PROSVETA slovenske narodne podporne jednote MT S. Uwwkk ln. Offtoi ot P*blWtka» SSSV South L«truda)« Ava. Tolophooo, RoelrvoS 4904 UMNO »S MUH lAiMM TIVVMRHUV Skozi zadnjih pet lot Je bilo več kot dvajset miljonov dolarjev dobička na leto. 4.FOO PUŠČA T .J-^BfiHSUE LAM V MRAZU New York, N. V. — (F. P.) — Iz niklov in deaetic delavcev jc F. W. Woolworth kompanija v letu 1928 nakovala 135,000,000 dobička. To podjetje, ki nima le celih vrat prodajalen, v katerih se prodaja vse po grošu in desetici, v Ameriki, temveč ima prodajalne tudi v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčji, je imelo skozi pet let na leto več ko dvajset milijonov dolarjev dpbička. Razpredeljena je kar cela mreša trgovine z okusno opremljenimi razločnimi okni in v katerih je vse na prodaj le po grošu in desetici. Ta mretni trgovski polip je v L 1926 laatoval 1,-726 trgovin, skoraj dve sto več, kot v prejšnjem letu. Woolwortftiovo poslopje v New Yorku je pravcata katedrala trgovine. Sploino je priznano za najlepše poslopje v mestu. Stolpič tega poslopja se dviga kviško nad golo bedo, ki je tako bllzo na Eastsidu. Milijoni grofov in desetič so zgradili ta stolpič, toda v tem stolpiču se pogreša dostojanstvo kot v drugih modernih stavbah. Samo nekaj blokov proč od tega dvora so tovarne, v katerih izdelujejo produkte, ki prihajajo po ceni v Woohvorthove trgovine, Poročevalec FederaMslra-nega tlaka je nekoč obiskal te tovarne. Spominja se vijuga* stih lesenih *topUk,.ki so vedjla v preobljudene delavnice, v katerih so zamorske delavko delale resne predmete is umetnega u-snja. Zeposljeni so bili le zamorski delavci in zamorske delavke. In ti samorski delavci in zamorske delavke so sprejele delo v teh tovarnsh, ker je bilo takrat i vedno težko dobiti delo. Delo je bilo od kosa. In pridne delavke in delavci so zaslužili povprečftb po petnajst centov na uro. Ako bi se lanski profit tega trgovskega polipa razdelil med trideset tisoč delavcev, tedaj bi se mezda vsakega delavca povišala za tisoč dolarjev. Prodajalke, ki so v teh trgovinah, zaslužijo povprečno na leto le po $672. Prodajalke v trgovinah v južnih državah pa kompanija plačuje le po oeem do deset (dolarjev na teden. V Chicagu in drugih velikih mestih pa zaslužijo prodajalke do štirinajet dolarjev na teden. Dnevno morajo delati več ko oeem ur, tedensko pa več kot 48 ur. C. 8. Woolworth, predsednik te korporadje, je v Scrantonu, Pa., pronašel, da prodajalke ns zaslužijo toliko, da bi plačale hrano in stanovanje. In ker je bilo tako, sta on ln Fre-dedek Pratt darovala organizaciji Young Women's Chriatian AssociaUon lopo hišo. da prodajalke lahko najamejo v nji stanovanje poceni. 2e potem, ko eo bile izplačane dividende, odbite vsote zaradi padle vrednosti, plačani davki in odračunjenl drugi stroiki. jo kompaniji v letu 1929 ostalo še vseeno devetnajst milijonov dolarjev. To je bilo seveda dodeljeno k rezervi, tako da ima družba zdsj okoli petdeset miUjonav dolarjev rezerve. Francija Pariš, 2. marca. — Francoski parlament Je včeraj po dolgi debati ratificiral Keilogg-Briando-vo proti vojno pogodbo s 670 pro-ti 12 glasovom. Edino komunisti so giaeovdli proti. Kopenhagen. lUsnsfcs, t. marca. — Danska Sbomka je včeraj odobrila KeOoggov pakt Chicago, lil — Preveč denarja! Kje. pri delavcih? Ne. Um ga ni bilo dosdaj še nikdar! Ampak bilo ga je preveč sa špekulante, To je tiato slo, ki je po-vzročik) orgijo špekulantov, ki jo namerava federalni rezervni odbor odpraviti. Preveč denarja v žepih vlagateljev pomeni, da je bilo preveč profitov, da so bile dividende premastne in predobro rejene. In zakaj tako? Kapitalistični gospodarski sistem je tak, da morajo biti dobički vedno večji, mastnejšl, Če ne, pride polom. Preveč denarja ne povzroča pravzaprav nobenih skrbi. Ako bi bil deipr v ljudskih žepih, bi to ne bila prav nobena nesreča sa deželo. Ampak kredit in denar niata pravilno razdeljena. Ce bi bila pravilno razdeljena,' se ni treba baiti prav nobehe krize. Industrija bi obratovala noč in dan. Ako pa imajo nekateri prazen žep, dasiravno delajo skozi celo leto, pa njihove želje po potreščinah ostanejo le želje, ki se nikdar ne izpolnijo, drugI pa dobe toliko, da ne vedo kam s denarjem, dasiravno so zadostili svojim najbolj razkošnim in razvajenim željam, tedaj ni nič izrednega, ako prihajajo krize. In vsi ti pojavi imajo, svoj izvor v kapitalizmu, v gospodarskem sistemu, ki je ena sama velika krivica za milijone in milijone pridnih in delavnih ljudi. Vaak dan je sprejetih nekaj sto novih delavcev, več ko dve sto Je pa postavljenih na cesto. Detralt, Mlch. — Se preden je napočil dim, so stali brezposelni delavci pred Fordovo tovarno in so se tresli mraza. Neko noč je stalo sedem tisoč delavcev v vrsti, da dobe priliko ponuditi svojo delavno moč na prodaj. Druge noči jih stoji od dveh do treh tisoč in tvegajo svoje zdrsvje na ponočni strsši, kdo bo prvi ponudil svojo delavno moč ns prodaj v tovarni v Rouge Riverju. Dnevniki so oglašali, da bo Ford sprejel trideset tisoč delavcev. To je vleklo. Od vseh strani so prišli brezposelni do-lavcl v Detrolt, da ponudijo svojo delavno moč Fordu naprodaj. Velika Svtna tovarna pa ne množi svojih delavnih moči z mrzlično naglico. Več stotin jih sprejemajo vsak dan v tovarni, pa dnevno je oidslovljenih od 250 do 400 delavcev. Pri najemanju novih delavcev radi vidijo, da so mladi delavci v vrsti. Tisti, ki so stari štirideset let in več, so pa v veČini v vrstah pri oknu, kjer se ispfpluje mesda odslovljenim delavcem. Waahlngton, D. C. — Predsednik Calvin Coolidge In njegova oficijelna famllija gresta danes opoldne v privatno življenje. Herbert Hoover, novi prezident, bo danes ustoličen z običajnimi civilnimi in vojaikimi ceremonijami in pompom na stopnicah Kapitola. Hooverjev inavgurn-cijski govor bo radioiran po vsej Ameriki. Hoover je pridržal dva člana Cooliclgevega kabineta: zaklad-niškega tajnika tMellona In de-lavskega tajnika Davisa. Vsi drugi člani Hoover j evega kabineta so novi. To se pravi: osebe so nove — vse drugo ostane pri starem. Istočasno se zaključi 70. kongres, ki Je nastreljal dovolj kozlov in poplavil deželo z novimi postavami v prid velikemu bus-inesu v Škodo ljudstvu. Novi kongres, ki ne bo nič bolj i, so snide v izrednem zasedanju prihodnji mesec, menda 10. aprila. naročite si 1vjigo "ameriški slovenci." Izgredi brezposelnih mraza v Berlin, & marca. — Več tisoč brezposelnih delavcev, ki trpo glad in mraz, je bilo včeraj v spopadu s policijo v predmestjih Berlina, ko so sahtevall premog ln denarno podporo. Mraz je spet pritisnil na štiri stopinje pod ničlo. Najhujši izgredi so bili v Charlotteridurgu, kjer je množica naakočila mestno hišo. Mraeovna krisa je povzročila ve-liko pomanjkanje kuriva, ki ga dele na karte. Komunisti pridno izkoriščajo položaj in organizirajo demonstracije. Snoči so velike 'množico korakale po ulicah s klici: "Dajte nam premoga, dajte nam kruha T Bančni rop. Fargo, S. D. — V tukajšnjo Narodno banko so v petek vstopih trije oboroženi banditi. kjer so s orožjem ustrahovali uslužbence in pobrsii nad pot tisoč dolarjev ter pobegnili v hin. Japaašm ns smejo veUti. Tdkio, 2. marea. — Japonska zbornica Je danes s veliko večino rsvrjr-sUl dolžan $7.80, Toliko računi-Jo sa kolibe, ki imajo pO dve so-bi. Koliba s štirimi sdbami pa stana mesečno desst dolsrjev. Vrh Uga je treba plačati me-sečno 76c sa vodo, 80o ss olik-triko In $1.26 za sdrsvnllu. MalokaUrl zamorakl delavec najame koliko z več kot dvema aobama. Le lUUjanski Hi drugi belopoltni delsvci