i.eto II., štev. 231 Ptttnlm iitvtalfrinii V Ljubljani, petek dne 30. septembra (92! Posamezna štev. SO nar * 2 K Izhaja ob 4 zjutraj« SUne celoletno « . 240 K mesečno....... 20 , xi »aeA ozemlje . 860 , IM inozemstvo , . 600 a Oglasi mm viilne etolpca (68 mm) . 3 K »ali oglasi do 30 mm atolpca (58 mm) . 1 a Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlitvot IHkJoSt6ev» oMta ti l$/% Tala for H. T9 Upravnl&tvoi Sodna attm lil TeUtoa H M. Kiten kr. poti tek arads iUf UMt Ljubljana, 29. septembra. V času, ko je albansko vprašanje na i dnevnem redu ženevske konferenee i Zveze narodov, je tiranska vlada organizirala nov napad obmejnih plemen na naše ozemlje. Namen teh vpadov je p-.pelnoma prozoren, kdor je zasledoval dogodko zadnjih dni v Albaniji ve, da stoji tiranska vlada pod uplivom Italije, ki si hoče vstvarlti v Albaniji operni,isko bazo i>roti na;!i državi. Na londonski mirovni konferenc: leta 1013. jo dosegla v albanskem vprašanju takratna trozveza (Avstrija-Nemčlja-Italija) svoj vspeh v tem. da se je morala srbska vojska, ki je v zmagonosnem pohodu v novembru 1012 prešla preko Albanijo in dospela ra Jadransko morje umakniti, mirovna konferenca jo proglasila noodvisnost in samostojnost Albanijo. Določila je ir.eje med Srbijo in Albanijo, ki -o l ile tako negotove in nenaravne, da -.o Albanci že v jeseni leta lil'1. obnovili •>vuie napade, ki jih je morala srbska vejtka zatreti s krvjo in og.iji.m. Vi prnovrn protest protektiTjev 1' inij" j" morala srbska vojska zopet umakniti na meje določene po londonski konferenci. Vsled težkih izkušenj, ki so jih do-'ivoli Albanci povodom svojega vpada, so morali do pomladi leta 1015., ko so nahujskani po italijanskih in ■ivstrijskih emisarjih poskusili nov vpad na desno obalo Črnega Drima. Ttučunali so. da je srbska vojska preveč angažirana na avstrijski fronti, da bi so mogla uspešno braniti. Zaračunali so sc. V enem tednu je. srbska voj-■r.a prešla Črni Drim, zasedla položaje nad ceato DraS-Tirana-EIbasan in po-;tla gospodar vzhodne Albanijo. V i'tem času sn je pridružila antanti Italija. Takoj je zahtevala, da se zaustavi prodiranje srbsko vojske, ki bi lahko dospela v nekaj dnevih do obale Jadrana. Po končani svetovni vojni jr zavezniška vrhovna komanda določila dn-lokacijsko Črto med Albanijo in našo državo, ki poteka po pozicijah, katpre je zasedla leta 1015. srbska vojska. To demarkacijsko črto je priznal tudi V januarju 1020 pariški vrhovni svf. _ Sedanji vpadi albanskih plemen, ki jih poskuša tiranska, vlada na naše ozemlje, so samo nadaljevanje dolgoletne borbe med obmejnim ' življem, značilno je, da se ti napadi ponavljajo in uprizarjajo dosledno v jeseni, ko je naše prebivalstvo pobralo vse poljske pridelke. Arnavt prihaja kot v nekdanjih turških časih, da pobere za zi->• o ves trud ljudi, ki so delali! Arnavtu ni do lastno države, do urejenih razmer, on se ne briga za me-svoje države, po celoletnem lena-nju si hoče za zimo nabaviti hrano kot je to delal v Turčiji. Zato ni težko : lbanski vladi, da organizira pod je--'•n albanske vpade kot se je to zsro-dilo te dni. Ti albanski napadi so v bistvu samo pohodi roparskih tolp, ki prihajajo na naše ozemlje, a iz teii ro-r'irskih pohodov hoče kovati tiranska •iada odnosno Rim svoj kapital, češ •'banska obmejna plemena se born z;i t odvisno in nedeljeno Albanijo. Ulogo, ki jo je igrala na. londonski ■lirovni konferenci trozveza, nadaljr.-i-; danes Italija. Italijansko Časopisje, se zavzema za meje Albanijo iz leta '013., v isti sapi zatrjuje, da je življen-:ega pomena, da ostane čisto allian-otok Sasono na vhodu valonskega liva v italijanskih rokah, ker tvori 'mzo za '.'varstvo Jadranskega morja®. T.\ ista italijanska vlada je pa poškilila vse, da prepriča zaveznike, kako eeoravifina jo današnja demarkacijska i'rtn, ki gre preko grebenov na levi > '».II Črnega Drima, da bi bila edina ' ,va meja preko Debarskoga polja na '•■■•sni obali Drima. kjer bi v slučaju napada ne imela naša vojska nobenega ■'torišča ter bi morala prepustiti prebivalstvo na desnem bregu Drima od ]'i'izr<»na. Piškopeje. Dobra do Struge in Ohrida roparskim napadom albanskih Kaoakov. Albanski vpadi, ki so se izvršili te dni.na naše ozemlje, in io ravno v onih krajih pri Prizrenu in Ljum-kuli, ki se riajprikladnejša točka za albanske ekspedicije, so dokaz, da je skrajno opravičena zahteva naše vlade, da mo-- tvoriti mejo med Jugoslavijo in Al-1 'nijo sedanja demarkacijska črta iz-: 'ijsana in popravljena v kolenu Dri-pua pri Prizrenu. Ta meja jp edino molči.;1. stravr:g'is!-a meja. Ako pade ta •Tanica in se frenese na desno obalo ' 'ršrao. tedaj je naše obmejno prebivr.l-vo v vedni nevarnosti, da ga vsako 1< .-■IV,finski KnČaki znia«akriraje. iti Veleposlaniška konferenca odobrava italijanske prsd- Beograd, 29. septembra. (Izv.) Po nocojšnjih poročilih iz Pariza bo Italiji uspelo, da prodre v poslaniški konferenci z večino svojih zahtev v albanskem vprašanju. Anglija in Francija sta priznali Italiji pravico, da zavaruje svoje strategične interese v Otrantu: grške zahteve na .itiž-ni del Albanije z Argirokastrotn in Korčo je velenoslaui.sk.i konferenca že zavrnila. Glede severni' in severovzhodne gre.nice odločitev 'se ni padla; pariiki 'is'i v pok; zaii, ua je mirno sosed-! sivo ; Albanijo nemogoče. Lotidon-i ske ir.eje iz leia 1913. pa skrajno | oie:-1:i; io našo obrambo proti albanskim \, ::dom iu nas silijo k nepre-vie. niiii vojaškim in denarnim žrtvam. Naša vlada bo morala napeti zato skrajne sile, da še v zadnjem hipu prepreči italijanske načrte, ki sredo za tem, da z odprto albansko rano trajno slabe, našo gospodarsko in vojaško pozicijo. Zadnfi dan podpisovanja državnega posojila Danes, 30. septembra, ie zadnji dan podpisovania za sedemodstotno državno investicijsko posojilo. Podpi-sovanie sc ne bo podaljšalo v nobenem primeru in za nikogar. Kdor ne vpise posojila po svojih imovin-j skih zmožnostih, bodisi ubog ali bo-j g al, urad nik (di trgovec, kmet ali industrijalec, sc bo pokazal za sla-j bega državljana s slabo državljansko zavestjo, pokazal bo, da nima ljubezni do domovine in da ni pripravljen vsak trenotek pomagati k temu, da more napredovali država. Podpisujte vsi brez razlike državno posojilo. Porabite še zadnji dan, da ne za- i mudite ugodne prilike iu ne zakrivite greha nad seboj in nad državo. Up vzgled bratske solidarnosti so dali vnovič ljubljanski Celil. Clanl Ccškc obci v Liubllani so vpisali pri raznih ljubljanskih denarnih zavodih državnega investicijskega poselila v skupnem znesku 2S8.000 kron. Beograd, 20. sp, Sembra. ('Izv.) Vsa nacijonalna in patrijotlčna društva >o sklenila izvršiti bnjkol proti onim trgovcem in podjetnikom, ki niso podpisali državneg posojil« ali podpisali manj nego bi mogli. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Občina Subotica je podpisala 1.500.000 K. Osjok pa 1.000.000 K državnega investicijskega posojila. Albanska vlada zbira čete ob naši meji Beograd, 29. septembra. Ker jc tiranska vlada odredila mobilizacijo in koncentrira čete ob vsej meji in de-markacijski črti in ker jc kršila demarkacijsko črto z napadom na naše čete pri Klješu in Aratu, je naša vlada prisiljena ojačiti obmejne posadke v -m Albaniji, da bi bile pripravljene proti vsaki eventualno-sti in iznenadenju. Beograd. 