POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO ŠTEVILKA PRIMOŽ KRANJC Glasba je tako osebna stvar, da si pri sodelovanju s profesorjem ne o DIAGNOSTIKA REVITALIZACIJA VODE ESENCIALNA HRANA MERITVE ENERGIJ ZAŠČITA TERAPIJA Trifilon d.o.o. DRUŽBA ZA RAZISKAVE RAZVOJ REŠITVE Zgoiiijesavinjska zadruga Mozirje z.0.0.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje S Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem Zadruga mozirje Zgornjesavtnjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. AKCIJSKA PRODAJA TEHNIKE do 17. septembra 2003 KPC Ljubija Moziije, tel. 837-07-20 Železnina tjubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Likalna miza Family-Scab 7.490,00 SIT GC 3015 11.990,00 SIT Televizor Gorenje 55 MTS 39.990,00 SIT Pralni stroj Gorenje WA 1182 S bEM.M.t.iUll. DVD predvajalnik TEC OVD 6210 29.990,00 srr mu Stereo radiokasetofon s CD predvajalnikom 29.990,00 SIT Ztnrzovalna omara Gorenje F 317 C SB Garnitura nasadnih 19.900,00 SIT in še velika izbira AKUSTIKE IN TEHNIČNEGA BLAGA - možnost plačila na več obrokov brez obresti - dostava na dom PRODAMO GRADBENI PARCELI □ LOKACIJA: noselie TIČEK GORNJI G □ VELIKOST: 789 m2 in 858 m2 □ CENA: 5.107.356 SIT in 6.050.714 SIT □ DODATNI OPIS: lepa sončno lega ob < LUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 80S 1808.6SM: 841 345 223 PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO voznik? Raziskuje nove poti, išče nove cilje. HYPO ALPE-ADRIA-BANK Leasing ____________________ Kam ste namenjeni, je vaša odločitev. Katero prevozno sredstvo je za vašo pot najprimernejše, pa lahko ugotovimo skupaj. Strokovnjaki Hypo Leasinga vam lahko svetujemo pri izboru prevoznega sredstva in pri izboru lizinga, ki vam in vašim zmožnostim, najbolj ustreza. Zaupajte nam svoje potrebe po osebnih, poltovornih, tovornih in drugih vozilih! Višino obroka in rok plačevanja bomo določili skupaj. Če ste vedno na poti, obiščite nas. Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o. Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 63014 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80 .v vvw.studiomarketing.si Tretja stran t &o tem, ko smo končno dočakali vremensko osvežitev, so se tudi dogajanja v Zgornji Savinjski dolini nekako vrnila v ustaljene tirnice. Na vrsti so že prve seje občinskih svetov, vse zgornjesavinjske (in tudi šaleške) občine pa je neugodno presenetilo obvestilo iz vladnih krogov, da ministrski zbor na čelu z Antonom Ropom ne podpira predloga o ustanovitvi pokrajine Sa-Ša. Če na zadevo gledamo z realnimi očmi, je bilo takšno stališče tudi pričakovati, saj bi bilo zares čudno, če bi se vlada spustila v nekakšen natečaj za dodeljevanje pokrajin, kjer bi bil uspešnejši preprosto tisti, ki bi bil hitrejši. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajine Sa-Ša gre jemati bolj kot odločno namero zgornjesavinjsko-šaleških občin, da si bodo v nadaljnjem postopku prizadevale za samostojnost, ker se v veliki Savinjski regiji preprosto ne vidijo, hkrati pa se upravičeno bojijo, da bi bili njihovi interesi potisnjeni ob rob pomembnosti. Politična jesen bo tako zagotovo še vroča, dodatno temperaturo pa v teh dneh povzroča nape-tostv odnosih s sosednjo Hrvaško, ki Slovenijo ne- prestano izziva s solističnimi potezami, praviloma vedno v škodo slednje. Tudi enostranska razglasitev ekonomske cone v Jadranskem morju ima takšno vsebino, še bolj pa bode v oči prepotentnost in dvoličnost hrvaških politikov. Dobroje, da Slovenija vtem konfliktu ohranja diplomatsko mirnost (čeprav ji Hrvati očitajo »živčnost«), saj bi v nasprotnem primeru spuščanje na nivo sosedov zelo spominjalo na praskanje med Hrvaško in Srbijo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ni slučaj, da se hrvaška vladajoča politična garnitura, kije z odstopom od sporazuma Račan-Drnovšek izgubila še zadnji kanček kredibilnosti pri slovenskih sogovornikih, tovrstnih potez poslužuje vedno ob zaključku turistične sezone, ko je njihova »kasa« do vrha napolnjena s slovenskimi tolarji. Zares junaško, ni kaj. Sodelavci Savinjskih novic smo v minulem tednu nastopali na dveh frontah. Najprej smo se v Juvanju »spopadli« s stanovskimi kolegi iz spodnje Savinjske doline, v soboto pa smo na izlet popeljali najsrečnejše naročnike, ki so sodelovali v avgustovski nagradni akciji. Kako smo se imeli (lahko vam šepnem na uho, da odlično), si lahko preberete in ogledate v številki, ki je pred vami. Seveda pa smo za vas pripravili še kopico drugih informacij in novic. Prijetno branje vam želim! IZ VSEBINE: (§) Aktualno: S Sa-šo (vsaj zaenkrat) ne bo nič Razmnoževanje lubadarja Škodljivec je ušel nadzoru.. 110 let Savinjske podružnice SRD Preprečeno nemško šopirjenje po naših gorah.. Intervju Primož Kranjc, študent glasbe na Kraljevi akademiji na Danskem Ljudje in dogodki Legenda o silaku Krištofu, kije z enim zamahom odsekal dvanajst glav Košarkarska poslastica v Nazarjpftp Zvezdaši premočan nasprotnik za ljubljanske zmajčke....... Na naslovnici: Športno tekmovanje sodelavcev savinjskih medijev ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 33, 5. september 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Vlzključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. _______________________________________________________________________________________________________ ^ © ....... DRUŠTVO ZA PROMOCIJO IN VZGOJO ZA ZDRAVJE SLOVENIJE Tek - hoja za življenje V petek, 5. septembra ob 17. uri, bo na stadionu v Žalcu nacionalna dobrodelna prireditev Tek - hoja za življenje. Organizator dogodka je Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Teka oziroma hoje po stadionu se lahko udeleži vsakdo, ki ima izkušnjo z rakom. Dogodek bo primer druženja zdravih in bolnih, družin, zdravnikov, učiteljev, politikov, novinarjev in drugih predstavnikov različnih sektorjev družbe. Izkupiček od prireditve bodo namenili za nakup opreme v kirurški onkološki ambulanti Bolnišnice Celje, za zdravljenje raka in promocijo zdravega načina življenje. Cilj prireditve ni samo namensko zbiranje denarja, temveč zbiranje različnih oblik podpore, ki lahko pripomorejo k premagovanju bremena raka. Pristop k organizaciji prireditve je povzet po vzoru Ameriškega združenja za raka iz Atlante, kjer so s tekom za življenje začeli že leta 1980 in do danes zbrali že več kot dve milijardi dolarjev in pol prostovoljnih prispevkov za raziskovanje, preprečevanje in zdravljenje raka. »Projekt iz Atlante je ocenjen kot eden najuspešnejših primerov vključevanja lokalne skupnosti, mladih in odraslih, zdravih in bolnikov, prostovoljcev ter drugih posameznikov v namensko zbiranje denarja za izvajanje uspešnih programov preprečevanja in zdravljenja raka. Želimo si, da bi projekt sprejeli medse tudi v Sloveniji, kjer število obolelih za ra- kom kljub vsem prizadevanjem še vedno naraščanje povedala Viktorija Rehar, predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Kot v drugih razvitih državah so rakasta obolenja tudi v Sloveniji v stalnem porastu. Kar pet odstotkov prebivalcev Slovenije ima katero od rakavih bolezni, približno 4.500 ljudi pa vsako leto zaradi tega umre. Omenjeno društvo, ki ima sedež v Žalcu, je od Ameriškega združenja za raka pridobilo licenco za izvajanje projekta vSIoveniji. Prireditev v Žalcu bo prva od načrtovanih dejavnosti. Bolj kot tek ali hoja bo prireditev izzvenela v prijetnem druženju ob zanimivem glasbenem, kulturnem in športnem programu, v katerega bodo dejavno vpleteni otroci, mladostniki in odrasli. Organizatorji načrtujejo druženje brez alkohola,tobaka in droge. Posebej poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja prostovoljcev. K dogodku, ki naj bi vlival upanje obolelim za rakom in obenem spodbudil konkretne oblike pomoči, lahko na stadionu vžalcu že z udeležbo prispeva vsakdo izmed nas. »Kot v drugih razvitih državah so rakasta obolenja tudi v Sloveniji v stalnem porastu. Kar pet odstotkov prebivalcev Slovenije ima katero od rakavih bolezni, približno 4.500 ljudi pa vsako leto zaradi tega umre. Zaradi same narave bolezni in dejstva, da najbolj ogroža starejše ljudi, ne bomo mogli povsem ustaviti naraščanja obolevanja. Lahko pa pomembno upočasnimo širjenje. To lahko dosežemo le s skupnim delom na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja rakastih bolezni ter učinkovitega zdravljenja in rehabilitacije obolelih,« poudarja mag. Ivan Eržen, dr. med., predsednik Društva za boj proti raku regije Celje in direktor Zavoda za zdravstveno varsh/o Celje. V Sloveniji vsako leto na novo zboli za rakom kar 8.000 ljudi. Ženske najbolj ogroža rak dojke, moške pa rak pljuč. KF Naša anketa 2003, evropsko leto invalidov Leto 2003 je evropsko leto invalidov. To so ljudje med nami, ki so prikrajšani za kakšno izmed stvari, ki je nam popolnoma samoumevna. Žal se javnost včasih obnaša, kot da teh ljudi in njihovih problemov preprosto ni. Fanika Strašek, Varpolje Menim, da je za invalide v našem okolju kar v redu poskrbljeno. Vem pa, predvsem iz časopisov in televizije, da bi se moralo spremeniti še marsikaj. Vendar pa natančno ne vem, kakšne so tu točno naloge države in kakšne so še dejanske težave invalidov, kijih ne vidimo, saj temu dogajanju nisem blizu. Jože Hribernik, Varpolje Po tem, kar izvem iz medijev, sklepam, da položaj invalidov še ni najbolje urejen, vendar pa tudi vidim, da se pri nas, v Savinjski dolini, kar dobro trudijo v tej smeri. Ida Perger, Mozirje Vidim, daje slabo urejeno. Če samo pogledam pločnike in stopnice, v večini primerov invalidom niso prilagojene in kot take onemogočajo normalno gibanje. To so čisto življenjske zadeve in za te je bolj slabo poskrbljeno. Marija Novak, Mozirje Vem, daje letošnje leto evropsko leto invalidov, menim pa tudi, da bi lahko mediji javnost več obveščali o položaju invalidov, lahko bi bolj informirali. Položaj invalidov pri nas je trenutno bolj slab. Ivan Hrastnik, Lepa Njiva Delno je za potrebe invalidov že poskrbljeno, vendar je še veliko področij, kjer temu ni tako. Veliko stvari je še nedodelanih. Mediji sicer obveščajo o tem, čeprav bi lahko bolj, je pa tudi res, da tisti, ki nismo invalidi, vse prevečkrat pozabljamo na težave, kijih imajo. Tak primer so stopnice, ki jih je vse polno, le redkokje pa je zraven urejena še pot za invalide. Kako naj ti na primer pridejo v cerkev sami, brez tuje pomoči? Ana Reberšak, Lepa Njiva Kar dobim informacij o tem, jih dobim iz medijev. Vendar pa vidim, da bi se lahko za invalide še marsikaj storilo, kar se do sedaj še ni, Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem © »PAPIRNA SOLATA« V NAŠIH NABIRALNIKIH Vsiljivim letakom bo odklenkalo Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) je pred nedavnim ponudila v javno obravnavo nalepko proti vlaganju nenaslovljenih marketinških, oglasnih in drugih reklamnih sporočil v predalčnike, pripombe in predloge pa bo zbirala do 6. septembra. Objava splošnega akta o nalepki za prepoved vlaganja v nabiralnik ali predal je predvidena v začetku oktobra. ' GORNJA RADGONA Zlata medalja za Bidrov traktorski sekalnik lesa V okviru 41. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, kije potekal od 23. do 30. avgusta v Gornji Radgoni, je potekalo tudi tradicionalno ocenjevanje razstavnih eksponatov. Med dobitniki zlatih medalj je tudi samostojni podjetnik Bojan Biderz Rečice ob Savinji za traktorski sekalnik lesa TS 30. Traktorski sekalnik z odprtino 30x30 centimetrov je namenjen za sekanje vseh vrst lesa, vključno z vejami in listjem. Je nošen traktorski priključek s priklopom za dvoosno prikolico. Njegova kapaciteta presega deset kubičnih metrov nasutih sekancev na uro. KF v.________________________________________________y VLADA 0 PREDLOGU ZAKONA 0 USTANOVITVI POKRAJINE SA-ŠA w „ S Sa-So (vsaj zaenkrat) ne bo nič Vlada Republike Slovenije je na seji 28. avgusta obravnavala predlog Zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine in sprejela mnenje, da ne podpira obravnave in sprejema omenjenega zakona. V zakonodajni postopek je predlog zakona predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem, predvideva pa ustanovitev pokrajine na območju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje, na katerem prebiva 55.544 prebivalcev. Na Pošti Slovenije so s predlogom že seznanjeni. Menijo, da bodo občani nalepko v praksi sicer uporabljali, vendar zaradi tega ne pričakujejo bistveno manjšega obsega pošiljk. Pošta tudi pripravlja določene pripombe na predlog splošnega akta, hkrati pa bo zahtevala določena pojasnila glede načina ugotavljanja kršiteljev, saj se z dostavo ukvarjajo tudi številna kurirska podjetja in posamezniki. Kot je za Delo izjavila direktorica marketinga v Mercatorju Mateja Jesenek, se bodo pri največjem slovenskem trgovcu še naprej trudili, da bodo z oglasnimi sporočili dosegli vse tiste naslovnike, ki želijo biti seznanjeni z novostmi v Merca- torjevi ponudbi. Koliko bo novi predpis vplival na naklado njihovih oglasnih sporočil, ki sedaj znaša 450 tisoč izvodov, je v tem trenutku še preuranjeno napovedovati. V kranjskih Živilih nad napovedanimi spremembami niso navdušeni in opozarjajo, da so lastniki kartic podpisali izjavo, s katero soglašajo z uporabo osebnih podatkov v marketinške namene. Podobno razmišljajo tudi v Merkurju, kjer so že izračunali, da se bo distribucija reklamnih sporočil zaradi naslavljanja podražila kar za petkrat. Njihove ankete kažejo, da so kupci z dosedanjim načinom obveščanja zadovoljni. Zgornja Savinjska dolina je zaradi razpršenosti stanovanjskih objektov (vsaj v zgornjem delu) za direktno pošto nekoliko manj zanimiva, a se najrazličnejši ponudniki izdelkov in storitev kljub temu odločajo za takšen način obveščanja potencialnih kupcev. Kolikoje slednjim to všeč ali ne, pa je seveda že drugo vprašanje. Morda se bo prava slika pokazala prav s tem, koliko izmed njihsejih bo odločilo za nalepko »Letak? Ne, hvala!