. Iz rlel na Stadionu se vidi, da hoče Zadruga Stadion za sezono kolikor mogoče pripraviti. Nogometno igrišče Kakor rečeno, ima Zadruga namen, da preuredi Stadion predvsem za lahkoatlete. Ravno tako pa hoče poskrbeti tudi za nogometaše. Središče Stadiona je namenjeno nogometnemu igrišču. Tam pridno planirajo svet ter popravljajo vse ostalo, kar je pač še potrebno. Dela za to igrišče, ki bo zelo prostorno, so urejena tako, da bo igrišče najpozneje 1. junija lahko izročeno svb-jemu namepu. Najboljše tekališče Glavna skrb gre za tem, da se omogoči na Stadionu gojitev lahke atletike. Izmed vseh lahkoatletskih naprav je najbolj komplicirano in obenem tudi najdražje tekališče. Le redkokatera tekališča popolnoma odgovarjajo danim zahtevam tekača. Zato tudi uspehi tekačev niso na vseh tekališčih popolnoma enaki. Na Stadionu bo — upajmo — tekališče dovršeno popolno. Tekališče bo izpeljano okrog nogometnega igrišča ter so ravno sedaj dela v polnem teku. Tekališče bo imelo v krogu (i prog, od katerih bo merila notranja 400 in. Povrh pa bo 6 ravnih za Sprint na 100 m in za tek preko zaprek na 110 m. Tribunu kakor je danes. Tekališče bo posuto z ugaski, ki so deloma že na Stadionu, deloma jih še dovažajo. Tudi leka- lišče bo gotovo najpozneje do 1. junija. Z ureditvijo tekališča na Stadionu dobimo v Ljubljani najboljše in najpopolnejše tekališče, kar bo našim lahkoatletom zelo dobrodošlo. Ostale lahkoatletske naprave. Razen tekališča, pripravljajo na Stadionu tudi prostore in priprave za ostale lahkoatletske panoge, tako posebno za navaden skok in skok ob palici, dalje za odbojko, za suvanje krogle, metanje kopja, diska in kladiva. Za dela na Stadionu vlada med ljubljanskimi športniki veliko zanimanje, kar je popolnoma razumljivo. Saj je bil Stadion postavljen zato, da nudi slovenski mladini to, kar more nudili najboljši športni prostor, v katerem se mladina v poletnem športu lahko docela sprosti. HtnMRSbiMK, • < rt- PM"" j " 'iZp- “"S’.'-’ *■* mmm * M * *!_________ . „ < ». _ i_____________ ! » J4 r 1 Stadion pripravljen za lanski kongres. Ljubljanski poulični drobiž Ljubljana, 24. aprila. Čigavo Je meso? Ljubljanska policija je aretirala neko Ano G., staro 39 let, doma pa z Viča. Pri njej so namreč našli večjo količino suhega svinjskega mesa. Meso je bilo prekajeno na način, kakor delajo to na kmetih. Najbolj hudo je pa za Ančko to, da ne ve prav točno povedati, odkod ima meso. Da bi meso res kupila, kakor pravi, je prav neverjetno, ker so obešalniki spleteni iz vrbovja,' kar je navada spioli samo na deželi. Lastnik lega mesa — morda jih je tudi več — naj se javi na ljubljanski policiji, kjer bo lahko ugotovil, ali je meso iz njegove shrambe. V tem slučaju ga bo seveda lahko odnesel. Ciganska zadeva Kadar zasleduje jo sodne oblast i kakega navadnega zemljana, navadno ne traja preveč dolgo, da ga iztaknejo. Ce je takega preganjanja ubogi preganjanec, ki pride navzkriž z oblastmi, že navajen, je stvar že malo bolj komplicirana, ker se dotičnik zna primerno skrivati. Vse hujša pa je stvar, če imajo čuvarji postave opraviti s kakim ciganom. Cigan je cigan in skoraj vsi so tudi na oko enaki. Sonce ožge vse, v frakih pa nobeden ne hodi. Kako ga torej dobiti? Pa so tudi policaji kamplci, ki se jim tudi cigan ne izmuzne kar tako. 10 letni cigan Hudorovič Florjan se je že