s-yuAUCQ..* NO. 137 /isEiiSift ”> '..m AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Dethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 19, 1973 SLOVGNEAN MORNING N6WSPAP6R LETO. LXXV. — VOL. LXXV Letalski napadi na Kambodži le i. 1969 Ameriške letalske sile so izvedle najmanj 3503 napadov na rdeče v obmejnih predelih Kambodže od pomladi 1969 pa do vojaškega pohoda v te predele spomladi 1970. WASHINGTON, D.C. — V dobi 14 mesecev od marca 1969 pa do maja 1970, ko so ameriške vojaške sile vdrle v obmejno ozemlje Kambodže, kjer so imeli rdčei svoja oporišča in skladišča za vpade v Južni Vietnam, šo ameriške letalske sile izvedle vsaj 3500 tajnih napadov na to ozemlje. Obrambno tajništvo zdaj to priznava in dodaja, da so bili ti napadi odobreni od obrambnega tajnika M. Lairda in predsednika Nixo-na, pa je bilo odrejeno, da morajo ostati tajni. Vsak mesec je bilo na stotine takih napadov, vendar obramb- ^ no tajništvo ni objavilo njihove-,xonom v /jDA-ga števila. Računajo, da jih je bilo skupno vsaj 3500, verjetno pa preko 4000. Strateška B-52 letala so v oni dobi izvedla mesečno od 1500 do 1800 poletov, torej je od njih nekako eno petino odpadlo na Kambodžo. Ta letala običajno napadejo določeno področje v skupinah po tri letala, pri navajanju pa je treba šteti posamez-na letala. Tajne letalske na:pade*ZDA na obmejne predele Kambodže v letu 1969-70 je razkril v ponedeljek obrambni tajnik James R. Schlesinger in trdil, da so bili potrebni za varnost ameriških čet v Južnem Vietnamu. V Kongresu se jeze, da so vojaške o-blasti in vlada zatajili te napade kongresnim odborom tudi na njihovih tajnih zasedanjih in irifanski predsednik viade leaili iti vedet za snemanje raigofereav LONDON, Vel. Brit. — Iz kroga predsedstva vlade prihajajo vesti, da E. Heath ni nič vedel, da so njegove razgovore s predsednikom Nixonom avtomatično snemali. V kolikor bi šlo za samo uradne razgovore, bi bilo manj pomebno, važno pa je, kaj sta Heath in Nixon govorila čisto privatno, sama brez drugih udeležencev in brez uradnega zapisnikarja. Ob takih priložnostih je prišlo brez dvoma do pripomb na račun drugih državnih vodnikov. Pompidouja, Brandta in še koga. Če bi to prišlo po kakem slučaju v javnost, bi vsekakor utegnilo postati zelo nerodno. O-čitno je, da se bo E. Heath in tudi vsak drug državnik ogibal vsake besede, ki bi se mogla kdaj uporabiti proti njemu ali proti njegovi deželi, ko se bo razgcvarjal s predsednikom Ni- Prevrat v Afganistanu kcrak v novo razdobje fetreni!) iznenadenj ZDA vež za Japonsko Na razgovorih v začetku tedna v Tokiu je državni tajnik William P. Rogers obljubil Japoncem, da sfe bodo ZDA poslej z njimi posvetovale o za nje važnih odločitvah. TOKIO, Jap. — Pri vladnih razgovorih o gospodarskih zadevah med ZDA in Japonsko, ki se vrše običajno vsakega pol leta na temelju sporazuma o sodelovanju, so se Japonci hudo pritoževali, da so ZDA ustavile izvoz soje, starega železa in lesa, ne da bi se o tem z Japonsko, ki , . , , , i na, preje posvetovali m skusaii zagona je dejal, da so bili neka- ’.v ,. , „ „ „„ V J . ’ .... 'olajšati nove ukrepe za Japon- mri senatorj m kongresniki m- j ^j formirani o teh napadih, drugi Pa ne. Med temi je bil sen. H. ■K Hughes, demokrat iz Iowe, ki Tekom razgovorov je bil dosežen sporazum o sodelovanju 0 , " i -------- ie spraševal, kako naj kongres- pri izkoriščanju oljnih ležišč v ni odbori verjamejo zastopni- ", - A A V J CXJLXA\_J V kom Pentagona, vojaškim vodnikom in sami vladi, ko pridejo Pred nje s prošnjami za denarna sredstva, ko priznavajo, da so jim v preteklosti lagali. Slično Se je izrazil tudi sen. S. Syming-f°n, posle vodeči načelnik senat-nega odbora za oborožene sile. ------'Cf ■ Le omejena obramba pred letali Sovjetije Washington, d. c. — v Pentagonu so prišli do zaključ-a> da ZDA ne potrebujejo vseh Protiletalgkih obrambnih naprav Proti 125 sovjetskim medkonti-nentalnim bombnikom. Letal-ske sile bodo omejile obrambo 500 lovcev, Washingotn, D. •> pa bo edini ohranil še proti-ietalske rakete. 2D A imajo trenutno na raz-P°lago preko 400 medcelinskih °rnbnikov za morebitni napad ZSSR, proti katerim se je ta ^varovala s preko 10,000 proti-^alskimi raketami in 3,500 lov-!rmi jet letali. Vremenski prerok partly cloudy Delno v-~. - oblačno in toplo. Naj- sJa temperatura okoli 85. sovjetski Sibiriji, pa tudi v medsebojni trgovini, ki povzroča že nekaj let huda trenja zaradi velikega japonskega presežka v izvozu v ZDA. William P. Rogers je odobril predlog japonskega predsednika vlade Tanake o azijsko-pacifiški mirovni konferenci, za katero se Washington doslej ni dosti menil in ki tudi ni našla ugodnega odmeva drugod. O vprašanju bodo razpravljali, ko bo koncem meseca Tanaka na uradnem obisku v Washingtonu. V imenu ZDA je državni ta j nik W. P. Rogers obljubil, da bodo te predhodno obravnavale z Japonsko vsak umik ali zmanjšanje njihovih oboroženih sil na Japonskem, v Koreji in Tajvanu. Pripomnil je, da trenutno ni nič takega v načrtu. Tako W. P. Rogers kot zunanji minister Japonske Ohir^i, ki sta vodila vsak svoje zastopstvo, sta ustvarjala vtis, da so odnosi med ZDA in Japonsko dobri, da niso bili nikdar boljši, četudi obstoje trenja zaradi trgovine in mednarodnega denarnega sistema. Bivši predsednik vlade gen. Daud je odstavil Zahir šaha in proglasil republiko, ki naj bi Afganistan povedla v nov čas. NEW DELHI, Ind. — Afganistanska vojska je pod vodstvom gen. Sardarja Mohameda Dau-da, svaka in bratranca kralja Zahir Šaha, odstavila kralja, ki je bil na počitnicah v Italiji, in oklicala republiko, da bi državo rešila iz korupcije in zaostalosti ter jo povedla v. moderni čas, da bi resnično storila nekaj za ljudstvo. Prevrat je bil izveden v torek zjutraj brez vsakega prelivanja krvi in skoraj čisto brez odpora. Gen. Daud je izjavil, da bo Afganistan ostal tudi v bodoče v mednarodni politiki nevtralen in nepovezan s katerikoli blokom držav. Po vesteh radia Kabul je položaj v državi miren. Nad mestom so letela v torek zjutraj vojna letala, na cestah pa so se pojavili tanki in vojaške patrulje. Gen. Daud v svojih radijskih nagovorih in sporočilih ni nič o-menjal kralja Zahira, toda vesti iz Londona pravijo, da je bil kralj od 7. julija, ko je končal zdravniški pregled tam, na počitnicah v Italiji. Nobene vesti ni dal radio Kabul o prostolo-nasledniku princu Ahmadu Šahu, ki je zastopal očeta v njegovi odsotnosti. Njegov ZAMRZNITEV CEN HRANE VČERAJ FAZA 4 KONČALA "Včeraj objavljena faza 4 nadzora cen in plač je končala zamrznitev cen hrane z izjemo govedine, ki bo ostala do 12. septembra. Prav tako je končana zamrznitev cen za zdravstveno oskrbo. Za vse ostalo ostane zamrznitev cen v veljavi do 12. avgusta. ¥ Evropi vidijo lepo priložnost v Ameriki LONDON, Vel Brit. — Nekateri evropski finančni strokovnjaki in svetovalci priporočajo svojim strankam nakup delnic v ameriških podjetjih. Sodijo namreč, da obstoja resnična priložnost na dober kup vrednostnih papirjev na ameriških borzah. Delnice so tako poceni, kot že dolgo niso bile in dividende so v primeru s cenami daleko večje, kot so bile v preteklosti. Neki tukajšnji finančni strokovnjak je primerjal sedanji položaj na ameriških borzah' položaju pri nakupu nepremičnin v Londonu tekom viška nemške letalske ofenzive na London. Dejansko je nakupovanj e delnic in drugih vrednostnih papirjev od strani tujcev izredno po-rastlo in so se tuje vloge v ameriško gospodarstvo v zadnjih 8 letih več kot podvojile na neka-1 nem proračunu kot glavnemu nekatere cene celo nekaj popu-ko 55 bilijonov dolarjev. Napo-! sredstvu za uspeh boja proti in- stiti, ko bo ponudba na trgu vedujejo, da bo to v prihodnjih j flsciji, pa tudi za utrditev vred- porastla. Inosti dolarja doma in v tujini, j p0 12. avgustu je treba raču-Nadzor nad plačami je v glav-!nati tudi na dvig cen vseh dru-nem ostal na