nsjemajo kolibo s vsč sobami. Ako delavec prosi, di mu ds-Jo malo predujma- Jia njegovo zaaluženo mesdo, tedaj dobi le ček, ki se lahko Izmenja Is v kompanijskl prodajalni, Delsvci pravijo, da so v kompanijskl trgovini jestvino dražjo kot v drugih trgovinah. NsJsUreJši delavec v skupini js delsl pet ln trideset let. "Bila je sama ravnina, ko sam pričel delati," Jo rekel nsjSUreJII delavec. Svet Up* narodov sboruje. . Ženeva, 8. marea. — Svet Lige narodov ae jutri anide v svoji redni U*mes<-čni aeji. Vlak s delegati k balkanskih dežel, Avstrije In Ogrske, je imel 72 ur zamude, ko je bil sadrUn v velikih snetnih zametih. Delegat je so bili tri dni bres jedi, gorkoU in luči v vlaku. Pe Izgredi ftn vojna stanje v I kingn* Peking, 2. marca. — Tu ao is-bruhnili krvavi izgredi med na-ciooaliati in bivšimi severnjaki, katera so naeionaliati po njihovi kapitulaciji zadnja poletja ukiju-člll v avojo armado. Razglašeno Je obsedno sUnJe. KatoHški župnik aretiran radi Cbk-ago — V petek so prohi-bicijaki agent je zaplenili kotU-čak In veliko množino alkoholnih (»ns' v nekem ekladišču na 5C0S N. Clark st. Lastnik skladišča Chariea Schmidt je bil aie- Poostritev prohlblčns paaUve. St. Paul, Minn, — Drastične spremembe drUvnega piohibič-nega zakona v obliki emeOdmen-tov, ki so vključene v predlogsb, so bile predložene leglslaturt. Predloge je priporočil v Sprejem Andre* J. Volstaad, avtor pro-hlblčnega zakona in aodanji pravni svetovalec v prohlblčnl ad-miniatraciji' ta aavorsgspadni dUtrlkt. Za vsak kvart opojno pijače, ako se najde na domu sli kje drugje, se v eni predlogi nredpi-auje težke zaporne kaeai In denarna globa ta oaebo, ki ae pregreši proti odredbi. Minaasotska prohibična poaUva je Šs sedaj oatra za kršilce prohlbisije. ako se pa sprejmejo U predlog« bo postala še bolj drastična, Tatvina v vlaku, Chicago. — b poštnega vago-rimeko-katolišk«. St. Metthew's|n* je v potek lilfinila vv^a, v cerkve, je Ml v potek aretiran na kateri je Wio $l«.000 v barju, in odpel jen v sapor peftem. ^ ga je posUla CxmUnanUt ( om Stalil Long Baach. Cal, — Rev. Tho-B. Morria. 41-letni župnik ko je njegov avto kolldiral z drugim avtom, v katerem je Wla žanaka selo pobfta. £uppik je bil obtožen, da je Ml pijan, ko je votli avto. mervial Bank neki teki v Mri Parku Policija ISČa pošt llderka Kdward Bodrey)s. M Je Ml v (k/tičnem vagonu in Je Izginil nesnanokam. diktator v Moskvi buharlnsoodprnednl bam I« Kikov ter V mu najbrž sledita. Stalin "nima čaaa," da bi odgovarjal na Troskljeve napade. Moskva, 2. marca.—Buharin, ki js bil dsoet let glavni urednik "Pravdo," oflcijelnega glasila ruake komunistične stranke, jo včeraj pustil službo. Obenem ss jo odpovedsl predsedništvu is vršnega odbora komunistične Internaclgnale, katerega je bil pred enim lotom prevsel po Sinov jevu, ko Je Ml U lšgnan iz Moskve. S Buharinom vred Jo druga skupina starih revoluiconarjev stopila v opozicijo pcoti Stalinu. Kallnln, |Ukov, Tomskl In Voro-šilov so v tej grupi. Kallnls, predsednik centralnega isvržnsga odbora sovjetov ln Vorošilov, komisar rdeče armado, sU proti Stalinovi politiki napram kulakom (premožnim kmetom). Rikov jo predsednik sovjetsko vlade ln- Tomaki je predsednik ruskih strokovnih u-nlj. Rikov sahtsva, da ss omili Uktlka napram privatnim trgovcem v Uku sedanje krise,\d js vsled silne tirne nssUlo pomanjkanje kruha In kuriva v mestih. Opozicija U skupino nims nič skupnogs s troeklati — dasi js bila proti lsgonu Troekijs ln proti drastičnim ukrepam napram pristašem Trockijsvs opo-tlclje — kljub umu tvori mogočno novo proti v no krila tako-zvsnih "oeanlčsrjev" v komunistični stranki. Vss ksSs, da je "'7 •"«"* .1T H onsle Is aovjets Stalina. Tak Js pološaj tik prod kongresom komunistični stran* ke. Moskva, 8. marca.—Josef Stalin, generalni tajnik stranke, js bil danes vprašan od ameriških poročevslesv, če bo odgovoril Leonu TreckiJu na njegove o> stre Itpado v ameriških In nemških listi). Stalin je odgovotih "Za malsokosti nimam čass./' UNIJSKI DNEVNIK SKRBI TB-KARSKEBARONE Kajti linijski dnevnik Ima največje cirkulacijo v mestu. Albany, N. Y, — Tiakarski ImhIJetniki, ki lastujejo dnevnike "Tlmas-Union", "Knickerbock-er Pvess" in "Evening News" In ki so ltprli tvoje tl)>o>rrnftčne delavce, so v skrbeh saradi dnevnika " Albany Cltlsen," ki go je pričela Izdajati strokovna orga-nisacija tipograflčnlh delavcev In ksr se krog ČIUUlJsv Uga II* sU veča In veča. Sa ni dolgo, ko so Hoarstovl In Gannettovl listi pričeli t darili In premijami sa one, ki naberejo gotpvo š te vi lo naročnikov. ^ O- ampsk kakor stvar lagleda, tudi U poteze vsč no vlotojo. Medtem pa dnevnik, ki ga izdaja or-ganlsndjs tipp«4sflčnih delavcev, prav lopo napreduje. Pišejo, stavijo ln tiskajo ga organltlra-nl delavci. Ns napade sUvkokašklh listov krepko odgovarja unljskl dnevnik. s, "Unija tiskarskih delavcev sUjl kot snoU, kot jo bila dne 28. nov. 1928, ko sU Hearst ls Ksllfornlje ln Gsnnett Is Ro-ohostra Izsilila 287 tiskarskih delsvoev is dela," pravi urednik usijsksgs HsU. "Seveda nounlj-akl list! v Albsnyju se bahajo s svojo cirkulacijo, aH povabilo trgovca in druga oglsšsvalce, da pregledajo njih knjige? Ne!. . . Ust, ki Ims zdravo cirkulacijo, nima nikdar potrebo , piačovatl račune ta p^n In elektriko." Neunijskl Usti namreč obetajo anlm, ki naberejo goUvo število naročnikov, da Jim plavajo račune u plin lif električno silo. Tri mesece stari dnevnik UAI-bany Citizen" trdi, da Ima največjo cirkulacijo. Ta cirkulacija se je pridobila na račun listov, ki jih sUvijo neunijskl Mpogrs-fični dslavci. as M rad Kandidat Is voli g kroglami nika. Mežice C'lty, 8. marea. — Danes Je ltbrdhnlla nova revolU v Mehiki. Pristaši prodssdniške-ga kandldaU GllberU Valsn-zuele so se dvignili proti vladi provlsorišnega predsednika Por-Usa Glla in proti narodni revo-lucionarnl stranki. Upor Je It-bruhnll v državi Vera Crut in Sonori na severu in kakor poročajo, Imajo vstaši 40 odstotkov mehiške srmsde na svoji strani. Vstaji so«se pridružili tudi klerikalci v štirih Južnosapednih državah. General Jesus Maria Agulrre vodi revolto v Vera Cruzu ln guverner Fauato TopeU v Sonori. TopeU Ja obregonist. Gil je takoj sklical vojni svet in pozval bivšega predsednika Caileaa na čelo svetne armade, rallea je postal vojni Ujnik In UkoJ pnsvsol tlužbo. / i - ----i,— _i„u _---l 11-1 -i 41 wiw»rwip sumuo pi»ni»»iciji L sprto. Madlaon, Wla, - Volllcl države Wisconsln bodo 2. aprila gla-aovali o vprašanju, če ae etri-njajo t državnim prohibičnlm zakonom ali ga ne marajo vol. Ako ga n* marajo, da II hočejo, da se lepattslra 2.76 odetotno pivo? Obenem bo na glasovanju s pomenita, ki opominjs zvezni kongres, naj odpravi ali omili Volstesdov prohlblčnl zakon. Zadevna resolucija, ki inieiatuje referendum, Je Min sprejeta v drUvnem senatu s 17 proti 16 glasovom Is v nižji zbornici s 48 proti 27 glasovom. Resolucijo a j predložili soclsliati. MssU Ima ta seboj veliko ago-deviao, a Js ubslno na modernih sanlUrnlh napravah. Upsko, Nemčijo, — Llpsko Jo bogatejše ns sgodovlnl kot ns udobnoatl. V msstu prebiva nad šaat sto tisoč prebivalcev, cests In večino hM, v katerih nI kopalnih sob ln so opremljene s starimi dišečimi vodovodnimi In odvodnimi slsUml, ps rsssvetljujo plin. Stanovanja so nezadostna v tem mestu ln znano jo, da so takonake dvojico Iskale po šest let prllkno sUnovanJe. Iskanje sa sUnovanJa ae št nadaljujejo, kajti zs moderno opremljena stanovanja je sUnarlna visoka. Včssi sa prebijajo kar dve pa tudi tri družine v sUnovanju Brezposelnost Je skutna, SU-ri delsvci težko dobe dalo. NJim se godi kot eUrim delavcem v Ameriki. Dasiravno sUre delav« ce pošilja na delo vladni brsa-plačnl bi roj sa posredovanje dela. Stari delavci ss navad no vrnejo v pisarno In nasnanljo, da niao dobili delo. Nekateri osUne-Jo brez dels skosl meeecc, nekateri skosi leta. Bolnišnice In kaznilnice so potim! prenapolnjene. Breapoaelnl delavci pa gasijo sneg poslml in Iščejo delo, ki ga s« dobe, dasi si strgsjo podpisu na svojih čevljih w hoje. Froli, Le., 2. marca. — Robert Fleming, poštni leUlec, sa Je včeraj ubil, ko sa Jo v višini ti-sol čevljev odlomilo levo krilo pri letalu in treščilo na semljo v bližini tega meoU. PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNI JEDNOTE ..i.,,. _______ LASTNINA HU)v h.NSSE NARODNE PODPOR« JEDNOTK Ceoe «fUMv 90 dogovoru. Rokopisi se oo vračajo. Naročnino: Zedi njene pol leta; Ckieago la Clr«ro rflo ilTkL^Sijf^ imUeta, baatoMSi-» 00 1 Naalor m »ae, kor Ism etlk ■ "PR0BVBTA* •M7-M Ho. Lewi»lo Ava—a. Olcogo. 