hosa;iicz»ia šle\ilka RM 0,15
Karatpankeri

Uprava Klagenfurt, Postfach 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (ae plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega liste za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno ln le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec

tev. 93.
Krainburg, 28. novembra 1942.
Leto 2.
Nemško zračno orožje napada v Afriki
Boljšeiiki južno od Kalinina odbili
X ogorčenih bojih številni okiopnjaki uničeni
Oberkommando der Wehrmacht je dne 86. novembra objavilo:
Mied Volgo in Donom v velikem ionskem loku sovražnik še nadaljuje Bvoje težke napade z okiopnjaki in pehoto. Ubranili smo se jih v ogorčenih bojih. Na-Bprotnik je znova zgubil številne oklopne bojne vozove. Lastni zračni napadi so prizadejali nasprotniku močne zgube ljudi, težkega orožja in vozil vsake vrste. V Stalingradu so se tudi včeraj zrušili sovražnikovi napadni poskusi.
V srednjem odseku fronte je sovražnik 25.novembra na ozemlju južno od Kalifi i n a in v prostoru jugovzhodno in zapadno od Toropeca prešel na široki fronti v fiapad, ki smo ga pričakovali. V deloma
hudih bojih smo včeraj zavrnili vse napade ob visokih krvavih zgubah sovražnika in začasne krajevne napade odpravili s protinapadi. Uničenih je bilo 18 sovjetskih oklopnjakov.
V Kirenajki in v Tuneziji smo pri poslih naprej porinjenih mobilnih oddelkov uplenili sovražne avtomobile in pripeljali ujetnike. Bombardirali smo kolone na maršu, vojna taborišča in položaje baterij v zapadni Kirenajki. V tunezijskem višavju so se odredi zračnega orožja bojevali proti sovražnikovim oklopnjakom, motoriziranim oddelkom in stanovališčem čet.
Na Sredozemlju in na obali zasedenih zahodnih pokrajin je britansko zračno orožje včeraj zgubilo osem letal. Mi pogrešamo šest lastnih letal.
Nova nemška orožja
Metalci plamenov in strojnice
Berlin, 27. novembra. V Stalingradu, kjer je, kakor znano, od 24 mestnih okrajev 22 v nemških rokah, so naši grenadirji v torek V združenem ognju težkih orožij svoje pehote, uničili številne sovražne možnarje in Užke metalce granat. V boju proti neki *»očno utrjeni skupini hiš je naš novi oklop-Ci metalec plamenov porazno učinkoval.
To novo orožje ima oglavje cevi v obliki larkov, ki se lahko zasuče na vse strani in ki lahko meče svoje plamene preko najvišjih pet- ali še več nadstropnih hiš. Lastna težka oborožitev ščiti oklopnjega plameno-hietalca pred sovražnimi napadi. Z izstrelki za zameglitev, ki se sprožijo iz notranjosti oklopnjaka, se lahko odtegne v eni Bekundi sovražnemu vidu.
Po kratkem napadu s temi oklopnimi metalci plamenov na neko veliko skupino hiš boljševikov, je gorela vsa sovražna utrdba B vsemi svojimi orožji in vso posadko, ki so So sovjeti že mnogo dni žilavo branili. Pod
zaščito naših oklopnih metalcev plamenov so vdrli grenadirji v skupino hiš in opravili z odporom.
V Stalingradu, kjer se vrše vroči boji, je prišlo tudi v torek do uspešnih bojev udarnih čet naših grenadirjev. Boljševiki so raz utrjenih ruševih industrijskega ozemlja poskušali napadati, vendar so se vsi njihovi obupni napadi zrušili v ognju topov in strojnic nemške pehote.
Pri teh ogorčenih bojih so se odlično obnesla nova orožja nemške pehote, predvsem nove strojnice, ki so prizadejale boljševi-kom težke zgube. Prednost teh strojnic je njih velikanska hitrost streljanja. V eni minuti lahko izstrele 3000 izstrelkov, to je tako gost ognjeni snop, čegar sile si človek ne more predstavljati. Vsak sovražni napadni val, ki bi poskušal naskočiti takšno strojnico, bi se zrušil po kratkem obstreljevanju. Pokanje teh strojnic že do-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Jlfolofovora garda?
Nek Rooaeveltov dopis je dal Stalinu povod, da je pozval Molotova v njegovem svojstvu kot ruskega zunanjega komisarja, naj stori zopet enkrat nekaj posebnega za veliko boljševiško internacio-nalo.
Ob današnjih prilikah je to pač za gospoda Molotova nalog, ki mu povzroča vse polno skrbi. Kam se naj Molotov obrne, da se prikupi predsedniku Zedi-njenih držav? Na drugi strani pa je treba vendar izročen poziv USA vsaj na zunaj primerno rešiti, da pokale, gospodu dobavitelju orolja in municije preko velike luže, kako velika in nedotaknjena je še sovjetska organizacija.
Toda kakor rečeno, dandanes to ni več tako lahko. Nemčija je na žalost prete-meljito odpravila to sodrgo. V Evropi so ae po mnogih škodah spametovali in so postali zelo pazljivi napram boljševiškim spletkam. Kajti tam, kjer se pojavi kaj takega, zagrabijo prav energično.
Tu se je očka v Moskvi v zadnjem hipu spomnil krdelca bedastopredrznih trabantov, ki se klatijo v gozdovih in globelih bivše Jugoslavije brez smotra in brez načrta. Nemara bi se njim, ki tako že sami dvomijo o opravičenosti svoje eksistence, dalo nekoliko pomagati. S tem bi se, tako je pač mislil gospod Molotov, postreglo gospodu Rooseveltu in banditom hkrati. Torej dve muhi na en mah.
Kratko in jedernato so bile torej tolpe, ker to pač nič ne stane, čujte in strmite, slovesno postavljene za edino zakonito oblast na Gorenjskem.
Gospod Molotov si je zelo olajšal Iz-Vršitev danega mu ukaza. Da bi svoje
prijatelje tam preko velike luže opozarjal na ruako fronto in jim od tam obljubljal pomoč, bi bilo spričo nemških zmag še nespametneje. Očitno je sovjetski zunanji komisar stremel za tem, da bi preložil svojo »fronto« bliže severne Afrike in da bi, kakor to delajo strategi pri pivu, s pomočjo zemljevida s čim največjim merilom opozoril na to, da daljava med obema prijateljema prav za prav ni tako velika. No, Severno Afriko se pač ne da označiti kot znamenito fronto. Ameriške čete so se pač tudi dobro premišljeno podale v pokrajino, ki leži zelo daleč od pravega bojišča, na katerem bo enkrat padla odločitev te vojne. In Gorenjska v resnici ne tvori nobenega mostu do Moskve. Peščica zločincev, ki se skriva nekje v gozdovih in se prav modro izogiba odprtemu boju, se lahko prispodablja onemu kremencu v velikem oceanu, ki ga voda le takrat ne spodnese, če se dobro skrije kje za kakšno pečino. Molotov n; mogel nobenemu pomagati — saj se vendar ti zavezniki vedno medsebojno kličejo na pomoč — s tem je pa svoje komplice napravil še bolj smešne, kot so bili poprej. In kolovodjem tolp ta Molotova izjava čisto nič ne koristi. Kvečjemu da se napram svojim neumnim pripadnikom lahko opravičijo a tem: od danes naprej krademo, ropamo in morimo uradnol
Ker pa kaj takega ni predvideno v nemškem državnem zakonu, so njihovi dnevi šteti. Sli bodo isto pot, dokler ne bodo padli, kakor vsi morilci in zločinci h vsi njihovi tihi trabanti ter aimpati-aerji.
Obdelovanje polja na nekdanjem bojišču Se stoji zapuščen sovjetski top na polju, ki ga danes mirno obdeluje ukrajinski kmet.
(PK. Kriegsberichter Weber, Sch.)
H kmetijski razstavi v Krainburgu
Poljedelsko na Gorenjskem
V poljedelstvu Gorenjske prevladujejo mali posestniki in bajtarji. Približno polovica vseh poljedelskih obratov ima tako majhen obseg, da ne nudi lastnikovi družini zadostne življenske podlage. Ti posestniki morajo zalo deloma drugod iskali zaposlitve in zaslužka, deloma pa so v glavnem drugod zaposleni in se samo postransko pečajo s poljedelstvom, t. j. obdelujejo svoje zemljišče samo po strani. •
Poleg tega nikakor niso zadovoljive pridelovalne razmere Gorenjske. Tla so po dosedanjem obdelovanju manj donosna. Poleg tega so parcele zelo razcepljene. To zelo otežkoča uporabo strojev in tudi sicer ovira kakoršno koli intenziviranje.
Vkljub veliki pridnosti je gorenjsko prebivalstvo na svoji pičli zemlji le malo pridelalo. Za časa jugoslovanske države se očividno ni prizadevalo, da bi se pridelki povišali. Podeželsko prebivalstvo samo se je zadovoljilo z malimi pridelki in je temu primerno skromno živelo. Vsekakor se je lani ugotovilo, da so gospodarske metode na Gorenjskem zelo primitivne. Modernega obdelovanja z modernimi stroji ali orodjem niso poznali. Stari način obdelovanja in oranja zemlje na ogone je bil zelo
razširjen, kar ni predstavljalo samo zapravljanja že itak zelo pičle orne zemlje, temveč je poleg tega tudi otežkočilo vse ostalo obdelovanje in žetev. Ponekod so uporabljali sploh samo lesene pluge. Njive so tudi samo v onih krajih, kjer sta bili sredica in spodnja plast dobri, le zelo plitvo orali. Malo se je skrbelo za čiščenje semen in oskrbovanje žitnih polj. Radi majhnih posestev mnogokrat ni mogla zemlja preskrbeti družini zadosti žita. Zmerom se je torej stremilo za tem, da se poseje čimveč žita, da se ■s tem poveča lastna preskrba. To je imelo za posledico, da je bilo za obstoječe živinsko stanje veliko premalo krme, ker so ravno vse ploskve, ki so bile le nekoliko pripravne za njive, iz-orali. Razven detelje niso poznali pridelovanja poljske krme.
Živinorejo je bilo v vsakem oziru treba povzdigniti. Obstoječa goveja živina in prašiči so v pogledu reje zelo zaostali in so nezadovoljivo oskrbovani. 2e obstoječi hlevi nikakor ne odgovarjajo stavljenim zahtevam. V njih posebno manjka zraka in svetlobe. Predvsem pa ne krmijo živine tako, kot bi jo morali, da se doseže popolen uspeh. Mnogokrat dobi živina samo toliko krme, da se preživi in so temu primerni
10.000 tonska ladja pred Alžirjem potopljena
Nadaljnji hudi olirambni boji
Uspešna podpora po zračnem orožju - 54 sovjetskih oklopnjakov uničenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. novembra objavilo:
Vkavkaškem ozemlju so se tudi včeraj vršili samo krajevni boji.
Pri nekem uspešnem napadu v stepi Kal-mikov so nemške motorizirane čete vdrle v položaje sovražnika, ga vrgle proti vzhodu nazaj ter uničile eno baterijo in večje število oklopnjakov.
Jugozahodno od Stalingrada in v velikem donskem loku je nasprotnik z močnimi silami pehote in oklopnjakov nadaljeval svoje napade. Lastno obrambo so v vrstečih se napadih učinkovito podpirali močni odredi letalcev za boj iz bližine ter nemški in romunski bojni letalci. Sovjetske čete so znova pretrpele visoke zgube ljudi in materiala. Istočasne nasprotnikove napade med Volgo in Donom so nemške in romunske čete v ogorčenih bojih ob visokih krva-yih sovražnikovih agubah odbile fat pri tem
zopet uničile 54 oklopnih bojnih vozov. Tudi v Stalingradu samem so se izjalovili sovražni napadi.
Na ostali vzhodni fronti so bila uspešno izvedena podjetja lastnih udarnih čet in so bili zavrnjeni sovražnikovi krajevni sunki in napadi.
VKirenajkiinvTunezijini bilo nobenih pomembnih bojnih dejanj. V Kirenajki so se lovska letala in brza bojna letala v nizkem poletu bojevala proti britanskim silam in bombardirala letalske lope ter na nekem letališču odstavljena letala. Bojni letalci so v vodovjih pred Alžirjem ponoči uničili neko trgovsko ladjo z 10.000 brt., zažgali neko veliko prevozno ladjo in težko poškodovali dva rušilca. Bombni zadetki v pristaniških napravah v Alžirju, Boneu in Phillippevilleu povzročili močne požare. Vrhu tega so se izvršili učinkoviti napadi na motorizirane sovražne oddelke in železniške cilja*
»Maginotoio mišlfenge44 Amerike
Ameriška letalstvo potrebuje pet let - Obračun z washingtonsklml »projekti
za zmago"
hidi uspehi. Radi takega razmerja med njivami in ploskvami za krmo pa manjka Kopet potrebnega gnoja.
Prodaja poljskih pridelkov je bila na Gorenjskem popolnoma neurejena. Pomembni so bili tedenski sejmi, na katere so pripeljali precej poljskih pridelkov. Poleg tega je bila pa zelo razširjena direktna prodaja pridelovalca potrošniku. Zmerom pa se je bilo preje bati, da se ne bi moglo blaga prodali in tudi nihanja cen.
Jugoslovanska država ni imela nobenega interesa za pospeševanje poljedelstva v tem ozemlju. Državni pospeševalni ukrepi glede pridelovanja kot tudi prodaje so komaj omembe vredni. Poljedelci sami si niso mogli pomagati, ker tudi ni bilo nobene enotne organizacije.
Nemška uprava je v tem ozemlju tudi glede poljedelstva izvedla bistveno spremembo. Najpoprej je bilo celokupno poljedelstvo organizatorično popisano. Takoj se je pa tudi začelo povečavati dohodke v posameznih obratih z raznimi ukrepi. Pospeševalo in priporočalo se je nakup poljedelskih strojev in orodja, posebno plugov. Umetna gnojila so bila v velikih mnolinah stavljena na razpolago, da se zboljša že itak pičlo gnojenje zemlje. Za čiščenje in luženje semen so bile stavljene na razpolago vozne čistilne nappave. Z državno podporo so bila vpeljana plemenska goveda, plemenski prašiči in plemenske ovce. Poleg tega je prehranjevalni urad razvijal obširno pospeševalno delovanje.
Uspeh tega dela in teh ukrepov je že postal viden. 2e sedaj se lahko reče, da se je v letu 1912 z veliko večjim veseljem in večjo intenzivnostjo obdelovalo, kot prejšnja leta. Radi boljše obdelave zemlje, večjega gnojenja in boljšega ravnanja s semenom so odgovarjajoče zadovoljivejši tudi posevki posameznih letnih časov.
Se večji preokret se je pa izvršil na področju poljedelskega trga. Tu je bil liilro in odločno vpeljan tržni red, kot Si ga prej nihče ni mogel predstavljati v tem ozemlju. Čeprav je bii radi prevladovanja majhnih kmetij zelo otežko-čen popis poljedelskih pridelkov, se je prvo leto že civilni upravi v veliki meri posrečilo uravnati popis in vodstvo poljedelskih pridelkov.
Gorenjski poljedelci kažejo veliko razumevanje za vse te ukrepe. Dostopni so za vsak nasvet in so hvaležni zanj ter se zelo trudijo, da slede navodilom pristojnih oblasti in uradov ter jih tudi izvršujejo. To delajo tudi v spoznanju, Ida končno s tem le samim sebi koristijo.
Heinrich Burgstaller
Rim, 27. novembra. Koloniziranje Maroka ln Alžira po Angležih ln Amerikancih je y polnem teku. V smislu plutokratičnlh metod izžemajo sistematično prebivalstvo po njihovem »osvobojenju«. Dolar je določen na 70, funt pa na 300 frankov, s čimer bo plutokratom omogočeno važne tovarne in zemeljska bogastva nakupiti za polovično ceno. Ta transakcija se opaža pri veletrgov-cih z živili v Maroku in Alžiru, ki so določeni za oskrbovanje zasedbenih čet, in sicer glede živil, ki so bila doslej zasežena. Za-povraženje Je radi tega usmerjeno v prvi vrsti zoper žide kot zaveznike Amerikancev. Močne skupine mohamedancev so napadle v Constantine židovske trgovine, jih izropa-le in deloma porušile. V francoskem Maroku so se spontano bivši bojevniki združili v odporno kolono in aktivno posegli v boj proti Amerikancem. Po ustavitvi boja so generala Francoisa, predsednika legije bivših bojevnikov v Maroku, zaprle angleške pblasti in ga nekam zavlekle.
Vznemirjenje muslimanskega prebivalstva v Oranu in iz t§ga nastali spopadi med ameriškimi vojaki in domačini, so se Se bolj poostrili. Iz mesta Orana in OBtalih krajev francoskega Maroka javljajo veliko število smrtnih žrtev.