dalje časa skrival okrog po lepi slovenski deželi pred ‘tiralico, ki jo je izdalo za njim ljubljansko okrožno sodišče. Pa se je cigan ojunačil in jo primaha! v Ljubljano. Ce bi poznal ljubljanske stražnike, bi tega gotovo ne storil; kajti naenkrat se je na njegova ramena prižela roka čuvarja postave. Bilo bi zaman stresali ramena — to je cigan pač vedel, ko se je kmalu potem pojavil v spremstvu stražnika na policiji. Nadaljna pot je bila, kakor vedno MB narodno pesem, gledali jih bomo v veselju in žalosti in se bomo v duhu preselili k njim v njihove krasne kraje na lepe dalmatinske otoke. Premiera filma bo v soboto, dne 25. t. m., v kinu »Sloga«. Uprava kina je žrtvovala mnogo in e,p. ni ustrašila velike najemnine, ki so jo zahtevali za ta film. Ro pa to v Ljubljani velik dogodek, prvič, ker je to naš prvi domači zvočni film večjega formata, drugič pa, ker bomo v njem videli ito Rino in Zvonimira Rogoza. Ne dvomimo, da se bodo Ljubljančani v kar največjem številu ogledali ta film. I KINO SLOGA Telef. 27-30 Jutri premiera prvega velikega jugoslovanskega zvočnega filma! A življenje teže dalje... V glavnih vlogah: ita Rina Zvonimir Rogoz 1 Avtoizlet na Dunaj dne 6. maja na nogometno tekmo AVSTRIJA : ANGLIJA za 340 Din. - Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. Maribor Lekarne. Lekarniško nočno službo vršita Ko-nigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Minarikova mestna lekarna > Pri orlu« na Glavne mtrgu. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. aprila ob 20. uri: »Micki je treba moža«. Igra dramski odsek gasilske čete iz Cirkovc. Nedelja, 26. aprila ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. Ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. Dramski odsek gasilske čete iz Cirkovc nastopi v soboto, dne 25. aprila z narodno veseloigro Micki je treba moža«, ki jo je napisal tamošnii domačin Vinko Korže in ki so z njo Cirkovčan.' dosegli v ptujskem gledališču lep uspeh. Nastopijo v originalnih nošah. Zadnja letošnja popoldanska predstava in obenem prva popoldanska uprizoritev zelo privlačne in izvrstno uspele Beneševe operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, bo to nedeljo ob 15. uri. Opozarjamo okoliško občinstvo na to poslednjo priliko še posebej. Veljajo znižane cene. Drevi je v gledališču premiera drame slovenskega pisatelja Jožeta Kranjca: »Direktor Čampa«. Delo zanima pred vsem zaradi sodobno izbranega sižeja, silno efektne odrske obdelave ter mnogih aktualnih sentenc. Daljši odmor je po četrti sliki. Premieri prisostvuje pisatelj. Red. B. Jegličeve! v Mariboru pridite drevi k predavanju dr. Knifica, našega profesorja. Po predavanju prijateljski sestanek. Ljudski oder ima drevi ob 20 važen sestanek na odru. Na sporedu je razgovor in razdelitev vlog za predstavo na prostem, ki se bo vršila ob priliki Slomškove proslave. Koncert Smetane. Slavni pevski zbor Smetana iz Plzna priredi drevi v unionski dvorani zadnji koncert na svoji turneji po Jugoslaviji. Tujsko-prometna zveza v Mariboru ima v torek, dne 28. aprila ob 16. uri v lovski sobi hotela Orel glavno skupščino. Letos so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Pokolj zaradi bukve Kmet Stojan iz Drvodelje pri Leskovcu ima veliko posestvo, ki meji na posestvo treh bratov Mihajlovičev. Kakor je običajno, si ti najbližji sosedi