1*0*» -THE ENUGPTENMENT" Ovaed ky tke iloru Netiooal Beoeftt Sedetj. VESTI IZ HMGLBM •» mpi^H OimU. N. Y. — Nad tukajšnjo usnjarno ae zbirajo oblaki orezdelja. Naši daleko-vidni rojaki so si posUviii stav-bo s imenom "Slovenski delavski dom" leta 1906. da bodo v imeli kam zaha- k •*» Cpas4s #MS #et r; Ckieago |7-*0. sml foroiga eoontrioe »P.Otf^perjroar. 1 PW MEMBER Of THE FEDERATED PRW Datum v eklopsju n. pr. <**. »IMtl polsg vašega ia*aa as naslovu da va mje e Um dnevsss potekla aarofeiaa. Ponovite jo Ss eo Tsm as ssUfi Ust_— PR08PERITETA JEKLARSKIH MAGNATOV. Finančna poročila dokazujejo, da so lastniki dvanajst velikih jeklarskih in železarskih družb prejeli v letu 192H velik dobiček. Vsaka izmed teh korporacij je oddala finančno poročilo, ki izkazuje večje dohodke kot v letu 1927. Dohodki nekaterih družb so dosegli 66 odstotkov originalnih vlog. Dobiček teh dvanajst jeklarskih družb je.v letu 1928 znesel $182,675,199, v letu 1927 pa ie $188,481,977. Te vsote predstavljajo le to, kar je ostalo za razdelitev med delničarje po odbitku vseh trožkov, obresti in znižane .vrednosti. Pravi obratni dobiček za leto 1928 je znesel več kot $800,000,000. Največji delež je sevedai prejela U. S. Steel korpora-cija, ki je med ljudstvom poznana pod imenom jeklarski trust Šestdeset odstotkov dobička je odpadlo na njo, drug dobiček se je pa razdelil med ostale družbe. Naslednja tablica nam pokazuje, kako se je delil dobiček med temi dvanajst družbami v letih 1928 in 1927. Dobiček jeklarskih družb. Ime družbe 1928 Dobiček U. S. Steel ...........................$113.998,984 ■••••••.....•>>«.>>..>>>«><>»> Bet hlebom , Jones k Lsuffhlin Inland Steel American Rolling Crucible Steel Central Alloy RepUbhc Donher Steel .........................~ 1348,272 Hheffield Steel ............................................1,094,080 Gulf States 8teel .........................924,745 Superior Strel eseeeeeeteoieeeeeeeeeeee 29,416 eaeseeeoeeee ee eoe •eotaeee »000000000 »eeeeeeeeeeseeeeseeoeeoteeeoeeee 18,586,922 16,568,687 ' 9,884,297* 6,675,084 »,684,417 4,776,000 4,710^45 'Deficit. 8kupaj. 1927 Dobiček $87,896,886 15^26,142 11,238,989 6,806,894 3.748.564 5,617,144 2,726,666 8,018,282 "K 756,402 * 189,847 tr MHMIMI • . . .$182.676,190 $188481,977. Od te vsote niso delavci v jeklarnah prejeli ficka. Ta vsota se je razdelila med delničarje, od katerih je delalo prav neznatno itevilce v jeklarski industriji. Torej so to sadovi dela drugih. In razdelitev sadu dela drugih je zopet sad kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije. Sadovi dela se niso tako delili, ker ao kapitalisti kot osebe slabi ljudje, ampak za to, ker se tak sistem blagovne produkcije in distribucije smatra sa pravičnega in človeška družba ni napravila že pred dav nim časom poizkusov, da se odpravi in nadomesti z bolj ftim sistemom blagovne produkcije in distribucije. V Ameriki, kjer je kapitalizem najbolj razvit, lahko opazimo, da je demokracija v vodstvu produkcijskih in distributivnih podjetij uvedena le v korist lastnikov, ne pa za one, ki dalajo v teh podjetjih. Demokracija v podjetju sega le na one, ki vodijo produkcijo ali pa razdelitev blaga v podjetju. V izvrlevalnem odboru podjetja so le oni, ki upravljajo in vodijo podjetje v inUreau lastnikov; delavci, ki izvršujejo delo po naVodilih zastopnikov lastnikov, niso zastopani v vodstvu in upravi pod jetja. Iz tega je razvidno, da se ne vriita blagovna produkcija in distribucija v kapitalističnem gospodarskem sistemu v interesu ljudstva, temveč le v interesu privatnih laatnikov podjetij, strojev, orodja, sploh lastnikov produkcijskih in razdelivnih sredstev. In to je krivica in zaradi te krivice je nastal boj za demokracijo v industriji. Ta boj je dandanes najvažnejši izmed vseh bojev v človeški družbi. In ta boj s^bo nadaljeval, dokler ne bo priznana demokracija v industriji, to je da bodo demokracije v industriji deležni tudi delavci. Kadar bo ta boj končan, bo mogoč miren razvoj v človeški družbi za dosego najvižje pahne kulture. Kdor ni slep in razume dogodke, ki se pojavljajo okoli njega, U razume ivvzapo-pade, kakor razume in zupopade, da ne bo čez neč ves svet izpremenjen v paradiž, ko bo U boj dokončan, ampak vzelo boAe leU razvoja, da bo vredno živeti na svetu. jati, molki al duše k bari prive-tavati, nafte "te vrle" pa srbečico ig podplatov na lepih nogah o4pt*viti, ha. ha. • V kempah okolice Jle^u, N., V., Bradford. Pa. in Mt Jewet, •a., je povpraševanje po šum-*kih delavcih, plač« se pa spreminjajo kakor spomladansko »me. Kakor se sliši maske-radna veselica dne 9. februarja se je aalamensko dobro obnesls, okoli 12 strežajev je streglo celo noč, in se je komsj okoli $100 Čistega dobička nacedilo od hot riogsov' in se je vse od streža-et na attar Sveti Slovenski Narodnosti prepustilo. Nobenega se ni nič prijelo. Delnice Slovenskega narodnega doma lezejo kvišku na vc-javi. Tajnik dobi "visoko" plačo, $50.00 za celo leto, pa 4e tistih si ne zasluži; $40.00 bi bilo preveč; to je častna služba; en dolar na leto bi bilo bolj primer no. Kako so nekateri ljudje požrešni ali srečni: v tovarni zasluži od $4.00 do $5.00, po pol ducata ekstra služb, a drugi pa moramo skoz prste gledati. Veste, tudi delnice Slovenskega de-avakega doma se že lahko kupijo pod roko od posameznikov. )al«kovioni investorji, sezite po njih, nekaterim primanjkuje ke*" (jih dajo pod lastno ceno), a drugI lastniki delnic I večjimi ušesi" pa zahtevajo svoj "keS" in le 6 odstotne obresti povrh. Ali stvar s temi del nicaml je kočljiva. Ako sta tista dva v insidu o. k„ se prepišejo lastninske pravice v zadružnih knjigah, ako pa je eden ali drugi na piki v "insidu0, pa no&hing doing. Pred nekaj tedni je neki ne-pridanič obiskal naš Slovensk dom po noči in odnesel vredho-sti za okrog $60, to je, dividen de od 10 let nam revnim lastnikom delnic Slovenlau Co-opera-tive Corporation of Govvanda N. Y; Ta nepridanič je tudi vse na pikfc stenski koledar od nekega slovenska trgovca in ga polovico zažgal. Naši direktorji ali varuhi Slovenskega doma pa tudi niso z mezincem čevlju ganili, da bi se tega Šmentanega predrsnego nočnega tlčka izsledilo in ga rpki pra vice izročilo. Meni "z dolgim ušesi" se stvar sumljiva vidi. — Naši vrli 509? slovenski narod njaki so se jako skupaj združil in so vsi kot eden, da ja zvezda Slovanstva v Gowandi, N. Y« nikdar ne ugasne. A tudi dolarji ne gredo od njih sa nobeno ceno. < Geslo: kar si nsm dsl si delnice, to je narodno, če ie ka hočeš, ti ps dsmo dolgs ušesa — pa