dosedanji ravni, ki WASHINGTON, D.C. — Vče- p0 povišanjih plač in rob- raj pozno popolane je zakladni Izgleda, da se zave- tajnik G. Shultz potem, ko je bi-;(jaj0 položaja našega gospodar-la objavljena faza 4 nadzora nad s|-va (joma jn v svetu ter mu cenami in. plačami, razlagal čas-1 i10gej0 pomagati pri njegovem nikarjem njene smotre in up3- naporu za osvojitev položajev nja. Nova določila je ponovno o- na svetovnem in domačem trgu, značil za ‘Trda”, ki naj bi zavrla izgubljenih v času vietnamske divjajočo inflacijo, pa priznal, vojne. da bodo cene v drugi polovici Napovedujejo povišanje cen letošnjega leta kljub temu ver- svinjine, perutnine, mleka in jetno porastle za več, kot je ve- SVežega sadja, sočivja in zele-čina voljna sprejeti. Poudaril je njave. Upajo, da se bo to po-potrebo po uravnovešenem zvez- stopno uneslo in da utegnejo mesecih napredovalo še bolj, ker je postal dolar za bogate Evropejce in Japonce veliko cenejši, ko je njegova vrednost v dopušča nekako povišanje zadnjih mesecih tako | °koli 5.5/i na leto in še plač 0.7% tujini v močno padla. V teku zadnjh r°bnih koristi, dveh let je dolar izgubil napramj Faza 4 v boju proti inflaciji glavnim tujim valutam nekako'je nekaj trša in jasnejša od faze eno tretjino svoje stare vredno- 3, ki je bila proglašena v presti! gin potrebščin, vendar naj bi bil ta reden in omejen le na dejansko povečanje stroškov. Nadzor nad lesom in lesnimi izdelki bo ukinjen v celoti, ko je povpraševanje po njem popustilo. Gradnja hiš, ki je bila v hudem zaletu, je namreči ve- teklem januarju in je omogočila pospešitev inflacije, ko jejliko manjša, ker je padlo tudi Neodgovorno uničevani': narodnih prirodnih zakladov WASHINGTON, D.C. - U-mlajši prave narodnih parkov porabijo brat, ki je na svetovnem skavt- letno okoli 20 milijonov dolar- velika prodaja žita ZSSR ustvarila priložnost in okoliščine za njo. Na splošno od nove faze 4 nihče ne pričakuje dosti. Zvezna vlada se je podala pritisku in propagandi živilske industrije ter sprostila cene hrane, ki Iz Clevelanda in okolice Ljubljanski cirkus na kanalu 8 TV— Jutri, v petek, ob 7.30 bo Bert Parks pokazal na svojem programu cirkusih z vsega sveta tudi ljubljanski cirkus. J. Prince bo kandidat za mestno sodišče— Mestni odbornik 32. varde John J. Prince je včeraj sporočil, da ne bo več kandidiral v mestni odbor, ampak na mestno sedišče proti Hughu Brennanu. Svojim rojakom se priporoča v podporo. Namesto njega se je javilo za kandidate v mestni odbor v 32. vardi že več drugih, med njimi Dennis Sušnik. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene jutri, v petek, ob 9. v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za umrlo Agnes Zorc. Za pecivo prosijo— Slovenska šola pri Sv. Vidu prosi slovenske gospodinje, da naj bi prispevala domače pecivo za njen piknik prihodnjo nedeljo na Slovenski pristvi. Pismo ima v uradu— Ga. Cecilia Ritosa ima v uradu pismo od Ruže Poropat, La-nišče 19, P. 52312 Istra, Jugoslavija. Domače pecivo naprodaj— V soboto, 21. julija po 11. uri št. 25 S2Z prodajala v farni dvorani skem taborjenju v Keniji, je de-'jev za čiščenje narodnih parkov dejansko najbolj divjajo že od jal, da upa, da bo gen. Daud in za popravo škode, ki so jo v ;ires storil kaj za ljudstvo”. njih napravili obiskovalci. Afganistan je obsežna država Kongresni odbor, ki je razkril s kakimi 16 milijoni prebivalci, ta položaj, ga stavlja :za primer in meji na ZSSR, Kitajsko, Pa-1 neodgovornosti in nepotrebnih kistan in Iran. ZDA ji že dolga leta dajejo precejšnjo gospodarsko pomoč- To dobiva Afganistan tudi cd ZSSR in od Kitajske, s katero je v dobrih odnosih. Edino s Pakistanom se tare zaradi meje na prelazu Khyber, kjer žive na obeh straneh pripadniki plemena Pathan, del torej v Afganistanu, del pa v Pakistanu. javnih stroškov. Brez dvoma bi lani. Edino govedino je ohranila pod nadzorom do 12. septembra na temelju naj višjih določenih cen, ki jih je postavila 29. marca letos. Poleg sprostitve cen hrane je Več tisoč stoletnikov WASHINGTON, D.C. - A-merika je bolj znana po dobrem kot po dolgem življenju, pa je po uradnih podatkih v ZDA vendar 4,000 ljudi, starih 100 let. bilo namestu strožje nadzorstvo bila ukinjena tudi zamrznitev in stroge kazni za obiskovalce, cen za zdravstveno oskrbo, vse ki ne vedo ali nočejo vedeti, kaj I ostale cene ostanejo zamrznjene je njihova dolžnost do in ljudske skupnosti. prirode Kissinger bo ostal WASHINGTON, D.C. — Vesti iz kroga dr. H. Kissinger j a trdijo, da se je ta odločil ostati v Beli hiši ali v državnem tajništvu, če bi se predsednik Nixon za to odločil, do konca Ni-xonove predsedniške dobe. Preje so napovedovali, da bo dr. do 12. avgusta. Zdravstvene ustanove so se vrnile na določila faze 3, ki dopušča dvig cen za 6% letno brez odobritve vlade. Plače, ki 13. junija niso bile 1 stavila tri pravoslavne škofe, ki zamrznjene, so ostale pri starih so se uprli Makariosu in ga pre-določilih faze 3. Letno lahko po- teklo pomlad izobčili, ker da se rastejo 5.5% in še 0.7% na račun je pregrešil proti cerkvenim robnih koristi, torej skupno med predpisom, ko se je dal kot nad-6.5 do 7%. Večina kolektivnih škof izvoliti za predsednika pogodb, sklenjenih doslej v le- Ciprske republike. Kissinger prihodnje leto zapu-1 tošnjem letu, se drži teh določil, Nadškof Makarios se je obrnil nad stil svoj položaj v administraci-1 in delavske unije kažejo neobi-I na pravoslavne cerkvene prelati. čajno umirjenost v svojih zah-j te na Srednjem vzhodu s tožbo j proti trem upornim škofom. TRIJE m SPLOŠNO ZNANI OBRAZ! If WASMKTOiO, M. Veliko dnevnikov Po podatkih ZN je na vsem svetu 7,520 dnevnikov. Med temi je tudi 6 slovenskih, 2 v ZDA, eden v Trstu in 3 doma v I Sloveniji. Jeb Stuart Magruder iMli Gen. John C. Bennett povpraševanje po novih hišah v času, ko so se obresti posojil na domove znova dvignile na skoraj nesprejemljivo raven. Izven nadzora ostanejo izdel- . ^ tt-j j ,........, . ..... . pri Sv. Vidu domače pecivo m ki podjetij, ki zaposlujejo izpod: , % J J’ i sveže, domače krofe. 60 delavcev, vsa ostala pa so dolžna dvig svojih cen sporočiti Na Pohane piske vabijo- & J. j,. V soboto, 21. julija, bodo na 30 dni pred njegovo uvedbo . . ... , , ■ „ .... .? , Slovenski pristavi postregli obi- Svetu za življenjske stroske v . , ....... x .. Jskovalcem s pohammi piskami potrditev ali odklonitev. Stana- . , . , . . . . , m drugim, rine so ostale v fazi 4 proste, ______________ kot so bile doslej. Sovjeti ja in Kitajska se sporazumeli o novi potniški letalski zvezi MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza in L. R. Kitajska sta se sporazumeli, da bosta uvedli redni potniški promet med Moskvo in Pekingom z jet letali za dolge polete. Obe strani se bosta posluževali začasno sovjetskih letal Iljušim-62. Sporazum kaže, da se tako v Moskvi kot v Pekinku prizadevajo vzdrževati odnose na kolikor normalni ravni, zlasti, kar zadeva državni upravi. Spor na partijski ravni je še vedno oster in nepomirljiv. Sovjetska poročevalska služ- j ba je komaj nekaj minut pred I objavo novega sporazuma odgo-Prelati, ki so se zbrali tu, skup-ivorila cstro na kitajski napad no jih je bilo na sinodi 16, so od- na Sovjetsko zve20 v zvezi z ev_ lc..M, da je do izo čenje nad r0pSj^0 varnostno konferenco v škofa Makariosa v preteklem a- . tt i • , ■. ^ začetku meseca v Helsinkih, priiu brez osnove in neopravič- ______n______ Ijivo. Škofje so nastopili proti Makariosu bolj iz političnih kot iz cerkvenih vzrokov, prizadevanje gen. Grivasa §In§šk odstavila tri giprsks škofe, ki so prej Miii lakarissa NIKOZIA, Ciper. — Pravoslavna sinoda Srednjega vzhoda je na svojem zasedanju tu podprla nadškofa Makariosa in od- Jehn Ccnnally John Mitchell je pričevanje Jeha Magruderja, svojega namestnika v Odboru za ponovno izvolitev pretekli teden pred senatnim odborom postavil v precejšen