72. številka. Ljubljana, četrtek 31. marca. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKINAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto Iti «1., za p.il leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .': irld. :J0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e*,ele toliko več, kolikor poštnin« iznaša. — Za gospode učitelje nu ljudskih lotih in za dijake velja znižana cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld, 50 ki., po pošti pivj.-inan M četrt leta 8 tf"ld. — Za oznanila *«> plačuje od četiristopne peti t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, !> kr., če se dvakrat, iti 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ..gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se pričnć novo naročevanje na drugo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   n   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta......8 gld. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po posti prejeman    „       „  3   „   — „
Opravništvo „8lov. Naroda",
Slovenci in vlada.
Se Spodnjega Štajerskega meseca marca |Izv. dop.)
Osupneni smo gledali, ko je prišel gla soviti od Stremaverja podpisani ukaz, da so sodnijske razsodbe v slovenskem jeziku ničle in da se ne sinejo več prejemati slovenske vloge. Ker pa smo kljubu vsemu preganjanju slovenskega jezika hvala Bogu uže prestali otročja leta in ker se uže čutimo kakor po
gumni mladeniči, se je preplašenje kmalu spreobrnilo v nekako ironičen smeh. Slovenski pravniki so dejali: „Nobeden ukaz cele birokracije ne more več nas obsoditi v večno molčanje!" Mnogo nesvobodnih ukazov so izdale različne vlade, ali pri narodih ne velja načelo, da postane odlok v 14 dneh pravomočen in da bi obveljal za vselej!M
Mi živimo v Avstriji, — poliglotnej državi, katera tedaj gotovo more imeti bodočnost le takrat, ako je vlada proti vsem svojim narodom popolnoma pravična, in sedanja vlada je prijavila kot svoj program takšno pravičnost. —
Dozdaj pa smo z vedno večjim čudenjem in vedno večjo nepotrpežljivostjo opazovali, da se vrivajo se vedno tuji predstojniki v sodnije, v šole in v vse druge oblasti, in da se ljudje a la Vesteneck in drugi uradniki, ki nas javno žalijo, ne odstranijo iz slovenske zemlje!
Tolažili so nas naši poslanci, da naj po trpimo,  češ,  da  se Črez noč ne more vse to spreobrniti na boljše. — In mi smo čakali do sedaj!
Denes pa stojimo pred ukazom, kateri prežene naš jezik iz sodnij. Naše vprašanje je tedaj postalo tako akutno, da si hujšega tlačenja skoraj misliti ne moremo.
Dobro, da stojimo vendar enkrat pri gaslu: „aut — aut!"
llic lihodus. hic salta! — Zdaj se mora pokazati, Če je pogum naše vlade istiniten ali pa ne — in čast našega m roda terja, da se slučajno obrnemo popolnoma od te vlade, ako nam ne ve* pomagati do bistvene prve pra vice vsacega naroda, — to je, do pravice do
svojega preljubljenega materinega jezika v Soli in v uradih, in če nam nehče ali ne vć pomagati do domačih ali vsaj popolnoma nepristranskih našega jezika zmožnih uradnikov in učiteljev.
Če nam sedaj ne dajo pogojev za našo eksistenco, potem privedejo uas do obupnosti in do tistega stanja, da nam bo prav vse jedno, kdo da sedi na vladi!
In uže se oglaša vprašanje, smemo li tako vlado, ki pusti iztrebiti naš jezik iz šole in iz sodnij, še na dalje podpirati! Če ne dobimo najsvetejš.h svojih narodnih pravic, ne moremo za nič!
In uže se oglašajo veljaki, da naj si, če izgubimo ::a sedaj vse, rešimo vsaj narodno čast s tem, da zapustimo moževsko in odločno tako vlado in da je ne podpiramo, mej tem, ko nas ona pusti v najhujšem osramotenji in v najhujšem tlačenji.
Struna je napeta in — počila bode, če nam Taaffejeva vlada hitro, hitro dejansko ne pokaže, da smo tudi mi Slovenci še na svetu — za njo!
Politični razgled.
V Ljubljani 80. marca. V včerajšnjej seji <lržavno|ga /bora
je predložil finančni minister Dunajevski načrt zakona o pokritji državnega primanjkljaja za leto 1881. Ta načrt se glasi: Vlada se po-oblaščuje, da preskrbi za pokritje državnega primankljaja leta 1881 50 milijonov goldinarjev z odstopljenjem obligacij; ta dolg se ne vrne, je davka osvoboden in se bode od njega plačevalo po 5 % od sto.   Dokler dolgo bi pa
Zvesta ljubezen.
(Historična povest koncem 14. stoletja; iz ruščine po Restužcvcm preložil Fr. fiahršek.) (Konec.) IX.
„Z mečem na naše sovrage!" odgovori Roman.
Takoj se napotijo v okolico ob Dvini, kamer so tudi, velike ceste se ogib&je, kmalu dospeli. Dimitrov, Biesbečki in Krasnoholm-ski pustili so na strani.