« Predlog poslancev temelji na odločitvah občinskih svetov občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje o ustanovitvi Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline, kar naj bi odražalo politično voljo občinskih svetov za ustanovitev Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine. Predlog zakona temelji na Ustavi RS, ki v 143. členu opredeljuje pokrajino kot obliko povezovanja lokalnih skupnosti zaradi urejanja in opravljanja lokalnihzadevširšega pomena. Vlada RS pa je predlagala začetek postopka za spremembo Ustave RS, ki vključuje tudi predlog sprememb določb 121., 140. in 143. člena Ustave RS. Sprejete spremembe Ustave RS bi pomenile neposredno podlago za decentralizacijo v skladu z demokratičnimi načeli, uveljavitev subsidiarnosti v državi ter možnost ustanovitve pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave na celotnem območju Slovenije. Razprava o ustavnih spremembah na področju lokalne samouprave ravno poteka v Državnem zboru. Vlada ugotavlja, da gre pri pokrajinah za lokalne skupnosti (pravne osebe javnega prava) in ne za obliko zvez ali združenj, ki jih za izvajanje občinskih nalog ustanavljajo občine. Za lokalne skupnosti in pokrajine so značilne izvirne, zzakonom določene funkcije. Zakonska razmejitev funkcij na tiste, kijih v izvirni pristojnosti izvršujejo občine in pokrajine na eni strani, na drugi strani pa država in urejen upravni sistem, zahtevata ustrezno celovito ureditevdrugega nivoja lokalne samouprave v državi. Vlada RS se zato ne strinja s ustanavljanjem posameznih pokrajin v Sloveniji. Predlagani Zakon o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine torej po mnenju Vlade RS ne ureja vrste zadev, ki bodo ustrezno urejene v vladnem predlogu Zakona o pokrajinah. Poleg tega urejanje med-sebojnih razmerij med državo in predlagano pokrajino ni mogoče urejati s sporazumom, kot se predlaga v 8. in 16. členu predloga zakona, ampak samo z zakonom. Prenos pristojnosti širšega pomena samo na eno (vtem primeru na Zgornje Savinjsko in Šaleško pokrajino), kot se predlaga v zakonu, ni mogoč, saj bi s tem v Sloveniji vzpostavili nepregleden upravni sistem, ki bi se razlikoval od območja do območja. KF ® Franci Kotnik TRGOVINE TUŠ Tuševi prvošolčki V podjetju Tuš so se na podlagi pozitivnega odziva na lansko akcijo Tuševi prvošolčki odločili, da bodo projekt ponovili tudi letos. Potem, ko so lani obdarili prvošolčke v štirih Tuševih trgovinah, so v letošnjo akcijo vključili deset Tuševih nakupovalnih centrov, med njimi tudi nazorskega. Med 1. in 3. septembrom so tako z darili obdarovali kar 3.000 otrok, ki letos prvič vstopajo v šolo. Za prvošolčke so pripravili tudi zabavni program, ki jim bo pomagal prvi šolski dan ohraniti v lepem spominu. Direktor podjetja Tuš AleksanderSvetelšekje ob tej priložnosti povedal: »Skrb za otrokeje eno izmed najpomembnejših poslanstev našega podjetja. Zavedamo se, da so za otroke prvi dnevi, ko prvič vstopajo v šolo, zelo pomembni. Z akcijo Tuševi prvošolčki jim želimo te dneve polepšati in popestriti, tako da jih bodo ohranili v čim lepšem spominu.« LP _____________________________________________/ ELKROJ NAZARJE Zaposleni si želijo več vlaganja v njihov razvoj Na pobudo vodstva družbe so v Elkroju pred nedavnim preko zunanjega izvajalca izvedli raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih. Iz povzetka raziskave, objavljenega v zadnji številki tovarniškega glasila Kroj, je mogoče razbrati, da so zaposleni v Elkroju približno enako zadovoljni z delom kot zaposleni v slovenskih podjetjih, ki jih je v svoji raziskavi obdelala Gospodarska zbornica Slovenije. Zaposleni v Elkroju izredno pozitivno opisujejo odnos do kakovosti. Čutijo se odgovorne za kvalitetno opravljeno delo, sodelavce obravnavajo kot stranke. Veselijih, daje družba organizirana, da so odgovornosti in pristojnosti jasno opredeljene, kar jim omogoča prevzemanje odgovornosti za svoje delo. Spremembe si delavci Elkroja želijo na področju informiranja in komuniciranja, saj so prepričani, da niso dovolj obveščeni o tem, kaj se v organizaciji dogaja. Poleg količine informacij, kijih vodstvo izmenja z delavci, bi bilo treba nameniti več pozornosti tudi kakovosti le-teh oziroma načinu medsebojne komunikacije, nad katerim delavci najbolj negodujejo. Delavce bi bilo treba tudi bolj vključevati v letno in strateško načr- tovanje, seveda primerno nivoju njihovega delovnega mesta. Znano je, da se posamezniki veliko lažje identificirajo s ciiji, pri katerih oblikovanju so sami sodelovali. Zaposleni v Elkroju tudi menijo, da bi lahko konflikte reševali na bolj konstruktiven način in da bi se morali naučiti bolj odprte komunikacije z vodji. Vsekakor si želijo povratnih informacij o kvaliteti svojega dela, saj niso prepričani, da se dobro opravljeno delo ceni. Dobri delovni rezultati so po njihovem mnenju preveč redko opaženi, slabo delo pa ni grajano. »Elkrojevci« verjamejo v svoje sposobnosti. Prepričani so, da imajo realne možnosti za napredovanje, zato si želijo, da bi podjetje več vlagalo v njihov razvoj. KF STATUSNA UREDITEV PROSTOVOLJNIH GASILCEV Davčne olajšave za delodajalce? Slovenska prednost pri velikih naravnih požarih je vzelo močno razvitem prostovoljnem gasilstvu, ki izvira še iz rajnke Avstro-Ogrske. Znano je, da velikih požarov v naravi ni mogoče gasiti samo s helikopterji in poklicnimi gasilci, ki jih je mnogo manj kot prostovoljnih, na območju šestih zgornjesavinjskih občin pa poklicnih gasilcev sploh ni (več). Odveč je verjetno razlagati, da veliki požari, ki ponekod mejijo na naravne katastrofe, zahtevajo tudi veliko število izurjenih gasilcev, kar pa lahko omogoči samo "vaško" gasilstvo, organizirano na prostovoljni osnovi. Ob zadnjem požaru, s katerim se je 150prostovoljcevspopadaloveč dni, se je vredno ponovno osredotočiti na tako rekoč večen problem statusa prostovoljnih gasilcev na akcijah. Razne razprave in pobude na to temo so na Gasilski zvezi Slovenije sprožili že pred leti. Gre za problematiko odsotnosti z dela in povrnitev stroškov delodajalca zaradi odsotnosti gasilcev ob posredovanjih. Predsednik GZS Ernest Eory je sicer optimist, rešitev pa naj bi se skrivala v davčnih olajšavah delodajalcem, ki imajo zaposlene operativne gasilce. Drugi problem je odsotnostz dela, ki je tem večji,kolikor dljetraja. Posebnih problemov doslej menda še ni bilo opaziti, čeprav se tu in tam pojavljajo govorice, da kapitalsko razmišljajoči lastniki oziroma direktorji nekaterih družb tovrstnih odsotnosti ne mislijo odobravati v nedogled. Na osrednji gasilski organizaciji so prepričani, da bi morali imeti gasilci in predvsem operativci tudi v tem pogledu neko boniteto. V nasprotnem se lahko zgodi, da bo začelo gasilstvo usihati, če pa do tega pride, bo velike požare nemogoče gasiti. Savinjčan RAZMNOŽEVANJE LUBADARJA ČEZ VSE NORMALNE MEJE Škodljivec je ušel nadzoru V zgornjesavinjskih gozdovih vladajo v zadnjih tednih skoraj prave izredne razmere. Gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove opravljajo v okviru varstva gozdov poostren nadzor ter opozarjajo in se posvetujejo z lastniki gozdov, na kakšen način čim bolj učinkovito odpraviti žarišča lubadarja. Povečan obseg sušenja smreke zaradi napada velikega smrekovega lubadarja je opazen predvsem v nižinskem delu, na območju nazorske krajevne enote, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so lahko ostali lastniki gozdov brezbrižni. Anton Usar iz Lepe Njive se v sodelovanju z revirnim gozdarjem Danielom Faletom načrtno bori proti lubadarju (foto: EMS) Nadzorovanje gozdov iglavcev in mešanih gozdov iglavcev in listavcev je dolžnost lastnikov. Preventivni in zatiralni ukrepi proti lubadarju so namreč zakonsko predpisani. "Močna suša je vplivala, da so se na deblih pojavili netipični znaki lubadarja. Na kontrolnih pasteh nismo evidentirali velike prisotnosti lubadarja, na drevju pa so razmere kaotične. Odpornost gozda je zelo šibka, ena oplojena samica lubadarja pa ima lahko milijon potomcev. Mislim, da ni treba veliko govoriti o razsežnostih, kijih lahko doseže,"je razložil Daniel Fale z nazorske območne enote Zavoda za gozdove, zadolžen za območje Šmihela in Lepe Njive. V revirju je trenutno evidentiranih okoli štirideset žarišč, tako da so gozdovi od daleč videti kot umazana rjava mlaka. "S primernimi zatiralnimi ukrepi bi se dalo škodljivca ustaviti še pred zimo," je prepričan Fale. Med tistimi, ki mu drevesni škodljivci uničujejo drevesni sestav, je tudi Anton Usar, po domače Mrzlak iz Lepe Njive. Njegovo vzorno gospodarjenje z gozdom je skoraj pregovorno, vendar lahko v teh razmerah, tako kot ostali, ukrepa predvsem gasilsko in gleda, kako mu lubadar dela ogromno škodo. "Kolikor se je dalo, smo se vsa leta borili proti lubadarju. Doslej smo bili uspešni, letos pa je škodljivec ušel nadzoru," pravi Mrzlak. Na štirih hektarih mešanega gozdaje doslej prevladovala smreka, v prihodnje bo sestav bolj naraven, to pomeni, da bo gozd ponovno pretežno bukov. Mrzlak spada med tiste lastnike gozdov, ki tankočutno pretipajo celotno območje gozda in skupaj z revirnim gozdarjem določijo, katero deblo je napadeno. Sedem kubikovje Fale že odkazal, še dvajsetjih bo treba zaradi lubadarja spraviti iz gozda. "Ker je prepoved kurjenja v naravi, moramo vse veje spraviti iz gozda in zložiti na kupe, sicer ne bo bomo nič naredili," pravi Anton Usar, ki mu je še kakojasno, da je treba ogrožena drevesa posekati in spravili iz gozda na način, ki lubadarja uniči in ne samo prenese na drugo žarišče. Zaradi splošne oslabelosti drevesnih vrst so možni tudi napadi gliv ter drugih škodljivcev, ki se lahko v kritičnih razmerah razmnožijo daleč nad pričakovanji. "Zato je treba ukrepejemati resno in se odzvati takoj," opozarja Fale in dodaja, da bi bili z zatiralnimi ukrepi bistveno uspešnejši, če bi vsi lastniki gozdov sodelovali z gozdarji in spoštovali gozdni red tako kot Anton Usar. Savinjčan VEČINA REČIČANOV SE JE NA PODLAGI ANKETNEGA VPRAŠANJA OPREDELILA PROTI UKINITVI KRAJEVNEGA URADA Uravnotežen razvoj obeh krajevnih skupnosti Z uvajanjem novih oblikdela in posodabljanja matičnih uradovzelektron-sko opremo in razširitvijo uslug, ki jih lahko nudijo krajevni matični uradi, je ponovno poslalo pereče vprašanje obstoja krajevnega urada na Rečici ob Savinji. Kot glavni problem se izpostavljata premajhno število zadev, ki jih občani urejajo na krajevnem uradu, in oddaljenost urada od sedeža Upravne enote Moziije. Na Rečici je od leta 1995 do vključno s prvim polletjem letošnjega leta urejalo zadeve povprečno 14 strank mesečno. Kot je znano, seje, ob znatni podpori krajanov, proti ukinitvi krajevnega urada opredelil tudi krajevni svet. »Glede na zadnje razgovore, pri katerih sta sodelovala tudi načelnik UE Vinko Poličnik in župan Ivan Suhoveršnik, sem prepričan, da bo do novega leta informatiziran krajevni urad zaživel v prenovljeni stari šoli,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Kolenc. Ob tem je seveda nujno poudariti, daje obstoj krajevnega urada, kljub pripravljenosti občine, da uredi prostore in zagotovi računalniško opre- mo, še naprej v pretežni meri odvisen od samih Rečičanov, ki želijo, da bi državna referentka delala v njihovem kraju dvakrat tedensko. Namen države namreč ni v ukinjanju ampak v racionalnem poslovanju obstoječih krajevnih uradov. Na Rečici še vedno upajo, da bodo nekoč zaživeli kot samostojna občina, do takrat pa, pravi Peter Kolenc, pričakujejo, da bosta občinska uprava in občinski svet občine Mozirje skrbela za uravnotežen razvoj obeh delov mozirske občine. Savinjčan Peter Kolenc: “Na Rečici pričakujemo enakomeren razvoj obeh delov občine.” (foto: Marija Šukalo) VARPOLJE, MOZIRJE Razstava Čipke iz babičine skrinje V mesecu avgustu je v Zgornji Savinjski dolini znova gostovala etnološka razstava Čipke iz babičine skrinje, ki prikazuje življenje v Savinjski dolini 150 let in več nazaj. Avtorica razstave Marta Lukaščik nas s starim pohištvom, pripomočki in ročno tkanimi ter kvačkanimi izdelki popelje v čas naših babic in prababic. Razstava je bila v prvi polovici mesec na ogled v kampu Menina, nato pa seje preselila v lokal Gams pri Mozirskem gaju. Razstava Čipke iz babičine skrinje je bila sicer prvič predstavljena javnosti v Mozirskem gaju leta 1993, nato pa so sledile postavitve v Slovenj Gradcu, na Ljubljanskem gradu, v Celju in Vojniku. Marta Lukaščik je sodelovala z razstavo tudi na šestih izvedbah Lenartovega sejma na Rečici ob Savinji. KF 110 LET SAVINJSKE PODRUŽNICE SPD Preprečeno nemško šopirjenje po nuših gorah Lepe slovenske gore, za nas logično dostopne, varne koče, ki planincem dajejo zavetje, in urejene planinske poti, vse to predanih možem, ki so pred 110 leti ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ni bilo samoumevno. In ravno na dan pomembne ustanovitve, 28. avgusta, so se pred Goričarjevo hišo v Mozirju, v kateri je bila savinjska podružnica ustanovljena, zbrali vsi, ki se zavedajo pomembnosti zgodovinskega dogodka. Ob 110-letnici Savinjske podružnice SPD je Savinjski meddruštveni odbor PD prejel posebno priznanje PZS (foto: Ciril M. Sem) Zbranim je spregovoril Martin Au-breht in se v svojem govoru spomnil pomembnih mož, kot so Anton Aškerc, Leopold in Anton Goričar, ki so na čelu s Francem Kocbekom, takratnim nadučiteljem v Gornjem Gradu in velikim ljubiteljem slovenskih gora, ustanovili podružnico, ki je ogromno prispevala k zaviranju ponemčevanja naših planin in gora. Kocbek je skupaj z domačini vzdrževal planinske poti, jih označeval s slovenskimi markacijami in preprečeval nemško šopirjenje po gorah, kot seje slikovito izrazil Aubreht. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki planinskih društev, ki predstavljajo neposredne naslednike Savinjske podružnice SPD, katere takratni teritorij je bil zelo velik, saj je poleg Savinjske doline obsegal tudi Koroško ter del Zasavja. Zbranim je spregovoril še predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. PZS je Savinjskemu meddruštvenemu odboru planinskih društev podelila posebno priznanje, ki sta ga iz rok Franca Ekarja sprejela bivši in sedanji predsednik SMDO Martin Aubreht in Jože Kodre. Plaketo za zasluge na področju planinstva so Savinjskemu meddruštvenemu odboru podelili tudi zasavski planinci, Korošci pa so se izkazali s knjigo, v kateri je tudi del skupne zgodovine, ki sojo ustvarjali pod okriljem Savinjske podružnice SPD. Slovesni dogodek je bil obogaten z utrinki iz življenja Franca Kocbeka in slovensko pesmijo, obiskovalci pa so lahko prisluhnili tudi razmišljajoči poeziji o ljubezni do gora. Tatiana Golob Dragi ljubitelji gledališča! V počastitev praznika Občine Nazarje Vas vabimo, da si z nami ogledate KOMEDIJO "JUHICA" avtorja Milana Grgiča v izvedbi kulturnega društva Mojteater. Predstava bo v petek, 12. septembra 2003, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Nazarjah. Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Knjižnica Mozirje, Tragal Nazarje. Vljudno vabljeni! INTERVJU: PRIMOŽ KRANJC, ŠTUDENT GLASBE NA KRALJEVI AKADEMIJI NA DANSKEM »Če slediš «Iju, ni ni< pretežko« Primož Kranjc (foto: Ciril M. Sem) Primož Kranjc, mladi glasbenik iz Mozirja, je eden izmed tistih, s katerimi Apolon, grški bog glasbe, obilno deli svoj dar. »Glasba ni absoluten pojem. V njo je vpetih vse preveč čustev, da bi bilo tako,« meni Primož, katerega glasbeno izobraževanje je že pred leti preraslo slovenske meje. Sedaj svojemu cilju sledi na Kraljevi akademiji za glasbo v Koebenhavnu na Danskem. - Če pričneva kar na začetku glasbenega izobraževanja, kaj te je potegnilo vanj in zakaj si se v Glasbeni šoli Nazarje odločil ravno za ako-rdeon? Spodbuda za vpis v glasbeno šolo je prišla od družine. Zagotovo je ktemu najbolj prispeval brat Matej, ki mi je bil vzornik, kateremu sem hotel postati podoben. Akordeon pa mi je bil všeč in nikoli niti nisem razmišljal, da bi igral kaj drugega. Glasbeno šolo v Nazarjah sem obiskoval šest let. Poučevala me je gospa Silvana Gorjanc in tako meje glasba sama potegnila vase... - Se je želja po študiju glasbe pojavila že takrat ali je dozorela kasneje? V nižji glasbeni šoli o študiju še nisem razmišljal, sem pa kasneje vzporedno delal dve srednji šoli: splošno gimnazijo in glasbeno gimnazijo, obe v Velenju. Takrat seje pričela v meni oblikovati želja po nadaljnjem glasbenem izpopolnjevanju, dozorela pa je v zadnjih dveh letnikih srednje šole, ko meje poučevala prof. Mojca Volavšek, sama nekoč študentka glasbe v Gradcu, kamor sem kasneje odšel študirat tudi sam. - Kako je bilo možno uskladiti kar dve srednji šoli? Dan ima navsezadnje le 24 ur? Včasih je bilo kar naporno, saj sem domov ponavadi prišel šele okoli petih popoldan, se najedel in preden sem si vsaj za silo oddahnil, je bila ura sedem. Nato vaje na akordeonu, okoli desetih zvečer pa so prišle na vrsto domače naloge. Če smo slučajno pisali še kakšen test, sem bedel tudi do treh ponoči. Vendar sem vseskozi vedel, zakaj to delam. - Takšna predanost glasbi zagotovo zahteva določena odrekanja. Si kdaj podvomil v svojo odločitev ali imel občutek, da kaj zamujaš? Velikokrat seje zgodilo, da se sošolcem, ki so obiskovali le eno gimnazijo, po pouku enostavno nisem mogel pridružiti pri kakšni kavici, saj sem bil takrat šele na pol poti. Čakal meje še drugi del pouka. Prav tako velikokrat nisem mogel na žure, ki so se odvijali med vikendi, saj sem vedno vedel, daje pri meni na prvem mestu glasba. In če me je na primer takrat čakal nastop, sem pač žrtvoval vikend in vadil. Seveda so bili trenutki krize, vendar pa sam pri sebi nisem imel občutka, da sem za karkoli prikrajšan, saj sem se za takšno pot, kot sem jo ubral, odločil sam in tega nisem nikoli delal pod prisilo. Imel sem svoj cilj in mu sledil, zato čas, ki sem ga porabil za glasbo, zame ni bil nikoli izgubljen. - Tvoja pot se je nadaljevala v Gradcu. Kakšne občutke si imel pred odhodom tja, pred sprejemnimi izpiti, pred novim okoljem? Mislim, da me še nikoli ni bilo tako strah kot ravno pred sprejemnimi izpiti v Gradcu. Nato so tu še skrbi pred življenjem v tujini, v mestu, kjer nikogar ne poznaš... Ko pa sem bil enkrat tam, je vse skupaj steklo s takšno naglico, da nisem niti imel več časa za skrbi, ki so me pestile doma. Le meja je tista, ki daje občutek oddaljenosti od doma. V Gradcu na srečo študira veliko Slovencev in tako mije bilo lažje, saj sem od njih dobil marsikatero koristno informacijo. Poleg tega pa seje še vedno najlažje normalno pogovoriti v domačem jeziku. -VGradcu si študiral glasbeno pedagogiko... Da, izbral sem glasbeno pedagogiko, smer akordeon. V ta študij meje vodila želja po prenašan- ju glasbenega znanja drugim. Ob tem sem se srečal s človekom, ki ga žene podoben interes. To je moj profesor James Crabb, ki prihaja iz Škotske, sočasno pa je poučeval tako v Gradcu kotna Kraljevi akademiji za glasbo v Koebenhavnu na Danskem. V Koebenhavn sem nato odšel ravno zaradi profesorja, ki je zapustil delovno mesto v Gradcu in me povabil, naj nadaljujem študij na Danskem. Pri glasbi je pač tako, da profesor ni učitelj v klasičnem pomenu besede, temveč bolj mentor, ki ti posreduje sporočilo skladbe, s tabo izmenjuje mnenja... Tu ne gre za klasičen odnos nadrejeni-podrejeni, učitelj-učenec. In prav zato je treba z mentorjem vzpostaviti zelo dober odnos. Glasba je tako osebna stvar, v katero je vpetih toliko čustev, da si pri sodelovanju s profesorjem ne moreš privoščiti površnosti. James Crabb je resnično dober profesor, kar dokazuje tudi njegovo vzporedno delovanje na dveh koncih Evrope. Ko me je povabil, naj grem delat sprejemne izpite za Kraljevo akademijo za glasbo, sem se hitro odločil. - Zopet novo mesto, nova država, drugo okolje. Se je zgodba z Gradcem ponovila? Mislim, da meje, preden sem odšel v Gradec, pestilo mnogo več skrbi, kot pred odhodom na Dansko. Tu so mi bile glavna skrb finance, kar pa seje tudi uredilo, saj zdaj prejemam štipendijo od ministrstva za kulturo. Seje pa podaljšala odsotnost od doma. Prej sem prišel domov vsaj enkrat na mesec pa tudi s prevozom ni bilo večjih skrbi, sedaj pa pridem v Slovenijo le za božične praznike ter poletne počitnice. Vsega skupaj sem doma tri mesece, ostalo sem v tujini. Koebenhavn mi kot mesto bolj ustreza kot Gradec. Konec koncev je toglavno, večmilijonsko mesto, v katerem je dogajanje zelo skoncentrirano. Tudi ljudje so, čeprav sami zase pravijo, da so hladni in zaprti, izredno prijazni. Prav vsi dobro govorijo angleško, tako da večjih problemov s komunikacijo ni. Sem se pa učil njihovega jezika na jezikovnem tečaju za tuje študente, ki ga financira Danska. Danščina je nekakšna mešanica angleščine in nemščine z močnim dialektom in samosvojimi slovničnimi pravili, zato še vedno najraje uporabljam angleščino. - Kakšno je življenje študenta na Danskem? Vsak študent, ki se odloči za nadaljnje šolanje, prejme od države štipendijo, ki pa zadostuje le za kritje osnovnih življenjskih potreb, zato vsi študenti tudi delajo. Takrat se študenti finančno osamosvojijo in zaživijo povsem svoje, od staršev ločeno življenje. Študentskih bonov ne poznajo, prav tako le redkokdaj vidiš študenta z avtomobilom, saj so davki takšni, da si ga le malokateri študent zmore privoščiti. Je pa Danska zelo socialno naravnana država, kjer je zdravstvo brezplačno. Danski študenti so zelo komunikativni in so mi na začetku, tako kot slovenski študentje v Gradcu, priskočili na pomoč s koristnimi nasveti, kjeje na primer dobra trgovina, kako se najhitreje pride na določeno mesto in podobno. Tovrstne informacije so v takšnem velikem mestu nujne, a traja dolgo, da jih zbereš, četi nihče ne pomaga. Stanujem v študentskem domu, kjer se srečuje prava množica ljudi različnih narodnosti. Prevladujejo Skandinavci; Danci, Švedi, Norvežani. Veliko je tudi študentov iz pribaltskih držav in Nemčije, nekaj Rusov. Živim v sobi, ki je menda najbolj »multinacionalna«. V njej je pred mano živel že Španec, sedaj jaz... - Kaj pa domotožje? Pride, pa tudi gre. Opažam, da sem preveč zaposlen, da bi se me lahko celega polastilo, je pa res, daje dom le eden. Pogrešam starše, prijatelje v Sloveniji, pa tudi pristno slovensko nedeljsko kosilo z govejo juho mi včasih »manjka«. Vendar imam vedno pred očmi cilj, ki mu sledim in se poskušam čimbolj osredotočiti nanj. - Aktivno sodeluješ tudi na festivalih... Že sedem let zapored se udeležujem Glasbenega julija na Obali, festivala, ki poteka v Kopru, gostuje pa tudi po primorskih mestih in v Italiji, na njem pa se mladi umetniki izpopolnjujejo in predstavljajo publiki. Sam sem zagovornik takšnih festivalov, saj so nekakšna protiutež tekmovanjem, kijih ne odobravam najbolj. Glasba in izvajanje le-te sta vse preveč relativna stvar, da bi jo bilo mogoče pravilno in pošteno ovrednotiti. Barbara Fužir APIMONDIA 2003 V LJUBLJANI W Čebelarji z vseh koncev sveta tudi v Zgornji Savinjski dolini Udeleženci svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003, ki je pretekli teden potekal v Ljubljani, so en dan izkoristili za ogled Slovenije in se odpeljali v goste k številnim slovenskim čebelarjem. Zgornjesavinjski čebelarji so gostili okoli sto udeležencev kongresa, na "potepanju" po Zgornji Savinjski dolini pa so si čebelarji praktično vseh celin ogledali kulturne in naravne znamenitosti doline terse ustavili pri dolgoletnem čebelarju Francu Žehlju v Pustem Polju, kjer so bili deležni gostoljubnosti domačinov, predsednik zgornjesavinjskih čebelarjev Marko Purnat pa je gostom predstavil značilnosti čebelarjenja. Čebelarji na obisku pri Francu Žehlju v Pustem Polju (foto: EMS) "Na območju, kjer obilni gozdovi in rastlinje nudijo dobre pogoje za obstoj čebelarjenja, deluje 185 čebelarjev, ki gospodarijo z 2600 družinami. Gre za edinslven primer stacionarnega čebelarjenja," je poudaril Purnat. Večina tukajšnjih čebelarjev je starejših od 55 let, vendar so v zadnjih letih uspeli pomladiti vrste, tako da vsaj za zdaj čebelarska tradicija v teh krajih ni vprašljiva. Zanimanje za ta največji čebelarski dogodek na svetuje bilo izredno veliko, saj seje namesto na- povedanih 1200 strokovnjakov, pridelovalcev, prodajalcev in izvoznikov medu ljubljanskega kongresa udeležilo več kot 1400 udeležencev. Na strokovnih zasedanjih so govorili predvsem o ekološki proizvodnji medu, o kakovosti in standardih čebeljih izdelkovter o opraševanju kulturnih rastlin, precej udeležencev kongresa pa je z zanimanjem prisluhnilo predavanjem o razvoju čebelarstva v svetu. Savinjčan 19. MARATONSKI POHOD CELJE -LOGARSKA DOLINA Letos rekordna udeležba »Vreme v vsakem primeru bo«, napoveduje najstarejši udeleženec maratonskega pohoda Celje - Logarska dolina Franc Smodiš, ki je traso maratona še s tremi kolegi prvi zakoličil leta 1985. Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič je prepričan, da bo letos glede na prijave in vremensko napoved udeležba rekordna. Glede na finančno zahtevnost maratona, ki šteje tudi za Evropski pokal, pa je glede prihodnje usode bolj skeptičen podpredsednik Ivan Žaberl. Tudi letos bo v soboto, 6. septembra, mogoče startati v Celju na razdalji 75 kilometrov, nato pa še v Mozirju (40 kilometrov), na Ljubnem ob Savinji (25 kilometrov) in v Lučah na 15 kilometrov. Zaenkrat na najdaljši razdalji 75 km še vedno ostaja rekord Stanka Barberja 4 ure in 58 minut in vprašanje je, če bo letos padel. Cilj bo pred hotelom Plesnik v Logarski dolini, do novinarske konference minuli torek pa so organizatorji prejeli že 600 prijav. Po besedah majorja Zdenka Terpina bo Slovenska vojska že po tradiciji poskrbela za popolno logistiko, sodelovala bo stremi sanitetnimi vozili, vojaško policijo in s tekmovalci v treh kategorijah. Mitja Umnik c n c Kresničke Tako kot vse več Slovencev imam tudi jaz vse pogoje za revno življenje, vendar meje kot delovnega Slovenca kaj takega sram priznati. V Savinjčan, Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti vabi na TURNIR V MALEM NOGOMETU -1. memorial Antona Glojeka, ki bo v nedeljo, 14. septembra 2003, od 8. ure dalje na športnem igrišču Račnek v Šmartnem ob Dreti. Denarne nagrade: -za 1. mesto: 100.000 SIT -za 2. mesto: 60.000 SIT -za 3. mesto: 40.000 SIT Število ekip je omejeno. Prijave na tel. 031 703 764. Žreb bo v petek, 12. septembra 2003, ob 19. uri na igrišču Račnek. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Vabljeni! [ROY GOREYA Motivation Management -Življenje je igra uspeha. Če ste z motivacijo na dnu, vaše delo in finance pa na psu, potem za šalo časa ni, a pomagamo vam mi. Spet vas motiviramo, z navdušenjem vas opremimo, pripeljemo vas do uspeha, in veselega nasmeha. Motivacijski vikend seminar JAZ, ŽIVLJENJSKI DIAMANT Kako lahko zaživim v harmoniji z vesoljem? Od petka 19. 9. do nedelje 21. 9. 2003, Aparthotel Pohorje, Hočko Pohorje 37, Maribor. Prvič v Sloveniji se bo zbralo na enem samem seminarju kar 9 odličnih predavateljev. ki bodo podelili svoje bogato znanje in izkušnje z udeleženci seminarja ROY GOREYA vas bo s pomočjo svojih prijateljev (ROBERT LISAC, SAŠA EINSIEDLER, MARJAN RAČNIK FRANJO TROJNAR, SONJA PEKLENIK, BORIS PERŠAK, ANDREJ BOHINC) in posebne eostie MARINKE LAMPREHT popeljal v svet ŽIVLJENJSKEGA DIAMANTA Cena vključuje tri dnevni seminar, prenočišče, hrano, pijačo, uro finančnega svetovanja in hojo po žerjavici. Prijave sprejemamo do vključno 10. septembra 2003. REDNA INVESTICIJA ŠTUDENTI IN DIJAKI ŠTEVILO PRIJAV 69.900 SIT/osebo 52.500 SIT/osebo Posamična prijava. 62.900 SIT/osebo 47.200 SIT/osebo Dve hkratni prijavi. 55.900 SIT/osebo 41.900 SIT/osebo Tri ali več skupnih prijav. ROY GOREYA Motivation Management - Roy Goreya s.p. E-pošta: roy.goreya@osebna-rast.com Brezje 69a, 4243 Brezje, Tel.: 04-533-81-71 Spletna stran: WWW-OSCbflfl'rötSt-COIll Roy Goreya je avtor knjig “TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT” in “ŽIVLJENJSKI DIAMANT” LEGENDA PRAVI, DA JE BIL KRIŠTOF IZPOD PLANINE TAKŠEN SILAK, DA JE Z ENIM ZAMAHOM S SABUO ODSEKAL 12 GLAV stoletja enako hitro Štiri stoletja so se porazgubila po strmih pobočjih Kumprejeve domačije od tistikrat, ko naj bi po teh nehvaležnih rebračah, ki vračajo človeku hvaležnosti komaj za borno preživetje, gospodaril nenavadno velik in silen človek. Menda bi bil po moči in pojavi primerljiv Martinu Krpanu, če ni bil še za ščepec soli močnejši in silnejši. Podobno kot Krpan se je moral tudi Krištof, tako je bilo namreč velikanu ime, bojevati za cesarja in avstrijsko domovino. Lahko si mislimo, da je bil strah in trepet ne samo sovražnikov, celo njegovi kompanjoni so s spoštovanjem izgovarjali njegovo gorjansko ime. Pri Kumprejevih imajo še pravo črno kuhinjo z ognjiščem in kotlom ter “glistami” pod sajastim stropom (foto: Franjo Atelšek) 165 cm visok in deset kilogramov težak capin priča o tem, da so ga je nekoč vihtele orjaške roke Kako tudi ne, Krištofova bridka sabija, ki jo je moral možakar normalne rasti krepko poprijeti z obema rokama, je pripomogla h koncu takratnega bojevanja, saj je z enim zamahom pokončala kar dvanajst sovražnikov. Preliti potoki krvi in potikanje po tujih krajih so pustili posledice tudi na Krištofovih živcih, saj je že na poti proti domu glasno "šrajal", naj se vse živo skrije. Petelinu ni uspelo pravočasno odskočiti, zato je ostal brez glave, ceno Krištofovega vojskovanja je plačala tudi domača masivna miza, kije ostala brez vogala. Celo domači si niso upali pred njegovo razkačeno obličje, dokler ni očeta raznežil njegov najljubši otrok. Zanimivo pripovedovanje sedanjega Kumpre-jevega gospodarja Franca o davnem predniku vsebuje še mnogo zanimivih ocvirkov, otipljivih pa je za njim ostalo nekaj silno nenavadnih predmetov, ki govorijo, da je iz legende morebiti lahko izluščiti tudi nekaj resnice. 