dvom. — Gen. John C. Bennett, ki je stopil nedavno v pokoj, je prevzel službo namestnika gen. A. M. Haiga v Beli hiši. — John Connally, o katerem se sicer ne sliši posebno veliko, je še vedno predsednikov posebni svetovalec in je pomagal pri sestavljanju jaze 4 nadzora nad cenami in plačami. Olje iz čistilnic v Evropi t bo ustavljeno Podprli so’ NEW YORK, N.Y. — Velike Irivasa zalameriške oljne družbe so v zad-združitev Cipra z Grčijo, čemur! niem času odvajale del gasolina se Makarios upira, ker bi moral |W hrugih produktov iz svojih v tem slučaju del Cipra pr epu- čistilnic v Evropi v ZDA, kjer stiti Turčiji. Na otoku živi namreč poleg pol milijona Grkov tudi preko 120,000 Turkov. Odstavljeni škofi sklepov si- ne morejo kriti vseh potreb. To je povzročilo težave v oskrbi nekaterih evropskih držav. Vlade prizadetih držav so olj- node ne priznajo in se pri tem ne družbe pozvale, naj izvoz ga- sklicujejo na neodvisnost ciprske pravoslavne cerkve. —o----------- Priprave za polet v vesoljski laboratorij CAPE KENNEDY, Fla. — V začektu tedno so začeli pregled rakete in vesoljske ladje Apollo za polet v vesolje in vstop v Vesoljski laboratorij druge posadke, ki je določen za 28. julij. solina v ZDA omeje, oziroma u-stavijo same ali pa jim bo to u-radno ukazano. Vodja odprave bo Alan L. Bean, z njim pa bosta letela v vesolje astronavta Owen K. Garriott in Jack L. Lousma. Ce pojde vse po načrtih, bodo trije astronavti ostali v vesolju 8 tednov. n gm _ , tovalo. Med to spada brez dvoma delo za osvoboditev “uje- /ttranSEl€l§lt/m UOMOVIi^JA 'tih nari0^0y”- Teh dejansko ne bo več, ker bo svobodni svet i. ijrrra j »a raranejiTi». ■. ■ ——-i priznal sedanje stanje za redno, za sprejemljivo in se odre- uisr«, »jssa-," kel delu za njegovo spremembo, en? st. ciair Ave. — 431-0628 — Cleveland, oiiio 44103 Svobodni svet hoče to zapustitev “ujetih narodov” za- kriti z zahtevami po večji svobodi izmenjave misli, idej, po razširjenem medsebojnem obiskovanju, po večjih kulturnih stikih in sodelovanju, kar naj bi vse postopno priprav- National and international Circulation Published daily except, Sati^days, Sundays, Holidays and 1st wees: of July Kdo skrbi za delavce iz SFRJ v tujini “Obdeluje jih 1000 duhovnikov,” piše ljubljansko Delo po poročilu Tanjuga, uradne jugoslovanske poročevalske službe. Managing Editor: Mary Debevec Da večkrat pišemo o problemu vzpne na 275,000, dve leti poz-Ijajo tla večji svobodi narodov, ki žive pod komunističnogospodarske emi-meje pa že na več kot 400,900. NAROČNINA: Za Združene države: £13,00 na leto; £9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« £a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 meseca Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 month* Friday edition $6.00 for one year. -- tiranijo. Svobodni svet se je odrekel uporabi sile in obljublja, da bo skušal mirnim potom postopno in vztrajno kre-jpiti svobodo. “Ujete narode” ni nihče vprašal za mnenje in j za njihove želje. Bili so drobiž, bili so sredstvo v boju med svobodnim in komunističnim svetom. Ko je ta boj prene-ihai, so prepuščeni svoji usodi, svobodni svet jim v tolažbo _Jin upanje nudi le nekaj prijaznih besed in obljub! SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO •efflllsSS No. 137 Thurs., July 19, 1973 “Ujeti narodi” zapuščeni BESEDA IZ NARODA o sezonskih in stalnih Od sedanjih 1,000,000 delavcev ( avx i xxx x xxxv_/x. v^j v/ xxvy v x. ki so zapustili in še, iz vse Jugoslavije jih je skoraj menti>,_ Ko Jože 0iaj to citira, vije, so posebno aktivne v Avstraliji, na Švedskem, v posameznih predelih Francije in v Nemčiji v Muenchenu in Stuttgartu”. Da to delovanje po poročanju Tanjuga izvaja potom “kakšnih 30 radijskih oddajnih postaj m okrog 200 časopisov in časnikov, ki jih premorejo sovražni eie- omenja, da je to deloma krivo, Frispevsk starejših državljanov k rasti imerike blizu sto tisoč. Zgodovina teh izselitev v številkah ni kaj nič obetajoča, ker | zapisuje stalno naraščanje. Ce se j to naraščanje nadaljuje, postane j lahko tako za Slovence, kot za družba, da jim. je država dolžna - ostale narode Jugoslavije zelo u-nuditi vse potrebno za življe-1 sodno, saj v tujino odhajajo de-nje. Nič ne mislijo, da so oni lavci v najboljših letih, večkrat gracije, delavcih, zapuščajo matično domovno, da j polovica v Zahodni Nemčiji, gredo v svet “s trebuhom zal bolj točno 478,000. V Avstriji jib'da naži delavci v tujini ne zve-kruhcm”, je razumljivo. Saj je je zaposlenih 135,000, na šved-1^ npr. za možnosti zap0slitve trenutno število teh delavcev ženskem 36,000, v Švici 34,000, na doma; je sam prej Zapisal v prekoračilo en milijon iz vse Ju-j Nizozemskem 11,500, v Belgiji istem'članku, da podjetja in de-goslavije, Slovencev je pa že15,500 itd. Tukaj seveda ni vklju-• lovne takih delaV. ............. čeno števil° onih’ ki 50 odšli že cev sploh ne sprejemajo. pred velikim i z s e 13 e v anjem. Komunisti se ;brigajo za zdom- Precej delavcev pa je tudi ze na ce le y tolik0; v kalikor je ne-drugih celinah, tako v Avstrali- varnost! da bi jih pridotbiii “soji 90,000, v Kanadi okrog 30,000, vražni elementi, to s0 duhovni-kakih 25,000 v ZDA in prav co- kj -n demokratični izseljenci, liko v Novi Zelandiji. ^ . j^e sbrbj jjb krvavitev narodne Lastovke se ne vračajo sdg; ne težke razmere, v katerin Problem vračanja teh delav- naši delavci na tujem živijo,, ko tudi del družbe, da so oni tudi z visoko izobrazbo, kar končno cev se v Jugoslaviji in tudi v jjm pomagajo le nekateri rojaki ..................................1................ 1 v Sloveniji stalno debatira. A in pa y pryi yrsti "duhovniki. državljani, da so torej tudi oni ( oslabi delovno in umsko moč na-dolžni prevzeti in nositi del roda. družbenih dolžnosti, del držav- Kar se tiče celotne Jugoslavije, je prva večja številka “zdom-raznih|samo seke SV03e osebno ugod- cev” ugotovljena koncem leta je, svojo osebno korist, bližnji EUCLID, O. — Med najhi- treiše rastočimi organizacijami , , , . _ v. ... iti,- i | banskih odgovornosti. Poznajo v naši sredini so klubi upoko- J ... Ameriški Kongres je 17. julija 1959 v času predsednika D. D. Eisenhowerja izglasoval javni zakon 86-90, ki obvezuje predsednika ZDA, da proglasi tretji teden v mesecu juliju za “teden ujetih narodov” vsako leto vse dotlej, da “bodo ti narodi spet svobodni”. V Clevelandu je letos praznovalo ta teden Ameriško narodnostno gibanje in spominjalo mesto na narode ki odj£ tudi Klube Up0koiencev iz konca druge svetovne vojne, k, jo je vodila Amerika za J vseh d ih delov ^ kjer svobodo sveta izpod nasilja, prenašajo tuji jarem, oziroma so nastali Vedno sem in bom oblast komunističnih režimov, ki so ,im bdi vsiljen, s pod-j jmeldobrobesedo za te naSe poro sovjetskih bajonetov. , .v , . , Tin j . , . . , , . , , , T- stareise sodržavljane, pomagal Med te narode štejejo nekateri narode vzhoane Lvro->.. ; , . . :, , i. . t - j i * *. . . , jim bom rad, kjer bo le pnloz- pe, ki so imeli do druge svetovne vojne svoje lastne, neod- ^ visne države. To so baltiški narodi, Litvanci, Latiši in Es-, v . . tonci, to so Poljaki, Čehi, Slovaki, Madžari, Romuni, Bol-' , 7yi)rav,s1e niseJn 01 ° s ar’ ^ cigari in do neke mere narodi Jugoslavije. Drugi štejejo v aa 1 sda a v JU1 ove vrs e, po- t j ■ lastnega blagostanja. skupino “ujetih narodov’ tudi Ukrajince, Bell Ruse in “ d“r-° n) TU '1Z‘ druge narode Sovjetske zveze. .mala, o-b.caje m kulturno izro- < j-. i ■ , . , .. eno. Rastel sem namreč sredi Za osvoboditev prve skupine narodov je bilo v prvih . .......................... . , lotih po drugi svetovni vojni, pa tudi še v dobi mrzle vojne :ned,nJ,ml’ 2 ”I,m' ”v m fT . veliko razumevanja in podpore tako v ZDA kot v Veliki ’ v ij'A 1 or:;“nizlL'lja koriščah, ker ni znal dovoli je-Britaniji in v svobodni Evropi. Tedaj so veliko govori!