Kaki dve milji od Orleca, katerega so se polastili o velikonočnih praznikih dvinski izdajice, na čelu jim knežev namestnik Feodor Ito-stovski, zapazijo ob poti ogen. Na sulicah, v zemljo zabitih, privezani so bili konji; izmej kakih dvajset jezdecev napajali bo nekateri konje iz svojih čelad, drugi pa so ležali okolo ognja ter pili in se smejali. V celem obnašanji videla se je velika neizvednost o vojni-
štvu, kajti nobedne straže nij bilo razpostavljene ; loki, tuli in sablje, vse je ležalo na kupu, kakor da ne bi se bilo ničesa bati. Celo sam vodnik te čete menil se je breskrbnega. kajti mesto težke čelade nataknil si je v šali na glavo lehak tul iz bobrove kože, tako, da je bilo videti, kot bi bil pokrit z visoko, rog-ljato kapo. Ne daleč od njega ležal je neki mož, ki pa je bil zvezan. Roman se je mej tem skozi goščo bliže priplazil ter je določeno slišal, ko je ta vodnika vprašal: kam ga pe-ljajo'? — Mesto odgovora prime vodnik za čašo, park rat prav debelo iz nje potegne požirek vodke, pogleda ujetnika in molči.
nVi Moskvičani," nadaljuje ujetnik, „imate kaj počasen jezik !M
„In vi, trdoglavi Novgorodčani," odgovoti oni, .gladka usta; kajti, ko bi bil jezik za zobmi držal, ne bi ležal zdaj tu in ne bi ple-saril proti vlastnej volji na vrvi v Moskvo!"
„Kaj počnete z menoi tam?"
„0 tam te spravijo k miru; podare* ti hišico na polji, iz dveh brun, z jednim počez!"
smeja se vodnik, z roko opisovuje podobo vislic. —
Varno se vrne Roman k svojim drugo-vom: „Brbut, rešimo ujetega rojaka. Nas je sicer samo sedem, onih pa dvajset, toda bojazen je slepa. Ako ti nehčeš, predrznem se si, m!"
Brbut nič ne odgovori, marveč, sekiro zagrabivši, skoči iu zakliče: „Za mano, tovariši !''
Le malo trenotkov je trajal boj z nič hudega slutečimi Moskvičani; nekaj sovragov ubeži, drugi so pobiti. Zmagovalci spuste konje, pomečejo orožje v ogenj in oslobode ujetnika okov.   Bil je Simeon Vojeslav.
aHrabri rojak, dragi Roman!" reče, „tega nijsem zaslužil, a Olga naj ti poplača očetov dolg, ona naju naj sprijazni. Zdaj pa nij zamuditi nobedne minute. Moj brat Jurij in posadnik s Timotlijem pripravljen5 so pred Orlecem na naskok. Še dve milji imamo do tija, za \eg» delj se ne mudimo!"
Roman, katerega je čakal boj in nevesta,
to ne bilo mogoče izvršiti, vzeme si vlada potrebne svote na posodo, ki se pa imajo še leta 1881 vrniti. Ta rentni dolg se vpiše v posebno dolžno knjigo ter jo postavno nadzira kontrolna komisija državnih dolgov. To pred logo ima državni zbor rešiti še pred veliko nočjo. Za tem se je nadaljevala specijalna debata o zemljiškem davku in o Schaupovem predlogu glede olajšav za planinske dežele. Slovenski poslanec Gbdel - Lannov je predlagal, naj se olajša gruntni davek tudi vinogradom na spodnjem Štajerskem.
Tudi gospodNka zbornica je imela včeraj sejo ter je nadomestilu to, kar je zbornica poslancev storiti zamudila. Predsednik grof T rauttmansdorf t je namreč napada na ruskega carja omenjal 8 temi le besedami: „ Odkar smo se zadnjikrat tukaj zbrali, prigodil se je v sosednjej državi grozovit dogodjaj, ki je najširje evropske kroge vzburil, kar se gotovo nikjer tako globoko ne čuti, kakor v tej zbornici. Hudobni napad, katerega žrtev je bil car Aleksander II., giozovite okolnosti, pod katerimi se je izvršil, razširjenost strašnih v temi zarote izvršenih priprav, v katerih spremstvu se je zlodejstvo namerjalo in izvr-Silo, — vse to žalostno obseučuje razmere zda njega časa in kaže nevarna prizadevanja sovražnikov družbenega reda. Vsak čut človekoljubja zasramujoe je grozno zločinstvo sovražno načelom, ki se spoštujejo v tej zbornici, katera obraniti in braniti je poklicana (odobrenje), bolestno žaleč čutja, ki so sveta ;n draga vsem skupaj in vsakemu posebe te zbornice. Kjer je opomin tako resen, kjer se žaljenje svetih čutov tako globoko občuti, ondi je teško zamolčali popolnem ono. Cesar je srce človeka polno. Prepričan sem, da ustrežem mišljenju visoke zbornice, ako izrazim z besedo, kar vsi čutimo. Zatorej vas prosim, da izrazite svojo globoko gnjev, misleči vse ono, kaj je ganilo blago srce našega občeljubljenega cesarja (živahno odobrenje), kateremu je tako grozovita smrt vzela zvestega prijatelja, ter vas vabim, da se v znamenje sočutja vzdignete se sedežev".
Vil**!!)«" arittiVt*.
Pri pogrebu ranjkega rn«li«»ig.-i carja je bila tudi deputacija htvanskih Poljakov. Varšavski in litvanski odposlanci so se potem posvetovali s Poljakom grofom Vjelopolskim. Včeraj je ruski car ono deputacijo baje sprejel v avdiienciji.