Tretja darilna nedelja - preko 43 milijonov
Berlin, 27. novembra. Flihrer je v svojem oklicu za vojno zimsko pomoč 1942/43 med drugim izvajal, da je smisel naše zimske pomoči tudi, da ne samo v miru, temneč prav posebno v vojni podkrepi neločlji-m vodno skupnost nemškega narod* •-»
Lizbona, 27. novembra. Ameriški časopis »Liberty« je objavil podučen članek, ki je bil očividno pisan na podlagi obširnega razgovora z znanimi ameriškimi letalskimi častniki in ki živo svari pred »Magi-notovim mišljenjem v zraku«, to je pred le prevelikim zaupanjem v amerikansko letalstvo. Lahkomiselna agitacija, tako izjavlja »Liberty«, je vzbudila v ameriškem prebivalstvu napačno naziranje, da se vojno lahko dobi s pomočjo fantastičnega bro-dovja prihodnjosti. Končno si moramo vendar to »čudežno luč Aladina« pobliže ogledati, kajti glavni razlogi te teorije o zmagi so letala, ki jih sploh še ni in o katerih se ne more niti znanstveno dokazati, če bi sploh mogla obstojati. »Na papirju so sicer že skonstruirali velikanske bombnike, ki naj bi preleteli s 25 tonami bomb baje 10.000 km daleč«, tako piše ameriški list, »toda med ameriškimi konstrukcijami na strojnem papirju in ameriško resničnostjo je na žalost še veliko prostora.« Ravno danes sem ugotovil, da je uporabljivost ameriških bombnikov, ki jih sedaj uporabljajo, okoli 40% pod preračunano najvišjo zmogljivostjo. Poleg tega bi pa tako slavljena ameri-
Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. novembra objavilo:
V	kavkaškem ozemlju so neugodne vremenske prilike preprečile večja bojna dejanja.
Jugovzhodno od Stalingrada in v velikem donskem loku so Sovjeti z brezobzirno uporabo ljudi in materiala vdrli v obrambno fronto ob Donu. Nasprotni ukrepi so v teku. V hudih in premenlji-vih bojih zadnjih dni smo uničili več sto sovražnih oklopnjakov. Odredi nemškega in romunskega zračnega orožja so vzlic temu, da je bilo vreme neugodno za letenje zaporedoma posegli v boje na tleh.
V	Stalingradu samem je le krajevno bojno delovanje.
Ponovni silni napadi sovražnika proti več oporiščem jugovzhodno od Umenskega jezera so se zrušili. Na ozemlju ob izlivu Vol-hova smo z zračnimi napadi uničili sovražnikove prevozne vlake.
VKirenajkiinob meji ined Tunezijo in Algerijo delujejo izvidniške čete. Cilj po-
ne kot v Angliji in Ameriki s puhlicami — temveč z dejanji.
Tretjo darilno nedeljo vojne zimske pomoči 1942/43 je domovina ponovno podkrepila neločljivo usodno skupnost nemškega naroda s ponosnim uspehom zbirke.
Začasno ugotovljeni uspeh znaša RM 43,149.867,67. Napram enaki zbirki prejšnjega leta, ki je znesla RM 32,320.816,41, je zaznamovati povišanje od 10,829.051,26 RM, to je za 33,50 odstotkov.
Qalland - Gcneralmajor
Berlin, 27. novembra. Fiihrer je Obersta Gallanda z veljavo od 19. novembra 1942 povišal za Generalmajorja.
S tem je bil povišan v tako visoki čin prvi lovski letalec, ki je star 29 let, kar nam dokazuje, da v nacionalsocialistični vojski odločajo znanje in doseženi uspehi.
Tretja žena z E. K.
Oldenburg, 27. novembra. Fiihrer je bolniški sestri Margi D r o s t e podelil za njeno junaško delovanje pri nekem sovražnem strahovalnem napadu na vojno lulco Wil-helmshaven das Elserne Kreuz 2. Klasse (železni križ 2. razreda), mesto za njo predlaganega Krlegsverdienstkreuza mit Schwer-tern (vojno zaslužnega križca z meči). Sestra Marga Je po Hanni Reitsch ln Elfriedl Wnuk tretja žena v tej vojni, ki je dobila vojaško odlikovanje des Elsernes Kreuzes. Vkljub razstrelnim bombam, ki so treskale okrog nje, je rešila nekaj ranjenih in ravnokar operiranih vojak or.
ška fantastična letala bodočnosti, če bi tudi mogla leteti, nudila sovražni obrambi radi svoje velikosti tako ugoden cilj, da bi jih lahko sestreljali kot tarče. Bili bi tudi prisiljeni imeti tako množino bencina s seboj, da bi že v najprej radi tega zgubili veliko na svoji gibljivosti. Da bi bili le nekoliko varni pred obrambo, bi jim ne pre-ostajalo ničesar drugega, kot da letijo tako visoko, da bi bila izključena vsaka gotovost zadetkov z odvrženimi bombami.
Ameriški časopis izjavlja nadalje, da se morajo opustiti tudi upi na prevozno bro-dovje velikanskih tovornih letal. Pri tem »Liberty« podaja zanimive podatke o nosilnosti ameriških Clipperjevih letal, s katerimi se je ameriška agitacija postavljala doslej kot z najpopolnejšimi prevoznimi letali na daljavo in katerih nosilnost baje znaša po načrtih 89 potnikov. Dejansko pa so lphko največ nesla na poletu med Bermund-skimi otoki in Lizbono samo 3C oseb. Z ozi-rom na to dejstvo, tako meni »Liberty«, je izključeno ustanoviti zračno prevozno bro-dovje, kot ga je oznanjevala čezmerna agitacija.
dnevnih in nočnih napadov zračnega orožja so bila zbiranja britanskih oklopnjakov in avtomobilov v zahodni Kirenajki.
V severnoafriškem višavju so strmoglav-ci z dobrim učinkom napadli železniške cilje, motorizirane kolone in' položaje topništva. Pri bombardiranju ladijskih ciljev pred Alžirjem v noči na 23. november so bojni letalci pogodili s težkimi bombami pet prevoznih ladij, med njimi velike potniške ladje, in nekega rušilca. Pred Oranom je nemška podmornica pogodila z dvema tor-pednima zadetkoma neko križarko, ki so jo Ščitili rušilci. Smatrati je, da je križarka potopljena. Protiletalsko topništvo zračnega orožja je v Sredozemlju sestrelilo pet sovražnih bombnikov.
Ob francoskem zahodnem obrežju so nemški lovci uničili pet štirimotornih sovražnih bombnikov. Mi smo zgubili eno letalo.
Noia nemška orožja
(Nadaljevanje a 1. strani.)
bro poznajo. Naučili so se med tem razločevati znano prasketanje in novi trajni šum. Ce začnejo streljati s tako blazno hitrico, se sliši samo en daljši glas eksplozije, ki ostane enak. Ujeti boljševiki so izjavili, da tam kjer se pojavi »električna« strojnica, kakor oni imenujejo to nevarno orožje, prekinejo napad in se čim najhitreje skrijejo.
Fiihrer državnemu predsedniku Carmonl
Fiihrerhauptquartier, 27. novembra. Fiihrer je v prisrčnih besedah brzojavno čestital pedsedniku portugalske republike generalu de Fragozo Carmona o priliki njegovega rojstnega dne, ki je bil 24. novembra.	*
Armada angleških starih mater
Stockholm, 27. novembra. Od angleško strani stalno zanikano izobraževanje oboroženih žensk po sovjetskem vzorcu se očividno z veliko vnemo nadaljuje. Tako prinaša stockholmski »Socialdemokrat« (zelo smiselno pod rubriko »dom in družina«), sliko neke Angležinje, ki meri s puško, z besedilom: »Angleške žene, stare od 40 do 60 let, katere se drugod ne morejo udeleževati vojaškega ln pripravnostnega dela, organizirajo v posebni »armadi«. Uče se streljati, da lahko vodijj v primeru invazije če-tažko vojno, ravnotako kot njihove ruske sestre. Tukaj zgoraj vidimo mrs. Randel, ravno v trenutku, ko se uči streljati.
Vzor sovjetske oborožene Ludmile, ki potuje po Angliji v uniformi sovjetskega poročnika in ki je povsod vzbudila vihar vzhl-čenja, je bil, kot pričakovano, sprejet s primernimi angleškimi napori, da bi posnemali ta ideal. Se bolj kot stare matere se naj-brže zanimajo ionska članice angleške ko-pauudfltične strank« m U strelo* raj«.
II /ROM O ČASA |
Fiihrer je podelil poveljniku neke romunske gorske divizije, generalmajorju Joan Domitra-cheu, v priznanje njegovega izrednega delovanja in odločnega vodstva njegove divizije Das Ritterkreuz des Eisernen Kre'izes (vltežkl križec železne?- križa). To odlikovanje pomeni tudi priznanje izvrstnega delovanja romunskih gorskih lovcev pod poveljstvom tega generala, ki so izredno deležni uspehov v bojih na Kavkazu.
Relchsmarschal je imenoval Reichsminlstra Speera in italijanskega profesorja dra. Val-laurija za Častna člana nemške akademije za letalsko raziskovanje- Za izvanrednega člana komore je bil pozvan grof Inouye, vodja Japonske »komore za tehniko«.
Ob obisku Gauleiterja Sauckla je priredila deželna skupina inozemske organizacije NSD-AP v Franciji v Trocaderoju veliko zborovanje za vse v Parizu še nahajajoče se Nemce.
Mesto AJžlr in s tem tudi v hotelu St. Ge? orge, kot glavnem stanu Eisenhoverja v Severni Afriki, zbrani visoki severnoameriški častniki so doživeli zadnje noči predokus tega, kar bo še prinesla vojna v Severni Afriki. Od 22. pa do 7. ure zjutraj je neprestano trajal zračni alarm. Vkljub obupnim naporom angleškega in severnoameriškega protiletalskega topništva so bile vedno znova bombardirane pristaniške naprave, kot tudi v pristanišču se nahajajoče ladje in vojaške naprave v okolici Alžlrja.
Z velikimi ljudskimi manifestacijami Je Zagreb, ki Je bil ves okrašen s hrvatskimi zastavami, proslavil sedmo stoletnico proglasitve v svobodno mesto pod vlado kralja Bele IV.
Potres, ki je bil v nedeljo v čorumu, je trajal 20 sekund. V InskUlipu Je bilo porušenih okoli 150 hiš. Tudi v mestni okolici je bila prlzadejana velika škoda. V Kardachi je zahteval potres dvoje smrtnih žrtev. V tem kraju ni bilo nobene hiše, ki ne bi bila trpela radi potresa.
Turški parlament bo, kako? se izve, dne 28. novembra razpuščen. Nove volitve se bodo vršile še tekom januarja.
Slovaški parlament je 22. oktobra letos sprejel zakon o slovaški ljudski stranki, ki uvaja voditeljski princip; ta zakon je stopil v četrtek dne 19. novembra v veljavo.
Bukareška verska združba »Krščanska veda« Je bila prepovedana z utemeljitvijo, da razširja »doktrino, ki nasprotuje interesom romunske države«.
Kot nam poročajo, je v celem obsegu začela delovati komisija, kateri je zaupano odstranjevanje pustolovske in umazane literature v Romuniji, ki je zatvorlla vsa založništva in zbirke, ki so se pečali s tiskanjem ln razširjanjem tovrstne literature.
Naseljevanje Tracije, posebno v ozemljih med rekama Mesto in Strumo se Izvršuje po določenem načrtu. Večinoma se vračajo v svoje domove oni kmetje, ki so bili 1. 1919 pregnani lz Traclje. Po podatkih notranjrgu ministrstva je bilo do sedaj okoli 100.000 mož naseljenih.
Francoski mornariški minister admiral Abrlal, se je, kot javlja uradna poročevalska služba »Ofl«, podal v francosko vojno luko Toulon, kjer se Je razgovarjal z generalstabni-mi častn:'ki francoske mornarice.
Portugalski državni predsednik Antonio Oscar d3 Fragosco Carmona, ena izmed najbolj markantnlh osebnosti zadnjega desetletja v evropski zgodovini, je obhajal 24. novembra svojo 73 letnico. Julija 1926. je prevzel zaslužni general vodstvo države v avtoritarni obliki in Jo od tedaj dalje nepretrgano vodil skozi vse nevarnosti časa zelo vzgledno.
General Elsenhover Je odredil, da mora prebivalstvo v Sev. Afriki izročiti vse orožje, ki ga še poseduje, ameriškim vojaškim oblastem. Za posest orožja Je zagrožena smrtna kazen.
Kot protest proti severnoameriškim ukrepom so ustavili Arabci delo v velikih rudnikih Dže-bel Kuifa v bližini tuniSklh rudnikov v La-glerlnu. Številni rudarji so s svojimi rodbinami zbežali na tunlško ozemlje.
»Petit Parisien« poroča Iz Tnngerja, da so bile v Maroku na povelje Rooeevelta zopet otvorjene prostozidarske lože, katere je zaprla francoska vlada v Severni Afriki. V CaBa-blanki so ljudi zapirali v masah. Med drugimi so zaprli tudi številne člane fašistov. V Casa-blankl Je živelo 15.000 Italijanov.
Po nckein poročilu Domeju Iz Hanoja so napadli severnoameriški bombniki v nedeljo popoldne vprvlč od prekinjenja diplomatskih zvez med Francijo ln Zedlnjenlmi državami Haiphong ln so ubili in ranili približno 15 francoskih in amanskih prebivalcev. Dejstvo, da so Amerlkancl merili na cerkev sv. Dominika, šolo in stanovanjsko četrt, je vzbudilo močno ne-voljo med francoskim in francosko-lndokitaj-sklm prebivalstvom.
Japonski narod Je obhajal v ponedeljek žetveno zahvalno slavje. Središče je tvorila svečanost v palači Tenoja po Sintoistlčnem obredu. V tradlcljonalnl noSnji je prinesel Teno ob navzočnosti vseh princev ln princesinj ter članov vlade bogovom ln prednikom kot žrtev novega rlža in saka (riževo vino). Pri tem se je zahvalil za letoSnjo posebno dobro letino.
V	Kataloniji Je moralo prisilno pristati Stlri-motorno severnoameriško letalo.
V	indijskih krogih so zaskrbljeni, da Je Gandhi v zaporu začel zopet z gladovno stavko, <ia pripravi Anglijo do trga, da sprejme nacionalno indijske zahteve. Zn to mnenje Je odločilno dejstvo, da se angleška vlada v Indiji trdovratno upira objaviti poročila o Gandhljevem zdravju, ker Je obljubila, da bo to sporočila T» pomlrjenjo Indijskih mas, ko so ga zaprli.
Po<l severnoameriško kontrolo ao postavili neko v Teheranu na novo ustanovljeno ravna-t. ljstvo tiska In propngando. Pod to kontrol"
bo prlSla tudi urndna Iranska poročevalna
f>."otltitra 'Pprfl«
VKIIHU uiijJ Uiuik NH liuuv.iUd uiul
Seierna /lirika bo razprodana
Francoski general ]e bil ugrabljen - Vedno večje število smrtnih žrtev
Toča bomb na ladje pred MžSr]em
Na slotine oklopnjakov unifenih
Težki obrambni boji jugovzhodno od Stalingrada in v velikem donskem loku
fobota. 28. novembra 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 3. — Stev. 94.
Na drugem bregu te vojne
Dnevi In noči v Tunlsu - Skok preko morja
2e od ranega jutra čakamo z mnogimi tovariši vseh delov oborožene sile na naslednji prevoz v Tunis. V somraku je že prvi odletel, jata sivih ptic, ki se je razvila V trdno formacijo, da končno poleti, spremljana le po nekaj lovcih, v ravni smeri na nasprotni breg te vojne. Od nekod so nato Vpadla nova letala, so si hitro preskrbela kurivo in čakajo povelja za vzlet, kot že toliko drugih pretekle dnu Veliki letalski odred v južnem prostoru trdnjave Evrope je dobesedno postal preko noči važno mesto naše oborožene sile.
Dih pustolovstva veje vedno nad onimi možmi, ki skočijo tam preko. Pot v Libijo in Egipt je bila daljša in težja, toda tudi oni korakajo preko ranjenega steklenega mostu, ki se negotov razpenja nad modrim morjem. In tam preko nam miga nova afriška zemlja, ki hoče biti branjena v tem napetem času proti močno oboroženemu na-Bprotniku. Vsak spozna danes resnost položaja, ki ga sovražnik namerava, da s poslednjimi močmi obrne usodo. Komur od nas je pa ukazano, da gre tja, se bojuje za ceno Tunezije. Resnost in notranja gotovost mož nam je boljši porok za njihovo zadržanje v ogroženem prostoru kot pretirano navdušenje. Reich je že vedno postavil najboljši material na oddaljeno stražo.
Okrog poldneva sedimo končno v Ju. V blesketajočem vzduhu se nam skrije lastna obala. Nekaj časa leti odred sam nad brezmejno planjavo, nato se pa pokažejo v daljavi sive sence tuniških gora. Drugi breg je dosežen. Od tega trenutka dalje se prične za vsakega posameznega nov del vojne, ki se v svojih zakonih in življenjskih navadah temeljito razlikuje od evropskih. Samo kdor je bil enkrat preko pozna posebni red boja. Med možmi tam preko in njihovo usodo se razprostira morje. Za njihovim hrbtom ni več domovina, kot je vsak čutil, na Severu ali na Jugu tudi v najhujših bojih. Koliko več duševne moči je treba pri bojevanju na tropski zemlji!