-; in Mnoftjlh J'pn, L I zika in * ni spoznal v novih razpravljali o potisnitvi '‘ruskega valjarja” nazaj na Kar-'.° d“‘° I Tig, jrasneie tsl j razmer!>li. Priseljenci so vršili pate in na Luzonovo črto severno od njih. Vnet zagovor- J ? ,p, ovi. , J ’ A’i večji del težkega dela, predvsem nik te misli je bil državni tajnik John Foster Dulles v času d 1091 ^ ^ ° j takega, ki g..i danes delavci, or- predsednika Eisenhowerja. “Ujeti narodi” so bili polni u- W . f • K° ie 0ii ganizirani V unijah gledajo po panja, četudi je bilo očitno, da ZDA nimajo nobene želje ! “A,?" A!” k AT Vda - mu ogle,o, če sel. j encev. Organizirani delih Velikega Clevelanda in o-, .. kolice so se povezali v Federa-1 T™ yiar\ ... . , . , ’ j Prišel lenci onih dni niso dobi- cijo, ki je sprejela v svoj krogi J li nobene podpore, nobene pomoči od nikogar. Politiki še niso imeli tiste moči, delavske unije so bile šele v začetku in brez moči. Vsak je bil navezan .sam na sebe in svoje prijatelje, če jih je kaj imel. Amerikanci so tedaj dali priseljencem možnost dela in u- Seveda so bile za to potrebne vztrajnost, pridnost, pa tudi varčnost. Prenekateri je prišel v roke delodajalcem, ki so ga iz- venskih priseljencev H^jer^r?Sk^ - Aoie Jugoslavije b J vsa- *i » “ munistični osvojitvi, ni maral vojne razširiti, bil je pazljiv, i poseDneSa ozira na C3loven"i lavskimi vodniki. ^Njihov edini 1. , , . . , ... 'cilj je ostati na svojih položa- Med tem ko je med nami le se ... . . 5. malo takih, id so prišli v ZDA jK jb.t. vedno znova izvoljen na ob koncu prejšnjega ah v zu.cet- ku tega stoletja, je takih, ki so' Delavske uniJe 30 Postale prišli še v času pred uvedbo m0Čn8jše od Narodne zveze pod-kvot, še kar precej. Ker jih po- Jetnikov. ker oni nadzirajo do znam, lahko rečem o njih brez neke mere delavsk8 g^sove. premišljevanja in omahovanja. Pl’etirane delavske zahteve goda niso prišli v Ameriko samo,' nijo industrii° iz domače dežele da jo je ohranil omejeno in omejene tudi njene cilje. Mrzla vojna je dosegala nove viške in vedno so z njimi rastli tudi upi “ujetih narodov” in njihovih predstavnikov v svobodnem svetu. Ti so bili povezani v “Svobodni Evropi”, ki je oddajala preko svojih radijskih postaj vesti narodom za železno zaveso in to še vedno dela. Ti glasovi in te vesti so budili v narodih ZSSR misel na svobodo in jo ohranjali, delno vrše to nalogo še vedno, četudi v omejenem obsegu in na drug način. Ko je prva skupina “ujetih narodov” imela še kar nekaj upanja na morebitno osvoboditev, druga za svoje načrte na Zahodu ni imela nobene izrazite podpore. Njeni predstavniki so razlagali svobodnemu svetu narodnostni sestav Sovjetske zveze in ga zagotavljali, da vsi ti narodi da bi poskrbeli za sebe boljše v tuTno> namesto da bi unije življenje, pomagali so graditi gledale na to> da ohranijo cim stvar ostane^ vedno le pri deba- Skrbi jih le lastna neomejna 0-tah. Doslej še ni bil storjen no- bjasb j0 bodej0 s svojimi laž-ben konkreten korak, da bi se m- jzvajad preko meja države, vračanje pospešilo, ali vsaj da bi da tudi y svobodnem zahodnem se pogoji vračanja olajšali. U- 3ve|-u radne statistike ugotavlj aj o vr-! ______^______ nitev le 100,000 delavcev, in še n -------------------— v j-ej številki so vključeni pre- POPROVA META msgr. rev. Louisom Baznikom nekateri sezonski delavci. i _, w . . j • j i j • Združene države so najdem na čelu, da je dalo dnevu svoj. Optimisti jugoslovanske go- . , . na . j , u I Ti i T-i •• a ■ pridelovalec poprove mete na poseben poudarek, ki ne bo po- spodarske plamfikacije predvi- [ yexu Ameriški izdelovalci žve- devajo zmanjšanje v številu od- t., ' .. " : cunega gumija, raznih siascK, 1864 in sicer v višini 118,000 zaposlenih v državah Zahodne Evrope. številka se leta 1966 po- zabljen. Ne moremo našteti vseh dobrih, pridnih delavcev in delavk, ki so se s svojim delom na bajajočih v bodočo A brez sra- ;oajeJnih in koz'metiS„ih potreb-mu zapišejo, da bodo delavci od-;... . . . „r,v\ne , . ,0 , , , .. . sem, kupujejo ogromne mnozm'- hajali za kruhom v tujino pred-1 ... , , :,hnli- razne nacme žrtvovali; vsem videno vsaj se prihodnjih 15 let.i.^ okus -n von. svo.ib izdel-iskrena hvala in Bog povrni! Ž j In to kljub ugotovitvi, da imajo koy Ameriški farmerji sejejo vašim sodelovanjem je bil kro-'v marsikaterih podjetjih že se- zato vedno‘“eč DOprove mete. nan uspeh. j daj težave zaradi pomanjkanja 01je se na rastlinah poprove Ob priliki bomo o tem obšir- nekaterih profilov delavcev, ter; mete nahaja y majib mehurc-neje poročali. Se enkrat vsem in .da je v kmetijstvu neobdelanih 1 kib ki SQ na spodrj^ strani tem-vsakemu posebej hvaležen spo-! več kot 700,000 hektarjev Povr-! nc,zelenih listov Te male oljne min in božje povračilo. | šin. j mghurčke pokriva tenka mre- M. Tekavec O vseh teh in sličnih proble- n|ca ______» __ ; mih je v jubljanskem Delu dne ta------------------ . 1- —;sia v •PlSoiik Sl@¥eiišk@ isla s¥e Tda sia SSaverisfcI pristali ,---e- ■ j——j--------------- —; Poprova meta je prišla ; 26- junija Jože Olaj napisal zdruzene drzave pred 160 letl’ | daljši članek. V njem tudi ugo-!r,e stoletja preje so j0 gojili v j t avl j a, da celo številne delovne Angliji in na evropski celini; I organizacije ali niso zmožne ali Posebno vrsto poprove mete, & j celo ne želijo sprejeti delavcev, daje neko grenko 0ije, pa sejej0 . '!ki bi se želeli zaposliti doma. na Kitajskem in Japonskem. T0 CLEVELAND, O. — Pocitm-, Razein tega se ne ukvarjajo z olje ima velik odstotek mentola, ce so m kdo naj zdaj govori o vprašanji, kako bi privabili na- ki ga uporabljajo v medicini, soh, pa. naj si bo tudi sloven- zaj dom0v vrsto strokovnjakov. Rastlina poprove mete P°tre' ska? Tako vprašanje se morda kj dejajo v drugih državah. Po- buje globoko, bogato zernij0. porodi v glavi tega ali onega, se nekod celo namerno zavračajo je dovolj rahla, da se lahko raz' bolj pa v glavah naših otrok. Pa ’ ponudbe tistih strokovnjakov, vijejo korenine. Enakomef110 vendar je prav, da mislimo že.j^ se }z tujine sami ponudijo za deževje med rastjo daje naT na prihodnje leto, ko bo morala j vrniteV in iščejo primerno zapo- boljši pridelek. Na področjih z Slovenska šola spet odpreti svo- sliteVi , manjšimi padavinami namakaj0 Kje i!č praskajo j "aka polja umetno. A kaj najbolj skrbi v zvezi z: Ko poprova meta dozori, J delavci v tujini domače oblasti? i kosijo s kosilnimj stroji k1 rodu in poreklu. Mislim naij0^e Qjaj je zapisaj v prgj orne-! nalagajo na tovorna avtomobi položaj slovenskih zamejskih šol j njenem članku; | Potem spravijo meto v velik “Veliko naših delavcev pa bi .kadi za destilacijo. •j a vrata in pomagati našim otrokom, da bodo ostali zvesti slovenski besedi in še bolj svojemu tam na Koroškem in Primor-; , “ .° 7’ 0 več delovnih mest in omoeočaio skem' Koliko resnične korajže j Ge rado vmdo j:z tujine tudi za-j Kako jo destilirajo? ■ . deželo, ki jih je sprejela m jim nastajan. noyh> * g ^ ] j3e treba, koliko zavednosti star-|t0) ker marsikje ZUnaj močno!kadi dovajajo paro, ki prej?a 0 V dn° postala nova domovina ali vsaj na8tajanje hočejo svobodo da so vsi proti komunizmu in proti ruski j dobra krušna mati. Gradili in u- premoči v ZSSR, če še ne tudi proti ZSSR sami. j stvar j ali so za sebe in za njo, ji Če se ta poožaj ne bo skoro spremenil, bodo vaši vnuki in Svet je to poslušal, pa teh razlag in zagotovil ni jemal' Pomagali rasti, pa vključevali v . Tje’ up° J, 1 rojakl1m r°' resno, zato se tudi za nje ni brigal. V svobodnem svetu ni Ti8110 dr™bo tudi svojo kultur- J je’ rae 6faa ne v ena<1 sy; bilo resnega, odgovornega državnika, ki bi hotel načrtno 110 dediščino, prineseno iz stare- “ ^ razbijati Sovjetsko zvezo, kot so to predlagali predstavniki v Sovjetski zvezi “ujetih narodov”. Svet ni pozabil, kaj se je zgodilo nemškim vojskam, ki so na Hitlerjevo povelje vdrle v Rusijo, prodrle do vrat Moskve in Leningrada, do Stalingrada na Volgi in do Kavkaza, pa bile nato poražene pognane v beg in gonjene vse do Berlina in Labe, kjer so se zmagovite sovjetske čete srečale z ameriškimi. V Sovjetski zvezi “ujeti narodi” torej niso mogli resno računati na podporo svobodnega sveta pri svojih na-Ahi in obsegu, niso potrebovali ^ Črtih. Prva skupina -4- narodi, ki so imeli do druge svetov-j kakega posebnega učenja in vež- 11P an ne 0Li0 ya8X°nT j šev, da pošljejo svojega otroka1 pritiskaj0 i k slovenskemu pouku , j nas? Nihče nas ne sovraži zato, nanje razne organiza- ga kraja. i v to deižel° Pred davnirni leti. Vi V zgodnjih dneh priseljevanja S^f'. d(dah, živeli po starem, hra-je bilo le malo organizacij v A- f1* PomaSah gladiti šole, cer-meriki poleg mogočne Zveze kve’ narodne dom°ve, ustanav-podjetnikov in tovarnarjev. Lah bratska kulturna in druga Mladi ljudje, ki so prihajali iz d™stva’ četudi ste morda zaslu- Evrope brez kake posebne sol- Zlk kcmaj 10c na uro' ' Upajmo, da vsi vaši napori, če govorimo , doma slovensko, In pri cjje političnih emigrantov, ki jih želijo izkoristiti za svoje namene. Te organizacije razpolagajo nihče ni prikrajšan ali zaniče-J tudi z veiikim propagandnim van zato, ker zna tudi slovensko, 3trojem; ki požilja med naše de. ali ker hodi k slovenskemu po-1 lavce razne časopise, brošure, uku. Nihče, prav nihče. Pa po-; letake in drug0 tiskano gradivo. mislimo, koliko je med nami Te ekstremne politične organi- —— —F-*, - - jo staršev, ki iz neke lenobe, 2a-;zaciie in skuDi,ne pa podpirajo dobro olje P° barvi’ nikrnesti, zaradi ugodnost in ne- tako r e a k c i o nami krogi kot okusu’ kuPuiejo olje ^ meto. Zaradi vročine p°P okaJ° olje oljne mrenice in sproščajo v obliki pare. Para in oljni h pi se zbirajo v posodi, ki je hladilni vodi, in v kateri se Te ra mešanica olja in vode. ostaja na vrhu vode in ga jajo v velike nepredušne bo Izkušeni kupci, ki po^n3 mete za nadaljno uporabo. dicini- zanimanja pozabijo na tisto, kar mn0!ge cerkvene organizacije bi jim moralo biti tako drago, A še huje je za partijce to, kl pa se' uPorabl.ia v ineCnred' mora odgovarjati strogim P n 3.- ne vojne lastne neodvisne države — je imela za svoje želje j banja za delo v jeklarnah, livar in načrte skoraj uradno javno podporo, kot med drugim do-mah, na železnici, v rudnikih m kazuje omenjeni zakon, ki ga je sprejel Kongres ZDA j v drvarskih taboriščih. Prijeli 17. julija 1959. j so orodje, ki so ga jim dali, v ro- Jakob Strekal ske izobrazbe v današnjem srni-1 ’“k TJ! .I1C1FU'L;1’i tako sveto, da bi naučili svoje o- da jp «v yodr,jPTT1 Xok, " ,1 J J J , troke materine govorice vsaj za šimi deiavci v tujini hudo po. P1S0m. ki ga določa zakon ; dom, vsaj za domač pogovor, raslo tudi delovanje raznih cer- ------------. ui .vsaj za pogovor s staro materjo kvenih organzacij, ki svoje delo strokovnJaii iSrST kVSeSiTka“ r*":#**?’ Ci!iem' Medtem, ko so uradni ** _____ liotr skvenS šo'a Tvolik! 7“ soclalfJ“goslaviji.” Ni ško-poijski odnosi še pre«J ' I LOina siovenma m .cuko, teizko ugotoviti, kje je točka ki cndel°vrf . . , , EUCLID, O. — Ravnokar sem ni popolna, ne ustreza povsem srbi režim Politične'organizaci ■ f ’ pa V praKl raW ^ stični svet se je razklal v sovjetskega in kitajskega, kate- hko nasprotje z današnjo dobo, prišel s piknika, ki ga je MZA1 potrebam — je pa velika, velika je s svojim delom razkrivajo Sin w° Rapred^pmškiii te' Ssseia satele III Od tedaj se je v svetu marsikaj spremenilo. Komuni-1 ke in se lotili dela. Vsekakor ve-, pomoč staršem, tako pri učenju vse laži komunistižnega reži^; ^ev zapo^ “k^i^Ts: iSir bilo P n‘h vsak se skuša pomiriti s svobodnim svetom in iskati pri ,ko nudijo ljudem vse vrste mož-,izvedla v pomoč slovenskim mi-njemu podpore in pomoč: v gospodarskem razvoju. Poseb- nosti vežbanja in skušnje, da bi | sijonarjem. Zdi se mi, da je večno vneta :e v tem pogledu Sovjetska zveza, kjer strah pred lažje uspeli in da bi dobili boljši ji uspeh v moralnem in gmot-“rumeno nevarnostjo” raste preko vse stvarne meje in raz-,In udobnejši posel! ’nem oziru, kot smo ga pričako- sodnosti vsaj v delu odgovornih krogov. ! Danes poudarjajo povsod po- vali. Gotov sem, da bi naši misi- Pomirjevanje in mirno sožitje s Sovjetsko zvezo in s jtrei30 P° šolanju, po boljši in po- ■ jonarji, ki jim pomagamo, če bi komunistično Kitajsko je po volji tudi svobodnemu svetu, i polnejši izobrazbi, ki pa je vča- i videli naše delo, bili z našim so- ZDA, svobodni Evropi in seveda tudi Japonski, Indiji inisih Pravo uničevanje časa in, delovanjem zadovoljni. Ukiiiu v*a, ua M, uutuczue piKrn-1 uuiasrm jiuai m mladine) in cer 'Kknn-i .nU m Wnvrateni' . drugim državam Azije in Al rilce.. Da bi mirno sožitje okre-'trošenje denarja. Prenekateri j Bog nam je naklonil .za ta dan i ka na Slovenski pristavi, ki naj'kvenih porok hudo boli 'domače' konservatork rred katerih J, pdl m zavarovali, SO svobodni narodi Evrope, ZDA in KaU mladi ljudje gredo v šole in na-1 ugodno vreme, ki je prvi pogoj pomaga finančno k vzdrževanju oblastnike. domaee konservatorj , med kate u Vabimo vas, da se pridružite tudi čut za povečano cerkveno prijateljem Slovenske šole, va-! življenje, število krstov (tudi bimo vas, da se 'udeležite pikni-! odraslih ljudi in mladine) in stavi, ki naj kvenih pon vzdrževanju, oblastnike. Č Poljaki so zaposleni - - g0 v gradbeni stroki; P°sebT jji ' ie aterji Vnnfpr-nrf ;l F^Ogza sklicanje evropske Ao tudi v delovne tečaje^ ko pa za uspeh. Nepozabno doživetje j nase šole. Pokažimo otrokom, daj Pred kratkim je Tanjug poro-1 umetnoTtnih ^zgodovinarje'7 *- _ ^ varn0S^,in sodelovanje. ^ • je vse co mimo in bi se bilo tre- pri sv. daritvi, ko je Father se za šolo zanimamo, podprimo' čal, da “naše dc' dc,0J* k'*'««™ i? svoj prvi, kvodni del, drugi, ba resno iotiti dela, se umakne-; Charles w7lbang‘'c,M7 zVe^im1 Jo ITorTo inTŽImo ranjAuj' obdeluje vSboTrilS duhomrii Sih!vel!Lob!oSU roo u i j i v. , nn zopet pritisnili m jih zapo-bm , ^ a peldveh ponoči do- /^.1. Vse, kar je treba za na from hio Č dili. V bližini Dabke se zopet Povedali so nam, da se bo- ^Ta” Sm° morali fakati kmalu preselili v Maribor J kak teden’ d-a s° nfsl na levem liM- ^hj dni 30 36 Prvi 0dPe-,V, u'" tr v ' T, al1 kot 9. marš-bataljon na ita-!hum 00P za ^arsava Ko so 1° Atensko -------^ -------" — krilu prodrli. Takrat so bili mejo, mi pa kot 10. Maribor. Ko zavzeli, smo pa tudi mi spet začeli pritiskati nanje in smo v Maribor,~~naš~ nasta- Podasnem napredovanju prišli v bližino Krasne. Tam je bil spet zastoj. Skopali in uredili smo ^bataljon Thiclemo čet° V aod na Pobrežju. Prvi ve-, Se nas je spravilo skupaj . kakid 20 fantov in jo mahnemo dobre IarKe m ostali tam nekako j. hiesto, se reče v __ . priboru je bil 26. polk, menda kakor d„°mt.Ia“_Se“ bn pred: Vo.er; Govorili so nemško. Z . teki tega polka sme se znašli gostilno V b tednov, da smo se že počutili v^°stilni. prav kmaiu se je sli-Pj „ Psovka: “Slowenischer • Bili smo užaljeni, da hjih ZnQred m začeli mahati po Za in''^1 Sluvuk- Prišla je stra-^ nas odgnala na naš stan. Im a °i je bil sklican ves bata- v' ,,1 Hob-t. ZDor, mi pa na raport. tešb 1 Sni° Vsak en teden kasar-borj0^a aresta po večernem ra-in prepoved iti v mesto. b0t,j. hisem ,čakal večernega ra-Na v' •Sem se ze Prei umaknil, je rcaiak daleč proti Šentilju mi ved! lagan za povišanje. Ker pa te časti nisem maral, sem ušel iz jarkov in se za dva dni zakopal v pšenico, ki je bila; že zrela. Svet je bil valovit. Za nekim robom sem našel precej varno zavetje, ko so pa krogle začele žvižgati, sem grebel globlje in pri tem naletel na krompir. Bil sem radoveden in kopal na več krajih in povsod našel krompir. V vsem dolgem robu je bil zakopan. Po dveh dneh sem ga nabral v šotorsko krilo, kolikor sem ga mogel nesti, in odšel v jarke. Nobeden me ni vprašal, ^kel stotnik, da moram biti!kod sem bil> samo