Pravda zoper Rusakova in tovariše se ne bode vršila pred vojnim nego pred senatnim sodiščem, zato da se carju ne bode treba vmešavati, ker bi moral sodbo vojnega sodišča potrditi, sodbo senatnega sodišča pa ne.
Bismarkova „Nordd. Allg. Ztg. nadaljuje svoje ščuvanje na Poljake, o katerih pravi, da so v zvezi z nihilisti in — jezuviti. Poleg taeih surovih denuneijaeij se tedaj kaj čudno bere članek v nemškej „Postu, ki zagovarja obnovljenje svete zveze, ki naj bi branila
mir a bi se imela izogibati despotičr.ih prizadevanj ! Mimogrede rečeno, nemške novine so postale zdaj vsegavedne in uaenkrat ruske razmere tako natanko poznajo, da vse liste polnijo samo s poročili z Rusije. Kaj vse ne naredi bojazljivost!
Imenovanje Runiunije za kraljevino smatrajo ruski listi jako mrzlo. „Golos" priporoča Ku mi mi 11 strogo nevtralnost, naj se uredi v notranjem, da se ne bodo na Rumun-skem shajali vsakovrstni pustolovci. Posebno ne more Rusija trpeti, da bi razni uporniki zavetje dobivali v Dobrući in da se ima to mej Rusijo in Rumunijo najprej urediti. „No voje Vrenja'' graja, da se je Rumunija ravno zdaj povzdignila v kraljestvo, ko vsi evropski dvori žalujejo; isto tako je tudi nehvaležno nasproti Rusiji, ker se v rumunskem proglasu nič ne omenja ruskega varstva, katero Rumunija uže uživa dve stoletji od Rusije.
V nemškem „rajhstagu" se je 28. t. m. pričela debata o Bismarkovej predlogi glede novih indirektnih davkov. Lasker je Bismarka ostro prijemni ter mu je očital, da je njegova finančna politika aristokratična na kvar nepre-možnim Bismarku nij nič na tem, Če postane država vsemogočna in če ona zatre avtonomijo nižjih oblastev, kajti on pravi: „Država sem jaz!" To je očital Lasker zato Bismarku, ker hoče državi izročiti vse šolske, ubožne in policajske stroške. Bismark je odgovoril, da, če zdanji „rajkstagB zavrže njegov program, odobril ga bode prihodnji, kar je žuganje, da namerava „rajhstag" razpustiti.
Ustavna komisija nemškega „rajhstaga" je zavrgla predlog glede dveletne budgetne dobe in predlog glede  štiriletne zakonodajne dobe.
Dalje se je v nekej komisiji „rajhstaga", katerej stoji na čelu Bismark, posvetavalo o tem, kako bi se z državnim zakonom zabranila zloraba razpokljivih življenju nevarnih rečij. Sklenilo se nij nič, ali ud komisije Schorlemer je dejal, da nevarnost nij v rabi razpokljivih stvarij, ampak v Švajci, ki daje zavetje ni-hilistom. Frankenberg je odgovoril, daje Schor-lemer izgovoril rešitelj no besedo.
I topimi.
Iz ju 28. marca. [Izv. dop ] (Snovanje hranilnice in posojilnice za ptujski okraj.) Ptujski okraj broječi blizu 48 tisoč ljudij spada mej najmočnejše okraje slovenskega Štajerja ; zaklad in izvirnica mu je krasni venec haložkih vinogradov, kateri pa so žalibože poslednjih jednajst let jako se izneverili v plodnosti vsled zračnih uim, namesto obilne vinske kapljice poklanjali mršavo jalovost, kar je preko polovice Haložanov v težke dolgove zakopalo, mnogo pa jih tako strlo, ka so posestva prodana ali se za pro-
dajo prirejujo. Poljanei pridela vajo v rečenej dobi z velikoj muko le toliko, da se kukavno preživljajo, odkod pa obleka in dača? ubo-štvo je dovršeno, treba je tore pomoči, in sicer brze pomoči, da se ljudstvo tvarno ne ugonobi. Na to so mislili rodoljubi slovenski ter odločili ustanoviti penezni zavod, kateri bode tudi v menjših zneskih posojal novce po možnosti za nizke obresti, ter tako trpnikom pod pazduhe segel v skrajnej potrebnosti in sili; morebiti pa itak priroda stvarnica pokaže prijazno lice v bodočem časovnem razdobji ter reši naše bivalstvo pogube. V posledujej od-borovej seji okrajnega zastopa nasvetoval je načelnik g. Rajšp, naj odbor priporočuje v bo-dočej skupščini 4. den meseca aprila, da okrajni zastop skleue ustanoviti okrajno hranila nico in posojilnico ter izvoli v istej sed-nici odbor, kateri brže bolje prikredi vse potrebne priprave in to novčarnico uresniči. G. Rajšp sam je ponudil za prvi hip položiti na darilnik temu zavodu 10.000 gld., in po okol-nostih tudi več; znano je, ka je ta blagi gospod mož pravičen, pošten in povse zavzet za blagost ptujskega okraja, kar mu je pripravilo častno ime: „oča ptujskega okraja". Slava dičnemu poštenjaku! jegova bezmadežna pravičnost in odbrana poštenost sta jedini povsod, ka so ga Slovenci izvolili za prvomestnika okrajnega zastopa.