Ko se je popolnoma stemnilo in samo sem pa tja prekine iz dalje zategnjeno tulenje ^Številnih arabskih psov v bližnjih nasadih grobno tišino, se napove tudi pričakovani zračni napad. Zamolkli streli protiletalskega topništva done proti nam. Okna začno šklepetati in skozi steklo že sveti uev svetilnih bomb. Zdelo se je, da se radi raz-počenja prvih bomb poslopje trese. Kako znani šumi so nam, ki smo prešli že toliko nevarnih pasov te vojne! Prebivalci Tunisa bodo te dni vprvlč postavljeni pred obličje vojne. Koliko časa so živeli v iluziji, da bodo svojo rodovitno kolonialno državo pripeljali brez naporov v morda še bolj mirno bodočnost! »Ce bi bili naši vojaki tako hrabri kot so nemški in če bi bili v Tunisu, Alžlrju in Casablanki razumeli, da
francoska Severna Afrika more biti samo evropska, nikdar ne ameriška kolonija, potem bi se Amerikancem ne bilo posrečilo, da so se izkrcali. Sedaj je na vas, da v poslednji uri popravite napako«. To je bila vsebina resnobnega govora, ki ga je imel starešina te hiše v razgovoru z nami ob mizi zvečer. Nismo točno vedeli, če te besede, katerim smo mogli samo pritrjevati, tudi odgovarjajo njegovemu resničnemu mišljenju.
Zgodaj zjutraj se peljemo zopet na prostor. Ameriško ponočno bombardiranje ni napravilo nobene posebne škode. Letalski promet se neovirano nadaljuje. Kot povsod v Afriki, so tudi tukaj Arabci hitro prišli na pomoč. Nekaj posebno zanesljivih nosi celo ponosno puške preko svojih pisanih jutrovskih noš in pomaga stražam letalstva, da zaprejo področje letališča proti neljubim vsiljivcem.
Red in varnost pa uvedejo sedaj naši vojaki, ki so si uredili v Tunisu svoje prve
položaje. Oni so za druge sli tujega v viharju preizkušenega sveta, ki se je onstran morja boril za zgodovinsko odločitev in bo tukaj na izpostavljenem položaju nastopil proti napadu na svojo trdnjavo Evropo.
General je pozval prebivalstvo, častnike in vojake kolonialne armade k sodelovanju pri delih za zavarovanje te afriške kolonije. Te dni so smeli v Tunisu gledati v oči tudi poveljujočemu generalu nemških čet. Kdor ga je srečal, je naletel na vojaško voditeljsko osebnost, ki je poleg General-feldmarschalla Rommela razvila na največje presenečenje naših sovražnikov tudi na afriških tleh najvišje vojaške sposobnosti. Sedaj ga je poklical Fiihrer, da nastopi proti ogrožanju od zapada z najbolj izvež-banimi močmi. Prvi večji spopadi z ameriškimi četami, bo pokazal, na kateri strani je bolj sposobno vodstvo, večja hrabrost in večja izkušenost.
PK.-Kriegsberichter Werner Kark.
Iz vseh Krajev sveta
Na nekem zborovanju moskovske boljševiške Btrankine organizacije je izjavil tajnik moskovske mestne in ozemeljske organizacije fečerbakov, da moskovska Industrija in industrija moskovskega ozemlja v zelo mnogih podjetjih ni izpolnila državnega proizvajalnega načrta za mesec oktober. Sčerbakov tudi ni bil zadovoljen z rešitvijo vprašanja preskrbe kuriva in je označil preskrbo s premogom in lesom kot eno izmed najbolj nujnih.
Načrt, ustanoviti židovsko državo v Palestini, je, kakor javljajo iz Ankare, razgibal Arabce do vedno živahnejših manifestacij, številni arabski župani In občinski svetniki v Palestini so javno protestirali. Arabski časopis »Falastln« piše: »Mi nismo voljni, da bi se odrekli našim pravicam do te dežele, v kateri smo rojeni in zrasli«.
Menda na direktno pobudo Bele hiše je demokratski poslanec Percy Priest vložil v reprezentančni zbornici resolucijo, po kateri naj za potrdilo mednarodnih pogodb v bodoče zadostuje že navadna večina.
60 britanskih In ameriških letalcev, ki eo prisilno pristali v Španskem Maroku in tam bili Internirani, bodo v kratkem prepeljali v Španijo in jih bodo nastanili v znanem žveple-nem kopališču Banos de Monte Mayor.
Preiskave nemSkih raziskovalcev so dokazale, da solzna tekočina v nekaj urah uniči kulture bakterij. Kontrolni poskusi so pokazali, da to ne izvira od kuhinjske soli, ampak da uničuje klice neka snov, ki je podobna fer-mentu, ki jo imenujejo lysozym in se v malih količinah nahaja v solzni vodi. Ker se človek le joče, Ce Je duševno potresen, torej v stanju, v katerem se biologično ne more braniti, je narava podelila to obrambno moč proti bakterijam.
Italijanska poStna uprava Je ob 150. letnici Rosslnija Izdala spominske znamke v štirih vrednostih, ki nosijo sliko tega komponista.
Trije francoski učenjaki so na observatoriju na me du Midi na Montblancu po pettedenskem delu napravili barvni posnetek planeta Marta ln sonca. Kakor je posneti iz poročil francoskega tiska se lz povečav lahko spoznajo nepričakovane spremembe v splošni celinski konfiguraciji na Martu. Da bi se nahajale tam rastline ali živali, se neoporečno nI moglo dognati.
Severnoameriške čete, ki naj bi bile nastanjene v Libanonu, so bile radi razširjenja epidemije koz v tej deželi zadržane v Palestini. Libanonske oblasti groze z odvzetjem živilskih nakaznic vsem osebam, ki se nočejo dati cepiti proti kozam.
Mesto VVien je pridobilo od zasebnikov večja v Freudenau ležeča zemljišča, s čimer postane ves praterski prostor last občine Wien.
Nek revizor v knjigovodstvu Je moral pri neki baniki pregledati zamotane obračune obrestnih nakaznic. Pri tem mu Je pogled padel na nek bliščeči predmet na tleh. Ta predmet je bil lep dragulj Ko je sedaj potekel za/-konito predpisani rok, ne da bi se javil lastnik, so revizorju izročili najdeno reč kot njegovo lastnino.. Dragulj je vreden 80.000 lir.
Hoffmannove kapljice so splošno znane kot univerzalno zdravilo, toda le malo jih ve, da gre za že zelo staro sredstvo. Iznajditelj Fried-rich Hoffmann je živel pred 200 leti. Bil je odličen zdravnik v Halle, kjer je umrl 1742. leta.
Svojevrstna prometna nezgoda se je pripetila v Warburgu (na Hessenskem). Nek voz, ki je bil naprežen z dvema konjema, je pri prerivanju nazaj prišel preblizu pobočja tako, da so se voz in konji, ki so so se večkrat prevrnili, skotallli po strmini navzdol. Grmičevje vrb je zadržalj nadaljnji padec. Dasl-ravno je bil ta videti zelo nevaren, vendar konja nista bila skoro nič poškodovana.
Da pride tele z dvema glavama na avet, nI več nobena posebnost. Toda najbrže se še ni dogodilo, da povrže krava teleta, ki ima dve glavi, sedem nog ln dva repa. Tak slučaj se je zgodil med prodajo plemenske živine v Ost-frleslandu. Tele je takoj po porodu poginilo, dočlm je krava ostala pri življenju.
V bližini kolodvora v Tarentu je zavozll v noči na poaedeljek osebni vlak v nek tovorni vlak. Sedem železničarjev je bilo ubitih, deset pa ranjenih.
Profesor Angelo Dri go na fizikalnem Institutu univerze v Padovi je iznašel aparat, ki je posebno občutljiv za žarke ln ki torej ugotovi vsebino radioaktivnih snovi. S pomočjo tega aparata Je profesor Drigo sedaj že v četrtič uspešno poiskal neko zgubljeno količino radija.
Hoprnenje $a draguCji
8	PRIPOVEDUJE JORG REHOFP
Welles zaukaže, da mu prinesejo dol njegov docela naložen priročni kovčeg. Potem vstopita oba v eden izmed mnogih avtomobilov, ki stoje na trgu Waterloo in ki jim krmari kakšna deklica iz tako zvane boljše družbe, ki se je oblekla v uniformo in trati bencin za domovino.
»Naprej, gracija, v .Prince of Wales'«.
»No, torej veliko zabave, fantje!« Plati-nastoplava lepotica stopi na zaganjač, vozi hitro in napravi s svojimi lakiranimi konicami prstov stik za tretjo prestavo. Gonilo zatuli, voz preskoči naprej, da se oba častnika zvrneta nazaj, in drvi potem po dveh kolesih okrog ogla. Do gledališča ni bilo daleč.
Od šeste do devete ure so neprestano drdrale težke potne limuzine iz pol grofij« Sussex pred krasni velikanski portal r Rhyme Hall. Z zmanjšanimi žarometi brne mogočni vozovi lahko preko gladko zvalja-nega proda poldrug kilometer dolgega, s topoli obrobljenega drevoreda, mimo slavnega igrišča za golf Jacka Barnato Joela, mimo zasebnega letališča, mimo mramorna-tega bazena za plavače, čegar rafinirana »vetilna naprava pod vodo izžareva od pri-Četka vojne v barvi ultramarin, da omogoča gostom plavanje tudi ponoči. Vedno dalje se morajo voziti vozovi, preden dospejo do krasne stare palače: mimo strelišča na lončene golobe, mimo menažerije, mimo treh teniških igrišč, skalnega vrta, oddelka za foi« in zasebnega dirkališča sa hrt«, ki M W Mhvalitt M ffvoj BMtJHvnfc muhi M»
kega Joelovega nečaka. Vtem ko na vzhodu Londona ljudje že več tednov prodajajo svoje živilske nakaznice, ker si ne morejo kupiti niti pičlih obrokov, pa pitajo 14 hrtov v Rhyme Hallu dnevno z najboljšo govedino in pečenimi bikovimi jetrami. Kar mora biti, pač mora biti!
Ob dolgih z biserovino obitih mizah v veliki dvokrilni dvorani, ki jo je hišni dvorski upravnik določil za garderobo, stoji 20 lakajev v domači noši Barnato-Joelov: Škrlatne hlače dokolenke, svilene nogavice, vinsko rdeči jopiči pod sinjemodrimi telovniki iz atlusa. Toda tako originalna, kakor je orientalsko pestra obleka strežajev, tako orientalsko in temno je navsezadnje tudi pokolenje te rodbine, ki spada k onemu številu pičlih sto rodbin, katere določajo politiko Anglije.
Ce kdo govori o diamantih, meni Barnato. Joel — in kdor izgovori to ime, meni diamante.
Barnato Joelovi so diktatorji na trgu z diamanti.
V žalostno ponesrečeni pozi, ki naj bi bila elegantna, stoji Jack Joel, ki ga njegove okroglaste črnolase nečakinje brez vsakega respekta imenujejo Lolly, na prvem odstavku mogočnih mramornih stopnic, ki se iz veže dvigajo v širokem loku do prvega nadstropja. Poleg njega stoji stari-kava, Bkažema Židinja, njegova svakinja Sarah, ki se trudi s sprejemanjem gostov.
2e dve url stiskata roke, mrmrata nekaj uljudnlh besed, vtem ko sluga v velikem prostoru naznanja zopet novo ime.:
»Mister Amery — stotnik Angus Ham-bar — lord Richard Cavendish — Vix-neont
Zdaj stopi tolsti hišni gospodar celo dva koraka naprej. Skoro si mora zviti vrat, da lahko vidi mršav obraz na kakor drevo dolgo truplo »pobožnega ministra«, toda njegove oči žare:
»To je v resnici ljubeznivo, da ste se lahko osvobodili za nekaj ur, to naju pač izredno veseli, lord Halifax!«
Droben smehljaj se prikaže na brezkrvnih ustnicah Halifaxa.
»Na žalost nimam časa za nekaj ur. Hotel sem vam samo povedati, da je vse v redu. Pri admiraliteti sem rešil vse potrebne formalnosti.«
»Čudovito! In dragulj za — za vašo prijateljico bom pač najbolj primerno takoj poslal Cartieru v Bond street, da se lahko sami dogovorite glede brušenja, kaj ne?«
»V redu, dragi Joel. Zato vas pa tudi stvar, o kateri sva se pogovorila ne stane niti penija!«
»No, dragulj —«	'
Toda Halifax že dostojanstveno nadaljuje svojo pot in tu p- tam kakor velik ptič znoj pokima svojo suho glavo, kakšnemu znancu. V resnici, pol grofije je danes tukaj, vse, kar ima količkaj veljave.
Ponoseu Joel ravno ni nato, kajti treba mu je le zažvižgati, pa že prifrče vse plemiške matere s svojimi za možitev sposobnimi hčerami. Trije godni, bogati židje — če to niso šanse za dostojno fundirano možitev!
Vtem ko se velikanska dvorana, v kateri je prostora za 1100 ljudi in ki se skromno naliva »sprejemnica«, le počasi ogreva po ognju v šestih mogočnih florentinških kaminih — tudi na stotine voščenih sveč na Bteuflklh svetilnikih pomagajo, da se pre-
20 ladij potopljenih v veletokn sv. Lovrenca
Stockholm, 27. novembra »Podmorniškf položaj na Atlantiku je še zmeraj zelo re« sen«, je izjavil po nekem Reuterjevem po« ročilu iz Otave kanadski mornariški mini« ster Mac Donald. Osovinske sile so zasta« vile veliko število podmornic v ozemlju Gibraltarja, da onemogočijo nove pošiljke Amerikancev in Angležev v francosko Se« verno Afriko, vkljub temu pa da se naha« jajo še zmeraj »zelo močne koncentracij® podmornic« na črtah konvojev v Atlantiku. Mac Donald je nato priznal, da je bilo sa/-mo letos v veletoku sv. Lovrenca potopljenih 20 ladij.
Orkan opustoša angleški Honduras
Rim, 27. novembra. Belise, glavno mesto bivše angleške posesti Hondurasa, ki je pre« šla v ameriško posest, je, kot poroča »Pic« colo«, opoldanski list »Giornala d' Italia« iz Buenos Airesa, zadel izredno močan or« kan, katerega so spremljali hudi nalivi in toča. Cele vasi so zasute. Stalni nalivi sq povzročili velike poplave. Velikanska skla« dišča lesa itd. so bila uničena, ravnotako je bilo uničenih veliko število konj in ovc. Dve ameriški ladji, ki sta se nahajali v zalivu Hondurasa, natovorjeni z dragim lesom, sta bili težko poškodovani. Hondura« ško prebivalstvo je zbežalo v gore. 125 bel« cev je bilo ubitih, 800 družin pa je brez strehe. O zgubah domačega prebivalstva ni še poročil. Pred Belisom ležeči otok Tuiv neffe je bil zelo prizadet. Orkan se razširja v severnozapadni smeri.
Osebni vlak je Iztiril v nedeljo dopoldan na zobčastl progi med Paolo in Cosenco, ker je odpovedala zavora. Radi hitrosti je pri nekem ostrem ovinku skočil Iz tira. Vozove je vrglo proti nasipu, dočlm je lokomotiva vozila dalje. Bilo je 18 mrtvih in okoli 15 ranjenih. V teku je preiskava o vzroku nesreče.
Na vožnji iz Graza v Bruck je te dni neka potnica vrgla skozi okno med postajama Peggau-Deutschfeistritz ln Frohnleitnom po pomoti z zavojem, v katerem so bili ostanki grozdja, tudi malo papirnato vrečico z dvema briljantoma v vrednosti 920 RM. Kljub takojšnjemu iskanju prstanov doslej še niso našli.
V	La Reguerl pri Ovledu (Španija) so našli šolski otroci izza časa državljanske vojne ne-razpočeno granato, s katero so se igrali. Granata je eksplodirala in pri tem ubila štiri otroke, dva pa ranila.	f
26 letnd W. Konccnl lz Sirakau pri Polni na Češkem je pisal zvečer svoji ljubi izvoljenkl pismo. Pri premišljevanju ga je premagal spanec in je zaspal. Glava se mu je vedno bolj po-vešala, dokler končno ni zadela na peresnik, čegar ostri del se mu je tik pod očesom globoko zabodel v obraz. Mladega moža so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu reši-to oko.
Leto« je nek uudenald kmet vdrugič obiral jabolka. Gre za zgodnjo jablano, katera je bila že avgusta obrana, nato je znova cvetela in sedaj vrugič skoro dozorela.
V	Rosslldefjordu, mali zarezi Kattegata v severnem mouju, so ribiči pred kratkim opazili celo »čredo« manjših kitov. Lotili so se takoj dela, da bi odrezali živalim pot nazaj v odprto morje, m so ubili 24 kitov. Je to prvi primer, da so kiti zašli tudi na Dansko.
bije nočni hlad v maju — in v tem ko žari, kakor da bi gorel, v vseh barvah v jasni luči treh velikanskih kristalnih lestencev okras plutokratskih dam — vsaka izmed njih, ki je nataknila celo premoženje v lase in pred prsi — sedi nekaj zasebnih tajnikov iz parlamenta na neki stranski mizi v sosedni sobi bara in se vzlic tej krasoti prav slabo počuti.