29. septembra. Presbiro poroča iz Debra: V borbi pri Kardu in Reči so imeli Albanci tudi topove večjega kalibra in donošaja. Dogna-no je, da so streljali s topovi strokov-njaško popolnoma izvežbani ljudje. Domneva se, da so bili tuji časniki. Skoplje, 29. septembra. Dne 26. t. m. se na meji ni zgodilo nič posebnega. Po poročilu seljakov iz sela Reči so imeli Albanci v borbah od 20. do 24. t. m. 130 mrtvih. Neprijatelj drži iste postojanke kakor dne 26. i t. m. Kralj Aleksander prvič na sprehodu Pariz, 29. septembra. (Izv.) Kralj Ale- ] obvestilo, da ie zdravstveno stanje kralja ksander je popolnoma okreval in se lc i Aleksandra povoljno in da ie že popol-odpcljal danes z avtomobilom v Pariz, j noma okreval. Danes se je že peljal po Beograd, 29. septembra. (Izv.) Vlada ! Parizu na Izprehod. je dobila iz pariškega poslaništva uradno I Plenarna seša saksno* dajnep ©ssfeora Beograd, 29. septembra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora sc jc razvila razprava o vprašaniu, ali ima zakonodajni odbor pravico, da razpravlja o zakonskih predlogih glede centralne uprave, državnega sveta in upravnih sodišč, ker so bili predloženi preko pred-sedništva in nc preko parlamenta. Po daljši' debiti ic bilo sklenjeno, da ima to pravico. ' S-lcdi"la jc razprava o vprašanju, aH naj sc seie zakonodajnega odbora zaradi muslimanskega kongresa, ki se vrši tc dni v Sarajevu, odgode ali nc. Sklenjeno jc bilo, da se nc odgodc. Nato je bil Izvoljen odbor, ki bo preštudiral zakonske predloge o centralni upravi, državnem svetu in upravnih sodiščih. Izvoljeni so bili: I.juba Jovanovič, Milorad Vujičlč, dr. Voja Veljkovič, dr. Žerjav, Josip Drofenlk, Fcliini Kurbego-vlč, dr. Dulibič. Nodjelko Divac in Jovan Jovanovič. Prihodnja seji zakonodajnega odbora sc bo vršila jutri s sledečim devnim rc- mu odneso ves plod celoletnega dela. Ako hoče zveza narodov mir r.u Balkanu, tedaj je njena sveta dolžnost, da zagotovi našemu obmejnemu prebivalstvu možnost mirnega dela, ako pa ne stori tega in upošteva intrigantske nasvete iz Rima. miru na meji ne bo. Naša država bo vsekakor znala braniti svoje državljane in h bo milom ali. šilom morala pridobili avtoriteto med Albanci! Jugoslavija ne želi gospodstva i nad drugimi narodi, zahteva pa za sebe mir in varnost. Nevzdržno je .vzidan je stanje ob albanski meji. Naš narod je ogirčen, da morajo neprestano trpeti njegovi sinovi od privil^irmih ; evrepejskih banditov. Apelirali smo na Zvezo narodov. V | borbi za sigurnost nase države pa ta 'apel ko more biti najvišji. Zveza na-j rodov naj se. odloči ali hoče Ščititi ro-| parjo ali pa mirno ljudstv, ki v ;.olu i svojega obraze d"i.i in <•'•»!!• kar 1 je vojna porušilo. dom: 1.) Predlog Ljube Jovanovlča o načinu overenja odborovih sklepov; 2.) ako se ta predlog sprejme, Izvolitev tozadevnega odbora; 3.) poročilo; 4.) sekcije zakonodajnega odbora. ^idnja ameriška ladja zapustila Jadran Split, 20. septembra. Ameriški tor-pedni rušilec št. 355 je odpotoval včeraj popoldne iz tukajšnje luke. Pri odhodu ga jo pozdravila italijanska vojna ladja «Ribotti» z ameriško zastavo. S tem je poslednja ameriška vojna ladja zapustila Jadransko morje. Ameriške ladje se koncentrirajo v Carigradu. MINISTRSKI SVET. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Ministrski svet |c imel danes popoldne seio, ki jc trajala od 16. do pol 19. ure. Razpravljalo se je samo o ponudbi družbe •Omniuni Serbp» za gradnjo tvomice orožja. O temeljili točki iu o bistvenih pogojih se ni razpravljalo in je bilo vprašanje odloženo za par dni. Med tem časom bo ožil komite ministrstev zbiral podatke p.a čimboijšo kalkulacijo, nakar bo šele rešil to vprašanje. Jutri ob 16. uri bo ministrski svet nadaljeval razpravo o biidžetili posameznih ministrstev. PRESKRR4 BARA\'.I8KIH BEGUNCEV. Beograd. 29. septembra. (Izv.) V ministrstvu za socijalno politiko se je vršila pod predsedstvom ministra dr. Kukovca interministerljalna koiilcrenca, ki se ie bavlla z vprašanjem preskrbe baranjskih beguncev. Sklenjeno jc bilo, da se diplo-matičnim potom, in siccr po reciprociteti uredi z Budimpešto vprašanje izselitve In imetja baranjskih beguncev. V to svrho se sestavi posebna komisija, v katero odpošljejo svoje delegate notranje in agrarno ministrstvo In ministrstvo za sociialno politiko. Ministrstvo za agrarno reformo je dalo vsakemu beguncu deset jutrov zemlje, vlada pa ie dovolila za podpore za enkrat 2.50.000 .dinarjev. Proklamacife samosfofne zapadnomadžarske države VLADO IZVRŠUJE BRAMBNI SVET POD PREDSEDSTVOM FR1EDR1CHA. — PROGLAS NA PREBIVALSTVO. — NOVI SPOPADI NA MEJI. Dunaj, 29. septembra. (Izv.) Oh 23-20. Včeraj je bila proklamirana na Zapadnem Madžarskem ustanovitev samostojne zapad.-madžarsko države. Deželni brambni svet, ki nm uačeluje bivši madžarski ministrski predsednik Štefan Friedrich, jn izdal na narod proglas, v katerem pravi med drugim: Radi miru, ki nam ga je vsilila antan-ta, se je morala madžarska vlada odpovedati suverenskim pravicam na Za-pad. Madžar. Sedaj jo prevzel vlado deželni brambni svet. Stari uradniki ostanejo na svojih mestih in naj opravljajo naprej svojo službo. Bog je z nami! Naj vsakdo vrši svojo dolžnost! Štefan Friedrich je imel danes zvečer v Budimpešti na seji ženske lige govor, v katerem je med drugim izjavil, da je sedaj deželni brambni svet napravil na Zapadnem Madžarskem konec mešetarjonju. Friedrich je končal: Kdor bi so drznil od sedaj naprej V sovražnem namenu prestopiti mejo Za* padne Madžarsko, ta bo kratkomalo na mestu ustreljen. Mislim, da sc bo kvečjemu kitajska cesarica mati drznila poslati svoje čete na Zapadno Ma» džarsko. Toda, naj pride kdor hoče, se, daj je konec mešetarjenja in obotavljanja. Ustrelili bomo vsakega, ki bi se drznil priti v območje naše vlade. Dunaj, 20. septembra. ('Izv.) Tekom včerajšnjega dne in današnje noči je prišlo na meji zopet do manjših prask med avstrijskimi brambnhni oddelki in madžarskimi tolpami. Dne 28. septembra jn hotela madžarska patrulja pri Brucku prekoračiti most čez Litvo, a jn bila od avstrijskih mejnih čet zavrnjena. Danes ponoči je bilo slišati pri Brucku streljanje. Vodja avstrijske straže Pollak je bil pri tem na obeh nogah ranjen. PROGRAM DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Vola Marinkovlč, Kosta Tlmotiievid in Milan Pribičevič bodo v kratkem dovršili svoje delo o reviziji programa demokratske stranke, katero nalogo jim jc bil poveril svojčas glavni odbor stranke. KONFERENCA VOJVODINSKIH DEMOKRATOV. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Dne 2. oktobra bo v 1'ančevu konferenca vojvodinskih demokratov, ki se je udeleže zastopniki vseh demokratskih vojvodinskih organizacij In člani glavnega odbora, kakor tudi več poslancev. Razpravljalo se bo o važnih strankarskih in političnih vprašanjih kakor tudi o pripravah za zcmaljski kongres demokratske stranke v Beogradu. LJUBLJANSKI KNEZOŠKOF PRI NOTRANJEM MINISTRU. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Minister za notranje, zadeve. Pribičevič, ie sprejel danes djakovskega škofa Akšamoviča in ljubljanskega škofa Jegliča. i PREčANSKI HIŠNI POSESTNI-j KI PRi MIN. DR. KUKOVCU. | Beograd, 29. septembra. (Izv.) Minister j za socijalno politiko dr. Kukovec ie spre-i je! zastopnike hišnih posestnikov-preča-| nov, ki so ga prosili, naj ščiti njihove | interese o priliki nove naredbe o stanovanjih. Minister iim je odgovoril, da sc ministrstvo za socijalno politiko vedno trudi, da ščiti interese ekonomsko sla-bojšiii. NASA DELEGACIJA NA MEDNARODNI KONFERENCI DELA. Beograd, -optembra. (Izv.) Ekonom-sko-Iinančni odbor ministrstev jo na svoji današnji soji odobril ministru za socialno politiko dr. Kttkovcu kredit, da odpošljo delegacijo kraljevo vlade v Ženevo, da prisostvuje mednarodni konferenc). dela. Delegacija bo obstojala iz : enega, delegata ministrstva, enega eks- j ! perta, onega zastopnika delodajalcev in lenega zastopniku delavstvu. ŽELEZNICA BEOGRAD-BUKA. REŠTA. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Med našo in rumunsko vlado se vrše pogajanja glede izgradnje železniške proge, ki bi spajala Beograd in Bukarešto in Imela vrh tega zvezo z jadransko železnico. Minister saobračaja je sestavil komisijo, ki naj prouči načrt in nato referira vladi. ' i NEPRAVILNOSTI NA SEKVESTRIRA-NIH VELEPOSESTVIH. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Kakor jo izvedel Vaš dopisnik, nameravajo nekateri poslanci vložiti interpelacijo, v kateri bodo zah'evali sestavitev anketo, ki naj bi preiskala ra-.ne nepravilnosti, ztt-grešene na seKvest.riranih veleposestvih. RUSKA PISATELJA V NEMČIJI. Berlin, 29. septembra. (Izv.) Znani ruski pisatelj Maksim Gorki prfcpo v kratkem v kopalifčo Nauheirn. Sovjetska vlada je tudi ruskemu pisatelju Korolenku dovolila, da sme odpotovati v Nemčijo. Ko-rolonlto odide najbrže istotako v Nauheirn, da si izM svojo srčno bolezen. KONGRES VOJNIH ŽRTEV NA DUNAJU Dunaj, 29. soptembra. (Izv.) Jutri bo otvorjen tu drugi kongres vojnih žrtev, katerega sc udeležita tudi Ilenri Barbus-se in Romain Rol.md. Kongres bo traja' do 2. oktobra. GRAŠKI VELIKI SEJEM. Gradec, 29. septembra. G rački veliki sejem ima veliko privlačno silo za ino-zomeo, katerih mihait vsak dan več. Doslej sklenjeno kupčijo so izredno veliko. Včeraj popoldne je trgov!nski atafo angleškega posl-ništva na Dunaju Phiii-potts po nalogu svojo vlado obiskal sejem in se jako pohvalno izrazil o njegovi raznoterosti in dobri kakovosti. JAPONSKI DELEGATI NA RAZORU-ZITVENI KONFERENCI. Pariz, 29. septembra. (Izv.) Japonska vlada ie imenovala za svoje delegate na razorožitveni konferenci v VVashhigtomi barona Tokttgava, mornariškega ministra Ato in japonskega rv*1*ntka v tv. • uhinu-tonn Sliidcnara. / PraSka kronika Novo vlada. — Prezidentov povrateU iz Sle aške. — Beneševo posredovanje. ■ - Stinnes. — Krizn med nar. socijalisti. Nova vlad« (Beriesj pomeni prese-netfnj", k' ,- jo obče pričakovalo,