V odboru glasovali so vsi za navedeni nasvet, samo g. dr Bresnig proti. Misliti gre, ka za zavod, čegar kan je koristiti vsemu okraju, bi naj glasovali vsi zastopniki, bodi si tudi raznega narodnega in političnega mnenja, vsaj vseh okrajnih zastopnikov nalog je pospeševati dušni in tvarni napredek in blagostanje našega okraja; proč tore z osobnimi probitki, kder se dela za občno dobro ptujske okolice, s katere Ptuj živi in se bogati.
Bodočej skupščini okrajnega zastopa polaga se iskreno na srce, da izvoli poveči odbor, kateri naj pregleda Haloze in Dravsko polje na desnem pobrežji, ne bi li se kak obrt dal ondi namestiti, da bi si ljudje konci zimi toliko služa pripravili, kolikor jim je v onej za živež treba, da od glada ne zopešajo.
Sicer opozorjujemo vse naše državne poslance, dotične deželne zbore, časopisje, slovensko razumništvo in vse naše vredne narodnjake, naj vsemi zakonitimi pomočki vztrajno in netrudoma delajo na to, da se raztrgana naša slovenska domovina, ne iznemši niti Prek-
Olga se vsa strese. „Ne stori me revne, oča!" prosi jokaje, „se sovražno žen i t vije l Dovoli, da preživim v samostanu svoje žale dni!" —
»Bedarija!- odvrne oča. „Samo pačenjel V pol uri bodeš  vesela kot lastavica; še kaj
stavim!"
„Nikedar; nikoli!" odgovori Olga. „Nikoli?" vpraša Simeon. „Dobro, hočemo videti! Ozri se okrog! Ali se ti res ne dopada ženin?"
Deklica se obrne, pred njo stoji Roman Jasenski.
„Objemita se, otroka!" reče oča, roke" ljubljencema spojivši. „Bodita srečna in pripoveduj ta svojim otrokom, da zvesto ljubezen, če tudi pozno, vendar le Bog poplača!"
Mnogo ju je še stari opominjal, a malo sta čula mlada zaročenca.
Celo mesto se je radovalo na dan ženit-nine, kajti Novgorodčani priborili so si po bojih svoje stare slobode in pravice.
skoči na svojega  vranca,  drugi  isto  tako in urno drve proti Orlecu.
Dan napoči in v širokem krogu obstopijo Novgorodčani mestno zidovje. Še jedenkrat opozore oblezence, ali naj se častno udajo, ali pa nuj se pripravijo na naval.
„Bodci vaših sulic so iz voska !" odgovore zaničljivo Moskvičani. „Le pridite k nam, in mi vam podarimo za velikonoč poljub z mečem !"
Ko dež se vspo pušice od obeh strani. Novgorodčani prebredo jarek in zažgo lesene plotove. Kar se prikaže Roman se svojimi.
„ Tovariši!" reče Brbut tolovajem; .dolgo smo ljubili nečastno roparsko živenje; zatrimo zdaj svojo sramoto; borimo se in padimo za domovino! Naprej!"
Na Moskovsko zastavo kazaje, katera je še vihrala na obzidji, spleza na lestvo. S krepko roko raztrga sovražno bandero, kar ga zadene smrtna pušica. Z zastavo v roci zvrne se v jarek. —
Vedno silnici postaje boj!  omahljiva je
zmaga. Kar se nenadoma prikaže Roman, ljut kakor lev, gori na ozidji, podoben angelu razdejanja, ter migne svojej četi k sebi. Zid se udere, mladenič izgine mej razvalinami. — Končan je boj ; mesto se uda zmagovalcem.
X.
Čudne vesti čule so se v Novgorodu o izgubljenem boji, o poginu najboljših Čet in o bližanji Moskovičanov. Naroda se je vse trlo po ulicah; vsak bi rad poizvedel novice, a ni kdo ne ve nič gotovega povedati. — —
Nekega večera moli Olga v svojej sobi, za svojega očeta, za svojega ljubitelja. O no-bednem uže dolgo nij ničesa čula. V tem hipu začuje konjska kopita po Mihajlovskej ulici Vrata se odpro, in na dvorišče stopita dva jezdeca raz konj. V hiši urno tekanje, — luči na dvorišči, — Olga leži v naročji očetovem.
„Le počasi, ljubo moje dete!" reče prijazno stari Simeon, „prihrani vendar nekaj poljubov svojemu ženinu!"
muicev,  zjidini v jedno  upravno skupino — Slovensko.
Iz Trsta 27. marca [Izv. dop.] Gotovo je to ena izmej glavnih nalog, ki si jih čitalnice stavijo, da skušajo po pevskih muzi-kaličnih produkcijah za višjo in boljšo društveno zabavo skrbeti, kakor se to more po samem plesu in po tombolah doseči; pevski zbori so tedaj trdna in plemenita podpora narodnim društvom in združujejo enakomisleče. Ta namen so imeli tudi nekateri gospodje pevci v Trstu, in so priredili preteklo soboto koncert v čitalnici; z uspehom moremo biti popolnem zadovoljni.