kie sem krom-nj eg o vi bližini. Tega i Pl*” dobil. Rekel sem jim, naj a2a tel v .SeiX1 Se drzak Stotnik je go v j;Uo gostilno jaz pa v dru-lizini in tam čakal ordo-trek a’ da rne pokliče, če bi bilo | zvečer cel vod vzame šotorska krila, pa jim bom pokazal, kje se dobi krompir. To se je izvršilo. Krompir so prinesli na zastia kaJ zatrobiti, čakal sem I določenI prostor, kamor so po-J-loei°ni; bataljon je odšel po-j noči pripeljali živež, krompir pa krev’ •laz sem pa drugo jutro pri- odpeljali. Drugo noč smo že do-2a njimi. Seveda sem bili krompir z oljem in jesihorn, teintVakoi na raport. Dobil čebulo in poprom in to se je ko osf ° zaP°ra> da bi bil lah- ponavljalo kakih 14 dni. botu "cj1 £e dva meseca v Mari- Iz jarka je bila poslana vsako iv° bi bili upoštevali vse noč patrola-izvidnica; včasih so ; šli trije možje, včasih pa šest. c Na RUSKO FRONTO, j Neko noč sem imel službo v jar-vali_ -pi^cjik kazni niso upošte- jku, ko je bil določen za patrolo 'rilgipjncem maia sem rnoral z \ neki starejši možak. Bal se je in vred na rusko fronto. °Zili se tri dni in tri noči, tesn , ti° bližine Karpatov. Tam kam z 50 nas te hek^0’ rned bribi. Sredi vasi kam z nami. Za-precej veliko dam !'0^keI na boben, nakar ^ base tr So „ ^udje prinašali polne Samih dobrih jestvin. ^tedkraf0 nekaj časa, kar aSs Pa vsi na vlak in so teleč v, V P° drugem tiru ne-T>obfo° "3m za fronto, tecčgj. £e spomnim, da smo te>č in Zu^eH marš, hodili vso an, , . Se zjutraj znašli prav teh’ kJer d To' °m0 preišnii večer za-V°teki, nam približajo neki ° planikah na ovrat- na jok mu je šlo, pa mi reče: “Koliko ti dam, da greš ti namesto mene?” “Nič”, mu odgovorim, “denarja imam sam dosti”. Stopil sem k podnaredniku in mu povedal, da grem jaz namesto Oražma, pa bo on na mojem mestu. Podnarednik je bil zadovoljen in smo odšli; bilo nas je 6. Kmalu so nas opazili Rusi, ki jih je bilo kakih 200. Hoteli so nas obkoliti in ujeti. Tako smo tekli, da smo bili vsi zmešani in nismo vedeli, kje je odprtina v žični oviri. Lezli smo kar čez žico. Rusi pa udrihali po nas, da smo bili čisto raztrgani. Ko smo prišli v jarke, so nam dali druge obleke. Nevlrousko zvezdo so stehtali Astronomija je s pomočjo rentgenskih žarkov potrdila teorijo o umiranju nebesnih teles. Zvezdoslovca Walter Baade in Fritz Zwickey sta pred štirimi leti izračunala, da morajo obstojati v vsemirju zvezde, ki imajo premer samo nekaj kilometrov, pa tehtajo toliko, kot druge zvezde. To so nevtronske zvezde, v katerih je masa tako zgoščena, da bi en naprstnik te mase tehtal na zemlji milijone ton. Od takrat zaposluje ta domneva mnogo zvezdoslovcev. V zelo razširjenem sodelovanju je zvezdoslovcem pred kratkim uspelo, eno izmed teh nebesnih palčkov — Herkules X-I, iz ozvezdja Herkulesa — stehtati. Izračunali so, da tehta ta zvezdica šest desetin ali dobro polovico toliko, kot sonce, kar popolnoma odgovarja prejšnjemu ugibanju. Zvezdoslovci upajo, da bodo z nadaljnim tehtanjem drugih nevtronskih zvezd prišli do zanimivih odkritij o starosti zvezd in da se bodo prepričali o pravilnosti svojih domnev o izredni gostoti nekaterih zvezd. Znanje o obstoju malih, težkih nebesnih teles so zvezdoslovcem omogočila vsemirska potovanja, ki so odprla novo okno v vesolje s pomočjo rentgenskega (X-ray) zvezdoslovja. Iz vsemirja na zemljo usmerjeni rentgenski žarki se zgube v atmosferi in ne dosežejo zemlje. Raketni poleti v šestdesetih letih so prvič zabeležili nevidne ' trde žarke v vsemirju, rentgenske žarke so pa odkrili šele raziskovalni sateliti, ki jih je NASA šele v zadnjih letih ward univerze svetoval svojim tovarišem na optičnem oddelku, naj si veliko plavo zvezdo HZ Herkules natančneje ogledajo. Ta nasvet je sprejel John Bah-call na observatoriju univerze v Tel Avivu, ki je kmalu nato zasledil utripanje luči na HZ Her-kulesu, ki ne traja samo 43 ur, ampak se ujema z utripanjem rentgenskega vira. Na podlagi tega znanja sta Liller in Bahcall naredila model, ki pojasni nekatere lastnosti naglega vrtenja med normalno zvezdo in njenim izredno zgoščenim spremljevalcem. Po tem pojasnilu kaže plava, normalna zvezda rentgenski zvezdi stalno isto stran, zato se z rentgenskimi žarki ogreva samo na eni strani, kar se zaradi vrtenja zvezde opaža kot utripanje svetlobe. Rentgenska zvezda stalno srka iz gornjih plasti svoje večje spremljevalke materijo, ki udarja z velikansko brzino na nevtronsko maso in pri ustavljanju proizvaja nevtronske žarke. 1.2 sekunde trajajoče utripanje v rentgenskem žarenju tolmačijo kot zelo naglo vrtenje male nevtronske krogle. Maso plave zvezde se lahko spozna po njeni posebni plavi svetlobi, kar je skupaj z malenkostno nerodnostjo v 1.2 sekundni periodi rentgenske zvezde zadostovalo, da so izračunali težo rentgenske zvezde. Za 35 dnevno periodo pa dosedaj še niso našli nobenega uporabnega pojasnila. Med tem se iskanje za nadalj-nimi sisiemi normalnih in rent- zemska 190.000. Odvisnost od tujih delavcev se kaže še bolj v % vseh zaposlenih. Na prvem mestu je Švica, kjer pride na vsakih 100 delavcev 25.7 tujcev, v Nemčiji jih je 10.8%, v Franciji 9.7%, v Avstriji 8.1%, v Belgiji 7.6%, na Švedskem 5.7%, v Angliji 5.1% in na Nizozemskem 5%. Gostje-delavci predstavljajo s svojimi družinami za svoje gostitelje vedno večje težave: ni stanovanj, ni šol in ne učiteljev; ni bolnic in ne igrišč. Zato je Švica čisto ustavila dotok novih tujih delavcev, druge države pa zahtevajo od delodajalcev vedno večja zagotovila, da je za tujce v vseh ozirih preskrbljeno. Gostitelje skrbi tudi, kaj bo, če dela zmanjka? Vseh tujcev ne morejo kar tako poslati domov, podpirati vse brezposelne bi bilo pa hudo breme. Tuji delavci tudi opravljajo naj nižja in najtežja dela, ki jih domačini ne marajo. Kdo bo to delal, če S tujci odidejo? j Zapadnoevropske države pa niso odvisne samo od tujih de-| lavcev, ampak tudi od tujega trga. Nemčija npr. izvozi 52% vseh avtomobilov, 44% strojev, 42% investicijskih naprav, 29% fine keramike, 24% električnih izdelkov, 17% potrošnje in 11% oblačil. Narodi postajajo vedno bolj povezani med seboj in vedno bolj odvisni eden od drugega. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV poslala v vsemirje. Medtem sta genskih zvezd vneto nadaljuje, oba satelita SAS (Small Astro- kajti samo v zvezi z normalno nomy Satellite) in OSO (Orbit- zvezdo se morejo dobiti pptre-ing Solar Observatory), prine- j ’cni podatki o rentgenskih virih, sla toliko podatkov, da neki Ti podatki so nujno potrebni za strokovnjak pripisuje obema razumevanje umiranje zvezd, satelitoma večji pomen za zvez-; Zvezdoslovci namreč domneva-doslovje, kot daljnogledu na!j°> da so nevtronske zvezde sta-Mount Pal omar, ki ima lečo v!r°stna doba v razvoju zvezd, premeru pet metrov. Samo satelit SAS, ki so ga pozneje preimenovali v UHU-RU, je našel preko sto rentgenskih virov, med njimi enega posebno zanimivega v ozvezdju Herkulesa, ki je sedaj znan pod imenom HER X-I. Tega sedaj natančno opazujejo. Ta vir pošilja v časovni razdalji 1.2 sekunde kratke, močne rentgenske znake, podobno kot svetilnik. Ti znaki se pa vsakih 43 ur ustavijo, kar kaže na to', da jih zasenči neka druga zvezda. Torej morata dve zvezdi krožiti druga okrog druge. Po desetih dneh pa HER X-I izgine popolnoma in se pojavi šele po tri tedenskem odmoru. V preteklem letu je uspelo Georgu Clarku in njegovim so- I542.'