»Ali veš prav za prav, zakaj so nas povabili, Bertie?« vpraša eden izmed onih, jedva 22 let starih, ki se jim poznajo še šolske manire, svojega zraven sebe sedečega pri« jatelja.
»Star mladič — poglej si vendar ta mnoga strašila, gotovo bomo morali z njimi plesati!«
»Sramota, da se nam kar da povelje priti sem!« meni oni.
Odmor. Nato šine enemu izmed mladih gentlemenov v glavo rešilna misel.
»Mixer — še enkrat šest ,Black Ladie'!«
»Povejte mi,« meni sedaj Bertie, »ali M kateremu izmed vas sanja, kakšno vlogd ima prav za prav ta Lolly, da se tukaj dela, kakor bi? Ali je Rhyme Hall nje« gova last? Zakaj mu potem ni vzdel imena Joel Hall — ali pa slično — da človek ta« koj ve, da ima denar!«
»Tepec, ti stari Gradu so vzdeli im« Rhyme Hall, ker Ima eden izmed njegovih nečakov Ima Rhyme. Temu je Lolly podaril to šaro —«
»Prav po gosposflri, vsa čast, mojega stan rega že nihče ne bi pregovoril, da bi mi po« daril grad!«
»Kvečjemu takega, da bi te vanj zaprl, kaj ne?« ga podražil pegasti, mršavi mladij ■ uniformi kadete* k Sendhurftta,
SowjetangriffeimDon-Bogen abgeuiehrt
Zahlreldie Panzer verniditet - Luftwaffe audi in Afrika erfolgreidi
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 26. November. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Zwischen Wolga und Don und im groBen Don-Bogen halten die schweren Panzer- und Infanterieangriffe des Feindes an. Sie wurden in erbitterten Kampfen abgewehrt. Der Geg-ner verlor erneut zahlreiche Panzerkampf-wagen. Eigene Luftangriffe fiigten dem Geg-ner starke Verluste an Menschen, schweren Waffen und Fahrzeugen aller Art zu. In Stalingrad brachen auch gestern feindliche An-griffsversuche zusammen.
Im mittleren Frontabschnitt ist der Feind am 25. November im Gebiet sudlich Kalinin und im Raum siidostwarts und westlich To-ropez auf breiter Front zu dem erwarteten Angriff angetreten. In zum Teil harten
Kampfen wurden gestern alle Angriffe unter hohen blutigen Verlusten abgewiesen, vor-ubergehende ortliche Angriffe im Gegen-angriff bereinigt. 18 Sowjetpanzer wurden vernichtet.
In der Cyrenaika und in Tunesien wurden bei Gefechten vorgeschobener beweglicher Abteilungen feindliche Kraftfahrzeuge erbeu-tet und Gefangene eingebracht. Marschkolon-nen, Feldlager und Batteriestellungen in der westlichen Cyrenaika wurden bombardiert. Im tunesischen Hochland bekampften Ver-bande der Luftwaffe feindliche Panzer, mo-torisierte Abteilungen und Truppenquartiere.
Im Mittelmeer und an der Kiiste der be-setzten Westgebiete verlor die britische Luftwaffe am gestrigen Tage acht Flugzeuge. Sechs eigene Flugzeuge werden vermiBt.
Der USA-Terror in Afrika
Protest des Sultans von Marokko - Ein Aufruf des Grofimufti
Enropo — USA-Kolonie
. w. a. Lissabon, 27. November. Die Herrsdiafts-
Ce des amerikanischen Imperialismus nehmen ein er grofieres AusmaB an und zielen darauf hin, ■II* wichtigen strategisdien Stutzpunkte der Welt in dl* Hande zn bekommen.
Dies bekennt der bekannte amerikanische Politiker nnd Journalist Gerald W. Johnson in der USA-Zeit-•chrift ..Life" wieder. Er sagt u. a., daB das amerikanische Volk nach diesem Krieg ebensowenig wie nach dem Weltkrieg genelgt sein werde. die Ver-sprediungen und eingegangenen Verpflichtungen oder Abmachungen seines Prasidenten einzuhalten, son-deni dafi er nur ein Ziel kenne: die Welt zu einer ..sidieren Grundlage fur die USA-Demokratie" zu machen. Das heifit mit anderen Worten, die Welt den Amerikanern auszuliefern, denn Johnson erklart ■uidriicklich, daB nur die USA den Frieden gewahr-Jelsten konnten und daB. wenn der Krieg zu Ende gehe, Amerika den iiberwiegenden Hauptantell der •uf der Welt verbleibenden militarischen Krafte in •einer Hand haben miiBte.
Johnson kiindigt auch an, dafi man in Washington der Meioung sei, daB es nicht moglich sei, daB Gibraltar in den Handen Spaniens und Jutland in denen Danemarks sei. Amerika werde auch nicht »ogern, Martinique zu besetzen. nicht etwa, so be-hauptet Johnson mit uniibersteigbarem Zynismus, um damit Land zu gewinncn. sondern um „Sidierhelt|^ zu erhalten. Kein wichtiger strstegischer Punkt der Welt diirfe in sdiwachen — spridi nichtamerikani-schen — Handen bleiben. wird wie Johnson erklart, in Zukunft das Gesetz des amerikanischen Handelns sejn.
Die amerikanischen Absichten auf Afrika werden besonders eindeutig dargelegt denn Johnson be-hauptet, daB die italienische Stellung auf dem afri-kanischen Erdteil die Sicherheit Amerikas bedrohe nnd einen Angriff auf die USA bedeute. Die ..Sicherheit" Amerikas b*ruhe darauf. dafi die Ver-einigten Staaten den G'ofiteil der Welt in der Hand haben nnd regieren, erklart der amerikanische Journalist ohne Umsdiweife und fiigt hinzu. dafi diesem amerikanischen Ziel gegeniiber weder die Erklarun-gen nnd Abmachungen Roosevelts und Churchills irgendeine Geltung hatten sondern dafi allein das Interesse Amerikas ausschlaggebend sei. Damit ent-hiillt Johnson also ganz klar. daB die Versprecbun-gen Roosevelts nidits als leere Worte sind. denn das einzige Ziel der USA ist die Weltherrschaft. Deut-Ilcher laBt sich das nicht aussprechen. D'fiir aber, dafi die USA die Welt in Besitz nehmen. will Mr. Johnson den enropaisdien Volkern gnadig Nah-rnng und Kleldung zukommen lassen. aller "lings nur In dem Umfang, den sle gerade zur Befriedigung der ootwendlgsten Bediirfnlsse brouchcn. d. h. die Be-■wohner Europas sollen zn Helotenvolkem Amerikas herabgedriickt werden, die man nur gerade so weit irnahrt, dafi sie arbeitsfahig genug sind, am fiir die USA Frondienste zn leisten.
Todesstrafe fiir „Defaitisten"
Dr. v. 1. Rom, 27. November. Nadi der Ver-Jiiingung der Todesstrafe fiir Waffenbesitz in Marokko haben die nordamerikanischen Militar* behorden »diarfe Mafinahmen gegen „Defaitisten in der olliierten Sache" in Franzosisdi-Nordafrika erlassen. Danadi werden „«lle", die Informationen verbreiten oder Aufierungen gebraudien, die einen »diadlichen Einflufi auf die Moral und Haltung der Bevolkerung auiiiben, verhaftet und dem Kriegsgericht zugefiihrt. Die MaSnahme riditet lidi gegen die mohammedanisdie Bevolkerung, die vericniedentlidi Zeidien ihrer Mifibilligung gegen die nordamerikanischen Truppen gab. Fiir die Mehrzahl der Obertretungsfille dieser „Defai» tiltenvorjdirift" wird die Todesstrafe angedroht. — Der USA'Befehlshaber in Marokko, General Patton, bestimmte dariiber hinaus, dafi sidi «11« f ranzosischen Offiziere bis 30 Jahre und Unter> offiziere vom 23. bis zum 26. Lebensjahr innerhalb von drei Tagen bei den nordamerikanischen Kommandos zu stellen haben. Wer diesen Termin iiberschreite, habe »Is Deserteur Strafverfolgung zu erwarten.
Wlr erxShlen MSrdtan und Sag«n
Die Sage vom Roland ,
Ober die Heldentaten des Kaisers Karl In Spanien weiB die Sage folgendes zu berichten:
Karl zieht mit aeinem Heer und zwolf Fiirsten nach Spanien, um die Mauren zu bekampfen, und unterwirft sich das Reich bis auf Saragossa, wo der Maurenkdnig Marsilie herrsdit. Dieser berat sich in seiner Bedrangnis mit seinen Va-sallen, und der kluge Greis Blanscandiz macht den Vorsdilag, den Kaiser durch scheinbare Unterwerfung und das Anerbieten, die Taufe anzunehmen, sowie durch Gelselstellung zu be-siinftigcn, dann werde er abziehen und man konne Uber die ZurUckbleibenden herfallen. Der Rat wird angenommen. und Blanscadiz begibt »ich mit der Gesandtschaft und den Geiseln nach Corderes, welche Stadt Karl eben belagert. Palmen in den Handen und zehn weiBe Maul-tlere, mit Gold beladen, bei sich fiihrend, steigen ■ie von dem Berge herab in das Tal, da erblicken sle iiberall zahllose kiihne Helden unter den flatternden grunen, roten und weiBen Fahnen. Die Felder sehen sie ringsum von Waffen schimmern. Naher zu der Hofstatt des Kaisers gclangt, seheti sie hier das Gltter, hinter wel-chem grimme Lowen mit Biiren kampfen, dort die jungen Ritter im SchieBen und Springen, ira Schwerthieb und Schildschiag frohlidie Spiele tiben, sle hdren jagen und slngen und allerorten mancherlel sUBes Saitenspiel. Zahme Adler schweben iiber den Hiiuptern der Fiirsten und der edlen, reichgeschmlickten Frauen, ihnen Schatten zu gewahren gegen die Sonnenglut Leichte Falken steigen auf und nieder, aller Welt Wonne war da viel. In ruhiger Majestttt ■aB inmltten all dieser Herrllchkeiten der Kaiser.
Nlemand war ihm gleich. Mit vollen Augen konnten die Gesandten ihn nicht anschauen, der Ieuchtende Glanz seines Antlitzes blendete sie wie die Sonne am Mittag. Den Feinden war er schreckiich, den Armen freundllch, im Volks-krieg siegselig, dem Verbrecher gnadig, gott-•rgeben, ein gerechter Riditer, der die Gesetz* ■lie kannte und sle allera Volk« lchrt«.
Rom, 27. November. Wie Štefani aus Tanger mel-det, hat der Sultan von Marokko bei den USA-' Militarbehorden wegen der Aufrechterhaltung des Be-lagerungszustandes des Waffenauslieferungsverbotes und der herausforderaden Haltung der Juden Protest erhoben.
Der Grofimufti von Palastina hat Qber den Rund-funk einen Aufruf an die nordafrikanischen Araber gerichtet. in dem er sich gegen den englisch-amerika-nischen Angriff gegen Nordafrika wendet. In dem Aufruf heifit es u. a.: Der amerikanische Uberfall auf Nordafrika war fiir uns keine Uberraschung. Die verstarkte amerikanische Aktivitat In den arabischen Landern des Nahen Ostens und die intensive amerikanische Propaganda in Nordafrika zeigten klar die Richtung der neuen amerikanischen Aggression. Selt-dem der judische Einflufi nach dem Weltkrieg in Amerika zugenommen hat. 1st dieses Land ein be-trachtlidies Hindernis auf dem Weg zur Freiheit der Araber geworden.
Der amerikanische Einfall ln Nordafrika verstarkt die Macht der Juden. erhoht ihren EinfluB und ver-doppelt lhre Missetaten, Amerika 1st der grofite Hel-
hw. Stockholm, 27. November. Die geradezu «nf-fallenden Wlderspriichs in der englisdi-amerikanisdien Berlchterstattung Uber Nordafrika, hervorgerufen mut-maBlich zu einem wewntlichen Teil gerade durch die Versorgungssdiwlerlgkeiten. halten an. Wahrend sidi die Presse zum groBen Teil weiter in Offensivankiindi-gungen iiberschlagt. melnte der offizlelle Londoner Nachrichtendienst am Dienstag morgen erneut mah-nend: Die Entsdieldung lm U-Boot-Krieg und in der Schlacht um Nordafrika stiinde nodi aus. Wadisender Einsatz starker feindlidier Luftstreitkrafte habe den Vormarsch der englisdi-amerikanisdien Truppen gegen Tunesien verzogert. Das nordafrlkanlsdie Haupt-quartier verbreitete ein Kommuniqui. wonach die alllierten Streitkrafte einen Angriff auf feindliche Panzerverbande ln den Stellungen um Tunis ond Bizerta eingeleltet hatten. aber naherea fiber diesen VorstoB 1st seither nicht verlautet Schwedischc Mel-dungen aus London sagen, die Achsenmachte hatten offenbar so viel Luftstreitkrafte wie iiberhaupt moglich in Tunis eingesetzt. Es sei daher nicht moglich, die Dauer des Feldzuges zu beurteilen.
Der Kaiser tragt in seiner Beratung mit seinen zwolf Fiirsten diesen das Anerbieten des Helden-konigs vor. Roland, Olivier, Turpin und Naimes von Bayerland, den Trug durchschauend, sind dagegen, Ganelon aber, das Haupt des Mainzer Vasallenhauses, wirft seinem Stiefsohne Roland Blutdurst vor und rat zur Annahme. Es wird beschlossen, an Marsilie eine Botschaft zu sen-den. Zu dieser erbieten sich Roland und andcre, erhalten aber die Einwllligung des Kaisers nicht. Da schlagt Roland seinen Stiefvater Ganelon vor. Dieser erbleicht und verwiinscht seinen Stlefsohn, der den Vorschlag nur gemacht habe, um ihn dem gewissen Tode preiszugeben, kann
fershelfer der Juden und die Juden sind Herren in Amerika. Die Nordafrikaner werden bald sehen. wie die Juden die Amerikaner fur ihre Zwecke verwenden werden. indem sie fiir sie spionieren und ihnen hel-fen. Die Juden werden ihre Ausbeutung der nordafrikanischen Gebiete mit Hilfe der Amerikaner nodi verstarken. so wie sle es iiberall tun. Unsere nordafrikanischen Briider, welche aus den harten Erfah-rungen der Vergangenheit viel gelernt haben. werden im Umgang mit den neuen Eindringlingen grofie Vor-sidit walten lassen und sie werden bald in der Lege sein. das festzustellen. was wir schon lange wisscn. namlich dafi die Amerikaner die willfahrigen Knedite der Juden sind und daher die Feinde des Islams und der Araber. Sie werden bald erkennen. daB dieser neue Erpresser keine Vorteile fiir sie bringt. dafi er ihre Lage nur insofern andem wird. als er die judische Pest vervielfacht. Ich bin daher iiberzeugt. dafi unsere nordafrikanischen Briider es ablehnen werden. mit den Alliierten irgendwie zusammenzuarbciten. sondern dafi sie vielmehr in steter Bereitsdiaft abwarten werden, bis Gott nach harten Zelten wieder Segen bringt, bis er nach Krisenzeiten wieder Wohlstand bringt.
Das USA-Kriegsministerium hat Zahlen fiber die Opfer bel den Landungen in Nordafrika bekannt-gegeben, die offenslchtlich genau so falsdi sind wit fruhere Ziffero iibcr den Pazifikkrieg. Die Amerikaner wollen nur 350 Gefallene. 900 Verwundete und insgesamt 500 Vermifite gehabt haben. von denen die meisten ertrunken seien. Hinzu kommcn nach dieser Aufstellung 10 Tote. 150 Verwundete und 150 Vermifite der USA-Marine. Gemeint sind offensichtlidi nur die relnen Landungsaktlonen, nicht die Transporte. Uber Sdiiffsverluste und hiebel eingetretene Maunschaftaverluste schweigt man sich nach alter Praxis aus.
Die britische Admiralitat hat MaBnahmen bekannt-gegeben. die eine Blodcierung neutraler Mlttelmeer-liinder bedcuten. Sc wird das Seegeblet von der spa-nIsdi-franzosischen Grenze bis Algler als Gefahren-zone erklart. Es entspridit der brltisdien Art durch-aus. wenn diese neue Gewaltmafinahme als Vorsichts-akt gegen neue Angriffsabsichten der Achse erklart wird. Die Wahrheit ist ger.au umgekchrt. Erst der britisch-amerikanische Raubfiberfall lost« die Schutz-mafinahmen der Achsenmachte aus.
jedoch nicht ausweichen. Karl reidit ihm den Handschuh als Unterpfand der Bevollmachtlgung, Ganelon aber laBt ihn, ein boses Vorzeichen, zur Erde fallen. Dann riistet er sich und sieben-hundert seiner Mannen mit kostlicher Pracht und zieht mit Blanscandiz nach Saragossa.
Der listige Blanscandiz, dem der HaB Gane-lons gegen Roland nicht entgangen ist, weiB den ersteren dahin zu vermdgen, Roland zu verraten, ihn samt seinen Genossen dem Schwerte der Mauren zu iiberliefem. Nadidem Ganelon mit Marsilie sich verstiindlgt, gibt er diesem den Rat, in der Verstellung gegen Karl fortzufahrcn, alle seine Forderungen zu erfiillen und wenn Roland
Apfelslnen aus Algler
I Als die anglo-amerikanische Land ung s floti«
I vor Algier, Oran und Casablanca erschien und I die ahnungslos dort auf Reede liegenden Ein-I heiten der franzOsischen Marine zusammen-| liartiitschte, geschah dies, we Roosevelt und I Churchill bald darauf feierlich bekanntgaben, I im Namen der Freiheit, die den armen von
=	der Vichy-Regierung unterdrUckten und von
E	den Achsenmiichten bedrohten Eingeborenen
=	Nordafrikas gebracht werden miisse. Eben-
=	falls im Namcn der Freiheit und Gerechtigkeit
=	handelt Herr Eisenhoxoer und seine gaullistisch-
=	darlanistischen Heifer, wenn sie die Mohamme-
|	daner, die mit dieser Beglilckungsaktion nicht
E	hundertprozentig emverstanden sind, an die
I	Palmbaume Mngen und die wenigen noch ihr
I	Wort haltenden Offiziere erschieffen lassen.
I	Die Ideologic von der spdteren Rilckgabe die-
=	ser Gebiete an Frankreich hat von vornherein
=	bei alien einigermafien Geschichtskundigen
=	nur wenig Glauben gefunden, so dafi man in
E	Washington wie in London nach und nach
E	immer of/encr zuzugeben begann, dafi das
=	einzige Ideal, das als Begrilndung fiir diesen
E	Gewaltakt dienen ktinne, das eigene Interesse
I	sei. Man verbrdmte zunSchst auch dieses Ein-
E	gestdndnis noch mit Parolen von der demo-
I	kratisch-liberalistischen Bastion Nordafrika,
E	von der aus einst die anglo-amerikanischen
E	Regimenter ihren Einzug in das befreite
=	Frankreich halten wurden.
E	Nun aber liifit jnan auch diesen Schleier
E	fallen und gibt ganz offen zu erkennen, welch
E	rein materialistische Absichten man mit dem
=	Einbruch in dieses ureigene Stammgebiet des
=	franz6sischen Empire verband. Der Londoner
=	Obstmarkt bereitet sich namlich, so verkilnden
I	es triumphierend die englischen Zeitungen,
E	bereits auf die baldige Ankunft von Wein,
I	Trauben und Orangen und anderen kSstlichen
I	Erzeugnissen Algeriens und Marokkos vor.
I	Die Plunderungskommandos des Generals
I	Eisenhowers, die gleich nach ihrem An-Land-
|	gehen sich auf die Vorrafshditser und Lager-
I	hallen der eroberten Sttidte stilrzten, hatten
E	also nicht nur die vielleicht militOrpolitisch
E	noch irgendwie zu begriindefide Absicht, sich
E	selbst und ihre Kameraden zu vcrproviantie-
|	ren, sondern gleichzeitig den Auftrag, ihren
E	plutokratischen EintermOnnern in London
E	jene Frilchte herbeizuschaffen, die man den
E	so dringend auf sie angewiesenen Frauen und
i	Kindern Frankreichs stiehlt. Freiheit fur AU
i	gerien war die gefdlschte Parole, unter der
I	man sich mit Hilfe verblendeter und gekauf-
|	ter Existenzen den Eingang in Frankreichs
E	reichste Kolonie erschlich. Nun lautet die
I Losung ganz offen: Ap/elsinen aus Algier. ........................................................................
DeutsdieZeitsdiriftenausstellung In Rom
Rom, 27. November. Die Ausstellung „Die Deutsche Zeitschrift", die unter der Sdiirmherr* sdwft des Volktminitters Pavolini and dc> Reicht.
pressediefs Dr. Dietridi vom Reiaisverbana der Deutsdien Zeitsdiriftenverleger in Zusammen* arbeit mit dem italienischen Institut fiir kul-turelle Beziehungen zum Ausland veranstaltet wird, wurde am Mittwoch im Palazzo delle Ex* positione von Borschafter von Mackensen er» offnet.
Eisenhovers „Verst8rkungen"
|b. Vichy, 27. November. Nachdem bereits in der letzten Woche auf Befehl Roosevelts 900 Mitglieder der in Algier internierten Jntemationalcn Brigade" frelgelassen worden waren, wurden nun welter* 500 spanische Bolschewisten aus den Konzcntra-tionslagern Algiers cntlassen. Die frelgelassenen Rotspanicr miisscn die Verpflichtung unterzeichnen, in den Reihen der amerikanischen Truppen zu kampfen.
zur Hut von Spanien zuriickgelassen werde, diesen zu iiberfallen und zu erschlagen. Der Ver-rater erhalt reiche Geschenke.
Ganelon kchrt zu Karl zuriick, wird ehrenvoll empfangen und erteilt den Rat, Roland mit der Halfte von Spanien zu belehncn. Dies wird angenommen, den Kaiser bckiimmern aber in der niichsten Nacht schwere Triiume. Roland geht zu seiner Bestimmung ab und wird von elncm un-zahlbaren feindlichen Heere empfangen. Dreimal wird das Heer der Mauren vernichtet, aber auch die Frankenschar sdimilzt mchr und mchr zusammen und immer neue Scharen laBt Konig Marsilie anriicken.
Da naht die Vernichtung der Franken im vierten und letzten Kampfe. Mit lautem Schalle dringen die Mauren auf die Walstatt, sle singen ihr Kampflled, ihre HeerhSrner erkllngen und das Tosen der vielen Tau.sende erfiillt die Ebene weithin bis zu den Bergen.
Aber nodi einmal stiirzt sidi das Hauflcin der frankischen Helden mutig unter die ungeheure Schar. Freudig klopfen die Heldenherzen. Den Helm auf den Schild gespannt, sprengen sic tief in das grimme Gewiihl, und die Mauren crfahren, daB Durandarte, und Alteclar, Rolands und Olivers Schwerter noch da sind und dal? sle zu frflh gesungen haben. Man sleht die feuerstein-festen Helme wie vom lichten Feuer brennen, gleich als ob vom Himmel Feucr zur Erde kame und der Tag de« Gerichtes anbrache.
Aber immer neue schwarze Scharcn riickcn gegeniiber an, gleich als wenn die Waider sich bewegten und alle Blatter lebendig wiirden. In Haufen fallen die tapferen Strelter, ihre Leiber liegen unter den Mauren, aber ihre reine Seel* hat Gott zu sich genommen.
Da endlidi grcift Roland zu seinem elfen-beinemen Heerhorn Ollfant, faBt es mlt beiden Handen und blast so gewaltig, daB der Ton de» Homes den Sdiall der Schlacht iibertSnt. Der weit entfernte Kaiser hSrt den Klang und kehrt um zu Hilfe, aber inzwischen fallen such die letzten, Oliver, Turpin und Roland.
Der Kaiser nahm Rache an den Mauren, den VerrMter G»nelon aber lleB er von Pferden zer-r*tfi«n.
Wir lernen ein Lied: Es woflf ein Reffer jagen
Jilp p fi p T/J U Jsi J'1 J
1. Es wollt ein Rei-ter ja - gen, so sa - get er.	es
i^'p j p Pffp p U'J'1 J'1
wollt ein Rei-ter ja-gen drei - vier - tel Stund vor Ta-gen im
j. s 'j) P t Mp p j' jir m
grli - nen Wald al - lei • ne, im gril • nen Wald al - lein.
t. Begegnet ihm ein MHgdelein, so saget er, begegnet ihm ein MKgdelein, das windet sidi cin Straufielein im griinen Wald alleine, im griinen Wald allein.
3. Gutmorgen, liebet Frkulein mein, so saget er, was matfast da hier im Wald allein, im griinen Wald alleine, im griinen Wald allein.
i. Rote Rosen und die pfliidc ich mir, so saget *ie. rote Roten nnd die pflUdt* l«h mir nnd einen Brautkrans wind ich mir im griinen Wald allein«, im grilse* W»M allcia.
»Der uenSgerte Uormandi"
Londoner Widerspriidie zu Afrika - Neutraie Mittelmeerkiisten blodclert
Prva gorenjska poljedelska razstava 90 nemških rojakov iz Oberhraina je poslalo Parleigenossen
Veliko zanimanje med kmečkim prebivalstvom - Landesbauernfuhrer
bo razstavo otvoril
Z veliko razstavo nastopi vprvič Landes-b&uernschaft Karnten na Gorenjskem. S tem bo pokazana posebna važnost gorenjskega poljedelstva. Kmečko ljudstvo se zelo zanima za razstavo v Krainburgu, katero bo v nedeljo, 29. novembra, otvoril Landesbauernfuhrer H u b e r.
Poleg otvoritvene svečanosti se bodo vršile to času razstave razne prireditve: kulturne prireditve, zborovanja Ortslandswartov in Orts-landbauerinnen, županov, učiteljev in Orts-gruppenlelterjev. Dne 4. decembra si jo bodo ogledale šole. Med razstavnim časom se bodo predvajali zanimivi zvočni filmi. Dne 5. decembra bo razstava zaključena.
Prvi del razstave nudi bogat pregled zbiranja podmladka z dvema vzornima kmetijama, kmečko kuhinjo in vzorno shrambo. Središče bo tvoril izbor kmečke stanovanjske kulture iz Karatna in Gorenjske, ki bo dokazala, da se je tudi na Gorenjskem že izza stoletij razvijala nemška kul-
tura. Priključena bo razstava prepreče-nja nezgod poljedelske poklicne zadruge SUdmark in zanimiva razstava delovanja Lan-desforstamta.
Obsežen prostor zavzema oddelek »proizvajalna bitka«, ki se peča s pravilno gojitvijo živine, smotrno obdelavo zemlje, domačo pridelavo itd. Najlepši del je razstava domačega sadja in zelenjave. Na področju tržnega reda bodo posebno poudarjeni uspehi gorenjskega poljedelstva; opozorjeno bo pa tudi vzpobudljivo na cilje, ki jih je še mnogo doseči. Vrazstavi strojev so stavile razstavljajoče tvrdke na razpolago veliko število poljedelskih strojev in orodij. Gotovo bo obiskovalce zelo zanimala razstava mlekarske zadruge Krainburg, ki spada med najmodernejše tovrstne obrate v Relchu in katero se bo tudi lahko obiskalo.
Prva gorenjska poljedelska razstava bo priznanje prebivalstvu za dosedanje uspehe in prav zaklad za bodoče delo.
Poljedelstvo KrainMa v zadnjem lefu
Negovanje sadnega drevja - 4000 prašičkov so vpeljali
Prva gorenjska poljedelska razstava, ki se vrši od 29. novembra do 5. decembra 1942 v Krainburgu, bo pregledno pokazala gorenjskemu kmečkemu prebivalstvu vprvič dosedanje uspehe. Ko je preteklo leto prevzel Chef der Zivilvervaltung upravo gorenjskega ozemlja, skoro ni bilo poljedelskih zalog. Spričo takrat obstoječih razmer se je tudi samo v mali izmeri moglo popisati vse kmečke pridelke. Nikdar ne pozabimo, da je bila Gorenjska takrat, kot tudi pred zasedbo, ozemlje, v katerega je bilo treba živila uvažati, kajti do 90% živil Je moralo biti uvoženih iz Relcha v zasedena ozemlja Kftrntna in Kraina. Danes pa se je poljedelstvo večkratno zboljšalo radi boljše obdelave zemlje, uporabo doslej nepoznanih poljedelskih strojev in povečanega gnojenja z umetnimi gnojili. K temu uspehu je tudi bistveno prispevalo, da Je bil odpravljen doslej popolnoma zastareli način obdelovanja zemlje, tzv. oranje na ozke lehe. Na mesto tega je bilo uvedeno veliko bolj intenzivno obdelovanje iemlje s čemur se pa tu ne moremo bližje pečati: S tem Je bila dana podlaga za posrečenje proizvajalne bitke. Letošnja posebno dobra letina je omogočila, da je Gorenjska celo marsikatere poljedelske predmete Izvozila v ostalo ozemlje Relcha, kar prej ni bilo mogoče. Tako Je bilo, da navedemo samo nekaj primerov, samo lz okrožja Krainburg Izvoženih 309.000 kg Jabolk, 53.000 kg hrušk, 1700 kg češpelj, »52 kg orehov Itd. Nabralo se je skupno 8,000.000 kg krompirja. Zaradi posebno dobre
letine se je moglo oddati bistveno večjo količino. Vse to se je pa izvršilo, ne da bi bila s tem prehrana Gorenjske kaj prikrajšana.
Vse gorenjsko ozemlje je z ozirom na ugodno podnebje posebno pripravno za sadjarstvo. Radi tega spoznanja je bila že letos ustanovljena v Krainburgu vrtnarska posvetovalnica, čegar se je že mnogo prebivalstva s pridom posluževalo. Okrožje je razdeljeno v pet sadjarskih okrajev. V vsakem izmed teh okrajev nadzira negovanje sadnega drevja in pobijanje škodljivcev Bezirksbaumwart in njegovi pomočniki, v krajih pa Ortsbaumwarti. Radi sistematičnega in stalnega posvetovanja poljedelcev so ti letos uporabili precej več škropilnih sredstev kot prejšnje leto. Uspeh seveda ni izostal, kot je pokazala letošnja sadna letina. Kjer ni bilo na razpolago potrebnega orodja za škropljenje, je stavila iste na razpolago Kreisbauernschaft, v kolikor je pač to mogla.
Na področju živinoreje je bil dosežen pomen-ben napredek, posebno z nakupom dragocenih plemenskih živali, plemenskih merjascev in plemenskih svinj, kar bo že v kratkem pokazalo uspehe. Dejstvo, da Je bilo samo v okrožje Krainburg uvoženih 4000 mladih plašlčev, da spoznati, kakšno pozornost obrača Kreisbauernschaft posebno temu področju.
Prva gorenjska poljedelska razstava bo vse to pokazala na lahko razumljiv način. Zaradi tega naj noben gorenjski kmet ne zamudi, da si ne bi ogledal te podučne poljedelske razstave.
Aus dem Hrelse Krainburg
Krainburg. (Vesel večer za okrevajoče vojake.) V okviru vojaškega obdarovanja NSV je bila prirejena pred kratkim vesela večerna zabava v neki stotniji ozdravelih vojakov. Nek častnik oborožene sile je pozdravil imenom stotnije ozdravelih s prisrčnimi besedami gospo Buchner in gospoda M o -• e r J a od NSV Krainburg, ki sta razdelila Vsakovrstna darila med vojake. Različna vesela predvajanja tovarišev so olepšala večerno zabavo; glasbene točke so pokazale, da Je pri stotniji marsikak umetniški talent. Vsi ozdraveli so bili zelo hvaležni za posrečeno to-yariško prireditev.
Krainburg. (Zadtvoljlv uspeh zbirke.) Uspeh zbirke pretekle nedelje je zadovoljiv. Posebno je bil uspeh mož NSKK resnično dober. V večerih so znesli skupaj lepe stvari in jih dražili ln eo kot uspeh dali WHW pomembne svote na razpolago.
Krainburg. (T r a g 1 č n a s m r t.) V predoru Karavank med ABlingom ln Rosenbachom Be je smrtno ponesrečil sin občinskega uradnika Franza Figarja, Kari Fig ar. Na pro-govnem delu se je hotel izogniti prihajajočemu vlaku ln pri tem stekel na drug tir, ravno v trenutku, ko je prihajal po njem nasprotni vlak. Smrtno ponesrečenega so pokopali v Krainburgu.
Krainburg. (Vesela domaČa zabava.)
Kralnburška dekleta iz vojne pomožne službe bo pred kratkim priredila prvo veselo domačo zabavo, na kateri so se vrstile petje, vesele Bkuplnske igre, godba ln druga vesela predvajanja. Večina deklet je na ta večer privedla e seboj v taborišče svoje gorenjske delovne to-varišlce lz pisarn ln službenih mest, da jim pokažejo enkrat, kako veselo Je dejanje in nehanje v taboru HHD. Veliko Gorenjk je tukaj šele prvikrat videlo taborišče deklet in začudeni pogledi ter mnoga vprašanja so pričali, da ao si bile predstavljale vse »čisto drugače«. Videle so sedaj, da je v taboru KHD pestro veselo življenje in vrvenje, da uganjajo marsikaj burk in alotrlje, da se pa poleg tega tudi čltajo časopisi in se vrše predavanja, ki rabijo nadaljnji izobrazbi duha in svetovnega nazora. Na zelo okusen način je bilo to obiskovalkam prikazano v obliki fotografij, šaljivih risb, ki so prikazale dnevno delo v ta-' boru, In razstavljenih reči, ki so jih same zbrk-ljale. Na koncu večera je bilo slišati splošno fteljo, da bi KI1D Maiden iz Kralnburga Se večkrat priredile take veselo žive večerne zabave.
WcHNnltx. (Predavanje.) V malem krogu sotrudnlkov Ortsgruppe Je govoril KreiB-•chulungslelter Lil lin g o naclonalsoclali-•tlčni narodni skupnosti. Sotrudnlkl, ki so bili v nedeljo zjutraj prišli v šolo k temu poučnemu predavanju, so .se predavatelju zahvalili za BJegova lahko razumljiva izvajanja.
St. G*org(-n bel Krainburg. (Razveseljiva vaika kronika.) Dela v Ortagrup-je bo aedaj v poltem teku. Pri apelu za de-
V okviru slovesne slavnostne prireditve je, kakor smo že poročali, Gauleitei doktor R a i n e r preteklo nedeljo sprejel v NSDAP 90 nemških rojakov, ki so se izkazali v narodnostnem boju na Gorenjskem. V svojem nagovoru je Gauleiter poudaril, da so ti nemški rojaki, ki bi naj bili po versajskem diktatu zadnji ostanki tisočletne preteklosti in zadnje čete rimske države nemške nacije, postali sedaj po Fiihrerjevi osvoboditvi most do tisočletne nemške bodočnosti in s tem prvi pionirji nacionalsociali-stične ideje v tej krajini Reicha.
Bild: Gaubildstelle Karnten (Illk).
Klischee: NS.-Gau-verlag Karnten,
na tovariškem večeru v Napol! v St. Veit an der Sawe. številni poslušalci so izvajanja živahno odobravali. Znatni čisti dobiček je bil preodkazan WHW.
St. Martin unter dem GroBgallenberg. (Lep uspeh zadnje zbirke.) Nedeljska zbirka za WHW je znesla 620 RM. K temu uspehu je poleg cestne zbirke pripomogel tudi zelo dobro obiskani tovariški večer, pri katerem je Ortsgruppenleiter Rektor Binder obiskovalce razveselil s predvajanjem filmov in predavanji.
St. Georgen bel Krainburg. (Nova r a i f f-eisnovka.) Novo ustanovljena »Raiffeisen-kasse in Georgen«, ki je pravna naslednica prejšnje »Hranilnice v Šenčurju« je imela pod
predsedstvom predsednika Franca Padarja, občinskega komisarja v Georgen, pred nekaj dnevi svojo prvo sejo. Na tej seji se je med drugim tudi ugotovilo, da Ima hranilnica dovolj denarnih sredstev na razpolago in je pripravljena vršiti svojo nalogo in nuditi občanom potrebna denarna posojila. Hranilnica ima tudi namen stare vloge prejšne hranilnice v slučaju dokazane potrebe po možnosti izplačevati. Vsled tega se občani poživljajo, naj se svojega občinskega denarnega zavoda pridno poslužujejo, svoj odvišni denar pri njej vlagajo, kar pride zopet v dobro občanom. Kdor pa potrebuje posojilo, naj se obrne na svoj občinski zavod, ki mu bo nudil potrebni kredit.
fius dem Hreise Stein
kllško skupino je Otrsgruppenlelter dal navodila za njihova dela. Pri apelu Amtstrftgerjev in Zellen- ter Blocklelterjev so razmotrivall delovni program za bližnjo bodočnost. Posebno eo razložili- pomen in svrho zbirk za WHW. Uspeh tega^iouka se je že pokazal: uspeh zadnje cestne zbirke je še enkrat tolikšen ko pri prejšnjih zbirkah. — Izdanih je bilo zopet 560 članskih Izkaznic. — Slabo gospodarsko poslopje na cerkvenem posestvu, ki je zelo motilo, je sedaj zginilo. Prebivalstvo je prostovoljno in brezplačno opravilo skoro vsa dela opravljanja podrtine. Na sedaj prostem prostoru se vrše vsako nedeljo objave občine. — Od tukajšnje Ortsgruppe je veliko ljudi na prostovoljni kmečki službi v Kftmtnu. — Tečaji za nemški Jezik bo ae zopet pričeli.
St. Velt an der Sawe. (Uspešno glaa-beno predavanje.) Salonski orkester KdF lz Kralnburga Je pred kratkim gostoval
Stein. (S 1 u ž b e n i a p e 1.) Zopet so se pred kratkim zbrali vsi sodelavci NSDAP in priključenih zvez Ortsgruppe Stein na službeni apel v Stein. Najprej je govoril Ortsgruppenleiter izčrpno o političnem položaju in je podal sodelavcem pojasnila za nadaljnjo obnovo dela. Po službenem apelu se Je vršila tovarl-ška večerna zabava kot priznanje za dosedanje delo, katera je bila prva tovarlška večerna zabava za sodelavce KVB. Prebili so vesele ure ob glasbj, petju in veselih zabavnih predvajanjih. Razumljivo niso pozabili tudi na WIHW. Hitro organizirana zbirka je dala vsekakor pomemben znesek 270 Reichsmark.
Woditz. (Združitev hranilnic.) Pred nedavnim Je imel ustanovni občni zbor sejo, na kateri je končnoveljano sklenil, da začne redno poslovati od nedelje dne 29. novembra od 14. do 16. ure dalje vsako drugo nedeljo, če bi pa razmere pokazale potrebo, se bo pa določilo kasneje vsako nedeljo. Po višji naredbl so obresti določene sledeče. Vloga vedno razpoložljiva 2%%, šestmesečni odpovedni rok 3%, dvanajstmesečnl odpovedni rok pa	Zato se opozarja prebivalstvo,
da naj varčuje z denarjem ln se naj prihranjeni denar vlaga v hranilnici,
Zveza raiHeisnoi/k Karatna ustanovljena
Harntnersko poljedelsko zadružništvo seda] v lastni upravi
Z ustanovitvijo Landesbauernlschafte Kftrn-ten bo ustanovljena cela vrsta poljedelskih organizacij, ki so v Relchu odrejene na ozemlju Landesbauernschafte, sedaj tudi za Relchs-gau Kftrnten. K tem spada tudi poljedelsko zadružništvo, ki Je bilo v kmečkem Gauu, kot Je Karaten, vedno največjega pomena. Leta 1938. Je bil ustanovljen za ozemlje Landesbauernschafte SUdmark — za Relchsgau SUdmark ln Steiermark — »PrUfungsverband landwlrtschaftllcher Genossenschaften Raiff-elsen«, ki Je obsegal poljedelske glavne zadruge ln osrednje ralfetsenovke Kftrntna ln Štajerske. Vodja te zveze Je bil do smrti Gauamta-lelter K e r m a I e r.
Takoj po ustanovitvi Landesbauernschafte Karnten je Landesbauernfuhrer Huber p odvzel pri ReichsbauernfUhrerju in »Relchsver-band landwlrtschaftllcher Genossenschaften Ralffelaen« korake za ustanovitev lastne zveze, kar mu Je tudi uspelo.
Dne 10. novembra Je bila pod predsedstvom dr. S t r u b a ln ob prisotnosti zastopnikov kilrntncrsklh poljedelskih osrednjih zadrug ln nekaterih siceršnjih poljedelskih zadrug nova zveza. Namesto prejšnje označbe »PrUfungsverband landwlrtschaftllcher Genossenschaften Ralffeisen« se sedaj Imenuje »Raiff-elsenverband K ft r n t e n«. — »Zveza raifelsnovk Klirntna«. Kot zveznega vodjo je Landesbauernfuhrer predlagal Pg. Ing. Her-berta Zechnerja, kmeta lz SlllebrUcke pri Klagenfurtu, kateri je sedaj predsednik poljedelske zadruge Klagenfurt.
Priprave za delitev zveze v Grazu bo že v teku ln bo »Raiffelsenverband K&rnten« začel
1. Januarja 1943 poslovati. S tem Je bilo vodstvo poljedelskega zadružništva, ki je važno sredstvo za Izvedbo agrarnopolltičnlh gospodarskih ukrepov, prestavljeno v Relchsgau Karnten. Pričakovati je, da bo delo zveze dobro vplivalo na nadaljnj} razvoj poljedelskega zadružništva v Relchsgauu Kftrnten.
tfnortni porocerolec
Pokalno tekmovanje
V	5. kolu pokalnega tekmovanja so bile odigrane Bledeče tekme:
ABllng n - Fildklrchen 4:0
Kreiinburg H - Ferlach 5:3
St. Velt — Zwlschenwtlssern 5:0 BSG-ABllng - Laak 3:4
Stanje tabele je sledeče:
1.	ABllng H 6 5 0	0	17: 3 10
2.	Krainburg H 4 4 0	0	24: 8 8
3.	St. Velt 6 4 0	1	212:17 8
4.	Laak 4 3 0	1	10: 8 6
5.	Ferlach 5 113	16:18 3
6.	Feldklrchen 5 1 0	4	14:211 2
7.	Zwischenwftssern 5 0 1	4	6:212 1
8.	BSG-ABUng 5 0 0	5	16:26 0
V	soboto 28. t. m. se odigra zaostala tekma Laak : Krainburg H, dočlm bodo odigrane v nedeljo 29. sledeče tekme predzadnjega kola: Ferlach : ABllng, Laak : Zwischenwftssern, BSG-ABUng i Feldklrchen, Krainburg H : St. Velt,
Schwarzendorf. (Ogled elektrarne.) Na povabilo, elektrarn Reichsgaua Kftrnten v Schwarzendorfu je Landrat Kreisa Stein, Pg. dr. D o u j a k skupno z zastopnikom Arbeits-amta ogledal imenovano napravo. Landrat «1 je pustil pojasniti celokupno ureditev za Kftrnten tako važne naprave ln se je zelo zanimal za posameznosti, ki so zvezane e preskrbo električnega toka ln njegovo razdelitvijo.
St. Martin bel Littal. (Iz življenja na vasi.) Da bi svoje WHW nabiralne puščice dodobra napolnili, so se zbiralci obeh zbiralnih dni potrudili in tako uspeh ni izostal — preko 1000 RM je znašal končni obračun ter je to doslej največja zbirka in je vsled tega Ortsgruppenleiter Lorenz WeiB pridnim nabiralcem dal posebno priznanje. — »Trura« je bila najlepša filmska predstava, katero je filmsko podjetje za Karnten zadnji ponedeljek pri nas predvajalo. Vsi došli, katerih je bila dvorana KVB prenapolnjena, so bili zadlvljeni, vsaj so imeli gledalci priliko pogledati malo natančnejše za »kulise artistov«.
i Imenovanja v NSDAP Stein
Gauleiter je z veljavnostjo od 9. novembra 1942. Imenoval sledeče Partelgenossen v Krei-su Stein: Pg. Hansa Unterwegerja za Kreishauptamtsleiterja s činom Hauptgemeln-echaftslelterja NSDAP, Pg. Viktorja S (ill-man n a za Ortsgruppenleiterja s činom Ge-meinschaftslelterja NSDAP, Pg. Hugo W e i a-s a za Ortsgruppenleiterja s činom Gemeln-schaftsheiterja NSDAP, Pg. Alfreda Zi-schkaleja za Ortsgruppenleiterja s činom Gemeinschaftslelterja NSDAP, Pg. Ferdinanda Anetshoferja za Kreisamtsleiterja a činom Gemeinschaftslelterja NSDAP, Pg. Helmuta Prascha za Kreisamtsleiterja s činom Gemeinschaftslelterja NSDAP, dr. Leopolda Rudorfa za Kreisamtsleiterja s činom Gemeinschaftslelterja NSDAP. Kreislel-ter je imenovanim Parteigenossen v svečani obliki Izročil Dlenstrang- in Dienststellenabi zeichen.
Hišna preskrba s kurivom
Mila jesen je prihranila premog
Premog je ena Izmed najvažnejših surovin za vojskovanje. Naša oboroževalna industrij* ga rabi velikanske množine. Kljub temu je prebivalstvo preskrbljeno kolikor mogoče Izdatno s premogom. V nasprotju s preteklim letom Je bila letošnja jesen zelo mila. Skoraj povsod se je začelo več tednov kasneje kuriti ln Je zadnji čas zadostovala le malenkostna kurjava. S tem se je pri hišni kurjavi veliko premoga prihranilo. Zato je odrejeno, da Be nakazane množine za hišne potrošnike Izvedejo samo do 90%. Na ta način proste množine premoga pridejo v dobro noč ln daa ustvarjajočim orožarnam Velike Nemčije, ki pomagajo priti do končne zmage.
Ce bi prišla izredno ostra in dolga zima, bQ nkrenjeno, da se morebitne trdote omilijo,
Velik dan za lengenleld-Melsfern
Kreislelter Je govoril - Nova stanovanja so bila zasedena
Zadnjo nedeljo Je bilo v Ortsgruppl Lengen-feld-Melstern posebno živahno. Kreislelter dr. Hochstelner je vprvič uradno obiskal to Ortsgruppo.
Potem ko sta ga Ortsgruppenleiter g. M U1-1 e r ln župan S u p p a n pozdravila, se Je vrSU ogled na novo zasedenih stanovanj. Družinam, ki so do9edaj morale prebivati v najne vrednejših luknjah, Je omogočil Kreislelter s svojo iniciativo, da so dobile dostojna stanovanja. Gre za upravna poslopja, ki so skoro deset let stala prazna ln samo radi birokratlčnega mišljenja posestnikov niso bila dostopna prebivalstvu.
Po ogledu stanovanj — pri čemur Je Imel Kreisleiter priliko, da Je z vsako družino govoril in poslušati še obstoječe stiske, za katerih odpravo Je takoj vse potrebno odredil, Je sledil ogled doma Ortsgruppe ln županskega urada, ki Je bil tudi pred kratkim prenovljen.
Pri zborovanju Ortsgruppe, katerega so se udeležili vsi FUhrerjl in Lelterjl oddelkov, zvez ln združenj, so poročali sodelavci Ortsgruppe, NSV, NS-Frauenschafte, Relchskrigerbunda ln Relcsn&hrstanda.
Nato Je bil objavljen po Štetju ravnokar pretekle darilne nedelje skupen uspeh v znesku 900 Reichsmark.
Zvečer ob osmi url se Je vršilo v ktnodvo-ranl v Lengenfeldu zborovanje, na katerem je govoril Kreislelter dr. Hochstelner. V velikopoteznem navduševalnem govoru je orisal naloge Gorenjske po jasnem položaju, katerega Je napravila za vse Gaulelterjeva proklama-cija. Posebno Je poudaril Kreislelter dejstvo, da Nemčija Gorenjsko nI vzela pod svoje varstvo radi lakote po zemlji, katere Nemčija za-Tadl posesti obširnih ozemelj Vzhoda ne potrebuje, temveč edino le radi Interesa ljudi te dežele. Vsak posameznik, bodisi Gorenjec bodisi nemška tukaj zaposlena moč, je danes soodgovoren za usodo Oberkralna. Pri tem se je obrnil proti gotovim saboterjem, kateri morejo biti v Interesu Gorenjske same Izločeni, ko so se postavili zoper Reich. Ce danes nekateri neumneži mislijo, da Imajo sedanji vpoklici namen pomagati, da Nemčija dobi vojno, Je rekel Kreisleiter, da Je na to samo en odgovor: Ce bi bili samo na te 3 do 4 tisoč Gorenjcev navezani, bi bila vojna že davno zgubljena. Ravno tako z roki, katere so tolpe stalno ob-
Naš knjižni kotiček
Kot tretji zvezek svoje trilogije »Unruhlg 1st unser Herz« (Nemirno je naše srce) nam predloži Josef M. Vel ter knjigo »Dle Gotter laeheln« (Bogovi se smehljajo), ki pa je zaključena sama v sebi in ki jo lahko čltamo, ne da bi poznali oba zvezka, ki sta prej Izšla. Velter nas vede v srednjeameriški svet, okrog katerega buči boj, v neko nemško naselbino na obronku pragozda. Tukaj so ljudje skoraj popolnoma navezani le na sebe samega ln doraščajo pri svoji lastni nalogi. Dva moža sta v tej knjigi poseboo znamenita: pravi čvrsti oče, ki &am vlada, a je vendar dovzeten za nežne pobude srca, ln njegov sin, umetnik na gosli, ki oba, vsak na svoj način. Izvršujeta prosvetna dela. Zelo zanimivo pitani roman je izdalo založništvo Szolnay Verlag, Kari H. BIschoff, Wien; knjiga stane vezana RM 6.80, broširana RM 4.30.
Fr. Horstmann.
javljale, ko so prebivalstvo pozivale, da naj vzdrže ln pravijo, da bo vse trajalo še nekaj tednov ln mesecev, da pa bodo Se gotovo letos prvi. To vse je neumno posnemanje plutokra-tičnega načina govorjenja iz Anglije in Amerike, ki naj ne zakrijejo nič drugega kot zadrego svetovnega žldovstva.
Ce Je kdo v položaju, tako Je končno Izvajal Kreislelter, da postavi Gorenjsko in Evropo na novo podlago ln Jih vodi v boljšo bodočnost, potem je to prvi vojak ln prvi delavec Relcha, Adolf Hitler, kateremu hočemo biti vsi zvesti.
Kreis Radmannsdorf
ABllng. (Smrt Blocklelterja.) V soboto, 23. novembra smo pokopali zvestega Blocklelterja Fritza Galscheka. Galschek je umrl, 38 let star, za vnetjem slepiča. Bil Je uslužben v cinkarni K.I.G., bil Je Blocklelter ln gasilec. Galschek zapušča ženo z dvema
otrokoma. Galschek je bil že od nekdaj nemško misleč, odkrit mož, ki se je tudi takoj stavil na razpolago pri obnovnem delu na Gorenjskem. Odposlanstva Ortsgruppe NSDAP ln gasilci so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Kot zastopnik O .sgruppenleiterja je ob odprtem grobu Galscheka govoril dipl. trg. Karls-berger, v katerem je slavil vrline umrlega marljivega Blocklelterja ln sodelavca.
ABllng. (Radodarnost pri zbirki.) Ob cestnih zbirkah dne 21. In 22. novembra je ABllng priredil veliko prireditev v »hiši športa«, kjer se je prodajalo golaž, vino ln pivo. Pri tem so Igrale godbe ln Sramli. Tudi v kolodvorski restavraciji Paar Je bilo veselo. Darežljivi gostje so polnili puščice. Zelo so se udeleževali draženja žganja In skladkarij. V hotelu »Nowak« Je Imela Ortsgruppe svojo večerno zabavo. Ortsgruppenleiter Dr. K1 e 1 n Je poročal, da Je bilo to dopoldne poklicanih 20 ABlingerJev v NSDAP. Godalni orkester Je skrbel za glasbeno zabavo. Posebno požrtvovalno Je bilo tokrat na rajpolago vse usluž-benstvo veletrgovca Freudenbergerja. Godba na trgu je tudi prinesla veselo razpoloženje. Darežljivi darovalci so bili vsi dobro razpoloženi ln s prireditvami zadovoljni.
Zemljepisno-qospodarska premišljevanja
Francija ln njena severnoafriška posest
Algerija, ki obsega 2.2 milijona km> ln iteje 7.5 milijonov prebivalcev, od teh 1 milijon Evropejcev ln od teh zopet 850.000 Francozov, Je naravnost sestavina francoskega državnega ozemlja. Ni nobena kolonija, ampak je del Francije, Je upravno podrejena notranjemu ministrstvu ln razdeljena v tri depart-m&je, Alžlr, Oran in Constantlne. TI trije de-partm&jl imajo skupno površino 209.000 km2 ln obsegajo obrežno ozemlje; površinsko večji del, ki sega v Saharo, je podrejen posebni upravi. Maroko in Tunis pa sta nasprotno francoska protektorata.
Algerija Ima okrog 2,3 milijone ha orne zemlje ln 1.5 milijonov ha gozda, ki obstoji v glavnem iz pluteca ln plnlje. Nadaljnje dragocene drevesne nasade tvori deset milijonov oljk ln pet milijonov dateljnovih palm. Vsakoletna letina žita je znašala v Algcrljl med 16 do 20 milijonov dvojnih centov. S svojimi 19,5 milijoni hektolitrov vina v letu 1937/38 Je bila Algerija druga največja pridelovalka vina na svetu, za Francijo samo (s 57.7 milijonom hektolitrov). Železne rude Je Algerija Izvažala 1938. leta 2750 milijonov ton. Pri Constantlne so večja ležišča fosfata, ki so postajala vedno bolj pomembna za Izvoz. Pomanjkanje premoga ln kamenega olja je bilo kvarno za gospodarski podvig. Stanje živine so cenili v Al-gerljl pred vojno na približno 180.000 konj, 190.000 mezgov, 790.000 govedi tn 8 milijonov ovac.
Francoski Maroko obsega 415.000 km" s 6.3 milijoni prebivalci; od teh Je 236.500 Evropejcev ln od njih zopet 170.000 Francozov. Glavno mesto je Rabat. Letina pSenlce Je 1938. leta znašala v Maroku 7.1 milijonov dvojnih centov, Ječmena so pridelali 10,3 milijonov dvojnih centov. Fosfata so Izkopali do 1.2 milijona ton. Glavni pridelki za Izvoz so bili žito, fosfat ln volna. Manganske rude so nakopali (1937. leta) 79.000 ton; Maroko ima tudi an-tracltnl premog ln petrolej, nadalje so tam omembe vredna najdišča svinca ln cinka, ko-bolta ln molibdena (kovin). V rudokopu Je brez dvoima mogoč Se velik podvig.
Protektorat Tunis obsega le 126130 km« ln ima 2.6 milijonov prebivalcev (213.500 Evropejcev, od teh 108.200 Francozov, 94.300 Italijanov) ter Je najmanjša Izmed treh severnoafriških francoskih posesti. Leta 1938. Je znašala letina pšenice 3.8 milijonov dvojnih centov, Ječmena 1.3 milijone dvojnih centov. Za žitom je oljka najvažnejši agrarni produkt. Imajo tam okrog 17 milijonov oljčnih dreves in pridelek oljčnega olja Je leta 1937. znaSal 50.000 ton. Vina se letno pridobiva povprečno 1.3 milijone hektolitrov. Zelenjave, cltronovega sadja, dateljnov, trave alfa ln plutovlne, so tudi nadaljnji dragoceni pridelki. Stanje živine je pred vojno znaSalo 119 000 konj, 244.000 mezgov, 166.000 velblodov, 539.000 govedi. 3.5 milijonov ovac ln 1.9 milijonov koz. Fosfatov so Izvozili 1937. leta do 1.9 milijonov ton, železnih rud 974.000 ton. Tunis ima že precej dobro razvito kmetijsko predelovalno ln požlaht-njevalno industrijo.
male gospo«farsfce novice
Amerikam1! »o ravnokar sporočili srednje- ln južnoameriškim državam, da ne bodo v bodoče v»* V-povall naravne kave, temveč raztopljive Aavlne koncentrate, da s tem hranijo ladijski prostor. 21vlla bodo poSiljall ameriškim četam v prekomorje v obliki, ko bo popreje lz njih voda iztisnjena. To velja za meso, ribe ln sadje. Tudi Jajca bodo sušili. Tudi ne bodo USA več kupovale brazlljskega bavkslta lz katerega Izdelujejo aluminij, temveč le samo So aluminij. Odvzem vode je z ozlrom na delovanje podmornic zelo pameten. Noben razumen človek končno ne bo nosil vode v morje ln aluminij se končno ravno tako hitro potopi kot bavkslt
žetev v Ober- ln Nlederdonau so dobro ln suho pospravili ln s tem delom že povsod kon-Č&U. Preko polovice požete konoplje je le prišlo v tovarne za Izločitev lesa. Kvaliteta Je 1 v pogledu množine 1 v pogledu vlaken zelo dobra ln je pridelek zelo zadovoljiv. V posameznih primerih so pridelali celo po 80 dvojnih cen-
tov na ha, kar predstavlja najvišji donos 1« pomeni ocenjeno po 12 Ril za 100 kg lep do-hodek za pridelovalca. Semena so letos nekaj manj pridelali, toda vendar Se dovolj in bodo namlatill predvidoma dosti dobrega ln kaljl-vega semena. V Nlederdonauu Je znašala pridelovalna ploskev 692 ha v Wlenu 44 ha ln v Oberdonauu 58 ha.
Lande»fl*cherelverband Alpenland je poskusil loviti ribe z električnim aparatom. V to svrho so bill dell potokov ln rek postavljeni pod istosmernl tok. Po toku razgibane ribe so plavale k pozitivnemu polu ln so jih lahko vlo-vlll z mrežami. V nekaj urah so na ta način vlovlll znatno število postrvi, ki so jih potrebovali za umetno gojitev rib. Tudi roparske ribe so na tak način lahko odstranili. Na podlagi podatkov dosedanjih poskusov se v tekočih vodah lahko vrši ribolov na električen način z dobrim uspehom do širine približno 10 metrov.
Grcnzlarnllhonlpr nastopi na Gorenjskem
Kiirntner Grenzlandtheater prične dne 1. decembra 1942. s svojo toletno turnejo na Gorenjskem. V okviru prireditev o priliki prve gorenjske kmetijske razstave ,kl bo trajala od 29. oktobra do 5. decembra, se bosta vršili dve slavnostni predstavi. Dne 1. decembra bodo Igrali DUnenov lgrokaz »Uta von Naum-burg« ln dan nato Benatzkyjevo opereto »Adleu Mlml«.
Najvišje cene
za tuzenisko zelenjavo In sadje
Pri najvišjih cena, objavljenih v številki 91, našega lista z dne 18. novembra 1942. leta, nastopijo počenšl s 30. novembrom 1942. leta sledeče spremembe:
C«ne t Reidispfenigih najviSja	tržna
cena pri- najfiljt ileloTulcet cena * področje cen
Zelenjava:	I n	in
ohrovt, za kg ... . 11 12 14 15 zelje (belo) A, za kg . 8 9 10 U zelje (belo za klsanje) B,
za kg...... 6 7 8 9
redkev, za kg ... . 9 10 12 13 solata (endlvlja), za kg 38 40 48 50 zelena z listi, najmanj 10
cm, za komad ... 13 14 17 18 zelena v premeru 5 do
10 cm, za komad . . 8 9 10 11 gomolji zelene, za kg . 28 30 36 38 šplaača (listnata), za kg 32 35 42 43 materina dušica (timl-jan) ln .majaron, suh,
za 10 dkg .....
ftrbula, za kg ....
32 82 42 42 20 20 26 26 Vsa določila glede nnkupa !n prodaje pri
pridelovalcih in potrožnlklh, ki so objavljena v navedeni Številki, so v ostalem nespremenjena Se naprej v veljavi.
r" Dipl. OpMcer "V
t.JHr ontuli \
Klagenfurt.	BahnhofstroBe 15
Dr. F. J. Lnkas	Ausschneiden! Anfbewahrenl
(Veutseh mefhodiseh tut d pt akti Seli
128. STUNDE Worter, die oft falseh geschrieben werden
1.	Ich bitte Sie, diesen Brief auf ein« Matrize zu schreiben und vdfvielf&lti-gen zu lasaern.
2.	Dicse Biiste aua Bronze 1st herrlich.
3.	Sie haben sich leider bei der Addition geirrt.
4.	Operation gelungen, Patient tot.
5.	Der Zeichner macht bei der grOflten Hitze ein Dutzend Skizzen.
Regel: Treffen im zuaammengesetzten Wort 3 gleiche Mitlaute rusammen, bo werden nur 2 davon geschrieben, falls nicht ein vierter folgt.
6.	Sein Vater war Kammacher und ver-diente sehr wenig. (Kamm-macher!)
7.	Wir hielten mit dem Auto direkt an der Zolllnie (Zoll-linie!)
8.	Nach GcschaftsschluB werden die Roll-liiden heruntergelassen. (Roll-laden)
9.	Diese Fetttrwpfen kann man durch Ausbiigeln aua dem Anzug heraus-bringen.
10. Deutschland klmrpft unter amderem auch um seine Rohstofffreiheit.
Wlchtige Wttrter In gebr&uchlicher Satzverblndung
1.	W&hrend des Krieges 1st da« Fleisch wie alle lebenswichtigen Gilter ratio-niert
2.	Das Fleisch des Apfels und der Birne 1st sehr schmackhaft.
3.	Der Fleischhauer schlachtet das Vieh und verkauft das Fleisch.
4.	Der Hund fletschte die Zlhn« und ■Ulrate sioh Bttf den Etafcrschwi
5.	Ein Flickschuster macht keine neuen Schuhe, er repariert nur.
6.	Wenn zuviel Fliegen im Zimmer sind, muB man Fliegenf&nger aufhangen.
7.	Die ersten Wochen einer Ehe nennt man Flitterwochen.
8.	Die Fischer fuhren mit elnem Flofl donauabw&rts.
10.	Das ganze Verm&gen des Verschwen-dera ging in kurzer Zeit floten.
11.	Dieser junge Mann ist wirklich ein flotter Kerl.
12.	Das Schiff fuhr auf eine Sandbank und konnte erst nach Tagen wieder flott-gcmacht werden.
13."	Erne grSBere Anzahl von Schiffen nennt man Flotte.
14.	Er stieB einen Fluch aus und verllefl das Haus.
15.	Die Leute sagten, dafl auf diesem Hause ein Fluch lastet.
16.	Kennen Sie diesen Menschen gut? Nein, ich kenne ihn nur flUchtig.
17.	Die FlUchtltnge wurdeo im Lager untergebracht.
18.	Die neue Verondnung wurde durch die Zeitung und durch Flugbl&lter bekannt gemacht.
19.	Im recbten Flligel des Geb&udes war die Gendarmerie untergebracht.
20.	Der innerdeutschen FluDschlffahrt koramt heute schon eine sehr grofle Bedeutung zu.
21.	Man wird versuchen, Flut und Ebbe zur Gewinnung von elektrischer Kraft auszumutren.
22.	Ein junges Pferd nennt man Fohlen.
23.	Die Fohre ist ein Nadclbaum, der auch auf sandigem Boden w&chsta
24.	Der Soldat hat jedem Befehl seines Vorgeaetžten unbedingt Folge zu lel-sten.
25.	Man soli immer folgertchtig denken.
26.	Ich muB aus seinem Verhalten folgern (die Folgerung Ziehen), daB er sich schuldbewuflt filhlt.
27.	Spannen Sie mich nicht lfinger auf die Folter und erzahlen Sie mir, was vor-gefallen ist.
28.	Im Mittelalter wunden die sogenaninten Hexen gefoltert und verbrannt.
29.	In Deutschland wird Kunst und Wissenschaft vom Staate gefiirdert.
30.	Am Abend schwere Speisen zu essen, 1st der Verdauung in keiner Weise fttrderlich.
W8rter
Addition (w) — seštevanje, prištevanje ausbiigeln — zlikati, zgladiti Biiste (w) — d oprsje Bronze (w) — bron Ebbe (w) — oseka Fleisch (s) — meso Fleisch (Obst) — sredica fletschen (die Zfthne) — zobe pokazati, režati se
Flickschuster (m) — čevljar krpač FliegerfSnger (m) — muholovec, muho-lovka
Flitterwochen (w) (Mehrzahl!) — medeni
tedni FloB (s) — splav Flftte (w) — flavta fiaten gehen — Izgubljati se flatt (ein flotter Kerl) — vesel, uren flott machen (etwas) — odriniti, ladjo ■
proda vzdigniti Flott« (w) — brodovje Fluch (m) — kletev, prokletstvo flUchtig — površen FlUchtling (m) — begunec FlugblaU (■) — letak FlUgei iw) iVogell — krilo, perut
Flligel (Klavier) (m) — krilo, klavir, gla-sovir
Flllgcl (eines GebSudea) (m) krilo, prizidek Flut (w) — plima Fohlen (s) — ž robe Ftthre (w) — bor
Folge leisten — ubogati, pokoren biti folgerichtig — dosleden folgern — sklepati, izvajati Folgerung (w) — sklep, zaključek Folter (w) — muka, mučilo, natezalnica foltern — mučiti ffirdern — pospešiti, pomagati ffirderlich sein — koristen, dober, zdrav biti
Hitze (w) — vročina Matrize (w) — matica, matrica Mittelalter (s) — srednji vek Patient (m) — bolnik Rolladen (m) — oknica na navoj, rola rationieren — odmeriti dnevni obrok živeža, racionirati reparicren — popraviti Skizize (w) — skica, začrt schlachten — klati, zaklatl Sandbank (w) — prod, sipina vervielf&ltigeo — razmnožiti Verdauung (w) — prebava
Redewendungen
elnen Fluch ausstoBen — zakleti •in Fluch lastet auf einem Hause — prokletstvo je nad njegovo hišo jemand flllchtig kennen — površno poznati koga
•bier Sac he kammt ein« Bedeutung »u —
stvar je pomembna eine Folgerung aus etwas richen — skl«*
pati lz česa sich schuldbewuBt fUhlen — biti si v bv«<
s ti krivd« auf die Folter qpuwea — mučiti koga
Efoota, ga. norembra 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran T. — Btev 94.
Kreissparkasse Radmannsdorf
Danplanslall Radmannsdorf - Hauplzweigslelle AIHing
Uebernahme von Einlagen auf Spar-buch und In laufender Rechnung. Unser Spargiroverkehr verbiirgt Ihnen schnellste und billigste Ueber-weisungsmflglichkeit. Darlehen ge-wfihren wir gegen erstrangige Hypo-thek oder auf Wechsel. Wir beraten Sie gerne ilber das Bausparen so wie ta alien Geldangelegenheiten.
Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za najhitrejšo ln najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede štednje za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev smo Vam rade volje na razpolago.
F-
Vas fjeilende WundpJfaster
In alien Apotljeken u. Vrogerien
Cart Btank.Bonn am Rfjrin

SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCH AFT m.b.H.
NEUMARKII
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN: NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG

Vestolnik Hud
Schuhmacher - Moste, P. Komenda
erzeugt Strafienschuhe und Hausschuhe
fyeatg. tk'edk & Jcsef Hess
Kohl*
Kola
Holt
Beumafori&l
Krainburg, Veldeser StraDe 12 — TeL 193
JOHANN
%0-M* lOmdlbig,
»t«
Wasserturbinen, autom. Oeldruckregulaioren, Kuhlmaschinen und Venetian« Gatier erzeugt
G. F. Sdineiter
Masdiinenbau - Laak a. d. Zaicr
Qbernimmt auch die Reparatur samilicher Maschinen
Modcrnsle Deutsdhe Landmasdilnen und tier&te zclgt auf der E r s t« n
Gberhrainer Landuiirtsdiaftssdiau in Krainburg vom 29.xi.bis5.xil.
Nalmodernelie nemške kmetijske stroje boste videli na
prvi gorenjski kmetijski razstavi v Hra:n&urgu od 29. XI. do 5. XII.
VaCentin (patexnioimf H^agcnfuxt
landmaxhincR
Reparaturwerk ■ Ersatztalldlenst |Opraul]a!nlU
kmetijski stroji dodava nadomestnih dclon
vt w s. ^ ^
Mlllftl latkl*««*! •• '»kM
KRAINBURG
Morgens oder abends ?
i m. nod. Am mdmaE* BflW- Z«*"«^ , Sbrfch«, 9. m» dar -	T***"*
K
i „RosodonT. dal i
Mxg>
Jergmann's teste Zahnpasta A. H. A. Bergmann, Waldhelm CSa.)
ANION IESCHE
Sdraherzeugung
NcniEEarkil - Oberkratn
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagenfurt
Salmstrafie Fernruf 1486
Theodor Rabitsch
St. Veit an der Sawe
S EIT I 5 J AH REN
DARMOL-WERK DrAiLKHMIMALL
CHEM.PHARM.FABRIK WIEN8Z
KAFFEE ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
0SRAM-D-IAMPE MIT DER DOPPEIIV«^
LEUKOPLAST
'KteWvuS/Ug und JuzMrti, wi'e immer!


IttUi
Fr.
anzit
l Schinkowetz
Sei/erei und Handlun$
— O
D. g
5
OL

Krninbnrq, An Banmqarlrn
Kupujem vsaho množino honopljinefca in /anenega firediva
1
HuMscke Oet- und fituisfoAtik t. H.
Lefnfi/
, „ " TABIICT Un4'n — 4finni;i &Co
Rizinusdl
Ltinkuchenmehi Freifhof bei Krainburg
Besser fur Dich —
besser fur allei
War GlOWompon verwendet, muft wlssen: Stromerspornli bedeutat Kohle-Erspomis. Dann elektriseher Strom wird moi« mit Kohl* erzeugt. Trotzdem muft iedef
Arbeitsplotz hell beleuditet sein, denn Augenlicht lit kostbor. Fordem Sle dorum ousdrucklich Ovom-D-lompen mit d«/ Osrom-Doppe»wendel. wenn Gluhlompen ersetzt werden mussen: sle sind wlrtsdiofilich In der Stromousnut-zung.	_
OSRAM-IAMPEN
o Jkt&M {ur wougtfbvm! i
T 52
°^fiAM-D-tAMPE MIT DER DOPPElW<*
Bernlserziehnngswerk der DAF
Wie alljahrlich fUhrt das Berufs-erzlehungswerk der Deutschen Ar-beitsfront auch heuer eine geschlos-sene »Ausbildung fUr Apothekenbel-ferinnen« durch. Der vorgesehene Stoffplan umfaBt: BuchfUhrung Mascblnenschrelbem Handachrift Rechtschreiben Kunst- und Piakatschrift Fachkunde BUrokunde
Werbung und Schaufenstergestal-
tung Gesetzeakunde.
Die Ausbildung wird in Klagenfurt jeden Mittwoch ganztttgig durchge-fUhrt und beginnt am 2. Dezember 1942.
Die TeilnehmergebUhr betrttgt RM 80.20 und kann auch in Teiibetrftgen erlegt werden.
Anmeldungen sind sp&testens am 30. XI. schriftUch oder mUndllch an das Berufserziehungswerk der Deutschen Arbeitsfront, Klagenfurt, Bahn-hofstraBe 40, Zimmer 4, zu richten.
H AN S JiXRITI
Offen* HandelsgetellicKeft — LebenimUfelgro^anJel
Klagenfurt, St. Ruprediterstra^e 17
CegrOndei 1682 - Fernrul 2464
Gro^lager in Klagenfurt, Villacfi, Kiihnidorf-Treibach-AIlKofen
XicMspiele
Allgemeine Filmtreuhand G.m.b.H. - Zweigsfelie Veldes
A S S L I N G
27.	XI. um 20 Uhr
218. XI. um 16 und 20 Uhr
29.	XI. um 14.30, 17 und 20 Uhr
30.	XI. um 20 Uhr Der liebe August in
i. ttr Jugendlic.he nicht zugelassen!
1.	XH. um 20 Uhr 3. XII. um 20 Uhr Der singende Tor
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
DOMSCHALE
28.	XI. um 19.30 Uhr
29.	XI. um 17 und 19.30 Uhr Anton der Letzte
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
2.	XH. um 19.30 Uhr
3.	xn. um 19.30 Uhr Renate im Quartett
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
KRAINBURG
28.	XI. um 17 und 19.30 Uhr
29.	XI. um 17 und 19.30 Uhr
30.	XI. um 19.30 Uhr Die rote Miihle
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
29. XI. um 10.30 und 14 Uhr Jugendvorstellung
Spuk im Puppenladem, Blechmusik, Gute Reise, Herr Meier Zu den ErmaBlgungspreisen flir Jugendliche!
1.	XH. um 19.30 Uhr
2.	xn. um 17 und 19.30 Uhr
3.	XH. um 19.30 Uhr
Meloidie der Liebe (La Traviata) Jugendliche ab 14 Jahren zugelassen!
4.	XH. um 19.30 Uhr Hochzeit am Barenhof
FUr JugendUche nicht zugelassen!
LAAK
S am stag, 28. XT. bis Montag, 30. XI. Das andere Ich
FUr Jugendliche nicht zugelassen! DIenstag, 1. XII. bis Donnerstag, 3. XII. Eine kleme Nachtmusik FUr JugendUche zugelassen!
L I T T A I
28.	XI. um 19.30 Uhr
29.	XI. um 16 und 19.30 Uhr
30.	XI. um 19.30 Uhr Eine Nacht im Mai
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
2.	Xn. um 19.30 Uhr
3.	XH. um 19.30 Uhr Kriminalkommissar Eyck
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
M I E S S
28.	XT. um 20 Uhr
29.	XT. um 16 und 20 Uhr Jenny und der Herr im Frack FUr Jugendliche nicht zugelassen!
N E U M A R K T L
27.	XI. um 19 Uhr
28.	XT. um 19 Uhr
29.	XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr
30.	XT. um 19 Uhr Ein WindstoB
FUr Jugendliche zugelassen!
2.	Xn. um 19 Uhr
3.	XII. um 19 Uhr Donauschiffer
FUr JugendUche nicht zugelassen!
RADMANNSDORF
28.	XI. um 20 Uhr
29.	XI. um 16 und 20 Uhr Heimat
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
2.	XH. um 20 Uhr
3.	xn. um 20 Uhr Lauter LUgen
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
S A I R A C H
Samstag, 28. XI.
Sonntag, 29. XI.
Das Herz der Konigin
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
SCHWARZENBACH Samstag, 28. XI. Sonntag, 29. XI. Das himmelblaue Abendkleid FUr JugendUche nicht zugelassen!
STEIN
Samstag, 28. XI. Sonntag, 29. XI. Montag, 30. XI. Der Fall Rainer Fiir JugendUche nicht zugelassen! Mittwoch, 2. xn. Donnerstag, 3. XH. Die Fahrt ins Le ben Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
ST. V E I T
Samstag, 28. XI.
Sonntag, 29. XI.
Der Fall De ruga
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
VELDES
Samstag, 28. XI. Sonntag, 29. XI.
Jenny und der Herr im Frack FUr Jugendliche nicht zugelassen! Mittwoch, 2. Xn. Donnerstag, 3. XEL Der Optimist Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
WART
28. XI. um 16.30 Uhr Spuk im Puppenladem, Blechmusik, Gute Reise, Herr Meier Zu den Erm&Bigungspreisen fttr Jugendliche!
28.	XI. um 19 Uhr
29.	XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr
30.	XI. um 19 Uhr Zwischen Himmel und Erde Fiir JugendUche nicht zugelassen!
WOCHEINER-TAL
Samstag, 28. XI.
Sonntag, 29. XI.
Zwei in elner grolJen Stadt
FUr JugendUche zugelassen!
ZAHVALA
Ob prebridkl zgubi naSe nadvse ljubljene
Majde
ki smo j j dne 21. novembra položili k večnemu počitku, se zahljujemo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev ln vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem ln naflo drago MaJ-dico spremili na zadnji poti.
Krainburg, 28. novembra 1942.
SALUJOCI: Viktor Jamschek, oče; Marija, mati ln bratec Josef
MEDOPHARM
A r z n e i m i tte I
sind treu® Helfer Ihrer Gesundheltl
Medopharm-Arznelmlttel slnd nur ta Apotheken •rhflltlldi.
MEDOPHARM
Pharmazeutlfche Pri parat« Gesellschaft m.b.H. MundienS
ESSIG
Fabrlk C.Wanger Klagenfurt
Zahvala
Ob bridki zgubi mojega, nepozabnega, ljubljenega soproga, očeta, gosp.
Friedrldia Galidiek
ki smo ga dne 22. novembra spremili k večnemu počitku, se zahvaljujemo vsem, ki so ranjkemu lajšali trpljenje, in ga spremili na zadnji poti, ter nas tolažili.
Posebno se zahvaljujem g. župniku ln gasilski četi K. I. G. in vsem darovalcem cvetja in vencev. — Vsem še enkrat: Bog plačaj!
Karner Vellach, 24. novembra 1942.
žalujoča 2ena in otroci Resika, Alois
Anton Wagner
Radmannsdorf
Farberei
und
chemische Reinigung
(B. dober
Glas- u. Porsellanvarenhendlung
St. Veit - faive
Telefon Nr. 734
empfieAH sicft
Jo&er
Trgovine > steklom In porcelanom
St. Vcit - Satvc
Telefon 7M
se priporoča
Gospodinjska pomočnica k dvema odraslima oseba* ma, z nekoliko kuharskim znanjem, dobi takoj mesto. Hilda Lor« ber, Wart 306, Villa „Mara".
6143—1
Služkinjo za vsa domača dela in hlapca h konju sprejme: Pekarna Widicz Konrad, Aftling.
5145—1
Iščem deklico v starosti od 12 do 14 let za malo postrežbo. Najraje siroto. Ponudbe na Kar. Bote, Klagenfurt pod št. 3589—1,
Ha fn erm eister
Josef Matiasdi
Erzeugt
jede Art O/en und Sparherde
Mannsburg Oberkraln
SENF
Fabrlk C.Wenger Klagenfur)
M A L ] OGLASI
Službo dobi
Dva po 18 mese« cev soar« vola prodam. Franz Sedlar, Breg 2 Komenda.
6133—6
Ovčarja, dobrega čuvaja, 4 leta starega, prodam. Naslov pri Kar. Bote, Krainburg, pod „Pes".
5136—6
Sprejme se ta«
koj mizarski va« jenec v pouk. Hrana in stano« vanje po dogo« voru. Sprejmejo se tudi pomočniki. Andreas Kregar, Mobel« tischlerei, St. VeifSawe 50.
3528-1
Čevljarski vajenec se sprejme.
Josef Pertot, Sdnuhmacher, St. Veit«Sawe.
Službe išče
16-letna deklica iSče mesta go> spodinjske po' močnice pri bolj« Si družini. Na« slov pri K. B., Krainbu
Jr|'l30—2
Namestitve kot skladiSčnik, pisarniški uradnik ali poslovodja išče na Gorenjskem verziran
IMe Beratungsstunden der Tuberkulosen-FUrsorgestelle des staatl.Gesundheltsamtes ln Krainburg flnden von nun an Montags und Donnerstags von 9—(12 Uhr statt.
Na protltuberkuloznem dispanzerju državnega zdravstvenega urada v Krainburgu so posvetovalne ure za stranke vsak ponedeljek ln torek od 9—12 ure.
Max Ulogor & II. Srebro
M»nul*hturvaren
Villadi, DraubrMe Adolf-HitltriMalz • Rut 4875
gospod, Nemec, srednjih let. Dopise na K. Bote, Krainburg, pod „Zmožen".
5142—2
Miklavž!
Gugalnega konja v zelo dobrem stanju prodam. M. Breser, Am Hang 84, Krbg.
6139—6
Prodam
Kuzlerjevo harmoniko, dobro ohranjeno, proda za cenilno vred« nost. — Franz Tsdiebul, Woditz 22. 5141—B
Prodam konja ali
zamenjam za kravo ali vola.
Jerai Johann, Flodnig 1, Ober« krain. 5123-6
Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige -
Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. 32 2479-0
Železen štedilnik, že rabljen, pro« dam, in oddam sobo mirnemu gospodu v oko1 lici Krainburga. Naslov pri K. B., Krainburg.
5129—6
Prodam dva ie« lezma zložljiva posteljnjaka, en gostiln, biljard in kredenco ter raz« no posodo za ce« nilno vrednost. Lorenz Rebol, Veldeser Str. 27, Krainburg.
5118—6
Gradbeniki! Kdo ima Se iz študijske dobe »Gradbeno mehaniko" ing. Škofa in bi jo prodal? Ponudbe na Kar. Bote, Krainburg, od značko „Pr«> litelemu".
5124—7
Pozor! Nudim tesnila (dihtun ge) za vodnjake. Franz Jenko, Le« derhandel, Zwi« schenwassern.
5120—6
Dv« štedilnika prodam ali za< menjam » sob no pel; slednjo
tudi kupim. Waldkircher Peter, Safnitz 56, P. Laak/Z.
6131—7
Kravo, mlado, brejo, dobro rrale karico, prodam. Naslov Pri Kar. Bote, Krainburg.
6187—6
Harmonikarji, ozor! Več do-rih harmonik, znamke FleiB, iroda: Magister ohann, Ober GamKng It. 18, P. St. Veit-Sawe. 5144—6
WLpl,3nv. HERMANN KORN
J£jMdnlujL*g.
Zfnlralhrlznnqrn, Ha*\frIfllnnq\lnMall«lloiira, Sailtlre Anlaqrn
Gramofonske
plošče, stare in godalne instru« mente vsake vr« ste kupuje Mu-sikhaus Hergeht, Klagenfurt, Burg« gasse 23.
3531«7
Kravo, dobro mlekarico, osem mesecev brejo, proda za cenilno vrednost Midiael Bakovnik, Hote« masdie 17, pri Hofleinu.
5140-6
Menjam
Brejo kobilo, 13 let staro, srednje težko zamenjam za manjšega ko« nja. Alois Pretnar, Mitterdorf 22, P. Birken« dorf. 5127—15
ženitve
Kupim
Kupim kravo bohinjko, dobro mlekarico, ne staro, najraje po teletu; kdor jo proda, naj javi z navedbo cene na naslov: Csipo
Desiderina, Krainburg, See« landstrafie 123 (Gorenje).
5122—7
Za mojega prijatelja v mestu Gorenjske, 30 let starega, zdravega, naobraženega, odličnega znača« ja, poseduje ve« liko obrt s tr« govino v lastni komfortno ure« jeni hiši, iščem primerne neveste, stare do 27 let dobre hiše, zdravo, čedno dekle, po možnosti trgovsko naobraženo, ki govori nemški, ima veselje do večjega gospo« dinjstva in nad« zorstva trgovine in primerno doto. Le one, ki resno mislijo, naj se javijo s potreb" nim življenjepi« som, polnim na* slovom in sliko, ki te diskretno vrne • na K. B., Krainburg, pod .Poroka čimprej'. Posredovanje za« želeno.
Dober radio-aparat kupim. Pkfam takoj. Po« nudbe n« K. B.,
Krainburg, pod ,.Radio".
5196-7
Dobro ohranjen valjar (Waizen) 40x50 cm, čistil« ni stroj (Putzma-schinc) in Gre-sar J pripadajo« čo transmisijsko napravo za po« gon na vodo ali elektriko kupim. Vinzenz Strm« ljan, mlinar, Sa« wa bei Littai, Oberkrain.
6107.7
Kupim prvo ali drugo bugari' novo ali rabljeno in dobro ohranjeno. Plačam po ugodni ceni. Ponudbe prosim takoj na naslov: Debe« ljak Alois, boi Sebadier, Wait sadi, P. Greifen« burg (Karnten).
9540—7
Izgubljeno
Izgubila sem zlato zapestno uro v Krainburgu dn« ia. nov. nM
cesti od Falken« dorf do kolodvora. Pošten najdi« telj naj jo odda na K. B. Krain« burg, proti viso« ki nagradi.
6138—23
Razno
Najdena je za« pestna ura * Aftlingu. Dobi se pri Z. S. ABling II., Kogelweg b (Kamer Vellach). 5136—23
Oseba, ki je vze« la kolo izpred
hiše satlerj« Dcmschar, Wart, naj kolo vrne n« mesto, kjer je bilo vzeto. T. F. 116. 5128—23
Oseba, ki je vzela n« ograji celt-no in deko pri hiši na Bregu 2, se poziva, da jo izogib posledic vrne. 5134-23
Zahvala
Ob preranl in težki zgubi, ki nas je zadela s smrtjo nad vse ljubljenega sina ln nepozabnega brata, gospoda
Johanna Triller
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti, našo prisrčno zahvalo. — Iskrena zahvala tudi župniku in g. Juvanu, kateri ga je tako lepo pripravil za pot k Večnemu sodniku. Zahvaljujemo se tudi domačim fantom in dekletom za krasne vence, dalje Feuerwehru in vsem darovalcem cvetja in vencev. Prisrčna zahvala tudi vsem številnim kropilcem ln tistim, ki ste ga v bolezni obiskovali in nas tolažili, ter slednjič vsem, ki ste pokojniku na kakršenkoli način izkazali poslednjo čast.
G r e n z, 27. novembra 1942.
Žalujoča družina trillerjeva.