Začel se je koncert z lepim Jenkovim zborom: „Silni bogovi", ki nas je po svojih mogočnih akordih spominjal koralnih pesni, dozdevalo se nam je, kakor da bi pevci po dolgem molčanji hoteli Boga prositi, naj se zopet lepo ubrano petje redno v našej čitalnici razlega. Druga točka „Planinski rog" igrana na citre in spremljevana od g. Hof-bauerja se je morala ponoviti. Kot tretjo točko je deklamovala gospica E. Hakelj Stritarjevega „Zgubljenega sina" tako dovršeno, da ploskanje nij nehalo, dokler se nij gospica zopet na odru pokazala. S četrto točko, trio iz „Traviata" za gosli glavir in orgle so gospica Schilbach gg. Polič in Dragotin tako ustregli občinstvu, da so morali na splošno zahtevanje vsaj drugi del ponoviti. Dva zbora „Na straži" in „Bože živi" sta bila sprejeta z zasluženo pohvalo. Marljivi pevovodja gosp. učitelj Dolinar zaslužuje za svoj požrtvovalen trud vse priznanje kakor tudi gg. učitelji iz okolice.
Gospod Hofbauer, artističen vodja tukajš-nega citrarskega društva, rojen v Tržiči na Gorenjskem, se je pokazal dovršenega mojstra na citre, ko je igral Umlaufov „ Spomin na Emsw ; ta komad zahteva nenavadno tehnično izurjenost, na burno zahtevanje je še moral nekaj pridjati. Upamo, da nam ostane naš rojak stalen prijatelj. Koncert s tako lepim in mnogovrstnim sporedom bi pa bil smel več narodnega občinstva v čitalnične dvorane zvabiti.
Iz Celovca 27. marca. [Izv. dop.] Z velikim veseljem sem čital v „Karntner Volks-Btimme" neko poslano, v kojem se razglasuje, da hoče katoliško tiskovno društvo v Mariboru izdatno število „ Slo venskega Gospodarja" brez plačno koroškim Slovencem pošiljati. Bere se v listu, da to daruje neki odličen Slove nec. Zares izvrstna daritev in dobra ideja, kajti tukajšnji Slovenci se še nič prav ne zavedajo. Tu manjka lokalnega političnega lista! Ali kje tega vzeti, ker je pri takem podvzetji treba precej materijalne pomoči. Najbolje bi bilo torej ustanoviti ne samo na Koroškem ampak skupno za vse Slovence „Slovensko politično tiskovno društvo". Po tem potu bi bilo mogoče tudi koroške Slovence probujati in jim za male denarje podajati vsaj političen tednik. Glejmo druge Slovence! Na Goriškem imajo svojo „Sočo", tržaški Slovenci „Edino s t", štajerski „Slovenskoga Gospodarja"! Kar se pa Slovencev na Kranjskem tiče, so prav dobro založeni s političnimi listi. Sama Koroška nema ničesar, potrebovala pa bi največ. V tem obziru moralo 86 bode na vsak način kaj storiti! — Delati je treba in gotovo bomo dosegli svoj popolnoma opravičeni cilj!
Zelo pak me je zbodlo in tudi bedasto se mi je zdelo, ko sem čital v tukajšnjem nemško-liberalnem listu „Blatter fiir die Al-penla&der", neki članek iz dunajskih novin,
ki pade na vse inteligentne Slovence na Koroškem bivajoče in posebno tudi čez četvorko tukajšnjih slovenskih profesorjev, katere kar z učiteljem pita. Listič je komaj o novem letu pričel trikrat na teden izhajati (preje izhajal je samo enkrat), pak se uže čuje tu, da bode kmalu zopet šel rakov pot. Škoda ne bode!
V Celovci naštelo se je samo preko 4G2 Slovencev. To je jako krivično število in tega je vse kriva rubrika „umgangssprache". Ko bi bilo „Muttersprache", pak bi se gotovo s štirimi številkami pisali tukaj bivajoči Slovenci. Ali vendar smo Se zadovoljni, da vsaj ne bodo tukajšnji širokoustneži vpili: Kiirnten ist rein deutsches Lan d." Oho! Jedno tretjino nas je Slovencev, to je dokazalo zadnje bro-jenje ljudij! Še jedno dobro imam od nekega odličnega liberalnega Nemca, ki je nekemu sposobnemu Slovencu, ko se mu je v službo ponudil, odgovoril: „Es. ist auch eine Frage, ob Sie sich als Krainer in einer rein deutschen Stadt mit den Bewohnern vertragen kbnnten." Ubogi človek, mora si vsak misliti. Ako pogledamo v četrtkih malo na trg, ko pridejo ljudje iz okolice, se koj vidi „das rein deutsche L and" pa „die rein deutsche Stadt". V vBakej prodajalnici ti govore slovensko, kar pa ima imenujejo „windisch". Torej delajmo, da koroški Slovenci ne bodo pozabljeni, pomagajmo jim, saj so doaedaj veliko trpeli. Germanizirani so uže dovolj, to se čuje takoj pri prvih besedah, katere človek s tukajšnjimi Slovenci občuje. Tudi z nami kranjskimi Slovenci sramujejo se slovensko občevati, ter pravijo, da mi prelepo govorimo. Če bi imeli slovensk list, postalo bi tudi tu kmalu bolje. —x.
tm Pivke 19. marca. [Izv. dop.] Da smo Slovenci preradodarni z besedo „naroden", ter da jo radi obesimo tudi takim na suknjo, ki so jo najmenj vredni, to je uže naša stara pregreha. Zadosti, da slišimo kacega bolj premožnega ali v visokej službi stoječega uradnika slovensko govoriti, uže nam je naroden, uže se mu klanjamo ter ga slepo volimo v jednej ali drugej stvari za svojega zastopnika. Če pa potem ne ravna v pravem narodnem smislu, če je za nemško uradovanje po javnih pisarnah, za vpeljavo nemških šol, za nemško „komando", če celo se svojo družino slovenski ne govori, kar mu je morda preprosto, vse to mu pa potem navadno odpuščamo.