> Materin« RU 4SU-223" kratko preden ugasnejo in se kot “Črne luknje” popolnoma skrijejo v nevidnost. Vnema raziskovalcev je zaradi črtanja postavk v proračunu NASA močno zavrta. V načrtu je sicer še izstrelitev nadaljne-ga znanstvenega satelita, večji instrumenti z mnogo občutljivejšimi detektorji rentgenskih žarkov bodo pa najbrž ostali samo v načrtu. Zahodna Evropa zavšsi sd tujih delavcev V zapadnoevropskih industrijskih državah je trenutno zaposlenih okrog 6 in pol milijonov tujih delavcev. Največ je Turkov, Italijanov, Jugoslovanov, delovcem na Massachusetts In-1 Špancev in Portugalcev. Nem-stitute of Technology, ki se uk- ! ška Zvezna republika jih zapo-varjajo s preučevanjem podat- sluje 2,345,000, Francija 1,520,-kov satelita OSO -7, določiti me- 000, Anglija 1,200.000, Švica sto rentgenskih virov tako toč- 693.000, Švedska 221.000, Belgija no, da je William Liller s Har- 220.000, Avstrija 208.000 in Nizo- ZA RAZISKAVO ZVEZD — NASA hoče s posebnim satelitom, ki ga vidimo na sliki, ko ga pripravljajo za namestitev na raketo Delta na Cape Kennedy v Floridi, raziskovati radijske znake prihajajoče iz notranjosti naše “Rimske ceste’’, . o-zvezdja, v katero spadamo mi, in še dalje iz vesolja MALI OGLASI ŽENITNA PONUDBA Mlad slovenski fant, star 24 let, želi spoznati prijetno dekle MALI OGLASI Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko hišo, garažo, na 1006 E. 66 Place. Kli- zaradi poroke. Oglasijo naj se j ^Ite 481-0654 od 1 do 3 ali 6 do 8 tiste, ki imajo resen namen ust- I za sestanek. variti si dom in družino. Zaže- | (13o) Ijeno je pasivno znanje sloven- j FOR SALE skega ali Katerega drugega sla-. Remodeled 4-bedroom home venskega ali nemškega jezika. w^h large kitchen, dining and zaraai lažjega sporazumevanja,: kvjng room area plus utility kar pa ni nujno. Stan Jaušovec, | room on first floor. 2 car garage 2o33 So. Cherokee, Denver, Colo. - fup cement drive. 80223. —(137) t Call 391- 8263 Naprodaj Zidano poslopje, 6 stanovanj, 2 trgovini. Dohodek $7500 let- * no. Se mora prodati. $11,500. 361-1635. (139) -(139) 6906 St. Clair Ave. OSTANKI STARE SLAVE RIMA — Od nekdanje slave so ostali stebri in zlizane cestne plošče, po katerih hodi rimska starka na Via Sacra. V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, z kuhinjo in kopalnico, air condition, \ na 6404 Carl Ave. za starejše i ljudi. — 391-3320. (138) j Hiša naprodaj Pri E. 200 St., v Euclidu, aluminijaste strani, dvojna garaža, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj. Kličite 731-4841 po 4. uri. (138) Help Wanted Male or Female Naprodaj Naprodaj je nova harmonika. < Kličite RE 2-8772 (138) Hiša naprodaj Sedem sob za eno družino, i. blizu cerkve sv. Vida. | Kličite 881-2112 S -(138) ' Help Wanted First shift Light assembly operation Call 696-2220 AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT 3500 Lakeside Avg. Cleveland 44114 (x) Male Help Wanted Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, naj-jmanj 3 leta izkušnje. Dobra ; plača in obrobne koristi. Javite Prvič na ogled pri sv. Kristini Colonial hiša, 3 spalnice, v do- £2 prosim na: Box 123, Ameri-brem stanju, omare iz naravne- | can Home, 6117 St. Clair Ave., ga lesa, $24,200. j Cleveland, Ohio 44103. LAURICH REALTY j (x) 481-1313 |----------------------------- (138) ! Male help wanted HEAT TREATERS V najem Experienced preferred. Will Opremljena soba se odda poš-| train. Benefits. Permanent. tenemu moškemu, srednje starosti. ali starejšemu. Si lahko kuha. Lepa okolica. Na 1189 E. 176 St. (138) Pri Lake Shore Blvd. Na E. 146 St., oddamo 4 lepe sobe v 2-družinski hiši. Samo dvojici. Nič živali. Kličite 729-1155 (138) House for sale 2-family, 5-5, double garage, cement drive. St. Jerome’s, Lake Shore Blvd. area. Call 944-2191 after 6 o’clock. -G39) Universal Heat Treating Co. 870 Addison Rd. (137) Pomagač pri avtomobilih dobi delo Kličite 486-3749 po 6. uri zvečer. Podnevi kličite 281-7778. (138) For Sale Brick Bldg., 6 suites, 2 stores. Income $7500 a year. Must sell. $11,500. 6906 St. Clair. 361-1635 (138) I Dobi delo Izučen pleskar dobi delo. Poln čas. Kličite po 6. uri 944-8436. (139) Delo na strojih “Drill Press” ■ Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANI J A 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (145) JAKITORiAL Men and women for office cleaning. Good pay. Steady work. Experienced. Husband V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico,' and wife teams also. Prefer plinsko ogrevanje, zgoraj na !.some English spoken. Must have 6013 Bonna Ave. Vprašajte za-; own transportation, daj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., j GREAT LAKES CLEANING ali kličite 881-7122. | SERVICES (139) 12930 Lorain Ave. 671-3030 (139) Help Wanted — Female NAPRODAJ Hiša z štirmi spalnicami na 19970 Grand Blvd. gozdnata in slikovita okolica v Euclidu. ko-j Female Help Wanted palnica in prostor še za drugo, Woman wanted for cooking and rekreacijska soba, dishwasher!11^ housekeeping for elderly garbage disposal, zunanja rešet- ‘ Croatian C0UPle in Lyndhurst. ka na plin,'blizu šol, cerkev in ;Preler iive in- References. Call bus. Kličite 481-2997 zvečer, po- ii39-1077 0 *° 9 dnevi 951-3351. j___ _ —(139) — (141)! CLEANING WOMAN | To work 4 hrs. a day, three days Stanovanje na'Norwood Rd., a ^ ^ zgoraj, se odda. i etc‘ 0ff K '° & St Clair' Kličite 961-7859 i CaI1 361-6264 -(137)|_________________ {138} HELP WANTED, NAPRODAJ ______________________________ frižider, televizija, cedra omara j General Office Wot k (cedar chest) v jako dobrem \ Typing, knowledge of Slove-stanju. Se proda poceni. | nian. Short hours. Call 431-0628 Kličite 431-1275 (x) M RAZPOROKA f Spisal PAVEL BOURGET ROMAN Prevedel A. KALAN dno dodal tem besedam prista- j no žrtev, da se mož ni prehudo vek: “V nekem pomenu”. S tem | razsrdil nad njo in da se ji je Pono- ! teremu je bil vedno katolicizem sen je bil, ker je popolno nado-! ona velika nacijonalna zmota, mestoval pravega očeta pri svo-' oni stoletni strup, katerega tre-jem pastorku, sedaj pa v tem j ba odstraniti za vselej. Imel je hipu čuti v sebi neko živalsko j morda res razloga dovolj, da je mržnjo nasproti otroku prvega | sovražil kakor živo bitje kakor zakona. Temu so bile krive besede mladeničeve: “Ona je bila meni poprej mati, nego, tebi žena.” — Dalje je bil Darras ponosen, da si je v razporoki vst-varil zakon, enak najbolj verskemu, kjer sta duši združeni, kjer vlada medsebojna zvestoba, soglasje v moralnih nazorih •— in glej sedaj ta zakon ne zadostuje več njegovi ženi, odreka mu pravo veljavo, in kar narav- osebo to vero vedno delavno, vsikdar pripravljeno, da se hipoma pojavi tudi pri onih, ki žive v misli, da so se je popolno oprostili! . .. Toda on se ne da kar tako lahko pregnati iz vrta svoje sreče, on ne izroči tej licemerski cerkvi brez boja ije, ki mu je bila toliko let dragocen zaklad. Boril se bo in zmagal bo. To zaupanje, s katerim je ravnokar navdihoval Gabrielle, je hotel označiti razloček, katerega katoliško bogoslovje tako strogo a obenem tako človekoljubno vedno dela med stanom milosti, brez primere vzvišenim, in med naravno dobro voljo, katere neče pripraviti ob srčnost. Po njenem mnenju jo je spodbujal duhovnik pridobivati si zasluženja sploh. Opomnil jo je, da ima duša pravico upati, da dobi, česar prosi v smislu slovesne obljube: “Kar bote Očeta prosila v mojem imenu, vam bo dal.” — Zasluženje zanjo je bilo, kakor je rekel duhoven, da je koneeno vendar le priznala svoje verske dvome, katere je toliko časa skrivala. Tudi to je bilo popolno očito plačilo za nje- nost trdi, da ni zakon. Vsaj ne [oživelo je sedaj res tudi v njem moreš bolj jasno zanikati zako-jin se kazalo v energiji, s katero na, kakor če se ti zaradi njega; si je klical: “Da, jaz zmagam!” vzbuja očitajoča vest? Ta mož!