tažl in pridi k bari, pa naša grla maii. — M. Kralns. FKOBVE.u v zvezi s tem, da se strinjam z rojakom iz Penne,, ki je pred kratkim poročal v Prosveti glede civilnega pogreba, da kako bi se morali ljudje pripraviti dokler žive, da se z njimi naprSvj po njih volji. Jaz sem že tako napravil z mojo pokojno ženo, in mam tudi zase tako urejeno, to e za civilni i>ogreb. Glede pogrebov se mi zdi najboljše tako napraviti, da bi se mrliče vpe-Mjlilo, kot so pokojnega Martina Kondo. I' m Kar se tke dela, nimam kaj poročati, ker ga sploh ni. Zato pa imam dovolj časa čitati in pisati. Krivica pa leži v tem glede tega, da tisti, ki so zmožni pisanja, nočejo, tisti, ki bi radi, pa ne znajo. — Naj zadostuje to poročilo, drugič kaj več o tem in onem. Pozdrav vnem zavednim čita-teljem Prosvete! , Fraak Kariah, član društva št, 211 in narofcnik Prosvete. Pspešev ne potrebujemo. Blwablk, Minn. — Gotovo čitatelji ProaveU mislijo, da smo tukaj že vsi pomrli, ker ne vidi Jo nobenega poročila ls naše mrzle naselbine. Temu pa ni tako Živi smo še, ps ne tako kot morsli biti. Mislim, da vsak č tat olj razume, kaj hočem r namreč to, da nam naš nasprotnik kapitalist ne pust! dihati in 11 veti. nam ne da, kar nam po pravici apada. Tega pa smo večinoma sami krivi. Vedno pra vlm. da dokler bo delavec cerkve In duhovščino podpiral, ne bo i mel nikakršnih koriati od tega, to je gotovo, nasprotno pa mu še ikoduje. Glede cerkve in duhovščine mam pač lep vzgled ravno seda v Rimu In Italiji sploh. mojem mišljenju eo tam postavil aarod sa 100 let nataj. Kar verjeti ne morem, kar se sedaj tam počenja. Ne vem. če je svel papa le tako star aH je premlad, da ne razume nauka "ljubi svo« jega bližnjega kakor samegs sebe." Prej so imeli samo poštene tjudi» zs dobre kristjane, aedaj pa so jim dobri vaake vrste hudodelci. to ao fašisti, ki počenjajo vsakovrstna hudodelstva. Pa na to se ne gleda, aamo da je več profila sa svetega pa po. Pa bo kateri Izmed čitateljev rekel: "Otej ga starega oala' Z eno no-go je še v grobu, pa tako mtali In piše " Nič ne de. Nsj povem ložilp društvo. Na decemberski | »vaa Molek: aeji je bil izvoljen odbor, kar je pa bilo na januarski seji sklenjeno, je proti pravilom. Ce bi društvo ravnalo pravilno, bi tega ne sprejelo, kar je. Upošte vali bi pravila. Vsak član pa ima pravico, da delo pusti, če se ne časom rekel: Kapitalistično krščanstvo. mu gospodu!" je bila cerkven* Profesor Jerome Daviš, ki u- postava. Včasi je bilo križišči "praktično filantropijo" na nom zabranjeno pod smrtnim univerzi Yale, je pred kratkim grehom posojevati denar na ob- resti. Tudi bogastvo je bilo pre- večer v Girardu. Girard, Ohio. — Cenjeno občinstvo* v Girardu in okolici je uljudno vabljeno, da se udeleži nega pomembnega opernega večera, ki ga izvajata ga. Pavla ^ovšetova, sopran, in Anton Su-belj, bariton, člai}a Narodne o-pere v Ljubljani v soboto, 16. marca ob H. zvečer. Omeniti moram, da je na željo našega občinstva naša umetnica preložila svoj odhod za nekaj časa in tako ustregla naši želji, da poseli našo naselbino. Na tem o-pernem večeru bosta naša pevca predstavila nekoliko dejanj z svetovno znanih oper in slovenskih narodnih pesmi v dvo-spevu. Rojaki, ne zamudite prilike, ki se vam nudi sedaj, ker kaj takega se še ni vršilo v našem Domu in se tudi gotovo več ne bo. Kajti to pot nam bosta pokazala svojo umetniško zmožnost. 2e sami pestri kostumi očarajo publiko, kaj pa še dru go. Naša odlična rojaka sta že zelo poznana po svojih nastopih v tej deželi. Omeniti hočem par vtisov iz Clevelanda, kjer se je nas udeležilo par rojakov opernega večera, kajti ta večer je bil res vreden svojega imena. Naši odlična člaits sta predstavila po eno dejanje svetovnih oper "Šiviljski brivšc", Pagliacci" in Rlgolleto,'inwse to v slovenskem jeziku. Zelo krasno je bilo dejanje iz slovenske opere "gorenjski slavček", v tem je naft biser slovenskih planin, potem pa še narodne pesmi — "Al me boš kaj rada imela" in "Van-drovček". Z izvrstno mimiko sta zaključili umetniški program. Občinstvo je vse skozi z velikim navdušenjem in aplavzom pokazalo, da znamo ceniti trud naiih umetnikov. Torej rojaki iz Girarda, Nilsa, Warre-na, Salema, Youngstowna, O., In Farrella in Bessemerja, Pa., ne zamudite tega večera. Napolnite dvorano do zadnjega kotička. Za malo vstopnino bo vsak zadovoljen z duševnim u-žltkom krasnega večera. Obenem se bomo poslovili od naše umetnice in ji izročili pozdrave, da jih ponese sa vellkonoč v našo rodno domovino. Program bo objavljen v kratkem. Vstopnice dobite pri našetn poznanem rojaku John itoeinu v Slov. narodnem domu. Ker je že sedaj veliko zanimanje za koncert, se potrudite za vstopnice takoj. John DeKit. strinja z društvenim sklepom. Nadalje piše, da je treba poslati dobrega delegsta na konvencijo SNPJ, ne pa takega kot ga je društvo poslalo na 8. konvencijo, h tega je razvidno, da je on še sedaj užaljen, k^r ni bil takrat izvoljen. To ni bila moja krivda, kajti članstvo je tako glasovalo po svojem prepričanju. Pravi, da sem edjno dobro naredil za društvo, ker sem molčal, delal pa da sem le za politične stvari. K temu le ty: Na konvenciji bi oilo nesmiselno ponavljati to, kar so že drugi povedali. Med sejo društva in konvencijo jednote je razlika. Lahko sam spominjam, da sem pred 8. konvencijo na društveni seji priporočal, da se izvoli odbor za pravila, v katerega je bil tudi on izvoljen. Ta odbor se je sestal v nekem basemeptu pri čaši piva, in tako se je meni dalo nalogo, da naj delam po svojem prepričanju v prid društva na 8. konvenciji. On pravi tudi, da je treba izvoliti za 9. konvencijo nepristranskega delegata. Tudi jaz se s tem strinjam, takega pa tudi ne, ki veruje samo v bogastvo za kapitalizem. Pripomnim naj, da njegov dopis me ni nič poslabšal. »Jaz sem delal za društvo in bom še v bodoče kolikor bo v moji moči. Kadar mi bo čas dopuščal bom poročal v Prosveti o delovanju društva, koliko časa obstoji in kako se je pričelo. Dodajem *e to, da s tem dopisom zaključujem o tej stvari z mojim kritikom, ker se mi vidi, da je škoda prostora v Prosveti za take polemike. Bratski pozdrav vsem zavednim članom! Fraak Tehovnik. "Krščanstvo mora kontrolira- Te*a ** davno ni več - ti kapital, če ne, bo kapitalizem ^ d«es mprav nič greh. ce kodiral in oblikoval krščan- ^^^^ francoska revolucj. uda- kpntrolira ip oblikuje krščan- fe^Uzm" ,mrtni, J K ,rpc. je krščanstvo oprijelo ka- Kako bo Jerome obrnil situa- pitalkma, novega reda Kakor CUO, da bo krščanska i** ko,- joM prej plemiči trolirala kapital in s tem kapi- talizem, to je njegova stvar in industrijski magnatje. Glavne stvar socialnih utopistov njego- ekonomsko - pohtične doktrine ve sorte - med katere spada mogotcev so tud, kr- ti* "father" Ryan-kina raz- Za Jasa za- ne načine "pokristjanjujejo" ka- .u sužnosti na mu »kaotični sistem Treznomisle- Združenih držav je duhovščina ti opazovalci in proučevalci soci- protestantske in katoliške veje Inlrvnriftin a krščanstva zagovarjala sužnost alnih razmer se ne ukvarjajo s kršdanBke ideie va takimi utopijami. f T**"8*"* weje- Nd Krščanstvo, porojeno iz judov- način danes zagovarja pr,- skih asketov in sužnjev, je bilo vatao last kapitala, mezdno izko- prvih tristo* let primitivno ko- nščanje delavcev ,n otroško munistično. Kakor hitro pa je . . v . cesar Konštantin "Veliki'! nare- Skratka današnja oblika vseh diUz krščanske ideje rimsko dr- ^ žavno vero in dal voditeljem no- 8 ^ Gospodarska stran ver-ve vere posebne predpraviee, je institucij sploh ne more bi-bilo kon^ komunizma v cerkvi, ti drugačna, kar je razumljivo Od tistega časa se je organizaci- jamoposebi, ampak point je, da ja cerkve s svojo idejno podlago mstitucije kot celote pnlago-vred dosledno prilagodevala eko- dujejo tudi svojo idejno stran nomsko-polltičnemu redu v me- Peresom ekonomske stran,, jah in pod vplivom katerega se Kako naj potem profesor Je-jc razvijala rome Daviš podredi kapitalizem V dobi fevdalizma je bila cer- krščanstvu, ko pa je krščanstvo kev fevdalna. Takrat je bilo, že podrejeno kapitaHzmu? po krščanskem nazoru od Boga Ali morda misli na krščansko odrejeno, da delavec na polju revolucijo? Naj se čuva, kajti tlačani in gospod vzame njegove oficijelne krščanske glave ga pridelke. "Bodi pokoren svoje- prekolnejo. Da ae razumemo. Detroit. Mich. — V 42. številki Proavete sem čital dopis, ki se tiče mene. Zflo nerad se poda)am v Javnost, ker pa vidim. ds se omenjeni dopis tiče mene. je moja dolinoet, da na kratko odgovorim, da bodo čitatelji vedeli, kje je resnica. Glede društvenih piknikov naj povem, da me ta sadeva ne brisa. ker jas sieem plačal prostora. Izbralo s| ga Je vselej društvo aamo. Pravi, da ee je vseh dvanajst aej* udeležil* v prošlem letu. Seveda, saj je Imel plato. Pa saj smo ae tudi nekateri drogi udeleževali sej, pa ne aamo lanako. temveč todi prejšnja leta. ko niamo imeli nobenih plač. Glede razburljivih aej pa ne bom omenjal, ker je škoda proatora v Prosveti omenim na j le to, da bo vtaaih maral pravila čitati. On tudi trdi. da če bi bil naš Član tako met za društvo, da bi o-pravljal posle, ki mu jih je ns- Malo odgovora. Blaine, O. — Delavske razmere pri nas niso dosti iprida, posebno sedaj ne ko smo zgubili delavsko organizacijo. Preveč smo verjeli našemu voditelju, ki nas je tako daleč spravil. O-bupati pa kljub temu ne smemc. kajti še bo prišla prilika, da bo veter zapihal v drugo smer, in kovali bomo ko bo čas sa to. V 86. številki Prosvete sem čital neki dopis, v katerem dopisnik udriha po naselbini in pravi, da bi tudi pri belem dnevu ne mogel dobiti nobenega naprednjaka, šteje pa seveda sebe za naprednjaka. Vprašam ga, pri kateri stranki je napred-njak? Pri društvu mislim ds ni, kajti če bi bil odkritosrčen, bi na sejo prišel in tam povedsl svoje mnenje, ne pa okrog govoril,, da če bo še 20 let živel, da še 20 let ne bo šel na sejo.— Na socialistično sejo sem ga povabil, pa se je moško odresal, da se ne briga več ne za eno ne zn drugo atvar, samo društvo, da bo še "obdržal". Ps se sam šteje za naprednjaka! Ni lepo svoje naselbine staviti na nazadnjaška tla. Čeprav slabo napredujemo, nI vzrok na-zadnjaštvo, ampak slabe finančne razmere. Pripadamo vsi k raznim organizacijam kot SNPJ in drugim, imamo soc. klub št. 189 in nekateri smo Člani a-meriških društev. NI niti enega 81ovenca v naši naselbini, ki ne bi pripadal k eni ali drugi organizaciji. Torej, kje so na-zsdnjaki? Ljudi črniti in napadati jih izza plota ter obirati jih je lahko. Kar je on napisal, je*tudi l%hko. če bi bilo reenično. Dragi rojak svari in opominja društvene uradnika. Hvala lepa! Želim, da bi na naše seje prihajal, da bo vedel o čem so ukrepa, pa uradnike naj tam obdolftl, če ae mu krivioa godi. aaj amo še vai tukaj. Kdo je zgagar. listi, ki resnico piše, ili tisti, ki celo naselbino na nazadnjaška tU postavlja? Toliko u enkrat. — Sodrugu Joe Snovu se želim zahvaliti za njegov po-eet. Povedal nam je mnogo po-dučljlvega ter nam pomagal oživeti klub. Upam in Selim, da ee bo klub razvijal in nadaljeval s ta|»očetim delom. Posdrav čitateljem Prosvete! l^da Aadreftaa. predsednik društva št 838 SNPJ. Trocldj poroča o svojem izgonu Trockij nadaljuje svoj spis z luciji, niti v rdeči armadi in ne žgočo analizo Stalina in razmer v stranki! Tako je izjavil Stalin v ruski komunistični stranki. 19. oktobra 1924. Niti z eno besedo se ne dotakne Nobene vloge ni igral Trockij! sovjetskega sistema in oseb v y oktobru 1918, ob prvi obletni-sovjetski vladi. Stalin je glavno .cj revolucije je pa Stalin sam zlo v Rusiji, ki danes uničuje p^i v Članku v "Pravdi" slede-plodove oktoberske revolucije. £e: "Vse delo praktične organi-Toda Trockij ima veliko vero v zacjje oktoberske vstaje je bilo moč sovjetskega sistema in opo- direktno v rokah Leona .Trocki-zicije v stranki pa« pričakuje, da ^ ^ je bil takrat predsednik Stalin pade, predno izkoplje grob petrogrsdskega sovjeta. Z vso stranki in revoluciji. Stalin je pozitivnostjo je treba reči da se grobokop komunistične stranke mora komunistična stranka za-in revolucije, toda "kdor drugim hvaliti edinole Trockiju za u-jamo kopije, sam vanjo pade," gpeh revolucije. Trockij je pri-in Stalin pade. dobil vojaško posadko za sovjet Stalin — piše Trockij — je jn 0n je organiziral revolucio-danes najprominentnejši pov- nkrni delavski odbor." prečni človek v ruski komuni- Kako 8e daneg sulin izmota-stični stranki. Kot tajn k stran- yft h dej8tva ^ bije Mmega ke kontrolira poHtbiro in s tem 8ebe ^ zobeh? g ^ ^ maši kontrolira sovjetsko vlado. Po- ^kiju in trockistom usta. kojni Lenin je svaril stranko , 0. pred SUlinom, o Lterem je za- Trofk J Sta* pisal v svojem glasovitem tesU- l nf' d* Je .°»>r1Iv v fU" mentu. da je robat in nepošten. ^ komunistični stranki to ko-SUlin ne mara iti v vlado, noče nternacionali vseh biti na javnem odgovornem me- 0n Jf kuh^' stu, pač pa rajši drži za vrvice P^V Z iz ozadja, kjer ga nihče ne vidi. nJem, W M- Tak je njegov karakter. naaul PrePira Dalje piše Trockij, da je Sta- opopralje delavsko politiko vbo- linovo mentalno obzorje zelo oz- republikah in danes me- ko in plitvo. Razume samo ruski Ce poper v oči svetu z lažjo, oa^so jezik in vse svoje znanje o med- ?e trockisti zvezali z buržoazijo narodnem položaju zajema iz gardo v zarot proti so- druge roke. Kot politik in tak- :vJ«taki vladi. Danes je tpck.j tičar je poln kontradikcij. Rav- J "tri bodo Zinovjev, j^a- na se po impulzu in brez per- Rakovskij , in spektive. Njegova politika teče drugi, pojutrišnjem pa pride na šviga švaga. Spisal je brošuro vrf^ Rlkoy' ®.uhar,f!' Kal,nul ,n "Principi leninizma," ki je pol- revolucijoparji. na šolarčkovih pomot. Trockij je najbolj jezen radi Ko je Stalin prišel na krmilo obdolžitve, da hoče biti on "rde-stranke pred štirimi leti, si je či Napoleon" v Rusiji in ds pri-takoj postavil nalogo, da "od- pravlja oborožen upor proti so-vzame Trockiju krono z glave." vjeUkemu režimu. To ofedolžite\ To je bila Stalinova glavna na- vehementno odklanja in pravi, loga v revolucionarni stranki, da je baš narobe res: on se bori Da pride Trockiju do živega, je »a obstoj in rssvoj Revolucionar moral SUlin prej revidirati zgo- ne Rusije, dočim Stalinova gru-dovino ruske revolucije in sesta- pa pripravlja tla za ruaki Ther viti popolnoma novo zgodovino midor in ruskega Napoleona, ki oktoberske revolucije, rdeče ar- pokoplje sovjetski sifctem in iz-made in stranke. V tej njegovi roči Rusijo mednarodnemu ks novi zgodovini ni Trockij Igral pltalizmu v Izkoriščanje! nobene vloge v oktoberski revo- (Konec.) 