Tako ravnanje pa našemu narodu gotovo več škoduje, kakor pa koristi, na tak način si večkrat na lastnih prsih gada redimo! Čas bi torej bil, da si vendar uže jedenkrat oči izbrišemo, ter da vsacega tako vidimo, kakeršen je v istini, ne pa narobe. Pridevek „naroden" ne smemo zlorabiti, štuliti ga nij treba tacemu, ki ga nij najmanje vreden! Kdor pa misli, da se na ta način iz Savlov napravljajo Pavli, ta se vara. „Čast, komur čaBt", pravi srbska prišlo vica, katere se nam je vedno držati. Onim, ki se le za lastno korist, samo na videz narodne kažejo, v srci so pa morda največji nasprotniki vsemu, kar je narodnega, tacim nij treba reči, da so narodni! To naj nam bode vedno vodilo, katero nam bode gotovo veliko koristilo, nasprotnike pa primoralo drugače misliti!
Iz Postojne 24. marca. [Izv. dopis.] Kakor je bilo v „Slovenskem Narodu" uže omenjeno, ustanovilo se je pri nas društvo „ prostovoljna požarna straža", kateremu poveljnikom je bil izbran g. Miroslav Vičič. Menili smo takrat, da bode on mož, ki bede dru-
štvo vodil v narodnem dahu, a varal« >mo se. Ta mož je v kratkem teku jednega meseca pokazal svoj pravi značaj, če se to laviranje od jedne do druge stranke sme imenovati značaj. Pred kakimi tremi tedni se je izrazil, da VBacemu, kdor ga nazivlje Slovenca, ne bodi grdo rečeno, pljune v obraz; kak teden pozneje rekel je, da je Slovenec; preteklo nedeljo se je pa v pravej svitlobi pokazal, ker je poveljniku oddelka plezalcev prepovedal slovenski komandirati, na kar pa sta poveljnik tega oddelka in njegov namestnik, g. M. in J. Lav-renčič, precej iz odbora, in društva izstopila. Ta izgled je posnemal tudi tretji brat g. A. Lavrenčič.
To je mož trdnega značaja, kaj ne, njega ne preobrne nobeden vetrček!
Mož tudi uže misli, da si je pridobil zaslug, odkar je poveljnik požarne straže. Društvo je namreč dobilo za napravo gasilnega orodja od kranjske hranilnice .'500 gld., od kranjskega deželnega odbora 150 gld. in od nj. veličanstva cesarice Marije Ane 100 gld., in to vse pridobiti si ta gospod šteje v svojo zaslugo, ko pri tej reči nij druzega storil, ko da je dal tukajšnjemu g. beležniku vse v roko, da je ta napravil prošnje do dotičnih zavodov in osob, in da je prošnje samo podpisal in odposlal. Če je to zasluga, potem imajo drugi odborniki tudi takih zaslug, ker so tudi prošnje podpisali. Mož uže vidi na svojih prsih bleske-tati se zlat križec za zasluge. Poveljnik požarne straže hoče biti ta gospod, a poveljništva on ne bode peljal, tako se je sam izrazil, to stvar prepusti svojim podložnim, ki niti v odboru nij so.
Pokazal je pa uže vso svojo nezmožnost pri prvem požaru, ki je bil letos tu v Postojni 23. januarja. Mož nij vedel, kam in kaj; briz-galnico je sedaj sem, sedaj tja pustil zapeljati, kakor mu je kdo narekoval.
G- poveljnik meni še nekaj velikanskega ustanoviti, namreč godbo pri omenjenem društvu. Vpraša se le: 1. bode se li moglo z godbo ogenj ustaviti, omejiti ali ugasiti, ^adar nastane kak požar? 2. bode to godbo g. poveljnik na svoje ali 3. na stroške društva ustanovil? — Ako to stori na svoje stroške, bode ga zaradi tega čislalo vse tržaustvo; ako pa to stori na stroške društva, potem mora biti to društvo pa uže zelo bogato, da potrosi prejeti in darovani denar za ustanovljenje godbe, mesto za napravo potrebnih gasilnih orodij.
Tudi je ta gospod mej ude tega društva uže i .izdu I obleko, in se je pri tem izrazil, da ima to društvo, komaj ustanovljeno, uže tudi za ude obleko, ko je kamniška prostovoljna požarna straža, ki uže obstoji štiri leta, še sedaj nema. To je smešna izjava! Naj bi bil ta gospod raje pazil na boljšo organizacijo tega društva, ker če denes ali jutri nastane požar, česar nas pa Bog obvaruj, bode sama zmešnjava! Saj v tem društvu vsakdo zapoveduje, samo poveljnik ne, pri požaru namreč!
Kadar bode v bližnjih vaseh gorelo, naša požarna straža po izjavi g. poveljnika ne bode šla tjakaj gasit ognja, nego bode doma varovala novo brizgalnico, da se ne vname.