— Tedaj pa stopi v pisarno nje-trdne volje, ki je eno za drugo |gov tovariš Delaitre, ki je imel dosegel najtežje namere svoje J Luciena kot tovariša vzeti s se-mladosti s svojo inteligenco in s [boj na pot po svetu; temu reče - svojo vstrajnostjo, ni trpel samo | Albert krepko, kakor da je po-vsled tega, ker sta se mu podi-! polno gotovo: “Lucien se še ni rali ti njegovi najdražji ideji.; konečno odločil; v osmih dneh On je še vedno ljubil Gabrielle; j pa upam, da vam dam točen odleta in navade so seveda pomi- ! govor, namreč da vas bo sprem-rile mladeniški ogenj te Ijubez-iljal na potu. . .” ni, vendar si jima ni prav nič j V, svojem doslednem optimiz-zmanjšala medsebojna iskrenost, mu je Darras kar naprej v svojo Spoznal je, da ta duša njegove korist zaračunal svojo pot v mi-žene ni več popolno njegova, da- nisterstvo za notranje posle, da-si on ni vedel, kedaj so se v njej . si je bil vspeh tega pota zelo razrasle intimne, globoke ideje; dvomljiv, in tudi ženi se je duša in čustva popolno nasprotne; zazibala v jednake nade, ven-njegovim; to ga je bolelo, to se \ dar pa je prišla do popolno dru-je uprlo njegovi duši. Polastila j gega zaključka kakor mož. S se ga je ljubosumnost tako živa tem korakom upal je on, da se in žgoča, kakor če bi se bil ke- približa svojemu namenu, nam-daj s strahom prepričal o nje reč razbiti načrt, ki ga je Lu- zopet tako hitro približal, ko se je poleglo prvo iznenadenje in srd. Včeraj in danes pa še ni ničesar storila, kar bi zaslužilo, da bi bila uslišana njena molitev. Sedaj, ko ji ni treba več lagati z zakrivanjem in ko Albert pozna vse njene misli, sedaj se lahko popolno posveti krščanskim dobrim delom, če tudi le od daleč, kakor ji je za- odkupi pred obličjem naj višje je sedaj zopet prvič govorila s aa mu ne sme ničesar več Pr' Dobrote, in morda le doseže, da se ne bodo več ponavljale po-skušnje zadnjih dni. Da se le možu posreči, kakor je obljubil, da zabrani ta nečastni zakon, da ji vrne zopet njenega sina — in ti strašni dnevi, ki so se končali s tako groznim prizorom, bodo morda zanjo dnevi sreče. Tako je preživela primeroma mirna to popoldne, kakor tudi večer, dasi jo je težila nova, po- črtal o. Euvrard. S tem seveda sebna britkost. Po dolgem, času se ne vrne še v cerkve, ne more ' __.______ ■______.__________ se približati sv. zakramentom, j ne more še zbrisati greha, ki ga | je vsa slepa storila ter se v njem 1 mudila toliko časa, ne da bi premislila, kaj to pomeni. Vendar nekaj krščanskega življenja bi pa to le bilo, nekaj si vendar nezvestobi. Pred seboj vidi Gabrielle klečečo, kakor jo je za- cien zasnoval za svojo poroko, to pa bo tudi ozdravilo Gabrielle lotil, ko je privčdel Luciena k ! dušne bolesti, katere mu je od- njej v mali salon. Ta misel ga potopi v neizrekljivo otožnost. S tem ni bil užaljen samo soprog; užaljen je bil v njem fa- krila. Mislila je, ko ji je Albert ob slovesu govoril s toliko gotovostjo, da hoče sedaj vvesti še bolj natanko preiskavo glede natik, nespravljiv doktrinar, ka- Mile Planat. Sama je še dolgo premišljevala, kako se bo to kon- V blag spomin 10. OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE MATERE, STARE MATERE IN TAŠČE Marian Debevc ki nas je nenadoma zapustila 19. julija 1963. Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj in dobrotno Tvoje srce, ki je tako ljubeče bilo za nas, zaman se oziramo, kje bomo zagledali Tvoj obraz. Če bi ljubezen odločila in solza mrtve, obudila, ne krila Tebe bi gomila. Ti se je, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti ji daj rajski mir na vekomaj. Žalujoči: soprog ANTON; sin TONY Jr.; hčere: MRS. DANNY ZUPCSAN, JULIJA GRABELSEK in AGNES BEEBE; sestra MARY KRALIC; brat LOUIS GERMEK; ZETJE, VNUKI in VNUKINJE ter OSTALO SORODSTVO. Madison, O., 19. julija 1973. čalo; v svojem razmišljevanju je našla novih razlogov, da se je j pomirila. Kakor Darras, tako je tudi žena to sklepala iz tega, ker ; se je Lucien nasproti njeni opaž-j ki glede študentke branil z zatrjevanjem svojega spoštovanja do nje; ako se mu pa dokaže, kakšna je v resnici ta ženska, tedaj takoj pretrga z njo vsako zvezo. Dokazi pa bi morali biti tako trdni, da bi se sploh o njih ne bilo mogoče prerekati. Ali pa bodo tako trdni? ... Gabrielle in njen mož sta upala, da bodo. Morda Albert misli tudi še na kaj drugega? Da bi v teh razmerah kaj mogel naravnost doseči, zato je bilo malo upanja za ljudi zdravega razuma. Toda žena, toliko let tako skrbno zavarovana pred vsakim stikom z zunanjim svetom, je pač malo poznala življenje! Nejasne besede, kakor “pravni svetnik”, “varuštvo”, so ji silile v glavo. Dasi se jih ni branila, vendar premišljevala ni o teh besedah ne sploh o drugih pogojih za konečni vspeh. čemu brigati se za delo, o katerem je bila uver-jena, da bo požrtvovalno, lojalno in vspešno, ker ga je zasnoval in v roke vzel pogumni in razumni Albert? Ne. Sin se ne bo poročil s to žensko. Tudi ona se je silila, da si zatrdi to gotovost. Toda Darras se je zmotil v svojih računih: mati dobi v tem uspehu nove hrane za svojo versko gorečnost, katero je hotel Darras v njej pogasiti. Tisti čas po nastopu z Lucienom in preden je Darras odšel, se je nekaj zgodilo: Gabrielle je govorila— govorila, to se pravi, poslušna je bila P. Euvrardu. Nakrat se razjasni nad njo obzorje, ko je bilo najbolj temno. Gabrielle se j hipoma spomni besede: “Vi si zamorete pridobiti zasluženja ...” Modri oratorij an je previ- Tangy Tea'Punch Tangy Tea Punch with a delicious assortment of cheeses is a gourmet delight to serve when friends drop in. The Tangy Tea Punch made with Instant Nestea is easy to make and so tasty too, you’ll want to make it frequently. Garnish the tea punch with lime slices, sprigs of mint and maraschino cherries for a colorful punch bowl. Serve with Swiss Knight, Wispride, Jarlsberg and other cheeses, and you can’t help but be off to a delightful and relaxing afternoon of entertainment. Here is the recipe as developed in the Nestle Test Kitchens. Tangy Tea Punch 8 cups cold water 1 6-oz. can frozen orange juice 1 cup sugar concentrate, thawed % cup Instant Nestea 1 6-oz. can frozen limeade ' concentrate, thawed In large bowl combine water, sugar and Instant Nestea; stir until dissolved. Add orange juice and limeade concentrates; chill. Serve over ice mold or with ice cubes. Garnish with lime slices, sprigs of mint and maraschino cherries, if desired, or garnish glasses with a lime twist and maraschino cherries skewered together. Makes 20 Lj-cup servings. svojim možem popolno od srca. Zdelo bi se, da bo posebno vesela nasproti njemu, ki jo je še pesebe tako ljubeznivo opomnil, krivati. jDalje prihodnjič) Mladi očetje tih v Polovico vseh otrok rojeni ^ desetletju 1950-1960 je bil° jenih očetom, starim od 2 30 let. I?a TEXTURE INTEREST— Comfort is the name of the game in this easy-going sportshirt of textured cotton knit. It’s from Trend bash-ions by Huntley of Toik, Ltd- Jerk Furnaee 09« INŠTALIRA NAPRAVE ZA OGEEV IN HLAJENJ*-STANOVANJ in TRGOVSKIH PROSTOROV, VODNE GRELCE, STREŠNE ŽLEBOVE IN STREHE, OGREV SKOZI STENE-Licensed, bonded & insured Kličite 656-3608 1 NA BREGU — Dekle na bregu J morja na otoku Padre pri Co't-! pus Christi v Teksasu se je za-verovalo v nizko leteče galebe. mmmšmmmmmmm NI JI ZA OKRAS — Ljudje imajo različne zamisli in želje. Ed Spencer v Seattlu, Wash., si je pritrdil na svojo čelado za vožnjo z motociklom majhen propeler, ki mu je slučajno prišel v roke. Pravi, da mu pri vožnji z motociklom pomaga,, ker da ga malo “privdigu-je” s tal. V O P AZOV ALI ŠČU? — Muca se je spravila v poštno cd ^ njico Anthony ja Osborne v Watsoniji v Avstraliji, --der ima dober razgled. Morda čaka mlekarja, ko stoj polici prazne steklenice. POGOSTITEV NA VRHU — Vsako leto nudijo na vrhu prehoda čez Skalne gore na cesti U.S. 212 med Red Lodge, Mont., in Yellowstone parkom zastonj okrepčila gostom, ki pridejo tja 4. julija. To je darilo Trgovinske zbronice Red Lodge. Slika kaže vrh ceste, kjer je še velik kup snega, na letošnji 4. julij. ~žk2Sif M T__ — hrt :Lr-". Za mkmnlm mmm ctsts se priporoča mmm. 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0623 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup Spominske podobice in osmrtnice. okreP Čil' Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra P°s NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE tiskov 11$