8IFFE!,OV SPOMENIK. Inženjer Biffel. slavni zgradi- lahko postavil nebotični stoln telj pariškega stolpa, dobi k Njegov načrt, ki je bil javnosti kratkem spomenik, ki ko vreden oznanjen I. 1886. je issval tolik« njegovega Imena in dela. Na Martovih poljanah se poetaod nogami udrlo in sU se pogret-nila v vodo. K sreči sU se znašla v položaju ln začela z nogami in drsalkami gibati pod vodo, da sta se vzdržala na površju, dokler jima niao priakočill na pomoč ter ju potegnili na suho. Istočasno se je udrlo dvema drugima malo dalje na Krki, a sU se oba sama rešila na breir, se i>oklomla gledajočemu občinstvu in jo odkurila domov. Vizum ženam In otrokom naših državljanov v Ameriki. Zagreb, 7. febr. 1929. Ameriški konzulat v Zagrebu poroča: Pri izposlovanju ameriških vizumov ženam in mladoletnim o-trokom naSih (jugoslovanskih) državljanov, ki eo bili zakonito ln trajn mesecih vladala takšna*Umperatura, kakršno poznajo le v polarnih krajih. Evropa bi postala to, kar Je bils pred dsvniml desettisočletjl v ledeni dobi. Seveda se nsm takšnih naglih spremetife-si bsti, dejstvo pa Jo, ds je smer Zslivskega toka podvržena manjšim perijodičnim spremembam, ki se kažejo potem v spremembah in neredno stlh vremenskih prilik na našem kontinentu. Učenjaki so Is pra-malo preučili U spremembe, da bi mogli točno zspovedovsti njih učinek, vendsr so že dokaz«'i njih medsebojno zvezo. Tudi le-tošnjs opazovanja so sijajno, duši na neprijeten način dokazaIs to čudno zvezo.* Vremenoplo\-cem ae odpira s proučevanjem morskih tokov nov zanesljiv |"< gled v skrivnosti vremenskih pojavov. V čem tiči vzrok sa o-menjene spremembe v Zalivskem toku, še ni znsno, Domnevajo (m, da to — vsaj deloma — ie v zvezi s tektonskimi In viriksn-skimi dogodki na dnu Atlantskega oceana. Ivan Pud6šsJ: PovodenJ sa Jugu pojeajuje. AtlanU. Ga. — Nsraatle.rek«' v Gsorgiji. Alabami. severni Floridi, Kiaaiaaippiju In Arkanaš-su so začele padati. Kolikor je doelej znano, Js šest oseb utonilo, gmotna škoda pa znaša milijone dolarjev. vaevprek. In bidklisti iz akoiiru soeaikova. saaebnica. •-d. Chicago. — Anton Koch, sUc M lat, se Je v peUk ustrelil v svojem stanovanju aa 764 N. liearborn st. Vzrek samomora Je bila brezposelnost. Mraz je bil in anežilo je. Skrit pod topk> odejo, je gledal slikar Urban skozi okno. kako je v kosmih in koamičih padal sneg. svetel in bel, rdeč-kaat in zelen. Zdaj je bi) rumen, potem pa siv — in kmalu je videl le še neskončne mavrične štrene, ki so se vile in sukale z naglico, kakršne še ni pomnil. Potegnil je odejo Čez glavo in mešal, mežal vae dotlej, da ae jo zganila odeja in je odprl oči. Pred ujlm ob posUlji je sUl prijatelj Longln ln ga gledal? Gledal? Buljil je vanj, kakor bolj i mutec, ki ima na jeziku važno novico, pa se Čuti nesrečnega, ker je ne more povedati. Urban je izUgnil roko v pozdrav. Longln pa se je odmak nil in stopil k anoiju posteljo. Njegovi oši ao strmele Izpod o-bokanega, voščeno rumenega čela naravnlst v Urbanove, ki je čutil, kakoae dotikajo njegovih, čutil naUnčno njih . ostrino, ki se je zarezala v njegove, da so mu osUl* trepalnice odprte in trde. Skušal je spregovoriti, todat komaj je odprl uata, je še Lon gin zakrilil z obema rokama in se potegni do stropa. Urbana je bilo strah ln mras mu Je prešinil ude. Hotel si Je potegniti odejo čez glavo, toda Longln ga je prehitel — in še Je ležal nepokrit in razgaljen pred njim. Sram ga je bilo in mras gs je tresel. Longln pa je isaopel v pest ln mahoma jfc Izginil mraz in čud ns toplota se je razlila po njem. Zaprl Je oči in užival toploto, ki je objemsls njegove ude s čudovito hitrostjo..« — Na bo hudegs! Cisto rssločno je sllšsl Ur ban Long(nove besele ln neizmerno mu je bU hvslsšsn is nje. Toda bilo mu Je tako pri jetno, da ss, ni upsi odpreti oči ln tudi govoriti ga,ni bila volja. — Dvs uri asm is pri nJem, ps ie vedno spi. Tuj glss js isrekel te beseda ln dodal: — To js dobro,,. — In kako bo vsssl, ko bo videl ogenj' v paši. - — Kaj pgenj v peči ? In kdo je ie tu? se Je vprsial Urban tsr opresnb privzdignil t ropal nI ce, da vldf, s kom govori dobri Longln. Kaj? Kdo je to? Te človek z brsdo in tuuičnikl. — Kdo je Longln? Je vprsšsl Urban in jfladsl po sobi. — Jsz sem, Je odgovoril oni drugi in ie pribliisl. — TI? TI si vendsr,,, SsJ prsvlm, ds »sm Just. — In ta gospod? — Zdravnik. In Ldngin? — Longln,? Js začudeno ponovil Justin Is bolj ssčudeno pogledsl zdravnika. — Saj |e bil tu ... sedaj... malo proja. *, — MotU ss, Je rekel Just s žalostnim obrazom. — Da, motiU se, je pretrdi! zdravnik s glasom, da mu Je Urban moral vsrjetl. — Le miren bodi sedaj in liočivaj, ds ss popravil In vse bo dobro, js dejsl prijstelj Just. — Da vse bo dobro, Js prists-vil sdravnlk, snel naočnike In si zspel suknjo Is gorksgs blsgs in z ovratnikom Iz sive koiuho-vlne. , — Hvsls. gospod zdravnik, vse bom uredil... Vse v redu, vse v redu, Je hiUl zdravnik, se poslovil In odšel. — Ko SU bila sama, Je Ur-ban vprašal JusU, kdo je poslal po zdravnika ln kdo Je poskrbel za peč. — Le miren bodi In ubogsj. zdravnika! Urbsn se Je nssmehnil, tods molčal ni. ' — Just fooj dobri Just, to si storil U. ksj ns? — Le ti^o hodi, vse zveš so osdrsviš, — Ali ps Metka? Reci, povej ml, Jusl! , Just js molčal O, vedel aem, vedno aem ml-alll nanjo ,. je radostno dejal Urban In m zsmislil, Just js ppbesll oči In molčsl. Gotovo jI Je I^ofjgin Povedal, ds aem zb ga poslopja Gasilcem ee Je la s tsiavo po vsčurnsm delu peere-čilo pagaaiti poiar Skoda po po-iaru snaia več sU tisoč dol«t kaj neki Je Uko hitro I? i**' PUrr« rErmlte: Nasproti r klečeviti f rancoaki obali leži mali. nerodovitni otok "Le Pilier". Mornarje opozar-jata na obalo dva viaoka svetilnika, a je vendar pred kratkim nasedla neka ladja. Razbita ladja je z eno stranjo žtrtela v zrak. Pofoato so prihajali na otok tujci in ogledovali razbito ladja Tudi družina Verižnikova, gospod. gospa in ain niso smeli zamuditi te dragoceen prilike. On, z brkami, pristriženimi po najnovejši modi. je zavedsfloč ee svojega bogaatva ropotal a ključi v žepu, ona, ie mnogo znatnejša od njega, z debelim teleeom na viaokih nogah. Sinček, najbrže edlnac, star kakih 10 let, skače okrog njiju kot mlad psiček. Goapa naju opazi, takoj ae o-z lov olj i. Prav lahko ai mialim, kaj je rekla svojemu možu: "Otok je popolnoma klerikalen!" Toda ona vsekakor pretirava, kajti opazila Je le mene in bogo-slovca, ki me je apremljal. "Mama! Mama!" ae naenkrat oglael ainko. "Kaj pa Je, ljubček moj." , "Zajčka sam videl.0 "Tebi se sanja...." "Ce ti pa rečem, da je bil zajček!" 'Tu aploh ni zajcev!" Pa Je bil vendar eden! 8 čim se je neki živel na tem skalnatem otoku? 8 halogami in algami? Tej hrani je odgovarjala tudi njegova postava, bil je nežen in mSim , - •Tu je, tuT se Je zopet oglasil sinček. Pregnal ga Je v skalnato luknjo in ga ujel. "Je že moj ,ga že imam f je zavpil in ga pritiskal na praa. "Poglej, kako je lep! Vzel ga bom s seboj domov." Pri roditeljih odpor: živsl Je morda jetična. Izključeno, da bi ga nesel domov. "Povej tvojemu sinu. da naj Ukoj vrže proč tiato umazano žival!" ukaže goapa mama. O-četu je opomin očividno neljub, s palico udari po zraku in začne: "Fant, poalušaj no: ali mi daš zajca T "Kaj še, ti ga boš izpuatil." "Ne, ne bom ga!" "Kaj pa boš naredil z njim?" "Pogladil ga bom." "A tako? Potšm ga ne dobiš!" Sinček previdno spusti zajčka v svoj pleteni košek in ga skrbno pokrije s pokrovom, da mu ne bi ušel. 8kozl malo luknjico opaž nje vjetnika in ga kliče z najljubkejširni imeni. "Ne bom nič opravil," teče gospod oče goepej mami. "Smešno! Kakšen mož pa ai vendar? Ti aploh nimaš nobene moči nad svojim sinom. On U naravnost vodi za aoa. "Proeim U, ne pretiravaj!" "Pretiravaj ? Ponovim: on U vodi za noe!" "Dobro, pe še ti poizkuai!" "Ze prav, ti bom že pokazala! Nezaslišano I Sinko, pridi no malo sem ( Pridi sem, pravim." A sinček na to niti ne miali, ampak skoče dalje čez skale in žlebove; goapa mama seveda v trudu in potu svojega obraza za njim. "Ali ne boš Ukoj prišel aem?" "Kaj še! Ti bi mi rada vzela zajčka, a jaz ga hočem neati domov." 