  • bi> novi šel vlade posl. Svetila, zanpnil Masarvkov. — On jo tudi vodil rtelj i.i-a pogajanja mr-,1 strankami. Od poslancev. ki štejejo med stebre novo koalicijo, jo čtopil v vlado le dr. SrA-i»»k, drugi pu. kakor .svehia, liasin 111 Srribniy, so o-tali ob strani. Komuni-tiftiio glasilo pravi, da so ii po«lanci, l;i .-o vodjo svojih strank, ostali iz lju-bosiumiost! in osebnih razlogov ob ........ in da mp postali nasprotniki vla- , , ' . -i ii drugih .'-trani pa ugotavlja-'••. i • I"- to •• I.'.-:' malo molče odstranil in )>or.v:' \1.' ' 1- i je sposobna in na vsi, . i ■ ,i n.-' i. '•' ■ vala se izrc-l.a tudi ■■ .m ; '•'. i«i t razumu poJanca !"!.. . rekel bi, pro i-< ••-• • ' • ! • preciznim, no preSirokim I .r ■ '.laoiv. katerega hoče izvršiti. V prehodnih dobali prehodni ministrstva. Toda pri prehodnim kabinetu Cern? mo i1 i -li. da jo trajal leto in dan, da . i r, itežje naloge in da jih jo tudi rudi Benifev kabinet ne bo - morda celo manj čaja. elementa v srednji /~n njegov prr- l ednll; 'na vesteh ni, kakor' časopisju. < i vrnil iz pmti potovanju •am prepriča, o položaju na po.iavliajo -zlasti sarjkovem Čenja slovanskega Evropi. Strašilo nemški ga Stinnesa se pojavlja od ča.-a do časa nad Češkoslovaško. Časopisje se živo bavi s Stin-nesom. Nekteri pa pišejo, rta strašile ni tako nevarno, če« da si Stinnes dela le reklamo. Toda Istočasno izvemo, dn je Stinnes potom prijateljske mu na-rodno-ocijalne banke ponudil kredit praški plinarni, da se polasti tega velikega podjetja. Vesti 7. Dunaja in iz Berlina o . kt-.ovitem Lustigu, predsedniku čcejinhunko v Berlinu, so češko iavnost bolj vznemirile, ko novo ministrstvo ali mobilizacija proti Madžarski. Vso govori le o Stlnnesu. praški plinarni, narodnih socijalcib. Vltkovičk-železarni itd.. 1" praško časopisje mole o tem. • Med 1..!rodnimi socijalisti je nastal:1 kriz: vsled napadov Hudecovega <28, t•'11:1» proti Stfibmem. Kazen nekoliko poslancev in strankinega taj nišiva i - proti Stfihnu mu cela stranka, ki čaka na povpitck Klofača iz Amerike, da resi položaj. -'28. l'ijen» in nasprotniki očitajo Stfibrnemu, da jr obogatel na tuj račun, da kot, voditi'!;' stranke dihi kupčije, rta je vlnobradskc llcdališeo tako nerodno opravljal, rta j« prišlo v roke Zidom; dalje, da je v nasprotju z resnico izjavil, da je neki denar dobil od Masaryka. Strank« j" StFibrnepa defipilrala celo za ministrskega kandidata. Vse to je na delovalo • proti strani-i. kar je škodljivo haš sedaj, ko se ljudji- obračajo od komunistov in vračajo nazaj k socijalni demokraciji, ki zopet pridobiva svoje nekdaj že izgublj-ne poririje. poudarja, da moramo biti le Jugslova-jvanovid, ki se je spominjal potovanja nI. Ravnatelj K i bar iz Belovara na- srbskih profesorjev pred 10 leti, ko še piia vojski, ki nas je osvobodila. nismo smeli govoriti, kar čutimo. Po- pila voji Pri sestanku, ki je bi! jako prisrčen, -ta sodelovala oktet »Ljubljanskega Zvona* in godba Dravske divizijo. Srbski kot hrvatski profesorji so se !ako pohvalno izražali o sprejemu v Ljubljani in njeni lepoti. Jutri zjutraj odidejo na Bled, odkoder sc popoldne vrnejo v domvino. • 7. jutranjim vlakom se je odpeljalo ■ čeraj okoli -230 profesorjev in profesoric na Gorenjsko, rta si ogledajo naš riled. Prekrasno jutro lepega septembrskega dne jc pozdravljalo izletnike z gorenjskih planin. Gore Si -te. v sobica obsijane, gozdi ?.n malo porunieneli polje še zeleno; gostje so presenečeni gledali to krasoto, kaj šele ko se je prikazal Triglav jasen in ponosen izza vrhov. Prosveta IVAN VAZOV f. zdravil je raj Prešernov, opozarjajoč na delo našega velikega pesnika. _ i Kakor smo že poročali, je umrl dno .V Nato so odšli gostje k jezeru, pelja-; t. m. v Solili nestor bolgarskih pusn'kov li so se na otok, sporočili svoje želje zvonu in odjadrali naprej proti hotelu Toplice, Bled je bil čudovito !ep v svojih prvih jesenskih barvah. Gostje se niso mogli načnditi tej krasoti. V hotelih Toplice in Malnar sta bila skupna obeda, pri katerih se je poslovil prof. Jeran od gostov v imenu slovonskili profesorjev! Zahvalil so jo ravnatelj Jovanovič za slovensko gostoljubje s prisrčnimi besedami. Gostom se je pridružil tudi univ. prof- -or Plemelj in na kolodvor jo dospel tudi general Maister pozdravit goste. Izletniki so se odpeljali s posebnim vlakom v Ljubljano in odšli z hr-zovlakom naprej. Slovenski tovariši ko- Na blejskem kolodvoru je pozdravil j so jih prišli pozdravit za slovo na "oste župan goip. Tomec, poudarjajoč lodvor. važnost naše j.iTCnb.v;msl:o Švice za Lepi dan na Bledu bo ostal gos našo gospodarsko življenje. Dolžnost narodne vzgojo je, opozarjati mladino na te lc-pe kraje. V imenu učiteljstva !•< pozdravil izieiniite gosp. padučitelj Iv. Rus. Zalivali! " je v imenu ljubljanskega |.ritir!!vi;.>lr>cs:n odbora prol, Kobii! in v imenu postov ravualelj Jo- tom neizbrisno v spominu, Za »Jugoslov. Matico-- so nabrali gostje na skupni večerji v »Unlonu* :!70ii kron. Vsi gostjo so zagotavljali, da se že zdnj vesele na ljubljanski konsrres. ki bo priliortnje leto. Na svidenje! pori Jiigcslov^msfci prssife sorji v Snoven H — Francosko časopisje o deinonstra-SSuli v Itillii. Zadnje protifrancoske demonstracije v Italiji so izn-nadilc ves politični svet in izzvale ostre komentarje v rVaneiji. Pariško časopisje poudarja, da je to akt skrajne mednarodne ne dostojnosti in tO tem bolj, ker 'e zadeva tiče narod;«, kateremu Ita-as. lilja mnogo dolguje. -Krho do Pariš* prinaša oster članek o dogodkih v Mi-lanu in Benetkah, kjor se jc demon- ptsai. lito .r.i - '. ■ oi-i o ,-ia-arj' lušeiio, h',iii ni ' rat- l.o o Cehih ; 1 liki »ploh. -. milni molči pel. dr. irobiir o Ol i-k ' "' • *•> 1 Slovenskem Df-nni ran-' Pisje ; . tz-. avto:.omistl,jneš. zastopnik voj.-ke polkovnik Miku-rkovom r ueiu nav- lič, zastopnik univerzo rektor dr. Krek, zastopnik inesln" oiičine ijnb-Ijan-ke dr. Zamik, načelnik oddelka ministrstva za trgovino dr. Marti, predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk, višji šolski nadzorniki: Poljanec, Ganjr!, Wester, zastopnik novinarjev S111 odej, ravnatelji raznih srednji šolskih zavodov ter polno? tevilno ljubljanski srednješolski profesorji. Sestanek je otvoril predsednik ljubljanske Politične heležhB -i- Proti učiteljstvu pišo v zadnjem Času »Jugoslavija* v enakem ali še hujšem tonu, kakor je pisal v čaju klerikalnega terorizma »Slovenec* s svojimi trahanti. In to samo zaio, ker ja učiteljstvo ostalo dosledno zvesto svojim naprednim načelom, ki se takrat ni uklonilo najbrezobzirnejšemu preganjanju SLS in je sedaj nastopilo ravno tako proti demagoStvu NSS. Učiteljstvo so bo znalo braniti samo proti napadom Peskovega glasila, ono bo Ivan Vazov, tvorec moderne bolgarski: poezije, pesnik svoliode ln najplodovitej-šl bolgarski romanopisec. Rojen le bil dne 27. jutiiln 1S50. v Sopotu. 