37 centimetrov dolg žepni nož, bridka sablja in 165 centimetrov visok ter blizu deset kilogramov težak cepin. Kaj več bi o Krištofu menda vedeli povedati v graškem arhivu in morda tudi ogromna skala na vogalu sedanje hiše, kije bila zgrajena davnega leta 1833. Morebiti je bil Krištof silak po postavi in pojavi, vendar tako zanimiv sogovornik, kot je sedanji gospodar na Kumprejevi domačiji, ki se je.umes-tila bližje planinam kot dolini, zagotovo ni bil. Sam in s pomočjo sosedov se ubija po v nebo kipečih strminah injih na povsem star in izviren način obdela do zadnje zaplate. Brez traktorja, ki bi se verjetno ob prvi vožnji skotalil v naročje Ljubnega, in brez tehnične navlake, samo s konjem in gorami zvozi pod streho na roke pokošeno seno. Tako je pri Kumpreju in še mnogo tega, kar je za potrošniško in razvajeno večino nesprejemljivo, oziroma, v najboljšem primeru, samo še lep spomin na preteklost, se na kmetiji nad ljubensko faro ohranja v izvirni in neokrnjeni podobi. Muzejska črna kuhinja s pravim ognjiščem in kotlom v kotu ter "glistami" pod sajastim stropom vzbuja spoštljivo spominjanje, saj ohranja vez s časom, ko seje pod to streho trlo prebivalcev. Za vse je bilo dovolj dela in jela, danes pa je Franc sam, vendar nikoli osamljen. Druščino mu dela pes Piko, v starem gospodarskem poslopju kraljujeta konj in krava. Že davno pozabljen vonj po konjskih figah in stare sorte jablan pomagajo gospodarju ohranjati vez z minulim, ki je pri Kumpreju še tako živo, kot je živa pripoved gospodarja, ki se ne ozira na zakonitosti časa, še bolj so mu tuje kaprice "sodobnih" ljudi. Pravzaprav je velikan tudi zadnji Krištofov potomec, si mislim, medtem ko Franc brodi po leseni kašči in kaže dediščino silnega prednika. Velikan po duši in razmišljanju in tudi svinjski želodec še iz predlanske zaloge, ki se med večerno nevihto dobesedno topi v ustih, spominja na babičino skrinjo. V planini Travnik je sekalo in grmelo, čas, ki ima pri Kumpreju neko povsem prvinsko dimenzijo, pa seje počasi spreminjal v večerni ave. Savinjčan lokalnih /Srečanje j m časopisov O ^/lovenije NAZARJE, 19. SEPTEMBER 2003 Pri Kumpreju tečeta voda in čas že dolga ŠPORTNO-DRUŽABNO SREČANJE SODELAVCEV SAVINJSKIH NOVIC, UTRIPA SAVINJSKE DOLINE IN RADIA GOLDI Zmagalo je prijateljstvo Po lanskoletnem srečanju treh savinjskih medijev, ki so ga pripravili sodelavci Radia Goldi -Savinjskega vala, smo letos Zgornjesavinjčani držali obljubo in pred tednom dni v Šport centru Prodnik v Juvanju organizirali športno-družabno srečanje Savinjskih novic, Utripa Savinjske doline in Radia Goldi. Čeprav so bili športni spopadi neusmiljeni, je bil rezultat vendarle v drugem planu. Na prvem mestu je bilo druženje. Tekmovali smo v odbojki na mivki, badmintonu in raftingu. Borili smo se za vsako žogo in žogico, za vsak meter Savinje posebej, a na koncu je zmagalo - prijateljstvo. In neke vrste tolažba, da smo vsi skupaj v poslu, ki pomeni veliko več kot poklic - pomeni način življenja. Naša življenjska doba, gledano statistično, je bistveno krajša od povprečne. Kaj nam torej ostane? Vsekakor možnost, da vsak razpoložljivi trenutek življenja skušamo izkoristiti maksimalno. Sliši se lepo, ni pa vedno enostavno. Toda trudili se bomo, smo si rekli in si obljubili, da se prihodnje leto znova dobimo. Franci Kotnik aw JE i^*aagS8lŽlM Trenutek sprostitve po napetih športnih dvobojih - v ospredju kapetani ekip s pokali: Jože Škorjanc (Radio Goldi), Ksenja Rozman (Utrip Savinjske doline) in Uroš Kotnik (Savinjske novice) (foto: Darko Naraglav) JO. KRAVJE IN KONJSKE DIRKE V GABERKAH PRI ŠOŠTANJU Burleska s kravjim poljubčkom Na Cvenkovem travniku v Gaberkah pri Šoštanju se je pred slabimi štirinajstimi dnevi »zgodila« že deseta tradicionalna prireditev, na kateri domačini prikažejo domača dela in orodja, ponudijo dobrote gospodinj, jezdeci pa se pomerijo s konji in »dirkalnimi« kravami. Vsekakor izjemna predstava, ki zabava atrakcij željne ljudi, med katerimi smo tudi letos opazili veliko število Zgornjesavinjčanov. Po konjeniških hitrostnih dirkah, Topolšice. Na konjskih dirkah je zanesljivo zmago pa sije priboril kjer je sedemkratni zmagovalec in sodelovalo tudi več članov Konjere- Franc Ostrovršnik - Meh iz Gaberk s letošnji favorit številka ena Peter jskega društva Zgornje Savinjske kravoCiboinjahačemJožetomFrišk- Janičvzadnjem ovinku padelskon-- doline. ovcem-Pepijem.Direkfordirke Franc **§•8®____ _____ i? i m INS Bš«3S , <-«8*5 . .i •* Kravja miss Gaberke 2003 med zmagovalnim nastopom (foto: Jože Miklavc) ja, je zmaga zasluženo pripadla mladi Teji Kelc iz Velenja. Drugo in tretje mesto sta zasedla Dejan Kalan iz Šentjurja in Vinko Stropnik iz Burleska s kravamije doživela svoj vrhunec v polfinalnih tekmah, ko so favoriti naenkrat postali le še partnerji po načelu »važno je sodelovati«, Šteharnik je kravici Miki Jožeta Miklavžine iz Raven pri Šoštanju, kije postala kravja miss Gaberke 2003, ob podelitvi laskavega priznanja dal Kasti lay Dodaten čar so prireditvi v Gaberkah dodali tudi konjeniki, na fotografiji Ivan Bitenc iz Šmartnega ob Dreti ljubček na smrček. Kravojeokinčalz vencem okrog rogovja, nato pa seje nadaljevala zabava, kakršne v Šaleški dolini že dolgo ni bilo. Jože Miklavc nasveti izpred šestdesetih let Piše: Aleksander Videčnik Venec klasja Objavljamo članek L. Fatur iz Kmečke žene, letnik 1940. »Koruza ni tako slavna, ne tako opevana kakor pšenica, vendar prehrani veliko narodov in dežel, je mnogim krajem glavna hrana, je živilo, ki pride zaradi svoje redilnosti ceneje kakor krompir. O svoji prehranjevalki koruzi so si pripovedovali Indijanci ob Inskvehamskem jezeru: Hčerka velikega poglavarja Bitiogiava, seje hodila kopat ob bobrov travnik. Tam je bival povodni duh, ki seje zaljubil v lepo Pokahonto. Spreminjal seje v krasnega ptiča krezala in opazoval deklico. Nekoč hoče Pokahonta s svojimi družicami domov, a ko stopi na breg, plane nanjo povodni duh v svoji pravi podobi in jo sili, da bi šla z njim v njegov dom. Deklica se ozre v svojem strahu v nebo in zakliče: »Pomagaj, Manitu!« In žeje ne more odtrgati hudobni duh od tal, ker so se ji okoreniniie noge v prst. Roke, za katero jo lovi, postajajo široki listi, lasje, za katere jo vleče, šop latja, život vitko steblo... Osramočen stoji povodni duh pred njemu poprej nepoznano rastlino, iz srca krepostne deklice pa vzklije betev, se ogrne z lasmi in obrodi zrna, ki so Indijancem tako ljuba hrana. Koruza je res dar nebes, V steblu ima sladek stržen, iz katerega se dobiva sirup, listi so dobra klaja, kožušček ali ličje se uporablja za papir in pletenine inje najbolj zdravo nastelje za posteljo, dosti bolj kakor žima ali volna. Ličje se pretrese vsak dan, lahko se napolni vsako leto novo ali se vsaj strese staro iz zaobleke in presonči. Žima in volna vlečeta bolj nase vlago in slab zrak. Treba bi ju bilo oprati vsako leto v vroči vodi - pa kdo dela to vsako leto? Dostikrat dobi človek bolezen na žimnici, ki ni bila več let predelana, kam šele, da bi bila žimnica oprana! Koliko bolj zdravo je ličje, ali zdaj se ga že sramuje vsakdo... Najboljša na koruzi pa so zrna, ki so zrasla iz Pokahontinega srca. Imajo v sebi gumi, sladkor in veliko škrobovine. Mlečna pečena koruza! Kako seje razveseli pastir, posebno, če joje ukradel iz sosedove njive. Od nagrete pečene koruze dobiš mrzlico, verujejo pastirji. Koruzno zrnje kuhajo na kmetih z rožiči in s sladkorjem proti hudemu kašlju, na Španskem je odlitek kuhane koruze hladilo v pikrih boleznih, pa tudi lek zoper vodenico. Pri nas kuhajo zoper vodenico kuhane lase z bučnimi pečkami. (Bomo nadaljevali.) - Mravlje na sadnem drevju: tu so mravlje večkrat v veliko nadlego. Najraje se lotijo breskev in marelic. Da se mravelj obranimo, polijemo pot, po kateri prihajajo s petrolejem; ker jim je duh zopern, zapuste tak kraj. Enako dobro služi tudi katran. Pri drevju, kije v špalirju ali ob steni, obesimo tu in tam posodico s petrolejem ali katranom; njun hud duh jih prežene iz neposredne okolice. Visokodebelnemu drevju pa lahko naredimo na debla kakih trideset centimetrov od tal pasove, ki so namazani s katranom. Izvrstno sredstvo zoper mravlje je tudi zmes: 50g medu, 150g vode in 5g vinskega kamna ali zmes medu, sladkorja in kvasa ali med, sladkor in boraks. Mravlje, ki so se najedle tega, gotovo poginejo. Postavimo majhno količino te zmesi v nizkih podstavkih na kraj, kamor prihajajo mravlje (tudi shrambe, kuhinje itd.). - Zakaj zraste na tratini detelja, če potrosimo pepel? Kako nastane, če nismo posejali semena? Če rušo natančno opazujemo, vidimo povsod veliko manjših deteljic. Te pa ne zrastejo, ker jim manjka potrebnih hranilnih snovi, predvsem kalija, fosforja in včasih tudi apna. Pepel pa ima te snovi v sebi in deteljne rastlinice se razvijejo. Naenkrat imamo na travniku polno detelje, ki je še pred nedavnim ni bilo. (Op. A.V.: Seveda gre za lesni pepel.) -Za mazanje konjske vprege ne uporabljaj nikdar ribje masti, ker lahko povzroči vnetja na obrib-anih mestih živalske kože. Prikladna je nesoljena svinjska mast in vazelin. Še boljša je sledeča zmes: raztopi v lanenem olju enako težo maza- vega mila (na nekoliko toplem štedilniku). Mazati moramo temeljito, posebno one dele vprege, ki se dotikajo živali, da se pri stalnem drgnenju koža ne rani. - Čebela te ne bo pičila, če si namažeš, preden greš na delo, obraz in roke z naslednjo zmesjo: 3 dekagrame mentola, 4 dkg alkohola in 10 dkg glicerina. Vse dobiš v drogeriji. Če bi čebela kljub temu pičila, ne oteče po piku skoraj nič. - Še eno navodilo zoper prhljaj na glavi. Zmešaj 100 g mazavega mila, 50 g alkohola, 15 g glicerina in 5 g naftola. S tem namoči lasišče vsak dan, tedensko pa umij glavo z vodo in milom. - Zelenjava zavzema v naši prehrani odlično mesto - še mnogo večjo vlogo pa ima v življenju Papuancev. Tam imajo kaj čuden obred pri sklepanju zakonov. Ženin in nevesta gresta skupaj na vrt in prineseta skupno zelenjavo za obed. Nevesta jo skuha in če sta oba jedla od te zelenjave, sta po papuanskem pravu poročena. V Novi Gvineji je zelenjava in vrt tudi pri razporoki velikega pomena. Zadosten vzrok za ločitev zakona je, če žena ne zna oskrbovati vrta in gojiti zelenjave... -V mokre čevlje deni časopisni papir, da pobere mokroto. Če so čevlji premočeni, menjaj papir večkrat. Ko se posuše, jih dobro namaži z maščobo, da se usnje prepoji in ne prepušča vode. Čez noč ne puščaj čevljev v premrzlem prostoru. - Nove podplate je dobro namazati in zdrgniti z oljem; potem drže dolgo, ker olje prepreči, da se novi, gladki in spolzki podplati ne drgnejo in se tako hitro ne raztrgajo. V Bočni so leta 1953 igrali igro Divji lovec. Sliko nam je poslal Janez Štiglic iz Nazarij. Na njej so v 1. vrsti z leve: Janez Štiglic, Slavko Slapnik, Urška Krefelj, Viktor Trbovšek, Danijel Trbovšek; v 2. vrsti z leve: Anica Žmavc, Anica Bastl, Milena Fedran, Franc Krefelj, Rozika Rihter, Martin Žehelj, Cilka Zagožen; v 3. vrsti z leve: Roman Jerše, Ivan Levar, Mirko Zagožen, Vera Čeplak, Franc Fale, Martin Žmavc - režiser, Stanka Kolar, Jakob Zagožen, Jože Ločičnik; v 4. vrsti z leve: Janez Čeplak, Ivko Zagožen, Franc Štorgelj, Jože Čeplak, Franc Miklavc in Jože Jerše. Piše: Marija Bezovšek Če krompir pred kuhanjem lupimo, ga najprej operemo, nato ga čimbolj natanko olupimo in takoj damo kuhati v osoljeno vrelo vodo. Vode naj bo samo nujno potrebna količina. Tudi kuhamo ga samo nujno potreben čas in vedno le za sproti, ker postan ni dober. Krompirhranimovtemnih,zračnih in hladnih kleteh. Na svetlobi krompir pozeleni. Ker je v zelenih gomoljih strup, moramo take gomolje zavreči oziroma zelene dele debelo odrezati. Veliko receptov za krompirjeve jedi sem vam že predstavila v prejšnjih prispevkih. Zato danes nekaj manj znanih. POLETNA ZLOŽENKA Potrebujemo: 40 dag mesa (piščančje, telečje ali svinjsko) ali 30-40 dag svežih gob, 1 malo čebulo, 2 žlici maščobe, 1 malo bučko, 1 malo cvetačo ali brokolij, 2-4 paradižnike, 40-60 dag krompirja. Za preliv: 1 dl kisle smetane, 1/2 dl Piše: Bojan Gobec Dejavnike, ki vodijo k odsotnosti zdravja, delimo na zunanje in notranje. Zunanji so energetske razmere, v katerih živimo, kot na primer zemljišče, na katerem stoji hiša, stanovanje, hlev, delavnica. Zemljišča so zelo različna: prodnata, glinena, propustna oziroma nepropustna za vodo... V Zemljini skorji so prelomnice, struktura kamnin je različna, kar se odraža v različni povratni informaciji, ki jo naša čutila zaznavajo kot prijetno ali motečo. Strokovno to imenujemo geo- Krompir na sto in en način c V naši kuhinji je krompir zelo cenjen. Pripravljamo ga lahko na najrazličnejše načine. Včasih je bil najbolj cenjen pražen ali restan krompir, mladi pa danes prisegajo na ocvrtega. Krompir vsebuje vse potrebne hranilne snovi. Največje škroba, beljakovin je malo, so pa zelo kvalitetne. Od mineralov je največ kalija in fosforja, vsebuje tudi precej vitamina C. Vsa najboljša hranila so tik pod olupom, zato je zelo pomembno, kako ga pripravljamo. Z debelim lupljenjem, namakanjem v vodi in prekomernim kuhanjem vse te snovi zavržemo. Zato je boljše kuhati neolupljen krompir. mleka, 5 dag nastrganega sira, poper, timijan, rožmarin, peteršilj, sol. Na maščobi zarumenimo čebulo, dodamo na koščke narezano meso (gobe), posolimo in pražimo. Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Bučke operemo in narežemo na kolobarje, prav tako narežemo paradižnike, cvetačo razdelimo na cvetke. V pekač damo najprej meso (gobe), nato pa eno za drugo pripravljeno zelenjavo. Sestavine za preliv dobro premešamo in prelijemo čez zelenjavo. Zloženko pečemo tako dolgo, da se krompir zmehča. Zloženko postrežemo s kruhom in po želji tudi s solato. KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI Potrebujemo:■ 1 kg krompirja, 6 dag surovega masla ali margarine, 25-30 dag moke, 1-2 jajci; 2 pesti drobtin prepraženih na maslu ali olju, ocvirke ali maslo žazabelo. Krompir skuhamo, olupimo, pretlačimo in vanj zamešamo maslo. Na deski dodamo krompirju moko in vanjo zamešamo jajca. Nato z rokami na hitro sestavine pregnetemo v testo. Nato na pomokani deski testo razvaljamo na približno 1 / 2 cm debelo. Z lesenim nožem po njem razmažemo prepražene drobtine in zvijemo v klobaso. Pripravimo si krpo za kuhanje tako, da jo zmočimo, ožmemo in potresemo z drobtinami. Vanjo zvijemo štrukelj, zavežemo z vrvico in damo kuhati v slan krop. Kuhamo najmanj 20 minut. Kuhan štrukelj odvijemo in narežemo na približno 2 cm debele kolobarje. Postrežemo jih kot prilogo k mesnim omakam ali zabeljene kot samostojno jed s solato ali čežano. Namesto prepraženih drobtin za namaz lahko uporabimo kislo smetano in na koščke narezano suho svinjino ali segrete ocvrtke. Tako pripravljene štruklje postrežemo kot samostojno jed s solato. ŽLINKROFI IZ KROMPIRJEVEGA TESTA Za žlinkrofe pripravimo krompirjevo testo, ga razvaljamo kot za štruklje, narežemo na pravokotnike v velikosti približno 5x10 cm. Na sredino damo mesni nadev in oblikujemo žepke, robove stisnemo z vilicami. Mesni nadev pripravimo iz zmlete kuhane govedine, dodamo prevret riž, jajce, sesekljan peteršilj, poper in malo timijana ali šetraja. Žlinkrofe kuhamo v slanem kropu 10-15 minut. Kuhane zabelimo z ocvirki ali prepraženimi drobtinami in ponudimo s solato. Iz krompirjevega testa lahko pripravimo celo vrsto jedi, kot so svaljki, ocvirki, cmoki, žlinkrofi itd. Vse te jedi lahko tudi zamrznemo. Štruklje že zavijemo v krpo in damo v vrečko. Svaljke in cmoke damo na s PVC folijo pokrit pladenj in pokrijemo z drugo folijo. Ko zamrznejo, jih damo v vrečko in zapremo. Teh jedi nikoli pred uporabo ne odtajamo, ampak zamrznjene damo kuhat v večjo količino slanega kropa ali v vročo maščobo, če jih cvremo. i&gpVEILOBAiVODA, HRANA Odločilni dejavniki dobrega počutja - zdravja Kronična utrujenost ali po domače utrujenost od nekdaj, splošno slabo počutje, prebujanje kljub novim jogijem, merino posteljninam, dolgotrajno jutranje »prihajanje k sebi«, bolečine, zbadanje, hrbtenica, živci, artritis, alergije, pritisk, sladkor, holesterol... Poznate to? Vse zapisano pesti veliko večino prebivalstva na sončni strani Alp, pa drugod po svetu tudi. Leta sploh niso pomembna. Toda zakaj prihaja do odsotnosti zdravja? (zemlja)patogenost(nekaj kar povzroča spremembe). Drugi močan zunanji dejavnik so tako imenovana sevanja. Poznamo neionizirana elektromagnetna sevanja (visoke frekvence - VF, nizke frekvence - NF) in ionizirana elektromagnetna sevanja (alfa, beta, gama) - vključujejo tudi sevanje radona. Vse skupaj lahko poimenujemo smeti tehnologije oziroma ele-kfrosmog. Organizem, ne glede kateri vrsti pripada, je kot računalnik. Deluje, dokler ga kaj ne zmoti, in takrat ne sprejema ukazov, obnaša se popolnoma neodvisno. Ampak organizma ne moremo ugasniti in ga ponovno zagnati, tako kot računalnik. V tem času, ko deluje brezglavo, lahko pride do motenj, sploh če imamo podedovano nagnjenost k določeni težavi, ali pa smo jo pridobili z načinom življenja, neprimernim delovnim mestom, razvadami... Tu pa smo že pri notranjih dejavnikih našega dobrega ali slabega počutja. Telo je sestavljeno tudi do 80% iz tekočine, ki jo imenujemo voda. Vendar ta voda ni enaka tisti v vodovodu, pač pa je to strukturirana tekočina, ki je v kemičnem in fizikalnem pomenu specifična. Pri vodi so pomembnitrije dejavniki: PH - pomeni, da mora tekočina/voda omogočiti razvoj koristnih dejavnikov v organizmu, torej mora imeti PH alkalen/bazičen. Razvade, kot so kajenje, čezmerno pitje alkohola, droge, pretirana uporaba mesa, stres, kisajo notranjost organizma. mmm Vtakem okolju se lahko razbohotijo razni virusi, bakterije, plesni, glivice, ki so škodljivi. V bazičnem okolju pa se razvijajo koristne bakterije. Drugi dejavnikjet. i. ORP- oksidac-ijsko-redukcijski potencial, kar poenostavljeno pomeni, kolikšnoje število razpoložljivih prostih elektronov. Vse kemične reakcije so odvisne od sposobnosti odbijanja ali privlačenja elektronov. Če je na primer kri nabita z elektroni, ima sposobnost močnih biokemičnih reakcij, kar vodi ktrdnemu zdravju, in nasprotno. Elektroni varujejo celice pred snovmi, ki kradejo elektrone in jih na ta način poškodujejo. Tretji dejavnik imenujemo površinska napetost-prevodnost/upomost oziroma koliko je voda dosegljiva celicam. Kri kot telesna tekočina, ki ima mnogo funkcij in povezuje organizem, ima pri količini 6 do 7 litrov okoli polovico vode in če je le-ta slaba -nima lastnosti telesne vode, je tako tudi počutje. Tako smo neizogibno prišli do hrane. Kar pojemo, pride v kri, potem pa v celice. To je lahko zelo učinkovito, če je transportni sistem dober (presno-va-voda-kri), lahko pa je tudi neučinkovit. Organizem potrebuje aminokisline, ki sestavljajo beljakovine in encime, rudnine, ki so gorivo celicam, vitamine. Kar je za nekoga hrana, je za drugega lahko strup. Pomembno je vedeti, katero krvno skupino imamo, kajti s pravilno prehrano, prilagojeni krvi, lahko odpravimo težave, ki nas mučijo. Za ohranjanje zdravja je torej potrebna primerna podlaga, to je energetsko stanje okolja, kjer živimo in delamo, voda, ki ima čimveč lastnosti vode v našem organizmu, hrana kot gradbeni element, gorivo in zaščitnik/vzdrževalec, zrak, svetloba kot frekvenčni spekter. Samo z enim principom, na primer uporabo makrobiotske prehrane, ne bomo v celoti in uspešno odpravili težav. Rešitve so vedno v ravnovesju vsega. Seveda pa je vse odvisno od vrste težav (presnovne, živčne,hrbtenične, žilne...) in njihove stopnje razvoja. S tem uvodom sem nakazal teme, kijih bomo obravnavali v nadaljevanju. Pričakujem tudi vaše sodelovanje oziroma vprašanja, kijih lahko (tudi anonimna) naslovite kar na ured-ništvo časopisa. Prihodnjič pa več o energetskih rešitvah za ležišča oziroma za prostore. C (6 o Trifilon d.o.o. DIAGNOSTIKA DRUŽBA ZA REVITALIZACIJA VODE ESENCIALNA HRANA RAZISKAVE MERITVE ENERGIJ ZAŠČITA RAZVOJ TERAPIJA REŠITVE J Pustite kdaj kakšnega jurčka »za seme« Zaradi suše in vročine je bilo letos gob bolj malo. Zdaj nestrpno čakamo jesen in z njo deževje, ki naj bi prineslo obilje gob. Jeseni je narava z gobami najbolj radodarna. Ljubitelji in nabiralci gob bomo kar oživeli. Slovenci smo narod gobarjev, nabiranje gob je priljubljeno tako kot skoraj nikjer drugje. KAKŠNO VLOGO IMAJO GOBE V GOZDU? Gobe ali pravilneje glive so izredno pomembne za stabilnost in odpornost gozdov. Poleg bakterij so najpomembnejše razgrajevalke odmrlih delov rastlin in živali. Omogočajo normalno kroženje snovi v gozdu in sproščanje hranilnih snovi za nadaljnjo rast vseh živih bitij. Posebno pomembne so miko-rizne glive, ki živijo v sožitju z drevesi. Drevesa oskrbujejo z vodo in mineralnimi snovmi iz tal, v zameno dobivajo hranilne snovi. Tako je mogoča normalna rast dreves tudi na slabših tleh in v slabših pogojih kot na primer letos v obdobju velike suše. Drevesa in gobe so tesno povezani, zaradi bogastva gobje gozd bolj zdrav in odporen. Gobe so tudi pomemben vir hrane za različne gozdne živali, od najmanjših do lovne divjadi. Na žalost pa znanstveniki iz cele Evrope poročajo, daje gob vedno manj. Mogoče ste že sami opazili, da se to dogaja tudi pri nas. Vzrok za ta pojavje, da so gobe zelo občutljive na onesnaženje okolja in prve pokažejo onesnaženost tal. PRAVILA PRI NABIRANJU Pri nabiranju gob moramo upoštevati nekaj pravil, da bomo ohranjali gobje bogaslvo naših gozdov. Spoštovati je treba Uredbo o zavarovan- ju samoniklih vrst gliv. Na dva kilograma je omejena količina gob, kijih lahko na dan nabere posameznik. Gob ne smemo namerno uničevati, nabrane gobe na grobo očistimo na rastišču in jih prenašamo v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor (košara, gajbica). Ali ste vedeli, da je v Sloveniji zavarovanih kar 70 vrst gob, ki jih ne smete nabirati? So pa to večinoma redke vrste gob, ki niso zanimive za nabiranje. Ali veste tudi to, daje nabiranje gob prepovedano v osrednjih območjih narodnega parka in regijskih parkov (Triglavski narodni park, Regijski park Škocjanske jame) ter v naravnih in gozdnih rezervatih? Dovoljeno je nabiranje gob, ki imajo razvite tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih lahko določimo vrsto gobe, torej zaradi varnosti ne nabirajte premladih gob. Prepovedan je izvoz nabranih gob preko državne meje (če nimamo računa zanje). Odkup gob in od-kupovalci so tudi nadzorovani. Od-kupovalci morajo voditi natančno evidenco o količini odkupljenih gob. KAKŠNA JE VLOGA GOB V NAŠI PREHRANI Na slovenskih tleh raste več kot 2.000 vrst gob. Med njimi je okrog 580 vrst užitnih, to pomeni, da jih je mogoče brez tveganja uživati kuhane ali pečene. Gobe so ljudje uživali že od nekdaj. Prvi pismeni viri so iz srednjega veka. Gobe so danes nepogrešljiva sestavina visoke francoske in italijanske kuhinje, pa tudi slovenske. Vendar gobe niso bile nikoli osnovno živilo, večinoma se uporabljajo kot dodatek za izboljšanje in popestritev različnih jedi. Previdnost pri uživanju gob ni nikoli odveč. Zastrupitve zaradi uživanja strupenih gob so sicer redke, se pa dogajajo vsako leto. Pogostejše so težave zaradi gob, ki so sicer užitne, ampak oporečne kotživila. Gobe so lahko preveč črvive, razmočene, v razkroju ali vsebujejo zdravju škodljive snovi iz okolja. Tudi najbolj lepe in zdrave gobe so težko prebavljive, zato jih ne jemo v velikih količinah. Jedi iz gob uživamo vedno sveže kuhane. ZMERNOST PRI NABIRANJU Dandanašnji je iskanje in nabiranje užitnih gob povezano s preživljanjem prostega časa v naravi. Toda kultura nabiranja in uživanja gob ni na najvišji stopnji. Mnogi obiskovalci gozdov uničujejo nezanimive gobe na njihovih rastiščih, pri nabiranju užitnih pa ne poznajo meje. Potem se jih v plastični vrečki nekaj stlači, nekatere so dvomljive, nekaj je črvivih in na koncu polovico nabranih gob vržemo na kompost. Zato naslednjič že v gozdu naredimo bolj strogo selekcijo in naberimo le tiste gobe, ki so še dovolj mlade in čvrste, da bodo zdržale prevoz do kuhinje, torej samo tiste gobe, kijih bomo zares uporabili. Kdor je resnično pravi ljubitelj narave, bo v njej našel številne lepote. Gobe so zaradi svojih mičnih oblik, presenetljivih barv, hitre rasti in nenazadnje dobrega okusa ena izmed njih. Ste že kdaj ob skupini lepih jurčkov pomislili, da bi pustili enega ali dva "za seme" oziroma za srečo pri naslednjem nabiranju? Še veliko lepih uric v naravi vam želim! Zeleni Franček Kultura, Ljudje in dogodki umni' "i.mi mniiBi i ii >Hn.i i iii iiiinPM m mm GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Obetavna slikarska prihodnost Zadnji petek v letošnjem avgustu so bili obiskovalci galerije Steki v Gornjem Gradu priča otvoritvi nekoliko drugačne slikarske razstave, kot so jih vajeni sicer. Ne toliko po vsebini priredilve, ki sta ji s kulturnim programom dajala ton mezzosopranistka Anja Rajter in njen glasbeni spremljevalec Jože Pustoslemšek, kot po vsebini razstavljenih del, s katerimi se tokrat predstavlja mlad in obetaven akademski slikar Matjaž Arnol iz Radovljice. Matjaž Arnol se kljub svoji mladosti likovno ukvarja z resnimi vprašanji človeškega obstoja (foto: EMS) "Strategija njegovega slikarskega dela je bila zasnovana v okviru abstraktne umetnosti," sta med drugim o slikarstvu Arnola zapisala prof. Branko Suhy in doc. Bojan Gorenec. Zaradi tega je preprostemu, vendar zvestemu spremljevalcu gornjegrajskega likovnega dogajanje nekoliko nerazumljiva, vendar ne tuja in še manj odbijajoča. Popolnost barv in nadgrajena kompozicija njegovega notranjega sveta in podoživljanja neotipljivega in nevidnega sili k razmišljanju o svetu, ki temelji v bistvu človekovega obstoja. Arnol se kljub mladosti, rojenje bil leta 1975, v svojem slikarstvu spopada z večnim krogom vprašanj o lastni biti, vesti in veri v najširšem in nikakor ne zgolj krščanskem pomenu te besede. Tako razume slikarjevo ustvarjanje, ki sili k resnemu razmisleku o lastnem pojmovanju drugačnosti, podpisani. Čar in perspektiva slikarjeve ustvarjalne poti je morebiti ravno vtem, da si jo je mogoče in želeno razlagati na toliko načinov, kolikor obiskovalcev si slikarjevo "notranjost" želi ogledati. Savinjčan FINALNO TEKMOVANJE ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Uspeh Zvonka Krumpačnika in bratov Podkrižnik Zadnjo avgustovsko nedeljo je bila Ljubečna v znamenju najboljših harmonikarjev, ki so se v preko desetih izbirnih in dveh polfinalih tekmovanj v Postojni in Mozirju uvrstili v veliki finale. Organizator je letos zaradi jubileja Avsenikove glasbe izbral njegove melodije za obvezne skladbe. Obvezni program je trideset harmonikarjev in 12 veteranov izvedlo pred komisijo že v dopoldanskem času, medtem ko so skladbo po izbiri izvedli pred občinstvom in budnim očesom komisije na popoldanskem nastopu. Potegovali so se za absolutnega zmagovalca, plaketo Avgusta Stanka in nagrado občinslva. Vsi finalisti so ne glede na zbrano število točk prejeli zlate, srebrne in bronaste plakete, veterani pa medalje. Tudi Zgornjesavinčani smo imeli v finalu svoje predstavnike. V kategoriji od 15 do 25 let je svoj meh raztegnil Zvonko Krumpačnik iz Savine pri Ljubnem in si s svojim odličnim igranjem priigral zlato plaketo. V kategoriji veteranov sta se občinstvu predstavila brata Podkrižnik, Ciril in Maks, z Ljubnega ob Savinji. Kljub temu, daje Maks igral z narobe obrnjeno frajtonarico, mu je komisija dodelila bronasto medaljo, medtem koje Ciril lanskoletnem uspehu in laskavemu naslovu Godec leta letos dodal še zlato medaljo. Marija Sukalo Ideja o glasbenem sodelovanju med dvema na videz nezdružljivima stiloma -rokerji Šank Rock in najboljšim polagalcem rim 6Pack Čukurjem -je padla lani, na velikem koncertu Šank Rocka v Velenju. Pri ustvarjanju skladb za album so se tako Šankrokov-ci spomnili na Čukurja, katerega so povabili k sodelovanju. Nastal je "Dej bolj naglas", ki že postaja eden najbolj udarnih komadov na koncertni turneji Šank Rocka. Glasbo za komad, kije že poslan na vse radijske postaje,je napisal Bor Žuljan, zafrkljiv tekst pa 6pack. Skladba se nahaja na še vedno zelo vročem in več kot aktualnem albumu "Vzemi ali pusti", ki se po zadnjih podatkih odlično prodaja. S koncem letošnjega poletja in v prve jesenske dni bo Karmen Stavec stopila z novo skladbo. Letošnje leto je še eno, ki si ga bo zagotovo zapomnila kot izredno burno leto. Tekmovanje v Rigi se ni končalo po planu, a kot se spodobi, se vse enkrat pozabi. Tako zdaj lahko nemoteno nadaljuje tam, kjer je maja končala. S predstavitvijo novega albuma, ki nosi naslov 'Karmen'. Čuki so s Piko Božič posneli nov videospot za njihovo najnovejšo uspešnico “Komar” z istoimenskega albuma. Po protivojno usmerjenem spotu Bosa so tokrat spet polni živih barv in zabave. Komarje že šesti videospot z albuma Komar, sledili pa bodo tudi številni drugi. Snemanje je bilo 30. julija, ki si ga bosta Jože in njegova Andreja zapomnila predvsem zato, kersejimajeta dan rodila hčerkica Eva. Čuki so bili navdušeni nad Piko, kije v snemanju spota zelo uživala, oblečena kot sexy medicinska sestra, ki učenecem razlaga kako nevarni so komarji, saj njihovi piki "udarijo" direktno na srce. Pika nosi tudi rdeče erotično perilo in na spotu boste lahko izvedeli ali so medicinske sestre res spodaj brez... Po mnenju ameriške glasbene revije Blender si Mick Jagger zasluži 13. mesto na listi najmanj talentiranih pevcev prejšnjega stoletja. Razlog ne tiči v super-uspešni karieri z The Rolling Stonesi temveč v njegovi neuspeli solo karieri; njegov zadnji album, kije izšel novembra 2001, so ob dnevu izdaje prodali le v 954 izvodih. Prvo mesto so si po mnenju revije prislužila raperska skupina Insane Clown Posse. Alenka Pet let brezskrbnosti Piše: Igor Pečnik Rockster je sodobno oblikovan motocikel, namenjen tudi daljšemu potovanju v dvoje. Sprednja luč je dvojna (ena večja kot druga), malce plastike okrog nje pa ne služi odganjanju vetra in mušic. Sodobno oblikovan rezervoar goriva je v skladju z zadnjim delom, kjer dominira udoben sedež, namenjen potovanju dveh oseb. Adrenalin spodbuja tudi široko nastavljeno krmilo, karje pač današnji trend v oblikovanju motociklov. Prenos moči še vedno poteka preko kardana, sprednje vzmetenje pa je izdelano po sistemu »telelever«, karje garancija