Sicer je pa vse to društvo in ves odbor s poveljnikom vred le dr. Deuov podložnik in privrženec, ker če ta zine le besedico, je uže tudi izpolnena.
G. Vičič pri nasprotnej stranki uže davno nema nikakega spoštovanja, pri našej se je se svojim sedanjim ravnanjem nemogočega storil, in sram nas le more biti, da je tak mož v
\
našej čitalnici namestnik predsednikov. % lostno, ali res!
Telegrama ..Slovenskemu Narodu".
Dunaj 30. marca. Postava o grunt-nem davku je bila z veliko večino v drugem branji sprejeta. Prihodnja seja je v petek in bo Pražak na slovensko interpelacijo odgovoril.
Dunaj 30. marca. Zindlerju je šolsko nadzorstvo za Kranjsko odvzeto, Smo-lej je imenovan za nadzornika.
Domače stvari.
— (Ljubljanska čitalnica) priredi nedeljo .'j. aprila besedo. Program objavimo prihodnjič.
— (G. Mihael Herman,) dolgoletni državni poslanec za ptujski okraj, dobil je od pravosodnega ministerstva naslov svetovalca deželne sodnije. Bodoč da je poslanec in deželni odbornik štajerski, imel je uže itak večletni odpust kot okrajni sodnik.
— (Ne v Kočevje!) Z Dunaja se piše, da bojazen, izrečena v jednem naših dopisov, da pride Vesteneck v Kočevje, nij osnovana, temuč se obeta, da bode Vesteneck prestavljen iz naše dežele ven.
— (Gospod vitez Vesteneck) je vložil zoper dunajsko „Tribune" tožbo zarad razžaljenja časti, ker se mu je v nekem dopisu iz Litije očitalo sodelovanje pri litijskem oknopobijanji. „Tribune" to javljajoč zadnji vtorek, dostavlja: „Veseli nas, da nam g. okrajni glavar daje priliko, da njegovo delovanje temeljito osvetimo vendar tudi na Du-naji. O vitezu Vestenecku se uže sicer preveč govori, da ne bi se njegove afere prepeljale tudi na Dunaj, kjer se pa bodo, kakor se je nadejati, drugače cenile, nego v njegovem okraji. Prosit! g. Vesteneek.
— (Tukajšnja katoliška družba) ima denes zvečer ob šestih svoje letno občno zborovanje.
— (Občni zbor političnega društva „Edinosti")v Trstu, kateri je bil za v nedeljo 3. aprila v Komnu naznanjen, je zaradi nekaterih zadržkov odložen, kar se bode
do časa v časnikih objavilo, prihodnje zborovanje.
kedaj  da bode
Čast, komur čast!
Kil sem hudo bolan trr bival v Šent Pavlu v Bcvernej Ameriki, kjer imam hvojo posestvo in kupčijo % raznim blagom. Celi dve leti sem se zdravil in obisk a val sem najboljše zdravnike blizu in daleč tega dela sveta; ali moja bolezen je bila če ne vedno Iiiijsh, gotovu pa /min>in jednaka Ko mi nij nikakor odleglo, sklenem iti v Evropo in tamkaj iskati pomori in preljubega zdravja. Veliko sem obiskal zdravnikov in zdravniških profesorjev, mej temi tudi profesorja Knsinaura v Strassburgu in profesorja Tuheka na Dunaji. Svetovali so mi to in ono; večjidel so me po kopelih te in one kronovine, kakor v Karlsbad na Češkem in v prusko kopeliSće Kleve gonili. Vse, kar so mi ukazali, sem storil vestno in natanko, pa bolezen nij nič odlegla. Bil sem vedno slabeji; začel sem otekati in mislil sem, da nij več zame pomoči. Ko sem se uže dve leti tudi v Evropi brez vsega vsneha zdravil, mi je moj prijatelj svetoval, naj grem v Skocijan na Dolenjsko in naj se tamošnjemu zdravniku gospodu 1'hvIii \ urauna izročim. In res v malo mesecih sem izgubil oteklino; dobil sem siast do jedi in zdaj lehko rečem, da sem popolnoma zdrav in da se morem zopet k svojoj družini v Ameriko vrniti, ker se čutim prav krepkega.
Imam tudi nekoliko iolčnih kamenov, katere sem sam dobil, ker mi jih je zdravnik gospod Varaun z njegovo umetno homeopatijo vedel odpraviti. Bolezen je bila konstatirana: Otrpnenje jeter in odpadanje žolčnih kamenov.
Jaz torej očitno spoznam, da me je gospod Varaun ozdravil in rešil smrti. Zato mu prav hvaležen očitno hvalo izrekam in kličem: Čast, komur čast!
Skocijan na Dolenjskem, 27. marca 1881.
(178)
Matija Butala.
Podpisani priporočam čestitemu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora Št. uže 23 let obstoječo
„Narodno gostilno",
(„H6tel National)".
Naj vsakaturi se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z dobrim naravnim vinom: kraškim teranom, dolenjcem, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter svežno z ledenice Puotigamsko pivo, mnogovrstne domaČe in tuje botelije, likerje, domači 4 letni slivovec vsake vrste in okusne jedi, vedno pripravljeno spodobno opravljene sobo z več postljami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov; najnižjo ceno zagotovlja,
(144_2) Ivan Horoscc.