'Tam se bo zelo slabo počutil, a tu je zadovoljen!" "O ne! Dal mu bom korenja, l>oUm bo še zadovoljen." "Letos ni korenja, je bilo prevroče." "Mu bom pa dal zelja T "Ti delaš krivico tukajšnjim revnim naseljencem!" "Zakaj," "Oni se hranijo z zajci." "Kako bo potem zajček tu zadovoljen, če ga vaak hip lahko ulove? Sedaj ga bom prav gotovo neeel domov!" Široka, precej globoka struga naenkrat usUvi materino zasledovanje. "No, Amalija, kako si kaj o-pravila T' se nočuje oče. "Molči T se huduje ona in.se odloči spremeniti %vojo taktiko. "No, naj bo; obdrži zajca. Toda pojdi, morje se vsdiguje in ml se moramo vrniti T "Ali ga res lahko obdržim r "Gotovo!" "Obljabiš?" "Obljubim!" "Gotovo obljubiš r morski vrag pnr* L M.) Megla nas je bils žc zopet objela; prikimal je s glavo. Tudi on ga je videl — Macedonlja Je bričas uganila njegov namen in je prišla aa-mo ss hip prepozno, da bi nas prestreza. Nobenega dvoma ni bilo, ds amo ubežali, ne da bi nas bili videli. "Ampak dolgo nas ne more Uko zasledovati," je še rekel. "Vrniti ae bo morala po oeU-le svoje čolne. Pošlji kskega mornarja h krmilu, goapod Ven Weyden in obdrži za sedaj to smer; tudi straže lahko raspoeUvlš, kajti nocoj ne bomo poetevali." "Vseeno pa bi red dal pet sto dolarjev," ja še prleUvil, "samo da bi bil pet minut na krovu Macedonlje in poslušal kako brat preklinja." "Sedaj pa. goapod Ven Weyden." mi Jo rekel, ko Je mornar prevzel krmilo, "moramo napraviti dobrodošlico tem novodotlecem. Daj lovoem šgenja, kolikor ga apijejo in glej, ds gs dObe tudi mornsrji nekoliko steklenic. Stavim pa, da bo jutri vaaki teh novih sopet v čolnu ln lovil morske pse za Wolfa Lareena U-ko zadovoljno, kakor je lovil za "Smrt" Lareena." "Ali pa ne bodo pobegnili kot je Wain-wright?" sem ga vprašal. On pa ae je lokavo naamejal. 'Tako dolgo prav gotovo ne, dokler imajo naši lovci kako besedo srsven. Za vsako kožo, ki Jo ustrelijo naši lovci, Jim dam en dolar. Najmanj polovica današnjega navdušenja prihaja od tega. EJ, ne, nobeden nam ne bo ušel, če imajo kako beeedo srsven. Sedaj pe ho dobro, da greš v predladje in pogledaš, kako je s ranjenci. Cele tropa jih čaka nate." Seetlndvajaeto poglavje. Wolf Lareen je na mesto mene prevzel rasdeiitev žganja. Ko sem imel opravka s novo gručo ranjencev v predladju, so se prikazale steklenice. V svojem klubu sem bil videl, kako ee pije žganje, dostikrat pomešano s vodo ali sodavico, nikdar pa nisem videl, da bi ga bili tako kot ao ga U ljudje, Iz vrčev, ma-jolčlc In atekldnic. s velikanskimi požirki, ka-koršnih bi bil samo eden za navadnega človeka več kot preveč. In teh polirkov ni bilo male. PUI eo in pili. venomer so prihajale nove »tek-lenice in pili so dalje. Vel eo pili; tudi ranjenci ln Oofty-Oofty. ki Je meni pomagal. Samo Louis se je vzdrževal in ai opresno komaj smočil ustnice s pijs-čo; sicer pa se Je S enako nebradanoatjo udeležil goatlje kot val drugi. Na vae grlo so vpili razgovarjajoč aa o boju. s« pričkali o poaamev noetih in akiepeli prijateljstvo z možmi, s ka-. terimi ao ae bili borili. Ujetniki in smagovslcl so se kolcaJe naslanjali drug na drugega in si s mogočnimi kletvicami izražali spoštovanje ln čislanje. Plakali ao mui minulo bedo in bedo. ki še prid« na nje pod železno roko Wolfa lar-eena. ln vsi ao ga preklinjali ter pripovedovali strežne zgodbe o njegovi krutoati. Čuden, pretresljiv je bil ves prizor -t- mali. z ležišči obdani prostor. tU in stene, ki so se gugale In zibale, kolebnjoče sonce, ki so se pošastno večale in manjšale, saduhli zrak. kl je t»H poln dims, vonja teles in judoforma. pa sa-rdeli obrazi mož — napol ljudi, bi najboljše rekel. Opazil sem Oofty-Onftyja, ki je držal konec obveze in gledal vas prizor; žametaste sviti« oči ao s« mu evetii« pri luči kot oči jele-na; a vendar aem epuenal barbarskega slodaja, kl mu Je preža! v arru in poeUvljal na laž vso mahkoet in skoraj žensko nežnoat njegovega obraza in poeUve. Open I aam tudi daški obras Harriaona — nekdaj dober obras. a tedaj obrat pravega hudobnega duha — atrahovito mu pa je pačila Strast, ko je pripovedoval novodušlc- cem, na kakšno peklensko ladljo eo zašli. In glaano preklinjal Wolfa Lareena. Da, moraki vrag je, pošast, mučiteij in ze-eužnjevalec mornarjev, moška Kirka, vsi ti pa njegove svinje, trpeča živina, ki eo klečeplazili pred njim in se bunili samo skrivši ali kadar so bili pijani. Ali pa sem bil tudi jaz eden Uh svinj? Mislil eem. In Maud Breweter? Ne! V svoji jezi sem Škripal z zobmi, da je moftak, ki eem mu oakrboval rano, stokal in ječal pod mojo roko in me je Oofty-Oofty radovedno pogledal. Čutil sem. da me je navdala neka nenavadna moč. BU eem orjak. Strahu nieem j posnel nobenega. Uvegavil bi svojo voljo v vsem vzlic Wolfu Larsenu in petintrideeetim letom avojega pri knjigah prebitega življenja. Vse pojde prav. Naredil bom, da pojde. Tako povišan in vznoait v za\ eati moči aem-pokazal tulečemu peklu hrbet in ae podal na krov, kjer St je megla pošaetno vlačila v noč in je bil zrak dober, čiat in miren. V medkrovju, kjer sU bila tudi oba .ranjena lovca, aem videl isti prizor kot v predladju, samo da tukaj nleo preklinjali Wolfa Lareena. Silno aem se oddahnil, ko sem dospel zopet na krov in odšel v kabino. Večerja je bila že pripravljena in Wolf Larsen in Maud sU čakala name. Dočim ae je cela njegova ladija opila, je on oaUI trezen. Niti kapljica žganja nI prišla čez njegove ustnice. V Uh okolnostih se ni upsl piti, kajti imel je samo mene in Louisa, ns kaUra ae je mogel zanesti, in Louis je bil pravkar pri krmilnem koleau. Vozili smo najprej po megli brez mornarja opazovalca in brez luči. Cudll sem ae, da je Wolf Larsen dal evo-Jlm ljudem toliko pijače; očividno pa je posnsl njihovo dušo Ih vedel, ksko se nsjboljše utrdi prljeteljsks ves, ki se je pričele v prelivanju krvi. * Njegova zmage nad bratom Smrt Larae-nom je po vee j priliki čudno učinkovala nanj. Minuli večer ga je razgovor pripravil v prav slabo voljo in pričakoval sem nov sanj snačflen izbruh jese ln nevolje. Vendar ee ni nič ago-dllo. BU je prav dobre volje. Mogoče je uspeh, ker je bil ujel toliko lovcev ln čolnov, preprečil običajno realpijo. Vsekakor pa jeprejftnja slaba volja izginila/ Tako sem mislil takrat. Tods. joj meni, slabo sem ga poznal in nieem vode!, da r j« vskllknil nepotrpašlji-vp. "Zelja, pedeljenj« j«, ki odločuj«. Veamlte ftoveka. ki želi. recimo, da bi ae opil. Kal ateri? Kako stori f , PKOBVBTS "Seveda! Pojdi vendar, da ga vidim!" Sinček ae z veliko pažnjo približuje: "Veš, obljubila ai mi!" "Seveda, pokati te vendar!" Sinček počasi privzdigne pokrov; prestrašene šival gleda iz koška. Oče ia mati pogledaU žival in oba hkrati vzklikneU: "Bolnega zajca, ki ima kolero, ne bova trpela v hiši!" Sinček hitro zapre košek in odide prati čolnu. Končno pozna goapa mama aamo te en izhod. Poalušaj. zajca ti hočem od-v kupiti." Tako? Koliko daš r' "Pet frankov." Mali premišljuje. "Premalo' Deeet frankov!" se glasi odgovor. Goapod oče se nasmeje: "Fant ni neumen!" - Gospa mama nervozno potegne bankovec iz svoje ročne torbice. "Tu Imaš V Ko se je mali prepričal o pravilnosti bankovca (zdi ap mi, da mu roji po glavi misel, kako bi obdržal oboje: bankovec l zaj-a), izroči košarica Z gesto, ki razodeva gnus, vrte gospa zajca iz koška, a zajček vesel pobegne med alge. "Fant, ti ai neumen!" On ee ji zadovoljno smeje. On, ki je vendar zmagal, da bi bfl neumen ? Jaz. Id aem vee to videl in slišal. si mialim svoje. Mislim pa, da nleo neumni vedno