za udobno vožnjo. Zavore so integralne, imenovane EVO, z ABS-om, kar omogoča zanesljivo ustavljanje tudi začetnikom. Motor iz 1.130 kubikov pros- Udobje in okretnost na dveh kolesih Motocikli BMW so vedno veljali za zanesljive. Kupovali so jih ljubitelji klasike in tisti, ki so imeli nekaj več pod palcem. Mlade je odbijal dolgočasen design in seveda cena. To je bila priložnost za Japonce, ki so jo več kot izkoristili. Ampak časi se spreminjajo in sedaj BMW ponuja sodobno oblikovana motorna kolesa po zmernih cenah, ki sicer še vedno niso nizke, vendar je medtem japonski jen odneslo v višave, kar je znižalo konkurenčnost izdelkov z Daljnjega Vzhoda. S športnikom rockster ponuja BMW odličen kompromis med kvaliteto, sodobno obliko in tradicionalno zanesljivostjo. tornine iztisne zmernih 85 KM pri vsega 6.750 vrtljajih na minuto. Navora je 98 Nm pri 5.250 obratih, kar omogoča lenarjenje s šeststo- TELEFON Verjetno 'VC - najboljša okna „ inumfi 034a55800 www.simer.si na svetu. simer d.o.o., delavska 8, celje penjskim menjalnikom. Dva valja se obneseta tradicionalno dobro. Bokser torej ostaja BMW-jeva tradicija. Motocikel tehta, pripravljen za vožnjo, 239 kilogramov, kar ni tako malo, vendar odlično vzmetenje naredi vožnjo lahkotno. Oddolži se z največjo hitrostjo nekaj pod 200 km/h in porabo okoli petih litrov na sto kilometrov. Vtisi z vožnje so ugodni. Navdušen sem bil nad udobjem in okretnostjo. Tudi najhujše grbine rockster prevozi umirjeno. Zavore lepo prijemljejo, na samozavest voznika pa pozitivno vpliva dodatek ABS. Motor brez težav vleče iz nizkih vrtljajev, moti le nov sistem vklopa smerokazov, a sem se ga kmalu privadil. Pa seveda veter. Brez zaščite gre do 140 km/h, od tam naprej -mučenje. No, rockster je tako ali tako namenjen predvsem za vožnjo po zavitih podeželskih cestah. Pri Selmarju ga ponujajo za dobra dva milijona in pol. ,.o. HUJ fe* • Izdelava toplotno izolacijskih fasad po avstrijskem sistemu • Izdelava zunanjih in notranjih ometov po zelo ugodnih cenah. | - nje.si I www.gorenjegroup.com gorenje VOZILI SMO: BMW R 1150 ROCKSTER PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA V NOVI ŠTIFTI NI SAMO VERSKA MANIFESTACIJA, JE PREDVSEM PRILOŽNOST ZA ZAHVALJEVANJE IN TKANJE PRIJATELJSTVA _________________________________________________________________ Po poti prednikov Romanje Zagorjanov k Mariji Zvezdi na Metuljnem griču nad Gornjim Gradom je že davno preseglo samo romarski, torej verski pomen, čeprav je bistven, v veliki meri gre tudi za ohranjanje tradicije in spoštovanja do prednikov, ki so se začeli zatekati z raznimi tegobami in priprošnjami k novaštiftni Mariji že več kot pred 260 leti. Tri dni pred Marijinim praznikom so se peš odpravili stari in mladi romarji, tako so se zaobljubili njihovi predniki, in na poti obiskali sedem cerkva: v Čemšeniku, Okonini, Radmirju, Gornjem Gradu, dve v Novi Štifti in zadnjo v Zgornjem Tuhinju. Kot rečeno, je namen romanja zaobljuba in prošnja za odvrnitev požara, pozebe in žitne rje. Romanje, ki ga vodi vojvoda, se skozi stoletja prenaša iz roda v rod in ostaja neomajno. Celo zob časa, kije precej otopil pobožnost, v primeru Zagorjanov nima prav nobene veljave, saj leta za letom spoštljivo stopajo po stopinjah staršev in davnih prednikov. Celo mladi in najmlajši niso izjema. Človek se vpraša, kakšen bi bil odziv, če bi ob takšni in drugačni priložnosti povabil mlade iz domačega okolja in jim obljubil tri dni pobožnosti in zbranega sodelovanja. Očitno je za sodelovanje pomembno vsakodnevno življenje ter povezanost med starejšo in mlajšo generacijo, ki se ne prenaša samo po starših, temveč še bolj po raznih pedagogih in predvsem vzgledih, ki so ali pa jih tudi ni. Romanje k Novi Štifti je seveda tudi svojevrsten dogodek za domačine, ki s čajem ali kako drugače poskrbijo za okrepčilo na poti, kjer nekoliko slabše utrjeni popotniki "pridelajo" tudi kakšen žulj ali boleč podplat. Za najmlajše romarje, ki so navajeni udobne postelje, je še posebno doživetje prenočevanje na dišečem senu pri okoliških kmetih, ki vsa leta obredno poskrbijo, da so kravji ho- Po počitku v Gornjem Gradu in teli pripravljeni za sprejem hvaležnih litanijah v cerkvici sv. Miklavža v gostov. Šmiklavžu je pred romarji cilj trid- Po tridnevnem pešačenju se romarji poklonijo Mariji Zvezdi v Novi Štifti (foto: EMS) nevnega pešačenja. Pri kapelici, ki sojo pred leti obnovili prav Zagorjani, jih pričaka domači župnik Lojze Ternar v spremstvu Marije Zvezde ter jih prijazno pozdravi in pospremi v Marijino svetišče. Iz leta v leto podobno in vendar vsakokrat drugače, prijazno in predvsem družinsko. Prošnje in zahvale, bolečine in radosti se izročajo v naročje Mariji, ki dobrohotno sprejema vse, ki potrebujejo njeno varstvo. Pobožnost, s katero prispejo Zagorjani na cilj, je pristna in morebiti prav zato nalezljiva tudi za ljudi, ki na drugačen način dojemajo prazničnost Marijinega praznika. Duhovna vsebina združuje ljudi in samo vprašati se je treba, zakaj ostajajo Zagorjani še vedno osamljeni romarji na Metuljnem griču. Kar nagovarja brezjanska Mati božja vseslovensko občestvo, bi morebiti lahko novaštiftna vsaj ljudi gornjegrajske dekanije. Kdorzna razumeti, bo dojel, da Marija ne nagovarja samo v cerkvenem jeziku, ampak predvsem v kulturnem, ki je temeljni kamen medsebojnega sožitja in strpnosti v različnosti. Savinjčan SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV V LOGARSKI DOLINI Invalidi želijo zgolj enake možnosti in ne usmiljenja Pred Domom planincev v Logarski dolini so se v soboto srečali delovni invalidi iz številnih krajev Slovenije. Kar 1.500 jih je bilo, ki so udeležili že sedmega tovrstnega srečanja v organizaciji Medobčinskega društva invalidov (MDI) Zgornje Savinjske doline. Udeležence je pozdravil predsednik MDI Zgornje Savinjske doline Tone Gračner. Zaželel jim je, da bi za nekaj trenutkov pozabili na svoje skrbi, se spočili, naužili svežega gorskega zraka ter se vrnili domov polni nove energije za premagovanje vsakodnevnih težav. Pozdravu in dobrim željam seje v ašnjem času, in poudaril, da je je, da v razumevanju socialnega svojem govoru pridružil tudi predstavnik Občine Solčava Janez Čerček, kije prepričan, daježivljenje, pa naj sije kakršno koli že, treba živeti polno in se družiti. Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) Miran Krajnc je kot slavnostni gov-ornikorisal nekaj ključnih problemov, s katerimi se invalidi srečujejo v dan- srečanje posvečeno tudi evropskemu letu invalidov. Po besedah predsednika ZDIS-a želijo invalidi zgolj enake možnosti in ne usmiljenja, težijo pa k neodvisnemu življenju in spoštovanju različnosti. Enake možnosti so po Krajnčevem mnenju dostopnost ali prilagojena delovna mesta. Prepričan modela invalidnosti za nedostopnost niso krive stopnice ali invalidi, temveč družba, ki ni poskrbela za boljšo rešitev. Prav tako za nezmožnost uporabe delovne naprave ni kriv invalid ali stroj, temveč država in delodajalec, ki nista poskrbela za prilagoditev. Uradni del srečanja so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopili številni pevci in glasbeniki iz Solčave in od drugod, na koncu pa so se pomerili še v športnih igrah. Mnogi so se ob prijetnih melodijah tudi zavrteli ali se podali do slapa Rinke, pogumnejši pa so se celo povzpeli na bližnje vrhove. Marija Šukalo HHHÜ f N UUD5KA UNIVERZA VELENJE Želite postati POKLICNI VOZNIK, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ali VILIČARIST? Izkoristite priložnost že to jesen! Vpisujemo v programe: VOZNIK VILIČARJEV (80 UR) STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE (80 UR) SKLADIŠČNIK (50 UR) VARNOSTNIK (40 UR) HIŠNIK - VZDRŽEVALEC (50 ur) RAČUNALNIŠTVO - OSNOVNI, NAD. T. (30 UR, 20 UR) VIDEO DELAVNICO - VSE 0 SNEMANJU (20 UR) FOTOGRAFSKI TEČAJ ZA AMATERJE (20 UR) VODITELJI ČOLNOV TEČAJ + IZPIT (25 UR) VOZNIK (POKLICNI VOZNIK) POKLICNA ŠOLA IV. ST. Informativni dan za vse programe LJUDSKE UNIVERZE VELENJE bo V ČETRTEK. 11, SEPTEMBRA 2005 Ob 17. uri na Titovem trgu 2 v Velenju . Pokličite 898 54 62 ali se oglasite osebno na Ljudski univerzi Velenje. Vrata do novega znanja in poklica ________________so vam odprta!__________________^ KINO NAZARJE Sobota, 6.9. ob 20.00 in nedelja, 7.9. ob 17.00: Terminator 3: Vstaja strojev - znan.-fantastični triler Režija: Jonathan Mostow Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Nick Stahl, Kristanna Loken Desetletje je minilo, odkar je John Connor pomagal preprečiti Sodni dan - dan, ko naj bi se Skynetova izjemno razvita mreža strojev začela zavedati same sebe in uničila človeštvo. Connorjezdaj star 22 let in živi na robu - brez doma, brez kreditne kartice, brez telefona in brez službe. Uradno sploh ne obstaja. Skynet ga ne more izslediti dokler iz senčne prihodnosti ne stopi T-X, Skynetov najbolj sofisticiran ubijalski kibordo zdaj. Poslana je nazaj skozi čas, da izpolni nedokončano nalogo svojega predhodnika T-1000. Ta stroj je tako nezadržen, kot je lepa njena človeška krinka. Močnejša, nevarnejša in destruktivnejša je od terminatorjev pred njo. TERMINATOR 3 \JSTJVJk STROJE!/ TOVKEC ŠOU V LOKAH PRI MOZIRJU Šport in smeh za staro in mlado Zadnjo avgustovsko soboto so za dobro voljo in druženje poskrbeli člani športnega društva Loke pri Mozirju, ki so organizirali športne in šaljive igre pod naslovom Tovkec šou. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline. V šaljivih igrah so se ekipe kljub družabnemu namenu tekmovanja potrudile po vseh najboljših močeh (foto: Ciril M. Sem) helčanom, na tretjo stopničko pa so stopili Hmeljarji. Prijetna popestritev popoldneva, v katerem je zabavne igre za kratek čas prekinila nevihta, je bila tekma dvovpreg. V parkurju so med keglji vijugali v parih člani konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, prevladovale pa so naveze oče-sin in dedek-vnuk. Pridružili so se jim tudi konjeniki iz Vranskega in Celja. Najboljša sta bila domačina, oče Anton in sin Peter Puncer, na drugo mesto sta se za njima uvrstila gosta, Branko Lešar in Peter Petelinšek, tretje mesto pa je pripadlo najstarejšemu vozniku tekmovanja Ivanu Mirniku s spremljevalcem Sandijem Glažarjem. Marija Sukalo Mešane ekipe, v katerih sta bila enakopravno zastopana oba spola, so preizkusile športno srečo v nogometu in odbojki, medtem ko so spretnost in iznajdljivost pokazali v šaljivih igrah na poligonu. Veliko smeha med gledalci sotekmovalci poželi v kombinaciji jahanja, vožnje s kolesom, hrbtnem metanju balo- nov sotekmovalcu preko visoke ovire in zabijanju žebljev. Nič manj pozornosti ni požela ekipna igra, kjer so dokazovali hitrost v skakanju z vrečami in spretnost v luščenju koruze. Z močjo in hitrostjo pa so ekipe navduševale občinstvo s kotaljenjem bale sena. Čeprav je bilo po besedah predsednika ŠD Loke Mateja Čoparja pomembno le druženje in zabava, so igre točkovali, najboljše ekipe pa nagradili s pokali in praktičnimi nagradami. Tako so prvo mesto os-vojili člani ekipe Juhu, drugo mesto je pripadlo Šmi- V tekmovanju dvovpreg sta blestela oče Anton in sin Peter Puncer (foto: Ciril M. Sem) KOŠARKARSKA POSLASTICA V NAZARJAH Zvezdaši premočan nasprotnik za ljubljanske Uprava Košarkarskega kluba Nazarje se je pred začetkom nove sezone znova potrudila in za vse ljubitelje košarke v Zgornji Savinjski dolini pripravila pravo poslastico - dvoboj med ljubljansko Union Olimpijo in beograjsko Crveno zvezdo. Košarkarski navdušenci so prejšnjo sredo do zadnjega kotička napolnili nazorsko športno dvorano, žal pa so bili prikrajšani za pravi obračun pod koši, saj so bili Beograjčani za razred boljši od Ljubljančanov, ki so nastopili brez svojih reprezentantov. Olimpija vtej sezoni začenja brez zvenečih imen, res pa je, da nekatere kadrovske rešitve (na primer centra) še iščejo. Zelene drese nosijo mladi, nadarjeni košarkarji, ki pa si bodo morali nabrati še veliko izkušenj in znanja, da se bodo lahko v prihodnje kosali s takšnimi mojstri, kot so pri Crveni zvezdi Đurić, Jeretin in Freeman. Navijači Union Olimpije se morajo zato že pred sezono sprijazniti zdejstvom, da bodo v prihodnjih mesecih verjetno še marsikdaj neprijetno presenečeni. Kdo bo tokratgospodar na igrišču, so Beograjčani pokazali gostiteljem že na začetku srečanja, ko so pobegnili na varno razdaljo desetih točk, ki so g " j I \ LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Medalje in rekordi na mladinskem EP V nedeljo se je iz Grčije z evropskega prvenstva vrnila mladinska reprezentanca Slovenije, v kateri sta bila tudi člana Lokostrelskega kluba Mozirje Aleksander Ošep in Primož Perhač. Slovenska izbrana vrsta je v ekipnem nastopu osvojila bronasto medaljo, med posamezniki pa je zlato medaljo osvojil Aleksander Ošep, kije v predtekmovanju s 680 krogi zasedel 1. mesto in postavil nov državni rekord za kadete. Končal seje tudi FITA pokal za leto 2003 z zadnjim turnirjem vsoboto v Dravogradu. Zaradi nastopov na drugih turnirjih sta se tekme izmed članov LK Mozirje udeležila le Bernarda Zemljak Perhač in Miran Borštnerter osvojila prvo oziroma drugo mesto. Zmagovalna ekipa FITA pokala za leto 2003 je LK Mozirje z 2.842 krogi, druga je Gorica (2.782), tretje Novo mesto (2.750) itd. Med posamezniki je Dušan Perhač osvojil 2. mesto, zmagal pa je Sitar z976,80točkami. Vženski konkurencije Bernarda Zemljak Perhač zasedla 2. mesto, 1. mesto pa je pripadlo Maji Marčen z 953,35 točkami. DP _____________________________________/ Pod obroči se je z visokimi beograjskimi igralci lahko kosal le Vladimer Boisa (7) (foto: Ciril M. Sem) jo potem Ljubljančani bolj ali manj neuspešno lovili skozi celotno tekmo. Morda bi se tekma vendarle odvijala nekoliko drugače, če »zmajčki« ne bi tako katastrofalno slabo metali prostih metov, pa tudi met za tri točke jim je šel vse prej kot od rok. Občinstvo torej ni prišlo vceloti na svoj račun, kljub temu pa so bili mnogoštevilni gledalci zadovoljni s predstavo, saj se nezgodi prav pogosto, da lahko »v živo« spremljajo spopad tako renomiranih nasprotnikov, kot sta Union Olimpija in Crvena zvezda. Bilo bi čudovito, če bi imeli možnost v prihajajoči sezoni videti še kakšen dvoboj moštev iz Hypo lige. Tokratno tekmo v Nazarjah so omogočili številni sponzorji, med katerimi velja vsekakor omeniti glavnega izmed njih, podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij, s katerim se domači košarkarski klub pogovarja o sponzorstvu za novo sezono v 3. košarkarski ligi. Direktor Hišnih aparatov Matjaž Le-nassi je bil tokrat tudi sam med gledalci na tribuni, med ostalimi uglednimi gosti pa smo opazili tudi predsednika uprave delniške družbe BTC Ljubljana Jožeta Mermala, predsednika uprave Premogovnika Velenje dr. Evgena Dervariča in velikega simpatizerja nazorskih košarkarjev, nazorskega župana Ivana Purnata. Franci Kotnik Slika, ki pove vse o zanimanju za košarko v Zgornji Savinjski dolini: do zadnjega kotička napolnjene tribune športne dvorane v Nazarjah (foto: Ciril M. Sem) Union Olimpija : Crvena zvezda 68:85 (49:62, 33:38, 13:18) Športna dvorana Nazarje, gledalcev 500. Sodnika: Fekonja (Ljubljana) in Pukl (Maribor). Union Olimpija: Mali 7 (0:1), Mihalič 5, Glavaš, Boisa 5 (3:5), Lobe, Hafnar 5 (2:4), Šmigič 6 (4:4), Mihajlovič 3, S. Zagorac 10 (1:2), Pavič (0:2), Rahimič 12 (4:8), Ožbolt 15 (1:2). Crvena zvezda: Jeretin 10, Dozet 10, Koprivica 5, Campbell 5, Freeman 19 (7:7), Mirkovič, Stefanovič 6, Bjelica 5 (1:2), Đurić 11 (5:6), Pavlovski 5 (1:4), Vitkovac 4, Bogdanovič 3, Meševič 2, Radivojevič. Prosti meti: Union Olimpija 15:28, Crvena zvezda 14:19. Osebne napake: Union Olimpija 21, Crvena zvezda 27. Pet osebnih napak: Đurić (35). Trojke: Union Olimpija 6:25, Crvena zvezda 9:24. Šport FINALE CELINSKEGA POKALA Primožu Piklu je uspelo! V Troendheimu na Norveškem sta bili še zadnji preizkušnji medcelinskega pokala v smučarskih skokih, na katerih je Primožu Piklu, najboljšemu ijubenskemu skakalcu na smučeh, uspelo zadržati peto mesto v skupnem točkovanju, s čimer si je zagotovil nastop za državno reprezentanco v začetnem ciklusu svetovnega pokala. To je tako za Pikla kot za njegov klub Ljubno BTC izjemen uspeh. 