Dunajska borza 30. marca
(Izvirno telegrarično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   75 gld. Enotni drž. dolg v srebru   ...   76 „
Zlata renta.........93 „
1860 drž. posojilo.....129 „
Akcije narodne banke.....811 „
Kreditne akcije.......299 „
60 55 55 5u
90
kr.
London.......... 117 „20
Srebro.......... _ _
Napol........... 9 „ 2"
C. kr. cekini........ 5 „ 50
Državno maike....... 57 „ 1F»
Umetne '640—29) {
I zobe in zobovja |
postavlja po najnovejšem amerikanskem sistemu v alata, vulkani ta ali celuloidu
brez bolečin,   riomblra z slalom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
h prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
J       poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji.
Zdravljenje po zimi.
iintiaririli.ški UUmttltiiti
kri čistilni čaj
od
Franc Wilhelm-a,
lekar v Neaenkirc.honn (l)olenje-Avstr.). je najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarele hude bolezni, zmirom gnoječo sc rane, spol-ske in bolezni na polti izrastke na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, napihnenje jeter in vranice, zlato fdlo, zlatenico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucije, moško slabost, ženski tok, bra-morje, bezgavke in zoper druge bolozni, kar potrjuje tisoč priznavalnin pisem. Spričevala na zahtevanje zastonj.
Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr.
Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke.
Zaloge imajo: V lijubljaui    Peter Iaiatmilt.
V Broda Ev gen Sohrepel, lekar, V Gradci J. P u r g 1 e i t n e r, bratje O b e r-auzmeyer, VVend. Trnkoczv, le-karji. V Kranju K a re 1 S a v n i k, lekar.
V Mariboru A1 o j z i j Q u a n d o s t, lekar.
V Metliki Fr. VVacha, lekar. V Novem mestu Dom. R i z z o 1 i, lekar. V Postojni Anton Leban. lekar. V Zagrebu Sii^.
Mitlbach, lekar. (18—9)
Zdravljenje spomladi
INI
Umrli so v IJiil»liitili:
28. marca: Jožef Cerča, prisilen delavec, 24 let, na Poljanskem nasipu št. 50, za tuberkulozo.
29. marca: Janez Zarli, črevljarjev sin, 20 dnij, na cesarja Jožefovem trgu št. 2.
Tržite
v Ljubljani 30. marca t 1 Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.       rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — ovus 3 gld. 09 kr.:      ajda 5 gld. 53 kr.:       prosč 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 53 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram 1 gld. 10 kr.; uaasr — gld. 76 kr.: — špeV: frison - - gld. H4 kr.; špoh povojen — gld. 70 kr. ,
— jajce po D/a kr.; — uileka liter H k'. ; — govednine kilogram 56 kr.; toletnino 48 kr.; svinjsko meso 54 kr.;    - sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.;
— slame J gld. 78 kr.•, - drva trda l kv. metrov 6 gld.    - kr.; — mnhka i gld. 50 kr.
b)
31 4
\>
u
i «
ii
S .s s -3 E
. Ph o .g en     M   » ••
a t MU 9 s>
mm Oi m*
J[   O   N ^
•r «5
O-io^P-i ^ ?o t-1
— = g
9
— i) -D
9 D
' I
H   2 55
._ -o
se Ji
tt .2 £ 'S
.2«
I /:
3
-a ti
.b!
Naznanilo zastavnice.
Po zborovom sklopu opusti se tretji uradni dan v tednu v zastavnem uradu ; zato bosta od 1. aprila 1.1. naprej samo vtorek in petek dneva za zastavi je van je in reševanje zastavljenih stvarij. Uradne ure ostanejo dozdanje.
Vodstvo zastavnega urada združenega s hranilnico,
(172—2)     v Ljubljani, 26. marca 1881.
Dediči HuriiNliiorlll nahajališč jantara, dozvolju-jejo ni noznunjuti svojim p. n. kupeom, da ho vsloil na svojih posestvih obilno najdenega jantaru cono po velikosti colo do ho procoutov znižali.
S tomi skrajno nizkimi conami upajo utomeljono, a z ničvrudniiu in zdravju bkodljiviui potiarojonim blagom » nevarnost poBtavljuno imo naturtictra jantara ohraniti.
('ena zajamčenih ml"
n
izvo/unib
cevk za smotke,
močnih, v ulogantnih škatljicah. Cm. dolg   prejo gl. zdaj samo gl.
L9 m 9 8
7 «
10
Hi
Ll
10
8
5—
4.—
a__
'^.no a.—
Cevke za cigarete,
st. I.
Fl. iii.
XV.
v.
Cm. dolg projo gl.
10 16
l> 10 .
8 8 .
7 0 .
edaj samo gl.
. 3.--
. ••-..o
. 2.—
. l.so
G 6........1 50
/a predstojočo uono zavezujemo so skozi štiri tedne od dneva, ko so ta inierat prvič objavi, pridržujemo, si pa cene poanejo evontualno zvikiuti.
Naročila prosimo da so pošiljajo našemu zastopniku, gospodu
W. HENN,
(103—5)
X.Bezlrk, Dampfgfasise 13..
Pošilja se ali b povzetjem ali pa če se znesek posli«'.
I
Izdatelj in uradnik Makso Armifc.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'
/