niso bili nobeni dobri prijatelji. Stojan je imel za svoje sosede vedno le očitek, da mu trgajo zemljo, da ob oranju vedno radi potegnejo s plugom nekoliko na njegovo stran. Zaradi takih nekaj pedi zemlje so se vedno prepirali, če je bilo potrebno, so se pa tudi udarili. V enem takih sporov je Stojan izgubil svoje življenje. Pred nekaj dnevi je šel Stojan do svoje pristave, ki se nahaja nekaj sto metrov od njegove hiše, a že od dalč je videl, da neznani ljudje sekajo bukev, ki stoji na njegovi zemlji. Ko je prišel prav blizu, je spoznal v teh neznancih svoje tri sosede, brate Mihailoviče. Prepir je bil neizogiben, vsi so trdili, da se bukev nahaja na njihovi zemlji. Ni bilo veliko besed, bratje Mihailoviči so planili na Stojana s sekirami, s katerimi so sekali bukev, in ga potolkli na tla. Ko so pa videli, da je Stojan že napol mrtev, so ga z še večjo jezo tolkli in ga popolnoma razmesarili. Potem so ga pograbili in nesli njegovo truplo v oddaljeni gorski potok. Toda vaščani so zločin hitro odkrili in morilce izdali. v takih slučajih: romal je na Miklošičevo ulico v lepo palačo, ki pa je lepa samo — od zunaj... Preprogar in tuja preproga Znana prikazen na ljubljanskih ulicah so pre-progarji, ki ponujajo »pristno« robo po nizkih cenah. So med njimi gotovo tudi poštenjaki, ravno tako pa je med njimi tudi dovolj takih, ki skušajo stranke na vse mogoče načine ofrnažiti. Ti preproge ne samo prodajajo, marveč jih pri strankah tudi nakupujejo in sploh z njimi prekupčujejo. Nek lak preprogar je pred par dnevi prevaril nekega ljubljanskega šoferja, da mu je ta zaupal preprogo, ki je vredna svojih 1.500 Din. Ko pa je bilo treba za preprogo obračunati ali jo vrniti, iii bilo ne preprogarja, ne preproge. Kaj je preostalo šoferju drugega, kakor javiti zadevo policiji. Ta pa je ugotovila, da je preprogar po vseh znakih sodeč že popihal iz Ljubljane. Hudo je pri stvari to, da ve šofer o preprogarju le to — da je star okrog 40 let, da je rodom baje tam nekje od Banjaluke, da je visoke postave in da šepa na levo nogo. Vsaj tedaj jo šepal, ko je bil pri šoferju. Najhujše pa seveda bo, če bodo preprogarja nazadnje dobili, toda — brez preproge ... Z ukradenim kolesom ukradel kolo Zanašajoč so na svojo srečo oziroma na srečo svojega kolesa, ki se ga še nikdar ni dotaknil kak nepoklicanec, je ljubljanski ključavničar g. Luznar pustil kolo pred nekaj večeri v javni kuhinji v Florjanski ulici. Ko pa je hotel svoje kolo zopet vzeti, je našel na mestu, kjer ga je pustil, le še nek spomin svojega kolesa: tam je stalo neko drugo kolo, ki je bilo povrh še polomljeno in brez evidenčne številke. Vse okolščine kažejo, da je neznanec kdlo namenoma zamenjal in da je tudi to kolo, ki ga je pustil, ukradeno. Kdo jo storilec, zaenkrat ni znano; sumijo pa nekega moškega, ki so ga tiste dni videli, ko se je vozil s polomljenim kolesom. Po tajni poti s severne meje se je stekal k Evgeniji Z. v Ljubljano saharin in druga taka sladila. Evgenija je že prebrisana in ji zato ni bilo zlahka priti do živega. Tokrat pa jo je le polomila in vsaka laka polomija ima vedno isto posledico: pot na policijo in za rešetke ali pa mora tihotapec prav globoko seči v žep, da poplača carino z vsemi kazenskimi pribitki, taksami itd. Pri Evgeniji so zaplenili več kilogramov same pristne robe, povrh pa tudi večjo množino kovanega denarja, ki si ga je Evgenija pridobila s kupčijami in špekulacijami. Utihotapljeno blago, j« znala namreč Evgenija prav spretno spravljati v denar in zato ni čudno, če se je kupček kovancev — na te je imela posebno »piko« — lako lepo večal. Ko je bil kupček že prav lep — pa je prišla policija in zopet je bilo vsega lahkega zaslužka konec, obenem pa začetek kazenskega postopanja ... Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Pisateljev uvod. Prijatelji so mc naprosili, naj napišem poročilo o vsem, kar sem videl in skusil kot navaden vojak v vrstah francoske tujske legije. Vsa ta moja pustolovščina je precej nenavadna. Odigravala se je v Siriji, v letu vojne. Razvozljala se je pa 6. junija 1926. Tega dne so moji starši na svojem domu v Tenncseju na okruten način zvedeli, da bodo nijhovega sina, tisoče milj od lam, med tujci ustrelili. Dejal sem, razplela. K sreči razplet te ža-loigrc ni bil konec vsega. Niso me ustrelili, ker sem se spet izmuznil in se vrnil v domačo hišo oproščen, svoboden. Sedim za mizo v naši stari hiši. Čeprav je božič že blizu, je okno na stežaj odprto, stanujemo čisto nad Mississipijem. Slišim, kako pod mojim oknom šumljajo krošnje dreves. Zdelo se mi je, kakor da sem se pogreznil v blažen sejn, ali pa, da sem se nenadno predramil iz kdovekakih sanj. Komaj morem verjeti, da sem prost. Kar naprej se mi zdi, da se bom zdaj pa zdaj pre- j budil in vse skupaj ne bo res. Spet stojim pred ! onim strašnim francoskim sodiščem, potem le- ; zim v temni celici v Clairvauxu ali pa v vojaški postelji v oazi v Sidi-Bel-Abesu. Tako so drveli na vrat na nos skozi mojo glavo vsi j dogodki iz zadnje dobe, da si moram prizade- 1 vati, da se preverim, da vse to niso sanje, j temveč resnica. Prvega decembra — natančno pred tremi i tedni — so me pomilostili in me oprostili stra- { šne obsodbe, s tem da so me poslali nazaj k j moji četi v Alžir. Moj polk je tam končava 1 ! svoje vaje, ker je imel oditi na boje v Ma- j | roko. V duhu sem videl pred sabo še dosti let strahovito težke službe v tujski legiji, da-| leč od domovine, daleč od prijateljev, daleč od slehernega človeka. In prav prvega dew cembra so mi sporočili, da sem oproščen ne j le kazni, temveč tudi vojaške službe v legiji, j in da naj se takoj ukrcam za na pot v Fran- . i ci’°' Za tem je prišlo potovanje po Sredozem-j skem morju na tovornem parniku »Dafne« v j burji in viharju. Ležišče, petina mize v obed-j nici tega malega parnika. Ostale štiri petine so pripadle četvorici tovarišev legijonarjev, ki so se vračali domov. Morali so biti dosti debelejši od mene, ker so me od vseh strani potiskali in rinili z mize, na kateri sem imel zaseden zapadni del. Vsako pol, kadar se je ladja močneje za-gugala, smo se vsi zakotalili po tleh, kakor posoda s podstavka. Ko smo se znašli na tleh v kopici, smo začeli vsi enoglasno psovati, i Ker pa smo bili petih različnih narodnosti, ! smo preklinjali in zmerjali v petih različnih j jezikih seveda. A povrh vsega smo vsi skupaj dobili še morsko bolezen. A kako sem bil vendar kljub vsemu temu srečen! Ko smo se v Marseilleu izkrcali, sem bil podoben strašilu. Dva dni in dve noči sem bil j bolan kakor pes. Neobrit in zmečkan sem spal , popolnoma oblečen, s »porašpljano« lobanjo, kakor bi rekli legijonarji. Uniforma je bila laka, kakor da sem