tleti, katere psujemo. Ime) v življenju toliko več U-speha kakor on. Napoaled je Maka Didier vendar utihnil — "govora je bilo konec, — in Abel Blondeau se j« v kratkih besedah ganjeno zahvalil. Odalej je živel še v miali na oeveto. A kako naj mu pride živega? K jo dobi prilika da napade Maksa Didiera na isti način? Tedajci pa si je izmislili načrt. Tudi Maksa Didiera je bilo treba slaviti na kaki pojedini in tedaj mu bo Abel Blondeau govoril..» Noč in dan ae je trudil, da bi spravil Maksa Didiera v Aka demijo. In nekaj v mesecih se mu je poerečilo. Takoj je jel pripravljati vae potrebno za bankete; nem urno je predelaval avoj govor, ki je ž njim hotel "počpstiti" prijatelja. V njem je navajal mladost Maksa Didiera, opisal ga kot razvajenega, lenega dijaka, ki je le s pro-tekcijo dovršil šolo, dobil službo in dosegel vse nadaljne uapehe. Bo u tet: 5inat i, ki tvom Jih Maka Didier, psihološki romanopisec, je vatel izza mize in dvignil čašo šampanjca. Za svečano pregrnjeno mizo zavladala vseobča tišina. Vsi gostje-piaatelji, umetniki, politiki in gledališke igralke — so obrnili h govotniku. Junak U pojedine, Abel Glondeau, priznan dramatik, ki je bil sprejet Akademijo, se je naslonil nazaj. Na obrazu mu je igral ame-hljaj, kakršnega imamo pač vei trenutkih, ko nam pojejo slavo. In Maks Didier je govoril: "Dragi Abel Blondeau,.tvoj naj s Ure jš i prijatelj sem in tako vrste na meni, da ti povem kako presnšno ae vei - veaelimo tvojega uspeha. Vai vamp, kaj pomeni spre-em v akademijo, in vei vemo, da ti to je poelej pot kvišku odprta. In jaz sem še prav posebno veeel tega dogodka, za-caj že izza mladih dni sem čutil do tebe globoko prijateljstvo. Nočem govoriti o tvojih uspehih in navajati imen tvojih elavnih del. ki so tako lah ta, da se am v njih uprav od poči je. Poljudna eo in to je >rav. Občinstvo prihaja, ae ti smeje in ti ploska. Zanj imaš toliko finega umevanja. Ze to, da ee tako lahko prilagodiš množici, je v mojih očeh umet-nost..." I Govornikov« uatnice je krivi prijazen amehljaj. Gostje eo se pomembno spogledali, zakaj ironija Je bila preočitna. Abelu BlondeaujA vobče ni bik) moči jaaneje povedati, da ga smatrajo sa komedijante a ne sa dramatika. Tudi Abel Blondeeu je čutil, le e težavo ee je premagal in kasal mimo ln prijazno lice. "Nu, saj nočem govoriti tvojih uspehih," Je nadaljeval Maks Didier avoj govor, "govoriti hočem o najini mladosti, k sva jo skapaj preživela. Spom nhn ee na primer še prav dobra kako ganljiv ti bil, ko sem te prvič videl. Bilo je v Hudoval ee je nad obči da noče kupovati knjig, je bil napisal dobri Maks Didier Vee govor je nalikoval otrovani puščici, skriti med lepim cvetjem. In Abel Blondeau je nestrpno čakal usodepolnega večera. Napočil je večer, ko eo vei slavili Maksa Didiera. Ko eo straža j i nanosili šampanjca, se je dvignil Abel Blondeau izza mi ze. Mnogo gostov, ld eo ee še dobo spominjali Didierovega govora, je e velikim zanimanjem prisluhnilo. Iz Abel Blondeau je začel govoriti: "Moj dragi Maks Didier. Ni še izgovoril teh besed do konca, ko je vstal Maks Didier in mignil s roka tiaj neha: "Ne, ne," je dejal ves ginjen, "nič govorov in nič slavospevov. Do-iro vem, kaj mi hočeš povedati dragi prijatelj! Tvoje zvesto prijateljstvo precenjuje vse mo-e zasluge in moje dela. Vem tudi, kaj vse si storil zame in moj sprejem v Akademijo. Kaj bi govor, ko vendar oba veva, kako globoko je najino prijateljstvo. Nikoli te ne bom pozabil in večno ti bom dolž-aik." To rekši je stopil k Abelu Blondeau ju in ga objel. Le-tega je prijateljev poljub tako premagal, da se je sesedel. Začutil je, da je poražen in da ne bo mogel poraza nikoli popraviti. gimnaziji sred štirimi in štiri-deeetimi leti. da pred štiri in šti-rideaetimi leti. Takrst ti je bilo dvanajnt let. Bil ei edini med nami. ki ei bil siromašnih roditeljev. O tvoji zakrpani oblek ao krožile g razredu posmehljiv« opaske. I« jas se nisem norčava! is tvoj« bede. Rad sem te imel. ' ,Abel Blondeau je bil videt, kakor da M ga e kropom poli Bil j« izmed tletih ljudi, skrivajo a vejo starost in ki se sramujejo siromašnih roditeljev. In tiati mah je apoanal. da mu Maks Didiar nI bil ni kol prijatelj, ampak sveet aovraž nik. ki je neš«l zdaj ugoden trenutek, da ga javno oameši njegovo sovraštvo ee j« bilo razvilo ia eaviati,da je prijatelj PONDELJEK, 4. MARCA. Neka mlada lepa kmečka dekle je odšla k spovedi. Neugodne grehe, ki se ne nanašajo na šesto zapoved, ai je prihranila za konec. Da ji olajša priznanje, jo vpraša župnik: Imaš fanU? Dekle odgovori oklevajoče: a — tako. JCaj dola tvoj fant? — Prihaja mi pod okno. In potem? — Potem trka na okno. In nato? — Potem stopi skozi okno. In kaj dela potom? Molk. Nazadnje vpraša dekle, da bi se izognila neprijetnemu izpraševanju: Prečaetiti, kaj bi pa vi storili ob Uki priložnosti ? v* e e Nadzornik izprašuje pri avoj i nšpekciji vse po vrati, pa — povsod praznote. Učitelj ob strani si radostno mane roke. Nadzornik (razjarjen): Tako?. Učenci nič ne znajo, vi pa se še radujete! Učitelj: Pa da, goapod nadzornik. Zdaj vsaj sami vidite, de se res nič ne da spraviti iz njih in da nisem jaz ničesar kriv. Učitelj hoče povedati ufeJl cem, kaj je "kot". Nariše g* m | Ublo in vpraša, kaj je to. Nihfc ne ve. Pokale ga na šestiiu ia spet vpraša, a spet nihče ne vt In Uko dalje. Nazadnje pokat« v kot šolske sobe, rekoč: "No, zdaj boste pa vendar znali povedati, kaj je to?" Jurček, ki je sedel tam blim in zategadelj dobro videl: "Pa. jek?" e Dobil je Mr je želel. Kmet je prišel v mesto in idoč mimo neke menjalnice je opazil, da v izložbi ni nikakegi blaga. Stopil je v prodajalno in vprašal, kaj sg tu prodaja. U-radnik se je hotel šaliti in rekel: "Opice." V/ "Glej, glej," odgovori "kmet, "to pa more biti dober posel, kajti Ukor vidim, so prodane že vse opice razen vae." e Micika pride prepozno v šolo in učiteljica jo kara. ;< Micika pravi: "Dobila sem majhnega bratca." Učiteljica: "No, za enkrat naj bo, a drugič glej, da ee kaj ta-kega ne zgodi več." ? Učitelj kar'najbolj obširno govori o pomenu ovce, posebno ozirom na človeško oblačilo. Nazadnje vpraša Jurčka: "Jurček, čemu služi volna?" Jurček:____ Učitelj: No, iz česa pa je tvoja auknja? Jurček: Iz očetovih hlač; Ne zanemarjajte tega kaslja! Ustavite ga takoj s Severa's prijetnim, pomirjajočim in preizkušenim Cough Balsam-om. ZANEMARJANJE ščegetejočega kaši ja je kot zanemarjanje, signala na železniškem križišču. Včasi te > posreči, toda prvič, ko izgubite, vas silno drago stene. Pomnite, da ee lahko najmanjši kašelj hitro rasvije v had kašelj, hud kašelj pa lahko vodi k boU nevarnim boleznim. Torej ne zane- > marjajte kašlja. Zdravite ga danes s Severa's Cough Balsam-om. Prijetno, varno in uspešno. Zaustavi ščegetanje in pomirja grlo. Zanesljiv Severov Cough BeJaam je že petdeeet let priljub-i ljen po domovih. _ ' Severa's Cough Balzam je naprodaj v vaši lekarni. Zahtevajte ga po imenu. Dve ve-likoeti 25 in 50 centov; —-.—f ■ • W. P. SEVERA 00. Cešer JRaptee, Iowe roUGH BALsam SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlak* vabila aa veaeUee in ahode, videnim, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaikam, češkem, nemškem, angleškem jezika in dragih vodstvo tiskarne apelira na Članstvo s.n.pj, da tiskovini NAROČA v SVOJI TISKARNI ' • V • r - ' ' "T ---r*-*"' " J| 1 | PP1 -......... -JU«.., Cene zmerne, tmJjeko dele prve vrete. Vaa pojaaaila daje vodstvo 2S67-6S So. Lawadate A CHICAGO, ILL. TAM 81 DOBI NA iSLJO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA