MNENJA   IN   KRITIKE   OBČANOV
PONOVNO 0 JAVNI RAZPRAVI
V zadnji štcvilki JAVNE TRIBUNE z dnc 15. 4. 1967 je bil objavijen članek tovariša Pavla Šegule, kot odgovor na članek, ki ga je objavil dnevnik Delo in ki ga je napisal tovariš So-negačnik v zvezi s predlogom, naj bi v Ljubljani izvedli če-trto varianto komunalne ureditve, ki predvideva, naj postane tudi mestna skupščina družbeno-polilična organizacija (v ran-gu občine). dosedanje ljubljanske občine pa naj ostanejo se nadalje družbeno-politične organizacije (občine kot takc). Pri-pomnil bi. da so izvajanja tovariša Segule precej nepremislje-na, ker je močno dvomljivo, da bi bilo četrto varianto s prav-nega stališčia mogoče zagovarjati in je torej res v nasprotju ..z zdravim razumom". kot pravi pisec.
Ce bi izvedli četrto varian-to. bi bilo v Ljubljani pravza-prav šest občin in vsak ob-čan v Ljubljani bi bil pripad-nik dveh občin. to je mestne in dosedanje, n. pr. šišenske. Voliti bi morali dvojne od-bornikc. in sicer za mestno skupščino in za dosedanjih 5 občinskih skupščin. Kateri od tch odbornikov bi pravzaprav zastopal interese nekega tere-na oziroma volivne enote? Oni za mestno skupščino ali oni za dosedanjo občinsko skupščino? Delitev odgovor-nosti po dosedanjih predpisih ni možna. Tako je to problem, ki ga ni mogoče enostavno rešiti. Nadalje se javlja vpra-šanje, ali bi bila mestna skup-ščina enakopravna z ostalimi občinskimi skupščinami, ali pa bi imela nek višji rang. Ce bi bilo vseh šest skupščin cnakopravnih, potem mcstna skupščina ne bi imela pravice koordinirati delovanja ostalih občinskih skupščin, če pa bi dali mestni skupščini višji rang, bi bilo to v nasprotju z veljavno zakonodajo. Me-stna skupščina bi na ta način imela rang nekdanjega okraja, ki pa so bili z za-konom odpravljeni. Zaradi teh in podobnih razlogov bi bila
četrta varianta nemogoča in tvegana družbeno - politična konstrukcija. ki je v sedanji obliki noben zakon ne bi mo-gel  ustrezno  formirati.
Res je sicer, da pri nas in povsod po svetu priznavamo principe razvijanja človeške družbe in vseh institucij. Toč-no je tudi, da smo v zadnjih 25 letih zelo napredovali. ven-dar je kljub razvoju četrta varianta praktično neizved-ljiva. Izvedli bi jo lahko sa-mo pod pogojem. da se do-sedanjim občinskim skupšči-nam vzame značaj družbeno-politične organizacije, ali pa da obratno mestna skupšči-na ne dobi tega značaja. To pa ne bi bila četrta varianta, ampak druga. tretja ali celo prva varianta.
Tudi v podjetjih ne moreta obstojati dva delavska sveta, ki bi si delila pristojnosti in ki bi delovala v okviru iste-ga  podjetja.
Z ozirom na gornje naved-be četrta varianta v sedanji obliki ni najbolj posrečena rešitev sedanjega res nevzdrž-nega stanja komunalne ure-ditve v Ljubljani, oziroma je kratkomalo   neizvedljiva.
S. HAFNER