jo kupil pri starinarju: to je bil zadnji dar, ki sem ga prejel od tujske legije; poroštvo ljubezni in spoštovanja. Rokavi so mi segali komaj čez lakti, na ramah mi je vse pokalo. Kar se tiče hlač, so bili v legiji velikodušncjši; morale so biti urezane za nekakega velikana. Ves bi sc bil lahko spravil v eno hlačnico. Potem pa brez ovratnika in kravate, namesto srajce sem imel na sebi samo jopico brez rokavov. Skratka, lahko bi nastopal kot rokoborec na sejmu. Prava reč! V Marseilleu sem se obril in skopal. Lasem ni bilo pomoči, ostrigli so me bili še v ječi do čistega. Kaj sem hotel! Kupil sem si obleko, francoski odnosno marsejski »komplet«. Sicer nisem bil potem oblečen docela po najnovejši modi študentov s harvardskega in yaleskega vseučilišča. Toda lahko mi verjamete, da človek, ki je leta in leta nosil vojaško raševino, sanja in sanjari o mehki tkanini in o svežem perilu. Se dan na- to, ko sem se v Marseilleu izkrcal, sem se že sprehajal po mestu grofa Monte Christa kot navaden izletnik. Potem je prišel na vrsto luksuzni vlak s spalnimi oddelki in jedilnim vozom. In nazadnje Pariz! Sest dni v Parizu! V Cherbourgu sem se vkrcal na »Maje-stic«. Vračam se torej domov, videl bom spet starše, ki sem jih zapustil pred tremi in pol e i in katere sem nehote spravil v največje duševne muke in skrbi: negotovost, bojazen in grozo. Dovolite, da tu nekaj omenim. »Majcstic« jc bil tedaj največji parnik v Prometu. To jc bila ladja s 56 tisoč tonami. (Jpiemljen jc bil z največjim razkošjem, i . Potoval sem razkošno, toda kljub temu mi i ic 0 yeugodno. Nevihta za nevihto. Res, da | se parnik ni dosti zibal: predstavite si, da sc-| dile v naslanjaču in da sc zložno zibljete. A , vendar sem se čez tri dni vsega naveličal. : Zmerjal in robantil sem, češ da počasi potu-j jemo in da jc tako morje! To sem delal jaz, I včeraj sam še vGilbert Clair«, navadni vojak v tujski legiji, ki je komaj, komaj ušel nič kaj zavidljivi usodi! V legijo sem stopil 12. aprila 1925. Vsa razdobja in vse preobrate v tej dolgi drami bom povedal docela po resnici, brez hinavšči- I ne, brez povečavanja, ne da bi si prizadeval, da kaj ublažim in še manj, da bi kaj počrnil. Prepričan sem zato, da bo ta moja povest zanimiva že sama po sebi. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečnat narofoina112 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6,>, leleion -992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček Benares, sveto mesto Indije Nad milijon romarjev prihaja vsako leto v Benares, sveto mesto Indije, ki šteje komaj če trt milijona prebivalcev, loda število njegovih svetišč, kapel, svetih vrat iti dvori in slavolokov ter vse mogoče bramanske verske navlake daleč prekaša število njegovih stanovanjskih hiš. Slikovitosti je tu na izbiro in življenja tudi. Toda nihče naj se ne pusti zapeljati, da bi prebil v Benaresu več, kakor nekaj ur. Kdor je to kdaj naredil, mu je žal. Gleda naj, da se čim prej desetkrat zaporedoma skoplje, se umije s špiritom ali kolonjsko vodo, naj namoči vsako najmanjšo ranico na koži z jodom, porabi celo steklenico Odola in naj da samega sebe čim prej razkužiti, če se mu ne zdi zložnejše, da se da cepiti zoper celo vrsto bolezni, kakor: zoper koze, kolero, tifus, grižo, gobavost, kugo itd. Zares, to mesto je eno samo gnojno ognjišče, velik kužen