V spomin Vodnikov.
3. svečana.
Po zemlji noč svoj tamni plajs razvije; Med trumo zvezd posveti luna bleda, Na zemljo Krajne žalostno pogleda; Jo vidi, — solza ji obraz oblije.
V zvoniku kladvo uro tri odbije  — Ne zdihas Krajna več; ti žal beseda Ne pride 'z ust; serce ti up poseda,  — Rodil se mojster ti je poezije!
Nadušen vbera strune lire svoje,
S Triglava k delu doma vab7 sinove,
BojVati kliče jih vednosti boje.
O mojster pevcov! Mile strune Tvoje Poslušal ves zamaknjen sem glasove: Za nje darujem Ti ponižno svoje!
F. G.