2c v mladih letiii se je posvetil književnosti, .1 obenem ic kot revoluciionnr sodeloval v vseh revolucllonarniii pokretih niladc Uolgarske. Po osvobojenin Bolgarske s? jc posveti! tudi političnemu delu, bi', poslanec v sobranlu in nekaj časa mini. ster prosvete. Urejeval je beietrlstičnc liste «Nauka», »Narodni glas» I11 «Zora .. Naivečie Vazovo delo ie roman '-Po;! igoto*, ki iu preveden tudi v slovenščino pod naslovom <-Pod Jarmom*. V njem ju krasno opisana borba bolgarskega naro. da za svobodo. Njegove pesniške zbirk: so izšle pod naslovi: "Preporec i guslm .Tagic na Blgarla*, »Izbavlene', -Ora mada*. »Qusla», »Polje In gora*. Napis-'! jc tudi nekni manjših dramskih del. V času svetovne vojne jc pisal Vazo-, nacionallstično-šovinistlčne pesmi, v katerih ic pozival bolgarske vojake na borbo za življenje In smrt proti Srbom. V teli pesmih ie prešel vse meje poezije. Nlcgovc pesmi so citirali vsi zavezniški listi ln ž njimi dokazovali krvoločni muti-talltet bolgarskega naroda. Še tfekoin mirovnih pogajanl se jc citirala večkrat pesem Vazova bolgarski mladini, v kateri lo poživila, da nai od deteta v zibelki r 1 do sivega starca Iztrebi srbski narod!'I pesmi mu niso prinesle slave In pri znanja. Soiiolsfti vestnih Sokol II naznanja, da sc Je pomotoma priobčilo napačno naznanilo o telovadnih urah. V rcsnlc! ic novi razpored telovadnih ur moških oddelkov sledeči: . . , deca do 14. leta od po! 6. do po! 7, sta- znalo izvajati vse konsekveuce, rta piv; rejž, bra(jc od pol 7- do pol 8-> naraščaj tik", piše : t'-koslovaski repn-0 tem seveda poročila 'oiiiemi no jo n. pr.. kar M? sa ry-it -. gla v- 'aimoeiK" Slov' ke sorjev dr. Kor 1111, ki jr poudarjal, je današnji sestanek posledica delovanja srbske vojske in pokojnega kralja desnice demokrat kega bloka, priobčn-i'i zanimiv članek o nemško - franco-, , skem cospodarskem sporazumu. List Osvoboditelja ter njegovega -ma kra- |lair,ag£ ,1n jf, Millerand že leta 1020. ta sporazum zr.gov.irjul in da se tudi v Nemčiji čujejo mnogi glasovi v tem smislu. List zastopa mnenje, da ne more noben razlog politične narave zmanjšati dejstva, rta imata Franeiia in Nemčija mnogo skupnih ekonomski!' in ne rudo iz Švedske in Španije mesto iz iMzacije - Lorene. Bilo bi nespametno. Nikdo med nami ni niti pomislil, V.aj nastane se vse iz predsednikovega 1 ot vpnja. Nikdar šn nisem videl toli-irij ljudi plak-tti v solzah veselja in ..',e-1: politiki, starci, mladina, blaženi io V i ii vsi in rosnih oei -»o spremljali, - - - . a • "iiirkji . ko ie izstopi! iz va- 'j« Aleksandra I. Srednja lom mora ... Ve« narod wi-n v ljubezni! Star-1 vzgajati mladino v duhu popolnega . • ,vou-.v:ii: SiMht radi nmrjemo. i narodnega ujedinjenja in pripravljali ko --.no dočakali to sn-eol- »Tako bl> na osvobojenje ie neodrešenih bratov, gospod predsednik, morali obiskati vsa! Ravnatelj sarajevskega učiteljišča • e-ta in •■>! po Slovaškem, pa bi bilo i M a r k o v i č »e zahvaljuj« Slovencem. , : . : v - e dobro!v : eni rekel pri ki stoje na straži proti neprijateljem. »•<■-,iMvn v- Unžcmberku. »Cepite to I Dvorni svetnik Skaberne nazdrav-/eselie. -oi jf. odgovoril predsednik. I'M v imenu odsotnesa pokrajinskega ■ ; i jen ji varuje drevesa, da ne, hi- j namestnika, polkovnik Mikoliuv rajo.- Oh hti priliki ji Masnrvk izjavi!, imenu vojske ter opozarja na bodoče da je bil vedno uverjen, da je uprava hoje za odrešltovpod jarmi jene wmlr. dobra, in da ni verjel strankarskim t.-!idi'iicicz:iim in pesimističnim vestem; ed:>j -r jo -»m prepričal, da je res ta ko. v«.--ti iz Btugenltinda in o položaju j, ' .Madžarskem so močno delovale na ! politiko. V jiunosti so že razprav-ali o vojni, kakor strela iz jasni .ia pa - - š' vc-i. rta je i, a i-(•:•:■ ztm. zadev v v ' t-fiti-l;< ' i n:i 'konterencl s Scbobrom ;io-knv.;i. ,;;t |losreduje med Avstrijo in Ma iž-irsko! O uspehu drugih razgovo-i'sv )>eneša z Baiiffyjem javnost se ne .. >■ '-no jo prepričanje, da je -za e -kiini predlogi Francija, Italija pa *!'■" ■ .:up't druge modloge, ki ponekod •> orotnji jo čeSkim, ker se boji oja- -ialio pohvalo. Sicer skušajo trezni itn liianski in tudi francoski krogi dogo.l-k'i! omiliti, vendar tega ne morejo '111 to tem manj. ker jo iašizem go-polar javneiia mišljenja. Pred-tavniki francoske' armade so poskusili in občutili, kaj znači fašizem. Kdo pa je za vse to odgovoren? Na to vprašanje naj odgo-vore oni, ki se poslužujejo fašizma za orožje v borbi za politično uspehe. — Vprašanje francosko - nemškega cospo-lsrsUona sporazums. «Reptibllque jasni javnosti, koliko so utemeljeni ti napadi Peska in njegove sumljive družbe ia ono učiteljstvo, ki je vzdržalo boj proti klerikalizmu v onem času, ko je učitelj Pesek prodal svojo od 15 do 18. leta od pol 8. do po! 9., od pol 9. ure naprej člani, za enkrat ob istih dnevih, t. j. torkih in sobotah. Telovadno društvo ll tudi Italfanoin rto zadnjega moža. Vlada je vsled tega v zelo kritičnem položaju. Ministrski predsednik Betblen namerava vsled te za par brazd zem ( j j .-u-ok molitev, hrepenenje po Bogu, ije. Sodnija prisodi zemljo lluriji. Guša, P,og ve, kakih imenitnih stvari bi se mn-ge! človek tam naučiti... In potem si vzamem dekle, katero hočem, kakor orel ,'ngnje iz staje. In ne samo naše šokice, vržem se tudi med gospodične... Logarjeva hči mi je všeč, pa tudi bllježnikova >na ni kar tako: županja ie kakor vanc je bilo pričakovati kravalov. Vrli- vstvarjena zame: vsem napoči črni pe- velik in močan v življenju, pridem tudi tega je bila na lepakih pomota: Dr.s ! tek... |jaz, da ga poljubim...» c.i, tudi slepčevo pesem je pel naš Študent. v srbohrvaščini. Avtor je bil navzoč. Ker pa je na koncu predstave naš <Živio» skoro prevpi! nemško odobra- samo na dobro ...!>— In Ada prido: »Po. slal me je oče, da ti ponudim mir. O11 pozdravlja tebe in tvoje od srca. Zeli, da vso pozabimo,. .3 Idi, sinko, jc dejal, kot poslanik miru in radosti; a jutri, ko bo čas največjega veselja, ko pripeljejo nevesta v hišo in ko se Ilarija počuti Stilck spiclt in finem slovenischen Dorfe (mesto slavonisohen) — in kritiki so opisovali to slovensko strast in pohlep po zemlji in kazali na junaštvo in trpljenje svojih južnih Nemcev, ki imajo take sosede. Vsebina jc nn prvi pogled hoj med mirnim, duševnim* Ilarijom in Gubo < sa i ■! iuijo in žeja po pravici, obupno kli-1 -,»;e božjo pomoči Poosebljeno zlo, Čuta Kigalin, nam je keviuij razumljivo: zli element, eatan-člo-k. prastaro zlo Človeka. Se težji nam je Ilarija Sallč: ruska rlllfin, Slovan, sani.-, č, bogafekatclj. njegova tragika jo, dn • Boga i» njegove pravice med ljud-',':: mora propasti. Ko je pred vojno tf drama nastopila evojo Imagoelavno pot po nemških od-■ if. ,0 kritiki povdaviali njeno slovan-;,tvo. In ;:ares je Saiič tisti Rus-Slovan, 'kakoršnega si «tpadnjsk prcdstavljt1. ki je »mazab> odurno in propadlo figuro, bil'ežnika, jo izgubil pravdo; zato zažge pri Tlariji in njegov sin Ada napade do-brega lijo, sina llarijo. Silen > prizor ko dobra Stana žena Gušina, v trpljenju moli, sin Ada pa so ji posmehuje: Ne morem to videti !to moliš: nam ni molitev v krvi... Tvoj Bog jo oče, a jaz sem tvoj Kristus! V zapor mora. -I11 zato bom odsedel, zval sem Gušo Rigallna in njegovega sipa nikomur nič mar. On misli, da se bo- ; na Ado» Sosedje in prijatelji, celo želim »--Se. Pai 'e tudi ječa narejena za ljit- na, se mu rogajo in no razume ga nihče ili. Kolike !':b ie, kl lota sede, pa so vrne- razen sina A on: »Oprostite, dobri Ijud-io zdravi in čili, pa še denarja prinese.' jo, toda vi me no razumete. Jaz mislim Uuša se vrača. Zažgnl jo pri Ilariju in I Ko f.ta Uja in Ada sama, Ada ne more ves v strahu kolne: V naglici sem za-| skrivati svojega srda in divjega sovraS-- .al: morda je ugasnilo in ako je, potem, jtva do Saličevih.. Rji govori s pridu-potem — so ubijem, kor drugače mi ne : šenim, Rikajočlm glasom: »Ko sem te ■alležo... Beg, satan, usmilita se! Ce se oni večer podrl na zemljo, sem objel Rune vname, vrzita vidva kako iskrico. Vo- | žo. Kot sveča na plamenu se je topila ■le! Ne! 2gan:a, žganja!... Sc se ni vne- |na moji roki... In potem sem jo zgrabil lo... toda mora goreti, mora, zapalil . in vrgel na zemljo in... ali mi moreš od-hom s svojim žolčem. Požara, požara, po- pustiti?* »Ali si izvršil, kar si hotel...* Ruža, ki je prisluškovala, plane v sobo, dokaže Adi da jo lagal in ko pride Se mati, spode Ado iz hiše. Svatba z vso slavonsko pestrostjo in krasnimi starimi običaji. Vse je srečno. Samo gospodar Ilatija je zamišljen in ženin Ilja tudi. Nakrnt so pojavita med svati CuSa in Ada; Ilarija jima hiti ves srečen nasproti: -Guša, brat, sladki brat! Božji človek, brat miru,. Tu pa se Guša Rigalin pokaže, kdo tla je: »PriSel sem v svate, da počeniain kakor vedno... A vi, veste pri kom svatu,jeto?... Pri strahopetcu!.. Pri s.raiiopotcu, ki sem g,-k bil z zemljo, požarom in strahom,,* žara! Na vasi se pokaže ogenj, Guša zdivja od veselja in -e bije po prsih: «Aj, a j, aj, sinko, sinko moj!:. In sili mu odgovarja: »Do svidenja oče! Do novega ognja.