tvor. Dokler bo to mesto stalo, bodo prihajale nad Indijo nadloge v podobi tisoč in iisoč bolezni. Sveta voda reke Ganges morda opere grehe vernih Hindujcev, Jainov in Sikov, loda lako sveta in tako čista ni, da bi mogla brez škode po-/reli tisoče otročjih in mačjih trupel (er napol sežganih ostankov ubožccv, katere mečejo za zadnji pokoj v sveto reko. BCužna romantika Benares je nadvse romantično mesto. Toda ta njegova romantika je zelo nevarna. Človek se plazi ]io ozkih in zapletenih ulicah, kjer se mu zdi, da se z ramami zadeva hišnih slen. Povsod ga ustavljajo svete krave, ki zastavljajo pot iti ki jih človek pod smrtnim grehom ne sme zapoditi izpod nog. Drugje ga spet ustavljajo po oglih posedajoči beraški indijski menihi, ki se na videz pripravljajo v popolni skromnosti in odpovedi na svoj raj. V resnici pa so ti ljudje samo šiba božja za svoje delovne rojake, katere pod verskimi pretvezami ustrahujejo in od njih pobirajo nekako trošarino, davek ali desetino na račun svoje svetosti. Človek pogosto vidi na cesti zoperne, strali vzbujajoče, napol ali docela nage postave fakirjev s sprijetimi klobučevinastimi lasmi. Po cestah hodijo na videz brezbrižno, toda v vsako izložbo, na vsako stojnico vržejo oster pogled in zamrmrajo predse, kaj bi radi dobili od razstavljenega blaga: sadje ali kruh, slaščice, ali sočivje. Nihče jim pa ne sme ničesar odreči. Po navadi pa so ti pocestni ustrahovalci vernega ljudstva komodnejši. Sede in čepe pred svojimi votlinami ali kolibami in puste, da jim ljudje darila prinašajo pod nos. Fakirjevo bivališče V bližini Bombya živi tak svet mož v koči, ki je podobna sodu. Sod je postavil na vrh koničastega, strmega griča, ki je od daleč podoben iztegnjenemu prstu, ki moli iz ravnine. Krog in krog (ega griča je ravna zemlja; izkopali so vse skale in izravnali vse vzpetine. Na lo stran se namreč širi bombajska industrijska četrt. Kljub temu, da je podjetnik, ki je zemljišče kupil, prosil fakirja, naj s£ lzse1* 'I1 mu hotel narediti prav tako stanova-lišče drugje, sc ta ni vdal, marveč je trdovratno vztrajal pri tein, da ostane v svojem kraljestvu. Nič ga ni moglo pripraviti do lega, niti to ne, da so iz okolice griča odnesli vse kamenje, zemljo in pesek tako, da ni ostalo drugega, kakor njegov kameniti otok. Do tega otoka in na njegov vrt vodi smrtno nevarna steza. Toda kljub temu mu verniki slej ko prej prinašajo darove, jedi in pijače ter bolne otroke, da jih zdravi, ali pa jih s svojimi mamili dela še bolj bolne. Zlata zmeda svetišč Predel domačinov, ki zavzema večino Bena-resa, se razteza na levem bregu svete reke Gangesa, v dolžini kakih petih kilometrov. Vtis, ki ga napravlja mesto na človeka, ki gleda nanj s srede reke, je deloma veličasten, deloma prepričljiv, deloma pa strašen. Različna kopališča imajo proti reki obrnjena velikanska vrata, ki jim Indijci pravijo Ghat. Za njimi se v peklenski zmedi kopičijo brez načrta stotine templjev in svetišč, ki delajo vtis kamenja, zmetanega na velik kup, brez reda in brez načrta. Teh templjev povečini ni vredno ogledovati, ker izvirajo skoraj vsi iz novejšega časa in so okrašeni s smešnimi krvavimi stenskimi slikami. Resnično j>ozornost zasluži samo Zlati tempelj. toda Evropejcem je dostop vanj prepovedan. Toda kljub temu človek lahko skrivaj pogleda v prekrasno tempeljsko dvorišče