17. in 24. mesto na norveškem finalu celinskega pokalaje bilo dovolj, da je Piki Sloveniji, ob Norčiču in Radiju, priskakal še mes-to več v bližajoči se zimski sezoni svetovnega pokala. Njegov uspeh kariere je še toliko večji, ker si je moral najprej kot kandidat za reprezentanco sploh izboriti mesto med izredno močno domačo konkurenco, nato pa se uveljaviti še na mednarodni sceni. S trdim de-lomje»Pikotu« vendarle uspelo in tako je postal prvi Zgornjesavinjčan, ki si je zagotovil nastop na tekmah najvišjega ranga v svetovnem pokalu. Vsi ljubitelji smučarskih skokov bomo držali pesti, da bo to težko prigarano priložnost kar najbolje izkoristil, Franjo Pukart SMUČARSKO-SKAKALNI KLUß UUBNO BTC Uspešne priprave na Poljskem Mladi skakalci Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno BTC so se tudi letos v avgustu nekaj dni pripravljali na novo skakalno sezono na Poljskem. Ker bo zima kmalu tu, morajo biti maksimalno pripravljeni za doseganje dobrih rezultatov, kakršne so beležili doslej. Priprave so po besedah trenerja Janeza Debelaka potekale zelo uspešno in na koncu so svojo pripravljenost dokazali na tekmah. Mlajši dečki so se udeležili mednarodne tekme za pokal McDonalds. V kategoriji dečkov do 12 let je Matevž Slatinšek zmagal, Rok Kukovič pa je zasedel četrto mesto. Matevž Kotnikje tekmoval v dveh kategorijah; pri dečkih do 14 let je osvojil tretje mesto, v kategoriji do 15 let pa je bil peti. Istočasno so člani tekmovali v nemškem Bertes-gartnu. Mladinec Sašo Tadič je dosegel 4. mesto, Primož Piki je bil peti, Gašper Juvan pa 12. Klub SSK Ljubno BTC v svoje vrste vabi nove člane oziroma skakalce. Vsi tisti, ki bi se tudi sami radi pognali po odskočni deski, so vabljeni vsak ponedeljek ob 18. uri k skakalnici na Ljubnem. Hajdeja Brglez ______________________________________/ LIGA SI.MOBIL - 7. KROG Šmartno vse boljše Po presenetljivo visoki zmagi v Dravogradu so »vijolice« iz Šmartnega ob Paki razveselile svoje navijače tudi v 7. krogu, saj so v lokalnem derbiju na domačem igrišču premagale celjski CMC Publikum. Razmočen in za igro zelo težak teren ni dovoljeval preveč kvalitetne in lepe predstave, zato pa so imeli zmagovalci veliko večjo voljo in željo po uspehu kot gostje iz Celja. Blaževićeva Mura je »kasirala« še eno »petardo« več od vodečega Primorja, Maribor je tesno zmagal v Domžalah, derbi kroga med Koprom in Olimpijo pa seje končal z remijem. Rezultati 7. kroga: Šmartno: CMC Publikum 2:0, Ljubljana: Dravograd 1:3, Sport Line Koper: Olimpija 1:1, Domžale: Maribor Pivovarna Laško 0:1, Kumho Drava Ptuj: Gorica 2:4, Primorje : Mura 4:0. Lestvica po 7 krogih: 1. Primorje 16,2. Maribor Pivovarna Laško 16,3. Gorica 14,4. Sport Line Koper 14,5. KD Olimpija 12,6. CMC Publikum 11, 7. Šmartno 10, 8. Mura 7,9. Dravograd 7,10. Domžale 6,11. Kumho Drava Ptuj 3,12. Ljubljana 3. Franjo Pukart HURA PROSTI ČAS V LUČAH Ponovno "rojstvo" namiznega tenisa V soboto, 23. avgusta, so v Lučah ob zaključku športnih prireditev pod naslovom Hura prosti čas organizirali turnir v namiznem tenisu. Tako kot ostale športne aktivnosti skozi celo poletje je bil tudi namiznoteniški tumir zelo dobro obiskan. V Lučah se tako še vedno kaže velik interes za športne dejavnosti, kar bi organizatorji radi ohranili tudi v prihodnje. Turnirje potekal v kategorijah članov in kadetov (osnovnošolcev). Skupaj je nastopilo 26 igralcev namiznega tenisa. V članski konkurencije zlato medaljo in pokal osvojil Alojz Moličnik, srebrn je bil Boštjan Funtek, bronast pa Vinko Moličnik. Med kadeti seje prvega mesta veselil Aljaž Štorgel, za njim pa sta se uvrstila Jernej Ribič in Matija Seliš-nik. Za odlično izvedbo turnirja so poleg članov Športnega društva Raduha iz Luč zaslužni prizadevni člani Namiznoteniškega kluba Tempo iz Velenja, ki si zaslužijo še posebno zahvalo. Poleg vodenja turnirja je bila namreč s strani omenjenega kluba izvedena tudi predstavitev vrhunskega tekmovalnega namiznega tenisa in Lučani so lahko v živo videli ter se navduševali nad tem dinamičnim športom, ki je včasih že navduševal staro in mlado. S predstavniki NTK Tempo je bil sklenjen načelni dogovor, da bi ob zadostnem interesu osnovnošolcev lahko že vzačetku letošnjega šolskega leta v Lučah začeli s treningi namiznega tenisa pod strokovnim vodslvom velenjskega kluba. Stojan Funtek Zaradi velikega zanimanja za namizni tenis nameravajo v Lučah začeti s treningi pod strokovnim vodstvom NTK Tempo iz Velenja (foto: CR) KM N NAZARJE GLIN IPP AM MIKLAVC S slovaškimi prvaki neodločeno V sodelovanju z aktualnim državnim in pokalnim prvakom v malem nogometu. Sveo Lesno Litijo, so Nazarčani pred tednom dni gostili štirikratne državne prvake Slovaške, ekipo Program Dubnica. Nesporno favorizirani Slovaki pa tokrat niso upravičili pričakovanj, saj so bili večji del tekme v podrejenem položaju in le svojemu vratarju ter slabi realizaciji domačih napadalcev se lahko zahvalijo, da so Nazarje zapustili neporaženi. Drago Adamič (v temnejšem dresu) se je boril za vsako žogo in z dvema zadetkoma z desetih metrov prispeval levji delež k uspehu nazarskega moštva (foto: Ciril M. Sem) Prava preizkušnja Nazarčanovpred začetkom novega državnega prven-slva je tako dobro uspela. Ob odsotnosti treh ključnih igralcev in izredno slabi realizaciji so lahko v nazorskem taboru res zadovoljni, saj so bili tokrat na nasprotni strani igrišča večkratni prvaki Slovaške. Slednji so bili prepričljivi le s svojim značilnim »presin-gom«, medtem ko so bili Delamea in njegovi varovanci veliko bolj nevarni v napadalnih akcijah. Po presenetljivem vodstvu Slovakov seje pritisk nanje vse bolj stopnjeval, kar so reševali s številnimi prekrški. Teh seje kmalu nabralo dovolj in najučinkovitejši strelec lan- skoletnega prvenslva, Drago Adamič, je z dvema »bombama« z desetih metrov preobrnil rezultat v korist gostiteljev. Dubnici ni preostalo drugega kot igra z vratarjem, ki se jim je, na žalost številnih domačih navijačev, obrestovala prav v zadnji minuti srečanja. Prvenstvo v 1. slovenski ligi malega nogometa se prične že v petek, 12. septembra, ko v Nazarje prihaja Dobovec, že naslednji teden pa bodo igralci KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc gostili eno najboljših ekip malega nogometa pri nas, GIP Beton iz Zagorja. KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Program Dubnica (Slovaška) 2:2 Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 200, Sodnika: Stane Babič (Laško), Srečko Resner (Zidani most). Delegat: Dobrinko Danojevič. Strelci: 0:1 Maldro(28), 1:1 Adamič (35-10 m), 2:1 Adamič(36- 10 m), 2:2 Pavliny (40). KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Skok, Zagožen, Grudnik, Vreš, Adamič, Uršnik, Hrastnik, Šemenc K., Šemenc J., Mikek, Korun, Hren, Delamea. ŠK Program Dubnica: Plešo, Ruman, Badura, Pavliny, Krajčik, Turza, Dečki, Fulec, Maldro, Kozik, Severa. Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Odprto pismo "nagrobničarjem" Zadnji dogodki v Gornjem Gradu, še posebej odkritje nagrobnika Franu Kocbeku (povzeto po vabilu, s katerim so zaslužniki PD Gornji Grad, PD Celje Matica, Savinjski M DO in Občina Gornji Grad vabili na z zdravo pametjo skregano dejanje) terjajo, vsaj po najini presoji, določena pojasnila. Ni pomembno, koliko sejevzad-njih letih v Gornjem Gradu uveljavila ne ravno všečna vrlina samohvale in zbolevanja za ošpicami ob vsaki, še tako upravičeni in argumentirani, kritiki, tako kot ni pomembno, koliko zaslug si lastimo ob raznih državnih mostovih in cestah ter drugih pridobitvah, ki niso povezane z občinskimi investicijami. Izkušnje kažejo, da nadležno spraševanje ni dobrodošlo, prava resnica o gornjegrajski zgodbi o uspehu bo vrednotena ob razkritju vseh dolgov in odprtih finančnih postavk, ki bremenijo "najuspešnejšo" zgornjesavinjsko občino. Vrnimo se k zadnjemu dejanju na gornjegrajskem pokopališču. Spodaj podpisana prosiva za povsem nedvoumne odgovore. Če je pod neuglednim nagrobnikom pokopan Franc Kocbek, kdo potem počiva pod nagrobnikom, na katerega so zgoraj imenovani zapisali ime Frana Kocbeka ter pod ime in priimek navedli tudi letnici rojstva in smrti. V mrliški knjigi, kijo vodijo na gornjegrajskem krajevnem uradu, moža stem imenom ni. Je samo Franc Kocbek, ki se je rodil 26.1.1863 in umrl 7.8.1930. Pokopan je bil dva dni po smrti. Že tisočkrat ponovljeno in neizpodbitno dejstvo, ki očitno, zaradi bolj ali manj nizkotnih interesov, ne more zaživeti. Kot se zdi, sta gnev in nezmožnost soočanja z dejstvi močnejša od teh. Kaj si bodo o nagrobniški farsi in gornjegrajski pameti, ki jo je v tem primeru vodila tuja roka, mislili tujci in nepoznavalci razmer, si lahko samo mislimo. Ker je med organizatorji odkritja nagrobnika navedena tudi občina Gornji Grad, sprašujeva župana Tonija Riflja, kaj bo, kot moralna avtoriteta, storil, da dobi Gornji Grad nazaj v posest originalni knjigi zapisnikov Narodne čitalnice v Gornjem Gradu in vpisno knjigo prve Gornjegrajske koče na Menini planini. Gre za zgodovinska dokumenta, ki sta last Gornjega Gradu in siju nima nihče pravico prisvajati. Trenutni "lastnik" je vsem znan, zato za zdaj o imenih ni potrebno izgubljati besed. Pametnemu dovolj, v prihodnje bi bilo smiselno, da o tako pomembnih odločitvah, ki se nanašajo na "gornjegrajske" velmože, in njihovih zaslugah razpravljajo vsi pristojni krajevni subjekti in ne samo nekateri med njimi. Vse to pa z namenom, da bi se izognili poznejšim, s pieteto skreganimi dejanji. Jože Remšak - Zotler Spodnji trg 8 Gornji Grad Edi Mavrič - Savinjčan Lenart 1 Gornji Grad / Ima Rečici ob Savinji i ODPRLAxSO SE VRATA NOVEGA 11 lyiOSKEGAvFRIZERSKEGA SALONA ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 7 DO 14. URE / X SOBOTA OD 7. Dü I4. UKt 4T E L [II3-5I-5 I ( NEDELJA, PONEDELJEK ZAPRTO 37 5-042 \ Agica Pahovnik s.p., Rečica ob Savinji 95a, Rečica ob Savinji Franjo Pukart ■BOHI ČRNA KRONIKA, ZAHVALE. OGLASI ČRNA KRONIKA • PRODAJALA BREZ DOVOUENJ Ljubno ob Savinji: 24. avgusta je iz Hrvaške v Slovenijo prišla hrvaška državljanka J. R. Odšla je do prijateljice v Celju, ki ji je posodila osebni avtomobil, s katerim seje peljala v Maribor. Tam je na bolšjem sejmu nakupila stvari, ki jih je naslednji dan prodajala po hišah na Ljubnem ob Savinji. Policisti so med preverjanjem ugotovili, da J. R. ni imela niti dovoljenja za bivanje niti dovoljenja za prodajanje. Tržni inšpektorji je zasegel prodajno blago, od spodnjega perila do nabožnih slik, sodnik za prekrške v Žalcu jo je denarno kaznoval, policisti pa sojo nato odpeljali do državne meje s Hrvaško. Izlet se ji torej ni splačal. • NEZNANCI RAZBIJALI STEKLA Bočna: 25. avgusta v nočnih urah so neznani storilci na oknih stanovanjske hiše v Bočni razbili dva stekla. Poleg tega so razbili tudi vetrobransko steklo na osebnem avtomobilu, policisti pa jih še iščejo. • UBILA GA JE SMREKA Ljubno ob Savinji: 27. avgusta je 29-letni Jeseničan J. M. pomagal pri delu v gozdu, last A. R. z Ljubnega ob Savinji. Okoli 11.30 ure je J. M, požagal smreko na strmem pobočju pod cesto. Zaradi goste poraščenosti gozda seje smreka pri padcu zataknila za drugo drevo. Zaradi teže podrtega drevesa seje druga smreka prelomila na višini okoli treh metrov, obe debli pa sta nato padli natla. Zaradi sunka je rtino požagane smreke dvignilo v zrak, pri tem pa je zadela J. M., ki je stal nad štorom. Lastnik gozda, kije bil priča dogajanju, je ponesrečenca takoj odpeljal v nazorski zdravstveni dom, kjer pa so lahko le ugotovili, daje ponesrečeni podlegel hudim poškodbam. • POVOZIL RIBE Luče: 28. avgusta so neznanci med vožnjo s traktorjem po strugi Lučnice v Lučah med obrezovanjem grmovja povozili več rib. O dogodku je bil obveščen vodnogospodarski inšpektor, nastala škoda pa gre na račun Ribiške družine Ljubno ob Savinji. • RAZGRAJAČ V GOSTILNI Nazarje: 29. avgusta je vinjeni gost S. Š. razgrajal v lokalu Izoles v Nazarjah. S kozarcem je razbil več stekel na vitrini in več kozarcev. Nastala škoda znaša okoli 40.000 tolarjev. • GOZDNI POŽAR V ROBANOVEM KOTU Solčava: 29. avgusta popoldan je zagorelo v Robanovem kotu na pobočju Raduhe. Požar seje hitro širil, z njim pa so se spopadli člani PGD Solčava. Požar naj bi zanetil udar strele. Gasilcem je priskočil na pomoč tudi helikopter, vendar požara zaradi močnega vetra in težko dostopnega terena niso uspeli obvladati. Pogašen je bil šele naslednji dan s pomočjo dežja. ZAHVALA Vsem gasilskim društvom Zgornje Savinjske doline in vsem udeležencem, ki so sodelovali pri gašenju požara nad Iglo 18., 19. in 20. avgusta, se zahvaljuje lastnik dela gozda Sp. Zavratnik. Janez Pahovnik Raduha 48, Luče Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v miren spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. Štefka ŠKRUBEJ (13.11.1911-15.8.2003) iz Luč Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi, ji olajšali zadnje dni življenja, posebej osebju centra starejših Gornji Grad in vsem, ki ste se od nje poslovili ter jo spremili na zadnji poti. Žalujoči ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in star ata Franc STORGEL iz Luč Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in svete maše ter nam na kakršenkoli način izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Žunterju, sestrama Verici in Mariji, dobrim sosedom in prijateljem, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, gasilcem in govornici ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči njegovi domači POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZftBREČKE NBVIEE Zahvaljujem se vama za ČUDOVIT VEČER Okrnjeno praznovanje V Nazarjah se ob občinskem prazniku nimajo s kom postavljati. V tej občini se ni rodil še noben velik človek. Po raziskavi so ugotovili, da se pri njih rojevajo samo majhni otroci. Poslovne poteze "Sosed! Dozidal si delavnico prav do roba ceste, in to na ovinku!" se Janez nekaj togoti nad Poldom. "Ponoči sem slišal, da je en avtomobil treščil v rob zidu. In to že drugič ta teden! Pa kaj si mislil, ko si šel vgradnjo?" "Pa kaj ti misliš, da sem razširil delavnico, ne da bi pomislil, kako bom prišel do več dela? Dozidava je bila odlična ideja, poleg vsega pa cenejša od oglaševanja za avtokle-parstvo!" A ZATO STE ME VPRAŠALI, ČE JE VAŠA SOPROGA ŽE PRI MOČEH? Nosni samovlek "Koliko je ura?" vpraša Bepo. "Deset čez uro..." mu pove Šimen. "Lažeš!" Bepo ne pusti, da bi ga drugi vlekli za nos. "To si mi rekel že pred eno uro.” Vojaška logika "Kdo od vas je že tisti, ki je gradbeni inženir?" se zanima vodnik. "Jest," se javi vojak. "Pridi sem, Janču boš dal 'raubersko’, da bo jab'ke 'narabutal'." ŽENSKAR BREZ ŽENSKE "Karel, ti si tak babjek, da ni večjega?" Marta zbode kolega. "Misliš daljšega?" "No, vidiš! Kaj sem rekla. Takoj obrneš stvar na ono reč." "Da sem nor na ženske, to sploh ne drži. Sem pa trap, ker ne znam biti tiho. Ti me tudi narobe razumeš samo zato, ker ne znam držati jezika za zobmi." "Topa vem, ja." "Problem je v tem, da sem se enkrat, mogoče tudi par-krat ali večkrat izdal, kako se obnašam, če me ženska razjezi." "Spet si boš nekaj zmislil. Same pretveze so te in izgovori. No, kako je, če te kakšna ujezi?" "V sveti jezi se obvladam samo tako, dajo zagrabim za rit." "Pacek! Kaj potem storijo one?!" "Vse me jezijo!" "A kar vse?" "Saj ni treba, da me zelo, sem nagle jeze! Potem pa kar šlatama pa šlatam, tako sem besen!" Blenda Tavrl Poroka in porok Jožek si ogleduje svatbo, potem vpraša kolega: "Zakaj pa je ženin tako slabe volje?" "S poročno nočjo bo bolj slabo. Nevesta ima menstruacijo." "Res ima smolo, pa še priča je pijan.” "Ja, ko je zvedel, da ima nevesta menstruacijo, se je od veselja napil, res ne vem zakaj.” Pismo bralca Že nekaj dni redno berem Zadrečke novice. Lepo. Ko bo teden naokoli, poskusite z novimi. Ugotovil sem, da marsikaj leti name. Sedaj pa vas vprašam, kako si upate briti norce iz vaših bralcev?! Nikar nas ne obtožujte po dolžnem. Če se humoristi šalimo, to samo pomeni, da jemljemo svoje delo resno. LJUBEZEN DO RODNE GRUDE Solčavski (truba)dur Franci: »Pravfletna je tale družba, samo ne vem, zakaj zemeljska privlačnost tako čudno deluje na moje truplo. Še dobro, da me tele flaše držijo pri ravnotežju. (FLETNO TIHOŽ(R)ITJE PRESS) MEDSEBOJNA USKLAJENOST Uroš, oblikovalski »šef« Savinjskih novic: »Uuuff, tele bejbe se pa spoznajo nasurfanje kot krava na boben. Ne morem jim dopovedati, da bo zaradi njihovega neznanja trpela umetniška ocena iz rit(mičnost)i. (NA BALETU PO INTERNETU PRESS) KO BI PADLI OŽIVELI Tone Tavčar, dopisnik vseh dopisništev: »Drži flašo, da odtočim!« Franci Kotnik, vsem odgovoren urednik Savinjskih novic: »Smem potegniti en šluk?« Tone Tavčar: »Zaradi mene lahko, samo pazi na mehek vrat.« rOD\ IATPI ICT\/n M P DH7MA KAP IA DDPQQ'\ ... » CERKVENI ZBOR DOSTOJAN- STVENIKOV ZAČETEK GESLA TOVARNA TRAKTORJEV V SRBUI STAR SLOVAN KRAJ PRI BITOLI V MAKEDONIJI ANTON AŠKERC NOETOVA BARKA SVETA PODOBA V PRAVOSLAV- JU PODATKI, NAVEDBE OČEM (KNJIŽ.) ČRNILO (POG.) GLAVNO MESTO JORDANIJE MAJHEN ENOOKI RAK OSAMLJENA KRČMA NA MADŽARSKEM ZNAK ZA NEENAKOST (MAT.) IZBOKLINA NA TELESU ZARADI POŠKODBE OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH PODZEMNA ŽELEZNI- CA SPISEK NAPAK V KNJIGI AMERIŠKA IGRALKA- YOKO MARIJA NABLOCKA ARNE NAESS MESTO V ŠPANIJI JS_ GRŠKA ČRKA NEKO.DUBROVN. MERA ZA VINO OZEK PAS BLAGA CESTNO VOZILO, AVTOMO- BIL AMERIŠKI IGRALEC- JAMES & V- ^ PODOBA GOLEGA TELESA NIGERIJSKA ZVEZNA DRŽAVA IGNAC, NACE (DOMAČE) GORA V POSOČJU EGIPČANSKA BOGINJA NEBA, TUDI HATOR JAPONSKI REVOLUCIONAR-SEIČI KENZO TANGE GIB NOGE PRI HOJI, PLESU NAPOJ NESMRTNOSTI V HINDUIZMU KRILO POSLOPJA ANGLEŠKI PESNIK IN IGRALEC- BEN IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Aktiva, tartif, arena, Mav, TA, Davidov, hina, era, Ankara, Nal, karma, sadist, TJ, umor, Oran, idol, ebenist, veleprodaja, neto, boj, FO, liv, term, srt, anemona, frak, Jakopin, Aksa MINI SLOVARČEK: OLMEKI- izumrlo ljudstvo na obali Mehiškega zaliva IČIKAVA-japonski revolucionar- Seiči ALORA- mesto v Španiji SOMME- reka v Franciji CANATA- nekdanja dubrovniška mera za vino LERA- kraj pri Bitoli v Makedoniji OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz31. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri nagrade, kijih tokrat prispeva podjetje Davidov hram: 1. nagrado (darilni komplet buteljk) prejme Franc Slapnik, Prihova 16, Nazarje; 2. nagrado (buteljko vrhunskega vina) prejme Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji; 3. nagrado (darilni komplet kakovostnega vina) prejme Zlatko Šmarčan, Šmihel 22, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 33. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 16. septembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA SLAŠČIČARNA POLONCA. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade v vrednosti 5.000 sit, 3.500 sit in 2.000 sit, ki jih tokrat prispeva slaščičarna Polonca iz Mozirja. Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TRAFFIC I © O Ä TEČAJI A,B,C,E in H Lb avto šola mozirje A Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 15. septembra, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. Napovednik • Sobota (6. september), ob 13.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir vseh selekcij KK Nazarje: KK Prebold • Sobota (6. september), ob 18.00. Pri Piskercu v Kokarjah Skvoš turnir • Sobota (6. september), ob 8.00. Velenje 20. AMTK Rally Velenje • Nedelja (7. september), ob 9.00. Šmartno ob Dreti Kolesarjenje: Šmartno-Nazarje-Pobrežje-Brdo-Šmartno • Sreda (10. september), ob 18.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave likovnih del Franca Pustoslemška • Sreda (10. september), ob 16.00. Športni park Foršt, Ljubno Nogometna tekma (pokal): NK Ljubno: NK Dravinja Slovenske Konjice (2.SNL) • Četrtek (11. september), ob 17.00. Ljudska univerza Velenje Informativni dan Ljudske univerze Velenje ŽIVALI - PRODAM Golf II, 1.91, benciner, lepo ohranjen, cena po Prodam telico sivo rjavo, brejo 5 mesecev. Tel 03/5841-851. Prodam pujske težke 25 kg. Tel. 5885-570 al gsm 031/874813. dogovoru. Tel. 03/5728151. Prodam zastava 128,1. 86. Gsm: 041 /809-970. Prodam telico sivo rjavo, brejo 8 mesecev, a Kontrola. Gsm: 041/982-953. Prodam 2 telička stara 7 dni. Tel. 5841-653. Bikca sivca starega 1 teden prodam. Tel. 584-11-96. Prodam telico sivko brejo 8 mesecev. Tel. 838-5088, gsm: 041/793-662. Prodam dve telički sivorjavi, stari dva in sedem tednov. Gsm: 041/783-489. Prodam 10 dni staro teličko. Gsm: 041 /324-438. Prodam bikca starega 10 tednov. Tel. 5835-507. ZEMLJIŠČE - PRODAM Iščemo hiše, vikende, stanovanja, zazidalne parcele v Savinjski dolini za znane kupce. BREMIS d.o.o., promet z nepremičninami, PE Mozirje. Gsm 051/307035 ali tel. 839-56-50. STANOVANJA, HIŠE Velenje - enosobno komfort. Stanovanje ugodno oddam. Bližina Gorenja - premogovnika. Gsm: 040/38-58-98. Kupim dvosobno stanovanje ali bivalni vikend v Mozirju, Rečici ali okolici. Gsm: 031/ Prodam več bikcev težkih okrog 120 kg, si- 323-349. mentalci ter SR. Gsm: 041/912-735. DRUGO - PRODAM AVTOMOBILI-PRODAM Prodam kombiniran voziček modre barve in R5 campus 1.1,1.90, dobro ohranjen, cena otroško hojico. Vse dobro ohranjeno. Gsm: 100.000 Sit. Tel. 5844-265. 041/707-797. Prodam golf II, 1.91, 1.6 TD, modre barve. Gsm: 041/783-585. Prodam centralno daljinsko zaklepanje z alarmom znamke piranha. Cena 20.000 sit, WW polo 1.6, servo, 1.95,109.000 km, klima, električni paket, centralno zaklepanje, registriran celo leto, prva lastnica, redno servisiran. Inf. gsm 041/354-583 (Damjan). novo. Gsm: 041/707-797. Počitniško prikolico 2+2,3 m, brezhibno s tehničnim pregledom do 7.04, vozna s tretjo tablico, cena 150.000 sit. Gsm: 041/863-987. Prodam ford escord 1.6,16V, 1.1993, registriran do aprila, lepo ohranjen. Tel. 5844-061. Prodam pomivalni stroj gorenje, cena po dogovoru. Tel. 839-50-50. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. mm Ugodno prodam avto sedež, otroški do 18 kg. Tel. 5845455 ali gsm: 051/206045. Poceni prodam rabljene hrastove sode: 50, 110,310,160 litrske. Gsm: 031/478467. Prodam učbenike za gimnazijo (ekonomsko) od 1 - 4 letnika. Gsm: 041/881-279 ali tel. 03/58480-39. Prodam strojni primež in plansko ploščo ti 500 (anket plata). Gsm: 041/78-3530. Oddam večjo količino strešne opeke kikinda 272 ter prodam nov gumi voz 13 col. Gsm: 031/850-985. Prodam invalidski voziček, akumulatorski power tec F15, zelo malo rabljen. Gsm: 070-273-591. Starinsko psiho z ogledalom, platišča z gumami za golf I in domače žganje prodam. Kupim hladilnik gorenje. Tel. 5885-938 (zvečer). DRUGO - KUPIM Kupim rabljeno, še ohranjeno kuhinjo (komplet elementov brez gosp. aparatov). Gsm 041/963825. Kupim okrogli les. Gsm: 031 /609-522. Prodam svinjsko polovico, domače krmljeno in kupim avto R5 ali clio ali VW golf. Gsm: 031/489-221. Kupim kmetijo v Savinjski dolini. Ponudbe na tel. 041/467824. SQUASH CLUB Piskerc" - Kokarje prireja v okviru občinskega praznika turnir občine Nazarje v squashu v soboto, 6. septembra 2003 ob 18. uri NAGRADE: pokali za ženske in moške Vabljeni! MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostaia dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tei 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska In gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ati tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530698. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela. »Biloje enkratno!« »To je bil čudovit dan!« »Kakšno doživetje!« Takšne in podobne komentarje je bilo slišati na avtobusu, ko smo se z našimi naročniki vračali ssobotnega izleta vTermah Snovik, Za nami je bilo dvanajst ur skupnega druženja, ki so minile, kot bi tlesknil s prsti. Vse se nam je izšlo idealno: vreme, vzdušje, družba, hrana... Največ pa je bil vreden občutekzadovoljstva, da smo zvestim bralcem Savinjskih novic pripravili dan, ki se ga bodo še dolgo z veseljem spominjali. Po prijetni vožnji čez Črnivec do Term Snovik pri Kamniku, za katero je poskrbel Izletnikov šoferTine, smo švignili v kopalke in se namestili na udobnih ležalnikih ob bazenu. Kislo jutranje vreme je zadnjo počitniško soboto očitno odvrnilo množico siceršnjih kopalcev, zato smo se počutili kot »taglav-ni«. Prvim zamahom v topli termalni vodi je sledilo že prvo tekmovanje: potiskanje plavalnih rokavčkov brez uporabe rok od starta do cilja. Posebej so se pomerile bralke in posebej bralci. Kljub častivrednemu »emšoju« nekaterih izmed njih smo bili priča napetim trobojem, ki so jih z roba bazena z glasnim navijanjem spremljali ostali udeleženci izleta. Končne zmagovalce smo nagradili z lepimi nagradami, že kmalu za tem pa so se naročnice in naročniki Savinjskih novic pomerili v novi disciplini: pihanju jadrnic. Ker so se medtem oblaki razkadili in je posijalo toplo sonce, smo tekmovanje izvedli v zunanjem otroškem bazenu. To je bilo smeha! Tekmovalke in tekmovalci so poskušali kleče in leže, z leve in desne, od zgoraj in naravnost... Ha, še komentator je le stežka ostal resen. Nove nagrade za najboljše in potem zasluženo kosilo. Moški del družbe je razpoložljivi čas izkoristil za nekaj modrih besed ob kozarčku rujnega. Tretja igraje bila kljub svoji klasiki najbolj napeta. Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili v metanju žoge z roba bazena v obroč sredi vode. Kako tesne odločitve so padale! In ko smo dobili tudi tretjo skupino dobitnikov nagrad, je preostalo še iskanje skritega zaklada na območju celotnega bazenskega kompleksa. Kot seje izkazalo, seje zemljevid skrival pod majico z maskoto Savinjskih novic, sam zaklad pa je tičal v hladilni skrinji za šankom ob bazenu. Najbolj iznajdljiv in korajžen pri iskanju zaklada je bil Danijel Klemenšek iz Logarske doline, kije za nagrado prejel dve celodnevni vstopnici za Terme Snovik, njihovo kapo in brisačo. Klemenšek je s svojim veseljem okužil tudi ostale izletnike in tako je pot domov minila v znamenju smeha in pesmi. Še postanek na »koti 902«ter slovo do prihodnjega snidenja. Čisto za konec še zahvala pokrovitelju Izletniku Celje in njihovemu šoferju Tinetu za udoben prevoz, Termam Snovik za gostoljubje, sodelavcem Barbari, Heleni, Urški in Urošu - brez njih ne bi bilo nič -in vsem bralkam in bralcem Savinjskih novic, ki so se udeležili izleta. Hvala, ker sem lahko z vami preživel nepozaben dan! Franci Kotnik ur\j bttvttli) Kopali 0» V°“k smo se v Termah S no vik Lep pozdrav vsem bralcem Savinjskih novic iz Term Snovik! Vabljeni v salon pohištva z ugod Celje - skladišče D-Per 7/2003 gorenje 0lin - dnevnih sob - predsob - računalniških miz - komod - pisarniškega pohištv« - garderobnih omar - spalnic - otroških sob 5000012489,33 NOVO! poletni delavni čas: vsak dan od 8.-19. ure in v soboto od 8. -12. ure. COBISS Prodaja na obroke in plačilo s kreditnimi karticami! Ugodna prodaja vzorcev iz razstavnega salona! Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: prodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 S41/I_____________ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 PRODAJNA AKCIJA OD 22.8. DO 12.9. ZNIŽANE CENE ŠTEVILNIM ARTIKLOM! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NADOM! ?cx computer Delovni čas: od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure m [računalništvo Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) * GüSlfüIfü® EDSSlDSSüD RsElSHlÄ, ZA ŠOLARJE, DIJAKE, ŠTUDENTE IN OSTALE v jesenski akciji nudimo veliko izbiro računalnikov po %.{ izrednih cenah. ^ Na akcijske računalnike podarimo 5% popusta ^ na gotovino ali pri plačilu po predračunu, .pu Popust velja od 1.9.2003 do 30.9.2003. 'Jjlwa / Računalnik OP Shuttle MV43N, VIAP4M266, P4, S478 - CPU Intel Celeron 1,7G BOX, 128k, S478 - RAM DOR 128MB PC266 Shuttle/A-Data - FDD SONY 3,5" 1,44MB HDD WD WD400EB, 40GB 5400rpm, ATA100, 2 leti - CD-ROM 52x ohišje ATX Midi Tower 300W, ML 5493, USB, modro - tipkovnica PS/2 SLO PCX #- miška PS/2, PCX logo podloga - KNJIGA MOJ PRVI PC - CA eTrust Antivirus v7 Darila: Kupon Si mobil + Volja CD - brezplačni dostop do interneta + revija Escape Tiskani reklamni letak jesenske akcije vam po želji brezplačno pošljemo po pošti. Kontakt e-mail: Andreia.Leben@C-Rinq.si oz. telefon 03 83 83 106.