* Oba morata v zapor. Ilarija pripravlja svatbo: njegov edi-nec, Ilja poroči Ružo. Množica svatov bo prišla. »Se enega svata sem pozval in čc nc pride, no bomo svatovall... Po- Nekateri svatje mu pritrjujejo, ko pa mu pritrdi celo žena Saličeva Mara, govori Ilarija neartikulirano, strt, uničen, obupan: »Ljudje, usmilite se, jaz vidim ve.; črno pred očmi... Držite me!» A žena in svatje: »Dražite ga! Dražite ga, da se v njem prebudi mož!» Drugi zopet: »Dražite tudi sina!* Divje blazno navali Šalič na Gušo in Ilja na Ado in po kratki, toda divji iu strašni borbi sta Guša in Ada zadavljen::. —Ta boj med dobrim in zlom je naslikan s tako živimi barvami, da človeka strese. Prastari, pračloveški izbruhi strasti in iskanje in hrepenenje po dobrem, božjem vdarjajo kakor razburkani valovi drug v drugega tn vso dotlej, dokler no podleže dobro. Ta božji človek Ilarija-šal'5 zadavi človeka. Do zadn'ega trenutka nosi še Boga v srcu in kljub temu podleže satanu. »Videl sem, da je satan močnejši od Boga* »čujem, da suneo svijatii, kad ču te vidjetl, o Božo moj?. .* 41 «1 a Pri sobotni otvoritveni predstavi v ljubljanskem gledališču bo igral llarijo g-Danilo, Gušo g. Rogoz. Ilijo g. Drenovec in Ado g. Gaberščik. G. KDOR HOČE DOBER PROMET, PODPISE DRŽAVNO POSOJILO. Domače vest! i Minister dr. Kukovec za invalide. bister za socialno politiko dr. Veko-L K u k o v e c jo — kakor poročajo ■ofrajski listi, za slavo Udruženja Lj], invalidov iz lastnih srodstev da-[;Val zne«ek 2000 dinarjev. » Akcija za prenos smrtnih nstan-oV Frana Supila. Narodni poslanec r, Trnmbld je pričel akcijo, da se prc-t.pjo v dtmovino smrtni ostanki Fra- 9 š u p i 1 a, ki jo umrl — leta 1917. jjondonu. « Naroden davek je dolžan plačevati 5ak zaveden Jugoslovan, vsak, ki mu iibezen do lastnega naroda ni le pnh-, (raza. Tudi kdor ni tako srečen, da jhfco odšteje v narodne namene tlso-jkB ln stotake, da celo tak, ki mu ni i toco žrtvovati niti bore kronice, lahko plačuje narodni davek. JuLiOslovenska Matica» sprejoma hva-, vsako žo rabljeno znamko in -i ča tako vsakemu najbornejšomu '■'kninu uslužbencu, da doprinose ■c.jo žrtev na. oltar domovine. Torej i ': jmo vse rabljene znamke za last ii. ,.slovansko Matice* in vsak zave-Jugoslovan naj se smatra upravi->|iem te lastnine! Znamke sprejema "krajinski odbor »Jugoslovanske Mate-- v Ljubljani, Pred Škofijo št, 21, i -aka podružnica na deželi. - Razpisaaa služba. Na državni trgov-akademiji v Ljubljani je namestiti ' Ta slugo s sistemiziraniml službenl-i prejemki in s pravico do službene ob-t . oziroma denarno odškodnino za njo. rS'ino stanovanje s tem mestom ni zdru-r,,. Popolna sposobnost v pisarniških Ii jo pogoj. Prosilec noj pravilno kol-• no in s šolskimi izpričevali, z izpri-lom o znanju jezikov in dosedanjem kovanju ter z uradno-zdravniškim iz-valom o zdravstvenem stanju oprern-r prošnje vloži do dno 20. oktobra :1 pri oddelku ministrstva za trgovini in industrijo v Ljubljani. Vojni inva-ii, ki so sicer sposobni za to službo, njo prednost. ' Hišnim posestnikom In strankam v eilnost. Deželna zadruga dimnikarjov .Slovenijo v Ljubljani naznanja, da je niitrstvo za trgovino in obrt, oddelek Ljubljani z dnem 20. septembra 1921 1 št. 0070 odohrilo povifanjo cenika in or tako, da bo od 1. oktobra nadalje Iiutl za štedilnike z enim kotličom in 10 pečico za enkratno snaženje 0 kron, i štedilnike z enint kotličem in dvema «ficama 8 kron, za štedilnike v gostil-,i!i in kavarnah itd. 12 kron in za što-Inil.e v zavodih in hotelih 21 kron; na-dic od pritličnega dimnika 3"krone in vsako nadaljnje nadstropje ono krono eč. Vse ostale točke so povišane za 50 ktotkov na sedaj veljavni cenik od 30. •tr.bra 1921. To v znanje in ravnanje ilm posestnikom, strankam ln dimni-sukim mojstrom. Ta cenik velja za me-Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj. Za -talo pokrajino v Sloveniji so je ce-v višji meri povišal, kar se bo natisnilo pozneje potom časopisov. — Načelstvo. Že ve zakaj! Gospod Milan Vavpotič tat znane Peskove »informativno* pri-ir ptujskega procesa), dosedanji na-ičnik »Jutra* jc vrnil list s pripombo; Xaročil sem si boljši list — ,Jugoslavi->'.. Gospod Vavpotlč že ve zakaj! " 'Edinost® «e bo dobivala, od 1. ok-obra daljo v Ljubljani v trafiki Sover, eleriburgova ulica t. Nadaljevanje občnega zbora «Prepo-ila» SJSU v Ljubljani se vrši v soboto !no 1. oktobra oh 15. uri v veliki dvo-ani Mestnega doma. Za člane in članico deležba obvezna. Izlet jugoslovanskih zadrugarjev v iarlbor. Kakor znano, se vrši v dnovih in 30. septembra v Ljubljani II. jugo-iovanski zadružni kongres, katerega se leležijo odposlanci Glavnega zadružnega veza v Beogradu in vseh jugoslo-n»kib zadntžnih zvez. Dne 1. oktobra olete zadružniki na povabilo Zadružne •vezo celjske v Maribor, da si ogledajo 1 najsevernejšo jugoslovansko mesto in talico. Mariborski zadrugarji se pripravijo, da svoje dra jugoslovanske go-te najlepšo sprejmejo. Gostje pridejo ob uri dopoldne v Maribor, si ogledajo opoldne vinarsko in sadjarsko šolo, po 'ledu v Narodnem domu mesto in bližjo okolico, zvečer pa je ob 8. uri slav-ostni komerz v veliki dvorani Narodne-doma. Primerno bi bilo, da sc bližnje atlružno organizacije po odposlancih tu-teira zleta udeleže. Davkarska šola v Novem Sadu. V lislu odredbe finančnega ministrstva se vori 1. novembra v Novem Sadu šola davkarsko kandidato. Sprejemali se iodo v šolo kandidati, ki so dovršili nj šest. razredov srednje šolo. Zgubi ;ena ustanova. Prejeli smo in ojalno priobčujemo- V št. 227 Vašega lita. je Vaš radovljiški dopisnik pod gor-ijim naslovom zapisal domnovo, da jo ■judskl dom v Radovljici postavljen z istanovnim denarjem gospo Hočevar, nagnjenim za Gospodinjsko šolo. Ker je i misel zmotna, pošiljam v tej zadevi jcilečo pojasnilo. Ustanovna glavnica za Gospodinjsko šolo. ki ,jo jo volila dno 16. Mrca 1911 v Krškem umrla gospa Ho-*var po posredovanju bivšega dekana Radovljici g. Novaka, .jo znašala, po ''"litih zapuščinski!] pristojbinah, znesek "2300 IC, Za upravitelja te ustanove je '»ločilo ga. Hočevar g. dekana Novaka, 'aroma vsakokratnega njegovega na-'"tlnika v Radovljici. Vsled zapuščinskih "aifl po go. Hočevar ni postala ustava likvidna do leta 1918. Z dopisom ' k aprila 1913. št. 0929 je takratna do-ieln." vlada sporočila g. dekanu Novaku, da se je denar iz zapuščine Izplačal, in se obrostnonosno naložil v Kranjski hranilnici; naročila mu jo tudi, nuj v zmislu ustanovnega pisma pripravi načrto in stroškovnik. Dne 15. januarja 1914 so bili podrobni načrti in proračuni izdelani. Ker so pa temeljem teh proračunov za zidavo, opremo ln vzdrževanje zavoda izkazal uutannvui znesek dosti prenizek, se je po nasvetu merodajnih faktorjev zgradba odložila z namenom, da so naložona glavnica potom obresti zadostno poveča. Med tem je pa izbruhnila svetovna vojna, ki jo zgradbo preprečila za nedogledni čas. Med vojno je bivša kranjska deželna vlada ustanovni denar samolastno dviguila in naložila v vojno posojilo. Usoda ustanove je torej odvisna od usodo avstr. vojnih posojil splohl Kar so tiče Ljudskega doma, jo po tem pojasnilu jasno, da se zanj ni porabil niti vinar od zadevne ustanovel Dom jo zidal dekan g. Novak doloma iz lastnih osebnih sredstov, doloma Se je najelo nanj nekaj posojila. S podanim pojasnilom sem, upam, ustregol Vaši zahtevi glede ustanove Hočevar; ravno tako pa prosim, da ustroje Vaš radovljiški dopisnik s svojim podpisom nam v tem, da z dokazi podpre svojo težko ob-dolžitov glode protidržavnega hujskanja v Ljudskem domu! Z odličnim spoštovanjem Jakob Fatur, župnik v Radovljici. * Gasilnn društvo v Cerkljah na Gorenjskem uprizori prihodnjo nodeljo dno 2. oktobra ob treh popoldno v prostorih g. nadučitelja Lapajnota narodno igro »Divji lovec*, na klavirju in violini pa svirata gg. učitelja Potočnik in Bohinc Leoncavallov »BuiaccU. Sedeži po 3 in 2 dinarja, stojišča en dinar. * Marenberške novice. Pri jutranji maši dne 25. septembra 1921 je oznanil naš župnik dr. Mflrtl izpred oltarja, da bo čez teden dni pričel z rednimi pridigami v nemškem jeziku. Res, lepo je, da se začne slovenski duhovnik, ki jo celo koroški begunoe iu je okusil v prccoj-šnji meri britkosti preganjanja od nem-čurjev. hllnitl tukajšnjim nemčurjeru na ta način, da jim bo božjo bosodo v nemškem jeziku oznanjeval. Ali povzroča morda njegovo naklonjenost napram Nemcem bližajoča se »zhirca*, ali mogoče kakšen migl.iaj od strani ordinari-jata v Mariboru? Takšno postopanj«! tukajšnjega župnika mi zavedni slovenski kmetje v dravski dolini v od nemčurjev jako ogroženem kraju kakor jo Maren-berg, nikdar no bomo trpeli in kličemo merodalne oblasti na pomoč, da napravijo župniku Mfirtlu pošteno pridigo ne o božji besedi, temveč o narodni zavesti. * Opustitev poletnega poštnega urada Sv. Janez. Dne 1. oktobra so opusti poletni poštni urad Sv. Janez ob Boh. jezeru in so zopet otvori v Sv. Janezu ob Boh. jezeru občina Bohinjska Bistrica poštna nablralnlca z uradnim nazivom Sv. Janez ob Boh. jezeru. Nablralnlca jn v okraju poštnega urada Boh. Bistrica, kateremu jo tudi podrejen;]. Zvezo bo imela vsak dan razon nedelj po selskcm poštnem slugi s proj imenovanim poštnini uradom. * Most Beograd - Zemun. Gradnja mostu, ki bo vezal Beograd z Zemn-nom je prevzel, kakor znano, neki ameriški konzorcij. Konzorcij se je obvezal, da bo most dograjen do meseca novembra 1022. * Italijanski kralj obišče anrktlrane pokrajine. Program potovanja italijanskega kralja po anektiranili pokrajinah jo dogotovljen. Kralj dospe dno 10. oktobra v Trident, kjer bodo naslednjega dne slovesno odkrili Dantejev spomenik. Nato bo kralj prepotoval celo južno Tirolsko in se nato vrnil zopet v Trident. Gd tu odpotuje v Benetke, kjer se vkrca na vojno ladjo. V spremstvu eskadre odide kralj nato v Trst. in od tam v Poreč, Pulj in Gorico. Kralja bodo spremljali na potovanju ministrski predsednik Bonomi, vojni minister Gasparotto ln šef centralnega urada za anektirane pokrajino senator 4 Smrtna kosa. V Ljubljani jo umrla g. Ivana Zorževa. * Srčna kap je zadela včeraj v Mariboru pekovskega pomočnika Josipa Jana. Ko je šel k peku Macarolu v MeljaU na delo, mu je postalo nenadoma slabo in se je zgrudil takoj mrtev na tla. * Poizvedba. Dno 26. avgusta so našli na progi Novtka-Rajič 15letnega Josipa Johlerja iz Torze Bačke zadavljenega in oropanega Fant je imel pri sebi 181.000 kron, ki mu jih jo izročil v nekem ljubljanskem hotelu trgovec Rudolf Reimo. ser, da jih izroči svojemu očetu, trgovcu s svinjami Rudolfu Johlerju. Poizvedbe policijske direkcije v Ljubljani so dognalo, da se jo z umorjenim dečkom vozil iz Ljubljane neki okoli 50 let star gospod, ki je potoval v Beograd. Dotični potnik s« naproša, da. se prijavi pri najbližji varnostni oblasti ali pa pri žandar-ski stanici. * Železniška nesreča v Hercegovini. Kakor so iz Sarajeva brzojavno poroča, sč jo v noči od 27. na 28. septembra na progi Mostar - Sarajevo dogodila železniška nesreča nierl postajama Drežnica - Raška gora. Z nekega hriba se je odtrgala velika skala, ki jo obležala na železniškem tiru. Vlak so je zaletel v skalo, vsled česar je lokomotiva skočila s tira ter bila vržena na desno, trijo vagoni pa so obviseli tik nad reko Neretvo. Strojevodja Gruber jc težko ranjen, več potnikov pa je lahko ranjenih. 0 Izpred sodišča. Pri g. F.mtinlju nr, Večni poti stanuje g. Franc Erjavec, Sef državne posredovalnice za delo. Podnajemnik iti stanodajalec 'e nlst« razumela zolo nakupoval hmelj po nizkih cena' od 5200 do 6000 K6 za 50 kg (po kitr/.u od 20. septembra bi bilo 2o1do 270 o > sib kron za 1 kg). Hmoljsko zalogo v pr vih rokah so se io procej zmanjšale vsled česar so pričakajo, da cenc ne b do več padalo ali vsaj ro več občutil" padle. Vsled močnega nakupovanja na deželi so bile dane?! ponudbe manjše. OBRTNO - INDUSTRIJSKA IN KMETIJSKA IZLOŽBA V SARAJEVU. Dne 24. t tn. sc ie svečano otvorila obrtnoindustrllska in kmetijska razstava v Sarajevu. Ker jc ta razstava, ki sicer za ljubljanskem sejmotn v vsakem oziru daleč zaostala, vendar za gospodarski procvlt in napredek Bosne in Hercegovine, torej dela naše kraljevino, velike važnosti, zasluži na vsak način, da io pozdravimo in napišemo o njej nekaj besed. Njen aranžma sicer nI najsrečnejše Izveden, ker se nI strogo ločila Industrija od obrti. Tudi strokovna razporeditev se ni Izvedla povsem dobro. Ako pa vzamemo v poštev kratke priprave, moramo reči, da jc uspela. Tudi odgovarja popolnoma svrhi, kateri jc namenjena. Pokazala Je razgled po domači industriji, obrti in kmetijstvu, obenem pa bo hrezdvomuo blagodejno vplivala na podjetnost iu na vollo po ustvarjanju onilt produktov, ki sc moralo sedaj šc uvažati za drag denar Iz inozemstva. Domača industrija le na razstavi dobro zastopana. Le šumska industrija, glavni gospodarski vir Bosne, zaradi omejenih prostorov ni mogla priti tako v ozir, kot ji gre. Tako jo »Jugoslavcn-sko d. d. za šumsko gospodarstvo, Industriji! i destilaciji! drveta* razstavilo večinoma produkte, spadajoče žc v kemično industrijo. Razne tvrdke so razstavile lepo izdelana pohištva, palice, razne drobnarije Iz lesa Itd. Zastopana ic tudi kovinska irtdustrlja, ki kaže, dasiravno se šele razvija, lep napredek. Razstavljeni so vijaki, žeblji, pločevina Itd. Vendar ta stroka ni popolnoma zastopana. Kemična industrija, ki jc v Bosni razmeroma preccl razširjena, Je obilno zastopana. Razne tvrdke so razstavile sveče, milo. razne asfaltne produkte, strojna olja, apreturo za kožo, pečate Itd. ' Industrija hranil in pijač ni v oni meri zastopana, kakor bi to mogla biti. Novo-ustanovljena sarajevska konzervna tvor-niča za konzerviranje sadja in povrtninc ter ctuiranie sliv «Mlva» ie zlasti mnogo razstavila svojih Izdelkov, ki sc odlikujejo po okusni opremi In vsebini. Raz-razstavljene so nadalje razne vrste moke stavljene so nadalje razne vrste ntoke bosanskih mlinov, razne vrste sira In drugih hranil. Mnogo tvrdk jo razstavilo dois»ača vina, šampanjce In žgane pijače. Tudi oblačilna In vrvarska Industrija Imata na razstavi svoje zastopnike. Zanimanje za razstavo so ic pokazalo takoi spočetka. Posetnikov pride vsak dan na tisoče. Razstavljalci so splošno zadovoljni, ker sc Um naročila dnevno I vccaJo. Vsled velikega obiska je podall-5fd prirctUlnl odbor izložbo iio nedelie. i storža Zagreli, deviz e: Berlin ltsS.60 181.5, Bukaicšta 156. Milan izplačilo 985 — 960, čok 935 — 940. London 800, Pa rlz 1660 — 1700, Praga 237 — 240, Svien 4000. Dunaj P — 8.25. Budimpešta 32 34.50, valute: dolarji 225 — 228, a\ strijske krone 10 — 13.50, rnbljl 9 — 11. J češko krone 220, franki 1600 — 1650 'napoleoni 775. marke 180 195. lir. 985 - 938. I Banka za Primorje 740 - 785. Trg. obrtna banka 235. Ifrv. eskomptna banka 660 — k«.", Ilrodska banka 380 — 420. Jugoslovenska banka, 500 — 505. Ljub. kreditna banka 810 — S9l). Narodna banka 515 — 530. Prastcdiona 5000 — 5100. Rečka ptička banka 115 (t'n. Srpska banka 70fi. Eksploatacija 'irvn 650. Ooranin 600. Gutman 1450. Nar. šumska industrija 590 — e;no Našičku industrija drvr 510. Slavonija 595 — 010. Trbov. premog, družba. 600 — 770, Beograd, valuto: marko 46, d e v i -z 0: London 205, Pariz 380. Ženeva 955. Milan 228. Praga. 59. Dunaj 2.25, Berlin 46 25. Dunaj, devize: Zagreb 1028 - 10.",:; Beograd 4114 -- 4134, Berlin 2097 -2103, Budimpešta 358.50 -— 861.50, Bu karešta 2110 — 3160, London 95.70 -95.90, Milan 10.440 — 10.460, Newyork 2583 — 2597, Pariz 18.312 — 18.845, Pra ga 259- — 2603, Sofija 1720 — 1730, V.-u Sava 82.10 — 34.10, Zitrich 41.575 -44.625, valute? dolarji 2558 — 256-J. lovi 1615 — 1655, marko 2092 — 2098. funti 9530 •— 9550, franc. franki 18.25fi — 18.295, liro 10390 — 10.110. dinarji 4101 — 4124, poljske marko 32 — 3-1. leji 2130 — 2140, švicarski franki 44.525 — 44.575, češko krono 2567 — 257 . madžarsko krono 858.50 — 361.50. Praga, d e v i z e: Berlin 77 — 78, Zii rieh 1098.50 - 1701.50. Milan 396.50 • 398.50, Pariz 688.50 — 689.50, London 161—306, Newv. 97.5—98.5. Beogr. 161.?:, -162.75, Bitk. 80—81, Sof. 61—65. Vat,. 0.95 — 1.65, Zagreb 42.10 — 12.90, I! dimpošla 9.&r> —• 13.60, valute: mark.