in občuduje neprimerljivo lepoto in umetniško ceno kamenitih podob. Toda, če gre naprej in gleda, koliko je teh svetišč na vseh straneh, ga začne silna množina in nepreglednost dušiti. Tu stoji tempelj na čast boginji bogastva, v njem rede črede svetega goveda in pavov. Poleg njega obsežno svetišče z opicami, ki je posvečeno ogabni boginji Durga, kateri so do nedavnega žrtvovali otroke, danes ji pa namesto teh darujejo koze. Še nanrei se bohoti tempelj Šive, dalje svetišče na čast boginji, ki naj čuva prebivalcc mesta pred kožnimi boleznimi. Toda, če človek pogleda okrog sebe, se mu zdi, da ta boginja v Benaresu, kaj slabo vrši svojo nalogo, saj ga menda ni mesta na svetu, ki bi imelo več bolnikov te vrste, kakor jih ima Benares. Tempelj se vrsti za templjem. Templji na čast opicam, templji na čast kravam prevladujejo. Med njimi so pomešana svetišča z vse mogočimi ostudnimi slikarijami iz spolnega življenja. Vidimo svetišča na čast Ganešu, slonoglavemu bogu znanosti. Ob bramanskih svfetiščih in nad njihovimi strehami se dvigajo minareti njošej, zakaj v -nestu prebiva dosti mohamedancev. Kamorkoli se človek ozre, vidi nad strehami velikanske podobe kamenitih krav, bogov, ali .duhov varuhov, pred katerimi molijo žene brez otrok. Ti bogovi so pobarvani rožnato rdeče, imajo strašne oči in črno vojaško brado. Sveta kopališča in svete grmade Kopališča so živa, kakor da je vzdolž reke en sam semenj. Poleg mladih, slokih moških, sc spuščajo v vodo stare iu mlade ženske, bolj ali manj oblečene, se potapljajo pod vodo. jo zajemajo s perišči. si jo zlivajo na glavo, io pijejo lako, da si jo pobožno, počasi spuščajo v grlo. Na bregu leže, kleče, čepe poslave ljudi, ki molijo. Pri lem morajo delati neprestano z vsem telesom celo vrsto gibov. Poklekajo, sc klanjajo naprej in nazaj, se vzpenjajo na prste, padajo na tla. Človeku, ki jih vidi, se ne zdi nič čudno, kako da so Indijci lako sloki in tako gibčni. Vera sama skrbi za njihovo telesno gibanje, ki bi ga spričo vročine in spričo vzhodnjaške lenobe docela zanemarjali. Zdaj pa zdaj človeka podraži in zbode v nosu naraščajoč težak, osladen vonj. Na več mestih ob bregu gore grmade, prasketajo polena, sc dviga črn dim pod nebo. Človek gre radovedno bliže, da bi videl, kaj je to: med poleni leži dolg, bel zavoj, ki ga pol nag človek z dolgini drogom suva sem iu tja, dokler se mokrih ovojev ne prime ogenj. To so indijske grmade za sežiganje mrličev. Ce človek stopi bliže in gleda, kako truplo gori, bo videl, da se vnamejo najprej noge, ki jih plameni dolgo časa ližejo. Potem se prime ogenj polagoma vsega telesa, ki se polagoma zaradi velike vročine skrči in zvije tako, da je podobno drevesnemu štoru. Nekaj tega štora zgori in se vpe-peli, dru'go pa, kar tako v.ržejo v reko. Človeka strese groza, ko vidi, kako priplava mimo njegovega čolna tak ožgan človeški štor. Preden se človek od strahu zave, že zahaja sonce. Srebrn mesec začne obsevati pol kilometra široko reko, sije na Hindujce, mohamedance in kristjane, na svete bike, spokornike in berače, sije na Benares, na njegove strehe, templje in na ceste, ki drže v Alahabad iu v Kalkuto, (n isti mesec sije na Himalajo, na Dolomite, na Prago in Rim, na Berlin in Addis Abebo, sije na ves božji svet, na katerem je toliko čudnega in nerazumljivega. Politični pogrebi v Atenah se vrste drug za drugim. Mrtvaški sprevod Metaxasov. Harar po b Abesinski letalec v Parizu Znani francoski pilot I>rouillet, ki jc bil do zadnjega časa v službi abevtiskega cesarja, sv zdaj mudi v Parizu. Prišel je v Evropo z namenom, da bi si kupil potniško letalo, ker pa so mu francoske tvornice odklonile prodajo, se jc napotil v Ameriko. Tam si je za vsoto 225.COO frankov nabavil letalo in sc pripeljal z njim v Havrc. Tu jc plačal 15.0C0 frankov carine, dovršil montažo in odletel do Villacoublaya, letališča blizu Pariza. Čez nekaj dni je hotel spet odleteti, da bi si izposloval francosko imatrikulacijo, ali pred poletom sta ga zaustavila v aerodromu dva policijska nadzornika, ki sta mu sporočila, da nima pravice rabiti svoje lfetalo. Ta zadeva je šc bolj zanimiva radi tega, ker njegovo letalo ni bilo vojnega tipa in naj bi rabilo zgolj za prevoz pošte med Addis Abebo in pristaniščem Džibulijem. Militarizem in kultura. Francoski pregovor pravi: »V majhni posodi je dobro olje.« Ta rek bi se dal s pridom uporabiti tudi na ku-lturne razmere v malih državah. Ker le-tem zaradi neznatnih imperialističnih teženj ni treba trošiti posebno velikih denarnih vsot za oboroževanje, morejo posvetiti mnogo večje proračunske postavke kulturnim in prosvetnim namenom, n. pr. Danska. Saj je splošno znano, da militarizem ubija kulturo velikih držav. Francoski list »L’Ecolc Libcratricc« n. pr. piše, da jc v enem samem okraju Haute Garonnc že 48 vasi brez šole in da bo morala Francija sploh resignirati na ideal splošnega šolskega pouka, kajti za podvig šolstva bi morala žrtvovali letno nad eno milijardo frankov. Zdaj pa ima določenih v proračunu za šolo samo 58 milijonov. Za zgled, koliko mora dati za kulturne namene majhna država, moramo vzeti malo baltiško pokrajino Latvija, la malo znana državica, brez posebnega političnega pomena si je ustvarila v zadnjem desetletju znaten »kulturni sklad«, za katerega so največ doprinesli odstotki železniških dohodkov in monopol žganih pijač. Tako si jc Latvija v desetih letih ustanovila 2927 knjižnic in danes ni v Latviji niti ene vasi brez lastne knjižnice. In koliko so ombardiranju. sicer storili za svojo kulturo! Pred dobrim letom so začeli zbirati prostovoljni sklad za podvig svojega šolstva. 1,900.000 Latvijccv jc priposlalo v ta namen okoli milijon knjig, med tem ko so drugi poslali razne druge kulturne darove, kakor klavirje, radijske aparate, umetniške slike, glasbene instrumente itd. Neki zasebnik jc prispeval sam denar za ustanovitev osnovne šole. Za glavno dolžnost imajo latvinski domoljubi proučevanje rodnega kraja in pospeševanje splošne ljudske kulture. Rezultat tega prizadevanja vidimo v njihovem folklorističnem arhivu v Rigi, ki vsebuj 1,175.292 različnih predmetov, med katerimi jc n. pr. 463.293 narodnih pesmi. Doživljenski svinčnik Neki Winne Eisenhauer v Halifaxu jc izumil »večni svinčnik«, ki ga sploh ni treba šiliti. Posebni grafitni vložek zadostuje za 50 let in potem se avtomatično nadomesti z novim. Vložek je tako trd in tenak, da jamči za najbolj razločno pisavo. Ta vest je hudo razburila izdelovalce svinčnikov, ki baje ponujajo izumitelju milijone za njegov patent, da bi ga potem zanesljivo prikrili javnosti. »Saj sem vedela, da si kupil zanič. Tak radio! Na vsezgodaj je najiovedal lepo, zdaj pa dežuje že dve liri...«