-77.25 — 78.25. švicarski franki 169-1 1697. lire 393.50 — 395.5, francoski fraki 685.50 — 688.50, funti 363 — 365. i in sicor pri apelacijskemu sodišču. Za izpit jo plačati' posebni honorar. Predpisana jo starost £5 lot. Sodnik po6tano lahko tudi advokilt, ki izvršuje že najmanj dve loti advok atsko prakso. Predsedniki i »krožnih sodišč in apela-eijski sodniki u lorojo postati »arno sodniki, ki so bili p ustavljeni žo najmanj pot let kot stalni f-iodniki ali kot sekretarji pri ^ išjih sodišč ih. rodni vsoučiliščni profesorji civilnega in kazenskoga prava, dalje odvetniki z najmanj sedemletno prakso. Za višjo sodnike se zahteva najmanj lOletna praksa. Sodniki okrajnih okrožnih in apclacij-'kih sodišč so po stavi,iajo s pomočjo kon-kurzov. Konknr t prične teči z onim dnem, ko eo jo mesto izpraznilo. V roku .10 dni mora vlomiti vsak kandidat pro--njo pri apelacijsUem sodišču, katero izbere v občni sednici dva kandidata z absolutno večino in ju predlaga kasacij-skemu sodišču. To sodišče izbere zopet dva kandidata in ju predloži ministru pravdo. Volitve so pismene. Minister pravde mora imenovati ali pa predložiti kralju v imenovairie izbranega kandidata najkasneje v 30 dmeh. Za predsednike apelacliskih sodišč, predsednike odelonj pri teh sodiščih in za vse kasaeijske sodnike to nc velja. Ce so izprazni mesto trikeea sodnika, potem pozovo kasacijsko sodišče sposobnega sodnika, da kompetlra za izpraznjeno mesto. Ce kandidatov ni, potem izhnre kasači,jsko sodišče samo izmed vseli sod nikov dva kandidat« in jih predloži mi nistrstvn pravde. Določbe o stalnosti sodnikov se malenkostno razlikujejo od določb v v tavi in so nekoliko bolje kakor te. Premestitev sodnika brez njegovega privoljenja je dopustna lo tedaj. fe se ukine sodeče, pri katerem je dotičuk nameščen nli pa če se predrugafi ustroj sodišč. Vedno pa dobi povrnjeno selitveno stroške. Sodnik se ne smo bavlti z znanjem, ki ni združljivo s častjo sodnika ali pa ki bi ga zadržavalo pri izvrševanju njegove službe, dalje ne sme biti član upravnih in nadzorstvenih s.vrtov pridobitnih družb in zadrug razun uradniških. Politična svoboda sodnikov jo zelo omejena. V svojem okrožju no sme kandidirati, zabranjen mu jo pa tudi vsak iavni nastop na političnih zborovanjih. Dražba. Sindikalna odgovornost Je urejena etično kakor v ustavi. Glede vpokojitve veljajo določbo čl. 112 ustave, ki so v načrtu samo nokoliko izpopolnjene. Kdor hoče iti pred izvršenim 65. — 70. letom v pokoj, mora telesno ali duševno oslabiti tako, da ne moro izvrševati svoje dolžnosti. To jn treba dokazati s zdravniškim izpričevalom treh zdravnikov, ki morajo biti vsi tega mnenja. O vpokojitvi odloča kasacijsko sodišče. Pokojnina se določa po deset lo-tih službo z 10% vseh dohodkov za vsako nadaljno leto pa z 2.5%, tako da znaša pokojnina po 30 službenih letih toliko kolikor sodnikova plača. Kot disciplinarna sodišča fingirajo za lodniko okrajnih in okrožnih sodišč ape-lacijsko sodišče, za predsednike okrožnih sodišč in vse druge sodnike pa kasacijsko sodišče. Senat obstoja iz pet. članov, kl sc določajo vsako leto s kocko. Razprava so vrši po predpisih kazenskega postopka: kot branitelj obdolženega more fungirati samo sodnik. Kazni so: pismeni ukor, denarna kazen do višine trimesečni' plače, promestitev, stavljanje n; razpoloženje za druge državne službe, vpokojitev in odpust iz službo. Apela-cijsko sodišče sme izroči samo prvi dvo kazni. Co jo bil sodnik po kazenskem zakonu obsojen na izgubo državljansko časti ali na zapor najmanj 0 mesecev, iz-rečo kasacijsko sodišče, da je dotični sodnik izgubil službo. Končna, določila govore o plači, ki jc določena za najmanjšo plačilno stopnjo 12.000 din. na leto, potem o dokladah k plači, o predujmu in rangu sodnikov. Kang so določujo samo po plači. Soporočovaleo državni pravilnik ilr. Hunda je omenjal hibo narčta. Kot glavno hibo osnutka smatra njegovo nepopolnost. Osnutek ne urejuje vsega službenega razmerja, ampak se poziva na druge zakone in tudi na splošno službeno prag-matiko, ne itrcjujo pa tudi služhonega razmerja vseh, ki služijo v pravosodni upravi, to so državni pravdnikl, upravni sodniški uradniki in sodni pripravniki. Cirkulacija med temi stanovi in sodniki v ožjem pomenu besedo je naravnost potrebna. Mogoča pa je lo tedaj, ako so službeni' razmere za vse imenovane kolikor mogoče enotne. Ako so to ne zgodi, potem bo pravosodni upravi težko dobiti kandidatov za državno pravdništvo in upravo. Tudi ni priporočljivo, da osnutek sam nc ureja vsega službenega razmerja sodnikov. Sodnik ima že |>o določilih ustavo izjemno stališče, ker mu jo poverjena vzvišena naloga, da izvršuje sodstvo. Radi tega jo utemeljeno, da so uredi njegovo službeno razmerje v, celoti s posebnim zakonom. Osnutek dalje ne pozna kvalifikacijo sodnikov, povsem pomanjkljiv je gledo ureditve splošnih dolžnosti iu pravic, ne ustanavlja ničesar o uradni molčečnosti, o nedeljski službi, vojaški službi, določila, o vpokojitvah so jako pomanjkliva, o prefkrbninali za obitelj ni niti besedice. Tudi ni urejen izstop iz državne službe. Ravno tako so nepopolne in nezadostne določbo o disciplinarnem obsojen, manjkajo določbo o suspen-škodovanju sodnika, ki je bil po nedolžnem bsojen, manjkajo določbe o suspen-zijl. Mnenje soporočevalca je, da je dati pred tem osnutkom prednost osnutku, kl g« Jo Izdelalo društvo »Slovenskih sodnikovi in ki eo ga sprejela na svojem kongresu vsa udniženja sodnikov v državi. Ta načrt ureja colo snov in bi se dal tudi hitro popraviti, da bl so spravil v sklad s specijelnimi odločbami srbskega zakona o sodnikih. Debata je bila radi poznega časa jako kratka. Mod dragimi jo govoril vseučili-ški profesor dr. Skumovič, da so določbe glede upokojitve proveč komplicirane in da so tudi sedanji predpisi civ. pravd, reda glede sindikalnih tožb primernejši. Vseučiliški profesor dr. Dolenc, jo zastopal nazor, da je treba dati sodniku moč, da presoja tudi ali je kak zakon v soglasju z ustavo ali no. Po sedanjih določilih te pravice nima. Predsednik višjega deželnega sodišča Kavčnik je temu pripomnil, da ima kasacijsko sodišče v Beogradu pravico, da naslovi na ministra pravdo spomenico, v katori ga opozori, čo kak zakon ni v skladu z ustavo. Stvar prido potem pred Narodno skupščino. Debata se bo nadaljevala, ko se vrno sodni svetnik Keršič iz Beograda, kamor odpotuje sedaj k sejam komisije za izdelavo načrta zakona o sodnikih. ŠE ENKRAT: »LIBERALNO DE-NUNCJJANTSTVO PRED SO-D1ŠCEM». G. notar Josip Smodej iz Ribnice je poslal v torkovo številko »Slovenca? izjavo, ki ima namen ovreči mojo izjavo v •Jutru. v soboto dno 24. septembra. Priznat! moram, da no razumem motivov, ki so privedil gospoda notarja Smodeja do to izjave in konstatiram siedeče: Moja dolžnost jc, ila pri sodniji izpovem o zadevi tako, kakor je meni znana, brez vsakega zavijanja. Ker jaz v Ribnici nisem nikogar dragega poznal ko družino gospoda notarja Smodeja, nisem mogel imeti interesa, da bi svojo izpoved skušal tendeeijozno pobarvati, najmanj pa da bi proti notarju Smode.iu izpovedal kaj nekorektnega, ker sem nm vrhu tega dolžan hvaležnosti. Tudi ni gospod notar učinil ničesar nekorektnega .če so vojaški funkcijonarji označili gospoda notarja kot osebo, ki ima mnogo izpovedati proti Škulju, so to storili no na podlagi njegovih izjav, temveč na podlagi nepremišljenih čvekarij druge in tretje osebo, kar gospod notar sam jako dobro ve. Ko sem informiral gospoda notarja o faktičnem položaju, je bil takoj zavzet za to, da je treba Škulja rešiti, tn fak-tično v vsej Ribnici ni nobene* priča izpovedala kaj pozitivnega o Škulju. Vse to ho jasno razvidno iz obtožbe, ki jo je napisal baron Klingspor na AOK v Bad-nu. Glede izjav gospoda notarja Smodeja poročam na kratko sledeče: Jaz sem bil sicer samo veterinarski praporščak, a sem imel pri baronu Klingsporju, ki je oden najbolj uptivnih vojaških funkcijo-narjov v Avstriji, nenavadno dobro pozicijo, tako da sem ga stalno spmmlje-val na potovanjih. To lahko potrdijo vsi slovenski častniki, ki so bili prej ali po-7nojo komandira oi pri komandi v l!rlx-leggu. Baron Klingspor napram meni ni imel nikakih tajnosti in ni občeval z menoj kot komandant. Da je on dal meni ! povelje, da zaslišbn gospoda notarja | Smodeja v čabu, ko so je on odpeljal v j Dolenjo vas, in naj mu zvečer referiram, lahko izpove nadporočnik Ciblch, sedaj inžener v Pragi, ki je bil član te komisije. Na zadevo glede krave se popolnoma točno spominjam in mi je gospod notar celo diktiral pol uro dolgo neki akt gledo dotično kravje zadeve. Jaz so točno spominjam, da mi je bila ta zadeva jako všeč, ker som imel s tem možnost, za slučaj, da bom moral napraviti kakšno poročilo o svojih poizvedbah, da bi ta slučaj gledo kravje kupčijo (ki naj bi kompromitirale Škulja, česar pa jaz iz dotičnega akta tudi nisom v bog ve kaki meri razvidel) mo -1! na dolgo in široko razpresti in so prav nič dotakniti Sku-ljevih izjav proti vojaštvu. Tudi so natančno spominjam, da sem zvečer hitro porabil priliko neodločnosti glede raz-poredbe gostov, da sem jih osebno razporedil in sem zvečer točno poslušal vse izjavo, ter bil jako zadovoljen, da se je mnogo pilo, ker sem bil vsled tega prepričan, da komandant ne bo napravil prouaglonili korakov in ne bo aretiral Škulja, kar je zvečer hotel na vsak način storiti. In ros smo drugi dan takoj odpotovali skupno na Dunaj, ostali dva dni tamkaj in se odpeljali potem na Tirolsko. Tam jo napravil baron Klingspor s svojim tajnim adjutantom, ki mu je pomagal sestavljati tajna poročila, dotično poročilo na AOK. Ker jo ta zadeva trajala kakih 14 dni, je Škulj s tem pridobil čas, da je preskrbel vso potrebno v svojo rešitev. Če se dobi dotični akt pri AOK, bo zadeva najbolj pojasnjena. Tajni adjutant baron Klingspor mi je samo toliko izjavil, da je poročilo nenavadno ostro in dolgo in je zahteval, da naj tudi jaz napravim za svojo osebo poročilo o svojih poizvedbah, česar pa nisem storil. Za naslov dotičnega adju-tanta so lahko izve, sedaj je češki držav-i ljan. Sicer bo pa sodno postopanje spravilo na dan čisto resnico. Jaz za svoio osebo nimam interesa, da bi zagovarjal kakega denuncijanta. naj bodo te ali one stranke. Predvsem pa je moja dolžnost, da izpovem pred sodni jo stvarno resnico in ie resnico, In to sem storil. Ljubljana. 28. septembra 1021. Slavko Plemelj; tržni nadzornik v Ljubljani. gOslavlja. hploh ni napadala, temveč storila to šole v zadnjem času, ko je Pesek izvedel, da nastopim kot pri{a njegovi aferi; 2.) da nisom imel nikda namena pisati kake knjižico pod nasl? vom »Srbska slava., je nisem pisal in torej tudi g. Pesku ponuditi nisom mos. 3.) da som g. Posku pač ponudil ne', prevod in sva o stvari kot znanca goV( rila šo pretek,o zimo. Povabil sem tu, g. Poska iu njegovega pravnega zseto nika, naj predložita dotične številke goslavijei. in — ker imam navado, ^ opravljam zadeve glodo založbo verj» naprej pismeno — tudi moje pismeno n, j nudbe glede založbe takega spUj, j takega nista mogla predložiti no g. p' I sek, no njegov pravni zastopnik, oba i ; sla se sklicevala na pričevanje g. ur6( nika Čobina, ki ga do razprave, v Pttt 3o svoj živ dan nisem videl, šo manj njim govoril. Ker te od kraja do konca izraišljoi bajke o vzroku mojega »sovraštva-. ( g. Peska, to iz trte izvito laž ponavl sedaj še »Jugoslavija., se mi je zdelo pi trebno, da obrazložim stvar šo javno. pt pominjam pa, da pri razpravi dno 24. m. ni vedel za naslov spisa ne g. 1V<« no g. dr. Kreč in ne g. Čebin, ve pa ZJ »Jugoslavija- in iz to sem izvedel tudi sam. Ptuj, 28. septembra 1921. Pavel Flert. »SRBSKA SLAVA«V «JUGOSLAVIJI«. Pri sodni razpravi Pesek-Klemenčič je v moje največjo začudenje pripovedoval pravni zastopnik g. Peska. g. dr. Kreč, da sem na neki napad v .-Jugoslaviji, v letu 1919. reagiral tako, da sem prišel osebno prosit g. Peska, naj ine zlasti zaradi spisa »Avstrijska slava, v svojem listu no napada in naj založi knjižico 'Srbska slava., ki sem jo bojda spisal. G. Pesek da. je to mojo ponudbo odklonil, odtod pa da izvira neko moje sovraštvo proti njemu. Takoj pri razpravi r.em to od kraja do konca izmišljeno bajko stiguiatiziral kot laž in ugotovil: 1.) da me ieta 1919. »Ju- Turiitlfta Balmi vrl-Sv. Lovrcnc-Storiič. Pok že navedenih potov je bila v zadnla času markirana še ena pot na Storži Od Španca v Babncm vrtu greš po lei noti ob potoku, zaviješ malo pod Krn carjem na desno in io mahneš nato sl« zi gozd po prijazni stezici, ki niti mn< glm domačinom nI znana, pozna jo i tembolj Mežnarjeva rodbina pri Lv.Lo' rencu, ki lo pogosto uporablja. Po 1 poti dospeš v dobri pol uri iz Bahncz vrta k Sv. Lovrencu. Od tu naprej Je pi nekaj časa zelo zložna, nato pa se začr vspenlatl po strmem pobočju. V višini i 1500 m dospeš do lepe, nanovo izkopat lovske poti. Od tu naprej greš lahko r tri strani. Ako greš naravnost preko sti me senožeti, ki je više zcorai okrašen z lepimi planinkaml, prideš na markiran pot, ki te pelje po grebenih na vrh Stol žiča. Ako zaviješ na desuo, prideš d lovske koče na Kolišču, ali pa na Bašcl sko sedlo. Na levo tc pelje pot skozi pr jazne gozdove ob višinski črti na Javo: nlk (Krnlčarjeva koča); od tu zopet i Storžič ali pa naprej na Povljsko polj no, kier sc nahajata dve lepi novi koi pastirska In lovska. S Povljske polja prideš v desetih minutah na Zaloško se lo, ki sc ponaša s krasnimi pašniki izbornim studenccm. Do tu jc pot m; kirana. Nadailnc markiranje (proti Tr ču, Sv. Katarini, Trstcntku itd.) in p trebile napise preskrbi kranjska podrti niča Slovenskega planinskega društt prihodnje leto. R. Koča ua Golici. Turiste opozarjan da sla koči na Golici zatvorienl. Vst v kočo je mogoče lc z vodnikom iti jc treba tozadevno zglasiti pri g. Koi carju pri Sv. Križu. — SPD. V nedeljo dne 9. oktobra popol dne »b 3. nrl so vrit na Bledo v Hi1^" JJUlUilil u li ullJ vil! „Verena" pri gospodu itiklljn , 'Kj v tenkih razmerah, išče primernega javna dražba. - Prodajalo so bo : | [.ostranskega zaslužka.Vzela bi meato posprav-Poblitvo, slike. ogledala, obiske.; tjalkc pisarn ali kai sličnega, kjer ne bi Mvalni »troj „PfafP\ leatenoo, za- j bila saposlenu ves dan. Ceneno ponudbe grlnjala Itd. 1592; na upravo «Jutra.. Natečaj. Oddelek z& socialno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo, želi nabaviti za invalidske zavode; 120 kompletnih železnih (kovinastih) postelj- njakov z žično mrežo; 120 -tridelnih žimnic (360 komadov); 120 zglavnikov z žimo polnjenih; 4 kompletne naprave za pralnice; zdravniške instrumente in oprema za zdravniške sobe za štiri invalidske zavode; desinfekcijske, odnosno rszkuževalne naprave za štiri Invalidske zavode; hlgljenlčne naprave za štiri invalidske zavode, ter večje množine deslnfekcijskih, odnosno j razkuževalnlh sredstev, in sicer franko Ljubljana. Pravilno kolkovanc pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) i vzorci vred, odnosno v. ilustrovanimi ceniki, naj se pošljejo na gori omenjeni odsek (Ljubljana, Sentpeteraka vojaičnioa) najkesneje do 10. oktobra 1921. V ponudbi je navesti, v katerem roka (od dne naročila) se dobavi blago. Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno, ali pa tndi več. Obenem £ ponudbo je vposlati tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10 % od skupnega nabavnega zneska. Fakture se poravnajo najkesneje H dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto. 1590 Franjo Medic Marijanca Medic rojena Bizjak poročena Ljubljana, 29. septembra 1921, Ali ste že poslali naročnino za „Jntro" Is i co 1535 900 105 Damsko, moško in otroško modno blago C* Ja HHI^IJI^iM Mestni trg 8. Prelslic 2 Podpisana globoko obžalujeva, da sva v nedeljo dne 25. septembra 192'. na cesti o priliki, ko sva v družbi z drugimi nemške pesmi pela, gospoda Mirka Kosa, rudniškega kanclista v Trbovljah, na niegovo posvarilo tako uepremišljeno in popolnoma neosuovano razžalila. Proklicujeva to tem piitem in prosiva gospoda Kosa, naj u.nna odpusti, ter so mu hkratu toplo zahvaljujeva, da se zadovoljuje s pričujočim preklicem in da ne izvaja konsekvenc, ki bi utegnile kiti za naju hudi. Obenem so za-vožova plačati za Sokolski dom v Trbovljah skupaj K 500-—. 1593 Trbovlje, dne 28. septembra 1921. Prazno ln rabljene 30—111 vreče (diatova) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, Hs>anj Kupuje Tolefon int. št. 9, Kranj. Priporočamo knjige za mladino lika \Vasclitetova, Pravljice. Z večlra nimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K i tlaliberton-aorli, Bob ln Tedl. Pove; slikami. Broš. 21 K, voz, 30 K, po pi K 2'40 več. Cika Jova Zmaj-Uradnik, Kalamandari Otroško pesmi. Voz. 16 K, po pošti t K i Naroča se pri Timkovnl zadrugi v LJt Ijanl, Sodna ulloa 0. ribničan, mandalon, prepeličar (koks), svili 1484 10 in plača najvišje dnevne oene Olina Wlegele, soproga. Jnrl Wlegale. rudniški uradnik Kmet Eomp. Ljubljana, Gosposvets oesta 3. Prosimo za ponuc Nudim brezobvezno \ SB>0